INTERVJU

ALPINrSTICNO SMUCANJE NAJ OSTANE SMUCANJE,

DAVO KARNICAR. rojen 26.1e.1962 na JQJer~ke~,

s.u~arskl trener pri SK Velenje; ~l.n AO Jezersko.6 let blI član _ladinske in članske 8 ~.preJentance

SFRJ. balkanski prvak v C18108u 1992. Plezati aa~el

1976, alpinist od 1981.0081ej opravil s~e vzponov, 3 Prv. (solo ponovitve:Trikot. Jl.ene-.~.rja, Lonqo ••1, Saia K••enJeva •• ,Iz ~ ••učar~ke· beleinlce: prvi spust po Sin).~

slapu, preko slapu v MsI •• vrhu, po Spo~ladan&k~,

Izza Kupa ln sporoinski Najcu Zaplolniku v Kočni, Ssteber Skute, SZ stena Dolgega hrbta. z vrha Trl­lava. o Gra 1 v Babah. z Mt. Blanca, z Elbrusa ...

eR, rojan 27.4.19 5 na ezer. e~.

učitelj na O. Preddvor; član AO Jezersko.Oo zaključka srednje 'ole .e je ukvarjal s lekeo·valni. s.u~anlea, pl.~ali ~a~.l 1914. alpinist od1977 •• lpin,sti~ni in.truktor od 19B1.Odprave: Andi 79, Nova Z~landija B0. Pa.ir 83,Kavka. 86. Hiaalaja - Aola Mananq 87.Nekaj nad 799 v~ponov, 45 Prv. Ra~en aqoraj nalte­tih (~kupaj 3 Oavom, ra3en Sinje9a slapu ln .pom.N. Zaplotniku) pr.s~učal ie: SV stena Kitaraja(6940a), Pik Stirlh (6400.). Fik Ko~un'z.a ••teb­ro. Borodkin (s viii"e 745e~ •

ANDREJ ZORele. roj.n 9.4.1962 v LjUbljani,obrtnik; član Akad•••keqa AO.Plesati sačel l.ta 1918. do sedaj opravil 340 alpi­ni.tičnih tur. s.dnJ. leta večino.. s.učarakih (sOejano. Oqrince~l. AlpinIstični lnitruktor od 1983.S.učal: s Jalovc•• Kačji jezik v Oltarju, Baronovraz in Ckrl~lnj lleb v S steni Srednjeqa vrha,Slovenako v Triglavu. Grapo med Go11Člcama••.V Centralnth Alpah: ozebnik Pelerin. S atena Aigdu Htdi (ozebnik Rond). SV steno Col de. Cri.tauK,ozebnik ehevallier v Petlt Ai VarL.

BORUT ~RNIV[C, rOjen 21.8.1959 v Ljubljani.elektro ,ni.nlr, član PO Hatica.Va~itelj ••učanja pri SK Novinar. turnolet. 1972, z alpini.tični_ 5.učanje~ pa Jelela 1984.S~učal: Kočn. (Streha poskusovI, z Velike Martulj­ške Ponce v Dnino. S stena Oehel. Peč1 (Zapiralka),Visoki KanJo (proti JJ. ob Z grebenu z Ro~bona,

Cllllr (Ulo"ev~ grapa). To.i" (Direktna rokavlČ:ka)•••V 1',mlol1nih Alpah: Aig d' Ar91lntl1lre (poHI liJ eu). Prečenje Hont Blanca.

•ANIlREJ TERCIi:LJ. rojen 31.7.195';1 v LjUbljani.elektro lnientr, član PP _atlca .Učitelj ••u~~nja pri SK NOVinar. turno s~uča odlela 1972. ~ alpinistIčni. Gmu~~nJe~ pa je sae.lleta 19S"S.učat. skupaj s Crnlvcem, doseikl enakl. •

." ---,

J41jl bhih 11

I,itu_ pri 'l'5._hllln l. lj.lIIj..

Intrac:iJt tr,tI ',.uli.• "-rt. Id_iU' IOJi,.i,. !f......

CliO"''' ZI a, lJII"').1

ll.Uot:tiN " ,llbilt"'IUlt IrtH II tiro rK.HI"""'6f8-4fM6' "jphOll• M.

1'0 _h ..U,j, ili

.U,ro jt ,iIIIIlhKljl. I

UtPClt UIt-UlIJ OlI.1.1111. ...,.DttnlIK,,_j. t_O... II05IWltI. .,,~. OlI "*1'1Ii1'tOW1'.

WHIlittV1l al,lfti,Uhi~

u,IHaw: srltll TrUftutJC11.. i i. OofII""l'li...iU. l ... &aort.ie.j,*i11 1tr1lPtC. _MlIili

ltft.eie, .iru liftde.rMC' kllftie••i.. III••

Pr_1 a.-. ,_t.c•• lir, ihM. utlj

ion...jtir UlIlItlJ

OStiii ~ll\'d 11!iurit, allft illlt .5rHlljl 1II11 li

K.min... \' LjMljllli

1,lftl,Uhl ru,IHi' lJ....te ,.INTERVJU •

• o A1plnlcti~no lIl:.uCanja no,act.ana s.uC':anje

PIONIRJI ALPINIZMAI

12 o Dodatak k 2•• delu Pionir-ji •alpini ••• •

BPOSO.JENI INTERVJU-13 o Nova razsa20noct. • Z90dovlnl

alpini •••

ALPINIZEM,. o Mount Thor 1 01 raktna • ,zahOdnI ateni

lO o Prad dvajsetlIIli leti •••

5. o JUSn. ..tanil Cer-ro Tor['eJaPrvanst.vana ••ar J8911e·Karo

...UHoll2. o Ilustracije: Ivan Bajc

KOMISIJA ZA ALPINIZEM22 o Zapia • abora koro.kih ln

lItajarakih IlIIPlnlat.oy

" o OdO;Joyor n. toeko II 113lIapisa • z;bora korolIkih lnetaj.rekih alpinist.ov ,,

25 o 0490yor .t. 2I

26 o Pedlker8ka 1I.80pOIIIO(': ,28 o Kr .. tko por-oel1o o delu KA

BlA1ZZZ.•. •2. o •• nakaj o alplnlctlenea

••ue.nju

OPREMA31 o Turno "",ue. rake ..,azl ,35 o Lavinske Solna

3. o PrlpoJlloekl .. lakanje zasu-tih • plaau ,,

" o Planin.k .. opr••• oo 1l1 ••ka,

ra.aere

•• o Strokovna n8ga turnih ••uel

TESt

•• o Poro~ilo o telltiranju Cvel- ,barjevJh un1v.ra,.lnlh palIc •

VREME ••52 o T. vr81l1111lnska poroeila, •

lI'Iillokdaj • 0 U"'8n11 • ,1988

Marec

z

wen>

ALPINISTICNIRAZGLEDI

•

•

•

I....::INTERVJU::.=::.:..:.::...=---... I}o'raM::ol>.i to) .. :;,. ocene pon...vadi izpustijo, merijo pa naklonineod!lekov.S~ skU~8m pojem lzpo~tavlJenostl klasificirati v tri razrede:1. smer z lepim iztekom. "tobosanom";2. Smer, ki je prekinjena s skolni.i skoki, visokimi do. recimo.10 metrov;3. smer. ki se konča z globoko steno, kjer bi neustavljeni padeceotovo pomenil smrt.Ocena smučarske smeri naj bi torej vsebovala skupno oceno(lestvica z rimskimi !tevilk~l od 1 do VII, li tem da je odprtanavzKor op.M.S. l, .akal.alni naklon ter izpostavljenost, zakatero predlagam to mojo tristopenjsko lestvico.

,

AR: PotemtakellI "S" lestvica odpade?Borut: Ja, posebnosti lahko vključiA v oceno na opisni način.

Luka: Vseeno bi k ekstremnemu spustu sodila 6e skica.Andrej: Nekaj takih !Skic f\el!'l že narisal, vendar sem dodajal tudi"S·' ocene... Poleg skice oziroma ocene je treba dodati tudirelativno višino, ki jo najlažje dobi! z vi!inomerom ali pa nazemLjevidu prešteje!; izohlpse. (Na skici so "S" oznake smiselne ~

op.fi.S.)

AR: Kako pa je alpinistično s.učanje kategorizirano?Andrej: Menda na ta način kot plezanje slapov.

.'."

.l .' •. '/. . .. ,..... I

:/;,i:\I. . ~

J ••," J .'

•,..'

.. ' ..• •

5Z st~no P.isojniko ";- grapo mf'd tv1olo I"l

VPlilcn GoIil:ICO

OtMO' 55-6 \1- &50m, ,Smulol0' O.Ogrinc,AZorfi{, 2JiL. 87

a.učanje • ~ollranje brez vrvi?Alplnhtlčno

AR: Rečeno je, da nadMor!Ska višina ne vpliva na oceno!Andrej: Seveda. Ocena naj bi povedala težavnoet. Nadmor!Ska višinapa mora vseeno biti zraven. Jasno je, da je dosežek večji, če

nekdo smuča it oS6l1lthočaka. V. Golič.ica

M.

•••­,~

N

•

_1NTERVJ---'--'--_u 1

AR: Torej, kako?Borut. Luka. Andrej: Najbolje ~e bo pozanimati pri Blščaku.

Bo.dan: Načeloma je alpinistične 9~učanje kategorizirano na enaknačin kot ostalo. Upoštevana Je torej RsaučarskaM ocena, višina,način smučanja, kjer seveda velja samo letni fa.ktor. Cetrti spustne šteje več.

Luka: Cudim se, kako je sploh lahko kategori~lrano. saj Jevendarle skregano ~ logiko. To je zame 901iranje brez vrvi.

moznotoda

splohsmučanjuje varovanje z vrvjo pri alpinisti6nemAR: Alismiselno?Andrej: Ce naletiš na večji skok, že moraš uporabiti vrv, čeprav

nl moj s.isel premagovati skoke. Sicer pa je skoraj greh, da sivarovan, če smučaŠ, razen seveda v nekaterih izrednih primerih naprimer na ledeniku ali pri prečenju izredno plazovitega območja.

Borut: Tudi uporabo varoval ali pa snemanje smu~i je trebanavesti v opisu svojega spusta.Luka: Andrej, ti pravi! greh. Sprašujem ~e, ali je splohsmučati, če si navezan? V redu, čez skale si ie pomagaš,smučanje naj bo smučanje.

Borut: Tudi sam sem protl uporabi vrvi. Pri smučanju je nepotrebuje!. Razen, če te presenetijo slabe razmere.

emeremeTbil

cepin, dereze,s sabo. čeprav

znanju smučanja

ZA

'Bcepina. Sam7000 metrih

AR: Zmeni~ se tudi, kaj se sploh šteje k smučanju.

Borut: No, smučaš takrat, ko -kakorkoli- zavijaš.Luka: Bočno drsenje ali celo "Atamfanje" ZaDle ni smučanje.

Andrej: Popolnoma se strinjam z vama. Ampak, če nekdo vsooddrsa, je to nJeiova stvar, le napi!e naj v opisu, da jepač oddrsal in ne presmučal. Bil sem že v ozebniku, ki ješirok 1,85 metra. V takem te nisem skakal in tudi od nikogar nepričakujem, da bo to počel.

Luka: Hej, fantje. da ne bo pomote v zvezi z varovanjem ... Ce vSlovenski nal~ti. na človeka, ki ne bo imel s sabo alpinistične

opreme, ia dam sodniku za prekr!ke.Borut: Za&ovarjam osnovno alpinistično opremo:vrvi. čelado in tudi klin~. Vse to imam vednoizbiram take cilje in razmere, da mi pri mojemtega ne bo treba uporabljati.Andrej Terčelj: Cepin naj bo le za psihično oporo, a vedno priroki.Luka; Davo pravi, naj se smuča absolutno brezvelike višine priporočam njeiovo uporabo. Napočuti! popolno~a drugače kot pa kje niže.Andrej; Na ledu m! včasih cepin že prav pride. Drugače naj ga prismučanju ne bi uporabljali.

•

AR: Kateri položaj cepina Je najprikladnejši med smučanjem?

Borut: Ponavadi je med hrbtom in nahrbtniko.. Kadar pa je tetko,ga privežem na smučarsko palico. Tudi na odrezano palico eem ževidel nataknjenega.Andrej: Jaz cepin zataknem kar za pas.

AR: Kolikokrat pa ste že uporabljali vrv in na kakšen način st~se vll.rovali?Borut: Z Anrejem Terčeljem, s katerim ponavadi smučam. SVil. S~

varovala na ene. odseku, ko sva smucala ~ vrha Kočne. Nevarno jebilo, ker je bilo le 15 c. anesa in bi lahko zadel v skaje.Varavailiče sva naredila v skalo. Vrv je tekla samo čez vponko.Po .eje je varovanje 6 cepinom v sneg nesmiselno. Vrv s_učarja

•,

pričvr!ČO'n

boljvečji

I-=I::.:..NTERVJ==U~ Ivsekakor ovira.~Ik.: Saao enkrat sEIm to po6el; takrat, ko sva z Matejem Kranjcems.učala aKitaraja, ki Je visok čez 6000 m. Kar tako ava bLlanavezana in če bi enega spodneslo. bi Ala oha. To je bLI respravi primer, kako ne ssemo varovati.bdreJ: Vrv uporabljIlIl predvsem takrat. ko .. test.1raJlH snea. ko sorazmere res problematične...Boru~: Za smučanje čez ledenik pa je nujno, da si navezan.

S.uča.A lahko le do naklonin. 6" !Stopinj

AR: Kakšna je tehnika smučanja v strminah?Luka: Poznamo dva načina libanja s smučmi in to sta: izpeljavazavaja ter preskok.Borut: Tehnika vožnje je v veliki meri odvisna od kakovostisnega. V usodnih raz_erah je zavoj bOlo6e izpeljati v vesinah donaklonine 45. morda največ 50 stopinj.~Jka: 50 stopinj! To je te presneta huda strmina. ce hoče! pritaki naklonin! ve~ ča~ kontrolirati hitrost smuči, moral biti resodličen slllučar. Naj pri tem opozorim, da je na oko "!I:lIlerjen M

naklon največkrat pretiran. ce se ti še v.reza v sne8, 58 ti zdiAe bolj straK>.

AR: Kako pa merite naklon?Luka: Jaz kar z vodno tehtnico; to je naklonomer v Iradbeni!tvu.Borut: Sam sem si izdelal naklonomer.Andrej: Včasih uporabljam kar jamarski naklonomer, ki je po mojenajbolj natančen, sicer pa običajni naklonomer.

AR; Vrnimo 56 k načinu smučanja. Kaj pa zavoj1 spreskokom?Luka; To je največkrat edini način obračanja. Je vsekakortvegan kot je zavoj, saj si.a primoran uporabiti nastr.ini. Tu je pome_bno obdržati ravnotežje.Andrej Ter6elJ: Ne MOrem se strinjati, da je edini, niti da jebolj tvegan. Preskakuje!, ker edino tako ne PO~pe!uješ. oziro.ane pridobiva! hitrosti. Si že videl smučarja na "surfu", da bipreskakoval v Gervassuttiju? Preskok Je torej .anj tveaan odizpeljanega zavoja.Borut: Velikega potIlena je tudi, da imaš dobronahrbtnik, ker te ta lahko vrže iz ravnotežja.Andrej: Preskoki so v težjih predelih priporočljivejši, ker se znji.i na mestu ustavi!, E ~3voJi pa pospe!uje!.Borut: Za boljši občutek ravnotetja pride v poštev pri velikihnakloninah obračanje ob dvigovanju na palicah. Pri takem obratu~koraj ne lZiubimo vi!ine. Zgornjo palico poetavimo nad zgornjosmučko spredaj, spodnjo pa pod spodnjo smučko zadaj. Sevedamoramo zsornjo palico med obratom umakniti, da 's amučmi nezadanemo vanjo. Nujno je tudi, da pri obratu s smučmi sledimostrmini.Davo: Sprašujem se, kako se nekateri "priSlIlučajo" v dolino, ko pajim je bistveno ustavljanje in ne i~gubljanJe višine.

•

•••

«•

AR: Do katere nakloni ne je sploh možno s.učsti?

Borut; Nekako do 60 stopinj. Naprej lahko le bočno drsi!.

Za najtejje "...... Je toPovaina opreaa

AR: Pomudimo ee pri opreMi. Kakšne smuči uporabljate?Andrej: Za ekstreMne sMuke imam 2 metra dolge. za s»učišča pa Oe

•

•

II~VJU]0 cm daljše smuči. Običajno imam veleslalo~ske smuči, ~a

ekstremne smuka pa slalomske.Borut: Veljalo naj bi pravilo, da je najprimernejša dolžina smuči

od 15 do največ 20 c. več, kot je smučarjeva telesna viAina. Tudisam smučem z dvo~etrski.i, druge pa so 5 cm daljše. Na daljših sibolj stabilen, krajše pa 80 primernejše za smueanje ozebnikov.Vendar so Doni bolj všeč !irša strma pobočja.

UJk.: Uporabljam do 190 cm dolgo smuči.

AR: Po kakšnih kriterijih i~blrate med alpsko in turno opremo?Andrej: Najprej sem uporabljal turne, zdaj pa alpske smučarske

čevlje. Resda težje hodim, vendar je s~učanje popolnoma drugačno.

Tudi vezi so alpske, pač pa uporabljam posebne vložke Secura fix,ki jih izdelujejo v 5vici, stanejo pa okrog 125 OH. Ti vložkimorajo i~eti vzmeti, ~ontiraA pa jih enostavno na vezi in peta sepotem dviga kot pri turn ih vezah. Dobi! lahko tri velikosti tehvložkov, vendar je treba paziti. ker le-ti niso primerni zavsakršne vezi, ampak aa.o za tiste, ki imajo vodoravne pete.Borut; IMam komplet turnosmučerske opreme in ~alpski komplet M

•

Tako je MOgoče narediti več k~binacij. pač glede na določeno

turo, ki jo načrtujem.

AR: Kak!ne vezi uporabljate pri ekstremnem smučanju?

Andrej: Tekmovalne vezi Salomon.Boru~; Tekmovalne vezi Tyrolla 490 RDX.Luka: Stare Tyrolia 350. Upam, da mi jih ne bo treba več dolio ...

AR: Varnostni jermeni ao verjetno nujni?Andrej in Borut: Hidva jih te uporabljava, ampak je priekstremnih zadevah vseeno, če je tudi zavora, saj se vez tuabsolutno ne sme odpeti.Borut: Jermeni so bolj primerni. če padeš v mehkem snegu, da tini treba iskati smuči. Poudarim naj tudi to, da na lažjem terenutrdoto vezi občutno zmanjšam, zato imam s seboj vedno izvijač.

Luka: Sam varnostnih jermenov ne uporabljam.

AR: Kako pa je s turnimi vezmi?Borut: Tyrolia TRB so se izkazale za povsem zanesljive, razen prinajtežjih smukih z vmesniMi skoki. Zahtevajo pa nekolikoprevtdnejio votnjo.Andrej; Hi5li~, da so Silvretta ali Marker bolj!e.

AR; Kaj pa smučar~ki čevlji?

Andrej: Imam Salomon SX 91 Equipe. Ti ~o zelo lahki, tudi višinain trdota ~ta normalni. Cevljt morajo nuditi čimveč opore, zatoso tekmovalni tudi najboljši.Borut: Prej sem i~el Alpina SR 84. pa so bili pretetki. Zdajnosim tekmovalne Alpina Alfa C, vendar so podplati pobru!eni lnnanje je nalepljena suma.Andrej; Seveda pri tetjih zadevah turni čevlji spet odpadejo. Zaturno smuko uporablja. San Harco - Condor.Borut: Preprosto velja, da kolikor 80 čevlji dobri za hojo,toliko težje je v njih smučati in obratno.

AR: Palice?Borut: Imam 1~ cm daljše, kot so običajne, ker so na velikistr~lni bolj primerne. Seveda morajo biti dovolj močne, ker se znjimi včasih dviga!, konica naj bo ostra, krpljlca pa dostivelika in gibljiva.

1_~_NTERv.-=------_J,--"U 1 •

Luka: Visok se. 160 cm in u~rablJam 130 cm visoke palice z ~

lIiajhnlml krplJica.i, da ne stopim s smučko nanje. Pri večjih

nakloninah. rok nl.~ v zankah na ročaju.

Andrej: Dodal bi le, da zlo!ljlYl~ palicaM ne zaupa..Borut: Ko smo že pri opremi, naj povem, da ~psl" sodijo m.ed nujnepriPOMočke tudi alpinističnih smučarjev že zaradi dostopov. Sicerse najraje vzpenjam po saeri smuka ln smuči, ki jih na krivinahzveže. skupaj, vleče. za sabo na 5 .etrov dolai vrvici. To seobnese zlasti pri kak!nih nerodnih skokih, ko potem sm.učke samopot-eKRem tez.Davo: K poglavju o opremi naj doda. le to. da je za vsakoSMučanje, ki je resnično težje od 54, nujno potrebna dobropripravljena tekmovalna oprema in da smuči pri naklonin! nad 50stopinj nikakor ne morejo biti daljše od 200 cm, saj bi take obpreskoku zahtevale preveč energije in preQrobe izvedbe za eevarno smučanje, v zavojih pa bi se faza drsenja po vpadnicikritično povečaLa.

alpinistično

da jezvrsteh

ne bOllloso onio

-

Ni aponzor le tisti, ki naredi uslugo

AR: Imate kak~ne sponzorje?Andrej; Z Elektrotehno, ki je uvoznik vezi S~lomon, imam pogodbo.Zelo dobro sodelujemo, v obojestransko zadovoljstvo in korist.Meni je bolj všeč, da dobim kar opremo, njim pa tudi, saj denarjani ... Tudi Yassa mi je podarila smučarsko obleko.Borut; Heni 50 v Alpini pobrusili podplate na čevljih inpl:"llepili gUDO.Andrej; Saj ne are za to, da bi v delovne organizacije hodilprosit, moledovat, naj .1 kaj podarijo. Gre .i za to, da tudi onipokažejo zanimanje.V Elanu so .i dali par smuči 3. kateQorije, če!. tu iaa! pa pojdiin nam daj mir. Horda bi bilo več uspeha pri naših uvoznikihtujih s.uči?

