bilten broj 1.pmd

Download Bilten broj 1.pmd

Post on 23-Dec-2016

217 views

Category:

Documents

2 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • 4 4 . M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I - P R I L E P

    B I L T E N B r . 1

    4 4 .MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL

    VOJDAN ^ERNODRINSKI

    P R I L E P

    0 5 - 1 1 J U N I 2 0 0 9

  • 4 4 . M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I - P R I L E P

    2

    Na{ite Muzi i na{ite Bo`ici, ve~erva na krilja od bel lebed }e sletaat vo na{ite beli pazuvi...

    Vo na{ite blagi du{i..

    Vo na{ite ~isti srca...

    Na na{ite gulabovi splinki...

    ]e sletaat i }e ne potsetat deka bez nivnata {tedra i bodra krepost

    ne }e be{e Hamlet simbol za prekrasen um,

    ne }e be{e zadavena Dezdemona,

    ne }e se voznese{e preubavata Ifigenija vo pregratkite na premudrata Artemida,

    ne }e pojde{e Ofelija vo manastir,

    ne }e se frle{e Ana Karenina pod vozot,

    ne }e polude{e Kralot Lir,

    ne }e be{e zaklana Anastasija Filipovna,

    Ivan Karamazov u{te }e be{e normalen,

    roditelite na Beket nema{e da bidat vo kanti za |ubre,

    Trite sestri na ^ehov nema{e kata den da pekaat po Moskva,

    Rajner Marija Rilke nema{e tolku silno da se vqubi vo Marina Cvetaeva,

    taa pak nema{e da se obesi zaradi Boris Pasternak, i taka natamu, i taka natamu, i taka natamu..

    Da ne bea pak na{ite pokroviteli i na{ite sponzori, nema{e vo narednite sedum no}i, Va{ite

    duhovni stapalki da trgnat po toj prekrasen purpuren kilim, spleten od tvorbite na moite

    talentirani kolegi!

    Zatoa na na{ite Bo`ici i Muzi im ja iska`uvame na{ata golema Verba i Posvetenost, a na na{ite

    pokroviteli i sponzori- na{ata golema blagodarnost: Gospod da gi po`ivi i da im pridade!

    Petar Temelkovski, umetni~ki direktor na Festivalot

    B O @ I C I I M U Z I . . .P . S . D A @ I V E E T E A T A R O T !

  • 4 4 . M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I - P R I L E P

    3

    O T V O R A W E , O T V O R A W E , O T V O R A W E . . .

    Po~na 44. Makedonski teatarski festival Vojdan ernodrinski. Zavesata e gore, duhot na teatarot e nasekade. Sino}e{notootvorawe vo Domot na kulturata Marko Cepenkov i ovoj pat go najavi po~etokot na sedumdnevnata teatarska magija {to od scenata}e gi fascinira site {to }e i se pribli`at. Nikogo nema da ostavi ramnodu{en, bez razlika dali }e se smee, }e vozdivnuva soodobruvawe ili negoduvawe ili dali }e aplaudira za da potvrdi deka ona {to se slu~uva na scenata stignalo do srceto.

    Site bezrezervno gi otvorivme srcata i umot da gi primime porakite {to teatarskiot umetnik ovie sedum dena }e ni gipodari. Na{e e da gi podarime vnimanieto i seta po~it {to teatarskata umetnost gi zaslu`uva.

    Pretsedatelot na sovetot na Festivalot Petar Temelkoski i direktniotvinovnik za programskata ponuda na ova 44 izdanie na Vojdan ernodrinski,sino}a naglasi deka bez teatarot ne }e mo`ea da se slu~at na scena site svetskidramski dela so site emocii. Za nego eneophodno da se podarat verbata iposvetenosta na bo`icite i muzite, a nasite drugi - blagodarnosta.

    Gradona~alnikot na Prilep, MarjanRisteski ja naglasi povrzanosta na gradotso Festivalot vo ~ie srce e teatarot.

