poslovni razgledi

PoslovnirazglediPoslovnirazgledi Pomurještevilka 30, 19. junij 2009

4 | Ocenitev inovacij v pomurski regiji za leto 2008

6 | Pri reševanju gospodarske krize država precej neučinkovita

8 | Poslovni vzglednik, Brankica Kouter

9 | Prvih 140 let Radenske

5 | Temeljni kazalniki pomurskega gospodarstva v letu 2008

www.pgz.si, www.poslovni-razgledi.si

Pošt

nina

pla

čana

pri

pošt

i 910

1 M

ursk

a So

bota

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

S print oglas1.pdf 16.12.2008 15:38:44

KOLU

MN

A

Kris

tjan

Mag

dič,

dire

ktor

Fron

tal d

.o.o

., Mur

ska

Sobo

ta

Tako poceni več nikoli ne bo!Imate občutek, da je kriza vsepovsod okrog nas? Kar koli slišim, kar koli preberem, ali vidim, vsepovsod samo ena velika Kriza; gospodarska, finančna, kriza vrednot, civilizacije, političnega sistema, družbene ureditve. Kriza, kriza, kriza. Pa je res vse tako krizno? Ali pa je kriza lahko dobro izhodišče za nekaj novega, nekaj drznega?

Naj se sliši še tako klišejsko in že docela zguljeno, bom vseeno še enkrat ponovil: kriza je lahko in po mojem prepričanju tudi je priložnost za hitre in fleksibilne. Marsikatero podjetje se je namreč v tem času potuhnilo v promocijskih aktivnostih, ker se boji ali pa ne zmore aktivno nastopati

na trgu in komunicirati svoje ponudbe. Sedaj imate vsi tisti, ki ste po naravi malce bolj drzni, veliko priložnost, da vskočite v vakuum in z agresivnim trženjem in promocijo »ukradete« svoji konkurenci nekaj odstotkov tržnega deleža. Tržni deleži tako poceni, kot so danes, namreč več dolgo, dolgo ne bodo. Stara modrost pravi, da pametni kupujejo takrat, ko je poceni. Torej – sedaj je pravi čas za investicijo v komuniciranje, za agresiven nastop na trgu. Pravi čas, da iz krize stopite kot zmagovalci z večjimi tržnimi deleži, ki vam bodo prinašali povečane prihodke in višje dobičke še dolgo časa, ko o krizi več ne bo ne duha ne sluha.

Sicer se v veliko podjetjih dogaja ravno nasprotno. Pri svojih varčevalnih ukrepih začnejo najprej pri t.i. stroških promocije, pa čeprav to dejansko niti niso stroški ampak investicija v trg, podobno kot investicija v stroje. S temi ukrepi se da na hitro in za kratko časovno obdobje res korigirati bilance. Na dolgi rok pa je tovrstno razmišljanje napačno. Medtem, ko boste krčili vaše marketinške proračune, se bodo med vašo konkurenco nedvomno pojavili tudi takšni, ki bodo začutili priložnst in vam vzeli nekaj odstotkov sedaj vašega tržnega deleža. Pa še bistevno bolj poceni bodo to storili kot bi jim uspelo kadarkoli prej. In kaj bo ostalo vam? Edino to, da si tržni delež priborite nazaj, za kar pa boste potrebovali po koncu krize bistveno več energije in resursov ter tudi bistveno več finančnih sredstev.

Odločitev je pravzaprav na dlani.

POSLOVNO RAZMIŠLJANJE

KAZALO

4 Ocenitev inovacij v pomurski regiji za leto 2008

5 Temeljni kazalniki pomurskega gospodarstva v letu 2008

6 Pri reševanju gospodarskekrize država precej neučinkovita

8 Poslovni vzglednik, Brankica Kouter

9 Prvih 140 let Radenske

KOLOFON:Izdajatelj: Pomurska gospodarska zbornica - PGZ Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota T: +386 (0)2 521 36 50S: www.poslovni-razgledi.si www.pgz.si

Glavni in odgovorni urednik: Robert Grah

Uredniški odbor: Kristjan Magdič, Jasmina Černela, Simona Petek

Oblikovanje in DTP: INQUA, d. o. o.

Tisk: Tiskarna S-tisk, d. o. o.

Naklada: 1000 izvodov. Glasilo prejemajo člani PGZ in je brezplačno.

Ko sem kot mlad in nadobuden diplomant šele začenjal svojo karierno pot, sem že takoj zagrizel v kislo jabolko imenovano inovativnost. Spomnim se, da sem za in-terni časopis podjetja, kjer sem bil zaposlen, zapisal, da inovativnost ustvarjamo ljudje. Z zapisanim sem želel sporočiti, da nas, ob krizi ali zastoju podjetja, edino inovacija lahko reši in premakne s točke zastoja.

Danes, kakšno desetletje po tem, v času vsesplošne svetovne krize, zopet začenjam razmišljati o inovativnem potencialu naših zaposlenih. Ugotavljam, da se vse bolj za-vedamo, da sta glavna cilja inovacij ustvar-jati nekaj boljšega in biti boljši od drugih, pravi odgovor na to, kako trenutno krizo obrniti v tako želeno priložnost. Podjetja brez inovacijskega potenciala svojih zapo-slenih doma nimajo nobenih možnosti na globalnem trgu. V Evropski uniji in svetu bomo enakovreden partner izključno z dobrimi inovacijami in njihovimi produkti, zato spodbujajmo zaposlene h kreativne-mu mišljenju ter jih zanj tudi primerno nagradimo. Če želimo delati bolje, hitreje in ceneje, potrebujemo nove ideje.

Dovolimo si še enkrat krajši miselni pre-skok v zgodovino in se spomnimo leta 2000. Evropska unija si je takrat zastavila cilj, da do 2010. leta postane »najbolj dinamično, konkurenčno in trajnostno na znanju ter

inovativnosti temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo uživalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno kohezijo«. Kaj od tega se uresničuje? Vsak naj poišče odgo-vore pri sebi. Sam mislim, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Ampak obžalovati za nazaj je brezpredmetno. Glejmo naprej, pridobljeno znanje in izkušnje nadgradi-mo z novimi idejami in produktivnost ter konkurenčnost ne bosta izostali.

V zadnjih desetih letih nam je uspelo obr-niti izobrazbeno strukturo diplomantov povsem v prid družboslovcev. Naravoslovje pa, ki je temelj za tako imenovane tehnolo-ške inovacije, je »obviselo v zraku«. Tako se ob trenutni gospodarski krizi soočamo še s krizo »neustreznih« kadrov, ki nam dodatno onemogoča želeni tehnološki preboj. Tudi zato, da bo naravoslovje spet spoštovano, se potrudimo, da postanejo naši inovatorji spoštovani sodelavci in ne, kakor jih radi označimo, moteči posebneži.

Odkar obstaja misleče človeštvo, si je človek vedno prizadeval odkriti novo in si s tem lajšati in lepšati življenje. Zato je biti po-seben v svetu gospodarstva željeno. Škoda je le, da ni vedno tudi sprejeto!

Robert GrahGlavni in odgovorni urednik

Delovno mesto mi daje priložnost, da se pogosto srečujem s strokovnjaki, tako teoretiki kot praktiki s področja vodenja gospodarstva. Kolikor tovrstnih ljudi sem že srečal, toliko različnih teorij o gospodarskem upravljanju in razvoju sem slišal. Vsak ima svojo različico in praktično ni dveh povsem enakih. A zadnje čase ugotavljam, da se misli vse pogosteje stikajo v strinjanju, da je zdravo in predvsem inovativno gospodarstvo osnova za razvoj, blaginjo in nova delovna mesta. Da, res pogosto slišano, a s tako težavo uresničeno…

Biti inovativen ponovno željenavrednota…

JUNIJ 2009 | Poslovni razgledi Pomurje | 3

RAZGLEDNICA

OCENITEV INOVACIJ V POMUrSKI rEGIjI ZA lETO 2008

Ocenjevalna komisija, ki deluje v sklopu Odbora za razvoj, inovacije in konkurenčnost podjetij, je v sestavi: mag. Daniel COPOT, Silvijan ČIVrE in dr. Majda BAGAr-POVŠE ocenila vse prispele inovacije za leto 2008. V skladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanj inovacijam je komisija letošnje leto podelila po tri zlata, tri srebrna in tri bronasta priznanja. Z zlatim priznanjem nagrajene inovacije so se »uvrstile v nadaljnji izbor«, saj se bodo potegovale še za priznanja na vseslovenskem nivoju.

