•

-••o.~O~~• •••~

.~

~.-E

POMLAD 1989

"&NJAVA GEHBkACIJ IN BRBZVLADJB Kiro Stebe 4MAJHEN PREDAH ~ RAZHI!LJAHJA .........•••••.......... Bin~ Hlač 5SB O KIRI KAR~O D8BBL~OvI._ Sand1 Bla!ina 10TONE GOLNAR •••••••••••••••.••••••.••••.•..••••.•..•• Kiro Stebe 12WANDA R:UT'lIEWICZ............................... . . . • . • • • • • . . . . • 17LUISA IOVANB in CATHERINB DESTIVELL........................... 20INDIJSKA HlHALAJA 1988 ••••.....•.........•.... oo •••• Josef Mrka 21ULI BIAHO TOWBR.................... . • . • • • . . . • • • . . . . . . . . . . • . . . . 22CE ~RITIZIRA! GORSKE VODNIl!. PRIDI IN NAREDI lAJ ...Hiro Stebe 24ZIMA 1988/89.................................................. 30NEKAJ ZABELEZK IN MISLI OB ANKBTI "NAJ 88" Franci Savenc 31PRAVILA UIAA ZA TEKMOVANJA V SPORTNE" PLEZANJU.••............. 35QUO VADIS - FAIR PLAy? ................••..........Hiha Kuhar J8ZGODBA O NEKEM ANOHIKNBH PISMU•.......••••........• Edo Ko%orog 40KOLUO SMO PlUJATELJI - ~. D!L..•........••....... Peter Ciblek 42LBDNA ORODJA ..........•...............•............... _. . . . . . . 43GORETBltS .•. _ •••••••••••••.•• _••••••••• o o •••••••••• _ •• __ • • • • • • • 41e~I ZA TUIlNO SKUeANJE ooo. o...................... 49NARBDI SAM •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Bor Stra.nca.r 535MBRI. . . . . . . • . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • . . . 55kIO OB JANEIRO - BRAZILIJA .. _.•.•.••.•..••• _.•..... Edo Kozorog 56KATU - KAKBDONIJA •••••. _••••...• 0.0 o o ••••• _ •••• Srečo Trunkelj 58

Udaji 1(1l.i5ija la .I,inlte. ,ri 'Z,, Dvorhkovi II. Ljublj4lni. N.rotnin4l j;ePl.euj. dVlkr.t letno n. tiro rleun S8181-5'!-.'lIil5 s pri,iso. z. ~IPinistitn.

rU~Ud" Stlvilko so pripr."ili tuni Urednlt.t'll IUpinistHni~ rU~lIdov:

~r.eo Trunkluj l'uvnl in od~o"orni urednikI. IItrko UndH, Ljlldaili kroPIc,"oJ-ir Sh.n9llj, 'rlllc, "uelit, line "Ile, Ihro h'be, Toni Stl.c.r,llutovniCi: IUITTfRHORIol I 'OtOI Ton. suonov - Tonit.. Ilust.racljll "irkOLindi':. Sr.to Trunkltj. Tisk; leopirinj, in r4l1..not,vilnje tr In. OVC il Mrkun,Ieolilrj,vi JI. Ljll~ljilnil

PO Ineiju Kalitlj. ,. kitturo je publlt4lclj•• SSklIPO' .ZI.-JS'.' 04 •. 9.11181.oproltel. pl.t,,,.n;. t,.,tjn". 1, posebn,•• dIvkIa' pro-etil ,raiZ"OdOv.

uvodniklIlIJAVA GDQt1CIJ :or BUZVLlDJl

Hed fivimi bitji ima človek najdaljleotrolHvo - učno dobo. Shodi JelepriblilIlo po 8nea letu, s&Iloetajnegativljenja pa je .posoben !ele po 16do 20 letib. Pri !inlib so llladiči

suo.tajni včasih le tatoj porojstvu.Clovek se v nojell dolgelI odrate.njulele uči !iveti v dru!bi. od It.rlev,soljudi in učiteljev sprej,•• znanje,izJedDje in modrost. Verjetno pa todolgo otroJtvo naredi iz človeka

dru!beno najbolj razvito bitje.Clovelka spoznanja se prena!ajo izroda v rod. Kladi labko začno graditina temeljih svojih predhodnikov.Starli praviloDa vedno poskrbijo zaavoje poto.ce, za svoje dediče, vkolesju zgodovine odstopijo .esto prikrmilu .lajJb, "očnejlia in tudi zizkuinjaai preteklih rodov oborat.nillnasledniko•. Kenjava generacij nienostavna, vendar se dogaja vel čas.

Kehj podobnelJa se dogaja tudi vorganizacij ab in drultvih, tudi vplaninski in alpinistični organizaci­ji. llladi vedno ullenjajo staraj",tiste, ki so h iztrolili svojo siloin polet. O4hod z vodilnih polohjevje vedno te!ak, zato se jih starejIiveekrat krepko oklepajo. Mladi .orajonjibove okope često ruliti z vsoaladostno neugnanost jo in revoluc!o­narnostjo. lo pridejo na polo!aje, pase lal pogo,to vkopljejo in jih začno

braniti pred Dladiai sila.i, ki !eli­jo .eje prestaviti je za korak.RedU '0 ti,ti. ki vodilna mutanpdeajo prostovoljno in te v easusvojega največjega sijajl1 lIislijo nanaslednike in njihovo vzgojo. Drultvain organizacije, ki skrbijo za pod­mladek in nove kadre, običajno nezaidejo v krize ob .enjavi v vodstvu,v njih ne prihaja do tragedij, zasto­jev in izrednih stanj. Ifjibovo !iv­ljenje je podobno buldo!erju, katere­ga gosenica nezadr!no prodira pozačrtani poti. Ifladi in Dočni novičleni rujijo prepreke, :f!tarej!li, kiso se ullaknili v druge vrste, pa znasveti in izku!njalli spodbujajo nji­hov zagoD.V Xomisiji za alpini ze. in Podko.isi­ji za gorsko vodnilltvo pa logikagoseničenja ne velja. Casi so sesprellltl1ili. Kladih organizacijsko

delo ne pritegne, nbajo bije in nevidijo posebnib koristi od svojegasodelovanja pri vodenju kOMisije inpodtomisij. Stara generacija ni znala_li hotela dela v vodstvu alpinistovin gorskih vodnitov narediti zadostiprivlal"nega za naslednike. "Starci"so se izl:"rpali v prejinjih spopadih,poloMili 150 si zobe, ustvarili so sipolo~aje in počivajo na lovorikah.POlIlilovaino gledajo na "laj!e, si.i,lijo, kako je bilo v njihovihčasih ne drugače in kato so zdajaladi nerazuani, zaletavi, noro drznipri vzponih in skrajno leni in neza­interesirani pri delu za skupnostvar. Izgovore za avojo neuspelnostvidijo v vseb 1I0go1!ih objektivnih inorganizacijskih ovirah, ne vidijo pa,da so za zastoj in slabo organizacijomogo1!e krivi tudi saai.kato je aogoče, da gorski vodniki nevedo, tdo je zdaj njihov načelnik.

Stari trdi, da so se na sestankujasno dogovorili o zamenjavi, novi papravi, da so ga res dolol:"ili za kan­didata, da pa funkcije urad.no le niprevzel in da je na vseh dokumentihtot načelnik le vedoo podpisan stari.Stvar je sicer postraoskega pOlllena,vseeno pa kde. llaUen je odnos dodela v podkollisij! in na brezvladje,ki traja !e kar precej časa.

Strajni l"aa je, da se gorsti vodniki-isto velja tulli ul alpiniste - zbe­rejo in se pogovorijo o delu svoje1'.Oll115ije in vseh podkollisij. Staril:lin zaslu!nill je rreba dati priznanje,jim OMogoeiti, da s svojimi izku!nja­.i, znanje. in zvezaai pORagajo mlaj­liII, na vodilna mesta pa je trebapostaviti nove, zagnane in delavneljudi, pa čeprav bodo z novi.i zamis­li.i sprelllenili ustaljene stvari.Ni se treha izgovarjati na nasproto­vanja v vodstvu PZS in nezainteresi­ranost mladih. kako pa uspeva mladin­.ki komisiji, da illla vedno dostizagnanih funkcionarjev, ali pa kakoje aogol:"e, da kljub zamenjavi genera­cij solidno deluje kOllisija za GRS.Sedanji vodstvi Komisije za alpinizemin Podlo.isije za gorsko vodniltvo bimorali najti le udosti energije, dasprellenita način kadrovanja in v svo­je vrste dobita nove, zagnane sile.

Kiro !tebe

pionirji alpinizmaBine na/:!PIO.IIJI ALPINIZMA (30.del)JIlJIIIIr PIIDlB I.l IAZIIISLJlIJA

Clovek yoliko let svojega !hljenjavlaga v urunil:!itn noj ih sanj.Hudo bi bilo, ee bi au te sanje vzeli

Marco Polo

He zaaenjuj livljenja 8 lanjami.ROllain Gary

o NKIDANJE! lLPIKIZKU

Skoraj v.ak rlzai.ljajoč I:!lovek sevel!trat uju. v past vprdanj, nakatera tudi znanost zaenkrat nimau.treznih odgovorov - ne glede Da to,41. je ponekod prilIl. zelo daleč, dozadnjeO'. lpozunja pa bo potrebovalale lep čas. Za zgled zanimivo vprala­nje: od tod ljudje pribaj •.a. taj saoin tali pravzaprav gre.o? Ce le ozremolirle. ugotovilo le to, da bivalO naplanetu ZUllja in nas obkroh arzloin neprijaz:llo veBolje. da sao ravnoprav oddaljeni od lonca. ti prav zatoporaja iQ ologača !ivljenje. torejeudel podvajanja vrst, d. si pri tellpi!eao t.ko imenov.no zgodovino in seve~kr.t vpraJa.o, kdaj je za~el te~i

~.I ozirolI., kaj sploh je t. "nesreč­

ni" ču. Pesnik ga občuti in opilujena svoj pelnilki način, astrofizik garazlaga na svoj, seveda na. hudozapleten in n.razumljiv fizikalno­mltellatični način. in čeprav ll'a vsitako ali drugače občutimo, on za vsenas ostaja nedou.ljivi in nedoseglji­vi vrhovni razsodnik: za tisto kar jebilo, je in lele bo,veuih se prav bko vpra!la/lo, kaj jepravupru ••i.el nllielJa !fivljenja?Da guje, da gori? Kaj k.du na.reč

v teh ~is.ln1h tlvlnjih pridelo dotočke, ko besede izgubijo Ivoj Itvlr­ni pOllen in ko ltejejo le dejanja.tisto, I:!eaur reč.ao ustvarjanje, is­tanje novega v neznane_, nlj.lnjlelll,najbolj uplahnem, ne.končno veli­kem, kjer omejen čas in proltor utes­njujetl nale .is1i, !fel;e in hotenja,aaj vztrajno Učemo drugačnost venoličnell ali brezobličneII. Kato ved­no ZDOVI dokazuj.llo, na trenutke tudinestrpno, da se "kljub v••mu 'IrU",da se netaj pre.ika in, ••veda I:!e nasje taj v hlačah in glavi, da sao mitisti, ti pre_itamo.

Od svojega rojstva, ki se izgubinekje v nepredirni sivini pradavnine,je bil HOllo upiens (misleči člo'1ek;

Haao erectus-potonl!ni; HOllo spenns­upajoči človek itd.) prijatelj inobenem nasprotnik narave. 8il je njenprijatelj, ker se je nagonsto uve­dal, da je neločljho povezan z njoin da mu je ona osnovni, nenadoRest­ljivi pogoj za !fivljenje. Bil je njennasprotnik - in to je vSllkokrat, koje ne 1I0re do tonca razumeti in se auzoperstavlja v najbolj skrivnostnih,in zanj pogosto usodnih, prvinskihoblikah. Prav v tea eleaentarnellodnosu med člove ko. ter obtro!fajol!imga naravnh okolje. se je fe prvegadne v njem porodila silovita strast,da bi jo vse popolneje spoznal, sepotopil v njene akrivnosti, jih čim­

bolj razgrnil pred svojimi o~.i in jo%ato bolj strastno vzljubil.

"Istrivo svetlikanje s prvim snegombogato oblotenih aarek ob sončnem

vzhodu, spokojno rdenje .irujo~e mor­ste gladine, ko se za obzorjem vanjopotaplja !areča krogla, polastno se­vanje nevihte nad raztlanilIi grebenialpskih vrhov. noemirijivo !eleste­nje perutnic v jatah divjih ptic vko.aj porajajo/!ea se jutru, na mili­jone podobnih drobcev je, ki se vtis-

pionirji alpinizmaIljani 't' l!}o'UlJti z....ti, .pre.enijo't' iuti.DO vez .e4 njie iD naravo." Toje le ua strUl te ti_cehtj. iatis~l.tj. trajajoče zgodbe liYljellja••,plob. DrugI je pO... I.a drug.elll:Dara"'l in l!lov.t, torej onI in OD, li'feno.er stojitI. Dil'proti kot d:.....dl.bojno spoitujoe. le Depoairlji"'lD••protoit., priprl...ljeol iZ.'riti ledo kODel, do odkritja poII.dDje re5­Diee. ki j. leka l!lonton teh,ol...rt. aU pI DO.I sijajni z••ga ph­•••ltih e.ergij elo't'eko... e 'folj. iD.t,li ••d ,l.piai .il..1 Dlrl...e. Prite-. ali pa tar 't' te. elo....k odkri"'l.e Dltaj: ••••ga ••be, ... elil!ino in'ff.dDOlt ''foj.ga ~ilty., OlllOyna virelVoj. eo!!L spet in spet fe OII.njeni..bel !ivljenja, r ..nHn.o podobo..rti.luo aooglb l!lovetoyib prizoril!!. kjerhli va. to preskusiti in do..e!, jepr.dltavljal in pred. ta.lj. alpini­ua. Cepr•• gre la poj•• , ki .. gazl.pa ne d. ~.objeti z nob.no le tatonatančno analizo in pohI u.aeliti •ElIkakIno lintno••li p, po ruuukipoti do podrobnoIti opil.ti. in totukaj velja VDovič poudariti, jetlontl pnj'ojell" ali t.ga .tohtj.prehu. pritegnil nudi ....oj. bo­g.te vI.biaa, ki je l.bko ~.dovoljil.

Dljrazli~j!le intereae in značaje,

lij j. lad ....ojo 'portno. razisko­.alno. rc..ntitno. beroično. etienoin locialno Itr.a, tatlg.dalj 11"

ljlldj., thti i~ .lp.lib dolin, alipa drllgi iz voato Iludjenib HItnihotolij, oi.o .ogli dolivlj.ti bre~

olno"nih teleenib .aj in spr.tno.ti '1'

pnobi tni gorsti nara.i, hI' pOleni.d. j. elovek v nje....kotut iskalnetIUno sred.tvo :la popruet tistib.tbt, ki jib je prin.lala io Jevedno Jlrinata do.elena stOJlDj. civi­lizacije. Urh labto obr .... nn.mor.zi.to.... lno vredno.t alpiniz•••donUe alpinistov n. podroeju n'rI­",o.lovj., zeJlljepi••• zgodovine indrug ib .orodnih diaeiplin, Velitopopi••nell" papirja bi l.hto pri" tatoodIierili beroifno.ti I1pioiz.a, tve­lI'.njll. pre.ago••nju iarednib n.poro....kar je na.,idll: netoriitno.... reenicipa poalni acralno in fiaično dejanje.,iloke ...redno.ti. Roa.ntično .est....i­no vidm ., poetičnOIti, ., dolivetjulepot 'Inz.cion.loolti gorltega.....t tetia.u, ., dubo.,ni ••obo-

di, Intuziaz.u in .....nturiz.u. tar je••e .ik.lo .l.dell'a p. tudi It.rejle;1člo....h. ItH!ni ZIl.eaj alpiniz•• jedden ., loli olje, lelji po suopo-trditvi. v pr go....nju 5"'11'1 sebe •

('\

"

,,

Wen.zadnj. alpinize. ni bil nikakrinozapravljanje proIte;. ~asa, s.j je poeni strani .nb oaogočil !heti ~lo­

veta do.tojno !ivljenje, po drugi PIje revni. alpski. dolina. prineselblagostioje z visokogorski. tllrizDOG,taterig. pota so v pr.,i vrsti utiralialpinisti. gorniki. Vs. to so nespor­na dejstva. ln I. bi se d.lo na!teva­ti. llpinir•• se je nlprimer tazlItudi kot filozohU odnos do !hlje­nja. Skoraj .,edno je bogatil tisto,brez česar ai .agoee. da člo ...ek ti.,ibog.to in plodno - ., nje. nalel sebe.noje up.nj •• telje in brepenenje.l1piaiz_ j. bil in ostal le :zadnja.c.l!nost na pragu izrojene civi1ha-

pionirji alpinizmacija, da ~lo•• t • luro... okolju ,araobudi svoje Ulpa.I•• pranIgoDe in lez njihovo ~jo brez teta. znajde... nepe.diraib ••glah, da lot po~u4.tu poil~. zapletene, navidez ne­Dogoe. prebode DI led.nikih ali ,.tenah, da :u.luti o•••rllolt. d:rllt­b, dII za netaj ee.... netlj ani .11tedno. POOD't'DO ... nj.. ~.ti'ijo Deta­tere lutnolti njegovih davnih pred­niko,.8110 bi Il.resno. ee bi zuoUelizn••o dej.tvo, da je ,lp101%1. ,eli­kokrat nebovI! iD izrahI ••nitajsporae,_, tar po zgodovinlti platiupravieeno z••lu!! ,rajo, kritikO in:uto DUlj ••e. evdne .ence. todaobra,.a,an , celoti, alpini:•• po.eniresuih.o obogatitn eloven.oa dubil,je o.pogrell;i.i prilp.,ek t elov.ltikulturi in kajpa4a zl.sti tal ••• ikulturi.D&DU je .8 pohodu Tot1ujn -Tretji....1.. in "!ot. bodoenosti": njegoYoYelieustYo "eip". Or....elo., "steklenielovek" postajs neu.zve.elji .... inneizogibna IIt ...rnoat. "nogo tIlga ee­Ilur ree.llo n.predek gre na raeuočlovekoYe dulevn. uravnovaJenosti:človek II 04tuji sebi in !V*tu. Be­tonski pragozd pa ga neusllil j enooddaljuje od naravnih korenin, lepra.,i lIat.re Dara.", od toder jepravZilpru prilel. Vu to iD le aar­sit,j drugega je .,eeiDa 10beloYihnagrajencn pred hUni. letali jasnoin glasno predo~ila francosteau pred­s.dniku lIitterandu. In ajihoY ZI­Ujueek? luuo na tea nalell planilplanetu ho treha za Ysato ceno obra­niti, ljUdje pI. le bodo aaraU spetneeti yračati Y njeaa uedrja. Vnasprotnem priaeru bo 'ZAdnj i elonkstoril le noje uduje dejanje: '1

ledeno skorjo artYega planeta bo znohto. zari.al Ypralaj. Kar pa ZIdevaalpiniz•• , se za.ntrat drli .aterenarIVe, in dokler je bo kaj, tuditiste najbolj divje, bo alpinize.!ivel in .. rlZvijal dalj,.

KAJin fin:) POTUUI UUI ZA{JU:llLPIJrISTE

vut eu iu noje ljudi in ti IlOrd'celo poznajo Orve11ovo .isel, ti seglasi: "Idor ob.,laduje prihodnost,ob.,la4uje s.danjost, pribodnost paobvladuje tisti. ti pona pret.t-

lost." ~e to ni tato, postaneIlO prieaali trte. erno-belega slikuja, zopertaterega '1 labko borillo le tot 05"­ljeni Don libot (fudak, neprattičen,

sicer dobro aisleč elo.et) ali pa kotGiordano Bruno, ti je koočal oa sred­nje.elti gr.adi.•euaoost nia. Ileja.""ezuauje je 1l0č." Zato 1I0ra hoče!

noče! ..ak rod. čiapnj ručbtiti spretekloatjo. Sliko'l'ito rečeno. 1I0raod.traniti plevel, ufi too zroje pap••etoo uporabiti. To se pravi, da hiIloral y s.oje odgo.ore in relitve.t1jl.lčiti tudi nekatere poziti.neYre4ll0tl preteklosti, Pri tell Di nič

hudegI., ee jih le entrat pre.tusi. CepotelItake. to uporahi za podlago &li.ezi.,o io tudi nI. enea od njiju gradiali dognjuje, ustvarja pae naprej.tar pOlleai, da spre.iaja pre.eleaoozirOIla prelhelo. Zgodo,iouji vča­

sih tellU reeejo usodai trentltki,vhsih pa da se pile zgodoYioa. 1:&­tortoli le...at rod si .kuh prt'd­.sell usharjati svojo ••obodo. Prite. pa nastopi nevarnost. da novi rodpozahi, da sedi na rallenih prejinjihgeneracij. Vidi resoieoo dlje, a SimO

zato, ker je tu gori, Ol ralleoib, nepa pri tleb, kjer so drugi uteli,takar le je ., svoji tnjigi l.e rohzelo prooicljivo izrazil V.berto &co,seveda v z.ezi z oeto drugo reejo.

III IK 011 1" lEtICA, II 11S LOCUJl

11pill1%a. tot pojav, prnuprn totv•• tisto tar SilO doslej .tulalinakauti. je le .nogo ne, nj je ..poldruge. stoletju nojega organizi­raoega in btrati razgibanega obstoja,dopuJeal in prizna.al pruice dorazlienoIti in posebllo.ti. lajpada tuin tali. brez porodnih tren oi Ilo,1ID0;e reči ao bile v celoti nespreje­1I1jive. v.ndar hi zelo te!to nallikakl.o prillar, ti hi vseboval tolikoočitnega v.iljevanja in predpi!ov.ojapravil igre, ali z drugilIIi besedaIIi,te!eoj )o uoifor.ir&Dosti Pll91edo'l inhotenj. tot jih talejo ol.vzven innannoter nekateri zdajllIj! .odoboiplezalski toto.i. Pra., bi bilo, iD toIle bul«bogu tudi dogaja, 4a alpini­UlI le oaprej lIeoja I.ojo peatrovsebino, Iyobodno iJte, prestula iouYelja.. lja ilO•• pota, olIelIja, a oe.siljuj. posalličnih oziro.a stupin­.tih pogl.dov, vs. dosefte iII iznajd-

pionirji alpinizma

. ..

I

I

- PA- !>oS'1Z

vle moj. pisno poeetje s~azoaa posta­lo stvar hladu, Ikaraj lIate.atienepresoje. ee se. po eni strani uspeldokazati, da so tudi veuih zelodobro plez.li, pa~ y .ejah, ki jih jenuekovala tednja plezalna tehnnain le ZlaIti tehnologija, pote. jeuj nall.rl povsea 40se!en. Ve~ lia.aterski, kvazizgodovinar ne .oreteleti, saj .es eal pou4arj.. , dl bi.troka to problematiko zaltavila pov­I'. dru;l~e in da zato le-ta le na­prej č.ka, kot nekatina nIobdelanazulja, n. ljudi, ki bodo vedeli,tata se te.u pr~vjlno Itrete.

\

)fo, ko lea !e pd kriterijih, pa leto: Pred leti sea iael veliko teljo,da bi Illtavil na. slo.en.ti alpiniI­tieni leksikon, vendar do te;, niprUlo, ~epra'l' II' nabral dovoljpodattov za 217 alpinistov vleh gene­radj, od Valentina Staniea D&prej.lo le. tasneje, bolj za 'alo kotzares, teh 217 alpinistov oMelal pozgornjih kriterijih, je OltalO Daprepihu 1..0 le Ji. kajpada po .ojeamnenju pravih zgodovinskib osebnolti..aj odgovori. le na eno vpralinje, ki_i ga .oja ali nekoliko Itarejlageneracija DenehDo zIBtavlja: Kdajboa za~el pinti o pionirjib sloven­skega alpinhma? Oclgovor hi lie lahko1J1asil, da nI Vlil, ker ta stvar le nitako preproata. .ajprej 1I0n. rl~i,

da se za to ne euti. dovolj sposobne­ga. Tako pisinje za seboj potlgbe

Re.sra je pra., da poskusiJl pojalnitiIVaj odno. do tiztih, ki Uli jihndnjih deset let unlhl Ited velitepionirje alpinizma. pd izJ>id - tole je i:l:kristaliziralo pozneje - seaStI pravzaprav drlal enega aamegapravila, oliro.. triterija. Renehno....e .pr..e....l: Ili je na hill alionem alpinilti~ne. prizori'l!u, .evedapostavljeDea v net praltor in ~al,

neh izbrana oleba dala neto novoidajo ali opravila izdrno dejanje,J>rez katerega bi bila zgo4ov10a alpi­niua drugaeDa? .a ta lIaein le. se1zog111l vprailjivem o.abnell otu.u,kajti na to ~er a.m Ilasedal .allonehj easa, Ilnoga druga velita alpi­nhtH!na in publiciltiena peresa patudi v•• svoje ti.ljenje. Ne glede nato, da niselt pisal tato, tot se spo­dobi in 4a lem se pogosto izgubljal 'ti'obrobl:lih zgo4bah in zgodbic.~, BO le­te kljub .se.u popestrile 4uhallOrnohktograUjo. Tudi one sodijo v !iv­ljenje in ga bogatijo. 1 velldlrle je

BESEDA, DVI O DITIIIJIB IZ -DAJllS­IJIB tORIIB kotOV·

be pa po.ta~i y st.are. ~a. ia prol­tor in.. tato izognl aa••belniapriaerjlVaJl. ti niso plod .....4ul.nj..a4 aeei. DOyt-. 11»1n1%•• brez ple­zanja Di alplllizea. pleuDje brez&lp181%.. pa lthto livi brez &lp1n1­zaa, t.jti '''0 tato labko postaoetilto. ku je, ali !eli po.htL eill_nj bo pnrotoY iD ~i...nj bo "Yer­stih razodetij", tea uepelnejle boltacvetela tato alpi.iz•• tot 'portnoplezanje. Da pa neeno De bi prillodo "rutola" • Dl.j ••• t le nadaljebodi ••oj. pota ter obene. .a. I .aborazl!ilti, taj ne priDa'a njegovaDuilD.Olt in zanitanja l:!i.to Vlega.kar je bUo prej. !lDogo tega je takonaravno, da ni .ore biti bolj, nj•••da I...a.t ve. 4. le DeizaernetolU!!•••lado.tnl eDergije .»rl­ainjajo halit.to katrlnihtoli &1p1­aistienib Ili plezaletih podjetij. Int, j. to do leli 'fS1 lepo in prav, jetoliko bolj ner041:10, ~e l:Ietdo zasvojo vihravo iD Destrpno oblastno.t­jo Ikriva neIDanje oziroaa nepoznava­nje llajosno.nejleqa zgodovinsk.garazvoja alpiniu.. .aj ".aj malo tesvoje neizerpDe energije naloti tudi• svojo sivo skorjo.

pionirji alpinizmatopico ostrih z.hte~ in probleaov:PQlJlobljen Itudij 'nega, tar je bilonapisanega ali izre~'D.g•• za.ere, tibi le 1ahlo tOD~.le tudi na .odi.~u,

brezobzirna in n••raane diskvalifika­cije, t!e ll.tORU ne bi bilo Datajpogodu. in tako naprej. Vu, vse to.pada zraVeD, toda ker to vea, nevu..

