[ cordillera castiIlo I•

.... lil&OU

- ~,

.'-" W/iJ

~ 8Y TtM: Q'XJllR •

lwuoo tt.lkSfl. IQ!!.'

..

.' o'.',..-.~ , , ---/,., .'

"(.... .., '. ''''; .

..~'....'SAAe.z

-o • _

.-...•

~l..1r.J..'l

....... - --

JESEN 1989

DESET SVECK NA JUBILEJNI TORTI AL~INISTICNIH RAZGLEDOV......... 4GEORG WINKLE:R ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Bine Hlač SPOGOVOR OB DESETLETNICI ALPINISTICNIH RAZGLEDOV •••••• Miro Stebe 9PRED PRVIM RAZTEZAJEH •••••••••••••••• o......................... 14HOGGAR B9 ••••••••••••....••••...•.•........•••••••••. Rob1 Držan 17TRANCO EXTREHES •••••••••••••••••••••••••••••••• ••••• •••••• ••••• 18NAGRADA ZA ZMAGO NAD VERTIKALO •••••••.••••••••••••.•.....•••••• 21SE BN KORAK K SANJAH •••••.•.••.•...•••••••••••••• ····Ales Rotar 23PUBLJSH OR P"RISH ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• 24PROTESTIRAM •••••••• 0. o' ••••••••••••••••••••••••••• Stanko Klinar 26PROTESTIRATI ALI OELATI •••••••••••••••••••••••••• Srečo Trunkelj 27NOVIH GORSKIH VODNIKOV NE RABI~O •••••••••••••••••••• Tone Golnar 28JIlSENICANI _ GENERACIJA 85 ••••••••••••.•••••••••••••• •••••••••• 29JUGOSLOVANSKI POKAL............................................ 30TEK~OVALNO PLEZANJE - VEC VPRASANJ KOT ODGOVOROV ••••• M.tej Su re 32PLEZALNIKI. •••••••••••••.•••••••••••••••••.•••••••••••••••••••• 33TOGE DEREZE ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • 38ZVEZNI ZIMSKI SEMINAR ZA ALPINISTIeNE INSTRUKTORJE •.•••••••••• _ 41RACUNALNISKA PREDSTAVITEV GORSKEGA RELIEFA •••••••• Tomaž Vrhovec 42ARMEsKO. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••.• 45

IZd.j, Ko_ilij, z, 'lpinize_ pri pzs. Dvor!'tov. 8. Ljubljana. Naratninapl'~ljiva dv.tr.t letno n. tira r.tun 5Itll-678-17.46 s pripisa. z, Alplnistitnerazglede. ~tevilko 50 pripravili tlani ur'dniitv. Alpinistitnih r,zgledov:sreeo Trunkti; (suvni in odgovllrnl urednikl. lIirkO LindH. LJud_ila KrIlPec,lIoj.ir ~tangelj. P'rante II.Leiit, 'ine Nlat. IIirIl ~tebe. Tone ~t"C<l( in lI<1(kOJurH, Alenu Si.tit. NaSlllvnic.1 HOCCAR; rotcn Oui,n Oolj,k. Ilustaracije: MirtoLindit. lIarto JuriL sreto Truntelj. TiSk: Kopiranje in r.un01evanje treniOvta Hrkun, KOI.rjev, JI, LJublhn.

po _nenju Ko_it,j, l' tUlturo je publikacija s sklepo_ '211-J5'17 1.9.1987,oproiten. platev,n;. te.eljneg. in posebne" d'Vk' Od pro.et. proilvodOV.

uvodnikOESET SVEČK NA JUBILEJNI TORTI ALPINISTIČNIH RAZGLEDOV

z~ prve itevlke AA je pred cle:setkri letibrtICe POZdr;WljaIa risba SInge vT~ steri.~ je Izztvim s SVOJrnI~., s taknItrettt1Jo lehnIenO~. hknlI:I pa Jm je napo­VedCMIIa, da bodo v rlIYijllahlro Z.aSIedOVaIi probis­mlIlItO vrht.nskega aI",Ulma ln de bo pio~1Opt'edvsemnjim. za pobldnlce ln lJil'Jal.,IaICe nCMl reYije pa Je bla~ simbol neznank,Id so 18 postlMl* pulju, ko so~ o pri­l'IUdn05lI t8'llQe. Bo lo zaeasno Interno glasIo? BolaN<O posta'o nekai trajnega? Kdo bo PISal za Raz­glede. kje dobili zanje, kako Jih bOCIO aII*dsIl spre-

""'VpraSanj je bio veliko. vendar pa jim telja, Idej in~)Nostl res ni manjkalo. PtaY8 hribovske Itmepe ludl ne. zato 50 potem. ko Je revija med alpinistinaIOtGla na ugoder1 OOffi6"l, Z vso prizadlMlO6ljo lnz velikim navdutenjem nadaltevarl delo. premago­vali OYIreln odbljali polana, ki so 11m lih metalI podnoge z raznih alranlRazgllldi ISO za1Iwli, lu('; sveta 18 zagledala tudideMta Mevlka. eeprav 80 nekatori nBpoYedovali,da toliko $te\IIk ne bo Iz$lo. IzIIa Je .. cela vrstanasled!ilh. SPNa so revijo razrnnotavaIl $ ciklosti.lom, kasneje s 100okOl*anjem, zdaj pe jo l!&kajo IIobet tehniki Vtasih SO vse tekste pl'etJpkavall namlllic1t, mat pa veeina dela 2e II Iliu 21. Sloleljaopnwlto z rat:U1l8\1l1d.~ sovtulh lol:oko­PIrafL zdaj Jih vse za lisk Pt1PnI\1O na fM1Vh, kako­YOSt pepirja je.te II.lOQO boljta. nMia pa se lahkopohvali z baM*nI PIalniCamt ~ bllBNu) n&tl:evaIi,,"iIel18Iz~.Pr;JV gDWYO pa 58 bo kaJUWOSl:..... po tel PIa1i te POPnMIalavazno je ZIaSlI to, da je~ ves eas zvesto OdSII­kaWiII razmere ... tokow II na$em aIplliZl ...... Bla jenekak&no~ ki le zrc8llo uspehe l1dIh aI-

AR 3311989 "

PiriStOY in pleUlk:ev II _h in na odpravah, hkratipa Je tLd vzga1a&B ln USmetjaIa lTUC\e rCll:lcJo'e. SeL­nantala jih je z novostmi v tl.4ifW, z nC:MmI~na a1p1nizem ln &portno pIezanfe. pr~ jevelke stene, PlOnWje aIPInIlma. a1pinisliCno in ple­zalno op emo in ntlY'OSIt v IHzalni letrid. Raz~50~I oplse ln shemedcJmal:tl in ttP'J zahfN­nil smeri pri nas ln vtt4lni. predslaYIja1i pa 50 lucidejavnost Jn razmlSI}anja vrste na!tl vidni! sodob­nil aIplnlslov in p68ZaIoev.~ tNali$ar1a in la1ne skromnosti laJ'jcozapisemo, W so AR v dewlih leIih opravil velikodelo. Bil so infOl'mator. uebenik ln kronb naS8gaapinizma. Ko urednid PIletO deset svetk na jubi­lejni torti, samo 281imo, da bl bil AR uspe$n1 se na­prej.Ne smemo prezreti &e ene funkcije le revije, kiskuta zapolnili vnel mBd dnevno aktualnostjo Al­plnlSlltnlh novic v Delu ln trajnej$lrn ustvarjanjem vPlaninskem vestnikU. Ves čas svolega obs1oja soposku~1I opozarJatl na napake v alplnistieoi in pla­ninski organizacijI. Krtika Je ble dostikrat zavha v~, eeslo pe Je bila ludl neposredna in JO sklJSalaspodbudiIJ bralce k odptlVljanju napak, ali pa vsajk razrr.Wjanju in polemild. RazlItal leh ktklkotllčajno rVt.i ni bil tako opa:zen. Pogosto so trnizbodli Pr1IV tIsl:e, ki vse astme krklke zaradi svo­Jega delil rili niso zaslutli. pmt Iaivd in~pa so POn<Md 06114"\ tI1o. Vendar pa Je av knikevrtal ln noogoOe vsaj post1ldoo ZakrMI kalW10 12­boIjS8nje.ob JubIeIu J:eIimo, da bl ta etv krtb postal se boljdejaven in USrVafjaJen ln da bl e-".eekra1 prodtl vSrtIkO problert'lO'rl na$e alpillistIel18~.

Miro štebe

pionirji alpinizma........VEUKl PIONIRJI ALPIHlZMA

GEORG wrNK L E R (1869-1888)Pf8lI8Ilti se II drugo polovico prejlntega stoletja.upo$levatl r;umere ln eas, v katerem Je tlvel lndeloYal Georg Wlnklet. In to danes PCln(MlO vred­nocll:l all fazlagatlje vnaprej ObSOIenO na n9l1llp8h.Nekdo je namret nekoe ;t. dei8l~ le WWder lakodobro poznan, da mu po :rgOdOYinIId plati ri veemogOCe il!( e! r dodIII8Il OdVZ1lU.Eric:tll<oerig je leta 1906 v kf1Igl Empor (KYiSku) O~ med drugim npke' tudi; .za SVOIa leta je blrtO\I8fj8tno samozavesten. anlbUoZ9l'l ln Mdpov.pl 8010 pametefl. Naj mu Je preda ln grozJo kamolIln Je do2lve1 tudi kaj slabega. nikdar ni bil Cisto na1Ieh. BI je samohodec. kar pomeni zlasti v Do·Iomltlh nekaj čisto posebnega, poleg tega PIl ge.ZgOdOItIna alpinizma wrsca med P'W stenske sa­mohock:e v DOIOmith. BI je takten pIelaIec, da jevu! v zakup preratunano twglIr1e v Izjemno kral­kI'I taSOYnIl roki\. Oodajroo k terro $e, da le~ als*1Iistiei1O miselnost "pc .'eda' 17 'et 5tar lnJe do'go~ v glavah mnogih kasn8fAlhrodoY. Kol tak sodi Georg WnkIer \1 posebno 1»"glavje o plonl~1h alpinizma. ki 90 prihajali \1 Alpe IzMuenchna. Kol alpinist pa sodi II prel$nje sfoletjez vsem, kar je POe&I kot plezalec ln Izpovedal kotsamosvoj rrIadoIetnl mislec. čeprav Je lntenVmoplezal le dve lel:l sta bil li dve leti lako VS8SITanskopod~ da ~ danes. ko se do 'lOI jajc mnoge drugeln bOlI burne StYal1, noben alp&Id zgcdcMnar enos­~ ne more odlOi'. no sme "*no n;ega. Edennf8gOYIl ptvtl OtJeUdOOrIaICeY ln pozneje~.cev bogate pisne zapu~. Ert:h Koerig, ga Is1nY101lko tistega easa posIavtla ob bole 6CU'l'IElmUEugenu Guldu L.amlT"lllrju. saj govori o dvithvelIClnah, ki z vrisl<om boolta tedaj zaspane. komalse prebuJajoeo plezalsko dru$Clno, all z OOITl8\!­nosijo detaJl odplnlla ......ata, Id vodilo k Yl$ku,lIOl"ICU MP'otllstl r.tof PlAe, da ;e bllArrmel' tJrrbokOhllMlrV NIetuche ekstl8l' • .ega plezaISUgi1$porta.~ pa njega.t drzni, vedri Ll'esnIčeItlIl·

ec. Toda. te ;e prvi ' ........ vIsoloto stato6l. je drugiumrl stat se ne osernt\I;ist let. če Je Pr'II pokaze."POYedaI vse, kar je znal in zmoget. V91Ja za drugegatista znana misel iz Ekleziasta: .Smo ln odidemo innikdar ne Iz:vemo, kaj vse bl lahko bil ln storilI.,Majhne postave, zvedavega duha ln \lČ8.slh

preresen za svoja lela. nenehno v~u ln dejan­ju, lo so bile le nekatet8 n/egCMl zunanje znatinos·ti, ki Jih fe vsak lakoJ opazi Imel je!1IlIezno zdravj•.Brez vsake ClplElllle fe: bNaknI tudl v visinah tez3000 metrov, c:epe all sld;.een ln taJ«) SfolenoPrVNJaI ddge, mrzle noti in se pacam s prvim svi­tom odpravi na two. PO pouku ni bio dneva. da nebl obiskal toIske telcMKlniOe aJI ~Ih skal v 1ji1lnl

SoIpesa. plsall8 vasice nedaleč od Muenchna.Včasih je na kaklnl tul1ludl dva dni skupaj zdr11lfT1ahodl, ne de bl pri tem okusil kolče!< kruha all svojepriJublJeno suho sadje.Nekako po lestnajslem letu Je zaeel pisati dnevnik.~ le vse. kar zajema OPiM~ vzpolllJV.naPISanO skcnjda po~ nBlllti:,o na velI­ko pr\plscW. lQer p'u.tadulejo razmIIlja$, sarnoe.­YOji pogedl na gOrrittYO ln ...eda lnlimn8 Izpowv­dl BI te presenetljMl pronk:l}lv opazCMllec sveta lnljudi okoli sebe. Takole denimo Iskreoo ozlromabrez ovInkCN gleda na tisto, kar poeenja v gorah:.Oclkrho priznam, da skUS8m v 9Ol'8h dO$OČI vselejnekaj, kar Je vredno priznanja. Popolnoma jasno mlje, kaj me lene. Nevarnost, Id jo !$čem ln pl'emagu­lem. nevart1OSl.. Id ml je Y~8 ln zadovolj­stvo. NeYamOOt ln veliCastYo gora, 10 je tisto. karme zdruteno v eno demonsko prlYablja~

Kakr$nakoll je le bla~ k:rlt1Cna raziaga. tehbogoIdeInih besed. Id so seveda bie za tedanjepriznane gomiSke estCl8 nesprBj~. saj so sileoni lastlllZldjueoe PITIICe do razlage /m1lf'4 ,Slen·skih fllozolCN.. V1lIJa pripomniti, da Je Winkler nav­zlic njihovim nelzprosnlm ocIklonBnlm mnenjemsedem let po svoJI smrti poSlal .moda.,. Vsakdo. kIje dal kal nase, to se pl'lM, da se je ut<varjal s ple­zantem ., je hkrati POPlVNaI svo;e ptaw!je, ga jena dolgo ~~ naVafaI ln kajpada po S\'OfIh Ire·nutnlh pacrebah tudi prikroje>Jal. Precej drugaee jebio z nJegCNlml dOlM'llSkii,. bekI1ICanV. V njtl ninikjer zaslediti ob$imej$egll oplsa lega ali onegaplezalskega dejanja ali talmll skoraj obvezneprimesi rornanrike, ampak pl'edvs8m navd~enje

nad Spor1nlm uspohom. Poudarjen je športniuspeh, delanJA, podvig. Ta n]agov način pisanjasprva zadeva vse, kar Je videi all do!lYeI. li le v prvipolovici dl'l&'lOika. lorej v tl6t8rn obdobju, ko so gaše vodii PIaeanl YlXlllid, ln zek> kratek ČaS. ko jeplezal s towtW. O r1i'I je sicer ine! SWlIe mnenje.vendar prklemo <lo rtega le tako. da Pe4IVO pre­beremo 118glWe hvalrWca. Ne Ir..... 81l o SlI otrestiobeutka, Da v ~ih ni tl5lo Iskren. YOOCSar pa. tudi neskopari • pohvalo SVOjih tovarlSev, soplezalcev,prEliM&rn pa poudarja: ..Jaz. Geotg Winkler.• TojerazumljMl ln mu ni kaj z8merit~ kajti ludl danes,celo stoletje pozneje je vedenje plezalskih prvakovpovsem enako. Glede opIsovanja dogodkov all de­jaf1, se vrstri red vztrajno ponavf}il: zgodbIca sezačne z OPISOm obredl'l8gll plesa o6loll .......Očeka&e.. temu sledi neumorro čakanie. kjer se nemanjka samolipillte,. nalO ~alBn naskok lnza zakljlJte'( ~janta na vrhu. ..DopolcIne swse zaradi delja (z dr. AIOiSOm Zortom) umaknla.Nato sva popoldne poskusila &e enkllll. t.eprav je