Merilo za dodelitev priznanj, ki so inventnost, inovativnost, tržna zanimivost in primernost okolju, so v največji meri zadostili prejemniki zlatih priznanj: - Mihael Recek iz podjetja BIRO M-14 d. o. o. za okrogel pano za oglaševanje na kolesih, ki je fiksen in se ob vožnji vrti;- razvojna enota ELTI podjetja ELTI d. o. o. za Ojačevalnik DVB-500-878-lC panel;- Robert Halas, Robert Laslo, Stanko Novak iz podjetja VARSTROJ d. d. za Kompaktni CNC rezalnik tipa VArPlAZ za precizno plazemsko rezanje kovin.

Sebrna prizanja so prejeli:- Matjaž Pavlinjek iz podjetja Roto Pavlinjek d. o. o. za Modularne rezervoarje za vodo s kapaciteto od 8.000 do 50.000 litrov; - Daniel Šabjan iz podjetja Kreativne ideje, informacijske in poslovne rešitve d. o. o. za sistem za upravljanje s spletnimi vsebinami, imenovan Kreator CMS; - Jože Pavlinjek iz podjetja Inoks d. o. o. za Tehnologijo za proizvodnjo organske kisline iz biomase.

Dobitniki bronastih priznanj pa so: - Boštjan Pinter iz podjetja Arcont d. d. za robotsko celico za plazemski razrez profilov; - Mag. Tatjana Žagar, dr. Branko Škafar in Sonja Zavrl iz Ekonomske šole Murska Sobota – Višje strokovne šole za ZAHTEVE – sistem vodenja kakovosti za višje strokovne šole; - Mihael Recek in Nina Rappl iz podjetja BIRO M–14 d. o. o. za oglaševanje na pločevinkah.

ORGANIZACIJA USPOSABLJANJA ZA ČLANE PGZ !

Vlada rS je 26. maja na seji državnega zbora sprejela »ZAKON O DELNEM POVRAČILU NADOMESTILA PLAČE«. S tem zakonom se omogoča začasno čakanje na delo pri delodajalcih, ki se soočajo z zmanjšanim obsegom poslovanja in želijo ohraniti delovna mesta.

Pomurska gospodarska zbornica je skupaj z Centrom za poslovno usposabljanje – CPU, pripravila predlog programov usposabljanja za zaključene skupine, ki bi jih lahko podjetja izvedla za svoje delavce. V naboru programov usposabljanja so predlogi, ki jih, glede na specifične potrebe posameznega podjetja - naročnika oblikujemo tudi v skladu posebnimi potrebami naročnika.

Nabor programov usposabljanja s kontaktnimi osebami, na katere se lahko obrnete za dodatne informacije je na voljo pri Miri Kikec [email protected]. Če priporočene vsebine ne bodo ustrezale vašim poslovnim potrebam, nam lahko dodatno sporočite vaše specifične potrebe po usposabljanju.

Pomurska gospodarska zbornica je z namenom spodbujanja inovativne dejavnosti v regiji v začetku letošnjega leta že osmič objavila Razpis za podelitev priznanj najboljšim inovacijskim dosežkom.

POSLOVNI RAZGLED

Temeljni kazalniki pomurskega gospodarstva v letu 2008 Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence je nedavno objavila poročilo s podatki o stanju sloven-skih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. Kakor je bilo za pričakovati, podatki izpričujejo priso-tnost kriznih razmer. Pomursko gospodarstvo tako kot prejšnja leta ostaja za slovenskim povprečjem. Še več, gospodarska moč regije se je še poslabšala. Sicer pa je podatke iz letnih poročil za namene državne statistike za leto 2008 do 31. 3. 2009 na AJPES predložilo 1.376 gospodarskih družb, 3.127 samostojnih podjetnikov in 37 zadrug s sedežem v Pomurski regiji.

POSLOVANJE GOSPODARSKIh DRUžB ŠE VEDNO V ZAOSTANKU

Število gospodarskih družb, ki so predložile podatke, se je v primerjavi z letom 2007 povečalo za 108 oz. za 8,5 odstotka. Kar pa ne pomeni, da je raslo tudi število zaposlenih. Ta rast je precej manjša oziroma se je povečala le za 3,3 odstotka.

Družbe so gospodarile z realno višjim premoženjem in ustvarile realno višji obseg poslovanja. Nekaj dejstev v zvezi s tem: v primerjavi z letom 2007 so povečale obseg

skupnih prihodkov za 14 odstotkov; večino prihodkov je bilo ustvarjenih s prodajo

izdelkov na domačem tržišču - 67,1 odstotkov; najbolj izvozno dejavni so v predelovalni dejavnosti. Ustvarili so 389.925,00 evrov prihodkov, kar predstavlja 64,4 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje na tujih trgu (EU in izven);

rast neto dodane vrednosti družb je 5,5 odstotkov (na državni ravni 7,9 odstotkov);

470 družb v Pomurju z ustvarjeno neto dodano vrednostjo ni zmoglo pokriti stroškov amortizacije in stroškov plač.

Zaradi povečanega obsega poslovanja se je okrepila potreba po dodatnih virih financiranja. Kljub zvišanju obrestnih mer za nova posojila so pomurske družbe preteklo leto izkazovale občutno višje finančne obveznosti. Sredstva pa so namenila v investicije in nabavo zalog.

Izgube na področju financiranja kot posledica dodatnega zadolževanja, so bile tiste, ki so znižale pozitivni rezultat poslovanja. Tako je neto čisti dobiček, ki so ga pomurske družbe ustvarile v letu 2008 v znesku 12.559,00 evrov, kar je v zadnjem triletnem obdobju najslabši rezultat. Analitiki ga pripisujejo tako slabšemu poslovanju družb kot splošni gospodarski krizi. Kljub povečani izvozni usmerjenosti in rasti

čistih prihodkov od prodaje na domačem trgu, odhodki niso imeli zadostnega kritja v prihodkih. Posledica tega je bila tudi slabša gospodarnost poslovanja.

Svoje poslovanje so poslabšale tako uspešne, kot neuspešne družbe: 852 družb ali 62 odstotkov vseh v regiji je zmanjšalo obseg čistega dobička za dobro tretjino,

438 družb, ki so poslovale neuspešno še povečalo izgube in sicer za 1,8-krat.

Najvišje izgube so ugotovile družbe s področja gostinstva in kmetijstva. Najvišje dobičke pa na področju predelovalnih dejavnosti in gradbeništva.

Gospodarska moč regije se je poslabšala. Delež prihodkov (2,5 odstotkov) in neto dodane vrednosti (2,7 odstotkov) je ostal nespremenjen, zmanjšal pa se je delež v dobičkih (z 2,5 odstotkov v letu 2007 na 2,0 odstotka v letu 2008) in povečal delež v izgubah (v letu 2008 3,2 odstotka). Na zaostajanje pomurskega gospodarstva za gospodarstvom države kažejo tudi temeljni kazalniki razvoja. Tako so pomurske družbe v letu 2008 ustvarile neto dodano vrednost na zaposlenega v višini 24.637 evrov, kar je še vedno za 10.642 evrov oz. 30,2 odstotkov manj od slovenskega povprečja. Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega so ugotovile družbe s področja oskrbe z elektriko, plinom in paro ter poslovanja z nepremičninami. Pri prihodkih na zaposlenega zaostajajo družbe v regiji za slovenskim povprečjem (167.507 evrov) za 34 odstotkov.

Tako kot prejšnja leta so tudi v letu 2008 pomurske plače pod slovenskim povprečjem. V letu 2008 je delavec prejel v povprečju mesečno bruto 1.030 evrov, kar je za 9 odstotkov več kot v letu poprej, vendar še vedno za dobro petino manj kot v državi (1.291 evrov). Najvišje

plače so bile izplačane na področju storitvenih dejavnosti in sicer na področju informacijske in komunikacijske dejavnosti ter področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.