Luka: Heni pa za vsako odpravo v Elanu dajo en par smuči, ki sijih aa. izberem. Zelo sea jim hvaležen.Borut; V angleški Karrimor sva pred kratki_ poslala nekajreklamnih posnetkov. Oni so se sicer vljudno zahvalili, vendar sorekli, da za reklamiranje njihovih izdelkov poskrbijo njihoviprofesionalni snemalci.Andrej: No, vsaj odKovorili so ...Borut: Kakorkoli te, mislim, da nimam toliko stro!kov za opremo.pa zaenkrat nimam potrebe, da bi 51 iskal 8pQntorje.

Cilj je s.učatl v -ejah svoje.. znanja

AR: Poglejmo lie m""lo "čez plot" in skueajmo naAssmučanje postaviti v svetovni okvir.Borut; Preden o tem kakorkoli spregovorimo, naj rečem,

primerjava z drugimi deželami težja kot pri ostalihalpinizma. Slovenci, recimo, ne moremo in, mislim, tudismučali tako težkih s.eri v Franciji kot oni s~l, kerpreprosto tam in vedo, kdaj naj smučajo.

Andrej: Doloeene smeri te lahko primerjamo z ocenami, je pa res.kar pravi Borut, saj mora! najtežje s.uke opraviti v karnajboljAih razmerah in v praktično idealnem sneeo. Zbto ne more!kar iti v Francijo in saučati Couturier. se kar nekaj časa bopreteklo, preden bo eden od naših taM presmučal kaj izjemneia.Borut: Ko smo že pri Francotih ... Tu je alpinistično smučanje

najbolj razvito. Ia.jo pač take hribe. Je pa res, da večina

,

I INTERVJU

smukov poteka skozi ozebnlke, kjer je - različno od naših hribovorientacija lahka. Oni tudi ze ločeno obravnavajo smučanje z

velikih višin in ekstremno smučanje.

Andrej: Tudi Italijani eo odlični. Omenim naj le Tonija Valeruza.ki v Dolomitih smuča skoraj neverjetne stvari. Presmucal Je SZsteno Eigerja, pa tudi v Andih je že smučal.

Luka; Ni, torej planinska organizacija in tiste njene komisije,bi morali veliko bolj popularizirati turna smuke doma in obveznotudi v tujini. Pripraviti, predlagati ... potem bi pa prišle tuditežje stvari. Saj je pravzaprav nezaslišano, da sem bil predpetimi leti s prijatelji šele drugi Slovenec, ki je smučal z vrhaMont Blanca!

z vrha Prisanka, pritako trd, da so seda je najin namennajvečjim sMučarskim

oddaljiš. Naj povemvrh Kočne, da sva

razmere nlso bile

ciljev

pa jemogoče

AR: Za najtežji spust doslej velja pri nas Sinji slap, kipresmučal Davo. Je možno !e kaj težjega?Andrej: Sam nimam niti namena smučati čez slapove, sevedamoj namen smučati čim težje, a hkrati tisto, kar jespeljati s smučmi na nogah. Zato grem v kratkem v Ande .. ,Luka: Ker gremo tako malokrat v tujino, moramo do takihpristopati zelo resno ...Borut: Lani sva z Andrejem Terčeljem srnučala

-22°C, naklonini 45 stopinj, sneg pa je bilodtisi derez komaj poznali ... Hočem reči,

smučati v najboljših razmerah, skratka s karužitkom. Ce so razmere neugodne, se od tegaše en primer: sedemkrat sva morala napresmučala Streho poskusov, pa še takratidealne. Smuk sva ocenila s VI.

ga je

AR. Imate v načrtu kakšne konkretne cilje, da bi uresničili tevaše želje?Borut: Zadnje čase se s Terčeljem bolj "5pecializirava·· zasmučanje z vrhov. Ogledujeva si Mi!elj vrh, Vernar, ...Andrej: Smučanje čez vzhodno 5teno Stenarja, severna stenaRazorja. .. bi bili lepi dosežki. Vendar je treba take ture karlep čas "študirati", da ujame!! prave razmere.Luka: Vseeno pa bo treba čimveč ven - v višine ...Davo: Ne pozabimo, da je naš cilj smučati tam, kjer še zmoremo,kjer bomo tvegali v mejah svojega znanja. Sprejmimo izzivestrmin, a ne zato, da bi nizali uspehe!

AR: Omenimo vsaj alpinistično smučarsko tekmovanje, v tujiniznano kot "ski-rally·' in smučarsko prečenje gorskih verig!Borut: To sta dve dejavnosti, ki spadata k smučanju v gorah,vendar nimata nobene zveze z alpinističnim smučanjem.

Luka: Take, ki imajo alpinistično smučanje za svoje področje,

vljudno vabim na slovenjske smučarsko-alpinistične prireditve.Tak aJpinist, ki šele zbira pogum za kaj težjega, pa na Kamniškemsedlu ali pod Raduho vidi "ekstremiste", da čisto običajno

smučajo, bo lahko marsikaj hitreje presodil in se odločil.

Gem tudi z vsem srcem za alplnistična smučarska tekmovanja, šebolj pa za kombinirana prečenja, kar sploh ni "samo turnosmučanje.

Andrej: Dodam naj še dve "podzvrsti", ki spadata k temu smučanju.

To sta "mono5ki" in "5urf", Pri vožnji po strmi smeri na teh dvehpripomočkih pa je !le bolj pomembna izbira pravih razmer.

AR: Vsem sogovornikom se zahvaljujem, da so se odzvali vabilu.Upam, da smo razrešili ali vsaj nakazali nekatere nejasnosti, kise pojavljajo v zvezi z alpinističnim smučanjem.

>•

~

••

I PIONIRJI ALPINIZMA

Janez BizjakDODATa: It: 26. DELU PIOIHRJI ALPINIZMA

~Portret Hlasa Rebltscha v zbirki Pionirji alpiniz.a ne bopopoln, če bo-o pozabili Z8 nas Slovence silno pomembno"malenko5t~: ta v411kl .:llplnLst in raziskovalec. danes želegendarni pionir svetovne~8 alpinizma, eden redkih še živečih

klasikov prostega plezanja, Je namreč napol Slovenec. Njegovamati je bila Slovenka, pisala se je Repič, do-a pa je bila nekje1z okolice Idrije (če se pravilno spoanim). Kot nezakonski sin jeHisa obdržal Materin priimek, ustrezno pril.gojen tirolske.uokolju, v katerem je odra!čal, živel in delal; Rebitsch izhajatorej iz slovenskega pril~ka Repič. Svoje.. materinega jezikaHia5 ni govoril niti ga ni razumel; znal Je le nekaj slovenskihbesed, ki jih je povedal, kadar je hotel opozoriti na svojoposebnost ali drugačnost. D~ je Hias Rebitsch po ~aterini straninaše gore list, ne piše v nobenem leksikonu in v nobenibioarafiji. Prav je, da je ta podatek zapisan vsaj v AR ln takoote~ pozabi. Mlajši alpinisti te zanimivosti ne morejo vedeti,starejši pa stvar sotovo poznajo. Vsaj tisti, ki so v začetku

šestdesetih let pri!li s Hiasom v osebni stik. Tedaj je imelRebitsch kritem po Sloveniji serijo predavanj o svojemraziskovanju po Andih. Ko je bil ob tej priliki tudi v Trbovljah,sem kot zelen študent smel sedeti z njim skupaj na vecerji. (Sedanes se mi zdi silno imenitno, da sen Hiaaa osebno spoznal.Zapomnil sem si ga kot izje~no velikega skoraj ogromnega cloveka.Ko s.o šli od večerje, vem, da se je edini od naše skupine .oralskloniti. ko smo stopili skozi vrata. Močna in neverjetno velikapostava je spominjala na Jetija. Kadar sem pozneje bral kakšnostvar o himalajske. ali tibetanskem Jetiju, sem asociativno vednopomislil na Rebitscha. Ce se prav spomnim je imel tudi čevlje

nenormalno dolge; prepričan sem, da nobena konfekcija nima takeštevilke. zato je moral čevlje kupovati po posebnem naročilu.)

Beseda je dala besedo in Rebit~ch sam je povedal, da njeaovpriimek izhaja iz slovenskega originala Repič. Spra!eval nas je,kaj Replč ~eni. Razlaaali smo ~U, da lahko priimek razume.o kotizpeljanko iz besede repa all pa kot pomanj~evalnico odtivalskega repa. Kaj več nam tedaj ni padlo valavo. Vem samo, daje bil Mias z razlago zadovoljen, potem pa je zelo lepo govorilosvoji materi, ki je kot Repi.čeva. prišla slutit kruh na Tirolsko."

•

mm•

I--=S=PO-=-=-SO=..:JEN==I-=INT:.:.::..::ER=.::..:~-=-=- INOVA RAZSlINOST V ZGODOVINI ALPINIZMA

Chamonix: Jean Harc Soivin Je v desetih lirah in pol saro prep!ezal7 km sten in strmih skalnih in lednih pobočij do vrha MontBlanca. Ta s~er Je znana kot celotni Peutereyski greben. Ali se 8tem dogodkOft zgodovina alpiniZMa začenja na novo? Z vidikapremagovanja tehničnih ovir prav gotovo ne. (Vsak človeAki

dose!ek temelji na predhodnih odkritjih.) Lahko pa to trdimo zvidika natančne ocene te razvijajoče ae športne discipline (obte.. da so ae izčrpali stari cilji in 80 prese!ene filozofije onačinu, kako jih doseči).

Spremembe postanejo stvarne, ko jih nenadoma dejanja in izredniljudje poenostavijo do take mere, da Jih lahko vidijo ln razumejovsi, tudi tisti, ki ae s to disoiplino ne ukvarjajo.od konca sedemdei!letih let, ko ilO Američani "izumili" športnoplezanje (kline uporabljajo le za varovanje; povzpeti se na vrhni več ~bsolutni cilj, ki ša Je potrebno doseči za vsako cenotudi za ceno tivljenjal. je plezanje kot športna disciplina zelonapredovalo. Hladi evropski alpinisti danea intenzivno trenirajo.V trening vključujejo tudi speoifične priprave. Tako pripravljeniže nekaj let izvajajo ekstremne vzpone izredno hitro. ne da bipri tem posebej (zaradi herojstva) ogrožali svoja tivljenja.Kljub temu še vedno naletimo na precejšnje ovire pri razumevanjuteh doseikov (ovire eo kulturne, filozofske; marsikje alpinizmane obravnavajo kot športno dia~ipllno, čeprav ga je kot takegadefiniral že Anglež Stephen v 19. stoletju). Bistvo teKanerazumevanja je v tem, da razlike med Riccardom Cassinc. indrugimi vrhunskimi alpinisti tistega časa niso bile tako velike,enako tudi razlike med Bonattljem ln Maestrljea ln njunimi rojakine. "Nem.oKoče" so pre.agovali v "človeško razula]jivem~ času. Sponavljanjem njihovih podvlgov so se PO aalem vsi lahko počutili

Bonattiji in Haestriji.Izzivati je začel Reinhold Messner. S svojimi ponavljajočimi sevzponi na himalajske velikane in predvsem leta 1980 z edlnstvenlmvzponom na Hount Everest brez kisika, je dobesedno ustvarilpraznino med sabo in oIltalim svetom. Vendar to Ae ni bil dovoljprepričljiv dokaz. Hnogi 50 potesnili na dan teorijo onadčloveku. Reakcije na mnOKe veličastne dose tke v Alpah inDolomitih so bile tudi znotraj samega alpinističnega kroga zeloodklonilne: .. To ni alpinizell. H

Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da so pionirji alpinizma(ljudje posebne vrste, ki v dana~nji družbi ne pridejo več doizraza) odhajali v gore s soljo. čebulo in žganjem in prehodilideaetine kilometrov v izredno kratkem času. Kdor prebiraalpiniatično literaturo, prav gotovo ve, da je ze v dvajsetihletlh Adolfo Rey venem dnevu osvojil Grandes Joraases (pogrebenu Hirondell6a se j~ z višine 2700 m povzpel na 4200 mvisoki vrh Walkerjevesa st~bra) in se v po~nih popoldanskih urahvrnil v Courmayeur. To še vedno ni bilo dovolj, da bi lahkogovorili o vertikalni atletiki. Konec koncev je bilo velikotistih, ki so hiteli, malo pa takih. ki so plezali po gorah.Ko omenja-e Grandes Jorasses, ~ora.o opozoriti na to, da je bilte prvi vzpon (na \(hYJIPerjev steber) opravljen venelI dnevo).Izvedli so ga Why~per in njegovi vodniki Michel Croz, ChristianAlmer in Franz Hiner. Iz Courm3yeurja so se odpravili 2~. junija1865 ob pol dveh ponoči, na vrh so priplezali ob l3., vCouyrmayeur pa so S6 vrnili ob tričetrt na devet zvečer.

Kako ob vsem tem u80tavljati vrednost dejanskih dosežkov?Vsakokrat znova so ocenjevali področje vzpona. težavnost in čas,

••'.

•-

••

I SPOSOJENI INTERVJU

ki je bil porabljen za ponovit~v. Vedno je bilo veLiko MOžnostiza ~krivično~ oceno.Potreben je bil torej Bolvin~v hitrostni podvig po cel~tnem

Mrebenu Peuterey. da bi ~poznall ln priznali velik kakovostniskok, ki je bil storjen na tem področju. Pred tem niao bilidovolj prepričljivi niti vzponi Marca Bernardija. ki ~e jenaprimer v 12 urah povzpel na Jorasaee po smeri v zahodni ateni;Francozov Edlingerja in Berhaulta. Italijanov Perlotta, Pretija,Boeaija ...Celotni Peuterey lahko v vsej njegov! mo~očnostl občudujemo zvrha Helbronnerja (zavetišče Torino) - z !lčni!ke postaje, kiCourmayeur preko Alguille du Hidi povezuje 8 Chamonixo.. Velikialpinistični !ampion Rene Desmaleon je leta 1972 za ta vzponporabil tri dni. Pred nji_ je to posku!al Domnique Mo!aret.Poskus se je zanj tragično končal. Deemaison ga je našel vise6egana vrvi v severni steni Alguille Noire.Desmaisonu se nl nikamor mudilo. Nasprotno pa Boivin 5 telesnimin duševnim trening~ dosega veliko hitrost v kopni in zaledenelisteni bre~ uporabe klinov in vrvi, ki pravzaprav niso potrebni.Clovekova premoč in pripravljenost presega tetavnost.Ljudje bodo seveda nadaljevali s solo alpinizmom, vendar je tezdaj jaano, da podobno kot v formuli 1 ne morejo vsi tekmovati vMonzi, prav tako ne bodo vsi zmogli velikih hitrosti na HontBlancu."Boivinov" je v Evropi nekaj deset. Posebnll zgodovinska zaslugaalpskega tekača J. M. Boivina je predvsem ta, da je razčistil stem, kako je potrebno upo!tevati resnično in zlodovinskoalpinistično norost.

Jean Hllrc Bolvin se je rodil leta 1951 v Dijonu. Doštudiral jestrojništvo in kot gorski vodnik dela in živi v Chamonixu. Kotčlovek popolnoma predan pustolovščini, je na različnih področjih

dosegel neverjetne rekorde. l z.ajem se je spustil s skoraj 7000m visoke Aconcague v Argentini, nato pa z 8200 • visokega K2 vPakistanu. S kajakom se je spuJčal po najbolj straih in deročih

alpskih hudourniških rekah. S smu~i je drvel PO str-ihzasneženih stenah, poleg tega je ekstremni alpinist, doberpoznavalec ledenikov in mojster plezanja v ledu.

Vprašanja in zgodovinaV Chamonixu amo vprašali J. M. Boivina, kako lahko dosete takohitrost pri svojih podvigih. V čem je skrivnost?Hudomušno je odgovoril: "Ponoči najraje spim s svojo ženoFranooise."Prijazna 9vetlolasa gospa je v rokah držala šestmesečno Amandine,po hiši pa se je podil šestletni mali razgrajač Nicolas.Francoise ni samo lepa ženska z modrimi očmi in nekoliko v usodovdanim, otožni~ pogledom. Govori angleško in nemško, odlično vodidomače knjigovodstvo in Je za Boivina pravi biser. Alpinisti so.kot veMO, veliki egois~i. Ali se s tem sprijazni! in ga vzame!ali pa pusti! ...Boivin Be navsezgodaj odpravi na Mont Blanc (ki ia lahkoobčudujemo iz njegovega stanovanja) in ae t:večer vrne "z novimrekordom" v žepu. Ti POdvigi so seveda dragi. Financirajo garazlični sponzorji, t:a katere pravi: MTežko je najti podpornika,ki razume resnično pustolovJčino in jo zna razlikovati od bleta."Drugi denarni viri so še konference, posvetovanja, prodaja filDOvin fotografij, ki dokumentirajo njegove pustolovščine.

Torej skrivnost: MOe so tvoje sposobnosti in pripravljenost dve

•

I SPOSOJENI INTERVJU Istopnji nad težavnost jo, ki jo pre.agujes, lahko luti!. V severniateni A1Quil1e Natre se sploh nisem varoval. ker se. bilpopolnoma .iren in zanesljiv. Dve uri in pol sem potreboval dovrha. kjer sem že prej pustil čevlje, cepin in vrvi za 5e~top

Je za to potreben poseben trening? RSvojo pripr8vlJ~n~.1 ~~~

dosegel s prehoJenlml ali preamučani~l kilometri v g~ran Bre~

odvečnega bremena. Bonetti in Deamaiaon sta 56 otovorlla z V5~~

mogočim. Tak alpinizem Je bil značilnost njunega časa, 5131 sta v·neznano, danes pa poznamo skoraj vse. Zato sam ne vzamom s saboni ti čutarlce. ,.Kaj je zate ideal v alpinizmu? "Idealno je to, kar se nam zdilepo, potrebno in prav!~

Iz La Rivista (Marec-april 1984) prevedla Ingrid Serga!

Halce stara, a upaao da te zanimiva z~odba. AR

,,I

"~"

",

I

- I,.t>'..J

I ALPINIZEM

Eric BrandHOONT tHOR: DIRA!HA V ZABODtlI SBNI

I

Mount Thor se nahaja okoli 25 km nad polarni~ krogom y doliniWeasel na Baftinove. otoku v Kanadi. Na! cilj je bil preplezati1500 m visoko zahodno steno, ki se je končala s 500-netrsklmprevisnim zgornji_ delo•.Prejšnji poskusi v Mount Thorovi zahodni steni 50 se končali vvznožju prev!snega dela. Leta 1979 je poskuiala močna japonskaodprava, vendar Je odnehala zaradi smrtne nesreče. V poznempoletju istega leta 80 tri amerlAke plezalce po 32 dneh iz stenepregnali MOčni vetrovi, ki so pihali čez 160 km na uro. Leta 1984je druga japonska odprava dosegla vrh preko zahodne stene insevernega grebena. Njihova smer se je izognila previsnemu vr!neeudelu. Vendar se je pri prečkanju hudournika pripetila nesreča, vkateri je tragično pre_inil eden od alplni~tov.

John Ba8ley, TOM Bepler, Earl Redfern in ja~ smo se odločili

plezati v maju in juniju. V tem času so nam lahko domačini izplemena Inuit vso opremo prepeljali na motornih saneh. Takrattudi ni tako .očnih vetrov, kot so v juliju in avgustu. S seboj~mo iMeli ~a 26 dni hrane, plezali pa 8.c 33 dni. Stena je bilakru§ljiva, zato je bilo v&rQvanje nezanesljivo. Nevihte, padajoče

kaaenje in hud mraz so nas uničili v spOdnjem delu atene, polegtega pa !e odurno razmere za transport opreme. Deset oddvanajstih razte!ajev vršnega dela je bilo tehničnih, od tegasedem A4.Na Balfinov otok sem prispel pet dni pred 03talirni, da bipostavij bazni tabor. Naslednji dan po prihodu trojice smo zač~li

nositi tovore v prvih tristo _et rov stene. ki je bila zasnetenaštirica. Naslednjih 650 m stene je bilo navpičnih, zadnjih S00 mpa je imelo povprečni naklon 105 stopinj. Napredovali SDO po 200m. laell smo dve statični vrvi Blue Water. dolgi 200 m. Ena jeslužila kot transportna vrv, druga kot vodilna vrv za transportnisiatea in fiksna vrv za žimarjenje. Tovorili s.o pribli!no 500 kghrane in opreme v več manjših tovorih.Prvih 200 metrov smo plezali po široki zajedi. ki se je končala

na za5ne!eni gredini. Poimenovali smo jo Prvi podstavek. Tukaj jebila 5kala kar solidna, vendar so krajši odstavki snega in ledupovzročali kar precej težav.Padajoče skale in kamenje je narekovalo naio taktiko v prvih 6SaMetrih. Na vrhu Podstavka je kamen, velik kot košarkaška žoga,zadel Kar)a in ga zbil na tla. Le svoji čeladi HRS se i ..zahvaliti, da je oetel živ. Ta dogodek je pokazal resnost našegapoložaja. Skale so padale z velike gredine v navpični steni kakih600 m nad nami. Gredins, ki je bila na nekaterih meatih ši rokaskoraj Je n, je bila posuta z gruščem in naanjena navzdol v vsejsvoji dolžini. Ker 8e je sneg na njej topil, Je nosilo akalenavzdol po steni. John je primerjal plezanje tega dela stene ssvoji.i bojni_! izkušnjami, le da tu ni mogel teči.