PIED VRl!I JJIBOV! DUSI

~ bo .alit in odgovoren intelettual­ni po•• l za Mtljueavnit!arja dui",lociologe, zgodovinarje io aorda letoga, ee»ra. bi bilo dobro, da bi a.tatih rad.ku lotili strokovnjaU,ti so tucIi aktivni ali le bolj. net­duji alpiahtL Ljudje, ti uboaikdar hodili v fore, ki jb je tujti.ti YOUD90V ciuh gora, stratta tati.U ., gore niso nil:! prin.di, se tu.dodobra preskudli, tucli v Ilejnihotolilt!irau, .to gre za biti aa nebiti, iz teb gora, ki jih v noben••pogledu ne poznajo, nt! aorejo inni.ajo kaj odnelti, oziro.1 o njibnapilati kaj poglobljenega. Mihee ji.licer ne ~re preprečiti, da bi le oteh ljudeh, ki 10 jta bile gore Iko­rajda na~in !ivljenja in lilIjenja,Da !iroko razpisali, jih an.lidrllibl ruporejali PO. raznih preddeUh.vendar to ajihovo početje ne bi bilotilto prIVO, pI čeprav bi se odeli vobleko znuosti ozira.. atroke. llije priaujoče raz-illjlnje pravilno,ali je deloaa ali pavsel zgreleno,di načenja le kanček veliko oblir­nejle in tDaiplebnejle problemaUke,je ti treDutek nehistveno, ter gre zarazlilljaDje, ki izhlja 12 miselnegasveta utorja pričujočih b...d. Tapa je tat, kot je, nj ponuja letolito, kot ve in zoa. Zato podaju.1"0 nekaj Itavko"" ki sodijo" takoi.enovane tabu teae, če pa se o njihle pile, Ikoraj vedno povzročijo

lolčn. polemUe. )taj je problemaUč­

nega v tn. če le vpn.lal al i lOljudje, ki s.a jih uvrstil aed velikepionirje alpiniz.a, ia.li te!ave •laho ali okoljel, v katere. lO !i"e­li, delIli in delovali. lie. bo Dordateto rekel, ..j le to dogaja vsakelIuzealjanu in čelu pote.tatea izpoltav­ljati pr... nje, pionirje alpinizlIl.Morda pa ZltO, ker 10 vI.eno biliizpoltavljeni oča. kli.ntov, bralcev

in ker .0 pač igrali tudi javnevloga. V.at aed njiai, dobesedno".at, le"eda ~e ni warl Ol Ivoji prvigorski turi, vzponu, plazariji, se jeprej ali alej izpovedal, razgalilIvojo dulo, ali pa iz nje polago.aizvletel kolček za kolčko. IVO; ihtelev. Vnk jib je bel in vnk jibja PO Ivoje razreleval. Vzroke za vleti.te zunanje .anHestacije, od I:!u­dalkega ie problematičnega vedenja.prek izrazito tonfliktnih osebnosti,do nlgsilJavedi l!en \'8e le, je pač

iskati ti., kjer jib ilče strota:vZlJoja, do.ač. ognjil~e, lola,okolje, druiba itd.

o .JIH KALCI DRUGAeE

Y Ivaj precep sem si vzel 12 velikihpionirjev, ki lO tako ali drugače

vplivali in krojili zgodovino alpini­zma. Za vse ni aogol:!e dobiti vsehodgovorov, ker jih enostavno ni. Izpisanja drugih .e ruda ..raihjizve, I:!eprav I:!lovet velitokrat naletiniltrajnosti, ti jih aora jemati zv.lill:o rezervo, zlasti ko ore zan.kritično uporabo pre.efnikovl.uperIathov).

enaintrideset jib je bilo sijajnihorganizatorjev v gorah ali privsakodnevnelI delu in delovanju; ­sedeanaj.t je bilo dobričin, ljudi,ti so illleli s.isel za zdrav hu&orio 1110;leltindvajlet je bilo izredno ru­gledanih io oačitanib:

- trinajst jib je potlicno vozilo nadveb poklicoih tirih, seveda ~e

niso bili zgolj izpral ani gorsti"od.niti;d".ioltirideset jih je i •• lo vs.fivljenje dejnne Itite li:I1pioiz&o&:pet j ib je netega doe poveea pre­trgalo z Ilpioiz&o&;trije pa so se zelo predaoo inzagnlno uharjali 1 svojia pokli-c•• , tjer so dOlegli velika prizna-nja strote in stanovskih tovarilev,poleg telia PI lO ilto~&IIno veljali !:za vodilu in vrhunske alpiniste. w

~,~

wmww

pionirji alpinizmasandi JlaU..s. o JIJ.I u'm IDD.lrnrI

Prisp•••k k obliko••nju objettivn.ocene o ••• tu in v10;i Kire ",rtoDeb.l.to.e ., DI.e••1,1.1'.11.

Prij.ho ., j. preaea.til. ohju.prispe.ta lineta KI.ča ., la 29 o KiriMuto D.belako"'i. Lepo, 4a se j."uradni" Ilpid.titAi ti.ljenj.pisKJ1poui1 (ob popini tujih) tudi nj.ln jo uyratil .ed ~..,.lit. pionirjealpioi1:..... s... t ... j SlOV'DC'''' j.ritih. ti .0 .i z••lu!.l!! ••sto .., tljnbriki. 04 Copa••,_ Joh, Pu-l.Jesihov, in Bori•• AI!t. do prot'lor­ja Franc.t. Aveina, e••~ o••jiao l.unijbolj znln. in .unjJe. !al lepre.icul•. !tor,biti nila bili ""eli­ti... lO p. bili brez. ch'o-a "u.s1ubiploaltji slOV'IIII1e,,_ alpbaiu.". V.­lita j. bilo o njib I. Dlpl..negl,prec.J t.,. j. bilo obj ••lj.oe,• ..,Phninall:e••••taitu. le potruditi ..j. treba ill pohtati pra.... iu: ••ohiteti je tr:eINi, dokler .0 Je Ihioni, ki lO ~ili prie. njibo...ga alpi­ni.tie••ga udej.t.o.anja in bi labko,lI:ar je h napiuno, 40polnili 8 ...0­ji.i prie...enj!,O ..zpoau Debelakove in Teainlka 5. in6•••pte.bra 1926 ......erui st.niSpita. Hlae ....ojel prilpavll:u pil.,da ~gle4.no iz 4lnalnjag. zornIgakota je to bil le ..jb.n, a I1lnopo..Uen zgodoYi.a.ti pr..ik". Cled.e"da.aIDje.a zornega lI:ota" ni.a. pra.ruu.ael, taj j. • te. ablil pon4a­ti. C. gre za zOrlli lI:ot "1Io4ibilder­jev" (po Sraufo..o), .e to pra. nie n.acti in na zani... Hoti pa aa, lI:er j.to ..pbano • J.lpiDi.titaih raz;le­4ih, verjetno za alpini.t., o pionir­jih alpiDh:.. , Y tate. ton tet. tuDir.ttna .. Spill:u iz leta 1926 n. acrebiti za .lo....a.ki atplah•• le .aj­ben, p. eepr.. pt*euea pr..it, 'ro­.b "b04tllil4erje", naj ai ne zaaeri­jo, o njib ne ailUa aie Ihll.;I,••pisal ••a tato le zato, lI:er ..ni.,da zgo4o.1na alpiniz.a njih pra••alouniu.Ce preglada*" taj j. bilo pri nu.pl_unega do leta 1926, labto halu\lfotovi.o, da S1o.enci nb.o nikolipresegli Itiriee, razen .orda Ile.en­ta Ju;. v ••oj1 zadnji ...r1 .. Skrbi­n1 v Zadnj.. Prisojniku, kjar naj bi

bilo tudi nekaj p.tice. Dir.ktna •Spill:u je • do.aeih in tujib alpi­nistihib publikacijah ••danje;a ča­

.a, Ja vedno ocenjena, kot saer Y+tel...no.tnl .topnje po lest.ici UIlA,Ta iD podo~ne ••ari eo ~il. • ČilU

pred zadnjo vojno, .... le ocenj.nelI:ot eiat. I.stice.ob pr.biranju alpiniatičnib .odniko..Dololito.. in drugib gorltih stupinIYrope ugoto..i.c, da j. bilo tudi ta.do leta 1926 Iplezanib le .alo ...ri,ki lii do.egate in pren;l1e po ta­lanoltib Direktno .. Spitu, W.jtdjls.eri "najboljlih pionirjlvM .od.rne­;a alpin1:l:.a, VinUerja, Prau..a inDalfetja, ti so lieer bile splezallele pred leto. 1915, Il' pruegajo V+teIunoItn. stopnje, reli. Si.OD inJolaud lossi .ta pr.a dosegla VI.stopnjo .. Ooloaitib z .. zponol po.....rni .teni Pel•• lat. 192•• 'a­.lednjl leto je lail Solleder • 'rit­Ee. 'ilsloerje••pl.zal rureh.tto1"-1 iD z L.tt.nb&lterje. EnaHuito.enrozabodAo IhAO Ci ••tt. {VI);leta 1926, le Itiri dni pred. vzpono.Debelato.... !pitu, p. le vzbodnost.no Sa•• "aora (VI). To je vse, karj. bilo t.lje;a splezlnega do tatrat.. Vzhodnib lIpab.v 1z.eoalp.lI:ib gorltib .kupinahI ..rope in pOlebno le Vild.r laillrju,j. bilo pred leto. 1926 IphUD1hnetaj ...ri podob.ib teta..nosti, ....­dar .. Enatno niljih "dOlačih" Itenab.l:O.a taUh, tatero ..lja OHliti, je..er tlOI& liecbtla in I. Seba.idl ..le.eroi .te.i Seetar.pitze te iz leta1923 ('1-).II: tega tratte;a pregleda .idi.o, •bUDi pln.oiti alpiniatieni drulbi.e je znana Debelall:oVl leta 1926 I.vojil ".ponoa v ....erni It.ni Spika.Hlae le .praluje, kaUen naj bi bil..pli. Coaieija DI Debelako..o in ne .eodgo..orl••a4 lU poIl"gu 10 po"., daC<*ici do tatrat ni aogel Je i .. titall:rln.gall:oli ..p1i..a oa Debelako..o,lI:er .i j. leta 1926 lel. pričel 0;1.­do.ati bele Itene Julijce.. , Do tlll:ratse j. nuree uspeino plazil po ja.ahin ta. pOlta .. il tega leta tatratniglobiasti jaaarsti rekord (okoli 560I globin.1 v okolici Idrije. Svojprvi po•••bnej.i prvenltv.ni VEpon je

pionirji alpinizmaCo.ici opravil "Jele" leta 1921 po8e••ro~•••ero.zhodni ateni Kale Spice(Innoa!nlta) v Gaalovi ..teri (lV/V).Svojo prvo I •• tica je .p1e.a1 27.avgusta 1929 v severozahodni steniSorelle 4i Keno (VI) 9' dolo.itakistupini Sorapis.Tudi drogi lO pr111i kalneje. RInISteger in snu.nit. Pula Vi.singerat••plenla Saer Illado_ti v eill!UDi {YI-l leta 1928 iD Direktno '9

vzhodni steai RosulJutna (VI-) leta1929. Tega leta sta prina v ZahodneJulijce Adolt hye in Rudolf Peterster .plezala ..verni ru; v TurDU~ove .atere (VI-l.

Navedel sea netaj tar~tteristienih

npoDo't', ti lahko sIdijo ZI primer­javo pri ocenjevanju in odl.rjenjuauta K. II. Debelakov. in njenegavzponI v leverni Iteni Spita, v slo­venst•• in ev.tovnea alpini.au ta­tratnega el.a. Kenia, da je sklepanjelahko. Kira Karko Debelakova je z vsonojo alpinbtH!no aktivnostjo in ssvoji. vrbunski. vzpono. v severnisteni Spita iz leta 1926 postavilaslovenski alpini ze. prvi~ v zgodovinite dejavnosti enakovredpo ob bokevropskelJa in s te. tudi 11'etovneg..lpinizm....

--";":',

_LI V•• ~E KaL'K •• ~ ~. ".VCK N. ~'OAR.~. ~

D.. ~ .."a NI~ ".~ N. "."., .DR..."~,, ..~ ... , .. ".~ .. ",.~ ...O" •

... ",OL",T. ",...." .....LR .... ~ .. " ~UO' .... ~......~, .. ,

intervjuTOD c:GLlfAl: lLPIJII!.D.1J &o PlESEGUJK SUlGA SEBI

Starejii alpini. ti se Je dobro 8pO­minjaao, kako te!to j. bilo pred letidobiti opise ••oj znanib ali novihsaeri. Tisti srečneli. ki so iaeliplezalni vodnik Julijske Alpe ali.ogo~e celo starej le opise saeri izKajzljeveqa Malega alpinizml, so jibljubosumno ~uv.li. Alpinisti so ,ilahko po••gali le z opisi .Reri, ki.0 bili občasDo objavljeni v Planin­skem veltniku ali v Alpinililtičnih

lloYicah v Delu, s prepisovanje. opi­sov ali topit.njem skic iz osebniharbivov po•••eznih alpinistov ali patar z osebniDi st iti sponavljaleileljenib smeri. Iskanje podatkov jebil rea mučen posel, zato BO se neka­teri zadovoljevali s ponavljanje.modnih, dobro znanih ,meri, v glavnempa so se vsi tolaliH , da bodo vkratk.. izlli plezalni vodniki, kibodo zajeli tudi novejle in te2jeneri.Ked alpinisti so kr02il. govorice, dapri Planinski zvezi pripravljajo iz­dajo novih plezalnih vodnikov, vendarpa nibče ni točno vedel, kdo to počne

in kdaj naj bi vodniki zagledali luč

sveta. Takino stanje j. trajalo karnekaj let, potelI pa so se stvarinenadoma preaaknile z IIrtve točke inzdaj 111..0 na voljo le tar precejvodničkov za posamezna plezalna po­dročja. pojavili pa so ae tudi vodni­H % izbori najzani.ID.ivejJib, naj lep­lih ali splob naj saeri.Ked najzaslu!nejliai, da so se raz­lIlere na tea področju izboljhle, jeprav gotovo Tone Golnar. ki je odleta 1979 izdal te tar 6 plezal nibvodnikov: leta 1979 vodnik Peči, leta1982 vodnik Logaraka dolina-Matkovkot-Peči, dve leti kasneje vodnikRobanov kot-Lučka Bela, leta 1981vodnika Repov tot-Kamnilka Bela (des­ni del la.nilke Bistrice) in Tulovegrede, lani pa ie vodnik KamniikaBistrica - levi del.

II: Tone. kako gledal na ta nenadniizbrub izhajanja plezalnih vodnikovpo dolgea obdobju sušnih let?Tone: Stvari so se v zadnj en času resprecej spremenile, dosegli sao znatennapredek. 211 pa je s stuni Planin­ske zveze Slovenije in ko,lilije zaalpinizem na te. področju le pre.alo

narejenelJa. Vse je le preveč prepu­lčeno volji in pobudi posameznikov.Alpiniste bi bilo treba bolj spodbu­diti k piaanju in izdajanju vodnitov.Za to dejavnost bi bilo treba nameni­ti več sredstev. KisliII, da se priPlaninski zvezi premalo zavedajo po­mena izdajanja plezalnih vodnikov zavarnost plezalcev in za kakovostnirazvoj alpinizlla. Sredstva. ki jihnanenijo za to, so zelo nizka, lezlasti če jih primerjallo z denarjeII.nallenjenilll za druIJe edicije PZS.Razne prirobike in druIJe knji2icetiskajo v najbolj luksuznih izdaj abna kakovostne. papirju, ve~ina ple­nInih vodnikov pa je tiskanib znajeenejjo, najslabio tehniko, tudina ciklostil. Fotogrdije sten zvrisaniai sllermi so pogosto skorajneuporabne.Pri izdaji vodnikov tudi ni nobenekoordinacije. Pri PZS bi se 1I0ralibolj konkretno dogovoriti, kdo in dokdaj naj izda vodnik za pouaeznopodročje. Pri tem se je treba dr2atinačela, da je bolj.i vrabec v rotitot pa golob na strehi. Nič ne poma­ga, če zadolžil nekoga, da zbiragradivo in ureja arhiv, ne določi.!!

pa. do kdaj naj pripravi vodnik. Novesaeri se pojavljajo iz dneva v dan.lo vodnik pride lIed alpiniste, so natiste. področju akoraj gotovo spleza­De fe tudi nove Slleri. Te bodo zajelinovi, kasnejli, dopolnjeni vodniki."eSIliseino je čakati Da zbir podatkovza vse smeri z nekega konca.Pogrelam tudi konkreten dogovor otell, kje oaj bi bili arhivi in kdonaj bi jib urejal za posaaezoa podro­čja. pri PZS za taj takega 211 Iliprostora. Na ten področju je največ

naredil Franci Savenc. ti je i.elskoraj kompleten arhiv. Kasoeje ga jerazdelil poaočnitoll, ki naj bi pokri­vali pOlalIezna področja. lallni.!!ke insavinjste Alpe naprimer pokriva Fran­ce Kalelič. Kora. reči. da to deladobro in vestno.

AR: Pojavili so ae tudi vodniti zizbori DajlepUb saeri pri nas, Da­primer izbor TOlla Cesna 50 saeri izJulijskih Alp in Miheličeve Slovenskestene.Tone: "ič nise~ navdulen nad izbori.

intervjuSea bolj za zbornike vseh ••eri neke­g. ob.očja.

11: Zl••ti po tvoji zaalugi so splezalnlmi vodniki dobro pokrite kam­niJte in Savinjske Alpe, drugje pe .ele tatejo potrebe po vodnikih.TODe: To lepa le zl•• ti za Julijce._.jbolj bi prav gotovo potrebovalivodnike ze Vrata. Taaar ter lot inkr.o. &ohinjci lO svoje področje tepokrili. nekaj pa le pripravljajo.Podobno je s Priaorci, v Xaanilko­Savinjskih lIpah pa bi potrebovali JeDOV vodnik za ••eri nad lokro indopolnilo za saeri nad Jezerstim. lenekaj ča•• čataao tudi na vodnik zaPlanjavo, ki ga pripravlj" BOjADPollak, DOV vodnik bi potrebovalitudi za Raduho, saj je bilo splaz.nihte ogr~DO novih ••eri.

11: latini so tvoji načrti na teapodročju?

Tbae: V okviru Alpiniatičnih razgle­dov bi rad predstavil nekaj zani.i­vejlib sten v Avstriji, na~rtuje.

novo izdajo Tulovib gred in vodnik zastene nad kokro in Jezerskia.

11: kako pa je z zbiranjea opisov za,aeri? Si se pri tea labko oprl tudiaa poao~nike in druge alpiniste?TOne: Vsi alpinisti ne poliljajopodatkov o svojib vzponih in novih~~ere~.--:.-za;~. je treba v~asih kar

" ;4'4t /-.~ ~/

.;/i

:--:..""~ .DrUte

precej sprIlevIti pri soplezaleih,ponavljaleih iD drugih poznavalcihobllOl!ja. Potrebno je tudi precejdopisovanja. Za Dove saeri so običaj­

no 40$egljivi vsaj osnovni podatki,za starej le saeri pa ni vedno tako.Za nekatere se ni d.l0 dolo~iti toč­

nega poteka.Večina alpinistov ima opise ,voj ihpryenstvenib vzponov. nekaj pa jetudi takib, ki det-jo opise tudi ZIdruge sneri. S tea se naprimer ukvar­ja Silvo Babič, ki .i je bil precej vpoeoč. Pri vodnikih za sneri nadl ..nilko Bistrico .en si lahko pona­gal tudi s starejiini vodniki zata.xajlnje stene. Precej so .i koris­tili vodniček za I{ogel, vodnik I{oro­lica, ki ga je pred leti izdal BojanPollak in vodnik Ve2iea, ki ga jeuredil silvo Babič. Za to oblločje .ije tudi sicer precej po.agal BojanPollak.

11: lIi si tudi eam .plezal saeri, ZIkatere si zbiral opise?TOne: Telia za tea, da bi preplezalkar najvel! Illeri, ki jih opi!lujalll \1vodnikih, vendal; pa je to odvhnotudi od o~očja. V vodniku za Robanovkot sea tako zajel 140 sceri, preple­zal pa sea le eno. Da bi splezal vsesaeri na določenea področju, je tudiskoraj ne.ogoča naloga. ko sea izda­jal vodnik za Logarsko dolino, jebilo l' lamni.ko-Savinjskih Alpah ka­kih 700 .meri, II Logarski dolini pakakih 200. Da bi jih vse preplezal,bi rabil več let, zdaj p. je ta. lepribli!no 200 novih s.eri.

AR: Se ti izdajanje vodnikov finan~no

izplal!a?Tone: Predv.em acram povedati, da sell.e ti izdajanje pleninih vodnikovodločil, ker to delam rad in ker sezaveda. pomena izdajanja vndnikov. Kndobil denar, se ti sicer nekaj pozna,vendar l!e bi zaračunal ves l!ss, kise. gi vlolil v to delo in!e zlastistroite pri zbiranju podatkov, pote..se to ne izpla~a. Finlnčni učinek paje tudi odvisen od obRočja, za kate­rega izdajal vodnik. Ce gre za boljprilj~ljeno obmo~ie, je prodaia več­

ja, pri Ilanj znanea pa lIIanjla. To jele zlasti poIIellbno, če se odločal za•••ozal02bo ali za izdajo pret PZS.Pri .anj laniaive. obaočju je 5a.oza-

se poj.vljajo tudiplezalnih vodnikov

za alpiniste iz

intervjulotba tvegana. lo sea pripravljalizdajo vod.ikov za Kaanilko !i.trico.sea se odloeil ZI zalo!bo prek PZS. Ste. le. z.goto't'il ve(!jo nlUado,z.o.bil pa sea le tudi strbi I prod.&­jo. Plani.sta za10!ba .i je delalil.fitsen bODor.r. v tater.ga pa so bilinjeU tadi strolU tisl:anj... Ce bibotel ..et dinarja, bi .. !IOul odlo­čiti ZI 'labJo kakovoat tilk,oja. ler'i ja kakovost vodnikov poI.nila .,..e,lea za.lutil .anj. Ce bi lelel. spod­bujati izbajanje plezal.ib vodnikov.bi lorah PZS za to DaHniti več

dennji.

AR: V zadnje. čalu

zamisli o tiskanjupo ndih stenabtUji.l.TODe: Kislim, da bi bil pri tea pro­blea pri izbiri jezih, ne VeR patudi, ali bi bile hUDe izdaje eto­nc.sto upravičene.

11: laj PI vodničti za plezaistipodročja?

Tooe: Z. netlten obaotj", leni.b"Z" lportne plezalce, le !e poj".ljajopreprosti VodDičti, pr"vzlpr". sticesten z nazn"čeni.i shemaai in ocenlaisani. Khlia, da bi bila i::dlja• odničll:ov s sheaaai Z" Osapsko steno,Czni 1,,1 in le II:atlno drugo plezIlstopodroeje zelo poceni. Pra." Ikoda je,da .e tega le nihče ni lotil.

aa: Up".o, ds bodo r"z.illjlaja Tone­ta Colnarja o izd"janju plizalnihvodni to. t tej dej",nolti lpodbudil"le tog", le Zlaiti JI" Itomisijo le"lpinilea in PI"ninsto zalo!bo pzs tbolj organizir"ne.u in Itrbnemu deluDa tea podro~ju.

Tone pa SI je iztazal tudi al področ­

ju vzgoje mladih plezalcev in z obis­ti gon na drugib celinah, uto jeprav, da ga predstavimo tudi I teatrani.te .rsto let .arljivo deluje' napodročju alpinistične vzgoje v .voje.odsetu, tritrat si bil inltruktor n"zia.t.a "lpinističnea tečaju Da 10.­ni, ob tea entr"t tudi org"oizacij.ti"odja, laDi Si .odiI ledeniiti tečaj

pod Grougloctnerjea, bil si tudiinltruttor " loli za gOrste .odnike "R"Dlngu • Mepalu, "tti"en si " po4to­.isiji za VlgOjO pri 11. lato gledal

D" .zgojo al"dih alpinistov?TODe: Pradue. teli., d. bi vsi. kise ukvarjajo z alpinizaoa .li plezl­njea, pa tudi zgolj z obisto'''njeagora, pridobili z"dosti znanja za'arno gihanje " tea svetu. Pri tea PIne gre s"ac za pridobi.anje znanja,inforaacij, teaveč tudi ZI.esti, daje varnost te.e1jnega posena.

11: ("to pa ocenjujel .zgojne .tcije,ti jih pripr""lja toaisija za .lpini­zea?TODe: Tritrat se. bil Da republi!teazillstea te~aju Da 10llni in Dis1i., daso ti te~aji zelo dobrl. Ljudje n.njib dobijo i1:tdnje za gibanje vgorab , ziastib razmerab. Kogoče biveljalo razaisliti glede tur, ti jihiuodeao na teh tečajih, saj lOe nanj ib storaj vadno pojavijo tudi te­čajniti brez .auči. loanl je liceride"lna za nabiranje izku!enj v tur­neil saučanju, vend.r pa ude1efencitečaja vedno dobijo tudi osnovnoznanje iz zi.ste plezalne tebnike.Tečaj je na.eojen vsea, ne le tisti.,ti le po drugi poti ne anrejo sezna­niti z zi.sti.i alpiDistienilli vel~i­

n••i. Zoaoja ni nitoli pre,eč! Ob teaacrh poudariti. d. oa te. pod.rcK!jutudi ni probleIlO' .ed PZS in organi­zatorji teč"je"•W. podtomisiji za ~zgojo pri lA saotudi razail1j"li o ponovni pripravipoletnih te~aje" za začetnike, vendarpa se pri t •• poj••ijo te!ave z in­Itruttorji. Vsekator bi vo1j.10 raz­.isliti tudi o pripravi tečajev,

pradvse. pa oblito'.nju vzgojnih pro­graao" ZI lportno plezalce, saj je taoblika ue bolj priljubljena aedmladiai.Pojavlja pa se vpralanje, tatere teaenaj bi t&tlen progrh zajel. VečiM

jih lIiIli, da za lportno plezalce niz.ni.iva nobena od teoreti~nih tea.Kislim, da to drli le za plezanje vnetaterib st.nab in plezalnih področ­

jib. Takoj, to Itulljo lportni ple­zalci obiskati Itene tudi v viloto­gorju, tu kjer dostop ni tato eoo­stueo, ali pa II hoč.jo postuliti v.i.jib stenah, pa ee stvari spre.eni­jo. Potea se acrljo!e "dolol.ti".spozn"ti acrljo tudi netatere te.etlasitne alpinistične lole. Sploh paacrajo tudi .portoi plezalci nekaj.edeti o o"einu treninga, o značilnih

intervjuki so tudi pokazali več zaoi.anja.Vendar pa mora... reči, da aesto ndihinltruktorjev oa tej loli ni tskočvrsto, kot bi lIoralo biti. Lani jetečsj odpadel. le takrat, ko SilO biliIli tam, je bilo bolj na srečo

Ljudje iz Hepal ftountaineering Asso­ciation raje povabijo rrancoze. Tiillajo dosti bolje urejeno financira­nje kot ai. i ••jo pač denar. priprav­ljajo pa tudi nadaljevaine tečaje.

"isli1l, da bi tudi Ili 1I0rali dati več

od sebe. v to dejavnost bi 1I0ralivlagati dosti več sredstev. Kogoče biveljalo razmisliti o tem, da bi natečaje pov.bili tudi tečajnike izdrugih dr!av, ki jih stvar zanima. Tibi s plačevanjea tečajev lahko pokri­li del strolIkov , ti jib imamo pritea.

AR: Bera tvojih odprav je res pestra.lakine načrte iaal sedaj in kaj mis­lil oza nale alpiniste manj znanib

11: V času svojega alpinističnega

delovanja si obiskal kar precej raz­ličnih gorstev. Ali lahko povel kaj osvojih odpravah?TODe: Prvo po~eabDejlo odpravo semiae1 leta 1982, ko ..a z Ljubo. San­sloa obiskal čil.ke Ande in Patagoni­jo, Udelelila sva se Mednarodnegaalpinistične;a tabora, ti so 9& pri­pravili čilski alpinisti, zate~ pa8n Ila Je v Patagonijo, kjer sva vCerro Castillu preplezala Superkuloar(prvenstvena, V+). HasledDje leto sem.e udele!il poizvedovaine odpraveproti Jalung Kangu. Skulali Sil.O sepovzpeti tudi na sedeMtisočak D!on­sano Peak, vendar niSMO prilli navrh. Leta 1984 selti bil v severni.uriti, kjer .ao v osrednjell deluAtlasa preplezali tudi dve prvenstve­ni smeri. Leta 1985 sea obiskal Tur­čijo. Na vrh Brgijas Dag 13980 m) vAnatoliji sao priili po prvenstvenisaeri v zahodnem ozebniku. Leta 1986sem se udelelil odprave v Peru, kjersea opravil dva solo vzpona. Na Arte­.oonju (6025 aj sem se povzpel poautrij.ki saeri v ju!n! steni, naRanrapaleo pa sea splezal po Jaeger­jevi smeri v jugovzhodni steni. Na­slednje leto sea bil inltruktor vloli v !Ianaogu, lani pa selti obiskalindijIIko Hiaalajo, kjer SIlIO se povz­peli na Satopanth (1075 al.

pri tej dejavnosti ter oin o.einih varovanja pri

\r

polkodbahlIolnollt1h1l1eunju.