AR 3311989 5

pionirji alpinizmaili napni deleYaIo. NI tIO. Navsezgodaj sva ponov­no PO&Ia lSIa in koneno kJtUb neneMemU kac:J1iaI1uz neba pl••'IOOei1l in PIllmf2Ia uspeh &avo df.zc.t!. zakal ..8ta'o'o dr. Zot1I. JD4' tako ni eisl:ojAnO. saj sta PIeZSa nenavezana. Potem pride \Irt\,kjer Je prav tako najraje sam in nebl minLI ZlI mis­elne Pi~r:lk. - ne:tl razglede! .Te rJM1e, neizmer­no tihe tnn.(ke ll8rYI izrabi za laStnlI miliL. In eMteh btezSteyInIh nVSII je IUdI ta: lMjenje brez tJde.ga boja je PI8mO, n1cevo.. Sploh pa je bio n~gOmIIkO razmerje dokaj z.apIel:eno in dal'l6S telkorazlot1JhIo, lako kol v nekat9l1h drugih poznej~h

prmerth. Vendar ee se spomnimo podobnihzgodb in zgodbic (npr. Klucker ln Nerucla. WIess­ner in Simon). kjer gre na enem koncu vrvi zalflCllOeeneU all III.Jdomtzne1a. 'K:8sih odlitnegaveaslh pe stabega (lO)plezalca, na drugem PI zanepopisnega zgovomet.a OUOma salil'-'ca. Id Je tudilahko eno all drugo. Nim postane vse boli a111TllV1razumljo.. Merda 18 res nekaj resnice vtrd...... da senasprolja prMaCijo. II nJLIl8ffl primeru je IJO lanewrjetno hitro dozortMloj0Ceg9 rRadenIea. gimna­zt;::a. Id je obolM profesorja &ozcfije, eeprav

slednji ni bil nItf bogve kako USPeAen ~Iec. nitiznan po kaldnIt g1oboktl ali vz! enih mislih ogorah i'l gOmStYU. Ne>.llW8 je Alo :ti dva gl)llika,alpiista Isti! mBll in het.... Lep eas, ko sta ~za!a

skupaj. Je bio za ""-'lldeIja pomembno le lo, da jebi dr. AIOlS lDtt zraven.WriJer se 1_ rodi 26. 8VgUSllI 1869. Lelos je pr.teMO atodvaJset let od nlegrM ga ro;stva. lani pasto let od njegOYe prezv'.1je smrti. oče je blpremo1:en mesar, ki Je sk:er Imel rad svoje triotrolce, vendar za majhnega. zvedavega 'enlita, Idni presegel vl$lnc 150 centimetra.' ln Je $l.arodavnogeslo ,.zdrav duh v Zdravem telesu. jemal dobesed­no, preprosto ni imel časa in brl:čas ludi ne preveč

razumevanla. Morda pa mu te oeeta nadOmeSCaIdr. Zolt. KaJti &8 ne petnajstletnl G80fg is poznalvse al1lCne mislece. Ertch Koenlg pa prl~da je tudi dobrlen del DartejeYe Bot.anske ko­med~8 mal ol. pamet. Ko &ta~ VlCIeIa, daImala vd~ .bistro~ sta ga dala v gimna­zijo.Do leta 1~ je SPO:maI rt tudl temelJko raziskall1CIjbIiZj8 griCe. PCjefI Istega leta pa je zaoet PlSaIi

••

=

_.tr'-. ::--..-

AA 33Il!l11l9 6

pionirji alpinizmadnevnik z naslovom .Moja polovanja po visokihgorah.. PovrAen pregled nJegovlh dnevnl6klh za­piskov govori o strmi poti navzgor ln presenetljMpestrosti tistega, kat je poeeI. Nenazadnje je GeorgWInlder edini pionir, Id je ,preskočil.vajeoiAko doboil nabiranje najpolrebnej§ih lzkusenj, ki so osnovaza kolikor toliko varno hojo po brezpotjlh in ple­Z8118 ptV8O$lVenlh 5fT)8rl Dobro je vedetl. da je biov tistlh tasih kaj malo kol: ln !le te so bile bolj po­dobne revnim pastirskim stanovom. Gornik je spaltako rekoe na zemlji, Jedel Je tisto, kar Je prinesel 6'sabo. poklg tega pa Je bil docela OCtVIMn od gor­skega YlXlnlka, Id se Je obICaIno s tem pokIlcempečal na črno. To gorsko vodn\Stllo le bilo pmvza­prav pri ...ejni tedanjih .gorsklh vodnikov. pretvezaza prikrivanje tihotapstva ln raznih drugih neza­kon.lh ln sumljMh poslov. Winkler omenja nekajtakih pustOIOIISdn, med katerimi Je zlasti gorak naddvemi. Nekoe so ju 118 poll v Groednertalske D0­lomite na pl'e1azu SeUa prijeli stra1nlki, njega prete­pli, .vodnika" pa po hitrem postopku obesili, nanekem dl1Jgem popotovanju pa so mu hoteli odvina dobro nadelani italljansld nnancarjl pobralinabiti mosnjiOOk zlatih cekinov, temur se Je en­ergično upn, Dobrih $tIrinajst dni pozneje ga je OCeelsto po naklueju na$9I ln ga $& zadnll trenutek IZ·\Olekellz ječe. kajti Iant Je bl lako shiran, da Je biloskoraj po njem. .šel sem skOli peI«ll, se sooell ssmnJo, a 10 -role golgoti ni načelo moje samoza­vestl.• lz lega je mogoee mzbfati. da so bKltakta1n1casi ze/o surovl oziroma kruli. Ukvarjanje z a1plnlz­mom le postalo skOtajda smrtno nevarno tisti hip.ko je hribovski zagnanec prekorac~ hlml prag. MI­mogrede se spomnimo, da je slavni zmagovalecMatterfloma. Edward Whymper d021ve1 ln pl"e2:lve/kar devet roparskih napadov na po$Ino kOčIjo,

preden se je, vsakokrat oskubljen do poslednjevtlIdne kfpe, oglasi ptt 2:upnlku v St. Nikolausu.Winkler je zate! z ZUgspltze, za kar je takrat po­ltebOYal tri dnI. že na tej svoji prvlluri je kar tri nOCispal na prostem brez vsake opret1lll, sede na re·zervnlh voInenlh nogavicah ln z rokami globoko v2ePJh, .,da bl SI tako vsaj malo pogrel premrtepl8te". Sploh je bivakiranje na prostem bill njegovaposebnost, ki le veeina vodnikOV spravljala v slabovoljo, zlasti takih, ki jim Je bio vodnlStvo po8lransklzaslU2ek all le omenjena kamuftabl lB. drugapočetja. če je bli to njegov prvt vzpon, ki mule raz·kri, kako lo gre ln kaj Je 10 po gomlSkI platI, je pos_lej zate! razmlAlJatl, kako se znebili najetih Očetovih

gorskih vodnikov, o katerih Je imel od !lJfe do tureslab$e mnanje. leta 188llle 1:e pleUIl sam v Toten­Idrchlu. Tu Je spoznal dr. Aloisa Zotta. Razlitno odWInklerja, ki O teh zaClllnlSklh neveselih prigodahne pl$e, pa se dr. Zolt dobro spominja, kako sodrobnega Winklerja omaIova2:U;oee obravnavalinJegOVI hribovski znanci, ko Jih je prosi all smeZtlIVen. Zelo osamo so ga zavrnili, Or. Zott pa mu Je

prijateljSkO svetoval, naj Jih vseeno potaka pri vsto­pu v steno. Ker je IUo kot Iz $kafa, se kajpada nisoprikaZali, on pa le eakalin taka!. Ni jim zalll8(W, patudi nlC lim ni rekel. ko so 58 drugega dne končno

prikazali. Toda dru2:blca si Je cgedala vstop in stro­kovno ugotovila, da je Mr1'1Ogl)t. Winklerju Je bilozadostI tega cIncanJa in je laatkomalo vstopil vozek, moker in popolnoma navpleeo kamin.Trideset metrov vlAje je CCM vrv ln Jih Ironično

vpra&ai, ali naj lim jo me. Dru2:bIca je na to pristalaln lako so v poznih popoldanskih urah vsi .«lrutnostopili na vrh Tmenkirchla.Or. zon ga Je nato vzel v cimo Piccolisslmo(Najmanj$O Clno). l<a1e, da le Winkler že nekoe:prej Imel tetave z gladkimi prvvi&nlml pasovi v Oli­

tenjih Wilder Ka!se~a ln se fe zato na ta dolomitskivzpon temeljIl:o pripravil. Znani nemtkl planinskipubllclSl dr. FrallZ Grassler je te njegove pripraverazIskal ln potem pojasni podrobneJ~1 polek IIZPO­na II enem od treh elankov o Georgu Winklerju. Polem IIzponU se Je namreč poiavlo nekajsramelljMh elitnih vprašanj zaradi uporabeneka~nega stenskega sk:lra. Winkler Je kOl. otrok,ki je imel nadpovpreten spomin. nekje na obalahJadran$kega morja (prI t8m omenjajo TrSI) verjetnovidei, kako to poeeoJaJo riblei all pemor$takl, komorajo prftrdll:l ail potegnil:I k obali svoje p1ovto. To,kar je videi in si zapomnU, Je pl"enesel II dolomitskenavpltnice. Sidro je metal tako dolgo. dokler se nikje zatakn~o, nakar Je odIe1oYadH po VM navzgor.Reakclje dr. Zana resda niso nikjer zebele2:ene,znano je le to, da je na lstl naein telovadi ze Win­klerjem ln da sta po kak$nlh desetih urah skralnonevarnih gasilskih vaj Sfala na vrhu PIcolissime. Obtem se postavljala dve zanimM IIpra~i: Ali si je taplezelska novost pridobila kaj posnemovaJC911 lnkako so lo početje ocenjevali poznejSi rodovi. Od­govor na prvo vprasanje Je negativen. Vse doklerGeorgov brat Max WIolder ni obJall1l njegovih zapls­kov. gorni!ka srenja sploh ni vedela kje, kaj in kakoje grešn, poleg lega pa se Je zaeel Georg kmalu polem dogodku ukvarjati s samohodstvom. Glededrugih velikih plezalcev Tomrroo Magaloal v Alpoomenja samo dr. Paua Preussa ln dr. WH!a Weizen­bacha. .PrvI", pl§e Magalonl, .je Wlnlderja be2noo~nll samo enkrat. ČeA pubertetnike moramorazumeti ln 11m seveda velIkoclusno odpustiti neum­nosti: Welzenbach. Id je bl sicer dobro Informifano minulih casih, pa jemlje WInklerja boli $alJIvo. Koje v dvajsetih letih plezal neko novo smer v jldnisteni Wettersp!U:e, Je menda na nekem skrajnotetko pl"eplezJtlvem mesttl zavzdihnil: 'Škoda, tukajbl nam lahko pomagal Winkler.', ln lo Je bilo doma­la vse. kar so ,negat!llnega.lzrekli njegovi veliki za­namci. V S9stdesetih letih. ko so se pojalllle (j(roglemize o alpinizmu· zelo razvpita Je bila tista v Trantu- SO Winlderjeva dojanja ..obsodili.. pa ludi skregaliso se, kot Je to te v navadi med plurali$titno

AR33/1989 7

pionirji alpinizmamno1lco razlICnih a1pinlstlčolh pogledov na pre­teklost ln sedanjost Tedanil vodilni alpinisti 80 seVlIBBno strinjal!. da $o Winklerjev! vzponi predstavl­Jali slovo od odkrtvalskega gom~ in so najavljaliI'IOYO dobo, ki je v kIasICoem prostem plezanjudosegla t9ltto stopnjo. Kvantlleto vzponCN nal bitamen)ala kvaliteta.Seznam nJegcMh pM/nSlV9nlh smeri Je Izrednodolg. eeprav je. kOl smo 28 zapisali, lrtenzlvno ple­281 le dve led. Kak§en dan Je hU tako prizadeven, dale preplezal tUdi po 1fI, stIri prvenstvene smerl. če ktemu marsikdaj dOdamo še prvenstveni sestop, kisicer zlasti v Dolomitih niti ne !deje. so to res velIkade}anja. Z dr. Zotlom se je leta 1886 PNi povzpelna Cirno Della Madonno, leto pozneje pa sam navzhodnQQa severnih stolpa.! v skupini Vajolett veatlnacclu (Rosengarten), ki Je kasnele po njemdObU Ime Wlnlderturm. SledD je dramatleen sestop.V Ikrf)Inl lTIlld sedanjlrna WlI1lderjlJ"llm ln Stabeler­levim stolpom je na pr8YIsnem mestu uporabi vrv.pl1 tem se je spro2:i1 večji kUp l1iIlo!enega lcamenja.ki mu Je precej nasekal staro VIV Iz manlske kono­plje. Polotaj ni bl preprost. Fantleek Je VISel prosIonad globino ln se OkJgPaI vrvi, ki se le zgoraj pola­goma ocMjal& ln tanjAala. Miren, brez kanekapanike, je odtelOYadil nazaj dvajS81 mllrcw, poteg­ni k ll8b1 vrv, ugoICNI. da ni ve(: uporabna, ln senemUdOmlI, odločil, da bo splezal navzdol. Danesso tam zabiti selklnl klini za SpuSl ln nobenpalnlllen plezalec tam ne sestopa vel: prosto.PreskOClmo podroboejSl OPIS dobre stotine smeri,ki SI jih Je zapisal ln poglejmo ~ njegove nadaljneambicije po maturi, katero je opravi z odiiko.RazumevajOCl oce mu je za nagrado omogočil

obisk Wallltklh Alp. Iz Wlnkelmattna pri Zermattu seJe sam podal na $Ilrt1lsoeak ZlnalrOlhom ln gadosegel venem dnevu. To Je bilo 14. avgusta 1888.Dva dni pozneje, potam Ico je prestopil col deMoming ln se spustil na teraso ledenika. Uomlng. Je

po vsej verjetnosti se zadnjie bivakiral nekje vobmocju dana~njll koce WeIsshom. Kako je hodlnaprej, nI znano niti jasno, ve se le to, da Je preekalAa iz/edno nevaren ledsnik Blsgletseher. Kje ga lepalam dobil sne:n1 plaz. ni mogoce ugotoviti, ker60 gB naSli Sele osemlnsestdeset let pozneje. Letakoj najdeni cepin z oznaebo G. W., ki je ostal napovItJu kot dokaz. da je dosegel VSIop, omogočakolikor toliko zanesljivo rekonstrukcijo nesreče.

Oanes lahko dodamo se to, da zahodne steneWeisshoma verjetno ne bi zmogel. V njej sonamret velikanske objektivne nevarnosti zaradi ser­akCN, ki po ceU grebenski doI:lnl zapiralo Izstop iZstene; samo s cepinom ln kV9drovci v ledu s pov­pr8Cno naklonino med 50 in 52 stopinjami ne blmogel nikamor. Sicer pa tudi danes v tej steni ninobene smefl.Prof. nne Orel, kile na straneh PV V9C!ual pisal allobjavljal kratke povzetke O Wlnkle~u, 19 prevedeltudi vee stavkov Iz knllge ErIcha Ko9nlga. OglejmoSI te nekaj Koenlgovth besed o njem Iz let nazal:etku tega stoletja.•Tam 1821 alpski vitez. ve~et·no Ima cepin v rokah ... okCNan v led 1e2:ltam, sanjao svojem stolpu Vajolet, dokler oaz petdeset let nebo napoel dan, ki bo odpri plazovIno ln mu dat novpole! k soncu.•Februarja leta 1950 Je umrl S8--1etnl Erich Koenig.Samo za POI leta Je zgre$ll dan, ki ga J9 napovedalpred 50 leti. 29. julija 1950 sta dva alpinista v nekinl2je ležačl razpoki ledenlka Sls (ne Weisshomgl8l­scharl) na!la (:Iove$k"o okostje. vrv, klobuk, kve­drovce, denarnico, zlatnike ln holelski nK:un, ki jeglasi na Ime Georga WInklerja. Malega drznegafantll:a so pokopali v Ayeru v Val O'AnnMors. Mednavzoclml Je bli tudi devetdesedetnl general MaxWInkler, Georgov brat.Njegove zadnje besede pred odhodom v Walis:"Nestrpen sem. To Je priIotnost, kile ne smem la­

mud~l, pa naj bo vse!e lako neznano ln nevarno.'

AR 3311989 e

intervjuPOGOVOR 08 DESETLETNICI ALPlNISnCNIH RAZGLEDOV

ob d888l1 ObIStnIC:I Alplnlsdenlh raz~ je prav,dlImpl! i no kaj tudi o samI rtMJ~ njenih USlVaIjaI­cii. ~1hovtl1el}ahln pogledIh 011 nas alpinizem, Zdmtletl'lm pI'1pmoljanjem ln ur$nlem a1p1nis­1Ien9ga gIaSIa so lJl'8dnlkl revije prav golovo pos­tali dobrl poznavalci razmer v nalem alpinizmu lnplaninstvu - vea eas so bili namrec pr1sljenl polO!'­

no spremlJati dejavnosC osvaJalcev nekorlstnegaSII8tll ln o tem IUdI razm"'Jatl za pogovor smo !Z­brali dva od pobudnikov r8'lll)e. ki aktlvno socIalu­)ela prllzdajanju revije vse od prve atevllke naprej:Franceta MaleIlCa ln BJneta Mlaea. Vpratanjll Jimale zaslavljal Miro štebe, odgovarjala pe sta pisno,zato bl se morda dalo reči ie kaj.