Ker na te_ odseku nis.o mogli postaviti tabora, sao ae odločili

uporabiti polico na viiini okoli 300 m. Zato s.o morali sPodstavka preplezati eno tretjino navpičnega dela stene. Dve odtreh mest s svedrovoi sta bili solidni A4. Uporabljali smohudičeve kremplje, zabijali bakrene glavice, nameščali raznekavlje in majhne specialne kline, ki imajo namesto ušesaluknjico, v kateri Je jeklena zanka za vponko. Večino tega 100 •dolgega odseka je bila preperela skala brez razpok, ki so jon.vrtali Japonci. To 50 bili edini svedrovci v vsej steni. Nekdoje odstranil večino vijakov v prvih dveh raztežaj ih, tako d. so

vodil v temizvlekel in

lahko kdaj

I ALPINIZEM

ostale le neuporabne nav~dol obrnjene luknje. Ko semdelu. sem prvega sumljivega obrnil s prsti. gaoddrobil del skale. Se vedno sem presenečen, da jezdržal človekovo težo.Zdaj smo bili v drugem delu maja. Dnevno svetlobo smo imeli 24 urna dan. Kadarkoli je bilo mogoče smo plezali v hladnejšihvečernih urah, ko je bilo manj padajočega kamenja in ledu. Kersmo plezali v izmenah po 24 ur in več, Brno bili čestokrat na mejisvojih telesnih zmogljivostl.20. maja se je začelo zares. Tom in John sta se povzpela nagredino na višini 300 m, Vr~me se je kmalu poslabšalo. Naslednjadva dni je deževalo. Koneno sva z Earlom pod svinčenim nebomzapustila bazni tabor, da bi pomagala pri transportu. Ko pa se jeotoplilo se je začelo bombardir8nje, ki je vznožje ~tene

spremenilo v bojišče s številnimi kraterji.Naš prvi transport je bil pravi ep. Vreče so se zatakni le napolovici poti. Z Earlom jih nisva mogla sprostiti. Zato se jeprijatelj javil, da bo splezal do njih in jih osvobodil ter jahalna njih do police. Na srečo nam je uspelo in po 46 urah smo bilispet skupaj na polici.Nad polico se je naša smer ločila od japonske za štiri raztežaje.Plezali smo po skupini razpok in gred, ki nas je vodila stran odpolice, kjer smo imeli zaščito pred najhujšim padajočim kamenjem.Tu je bilo lahko prosto plezanje z enim predelom z oceno VII, kijo je vodil Earl.Odločili smo se bivakirati pod temnim trebuhom. ki smo ga krstiliza Srce. Spet sta se Tom in John povzpela,. da bi nadaljevala stransportom. Tokrat je bilo treba tovoriti diagonalno v dolžini200 m. V prvem transportu se je stenski šotor zataknil v kaminuin s težavo sta ga osvobodila. Ko pa je bil sistem pravilnoobremenjen z manjšimi tovori je začel delovati. Po 24 urah stakončala.

2imaril sem do našega nalednjega bivaka. Tokrat me je pozdraviludoben videz našega stenskega šotora. Vsi štirje smo sodelovalipri oblikovanju in izdelavi našega šotora. Ceprav smo imeli zelomalo časa za testiranje, se je obnesel pr~cej dobro. Bili smo natoplem in suhem.Pod Srcem smo preživeli nekaj dni in čakali, da mine serijaneviht, ki 50 si sledile druga drugi. Glavno gredino smo doseglipo dveh pobegih iz šotora, občasno plezajoč v zelo slabihrazmerah. Strašljivi ostanki nekdanjih japonskih poskusov; fiksnevrvi in vreče opreme, raztrgane od padajočih akal, so dali temuodseku navdih grozljive nadresničnosti.

Pripravili smo se, da spet prestavlmo šotor. Medtem ko sta Earlin John transportirala, sva midva 5 Tomom pospravI jala bivak. Kosem se začel vzpenjati proti gredini je začelo močno snežiti. Posteni so se začeli vsipati plazovi. Tomov položaj spodaj v zajedije postal zelo resen, ker je bil v vpadnic! plazov. Dvignil jestenski šotor in je poiskal zavetje pod njim. Plezaica na gredinista sj privoščila topel obrok in nadaljevala s transportiranjem.Medtem ko sta jedla, so 58 vrvi v vetru zapletle in zrnrznile.Mor~li smo jih razrezati, da smo lahko razpletli zmešnjavo nagredin!. Pri Tomu, ki je ostal na njej, smo pU!5tili rezervniobrok hrane in vode, sami pa smo se umaknili v zavetje balvana.da bi ujeli nekaj prepotrebnega spanja. Ko smo 58 prebudili, smovideli. da je Tomu uspelo doseči vrv. Končali smo transportiranjein se po 48 urah spet združili, začeli smo se pripravljati zavrRni del stene. Naslednje tri raztežaje A4 po veliki luski jevodil Earl. Imenoval jo je Krompirjev kosmič. Odsek do

••

-•••

dvajsetih dnehprHli plezat.

vrvi 80 bile že

slabo varovanje s klinikombinacijo prosteia in

I.....:AL=P:...:I:..:N=IZ=E=.:M=-- Inaslednjega biv8.ka je bil vseskozi težak. Poplezanja SMO se bližali cilju. Zaradi nJess 8*0Vendar nam je začelo zmanjkovati hrane. pa tudiprecej zdelane.V prvem raztežaju nad bivakom sem Toma varoval kar iz toplespalne vreče. Naš cilj je priti do para streh približno 160 m nadnami. Toa je vodlI po nizu majavih lusk. Jaz sem vodil vnaslednje. razte!aju po veliki plošči, na kateri je bila tu inta. kaka luska all razpoka, v katero bi !lo rezilo noža. &estkratsem si pomagal 5 krempelJc!, dvema glavicama, prostim plezanjem,Ae več krempeljc! in potem na veliko lusko - A3. Skupaj 50 mnapetega, zračnega in nadvse uživaškega plezenja. Tom je z velikovnemo vodil naslednji raztežaj. poč, ocenjeno z A2, ki Je vodilado prve od obeh velikih streh. To je bilo eno najbolj slikovltlhvodenj v vsej smeri. V zlatih žarkih zahajajočega sonca semočistil raztežaj, nakar sva se spustila do Aotora po prepotrebnispanec.John je vodil kratek, a težak raztežaj do mesta naAei&naslednjega bivaka. Do vrha smo imeli samo Ae tri raztežaje.Postali smo zelo razburjeni. Vzpostavili smo radijsko zvezo sčuvaji kanadske~a narodnega parka. ki so videli na! rdeč !otormaJo pod vrhom.Earl je vodil prvi raatežaj nad bivakom

v !iroko poč. Naslednji raztežaj ­tehničnega plezanja je vodil Tom.Do vrha je preostal samo ie en raztežaj po veliki plo!či. Cepravje bila strma in a slabim varovanjem. bi aa bilo mogoče

preplezati prosto. Ker je b~l na vrsti Earl. si je sezul zunanječevlje in plezal v notranjih. Ta. je začel čistiti raztežaj, komu je velika skala pristala v naročju ln povzročila njegov padec.Ni bil resno po!kodovan. vendar so bile njeaove noge kljub mnogimoblačilom popraskane in odrte.Zadnji sea zapustil bivak. Ko se. timeril proti vrhu, se. videlpr!čakujoče obraze. Vrv. po kateri se. se vzpenjal, je bilascetrana ze6snjava voalov. Mount Thor je poslal !e zadnjiizstrelek. Kot jajce velik kamen mi je prižvi!gal miMO u!esa.Potem sem priplezal na vrh.Razgled z vrha je bil lep, skilometri ledenlkoY in nazobčanih

vrhov, ki so se razprostirali proti severu, do kamor je segel našpogled. Edinole skrb za Tomove poškodbe nam je zasenčila tečudovite trenutke. Bil pa je se vedno zmoten pešaOiti in, resnicina ljubo, nositi enega najtežjih tovorov do baznega tabora. Sskoraj petdesetkilo~ramskiminahrbtniki smo opravili skoraj 24­urno turo do peščenega ledenika, kjer je stal naš bazni tabor.Ker smo pojedli zadnje obroke na vrhu, ao nam ostale le!e juhe,ki naj bi nam omogočale vztrajati na skoraj 50-kilometrskem mar!udo Pangnirtunga, kamor smo prispel! !est dni po vrhu. Bili smosrečni in zadovoljni s pl~zanjem. Kmalu smo sedeli v letalu akozar~i v rokah.Področje; Polotok Cumberland, Baffinov otok, Kanada.Prvenstvena smer: Mount Thor, 1515 D, Direktna v Zahodni steni,od 19.maja do 21.junija 1985, 36 raztetajev. VII (5.1~). A4.

Prevedel Mire Steinbuch

•

I ALPINIZEM

PRED DVAJSETIHI LETI ...

Na jesen smo se počutili v stenah kot inventar in ~vertikala semi je zdela bolj domača kot horizontala ... Turobno jesensko vreme,ki nas je odrezalo od iora, pa je od tedna v teden stopnjevalonapetost, kaj bo prinesla zima. Letos se mora nekaj zgoditi!

Noč mineva neznansko počasi. Bledi mesecmesleni jezik, ki se zdaj daljši zdaj krajšiVrata. To je bila najbolj moreča noč na vsej

oavetljujeplazi prekotur-!.

zlovešč!

Luknje v

Hiti_o. Ko Je Aleš pri NeRi na drobnem stojiAču, nemudomazapleza. v navpi6en kamin, Aleš pa hkrati varuje mene in Toneče.

da bi pridobili na času. Steber postane ena sama ledena strmina,ki terja skrajno previdnost. hkrati pa omogoča sorazmerno hitronapredovanje. Nad IIAmi kot Demoklejev me~ visi grotnja snežnegaviharja.

Sedllj !eleprečim 15mspodaj brez.9 skrbjo. Ko

opazim, da sn~ži vedno gosteje. PO drobnih stopihv levo proti rdeči votlini. Ale6 in Tonač čakata

besed. Zlove!ča tišina zveni v u!esa in na~ navdajaljudje utihnejo, tedaj gre resnično za nohte.

Velikakatllen,rešilni

rdeča votlina jetoda ta trenutekluknji.

tako blizu,se .i zdi,

da bida sem

vanjobl Hje

lahko vrgeldolini kot

S pritajenim glasom zakličem Alešu:~Paz:1. odletel boli!"Nikjer ne najdem prave opore. Pa zasliši~ od spodaj odgovor, kotbi prihajal izza mize:HNe lomi la Srauf, - ne sme!!HKako preprost ukor! PreMOčeno koleno tiAčim v nekako vdolbino inzdajci čutim, da.i ne drsi več. Puaparice.9o primrzni le naskalo. Previdno otipaM v previsu opriaek in dosefem star klin.Vse je spet tako preprosto.

ln potem stojimo nekaj pr~ enajsto uro dopoldne po os.ih dnehv steni, na vrhu ODpovega stebra, na vrhu najveličastnejše steneVzhodnih Alp in le polarni vihar, ki divja na robu, je priča,

kako objeti preko ramen zatenemo hrup, da za trenutek preglasimorohnenje vetra in grmenje plazov. Potem nekaj minut nemo sedimoiII lovimo sapo.

To je nekaj drobnih utrinkov iz Sraufove zgodbe o prvi zimskiponovitvi Copovega stebra. Minilo je dvajset let odkar so gaAle! Kunaver, Tone Sazonov·Tonač in Stane Belak-Srauf preplezaliv ne ravno gostoljubnih okoli!činah.

AR

Na uganko iz prej!nje številke niste poslali nobenega odgovora.Najbr! je bilo vprašanje prete!ko, saj sta vino in pivo čislani

ptjači v plezalskih krogih. Za naslednjo !tevl1ko obljubljamolažjo uganko, s katero se bo lahko spoprijelo več bralcev. Sevedapa !e zmeraj čakamo na re!itev prejšnje.

• HJA. To ai xi spičil.iv 8 UkItH. V

EKSPEl>ICi'SKEl1 .s";LVPA .so}lo L.\Hi<o 'tOKA'

ce t... 'rI;iDEiia/"

o~

~

~

~-,HeJICJ

,~

~

• A:2. ..

•

t..p.1(

••

•

..

••

. .o- .'

,

si MI>L.nM i.t.6l'>\l

JlA'HTrI.E'E ..

.. PRAVPO

SE SEST09A

V PLAZU .:lEOe.Dl.tlš HA FoVRS,u.

PLAVil LN1M1 <iilBi..•

. '

....

-

:- ..'

,o

skupaj z;ekstremnoGarvalski

N

N

IJK!~OMI~SI~JA~ZA~@~~====IZAPIS Z ZBORA ICOROSl:I8 IN STAJDSItIB ALPINISTOV

Zbor Je bll 19. 12. 1987 zvečer v domu na Treh kraljih.Udeleženci so se i8 predstavniki AO Kozjak, Impol, Ravne naKoro!kem, erna, Celje, 5ale~keg& AO in Zgornjes8vinske AS.

1.Najprej s.c pregledali rezultate dela v letu 1987, pri če~r jebilo ugotovljeno, da je kvalitetni alpinizem na teM področju

napredoval. Hed rezultati Aa posebej lztopajo tisti. ki velikopomenijo v svetovnem Merilu. Na prvem mestu je prvenstvena smer vskupini Tranio Tower v Neimenovanem stolpu. ki so jo letos poletiv !estlh dneh preplezali čl~ni odprave AO Celje (Srot, Cankar) inFranček Knez 1z AO Impol. Smer ima oceno IX, A0. je visoka ll~ mLn izstopa na vl!ini 6500 m. Velik uspeh so dosegli tudi člani AOImpol, ki 50 v trojni navezi (Frešer, Tič, Romih) na alpski način

preplezali prvenstveno smer v previsni steni Huandoya ( 6450 m )v Cordilleri Blanci. Smer je visoka 1450 m, ocenjena pa je VI+.-VII, 60°.Aco Pepevnik ( AO Celje ) 1n Dani Tič ( AO Impol ) staVidmar Jem ( AO Skotja Loka' na alpski način preplezalatežko novo 1800 ili visoko s~er v Sivlingu ( 6543 m ) vHimalaji.

II.V razprav! smo ucotavljali, da postaja alpini~em ~elo

individualen, saj zares vrhunski dosežki zahtevajo ogromno časa

za trening in vložene.a lastnega dela za financiranje odprav.Zato postaja čedalje večji problem delo z sladi.i, ki pa si polegteca vse tete nabavljajo opre.o. Pa tudi -ed nji.i saaimi včasih

ni dovolj zanimanja in pr!zadevnosti, brez tega pa v modernemalpinizau ni napredka in uspehov.

III.Največ pripomb pa smo imeli na delo Komisije za alpinizem lnnjenih podkomisij.1.Ker je bilo z naAeca področja zaradi oddaljenosti vedno težkonajti ljudi, ki bi bili pripravljeni kar naprej hoditi na pogostesestanke kc.isije in njenih podkomisij v Ljubljano, Je verjetnoprišlo do kratkega stika na tej relaciji. Zaradi tega 50 nas pridelu te komisije praktično izrinili, naAih predlogov in pripombsploh ne upoAtevajo. O sa~e~ delu komisije smo ~elo slaboobve!čeni ali pa sploh ne, oziroma takrat, ko jG zadeva fe mimo.ZJli.r.:AcU._Uu_ub.:t~Am2......_t1a.....6lLLat...u_l.SM POl.l2Dl2.-....::i.k..l.1Jltl~J2nJitla.Yo.J."_L.....tL.1i.h...~.-J)almadDSL~i.mwl$ko p~l.lIAlL....l_.z.WlUg§_~.1§ Y KA, ..j,~t.i-PL.....IIaj DAlO ...R:rJtl1h~ posred1L1t.ue.nlLtll2_U-UA.Y:2.-.Ul.lRA.J....J: fiDlLDllDiJIl....f!lMcg oZjirom, por<>C1lCC! ~l.ot&...lil.llL..,••Veliko je bilo pripomb na delo podkomisije za kva1itetnlalpinizem. v katere pristojnosti je med drugim kategori~acija.

- U80tavlj~, da je to praktično stvar enega človeka. ki odloča

o vsem, na njegove odlo~itve pa niti ni možna pritožba prinikomer.- Poaoji za dosego razredov se spreminjajo zelo pogosto, celo tikPred objavo rezultatov - žal ne za vse enotno - ali pa 58 nekomukar po osebni presoji zniža ocena po.embne prvenstvene saeri in stem seveda kategorizacijski razred.

I KOMISIJA ZA ALPINIZEM I- S kategorizacija v za~lutne. ln mednarodnem razredu 50 povezanaše sredstva za kvalitetni alpinizem. Le-ta nakazuje ZTKOSlovenije na račun PZS na osnovi individualnih programov, ki 50ji jih posamezni vrhunski alpinisti dolžni predložiti za vsakoleto. Po info~acljah je bllo v letu 1987 v ta na~en naka~anih

8,500.000 din, vendar z nsAega področja nobeden ni dobil nibesar(niti v denarju, n.iti v opre.i), pa čeprav so bill vsi prejo_enjeni vzponi (Transa To~er, Buandoy, Sivling) pravoCasnoprijavljeni in so zadostili vse. kriterijem.:a1ltc.YU!LJliUG~2-~UQ..o dullY.1....:teh~I.H..Y:_~_.2J2.1nn11la_2.... krl~.Ll.ub-.-Sl:.u.r..omakI jUČ!L..JIuU!l..§"'-.....1tu_..L...1>22.b.1AY..lJ..cl12J.w1LLAlp i D.1.u.1.tn.1lLr Il!; gI ed1h....~~~~~u~~~~~~u~~~~U~~, kL~~!1gA.t.i ~l..J_....tg,L'Slral.!l_ll.RI:~L~~1J:l_...RUzan1a v veUk.1b,1z~n§~~ih-s~~Y1b.To je v svetu sedaj najbolj priznano inpredstavlja sodobno ~mer razvoja. Pri nas se namreč Ae vednopreveč ceni himalajski način in s tem velike in drage odprave, kipa so popolnoma preživele.3.Komisija za odprave v tuja iorstvs (KOTG), ki valsvnem odloča oudeležbi na zveznih in republiških odpravah, ima pri svojem delukaj čudne kriterije. Doma 03tajajo alpinisti z najvišjimi možnimikategorizacijskimi razredi, na odprave pa hodijo pogosto tisti znižjimi ali celo nekategocizirani (verjetno na osnovi osebnihzvez). Ce smo že sestavili kategorizacija in Jo uveljavili kotmerilo kvalitete. potem naj bo odločilna tudi pri teh izborih.~rugače Je nes~iselna.

JWTG D.A~~!.2-Rlaulotitev illl2u-okipe za KZ iQ....~u

~nsmo, ki~e v priRroyi.

IV.l.KA ničesar ali pa zelo malo naredi za propagando v naj!irših.edljih (TV). Izjema je prenos iz Ospa. Tega želimo še več. Zatonaj se odgovorni povežejo? direktorjem RTV. da bi vsaj enkratmesečno predvajali na televizijI (ns l. ali II. programu) domače

ali tuje filme - tudi 8 ~ - z alpinistično te.atiko, ki pa najse prej presnamejo. kakor to delajo v drugih državah.Snemalcu Hatjažu F1stravcu ali pa katereMu drugemu naj se vsajenkrat letno omogoč1 posneti kvaliteten vzpon oziromaalpinistični dogodek, kar bo vse pripomoglo k popularizaciji tegašporta med najširšl~i množicami.2.Resno bo potrebno razmisliti o profesionalcu na KA, ki bi sere~no ukvarjal izključno 5 pridobivanjem finančnih sredstev zapotrebe vrhunskega alpinizma v okviru sklada in z najbolj žgočimi

organizacijskimi problemi, ki jih v okviru naše organizacije nemanjka. Ugotavljamo namreč. da dosedanji amaterski pristop več nezadošča, ker je delo vse preveč razdrobljeno in nepovezano, pritem pa imajo nekateri pOsamazniki prevelik vpliv in lahko delajov lastno korist na škodo ostalih,

_ v .. ~_ _ ...... '_'M ••,.....• c.., ~.. 'M ,,'A K ....·V.

udeleaenci zbora ~~,~••

pogojičlane,

vodja25>

Takoso zanujni:itd.

I--=KOM==ISI=JA:::....=ZA::..=.....::A=LPINIZE=--=-==M=-- ITone SkarjaODGOVOR NA TOCI:O 1I1/3 ZAPISA Z ZBORA I:ORO$lCIU IN STAJXRSKIHALPINISTOV

Izbor ekipe za. K2: Najprej ,je bU objavljen Javni razpis :1

med njimi tudi d08ežena vi51na 8000 m. PZVA je izbralaki so ustrezali po~ojem r3zplsa in iz njenega izbora jeizbral obveznih najmanj 75~ članov, Ostalih največ

sestavljajo vodja (ki ga imenuje KOTGj zdravnik itd.izbranim članom se lahko pridružijo tudi spre.lJav.lci, kiodpravo in š!r$e sicer zanimivi in pomembni. ne panovinarji, radioa~aterjl. sne_alci, znanatveniki, umetniki

5iša Pangma 89: Razpis bo objavljen konec poletja. izbor paopravljen Jeseni 1988. Pravkar pa smo objavili razpis za Co OJu88, vendar še nismo zbrali denarja niti za takso teh dveh vrhov.Tudi tod bo kategorizacija v polni meri upoštevana, a ne samo ta!