11: Pri podkollisiji za vzgojo Ile zdajUkvarjal z novo izdajo Alpinistične

501e?Tont: Da. do kODca aaja naj bi bilnovi priročnik napisan, jeseni pa oajbi 2e prilel iz tiskarne. Gre za novoizdajo le znanega priroenita 11p10i.­tiena 101«, vendar bodo pri Iloviizdaji nekatera ,tvari sprellenjene indodane. ..jvec:' novosti bo prav Ipodročja treninga, varovanja in meto-

dike. " ~.

..}

"~<••• drhli ,aD se jih,!' .1,Jh

11: Il:&to pa ocenjujellde ti,?,oje !loleza gorate vodnike v Han!ngU v Nepalu?Tone: Ha ta tee,j sell lal z n..enoa,da bi dobil nove izkulnje o tečajih

in da bi tudi kij naredil za t ••kaj­Inje ljudi. Koraa pa nei. da sellzdaj kar IIdo rune.ran. Izkazalo seje, da večina tečajnikov v 1010 nipriJla zaradi znanja, temveč le zara­di potrdil, da so tečaj opravili, sajjill to o.ogoč., da odprejo svojoagencijo. Teau pri.eren je bil tudinjihov odnos do dala. Do potrdila sotele li priti s kar naj.anjlim trudom.Vea, da je telko po.ploJevati. "ogoče

sao naleteli le n. takJno generacijo- večina jih je lIih Itudentov, lenekaj pa je bilo vilin.kib nosačev,

intervjupodro~jih, ti bi bila vredna obista?TODe: Drugo leto bi se rad lotilt.tlnega ole.ti.o~aka. Ker bi Ilo ~a

zasebno odpravo, boa seveda stulalnajti najeenejlo varianto. Glede aanjznanib pod[o~ij, vrednih alpinistič­

nega obhta, aenia, da je zelo pri­vlačna Aljaska. Ta. le ni storaj nič

Darej.ne;a, gore pa so zelo izzival­oe, napri.er 3000 aetrov visoka jugo­vzhodna Itena "ouDt LOO'ana. Zeloz.ni~iv. je tudi indijska Himalaja. Vseverni ,teni Kadar DODa je napri.erogromno mo!nnst! za prvenstvene s.e­ri. Ciljev pa je tam le ogromno.Hkrati pa je to tudi zelo dostopnopodročje, aaj je do naj~olj oddaljenebaze najvel:! J do 4 dni 1I0da. Tudiclne za vrhove niso pretirane, zadovoljenje za vrb pa je treba poskr­beti katino leto prej.

lJ: Kaj pa čilski Andi?fODe: Tudi tam je le dosti zaniMivihvrhov. Možnosti so naravnost odlične.

Dostopi so zelo dobri, k~atti, največ

dan hoda do baze. Vsek.ko~ pa taa popoaenu in vabljivosti izstopajo vrbo­vi skupine Paine. Ko sva bila s pri­jateljea v Patagoniji, na jib tudilelela obistati, vendar sva iae1apre.alo denarja. Glede Antarktike pamenim, da bi bila odprava tja zaalpiniste zapravljanje denarja.

Al: Kako gleda! na prihodnost alpini­zaa in pleza1stva?TODe: Menia. da se ne bi Dikoli s~eli

zadovoljevati z dose!eni.. teleti biIllorali vedno več. To velja za 'lisealpinistične zvrsti. LetoJnji zi.skivzponi so odlični, vendar so tudiraz.ere za ta čas zelo dobre in jibje težko pri.erjati z ziaskimi raz~e­

~a.i napriller pred tre~i leti. Vseka­kor pa so to kljub vsemu zelo dobrivzponi. Zelo selil navdu.en tudi naduspehi nalih !portnih ple%alcev. Kis­liII, da kaj takAnega lahko dosežeA les t~4i1D. delOII, t~eningolll, tUdi spravilno prehuno Najbr\! bodozačeli tudi v klasičnih stenah prella­govati le te2je SIlICri - no, to sesice~ že dogaja, vendar .lsliJl pritea na najtežje s.eri tUdi v pOlllenuIportnega plezlnja.Glede odprav pa si !eli., da bi pri­pravljali či.ve~ DanjJih odprav. Na­mesto ene Iločne odprave bi lahko

pripravili 'e~ manjlih. Alpinisti qHimalaji in dru~ih visokih gorstvih2elijo prellla~.ti čimveč stvari naalpski način. Kislim sicer, da sevseh Slleri ne da preplezati po alp­sko. vendar pa ta način prellagovanjasten tudi v Ri••laji močno napreduje.Pri SLmelll alpinizmu pa bi 2elel več

človelkib odnosov na odsekih. Alpini­sti bi aorali spet bolj spol tovatičlovelke vrednote. Nekaj bi 1I0n.linarediti za medsebojno zbliževanje.Pri tell ne .isHs na zbiranje pogostilnah. teRveč na skupne akcije,da bi hodili skupaj.

11: Alpinist si že ka~ netaj časa. Seje odnos do a1pinizaa v tell času

lločno spremenil?TOne: Na Vlak na~in! V telil času se jeaočno spreminjal tudi ROj lastniodnos do te dejavnosti. Plezati semz.~el leta 1976, alpinistični in­It ruk tor sem postal leta 198~. zasabo imam nekaj eanj kot 400 vzponovin .orall reči. da sell % alpinizllIomzačel bolj za hohi. Začutil aem nekonotranjo potrebo do te dejavnosti.Kasneje se je pojavila lelja preple­zati ka~ najtetje slIleri. sledilo paje obdobje, ko sea hotel priti načilllve.::! koncev sveta. Danes ne vidimslIIisla samo v plezanju, alllpak tudi vpisanju vodnikov, vzgojni dejavnosti.PlezaM bolj zaradi dieta, čeprav biželel narediti le kaklen zelo dobervzpon v Bimalaji.

11: Za konec lIIe le zanilla, kaj meniJo plezanju na čas, tekaovanju v alpi­niZMU? Slilal sea za nek tvoj izredenvztr.jnostni in hitrostni podvig.TOne: To je bilo pred leti, ko selll ses kolesom pripeljal iz Sentjurja priCelju q Logarsko dolino, od lam peltekel ne Ok~elelj in do Stebri Sta­jerske Rinke. ~a splezal, gestopil inse s kolesoa vrnil dOBOv. Začel se.ob peti uri zjutraj, ob os.i urizvečer pe sea končal. za vse skupajse. rabil IS u~. To je bil le nekak­len preskus 1I0je sposobnosti. Sicerobčuduje~ povezovalne, hitre vzpone,vend~r se ai to zdi preveč tekmoval­no. Alpinizem zali. ni nikoli premago­.anje n~sp~otnikov. tek.ovanje. ampakle preseganje samega sebe.

Spraleval je "iro Stebe

sposojeni intervjuVAnA aUTJ:IRICt

Vanda Rutk1ewicz se je rodila U4).leta poljski druho! v Litvi. Povojni so se preselili v Vroclav. Ta.je na visoki tahoi.ki Joli končala

Itud!; elektronike kot diplomiranainhnieh. Od leta 1982 hvi kotsvobodu. alpinistk. in fihskaustvarjalk. II Varlavi. Do sedaj jeposnela pet filmov in napisala knji­go. Njeni pome.bnejJi vzponi:

1962 plezala II Visokih Tatrah;1968 Trollrygen, Vzhodni .teber, prvi

hnsti vzpon;1970 Pit Lenin (7134 ml v Pa.irju;1915 Galerbru III (1952 _Il, prvi

vzpon, vodja ~elaDe odprave;1918 Hauot Evere.t (884a II), kot prva

Enopejka;1982 poskus na 12 kot vodja fenske

odprave;1984 poskus na 12 kot vodja !enske

odprave;1985 Manga Pubat (8115 II), fenska

odprava;1986 K2 (8611 ~l. prvi fenski vzpon z

Liliana Barrard;1987 Sila Pangma {8047 ml;1987/88 poskus tenske odprave na

Cerro TOlle.

Bergsteiger: Preden globje pO$e!emo vvprahnje fenskega alpinizlla, se mo­rno vpuhti, ali sploh obstaja,kajne?Vnda: Seveda obstaja. kator hitrogredo tenske plezat v oore. llUDOopravka z fenskim alpinizmom~

B: Pa obrni.o vpra5anje Malo druoa~e:

fenske so dosegle v a1pini%IlIU veliki!uspehe, od na.jvUjih gora pa. do X.stopnje v Iportnem plezanju, kjerdekleta skoraj ne zaostajajo u tin­ti. Vpralaj.o se torej le enkrat: aliobstaja !enski alpinize. ali le !en­ska v alpinizmu?ir: Tako eno kot drugo! V vpnhnjugovorite o alpinizmu, osehno pa mis­lim, da .oderno športno plezanje vanjne spada. Alpinizem je naDre~ povezanz vzpono. na vrh. $portni plezalei pavrha ne potrebujejo, le gore ne.Plezalste tekme se navsezadnje prire­jajo tudi na umetnih stenab. ciljšportnih plezaleev je premagovanjenaj'i'e~jih plezalskih te!av, ne pagore. Ko je preteUa, odnehajo in SI!preprosto sputijo dol. Zato 110Ulla,naj po .0jeD .nenju. jnno ra:liko­vati lu·d Iportnim plezanjem in alpi­nizmom. CI! se nave!e.. na vaše vpraša­nje: v skali in ledu nit jih vrhov inizvl!n gora so tenske dosegle lepeuspehe, ni~ bistveno manjše od lRO~­

kibo zato je tudi toliko zvenečih

imen. Pri teh vzponih je pač potrebnaiuedna plezalska sposobnost, vendarnobenega poznavanja gora. nobenegatveganja in z njili povetane odgovor­nosti, nobl!nih organizacijskih prc.­bIemov ter odIo~itev. V plezalskemšportu je veliko dobrih deklet, obču­

dujem jih, li. kakor hitro i.amo oprav~

ka z najvišji.i gorami, j~ hnskbistveno Danj.

B: Jlo, omejili se boao na alpinizem,vključno z vrhom, in to na ženskialpinizem. S kakinimi težavami se ~ri

tem sre~ujete ženske?V: Najprej naj povem, da so razsodnikgore. Nji. je prav vseeno, ali nanjeplezaj o ženske: ali 1I0~ki. POlloji soza vse enaki. Polotaj !enske na gorije najprej zanimivo pogledati sl:oziprizmo njenega socialnegil polotaja vdružbi. Tu 5e rojevajo problemi, kiso na gori dodatna ohremenite'i' zanas. Prične 5e te pri sprejemu vodpravarsko mo!tvo. Saj ne gre zadiskriminadja, bolj za odpor doneznanega. tujega. Te druga~noliti sona odpravah ~e posebno usodne, napri­..er nekdo, ki govori tuj jezik ali paje po zna~aju ~ovsem drugačen. Vse

sposojeni intervjut.!.~., ki jih ~r. feDlt. pre.loati,kor.aiaijo y tej o&li razlieaosti. Topoj••ojuje todi zlni.i" poj•• : fenit.se ul odpran odlobjo neiao.a ...0

Itupaj • prijatdje. aU aoh•. TakoDilo en.topr.yua ud.lehatt:, tuditadaj U. ko bi to JlO Ipo.obnosti1IIbllo bile •••

B: Zakaj al goyorite o fiziololtib inp.111010111.111 razlitahl1: ler .0 po aoje. drugotnlga pa.eal!Poglej.cl "aibolona plat: .otineij"je aa ne enab. torej Inlto rulH!­Ol. Pri obeb Ipo11h gre pee ZI enatotirot .petter pobud. rizioloJka [az­Uh '0 eulte pri alpinizllu. tot pridrugih Ipo[tih. 'ajbolj'i .'pinl.t bo,edno boljti od najbolji. IIpini.tke.Tah prieerjave se oIlploino dohjole ••d najboljl1a1. Poglejte rIor.nclcrtU!tb-Joyner. " Seulu je d018gh,hr je ,.eini loltih nedosegljivo inje hkrati bolj le od svetonib rekor­dov &tletov pred leti. lIto velj& ZI.

lenlU &1piDize., kAr je bilo pre420, )0 leti ZI. aolke lle40legljivo,duel IInlke zaorejo. Dobro, telesueudike bodo ved.Do obst&jale. C:e aojkoleVI Ile.. 40 Ul ta jar: ea&ko, boIII koucu votovo .anj z.abau. Patpla~.. viljo ceno Z. i.ti doselek. Topa le us po.eni, da l'. za vrbue.po.obua!

a: Gotovo PI obstajajo razlike, ki .0tlnlk.. v prid?1: $uld& obst&jajo, kontIlo jih ai.alo. 1. pri alpioi%lu niso odlo~ilne.

teni ke i ••ao VI~ ••JtobnlV. tki,.,lord. l.hko uto n.drU.o d.ljJenI.pore. Zdi se .i tudi. da je p,ihi~­

Il. odpornost pri lenstah zelo vi,oka.Xe bi p. si up.l. trditi, d. jI vilj.kot pri .onih. Kisli., d. se tenakebolja obnelejo v ek,treanib okolil~i­

nah, morda zato, ker prete~e nev&rno­sti ne s&:r:nlv"jo t&ko z&vestno ...

B: Pome.bno ,pralanje pri odprlv&h .0.ed~lovelki odnali. Velikokr&t Itebili IIdellleuka odpr.. , t&ko .ehnibkot hnskih. 11tere r&zlike so tua&julllejle? ("Uneg& po.ena so te­d&j 0400li z .oiki.i?1: Ti odnosi so precej zapleteni,veadl[ jib ~ poskulala rar:juniti.Prvo odpravo Y 8i.ll&jo lea vodila1975. leta, a& Galerbrua III. Slo j.

deset n&jboljlib poljskib &lpinistkib ..d•• dpinistov. Ti so bili p0.­

sebno aoltvo, U gI. je vodil J&IlIIS%anyukiedez. V.. udele!enke la bileodli~ne &lpiniltke, ki pa so do ted&jbile le na .ehnib odpravah, tatratp. so bile pni~ v neti povse. S&aO­

stojai fensU eUpi. PojnUl. SIt jevrstI. probilIO', tika z..e tot ,odjo,kot za ostale udelelInlI. Precejsllbo 1..0 le pazIlIlI, nekatere lebetno, problea, ti j. na splohopere~ pri hnelib odprnah. TudiiztuleJIj ni bilo veliko, dl bi seu~ile ne prItIklih napakah. VIndirai,li., d. nas je tedlj uspelo pre,"­gati ue telne. Hah skupina jepre!iveh, le danes le IIr.l!ujelllo,stuPlj pleza.o in hodiao ni odpr&'le.Zdaj labko v troje Iseje in igraje seprelivi.o vel teden v sneIni luknji.

B: Torej VldDO drli, dl so !enske vIOlkib .oJtvib nekaj tujega?,: .Ijbolj je 04visno 04 teva, tatlulje tealIh. el je bolj aukota od­prave, ~e so njene obieije .ajbne,el izhren !eDlko toplino iD dobrovoljo, je SI..dl dobro4011&. lOJU.netako aldoael~a dOlI. ee pa b~e bitieDakopraven ~h.a in je brez lah &liprijatelji kot nekaklnega zal~itDika,

.0 stvari druVItnI • .ikoli ne boeaakovzedna, tv.~je.u libt.jl•• eeh~I, da jo ItOltvo sprejee tot plt­tnerj&, pri he PI De razdaja nojeInskosti. 1Ibto to pripelje do nl­uspebl celotne odprate. PO IOje. jenljboljl. reli t., s.-ostojna lenstaetipa v okviru tih odpru•. e. obeskupini delujeta ..uti zase, v lut­ne. te.pu, pote. je konflikto' navld­oo zelo ,"10. ee je taka len.ta ekipI.u3peln&, II !lbko kasneje pov.ell3amostojno loti svoj ib podvigov.

B: Toda na GIJerbrusu III kljub nal!r­tu ni bilo titO?,: Tedlj IlU! prvi~ poskusili Il telilpristoPal1.1lili PI so le drugi pro­bleai. Kolki del ni isel dovoljenjiZI vrh, zato SlO ,,"j forlalno delo­nli skupaj pod soji. 't'04stvo•. Tudivrb, naj,ilji le neosvojeni v Ri••ll­ji, ni' je bil pr.,.~ poaeaben, da bikarkoli tvegl1i. Vr..e naa ni !lo naroko, tako dl. S.O se odloei li Zloskupno delo. Dion es ai.li., dl. saonaredili prav.

sposojeni intervju1: Precej drugaee je bilo nilEvereetu, tajne?1": Tisto je pa bih. aol.h odpu..,tjer .e. bila eD.kopraveo l!la•. Ia.lasea tudi neka.tlllo prltdlloat. ter jebil ul! cilji odpu'fI!! hoaU 'fZpon.To pa ja tolege s.veda dr&li10. PI%i­li .0, da .i v~b. nilO podarili in laaoje obveZIlosti ll.t~eIlO nadzoro'ali.Tudi tistih 15 ti1ogra.o. Itrue, kise. Jih M)uh ZDUliti • dvojlo. Toh bil predpogoj. da sea % npolloasplob labko poskusil ••

1: Oat.uiao Je ••10 pri odpra.ah, taj,e je .pre.enil0 pri njihovi iz.edbi?1: Velike etape4idje so prltuk!oat.Dane. so aktualne .ajbo., till.Deno ine..OVQO Dezahtevoe odpravIt, kjer imavečini aU ul udeldend _oblost Z:I.

vrb. Wa Sili Jlangai nu je bilo tri­naj.t, .olltih in !end., bili ua izo••ib drh". PrerolonU 10 nam u­lita teh"., il jih eploh ni bilo.Probl••i 'elitih odprl.' '0 .i.o, z.top. se tale no, in sicer .n.topra,no.t~l.no,. To •• je j ••no potez.lo na K2lete 1986. Osea odpr.' je bUo n.gori. Abruni je bil tot ('ut. ,.utu. tjer •• ljudj••re~ujejo brezpozdn.n. Sen.da .0 bili tv.di aednjiai prijatelji, e pra' tata D.sa.n­('i, tujci. In lo ti pridejo, tela'e..li jb .orno poa.g.ti? Ui nodolini lrt,.o,.ati lutni ('ilj. ul.terega .'0 potrebo,..li 'elita n.po­ro,. ~••a in deaarja. In obratno: alil.bko s lastno libkoatjo gr••o nagoro ill t •• obre••njuj ••o drug.?Zu.koprullo.t .otnih je po aoje.en.to neet1~n. tot lehto.iaelnost.ibkih. Prav tsto je , nuprotju %.tito pri~.konti, d. bodo drugipostavlj.li tabore in Dapanjali vr,i.Na K2 j. bilo akoraj titO...

8: Zd.j se Ite pogovarja.,. o .arti, st.tero 1I0uao tali zgoraj r.tun.ti. oe.rti prijatelja, nesn.oca. Dlvsezl4­nje o noji. Valter Pluu je napisalknjigo Soplezalec s.rt. Kej aeDite otea?1: t. 26 let hodia v gore, v tea času

••• iJgubil••0 prijateljev, nekateriso ai bili aed najdn!jtai. L.hko ae'pral.te, n.taj ne a.hu. TIf. oise.storila lete 196., ko je p.dla eo•• 0Hb prij.teljic, zatej uj bi tonlrldil. t.so.je? llpioizea je postsl

del .oj.g. !i'ljenj., tata tot spaojein hran•. Moj strah tljub sre~..je. asartjo ni 'ečji••ord. sea paaet­nejJ., pre,idnejJ•... Seveda aoraao otea r.%aillj.ti, posebej k.d.r ljudjeuairajo po neuane.. Vsakdo IIOra spre­jeti noja odloei tev. Ne aorea p.reei, d. se ne boa nekega dne odloti­la drugače in Aeh.l•...

1: tataj pravzaprav plez.te?.: II. trat ko: hr to r.da poene.lObst.ja p. tudi d.ljJi odgo'or, prav­%aprav pet re%1ogo,. Prvič: pleuAjeje Iport, ti g. ia.a r.da. Drugirazlog 110 ljudje, ki jih tae rada,t.ko partnerje tot natljutn~ snance.Tretj. je nanva. njena pran lepotagovori .nogo juneje. kot doaa nanajleplib .likab. Ce trt ič: t,eganjein pustolovičin., oboje potrehujem tanoje fi,lj.nj •. In peti~: 1110lnost,da ..a kreativoa navnen, da napilelItnjigo, posn.ae. film. Pri te. 510­stul.. ratUlleti in ne le popisati.

1: Po odgo,oru sodee Diste pni~

odgo'arjali na to ,praJ.nje. Alini. te kljub 'fSej junoati in pre­prit.nju i.eli td.j občutta, da biu.aenjali sceno, red.o %a zeaeljsketetaje ali globine oceana'?Y: Kot sea te retla, ia.. r.d. t,ega­nje in pustolo,Jeino, Jato ,ea nekoetudi sodelo'ala n•• 'toaobilskearallyju. Ile aorea reči, da ne boanetega dne res Ila na julni ali se­,erni tetaj. Vendar boa t gor•• i,.dno o.t.l. v telni :l:veti, ter ,eajb privr!ena. 'Zato ,e vedno trudia.topiti torat oaprej.

8: laj so potemtatelI natrti zapribodnolIt?Y: Potilli ball Ile li poljsko odpravona Jalung Kang, ki je stranaki vrhKangteodzenge. V 1I10ltvu bo lest 1I0J­kih in Ewa Panejko-Pankiewict. travenbosta Je dVI ra%istovllcl iz Goettin­genI. Ce boao uspeli priti na vrh, boto pni zimski pristop nanj. Ce bokatere iued n.ju prUle gor, pi boto tudi prvi ziaski oseatisoč.k %1tensto.

1% Bargsteigerj. prevedelIlei Rotar

sposojeni intervjuLUISA IOVAn

Rojeu je 27. julija 1960, Itvi IICarezzi (Karerpass) s 8einzoll Kariac­bujem, pozi.i pa občasno II !lestrabpri Benetkah.

Luisa

Il:ergsteiger: se je vse stupajzačelo?

Lui.a~ Pred štirinajstimi leti, naza(:!etku selil plezala z očetoll II pIe­nInih vrtcih. nato seGl v Dolomitihnet.la nehj plazalcev . ki so llIevzeli na tetja vzpone.Catberine: PIeZIm od štirinajstegaleta. te kot otrota so me star!ijemali s seboj II Fontainebleau.

B: Najtelji vzponi?L: V DoloIIitih nekaj Jlrvenstvenih IIMarmoladi in II Heiligkreuzkoflu, prVIponovitev Ribe, pOllltnbno dolivetje paje bilo solirinje Vie Irme pri sedem­najstih. Pri Iportnelll plezanju so .iuspeli nekateri vzponi z ocenaIIi IX+in X-, tudi kot prve proste ponovit­ve. II Ameriki sell uspela preplezatidwe smeri ~ oceno 5.1J.C: Z osemnajstiIIi sell preple:r:alaAllerBko direktno v zahodni steniDruja. V zadnjih letih se ukvarjamiZključno s §portnill plezanjem. Naj­večji uspehi so Elixir (Sa, IX+!X-),IlolIlllIe Programme (8a), Choucas (8a+,X-), vse Il Buouxu in sallli:l:dat (Sa) vCilJoaiu.

B: Najljub~a oblika plazanja?I.: Vsehkor Iportno plezanje, ker Ilevzponi na lIeji aOlJljivosti boljlIotivirajo kot plezarija v velikihstenah. Prl !portnes plezanju so tudipravila povsem jasna.t: Najraje plezam neznane smeri Dapogled, rada pa tudi !tudir"lIDajtežje probleIle.

ClTBElIlfl DESTlVUoI.l

Rojena je v Oranu (Alžirija) 24.julij,. 1960, livi v Parizu, občasno

pa tudi v južni Franciji v bUHniBuouxa.

Catherine

B: Profesionalka ali a.aterka?L: Me prvo oe drugo. Uradno !ItudiramlJeologijo, potelI sell tudi gospodiDja.Ampak trenutno lahko liv111 od reklam­nih pogodb.e: Tri leta in pol selil f:e profesio­nalka in zasluf:illl res dobro. Imall petsponzorjev in sodelujem z dvema fir­aa.a plezalne opreme. O .eni je iz!latudi knjiga. Po formalni izobrazbi pasell psihoterapevtka.

B: lli so !enske sposobnosti z:a ple­zanje lll.anjie od moikih?L: Ma splo!lno so .olki v prednosti,saj illl.ajo ve~ .oči.

e: tenske so gib~nej!le in imajo pogo­sto tudi boljlo tebniko, predvselI znoga.i. Kar se ti~e fizi~nih zDoglji­vosti pa bodo razlike vednoobstajale.

.: S ko. raje plezate, z 1I0§tilli ali!eDskaid?I.: Nobene razlike ne vidiIl.c: Z oboji_i enako.

B; Kateri pa so veliki cilji?L; Svoje lIeje bi rada preaaknila karnajbolj naVZ90r. Konl!no bi rada zlI.a­9ala na mednarodni tekmi.C: 'J decelllbrl.l se. posnela pleulsJtifilm na Tajlke.. Letos bi rada pre­plezala Sller :r: oceno ab (X) in bilana tekmovanjih čisto pri vrhu.

Po Bergsteigerju priredil Alell Rotar

Ci.bolj je neka .portna panoga ple.enita. tea lIanj iaa gledalcev.

alpinizemGAlfG()ftI, SLUO nau:, DOBlI ftI'Om:

PodrlX!je ~DlI'otri je za liU ivo. WUDin (UD alpinistično najpolleabnej.epodročje v indij.tea 4elu Rimalaje. VpreteUelI letu je II:ljub sllb.llu vre­••DU to področje obiskalo 25 tujih invel! 4c.ačih odprav. Cilji odprav sobili pred.... Ib.giratbi 18). ~ivliDg

(5) in !belay Sagar (5). Iz vsega karae je v te. delu Ri••l.j. dogajalo vletu 1988, 8e j.sno tall.jo .llerirazvoj_ .odab.ega hi••laizm.: raz­iskovanje, plezanje prvenstvenih sae­ri Da alpsti način in prosto plezanjeekstreano telkih sten!

DBYIIII VUO'II, nTIIIBTt&l& SlIDI

Bolgarska odpra,.., ki jo je vodilv••il Gurn, je 13. oktobra končala

svoj vzpon na toto P 6038, tar je bil.,erj_tDo tudi prvi Vlpon na ta vrh.Doseglo ga je oeell članov odprave,.ed nji.i tri !enate.Satopanth (7075 III &0 Jugoslonnipreplezali po SV grebenu (AR )0).Prvotna na.ara, praplezati julno ate­DO, ni uspela zaradi alabib raz.er.Tudi SiviinO' (6143 .) in Tbalay Sagar(e90~ .), sta bila v v pretekle. letunetajkrat obiatlna, vendar je slabovre.e zavrnilo prav vse poskuse pritina vrb.Maju.pelnejli v sezoni 1'88 pa sobili Italijani, ki jib je vodil Gian!'Iaria Mand.Ui. RelUi so problelljuhe atene Itedarnathe (69'40 .). kije Tletih 1981-87 ve~krat zavrnilaIlolla. japonske odprue. Italijani .0preplezali 3500 • dolgo in 2~00 Ilvi.oko a••r z oceno III-IV, Resto Al,znaklonino '0-75°. Vrh so dosegli 6.septeabra. UdeIe!enc:i odprave; GianBatU.ta ViUa, Lorenzo SaUa inDowenico Chindallo.Druga italijansta odprava je preple­zala prvenstveno SRer D.I Vaauki Par­bat Soutb (6102 a). Vrb .0 4. septem­bra, po treh bivakih dosegli Tic1aao

Cantal...saa, !'Iarcello eeci in !'Iassi­.0 Karch.gianni. Ocena slleri : V,'ilina 1500 IR.Tudi na Bhagintbi II (6512 Il), jebila preplezana prvens t ,ena smer.Preplezali la jo Poljaki 28 .sept..bra.