MED SAMOSTOJNIMI PODJETNIKI GRADBENIŠTVO NAJPOMEMBNEJŠA DEJAVNOST

Samostojni podjetniki so podobno kot gospodarske družbe poslovno leto 2008 zaključili s pozitivnim rezultatom: 80,7 odstotkov podjetnikov je ugotovilo podjetnikov dohodek,

582 podjetnikov je poslovno leto končalo v rdečih številkah,

podjetniki so skupaj na vseh področjih dejavno-sti ugotovili neto podjetnikov dohodek v višini 21.930 tisoč evrov.

Najpomembnejše področje pri poslovanju podjetnikov je področje gradbeništva. Podjetniki iz te dejavnosti imajo največ zaposlenih, s katerimi so ustvarili najvišji delež neto podjetnikovega dohodka in neto dodane vrednosti.

Pomurski podjetniki, v primerjavi s slovenskimi, izstopajo pri donosnosti sredstev in kapitala, medtem ko je pri ostalih temeljnih kazalnikih razvoja opazen zaostanek. Tako zaostajajo za slovenskim povprečjem pri ustvarjenih prihodkih na zaposlenega za 18,3 odstotkov, pri ustvarjenem neto podjetnikovem dohodku na zaposlenega za 24,4 odstotkov in pri ustvarjeni neto dodani vrednosti na zaposlenega za 13,9 odstotkov. Za najmanj (1,4 odstotkov) zaostajajo pri izplačani bruto plači na zaposlenega, ki je v Pomurju znašala 775 evrov. V primerjavi s pomurskimi družbami so podjetniki v povprečju prejeli mesečno za 225 evrov nižjo bruto plačo.

Vir: AjPES, Izpostava Murska Sobota (pripravila Simona Bukovec).


PREDSTAVLJAMO

Svetovna gospodarska in finančna kriza je zarezala v slovensko gospodarstvo. Vlada realnemu sektorju poskuša pomagati s protikriznimi ukrepi. Da bi kar se da najbolje prebrodile nastale razmere, se v iskanju rešitev združujejo tudi gospodarstveniki sami. Tako so se na skupni seji Upravnih odborov v maju srečale tri gospodarske zbornice iz vzhodnega dela Slovenije – Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ), Regionalna gospodarska zbornica Celje (RGZC) in Pomurska gospodarska zbornica (PGZ). Skupne seje, ki je potekala na sedežu ŠGZ v Mariboru, se je udeležil tudi minister za razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gaspari, ki je zbranim gospodarstvenikom predstavil 3. sklop vladnih ukrepov za reševanje krize. Sicer je seja minila predvsem v znamenju izmenjave pogledov na reševanje nastale gospodarske krize, poglabljanja sodelovanja in izmenjave različnih izkušenj med gospodarstveniki podravske, celjske in pomurske regije. Vse tri predsednike, dr. Romana Glaserja, predsednika ŠGZ, Aleša Mikelna, predsednika RGZC, in Štefana Sobočana, predsednika PGZ, smo naprosili, da z nami podelijo svoje mnenje o trenutnih razmerah v slovenskem gospodarstvu, o ukrepih, ki so jih v zbornicah sprejeli za pomoč svojim članom, in o tem, kako vidijo prihodnost slovenskega gospodarstva. Za nas so odgovorili na naslednja vprašanja.

1. Vlada je sprejela kar nekaj ukrepov za razbremenitev gospodarstva v času krize. Kako jih ocenjujete in kako se kažejo njihovi učinki na gospodarstvo vaše regije? Kako so jih sprejela podjetja?

2. Gospodarska kriza je tudi priložnost, pravijo številni strokovnjaki. Se strinjate? Če da, potem kje, kdaj in za koga? Če ne, zakaj?3. Kako vaša gospodarska zbornica pomaga podjetjem v času krize?4. Kaj mislite, da čaka slovensko gospodarstvo v obdobju enega leta, kolikor bi približno še naj trajala recesija. Kakšna

so vaša predvidevanja, kakšno bo po njej? Kaj bo bistveno drugače?

PRI REŠEVANJU GOSPODARSKE KRIZE DRŽAVA PRECEJ NEUČINKOVITA

ŠTEFAN SOBOČAN , PGZ

Za uspešno poslovanje družb smo poklicani direktorji, saj vlada ne more sklepati pogodbe namesto gospodarstva. Prav tako vlada ne more rešiti svetovne krize, pričakujemo pa, da še pose-bej sedaj ustvari konkurenčno okolje, v katerem lahko slovensko gospodarstvo preživi in razmišlja o razvoju. Zato na PGZ-ju pričakujemo bolj pre-mišljene in konkretnejše ukrepe vlade v boju proti krizi, saj se večina dosedanjih ukrepov ni izkazala kot taka. Pozitivno ocenjujemo državno jamstvo za bančne vloge državljanov, ki je preprečil, da bi se v celoti porušil načeti sistem zaupanja v banke. Subvencija za krajši delovni čas 36 oz. 32 ur in zagotovitev subvencije delodajalcem za zaposlene, ki so napoteni na »čakanje na delo«, pa sta se prav tako izkazala za učinkovita ukrepa.

Ključna težava našega gospodarstva je, da v za-dnjih letih izgublja strukturno konkurenčnost v izvozu. Ta je še posebej evidentna zaradi lanske

visoke inflacije in stabilnega evra. K temu moram dodati še eksplozijo plač v javnem sektorju, pa tudi to, da smo zadnja leta trošili oz. investirali več, kot bi si realno lahko privoščili. Če se bomo tega zavedali, lahko krizo izkoristimo in v njej iščemo naše priložnosti. Država mora spoznati konkurenčne prednosti slovenskega gospodarstva v primerjavi z evropskim in na tej osnovi gradi-ti naš nadaljnji razvoj. Te so predvsem: visoka mednarodna menjava v BDP oz. višine izvoza, relativno majhna zadolženost in kvaliteten mana-gement. Pri tem pa mora obvezno začeti sanirati našo največjo slabost, to je poceniti drago državo. Kriza je priložnost, da odpravimo nekatera ne-sorazmerja v javnem sektorju.

PGZ je v tem turbolentnem času poskrbela za boljšo dostopnost do informacij, okrepili smo sodelovanje z ostalimi zbornicami, organizirali dogodke, ki prispevajo k ublažitvi krize - pred-stavili smo javne razpise relevantnih ministr-stev, organizirali UO o financiranju SID banke. Pripravili smo posvet z Zavodom za zaposlovanje na temo aktualne zakonodaje in posvet na temo »Možnosti delodajalcev v času gospodarske krize«.Napovedi gospodarskega razvoja za prihodnje leto so še vedno negativne tako v Evropski uniji kot v Sloveniji. Zato bo kriza v letu 2010 podob-na letošnji in bo zajela tudi panoge, ki jih je do sedaj obšla. Sicer upamo, da se bo odboj zgodil v prihodnjem letu, vsekakor pa bomo učinke krize čutili vsaj še 3 leta, nakar pa lahko računamo na

sedemletno ekonomsko nihanje med recesijo in konjunkturo. Zelo smo odvisni od izvoza, zato bodo za naše gospodarstvo pomembni tudi ukre-pi v svetovni ekonomiji.

ALEŠ MIKELN,RGZC

Vsak ukrep je v tem času izredno dobrodošel. Kar se nam zdi pomanjkljivo pa je, da ni do-volj dobrih dolgoročnih rešitev. V praksi se najbolj srečujemo s subvencioniranjem skraj-šanega delovnega časa. V naši, celjski regiji, je to subvencijo dobilo odobreno 35 podjetij s 5073 zaposlenimi. Za oceno tretjega paketa protikriznih ukrepov pa je še prezgodaj. Vendar glede njegovih učinkov nismo veliki optimisti. Vsaka kriza je tudi priložnost. Seveda! A razna učena razglabljanja o novih trgih, o izdelkih z visoko dodano vrednostjo in tako naprej v tem času z realnim življenjem nimajo veliko zveze. Ker govorimo o svetovni krizi, težko iščemo nove trge. Nam se zdi pomembno, da

6 | Poslovni razgledi Pomurje | JUNIJ 2009

RAZ(O)GLEDALO

»Narava nam je namenila dragocene darove. A ni

dano vsakomur, da bi postal njihov skrbnik. Zavedamo

se odgovornosti, ki smo jo sprejeli kot a vin.