Financ6: Za lanski program smo od ZTKO dobili B,5 milijonadinarjev. Za republiški ~el Lotse Sara smo porabili 24 milijonov,za Daula~iri 3,6 milijon,. =a Patagonija 2.3 milijona. za šolo vNepalu 3,7 milijona, za costa iz Nepala 1 milijon itd., v celotikakih 35 ~iliJonov dinarjev. Očitno razliko smo dobili spro!nja.i, koledarji, frispevki, v kar sao vtaknili večino

prostega časa in energ~je. Pa o tem je bilo že zadnjič nekajrečeno.

Pomoč: Vrsta alpinistoy in odprav je dobila tudi .aterialnopodporo: Rakapoši šotore in radijske postaje, Trango zadnjestatične vrvi ln so~ore (obojega ni bilo ~reba vrniti). Za vse,ki so želeli, smo organiZirali najcenejši in obenem najugodnejšiprevoz, ki smo ia znal! in zmogli. Le za vsako slovo in vsaksprejem je zmanjkalo čas$ in bencina.

Prihodnost: Dokler bo denarja in delavcev malo, bodo naporiusmerjeni v uresničitev srednjeročnega načrta KOTG, ki jeobjavljen in dopolnjen vsako leto ~nova. Izbori bodo potekali nadosedanji n3čin ln s čim m&nj napakami. Pri vsej kvaliteti pagotovo ni dobro na od~rave pošiljati člane. za katerimi sopripotovale pritožbe domačinov. PO svoji moči se trudimo doseči

rezultate. ki bi či.bol~e pričali o kvaliteti našela alpinizma,obenem pa dokazali, da smo jugoslovanski alpinisti tudi kotdržavljani sveta v redu.

IJKOM~~ISI~JA~ZA~~@]~MC====IBogdan Bi!čak

ODGOVOR ST. 2

Kar nekaj časa sem sledal v ~80pis z zbora koro!kih in štajerskihalpinistov, preden sem v njem prepoznal avtorja. Spomnil sem setistih nekaj telefonskih razgovorov, ki aem jih imel z DanilomTičem in spozna), da je odgovor, ki ga tule sestavljam, namenjennjemu, zboru pa le toliko, kolikor se je postavil za njelovegaglasnika. Prav žal .1 je, da moram o tolikokrat prežvečenih

stvareh spregovoriti še javno. vendar pa je v tem zapisu tolikopodtikanj, da je ob njih nemogoče molčati.

Odgovor! pa so naslednji;

Prvič: Ne drži, da pri kategorizaciji o vsem odloča le en človek

(beri Biščak), vse rezultate potrdi celotna PZVA. Je pa rea, dapraktično vse delo v zvezi Bo kategorizacija opravim sa- in če

komu ni jasna ra~lika, ~ed delo~ in odločanjem, mu predlagam, daizračun kategorizacije v naslednjem letu opravi sam. Dela pa jeza približno tri tedne in vsakdo, ki bi želel preveriti točnost

_ojih izračunov, bi porabil ravno toliko. Ce je komu do tela, najizvoli. Seveda je takih, ki bi preverjali le lastne rezultate,zmeraj dovolj. vendar pa od avtorjev takih zapisov pričakujem vsekaj več, kot da jih skrbi le za lastno r.... Pričakujem sevedanekaj idealizma, očitno jim gre za stvar samo, zato naj todokažejo s preverjanjem vseh rezultatov. Materiale jim bom dal navoljo. kadar želijo.PritOŽba je zmeraj možna. O njej seveda odloča PZVA, saj zunajnje ni nikoaar, ki bi znal opraviti kateaorizacijski izračun.

Drulič: PoKoji se PO mojem mnenju spreminjajo premalo po.osto.saj bi jih sicer lažje prilalajali napredku v alpinizmu inodpravljali neustreznosti. Zakaj so se lani spremenili zadnjitrenutek, sem že razložil in o tem čivkajo že vrabci na strehah(kaže, da je !o!tanjaka TE že pregnala tudi vrabce).Pogoji se spreminjajo za vse enako in le popoln ignorant lahkotrdi drugače. Ocen smeri ne znižujem, saj takih ocen niti dobivamne. Na skicah so označene ocene mest, na tej podlagi pa določim

splo!no oceno smeri (primerjalno seveda). Je pa res. da marsikomuni jasno, kako to oceno dobimo. Sicer pa.i je skriti avtoromenjene&a zapisa že poslal skico, na kateri je bila kot ocenamesta vpisano tudi ED. Komentar .enda ni potreben.

Tretjič: Sredstva so KA dodeljena na podlagi prOKrama, programivrhunskih športnikov so za ZTKOS le okvirni podatek. V programPZVA ni bila vključena nobena akcija 5 koro!ko-štaJerskegaobmočja (tudi priJav od tam ni bilo). Kolikor mi je znano, jebilo enako s KOTG. Sredstva PZVA so bila razdeljena takole:Rehberger (ZDA) in Slabe (Avstralija) vsak po 80 M din (starih),zima v Centralnih Alpah 39 H, ostalo pa je tlo za Grenoble(razpolagali smo z 220 H din).Cetrtic: Alpsko plezanje je te sedaj vrednoteno dru.ače kothlmalajsko. ce tega severno od Save ne vedo, naj več čit.jo inm&nj jall'lrajo.Petič in zDd~jič: Kalimerčkov, ki se jim ves čas .odi krivica,ki jih prinesejo okoli ob vsaki kategorizaciji. ki jih, čeprav sovendar ged najbolj6imi. n~ vabijo na odprave in obmetava jo zdenarjem, imam ze čez glavo dovolj. Upam. da je bilo tokratzadnjič. da sem se moral na tak način ukvarjati z njimi.

•••

I KOMISIJA ZA ALPINIZEM

Andrej BrvtITP&DIURSKA SAItOPQtOC

I,

•<

Sku!al bom pojasniti. zakaj eta v AR 25 Janku HumarJu nastala dvažulj. na nogi. Prepričan sem namreč, da bi se izognil kateremu odnaštetih petih žuljev, če bi te prej o nekaterih stvareh vedelveč.

Budovanje na Toma Cesna glede sredstev za telesno kulturo niupravičeno. Prepričan sem, da se bo materialna situacija telesnekulture v Tolminu obrnila na bolje predvse. (ne zgolj!) tureditvijo razmer v občini. Ker nekoliko pobliže pozna. njihoveraz.ere, ~ sku!al na kratko predstaviti jedro problematol.inske telesne kulture.V Tol.inu se srečujejo s kroničnimi izgubami v zdravstvu. Kerdržava te nekaj let predpisuje dovoljeno skupno porabo(zdravstvo. izobraževanje. telesna kultura. kultura, otro!kovar~tvo) z indeksi glede na preteklo leto, je v Tolminu zaradispleta različnih okoliščin zaškripalo ravno na področju

zdravstva. Občinska birokracija, ki se ubada s takimi inpodobni~i težavami, je morala najti neko rešitev. Ena od poti, kijo je ubrala, je politika omejevanja drugih družbenih dejavnosti(med njiMi tudi telesne kulture), da so s teM dobili manevrskiprostor za večja sredstva zdravstvenega varstva. To dejstvonajbolje ilustrirajo deleži v X posameznih družbenih dejavnosti vobčini Tol~in v celotni strukturi skupne porabe občine:

1981 1985 1986

telesna kultura 2,' 1.6 1.6kultura 5,6 3,1 3,1izobraževanje 26,7 17,6 25,6otroško varstvo 12,3 9,' 9,6zdravstvo 45,3 SL0 54,0

Telesna kultura je v Tolminu v petih letih zgubila 33~ sredstev,ce pa upoštevamo, da v zadnjih letih sredstva za skupno porabo nedohajajo inflacije, je realno zmanjšanje sredstev gotovo 4~.

Kako spremeniti sledanje občinske politike na telesno kulturo jepredvsem naloga telesnokulturnih delavcev in športnikov občine

Tol.in, Argu-entov, da je vlaganje v telesno kulturo tudiproduktivno dejanje, jim prav gotovo ne .anjka. Zveni resprotislovno, da so bila sredstva za telesno kulturo v Tolminuleta 1985 manjša, kot so zna~ali ~troški za dializo nekajbolnikov tolminske občine. Zavedam pa ~e tudi, da je ~premeniti

prepricanje nekeaa občin3keaa uradnika včasih težje, kotpreplezati novo ~mer. ,

se tulja na palcu se bom dotaknil.V Mladinski komi~iji Planinske zveze Slovenije sao ob ponudbiRepubliški konferenci ZSMS za or.anizacijo odhoda štafetemladosti imeli pred očai predvsem dvoje:l. Razrešiti zadrego mladin~kih politikov, ki so se soočali zzahteva~i za ukinitev štafete na eni strani in nedotakljivost jodolgoletne prakse na druKi strani. Z organizacijo odhoda sTriglava bi odpadel eden ,)d ritualov štafete, to je pompoznaprireditev na prvo pomladno soboto z vao navlako, ki sodi kproslavam klasieneaa tipa. Zal so slovenski mladinski politikizadnji hip pokleknili in bili primorani organizirati klasično

prireditev v Bohinjski Bistrici. Za marsikaterega tradicionalista

•

•

I KOMISIJA ZA ALPINIZEM

se je pot štafete začela šele tam. Zato pa na Kredarici in naTriglavu ni bilo nobenega v8iljenega protokola, varnostnih služb,črnih avtomobilov in ljudi. ki bi se prerivali v prvi vrsti.Ta cilj smo zato v končni fazi uresničili le deloma.

2. S televizijskim prenosom odhoda štafete afirmirati alpinizemin alpiniste v Jugoslovanski javnosti. Menim, da smo ta ciljzgledno uresničili. Vreme, ki nam je po eni strani zagodlo tako,da je postavilo pod vprsi5sj sam odhod 5 Triglava, je ne drugistrani pustilo toliko luknje, da je celotna jugoslovanska javnostv živo videla podvig alpinistov.Ze ob pripravah na organizacijo smo se pogajali z Republiškokonferenco ZSMS o višini stroškov take organizacije. Na koncu smose zedinili o poravnavi celotnih potnih stroškov in oskrbe naKredarici ter dodatno še 3 mio din Planinski zvezi Slovenije zaorganizacijo. Ta sredstva je Izvršni odbor PZS na 22. sejirazdelil po naslednjem ključu: 1,2 mio postaji GRS Mojstrana, 0,9mio Mladinski komisiji in 0,9 v Alešev sklad. Na omenjeni seji jebil prisoten tudi načelnik komisije za alpinizem, ki pa jo jepredčasno zapustil kljub opozorilu, da pride na vrsto še razpravao delitVi sredstev za organizacijo odhoda štafete mladosti.Izvršni odbor je sprejel takšno rešitev na podlagi razprave. Namse je zdela razporeditev sredstev v Alešev sklad najboljoptimalna iz več razlogov. Tistim argumentom, ki 30 bili izrečeni

na seji v prid takšni rešitvi, pač nihče ni oporekal.Poleg tega Brno v maju or&anizirali za deset alpinistov - prvihnosilcev štafete sprejem v Planiki, kjer je vsak prejel po partreking čevljev iz programa Adidas.V tistih dveh dneh na Kredarici, ki smo jih preživeli skupaj, jebilo dosti govora o vsem. Tudi o vrveh. Vendar pa tudi nobenihdokončnih obljub od pristojnih. Nekdo Je pač prezgodaj delil to,kar še ni bilo dogovorjeno. Predstavljati stvari, ki so obstajalekot variantna rešitev, za dQgovorjene in dokončne, je neodgovornodejanje ti~te osebe, ki si je posku5ala s tem morebiti utrjevatipoložaj ali dvigovati ugled. Da pa te stvari bolijo, če ~o

kasneje izpeljane drugače, priča Jankov tretji žulj. Upam, da boiz te izkuinje najmanj Janko potegnil nauk, da V5em le ne kaževerjeti na vsako besedo. Tistim, ki so ta zaplet povzročili panaj bo izkušnja, kako v bodoče v podobnih primerih (ne)ravnati.

k"'~.j/.l<? VR6ToUFv.if!:"t..- InAI"'­

Tir""! .z

"•••

I-=K!=.:OMI==.:SIJA=...::ZA=...:A:.=LPI~NI:..:.-Z_E_M IKomisija za alpinizem pri PZS je imela v času od 10. 12. 1987 do9, 2. 1988 tri seje, na katerih smo se prepirali na naslednjeteme.

Glede na stalne, nekorektne pripombe posameznikovo sredst.\"ih. kijih je Komisija za alpinizem namenila športnim plezalcem S~ bodoobjavila v naslednjih Alpinističnih razgledih vsa denarnasredstva, ki 50 šla za te namene.

Na pobudo, da športni plezalci vsvojega predstavnika, Je bilaPodkomislja za ~portno plezanj&,

Komisijo za alpinizem imenujejona zadnji seji ustanovljena

ki jo bo vodil Ajo Slamič.

Slovenski alpinizem Je bogatej ti za eno alpinistično sekcijo inen alpinistični odsek. Na novo sta bila ustanovljena AS PD 2iriin AO PD Velenje.

Razpravljalo se je tudi na temo ligaškega tekmovanja športnihplezalcev, za območje SFRJ. Sprejet je bil načelni dogovor sKomisijo za alpinizem Planinske zveze Hrvaške ; tri tekmovanja naHrvaškem in dva v Sloveniji.

Prvo tekmovanje športnih plezalcev v Slovenijiaprilom v Ospu. Ce bo obveljal predlog danKomisije za alpinizem pri PZS, bo to tekmovanjeprvenstvo SFRJ.

bo med 22. in 24.na zadnji seji

štelo za državno

•<

Za Alpinistične razglede pripravil Srečo Trunkelj

1 BLUZZZ...

Mart.in Solar$1 N'IKAJ O ALPINISTICNKH SKUCANJO

I

Alpinizem je Jlrok pojem, ki je sestavljen iz veliko stvari:odpravarstva. !portne8a plezanja, plezanja zaledenellh slapov.alplnlstlčnega smučanja... in Je bl lahko nsAtoval. Pod sonce. jedovolj prostora za vse. ki se s temi rečmi želijo ukvarjati, panaj bo to strogo usmerjeno v le eno zvrst. ali pa vsestranskodelovanje na vseh področjih alpinizma. Danes je alpinizem takorazvit in tudi razvejan, da Je verjetno nemogoče uspeti, če sipreveč vsestranski, zato ne !llllalllO obsojati "specl&ll!1tov~. pravtako pa tisti, ki ae ukvarjamo !I klasičnim alpinizma., nesprejmemo kritik, da smo pasivni ln da se skrivaao za temizrazom. 2ivi.o z gorami. noče. pa uporabiti oguljena fraze, danam Je alpinizem način življenja. Naj ob tem povzame. besedeprijatelja, ki pravi, da je alpini~em način aktivne rekreacije(mimo.rede: rekreacija je danes včaeih zelo resen športmaratonl, triatloni, ... l.Ceprav sem zapisal, da se mnogi ukvarjamo z alpinizmomrekreativno, pa le-to počnemo čez vse leto. V gorah smo resskoraj doma in včasih nam uspe kakšna stvar. ki lahko nekaj~ni v našem alpiniz.u. Mogoče smo zaradi tradicije ali pazaradi geografskega polotaja (blejski in bohinjski kot,Gornjesavska dolina) privr~enci smučanja v gorah. SMuča.o vsozimo in to smo počeli tudi pred desetimi in več leti, ko je biloturno smučanje še precej manj razširjeno, in ne le aprila inmaja. Pri teh številnih turah v gorah s smučmi večkrat opravimotakšne zadeve, ki jim danes pravimo alpini etično smučanje.

Le redkokatera stvar prodre v javnost. Sami smo krivi teaa,razloga pa sta dva. Alpinistično smučanje .1 Je najprejdoživetje, ki me osebno zadovoljuje in rezultat ni težnja zavrhunskim dosežkom. Po drugi strani pa je te!nja vAlpinističnih

novicah (v Delu) taka - in prav Je tako - da so objavljeni leprvenstveni vzponi in pomembnejše težke ponovitve. Alpinističnega

smučanja je pri nas seveda bistveno manj kot drugih zvrstialpinizma, zato je mogoč~ prav, da je objavljeno, kar se dogajana tem področju. Seveda pa se sprašujem, ali je to smiselno, sajje bilo takrat, ko ekstreMno smučanje Ae ni bilo v modi, ~arsikaj

pres~učano. Za nekatere stvari vemo, za veliko pa tudi ne. Kakopriti stvari do dna niti aaa ne vem. Re!itev vidim le vnadaljevanju smeri. ki so jo v sede.desetih letih začrtali tisti,ki so smučali z vrha Trialava. Jalovca, Spika. Kočne. presmučali

Hudičev tleb v Prisojniku•... Alpinistično smučanje mora ostati.Smučanje, torej gibanje p0 zasneženi ali poledeneli povrAini ssmučmi na nogah in s palicami v rokah in s čim manj uporabealpinLstične opreme. Bil selil že priča "čaranju" s pomočjo vrvi, scepino~; konkretno pod Rjavo skalo. v Goličici, Slovenski vSteni. To zame ni smučanje ampak sestopanje po smeri, pa čeprav

ima tis~i s.uči na nogah. MisliM, da ni nič nečastnega s smučmi

se spustiti čez skalni skok. Le po!teno naj se to pove. Naprimer: smučal po vesini do skoka (55, 50 s~opinj/l00 metrov) čez

skok spust z vrvjo, naprej S4 ... Zato se tudi ne čudim

deveturnemu smučanju po Slovenski. Menda smučarja opravičujeta

čas s težavo orJentacijske narave, kar pa je tudi žalostno, sajnaj bi alpinist. ki se odpravi na alpinis~ično smučanje. dodobrapoznal smer.Rad bi povedal še nekaj o o~enjevanju. Kompleksno oceno je zelotetko določiti. Naklon in izpostavljenost sta sicer določljiva.

vendar neprimerljiva. Seveda pa je najboljše vse skupaj oceniti

••",,-•••"•

I BWZZZ... Iopi~nQ.

Svojega mnenja ne mi~lim nikomur vsiljevati, vem le, da ga delims kar nekaj alpinisti. Ra~ bi le, da alpinistične s~učanje kotzvrst alpinizma, ki ga iMam ob smučanju in kajaku na divjih vodahza edine slovenske športe, kjer dosegamo svetovni vrh, postanetudi pri nas kvalit-etno ...

-

~~:;".~;••

• •

,. .'

••

,•

...

. .•

.'

. '.\ ,. '." .

..

I,

I-=O=P=REMA=.::..- -----'ITURNO stroCARSU VEZI

Turno ~mučar~ke vezi omogočajo smučarju hojo na smučeh all pasmučanje, kar omogoča nosilna plošča oziroma okvir, ki Je na enistrani utečajena, na drugi pa jo lahko prltrdlmo all sprostl.c spremičnim vzvodo•. Ta Je prirejen tako, da naM _ed pretlkanjem nipotrebno stopiti iz vezi. kar je posebej pomembno na strmihpobočjih (pri starejših vezeh Je bilo potrebno stopiti iz ve~l).Kot dvisa je pri novejših v~zeh 90 stopinj, lahko pa ga omejimo.Ko je ve~ v položaju za smučanj~, deluje enako kot vsaka alpskavez. Silvretta in Tyrolia sta problem večjega trenja podplata obvez že re~lll; prva 5 premično plo!čo, ki skupaj s čevljem zdrsnebočno iz vezi, druga pa z drsečimi trakovi iz silikonske sume.Pri vzpenjanju v bolj strme klance nas začno boleti mi!ice vmečih, ker jih preveč raztegujeno. V ta namen i.ajo veziv~rajene eno ali dvostopenjske podstavke (pručke), ki jih ssmučarsko palico potisnemo pod peto in vzpenjanje je mnogo manjnaporno. Večina turnih vezi nam omogoča tudi uporabo ~ojzerjev.

Smučarskih zavor (ski stoperjev) na turnem smučanju neuporabljamo, ker bi sicer 8Muči dol~o iskali pri padcu v pršiču.

Uporabljamo varnostne jermene, ki jih v primeru nevarnosti plazuodpnemo. Posebnost so vezi Secura-fix, ki jih vstavimo na~sto

čevlja v običajno alpsko vez, šele vanje pa vpnemo čevelj. Tadodatek nam omo~oča hojo, če pa hočemo smučati. ga vzamemo izvezi in čevelj normalno vpnemo v vez.

Srenači so pripomoček, ki ga nataknemo na nosilni okvir vezi podčevelj. Pomagajo nam pri prečenju zaledenelih pobočij, ko bi namsicer smuči s psi na dreni ploskvi bočno zdrsovale. Ker eonjihovi zobje vzporedni robu smuči. nas pri hoji naprej le maloovirajo.

••

"-

•c

I OPREMA

AIIJoF

TYROLlA

StLVR(TTA VINERSA SECURA MARKER TYROLIA

vstop , O poratJa močI zelo maJ nna majhna srednja majhna majhnazapiranje ravnanje , vezmi dobro dobro dobro dotlro dODro

Odp.ranje " poratJa močI zelo majhna majhna majhna veliKa srednja.zstop ravl"to!lnJe , vezmi zelo dobro dOtlrO dOtlro dobro dOtlrO

Sprememba namena poraDa močI majhna srednje srednje zelo ma .. nna srednjavez I , no .. a-spust ravnanJe , vezm, dobro nerOdno dODro zelo dobro dODro

Nastavitev !I Ile poraba močI Srednja velIKa veliKa niKaKrtIna n iKaKr!inaodPiranJa vezI ravnanJe , vezmi nerodno zelo ,,- zelo ,,- zelo ,,- zelo ,,-

rodno rodno rodno rOdno

ZavarovanJe dobro varna pred varna pred varna pred varna predprot, zaledenitvI zaled. zaled. zaled. zaled.