PLnllIJE l' lELIIIB STIIWI

Aaerilko-novo%elandska odprava, ki sojo sestavljali Geof in Mark Gabites,Bill linO' in Don Stevenson, je pre­plezala zahteven JZ greben BhagirathiI (6856 Id in dosegla vrh 16.septeabra.lovozelandaka odprava je v sedmihdneb preple%ala čudovit JZ steber naBhagirathi III (U54 a). Vrh staCarol McDeraott in Pbil Castie doseg­la 20. aepteahra. Verjetno je bila tolele druga ponovitev, odkar je sllerprvič preplezala Ikotska odprava.Sirjenje lportnega plezlnjl v Hi.ala­jo se nadaljuje. Kajbna jug05lovanstaekipa pod vod.tvoll Fr.nčka Kneza, jepreplezala dve ek.trellni sIlIeri vvzhodni .teni gore Meru )forth (6460.1. Desna s.er je visoka 1200 • zoceno VII. ~eva smer, ti so jo poille­novali Jutranja Jarja pa je visoka1000 11, illa oceno VIII z dve.a mesto­Ila AO. To lita tehnillno najbolj za­htevna vzpona v indijsti Riaalajidoslej.Tudi ••učarji niso .irovali. Devetlllanov indijake voja!ke odprave je.Ilučalo % vrha 6831 • visoke ledarD•••.

Posledica velikega obiska gora pa sobile Itevilne nesreče. Ponesrečilo seje "eč kot deset alpinistov in no­aallev. Najhujla nesreča se je zgodilana Gangotri II (6599 .), kjer jeti"ljenje izgubilo lest lllano' indij­ske odprave.

Za AR pripravil Jozef Myka,prevedel Srello Truakelj

alpinizemOLI Imo TOia

••d led_Dite. Baltoro • larakoru.u sepno Y nebo brezltevilni, nad 6000aetroY .hoki gruitai stolpi di,jibobUk.V zadnjih letih tja odbaj.jo It.vilneodprave 10 odpra'!ce z ••litia! ciljiiD upi, ••10 p. jib tudi uspe.Uli Biabo je aed Dajt.fjla! graoitni­_! Itolpi nld 'altoro•• Od prvegaonaj.oj. S. julij. 1979 11aeri~'Di

~ObD 101ke11y. IDO laut, li. Schaitzin Bill rorr.atJ so •••,i o.,toti na6109 aetrov viloti atolp tonč,li brezu.peba. LInito poletje IiJI je uspelotr.. Italijano. iD er.au Tiroleuoa,ojiti drugič:

~Z. DAai j. oqroana gora birokracije.ti sao jo acrali preplezati ., .aval­pindiju, tod, pred oui je Je boljGOVOeO, ,erigl gora, lIratorua. IzStarduj. ae od.pelj ••o: Jton.nna !!au­trioi in Kaurizio Giordani iz Trenti­ca, RI\)riz:io Veno iz tenetk in lurtValde iz Bruoec:ll;a. rrih:trt tocehhta oah opre... Skod pu,to, la.­nito polrajino, delno poralčeno •travo in gno,jea, Ile po }letih urahpripelj ••o do oue Iredi la.nitepulčave: A.cole, zadnjI n. , doliniIlaltoro.•ajueao no..če za !elt dni1120 DR U Dolnjo 25 tg), končoo

hblo odrinelK).'ečlnt aon.o preko deročib gorskihrečic, pri č..er je uh nljtečj"

Itrb, dl ne bi kdo padel , vodo, karbi bhko pOlluilo predčasen konecodprne. Srečuje.c alpiniste. ki nn.čajo. lfjibo,i o!(Jani, utrujniobrazi DU pripo.eduj.jo o brezu.pel­nib nl.lolib, .labih razlIerah inIl.bea n:elleou, ti .lada v gorah.regl občutiao tUdi .i • doHD!. laroa}lrej deluje v pototih in DOIIČi .epuntajo. Večino.1 de! popoldne pren.­ba za tratet ča., da grelIlo labtonaprej. "etaj IH' .onca, potel dei,••e, tudi Inlg. Do.etello blZO, S".greli naprej, d. bi hbral ujboljlipro. tor ZI tabor. Bil nlj bi objek­tivno ••ren prd. ne,arno.t_i, I:':e PIbo tudi idealen za nal Itart, bolllOddeli.V nl.protju z ,el:':ino tar.lorullstihodprn. ti nutatujejo nb % velikiIIIte.ilo-. 00.11:':.. , ~ .i po.ku.ilina alp. ti nlčia. Ve...terial boIio dobregI in .Iuj odnesli ...1. laj to

pOlleai, ugoto,iao llle 0" 5800 .,tjer Delo na,%gor pOllatojeoo bazopoat••iao pod .eratu podobno opa.tjo.riti nojegI hriba le nino dOlegli.lIeltonl:':no dolgo, predvsel pa objek­tivno nevarno sneino velioo 1I0r.lOprečiti, dl pridell.o pod nojo IllIr.Vidno polje .e s po,ečlnjell viliaegore zaaako. iu potel too~no .tojilllopod 'zooljelll jugo,zbodoega Itebra, pokater ee belilO plez"li DII 'rh. 5ele.edaj 'idiao njegove pra'e di.eozije.lal pr.i pOlku. oltane v pre,ilnih, zledo. io .0190. napolnjenih počeh.

Zdo.tnih ISO _ 'iline sao napra.i1ido pozo.g. popoldne.", ko s.o seaaraU obrniti. I"j peaeni pon"tellTo je zaje.aoje zraka za na.ledajiposlus. Ked boj o , tabor pogled••oazaj nal steber. Zares je te!a.en"zalogaj". Toda 0"1 elan ostaja brez­aejen in , IIIhUb .e te vidillO lIIedzadnji.i korati proti vrblI, v bishllpa lao le zelo dalaI:':.Vr..e .1 zelo :poslabla in oe,arnostpI"zu .e .eč" iz ure v uro. En teden'.0 • ,Uilllk•• taboru. Hrane inpijače nanjtuje. Ilauj, bno! "Oehe blUo" prId lIaurhio, ko 1'0 ritidrsilloo po l.dnih 11ebovib lidenikiBsItoro. Trije doevi počitl'I k.alllpo.tanejo dolgo~asni. Svoje oa.d\l­lenje prene.e. O" brano in pija~o.

Staloe preba'ne te!a'e so pote.plačilo :n to. 11. jllnija se nueizbolj la. Zve~er prijltllji odidejo vvilinski tabor, '''111 1'1 ostane. vu.doboi bazi. Zjutnj see JI(l IUri inpolurni boji tudi sa. pod ruolI. Pokrat k•• po~itku z,,~oeao. Vre.a jehnt..ti~ool"ečinoaa Maurizio io J:ollnna pleuhtot drlll1'" Brn zadnj eg. oi pneoo,,!Kdo je to rekel? Kogoče ju. 1(0 u­gled". pre,ilen kalDin, se .korilljbs.. noje hjne. Pla.tične čevlje

dol in plezalaike gor. Saao pet lIet­ro. o"red1., potall potegue. ns daolut,ice. Ja bilo to A2 "U le 11 ,ocenjen,lni lest'ici ZI tehnično

plezaoje?2:0. jllnij. lIaa ra:. se je nekolikopolo!il, tode grlnit je zelo gladet.!aurhio pleza pr,i. Globoko aorapose~i , s'ojo Ikatlo za tehnično

pleunje, toda potea gre le le ,.,.drolll. Prebod le.o, toda po.sod

alpinizemgladke, z led~ pokrite platte. Preo­Itane •••0 epust ••• sneloi polički tar udobno bivaki­r••o. Vstajanje je Ilorl. V.lta milicaboli in pod Dohti 10 krvni strdki.Pri odhodu v••o: danes ali oikoli.Vrelle je epet fantutH:no. Po 150 IIteltega Tzpanj.oja lao .pet pod glad­killli plo.t••L Po des.tih metrih jeKaurizio 8 8vojia1 klini na koncu.Torej spet vrtanje. Petkrat moranntati, da iuiH prebod. Hudi~eyi

treapeljci in a.tulji edino pOIll.gaja.brz:uju. to do pasu rije. po SDel1UOl polid iD Uitec prostor za .to­jUte. lanno. utrujeoo pove, da jekonec nvi. Zavp1jem. naj prive!edrugo. Zdaj. tit pred cilje. ne de­lajao napakJ Nekaj »etrov pod oajvij­jo tot!ko tODtno "Varuju'"

.n. junija ob ledm.ib neter stojimonI 0&jvilj1 totki Uli Biaba, .rtvoutrujeni, toda n.l!ni. Drugi ekipaImo, ki ji je uspelo osvojiti ta vrh.To je nepopisno l!udovit ob~utek.

Zal!enja se .raHtL Do polnol!i seIpull!llIIO in ,kuIImo biti pozorni. dale vrvi ne bi zataknile, ker bi telkole enkrat plezali nazej. se zadnjil!binkiraao in potelI I8stopiao v vi­!Iinako bazo. Vsak nese 25 kg te!&knahrbtnik, via opreIlo, razen klinovza spulčanje, ter bol!no pustiti karnajaanj sledov ZI. seboj.Jesti, piti, posluhti glasbo, poU­nti. ull.jati. Ja, sedej imuo l!as.l!eprav 10 nad nami Ilogol!ll.i Trangoatolpi ... te na zal!etku odprave seale ves.lil tega trenutka. ft

Iz Bergateigerja prevedel Toni Pape!

1 Aaerilka aaer2 Italijanska ••er (VII, AJl

Slr:id sta iz alpinistienega vodnietaJana (ielkowskega

W!STlRM 8ALTORO KUSTAGB

okrogla mizacr: UlTI%IUJ GOISU l'ODIlD. "IIII II ,uDI UJ!

Pri undaiJt..-u l1piD.i.ti~aih uzgle­dov s.o ...e~tr.t ,1il.li predloge, nljse lotiao tudi proble.uite gorskega'odai.t ..... SIJ ta dejinnost .oenozloltaj. ZI ...1090 ia ae.t~. t.trlae­ga naj bi i.ela " narodu, :ti le ru­;111. za aarod phaiReel'. Oa bi setar najbolje seznanili I .r....rjo. "0se odloeili za pog01'or 1 10.IDO.Roba.ca ia Sta.etoa kleleDCII, vodil­oi.1 ~l.no•• Podto.isij. ZI gorsto..odnUtvo. Upuo in prie.kuje.o, dabolia o taj probl••atiki ueeli [n­.illj.t1, pred••e. pa da bodo sprego­vorili in tudi kaj naredili le drugi.ti la ne btr.enkoli ut!in vezani zgorski. VOdDiitvo., laj Je strajnieu. da se rlz.ere na tell podroejupoprlvijo in Ipte.enijo.Z obUl se je potonrjal Ilira !tebe;treba p. je Zlpislti, da at. 1000vor­nih. le zlasti loaan Robas, dobilivprlllnja le aalo pred z.1~etkoa pogo­,ora. tlko da odgovori .0Go~e ni.otako pretehtani. kot hi bili, ~e biiae1a ve~ ~ISI za raz.i.lek.

11: Xlko deluje organiudja gorskibvodniko. pri Das?lobu: Deluje kot podka.isija v okvi­rt.l lotlisije za alpiniulI pri Planin­ski nezi Slo...nije. Del. po doloti­lib svojega statuta in aenill. da vdanih raz.erah dobro deluje. Ce pa jeto vprlllnje .illjeno kot, kiko dela­jo gonki "odniU pri oal, 1I0raare~i. dl jih je "e~ina aktivnib vIVojih alpinistU!nib oG,etib in phl­nin.kih drutt'Jib; Hgajajo nove pla­nimsb in Ilpinisti~De kadre. vodijoizlete in tudi druga~e .ktino delu­jejo v planinski organizaciji.IleSlenc: '0, to je seveda res. vendarbi :felel ob tell: re~i, da nu je /!asprakti/!no :fe povozil. te zdavnaj bile 1I0rali na novo organizirati. Naledelonnje bi aoralo biti trbino(lIarketinlto), poskrbeti bi bilo tre­ba za prodajo vodnilkib uslug. Sevedapa bi bilo potrebno pri polodabljanju"odnllk' organizacije ln odno'a do;ontib vodnikov nteti pri vrbu - vPZS.lob.. : Res je! Pri PU bi aoralitotno dol~iti status goukih vodni­kov. Konli bi točno dolotiti kdolabko vodl, za voduj. Jla bi IIOUU

dosledno unljaviti aoralno-puvnoodgovorno.t, u'esti bi 1I0rali tudilicenco za gor.te vodnite. 'a seznaapoklicev pri nal bi 1I0rali konto ou.rltiti tudi gor.ko vodnitt.o. Vse;ate;il zdaj ni. Statut PZS ne dolo~a,

kdo lahko vodi izlete. Ri t~no dolo­čeno, kaline izlete lahko vodi človek

z dolohno planinsko izobrazbo. oa­prilllr taj lahko vodi iz:kulen plani­nec, taj planiDIti in ahdioslti vod­nik, alpinitt in gorski rele'alec. Testvari niso dolo~ene! Zdlj lahko voditudi De 'e. kaklen kvazi,odnit! Hidolotena niti kazen.kl odgovornostvodnika, Uvel ti PI bi bilo potrebnotudi !loralno-pravno odgovornost tis­tih. ki dolotajo vodnike za po•••ezneizlete. Tudi ti '0 te posebej odgo­vorni! !aj zdaj stori kak planinskivodnik, če au retejo, nlj vodi nekizlet?! R.edki so taki. ki bi ...odenjeodklonili. ~eI eh strokovno nisodosti uspolobljeni..ajprej bi bilo treba poskrbeti zaorganizacijo gorske;_ vodniltva zapotrebe naJe planinsh orgOlnizaclJe,lele tasneje pa za trtenje (aarke­tingl - za prodajo uslug ndih gor­skib vodnikov.

Al: V Slo"eniji je ua planinskihdruite". Vetina jih" svojih vrstahniaa gorskih vodniko.... vendar or;ani­%injo tudi ideta v visokogorje inhlete, ki iIIIjo skonj alpinbtitniznačaj. napriaer zilllke izlete nevrbo.,.., vilje od 2000 lIetrov. Ali niPodko.isija za gorsko "odni!tvo 0.01­fna storiti nekaj na tem področju zavarnejte obiske gora?Robas: "ajprej je trebI povedati. daje za ,arnost izleto... doltan poskrbe­ti tisti, Jii jih orllenizira. ne paPodkomi.ij_ za Qorl):O vodni~tvo. Pro­blelll je pri uporabnikih, ne pa pdgoratih vodnikih. V,i v planinsUorganizaciji 'edo 'ti gorske vodnihin udo. kje in kako jih lahko najl­aejo. Podatki o gorskih vodnikih sopri pzs, neh plininskih postojlll­tah, snnau goukih ...odnitov sodobila phnin.ka dru!tva. vendar jihne najeaOljo. tahtene izlete pc>Gostovodijo ljudje brez kvalifikacij, po­polni plUliuti analtabeti . Dokler vplaninsti orQOInizaciji to ne bo ure-

okrogla mizajello, dokler ue bo toga. ti bo tol!iltakega vodnih in tistag.. , ti ga jedoločil ZI vodenje, se .t••ri ne bodospre.enile.Deaeac: Pri podllo.iliji .~ si pri­zade••li. dl bi stvari spreaeDjli. loje hulDi odbor PZS vodil DaniloSkerbinek. ,., D.praee 40..g11 vuj.klep, 4a aora biti pri vodenju orga­niziranib planiustih izletov. tujinoobvezao prisoten .saj en gorsti vod­nit. To je 't' phnind:i o[lIU1.iucijiZnino, ,.nd&r se ne iz••ja. aladinsti.odllil ne aore voditi izleta na Kontahnc, venlin se to doo&ja. Sankcijebi labko uvedel izvr Ini odbor PZS,vendar je to le na papirju.lob.. : Kdor vodi izlet, je prevzellI.oralno-pravno odgovornost. Tegl bise lI.ora1i dosledno 4rt.ti, pri PZS paso vprd.nje odgovorno&ti, ko so sezgodile nesreče - napri_er na Breit­bornu in roluti - zatrli, potisnili vozadje.

11: lako gorsti .odniti golldllte nakonkurenco planin. kih in aladin. kihvodnikov?lob•• : V njih ne .i4i. konkurence.Vuo, kje Dlj kdo vodL Proble. jepri uporabnikih. Posledica neustrn­nega izbora vodnikov pa so nelre~e.

lI:i51ia, da je pohvalno, 4a in.a nevet planinskih in aladia.kih vodnitovio .e planinsta izobrazba liri. II:lniacelo, 4. se .ladinski .odniti haljzavedajo odgovornosti vodenja in da.ku!ajo noje znuje prenahti tudinaprej. Proble. p. je 'II' drultvih.Telesnotulturna skupnost naaenja pre­cejilnj. sred. tva za izobralevanjetadrov, iz teb sredstev bi lahkoizdvajali tudi denar za delo gorskihvodntkov. V planinskih druJtvih sevedno Dajde denar u, dnevnice. grad­bene odbor. in izpolnjevanje dru'tve­nih planov. Moral bi se najti tudidenar za gorske vodni ke, vendar negredo po tej poti. Zgodilo le jecelo, da .0 planin. ta 4rultn D.ljelagorske vodnH~e, potea pa jih nisoplatala.lle.,nc: PlaDiIIsta drult •• precejsred.te, n..enjajo tudi Zli .Irkiranjein uurounje planinstib poti. VnaUb gouh je fe od1ol!no prn'eč

označenih in z jetlenic..i oprealje­nih poti. K•.r t~na je oz.uh, ki joj. povedal loaan, da je Triglllv z.r.-

di neltetih jeklenic strelovod Slove­nije. Zal pa z dobri. označev3nje.

poti ljudi tudi uvaja.a. Ob razlit'­nih neaeukth ruaerab so pogoji zavzpone tudi na teh poteh razli~ni.

Spo.ni.o se le nesreče nizozeaskibplani.ce' na ločni ob vreaenste.preobratu. Pri te. gre za odgo?ornostcelotne pllnill..h organ1:acije. Mis­lia, diii no.ih poti ne bi saeli več'

nilldelovillti. S te. kvariao podobonalib gori in n&rillve sploh. zr&.en Pili

porablja.o ogro.na sredstva. Meterjekleni ce fi sune priblH:no .ilijondinarje•. za vodenje po hrezpotju bikonec koncev labko naje.ali gor. kevodnih.

AR: Koliko je pri nu gorskih vodni­kov in koliko jih je aktivnih?Robilla: V letu 1988 je bilo registri­ranih 47 gorstib v04nikov, tisti. kiso ulilistriUDi, pa naj bi bili at­ti"ni. Pri tea gre za lirok pojelIaktivnosti - od vodenja do dt'la vdru!ttvih. odsekih in PZS. Podilttov o.odenjib in pla~illDih izletih oi.no.Sicer pa je po vojni priblU:no lJOljudi opravilo ilpite %1 gorske vod­nih.

okrogla miza11: lo se. se pripravljal za ta pogo­vor. sea 1l1hl podatek, da obstajaskupina z:nenib gouli:ih vodnikov. kiillajo lIooopol nad vodenjelI io da tiljudje niso zainteresirani, dii bi npri nu pojedlo le ...~ gonkih "od­nikov?lob.. : To je l!hta iuilljotiaa!Povej .i, tdo je to retel in kdo najbi bili ti ljudje?11-.<:: Tudi ju: sea preprH!an, d"to ne drli. le r.~e•• da ni••jo neta­teri goriti vodniki stalnih klientov.ti jih saai pnile.jo, ker jt. pil!nup.jo. Z;odi ae tudi, da Ir:lientj.!elijo dolol!ertagl .,odnikl, ter gaPOZD&jo po ojell'oylh npooih, odpn­vah. ker d je ustnril iM. vendarpri te. ne !Jr. za .oll.opol. Tako jepal! povsod po .v.tu. Sicer pa gredostikrat tudi za prijataljste stike.Ce vadh prijatelj. po Slovenski naTrigi.'. au pra. gotovo oa bOli ral!u­011. Podatkov o plae.nib yoclenjib ni,vendu le s tea zdaj prav gotovo neda preth'ljati. V vsej 1I0ji karieriae ni.o klicali za vodenje.

11: Kdaj je bil zadnji tečaj za kan­didlte za gorske I'od.nike i. tdaj '0bili zadnji izpiti?lobu: Idaj je bil zadnji tečaj li«

bndidate. ne .... Sednu je bil 2leti nuaj, udllji izpiti pa ao biliottobra 1988. Tatrat no dobili 8nOl'ih pripravnikov za gorake vodnike.Priprlvnilka doba traja dve leti.lleaeac: Izpit. ZI kandidate običajIlalIarediao tato. da trajajo po tri dni,nl»rlller ., tuntiki Biltrid ali aaIoani. Spoainju I •• da sao včasih obizpitih »r1pravili seainarj. s precejpre4nanji, ki so trajala od ene pado Itirib ur. Zadnji se.inlt je billeta 1984.lobas: Za izpite vedno objavbo rn­pis .. »rijunild pogoji. Običajno septijni pribli Ino 20 kandid.tov. ler1\i si,te..tidrmega izobrdev.njagor.kib vodnika." je ., raz»isu pogoj.da aorajo biti kandidati .. zadnj ibletih aktivni na alpini.tične. po·dračju. Mi pogoj, da so alpinisti,laht.o so tudi planinet. ki pa so ..:zadnjih letih v gorah opravili Daj­.aDj 20 vzponov pete tetavnostnestopnje. vzponi v balvanih 1n kratkibstenicah pri te. ne Itej.jo. lIeniao,da je bil človek, ki je l' določene.

obdobju opr..il 20 takih uponov ,večkrat izpostavljen izje.ni situaci­ji in da si je I te~ pridobil ustrez­ne izkulnj.. Imeti .ora seveda tudi1I0r.lne kvalitete in tehniko vodenj.,obvladati pa aora tudi zahtevno zn.­nje. ti 'i ga sicer najldje pridobikot alpinist. Izpitne te.. njuajo1200 vpralanj, ti p. so tako postu­ljena, dl se klndidat nekaj nauči te,če jib .allO prejtudiri.)loraa »a re~i. da je v zadnje. ~..uzDanj. kandidltov poru-no. Včasih jevsak ltel ZI do12no.t, da le čillveč

lIau~i; le zlasti tisti, Ili '0 bilidobri, la le zavedali, da aorajo svojlloves potrditi tudi z zninje•• Zdajpa so priSli nekalJai zvezdniti. celodifovei (s FTI). ki la atilili. da sejh bo POGledalo kar skozi prlte.Dostikrat niso vedelt olnov.ib re~i.

11: Kakine so perspektive gorslegavodoilt".' glede n. to. da se lllladivse bolj navdulujejo za Iportno ple­zanje, klasi~ni .lpinizea, iz katere­gi la izhajali gorski vodniki. pa jihae zani.a prevet?lobu: Vprd'oje ni pru uI.erjeno.Pri nls i •• gor,ko vodniltvo perspek­tiv., ter bo 110 pri nale. turizau"edno bolj tudi ZI prodajo gorskihlepot. Prepritan se., da se bo klzalavedno "ečj. potreba po turističnih

gorskih vodnikih, ki pa bodo znalinal. naravne lepote prikazati tudi nadruge načine. naprimer s te., da bodoturiste peljlli tudi s eplavi porekah. ali p. da jib bodo ..cdiii vpobe••lj.te j ••e. Drugače pa i.agorsko vodniltvo s 'portnia plezanje.,kupnega le toliko, dl bo kdo hotelnajeti kakeg. Sportoega plenIca ZI

vodenje po kate. plezalske. obllO~ju.

predvle. pa za učitelja »lezalskihvel~in. Sicer pa .i.1i., da j6 Iport­no plezanje prehodnega po.ena. To boPOlt alo poddejavnost. ki bo oMogočala

dOle!ke tudi v "ilokib etenab. Ce bolbotel biti dober alpinist. bo! .eralbiti tudi dober 'portni pleul.c. Tovodi" nlpredet. v pre.agovlnje lete2jib ••eri in .ten. Iz IportnibplezIlcev bodo izb.jali alpinisti.l1e...c: Prepri~an sea, da bo Sportnoplezlnj. le bolj popularno, SIJ je =amarsikoga bolj daltopno kot alpini­zea. Tisti, ki bodo dobri, pa bodoprav gotovo i.eli ve~je .ahicije tudi

okrogla mizav visokih, te!kib steoah, nlpri.erTrango tonr in podobni stolpi. VZabodni Ivropi je lportno plezanje tezelo priljubljeno in IInotH!no. Veli,da preetop iz Iportnega plezlnja vIllasični dpinizea oi tako preprostin tudi ne bo pravilo, vendar .0 tesebj tisti, ki so dobri v vlaokihstenah. raapriller Franček Iner:, tudidobri Iportni plnalci. Iz taUbljudi bo le naprej .oho nov",čitigorske vodnih. Klndidati z:a gorskevodnih pa bodo lIorali pozuti tudidruge gore, n&prber Centralne .upe.Idor pozni sallO llaoce, ne bo nikoligonU ..odnit •Robas: Predvsell je pomellbno. da bodoti ljudje tu<1i imeli interes postatigorski vodnik. Da bo tako, pa bopotrebno gorsko vodniltvo protesiona­lizirati. Treba bo y oo_eDU_turopoklicev uvrstiti tudi poklic gorskivodnik. lo bo z& vodenje določenib

izleto., potrebna .,04nina Heenea inbo človek za napako pri vodenju odgo­varjal pred sodiIč•• , bodo stvaridrugačne. ldor bo vodil, bo moral.eveda tudi zaslutiti. Noben čloYek

niaa vodenja za bobi. Treba jetinti !