Z veliko mojstrskega znanja, pridobljenega skozi leta

trdega dela in raziskovanja so se rodila vina iz nove

vinske kleti MAROF. Zrasla na izbranih legah, vzgojena

iz ro;no obranega grozdja z ljubeznijo zanesenjakov.

Vesel sem in po;aš;en, da jih lahko delim z vami. Naj

tudi vam prinesejo veliko nepozabnih trenutkov!«

Erich Krutzler, enolog

Pan

vita

Mar

of

d.o

.o.,

Ma;

kovc

i 35

, 92

02

Ma;

kovc

i, S

love

nija

"MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA, DA JE PREKOMERNO U?IVANJE ALKOHOLA {KODLJIVO."

SAUVIGNON 2008ZELENI SILVANEC 2008

CHARDONNAY 2008

DISTRIBUCIJA & PRODAJA www.evino.si

podjetja nadaljujejo razvoj, da vzdržijo, saj vsa konkurenca ne bo preživela krize. In tu je ena od priložnosti za tiste, ki bodo v času krize uspeli racionalizirati poslovanje in vlagati v prihodnost.

V rGZC izvajamo številne aktivnosti, vezane na krizne razmere. Med njimi bi izpostavil se-znanjanje podjetij o ravnanju na delovnoprav-nem področju, ki je potekala preko okroglih miz, posvetov in delavnic. Svojim članom smo ponudili tudi podporo pri povečanju interna-cionalizacije podjetij. Nenehno ponujamo in posredujemo stike in informacije na finančnem področju. Vladi in dobaviteljem smo posredo-vali tudi nekaj sklepov, ki bi olajšali delo v teh težkih časih. Zavzeli smo se za znižanje cen električne energije in plina ter za spremembo pogojev plačilnih rokov. rešitev zaenkrat še ni, zadeva tako še naprej ostaja aktualna.

Koliko časa bo kriza trajala, je praktično ne-mogoče napovedati, vsi upamo, da se bo čim prej zaključilo. Želel pa bi opozoriti na to, da ne smemo pričakovati, da bomo v kratkem času dosegli številke, ki so bile pred začetkom krize. Enostavna matematika pove, da če si znižal obseg na 60%, rabiš tri leta rast po 20%, da dosežeš nivo, na katerem si bil pred krizo.

Upam, da bosta po tej krizi delo in proizvodnja pridobila na veljavi. Še pred kratkim je namreč veljalo, da se pravzaprav ne splača delati oz. proizvajati, da je vse, kar je potrebno, malo špekulacij na borzi.

dr. ROMAN GLASER, SGZ

V Štajerski gospodarski zbornici ocenjujemo, da je zaenkrat praktično edini konkretni ukrep za raz-bremenitev gospodarstva subvencioniranje delov-nega časa. Drugega zaenkrat ni videti. Sicer najbolj pričakujemo ponovno normalni dostop do denarja, ki ga potrebujemo za realizacijo naših razvojnih načrtov in projektov. V mislih imamo predvsem ponovni dostop do bančnih virov po cenah, ki jih lahko prenesejo naše dejavnosti in odplačilnih rokih, ki so realni za realni sektor. Tako cene kot odplačilni roki pa sedaj niso realni. Učinkov ukrepov tako v

naši regiji zaenkrat pravzaprav ne opazimo.Podjetjem skozi krizo pomagamo predvsem s posredovanjem koristnih in uporabnih informacij za hitrejše obvladovanje poslovnih priložnosti. različne oblike delavnic, posvetovanj in forumov dajejo neposredne koristi številnim članom. Obenem smo pripravili več multi- in bilateralnih srečanj gospodarstvenikov s področij obstoječih in novih tržnih okolij. Nazadnje z Avstrijci, pred-stavniki BiH, pred realizacijo pa je podobno poslovno srečanje s partnerji iz Srbije.

Misel, da je kriza tudi priložnost, drži le, če se celotno okolje dinamično prilagaja in s tem omo-goča izkoriščanje svojih komparativnih prednosti in drugih potencialov. Za Slovenijo se kažejo priložnosti predvsem v izpopolnjevanju tržnih in drugih potencialov na izvoznih trgih, ki so po našem mnenju priložnosti za normalno poslovno funkcioniranje v prihodnosti.

recesija bo zagotovo trajala dlje, če se bomo še naprej ukvarjali z neproduktivnimi rešitvami. Bo pa medtem prišlo do selekcije med posameznimi gospodarskimi subjekti. Kdor se ne bo znal pri-lagoditi in racionalizirati, ne bo mogel vzdržati konkurenčnega boja, ki bo v novem obdobju po krizi še izrazitejši.

RAZ(O)GLEDALO

Brankica Kouter, univ. dipl. ing. grad. Direktorica SGP Pomgrad-Gradnje d.o.o.

Ali menite, da predstavlja ženskam v poslovnem svetu spol prednost ali oviro? Ne bi rekla, da imamo ženske v poslovnem svetu zaradi tega, ker smo ženske, kakšno oviro. ravno nasprotno, mislim, da je to prednost. Sicer pa se mi zdi, da je tako, kot si narediš sam in tudi od tega, kako gledaš na stvari, ki ti pridejo na pot. Situacijo, v katero si postavljen, in nalogo, ki ti je dana, namreč lahko vidiš kot izziv ali pa kot oviro. Vse je torej zelo odvisno od posameznika.

Kot direktorica podjetja SGP Pomgrad-Gradnje d. o. o. se srečujete vedno znova z novimi izzivi. Kateri dosedanji projekt bi še posebej izpostavili?Vsak projekt je povsem nov in samosvoj izziv in zato je potrebno prav vsakega obravnavati z vso resnostjo. Zjutraj, ko pridem v službo, ne vem, kaj vse me čez dan še čaka, saj je težko predvideti tok stvari. Tako je pri meni vsak dan zase nov in poseben izziv.

V okviru dosedanjih projektov bi izpostavila, da mi je bil poseben izziv urediti položaj mladih, ko pridejo s fakultet na gradbišče. Do strokovnega izpita, kar ponavadi traja pet let, so pomočniki vodij gradbišč. Kot taki pa do sedaj niso imeli ne odgovornosti ne kompetenc, s tem pa tudi ne izziva in nagrade. Na ta način nam je uspelo urediti zadeve tako, da imajo pomočniki vodij gradbišč tudi že določene odgovornosti in s tem tudi izzive, kar jim posledično omogoča hitrejši napredek.

Poseben izziv mi je bilo pomagati mladim, da se uredi njihov položaj, ko pridejo s fakultete na gradbišče.

Na kaj ste v svojem življenju najbolj ponosni?Na to, da sem vztrajna. Nikoli ne odneham. Vsak cilj oz. projekt, ki si ga zadam, želim iz-peljati do konca.

Katera je najpomembnejša lastnost, ki jo mora imeti ženska kot voditeljica, da lahko uspešno vodi veliko podjetje?Vsekakor mora biti ciljno usmerjena, mora znati sprejeti odgovornost, imeti visoke vre-dnote in biti vzor, da ti lahko drugi sledijo. Hkrati pa mora biti tudi prilagodljiva, vztrajna in pripravljena se ves čas učiti, saj se tehnologija in pogoji dela ves čas spreminjajo.

Vodja mora biti ciljno usmerjen, znati mora sprejeti odgovornosti.

Pomembno je, da ima visoke vrednote. Mora biti vzor, da mu lahko

drugi sledijo.