    - Ovoj Festival preku svojataprograma nudi presek na aktuelniotteatarski mig nis koj minuvamakedonskiot teatar. Festivalot giotslikuva, na najdobar mo`en na~in,ednogodi{nata produkcija i streme`itena na{ite teatarski tvorci vo domenot na

    teatarskiot izraz koj e samo u{te edna potvrda za su{tinskata potreba od teatar vo na{atazemja, potreba za identifikacija na kulturata i tradicijata koi se dolgi kolku i samatamakedonska nacija.

    Site nie sme pasivni akteri. Da bide{ gra|anin ne zna~i samo da ivee{ vo op{testvoto,tuku da vospriema{ i postepeno da go menuva{. Makedonskoto dramsko tvore{tvo ekarakteristi~no vo sekoj svoj izrazen element i uspeva da gi dopre srcata na qubitelite nateatarskata umetnost. Poddr`uvaj}i go ovoj Festival sozdadovme eden prepoznatliv brend za

  • 4 4 . M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I - P R I L E P

    4

    na{iot grad kade kulturata i umetnosta se dostapni za sekoj gra|anin. Nesomnena e povrzanosta na teatarskite igri i gradotPrilep, re~e Risteski. Spored nego, Prilep e grad so bogata umetni~ka tradicija.

    - Kreativnosta i inventivnosta e odraz na prilepskiot izraz. Vo srceto na ovoj grad sekoga{ imalo mesto za scenskataumetnost. Re~isi sekoj na{ sogra|anin bi rekol deka go pretpo~ita teatarot. Toj magi~en krug vo koj se slu~uvaat site scenskipromeni, krgu koj ~estopati e nare~en scenski ring, krug kako centralno `ari{te koe obedinuva i ne nosi niz vremeto. Vo 2007godina Prilep kako grad na kulturata be{e organizator na pove{e od 250 kulturni nastani, brojka za po~it. Seto toa be{e prosledenood budnoto oko na na{ite sogra|ani. Sekoe ~ove~ko ope{testvo e teatralno vo sekojdnevnoto iveewe. Toa e teatralno kako kreatorna razni formi na op{testvena organizacija, a sozdava i teatar kako {to e ovoj {to }e go gledate. Teatarot na 21-ot vek od nas barada staneme seriozni gleda~i koi }e znaat so {to se soo~uvaat. Za toa barem toa mu go dol`ime na teatarot. Da go po~ituvame! I zakraj bi zavr{il so me|unarodnata poraka po povod svetskiot den na teatarot od Avgusto Boal: da se pravi teatar zna~i da se frlisvelina na scenata od na{iot sekojdneven `ivot, re~e gradona~alnikot na Prilep Marjan Risteski pri sino}e{noto otvorawe naFestivalot.

    F e s t i v a l o t e o t v o r e n . . .

    44 MTF za otvoren go proglasi zamenik ministerot za kultura Dragan Nedeqkovi},koj re~e deka Festivalot Vojdan ernodrinski e isklu~itelen nastan i vo narednite denovi}e ponudi isklu~itelni do`ivuvawa.

    - Na ovoj prostor kade stojam mo`e da se smesti eden stan, mo`ebi mo`at da se smestatmnogu drugi ne{ta. No tuka, na ovaa scena se smestuva eden svet, tuka se sozdava svet nablagorodna ~ove~ka strast, svet na somne`i, svet na otkritija i vozvi{eni ~uvstva koi sosebe ja vodat publikata. Tuka se sozdava TEATAROT, koj so ivi primeri gi objasnuva ve~nitezakoni na ~ovekovoto srce i negovite ~uvstva. Vpro~em, Teatarot po svojata priroda eigra.

    Od ve~erva, pa vo narednite 7 dena, na 44 Makedonski teatarski festival Vojdan^ernodrinski }e vidime pretstavi koi }e ne vozbudat, pozitivno ili negativno. Vo sekojslu~aj, }e predizvikaat emocii vo nas kako gleda~i. Taka }e bide i na ovoj festival koj vopolno svetlo go ozna~uva raboteweto na teatrite vo zemjata, go otslikuva sovremeniotmakedonski teatar, koj Ministerstvoto za kultura go poddr`uva i }e go poddr`uva, dostojnoi vo sekoja forma. Da `ivee TEATAROT! U`ivajte vo pretstavite - re~e DraganNedeqkovi}, zamenik ministerot za kultura.