AR: V nekaj turističnib krajih ­Bovcu, Bobinju in Kranju - se pojav­ljajo profesionalni vodniki za turis­tične izlete v gore. vendar ti vodni­ki niso gorski Vodniki.Kleaenc: To je res, vendar so to boljizjeme kot pa pnvilo. Pred leti sellle intenzivno ukvarjal z ...prah.njellvključevanja gorskega vodniltva vnalo turistično ponudbo. Eno leto sellse res intenzivno uJr;varjll.1 s tem.Po.ebne dopise z naJo ponudbo inpredlogi sell poslal na 54 turističnih

druitev in organizacij ter na vsaplaninska drultva v ueb dolinab podndi.i Alpa.i. Dobili SilO le triodgovore: javili so se nu predstav­niki Turistične zveze, Alpetura inIntegrala. Pri Turistični zvezi sonall obljubili po.ol:!. Skupaj smo na­tisnili barvni prospekt v !tirihjezikib z naJo ponudbo. Bil je edennajl:loljlih tovrstnih prospektav. PriAlpeturu je poseben interes zavUjul:!nanje gorstega vodni!itva vnjihovo turistično dejavnost pokualdirektor 1'Iencinger. Rezultat tella jebil, da so Du~ana Blafina vkljul:!ili vponudbo za aktivno preti 'Iljanje po­čitnic. Vsi drugi rezultati so bilinični. 1'Iorlli bi vztrajati. delati natea, vendar Il.u. je lIorili padli, leposebej ko so na PZS za~ela prihajatiprot.stna pis.a. Franc Ekar in PeterLlvri~ sta pisala, da stulamo :s pro­fe.ionaliz:acijo vodenja po gorah po­kvariti planinsko etiko. Tat~na pismain nerlzu.evanje pri PZS $0 nam v~ela

ves zagon in .tvar je propadla.Kobas: na tell področju bi bilo trebarazjasniti lie več stvari. V Kranjs)[igori **0 se naprimer z direktorjemBudinelom in drugimi do;ovarjali ovključevanju gorskib vodnikov v nji­hovo turistično ponudbo. Bili SlIIO feskoraj vse dogovorjeni. Pripravljalinaj bi nekakino planinsto 1010 zatujce, vodili naj bi jih po okolilkibgorab, imeli pa naj bi tudi izposoje­valoico planinike opreme. Zataknilopa se je pri plačilu prenočevanja

gostov in vodnikov .ed turo v planin­skib dOlIavih. Hoteli bi !eleli denarod ;ostov tudi za čas, ko jih - sicerv njihovi organizaciji - ni v hote­lib, strolkov ture in vodenja pa niso!eleli prevzeti. v tujini klientplača za ves dan vodenja in vsestrolke. ki nastanejo pri t •• , ~ri

okrogla miza

AR: zakaj pa naJi gorski vodnikiniste vključeni v Mednarodno z;vezogorskih vodnikov?Robas: Ker bi aorali v tee pri.eruvsako leto pla~evati visoko člaoui-

gre pa polotili boljbi verjetDo

ni resen,bi se tegastrokovDa,

prenizke, da jim unjka približno1000 vilioskih .etrov in da gre prav­zaprav za predgorje. Prepri1!.o sem,da vodnUka dejavnost ne bo bolj%alivela, dokler oe bo večjeva pov­pralevanja po vodnikih. Zdaj illaeo 47registriranih 'Vodoikov na leto, karza na le zabteve, kot kafe, povsemzadostuje. Vodnilke izpite oaredijoljudje predne. iz lastne lelje, dabi netako zaokrožili svoje planinskoznanje, gorski vodniki sao na.reč

konica izobralenine lestvice v pla­ninski org.ni%.ciji. Fantje teh i%pi­tav ne opravljajo, da bi si s temzagotovili način pre!ivljanja iozaslužka.tob.. : Ko bodo ljudje videli, da seda % vodniltvom živeti, se bo na vsakoa~in pokazal interes. Predvsem bomorala. svoji.i papirji stvari ure­diti Planinska zveza, vodni!tvo botreba registrirati kot poklic, trebabo vlagati v ljudi. Vodniki bodo~orali imeti kri te gMotne stro!ke,uaven pa bodo ..orali .eveda dobititudi zadosti sredstev za prelivetje.treba se je zavedati, da je vsakgorski vodnik, preden je to postal,veliko vlagal v to dejavnost. najprejje bil te~ajnik in pripravnik, natoalpinist in alpinisti1!ni inltruktor.To je dolga in tudi draga pot. Pravje, da ~lovet na koncu od tega, karje vlagal, nekaj dobi nazaj. lo bo totako urejeno, se bodo po vseh dolinahnaJli zainteresirani fantje. Kislim,da bo najprej teŽko, vendar se bodostvari po1!asi uredile. Kot see !erekeL pa se bodo larali 'lodnitiukvarjati tudi z drugiMi, dopolnilni­mi dejavnostmi.

11: Pri tea .i prihaja na eisel JanezValant, ki se, čeprav ni gorski vod­nik, ukvarja % vodenjem po gorah,zraven pa lie % gumenjakom vozi ljudipo divjih rekah. leta z baloni, ui!'isllu~aoje .•.lobas: Valantpravi poti. eeprelliiljeDo inJlo.

Das pa .e lal nismo uspeli doqovoritiin spet je vae O$t&1o pri !eljah inna(!rtih.

lI: lli obstaj&jo Ilo!nosti, da bi sestvari spre.enile?lobu: ICo raZlIIH1jall o prihodnosti,sem opti.ist glede naiega gorskegavodnUtva. Potreba po vodnikih se boz nadaljnji_ razvojem turizIl. na vsaknačin povečala. Pri tell se bodo ~o[a­

le nekatere stvari spremeniti. Gorskovodniltvo bo treba povselll profesiona­lizirati, treba bo ollogočiti, da bodoljudje od vodnUtva lahko !iveli.vodniki pa bodo aouli nojo ponudboobogatiti tudi z drugi~j dejavnostmi,naprimer II spusti po rel'~h., slluča­

njem, padalstvom in tako naprej. VAvstriji so gorski 'tedniki oapri.erkllletje, gozdarji in lovci, ti naredi­jo poeebne tečaje. Kisli.. sicer, daje nd sistem izobrdennja boljli,saj zahten več znanja in hkulenj,vendar pa je zanillivo, tako so priAvstrijcib uali:h.dili več dejnnosti,ki se dopolnjujejo in dajejo zadostenzasluhk za prelivetje. Fantje, na­primer kmetje, naredijo tečaj zagorske vodnike, potem pa •• ie naprejukvarjajo s k.etijstvoll, pozimi sosmučarski 1J1!itelji, spolIladi poprav­ljajo ceste, ko 18 pokale potreba, pavodijo po gorah,KisliII, da bi tudi pri nas stvarilahko nekako relili. Večkrat se poja­vijo f.ntje, ki iaajo !elje in načrte

za delo na tem področju, vendar stva­ri običajno propadejo, Il:er niso si­stemsko urejene. Ko se bo od vod­niitva dalo živeti, se bo pokazalozanhanje. Mialila, da Ili vsata naladolina labto pre!ivljala dva ali tdgorske vodnih.Deaene: Pred sto leti so prelliva.lddveh ali treh nalih dolin, naprillerTrentarji, lahko živeli od gora. Biliso vodniki, lovci, pastirji in kllet­je. taaj zapulč.jo doline in odhajajoDa delo v meata. Gore so tudi vednobolj okovane in markirane, planinskaizobrazba olJih ljudi je precej več­

ja. Slovenski delavec zdaj tudi pu­ulo zasluti, da bi si privolčil

gorakeqa vodnika. Zato niti ni tatačudno, da je potreba lIed nalial ljud­111 po goukih vodnikih tako majhna.Lahko bi celo rekel, da so naje gorez;a večji razcvet gorIJkega vodni!tva

okrogla miza110, koristi pa ne bi iaeli posebnovelikih. Pri tea 80ral vedno pre.h­liti, kaj dobil od določene stvari.zakaj se napri.er nekdo vpile 11 ri­hilko dru!ino. Zato, ker mu kot ribi­ču čhnstvo prina" koristi; če paIlisi ribič, ti članstvo nič ne koris­ti. HaJia gorski_ vodniko. 11 tujiniprizo_vajo %D.lnje in spo8ohnost, pokakovosti i •• jo prav tak status kotnjihovi. V o.ht,rib dpd;ih drhvabi •• jo nali gorati vodllik1 11 kočah

prav talte popuste pri spanju kotnjihovi. sicer pa je 11 tujini 11 kočah

plačnik vedl10 klient. 'l/'odll.iki, kadarvodijo, sami ne plačujejo. Ce bi bilivčlanjeni 11 "8dn.rodno zvezo gorskihvodniko""~ bi nali gorski vodnikiilleli le nekaj več ugodnosti priplačennju 11 planillSkih postojankab,za članstvo pa bi aorali plačevati

kar visoke vaote.(l.-eDc: V tujiai, oapri_er v rranci­ji, po%najo kakovost nalib gorskihvodnikov. PO%ujo nde alpinilte innillajo pripoab na Ilale strokovno intehnH!no %DaDje. Kene so naprherfrancoski gorski vodniki, ko SilO biliv Patagoniji, povabili v Cha.ooix.Nali alpinisti so priznani 'Ilntu;ustvarili 10 si dobro be. Seveda p.si sloves ustvarili z dobriIIi in zna­nimi vzponi na tujeII. Pri nas lahkospleza! vsat dan po oajteljih sllerehna Triglav, pa te v tujini ne bodopoznali. Treba se je pokazati tudizunaj, tuji gorski vodniki pa tudivedo, da Dale planinske izlete dosti­lInt vodijo razni kvazi vodniki. Tiuveda oiaajo hUne cene. Sieer paSilO pred leti i.e1i le tudi vse ure­jeno za v~lanjenje v "edoarodno zvezogorskih vodnikov, vendar pri PZS nisopokszali interesa za to.

11: Kakine na~rte pa illate v podkolli­siji za uprej?lobas: PredvselI felillo le naprej vokviru kadrovskih in finan~nib lIotno­sti vzgajati nove gorske vodnike. lerdelallo povsell amatersko in ker 80izpiti za 1 ali 4 ljudi oa leto dra­gi, jih pripravlj-.o na daljla obdob­ja. Sicer pa so prav hpiti !Iibtato~ka pri nalea delovanju. V podkolli­sijo bi 1I0rali dobiti nove ljudi, Itibi bili pripravljeni kaj storiti.Mislili, da bodo pripravljeni kajnarediti le ljudje, ki bodo v yodni-

:tt,.u iskali ebistenčne 1l01tnosti. Nasploino pa je aktivnost članov velikproblem.. te ~e pogledate Komisijo zaalpiuiz:u - od 1200 alpinistov jeskoraj nellogoče dobiti ljudi, ki bibili pripr.,.ljeni del~ti na organiza­cijskell podro~ju.

l1aaenc: V podkomisiji delaao ljudje,Id amo f:e 10 pa tudi 15 let gorskivodniki. V oas je zdaj 11110 poleta,premalo naredimo. Svoje SIlO le nare­dili. PrUli smo v podkollisijo tna~rti, idejami - Ilogoče so bileprezgodnje. Naredili SilO, kar .nonaredili! Trudil .e, ko pa dobilioazaj "ljubezniva" pisu, se ti 5tva­ri podro. StarejU člani vodn1lkeorganizacije smo si !e tudi uredilisvoja f:ivljenja, eksisteočno nislloveč obrelIenjed in niSllO več zainte­resirani za ne veli kaUno delo vpodkomisij!. Po drugi strani pa llledllladilli tudi ni pripravljenosti dodela - ukvarjajo se z odpr~va.i.

Podkomisija in gorski Todnik! nasploino, se skoraj ne sestajamo.Treba bo sklicati občni zbor in najtinove ljudi, ki odo pripravljeni kaj.storiti.lobal: laj super %aaujenega ne vidiIl,ker nas ne kličejo, ne rabijo. Kohodo planinska drultva in drugi z:a~e­

li j~.rati, da nilll~jo vodnikov, sebodo stvari v podkollisiji sprellenile.Seveda pa bo treba tudi delo v podko­Ilisiji spr••eniti, llogoče tudi profe­sionalizirati. Predvse. pa je labkokritizirati in nič narediti. Ce kri­tiziraJ, pridi in naredi kaj!

1I0dec­1elja.

(PrVI;

alpinizemUD 1''''19

L4to'.j. atI. in Duha zi•• ja Y olJihgorlh a.ogoeila zelo Itl.ilne ink.alitetoe zi..t ••zpone. Vetial odolltetib ao prve zi••t. ponovitve.nataj pa jih je tUdi prvenstvenib.

Tra.nik - Crat biser. S••~•• Zaj.da,Zarja, Crna zajeda, lleobrener lin.ari.ata). Xarija ni bel•• produ(PrVI:

Sih - Zajeda, Debela Jerta, SaerGOretti.;

Jalovec - RIZ Jalovca, Dularje•• ta­jeda, Bebi p.p. (PrV);

Zadnja "ojstro,t. - X.vrtca;Siroh pae - lrivic-Cechlnit, Skor­plon, OpluD. Juvan-Stlblj.j, Zajeda,OinU..;

rrd••I.e police - eeb.licl, Smer zgu­bijenth dul;

Rata•• IpicI - Le•• zaje41, Aribo••;Trigia. - RaIba-Cop, Jaz Sfin,e, Sla­ldt. z Ladjo;

Stl.ar - Le•• zajedl, Zajeda .~i­

110., Dinktna;Ije.iol - Cintratna;D4bela peč - Bellt-Klatredl:VrlIIc - SMr .hdoIU, Steber. Pun­tar.ta. Popol411DS~a;

fjlij

Pri.ojnit - Ru4i~e••t.ber, Ajdov.kl4ell:l1ca;

zadnji Pri.ojnik - Cltralna;Planja - Sp.lleteda Groilja, Labi­rint. Centralni Iteber:

Kali lodtailti lIangrt - Sp. Udalun••lrja. Gilberti. lIe~. Co%%olini­j ••II. Loallti. De.ni Pius.i;

Veliki Skedlnj - Xi.l, lSI, JerebitI;Grintlvec - Teaatev steber;Dolgi hrbet - JernejlY steber. Si­.enc-Starja, Steber jutranje zarje;

Stljenh Jinklo - Direktna. lI04ee­Ketlt. BregarjevI;

lIala Rinta - Igličeva, Direktna;OjstriCI - Veeera. zarja. Z.aj, Cen­

tralna;Brana - Orion;Rzenit - Pltlen.ka po.aranča,

Relet, Boaba, Andro.eda,Prečenje, Peklenska cedivita

1[1Ie.n1k - Svoboda;Rjav~ji vrh - lIa~ek, Planika. lenia;Raduha - Direttna. lolar-IIibev;

je tudi, 41 so bile ponekodbolj jl.ln.te kot zi.ske.

;,

anketaFranci SavencJIIDJ u"II·UI II' USLI ol UDTI '"J.lJ 18"

roben. Inteta ni pOVI•• objektivnain noben izbor ne zadovolji .seh

Ce oe delal, ne grdil. ID če negrdU, te lorda (toliko) De oprav­ljajo, .i večkrat ponavljam. pa hj,to vedno pride taj, tar ae pritegne,kdo. ki Ile za kaj navdul1 ••• !Ko ••• le koase leta .pet spravil t(i)zbiranju gradi"l ZI Allaaab, nie.aračunal, de bi ponovil tudi Inketo .ll40 pa ln. ta le lahko vtna pr.... .,...1 Toda naIJli lO le. ki SO Ilevzpodbudili. »a p. ne bo dvomov: od­govornost za vse p. vseeDO prevzame.11& .ebe.Začel sea it .. zna-lij.... , ti sea gazbral ob lansti anketi. Potlzalo p.se je, da leto ni 8nlll:o letu. Hapoakulne Inkete I preJnj..i ZI PODOČ,

s.a dobil npr. tUdi tate odgoyore:•.•• Za sebe fe lahko rečee, 4a bi jene .ogel izpolniti, če ne bi i ••1pnd seboj v.eh podatko\f. Vzponov izprve polo\fice leta bi .e enostavno nespoanil ••• Vea, da je to na neknačin le sugeriranje, vendar1. pa seai ~di to boljI. kot i~po1njevati

vprlla1nik, ne da bi iae1 pred sebojre1e"'antne podatke.""Za rubrite, ti jih nise. izpolnil,se ai zdi, da.e ni zgodilo ta. nič

takeg., tir bi bilo oaeabe vrednega.~a.plob ..nia, da bi zI vzpone do.azadostovali rubriki ZI nljpomeabnejlizt-'ki in letni vzpon."Tri pitic. ne ~Dijo. 4. taj skri­"'_, pač pa .ea ...0 izpu.čal tisto,.br ni bisheno ali pa je bilo aU­ljeno pre,,~ osebno. Io se. ob za­ključku pripru skuJal posa.eznavpralanja kar najbolj detinirati, se~

Daletel na nove telave. laj poudarim:nisao spra~evali po letnih vzponih(vzponih letal), te....č poletnih,tudi ne po najboljlih alpiniatih,te.več najuspelnejlih (to je razli­ta!1 itd. In antetirali emo odaev­nOlt; aor4a na. kaka tura sploh niznana, ni bila nikjer zabelelena •• ?Ko pa sem dobil prve odgovore. seabil v glavnem zadovoljen. In ker soneklteri od pripi.sov vredni objave,če le za kaj drugega ne, vsaj nto,da bo4o tisti, Iti bi leleli nadalje­\fati II tovrstno aktivnostjo, illeli

junejla izhocl.ilča in (m&101 ldjedelo kot sea ga i.el saa, sea jihvklju~il v ta sestavek."Xajprej čestitka za vztrajnost in zatakine nove ideje kot je ta anketa. Otell, ali so takine stvari potrebne po1I0jell .nenju ni potrebno izgubljatibesed. S..o s teklnim na~inom bomolahko svoje doselke konkretno pred­stavljali v javno.ti, to pe je zaIfiraacijo seveda telo pomeabno.Xa~in anketiranja v takini obliki Beai zdi zelo v redu. Zakaj pa je vsealnj poaoči, ti ne zna. dogovoriti.Dejstvo pa je, da aoujo take stvariiti dalje. ZeliII Ti le veliko novihidej in uspeha pri delu ••• ~

n. • • O anketi pa bi povedal, da jezelo telko razvrstiti ali ovrednotitiplezalake doselke - saeri. Korda je vtea vzrok, da mnogi neradi delajovrstni red - zandi za.ere, kdo jeboljli, kdo je tetje lezel •.• Je paanketa koristna iz ve~ razlooov, zatoboli tudi v bodo~e rade volje sodelo­val po svojih močeh."

"Zdi se lii zelo v redu, t'eprav neko­liko poaanjkljiva. Korda bi bilo zaizbiro najbolj lega alpini.taC-ke) inplezalca(-ke) bolje, da bi Inketiran­ci .alli napisI li, zakaj so se za ne­koga odlo~ili, ne pa, da so le podanivzponi, čeprav je tudi to super."~Od.govoril sell na tista vprahnja, kiso se .i zdela nedYouana. Načelno sellproti "top lestvicart~ .ed alpinisti.Ido h.topa se ve. top lestvice najostanejo do.ena Iportnib plez&1cev."" •• Zdi se .i. da je izbor kakovosten •nujno PI se %oodi, da kdo izpade­predv... hUen lokalni ..veljak" .....Seveda pa so bile vlles tudi kritične

pripo.be, za tatere bi bilo prav, dajib razeistimo. Te navaj.. z !eljo,da bi "zbodil reakcijo. Analizirajtejih (aordI. na sestanku!?) in oqlasitese v podporo ali z dokazi proti."Koja edina pr1poaba je, da bi ple­zalci, ki tekJaujejo, 1I0rali iaetisvoj rang - tekmovanja saao v dvora­nah in na umetnih stenah so samo levpraisnje ealll." lo bo tudi pri nastet.ovanj več, bo menda tudi točkova­

nje Ipotal, 110al; Bo tedaj anketira­nj. le petrebao, ne bi bill dovolj lerazglasite,,?

anketaOb tea .praJanju mor.. omeniti lenetaj. Iz &Akete sea iele na kODcu,ko bi 80ral napisati "Dale" predloge,izpustil izbor za najuspe.nejla od­pravo 1988. Iz korespondence in raz­govorov sea D..re~ apoznal, da bi vto rubriko .odila pravzaprav le ena;!aa pote. .plOh ••ia.l ..ketir.ti?Zi.ati Daulagiri je bil !e v lanskeaAl••nabu, navezo iz J stene CerroTorrej. bi te!ko i ••no••li 04pra.a,P, obisk Ian.de ••• ? Tato je nastalaoznaka "dpiniatH!na tura na tuje."iD dotaj nehotlogen predlog za izbor.Je ~r" izbor preob••le.i" Kaj izpu­stiti (dodati)?"Solo vzpone sea ocenjeval enako totvzpone vlllvezi • ker 110 l.' ocenjenitudi v kategorizaciji, zato zaenkratDe '1idill razloga za izbiro Daj solo"zponi .""Je strinj.. se z razdelitvijo a1p1­nistienib vzponov. Po tej logiki biaorali iaeti tudi Daj letni vzpon,vzpon doa~, v navezi itd. KategorijDe sae biti preve~ (sicer naj bodotudi pri plezaleih), predlag.. le najvzpon da.a, na tuje. in tenski VZPOD~

Bili pa su tudi druga~ni predlogi.~I.a.o veliko plez.leev (alpinistov),ki dosegajo vrhunske rezultate v ple­ulskem in alpinističneIl sIlislu .••zato bi bilo v bodoče dobro upoJteva­ti tudi to." Torej aaivarz.laost1"V .edUlji .nketi je govon sallO oIpiei in dosetkih, ki nekaj ~eDijo

tudi v svetu. Xaj pa pri na. do••?Gotovo je netaj .l.dih in zagnaDih,ki ,e Jele vzpenjajo - tUdi ti potre­bujejo netatlno vzpodbudo ali pohvaloob koncu sezone ....."Pod pojIlolI 'portni plezalec smatraale tiste, ki se udeletujejo tuditebovanj .•• ""ee n.j bi bil triterij opnvljeninponi (tet.vao.t), le uvntitev natet.ah v anketi ne bi ..el. poj.vlja­ti, ker tu ni skupneg. i ••Dov.le...."Anketa naj ostane tIkina kot je,obve.~enost pa bi aorala biti boljla.Stajerci illallO te kar koapleks priteh z.devah. Mali vzponi, če niso več

kot v, jih ni v All ....."Izpolnjevanje tovrstnih aDket jezelo točljiva z.deva, saj premajbnalIera objektivnosti vodi do nepravil­nosti pri razvrstitvi kandidato...Upam, da se tega zavedajo tako anke­tiranci tot tudi sestavljalci ankete.

Nasploh je ovrednotenje alpinističnih

dosetkov sa.o na osno..i ocene smerivčasih nepra..ično, lal pa edino mero­dajno. Tako bi ..eljalo pri zla.kihalpinističnib vzponih na..esti tudidatulI, saj je 8uhi deceaber pripomO­gel !e k Itevilnia dobria 1.%P. Pri8010 alpiDisti~nib vzponih je v jugo­slovanske. prostoru preaalo kandida­tov in opravljenih vzponov premalo,zato je ta rubrika nepotrebna.""Antetni list so si ogledali tudidrugi i!!lani D.lega oduka. !fnenja orazvrstitvi kandidatov in vzpono" sobila dokaj na8protujoi!!a. $e ve~je pabodo razlike pri obdela..i vseh antet­nih listov. Bojim se, da statisti~Da

Obdelava anket zaje.a preaajben vzo­rec, da hi labko na osnovi anteteizbr.li alpinista leta, vzpon leta ino.tale naj, Daj. Anketo bi .oraliizpolniti vsi jugoslovanski alpinis­ti. Se te!je pa bo ure.ni~ena ideja,da bi bili izbraDi nagrajeni. Mav••­zadnje 8110 tUdi alpinisti uvr!H!enised lportnike. vendar se na nas privsakoletnih uketab noTinarjev indrugih le redko spo.nijo. Taklnostanje je posledica predvseli nalel.stne neorganiziranosti, skrOMnosti,lenobe idr., kar pa je !e stara zgod­ba {brez koncal .n

In za zaključek:

"(luH!ni alpinizea je trenutno vprecej veliki krizi, ki pa ne botrajala večno. Korda je prav ta akci­ja vzpodbuda za alpiniste, da ae vnjih prebudi lIaj~keno tistega tekmo­valnega dube s ciljea priti v najo!jiizbor. Saj, kakor je dejal Ravbekar vintervjuju za PV - skoraj ...i plez••ozaradi potrjenoja pred drugid. Se­..eda pa tega nihče ne bo odkritopriznal. Ta enketa pa daje lotnostvsakemu izaed nas, da to prizna po­sredno, z dose!ki. KOlJoče bi pote.tudi stene vsaj poleti po. tale spetbolj obljudene."Majve~ji dele! tistih, ki niso odgo­vorili Ila anketo, je Red ti.tilli. kiso sprejeli ..odenje n~lega alpiniz.a.!flsjJi, tisti najbolj "prizadeti", paso v večini zelo bitro odgovorili. Ke.~. se lOrda določeni kzogi De stri­Dj.jO z Z..181ij01 All pa je morda togeneracijski problea? Celo na le!er­Dost, lenobo iD prelajbno zainteresi­ranost veasih pomisli.. Se posebej,tez Je bilo ravno Da koncu največ

anketaanket I po.,•• pr'ZDO z.dnjo .traDjo!Le redki .0 t.j dopi••lil? Pc.eni to,•• .0 lIili izbori 40Y0lj id!rpDi di• t. l. pr...l0 ,l...li Y ll.aDah ••. 1l Ala.h.hu .t. bili '&aO dv, pripom­bi. tato p. toliko bolj tehtal innilta prHli od priudetih: Izp.dl"je lfrll1:a {PrV ... libul 1ll lau):,. SIteD.! Dolgega hrbta, 1I:i je bil oce­njen tot tretji D.jpoa••bnejll,opr....ljln p.!e let. 1'87!1 t.kreDO.. opnrie.j.. I. po.abej 'U u4ajoneroa.o.t.Z. konec pa le: Vzuite v rote AR JOin jih odprite Ol ..tr. 32. bro (1.po anketi) j. zululn1 'portnit.Cesnu (2.) se t. Dui.. podalj'uje,bn n.) t .. Hdnarodlli raned,Jegli~u IC.) s. pod_ljluj •• Rehbergerin Slabe i ••t. .edD.roaDi r.zrea,

tato tot Sveti~i~ io Pott.r {S. in 6.••d alpinisti}, Gue.k in Lukič IJ. in4. .ed plez.lci) p. zvezni razred .forej t.r v redu.Pri d.tletih j. dru\J.če. Lenarčieeva,

l. aed alpini,tka.i, kafe da sploh Dikatevoriziraol (1), Gali~ite.1 C2.)iaa republilki rlzrel!, lozino•• (].Jperlpekti.ni, Tajniko.l ". aed alpi­nistk...i iD ]. .e4 plezaU...i! J i.aspet l. republilkega, tako kot Strea­tljnl (S. v oblil pr~lItdibl. VeD­eljeva, 1. ..ed plezaaui, je • per­spektivne., loaihova, ki je 2., paspet le v repullIiike... Zakaj tako? Bi~1D'.li (polisteti odgoyor?'a le izra~un (podatke je posredoval&ogdae Bile.k, DleeI.ik 'ZVI PZS,.seh pa III ni iael) kla.ifikaeijstiht<K!t:

labtl - ••• t o lt1lsifi-taet kadja

ZIUII~ 1. 1/2 2. 21J J. J/. .t. taeteetrt stoletja .. l 153 371,6Skarabej 2s 1 " 1 .. 179,9pold.e... 2 " 2 " 1 56, S lU,]hic:auka , 1 , 11 21, S 128,8"or~U, koabinldj. 1 1 , lUJupiter 1 1 ,Bel...nje 1 2 'H,9tulil lLPOOnlarI 'ItPOI'ra C.p1tu 51 1 1 156.5 107.7Balf Do•• 1 27 11 .. 86,t.., " 15 41 88,SBervaoto". 10 1 lJ '"S "SOLO lLPoosn:CJrI~eroa zaj.da " " 136e.trt stoletjl 11 10 lJ .. 311,6Diretisi.., !ite 22 2s " 20.'o",z."a Trlvnik-"ojst. (lIrol 1 2.lLPDlsneJ'I UUIlrtensonuju 25 • 1 10 10',S Ul. 2Sinji slap U 11 1 11 85,5 '0Dolvi hrbet 7 " " 72Spieje 1 , ,DuJlI:I 1 1 ,lLPmSTleJu. TUB .1 mJBICerro Torre .. 1 , 141,5 875v%hodoi Meru 1 2s 1 15 69, S 1612Co Oju , 1 U " 51,5 19JO'Ribi , 7 17 JU,6 ~

~"t. T••ple , 1 5.5 JS1,' WSOO~QI liaijl, leoncavu. , 1 3,' 2019,6 ~

Dlu1lg1r1 1 1 975 2,~

------------------------------------------------------------------------------ ~

1 Izra~unlDe toeke veljajo za 2 Dauhgiri sao~

s.er upoJtevaU le v lan- ~

kot celoto, elani jih dobe po 4ilgra- stea pugle4u! wau gibInjI odprav•• w

anketapT.rnuu DOlIZDSortilie<J"FuturaLord. of the Rings1:10b•••

1. 1/2 2.42 2 6

., 2 J21 ,

21J l. 3/«15

",."".lU

"'O,!IIID pLlZII.IID DOIauAlaoat Dothino 4'Tri arcl."ozutove org-ljiee 1SUng_ (!toda)Over 80ard., Gali~ie IP

" ,11

1 145) 2 74

52

1 1

Dpw1Mt:Mekaj anket je bilo izpolnjenih pre­cej povr'no (na hitro?) Oznaeili 10npr. 1. in J., ne p. tudi 2•••• toitd.Drugi doloeenih rubrik .ploh nisoizpolnili (nepolnavanje ••• ?) • Ponetod

so bile označene z isti. all.toll podve. tri ture •.•~er je peillo pri objavi rezultatovankete (Alf 16.01.89) do nekaterihnapak, dodajali Je (na osnovi vsehprispelih antet) pregled izbora naj­uapelnej !lih:

alpinistkeI.onija LenareieBetka Glliči!!