Zaposleni ste v vodstvu družbe, ki se ukvarja z gradbeniško dejavnostjo. Ta pa je vse prej kakor žensko področje. Kako je voditi pretežno moški kolek-tiv? Se vam zdi, da imate kot ženska prednosti ali se morate zaradi tega še dodatno dokazovati in truditi? Že vse od mladih let in časov, ki sem jih preživela med taborniki sem veliko več časa v »moških kolektivih« kot ženskih in lahko rečem, da nimam nobenih posebnih težav in mi je lepo delati z njimi. Naučila sem se, da je dobro, če jim znam prisluhniti, z njimi jasno komunicirati, dobro organizirati timsko delo in tudi postaviti meje, takrat ko je to potrebno.

Kaj je vaš osebni moto? Čemu sledite v življenju?To je povsem preprosta misel, in sicer: »Uživaj življenje v vsakem trenutku, ki ti je dan.«

Kako usklajujete službene obveznosti in zasebno življenje?Če se v svojem poklicu najdeš zadoščenje in samoizpolnitev, potem usklajevanje službenih obveznosti in zasebnega življenja niti ni težko. Sama to dvoje zlahka usklajujem, saj v svojem poklicu uživam in mi moje delo ne predstavlja zgolj službe, ampak tudi veselje.

Usklajevanje zasebnega življenja in službenih obveznosti ni težko, če v svojem poklicu najdeš zadoščenje.

Kako si polnite baterije, kaj počnete v prostem času, kako preživljate proste dopustniške dni? Svoj prosti čas skušam preživljati aktivno. lokacija mojega doma mi dopušča, da sem veliko v stiku z naravo. Tako veliko časa preživim v neokrnjeni naravi, ki jo na srečo Prekmurje še pozna. Me pa ob rekreaciji v naravi vedno spremlja moj pes.

Tudi dopuste rada preživljam čim bolj aktivno. Potovanja si z veseljem načrtujem in organiziram sama, saj mi je bolj všeč po lastnih željah krojen način dopustovanja kakor organizirani turistični aranžmaji.

Za vstop v precej moški svet se je Brankica Kouter odločila že z izbiro študija, ko se je vpisala na Gradbeno fakulteto, kjer je izbrala študij gradbeništva. Kmalu pa se je srečala tudi s svojim današnjim delodajalcem, družbo SGP Pomgrad. V študijskih letih je bila njihova štipendistka, med poletnimi počitnicami pa je pri njih opravljala strokovno prakso. Ta tesna vez se je nadaljevala tudi po dokončanju študija. Po diplomi na Fakulteti za gradbeništvo se je v družbi SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o. zaposlila kot pomočnica vodje gradbišča. To delo je opravljala 4 leta, vse tja do leta 2007, ko je napredovala na eno od vodilnih delovnih mest. Postala je direktorica družbe. In to delo, kjer, kakor pravi sama, nikoli ne zmanjka zanimivih izzivov, z veseljem opravlja še danes.


POSLOVNI VZGLEDNIK

PRVIH 140 LET rADENSKE Ni veliko družb v našem prostoru, ki bi se lahko pohvalila z nepretrgano tradicijo delovanja daljšo od stotih let. Ena izmed teh, ki ta mejnik presega, je Radenska. V petek, 15. maja 2009, je skupaj s svojimi poslovnimi partnerji, prijatelji in znanci slavnostno obeležila visoki jubilej – 140 letnico nepretrganega delovanja.

SEDANJOST KOT VEZ MED PRETEKLOSTJO IN PRIhODNOSTJO Da se posamezna poglavja v zgodovinskem razvoju radenske berejo kakor zanimiv roman, sta na slavnostni prireditvi, katere namen je bil povezati preteklost družbe z njeno sedanjostjo in prihodnostjo, prikazala Tajda lekše in Boštjan rous. Boštjan rous je v vlogi Karla Henna, zdravnika, ki je prvi pred 140 leti napolnil prve steklenice vode, skozi zanimive dialoge s Tajdo lekše orisal začetke družbe. Bogato zgodovino so prikazali tudi z zgodovinskim filmom in z legendarnimi reklamnimi spoti. Godalni kvartet rožmarinke je poskrbel za glasbene premore med dialogi in govorom osrednjega govorca direktorja družbe Zvonka Murglja.

žIVI ČLOVEŠKI KIPI IN PLESALEC NA VRVI POSKRBELI ZA OPTIMISTIČNO ZAZRTOST V PRIhODNOST Posebna atrakcija prireditve so bili »človeški kipi« - plesalci sodobnega plesa, ki so prvi del prireditve zamenjavali poze svojih teles v položajih, kot jih poznamo z etiket najnovejših vod iz radenske. S plesnim performansom so v nadaljevanju prikazali sedanjost radenske, in sicer kot vitalno, srčno in harmonično. Na vprašanje kakšna bo prihodnost, je simbolično odgovoril artist na vrvi. Ta je ponesel tri rdeča srca, simbol radenske, v nebo - v prihodnost. Ko so obsijana visela izpod stropa dvorane so nakazala, da bo svetla, polna življenja in vitalne energije.

PRESTIŽNA NAGRADA OB JUBILEJUNajlepše darilo ob 140-letnici pa si je poda-rila kar radenska sama. Na mednarodnem ocenjevanju dietnih izdelkov in izdelkov za ohranjanje zdravlja, ki ga pripravlja ena najuglednejših organizacij na svetu, neodvisni mednarodni inštitut Monde Selection, je že drugo leto zapored prejela zlato nagrado. letos za vodo radenska Plus BodyShape, lani pa za radensko Naturell.

Osrednja atrakcija slovesnosti je bil artist na vrvi, ki je simbolično prikazal prihodnost radenske kot svetlo, polno pozitivne energije in ljubezni do življenja.

PREDSTAVLJAMO

Za izgradnjo nove tovarne formalina F-2 so se v družbi Nafta Petrochem odločili predvsem zaradi povečanja povpraševanja po formalinu in zaradi pomanjkanja proizvodnih kapacitet v industrijskem kompleksu Nafte lendava. Nafta Petrochem bo z obratovanjem nove tovarne letno proizvodnjo tako povečala za 47 odstotkov in s tem dosegla tudi večjo fleksibilnost proizvodnje in možnost širitve na nove trge.

Investicija nove tovarne formalina je sicer za 20 odstotkov presegla načrtovana sredstva, zaradi porasta cene jekla in katalizatorja v času od marca 2006 do oktobra 2007. Vendar je kljub temu ostala še vedno v okvirjih najetega kredita pri NlB ljubljana v marcu 2006, ki je znašal 6.040.000,00 evrov.

ODPRAVLJENO OZKO GRLO V PROIZVONJI SINTETIČNIh MAS

Direktor skupine Nafta lendava, Mirko Horvat je ob otvoritvi poudaril: »Z novo tovarno F-2 smo uresničili cilje po širitvi lastnega proizvodnega programa ter tako odpravili ozko grlo pri proizvodnji surovine za sintetične mase, obenem pa smo izboljšali produktivnost in konkurenčnost podjetja.« Minister lahovnik pa je izpostavil pozitivno vlogo družbe Nafta Petrochem, ki je celovito pripomogla k povečanju gospodarstva ter se tako aktivno vključila v globalno uresničevanje Kjotskega protokola. V novi tovarni bo namreč stekla proizvodnja 55-odstotne raztopine formalina v skladu z najnovejšimi ekološkimi standardi.

Na dogodku so sodelovali tudi učenci Dvojezične osnovne šole I (DOŠ I) lendava, ki so v času gradnje tovarne F-2, pripravljali raziskovalne naloge na temo odgovornosti podjetja do lokalnega okolja. V zahvalo za sodelovanje so učencem Dvojezične osnovne šole lendava in predstavnikom Eko šol predali sadiko lipe z Naftinega dvorišča.

ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU ZA REZERVOAR ZA ZBIRANJE DEžEVNICE 12.000 L+ Znak kakovosti v graditeljstvu potrjuje odlič-nost in rezultate kakovosti slovenskih izdelkov ter storitev s področja graditeljstva v skladu z evropsko primerljivimi kriteriji. Namen znaka je informiranje in varovanje potrošnika, pa tudi spodbujanje raziskav in razvoja novih izdel-kov. Inštitut za gradbeništvo je Znak podelil rotovemu rezervoarju za zbiranje deževnice 12.000 l+. Pri tem je kot prednosti in tehnolo-ški dosežek izpostavil naslednjih pet lastnosti rezervoarja: izboljšanje kakovosti, enostavnej-ša manipulacija, racionalizacija proizvodnje, vgradnja čistilnih sistemov in pa okoljski vidik, torej prijaznost izdelka do okolja.