Varnostni dober dober dober dober doberJermenček.

Srenači montaža 1anKa 1anko 1anKo 1anKo I ankOpoložaJ , vezI trden traen ohlapen trden Ohlapen

OdpenJanje vezI pco padcu zelo dobro včaSih včasih zelo Z~IO

m.d spustom nekontr· nekontr. dobro dobro

Zveza čevelj - smučKa dobra dobra občutek zelo zeloplavanja dObra dotlra

Druge slabosti ... ez. , K, " oo obraba zlom obraba oo obrabapokaZale med presKu!>an .. em tečaja pručKe nOSilne slabosti zdrsne

Plo!če oume

Splo!in. v tis Zelo dOtlre Povprečne Naon .. enE: Dobre ,n Dobre, •zanesl ... ve vez i . Kotne K napalo<am močne, ,. n. '0-vez, . napaKe pr, I)ri delQ- vel,lo<a delanE:.

delovanju van.,/u teža. UporabanerOdna·

OCENA: OCENA: OCENA: OCENA: OCEN.... :Zelo dOtlro Zadovol .. i vo Han .. zad. Dobro Ootor'tj

U:: 886rlLZ ..

o

I--=O=.P=REMA==--- I

TKHNICNI PODATKI ZA TORHB: VEZI

--Silvretta Vinersa Secura Marker Tyroliatour 400 ""'" Star TX2 H~tour TRB--

smučarska zavora lahko(ski stoper) dodatno -- -- -- --

vgradimo

nastavitev višine -- da dapodplata spredaj

nastavljivost na raz- al 37-42lične velikosti čevlja bl 39-44 36-46 36-46 31-45 37-46

cl 41-47

višina srenačev nad 35mm 25~ 26mm 4Omro 40=drsno ploskvi jo

višina pručke 5Om. 36= 5B~ 6O~ 38/66mm

gibanje peta med hojo ,. 'O 90 90 90

teža I par 20008: 1800g 2600g 3000. 1900g

cena 235 DM -- - - 269 OM 269 DM(orientacijska) (255 DH

mod 402)

Silvretta tour 402 ima izboljšan sistem menjave funkcije hoja spust

Vir: Sicherheit in Firn und Els (1980-84)

(op. prev.)

Po virih: Slcherheit ln Firn und Els, Tati~keitsbericht 1980-83Planinska oprema za zimske razmere, Miro Vrhovec

velikaj.vse, paukradli.

seveda še nibodo vam jih

p.n.

Testi, ki jih objavljamo, naj bi bili VOdilo vsem tistim, ki sešele odločajo o nakupu svojih prvih turno smučarskih vezi.Seveda pa te~tl ne povedo vsega. Tako naprimer pri turnosmučarskih ve~eh Tyrolia TRS, ni nikjer omenjeno, da omogočajotrdno pove~avo čevlja ~ smučko samo dokler so nove.Prav tako nikjer ne piše, da ta vez ni primerna za bogaboječega

državljana, zakaj zanj se res ne spodobi, da bi prosta!ko bentilvsakič, ko se mu vez med sl\'I',čanjem, po nerodnosti se ve, odpre nahojo in začeti paralelni zavoj konča ali pa tudi ne, 5telemarkom.Posledica neštetega, karprednost vezi Tyrolia TRE

•c

••m--,N

Pripravil Srečo Trunkelj

I OPREMA

• Tomat VrhovecLAnNSD IOLMB

Lavinska žalna je naprava, ki Je namenjena tovariški pomoči

iskanju zasutega v plazu. Ne v~ruje nas pred plazovi. pae pa namomogoči, da zasutega hitreje najdemo. Lavinska Žolna. ki jepri!,.na in preklopljena na oddajo, seva elektroMagnetnovalovanje, 5 frekvenco 2275 herzov oziroma 457 kiloherzov, ki aalahko zaznamo z drugo žolno, preklopljeno na spreJe~.

Ko plaz v gorah zasuje planinca ali alpinista, ima ta le malomožnosti za preživetje. Prijatelji, a katerimi Je skupaj na turi,morajo poskusiti vse, da ga čim hitreje najdejo. Verjetnostpreživetja s časom zelo hitro upada, zasutega je treba najti inodkopati čim hitreje, da preprečiMO podhladitev in smrt. Iskanjese vedno začne s pregledom plazine. Precej verjetno je namreč, dakak telesni del zasutega ali opreme gleda nad povr!je plazine.potem moramo ~ačeti s sistematičnejšim iskanjem. Tovari!ka pomoč,

kot pravimo temu načinu iskanja, je po izkušnjah iz nesreč splazovi najbolj učinkovita, če so vsi udeleženci ture opremljeniz lavinskimi žolnami in če ~najo z njimi tudi rokovati.ce zasute.a ne najdejo njegovi sotovariši na turi, potem jepotrebno hitro poklicati Gorsko reševalno službo. Zavedati pa semoramo: skoraj neverjetno je, da bi organizirana akcija Gorskereševalne službe zasutega še našla živega.Lavinske žolne izdelujejo v Evropi štirje proizvajalci. Po oblikiso različne, način uporabe pa je enak. Lavinske žolne znamkeORTOVOX izdelujejo v zahodni Nemčiji, PIEPS so narejene vAvstriji, žalne BARRYVOX so $vlcarske, žolne ARVA pa so izdelanev Franciji. Večinoma so vse narejene tako, da slišijo drugadrugo, torej imajo sprejemnike in oddajnike uglašene na istefrekvence. Izjemi sta le PIEPS 1 in BARRYVOX, ki ee ne slišita.

•

-

-'--'-

~, -

Lavinske žolne napajajo po dve ali šti~ baterije 1,5 V.Proizv~jalci žoln trdijo, da komplet baterij viaini zdr!i med400 in 700 urami delovanja, tako da lahko vzamemo, da prinOl~alnl uporabi komplet kv~litetnih alkalnih baterij oaogoča

delovanje žolne vso zimsko sezono, če seveda žolno izklopimo, kokon~amo s turo. Cez poletj~ je kori~tno, da baterije vzamemo izt.oin 1.1\ preprečimo morebitnI) izlitje baterij.~rltlganJe in nameščanje lavinekih ioln je različno. Lavinskožolno ORTOVOX prlžse_o tako, da vtaknemo vtič v odprtino nazgornji strani žolne in ga ~brnemo. Pri te. za hip posveti diodana vrhu žalne, kar je znak, da baterije še niso iztrošene. Zolnosi obesimo okoli vratu in si jo zapnemo s trakom okoli telesa.Ce želimo z žalno ORTOVOX iskati zasutega, odpremo ovitek žolne.Spodaj je shranjena slušalka. Zico, ki vodi k slušalki,

Ic...:O=.P.=.::REMA=:.::.- ,

raztegnemo. banano na koncu pa vtaknemo v posebno vtičnico naspodnji strani žalne. S te. smo žalno preklopili na spreje•.Zolna z imenom PIEPS 1 Je bila ena prvih na tr!i~ču. ~j~n

oddajnik oddaja na frekv~nci 2275 herzov. medtem ko ORTOVOXoddaja razen tega še pri 475 kiloherzlh. PIEPS 1 prižgemo tako.da gumb na zgornji strani obrnemo v smeri ON. Z~lna jepripravljena za oddajo, če Je okrogli gumb na sredini pritisnjen.Ce ta gumb Bleda iz žalne, potem je ta preklopljena na sprejem. Vtem primeru odpremo ovitek tolne in iz spodnjega dela lzvlečemo

sluiialko.Pri nakupu žolne dobimo z njo tudi navodilo za uporabo. Predengremo prvič na turo, zavarovani z lavinsko žalno, ai preberimonavodilo, da bomo vedeli, kako delati z njo. Seveda je hkratitudi nujno, da se naučimo, kako z lavinsko žolno iščemo

ponesrečenca, da ne bi bili ob morebitni nesreči siceropremljeni, anebogljeni.Pred odhodo~ na turo se moramo prepričati ali žolne vsehudeležencev v skupini resnično delujejo.Vsi udeleženci si prižgejo žolne, vodja skupine pa se nekolikooddalji. Odeleženci nato posamič hodijo mimo vodje, ki jih morazaslišati s svojo žolno, prižgano na sprejem.Ce vse žolne udeležencev dobro oddajajo, jih zatem vsi udeležencipreklopi jo na sprejem, vodja pa svojo na oddajo. Udeležencimorajo slišati vodjevo žolno na razdalji okoli 15 m.Potem ko so udeleženci preskusi li svoje žolne, jih prižgejo,nastavijo na oddajo in namestijo čim globlje pod obleko, da jihmorebitni plaz ne utrga. Spravljati žolno v nahrbtnik ali v žepJe povsem nesmiselno, saj se deli opreme v plazu ponavadi ločijo

od ponesrečenca. ISkalci v plazu iščejo lavinsko žolno in če jeta v plazu ločena od telesa ponesrečenca, bodo iskalci našližolno v nahrbtniku, ponesrečenca pa ne.Cetudi smo na zimski turi. najsi smo v gorah peš ali s smučmi,

zavarovani z lavinsko žolno, še vedno veljajo vsa pravila osmotrni izbiri smeri poti. Zaradi zavarovanja z žolno ne smemotvegati več, kot bi to delali brez žolne. Posebno ~.bno je, danevarna pobočja prečtmo posamič, ~aj tako morebitni plaz zasujele enega udeleženca ture. Ostali udeleženci naj neprestanogledajo napredujočega, tako da ob primeru nesreče vedo, kjepribližno iskati zasutega.ce plaz zasu je planinca, njegovi tovariši ne izgubljajo glave.Z4po~nijo si, kje 50 ponesrečenca zadnjikrat videli, to mestooznačijo in pOstavijo opazovalca, ki bo reševalce opozarjal predmorebitnimi novimi plazovl. Vsi reševalci preklopljo žolne nasprejem in se razpostavljo Ila zgornjem ali spodnjem robu plazine,nekaku 15 metrov narazen.Zolno nastavijo na Maksimalno občutljivost in vsi naenkratkrenejo.Ko prvi od reševalcev zasliši pisk, o tem obvesti 8oiskalce.Mesto prvega slišanja označimo.

Zasutega ponesrečenca lahko išče tudi posameznik. Tudi v temprimeru nastavi žolno na nprejem in na največjo občutljivost,

potem pa plazino prehodi v ključih. Razdalja med dvena obrat0M8in precenjema naj bo 15 metrov.Potem ko s~ prvič zaslišali ponesrečenčevo žolno, začnemo znatančnim iskanjem. Mesto, kjer smo prvič za51i~ali piskanje,označimo, da ae na plazu lažje orientiramo. Z natanenim iskanje.naj se na plazini ukvarja le eden ali dva iskalca, ostalireševalci naj se umaknejo na varen kraj ob plazu, njihove žolnepa naj ostanejo preklopljene na sprejem, tako da ne motijo

IL.:O=P.=.:REM==A~ I

•"

ttl:l. tr,IIIJ.'lIlIr

lott. 11,I-otj,•

občutljivost

••o •, .II ! •; ".: ~.,

~ - ~.O uluJ.I • drg,o ilklnj.R'5 • raldalja 111'110111

"E7D§Jl /SUNA Z It:C [SlCIIUI II

..jbUf .alj li,lIhI N!tI(iDMlrOl

l(,--...a!tIlJt Ilflll1.

""',","lIt'hl ilk.. jl

~_tOHI,- P"'ytt l

Sigh.li

IIETOlHl [5U1lJ~ CE /SCE EDEN

urdf..je119nl la

I!au/",.Iltna I

••

,,

11"11""-'11'11 I

•

l(IOlHl I"AIIJA l VEC ISULCI 1

tolka triIlJI,lin

iskalcev pri natančnem iskanju.Na mestu, kjer smo prvič za~ll!~li zvok tolne, se obrnemo v smernajmočnejšega zvoka. Nato počasi krenama v tej smeri in pazimo,kako ae glasnost povečuje. Ko preldemo mesto, kjer je glaanoatnajvečja, se vrnemo na mesto največje glasnosti.Na tem mestu se obrnemo za 90 stopinj in zmanjšamožalne, tako da je signal na meji sllsnostl.Pri iskanju je posebno poMembno, da žolno ves čas držimo venakem položaju, aaj ae s spreminjanje. leee žolne spreminja tudinjena občutljivost.

Z nekajkratnim pravokotnim spre.injanjem saeri lahko natančno

določimo leeo zasutee•.Ko je iskalec dolOčil lokacijo zasutega ponesrečenca oziromanjegove laIne, Je treba poškodovanca či_ hitreje odkopati.Kopanje z lopato je nekajkrat hitrejše od kopanja z rokami. Ceni~amo lopate, si lahko pomagamo s škatlami, smučmi ali cepinom.Ponesrečenca odkopavamo tako, da mu čim hitreje odkopljemo glavo.Zasuti v plazu je najverjetn~je podhlajen, zato mu je trebanuditi temu primerno prvo pomoč.

Z lavinsko žolno lahko zasutega v plazu hitro najdemo, zavedatipa se moramo, da je plaz zelo nevarna stvar. Plaz ponesrečenca nele zasuje, pač pa ga tudi stisne, zadu!i ali pa kako drugače

poškoduje. Okoli tretjina ponesrečencev je v plazu nrtvih že, kose plazina ustavi. S hitrim iskanjem zasutega lahko obvarujemopred podhladitvijo v snegu, lavinska žolna nam pri ten lahkoveliko pomaga. Nikakor pa lavinska žolna ne varuje pred plazovi.Edini zaščiti pred snežni.! plazov! na turah v Korah staprevidnost in pre.l!ljeno ravnanje.

toth ftIJ.ujt.'1 li,u!l I~h,ri tlJrt•• pottllcl_tru ft~JlOtlltj"',

SlVllah

lOPREMA

Pavle SegulaPRIPCH>CKl ZA 15JtA1'IJX Z.ASOTIB V PLAZO

I•

SplošnoOdkar ~e ljudje spoprlJe.amo ~ problemi zasut ja v snežnem plazu.sl tudi prizadevamo. da bi kar najbolj skrajšali čas od trenutka,ko plaz zasu je žrtev, pa do trenutka, ko Jo odkrijemo v plazoviniin se lahko lotimo njenega reševanja iz sovražnega okolja.O te~ smo napisali te .arslkaj v poročilih o ZAsedanjihpodkomisije za plazove 1KAR , v člankih v PV in dru.od (Zlvljenjeln tehnika. Tabor in še kje), prevedli priročnik A. GaylaPlazovi. zbornik simpozija Q nujnih ukrepih za reševanje izplazov fondacije Vanni Elgenmann, dokaj obsežno pa pisali posebnov priročniku Sneg, led, plazovi. v raznih akrLptah in pomagal ihza udeležence seminarjev za alpiniste, mladince, gorske reševalc~

in druge. Kaže, da je lzkori&tek tega obveščanja majhen, sajstavim, kar hočete, da večina alpinistov ln tudi mar~ikdo drug zavso to pisano literaturo sploh ne ve, nekaterim drua-im pa 5e "zditežka". Ljude~ dandanes bolj diši sedeti pred TY zasloni, kot pase trapiti s priročniki in si vbijati v glavo znanost, od katereni čutiti kake otipljive, še zlasti materialne koristi.Kot udeleženec in oraanizator številnih vZiojnih prireditev natemo snežni plazovi in varstvo, se spet in spet srečujem zneumestno ozkost jo referentov. Ko predava vodnik lavinskega psa,nikakor ne bo OMenil, da je razen psa še kaj dru.ega za i6k~nj~

zasutih v plazu. Upravičeno pove, da je pes daleč najbolj hiterza iskanje zasute.a, pozabi pa dodati, da s PSOM iščejo samooraanizirani reševalci. da to nI pripomoček medsebojne pomoči.

Hed poslušalci se pote~ ustvarja neupravičeno prepričanje, da jevse ostalo stara kza.a, ki ni za nobeno rabo.Nasprotno bo spet neraZiledan ali površen turni smučar prisegalna lavinsko žolno in ji pripisal absolutni primat. V tem jeresnično upravičen, če se omeji na .edsebojno pomoč; če gre zaorganizirano reševanje, sta lavinska žolna in pes praktično

enakovredna, zato bi vsaka po~taja GRS morala imeti med svojopremo tudi nekaj lavinskih žoln ter med akcijo iskati tudi znjimi, ne glede na to, koliko ve o opremljenosti zasutih in neglede na PS3I.Tretji spet zapadejo pritisku trgovcev, ki ponujajo zelospecialno. tehnično oziroma elektronsko opremo. npr.: sonde zaodkrivanje plina v snegu, radarje, mikrovalovne sprejemnooddajnenaprave in podobno.Nikakor ne želim reči, da za te naprave ni možnosti uporabe,nekatere 50 ob določenih pogojih prav izvrstne. Glavni problemje. da 50 drage, še nepreizkušenej sprejemni sistemi zahtevajoskrbnu vzdrževanje, 80 pa tudi razmeroma veliki, nerodni in nepridejo v poštev kot pripomočki medsebojne pomoči, marveč le zaorganlzirane akcije.Najvočjo škodo jim delajo kramarji. ki na vse pretege hvalijosvoje izdelke. ne POmisli.lo pa na spremljajoče pojave: visokoceno. težavnost nabave. na že obstoječe in dobre pripomočke. Zaljim zelo pogosto nasede jo tudi najbolj!i aktivisti varstva predplazovi. ki spričo novosti nenadoma pozabljajo na to. kar imamOin hočejo čez noč nekaj nOY~ia - še nepreizkušenega. V tem s.islubi rad omenil predvse. dvoje:1. Na nekem simpoziju zdravnikov v Innsbrucku je referent odrekelsleherno uporabnost lavinske vrvice, kar se ne ujeMa s stvarnimstanjem. Po podatkih fondacije Vanni Eigenmann je vrvica uspešnavsaj 20-odstotno. Je poceni, lahko jo prenašamo in po potrebi

I--=O:=.P.=REM=A:.::.-- Iuporabimo tudi za kaj druB~Ka. Kjer nimajo lavinskih žoln, Jesploh edini pripomoček medsebojne pomoči za obiskovalce gora insmučarje.2. Gorski reševalec in vodnik T. S. mi je pravil, da nem!kipoklicni gorski in smučarski vodnik W. Kellermann od svojihklientov dosledno zahteva uporabo lavinske žalne; kO~ sodniizvedenec pa bi v pri_eru nesreče, ko klient ne bi uporabljal invodnik ne zahteval lavinske tolne, primer obravnaval kot kršitevvarnostnih ukrepov. V ZR Nemciji in tam, kjer so sornikom inturnim smučarjem na voljo lavinske žalne. je to nedvomnoopravičljivo, Kako pa naj to z~htevamo pri nas, kjer žoln nihče

ne prodaja in kjer bl v današnjih težkih razmerah par najcenej!ihveljal najmanj 300.000 dinarjev, deviznih seveda?Poglej.o sedaj, s čim si dandanes po svetu lahko pomalajo, ko jetreba iskati POIrešanega v plazu!V prellednlci smo ločili primere, ko ima zasuti pri sebi posebenpripomoček (lavinska lolna, veston, balon, lavinska vrvica ipd.),s pomočjo katerega ga bomo (lažje) našli, in primere, ko je brezc8zpoznavnega pripomočka.

Ob vsakem pripomočku, s katerim iščemo zasutega, navajamo šepodatek, ali je ta uporaben za medsebojno, tovarliko pomoč ali pasaao za oClanizlrane reševalce.-----------------------------------------------------------------Zasuti nima prepoznavnegapripomočka

Zasuti ima prepoznavnipripomoček

---------------~-------------------------------------------------

S či. i~čemo MP GRS S či.. UČ6J1lO HP GRS

•Lavinski pesZasilna lavinska sonda(smučarske palice ipd.) xLavinska sonda(zlotljiva, prenosna) xElektronski vohljač

(LAWINO)Bajallea(še v poskusni fad) xPreBled plazovine z očmi

in prisluškovanjem x

x

x

x

x

x

Lavinska vrvica xLavinska tolna xRadarski odmevnik(npr. sistem RECCO)Balon na vrvici xMagnetna sonda(zasuti v avtu)Iskalnik mIn, kablov(zasuti v avtu)Plazni veston(na napihovanje) x

xx

xx

x

x

x-----------------------------------------------------------------Y preglednici vidimo, da sI tovariši zasutega, ki nima nobenegaprepoznavnega zn~enJa (vrvice, !olne, balona, vee tona) lahko le~alo pomagajo: če trtev ni povseM ~asuta, poaaga pogled in(morebiti) pri$luš~ovanje. sicer pride v po!tev samo še:sondiranje z zasilnim1 !Sondami, izjemoma z zložJlivimi lavinskimisondami. Za GRS je daleč najboljši pripomoček pee, enakovredna jesonde LAWINO, poleg uvodnega pre8leda na pogled in sluh pa je šenajverjetneje pričakovati uspeh po natančnem sondiranju.Ci. Je zasuti opremljen s kakim pripo~očkom, se motnosti, da gahitreje najdemo, zelo povečajo. Kot pripomoček medsebojne pomoči

je najboljša lavinska tolna. tudi balon ali napihlivi veston, kizavoljo vZijona potiska zasutega bliže površine plazovine. Vse tein !e dru8e pripomočke lahko enako uape!no uporablja GRS, ki jeza naneček vajena tega dela. Naj pripoMnim, da z iskalniki kablov(min) in s Forsterjevo sondo in nekaterimi podobnimi napravami(magnetna resonanca) iičemo globoko v snegu zasute avtomobile indruge kovinske predmete.Naj malca podrobneje opišemo nekatere novejše tehnične naprave zaiskanje zasutih! w

•

Il....:O=P-=REM==A~ 1

LAWINO predstavlja elektronski pasji emrček. To je naprava. ki Jesestavljena 1z cevaste sande s črpalko za Ebiranje 'vzorcev'zraka in druKlh plinov oziroma izparin zasute,a ter elektronskegadela naprave za odčitavanje in vrednotenje podatkov.Cevasto sondo - podobno ko~ našo lavinsko sondo. sistematično

zabadamo v sne, - plazovlno. Ko jo zabode.a do določene globine.črpalka 'potegne zrak' s primes.1 plinov ter ga dovede zaznavnemuvezju polprevodnikov. Vsebnost CO ln dru,ih plinov povzroči

spremembo električne upornosti. instrument pokaže odklon, ali pada sll!no znamenje.Odtod tudi ime elektronski vohljač. Doseg te sonde je nekako Jmetre. Hitrost iskanja j~ v ugodnih pogojih okro, 30 minut nahektar. torej pribl itno ista kot je hitrost lavinske.a psa.J~ opisa sledi. da LAWINO ni pripoMo~ek za medsebojno PO.oč.