Kako se Je porodla zamisel o Izdajanju AR?

Fmnce MaJe$lC: Jeseni leta 1978 smo PrVIC IMldIIIzplle za alpinistične inttNktorje, naslednje leto pa28 druge. Takrat je v Imjltnl oblikllzlla A1p1ni~na

lola s prec:l&eenlml dell Iz dotedanjih skript. Polegtega se nam je nabralo Ae precej drugega vzgojOQ.­ga gradiva, ki bl moralo sproti prihajati doInAtruk1orj8Y ln vseh, ki so se ukvarjali z vzgojo. PriKcmlsiji za alpinIZem so se nabirali tudi opisi smeri.razne zanlmtvostl poroeila ln drugo gradivo, ki gani bio~ objavili v A1pini8l1en1h novicah vDelu, pa tudi ne v Planinskem vestniku. Nenadoma/e bio jasno, da za medsebojno oI:Ne6Canje ~jno

potIebujemo vsaj PreplOSl b1hQfl.

._._-_...._----------_._--_._.__.__.__._----Ne ozirajte se na lo, kaj bo kdo porekel, ko bo6tezapisali tisto, kar 'II sami mislite, da morate poveda­ti. če se bodvigld prah, boste pae zadeli v polno.

Janez Bizjak, AR 2/3....u ..

Bine MlaC: Spomnim se, da smo leta 1979 imelioblo dela okoli gradiva A1plnlSllene §ole, Hoje lnplezanja v gorah ln podobne strokovne literature. IznekI1 pogovorov ob PIVU se je vnovlC porodila pet­de88t let stara želja alplnlsteN' po lastnem glaswu_Jure Ulear, Janez Bizjak ln te zlasti France kotspll1lU$ mo.ells - jaz nekoliko manj - smo to staro!eljo uresnlCII lako reko(: C8Z noe. No, ko Je SlVarZa2MlIa. sem se kar se da delavno IItdjuew. KmaluSlI je p1k1jučia &Il moja lena ln potem S\I8 v navezinapisala kar lepo število elankov.

Dobro se spominjam, kako Je b~o z naslovom ,.fe·\1e... Glede tega $1 nismo bili enotni, saj nltlte nitme('kakAne dobre Ideje. Predlagal sem ln skorajda........ sedanji naslov (op. A1pnlstlCnl razgled!),oeptav France ni bl preveč na'o<!uten. Oba z Biz­lekom sta kaSllllje popustila in pri tem pcu:lar1la. da

je 10 zaeasno. Kakorkoli že, AlpInistieni razgledi SOse obdrtali deset let

V kak$nlh okoliAtinah - glede na tazmel"e valp1nls·tICnI in planinski organizaciji ln tedanji družbenipdotaj alpinizma - ste začeli izdajali revijo?

France: V listem C8su je PrISIO do nedvomnegarazcveta alpiniZma. Alpinisti $o kar koplelli uspehedoma ln na tujem, v Himalaji $o naSi z Makalujem1912 ln 1975 nedvomno stoPIl v prvo vrslo, 9tevloalpinistov Je takrat naraslo $ 300 na 1000, ocIsekov$ 30 postopno na 45, kakovostni vrh mIacIih alp/flis­teN' Je bH W"edno pester ln Slrok. PopUamo5t alpi­nizma Je bila preceja-nja, k temu pa so nedvomnoprispevale A1plni&l:iCne novice v Delu, kar Je sevedazasluga njihovega dolgol8lnegll. urednika Francl)a5avenca. Ves la razcvet pa Je bilo pravzapravnemogoC:e spremljati, kal §ele usmer)lttl samo zobleaJnlml sporol:Ri Komisije za alpinizem. Takratso nekako minevali easi, ko smo se med seboj aevsI poznali. Leta 1918 se je Iztok Tomaz!n z Bori·som Berganlom v ZDA temeljito spoznal s prostimoziroma Spoltnlm plezanjem. Z zanj znaeDno prtza­devnostjo ln osebnim zgledom - S9tevllnlmi {;tankiin vzponi - ~ pospe§i1 nJEigov razvoj ludi pri nas. AJ·plnlstiene novice so vse to zvesto spremljale, seve­da pa Je razumljivo, da Ja bilo zanje znaCilno dOlJV'no porotal1/e, pri katerem ni mogoee prina$atl p0­

globlJenih tehničnih. vzgojnIh ln naeelnlh elankov. VPlaninskem vestniku ni bio mogoCa objavljati vseh,za alpiniste zanimivih ln potrebnih vzgojnlh Clan­kov; novice Iz vsaga sveta so ble dostopne]&Il v ANali celo v tujih revlJah: alpinist!, ki so znali ludl kajnapisali, pa so se zaCeli usmerjati v slovenskodnevno ln tedensko časopisja.

Ne pozabi kazati z roko na stellO. Publika mora bititočno Infonnlrana.• NI va2no, te posnetki niso izstene same. Va.tno je le, da si na foIografljl Jasno'Jiden, Vse ostalo zavlsl od napisov. Tudi pri tempodčrtavaj svojo skromnost. Priljubljen I'I8pls Je na·primer. .Moja malota na 'IM; moja neznat1lOSl. podprevisom itd.•

Edo Der2a], AR 1/16....* * * * ..

Bine: V planinski OlganlzaclJI fe kakrSnakoli novo­tarlja - tako kot povsod v odi družbi - krivoverstvo,prekletstvo, pretres ltd. Planinski bond, veljak! izGlavnega odbora (Izvr$nega ocIbora?) so sprvamlslDI, da le to muhe enodnevnlca in so bili zatonekaj časa tiho. A se Je kmalu Izkazalo, da mislimoresno. In potem se je zaeelo: oglasil se je ogro.tanlurednlk PV. nekaj prenape!eZev IZ omenjenega GO

AR 33/1989 9

intervjuQO), slc:Mt1 gromovnik Iz Kranja ln §e majhna telicadrugih. Zmerjali so na~. da srno privatnik!, sili sonas v fYV, skratka v zraku }e nenehno lebdel koo­fllkt Tu in 18m se Je oglasU kak:geo mail Stalin, ki Jegrozi. cia nas bo kr8lkO ln malo ukinil. \lendar Jewe to v primeqavl ,danaAnjo Inflacijo mlAji lulček,

kajti nobeno ooaml~o all dobrCNOljno delo nemore pokriti grozljivo velikih strO$kov.

Kar zadeva takratni poI~aJ alpinizma, Je stvarenaka kot danes. sedaj je celo za 43,6 'l{, s1abAe.Ko ni drugih uspehCN', s katerimi bl mahala okorelaSporlllil birokracija, se pae SIXl'Mqo alpinistov. npa lahko skoraj vsako leto pokaZlljo kaj. kar ned­vomno sodl v svetovni vrh. Nemajhno $tevllo b/v$lhtportnikov lie Je tako all drugaC8 lnIItflralo v $pon­08 foruma, sise mlekarIce ln podobna blrokratskalegla in tam molro predvsem za svojo panogo. Prltem alplnlstl nismo prevee IznaJdljM. če pil leIlTllllmo kaksnega predstavnika. je ta moleecoez, allpa ga v celem mandatu ni na spregled.

Kdo so bill prvi ustvarjalci AR:?

France: Pravzaprav je te2Ilo reci, komu se Je utrnilaprva kleja, lalO bl bio se najbolj prav, ee povem,dli se je zamisel pofallila ln prekvasla v krogu $lITihenakovrednih pri Komisiji za alpinlzem: Janezu Biz­jaku, BIoetu "lIatu, Juretu U1tarjo ln meni, ki semImel lo srečo in east, da sem vse zbrano besedlopreplS(Ml\ na elsto. kar mile ostalo do 25. StevilkeAR. Že takoj na zaeetku sta z naslovnico sodelOva­la Lidija Honzakova in Janez Marin~, njune za­bavne alpinistitne pojave pa so kmalu postale pravizaAeJlni znak AR. Stane Klemenc je prispe\tallolo­graflje, zvone Korencan je ves tas bedel nad t1anki8 pocIrocja plezalne tehnike. Bine Mlae nas je lženo Nado 2e kar takoj zaeet seznanjati z velikimistenamlln pionirji alpinIZma. ob tem pa se z lednotehniko ln oPfemo· vse to pa zvesto optavllata seZdaj. Seveda je sodeloValo tudi precej drugih,predvsem pa smo Imeli pri tem vsllzredno veselje.

Bine: SkupiM okoli Franceta in nekaj zunanjihso:IeIavcev iz vrst starih ln mladih alpinistov, po To­mazloovem izrazju pa ludl $e nekaj kvazialpinlstov.To le tista sorta zgovome.tev, ki se ob pivu aliCVIeIrU drtl21 skakAno alpinistiCOO vellelno ln ponekem easu kot nekakSen majhen satelitek zaenepoS"jatl majhne krlllkaslrske signale. SO pa te.do­linske megle. veekrat naredle tudi PteCej moralneIkode. AOtem kdaj drugič.

Kako sla SI zamlAJJali zasnovo ln poslanstVO revije?

France: Razgledl nil] bl predstavljali vmesni delmed dnevno obliko AN ln lraJnostto PV in naj biprInaSaIi vse tlsl:o. kar iZ tega all onega, subJektlv­l'IIlga all objel<tivnega ra.zJoga ne spada tjakaj. Vsenaj bi prinMaIl kar najbolj spro!čeno ln nevsiljivo.Oblika naj bl bila zaeasna, klif tUdi takrat 2e (se) ni

AR 33/1989 10

bilo dovoli dena~a. Ni bilo tako bistveno, da bl jihdobil vsak alpinist, 2elell smo predVsem, da bi Jihvsi alpinisti prebralI. Tako so ludl Razgledi skuMIlposulo ena od vezi, ki naj pomagajo odsekam, daso se zanlmM za svoje člane ln Jih tako !e držijoskupaj.

Bine: Takole: malo ZgOOcMne, malo novosti IztehnologIte ln tehnike, novejse opise smerI. tu lntam kakten povzetek Iz drugih revij; skralka tisto,kar ne gre v PV. Iz tega Je razvklno. da smo imeli

veliko razumevania do takratnega PV. Spominjamse enega od razgovorov s tedanjim urednikom PV,ko sva debelo uro debatirala drug mimo drugega.Debata se je odvijala v smislu: zame ni nIe obvez­nega, zate (op. mene) pa vse. Ker sem alergiČEln najalove pogovore, sem vso &(Var za vekomal zakl­jueH.

Nekdo je dejal: Kako pogre$am prvovrsina v prvihvrstah! Zanimivo, da Je tudi pri delu z Alpinistienimiraz9edi enako.

Bine Mlae, AR 7f3IJ•••• *•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Kaksen je bil odmev na zaeetek Izhajanja AA?

France: BM je i;uBden. Pohval je bilo kar prevee.Nekaj od lega pa gotovo velJa Lahko rel:em, da sonam Alpinl$litne novice ln njihov urednllc 5 $tevilni·mi nasveti ves c8ll stall trdno ob strani ln sta se obe

Intervjuobliki otlwIeanta dokaj lepo dopdnJwaIi. Tudi Pla­nJnsld vestnik ni zamudi prtotnollf za~VSIIke &tevIke AA: Y r4em )e bla vedno stroga. a~ ln dobloldna krUCa gor" \'OdI"" nnovhatja MIfe KOAirja. Naj po••,~ da 10 nas biil)l'I PZS veseli. saj smo vsaj malo PrtSPeYaII kfiIIat.. lOItI ptanins'«'-alpiilistieioe .enje. S4Md' patrnO ..... eas UPIII, da se bedo razmere spr.,18iIieln bodo StV.I, Id 10 se nam zdele zri, .... ludl zati PlMlnStI krog. tako 11I1 dnJgaCe prej all ~~~ pliK*lCeI'L

ar.e: Vel eas ln ne samo na zaeetku sem doIMjaITI.ece Isknn PrtZnanIa swtl ln mIedih~......18 AR. Da se 08 bl sprenevedal: to je edinaIMW, ki me Ili, da d$YnO sodelujem. da mofiImbili boItIlln da se trudim §e naprej. Nekoe sem wb­II, dli bom PbaI o opremi, plezalni tehniki, tehno­1Og~1. No, renealo je dlUg8Ct ln elita s1t.1Ca]no segrem nekak$nega slabega alpskega zgodOYlnat}a.Lanko obljubim le to. da ee bom .. naprej trudi lnda bom PISal le lollko easa, clolder ml nekdo ne bodej*: Dost' te 'mam.

Kako je bio s lnanclranjern AR v zeC8tku ln kako Je-France: prvo 11.....100 so ble zastonj ln 10 jih dobi-vali VII odseki (vsaj po etve). \/SI ntIJ'\JktofjlIn VSI aI­PHSt\, Id lO bil na zboru a1pki1lav POtWIIjeni zauspehe v zad~ lelt1 Tudi kUnIIe smo sktb8Ilda 10 prwv y8i odseki dobili vsaj OtNeZna 1Z'OOIXIaV8I eu je bio ogiOi,U) ~0Y0l;lega d9la. oblnOlItaVnI lMldbl pe. amo z denarjem nekako p­)afi. le pri fNneni1 aIa'ObaC;4at1 so lIM ne6rateri~dIU na mot POSlraIIi. sedaj je VSI 10 bistveno boljethfeno, MY8da pa nIlCe lI8C ne PrtllIl ZMlUOnikov.l"IIlI ....ooar tudi kaj PIatajO. PIBY tako nihee vee nenasede proSnJl ki je bolj POdOtIna ZatQIIt: b aI­plntzeJ.r Mm pe 18 te&o naredi, da bl lahko dobilAR.

BInt: GledeIlna~ AR je pa tako. tPfVa je bioZ8IO WlIkO obljub ln tu ln tam Ialk$8n C::eldnCek.d&neI PI je za 12 '!lo slabSe. FNineno IzboljAanje.. '-"Idno ozira za denamlrni njekcljaml. sam semzoper lo. ampak za U1nO obnaian]e ln aamoIlnan·c1Nnle. Po drugi strani pa sIldlm. da InlIaclja lahkoOPl1l\I1 z nami. To so smrtno resne Uld8\lft: danespleCal 8tY8mo ceno AR, jutri pa 10 atroslc1 v1ijlO,47-l<ra! ne enoto.

All SO Raz~1 v desetitlletlh b:poInlll vaN prleako­

"'''la?FI'IIrICI: že takoj v prvi ttevIIld 18 Je ue«a polemi­ki ° PrOQm~ n se je potim r-.:IaI}BvaIawe '-l. Al!!zelsti!a je nYlOg8 ne8POraZl.InI: gNderUYOja ln napredka tpor!/'l8OII pezar1a ln • lemtudi~ %:e 2dIMJBj prej, PrWIn 10 .. zaceli zrfnV bel.. gIaYO ekIbO poo bnI planinski d88Yd.

A1p1niSliCne rngl,8de 90 aIPInlSd zato v.zeli za svoten 2e v b'9tj1 Mevlld B bio ve(: podpisa, da gre zanemo ~SIOKOmISIje za 8JPinIZem, ampak za gia.da SiOYenSktI aIplnlstov. NUl alpinisti so kaj twopokazaIl da Imaio veliko PCMldalI sebi ., drugm .,da 10 unl znafo. v prvIlleltl je bio iZhaja~edokajredno ln 10 g1'S'o dof9llo rllilICakMn PM vrh,SČaSOma pa sla se vsebn ln obika prevee ..st 'IlkJUb~ l'ICIWn lOdIIaW:em ni bio tako VeJi«Jnovosti. VC8d\ PII tudi pri rednem delu ri bio pravegneee i'I sem 1ft monildai poo d kol bl llllm •

sabo Igal rarotl: v MIrIL ŽJVeU &mO il nabinIInlka vtiskamo ln se~ v rei.iItfI slo.wski a11*l­istieni ob"asnik, kar je dokaf dvornJlva pohvala.

DaIlIČ prese1ena prieak(MI~ pa Je prineslo se­danje urednl$lvo z glavr*n urednikom $rečOm

Trunldjem lnna~ MIr'''OIll Undlčem, ki l!lIasvoje odllene zamisli vedno ludl uresnlCevaJa ln •tem poteonlla za lGbOj ludl druge. nie manj prIza.devne sodelavce. Glede oblike, VlIlIbine, rednegaizh.ajania, denarnih vpralanj ln le marsle&sa jesedaj naein dela veliko bolj strokoven. Krog dopis­nikov ln prll\lajalcev je IlIral, grafitna oblika je ne­primerno boIJY, uporabe raeunalnikov Je nenad0­mestljiva. prva b8M18 reelovnlca pa je bla splohpraznik za vse nas. POIDbejlzstopajO laIitnI tlankiln intervjutI :z .znanimi alpinisti ln PIe7.aiCI, Id jll pri.Prar.tjaIa novIrerja MIro štebe ln Matej &.we. Veseas pa SkOraI ~Ub06UmnO euv.no lepo sloYen5koplaninsko ba 5B oo•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••pri polemiki se bolj all~ glasno ~lelisko pr..~ vsaj dvii ~el" od kalem sku§a vsakPNI otxlrtati~ besedo.