STANDARD ISO 14001 DOKAZUJE OKOLJU PRIJAZNO PROIZVODNJO V podjetju rOTO poleg razvoja okolju pri-jaznih izdelkov, nenehno uvajajo tudi okolju prijazne proizvodne tehnologije. To dokazuje tudi nedavni nakup proizvodnje italijanskega podjetja Chicco, kjer vse odpadke pri proizvo-dnji 100% reciklirajo. Sicer pa so konec janu-arja 2009 kot 14. slovensko podjetje pridobili certifikat ISO 14001. Cerfitikat svetovno pri-znane akreditacijske hiše Boureau Veritas do-kazuje, da je njihova proizvodnja okolju prijazna. Glede na trende v EU, številna multinacionalna podjetja dajejo prednost tistim dobaviteljem, ki izpolnjujejo tudi ekološke kriterije in zato računajo, da jim bo ISO 14001 prinesel tudi dodatno prednost pred konkurenco.

NADALJEVANJE AKCIJE »POMURCI ZBIRAMO DEžEVNICO« V mesecu maju so v podjetju pričeli z akci-jo »Pomurci zbirajmo deževnico«, v okviru katere ponujajo sofinanciranje 25 odstotkov investicije v zbiralnik deževnice oziroma či-stilne naprave. Akcija se je izkazala kot uspešna, zato so se odločili podaljšati sofinanciranje še v mesecu juniju. Ob tej podaljšani akciji je na razpolago še sofinanciranje investicij v čistilne naprave pri EKO skladu. Kakor poudarjajo v rotu, je slednje posebej koristno za vse, ki živijo na območjih ,kjer jim ni omogočen priklop na vaško kanalizacijo in so zato primorani izbrati individualni sistem čiščenja voda.

Nafta odprla tovarno formalina F-2

rOTO ponovno prejemnik okoljskih nagrad »Skrb za okolje je naša prioriteta«, poudarjajo v Rotu, kjer so prve okolju prijazne izdelke za varovanje okolja razvili že v začetku devetdesetih let. Nagrada inštitita za gradbeništvo ZRMK »Znak kakovosti v graditeljstvu« jim je bila na letošnjem sejmu Megra podeljena že drugič. Lani za čistilne naprave in letos za rezervoar za zbiranje deževnice.

V družbi Nafta Petrochem, ki je del skupine Nafte Lendava, so 15. maja 2009 slavnostno odprli novo tovarno formalina F-2. Tovarna je zgrajena po najsodobnejših ekoloških standardih in bo omogočala za 47 odstotkov večjo proizvodnjo. Vrednost naložbe je znašala približno 6,1 milijona evrov. Slovesnosti ob otvoritvi se je udeležil tudi dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo.

Dr. Matej lahovnik, minister za gospodarstvo, mag. Anton Balažek, župan občine lendava, in mag. Mirko Horvat, direktor skupine Nafta lendava in Nafte Petrochem, d. o. o., so prerezali trak nove tovarne formalina F-2.

Nagrado »Znak kakovosti v graditeljstvu« je predstavnikom podjetja roto na sejmu Megra predal minister za promet dr. Patrick Vlačič.


PREDSTAVLJAMO

Osrednji regijski lekarniški zavod Pomurske lekarne je na novinarski konferenci, ki je potekala 2. junija, predstavil akcijo »Lepo pozdravljeni«, s katero so v minulih osmih mesecih poudarjali varno in pravilno uporabo zdravil. Predavanja so potekala v času od septembra 2008 do maja 2009, na različnih lokacijah po Pomurju. Teme so bile izbrane glede na letni čas in aktualnost določenih tematik. Z akcijo so želeli osvestiti prebivalce regije o tem, kako pomembno je pravilno in varno jemati zdravila in druga zdravilna sredstva ter kako pomembno je dobro in kakovostno svetovanje zaposlenih v lekarnah, saj je meja, ki loči zdravilo od strupa pogosto zelo ozka.

Akcijo so zaključili z nagradnim žrebanjem, v katerem so bili udeleženi vsi, ki so sode-lovali na predavanjih in izpolnili anketni listič. Žrebanje je skupaj z manjšo slovesnostjo potekalo v soboto, 6. junija, pred lekarno v centru Maximus.

V Pomurskih lekarnah so z odzivom na akcijo »lepo pozdravljeni« izjemno zadovoljni in bodo zato z njo še v tem letu nadaljevali.

Oba objekta bosta vseljiva v jeseni naslednje leto, so ob postavitvi temeljnega kamna zatrdili sodelujoči.

V maju so bili objavljeni rezultati nagradnega ocenjevanja svetovno znane revije Decanter. Decanter spada med najprestižnejše svetovne vinogradniške publikacije. Njegovo ocenjevanje pa velja med vinogradniki za neke vrste »Olimpijske igre v vinogradništvu«. Med letošnjimi nagrajenci, ki so prejela »2009 Decanter World Wine Awards (DWWA)«, je tudi vino Marof iz vinske kleti Marof, ki jo vodi Erich Krutzler. Na ocenjevanje so bila poslana tri vina in vsa tri so prejela bronasto medaljo. Poleg potrditve smeri vinogradništva v Skupini Panvita, ki se naslanja na sodobno smer pridelave svežih vin, je omenjeni rezultat tudi zgodovinska prelomnica za celotno prekmursko vinogradništvo, saj gre za nagrado, ki jo je prvič prejelo vino pridelano na Goričkem. S tem se tudi Goričko postavlja ob bok svetovnim vinogradniškim pokrajinam ter pomeni primer in vzpodbudo za nadaljnji razvoj celotnega vinogradništva v tem delu Slovenije. Na ocenjevanju so bila naslednja vina: Sauvignon 2008, Chardonnay 2008 in Zeleni silvanec 2008.

Prvi letnik vina iz kleti Marof je bil v večini prodan v ZDA, Veliko Britanijo, Avstrijo, Nemčijo in v Avstralijo, del prve serije pa je sprejel tudi domači trg.

MAROF – PRVO PREKMURSKO VINO Z DECANTERJEVO NAGRADO

Zadnji teden v maju so v središču Murske Sobote, na vogalu Gregorčičeve ulice in Ulice Staneta Rozmana, položili temeljni kamen za gradnjo dveh objektov, in sicer nove enote Doma starejših Rakičan ter za objekt z oskrbovanimi stanovanji.

Pri gradnji bodo sodelovali Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je tudi glavni investitor v projekt, Mestna občina Murska Sobota, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Dom starejših Rakičan. Vso potrebno projektno dokumentacijo sta pripravili projektantski hiši iz Murske Sobote, in sicer Uroš Plantarič iz Projektiranja PLAN-ING ter Drago Karakatič iz Ingeka. Glavni izvajalec bo v obeh primerih SGP Pomgrad d. d.

POLOžILI TEMELJNI KAMEN ZA ENOTO DOMA STAREJŠIh

Skupina Panvita si nenehno priza-deva širiti svoj program z novimi vrstami vrtnin. In tako je aprila na nasadu v Beltincih pričela z obira-njem prvih Panvitinih špargljev. Nasad, ki se razprostira na polju velikosti en hektarja, so obirali dobre tri tedne in pridelali preko dve toni pridelka. Proizvodnja špargljev je eden od uspešnih pro-jektov lastnega razvojnega centra Skupine Panvita. S proizvodnjo vr-tnin, na sonaraven način, Skupina Panvita sledi željam vse večjega števila slovenskih kupcev po ka-kovostnih in domačih vrtninah s kratko logistično potjo.

ŠPARGLJI IZ PANVITE, PREMIERA 2009

POMURSKE LEKARNE ZAKLJUČILE NEKAJ MESEČNO AKCIJO »LEPO POZDRAVLJENI«

Nova linija izdelkov Zarja iz družbe Galex. Prvi Panvitini šparglji.