Katj. lodDJelka '!'ajnili:Barija Streafelj

1. 112 2. 2/3 3. J,t35 2 17162286

J 21 11 2 11 11 3 2

."".144115

33, S24, S11

alpinistisilvo KaroTollO ee.enrranl!eli: InezJanez Jeglič

Slavto Svetičič

BojatI Počku

Iztok Toauin

plenUePetra VenceljKula R.oaihJelh TajnikInu Io!ič

aarija StreateljSiMlna !Ill:uja

27 2lB 2

711

35,•7

11 217 2,

, 241

,2516111

10 17

13 1• 2,21

•1721 15 131

121,5103

52,51120

41

'"8271,528,5

53

pl.nlciSrečo RehbergerTadej SlabeVili Guček

~ Karko Lukič

47 35 1 46

1 •

3,39 3

, 3

150111, S..

7.5

P.B.: tled anketiranj•• , I. bolj pa.ed razGovori te po objat'i prvibrezultatov, aa. uGotovil, da nalialpinisti in plezaic! vse .auj spre.­ljajo ~ogajl.Dja pri ua. in v s,etu.In kar precej jih je, ki niaajo pre-

gle4a niti nad najpoaeabnejJiai do­aačiai ~og04ki; .UIIi. jib, da neprebirajo redno niti llpinističnih

novic: v Delu, kaj ide Planinskive. tnik 1

športno plezanje

Pr••il. ~ te~ plet..je z Y&rOTaaj..

Iplo1u J.rnU.

01lA - Ple&&1Da toai.ija

Cl.. 1v•••raaai plezaiDi prostor j. vidnoin .Dolično OZD.~eD. Kejnl označbe

abo 4el ,lualDe •••ri. Plezalniprostor je OII.jeD z n.,.tnlno eDno.Sodnik pui. da tetaovalee Di oduat' prlpr••lj.lnea času iD ,. čaeu .&&e­lJa pluuja.Priporofilo: Plezalni prostor nlj i ••atni.,lno lirino ) m.

Clen 2'lezInje je uspe.no, če je o,r••lj8o.o,. mejab oda_rjenlgl č•••• brez padelali uporabe nedovoljenih pripc.očkov.

CIn )Tet.ovIlcea je oda,rjen pripravljalnič•• pod plezalno .serjo, prede. zlčno

s plezIDj.a. "erjenje ča•• I. zlčne:

to plezalec dvigue drugo DogO • tilIli, to da sodnik z.at ZI konICpripr.vljalnegl čal'.

CI_ •~••••to plezalno ••er ja določInI

čuovu o.ejitu. lo le h eu 11.­tel:!e, sodnik a.tav1 tek.o.,.lca innbeldi uj.,ii1jo tol:!ko, ki jo jetek.o"alec drlal vsaj 2 .ekundi.

Clea S11:0 plezalec: do.efe nb plezalne ••• ­ri. se .pu.ti po pritrjeni yry1.

Clu 6Plezalne s.eri so zavaro.,ane tako, 4.a.o;ol:!ajo popolno varno.t plezalce.

elen 1Vr., 1I0ra v.s l:!a• .,iseti oblapno, vseknateg ,rvi pOlIeni zabt• .,o po pOllol:!i.

eleli ITeoonlec lahko pleza tu4i n..zdol(na lleeto za počitek npr.l. n••aa pase dotakniti tal.

elen'lJponba "ODezije je do,oljena. Po­go.ta.t ~Ul!:enja plezalae ..eri do­l~i .00nU.

Clg 10'Silk tebovalec lahko uporablj .. teh­nil!ne pripollol:!ka po s,oji iz1l1ri(plezalni l!e,lji. plezalni pas. 'rel:!­ka za .agudjo. l:!elad.l. Opora bapasu je ob,eznl. Tekaovalec uporabljaenojno .,rv, ii jo preskrbi organiza­tor. OprelIe Ilora biti v skladu z UIAlvarnostni.i predpisi. ruen izjeDdolol:!eDib ze. 1. c. E. ali z dovolje­nj.. pre4sednih tirije. l!:e je tapooblall!:.n od C.l.C.I:. Pogostost lIe­njanja vrvi (z enakol dolol!:i lodnik.

ele. 11V primeru ol!:itne tehnil!:ne napate.2irija poill:!e .ajprillernejlo reli tev.Tekllovelc:u dodeli pol:!ivelni l!:a. neloteneIl pro.toru pred zll!:etkom njego­'.0'1 ponovnega postusa.

Clft. 12CEC OUl li pridrluje pravico doizUjul:!itn tat.anlea z naslednjegltehovuj. ftetllounj) z Ili brezkezni. l!:e t. prekrli n.,o4il. lirije.

elu lJ, prilleru n.slednjib na~k bo tetao­valec zau.tavljen, upalte.,ena pa bonajdlje toth. ti jo je 4rhl ..aj2 sekundi:

padecprekoral!ite., l:!eso.,na aaejil.,eprestop preko .eje plezalne smeriuporaba nedovoljenib pripollol!:kovnevpet ei.taavrnitev na tla (%a~etek)

~leD. U.V pri.eru naslednjih napak bo tekmo­valec diskvalificiran:

zbiranj. infonacij , o plezalni.lIeri, razen dovoljen ibprihod na ogrevaini prostor. polellko le je tekaovanje le zal:!elonepribod na Itartupo~aba opr •••• ki ne ustrezIpredpisaaapull!:anje po vrvi v l!:asu plezanjaneDavezovallje

športno plezanje

'ravila za telaYDOStGo pleza.je (mini•• lnl vilina 15_)

Ulil - Plezalaa toai.ija

Clen 1Mednrodno tekmovanje v te!unostne.pleza.ju se labko odvija DI skalnisteni .li balvan., naravni ali uaetnikonstrukciji. Tekaovalci plenjo napogled ali po predhodne. treningu.

elen 2SploIba pravila se prilagajajo tuutipu tea-ovan;a.

tIe. ]V tetaav.ln1 smerI Je prvi tlln vpet,vse nlsI.dnje vpenja tek.ovalecsproti.

Clen ..Pri tek_evanju na balv.nih je ,arova­nje urejeno od zgoraj ali od spodaj.

tleo 5V priaeru padca ali zaustavljanja pouknu sodnika, žirija zabele!i naj­viljo dos.leno, all v priaeru pr.~ke,

Dajbolj oddaljeno toeko dotika, ki joje tekmovalec dr!al vSlj 1 ••kundi.

eleli 6Za plezanje na pogled Ion sight):

tekmovalci ne s.ejo biti seznanjenis tek.oYalno smerjona z&~etku tetaovanja so tex-ovaleiizolirani na ~akalne. in oarevaInemproltoru. Organizator lahko dovolieni osebi, da se pridru!i tek.oval­cu, vendar zanjo veljajo enakeollejitve kot za tek.ovalea. Iz teaaprostora tek.ovalei ne smejo videtitekaovalneaa prostoralledtem ko en teJtlllov&lee pleza, jenaslednji tek1tovalee v prehodniconi, kjer preverjajo njegovoopremo.

Tekaovalee DOri. biti pripravljen, daza~ne plezati na znak !irije. Iz teprehodne cone tek.ovalec ne sme vide­ti tetaovalnega prostora

merjanie ~as.. se ustavi, ko tebo­valee vpne zadnji klin

elen 7Ha tek.onnju s predhodni. treninaomUdja dolo~i trajlnje tuningl, ~a­

sovno obdobje v katere. trening pote­ka in način treningA. Sodnik nadzo-

ruje ta trening in pazi. da tekmoval­ci ne preselejo časovne o.ejitve.Predsednik !irije doloH ~as lIedtreningo~ in tekaovanje•.

eleli II!tevilo tekll.ovaleev, ki sodelujejo vvsake. krogu je omejeIlo. Stevilo jedolo~eno pred tek.ovanjell, tek.ovaleiso o te. ohve~čeni.

elu 9Ked plennjem .ara teklllovalec vpetivsak siste.. Vpeti ga DOra preden jenjegovo telo nad to~ko vpelljanja.Vsak. prekri itev tega pravila poneniprenehanje plezanja. Zabele!i se naj­vilja točka, 4ose!ena do storjenen.pake, ti jo je tekllovalee drlalvsaj 2 sekundi.

elen 10Uvntitev v nadaljni krog je avto••­ti~na za vse tek.ovalce, ki so uspe.­no zaklju~ili vzpon. Ce je Itevilotek.ovalcev .anjh od prej določene­

ga, Urija izbere ostale njboljeuvrlčene, dokler Ite.ilo ni doseleno.Vsi ti tekmovalci i •• jo enak iZho­dHl~i polohj.

eleli 11Superfinale se odvija v naslednjihpri.erih:

,et tek.ovalcev je uspeino za­kljutilo tek.ovanje v finalunoben tek.ovalec Ili uspeino za­tljutil finala, vendar jih je več

doseglo enako vilino

elu 12V pri.eru enakih rezultatov v super­finalu, bodo teho,alci nzvr!lteni ,Illslednje. zaporedju:

glede na uvrstitev v pol:f1llalu 11lče so le izenačeni

na olnovi njihovega končnega časa vluperfinalu, te je bilo plezanjeuspeho zaključeno. Ce rulike leni, so enako uvr!l~eni.

športno plezanjeUllA - Plesaina kc.isija

Pr.Yil. za hitrostno tetaovaloo plezanje JI: varovanje.

elea 1Vijina zadnje varovalne to~ke aorabiti enata 3{4 celotne viline ••eri.

Clu 2Sploina pravila se prilagajajo teJI.Utipu tet.ovanja.

Clu JTek.evalci plezljo kot prvi v navezi,drugi v navezi ali .elano.

Clen •Hitrostno plezalno tekmovanje je lah­ko 1z9rl8no na ve~ različnih načinov:

na eni ••• i dolgi plezalni smeri- na več kratkih plez.lnih ,mereh- na dveh vzporednih plaz.lnih smerehIla taboT.nju v več s«ereh, je vuktet-ovalec Deodvisen od ostalih, nja­gova uvrstit•• je odvisna od aeitevkatočk, dobljenih v .saU posillezni••eri, po Daslednji for8uli:

elen 6la tek.ovanju v ve~ smereh, neuspeh veni slleri pOlIeni diskvalifikacijo.

elen 'JVUiua slIleri je razdalja med !itartnotoeko in najviijo točko vzpona.

elen 8Predlagana stopnja telavnosti plezal~

ne saeri za aedn.rodna tekaovanja vhitrostneIl plezanju ne SDe biti ve~

kot dve stopnje pod najvi!jo UllAstopnjo, doseleno leta 1981 v vsakiposamezni kategoriji (.olki, fenske,Illadinci).

eleD ,Pred tekaovanjem, eden ali dva medna­rodDI plezalCI, ki pripravita tekllO­valDe plezalne slleri. opravita pre­stusni VZpOll po amereh pred vseaiaoJtvi.

BT ainT ,B ,B ,

Tain BxB ~ SO ------- + -----

Tl: av

skupno Itl.ilo točk

minilIalni ča.

tek.oval~ev ~as

doseten. vilinavi!ina plezalne smeri

elen 10Na tekmovaDjih, kjer je predhodenogIed s.eri dovoljen, Urija določi

trajanje treninga, ~..ovno obdobje vkaterem treDing poteka in na~in tre­ninga. Sodnik nadzoruje ta trening inpazi, da tekIlovIlci ne prese2ejoeasovne ollejitve.

Na tet.ovanjtl na dveh vz:porednihaaeren, se kvalificira hitrejIi tek­movalec. ee je za finale uvrl~enih

pre.alo tek.ovalcev, lirija izberenajhitrejlega iz.ed por"lencov.

Clen 5Ha tekDovanju na dveh vzporednihs.ereh, dva plezllca plezata i8to~as­

no, eden po neri A, drugi po slleriB. lo doseleta vrh smeri se spustitapo vrvi, za.eajata slleri in za~neta

na sodnikov znak ponovno plezati.Tisti, ki zabeleli boljii rezultat izobeh vzponov, se uvrsti v nadaljnotekllovanje, drugi pa je izločen.

Cas spul~anja po vrvi ni vltet vtekmovalni ~as.

razmišljam o •••Kiha l\lharQUO Y1DII - RU rLI! ? •'porta! plezalci tuo udi poudarja­80. aa j ••rtDo plen.je pnd.uea'port. Y••dar 1••• ob~.telr;. 4a "prat.i tega .e j ..lje.o pr.vet re'DO.Do"olite, 411 citina d.efiaidjo Kd­nuodnega • .,.t, za tel••ao t.lturo iD'port, ki pravi: -V..ta Udee.••11­HUNt, ti iu zaal!aj ign in pritateri gre za boj I •••t. uboj diueia drugh. je 'port:. Ifl 'port.brez f.ir p1.,.,-Vse lIclj opd.., 4a lao ., 'portaeapleza»ju t!rtali zadajl et.vet. Etito.polt••olt in fair pl.~ lao odvrgli DI...tile. kot Dakaj a•• t.rllega iDDepotr_baega. POIlbili .80 (ee ••0.ploh ••de1i), da aed el••enti .portatakoj ZI tetnjo po napredku Itojidrug el...nt: -e••tnl borba ft

•

Jla .1 bo vse ,tupaj o.talo ., zratll.boa a .....del Dltaj priMcO", is .IlIle,_pr~to[. in ea.l.V letal.jih prvih ll,ini.tit!.ih Dovi­cah ..c lahko prebTali poroti lo izpodper.l. M. !UTC. o u.pehih T. Sl.bet••., zadaje- odltUtu. dodaja anuj.itaUjanskih plezale... : "h.ri, tudilled.okonl!ue, .ilo D.ih.trlD. u ..bll.hit. '.top ..uj. j. ilo..olje. n.to­aul'. .ti bi tu rad pnizkuU noje.po.obDo.ti. "To j. lieeT TI', ..elldar .. ualib rlz­"1'1' na to It ..ar gleda. Ilekolikodrugal!e. X.k.teri, ti opr••ljaac no..e••eri " DaJih steuah. za I ...ojl delone dobi.o po... rnj'Dih Diti olno .. nih.ateriAlaih strolto... , .ti ni.o un.­..rljhi. Osebno'" ..ereh, ti jihopn.i. in cX!iatia, Ile bnlli. Jlito­auro da le .. Djih preizllu.i. V neh•••reh '0 pl.zalci pl.zali z vaTOVI­nju od zll'onj Je pred lOJ iB prvilInpono.. .oua p. poudni ti, da i.ave~in. nalih plazIlee... tol ito eti~De­

11'. ~ut., da s..ri ne "trad." .Zaa. je neiportDo, ~. neUo po~ata spl'atrilaDlai rok•• i, da je ••ero~iI~en. iD opre.ljena, ..au delipripoabe o .tabo %urtaDih nedro..­cih, o ..aro...alil~ib • pru.iti brez"'rill'I iB ...ponte ...lo j. s.er oprealjIDa, obuje plezal­nike, .aar prepleza, pljune ~er raaolu ugoto... i za nj eta Ibohtno runi­co: "hllodr'I".loe•• reei, da De odobra"'" igre

"ene.. iD elite". Ne CM!obra..a, daDetatari opr••ljajo .aeri Da ...oje.trolke, dt"Gi pa jih pote' Iplezajo,tel' je ... uaJU .t.Dlh ...j zaeokntle do.olj proltora za ino"'ativneplezalee. lodiao tol ito obzirni dotiltih, t1 .0 I. pripr...lje,l vzeti vrote nadal' il 1I1&4i,,0, iz !e~ pad'Dar, da .ael'tlno d.lo opn"ijo dokonca.wnsto leto .e. opnan ••er, ti je.e.ee dnl po pr"e, 'ZPODU pOItala"bogatej la" za d"a ."e4rovca in 1l0V

lIaetuo izkl••an oprill.•t. Vse sporIl'dodatte ••• izbl1 in dolivel "bojllot...ri". ·Prijatelji" lO dejanje ozna­tili za syiDjarijo, l'ugluili, da.~eri ni bo40 ...Ie plezali iII p040bneotro~.rij•• Ti.ti, ki lO aa v zaeettupodprli, lO ta.neje Oltali ob Itrani.'1erj.tDo ...0 j. znallO, da so •• po­dobDih potez (bojkota) lotili Ded."DOtega nali jUlni bratje Da podro~ju

trO'o1'ine. ZaDi.a ", kdo j. kog.po•••••lI P. n.j I. tdo re~e, 4•nil-O '!lOtlli!Pnelab •••• da bi zaogel 4ueto iu..ajito .topujo, nis.a penpetthen,niti nudili}, z.to 4el•• s.eri,priMne ....oji••poaobnosti•. Vendaropro.tite, l!e jih n.jprej lelia za.e.PoIteuo1lo go..or1ll o poIteDO.U, bi se rad40taknil .. Dehu. V %&~etku leto­Injega l.ta lO •• IIrlsala .nenjaotoli obj.ttivneg. porol!aaja posa,ez­nih p!enInib donno... Velito jebilo !JO",ol:'j'Dja aa pa.et bru pravihargu•••tov. Tu alili. pred•••a DIinter.. ju " Al JO, kjer ~enijo Lenar­eie lalo.ti, da •• v llpiniatiellihnovicah ....e pr.·..e :r:apostadja alpi­nhte iD II pil••anj o oll ...ojitviole.tiacealla, kot o prepleZani dev.t­li. Kaj .i l'IDija oproati, ee jo ~1410 dopolnil. Pred ••bo i ... n.kak­Ino "Top 1.ltdco" najbolj popul.ri­siraaih nponov hta 1988 " l1pinill­tieDib no .. ic.b. 'ezult.ti so...ledDji:LU2. CO Ojal. hulag1riC. C.rro TorreS. SOlo upaDa T. Cesna ,. Trnuiku

(Direti,i.. in Crn. zajeda)

razmišljam o 000

S.le .1 .~ ...tu •• pt.i~ poj •• iIportDO pbubi npon iD deat Lordot u.e liDg. Talleja Slabeta. Wuu­.~t porazoo " 'rberj ....i z oatdi.JIije poroeaaje o .&PODi. Sre~. aahber­,erja, ki j. nal .ajboljl1 Iportniplenle«: II'. V%pOlla ... ...ri Sorti­lie,. in htura, oba ocu.j... 1: lb(1), ,t. bil_ predat••Ij_•••l.b.elI:ot pu'e.lt•••i 'upo. • •••n Drol.c­polle. " " atelli Skute (Joo.~1D. di­r.lI:t.I, '.'I.lZ). I ••• obe.tet, 4.pisci l1pbbtH!lln 00.1c .i•• joeDotnih kritarij•• iD Zlto predI.,•• ,da •• u.ed.jo akupaj iD pogovorijo.le utaj .i je paUo .. ~i pri pre­91.4u 11.lko1etD1b .1'000•• Pri•• rzgoYorno kah, kato bit ro ••0 lepripr••lj.01 l.obit1 4011&dnolti iDpo.hnolti. Leta 1981 ,.0 pri .u izfrlncolte 1•• tv1ce pre.ajali oceno7b+ " 0111 11-, lans);o leto ••0 jo"po'fiJali" .1 Il, ob kollocu leta 88'p••~t .pu.tili na 11-, tar je re.l-

110. %.uiah je urol teh nihanj. 7Mje bila ,r.Ye4••a v Il taloj po obja­ri poQojn za lahgorhaeijo 88'. koje bilo v lportn.. plezlnju pri ao'­tih potrebDO polodeo t~t dose~i z.zpoDi II.• topnj •• Ocenjevanje je.i1a obeutljiva zad••I, lar dotazuje­jo llednnI. pol..i.. in pogo.ori atdplesalci. Saelno pri v••a tea je, da•• j. v.~ina v i.ti ••pi pripravljenapr~pir.ti o cceub, obu.a p. rada­lJati, ••to n. pleza tl.rl.di oc.n,aapa. zaradi ••be, ulitkov tatiDih indrU9a~Dib •••h.hbogu! 'endar u, tato tot voatalih lportfh, tudi plezalci radipri.erj••o ••d leboj, tar kon~Do

dokazuje anoti~n. udelelbl. na t.kaah.Upaa '''0, d. bo t.taovalni duh ostalna nivoju .poitovanja drug drugegakot osebnosti in kot plezl.lca.

• ~.a gr.' - polt eni igra 1

S svojia pilaoa •• Il" je zopet ogla­sil Alojzij tlIkelj. Opozoril 111.1 jeOl. dn DaPlti, ti ,ta .e vrinili vDjegov iDtervju••lldaorlt. vi.inaJi.a'a t.TP Ili 2350 a, kot .ao ~to­•••api••li, aap.k 2530 a. 'rl.' takopa Alojzij 30. oktobra l.ta 1976 DiprezltO..l petiD4...jaete, .apd: lele

Itiriin4eajaeto obletnico svojegI.rojstva. V P41tiDdujsetea letu, t~­

Dej. JUDijl. 1971 pI. le j. za stdno.a.ell1 v bunkerju in zaeel z obnovo.!t. junija 1989 bo link ZabodDaTrigI..... phDota praznon.l nojdvanajati rojatDi dan.

S.T.

razmišljam o140 lotorovZGODIl o 1.111 lIOIl .... 'lIlO

•••

•• zadDj.. z.boru Ilri~nkih dpinb­tOY je bilo pod toeko rnno odprtotud.i .pn•••je o neil....O.illl••prito!n.. pi..v, ti Dlj bi prispeloa. IOTG. baje iz Tol.ial. Vaj•• oajbi se nekdo .. 1UDU priaoutill alpi-• hto.. pritotil nI hbor tuh Tru'­1l0"CI za o4pr..o .1 Co Ojl:l. %aradit~. Daj bi hil tarto .tIlDeje izloeeniz oljega izbora.[,d... je izbil, lodu dno. ~itU lOpr,vllprl. Itari ti Dellaj •••ec....leteli P' 10 pred"l.a .aa•• Veadar jeeno. 11:0 slilil talte ot1tke ni c..UIli v goetUtI!. kjer se ti lahko tatlogovora111 le z•••ili zlradi Ivojenainoiti ob nu_deaju takil zgodbi­C", ti '0 ••• tale lor4... gI ....hprizadetih. Drugo pi je, .to •• takiprobl..i .prolijo na bolj renih•••UII. in 4Uijo h po obto!b.th. Into bnz UlI'UMlltOt', al podlagi eno­,trlDlkib obtoih, ne da bi prej splohprnlrili (tar .i teno), eli tekopie.o splo~ obstej. (" t.r .oe.o4'fo.b). zto4h. ble tudi •• to, d.nekateri .lpinisti zelo sl.be poz.ajodelo podkOllilij D, el nrj..ejo, daj. a.rilo t.alitet. (.li n.k"alitete)! •••o.i.no pi••o. lolikor "", jebil terko izločen n. ur.d....e.tankuIOTG. C. j...nil, d••• au j. zoodi­la trhiel. bi e. labko prito!il. I.bl bil pni. bl •• j. ndo"oljil spree.j elabio ..rhnto. e ei•• r krasr.la".nju probl ••• ni taj dostipripo.oo.l (ee je probla. ""Id.ob.taj.l). lu je bilo DI obe...zboru Solt.O' 10 z'Ooto"ljano. d.tako pieao Tol.inl ni z.pustilo,l.hko tot ••č.lnik od••k. poet serip­tu. nar.di. le to. diipeliri. natiat•• ti o t.t•• pi••u kirkoli vedoJDrugačn. zg04b. p. je sl".d•• ~. kooaaoti, d. spld...ed tiete elpinilte.ki ia.jo o t.rtu negativno anenje inob t.to poeeabni z.dlvi. kot je zvez­na odpr.v., to aninji tudi po.edo. ••tatea ni"ojll pogo"or. p, le. pripra.­lje. dieklltir.ti • koaerkoli 1n siclrtot čl•• koaisij. ZI "rhu.lki ,lpini­u', kot ničelDiII lon.gl AO .li kotpos.....it d.-otrltičn. junaIti, Ili.u pae ni 'fIlinO, hj '1 dooajl "lipinisalI, os1rGa. " njega"•••rbu. V.Ieb pri..rih p, je to le en ,l•• , ki

dobi ."ojo telo l.le tatrat. ko se tipr,lte"ajo in tehtajo •••lir .e. ti zadel na telo o nalibodprnah. Ii boa do"ol1l n.d.lje....ti••oje anl.je 1n ga .trniti • celoto..ajbelj nat••ena tehtnic. "S~I, brpočao in n'rldijo nale odpr."e zun.j •je prlY INdnuodn. tehtnic.. Ce uo11 odkriti, le je tI s.dnja leta zelo'Ilokr.t zl.ljll. zlr.di tate naleIIIIIieni (urld.el odpr'"'' I"lj.li.0 jo Cer ro Torre, ' ••eless To.er,!iYlhg, n. "eru. leoneagul in dru­gi. Ce le n. zardi td.vno.ti, pavl.j lar.4i načina. 1 kateria so bil..pluue. Sezna. bi bil (lorda le4aljli na ra~un le kalte neuradne{pri".tne} odprivI. ki ni dOlegli..oj.g. cilj••ord. le zaradi nekaj..legi denarja, ki ga elui n1l0uepeli zbrati Iberi zaslutitiII do­Tolj, ali pa zarldi katinegI Pri"b..l1neg. orgallizac:ijskegl probl••I,ki gI nila Zlogli.Ob tea p••• "Iiljuje tudi "pralioje.z.kaj se .I4no ••nj .lpinisto". tilodijo T najolii vrb nIleg••lpinizaa(kdo 10 ti, Di potrebClo ugibati)IIni.. ZI urad.e odprne " U ..ieniobliki. Kekateri .e do njih ObDI••jote k.r ignorantiIlo.la zgled • or,aniz.cij.k.a s.1.lu .e4uradni.i odpr....i • z.dnjib letih bidal "odpr..o prasetllito,," v Iar.ko­rUll. Ot'qanh:.djo je pr,nela lOTG,".e strolte pl.elll le najboljli.,zdra"niku ter "odji. oltali. PI le"rb. lot "110 j. bil uspeh popoln, natali: Illein p, bi lahko prbtopili kn.jzahtunejli. dlj... T.k. odpruIz "eč cilji p, i.a la eno pre4nost ­te!to j. popolno'l nlulpelna.v••tlkor pa .oramo dOleei vlaj to. dane ho ".e toliko privItnih odprav, kiso izpo.t."ljlne najr.lličnejAi. t"e­ganjeIl. IOTG mor. T bodoe, "saj tilteI dovolj relni.i cilji .zeti ZI ."ojeiii ji. 'fIaj Ilin1.11oo poaaglti, PIčepru al neun IlakllJle tlali~ne od­pr.... ti .ta najvaetnt kil" eha nileto. Da pa j••tanje tako tot ja,goto.o ni IIri• .a.n ali 4•• , ..pak .i'fIi, tudi laU pra4ne.1 tisti, tinojib .neaj ne po".do (tudi Z..Iacr.. reei. 4a ••• kot član toai.ijezadnje ea•• zelo slabo .ktiven).

razmišljam o 000

S••e4a pa j •••ato .ta.je ka.u tu4i Ykorbt •••s t .. p.... s. le &otekaiI t ...t1t.,o tat.ri burno r.zprl.lj_jo Traago.ci• & eDi at.a.i in Starje .a drugi. I.telo.t z .,. pr••et .roe. tryi inlIati II je, da le 04 h !lhloje al:bo D1lle. aie ••utn. Su bl le .tri­ajal r .Iakia ..lo. S T[&Ago"ci P[~­'f'. " tea, hr lee le JH)'fe4d. Ostarji p. tedi ..ah, 4. dela po'lOj! aoti in j ••1 alpIni ..tudi ••lito .aredi••a. je llni predodhoda. " ,.ia••elito poe.,al. ratar ..o au ••••4••••1etni, po4rollno-

.ti v zveri • Trenloe pa ne por....To je aoja •••je o nej st••ri, SlIlp. I. labko 04 teb ,[obl,,09 4i.tlo­cirat {y t .. pri....1I .ani biti tihotudi za '1O(&1011}. hllto le strh;" •ali pa .i proti. DeU.ratina je ,.alpi.izaD naj.ee ti.tih prYih. StU,Dtjerit pa lahko .lj4.-o le .1 sestl.­tih, 11: delo. ,. l:oaUiji za alpinhnin nj.nib podko.ieij.h. K. I.lostl, •• ee n•••4no tudi t.bta predloge inJteje glaeo•••••Korda bi za u~etek org.niziraliokroglo .izo o tej probl••atiki!