Naprava je draca. dosti velika. Trenutno še ne moremopričakovati, da jo bodo nabavljali in nosili v gore alpinisti inLurni smučarj i.Kolikor mi je znano, je še nikjer ne uporabljajo kot stalnipripomoček za iskanje zasutih v plazu.RADARSKI ODMEVN1K (RECCO) je kombinacija majhnesa. lahkegaprenosnega mikrovalovneca vezja 5 ploščata smerno anteno inrazmeroma velike in zahtevne sprejemnooddajne naprave.Malo prenosno vezje v obliki nalepke nosijo gorniki, sMučarji.

skratka vsi, ki bi si radi zagotovili, da jih čim hitrejenajdejo. kadar bi jih zasul pla~. Reševalec 5 svojim aparatomoddaja ozko usmerjen snop elektronskih valov. V ta namenuporablja lijakasto oblikovano anteno. Ko snop valov zadene vezjezasutega, začne to oddajati elektromagnetne valove na dvakratvlšji trekvenc1. Re!evalčeva antena jih prestreze in P05redldereševalcu slišen ali viden sienal. S te. je nahajališče zasutegaznano (v osi reševalčeve antene), GRS lahko začne z drugiMiukrepi oziroma z odkopavanjem pogrešanega.Ce bi se ta naprava uveljavila, bi bila vezja uporabnikov lahkos11a poceni, saj ere za preproste napravice. Drage pa 50 naprave,ki jih uporabljajo re!evalci. Hkrati 50 tudi razmeroma velike intežke. lndustrija jih večinoma daje v najem.Kot mi je znano, nekaj teh naprav uporabljajo Svicarji inAvstrijci. Pogoj je. da s.uČarj1 nabavi jo in nos1jo ustreznavezja.Kar zadeva balon in veston naj povem, da nista !e nikjer naletelana omembe vredno pozornost. ce bi ju predl.aaIi Slovenci, bi vIKAR o njiju sploh nobeden ne razpravljal. Za nameček sta draga(okrog 800 OH). Za isti denar lahko kupimo najdražje lavinskežolne, ki so neprimerno boljše.Naj končam. Kot tehnik verjamem v tehniko. Ko "bo za nami J.svetovna vojna, bo mikroelektronika zares že tako dognana innapravice tako majhne. da bodo zanesljivo na voljo tudi zelodobre in poceni naprave za iskanje zasutih v plszu. Dotlej pa sibomo najbrž morali še naprej pomagati s sODda-i. vrvico. s psi inlavinskimi žolnami.

o ..• .. ..

•• ..• .. ..• ,• ~...-~" - --,- •, .. ..N .. .."

.. • ..• ....

..

..

•

I-=:O:=..P::.:;REM=A-=--- IHiro VrhovecPLANINSKA OFRIHA ZA ZIH5D RAZKIRI

Namen teaa članka je presled la5tno~tl

opreme, nahrbtnika, opreme 2a prisilni inza kuhanje in alpinistične opre~e. Ker 50obdelane v literaturi, k1 Je navedena naobliki tez. Oprema za turno s.učanje pa je

dobre zimske osebnenamerni bivak, priboravse te stvari podrobnokoncu, 50 podane le vpodrobno obdelana.

bolje dva tanka in

znojenje) ,od znotraj

majica z dolgi.i ali

Ultra Extrem), Trapeur, 5tefan,

ne

n'bunda,opreIla

OSEBNA OPREMAperilo: bORba!. svila. vpijanje potu;

kratki.1 rokavi, smučarsko perilo- hlače: PUMparice. segajo naj čez pas (srajca ne leze izzahlač, zaščita ledvic, dobro tesnjenje pri kolenih, tepi)

srajca: flanela, bolje tenak volnen puli (volna greje tudimokra)- pulover: dovolj dol.. da pokriva ledvice,lahka kot en debel in težak

kapa- rokavice: tanj!e za del~ (fotoaparat, dereze, vezi), volneneZ3 toploto (pal~nikl), najlonske proti 3neiU (protektorjl).Lastnosti: dovolj velike (tesne ovirajo pretok krvi-ozebline),dovolj dolge, brez lukenj- očala: UV filter (pozor pri nakupu), ob strani zaprte, vrvicaokoli glave, da jih ne iZiUbimo. Brez očal je pozimi velikanevarnost snežne slepote

nogavice: spodaj tanjše (bombaž), zgoraj debelejše volnane, danas čevlji ne ožulijo, navzgor naj sela jo čez kolena

čevlji: v zadnjem času večinoma Plastični, trd POdplat inlupina (ugodno za nošenje derez), nepremočljivi (nastaja pakondenz), notranji čevelj za bivak in kočo, plastika se nosi neprilagaja, zato la&jo ljudje s šlrAo nogo težave (razširitevčevljev v ski Servisu)Hodeli: Koflach (Viva, Optima,San Marco- zaščita proti mrazu - puhasta opreMa: hlače inščitijo pred vetrom, vpijajo vodo - aokra puhastauporabna

Za!čita pred vetrom in snegom: vetrni jopič (anorak) in vetrnehlače

Material: najlon (ne prepu!ča vlage v nobeno smer,platno (velika tefal, goretex (prepušča vlago lenavzven)

gama!e: da nam snel ne leze za čevlje in ne moči nogavic. Podcevi jem je trak ali jeklena pletenica , da nam ne lezejo navzgor,na zadnji strani Je zadrga, zgoraj jih zavezujemo z vrvico(elastika zavira pretok krvi)Ma~erial: najlon, platno, gorete~. Lahko so ~estavni deli čevljev

rezervna obleka ali perilo

NAHRBTNIK - izbira glede na namen uporabe: smučarski

alpinistični, enodnevne-večdnevne ture. Material: najlon,Cordura. Lastnosti: ne prepu!ča vode, udoben za nošnjo, možno~t

nastavitve naramnic, nosl1ni pas okrog bokov s sponko zaenostavno odpenjanje (važno, če nas zajame plaz), smuči so nanjem stabilne (nahrbtnik oblika A, pritrditve za smuči naj nebodo ~reveč visoko), možnost podaljšanja (več lahko nosimo. vsili lahko služi za bivak vrečo) v hrbtnem delu naj ima araaflexza pri_er bivakiranja, vse sponke naj bodo močne, vrvic ne

-~•••-

IOPREMA I

N•

•••­,,N

zavezujemo, ampak jih stisnAmo s poeebno sponko (v mrazu in dežjuJe tako odpiranje enostavnejše). Proizvajalci: MilIet. Berghau5,Vau De, Karrimor. Lowe. Prl nas zelo dobre nahrbtnike izdelujePorenta v Vi~a§ah prl Skofji Loki.

OPREMA ZA PRISILNI BIVAKbivak vreča (ne prepu§ča vode, na notranji strani po možnosti

naparjen aluminij, da ne sevamo toplote, velikost vsaj za dveosebi). Iz bivak vreče in po.ožnih vrvic lahko naredimo "bivaksani" za prevoz ponesrečenca. Pri nall jih po dogovoru izdeluje vMariboru Ljuba Peterlin.

astro folija (lahka. zavzame malo prostora - imejmo jo vedno vnahrbtnlku, za!čita pred sevanjem toplote - zlata stran navzven,za!čita pred soncem - srebrna stran navzven, ne sme se dotikatikote)

sveča, vžiaalice (po motnosti viharne) ali v~igalnik

rezerva hrane

PRIBOR ZA KUHANJEkuhalnik: plinski ali b~ncinski (plinski je bolj prikladen za

prenašanje, bencinski pa bolje greje pri nizkih tenp&raturah)posoda: aluminijasta (lahka), imeti mora pokrov, da ne

lz,ublja toplote- hrana: či_ laŽja (makaroni. juhe, aleko v prahu, čaj,

čokolada... )nož. tl1ca

DODATNA OPREMAbaterijska svetilka: najboljše čelna (ali pa navadna na vrvici

okrog vratu), obvezne rezervne baterije in tarnica. Proizvajalci:Face Dord, Pezti. Uni Max, Wonder

zaščitna kre.a za obraz ln ustnice (zaščitni faktor 6 all več)

- komplet prve pomoči (prvi povoj, elastični povoj, obliži zažulje, trikotna ruta, aspirin, zdravila. pri skupini šeKramerjeve ali bolje zračne opornlce

piščalka za zvočne signale- čutara: toplotno izolirana (klasične termoe steklenice nisoprimerne, ker se hitro razbijej~)

orodje za nastavljanje in popravljanje vezi in derezpripomočki za orientacijo: kompas &rta, višinomer

IOPREMA

ki se predira, vendar je

Mm zaradida ae ne

pri hoji

in namen uporabeslapove; polovične

nepoškodovani in da

in kladiva, za plezanjepa kot edino orodje na

zaustavljanje zdraa,

ALPJNISTICNA OPREMAdereze: delitev glede na število zob

(deeeterke, dvanajsterke; Food fangs zaavčinke), paziti moramo, da so jermeni vednoee dereze dobro prilegajo čevljem

cepin: za napredovanje, sidrišča ln ustavljanje zdraa. Rati!če

naj bo kovinsko all plastično (OPI Stubai), ne pa leseno (les ~

leti preperi in se ob obremenitvi zlomi), obliko lopatlce, oklein doliino rati!ča izblraao ~lede na namen uporabe. Obvezna jezanka okoli zapestja all najlonski trak čez ramena. Proizvajalciin modeli: Stubal (Bldden Peak, Lhotse, Hakalu, Tyrol). Laprade(Swan, Gaube) Grivel (Courmayer 1 ln 2), Hummlnsblrd, Slmond,Cass!n, Titan.- ledno kladivo: kladivo z oklo kot cepin, drueo orodje polasceplna za plezanje v ledu. za zabijanje klinov, zaustavljanje~drsa, sekanje stopinj. nosi.o ga na najlonskem traku ali navrvici čez ramena

bavtica {bajla): ima lastnosti cepinav ledu kot drugo orodje poleg cepina alilažjih turah (napredovanje, sidrišča,

zabijanje klinov)vrv: pozimi se največ uporablja vrv debeline 9

manjše teže, dobro je, če je nepremočljiva (EVERDRY),napi je vode in ne zmrzuje, imeti mora UlAA atest,pazimo, da je ne pohodimo z derezaai

pomotne vrvice: take debeline. da dobro prijemljejo na glavnovrv

vponke- plezalni pas: prsni in sedežni del (priporočilo UlAA! l,jermeni morajo biti lirAi od S cm, da ne pride do poškodb zaradivisenja v pasu. dobijo se tudi domači pasovi- klini: ledni, ki jih v led uvija.o (vijaki in votli vijaki)ali ~abijamo: snežni. za varovanje in sidrišča v snegu (večjih

dimenzij)- krplje: pripomoček za hojo v snegu,hoja z njimi bolj naporna kot s smučmi

kovinske smuči dolge okrog -etra za smučanje PO srenu prisestopih pozno spomladi

čelada: dovolj velika, da pod njo lahko nosimo kapo

TURNO SMUCARSKA OPREMACEVLJI za turno s_učanje ao lahko običajni alpski smučarski

čevlji, vendar pa lahko v njih le s~učamo in hodimo na smučeh, Zahojo po 1zpoatavljenem svetu pa moramo imeti s seboj soj~erje.

Kdor se želi s turno smuko resno ukvarjati, si bo kupil turne5mu~arske čevlje. ki združujejo lastnosti smučarskih čevljev ingojzerjev. Izdelani so tako, da so kar najbolj udobni. lapanjajose običajno le z dvema sponkama, zato nogo alab!e držijo. kar imaza posledico manj natančno nas~avljanJe robnikov v zavoju. Vsakmodel ima drugače re!eno nastavitev trdote in naklona čevlja zahojo in za smučanje - običajno so to premični spojlerji ingu_ijasti trakovi. Turnos.učarski čevlji so _alo nitji odalpskih, da je hoja v njih lažja. Njihova glavna prednost pa jepodplat z oasekano su-o. Notranji čevelj je namenjen za hojo pobivaku ali koči. V turnosmučarskih čevljih lahko hodimo tudi pokopnem. vendar je hoja zaradi trdih podplatov trda, zato je zahojo do snega najbolje imeti telovadne copate. Turno smučarski

čevlji se dobro prilegajo vsaki alpski i.n turno smučarski vezi,le trenj~ pri bočnem odpiranju vezi je zaradi gumijastega

••

-••

IL...:O=-P.:.:REMA=~ Ipodplata občutno večje. Pr~izvajalci in modeli; Koflach (Val!ugA4000, Albana, Tourins RS. Valiuga Vip-Foam), San Harco (Modulo 1,Modula 2, Condor 101), Dytlatit (Tourlite), Low-ti (Super Peakl,Ralchle (Nanga Parhat).

TURNO 5HUCARSKE VEZI - glej članek na strani 31

SMUCI: na~vet pri izbiri smuči za turno smučanje ni lahek, sajima vsak smučar o tem svoje .nenje. Na splošno pa velja. da zaturno SMučanje uporabljamo kraj!e smuči kot pa za alpsko (ISe do180 cm). ker z njimi lažje krmarino v težke. snegu, aanj težav panam povzročajo tudi. ko Jih nosimo na nahrbtnlku. Seveda pa namzaradi svoje manj!e dolžine dovoljujejo nitje hitrosti kot smuči

običajne dolžine (npr. 200 cm). V tujini prodajajo anogospecialnih, malo !lr!lh smuči za turno smuko, vendar lahko breztežavamučamo z običajnimi Elanovimi alpskimi smučmi. Za turnesmuči je pome~bno, da so robnik1 vedno dobro nabrušeni, da lahkovarno smučamo po zaledenelih pobočjih. V konice smuči sl izvrtamoluknje premera 6 do a mm, da smuči lahko vlečemo za seboj navrvici, obenem pa so nam v pomoč pri izdelavi improvlziranih aaniza prevoz ponesrečenca.

PSI 80 saaoleplj1vi dlakavi trakovi, ki nam omogočajo hojo ssmuo.i navkreber in počasno smučanje navzdol. To nam omogočajo

dlake, ki so obrnjene v smeri od konice smuči proti repu. Pselahko delno nadomestimo z vrvicami premera 4 do 6 mm, ki jihovijemo okrog s.uči. vendar vrvice v obe strani enako držijo,torej z njimi ne moremo smučati navzdol, obenem pa nas utruja,ker moramo smuči dvigovati, namesto da bi jih ob vsakem korakupotegnili za seboj. Material za dlake je v glavnem mohair, kimoker ne spl@sni. Vsi sodobni psi so samolepljivl, tako da se podnjimi ne nabira aneg in nam jih pri prečenju ne odnaša izpodsmuči. Lepilo zdr!i okrog 20 lepljenj, nato je treba pse ponovnonamazati. Staro lepilo odstranimo s po~ebnia od~tranjevalcem. Vspreminjajoče. se snegu se zlasti na rabljene s_uči rad lepisneg; da lepljenje preprečiaa, p6e v sceri konica-rep namažeao ssrebnim VOSkOM. Pred lepljenjem psov na smuči moramo drsnoploskev očistiti snega in jo dobro o8uJiti, saj psi dobro primejole na suho podlago. Vročina jim škoduje. zato jih ne smemo sušitiv bližini peči. Proizvajalci in modeli: Colltex (Combi Extrem,Original). Salewa (Super Clip. Economy lix), Pomoca. Montanyi.

PALICK za turno smučanje so običajno malo daljše kot za normalnosmučanje, da sl 2 njimi lahko pomagamo tudi pri vzponu. Prismučanju navzdol pa nam zato povzročajo težave. Ta problemodpravimo s palicami 5 spremenljivo dolžino. Take palice soizdelane iz lahkih litin (aerodur) , imajo večje in močnejše

krpljice. iz nekaterih pa lahko naredimo tudi lavinsko sondo.Večina jih je dvodelnih, nekatere pa so trodelne. Zlo!enezavzemajo zelo malo prostora in jih brez težav nosi.o vali nanahrbtniku. Proizvajalci in _odeli: Lindur (Tour). Klemm (Vario,Varlable, Variable Himalaya) Leki (Makalu, Clou. Clou Touring.Lawiaond) .LAVINSKA VRVICA je najlonska vrvica debeline 3-4 mm. dolga 20 m,rdeče barve, ki si jo navežemo, ko pridemo na pobočje, kjer grozeplazovi. Vrvica ima na vsakem metru plombo z oznako. kolikometrov je do tistega konca, ki je privezan na smučarja. Ceturnega smučarja zajame plaz, obstaja okrog 15 ~ motnosti, da bokakšen del vrvice gledal iz sne~a. Poglavitna slabost vrvice je,

•

I OPREMA

da NOrama znati oceniti. kjo nam grozi plaz.

LAVINSKA ZOLNA glej članek na strani 35

LAViNSKA LOPATA: Ko z lavinsko žolno določimo mesto zasutegasmučarja, ga mora.o odkopati iz snega. ce je ta zasut 1.3 mgloboko, bi okroglo luknjo površine 0.79 kvadratnesa metra ssmučko kopali 40 min, z lavinsko lopato pa to delo opravimo vosmih minutah. Lavinskih lopat -oramo imeti v skupini vec, če

gresta na turo dva smučarja, Mora taeti vsak .svojo. Lopate sonarejene iz aluminija, teht~jo 600 do 800 gramov. široke pa 50 20~m. da z njimi lahko odmeri~Q dimenzije trapeZ8 pri norveškimetodi preskušanja trdote sne!ne odeje. Nekatere imajo v ta namenvgrajen še dinalIlometer. Uporabo'} 50 tudi za gradnjo biva.ka.

LITERATURA:Mihelič, Skarja: Hoja in pl~zanje v gorahSegula; Nevarnosti v ~orah

Vanni Eigenmann Foundation; Lawinnen-Ortun~, Rettun&. Prophilaxe.Orovox Handhabung

••

sllIuči

svoje

pri sBJl'lemto lahkopopravilo

•••••­,,N

I.....:O:=.P~REM=A:=..- ISTROKOVNA NEGA TURNIB SHOCJ

Hrrr .... Kater! smučar ne pozna tega zvoka, ko pri votoj! po celcus ~mučmi zapelje preko skritega ka~a. Ravno sedaj sredi zime. kose snežna odeja !e ni utrdila, se takim situacijam ne daizosniti. Praske ln brazde na dran! ploskvi in robnikih lahkozelo spremenijo vozne lastnQsti smuči.

ce hoče.o doseči kar najbolj!! smučarski u!ltek, moramostalno nesoYati. Tudi naJdraije &muči lahko pokatejolastnosti le. če so dobro pripravljene in vzdrževane.Vse to velja posebno za turna smuči. saj le ravna ln dobronamazana drsna ploskev zmanJ!uje trenje prl zavljanju vsIobokemsnegu, s tem pa se zmanjša tudi poraba moči pri smučanju. Samoostri robnik! OMogočajo varno vijuganje na zamrznjenih pobočjih

in samo pravilno nastavljene vezi zmanj!ujejo nevarno~t tako ime­novanih značilnih 8~učarskih poškodb.O strokovni negi smuči bi lahko napisali celo knji&o. Tukaj 50POdane le osnQve o nesi smuči, ki jih potrebuje vsak turni5mu~r.

NASTAVLJANJE IN NEGA VEZIVsaj enkrat na leto naj bi zaradi lastne varnosti dali nastaviti5~učar5ke vezi (smučarski servis). Ali vez brezhibno deluje,lahko ugotovimo samo na posebni aparaturi, ki presku6a in tudiodpravlja odstopanja v delovanju vezi. Posebno pomembna 50tak!na nastavljanja pri vezeh, kjer imamo lestvice za trdotonastavitve. Pozor pred pršili za vezi! S preskusi 50 v TOV Bayernu8otovili. da skoraj vsa pršila po dalj!i uporabi pospeAijoodpenjanje vezi. To pa predvseM zaradi tega, ker so na.enjena zakovino, pri turnih vezeh pa je precej plastičnih delov, katerimta pr!ila spremenijo ke.ično sestavo. TOV nas torej opozarja preduporabo takih sredstev, razen če 50 presku!ena in priporočena.

POPRAVILO DRSNE PLOSKVECe smo naredili večjo brazdo v drsno ploskev, moramo žesmučanju odstraniti preostanek drsnesa materiala, kajtiprecej vpliva na vozne lastnosti smuči. Popolnoopravill'O doma.Najprej s poškodovanega mesta odstranimo umazanijo in maže. ceimamo več poškodovanih mest, očistiMO celotno drsno ploskev. TostoriMO s tekočim odstranjevalcem maže in volneno krpa, MOžneostanke kamnitih drobcev pa odstranimo z notem. Potem .aramapo!kodovano mesto zapolniti z maso in to brez zračnih mehurčkov.