Družba Galex iz Murske Sobote je konec meseca maja na prodajne police drogerij lansirala novo linijo izdelkov Zarja. Gre za linijo, ki zaje-ma izdelke za zdravo življenje, in sicer zeliščne čaje ter sirupe. V na-daljevanju jo bodo dopolnili še z dodatki k prehrani in kozmetičnimi izdelki. Linijo odlikujejo kakovostni izdelki ter barvita in privlačna em-balaža. Trenutno so na prodajnih policah prodajaln DM naslednji iz-delki: Čaj s pegastim badljem, Čaj z matejem, Čaj z regratom, Slezov sirup, Trpotčev sirup in Kuminin sirup.

NOVA LINIJA ZARJA žE NA PRODAJNIh POLICAh


RAZGLED

TOČKA VZAJEMNOSTI

Imate OTROŠKI avto sedež, ki ga več ne potrebujete?

Bi radi pomagali tistim, ki si OTROŠKEGA sedeža ne morejo kupiti?

Želite prispevati k večji varnosti OTROK v prometu?

Prinesite OTROŠKI sedež na TOČKO VZAJEMNOSTI in s tem pomagajte drugim!

TOČKA VZAJEMNOSTI:

Avto moto društvo Štefan Kovač Murska Sobota, Noršinska ulica 2, 9000 Murska Sobota.

Vsak delavnik med 7.00 in 15.00, ob torkih od 15.00 do 18.00 in sobotah od 9.00 do 12.00.

Dodatne informacije na telefon: 02 522 36 70

AVTO

MOTO DRUŠTVO AMD Štefan Kovač

Murska Sobota

Nosilci akcije Medijski sponzorji

Družba Radgonske gorice je na po-membnih mednarodnih ocenjeva-njih prejela dva nova šampiona za Zlato radgonsko penino. Na medna-rodnem ocenjevanju vin »The Royal Wine Challenge«, ki je potekalo v Beogradu in šteje za edinega na sve-tu, ki se uradno imenuje »Kraljevsko ocenjevanje«, je z Zlato radgonsko penino osvojila šampiona, z vini Sauvignon in Traminec pa zlato me-daljo. Na enem največjih evropskih kmetijsko živilskih sejmov v Novem Sadu pa so prejeli šampiona za Zlato radgonsko penino, letnik 2004, zlato medaljo za Zlato radgonsko penino, letnik 2006 ter dve srebrni medalji za vini Traminec in Sauvignon.

Avto moto društvo Štefan Kovač Murska Sobota je v sodelo-vanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Vzajemno zdravstveno zavarovalnico začelo dobrodelno akcijo Točka vzajemnosti v okviru katere bodo zbirali rabljene otroške avto sedeže. Zbrane rabljene sedeže bodo pregledali, izločili tiste, ki za nadaljnjo uporabo niso primerni, jih očistili ter jih za simbolično ceno namenili družinam, ki si le-teh ne morejo kupiti sami. Zbrani denar bodo namenili socialno ogroženim družinam. Namen akcije je dodatno poudariti in prispevali k varnosti v prometu, saj bodo vsi otroški avto sedeži, ki bodo dani v nadaljnjo uporabo, strokovno pregledani.

DOBRODELNA AKCIJA, KI VZPODBUJA UPORABO OTROŠKIh AVTO SEDEžEV

S pomočjo akcije bodo do rabljenih, a kakovostnih avtosedežev prišli tisti, ki si jih drugače ne bi mogli privoščiti.

Pomurska gospodarska zbornica je 9. junija v sodelovanju z Območno obrtno - podjetniško zbornico iz Murske Sobote organizirala že drugo strokovno tematsko srečanje predstavnikov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z delodajalci. Tokrat je pogovor tekel na temo zaposlovanja oziroma ohranjanja delovnih mest, podrobno pa so bili tudi predstavljeni aktualni ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Delodajalci so se seznanili tudi z novim Zakonom o delnem povračilu nadomestila plače, ki je eden zadnjih vladnih ukrepov na področju ohranjanja delovnih mest oziroma aktivne politike zaposlovanja. Precejšen interes za posvet je pokazal, da se žal vse več pomurskih delodajalcev v tem neugodnem obdobju gospodarske recesije sooča s problematiko odvečnih delavcev.

STROKOVNI POSVET S PODROČJA ZAPOSLOVANJA IN OhRANJANJA DELOVNIh MEST

PGZ, Območno-obrtna zbornica in Zavod republike Slovenije za zaposlovanje so skupaj z delodajalci razmišljali o ohranjanju delovnih mest in o aktualnih vladnih ukrepih na področju zaposlovanja.

ZLATA RADGONSKA PENINA PONOVNO ŠAMPIONKA

V PRESTOLNICI žE ČETRTIČ DIŠALO PO PREKMURJU

Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot je 16. maja 2009 na Pogačarjevem trgu v Ljubljani že četrto leto zapored organiziralo promocijsko prodajni dogodek Diši po Prekmurju. Društvo, katerega poslanstvo je potrošnikom v urbanih okoljih približati kakovostno ponudbo prehrambenih in drugih izdelkov z regionalnim poreklom, je na stojnicah ponujalo tradicionalne prekmurske kulinarične specialitete, prekmurska vina ter izdelke domače obrti. Avtohtone prekmurske izdelke, ki so jih predstavili na več kot 40 stojnicah, je bilo mogoče poskusiti in tudi kupiti. Vzdušje na tržnici je ves čas dvigovala Marko banda z značilnimi prekmurskimi melodijami, prekmurski romski glasbeniki pa so prireditvi dodali pridih drugačnosti. Zbranim so se predstavili tudi beltinški plesalci folklore v narodnih nošah. Znani Prekmurci so skupaj so s svojimi ekipami tekmovali v kuhanju značilne prekmurske jedi bograča. Zbrala se je množica obiskovalcev, med njimi veliko znanih obrazov iz različnih sfer javnega življenja, ki so z zanimanjem opazovali ponudbo dežele ob Muri ter pokušali njene dobrote.

Že četrto leto zapored je prireditev pritegnila množico radovednih obiskovalcev.

Zlata radgonska penina se odslej ponaša že z 39 šampionskimi nazivi in več kot 200 zlatimi medaljami na mednarodnih ocenjevanjih.


RAZGLED

Gojenje tropskih orhidej podjetja Ocean Orchids iz Dobrovnika po novem poteka v 30.000 m² velikem rastlinjaku.

V steklenem rastlinjaku bo podjetje tako v prihodnje letno vzgo-jilo 1.200.000 cvetočih orhidej, kar pomeni, da bo dobrih 26.000 orhidej tedensko zapustilo dobrovniški rastlinjak, ki je edini te velikosti za gojenje orhidej v jugovzhodnem delu Evrope. Po besedah Romana Ferenčaka, direktorja podjetja, je posebnost njihove proizvodnje v gojenju orhidej in ostalih tropskih rastlin z izrabo okolju prijazne geotermalne energije, ki jo uporabljajo za ogrevanje svojih proizvodnih kapacitet. Proizvodnja v Dobrovniku je tako edina tovrstna proizvodnja orhidej v Evropi. V Sloveniji vzgojene orhideje pa ustvarjajo tudi najmanjši okoljski odtis na področju gojenja orhidej v rastlinjakih v Evropi. Vrednost celotne investicije v nov del proizvodnje znaša 3,5 milijonov evrov.

PREDSEDNIK ODPRL NOV DEL OKOLJU PRIJAZNE PROIZVODNJE ORhIDEJ

Novi del razširjenega rastlinjaka podjetja Ocean Orchids je slavnostno odprl predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk.