HallCe Ua~it, AA 4/3••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••ob vsem lem nam je 'rap-!lludI il'daja pleZalskegavodnitka Tri Clne, pesmarice Le ~'mo v gore 2273 pesmimi. kitih naftale pojemo v gorah, ln Zbor­nika Nasa alplristlC:na misel s 25 načelrVmi tlanld opomenu in vsebini alpinizma.

Bine: Moram iskreno reči, da to AR Izpolnili mojapr\Cakovanja. Rad bl, da bl bli bolj inovativni, da blbilo vee I'\O\'Ih rubrik, da bl pisall bolje oziroma boljkakOVOSlno, da bl bilo vee IzvImlh Clankov. vendarbo vse oslalo le pobo!na 2eIja. To, da si izmen­juJemo diskete ln IIkOlllj vse delamo na osebnihrabmillniklh, je la moja pojma 2e10, zelo velikd0S82ek.

Kaj menita, da bl bio potrebno &e lzbolj~, spre.menill westllld.7

Fl1lnce; Pravzaprav bl ob vsoh pohvalah 1e1J«)dodal se kaj pametnega. ŽC!I1m SI seveda, da bl

AR 3311989 Il

intervjuRaZd«II le napreJ'redno tthBjClll vsej v 8I'I8ICl OtlIiIdh bl bl &e naprej polldarek reza~ aIltuaI­nosti ln lIllOkcYnosli. Rubrice nej bl ble eWnbOIj...., na vrsto na; bi PriMa tudi dnlga IltokovnapoclluejA. 5e008da SI VSI telim ltd Ci ....ee tola­gnIi. risb ln eimboljtega tiskB, vendar je vse. karmamo sedat. biItWlnO vee kd: pa dolgoletue gosd­nItke ... neka1ertJ, da se bodo lotil prave •ampak res Cisto prave ...... lUJlt .....1I:ItiOI16,...

Sne: To bom zastavi dnV"'» V AngliJ le sedem­08Mt let tzNja neka zasebna~ Id lnw. 1Cl1ko lnt.-.o lzvodart ln nk! enega vee. NtitlO'tI8 n8Wf\e1no!'I(Blna urednl:Ska POIUta se od prvega dne df1:ipnrvt: .znotraj l&1imo k popolnoed ln zalo spreml­jamO vse, kar o tem pravita stroka ln znanost.. NovodOUamO ~ malem ln pri lem p8ZlJt'Io reglstrtramoodm.... ce so ti pozftl\lnl. odobravajoel, dozopcMIOamo. Poleg tega nenemo tekmujemo zdrugIml podobnimi revijami. Vsaka J'lO"Ill zamiselprehodi naJkraj90 C8SOYnO pot do uresnlčlt\le. In vtem ..,lslu naprej. osebno se vidno nalldu~em

za tekmovanje ln~e ncwega, boljMga. kvalltel:­_.~ **••****.*.*•••*.*••••••••*.*•••••*

ce~ aJI čnopis do svoje des8l:e t4Ntke lJIPIY8ln ,.., se bo to dogajalo tUSI~ CIO ttevtke.-.mtd.... potem~ resno 1'lWI'lIeIIIe. all niste .te-

Bhl MIrOe. AR 10/3••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

pmw)ava razmer v alpInbI1ib.~ pteddu B!1ml 1«1 ln zdal?France: VaJ se zawdamo ln primarno, da te alpini­zem v desetih Ied'l dOtNeI nesluten napedek.Razcvec proslega ln~ PIeZanja je ... Izted­no~~ zaposli vso ".lAO rrUdih lnpleplCal'i sem. da se bo 10 kmIIU poZMklludl prinepwdku kIaaIC::n9ga alPdzma.

Druga stvar pa )e aJplnlsdCna Of'OllJ'lizac'Ja. žalostnoje, da je razen vzgojne podkomisiJ. "aNa ln dapleninska zveza ln z njo ml VSI skupaj to ar mimogledamo. eeprav bi morali alpinizem kol: svoj8QIparadnega konja negovati kar $8 da. 2e pred 111011Mm ob nesreeah ln vpr8$anju vzgoje trd~, da kdorv naIl organizaciji ne dela, ni le len, ampak tudi ne­varen. V to sem preprtean ae dane&. Nekateri soprihIjIll h Komisiji za alpinizem le ZlIIo, ker soPrieakOYaI~ da .. tam deli d_. all pe vsaj la2jePrkSe na odpnr.oo, spet drugi so zatrdl~ da se v pIlI­00Skl ClI'gllnizadjI z najn'lU'lf !lUda taCne deIatl POII­tICnO kMerO, lretjl pe enOetaVnO menijo, da je kne·dJI bISb-. dosnvtne: ln dedna ln ne gre, da bl &8

nUlIl z delam. SIJ ne l1IOem. dli. IM) iridje ne

AR 33('l989 12

vem kako hvale2na stVar, vendar je hec, da je vsemza z~ lahko MladInSka kOmIaIja ... SI prav 281Im,da bi dObIa v roke vao plaNnsko zvezo ln SI jouredia po 5YOje1

KCIirO so k ne.predku~ de\a'«lSd prispe­vali llJdi 1<m

France: To je le1ko pl88od~-ur so bli ves easne'<lSijiY spremljevaleC 4'bilito:N ln se je gWlYOkoga kaj pl'ja'o CIanid ln~ o 81pilll&tiCnlzgodoYft. poIemi(e o prostem p1ezan;u. samohod­SIVU. etlbli. VPraIanjih ln drugim, SUOkOYnI e:&anIdo OPnImi ln letrid 10 gOlOYO pusdi kaIWIO sled.Ne naZaClnIe pe n.dl na& '9'o6Cen naein. StaIOII pn.pravlJeno&I spr8frilatl naM aIPlI olstItno vzdtd,Je tudiS~ $Iran!. Nekako ltl'lO lkuSali med IIfSticamizagDllatjatl miSOI. da hodimO v gore in plezamozala, kw se nam to ZdII9po ln nam Je v&ee ln se pr1vsej resnostI stvlI.rlludl zabavamo.

Kako ocenlujeta sedanjo obVeAčeflost v a1plnls­tltolh vrstah?

France: Sedanja ObVe$Čen08t Je brez dvoma boljAkol nelldaJ, so pel ludl razlike. Ponekod zaradinedelavnega natelnilca odsek nill ne ve, da obsta­jajo AlplnlsOCnl razgledl. Sporočb I<c:Inisije za al·pinizem k sreči objr.ijajo v A1pW1i1liCrVI ncMc8h. Iz­redno vatna le lemeljita pl'llIdstIM;ev vsebioe lISC1kel'lO\/6 9Ievlke AR ln f"ti v Delu. Š1bkejtll pa jeOtlVe9tanOSC PIar*lS6dh VrSI o atplnistIelli dejavnos­Il se bolj pe o OtgInlzbnoetlln plol:llemtl ob lem.slabo pa je tudi ob1teante tujine o naP'I uapetlih.savenc pee ne zm:;n VlIltQIl. t.:8prav ne.redi IJIII .... l­

no. ob tem V81Ja pleIIi • 't1, kaj rem sku$a~tianek Publiah or perish(~ all pogni) v lejit:evIkl AR.V~ je, all Je prav, da so se mnogina§ a1pinisl1 OdIOeII za $lotil lU iOSl.

AN lahko OCeMa deIel P088m8Znih obel priotwesl:ar1u ln ~rfJ jaVn06tI z alpiniz",om(AR, AN, PV ln dnJgl ta&OPISI. radio ln TV)?

France: AR sem te~ 2aI ml Je le, da marSI­kak~ stvar ne pride tudi do drugih p1a00cev. ~­pinistiene novlc& lepo spremljajo domal:o in tujoodpravarsko in tpotlnoptezalsko scano; kolikorgre, pa tudi alplnlstleno, le do .obl:lnske ln repu!>­IlSl<e Uga. so prestroge. PlanInski vestnik Je ViKlnoboli naklonjen alpinistom ln lo premalo izko­ri$č<lmo. namesto da bi ge zasuli s kvalitetnimičlanki in drugim gradivom, saj Imamo res veliko p0­

kazalI. še manj 58 spomnimo na ObYeslia PZS, vkalerih bi rnOraIa Komisije za alplntzem s slroka.ml·ml ln organtzaclJsldml vprIlanJI sprol:l seznanjatiplaninske fookclonll.rje, da bl bio med nami bistve­no manj nesporazumov. V drugih easopisII;e alpi­nizma vedno vee ln pfr" je lako. Radio Ime SlaInepI;ril:ske oddaje, ki on _"ljajo tudi afplnizem, Iznm­to alpilliislibi8gd kodeka PII te ne.. PJepllCan sem,

intervjudl Imamo med nCNlnarji dovolj POZnaVaICeY planin­lIlV8 ln lIlPWJlZmll. zalO taka Ilvar ne bl lm8I t*l~e. P1xklbl1O veljII rudi za lelNZllo. POYSOdbl mOrIIIIl bli a1pWsti precej bolj vztrajri.

••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Ljuba mIrTa, PIAem li izpr~~lii lIfl'lOhOdCe. Ko bom bl ...... bom bl pr8JXMt.dol_

France MaIetIt. AR 21/52••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••BIne:~ - md,*, easa OekOlIkO llOOIt1lInSke ­l'I'lOIa~ - 6

AR - te nekaI easa dobil 7PV - zelo 18 }li poboljUl 8RTV .ldlnc nat jil gleda 2Oatall - klinc: res gleda 1

Kako gledata ne. odnose med mladimi in starimi al­pWalIter a1pinlstlln p18241cl?

France: Odnosl so PI1IV posretenl. Vsak lase SImora priti na jasno. kdaj ni vet nujno, dl bl se sUI vprvo rnottvo ln potem odpade marsikak'" nespo­razum. svel: se se vedno vrti nept8j in mladiPI m"lllCajo z f'lCHlmI POdVIgi ln pobudam~ ki bible morda le veetaj skoraj bogoldetne. Vendar feprt vsej stval1 potrebno upoSl:....tI, da se loteri'tegIL kaj je prav, vedno SPUlIli • "'0 ln se marsl­kaIeta nfMdeZ sveta stvar lZkaJ:e kot povsem nepo­~. za bistvo PIannStVa ln aIPlnlZma. TIJ:Si od­noel med ~rWlCi illllplllli:sti SamknI so dObri. Pla­rWka organlzacija pil PrWnaIO llor1. da bl ble raz·lika nwd jl8id in ..listi eilnmanjM. ForPanfemnozJenoslIlIlJfl9SIO znanja je vsestransko protje­rnIIIICnO. PrelMem bl SI morali prtzadeYiIu. dl bieWn>'eC: planincev OtMadaIO osnoome alpiIlis!1Cne\i II :"18. Z drUge StIanI z..... lC8IITl ln~ vIIplllilllCnem ln ~niSQm vodstvu taj(e

razmere skorajda USIl'8ZajO. saj 10 tako f8WIO pravneopemi.

••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v PrVIl 90 "" časa, ki gB. irrBmO ne. razptjago. op­t8YImO PfYtJ 90 'W. d. ki Je potrebno za izid Alpln­IetICnIh razgledov. za zadnjih 10 ... delll ~ porabl.mo sput 90 ... easa

Recept prvega lJI'ednl~ AR••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••BlnI: Glede starih ln niadih a1pinl51ov 10 zgodbe .2edYelto lel ena4fe. Ml10Qi stari alpinisti 10 kljub letomte vedno l18IIerjelno mOCnI v rokah ln nogBh. A kaj.ko z njlhcMmI (op. tudi z 1OOjo. da nil bo ZlIITI8flI)g1rNT'll ni lako. Moci me to. da v YfSlIIh rriadlh al­J*liItCH ni vee radilcalceY. Ne mislim neObYeZnlhtwhllteY. ampak taki1, Id bodo reldI. da Jrne;obO/fIe ~. kol: ŠkarP, Robu. 0b6aIC (op. pr8Yllt

jill&, da bi ]Ih vse nUlM po imenih). OttJg!t.ereeeno, manjka takAnlh, ki so lie pripravljeni botllldo ~e lcapltice kM. Spominjam se. kako jeŠnIli' .ponorel. nad nel<aI&m1l VSIIeVaJ1i KOTG.prav rad pe bl videl ŽOrta. Id bl lie upal tako bostidenkno S $kat1o. Tega PeplOSlO ni. Biti 0YelCapomeri. da le bodo~ Sll'19L molzli in Ica­dartloli se 11m bo zahcUb, peIta/l.tejnega eez \/Odo.Stari 50 newf1etno Pfenlet8ri, p8 tU:Ii vzvode.ob­_ ""'lo.

O PIeZ.aICih vse Njboljte. ogledal sem SI nekajnjl1<wtl w."t PH n ll8\.rI~ NemarCIbl t:*J dobro. de v lYOj Pfog....n vnesejo tudi dveSUISId urllz ekologlfe. Me: .,.. da 10 ne bl bio tako vnapeto njflcMm lriSlCam, Ico se bodo stegovali ZlIleaktf*n letrape.kom. Morda bl bio dobro, da blvpeljali ludl pokalni sistllm. 1<0 si bo kdo od njihza.telel se malo sve2:eoa gorsk8lJll zr1llca, pe bovedno dOl:lrOdO&Il v YrSlah JMninceol all celo alpln­isIO\1, ~lamlačev.

Mesto nat.ega alpinizma ln plezalstva v drU}:blln v"",,",

France: Upam, da bo novo vodsNO PlaninskeZ'Ilml prev9lrlo tudi YI'SIe llIplnlsllMega vodstva.A1pintzlml Je po svoji naravi najugtadnej$a klflurl"l8ln $pOl111l1 disclpllna, Tlll le na§ega~ampak tUdI SlOIItnlje nasploh. Vandal- ne z oholost·Jo in ~nostjo vase ln svojo JX1IllellOIOSt intudi ne s~ da nas dru.2ba ne ralOO"III in Tlllmara, 3Jt1Bk s lIdlm delom v stenah in plezaliSeih,pri organiZacijI .... kUk.ri. cas je te. da naSIm 0seb­nim .... skupins6(m uspehom IledJ tudi lctAurni nivoorganlzkanosti.1ci al ga naM go,1t$tYo ZaStUH.

Bine: oorne. smo. kar SIf'O. pnwzapav smo samotoliko. kol: l'IltS ltenWlo poIrebujefo (pzs. ZTKSkd.). v svetu PII je ".1OgO. rrn:JgO bolje. Natvee Je ktel stid o nas PfJspeoial Tomo cesen. To Je nespor­no dejstvo.. PrI tem p8 me alatlt nekaj oo rgegaNUe 00ame naveze H starllJo ln vse manj lemIaj~ vrhunskih a1p1n1sl:CH ozroma navez. Prevla­dovati so začeli trldasatl&tnikl, bolje pa bl bio. da biimeli v vrhu POIa.4CO dVIIjU4ltletJilkov. Te sedanjenegalivne lab'lje bl rnOrWe Komisijo za alpinizem seposebej skrbeli.

Perspektiva?France: O perspektivah bodo $ svojimi deJanii go­von'i mladI. zato mon:Ia le aa nasvet, ki so nam gazaUpali starejSI: Kar krega/le 58. IUdI ml smo se.PlaninSke zamere so Iskrene in dolgo. NikOli pa nepozabke na gore ln tlsao, lear bl radi v njih ln zaradlnjtl SloriIl. Samo vaaa deilW11a ln delo bodo ostali,vse drugo Je lansId sneg.

Bine: PerspektlYe? Prosto po cassinu: Naj .2M al·pirizem, AR pa naj aIcuta;o Pra.2iYeli zares hudestro!lu::M1e tasel

AR 3311989 t3

?•

PRED PRVIM RAZT'EŽAJEu

pogovor sltandlo.tt u pred..ctnlka PlIninSke zveze Sk)ven~.

--_...~ vaso kandidaturo za pr1Idi8dllkaPttnnske lY82El bIlllije. zelo smo Y8S811 'IiWIgaPO\l~ dela. kl ste ga ObiaYII Y 0bIIestI11 PZS... lO. ltJan 27-.33. Plip....ocailO VNm b.....em. daga res temeljito preberejo. kfw je za nas \IM izred­no p1«na ln obelavna nCM:IiSl.. bto vu lepo prosi­mo. da rem OdgOYOrIe le ,. neka! vprldanj ln seNm te~ predslMe. Z '",,',m bomo ob­)avli VaH ()()gorore, za kalere se YafTl te sedalzatMIIljujemo. &alcem ler~.~llSkM" sevedapriporočamo,naj ravnisrlfO ln se cdoeijo, • kom sebodo naYmIIl pri naslednjem vzponu nUe PZS,ZlItO ~ e1mpreJ poiSOejo delegate svoteoa PO lnJim prlporoei)o SVOjega kandidata.