-------------------------------------Po izja.! nae.lnita ~OTG TonetaStarj., na Djibo. D..lov Di prispeloDobeno pi.aa DI to te.o.

"

~~}I

nadaljevankaKOLIIO no pu.nTlWl Z. td

.a taklen naeia gotovo niaaolloj U90YOr .e ••ved, Da.al, nI be••del1e1lb Si.eH!.,.., li lO bUe pod. te..I.loyo. objavljene ., 11 lO. 1 1110­ko, nltdaojo elanico Ob.lnega lO, ••••• pae oba znaile ., "iat.a ZOIU",SIto 'i je to ,i••o pota••la, leprede. gI je ~1&1. ure4ailtyu 11. V,1••0" 1" .e z ajo strinjal, ~tilo

ae je le to, da je .... poltn1h .,okvir ••ek .I~ro•.li lot, le ., svoj•• ,l,.u (Del hoteobr.e. DI 1."topi"llte bl.ed.e, da jemnogo poklic.nib •••10 P, izvoljeDih.in da anooi te rellliee ne aar.jopren••ti. ~ltDo tUdi Dal ne! Vprll.­nje je le, za taj je net po.unaik"hvaljeo" 1D taj si ua 'hli o"'oji "1%9011tv1". e. Il ••ree :u••• tal1l, da si .Iolln DIrediti vee,kot p••i trenutno spoloben, to nujnovodi t Desadovolj_tvu, t.dar ne aore'ur••nieiti ••ojib pri~ato.anj. Zatonaj .i .sak sa. po.ta.i •• jo, dokatere ••e in aore priti. TudiAlInhlranti, ki i.ajo ko.pl.ts ~.r.di

t'll.t. llenh polilja • Urito. Ion­tratno je tata, da so teoIte • Obal­n_ 10 te 04 vsega t:lteUa (OAO jebil u.tano.ljen no.eabrl 1979) ,laTaa,ibalo .lpini~aa na Oblli. o..ni. oaj1.-0 In•• Io!i~ iII Sanja Vnoae, IlerIta pa~ oajbolj znani tudi iZ.ln .ejl01.0. Pred..... IlIe., ti je bila netotedo oaedaiea odseka, dlou le naj­.uj po.i.U na to, dl bi • tu tel­te. tUllutku t:lpustila ..oj .atieDiodset, to ja la-ta • budi krhi.Iriz. zaradi prijatalj,t,a? Ili pa jato prijatelj.t.o , trizi, tir nit&aOr'ee ne zn..o iti skupaj - niti tilti,tateri '.0 po 'seb teb latih le o.ta­l! • ods.ku? organhacij. kakrIna jeAO, ni aa.a sebi n..en, ple pa je toIkupao.t nako .illetib ljudi, ki ,tlUni orglnizaciji labko unuieijo.,ojl lilji. - lonkretno: grldo .ku­paj v gore. ee pa ni aktivnosti,uradi katare je taka skupno.t .ploh...tala, poth Di 'ee potrebaa nika­krJu orgatliucijal "ar bi .a ' ..g.stllpaj le ne dalo kata DIhitU Todaea ..i boj.niki uputijo bitko,pote. ja .ojna izgubljana. Zato pozi­, •• "1, ne a".o preostale tlaneObalnega lO, ki jih je vedno IUJ:

POJI)I"O V c;oU! DokalillCl, da prija­telj.t.o la ni urlo in d" ne saeureti!, duetib lItib, kolikor se uk..rja.z alpini~, .e. plezIl z ~ogro.ni.M

Itnile. razlll!llib sopllulcn 196 ­JIstiodl'etdesetl. Se prid kratki.SI' bil h:redno 'I.el, ker SI leoihee 04 njib oi ••rtno ponesreeil. V&albjib dVlb let ib pa si je sledilokIr netaj ne.reeoib pri.ero. •aartnia bido-.. 'ni 04 njih je bil•••o.or Braneta Marko.ičl, ki giAlenkI izrablja kot izhodilče • "0­je. ru.Uljanju o prijateljstvu.telo neokusno 1BjenClila prijatelja iz 10 RadovljiCIais_ poula!. dobro pa .i je znlnodogljanje z Iranetoa i~ Ohllnegl AO,skateria s.a bila .e.ec dni pred te•skupaj v Plkl'Dici. In sed"j s..prlluja., če je prijatelje.a ••rtris pri.lrea po.od za pisanje o pri­jatelj.tYII, kldar ti je te!ko. Alenki... Dekaj tIkagi eicer oa.nil, 'Indar••• bil očitno I. pripozen.Svoji prijltelje, ki jih Ili več, ...i..l preveč rad, da bi si lahko po­zaeje do.olil uporuiti .jihove DI­sr.če kot kričeč priaer • trenutkib,kad"r SI. sa. , krizi. Pre,e~ jibi ... radI

DI bo "1 M, stilu-, aaj zaključi. zodloato., ki sicer ni iz S,etegapi••I:1tIDIOlESIDIOSTMlaj koristijo 'lih učenost in .,.11poIKllao.tl1 Ili postane osel .oder.ča !i.i • tnji!nid in IRil sveh, če

li.i ., eark,U"-lIJ torej potrlbuje.o?"MSrce •""Iato človek pride do Djegl1 MVčitelj tega ni botel povedati.laj bi lahko rekel, ~.sar ne bi takoj.prealnili • učni pred..t ali v pred­.et poholno.tU

Antbony de KIllo:!IJUTA MODROSTI (.elikib .er.tevl

.aj .i .slkdo saa .i.li .,oje.Peter ei!aek

nekoe aktivni elln Obalnlga lO,s14aj "olaktiYDi" član Obalnega lO,

ki bo tudi. bodOČI o.hl~laa Obalnega 10

opremalZDO OIODJI

IllSitDl ledna orodjI. • trdno pri ko­~aDi. akIa. so danes le zastarelI..GhVlli vzrot tuu je tivljenjskadob.... V 4ana!njih ekstrunih ziutihphucijab se ohl zllhtJ. ;10.1.Vzrot teau je tudi tehnika o.predova­Il) •• pd kateri ohl ugo;diao 'frAzpoto. nanj preaestao telO in sepotegneao hilku.•oben ohl tagl ne:Eddi <SalIJo.Ko zlo.il kla.itoi ~epiD. ga labko,rfel " tol. Bolj ~e.bno je, da jezelo flla,lno ostati sredi ,.eri zzlo.lj.tlh otlo.. Ce je okel zamen­ljiv in te illa! s sabo rezervo. je taproblea relljiv.Za etstrellllo ledno plezanje .0 naj­bolj primerni lJotno zalr:rivljenl "ba­olnl" plolki okli. Cevasti in polc:e­valti so dobri le za. dolat.ne hdD.razaere, ni.o pa dovolj univerzalni.Izbira 40lline in tip. raliJt.Po .ojn anenju je 45 ca dolgo rJ.­

tUh pretratko. 50 Cli dolgo ratilfeje lah %uibteti in, hr je le po­IItabnejle. dllj!i ~zpon je IIlnj utru­dljiv. To je uradi tega, ker jltn~od ddjli in hbto teh gornjegldeh Silil opravi delo. RatiJ~a izOfljiko.,ih vhlr.en so dosti h2ja,njihou !I'la"llil predlIost pa je, dl.40bro dulijo 'l'ihraeije. Shh Itunje cenI. in le to: rlItilfIt ni sileill.ti nobene luknj., k.r bi toIlIaDjlllo trdnost.Prittdite., rotae zl.DteCe Ite zlnko vedno illeli pritrjenoItoli luknjo. gh.i cepial, pOlku­site uporahiti luknjo pribli2no nI.sredi ratilča. lo t.ko spustite ra­tU~e, ga hhko brez .e~jib Uhvponovno zgra.bite. Nekaj .odelov je 2etlko opreeljenih, le po.ebno dobriglede tega Ita Puls ar in Humminghird.Za.abS privo tehniko ni potrebno 40stinapora, dl bi dobro zapieili cepin.En udarec bi .ora1 ob pozIlIvanju tipain strukture ledu zadolelti. Knogoljudi ha te!ave s libhjlo roko,bolj zaradi natan~nOlti kot zaradi.o~i. Za trening po,kulajte , lib­teJlo roko zabijati tesarske 2eblje •lesen tra••Ce u.ahne.110 iz ra.ena, se otel na­vadno zasadi pregloboko. Tat zl.lbtudi u ravnotelje ni dober. ~e to-

..jda "stojite" net je 'i n.a.pi~ne.

ledu. ZI.abnite it ko.olcl in nikoncu le iz ZI~stjl. TI zadnji gih,ki je krltek io ne aol!ln, ta sadi okel• led pod pr,.,11.i. toto•• Tet. zgor­njega d.ll cepi ni opra.,i delo za vas.Posku!a.jte zaupati tudi bolj plit1'oZlsajeoellu orodju. POlJosto je zanlpredo1'a.je do.olj sallo zatiklnjeokli. ee hi hili plezalci tebDi~no

bolj podkovani, ledne smeri .ogo~e nebi okopnele po netaj nponib. V~lSib

ZI cel 'I'zpon zadostuje. ~e uporablja­llO u zatitanje ogromne luknje odprej!njih vzpono•.I:r;tiklll.jeLahko le Iqodi, da je treba preglobo­ko nujen okel izkopari iz ledu. Heaigajte z utill!ell levo-desno, ker ste. labto zlollite otel. Pori vaj teratil~e gor-dol oziro.1. otel "en­noter, da se ta 1I110 sprosti v ledu.Nato z roto zdrsni te proti glavicepina in poskuJajte I trotnill sunkollnavzgor. Po potrehi pred taki. po~et­

jell zavrtlIljte klin. Torej nikar nezasadite obeh orodij pregloboko!Skleplztulnje v skali za led ne zado!l!ljo.Ledne •••ri lO potencialno ne..,.rlle.Dokler je led debel, je ne ~ redu.~j pi, ko postane tenat in .arovllljani .ee? Tatrat se je treha zanesti nas.ojo prlSojo in i:r:kulnje. Torejpotor! Pred telki.i ledni.i ••erai jetreba nabrati izkulnje. Po.anjkanjele-teh je ":.rok .nogih nesrei!, .ednji.i tudi titih. ko p.dajQČi plezal­ei pokosijo tiste, ki plenjo podnjilli •

SIKOND BARRACUDA IN~

SillODd je pred priblitno 10 leti prvi

oprema

IIIOrallO

j> ,'t~~

~Antaresov predhodnik Ice System jeilllel kladivce ali lopatico prikovano,okel pa n.enljiv. Ce boste illlelisrečo, giil lahko kupite na kaJti raz.­prodaji, ker bo Cassin prešel h­ključno na .odel Antares.

CASSIN ANTARESPreprostost je zalčitni 'lnak tegaorodja. Ceprav ne tako blelčečega

viden kot kako drugo, opravi svojonalogo 'lela dobro. Ročna :zanka jevključena v ceno, hI pa ni na takovi.okea niVOJU kot vse ostalo.

GRIVEL SUPER COURHAYEUR..~~,~.'.~·.:r ~H

Camp letos uvaja novo nerjallečo glavoza to orodje. :tal si moramo ogledatitar stari 11I0del.Glavna kritika leti na preostro dvoj­no konico in obliko okla. !lila naareč

tri velike luknje, ki ne sluHjoničemur, ,,,mo ZlIlanjiujejo trdnost. Hipa to edini pri~er. Charlet Ho,er illlalest lukenj za prelllelčanje okla,8arncuda. tri rde, StIlbai FKV !tiriluknje ••• Cbacalov okel, pa tudiVertig-ov in Chouinardov so verjetnozato tako zanesljivi, ker llillajonobenih lukenj.

C~P HYPER COULOIR

CHARLtT KOSER PULSARTa !Iodel je že izdelovalec oprellil zročno nnto, ti je zelo dobra. Okelje DOČ nallestiti v treh različnih

naklonih . sliH se dobro, upat dibi pr8llreja1i cepin vedno, ko sespreullijo ledni pogoji? Z lopaticoae da dobro sekati stopinje, a~pak

kdo dane.5 to !e dela? "orala bi bitibolj nagnjena, široka je dallalj. Zeloostra dvain" konica bi 1Il0ula videtižalosten konec 9renekaterib goreteksprotektorjev ali blač.

uvedel nOVQ obliko okla in ga dosedaj ni hj dosti spremenil. Oolanskega leta je bil največji proble~

pri Cbaca.ll.l pretollplicirana pritrdi­tev etla. Zdaj je to edeno 1. dve.ai.busQ.a in matica.a. ehlcal pravza­prav ni pravo lIlodularno orodje, kerje del %1 kladivo trdno prikovan,Letos mislijo predstaviti nov lD.odel,ki bo odpravil tudi to pOllanjtlji­vost.Edina sprememba od začetka pri Barra­cudi je ta. da je okel nunljiv.Pritrjen pa je UIIO z enili habuIvijakolI in z utežjo, kar ni najbolje.

oprema

>•

prelJleda. &ananI. okel je na kontu(udno ob1ikovl.n, tako d. se la.bloudnji :robec pri uducu ob shlobitro odl~i.

beljIi, le vedno PI Di ravDo %il et­.treane v:rpone. Ratilee iz o;ljitovihvhken je prevee ;1&dko iD ne dajedohreoa oprijul.. !tod., uj staravDo to utitet iD nerjl.veea olnavzrok :ra visoko ceDO •

CBOU1811D MOITRW1LL I IN ZERO XLopatica, ti j. prav tako kot tll.div­ce pritovaDI., je tlasieDi ·sekat:stopiDj-, Dtuporabna tot aajbeD-deildaI.D- v .ll.b•• ltdu. ZetQ X skll.sit:ni. otle. je vrbunsko orodje zaD' pr.telke ture. Ifortbu.ll X j.

Vertige 600 '(0,6 k;) je gotovo naj­ldji cepin v tu pregledu. Ob tejteti dl n.jbolj.h rezul tate 50 CIlldol;o r.tilee. Strij. 800 (0,8 kq)iu teljo ;lno, d. hi bi li tudi-Schwlnene;;erji· zadovoljni. Stari,odeli '0 i •• li precej debel okel, tip. je :rd.j tanj Ii.

ftOUXTlIH TECHNOLOGl VERTICE

STUlII rli STEEP ICEere za precej e.tscentriten .odel, tipa Gi hj prida uponben. Lopatic. vobliti tro!nice Ile sluH nH!eaur.okel j. predeb,l in ni baoana oblike.V tUilte lahko vloti te teleskopski... lohk in lJI s tell podaljhte. Ihizbiro imate sedeli različnib otlov!

priultL 4a JY to vz.drUjivo, dobtoDlrtjlno orodje, prijetno ZI uporabo.Si.Hu li. pritrdi tu eh,entov nJ,

ntiS~e je <::elo unesl)i" Ul IUI ie.da z~enj"3 ni enost ...na. Cre precej.III trdo, uhite pa tudi tlju~ u.atice in iabus tlju~. Letaioji .ode­li so baje qlede teqa boljli. Cepinili Je posebno b.ntico je nudi po­ubo.e oblite oth te!ko drhti zi

zgorllji del.

Eleilnten lodel, 'ki je dobil lVojeiae po zvoku udarciI ce'I.'t'lJ1 ak-ho vltd. r.t okel je staoduden, bananaohl je treba kupiti postbej. Toprtttj pove(a strolek, (e PI li ~i.­

li te It ratit~e i~ ogljikovih vlaken,boste kupih najdutji tepiD 1z telJa

., .... ~.. ,::;l

livno laradi etscentritnosti je ta.od,1 podpovpreten.

oprema

NUlIl ~'JL tIP~lli!l

alIL LOPUlC,l lLlDm nml1t nil lom Pllmrrn OI~1 11GLIn 1,1 lUU I. Uli! lOma

yDlmSilUa ehed mno li t ..Uu mu. ki'lo'o '" .. 111'1 ' inu

111allo " ~.uu t;hto tU. uti h ti 1~ I

tt:~m, pbll'Siad .nuna, fUUI li I rah I iruno IDO .. rltil!!t iI!:1I

lop.ti" " bnul ItUiJ jlUo klj.~ •kotOI

Q.ulet Polln 1D4l.1Irtll " elcn tlasHDI ogllto lImi. '" •• '''1I ' in:~ .loltr " Uli dobu rit h

" norobl

'''' IJ!1l .ohlatn " Uuiho loh I OIlllto kne,. HO .. lian' 2 illluCu oir " bluu mil. jeU, ritmI tlj.h •

" kota.

tUlh bt,n. IOhlml " Uuil!n tluif.. 011lto trolO'o HO lo Ihn' hb91 io

" bUlU ulo ieklo I1lh Ulm. utlld

" Jtrla tljl!!

itba~Grinl SOPlI ••hiltu " UuJl!u Unl!!u lutkar:c IUlOfO m .. lIn. , tir .

tou"JeUl " !linn .tru il bldJ.hc itklo ntUh ut ~i

" eiiljm 1411'(. ki ,

Stuli PlI Stnp .ohlueJ " polc.~ itoln oiroglo dmi. 'lO lo ntm.1<. tth~ uhll), po'p.

Itop ljoUo)

L.n/tnp loulolbltd fHuo " runt ruuu titIIlo lIrjue!!. '" lo tIl'I ' labuskh.1fo " 1I101ljl ohoglo jeklo dobu nti h kljo~ I

" NilU

Choolurd lorthul1 1 m'io " Uui~eo mno urjm~e .00 .. ghn IItIhiUd tO " ballu oghh idlo Hju~ •

"Chodurd tlIO 1 fUnl " Hui~u tHUI uljln~e 115 oo flau IItihi

lop.tiel I! blnu Ulllfu jeUo lljtf •

Hlli~u!ollDbin futig. lOIIalarn li Uni~tl liro~r I oght/l tImi, 'oo oo '''!I' in:! •'.eholon bUlU Itn I 'OO nt h

kotOl

• - orodje je trifUllIO , eeu [dobite gi Intu)

Ceu i~ ~1"ln {UHrj. II , bgliji IrtttJ mUhi_jo odCin , bli nj k drlnu, kjer' ,hnll apUlUO o,tno, IItOjih oiuo uuUi.

opremaGOIII<TD:'

Tkanioo poznano pod ko~e~cialDi. ime­nom goret.ts, sestavlja plast PTPI.embrane 1100 , politetrafluoretbilenali teflonl. zaprte .ed dve plastiobičajne poliaaidne tkanine. Lastnolt.e.brane. ki je sestavljena iz 1,4biliona mikro por na cm2

• od kateribje 'saka 700-trat večja od aaleku1evodne pare in vsaj lOOO-trat .anjlaod kapljice vode je. da ne prepuiča

vode, istočasno pa je pupu,tnl zavodno paro, ki se pojavlja ob znoje­nju telesa. Izdelovalec. tovarnaGore-Tex zagotavlja, da PTFE aa.branadaleč presega 14-tratl zabteve •••ri­Ikeg. vojaltega standarda za nepre­pustnost tkanine izpostavljene vodi.Tato naj bi tkanioa goreteks o.ogoči­

la prehod vode !Iele, to nadtlak tevode oa povrlino tkanine dOlele 1,5bara. S sisteRoR .ikro por se v samitkaniDi ustvarja plast .irujo~ega

zrab, ki pr.pre~uje sevaino izgubotoplote. Ce povzaaeRO, vas tkaoinagoret eks popolnoma zai~iti pred del­jem, prepre~uje ~nojenje in istočasno

predstavlja toplotno zai~ito telesa.Seveda vse v mej ah normale, taj titudi goret eks ne dela čude!ev, Ce pase pustite prepričati raznim reklamamza tkanino goreteh, hoste baluverjeli, da z njo lahko letite, hodi­te po vodi in zaustavljate zablodelekr.ogle. ~

PTfE membrana (5500-tratna povečava)

Goretets ealo drugače

Pri uporabi tkanine goreteks v prak­si, pa so se pokazale Itevilne po­Ranjkljivosti. Tako naprimer ne osta­nete suhi, če se 110Čno znojite, Jeposebej če delate na de!ju, ker vodnifile oa povr' ini tkanine ovira prehodpare (zDoja). Poleg tega je pomembenpodatek tudi to, da človet ob zDoje­nju izloča desetkrat več tekočega

znoja, kot pare! goreteks tega znojane more odvajati. Prvi primerti tka­nine 10 bili tudi zelo občutljivi naoneSnaleDje s človelkimi olji, ti seprav tako izločajo ob znojenju. Velikproblem pri izdelavi oblačil iz gore­teks.. '0 tudi livi, ki apu'~ajo vodoali pa so povsea neprepu.toi za vodoin paro, če niso pravilno n..rejeni.In končno, gor.teks se obrablja pravtato tot vsi ostali ••teriali, uto.e au tudi la.tnosti z uporabo stalnoshbhjo.

lI.e!itve

Testi '0 pokazali, da tkaaini gore­teks resnično pade prepustnost zaparo k.dar je sotra, npr. zaradidelja. Vendar pa je ttanina goretekaod do sedaj poznanih, !le vedno naj­bolj prepustna za vodno paro kadar jesokra. Seveda pa prepustnost tkanine(tudi sokre) za vodno paro, 8 pada­nje. zunanje temperature nara~ča.

Zadnja generacija tkanine goreteks nlveč občutljiu na onesna!enje sčlovelkisi olji. Priporočljivo jeobčasno pranje. V nasprotne. priserule pore zamalijo in prepustnost tka­DiDe se zmaj la. Priporočajo blagoraztopino detergenta io .lačno vodo.Robovi in livi predstavljajo priizdelavi oblačil iz goreteksa posebenproblem. Ce tkanino enostavno zalije·110, igla preluknja PTFE aellbrano inoblačilo ni več vodotesno. Lepljenjelivov pa zaradi izrazite nelepilnelastnosti PTrE lIeabrane predstavljavelik teboololki problem. Istočasno

lepljen! livi predstavljajo za vodnoparo oeprepustno področje.

Obraba tkanine goreteks, je odvisnaod obrabe zUDajih dveb polia.idnihtkaniD, ki lčitita PTFE membrano. eimdebelejii sta, dlje bo PTFE .embrana

oprema

Za konec

Entrant

-

Polial1id

Posebno poglavje je ildelava ildelkovi~ tkanine goreteks. Sa~o pooblalčeni

i~delovalci, ki imajo vso potrebnoopremo, lahko i~delajo prepustni 110­dot.sni i~delek. Običajni iiv v pre­pustni tkanini naredi nepopravljivenapake vodotesnosti, kajti tudi kas­nejle lepljenje takih livov je samotrenutna relitev in tak izdelek ~

uporabo hitro izgublja kvaliteto infunkcionalnoGt.

Tkanina goreteks ima Jiroko področje

uporabe. Vendar je ob nakupu izdelkaiz propustne tkanine potrebno upo!te­vati, da so ~a pOGebne okoliičine

ostale prepustne tkanine, ne UlilO

dovolj dobre, ampak pred vse. bistveno('enejh.

povel!aval

. ~.•

Cena

Komentar

Cene izdelkov iz goreteksa so visok~

kljub vsem prednosti.. ki jih tatkanina iGa. HataD~Dejla anali~a cenepoka!e, da kupec izdelka v velikimeri plača iue izdelovalcev, oziromavse njihove propagandne poteze. ban­tete in megaloaanske predstavitve nasejltlih (po Hountaiau). Pri izdelavisaMib izdelkov je cena pre_o sora z­Derna z dolfinc !ivov, kajti !ivanjegoreteha c:ahtevi poseben stroj, Irišiv istočasno tudi termično ob~ela

IdeIno 'de pil . Siv tlko postanevodotesen.

ostala

Skupna lastnost prepustnih tkanin(lI'oreteh. Entunt, SilIlpatex... ) je,da je It nOrll1alnih okoli!l!inah, kutkanina ni mokra, prepustnost zavodno paro zadovoljiva. Ko pa setkanina zIloči , prepustnost ZI vodnoparo ~elo pade, prepustnost mt)Jrr~

tkanine qoreteks, pa se bistveno Ile~~.nj~a. Pri tea ima pom~mbno vlo~o

tudi temper. tu ra vode, ki moči tkani­no. tim ni!ja je, boljla je prepust­nost tt.1nine.

Po !lountainu pii pravil Srečo Trunke]j

opremaCIVLJI ZA TURItO SWeOJB

velik rUDah turneaa smučanja jeprisilil izdelonIee, da '0 se boljposvetili alpinistično-turniDsuučar­

skill čevljeIlI, ki so bili dolgo vsenci razvoj. čevljev za alpskosIlučanje.

Zahteva po udobni hoji navzgor, hkra­ti pa čimbolj!e lastnosti pri spustu.so pripeljale do novih tehničnih

reUte.....Novi, lalji materiali, odlična to­plotnI izolacija, varnostne bafveitd .. vse to je-tudi posledica vsevečjih zahtev uporabnikov te oprellle{alpinistov. turnih sIlučarjev •.• 1.091ejll0 si neltai Ilodelov, njihovelastnosti in uporabo!

Dve novosti prihajata iz Avstrije.(Dachstein, KoflacbJ, čevlja poudar­jena 1: rUlleno fluorelcentno barvolk:oljke iz; poliaaida. Rečello lahko:dve muhi na en luh; to je varnostnabarva in obenem zadnja ~oda.

OACHSTEIN DC - TOURIdejna zasnova je povsem nova, saJ JOkarakterizira dvojen zgib (zglob), kidovoljuje kar največje preJlikanjegolenice. Praktično lahko hodite alipa tečete s popolno~a zaprti~ čev­

ljem, računajoč na dvojno gibljivostzgornjega dela čevlja, ki je po vili­ni razdeljen na dva dela in prek dvehzgibo," povezan !led seboj in s spod­njim delom ~koljke.

Lepo zaokrohn lIlodel dopolnjuje črno

usnje nad oartolll, ki se sicer večji

del skriva pod školjko. Serija čepkov

na podplatu (Vibrall) dopolni odlično

artikulacijo, ki jo izdelovalec zago­tavlja, (Na vsak korak pridobite 10cm, to pomeni pridobitev koraka na 10

prehojenih, pri dolgelI dostopu topOlIleni .anj DUke! 1 Pred spusto" če­

velj aktivira.o s potiskolII Doge (go­lenil naprej v kar največji nagib.Nakloo glede na osnovnico in inten­zivnost upogiba sta regu1irana zzadnjo vZlIletjo, ti se nahaja znotraj!:koljke (nlllen konstruktorja je biLda se ta sklop regulira le enkrat, toje ob nakupul.Prostornino spodnjega dela školjkenastavljamo s sbtemom posebnega t;a­veljčka - nastavljive zanke na notra­nji !Iaski. Za bolj drobna stopala toranko nekoliko zategnemo (skrajšalIlo),da čimbolj zaanjJamo pre"ikanjestopala.Notranji čevelj je izdelan iz usnjain goreteksa, holiran z Tinsuhtom.Z lahkoto se povleče it !ikoljke inollogoca veliko udobnost. Na njell. jetudi plollčica netO - c:a varnost, kiodbija radarske žarke. Na snegu ječevelj prestal serijo zares prepri­čljivih testov,Upogib, prednji in zadnji naklon,stranska opora; dobro funkcioniranjetako pri spustu kot pri vzponu, VSI!to z veliko /le ro udobja. SkratkaDachstein je naredil popolno~a novlI.odel, s kateri ... je zadel !ebljico naglavico.