  • 4 4 . M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I - P R I L E P

    5

    NAGRADA ZA @IVOTNO DELO - DIMITAR KOSTOV

    J a s s u m v e r n i k n a t e a t a r o t

    Godina{niot dobitnik na nagradata za `ivotno delo akterot Dimitar Kostovod MNT, za al ne be{e so nas li~no da ja primi ovaa presti`na Festivalska nagrada.Sepak toj jasno preku video i audio zapis, ja upati svojata povrzanost so teatarot ~ijvernik re~e deka e zasekoga{. Kostov se se}ava koga stignal da raboti voMakedonskiot naroden teatar. Toa neraskinlivo e povrzano so godinata na zemjotresotvo Skopje. - Prvite pretstavi po zemjotresot gi igravme na otvoreno vo Skopje, ponaselbite. Jas se razbira go igrav Wu{i}. Mnogu ubavo pominavme. So kumanovskiotteatar dobiv dve nagradi. Ne mo`am da zaboravam koga pokojni Ilija Mil~in mire~e: saka{ li da dojde{ kaj nas? (MNT). Ne treba ni molba. Jas dojdov vo MNT. I odtoga{ jas sum vo Skopje, se se}ava akterot Kostov. - Mnogu nau~iv od legendarniotre`iser Dimitar ]ostarov. Toj mnogu zboruva{e. Nekoi kolegi ne sakaa da goslu{aat, a jas zapi{uvav se {to }e re~e{e. Toj be{e u~enik na Stanislavski.

    Bidej}i sum bolen ~ovek i ne mo`am da dojdam na sve~enoto otvorawe, evevaka sakam da gi pozdravam site moi kolegi. I taa ve~er na sve~enoto otvorawe vo Prilep, vo salata isto taka sakam da japozdravam prekrasnata prilepska publika i pred koja imam odigrano mnogu pretstavi.

    Dimitar Kostov roden e 1936 godina vo Bosilevgrad. So artisti~ka dejnost po~nal da sezanimava vo 1959 godina. Prvite ~ekori gi napravil na scenata na NT [tip, a po doa|aweto voSkopje rabotel vo mladinsko-detskiot teatar. Vo vremeto na zemjotresot igral voavtobiografija od Branislav Nu{i}, podgotvuvaj}i ja naslovnata uloga za neverovatno kratkovreme, a toga{niot kriti~ar na pretstavata zabele`al deka toa bila prvata spontana smea naSkopjani po zemjotresot. Kostov dve godini rabotel vo NT Kumanovo, toj e prviot dobitnik nanagradata za mlad artist na prvite teatarski igri Vojdan ^ernodrinski vo 1965 godina. Inarednata godina e nositel na nagrada za poletnoto i vdahnoveno interpretirawe na ulogatana Franc. Mnogubrojni se negovite uspe{ni ulogi vo MNT, vbrojuvaj}i go kako akter kojcelosno im se predaval na uspe{noto poistovetuvawe so likovite koi gi ostvaril na scenata.

  • 4 4 . M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I - P R I L E P

    6

    Izlo`ba na sliki od Kolonijata De Niro

    A V T O R S K I M I S T I F I K A C I I

    Voo~i otvoraweto na Festivalot ,, Vojdan ^ernodrinski,, qubitelitena likovnata umetnost imaa mo`nost da prisustvuvaat na otvoraweto naizlo`ba na sliki od kolonijata De Niro od Bitola. Prezentirani se 40 -tina umetni~ki dela sozdadeni na minatogodi{nata koolonija od pove}eminaumetnici od zemjata i stranstvo, me|u koi Miro Masin, Dimitar Ko~ovski-Mi~o, Vernon Xons, Pande Petrovski, Du{an Mikowi~, Ilija Ko~ovski,Stojan \uri}, Pavle Kuzmanovski, Kasipeja Naumoska i drugi. Otvoraj}i jaizlo`bata pisatelot Pande M