UrednlMvo AA

1. AJI nam lahko na kratko n8V8dllla poclatke Izvase pIanIreke Izkaz~. u. katere menite, da blre, ~5Bbej zanmali?

Andrej Brvar. Gore sem zaeel pogosteje obiskovatit'IllI zaeetku gimnaz.ijskll lel, ko sem po sPe!uOI«lnl:in Z:ajadraI na CJdStlt za VarSlVO narave lnQCW1kO Stra!O pri PD 1;ob'j,......'a'k:e. Kmalu18m ZU8I se fill. rriadrnId odsek prllst«n dfU$lVU.Takral um se tudi prvič zares lOOtI z aIpRz.mcm V apnsuen sai. ki IrnO jo takm zdrUICh:i Obi&k.OYai, so POSkI rtpH OAIl y nasln8f'4e VikI GrO$efC. Boris EtjaYec, Marjan BriAar.MIan RebIJa ln zaan BeIIln. MOJ poU:Ul8Ipns·tlCne lia1Ire se je t8knII kOnCaI s.slo 1gei ico" "",..,l8nIl v skalah Tumca. Danes ml PIanlOSkOU2tYanje fI8SE! do brezpAja II~ oziromau.nege smuka s 10k. dvarlsotaka Y .,kjijctl.Veliko Mpozabnlh sptli,.1O'oI me \IIeee v Vrata.8eYAICO ln USI«MllCO, kjer sem skoral deset lel:pomagal kaliti rn.adinske vodnika. Med najsl.jsekolellttvne zmage, pri katerih sem sodelO\lal.lM'team podelitev naMillh Sporlnlh primanj II Slo­wn~l. ko sem kot predsednik 1K$ SlovenijepOOlln Bloudk0Y8 plakete ln nagradi odpraviceno Torre, Tomu česnu, Mariji štremfelj inTadeju SIabetu. Ta hip se navdUlUjem ln sem prl_PreVIJen 50dekMltl pri projekt~ T0tnlI česna ln VI­~ Grotlja. od pIanInsktl predekw 10 ml rejboljpri WaI FU1inske planine, najlJubtl PI tumi smuk• Krlt.a. Fu'*cIj, Id sem ~h v lem C8su (lpr8\'ljal, neb'~, ker bl zvenelo za tnllt'o'O prvveedol;oeasno ln whopamo.

Merjen 0bl8k: V svqi m/adOStI Mm tktormo so­dela .. pred kitom 1941. PO 6etu 1948 sem aktivno

AA33Il989 14

sodeloval prt otlnov1 dOlilO\l, poti. vodrU:OY in v or­~ pzs. Dve leti sem bl predsednik PO~nato pr9Cl$edrik MOO la5vje n KK) l.jt.tJIjana.dVakraI. po dva lI"lWmta predsedrik PO ....... inctvakral: po MIri kiti pnlCIa«Inik 10 PZS.

Tone S1rojin: Kot~ sem v PIanInSId organi­zaciji od leta Ill157. Najprlj -.:.::Ia v mladJ1Ski kom­lS4I PZS, $e prej pa v rnadinekem odseku takratne­ga PO Urivefza. Palem sem bl propagandist, tajnicin podpredsednik PO LjObI/Ma MatiCa. Kar 12 lel:sem bl naeetnlc kUlumo-lll:91am8 komisije PZS lnza mandat ali dva ludl naeelnik propagandne k0m­isije, zadnja 41i11eta pa sem podpredsednik PZS.V PZJ sem naČ8lnlk koordinac.ske komisije za \flIIr·$tVO narave ln sodelu)em v stlklh • PZ Hrva!ke lerpri 5lIlCanJih TAJh detel. V P!anil1$kem vestnikusem sode/O'I/8I 2:e od leta 1955, v urednl$k:em odI:»ru pa ves eaa od leta 1961. Poseben konjiček jezame pisanje z1asIl o zgodO'v'1nsklh ternah, Ideo­loAkIh razmljljanjih ln YMlltVU narave. SodalOYalsem pri pisailu YOdnI&ke IlI:eralure, pri urejanjuknjig o gorah, napisal Mm Ynlto knil!il o planinskihve/meteh (T~ A1ja.t, Ivan žan ln Triglavski pri­jatelji) in zgodo>.1nl p1a~ (p1Vi eez steno, Oriszgodovine planinstva). BIO me Je marsikje. preveeall premalo. kakor kdo gleda na lo.

2. Ni podprat&~ noo.tl poti in postajanlc vgorah ln zakal ne?

Andi'ej Brvar: Ne podpiram ,lOt:Jei ... rlOYOg8dnJe.Kategorieen roesprotr* e.n predvsem Iz dw!hraztogov: a) ekonomskega: plar*lsko Infra.SI1tJ\'W­ro. med katere ZIa!ti uvrJCam kOCe ln potJ, smodoslej gradIi YeOinOmII za kOlllClle obfemenII:ve.Zalo je na apoeno nase Wretruktura premalo Iz­k()l"iSQma in k8f se ne mont samB prUMjaIl potre·buje vedno veeje linant:ne lnjekcfJe, ozkorna ee tehni. iz leta v leto bolj pro,.... b bl iz razvojnega razlo­ga: ob U~I8Yar'lju gesla. Id se v zadnjem easuprebila tudi pri nas,.da smo naravo dotlill v najemod svojih otrok., Jn ob upoAtevanju dejstva, da seprebijajo ludl nove vrednote ter modeli razvoja, blbilo zelo kratkovldna od p1anln$ke organizacije,da nadaljuje z mod&lom razvoja lnfral1ruklure, ki jev krlzl. Narneslo obetojeelh kvalIletnih kazalcevrazvoja planinske irlrallruktlr8 se zavzemam zanasledile kazalCe kvaJll8te:- za koliko liIrOV srno uspeIIlJ'l'llIJ'ltsat porabo \/Ode(ZIaStl pri pranju ln atrll:~); - kol~ ur obrato­vanja agrBgatOY smo U$P8Il nadorTIesUi S SOIlC8I'I\vetrom all kaldm drugim ebtepim virom energlf&: _koliko plannskih postojank imi zimske sobe: - vkoliko~ posIo;&nkah velja prepoil8d~

?•

Ja; - koliko km .bli.tnilc.. amo UklnII; • kdIkO km p1a­nhIldtl pod, po$ko:kJYanlh zal1ldl vpliva erozije.omo_Ma1\&n 0tlIak: Noro<e poti samo lzjtl,iOl'" ee je respOtreba. vendar o tem octoea ko.. II~'" New pes'-_ .... _""" ..,,­'I2dIbYoa,., ptedvsem pe~~

Tonil &rqln: NaeeInO sem proti gWjnjI novf1 potiln ~_lja'" \1 VI8OkOgOrjU. da ne bl po nepotreb­'*" ob.'''4~ (0M5I'Ia1evall) tega prostOllll.razen tam. kJer je ponekod potrebo (1'1lI8oYskem.II~ Korknid Ild.). PreI kOl ZI go&tlIlSko-pla­r*1Ik8 CJbtekte sem za zavetItCa: &em za posoda­l:lljar1e ob&IOjet:ih CJbtektOY.~ proslorov,ZSUd .,..",~ ln SPeIntI proslorov. PII tudiOkOlIC:e kOC. Zimske sobe bl lOdle" v rnarsII<ateriobjekt. Vprasanje novtl peti ln kOC Je zmeraj bolivpraAanJe varstva narave ln ohfa.nj8nja gorske kra­Jine za pIthodnje generacije. ki nam bo upravleeooITllraIkaj OCltala.

3. KoIlk&na se vam zdlledeolSka razpoka med pla­ninstvom ln alpinizmom ln kaj bl bUo treba fW!IJprejstort~ da bl Jo premost.m

Ardret Brvar: Naj OdgOYOrIm skupIIj na 3. In 4.~: Mislim. da Je ledeni8k8 razpoka med~ ln ostaImI dejavooiitJt" Id so Iz njega1Z:Ile. daMa zalo globoka. Upal bl SI trdM. da je"'''CJIa podobna tisl:~ ki je~ UStarJO,Ii­

"'" TO skala.. Le da la hip ni UStrWnI'I kadrovII .lI&tlelllh 'Mtah. ki bl ZnaIl, hOOlIl.U zmoglitak korak. Razpoka je pe 'adlc:a lOejne plat­forme. ki je pr8Yladala li Plar*lSkI'l drUSrVI\, II

zadnjtl Iettl pe 1ld II PIanInSId zvezi Sbi811ije. POntel.ca drutbeno priznani,~ .. inl:eresl. ki10 li ,....,. POVeZaVI s~ Vsa OSraIavpatanta ln Interesi, ki se Y8Z1IjO na gOraId svet.PII so oblob .. udlonaa ..~. orgalllza­~ lfllOh ne tJee;O. Z Itltti'nllzjemaml YIO dejav­r..a p&oejamo zgolj potrebllm gorotlodc:eY~ vodni$kih kadrov. zaIolnl$ld programi.~ koe ln poti td.). Medtem ko je bla hojaptYII2dIg'ljena na I1MIn SPIOInega Interesa II planln­8ld organlZaclJI, pe 30 ostali interesi najVetkral~ za prNatniSke (odpravarsrvo. }adraloopadalstvo, orientacljskI tek ltd.) ln s tem obrobne.Oa ee s takim ozkim konceptOm ne llulnjajo vsi yplaninski organlzacljl,dokazuje lUOl nekaj tpic, kiMrle Iz tega modela: planinski Il'Qdlna 2Ik:IperIrnenraIniml programi. Planinski YMtnIk n Al­_"'lI""sam .. 28V2emarJl 28 tlrSl~ dllloYanja planin­ski; or(jIIrUa$ L8-fa bl mOrlU POkrMtI vse n·...... ki so ,.. tak all dAlOaeen naein POVeZanI 2pa'iIldI" pOlbonL To j:. poill8lli. dl 10 ul naslUCI .......ellib. ypl , 41 ..iuokogc:nkIl kmetij

in a1plnis1CN. gorskltl koIeurjev ltd če bomo uspe­li U'o'fllia'."I v wei PIIri1SkI OrQ&i mcljl tak $Ir$I okvirnJenega dekHanJa, PCIeITI se bodo~.poo.oezana t a1pW1lzmom, reso& normalno intekoee, ne pa kampanjsko tlllte takrat. ko komu,pregari YaI"O'>'aIkL

Mar}an oblak: Razkoraka ni! Aq:Mdz",m je korbplarinsNa in men UtlYati podporo vsega~Ra2mej1ll ~ POtretInO~ n<hI1benIlnlwe:s od 0Mbnega.

Tone groJk1: Ne vidim .JacI8rlWc:a razpc*e, medgOmi$tYOm in aIpinlsllco, ~ obe dejaYnoslllzhe­)ata 12 ljudi iri dejavnosti v gDf8h ln sla pod isl:ostreho planinske organi2acije. Izhajala 12 istih06I'l0Y. Mimogrede je trebe kXeYati alp;..i&tlko kotdfJjaYnOSl in a1plo1zern kOl dru:2benl pojav, kar ledobro razIoeevall& TlXna.

Tisto. kar goml$lYO ln alplnlatlko umetno !oCule, jeprinesel razvol. Tako se Je gomlttvo v svojih in­teresih 12 n&katerih planlnsldh dru6tev ,I2seIDo. lnprelevilo YdrU1lmko, IlubllelJsko ln zasebno deJav­nost. Prav lako se to alpInistIena dejavnost, ki jebla CIOIga lela I2ldlueno usmerjena v doma6estene, preoblikovala v odpraYanltvo. DomaOe $t8nen celo ledenlike &lene ZahOC:Irih Alp 2daj slu.tilokol plezaIri vrte TIsto, kat Je nekoe: pred deseCIel­;em opI8YljaIa izkIjueno kOrriI4a za odprave PZS.zdal1e opavlJa}o ,*,*wa PO O2IrOma AD 2 dalttotradicijo ln SPOSCtJr limt alPlnISIi. V tem ni SICer nietzven taNOja. ni j:. ~, da 18 vsi, tudi 2u8bneodprave. precI~za.2Ve20- pusebet pri sred­stvih ... 28\IlIravanju. Prirrw.rro Je tnlba UII'BSll rud..laki bi vpra~ o ..IIIdInWd razpoki, OZnaCI prejkOl vpraianje prMtIzac:l}e, Id .le prisotna sicer Wmarsikje v PlarW1SId Organl2aCI!l znanje ln spoeob­nosl rikoll nI$I8 bla drutben8 lastnina. samo trebaju je usmerili v OIXe dobro.

... Kako SI predslavljate meSlO aIPhlZma v Plar*lSkIorganizacijI?

Matjan Oblak: Enakovredno kol ptaoinstYo. ne PIInad planinstvom kOl neka oblika samo2adovoljstYa,ker je alpinizem najvi$/a oblika dela, naporov lntruda, a le kot S8SlaVnI del PZS.

Tone Strojin: V lVOjem programu sem omenil. dase je odpr8yarslVo razvilo do te mere, da potrebu}asamostojen status Y PZS, lorej vee kot le komlsl}aza odprave Ytu}a gorsM. To pomeni, da je alpinis­tika tudi organl2acijsko kot dejavnost se naprej10Cena od odpravarsMl. Nikakor $ tem ne mislim,naj bl bla I tem kombija m a1pinl2em zgoljk.ovaCnica kadrov za odpraV8, GRS, GV. pae pa nejdOtlI tak statl/$. kol OS le Imela dYajsel ~ vee letnazaj. Njena dejaYnOIl: na( se ne usmeri 19OIj v a1­PO$tiCnO tehnleno def8'KlOIl, tel'TW8C /TlI1OQO'"TI.ma je temu rekel kUItm lIJ*'i2em. PO tem, kil

AR 33/1989 15

?lahko ta komisija v tej smeri ltd! stori, ~ zlepa nivsebinskega. ldeolotkega, PreCtVMm pe vzoc+ lEIgi!lpara r-. drugih podrOCjlh. ProbIn koml&lje ul al·plnIzem je v ~enem sestaVu, UlItr8mI1 ljudeh lnkoneno li zaenanem P'0II81TlU da To komlsto'ficI1m kOt enega Sl8brcN PZS, vse aU pe I1'8I'Sbj pale odvisno od nje same ln njenih kdoY.

5. All po vasem "... Iju SPOrtnO plezanje lOd! vpIa----'Al'chj er-: Ta hip VeIjetnO sodi vanjo. eeprav• planinska OrgaRZaCija precej ~ObnIta do &poitJl8QlI PIeZaflja. Nisem PII pr.­prieen. of bom tako odgovori ON. nekaj let Vp ••16N, da bo plank1ska~ VZtrilItIla pri~~ OkWU deIOYal;a. tPOttnOp.z." pe. • bo raZO.1aIO v smer ,.IOCIel'18 §port­M .-lOge~ ......... Ii\, ptJIici'N y

medIjI'l zIutf... TV, diI.ipljska PW'IOOa, 1I\a.~ ~aphM v ~II 118li. Aportnb), bo zaom PeMeIja bOI!I racbiMo, da r;er.u:QM", raz·~ lOCenO po lIYOjII niOd.,~

MIrI-! ~Ic ca. ~Ittei". ipc:Wbo PIeZa/1e ln"'1IIdf:I1II 'IItIIC SO ot:illlte pepel_" In JIOPle-Tone Strojin: športno plezante je PrineMt razvoj al­p111id:a. Ta!ko le retJ, kal \IM je lX:JtrOr"WO prinjenim nutanku. gOtOrtO tudi potrebe po vsakod­t'll!M1i Vd1I IIIp1fisailce. kar Je pri &portnllm pIelaI1u~ tudi v mestu na umetnll Sl8nah. Nedvom­no je bllrI tu~ pclAlba po lzpopoI~u

ph -. tehnike, IV. pe. ludI za detsko discipillOpr1d obChstYom. molno6t la%jegeI rekiBfnlraoiaMbe ln alplnlslit:ne opreme, ratje prlmefjanfe medaIPInlSd glede na eas n PrVnat v nOVOStI1 itd. Navs8 nKin Spor!JIO plezante IOdI v a6plllIstleilO ln~ organtzacIfo, saj je Iz nliju lzIIo. Pr\gcMJl1aa mo:tnl glede ,. to. dii gre za lektn<MVJle na faSoza plezanje po umetnlt1 stenah ln ne v gorskemokolju. Vlnlat. kaj je danes se vse &kregano s Ida­ski gomletv8 ln a1plnlVne. All nl&o lo ludl skoki 5~I z vrhc:w, :rrnaJarsrvo, e+c:stl'emno smlJCanjeltd. ALI ne bl VIlHge. vpraSanje razIlr111 na odnos doa1t8l'Nll1\m1h dejavnosti v QOf1Ih? Vsekakor sam zato, daal~no plezanle v planinsko oroanlzacl­/o. nimam pe nlC PrOI~ ee le 0IlIrJl0II\I0j1 kOl klubaportnIh pIezalc:ev all kaj podobnega.