Maso lahko nanesemo na dva načina ; z uporabo samogorljive svečke

(polietilen kaplja na poškodovano mesto ), ali pa maso stopimo 5sp8jkalnikom ali likalnikom. Zadnji način ima to prednost, da seIDasa bolje sprime z drsno ploskvijo. Ko se naneAena masa ohladi,mora~o ostanek materiala izravnati s strgalom, da je povr!inadrsn~ ploskve ravna. V primeru, da 58 poškodovani del z Maso nezapoini prvič, postopek ponovimo.

OSTRENJE ROBNIKOVObsežno popravilo drsne ploskve hkrati zahteva tudi ostrenjerobnikov.Smuči moramo dobro pritrditi. Kdor nima primernega primeža, galahko kupi v športnih trgovinah. Vsako ostrenje robnikov naj biopravljali v usnjenih rokavicah. kajti lahko se zelo hitroporežeao na ostrih robnikih. Za .robo ostrenje uporabljamo grobopilo, potem pa vso to obdelamo še s fino pilo. Za poliranje

vse praske zgladiti 8

kamen). Piliti Moramo

napa

narahloS tem

•

1L...:°=Pc.=RE=M=.:A=-- 1

uporabimo aluminiJ-oksidno pilo ali aluminiJ-oksidn! papir(oznaka 320-400), ki ga ovijemo okoli pile za fino brušenje.Poliranje je zelo važno. saj se poliran! robniki težjepo!kodujejo ob dotiku 5 kamni.Preden se lotimo piljenja robnikov, moramoposebni~ brusnim kamna. (aluminij-oksidn!vedno v smeri proti koncu smuči.

Najprej se lotimo piljenja robnikov na strani drsne ploskve. DaJe ne bi poikodovali. pod pilo podlotimo kos kartona. Tako dobimomalo viseče rabnike, kar izboljsuje vodljivost smu6i.Za piljenje bočnega dela robnikov smuči vpnemo pokonci. Sedaj jezelo važen kot, pod katerim bomo pilili. Ce hočemo, da smuči

bolje primejo, pl11mo pod kotom 88 do 89 stopinj. Y ta namenuporablja~o pilo z nastavljivim kotnim vodilom (naprodaj vtujini). Posebno oster mora biti notranji robnik. Da bomorazlikovali robnike, smuči označl.a z levo in desno.V zadnjem in prednjem delu robnike odbrusimo, zunanji del malovec (spredaj 40 cm, zadaj 20 cm ), notranji del robnikov malomanj ( spredaj 20 cm, zadaj 10 cm ). Da bi odbrusili robnike, jenajbolje uporabljati aluminiJ-oksidno pilo.Končni pečat damo robnikom z bruailno gumico, s kateropotegnemo dvakrat ali trikrat po doltini robnikov.dosezemo, da ne bi robniki preveč prijemali.S tako dobro pripravljenimi robniki zadošča, da Imamo s sebojturi samo oksidni ka.en, s katerim naostrlmo robnik aliodstranimo poškodbo na njem.

MAZANJE DRSNE PLOSKVEPravilno namazana drsna ploskev ima nekajkrat boljše drsnelastnosti od nena.azane, kaj šele od oksidirane ploskve. Hatadrsnn p]oskev ščiti tudi pred mehanskimi po!kodbllm1. Najboljšametoda mazanja je vroče mazanje z likalnikom, ker gre pri temmaia najgloblje v drsno ploskev. Uporaba mat iz tub ni najboljša,je pa pri večdnevnih turah edina pomoč in vseeno boljša kotnenamazane emuči.

Da ne bi ~alikali umazanije in jeklenih drobcev, ki so ostali od •~

lOPREMA

plljenja, moramo drsno ploskev najprej očistiti. ce je umazanijeveliko, zopet uporabimo tekoči čistilec maž. Pozor! Pustiti lamoramo 30 Bin, da izhlapi. ce drsna ploskev ni preveč uma:ana.raje uporabimo tako imenovano metodo čistilnega nanosa maže kotpa tekoči čistilec. ker le-ta vpliva na drsnost smuči. Cistilninanos maže je enostaven: zalikamo mehak (beli) vosek na drsnoplokev, potem pa ga 5 strgalom spet odstranimo. Umazane delce stem potegnemo iz prask. kar 58 dobro vidi na odstranjene. vosku.Ko začnemo s pravim voskanjem, .arama biti pozorni, da prizalikanju ne začne izparevati. ker se atem p08Iab!uje drsnost.Trdi vosek lahko zalikamo pri višji temperaturi (za hladnejšianea). kot mehki. Pozor! Tudi dr~na plo~kev ne prenese visoketemperature, zato moramo likalnik stalno pre_ikati. Sele ko sevosek poPOlno-a ohladi, viiek poretemo s strealom v smeri protikoncu smuči.

Hajbolj!o drsnostkrtačo. Krtačimo

nobenI delci voska

dosežemo, če

toliko ~sa,

več.

dr~no ploskev izkrtačimo s trtodokler od ploskve ne odstopajo

•••••",,N

NEGA ZGORNJEGA DELA SHUCIPosebno pri turnem vzponu ostaja anei na zgornjem delu smuči. Toodpravimo tako, da zgornji del namaiemo z voskom iz tube ali zavtomobilskim voskom, ki ga vtremo in spoliramo.

TRANSPORT IN SHRANJEVANJEPo vsaki turi naj bi smuči UlIlili s čisto vodo, ter jih posu!l1i zvolneno krpo. Pred soljo (na c~sti) jih za!čitimo s transportnovre~o ali kar v avtomobilu. Doma jih ~hranimo tako. da vsakoposebej postavimo ali položimo v suh. hladen prostor.

Na koncu pa veliko veselja pri ne8i smuči in seveda na turn!smuk!.

]z Deutscher Alpenverein prevedel Toni Papež

I TEST

TOlnaž VrhovecP(8)CILO O TlSTIRAHJU CVKLBARJIVIB OKlVERZALHI8 PALIC

I

Tov. Cvelbar in Elan RI ~ta Me prosila, naj z uporabni~kega

stališča preskusim Cvelbarj6ve univ@rzalne smučarske palJce.Tov. Cvelbar mi je palice dostavil v ponedeljek, 16. 2. 1937, vkompletu pa so bili sestavni deli za naslednje uporabe;

razstavlJiv1 smučarski palicilavinska sonda

- lopataopornica za nogosidrišče v snegusnežni klinicepinbavtlC8

Palice oziroma različne načine njihove uporabe sem testiral 18.2. 1987 na Krvavcu. Te.peratura zraka je bila -40C. temperaturasnega pa -SoC. Spodnja plast snega je bila dobro osrenjena(grobo zrnat snes). nad njo pa Je bilo okoli 30 cm pr!lča.

LOPATA (iz debelejše pločevine)

Vsako od obeh aMučarskih palic lahko razdelimo na dve polovici.Zgornjima polovicama palic snamemo plastične ročaje ln aaornjadela palic prlvijemo v nastavek lopate. Na drugem koncu topori!ča

palici povežemo s spojko in dvena vijakoma.Z lopato sem ~elel izkopati zaailen bivak - snežno luknjo. Doklersem kopal skozi pr!lč, se je lopata dobro obnesla, čim pa sem zlopato v položaju motike začel kopati v sren, 58 je odlomil

• vijak, ki učvr!čuJe ploskev lopate, tako da je bilo nadaljnjekopanje nemOloče. Vijak se je odlomil zaradi prevelikega navora.ki naatane ob obremenitvi držaja lopate. Ob kopanju se jerazrahljala tudi os lopate - matica vijaka, ki služi za os, 8e jeodvila in odpadla. Ploskev lopate se je v zgornjem delu nekolikoukrivi1a.

LOPATA (tanj6a pločevina)

Kopanje sem nadaljeval z lopata iz tanjAe pločevine. Obminimalnih obreaenitvah držala se je ploskev močno ukrivi la, zato8 kopanjeM niaem nadaljeval. Tudi pri tej lopati se je 05

razrahljala. Z obema lopatama sem izkopal luknjo v velikosti50 X 50 X 30 cm.

CEPIN Z LOPATICOTudi v tem primeru smučarske palice razatavimo in uporabimozgornje dele brez ročajev. Zgornja dela smučarskih palic uviJemov glavo .cepina, ki je narejena tako, da z uvijanjem lahko menjamookle in lopatice cepina. Okli in lopaticc so dodatno učvrlčeni zvijakom, pravokotnim na os okla, ta vijak za kak centimeter sledatz materiala. Valavi cepina Je luknja, skoti katero je pritrjenavarovalna zanka brez varovalke. Palici, ki sestavljata ratiAče,

sta na prostem koncu povezani s spojko in dvema vijako~a.

S cepinam sem POskuAal hoditi in aekati stopinje. Za hojo scepinom je prtprava uporabna, na žalost na koncu ratišČ4 nimakon ice, tako da je potrebna velika sila za zabijanje konice vsneg. Varovalna zanka Je fiksirana valavo cepina, bolje bi biloče bi bila poaična vzdol! ratiiča. Neprimernost fiksirane zankese posebno kafe pri sekan ju stopinj, saj Be zanka zatika ob okel,ratišče pa drsi iz roke, saj so palice gladke. Ob sekanju stopinj8e ratišče torzijsko deformira, z vrtenjem obeh palic se

I TEST Irazrahljajo pritrdi~ve v ~lavo cepin. in na koncu ratltča.

Sedanja oblika okla je preveč J1a.j;njena, da bi ollloaočala udobnosekanje stopinj. Ob izsekov~ju tretje stopinje se je odlomil iniz_ubil pritrdiini vijak za okel.

•

prIvit jemvljaka za

lopat1ce invarovalneaa

BAVTJCA - CEPIN + KLADIVOCepin spremenimo v bavtlco z odvit jemkladiva v glavo cepin.. Kladivo nimapravokotna učvrstitev.

Bavtlca je uporabna za zabijanje klinov in sneinlh klinov.RatlAče J~ tudi tu sladko in drsi iz roke, zanka ovira prizabijanju. Teža kladiva je zadostna. rati!če presenetljivo dobroamortizira tresljaje. vendar se tudi tu torzijsko deformira.Nastavek za kladivo se ob zabijanju klInov počasi odvija 1zležišča, saj nima vijak. za učvrstitev.

SNEZNA 50NDASnežno sondo sestavimo i~ obeh palic. Obema palicama snamemokrpljici in ročaja, zgornja dela palic povežemo s posebno dvojnomatico.Pri sondiranju se sestavljene palice le malo upognejo iz željenesmeri. Vbadanje je zaradi ena~omerne debeline palic lahko inhitro. Odvijanje ročajev palic je nekoliko zamudno. Pri ponovne.sestavljanju smučarskih palic Je dokaj zamudno natikanje krpljic,saj je treba z vijakom za učvrstitev na slepo najti izvrtino vkonici palice.

•SNEZNl KLINSmučarski palici razstavimo v zgornjo in spodnjo polovico inodstrani~ ročaja in krpljici. Spodnji del spremeni.o v snežniklin tako, da v spojnico spodnjega in zgornjega dela uvije.anastavek z ušesom klina. Ziornji del palice lahko ravno takospTe~ni.o v snežni klin: v zgornji del palice (taM, kjer je bilročaj) uvije~ uho, v spodnji del (tam, kjer je spojnica zaspodnjo polovico) pa uvije~ konico.Klin mora biti zabit do konca v sneg. kot med površino in snegommora biti ravno pravAen, drugače ga obremenitev hitro izruje. Obzabijanju snežnega klina v sneg se deformira ~atica, s katero jepritrjeno uho za sponko. Pri zabijanju spodnjega dela palice seje nekoliko premaknil navoj v spojnici zgornje in spodnjepolovice palice. Za snežne kline bi bilo treba narediti UlAA testza kline.

OPORNICA izgleda uporabna, pri večjih številkahčevljev lahko namestimo le dve palici.

smučarskih

SHUCARSKI PALICIPalici sta nekoliko lažji od navadnih, predvse• .ati. ker je masavečja v spodnjem delu. Razstavljanje in sestavljanje palic je zrokavicami nemogoče. Vijaki za pritrditev jermena so tako

mota" .uvijelllOPOlllotni

.ajvrv.

lahko uporabimo Zil sidro "mrtvegapoteka pomožna vrvica, predhodnonaj bi preprečevale po!kodbe na

SNEZNO SIDROPloskev 5neine lopatkev luknje, skozi kateredvodelne uvojnice, kivrvici ali traku.Uvojnice ob luknjah skozi lopata so po mojem nepotrebne,skoznje poteka le po~ozna vrvica ali trak in ne glavnaHkra~i je tudi aontata uvojnic z rokavica.i povsem nemogoča.

o~

"•

1....:.TES'==-r 1

. zategnjen!. da ni mogoče zamenjati jermena, če 58 ta z uporabostrga. Krpljlce (standardne Elanove krpljice iz sezone 1966/67)so za turno smuko občutno premajhne. Pritrditev krpljic je okornain zahteva preveč natančnosti. Skoda je, da palici nistara;z;tegljivi.

SKLEPNE UGOTOVITVE IN PRIPOMBE

Univerzalne palice 50 uporabne za s.uka in deloma tudi za turnos.uko, saj 58 za slednjo uporabljajo predvsem raztegljlve palice,ki imajo sicer svoje ~ankljlvosti, a so zaradi enostavneuporabe v vseN alpske. svetu precej priljubljene.Zložljivost Cvelbarjevih palic omogoča njihovo spravilo vnahrbtnik. Dodatki so različno uporabni. Lopate v sedanji izvedbizaradi lomov in ukrlvijanj niso uporabne, potrebno bi biloojačiti ploskev lopate okoli pritrdi!ča in drugače rešitispre~~be na.iba ploskve. Cepin in bavtica ~ta uporabna, potrebnobi bilo izdelati konico za ratišče. Za cepin ni potrebno. da imazamenlJiv okel, saj tak improviziran cepin Cv glavo cepina stavzporedno uviti dve polovici s.učarske palice, tako da ~lužita zaratišče) ni in ne aore biti na-onjen ledneDu plezanju. Nasploh bibilo najbolje in najceneje, če bi bila okel in lopatica izdelanalz enega kosa, brez možno~ti ~enjav, če pa so že menjavepredvidene, bi moralo biti pritrjevanje in učvr!čevanje elementovrešeno na način kot pri cepinih Stubai Tirol in podobnih z imbu8vijaki.Snetna sonda je zelo uporabna in pre~e.a pričakovanja. Snežniklini in ~idro ~O uporabni, le da klini ni~o dovolj močni inširoki, pritrdi!6e za vponko je preveč netno in mehko. Skorajnobene od operacij ~ palicami ne moremo narediti z rokavicami,hkrati pa za v~ako uporabo potrebuje.o veliko !tevilo drobnihsestavnih delov, ki 8e pozi~i v mrazu kaj hitro izaubijo v snegu.Zaradi zahtevnosti izdelave in mnot1ce sestavnih delov bi· bileuniverzalne palice najbrž zelo drage.

~el t'l"we)tE"!H"(UEJ~I

>~

hM ~-,"•~••~

"

Toma! VrhovecrA VRDtI1ISKA POROeILA,

Kako nastane vre.enska napoved. Zakaj vre~enska n~poved včasih nedrli. Kako razumeti vre.ensko napoved. če SMO v gorah. Nekajlokalnih vremenskih znakov.

Vre~ je neskončno prijetna tema za pogovori ves čas se spreminjain vedno preseneča. Posebno v gorah je občutek in uspeh na turiskoraj povsem odvisen od vremena. V gorah okoli nas pač nizanesljivih zidov in pečic, ki bi nas varovale pred mrazom inmoOo. (Razen nečimrnosti, postavljaštva in želje po lepem je pač

vreMe tisto, ki je bistveno vplivalo na nastanek in napredekstavbarstva.) V &orah, če te ne sloniNO pri točilnem pultukatere od planinskih koč, čutimo spremembe in muhavost vremenaves čas neposredno na svoji koži in obleki. Posebno še pozimi, koso koče povečini zaprte in so zimske sobe hladne in redkoposejane, je še toliko bolj potrebno, da vsaj približno vemo.kakšno vreme se nam obeta, da nas nenadne spremembe vremena nespravijo v gorah ob vse veselje, če ne celo še ob kaj drugega.Ker Je vreme pač muhavo,so si ljudje že od nekdaj prizadevall,dabi vnaprej u&otovili, kakšno bo vre~e v naslednjih urah in dneh.Tako je bil že pračlovek vremenoslovec (naj počiva v miru),ljudje. ki so živeli v naravi- pastirji. sozdarji, k.etje, lovciin Indijanci so z opazovanjem krajevnih vremenskih znakovu&otovili, da nekateri značilni pojavi v naravi in v zraku vednonaznanjajo enako spre.eNbo vre.ena. Tako ima v alpskem prostoruskoraj vsaka dolina svojo "'deževno luknjo" - če čez kak prelazall sedlo začno siliti oblaki ali megla. pote. domačini vedo, dabo čez kak dan dež ali sneg. Prav tako se v posameznih predelihAlp pojavljajo značilni vetrovi, znanlici slabe&a vremena. Naseverni strani osrednjega alpskega grebena je takšen veter ten(topel Južni veter po dolinah navzdol J, na južni strani Alp(severna Italija in pri nas ) pa je najbolj znaČilen znanilecslabega vremena ju&ozahodnik. Pred poslabšanje. vremena seponavadi v zraku poveča količina vlage. večja vlažnost zraka papovzroči, da se rože in neie zapirajo. da se k~ni solzijo, daimajo konji mokre repe in Krive, da lz kanalov smrdi.Hestni ljudje smo več ali Manj ves čas zazidani v stavbe in leob praznikih. za počitnice ali konec tedna gremo v gore ali panabirat gobe. Ker naa dolgočasi na izle~e in ture hoditi ves čas

na isto goro ali v iato po&orje, tudi z opazovanjem lokalnihvremenskih znakov ne moremo napovedati vremena tako kotstarosvetni gorjanci. Ce pri hoji in plezanju v gorah želimoohraniti suho kožo in obleko, potem moramo poslušati vremenskenapovedi ln se po njih približno tudi ravnati.Tu se pa začno te!ave: tako kot vsi ljudje vedo, da je vremestrašansko spremenljivo. tudi vsi ljudje menijo, da so vremenskenapov~di večinoma z&rešene. Tisti bolj zagrizeni celo menijo, daje vreme slabo zaradi vremenoslovcev. Pa naj jihpotolazim; vremenarji vremena ne delajo, pač pa ga poskušajonapovedati in ga preučiti. Kako je torej s točnostjo inzanesljivostjo vremenskih napovedi, kako razumeti vreaenskonapoved? Preden od&ovor1_ na to vpraAanje, cenjenega bralcavabim, naj prebere naslednji odstavek, v katerem poskušam nakratko povedati. kako vremenska napoved nastane.Gorjanci-očaki vedo, da odevanje vrhov v oblake napoveduje slabovreme. Poznajo tudi druga vremenska pravila. Na žalost pa je tskoznačilnih fenomenov, kot j~ odevanje vrha aore v meglo premalo.

•

•

vednodanes

dovolj

•

•

I VREME

da bi ZA vsako vremensko spremembo imeli svoj značilen predpojav .Heteorol08i so si vso stvar zastavili takole: po vseh kontinentihin morjih so posejane vremenske opazovalnice, na njih prizadevniopazovalci Merijo meteorološkd količine: temperaturo zraka lntal, zračni pritisk, smer in hitrost vetra, zračno vlago,vidnost, količino oblakov, količino padavin in še druge, hkratina približno 4~0~ meetih po Zemlji vaakih dvanajst ur 5pušcaJobalone z merl1niml instrumenti, da tako ugotovijo tudi, kakšna jevertikalna struktura atmoafere.Nad ozračjem lebdi nekaj .eteoroloških satelitov in ti od daleč

gledajo Zemljo in merijo njeno oblačnost in temperaturo. Na taknačin se torej zbirajo podatki o tem, kakAno je pravzaprav vre~e.