KorLACH ALBOIfATudi Koflach se posodablja, seveda pane opu!ča osnovnih tehničnih relitev,ki si jih je pridohil s slavnimlIodelolI V.lluga.

Novi model Albona prevzema od svojegapredhodnika ne previsok zgornji del!koljke z zgibom, večji jezik tezsredino, ki predstavlja tudi dobrozgornjo oporo nogi in po ena zaponh

opremana zgornje. in spodnje. delu Itolj);e.Popolnoma. DOV je zadnji Dutavljdniehllent z ••tuljlsti. rollajell, Ikateri. kontrolira.o gibanje golenicev treh pozicijah. Prva pozicija jeprosto gibljivI, drug. oaogot!a niklan12 , tretja p. 18 od navpi~Dice.

'otrlnji tll••1j je specialiteta Zlse,zelo dodelan zgornji del iz ulnj_,oj.tlln z siapatexoII, 1I••branl prijeziku iz polipropilena nepre.oeljt­VI, propustni za uak, i:!:olirano vsestup&j z Tbermi\llloll v koabiolciji Ifolijo Gdui-l000, vudte dobroprilagojene nogi, gumijast podplat,peta ojat!ana proti z••uku, podloga iz1odos.Vse Dalteto .kupaj JIa!e dober kontnaprej, pre4vsu pri izdellvi no­tranjega čevlja. Stoljtl i •• nekajpollanj klj hosti , npr. prneH);., ne­praUil!ne zaponke, pre.llalo radiaineregulacije. Prevladuje pa velikaudobnost. dobro upiranje stuiDi prisJlustu. izrazita prednost pa privzponu.

DYNArIT TOUR-LITI"adaljuje svoje prvenstvo v lahkihhgoriji. saj čevelj tehta le 1&85lJra.ov.Skoljka iz treh delov. z zgibom vzlJornjell delu in prelr:lopnill (prekuc­ni.) jezikolI. zadaj je elnent zablotiranje JIri spustu, za radialnoregulacijo in po ena zaponta na spod­njell in zgornjem delu !koljte.

Itotranji čevelj je iz usnja. polnjeJls ter.llo-propustni.i ela.enti: TerIloDry in goretets, podloga iz lodna,sendvič Jlodplat iz (zaprtihl celicnar.onua.Rezultat: tehnična to.pletnost čevlja

pri .puatu. z nekaj prednosti privzponu. Dobro bi bilo le nakolitohboljhti prednji nasloll in stitprofila jezita s Ikoljko čevlja.

DOLOMITE ALPIKodel je popolno.a drugačen od pred­hodnih. V.topanje je izvedeno z odJli­r&nju udnje strani čevlja (glej.lito, podoben je eden iz.ed 11pin1­nih Ilodelov za alp.to smučanje, tjerse prav tato odpre zadnj. stru ­lleča. op. prev.). Zapiranje je zdvema uponh.a, b.teri.a sluli ka­veljček z nastavljivo zanko v not­ranjosti .aste za bolili str8II,kioprijeli. Za volumetrijo spodnjegildela je druga nastavljiva zanka lvnotranjosti) • kaveljčkotl za regula­cijo na zgornji strani (sistell Salo­1I0n, Alpina KS 750 •••• op. prev.'"---

Upogibanje naprej-nazaj je reguliranooz zadnjia spojlerjem in gUllastiaaaorth:erjn Md !toljko in kopito•.V !!koljli je tudi varnostna plo!lčica

JI.Icco.eevelj je slab za dvojno uponho (vkol!i copat, na sIlučanju čevelj), terje notranji ~evelj tefko dobiti izIkoljtl in je dvodelen.Kodel ni najbolj ulpel in ga ne lIore­aa jemati kot pravi turni čevelj, sajse bish'eno razlikuje od navadnih'Ilučantih le v rebrute. podplatu.tudi teh je opazna (2014 gr). takoje bolje. da se Ite. čevljell drU.okrajlih tur, ali pa kar urejenegas.u~ilča.

RAICBLE RANGA P1RBATTretja Ulona tega Ilodela, ki jeletos nekolito izbo1jlan. Dobra ana­toasta oblita, centralDi jezik zblatil no haraonito v pregibu. udobenDotranji čevelj % podlogo iz lodna instiko. iz goreteksa.Itovi so deaenti regulacije. Zadnjielement je postavljen nekoliko vilje.s tr••i pozicijalIi natlana in blokadoza spust ter hveljčkoll za volUIIskonasta"itev narta. Pri te.. Ilodelu 10

oprema

>•

pa sta pri nas preceJ razširjena inse ju le da kupiti.

SAN KARCO HODULO 2Naslon zgornjega dela ne nudi naj­boljše opore. Poenostnljene regula­cije; zapoota na zgornjem delu štolj­h in zapanka zadaj (na llečih) , stahalj na račun vzpona, pri spustusUll!lII pa zadnja zapon);a praktično

niu funkcije .

Zapiranje je izve4eno z zgornjo za­ponko, povezano z zadnjim spojlerjetIza blokado nakloni in zaponko nanartnem delu.Izboljhti velja naslon zgornjegadela Ikoljke, ki sicer 40bro preoalaspuste. Pri izdelavi notranjega ~ev­

lja je tudi še rezerva, kot tudi priuporabi materialov, kjer se sevedapojavljajo novi in novi.

Podplat je kot pri klasičnih planin­skih čevljih iz: te tovarol!, notranjičevelj se dobro prilega.Uporaba za aanj zahtevne in tehni~no

ldje spuste.

KOFLACH VALLUGA 4000Zelo dobre tehnične rešitve (povzeliao jih tu4i pri lIloddu Albana) so ta1110del naredile popularen in kOillerci­alno uspešen.oprijeill pete je zelo ugoden (glede napredhodne modele), koniCI čevlja jenekoliko dvignjena, boljh je oporapodnarta,

Zd3j vse requlacije mogoče brez po­pustitve vz voda 'l:aponke zgornjegadell Ikoljkl!.

Izbolj!an je vzvod zak1oplle, oja1!anasta tudi oba kavaljčk., s k.teri~a

regulinmo natnno silo nastavljivibzap k \1 notranjosti čevlja.

Cevelj se dobro obnese pri vzponu inspustu in je udoben, obenem pa prak­tičen pri uporabi.

SAN MARCO KONDOR 101Pomembne so nOl/osti pri izdelavinotranjega čevlja, bolj mehak je, ZImale itevilke in bolj lahke osebe,lkoljka je nekoliko bolj elastična ingre notranji čevelj Idjl! iz nje. Zal:Iočnej!ie osebe so vzvodi zaklopkllekoliko daljši, školjka pa halj toga(trša), kar omogoča boljii oprijemnoge Itežje osebe}. Na tehtnici po­kaže en čevelj 2040 gr, kar seveda nitllalo, vendar druge dobre lastnostiodtehtajo to po~ankljivost. Blokadanagiba se lažje aktivira s pomo~jo

nekakšne zadrge.

•~ ...'a>"\'~.. 2' _ ~

V notIanje~ ~evlju je ojačeno področ­

je gležnja, p0410ga je iz čiste volnein se zelo lepo pri lega. Ih prvipogled je tesen, ko pa se zIčnello

gibati, se lepo oblikuje po nogi.Od predhodnega modela je nekolikolepši, bolj estetski, odlikuje pa gitudi konkurenčna cena.

Za konec še 4va stareila lIlodela, ki Iz revije Alp prevedel Karko Beliogar

oprema

"'lUl !l1C1I!III IOfL.ICI DJIlnT DOr.otIft mC.LI 111 WCO IOn.m UlIlICO

"'" ""'" lLIOIl ron LITI ml lU" COIOOI ULLUGJ lODULO 2Ulm rum IDI 1000

CDl mm mno mno mno mm mm zmot lUonUhel

mnom I lIHi 1/2 ]-1)112 t 11HZ 1/2 11(2-12 H2 f Il I - 11 )-12112 t - 11

... IlIOlb upelk. RI 19. tIlial.. 4" Ilpo:lH 19. tlpo_h, np04h ro, IIpcrh sp., dre upaDUumUJ. DI II. uIt II. il sp. hoju up. U II. hIt Ip. hoju iD .p" u' If. POtellJll +Ul U

lioljh bIo l101jb I ,nKOI UD. nhj I tmlj~kol daj oojler • spojIItju Ipojhrjo

pro.toniu ukln UoHtujt pro.toniu maHOl, udrOI DI ~loHruj.

mIOItI 1,.hla,aI- IId.j II. 4111 II· iD Ip. upiulj. ,poHnja, j. Bi 11. dllIlU!lnm tlcl,'POfib J stopcj, Ihljh dell,probl zg. hh, blokiranj, U.ljh

bloUrufe .pafln bloHmja 11. dell

flmolT TIIr- I lJ] I 112 I 112 I 112 I 1/2 I 112 I t/2 I 1/2lEU emU l]l,! CI) (JI el) UD,I nI 111,4 nI !JO,5 CII lJI,5 CII mClI (31,' nj

lU. SIlIllPilt!nl1l (al 1,1 11 '" '" U.5 1, I

fmtU elisnej leJl 2,2/1.0 1.1/1.2 2,011,' 1,HI,D 2,111,5 2,1/1.1

UJWUUIIlJ

nu emJII,) mD 1m 1115 20U UDO 2m 1m 1110

•;1Qmu-t(,olJS md.jmel Jltdllj1 mdljtllul mujtlirol mllojelirok artbjellnk mdljtllrol

! tGCtlJl ~IL ,bok, aattu.j1 h- ,isal, .pn-,!IO~JU "dober ullOl ailt~ ulj filel dlj UIti,. ,!aol 1[ldoji lu4ljl uHaJI

i IXJULJI lIG. ulo dolin rdo,t.. Nlib, dobu nlo dobn ulo dobu relo 4Dbn relo dobu

;mm, lIun l .l .l .1 dabu .1 ulo dobu Id. I~Oj1tt nlo dobri

!11n'U1m elO dobri dobn hbn dobn relo dobu dolit.i51011I11 smo

!UPCGII !mOII 04ličb doblr dober rdo dober uh dobu tdo daber ulo dobrr ulo dobu

upam umrl Hli~lII dober dober ulo dobu 1'10 dober dober relo dober n4a,olj1f

$TRUm ulo 40hz deber dober o4mu ulo 4~ber dober! omili

'1 tIDOlJI rdo dobro ulo dobro rdo dobro n4a,aljho ulo 40bro rdo dobro dobro zela dobro,. Pl:U~flaOIT lth dobu dobri ItlO dabu u4a.oliln odlHDI ulo 40bu dobu ule dabu

oprema101' Ituncu

I.J ..;;..."".." PII ....eI JD!7 'n POISft "ALB YUeI. YU!t*lD ••el U InuIUIIoJI

e. bolel dobro pleuti • HU.J 401lroap.ti, e••oča. dobro .pati aota.i •• ti dobro .p.lao vr.eo. ID dobro.p.lao vraeo .i pr•• labko .aradiltudi •••• '0•••• zado.tuja ljubi­telj_ko ...oj••i .....j. iD nost.nDJi••lei at roj z ra••i. ia cia-catIho. (liPI'. aagat 'thj_ 70'). Po­treboo p. j. paziti Da D..le4oj.at••ri:aJ EYalit.t.....V polt•• ,ride pred..... ,II' 1 10super A "'alitete (Dl D.ujoo, da jeLloyd'. reghter) .&l1h i:ldelonlce'lVajde, JUfOgo!le ali Stoti. iz Zrenj.­ai••. OW'UtlO la je Dotolle Il.piti "ljubljan.ki Maa! all Kodoi bili, 1 kgpuha p. atane okrog (00.000 din. za.pdDO vteto za aradnj••UiDe gapotrebuj.-o 1100-1200 ;.b) Ia)lra ..teri.l_Vreea olj bo iz poli...id., trgo....kob. njlon (,oU.-id. ". tUAnj!plaaU aaj Ilo.ta obnuo is ,nIMn­oega .ailcaa, ....n. pa .0 lahko tudiil ••pr••al•••ga. V pri••ru, 4a .0n. pla.U iz ••preMS"'.,•••jlou,bo p.h "l.tel Uli". V llotralljo.t• re~. l.hko Vlij•• tudi podlogo i:cb~b.llI.f. inlet., ti .aj. ob~utet

prij.tllOlti, a • te. D.r••t. tel.vr.e•• Gr...tur•••jlo•• II.J bo 70-'0g/.~ Tabg. izdaluje ....ri:bouh Svi­l., prod.j.jo pa g. v trfo.iIlah '.le,•••• p. tudi drugod, tov.rn. Svila.... p. Ili•• prod.jdne. U.Uati~~t.r .t... otro, JO.OOO din. Potr.­kuj.1 9. 12 do 13 a.trov.e) sutueenaj bo poliestrski, It. 60-'0 (1i­tanI, 4eb.lajJi n., ter .e a teapoveelI d.belin. Uvaln. igl., vbod.in s tea .alnoat izpIlI.nji puh•. Pocani 21.'00 4in (1800 a) ae g. dakupiti v trgovill.h Astre.

iraUo ...odilo n bdelowuj••,.1..Tr~.:

Z Il.bruleni.i Itarj ••i izrelel )s;lOdllje pluti najlona 'OlI1H 235C•• liri.e 90 c., pri nogah 60 ca.En. pla.t ••j :bo obv.zllo pr."llnl.h.ko i:crdel I. 3 :cgonj. pIlitidoUi•• 190 ca (eni plut tlaj boprau..I)

- 2 pluti .eJijel .tupaj le n. eni.tr_i, 4rugo polovico )\latil od­prto, 4a lalita polail celice I

puhoa. C.lic. n.j bo4o lirote okrog20 ca. , ...ko c.lico dd 2-3 pestipabl (odvilno od v.lito.ti celic.).CelIce n.to provi:cori~no ZIIprei •It1jutic..i 1& abelalIje perila, Itijih t.ln.j•••4 li.anje. Iprotiod.tunil. lucik••aredijo lut­.jic., :cato nilo upor.bne.

- Pluti naj bo4o Ji..n. preko nel­Deol tratu, lirin. pribliino 5 CI,ne pa 4irettno pla.t .1 plast. Toj. poII.uno sandi toplote .p&lnevr.e., tar je bilt.eno.

- Zgornja obroba, trat, taaor prid..rviea, naj bo lirin. 8-10 ca. 401­line ot[Qg 230 el.,s. Ji.. , ti gredo ob robu .pa]pe.r.ee, je treba obliti I eik-cak'iVOl (e. i ••1 ov.rloot. ni potreb­po) .

StrolU :CI uto .'1111.0 .r.eo, kit.hta 1750 " .0 okrog 650.000 41n,potrebno JI. je 10 do 12 ur ••la.'r.eo j •••••da aolDO nlrediti tudi •izvribi z udrro all • utonIti h­v.4bi • pt"oltoroa z. b040eeg. 5­kUeka.

GIKe ••terish ..lja enako tot zgo­nj, kroj p. uredil, bodhi saa poizkulPjah (po.a~.di j. Jlr.i v •• tonpr...jh.n, pa to upoit.... pri dru­ge.) ali pa g. dobil • HnH.ih.odlIih r ..ij&1l, ki i ••jo tudi krojnl!!pole (Ieue Roda. Nad•... ). Pripo­ro~•• pa izdel.vo dvoj neg. v.ltona(..ston v ... tOIloU). Potrebujeli okrog7 a lIo.jloll., &00-500 Il' puba t.r nekaj.ee del •. Zldrg. naj bo li.anl, ne pabr1zgan. (z.drg. "eg••0 odlitDe) ...te (p["{tistnee) dobil pri TlCt.jubljlLll& (toun. kodnske g.lante­rije) •

To, t.r je preblajeneau ~lov.ku ro-

opremabec:, to je IIh.k ne~. alpiai.tu.Te4ao .Ij Ire pe•• " .akrllt.!k.Izd.h.,. j. hrse41. ...ostana, ltOg'cK!ejo je .eJiti tudi •• roko brez li••l­.... atroja. • •••exa4Dj. .i jadralc:i•• poti okrog db.arnib rto. • •• iIhajo ••tre iR ..tre ra.trgl.ihjafer. pot.. pa, ko jih oMdjo .1ja.bor. jb jih prYl .uDel ... trapoIIOY.O rl.trg. i. ,r.40 pOIllO"OOli._t celo AOČ •• _

Kuj_ lih'" nel!&.Iterial poli••id 80 ~, 4-5 ..tro.apobji 1511 pri DogU naj bo oj.el.kroj je podoben krojil .palu vue.ali .tu. loih Dber, (zgoraj 90,_podaj 60)i •• aaj 60-70 CI 401,0 .14r,0

DYoj_ bbd: n:~.

luko kot pri loojDi, le h lepoillori.ti~ lirino livl1ak-va ••trl(UO ca). DolU•• 115 ca. Spodaj prinogah uj ih bint n.e. 30-40 caodprtiao ob strani. Iti.Djeao I aeti..1 YOVlllh p. alj iaa obr~l. (uJ••• ,S•••4. je bi••k .r.~ aotDo Dar..iti

tu4i ,. Jotonki ineclbi, ali pa •koebiDaeiji z ..orakae, .alna je tuditato tot ,ri drugih izdelkih uporabaebotH!oill aat.rialo. ( goretex, ro­..rt.., pa h4i Dal porotex •• je JO,ripo••do,.anju 'a,.leta lozjeka naodprad 12 d~ro obll..eU. aledDjeglldoblao t.4i ,ri n•• ,. I~evju, tet~i

s (lirha lJO es) pll stane otrov105.000 diD.

Ja.ao al je, da to ni.o prof••ionalninapotti o I1V11DjU. hUs pov.dati leto, da Di potrebDO dati a:a .,alnon.eo 300.000 lir ali 400 DIt, ker aistvar lahko nllpr.vil dva do tri-krat ceDeje. In ~e li lelijej 'e"uton iD. lIivak vre~o, pribraDIIraVDO za eao dobro ple~arijo ,. Dolo­sitih. In ,leul bol dobro, ker boldobro .,al,

J.ufbikal

V.e inlor••eij. o zgoraj oaenjenib.t,.ar.b lahto dobite pri "Di, kadar­toli (tudi opolaoti) Da nulo".: BorStrancar , Vrta~a 7. Ljubljna, tel.061 216-tlS, lllbto pa. ,... t. artiUetudi naredi•.

~ r "'"'-

~

Il

'0

•smerI

130m

170m

- 70m•,••O<

>

I*,,-••

•~j

i:

>"4{of1'l.'

PIDOIIISU CIDZ'fITl11 VI/12.IJ, 51 IV-, 17 blz.nik, •••erozabodna steaaPrV: Karto Prezelj, Janez lelnaria Ilatja! Vieoele 13-14.1.89

~sni "ju~i

v

v-

Androm~dQ

/~ \1/\ • \1/\/\ \1h \1/\ fJ"'V \1/\

,I,,,,,,, , ,,,,

\\

VI" IAl ,/

1\ ", 1 \ '" IV /~ l~.~\~ 1, 1

<'!""~'-:-~'1.~ It $".1

12 SPICIlL VI+. 12, 800 a, , bKali loritnilki "aa;rt. se•• taa .tlaaPrV: lozjek P••l., S••tilil Sla.c '.9.88

predstavljamoIdo lo%oro;110 H JlRIlO - IIlZILLJl

Rio lO 40elej naili alpiDhti le vel!­knt obiskali. Hajpogollteje je biloto ob vrnitvi iz Patagonije, 4a so .i·pogre11 kOlti... Rio pa je polegCopacabane in karnevala vedno boljlilian tudi kot svetovni plezalni cen­ter, .esto se o.arel! liri aed zD.eil­ni.i zaoblj.Di.i stolpi, ti ID ta­rile. prostega plezanja.lo no l. lani z IVInoa in htjde.vr.eali iz Painl, sao .e leveda tudi.i ustavili v te. eboUi!ne. lIestu.ler pa s.o se tu zadrl.li kar ouadoi •••0 i ••ll prilotnost nekolikobolje spoznlti tudi pleulIti videztega .uta. zato je lOj DueD pred­vI.a posredovati netaj podattov zatbte alpiaiste. ki bodo iz t.O'. diooega razloga obistali to mesto inleleli tu tudi taj preplezati.Plezalsho je tu Yeliko bolj organi­zirano. kot bi si elont .tslil.Illajo hr ve~ aktiVA ih klubo,. kizelo radi spr.j.ejo tuje plezalce.Tisteau, Id nalllera...a plezanju pOIl,e­titi n.koliko ....l! l!ua. leniSI ne­tujeIlo obist katerega il..d teb klu­bo••Pleulnih objettov j. tu o;rOllno. lezd.le~ pa le niso izkorileene vselIlO!noIU. Pristop je podob.n tot prinu. Za zahtevno prosto pleunje lonajbolj značilne kratke saeri, ki jihopremijo z vrha. Najbolj znana takaelller j. South.un confort (-1). kijo j. prepleul GlIl1icb iG jo dosedaj le ni usp.lo ponoviti nikoaur.!l;:orda je prav ta IlIer preloanlca zeplezalstvo v liu, saj se ta vednobolj uvrll!a , svetovno znane centreplezanje. Zato ne dVOlli_, da bodo tesmeri kaalu pritegnil. tudi kateregahl1ld Ildih ... jboljlih prostih ple­zaleev.Vendar pa so tu tudi 'ilje stene,take da bi jia lahko !e dali pridev­nik "big wall". fe so okoli Ria ,i­soke do 800 II. plezanje pa je tuditehnieno in traja več dni. V saaeaRiu je najbolj znalla taka steRa Cor­covado, Ila vrbu tater. je zRalli lris-

tu.o," kip. Velldar pa je plezanje vtakih vi.otih stenab poleti ne-ogoče

zaradi noeine. za plezelIj. lahko vpoletnea času !zkori.ti.o le nekajzelo zgodnjib ur.veliko podobnih sten pe je tudi vnotranjo.ti 8tazilije. veliko jih jele aepreplezaDih in so cilj celo.ednarodnih odprav. Dostop skozid!ulllllo traja tudi po ne dni. Naj­bolj li poznavalec t.h :ltolpov je najrojak Predrag Pančevski. ki se je feudele!il Ile kaj odprav in preplezaltudi nek~j zahtevnib :I.eri zevropski.i plezalci.Najbolj znali stolp v Riu pa je gotovoPao de lcucu (v prevodu Hleb slad­korja ali br Cukreni .toleel. Ta jele br siabol _e:lta, saj je to tudipo.eun. turistična toeka z !lenico(brezplaeen nstop z gondolo! l. Hor­aalneg. pristope nuj pravzapuv ni.s.eri pa .0 telke aed V. in VIII.stopnjo in 401ge okoli 200 a.Za konec le nekaj o ocenah. Brazilcii ••jo svojo le.tvico, ti i.e trenutnozgornjo ..jo 8. st., aaetilki plezal­ci, ki so plezali v Riu, pa so iz4e­lali tudi pri.erjavo ocen II svojolestvico. Vell4ar. ko :1.0 prevedliocene preko aa.rilke '" Dalo, s.ougotovili, da ta pri••rjava vsaj zapol stopnje precenjuje tela"e brazil­skih sa.ri.PlenI na področja na ebe.i SilO neko­liko bolje spoznali in v njih preple­zali tudi nekaj ••eri, li so ozn.eenesprečrtani. krogee•.za tratek obisk Ria je teh nekajop1l0," vsaj pribli!no do,"olj, saj sona grobo predstavljen. najzani.ivajlaplezaiDa področja.

Tistel. pa, Iti leli obiskati Rio aliBrazilijo za. dalj časa. svetuje., dase II ueetek obrne na Ivana Rejca,Katjah R....he):erj••li nalle, uj .ulahko poleg dodatnih informacij po­Itr.teao tudi z nekaj n••lovi. Sevedapa je t.t obi.k treba nafrtovati vzi••te. (Dale. poletne.) ča:lu.

predstavljamo

.-;- \ \"\. ,',' ,

\ , , \\ ,

tJi ,• . I

"

~\

no c. e as k j

c.."·..... 1.<:100I:O 5"(..•·· .

..... -.. "-_ 57"""' ~ ....... ~7,·

' s' a .. 5 CIE ~••

\; ·':' 5 lO"

_C 5 70-• f. ~_~ 7'-'

t(I.~. ~~.

WN._ -.......

-1:

>4 I

..."• •••" o,,

, ,. "~:, Il-..~r,

" o,.•,•"

•,••,

"•" ,

.,;~<'-:::? ---PP<;-DC ~-'JCI\Q: -(2~oO:'~)~=:::::;=~--'~7:- r c.ot.e.ov~ ... _ ..... ...'~'O<:!_ ~.. _ 4 .". • ;" •

..~-- ..:.-., - L 'lrl"'" 5" ..-,• I • I." \" 1 1

71

"-1 .,~j

j,', I• ,I)

"::.'Ul,,

" ,•,

~,-..

predstavljamo

Snl!o TruDkeljD.'I'D - ·'''I.-IJl

Plnabi cInter ".tka je... kanjonurit. Tre.te, pribli!no 20 k. od stop­j., .....eri proti Tetovu .•• zal!ettuklnjonl atoji plaoluski doe, ti pa lekljub tnll, da j. ni obali jnera, De.ore pch..-&1iti. pret!ruo l!hto~o.

04 ••Iva tar bi labko D~dil. dobitele p1jlll!o in posteljo. Taboriti vkanjonu zara41 poalnjkaaja proatorani -ogoee, zaradi anolica plazile••pa lahko tUdi neprijetno.Oleldnj. Iteni, Ot.erova larpa, Dalihe po nalell rojaku, ti j. nojativlje.j.to pot sklenil... •••ri. kise po nje. tudi i ••nuj.. Viaoka jepriblitno 250 II, iD obrnjeni protijugu. Najugodnej!i ~•• ZI plezlnj. j..poall4i in jueni. poleti pa le ,.zgodnjib jutranjih urah. Steni je nidrugi Itrani ,tullulacij.taga jezerahidroelektrarni. ..jl.pI1 in najhlil­ji doatop je s ~olnoa izpred deaa, 04obale naprej, po kopn... pa se aeri •ainutah. Sirina jezera na t...estuje slahih SO a.Zaradi hilline hidroelektrarne foto­grafiranje ni zaleleno in kot polest­aik fotograf.kega aparata taata labko'&eo tela.e % lokalniai oblastai.'1 .liki vidt.o, da je stena nagOlto prepredena I ...rei. Zato japotrebno pazljivo slediti ••eri, .ajod 11Ie do druge ..ellrat Di niti dva.etra. Saeri so dobro oprealjene.vIndar .e kljub teau nI kafe podajatiy stano brez klino. iD kladiv•• Ski laja DI vidar kc.pllltDl, dejaDlko piprecej kruliji•••Po,ebno pogl.vje pa 10 ocene s.eri.VeHna jih je prenizkih, zato labll:ollirno Il vsaU .podlj zapisanib pri­Ita.ite Je eno telaYDo.too atopnjo,pa bo.te dobili dejansto stanje.

l. IOVOLnJfA SJID

2. US

3. IOtJl sm

". OTtlll - I.IVJ. VAJ:.

S. 011'l1l

6. 81T1J. • LIVA VAR.

.,. CIao

8. M1Tll - DESNA VAJ:.

9. VlTERAlfSll

la. rnJfCETOVl SKBI

11. PAJEI

12. Pllf~ETOVJ. SKtI

13. STIIJI ILI.I

U. lI.lJIpJ.

IS. DItIVJfIl

16. PI

11. CELJO

18. TD

19. lI-lI KLI"

20. NIlU

21. BORItIl

22. CIGI

23. IlTOPII

II-III

III

V+.VI

IV+,V

IV+

V,V+

v

VI,Al

V+,VI-

VI,Al

V+,VI

VI,Al

V-,V.

V-,VI-

IV+.V

V-,VI-

IV-

v

IV+.Y

IV+,V-

IV-,IV

IV,IV+

.2

•,~.~

•

•

•••

.'

­•

• o.,

•-. •'o •

,; "•--'- t,'", -

TRIESTE - VIA COMa!. 20· TEL 040/306440