6. Kako bl le lotil r&t8YanJa problema financiranja1Iftlunskega lIlplnll:ma. cxlpraval1ltYa ln s.portnoga-""',AndreI Brvar: Noben ~i tport ne UZMS VeI­)IM, ce ni ,. prtmerwt~ zutCJPlVl v Iavn"med_Ih, Zlesti ,. telew:~1. Ko r1BlaI d$VnOII pos­tane predmet manlpulac'. v mediJ" ln s temlUdi moo2lc. pritegne tudllnter. kaPlIaIa. In obrat­no. sam precllaglm. da je PJlrebno za strategi-

AR33Jl989 16

jo re$e<lanja finantnega vpratar;a alpinizma cxlQl>vorftIl'l8 naslednja vpratanfa:

a) za katera podjetia ali panoge smo lahko poten­CIalOO zanirrM? (lderdkadja pall'O$nikov ­prel81nO pretvambere ln t&llSUna Industrija;~8 Z doselkl pe nadpovpreCno uspenpodl"").

b) Kako lahko v medIjItI obdelamo aIplnlzem? (nidCM:llj le l'lOlO'k:a al nm ob dosetku enkfaI liiidvakral na Ielo. a/J*lWlm 58 rntlf1II N lak alldn Igal:en naein~ v't/S8h ZIIf$Ieh zelo po.geslo: mogot:e ne bl bla odvečdiplomska nalogina katedrt la~l.

c) lCakine spremembe zatuvato II alrpilluJJJ kaP­tal in med'" Vsi SkUPaJ pe bl se morali UWKilItIresnica, da ~lIStl pOOel4ejo PIar*lCe ZaraCItrga, PlanrCI P8,-IIisl. ZWIdI razvota.Marjan oblak: Izdelati SI-.n finaf'd'aI1a le de;sY.nosti vsai za trl lelN. obdobja II~ lPIOSnasredstva. SfXWOf1l lUtlVI areclSlVa elansrva.

"'-Tone s.rojIn: GOtOYO je. dii~ danes prt cxlpmtaf-stvu, vrtu16ld a1pUstld ln 69Ol11lem PIeZantU Iz­IdjuC:no za VmOnSId &port. zato mora biti fhanc:W­anje teh dejaVnClSSl Iz drugtl wow kOl za ,eluu·cijsko defavnosl od~ za~~

skSad, ki je namenjen cxlpnrvarstw. lIfT'IO easuprimerno premalo dOli' • 2 vidika podpoml$1V8,mene1erstva, SPClfIZOfIt\Ia, pogodbenlh obv8z Id.Vsaj gklCIe opeme. oblel." ln ObIAW bl le kazalo~ bolj naslonili na podjelja. kol: SeStaVni delnjihow PrOIZVOdnfe ln reklame lZderkov. Ne moti,ee so 10 tudi avstrijSka in llaIijanSke tavama. Smo IIeasu ne la adm/nlalratM1e, tlll'l'l'o'eC lU:II tinanene f&­

organlz8ci}e. Tako kol Imajo druge drtave svojaminislrslVa ul madlno in tport, bl kazalo 10 uvestiludl pri nas. SICer pa, all mamo II naAih VIlI!lIhkakSnega kandidata za takineoa m1n1$tra. aal $8celo kandidate za celotno ll$lO PZS (elko nabere­~I

7. In kaj smo vas Se pozab8i vpraS8tl?

Andrej BMlr; Takole bl lahko kramljali §e nekajeasa. ker pa vem, da je prostor urlldnikoY ...tenIsovra2nlk, raje nehajmo.

Marjan Oblak: Kolesarskih poll v gorah ne rabImolče pa kdo tell kolesarili, Je v aredogorju doVoljpoti; tu so VrAiC. Mano", Klad;e 1Id. Na V8lIvpra$8Itja bl bli potreben &Irti ln konkretne!SI razgo­VOl. Hvala.

Tooe $troJin: kakinega predMdnlka PZS hoCete,kakAna naj bo planinska organlZaQja, .terim pe SIrudi pr:9oblJanega pogovora o alpinizmu. žal pe blza to PClt8bOVa/l vee easa ln PfC*ora.

alpinizem

RabI """"HOOOAR811

.... meddn.tMYena odpiaka N:J FldIC:a, Id sta se, PndNZIa te &nl!Ilz NJ UostroIln NJ Dom!ae,ni bili~ kct tZkIjUCnO aIPlI OISIiC:nL ce bl~jv SIharO le s p!ez , ':ilili naerti, pol8m It-te nt! oddIMC ne bl vkIeIi S lem rriIb SehIrO, kaknnoIl l'lIIjPrej predsIa..t;a YMk, Id te ni bl tu dal.! parhJ ni bli kako drJJgiQ ped$1aAjena. Peleg pe­zar.- l/TICl tIlUl dOlM!tI saharo Y vsej nJenI prvo­bInOItI. kaT nam je le dih> IISJl8lo. saj je ItI'lzemtudl lam prieoten, zato kamorkoli gret, nikjer risi.m.Na pot nas je odSlo pet, II A1ftu PEl 18 Mm Je pri.dN2ll le, lahko bl rekel ldjl.lCnl (';Ian odprave. AleS2M ln deta II Altiru ln nam je organIZiral blYanje lnpot do nUega eRja in nazaj. Prldl'UZl se nam lekuneje, kQ smo 10 bli v Hoggarju.

OO Sahare pelje vee poll. NajenostavneJ$I!I in najla·godnejAa Je pol: z leIaIom. ki pa je na taIo8l ludiprecej draga. IZmed nas sta to varlanlO Izkoristladva. ostali pa $mO potovali z vlakom Iz lIubljane doMarseIIa. Prt lej poti je pctr8bno O/7.IeZtIO ~e­VlIti z.arnWo, Id ;O imI!Ijo vlaki preko ItaIQe, SICer blbio I'udo narobe pri Pr8YQZU s traJeklom. Ta vozila~ ,.. leden. No. II MarseIIu arno .. \4UCaIl na~., ee po 24 lRh pripeljali v m8IIo AWr. oda.m ImO po dveh dneh ocWlillI do udnjegaWCjegI meIbI v putarA. TWT*. Efa (CdSIejTMl). Na lel "atu v Tamu nas te PriC:aka Mo­tIarr8j (Nd_Tllld ali Atmed sta lam yl!lfietoo' ....o"".ejII hlenI) z dtlpom. Od~ I'jamo se IImeslo na t1V nato v agenCItO. ki je lastnik dllpa, po'«Ido (200 1), od tam pa po~ urah YOlnje Uprlspemo v Hoggar pod SloIpe. pod Icalerimi bomoPre2MII 011'" "ljlI dvanajsl: ti SkUPN Tecdai­P je od Tama oddaljena 16 km rnakadamskeCllIIe. ki pe mes'LlmlIlzgl.tll svoj 0II'lCM'lI namen.

NaJIItSlI vrti v skupr.i lMri nekaj cel 2100 m, na~baza ln sploh ceste pa &o na VI$InI okrog 2500 mWlna Kredartoe se tu:lllukal pozna. ZJutraJ. ko $eni aonca, nam V8$1onI kar prav P"deJo. BazoImamo post8'Iljeoo lik ob cesti. 15 minut stran od

st_ jutnega TelOP.iglI, Id te najmaI1Q!ntnej!atod okoli. VISOka je PrIJIItnO 350 nJ, je Stm'lfI lnPr1ICej zah18Yl'W.. od daklC lzg6eda kol:"'8 orgEj­ske piStall, zar10 pa 10 ZnaCIri kiWnIni ln xolcePOCi. s1<a1a Je za naM rumere nenavadna ln se jetreba naJio navadili, pnr1 ide z ~ pa kar malorazočara. Mestoma je precej laU$IjiVa ln nasplohvodo doni, vendar pe 10 8IJ&i lepe ln atkIlske_

SPIeZaIi smo y vsakem ltOIPU po eno smet, y stsan.s6lem vrhu TezotAaJgc ige l\IOfII<a pe kraJ60PtYQOSlVenO. Dolga Je bi razte18je. precej~.ocena pa je VI" NJ. To Je bla sploh PnI4I smet'. 1dsmo lo splezaII, larimM sla te smer Claudflfller­VKlal M ln pa Blnet-Kohlman (V,VI·) s bi 18118lafedolgo varianto po svedfO'olClh (VII·). obe smeri sta ylU2nem TezouIaJgu. kjer Je ludl nekaj ~ejAlh

smeri, optemlJenlh • svedrO'lCI, prostora pa Je Aeogromno.

PO desetih dneh se presellmo pod Dau:lo. To je Im­pozanten srolp, od TlUT'III 00daI)en 23 km. Nimanormalnega pristope.. %8 plezanje pa Je uporabna lenjegova zahodna &tere. Vzhodna stena Ima kam­rjne Iz sIoieY. ki jo naredijo nevarno. ln prav v \osteno je davnega leta 1938 YSlOPI plezalec Jacquetln opravi prvi prlslop r'II OIudo. sam ln lo poletI.Motlc. ki 90 ga natll ol vmu lU 1950, je lId.lNsled o JlegOYem vzponu, k$I d8n po t8m, ko jiiprist:opiI na Daudo. se je .... v 1tlet8nu. Ta twfb Jeoddaljen od Tama <*oli 7 km ln fe znan pokrutiljlvo5tL Ml 11M y zahodni &leni Daucle SPIeZaII$Il'lEll" (spel) 08udel1Ier-Vldal. Id je (po vodnieku)najl8~ y~ Res je to lepa petica. Id paIma le 10 I'lllpako, da je spohna r'II~ llijaj. NajPOYem te to. da ImO Iz na~ naerta izpust_podrotje Garec el 0;.000, Id Je tudi zelo p0memb­no. vendar je daIee, mi pa smo imeli premalo easa.

člani odprave smo bilt; Dulan DoI]ak. Mara BabIČ.Silvo Babie, DUUn cerar ln RObI Dr2an. Vsak pa, kibi hotel kak~0I1 lnlormac~e y zvezi s Saharo nHoggaljem. se lahko obme ne kogarkoli Izmed"',.

alpinizemVoytek KurtykaTRAHGO EXTREMES

PO akOrIIf C1Yeh lettJ pr1nv a'4 18 1 Eltwdom 1.Jui4e anaIa li Gab,ds Hotelu v RavaIplldiju. popriIlOi-.m PQZ(hVU wa 98 .<a:sb". drug v druge­ga z" Iri, pri naiiletn nacrtu: samo lridYa - toenona In!ldinl Azije.

PO'B Ir"'JnlIm pristopnem lTI<riU smo 20. junijart. 1T~ ledetll\ Dunge. Id 0IlJtI UYlfe k Cn*I skla­dov ledenICa 811I010. na vzhodu ~ gIl obmbIjajob1WIC! stolpi Trango. Na~ 1TlOl.... smo na veekot 4000 lnIIb'lh pas! di naj bBznllabor. od tod serem je odprl pogled navzgor k nest9tkn obrisomskupini Trango ln nad 8razlmnl stolp (NameIesa)..Kako ti4e ImeIN sem se nezadcMlIjen zao idi ...

Delno 118 oddaljeni stlllnl dolq 10 pogled zastIraIeulOge skalne ln ledne stene. Ko smo se sootlIl stem ratgledom, sem na Ertw.rdOY8m obrazu plVltugledal obCudovanJe, Iz ()(':I najinega zvO%nega 011­CIrja SajIdI pa veljko zacudenJe ln strah. TopnIAkIIlOtnIk. te!ak okrog 105 kg je p8t: prReIlz vrot:ega...~ PandtaM Ta lBIpljM svet~a gate ,...:dni z !JOZO, saj je bl nezmolen dou'neti le..--.•"'1 ~ """" ....... iti> '*"". ~ polnP I .Cetlja YPI8AaI popoklOlil& flllOO. In eez lre­ntU6C _ko resno dodal: .Voytek. all bl lahkonekdo fBZm9SIl vse le leder*e1 Ali da bl jihn'OgOOe~. Ko je lNIdeIlTIOfe pl"8S8 I868Ilje.je poskusi razloffl: .Villi, ti led9nId me mor;o.tU'18T nevajen naf1e. sem popdllOlill drUgaOenod lebt ... aa pob.tim dobro v tesnem~tanICU pri 50 stopinjah... Potem je ..... .hlostlln ln• II eeen ObmOIeal.

Na~ pon iOO"Iil: GUam Je bl drUgIteen.VzOOfe I Je bil v gorsti vasici med Nenga P8fbe,lomln dolino Inda. Hodl je kot -.::a ln ln2 lUatWJ. • l~pol:~ na obrazu.

Nadedl fP dan !Ml se podala preti SIOIPU. N8VkJe.ZFIIY.-. In bela l)CM'Sina ledenika je bla prepredene znelC*lmI razpokami. v kalertl se je Iz nouanfostl le­denika 81l$a1o prkIuseno ječanje. Mrtva$ko !IAino leprekInjaIo le tWorenJQ vode, 2000 metrov nadNIl'lll PII je lelxlel velI<! zlati obelisk Tfanga. Pt9C8jVIM pa je VrAnO steno ln vr1l obdajal majhen otJlak.CU Je pdzel, prostranosl pa izgubi,... svoj kovin­SkI bllIe. Pogleda kar nisva mogla odtrgaU od stol.pa, ki Je kol zlat meč cepi modro nebo. Erhard teteplllI nekaj lam sllbi, sam pa sam obOutl Ultu­)enOIr Jn zbeg8nost NeIl:je v meni 1_ bio eutkib... 11.-"" Id je lII«tlo popolnemu otlopu 0l:lt:UtId10 t:.- nekltI Izrednega. Z rokami .OnegL niIemmogel ro leeI zares. ni irnenII za .ono.. Resrieno8lml.~ ...

AA 3311989 18

PripravIjanIe ln~ operne rejli je na"O'dataIO •SIldl'lom. Na~ beIvaI ... sva razIotIa kom­petno oprenlO za najin CM:l1tdenSld bojni pohod ­150 kg twane ln opreme. Sredll8gll kupe Je bla Er·hardova POela'\Ia \lldvtl pr...- 1akII1na in slabotna.saj letU le 60 kg. vznotje StOIP8 leZf 1200 rnetrOYnad bazo, tako da dop iSta dvakratno flOSr1O. ToPCll'lW'i 3s kg ,. ~U vsakega. Erherd si je .tedvakrat poSkoclOVlll hrbtenico; PMe v plazu ".Moenchu tetlnJafIB 1Q87 ln .. kasneje pri resreel •padalom. Z rowemin ~ OemI sva St1mlIla v vso tokramo in stolp Trango se ml je zazdel &e1xl1j oddal­jen kOl: Iz Evrope. Hlr:er IZbOr pa je teto vsakega to­vora zmanJ!al na 30 kg.

Ko sem videi te A11r1 velike .zverlne. sem vedel, dliibo to huda in bolo Pr8lZkUInja ln skrbel me je Er­hanlov hrbet ln pe brtdkost na stol:nlkavem obrazu.Kaj, ee nama lbe21 Iz te sl<alne divJine v gajemanga, za kat8l1mf je tako hrepellel'? PoIem blbrez dvomllludl kuhlnjsld jJOIloob1lk ne OSla! sam.zapu!een bazni tabor pe bl POataI plen nosatev. Idse potikajo lod .,.

ob poInoei sva se 23. junlja .epdia proti vzno2justolpa. dlii bi pritla ,.. Velim polico, Id PCIeka vspodnjem delu stene. ZWlOer je lecIerik ovia mloa,tuborenje vode pod nJIm te :zan1l1o., 51ene so ob­nemeIe. 0PaZ0YaI sem Erhardll pod lovorom. BI tepovsem lho, kar ml je. pa.eeaIo slabi ob zori jelaPIlaI sev8l1~ VeI« ln naju oHadl. Visoko zgorajpa je Brezlmni 51o1p .tarll v &anenl SVStlObI na t:JIe.__o

zadnjih neICat sto metrov je polila}alo Irpijenjevedno tqte. NeUSmIjenI ,••bb_ je POVZrOtaIneznosne boIeeine v 1InInl ln hftltu ln postaja'vedno telil ob devedh zjtal'aj sva se dotaknla skal-~oIpa

V:tnotje vztI:xtne stene~je velik steber, ki sedviga I'lIM:go:'" S ane2negB grebena. Prostranosteno lega podstavka seka potevna zaleda. Edenod prevlsnlh bokov zajed... prOli \/!"hu oti. zajedapa se cepi v mnogo Vlporednih razpok, nagnJonIhproti levi vzdol.! roba Slene.