Vsi ti podatki ae nato meddržavno izmenjujejo in pregledujejo. 5samim gledanjem vseh podatkov o stanju atmosfere še ne moremonapovedati, kakšno bo vreme. Da to lahko storimo, potrebujemo šenekaj, potrebujemo vzročno povezavo med pojavi (pri gorjancih jebila to povezava oblaki ob gorah-slabo vreme). Sodobn.meteorologij. je to vzročno povezavo našla v osnovnih fizikalnihzakonih. Ti fizikalni zakoni (npr. Newtonov zakon o slli inpospešku, pa zakon o ohranitvi ~ase in eneraije in drugi) nieotako ljubko jasni kot pojavljanje oblakov ob vrheh. Fizikalnezakone lahko zapišemo v matematični obliki kot enačbe, kipodajajo časovne spremembe meteoroloskih spremenljivk (torejtemperature, pritiska, hitrosti vetra ... ). ce torej poznamotrenutno stanje in znamo rešiti enačbe, ki popisujejo spremembe.pote. lahko izračunamo, kakšne vrednoati bodo imele meteoroloskespre.enljivke v nekem prihodnjem času. Hetoda je torej načelno

kristalno čista in bi bila uspe~na, če bi seveda natančno vedeli,kakšno je začetno stanje, če bi znali enačbe natančno in hitrorešiti. Na zalost pa so stvari takšne, da trenutnega stanjavremena ne moremo nikoli natančno poznati - v takem primeru bipač .orali imeti po vsem svetu v vsaki točki vsaj en ter_ometerpa še druge naprave, no in ko bi po vsem svetu odmeri litemperaturo, bi trajalo toliko časa, da bi vse te podatke ~brall,

da bi bilo vreme .ed tem že povaem drugačno. Z računanjem je nažalost prav tako: fizikalne enačbe so hvala Boau povsem natančne,

vendar veljajo za takšne spremenljivke, ki jih poznamo v vsakitočki prostora. Hkrati so te enačbe tudi z matematičnega stališča

zlobne: so namreč nelinearno parcialne diferencialne enačbe in sozato analitično nerešljive. Kaj to pomeni? Nekaj takega kot to,da ne moremo napisati npr.: pritisk v točki, kjer sedim, je nekaklobasa sinusov, tangensov in dru.ih funkcij. Ker torej ne moremorešiti enačb za poljuben časovni interval v prihodnosti in tudine za vaako poljubno točko, so meteorolaci začeli reševati sistemteh enačb v mreži točk, razporejeni po oeli Zemlji in skozi vsoatmosfero, in to za kratke časovne intervale. Na ta Dačin spostopni. koracanjem po času lahko izraČuna.c bodoča stanja~eteoroloških spremenljivk v nekaterih točkah prostora. Takšnoračunanje pa je dolgovezno in naporno, na srečo pa se ga daprepustiti računalnikom. Dolgoveznost računa je predvsem odvisnaod tega, kako na gosto po prostoru telimo poznati bodoče poljepritiska, temperature. ce smo preveč zahtevni, se lahko zelohitro zgodi, da vreme teče hitreje, kot pa smo ~a mi aposobniračunati. Zaradi te•• so meteorologi pri nas in PO svetu znani POtem, da 50 jim vsakršni računalniki prepočasni in premajhni,čeprav je razdalja med točkam! kar 100 kilometrov.Vreme ne pozna meja in ~ato so se tudi meteorologimednarodno povezovali, najprej zaradi izmenjave podatkov,pa predvsem zato, ker si le na ta načln lahko zagotovijo

•••••",,N

I VREME

velike računalnike. Meteorologi se radi bahajo s tem. da imajonajvečje računalnike v civilni rabi na svetu. Za~o tudi vseevropske države skupaj v Evropskem centru za srednjeročno

vremensko prognozo v Readingu (Velika Britanija) računajo bodoča

polja meteoroloških spremenljivk.Napovedana polja meteoroloških spremenljivk še niso vremenskanapoved. Meteorološka polja 120 mreŽe točk mora meteorolog, ki seukvarja z napovedjo vremena, še interpretirati. Mreta točk jelahko danes precej gosta: razdalja med točkam! je nekaj stokilometrov, stanje vmes med točkami pa mora biti interpollrano.Napovedovalec vremena mora torej iz predvidenih vrednostipritiska, temparature, vetra, na podlagi izkušenj in statistikesklepati, kakšno vreme usreza posamezni razporeditvi v poljukatere od spremenljivk. Ko torej ugotovi, kakšno vremensko stanjese obeta, se morA posvetiti ee lokAlnemu odaevu splošnegavremena; na Gorenjskem je ponavadi pač drugačno vreme kot naPrimorskem, četudi je razdalja med pokrajinama za meteorološkepojme skoraj zanemarljiva. Na koncu je potrebno meteorološkonapoved še ubesediti: iz varnega jezika številk jo je trebaspraviti v kruto areno vsakdanjega govora. Kako potem ubesedenovremensko napoved razume uporabnik - to je pa že druga zgodba.Cenjeni bralec, ki se je prebil do sem, bo sedaj izvedel, zakaj50 vremenske napovedi včasih nezanesljive. Razlogi za napake 30

nanizani vzdolž vse poti, ki popisuje nastanek vremenskenapovedi: včasih so kje na Zemlji slabo merili katerega odpodatkov, včasih se kakšni podatki izgube, računski postopki sole omejeno natančni, razdalje med točkami mreže, kjer računamo

nove vrednosti polj, 50 velike, meteorolog prognostik včasih

narobe interpretira polja, včasih nerodno formulira vremenskonapoved, včasih jo na radiu narobe preberejo, včasih jeuporabniki ne ra~umeJo. Tako je torej velik čudež, da vremenskenapovedi sploh kolikor toliko drže. Natančnost napovedanihmeteoroloških polj se ugotavlja tako, da se ta primerjajo spolji, ki jih izmerijo ob ustreznem poznejšem času. Za 24-urnonapoved je danes natančnost med 6~ in 9~ odstotki, za daljšecase napovedi pa natančnost pada, tako da je po nekako 6 dnehnatančnost polj že tako majhna, da so ta za uporabo neprimerna.Zaradi tega se resni meteorologi ne ukvarjajo z dolgoročno

mesečno, sezonsko ali letno napovedjo vremena; če se že, potemnapovedujejo le verjetnost pojavov in se skrijejo v statistiko.Kako velika laž je statistika, pa vsi vemo. Dolgoročna napoved jetorej prepuščena strokovnjakom druge sorte. Vsakršnim amater jem,šarlatanom in politikom 50 tu vrata na široko odprta.Vremenska napoved je torej včasih točna včasih pa ne. V Slovenijipravijo, da je vsaka peta vremenska napoved zgrešena, tiste štirivmes pa so zanesljive. Vremenska napoved je torej v primerjavi zobljubami, ki ai jih dajemo v vsakdanjem življenju, praVZApravzanesljiva, 8aj se baje vsak tretji zakon ra~veže, da ne govorimoo obljubah politikov. Vremenske napovedi 8e torej splača

poslUBati in se z zrnom soli po njih tudi ravnati. Kaj naj topomeni? Poslušati je treba celo vremensko napoved in ne le endel. Ce je napoved ZMERNO OBLACNO, to ne pomeni, da bo oblačno;

lahko je povsem prijetno, če sonce slučajno sije skozi kateroi~med lukenj med oblaki. Ce se govori o POSAMEZNIH PLOHAH, potemje treba vedeti, da se ploha ~godi tu ali tam in ni nujno, da boploha ravno nad nami. Ce že imamo smolo in se usuje ravno nadnami, potem vemo, da ploha še ni deževje in stoično počakamo, damine. Poslušati je treba tudi vremensko sliko in ostale podatke ovremenu. Dostikrat se ~godl, da vremenoslovci dobro napovedo

•

•

I-..:VREME==-- I

•

ra~voj vremena, le urnik vremenskih sprememb ~e jim ne ujema. Ceje torej napovedano poslabšanje vremena za dopoldne in se totedaj ni zgodilo, potem je zelo verjetno. da nas bo po~lab!anje

dose.lo popoldne all ponQČi. Hudo nespametno je v takšnihprimerih meniti, da poslabšanja vremena ne bo. Posebno če smo vgorah in nimamo stika a civilizacijo. pote. Je dobro, da sizapomnl~ ra~voj vremena. kakr~nega Je napovedala zadnjavremenska napoved. Vre-enske dogodke nato spremljamo kot postajena voznem redu in tako lahko načrtujemo svoja dejanja. Tak voznired pa zaradi upadanja veljavnosti vremenskih napovedi 5 časom

vedno slabee dr~l. V nekaterih letnih časih, predvsem okoliJesenskega in zimskega enakonočja, so vremenske napovedi ponavadimanj zanesljive in to predveem zaradi tesa, ker se takrat naseverni in južni polobli spre~eni enersijsko ravnotežje; če jeseverna polobla poleti laela energijski presežek, se jesenipojavi energijski priaankljaj, ki povzroči globalno ohlajanje ins tem ojačanje vremenskih procesov. Kot sem te omenil, je v~teorolosijl aednarodno sodelovanje nujno in povsem vsakdanje.Meteorologi različnih prognostlčnih služb (naše. italijanske,avstrijske, hrvaške) pri izdelavi svojih napovedi uporabljajoiste prognostične karte, a jih nato interpretirajo vsak po svoje.pač glede na to, za katero klimatsko področje hočejo izdelatinapoved. Tako ponavadi napovedi vseh omenjenih meteorološkihslužb stojijo ali padejo naenkrat: če so bile prognostične kartedobre, potem so tudi prognoze, kakršne slišimo po radiu aliteleviziji dobre, v nasprotnem primeru pa je polomija mednarodna.Napovedovati vreme posebno za gorski svet je taitavo delo. Vsak,ki je kdaj pomolil svoj nos v sore, že ve, da je v gorahdostikrat vre.e povse. drugačno kot v blitnji ravnini. V toplejšipolovici leta je v gorah ponavadi slabše vreme kot v dolini; zelopogosto so vrhovi v oblakih. pogoste sO nevihte, pozimi pa jedostikrat obratno; po dolinah in kotlinah se zadržuje megla alinizka oblačnost, gore pa s~ kopljejo v soncu. Seveda so vmes medobema ekstremoma še vse vmesne stopnje. tako da vsa stvar nipredolgočasna in da napovedi za gorski svet niso preveč točne.

6Ifp',rol ... '"'' D(~ • <

\IJ':>T'" FNA" • .. • •• ,

1 " •~

, \• •-

~

~

"-,-<i' ••hfI •

~

~~

I.....:ALPI~::.:N:::IZ=EM==- ISilvo KaroJUaNA SRNA COBO tokR&JAPRRNSTVDA BI R: JKGLIC-URO

Na južno ~teno Cerra Torreja sem prvič poMIslil ob koncu leta1965. ko smo opravili dr~en vzpon preko vzhodne stene. Skorajstrah me je bilo, ko s~m stal pod mogotno juzno steno. vprimerjavi z njo, 50 se liii velike stene Evrope: Eiger, GrandJorasses, Haterhorn... zdele. kot bi bile polotne. Jutna stenaCorra Torreja ne nudi nobenih izrazitih prehodov, Prijatelji somenili, da preko nje ni mo,oče, le z Janezom se z njimi nisvastrinjala. Steno sva sl podrobneje oaledala leta 1966, ko smo sFranckam Knezo. opravili vzpon preko Jugovzhodne stene TerreKggerja - prava diretisl~a z veliko prostega plezanja. Takrat Jestena dobila tudi prvi obisk plezaleev, ki pa so odnehali poprvih 200 m kombiniranega plezanja, še predno se stena postavipokonci v pravo navpičnico ln precej predno postane previsna. Tonaju je še spodbudilo. Morava poskusi~i! A koga naj povabiva vekipo? Bo sploh kdo hotel v to ~rzlo, plazovom in zapadnemukamenju tako izpostavljeno skalovje? Ze med vožnjo domov, naletalu nekje nad Atlantskim ocean~, sva se dogovorila, da bovaposkusila kar saaa.Cas za priprave je bil dokaj kratek. Dobra dva meseca po vrnitvi,sem šel namreč ze v Himalajo, s slovensko odpravo na Lotse Sar.Sele po odpravi, sva začela z resnimi pripravami, treningi inzbiranjem denarja. Se zlasti slednje nama je vzelo precej časa inenergije.Ko se je izvedelo za najin o11J. je bilo precej zmajevanja zgLavami. Sama in v takšno steno! se posebej so bili črnogledi

tisti, ki so že bili v Patagoniji in poznajo tamkajšnje vremenskerazmere. Le maLo naših vrhunskih alpinistov nama je prerokovalouspeh. Precej sva jih razburila tudi. ko sva povedala, da hočeva

o vzponu posneti tudi film na 16 mm kamero. Da bosta v stenovlačila dodatno težo in pote. v njej Ae pozirala!? To je pa žepreveč! Izgledalo je, da sva le še midva prepričana v uspeh. ZaseveM, da tisto, kar si vtepem v ~lavo izpeljem, pa naj bo !e takonoro in mls11~. da je Janez prav tak.25. oktobra 1987 se je pustolov!člna začela na brni!ke.letali!ču, 6 dnl kasneje pa ava že biLa v baznem taborišču LasunaTorre. Prvih nekaj dni ava tovorila opreMO pod steno in kakih 100m pod vatopom v smer kopala in urejala anežni bivak. 5. in 6.novembra sva preplezala *e prvih 200 m kombinirane stene.Objektivno je ta del izredno nevaren, saj je izpostavljenpadajočemu kamenju in ledu. Tu nama Je neprestano sekalo vrvi.N~šla SVa tudi nekaj starih, ki so bile popolnoma raztrgane invečinoma globoko pod ledom. Posebno nevarno je zgodaj zjutraj, kovzide sonce, ki pa steno obsveti le za 3 all 4 ure. Potem Jestena hladna, mrzla, čeprav ne mrtva. V njej še kako odmevatreskanje padajočega ledu in kamenja. OdLočiva se, da se bova čez

ta del vzpenjala še pred oončnimi vzhodi.Obdobje slabega vremena naju je pregnaLO v bazo. 14. novembra svabila zgodaj zjutraj te na zgornjem koncu pritrjenih vrvi. Sledilasva zasigani poči, ki pa je nudila Le slabo skalo. Vse je bilokrušljivo in polno majavih lusk.V steno sva ae lahko ponovno podala šeLe 20. nove~bra, vendar svamorala, predno sva zmogla nov raztežaj z oceno AJ, v spodnjeMdelu odkopavati vrvi, ki so bile globoko pod snegom in ledo~ tecna več mestih poškodovane. Naslednji dan sva preplezala najtežjiin izredno nevaren raztežaj. čez kru!ljivo previsno luako, ki se

Stena jeizrednorurpi.

•

•

I--=ALP=-=IN:..:..:IZ=EM= Ije pod nama sproti podirala. Težave sva ocenila z AJ-A4 .bila že povsem previana, tež~ve pa eva premagovala zkočljlv!m tehničnim plezanjem - s specialno opremo:bakrenimi glavicami, noži in hudičeviml krempeljc!.V bazo naju je za več dni ~pet prlkovalo izredno slabo vreme.Sele 5. decembra opoldan sva v globokem snegu prlgazl!a podsteno, kjer sva lahko le slutila kje pod snegom naj bi bil najinbivak z veOlno opreme za bivakiranje. Zapadlo Je res precejnovega eneaa, pod steno pa aa Je bilo še več. saj se je tjaposipal tudi ves snes z zgornjega ledl!ča. Iskati eva začela obtreh popoldne, ob enajstih zvečer pa zaradi teme in močnega

vetra, ki naju je ves čas zasipal 8 sneaom, brez uspehaprenehala. Vsa mokra sva le s komaj zadostno bivak opremopredrsetala vso noč. Zjutraj ava bila povsem zasuta s snegom.Kopala sva še vse dopoldne in šele okrog poldneva. poatirinajstih urah garanja, se nama je pod nogami vdrlo v bivak.Na prostoru dolge. 2e m in širokem kakih 10 _, sva kopalapovpreeno 6 ~ Sloboko. Bivak je bil celih 8 • pod snesom. sesreča, da sva imela dve lopati, drusače bi bilo brezupno. 5ne~ilo

je tako eocno. da skoraj nisva več vedela kje je nebo in kje sotla. Kljub te.u Ava bila popoldne že v novem bivaku.7. decembra sva kljub slabemu vremenu šla v steno. Tam naju ječakalo novo neugodno presenečenje. 5koraj nisva mogla verjetiočem! Vrvi v prvem tehničnem raztežaju ni bilo več! Zaradi težeogromnih količin novozapadlega snega, se je enostavno pretrgala.Ker Ava imela praktično vso opremo za tehnično plezanje visoko vsteni, sva morala raztežaj ponovno preplezati brez primerneopreme. Prvič sva težave ocenila s VI. A2, tokrat pa je biloprecej tet je. Naslednji dan sva skoraj te dosesla konec sivestopnje. Prvič sva lahko med plezarijo tudi udobno počivala, sajsva našla primerno polico. Ze v naslednjem raztežaju naju je kvrnitvi prisililo slabo vreme. Po steni sve se spuščale že vdivjem snežnem metetu, naslednji dan pa sva se morala zaradisneženja tudi spustiti v bazo.5ele 19. decembra sva se lahko vrnila v smer. Pozno popoldne svapriplezala pod velike rdeče strehe, kjer sva možnost zanapredovanje videla SAMO v veliki poči. Zal je skala y njej zelodrobljiva in omogoča le zahtevno tehnično plezanje. Poč Je sprvatudi tako široka. da varovanje skoraj ni bilo .egoče. Za nama jebilo že kakih 500 m stene, ki Je postala ze hudo previsna. Poznozvečer sva se spus~ila v bivak, sončni vzhod pa naju jenaslednjega dne našel te visoko na pritrjenih vrveh. Do vrhavrvi. sva morala jumariti dobre 3 ure. Vreme je bilo lepo, zatosva hitela kar se je dalo. Ce v Patagoniji lepega vremena neizkori5tiš. se ti lahko še kako maščuje. Zvečer so bili še trijetežki raztežaji za nama. Skala je že postajala boljša. Ponoči vbivaku od utrujenosti skoraj nisva spala. Grabili so naju krči,

zaradi neprestane psihične napetosti sta naju boleli slavi.Spratevala svs se, če bov~ naslednji dan sploh sposobna iti vsteno. Ali bo vre~ držalo?Kot zakleta, tudi naslednji dan Je vreDe držalo! Precej časa svarabila. da so otrdeli udje spet postali prožni. Stena naju jepošteno iztela. a vseeno sva se z akrobatskimi ,ibi, visee daleč

od prevlsne stene, počasi vzpenjala po vrveh. Zaradi neprestanegavisenja y ~tremenih, Je kri v nogah zastajala in oba sva dobilaomrzline. Tudi roke sva imela krepko poškodovane, ob devetih pasva bila kljub temu že skoraj 700 m visoko. Rdeča stopnja je bilaže za nama in skala boljša. Približala ava se velikim streham. zakatere sva vedela, da bodo verjetno zadnje ključno mesto. do njih

I ALPINIZEM I-----------je bilo še približno dva raztež~ja. Morala sva se ustaviti, kernama je zmanjkalo vrvi. V zadnjih raztežaj ih sva pritrdila karplezalno vrv. Prekinitve 5va bila nekako vesela, saj sva bilalzmozgana. Trikrat zapored sva se vrnila v steno. Kdor ne poznaPatagonije težko oceni, kaj to pomeni. Vsak dan vstajanje predčetro uro, do najvišjega mesta, ki sva ga dosegla prejšji dan,sva se potem več ur vzpenjala po vrveh, na koncu pa naju ječakala še zelo težka, tvegana plezarija. Po cele dneve sva viselav prevlani steni, s težkim! nahrbtnik! sva prernagovela skrajnotežavna tehnična mesta, imela sva nešteto krajših padcev - ko seje izpul!l specialni klin, odpadla luska ali pa se je snelkrempeljc. Res težavno početje!

Gledala sva proti JV razu, kjer je v Haestrijevi smeri, ki vodipo njem, kar mrgolelo plez~lcev. Lani se je po tej smeri na vrhCerro Torreja povzpelo kar 40 do 70 plezalcev. Iz naj ine prevlsnestene, se je raz zdel smešno položen, prava Via normale.Naslednji dan opoldne sem sestopil v bazno taborišče in si odprijateljev sposodil plezalno vrv. Kar okameneli so, ko so mezagledali, še bolj pa so bili osupli, ko sem 51 naložil vrv innekaj opreme in takoj odšel nazaj pod steno. Ob devetih zvečer

sem bil že pri Janezu. Bil sem utrujen in misel, da sem tisti danpraznoval rojstni dan, je bila kaj slaba tolažba.Naslednjega dne nama zjutraj ni bilo treba v steno. V bazo najuje pregnalo slabo vreme, a ne za dolgo! 26. decembra sva bilasredi dopoldneva že na koncu pritrjenih vrvi. Hitela sva, da bido večera prišla čez velike strehe. Preplezati sva morala kakih100 m teikega in nevarnega skalovja. Ob devetih zvečer svadosegla udobno polico, kaka dva raztežaja pod robom previsnegadela stene, vendar pa naju je na njej sprejel prav obupen veter.Nebo se je povsem spremenilo, vreme pa hitro pokvarilo. Pravvesela sva bila, da sva čez celotni zadnji del pustila pritrjenoplezalno vrv. Ta nama je omogočila spust kakih 10 raztežajev dovarnejše police. S pičlo opremo za bivakiranje sva na njejpretdela noč, da bi naslednji dan poskusila odločilni naskok navrh. Zal se je ponoči razbesnel vihar, ki je tuleč odpihnilnajino upanje. V snežnem metežu sva se zjutraj spustila dol.Da 20. januarja sva še večkrat poskušala priti do stene, vendarnama je vreme to povsem onemogočilo. Vsa izboljšanja so bilaizredno kratka. Tako hitrih sprememb vremena nisem doživel nikjerdrugje. Kljub vsemu pa sva šla 19. januarja pod steno El Honehain pod veliko skalo počakala druge ure ~jutraj. Nebo je bilotakrat polno zvezd, a ko sva prišla do vznožja Cerro Torreja, seje že pooblačilo. Velike črne oblake je naglo nosilo od jugaproti severu. Tik pod steno je bil veter tako močan, da sva Bemorala za eno uro zateči v zatl~je ledeniške razpoke. Bila Svapred težko odločitvijo. Ali naj greva naprej? Vreme je biloobupno, a sva vseeno vstopila. Za poskus sva se praktično moralaodločiti. Iztekala sta se nama namreč vizuma za bivanje vArgentini, potekli pa bi tudi povratni letalski karti.Ob dvanajstih sva bila že kakih 100 m pod robom stene, kjer sva58 lahko še zadnjič odločala all greva naprej. Koeka je padla!Zaplezala sva naprej in vrnitev v dolino je bila kmalu mOžna leše prek vrha. Težko je opisati občutke, ki 50 naju spreletavali,ko sva na razcefranih vrveh visela kakih 20 m od stene, nad 800metri prepada in sva bila hočeš nočeš prepuščena igri vetra. Doenih sva dosegla rob prevlsnega dela stene. Vreme je bilo obupno.Divjal je pravi orkan, kmalu pa naju je zagrnila tudi gostamegla, da nisva videla niti 5 m daleč. Vihar je dušil naj ineglasove, tako da se sploh nisva slišala. Janez, ki je v tem delu

•