ODPRLI PRENOVLJENI MESTI PARK V LENDAVI

Občina Lendava nadaljuje z ustvarjanjem pogojev, s katerimi bo mesto postalo prepoznavna turistična destinacija. V soboto, 6 junija, so tako slavnostno odprli prenovljeni mestni park z otroškimi igrali, ki so ga poimenovali »Lendavska roža«. Kot arhitekta in oblikovalca parka sta pri prenovi sodelovala Goran Dominko in Maja Kardoš iz Kubico Domino Arhitekti, d.o.o., izvajalec del pa je bil Stavbar Gradnje, d.o.o. iz Maribora. Hortikulturna dela v parku so potekala pod nadzorom dr. Aleksandra Šiftarja, univ. dipl. ing. agr.. Sicer pa je park bil obnovljen v okviru operacije Prijazno mestno jedro Lendave, ki se izvaja v obdobju od leta 2008 do 2010 ter je nadgradnja operacije Obnova in oživitev starega mestnega jedra Lendave, ki bo dokončana v letošnjem letu. Operacijo delno financira EU iz svojega sklada za regionalni razvoj.

Ob otvoritivi prenovljene podobe parka sta slavnostni trak prerezala župan občine lendava, mag. Anton Balažek in predsednik krajevne skupnosti lendava Štefan Kulčar.

RAZGLED

PET NASVETOV KOMUNICIRANJA V KRIZI

1. VEČJO POZORNOST NAMENITE ZAPOSLENIMZaposleni sodijo med tiste dejavnike, ki ji moramo dati zelo velik poudarek. Nezadovoljstvo oz. zadovoljstvo zaposlenih je velikokrat odvisno zgolj od komunikacije med vodstvom in nižjimi strukturami. Presenečeni boste, kako veliko se da narediti na njihovem zadovoljstvu s preudarno in načrtno komunikacijo. Že s pomočjo klasičnih orodij, kot so interno glasilo, pismo zaposlenim, izobraževanja, interni dogodek in podobno, lahko ustvarite čuda.

Namig: s pravilno izbiro komunikacijskih orodij za vašo interno javnost, lahko ustvarite pozitivno klimo podjetja, ki bo vplivala na občutek zadovoljstva vaših zaposlenih.

2. KOMUNICIRAJTE S FINANČNO JAVNOSTJOČe želite hiter in dinamičen razvoj podjetja potrebujete za to zaupanje finančne javnosti – potencialnih financerjev. Da jih pridobimo na svojo stran je pomembno uporabiti primerna komunikacijska orodja. Med njimi naj ne izostanejo dobro pripravljena letna poročila, privlačna osebna izkaznica, pozitivna finančna publiciteta in učinkovite Pr novice, ki bodo vaše podjetje predstavljale v pravi podobi.

Namig: za dosego vodilnega položaja na trgu znotraj določene panoge je nujno izpostaviti konkurenčno prednost podjetja in jo kontinuirano usmerjati med javnosti.

3. POVLECITE PRAVE MARKETINŠKE POTEZE Čeprav se zdi, da v svetu komunikacij le z velikimi oglasnimi sporočili lahko dosežemo velik učinek, to pravzaprav ne drži. Z dobrim poznavanjem svojih javnosti lahko z manjšimi in drugačnimi potezami oglašujete na zelo učinkovit način. V času recesije je pametno izkoristiti

možnosti, ki jih ponuja svetovni splet - spletni forumi, klepetalnice, blogi in oglasne pasice lahko dosežejo širok spekter ciljnih javnosti. lahko pa izpostavite svoje prednosti v spretno napisanem Pr-članku in obvestiti o novostih v podjetju z brezplačno e-pošto.

Namig: rek »več je manj«, drži tudi v marketinškem svetu. Manjše, a pravilno izbrane marketinške poteze, lahko prinesejo velik uspeh.

4. PRISTOPITE K OGLAŠEVANJU NA SEBI LASTEN NAČINInovativni pristopi v oglaševanju pridobivajo na pomenu v času recesije. Izkoristite priložnost z nenavadnimi pristopi, ki bodo dopolnjeni s kreativnimi oblikovalskimi rešitvami in izstopite iz množice kot samostojen in izviren subjekt. Oglašujte na nenavadnih mestih in z nevsakdanjimi prijemi. Presenečenje je najbolj učinkovit način, da pustite na potrošniku vtis.

Namig: s kreativnimi oblikovalskimi rešitvami, boste hitreje prišli do cilja in v času recesije premagali konkurenco in segli povsem v ospredje.

5. KOMUNICIRAJTE DIREKTNO Pripravite brezplačne in zanimive seminarje, na katerih boste opozorili nase in s tem pritegnili bodoče naročnike. Pripravite družabne dogodke za poslovne partnerje in za svoje zaposlene. Naj bodo organizirani skrbno, saj le-tako lahko dosežete prvotni namen.

Namig: če je dogodek slabo pripravljen in nima pozitivnega in želenega učinka na ciljne javnosti, ki jih z dogodkom nagovarjamo, ne opravi svojega poslanstva.

PREDSTAVLJAMO

Ali morate tudi v vašem podjetju zaradi recesije zmanjšati svoje finančne odlive? Kljub temu pa bi radi ostali v koraku s konkurenco, ali celo stopili korak naprej? Odločitev, kaj v takem primeru zmanjšati ni enostavna. Veliko poslovnežev se odloči za varčevanje pri komuniciranju, kar pa žal ni najboljša rešitev.Predstavljamo vam pet nasvetov, kako v času gospodarske krize uspeti s pomočjo dobre komunikacije.

Celovite rešitve za ekologijo ter kemično in farmacevtsko industrijo

Delo v podjetju INOKS bazira na sinergiji znanja, inovativnosti ter izkušenj, saj podjetje temelji na 55 letni tradiciji.

Podjetje ima lastni inženiring, kakovostno proizvodnjo in montažo, nerjaveče procesne opreme ter zahtevne galvanske površinske obdelave nerjavečih materialov.

INOKS nudi svojim poslovnim partnerjem posvetovanje in tehnično dokumentacijo preko svojih visoko kvalificiranih strokovnjakov z bogatim tehničnim znanjem.Z lastni inženirji, tehnološkimi rešitvami in dolgoletnimi izkušnjami delujemo v pripravah celovite rešitve v smislu kakovostnega in tesnega sodelovanja na vseh področjih nerjavečih izdelkov in površinskih obdelav.

Lasten razvojno-raziskovalni oddelek, v okviru katerega strmijo k interdisciplinarnosti področij, kot so tehnologije v ekologiji, razvoju novih materialov in na drugi strani v inovacijskem managementu in internacionalizaciji, odlično sodeluje z institucijami doma in v tujini. Trenutno podjetje največ aktivnosti namenjajo projektom na področju ekologije.

Podjetje INOKS je nosilec certifikata DIN EN ISO 9001:2000 – BVQI, DIN 18800-7 Class D – GSI SLV, certifikata za mednarodnega varilskega inženirja pridobljenega s strani Mednarodnega inštituta za varjenje ter certifikata za konstrukcijo nerjavečih tlačnih posod.Podjetje je tudi dobitnik »International award for technology and quality« (Mednarodna nagrada za tehnologijo in kakovost).

INOKS je dinamično podjetje specializirano na področju nerjaveče procesne opreme za potrebe kemične, farmacevtske in živilske industrije ter ekologije.

regionalna razvojna agencija Mura je na svojih spletnih straneh (www.rra-mura.si) objavila Javni poziv delodajalcem k oddaji vlog in potreb po štipendistih za vključitev v »RŠŠ Pomurje«.

Na poziv se lahko prijavijo podjetja, ki imajo sedež ali poslovno enoto na območju Pomurja ter imajo kadrovsko potrebo, ki ustreza deficitarnosti ali razvojni perspektivnosti, ter se zavežejo, da bodo štipendista zaposlili za najmanj enako obdobje, kot ga bodo štipendirali s pomočjo regijske štipendijske sheme.

Vključeni delodajalci si bodo lahko pridobili pravico do 50 odstotnega sofinanciranja kadrovskih štipendij v šolskem oziroma študijskem letu 2009/2010.

Rok za oddajo vlog je 31. avgust 2009.

JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA VKLJUČITEV V ENOTNO ŠTIPENDIJSKO SHEMO

Ekološko naravnan, perspektiven,

inovativen, globalno usmerjen in

družbeno odgovoren poslovni sistem.

Nafta Lendava d.o.o. | Mlinska ulica 5, SI-9220 Lendava, www.nafta-lendava.si

Z znanjem in inovativnostjo gradimo skupno prihodnost.

poslovni razgledi

Documents