Kljub utl\JJeoosl1 sva As isti dan začela s plezanjemv Vlhodni sieni. Proplozala ava dva razle.taja, pr\­trdla vrv ln se spustila k vzno2JU. Naslednji dan avaplezala v narodnih po$8Ynih POCeh, ki so se VeaSIhraz$kJaIe v nekakIne lope. napolnjene .l lednImIsvetaml Poe! so podaj... aVaIne ln SPOIZke ZaraCIlCl.w1jajo6e vode. levo od reju 50 ble pnIVClltevodne brzice.. Nad nwne as je _ leSkeIlIIa,lrieOI voda ~ naju" POtY&em P8l1oot:la. V dnuVelike u;ade Je bla po(:~ z blatom. Za·

alpinizemW'ZrienI noge so spodfMVfllt. • po nekaI pancnlhgItlI\ .."VII eno~ngel pe*o

")tdli PrOIIOf 'ti )e nlOgClt pol1ten lnucIobe!. poCI.... Od'or. da .. tXMI IZ2QOil.~ dBIa !lene \'SIk VeteI~ sem.Odlot...... opMllO ln 8lI 'mlI8 'ol 1Iibof. orutbatopniM:egI slllCrika ln~ pomoCllb llIIjU)It P02MIaIa. V gori liVll p'·......II!O OStlJ". t:tlo, spo­Ct.I ~ ...... veselo /32Plaotjaf', EItard je oop!s7Ja1avote I&karle~ za odpmoo: .Vstopl sem vWIIkO Jekleno ln stekleno 19Iiiidbo l. razko$lllmitLdItIcI i1 rneI1krnI 'Iabeeii,i StOIl Nel oo &8 je llud­no ramehnI. nalo pa sem v Iuksuzn' PISaml ObSlaIpred Cudro srnet"jajoCt.. se ~9slaljm gospodomZlI pII"l"IO nizo. SPOmnI Mm so, da lmam v utesuLtIIn ln ••odIiO laOeI govor1tl o neld gori v Pakis­tanu ln nekem Poljaku. prijazni goopod j. $e vednopozorno posIu&aI. Ko mu le pozomolt popualia, JedefIl: .1'18 mDIEllII vam pomag&tl bolj. kOl bi si2eIeL. • In ml izroei~k za trl~ dolarjev.•

ob polnoel sva se spet oc:IpravIa proll Stolpu.Z\«er lMl lzerpana izkopala stopnlOo li Itrmosne2:1&ee. Nad Veliko polico je bita v razse.!"lV2h0dnl steni velika tiIVnlIlIlr8M :z moIjtwlo poejo, ki.. )e VIM Izgubljala v~ SMri. NekakIna aIed ler-.to '#Odla k dveme čueIoriklme zaJedarN. z vmes·no akMIO lusko. V obeh pe so SI sledWe streha zalb eha in .. bili Ob6IIk se je doCikaI live akale.

~ nePetOIt in srrah Je liN.,.. le mejhna kos-­lNIa CII'ItiC8 v razpokI- upar4e v ttm r1ililttp ...18lTl

kNfU. Dc IIgia lWa WiMd ZaIedI T.,. ...... PMe ln0'UgIe v eraII~llegtlJ Iel:ih PIem1ja p8del ktt PMv reVM v pravil gorah. Ko sem lI'V'IOgO kasneteVPraSIiI Todda SkWlerIa. kako je bio s PICICl. ko jeIlct prvi prosto ponovi 5alath8 WlII 'ti El c8pu. je leza1IIUgaI ln odgoYort: •Torv;. li' ,. il da okel slO__eti. Takrat sem ugoIcMI. kako beden pleza­"" .....plklca ati bla JlfeCeI bdeCa. komolec moder.PeIeC Izpatvl)en. eler*i pa POYS8m '-Ienl. KakWlkril Je lO? Le zakaj vse to garanje? SPOlMI sem seni priJatelja Teddyja Iz Tater, ki le po n8llamllfllJ*lcu obvisel .. kNjO oblIlIm OČIlSOm. zajokal Je,mlelee, da Je O6lepel, reto pa se Je odloei: .To bomPrePIeZaJ tudi z enlm oeesomt.

Z veliko te2aVO sem se premakni ln veselo ugo.I0\Il, da le SkrNnO&tna sled zaeetek POC~ ki pripel}ev .....iko zajedo. NasledrlJI dan te ErtIlIld opravil tudiz njo ln IzglnD v prevfsih. Nato 50 58 VrStIe strehe inJlId njimi prevlsna zgornja zajeda. Navzven razsir­jere poe je vodila navzgor preko plote. Zal:lcajoč

....c:fe m8tl.tje ln zaliee je Erhard~ dokonca zafede. Flksre vrv je VISela v VI6Ikem Io«u,leo ...,. M SPUStIa celih 250 metrov naz.l na V8lilo-

Preko noei se Je vreme ......lCakovano SPrem«lIOln zJLmj SVIl Je zbudil pod tetko snemo odefo.Moker sneg 58 )li~ 0lIO ,...pIei_ lI&ene.()p(ti .. Je Je~ tOIICO lzbo'l"o, da WIl lahkozatea 2ii,.-tl,.vzgor po VMlh.. Nad zgon1o za­jeda so Izrazll:e razpdce YOdlIe proti levi. se spre­fTW1iale v a8Vhl pod ln swr. je ZaeeIa lZgI 'tlljalimonolimost PrWa sva do PIrarJ*le.

spel je za(;elo IfIdIIn plt'8ti je ZaCeI mrzel 'agOf'

nic. Utrujen, poysern Pl811l0een ln dtgAlajoe semYk!kel za&aknteno vrv, prav visoko zgoraj pa se jekaZala trdila rumene stena kot gladka pcMt;lnazlatega &ota br9Z poe! ln razpok ln tudi brezfI'lO!r1OSIi za biVaIdrarlIe. Je bl to konec smerf?Potem le lIn8tnI vihar zakrt lX9lld ln spustila svase v sne1nl prepad ne Velim poIloo.

Sne2enje 58 Je n8daI}evalo, ~raj pa je bila SIenapoysem popmana s snegom spodaj pa le bios1iSatl~, V Slrahu sva se SPUStIa v tabor.

Ledenik Dunge se le kazal v prvi ponUdi. Medkamni so vzbrstele rmjhne moore cvetice. Vvla2nem zraku se Je Iz mokrlh sten dvigala sIvomo­dra megla in se valWa preko tmih grb Bahora. Vsaktrenutek v taboru le bilo pravo veselje. ObIlni obfo.ki, zau,till počasi so bill pravi u8ek OO posIlJSanlunajljubie glasba.

PO dv9h ctneh se je v JaSr*JI pokazi!!l S SllegOfl'lometan Stolp. c>polnoei 9. lUija SVIl tretjie zap Idla

bami labor. Na ,.JInI natJ411 toeki natu je Pritak8Imajhen l1II5kJf1en stdp ln zdel se rema ja kot do­brocloSlk::a. Ett1ard je IZSM prehod med njim insteno ... se ualrtt na majhni stoprkl Nekaj easa JeOSUl $krt ln tiho, koneno pe 98 je pojavi na robu z~ rOMni: .To je farUstltno, popolnomalar&asllCno!.

Poe. FartaSfiena poe. In mesto za bivak-.

ZMes. za skalne stopnico je bla nekaj sto metrl:I\Ivisoka. bela ln strma idaN razcelJena S~ Vnaslednjtl etveh dneh Je najina smer vodla po Fan­tastitni ~. dOIder se n1lzgubla v stenl Z nihaJneprel:nico v desno sva dcJse~ dvojno poč ln p0­dobno starta le dw.krat. Medtem Je preko najudrsela gosta plast OblakCN ln dajala vtis, da vas SVeI:okrog naju neznansko hill Sonce je imelo kolobar,a edinkrat se Je zgodilo, da se vreme ni pokvarilo.$kl'bele so nalu ludl najIne vrvi. Preden sva se vrri.la, je moral vsak od naju pre2lmarltl 3ODO metrov lnse prav loliko ludl $pLl$lilI navzdol.

Celrti clan v \/feni stool me Je zadnja nlhaJnapre(:nlca pripeljala proti SkritI zajedI, Id je bla zadnjilehnleno te2ak razte2aj ln eden od redkih, kjer sobili uporabni klini. SledIe so Mokre PIOOCe, S katerJ.mi ;e Erhard nasled~ dan hitro opravi. Na VrSIf jebil nagnfen k8mln Z .. elU•• sneznknl got...ml. Nad

alpinizem~ kaminom se je laZIeZlII doItopnIjlllednllnlA8!nI greoen,~ sva lahko pulili veelno 11lli'n&plezalni operne. Pctwc" 1\18~no IVI­... ,. ZadI1O, dYalset~ 'Iboko skalnoIIOplfO. EItllWd to je 2 velF«o trudi 'IIP8Sno prepi&­ZllI • trImI kIiri. ob treh pq:d:l"t lTlliI je dc ugelYrtIk: .Na vrtu sami.

po dveh letih neospehov je bilo P:!!bej raZW:SeI­jIl.I trenl.tII': .za ObL GIO bi okO v aebl pe sem se se...ono ipi ''MIII: ..Kaj &8 je Pnra;aPtaV spremeni_lo?

TIIIO not je PrWO s Sl:rahom prie8kO'NlO saboweme. prt PianW;II so naju zbudle 1n8Ulke. Vte2kem nIgU sva se ZaeeIa !lpl OM&! po vrveh in lihpn!OIldllO P'Ot*a1a za sabo. OJx*tne sva. te popol­l10fN pi lllllOC8i IR~ y baznl tabor.

Stctn. je bl razburjen. Menila sva, da ga jevznemlfIl1l!IJIn uspeh. Takoj po 088t1lld pe Je dejal:

I,

I

AA33I1989 20

.Pog:ejta gospoda. Ne nlOlen. ostati z VarM. teznekaj dni bom PtaZnOYIIl Pl'VO oIJlel:nIco poroke lntakoj moram nazaj.• Ko je govori, je POSPnWI stY8­rl ln se nen'll.doma ZaCeI oddlljS'i8l1 po ledeniklJ

""""'".Kam pa gre. za !mio YOljo?.. lI8fTl VPraSaI CliSl!;*)

proti Goreju. Tam je pris! 1noe za neI~er_ jeraZIOlI GUam ln se prIp..... cia bl mu l!IIedI.

Med 24. junijem ln 13. JiAljem 1988 s&a v \IlhodriSIeni Brezmneoa &l:ol~ Trango (frango NameIeSST0lI'IIef) Po4ak Vaytek Kurtyka ., zahodni NemecEmard loreran preplezlla PrVenStVenO smer zoceno ED .. , AJ Jn VISinO 1100 rn8tn:Jrf, 8 dni plezaR­ja.

PO Mountainu priredi Andrej Lesko6ek

športno plezanje(tUdaIJevanjelz prejAnje tteYllke)NAGRADA ZA ZMAGO NAD VERTlKALO

Landes: lanlmI me, kaj lahko se pride po OCeOIX+?

G9CI'Pw8ndlner: ZAkal bi bl tu konec?

GQlIch: s.. I ~ fl'l(ft biti l'lIl<ai. kat zatu18 se""Ilo kOl,,*llrKifo,~ ln napor~.Vuka~ n.""", 0C8l1je._';'. Y Neml::ijJ jeod 1 do 10. pod9lopojllml. II n_lClfI do 8 b. II Av·..od 1 do 32. II AmertICf od :5.0 do 5,13, razdElI­)Mo II a. b n c. To mat dela • prer:atunavaoieleSlYICe le pawod OdPU navzgor.

8alJmgIMIr: PrI nas 80 ga.OrII, da je sedmaIl:lJIJll1I samo ZaIrkanC:fi8 baI'4nSktl nOrtI«;:N in da0I!lII. takega" Alpah ni ln tudi ne bo. Enako so na·p~•• pri In.mu ap'tOlr+- z YrtIjO gDlOUII; PrI vasII K8ISetjU ln DOIOi "ltih takAna st4' '"' pri nas II

W8lll8u pa $o gore pi e.tsob.

GIC::tWrMndtner Pui,opIM Je u-adno lNlldeI sedmoatop Ijo ln jo le jXtJdIa lAM, medtem ko je bla II

"""" .........Gf*c:h: odkar plezam, le Je !jJOIIOtIO o sedmilUlPrf.. Pumprbs ni PmI nlCVJ*II na nas, saj smoIIIIIIIIl8fO Jlll FL

Bau,~t1.... Tu g9 za oYIldllCal~. te2aV li aI­pekli sten8h. če bl II Np8h~ 'NeIzenbEI­ChCM:l lelllVIOO UlM. z defdc!Jo. da ;e VI + meja~ ZmOb'IOSti, potem spah ne bl mogli Izda­)lltI vodnikoi lako hira. kt'Il bl morali zaradi eI<SPlO­ztvne gi razvoja zadr1eoa pol desetletja d6'Y8tl

"""'"G(II\eh: SeclmlllopnJa ie obstaJala 2e prei. Kurt AJ­bert Je StI'l8l' Exorc1st owednod ne s V.. , terrrvel: zV1H-1n to leta 19n a11'18.

Gschw.idlner: Res je. $io Je preprosto za pogumuradno povedatI, del Je potreb lil. raZ$lfIteY lestvIceln to pri a1psld I~ ln ne II plezalnem vrtcu.

Landes: Spremembe. ni bila potrebna le plezalcem,ampek ludl I'llMKlnlm ljudem, da bl razumeli, za kaj....Baumgartner. Kako naj se znajdem naprimer prikompliciranem preratuna vanju 0l*1?

GOIlIch: Te.2a.vno. Razlika Je 2e, ee PIeZaA pri nas allII Neu. Kar I. tem VlI .... /. pl11'l8$ VIII, kar je bio priRU pred leIom IX je MdaI VIII +.

1.and8I: če le tja potrebne raz$lri 19'01 lestVIce1'IlIVZOOl', zakl! POI~ la I1lZ'II'9dnotenja?

G(IIIc;h; stvar Je "tem, da nekdo. ki prepleza nekaj~, 2. 1riII1. dl. J. " dlJYlltkl V mejnem

obmoeju se lahko hllro pret*'lil.ladnjo bBS8do peImajo POna'01jaICl.

Gsct...endtIl8f: Ampak rad bl \IlldeI, zakal 10 smerivsake eetrt ali POI leta Ztn8fOfn malo 1aZje.

Gi1Iich: Kar te II me;nem obmoejo za nekOQB malo18žie, ~ ni devetka. NI::H8 smer, ki Jo ocenijo kOCte2;o od IX-+, zame se ni vedno X" X. pomeni zamePaV&elTI dnlgllOen deIe2: du$8M'lOItI n~pnlj smo govorIlorazllcah p1 JI' I -eznih lelJN­no&tnih etopnJah. Sedli...... PtePIeZam brez tren­nga, za osmico lTIOi.,. tJWr•• za deYeIkO iTlOi amOl:MadatI gbanfe n moram biti dobro iWJeniran nza desetko monIIm bli 'Asoko motMnln n nOM'otMadatIlzrlldno ...edzl 10 ot-lfe.Gschwendtn6r. l.IiSIA. da gnt 'IUlk8mU tako dobrokOC tebi ln da sedai vsIljud}e lBt*O prepezajo 5tKf.rrioo brez treninga?

GfAllch: MiIIli 118fn,. $pOltIh

Gschwa..dbe. MOgOCe eden od desM:1\. SVojeleSMCe na rnorellZenaewatl z leIMCO U1M. •.•

Gla:tI: POIam pe PremlIknl za ~o nitje:natree*an $paza testlco, za ..,. mora tnliiatt...Albert: zama bl bili prava ocena tista. Id ni OCMSnIlod tr&r1Unega razpdo2enjll. ~1.lrterl SVOjO sm&r

ocenijo prll'lisoko, drugi prantzko. TlsIl ki da prEM­soko ooeno. t'taZMni \1181'1\, kako dober je. Drugi pagovore o njem: Kakien pruec:1 Toda 001108 nejl1IIII'l samo poY8, kako te2aVnl je &/TI8l" ln nIeeSar.......BaISngllrtner. Imamo smart. Id so postala Ialje,imamo pa tudi take, Id so danes ocan]ene Vl$je.Mislim, da vse, kir se giblje" okviru ana stopnje,naprimer od IX· do X+, nima la2nje po razvred·noter+J kat "prejsnjlh tasih, ko s1l"lBoprlmer II Wet·tefflIelnu preple:z.al V -+. potem PlII SI PriHI II MontBlanc ln nisi zmogel AlItlc6. All se milatil"o zgodi,da doma tekoca zmorem osmico, pridem pa kot$poI1nl plezalec v novo podroeje ln tam aji tekOCepreplezam devetko all pa ne zmorem &edmlC&?

Albert: Za dve slOpOji ne, zgoctl pe se lahko za eno.

Landes: Kaj pa tehnlCOO plezanje? All Je res.. da jetehnično ocaojevanje subletdlvno?

GOlIic:h: Ne, tehnleno p1ezanl. IIl'W. Irdno deflnlcljo.Amerltant Imajo tOCno Izdelano 1eslvIco, ml ,mo jopa prraell

Albert: Ampak nal:n je razlICen. Nekateri ocenjujejopo tem, kako t~ko je zabJjatlldine. drugi po lam,kako dd:ijo, tretJi po lem, kako t~ko Jih doie!ri.

AR 3311989 21

športno plezanjeGschwendtner: Kaj pe. ocena resnosti smlll'f? Kaj bi10 v granitu, kjer naprlmer trideset metrOV ne morasnamesdtl varovanja, pomenHo nekomu. ki zmore lelItirico? Mogoče je lo zate ttme§no, toda resno p0s­tane ZlI. tistega, ki pride do ~e svojih plezaInlh

"""""""-GOllIch: Dejal bi. da bl bio usodno. te bl padel.MenIm pa, da se bo plezanje razvijalo bolj čisto,

brez svedroo.tcev ln zabetoniranih klinov. V smerehna bo nle klinov ln s tal ne bo$ mogel ugotcMti.kak$ne zatlte bo& rabil. ce !maS podatek, da grerw.prImer za osmo stopnjo ln ob tem drugo stopnjonevarnosti, 1OI'al po$kodbe, je lo sewda dobra lil­formacija. Spominjam se smeri IJ Veliki BritanijI, IJ

kateri sem plezal na zive ln mrtve. če bl Imel poda­tek, da gre za resnost druge stopnje (pOOkodbaJ,verjetno ne bl lezel lja. all pa bl se pslhleno prI-

"""'.Baumgartner: Kaj pravile o prolesionalclh?

GlJlich: Prepllean sem, da ne more$ zaslutiti velikodenar)a s plezanjem ln mislim, da 11001 k plezanjune bo \/lekel denar. čeprav se da nekaj zaslutiti.Angl8&kl plezalci so brezposelni, zlve od kruha ingortIce; ne ZasltJ2I!O penija ln 21ve samo za p1ezari·I~

Gschwendtner: sem simbol bogatega profija, ven·dar je moj poklic zastopnik ln ne plezalec.

landes: Sepp, za!8di eesa SI pustil dirke?

Gsct!weldb ..... ProfesiooaJnI ~ sem Z8pustM,ker se z 111m zaslu2:! PtemaIO denarja ln sem se78do'2I v tald meri, da sem moral odnehali. Nekajmora biti bodOčIm pr0feslonaicem jasno. Profili 80

IzpoatlMjenl elsto drugačnim pritiskom. Imeti mo­mio uspeh ln delati lTIOl8jo llslo, kar zahtevajo od~Ih funkcionarji ln ni profesIonalca na tem svetu, zakaterim ne bi bill funkcionarji ln menedterjl. Vprofesionalnem ~nu ne mores reel, danestekmujem, Jutri pa ne. če kdo hoCe tako :tMjeoje,se mora odloell:l sam. Pri plezanju ob taki situacijidvomim, da se da od lega :tIvet1.

GOllieh: Pa1r1ck Edllnger:ttvl C:lsto dobro.

Gschwlll1dtiier: To Je nelal] eIsIo drugega. Ker Jedobel' plezalec in je Jep. lahko posname film, slcefga ne bl vzeli zraven. On je flmllkll~ec. Vprofe­sionalnem Jponu 90 tekmovanja ln nagrade ln jenaprimer popolnoma vseeno. all Je Boris Beckerlep all grd.

Ball'ngartner: Pri reldamlranJu mila je enako. Tamne vzamejo kogarl<oIl, ki $viga eez steoo. Vzamejo,",o """'-

AA 331t989 22

Gschwendbler: ce si znan, tJ to golovo pomaga. Allee 'ma! svetovni dose%ek. Ampak razen plezanjamota$ POČetI !le kaj drugega. VrtlA fime alj PlAe!knjige. Pri nas se sploh ne zavedamo, kako !etko Jebili naprimer BorIs Becker ln Je veliko večja verjet­nost, da zadene! pri letu 4estico.

ln te .neuradnl anonlrrvd. pogO\lor O po2:Mllh:

- Torej 51 preprltan, da SI pri tem ne unleuJe$ kosti?

- Je, prepflCan sem,

·$am pa nisem tako prepriean. Poglej Kun0\l8probleme z ramo, etenke Jerryje Motfala ...

-Mislim, da sploh nime$ ITlO:tnostl. Mora! seodloeitl, ali bOS plezal tetke smeri ali pa bo$ ostalspodaj. PQSkodbam se l'l9 more$ izogniti, ker semora$ dvigniti naprimer s porr'lOČJo neke lUknjIce.

- Doslej !le nisem plezal take smeri, da bl do:tivelpo$kodbo.

. če pa ob6!aja neka smer, ki }o hclče! brezp0­gojno prepl9X8ti in je zate nekaj posebnega; aJj jopoIem splezaA?

- Tega ne počnem, ker lol:no vem, da je loIikodrugih, ki ZfT1OlejO to smer, ne da bi se pOOkooava­II. Neumno se ml zdI, da bl sIlzpahnU prst in bi seml drugi re2all.

- Kurt, ti SI si IzpahnU prste ln le naprimer takomoerto balijo, da po2:reA 8r8dstvo proti boIeC:lnam,da lahko pleza$ naprej. Ve! pe tomo, da ta sred­stva povzročajo raka all kaj podobnega. ampak lo!le zmeraj poene!? Sam v takem primeru ne bl več

"""'.- Vem, da bom Imel dolgottajne po$kodbe, todatudi ti bOO dobil kakSne.

. Fuj! Poglej alpiniste vvlsoklh gOf8h v starih časih.

Bodimo elsto odkriti. Kaj vse se Je dogajalo s per­vltinom ln podobnJml sredstVi.

- Plezalci v območju mejnih etov6kih zmožnosti sopoc!vrUlnl mukam ln po$kodbam. Špan, ki v vrhun­ski obliki ne bi SkocfR, ne ObSaJa za zral':nlmi,čudovitimi loIograflJaml plesa v vertikall, zmage nadte1:noslj<l pod plavim nebom ln ble$tečfm soocemje skrito prav toliko bolečine, fJIlJke Jn samoprema­govanja kot v sanjskih slikah baleta. samo •plezal­ci SO SI sami izbrali la iport, nlao Jim ga izbrali am­biciozni starti, ki po$i1Jalo svoje Wriletne otroke kbaletu .. ,

PO revlJI Berg priredi Milenko AmeJW.f'rlo

literatura

.... ""'"lE EN KORAK K SANJAM

Pred meeecl ,. lzllli " oIMru ZblrXe Gore ln ljudjemartboralle ZaIOlbe Obzorja., knjige Iztoka TomazI­~ Korak do SMj. V njej 10 ZbtanI dnlM'lltkl zapis­ki, Id 10 nutall v letu 1979 med poIJo po amer1Alcihp4ez "Uih.

aon... Bergarc ln IZlak Tomazin sta tedej PrAC SiSl:e­m&tltn) 't6e'a apoznevad ametlW pristop k pros­llmJ~ že SImO to. za i»eUIIsko lO8f'lO prtres pomembno~ date yf9dnosf tekstu ln ga~ z ravni go6ega SPIU.. Tornazin I svofotIpICliO Olublll) neto~8 bnIk:a po plet nM!"'8'. prostega plezaf1l- Brez zal, ...: bolj kol:cII b:~ d1l80'ri1!d ZaPI: Je tJ III dto OtInO 18 odV-.gI; zr.dq fWJ*1jenO ~ 0lIebI, brak:u.......dlI ....~~.1IbktnIgIPOiIlanStVa.ki .. ga v lidi acen.h ..... S (tedIJ zekl rNldl~Tonmh:m _1IiImO. ...e.II II l'l8UIdjenI di'Id, Iz~ " steno. In to rw.JImI)eno PIeZar1e(~angrII VIlM Je gOleM) <*lii brez JBJa po kar nevz·gct lem Jl:1YIu la JtiOi ...... "c4) Je II vseh pojavntl""'ah PISanO ln Pt*lO. kar je tekSW VMkakor II

Y8IIkO oporo.~ nekolko 8l.ilI sfog bl lahkoSICer bralca PUStI tu ln tam r-. CedIU TUdi kak lz1etv 1nOl~ 81 kunBI~f PftPleI 10 fl8koliko libId, •teICnCI ln CMSta zgod_o Id to fIaI'8kl4e pI.zetskalIrUI, ru 1l8ZmCldjtVO YOdl SkOll ~Igo. PrCIV oo.

gastvo prostegII plazanJ8 naJ ob vseh nespo­.&%Urnih, ki 50 se ob porajanju tega flll'lOm8nll II

domaeih logih pojavil prav II AR, vzpodbuja krtlZlri§Ijanju, kaktno (V8liko) Vf8dloo bi Imelaprieu;ota knjiga II easu, ko le telesi: remi. Tort'IUlnJe tadaj kot zagll'Yl)ffilk no.ega.. II~u, 0p­

ravi veij(o dela. č8prav mIed, Je UaPeI ni vsej eniz neizpodblIno r"l'fInCO. da jii ta stvarl zlezel(edino. kar na koncu, po eUIanftJ vseh moguelh~ sten II~~). Pri ru PII ta'Za/Olr'iW prostor POdVIgOm, kct bl bl M;ISarneritkega dll8>'1'ika tedaj rasno tri8degl1n za ne­katere celo~. p!eu4ce, ni rWOOnjen.Tako je bl letos obja tj., II nekoliko nerodnemeasu: Pr9PClZPO, da bl bl dOICUNnl... hl, prezgo­dal. da bl bl ZgOdOW'II. No,~ .. bo II&­

katerim hIlrO vzpenJlllC<»1l ZVeZC:Iem morda le dol·deWIO, ldaSId pe; 80 tIkO ln tako skoraj VSI PAt­,...,.Ker le tako za hil:Cf8 kol: ldaslke kos ~skepoguT;,e vedno mnimfy, gale vzemll. II roke. (ln za".,. ati 0SYeZleY """'i•• Iz sp'OtClltoCel'lWMlJese kak$ne stare AR, ne z:at8d1 ~jlvOstL.1 To­mazin pa~ ,. bog·etvo 1'lll\Odh!l ln plAteljs6l:oliioo s to kJ'1iigO dolguje le kak6en z.!ogI(

.' .,: .... .. . .'., . .':'.:'.': ..-.' '.' .. ..::.:... "~':..

o ..

·'. .

••

• o

o o

o o

o o o

.. o

• o ,

Oo o

o"

o o

· . :o o o

o ..

• .' '. o

• o' '.. •

• '0' ".: o•

..o o •••

- o • •

... '. o .....

; . .. .'· '.' '. .

o.'. ..:. .o •• oo .' '. •

.;:1.;'.:: .. :' .;:.. ; " .. :;::.:.;:.:.-. '.~.... .

o o o

• o .' ':: '..

\

o Oo

AR 3311989 23

razmišljam o

PUBlI$H OR PERISH

oo o

S tlt!'i lmodaml (obj8vl all pogItJI!) 18 je kOneaIldIUCnI prizor nekega lima. Id smo 91 lahko ~e11.l8doIgo 1ega.~ je tam lo D wtno obl'aeu1..... rte na l' teijsk' lOeri, Iet*o I*ro ugoIO'o'Imo.dl nd drugje ni boj za \l_loogob~ II~skI pros­lof nit~ OQOlC8lL Te2kI bl z eM roko od­maMIli ~ ~d& jeVll8~ l'IlI\iue reklama,......tKlna mU: ... dejavnoeti. na Pl~I. ~lletJlO$­

ti, Zl.108tI, ne~~~ le tu, WIPOW , 1.10 gi tanmetl kot dii DkOnlOId ti. tre­/'IUtIIIk lknI JMiiItIM.-oa, "..takar pa dVIIU·~ pOll... .JavnoIt Je le dolgo tegIIlzgcbla..til' ~ jlilllM'llc. ZreCInOIt danldrf80a easa jert verjetno bl bio preoet nIIpIodoo, e. SI QIi ne bl~ ln vsak zase obIik011a11 S\O'Oj pogled nanj.SlMJda to n. vel}a za~ ki 10 globoko v seblpreprieanL da le vsa la IWVIaka le odklondanašnjega SVllla pri tem &8V1da ne posta\lljam nl­kajntne vrednoslne oznake! Te bo po8tI.vtl za na­zete tu, za posameznike, tiste res dobre, pa nas­l«lnlk 81neta Mlata v nekem nasledniku A1p1nls­lIOnI'l razgedov...

ln Zdaj Il bistvu. Kot je tudi v natJh plezalskih krogihdobro zreno. je Thomas Bubendorf...~ v enemdn8YU v StIU l'llllbolj~ mojstJ'c:N~ lU' nanizalkat lepo ...erIZ:iCO vzpol 001 V dOIOr'nlWdh stenah.Poleg r . 'rOO1eQlI plezaIsl<8gII mojSlfStVa pa je priVlIt ltVari S'8Propnlj uetlno. da 80 , pomen do­gCdlII PriCIall fIeIe mediji. sodo IH. lehi~........<Dt8 lII'Il'IfTWlje v .tMJ. dut edno l'IIlI kra/uMmM\ • hIllialP8fjem se je i, ........ oce prIlIttatl do­0IIa'*l na neICaj rnetnw. Kaj lO pomel~ za bnlk:a..~ Je zdaj le drugotnega pomel" Kakowo lfYal' CIOtMP~ o" t., Je te!ko !'Id.Ntoeckrat se nam kaM~ medijIId drugi jaz.NIl~ mu 'oiogo NJela.4Bjo rnedIII: ZanIn'WOVPrManje o ten'\, kdiko Je tedlJj sam l'IOj. bomozd8l pustil ob stnri Prav to deJstvo je n6fT'WtItPfMlCnO za zaeelek moraIizlran)a. A to je llaf1l,zglllf••~ ln na daIee ee , bomo izognil. Alne bl bio zanlrn:">ete prtsMwlll nekomu. Id je takopleza'ec kot medljsld U81UZbenec7 Take prilOUlostIto r8::lk8. Toda 8ubi]a Je spreml)al tudi nfegov foto­P ln IZ njegovega zapisa v 8ergltelgerJu bomopovzeli nekatere najznatUnejle dele. Moroa nambodo znaelen kameneek v mozaiku tako alldrugaC6 zanlmMh medijskih dogajani. ThomasHrovat se je tUdi sam 0Citn0 ubadal z vijugami8lb1j..... ptedstaVe. lanlmIVO plsanle IZ ne pravvslkdMje perspekt~.

8LtlendOrfeI1a prej nisem osebno pozneI. No. lisco,dii je Mjbolj.AI aH vsaj za~ druginefbdI~ sem lahIO PtebtaI v vsekam tr8ljerazred.'*" ..........J. Veekrat semtu:1l9liSlll pipombe. ko

AR 3311989 24

sem mukoma PleZal prek kak!n8 llnIhe v dunafskihpIezaIi$St, da to EkJbendOrfret ldeIa brez VM. Wnavzdd. Tip mi je, 08prav ga nisem poznal. telvedno bolj na livce. 5aj WlSl8 kako fe s lem, nekajse~e plezal ln spodaj ..~ dva mandlcater nakladata. kaki FI kdo to ZIeZa... Ko mi je Aalastna stn lTl8Il'lI ZaeeIe pipao'll~IMlti. kako nektip. tisti 8ubelldot1er, vel farIeStiCnO pleza FI diITK! ri pera. je bio vsega dCM:lIi- Tip rli je dOkOnC:nO

-""'"'Potem je nekegI dne zazvcri tel let I n glas na oriStrVIi 2:ice. ki se je Pf8dstavl za P1lV legi Buben­dorferja, je poCrebo\lat fOtOgrI;la. prav tak:Snega kolsem jaz. za neko zadevo v DoIomn.... DOmeOIa svese, dober hoIl0Ull. ~en hotel, CIObtVa se vgostil,.. .DreI Z1nnen B!1cI(. Posel le posel, zravenpa Aa v Dolomitih. Id )ti 2:e nekaj let nisem vidal.Lahko pa bom spoznal ludl lega Bubendorlefja lnvidal, kak6en Je v resnlcl. ladeva le sicer imalamanJS<l lepocno napako: honorar ml bo BubilzplaeaI po konctJ predstave...

Na PredVeCer V8llkeoa dogodka je bio v koti podClnaml zbrano vse, kar sodi zraven. Tako so ~Ireporterji. kamermani, agencllskl fotografi. letev!­zJjcl. pred hItO je stal helIkoper. Prav vsi. vkljuenoz gospo 8ubendorIElt. smo čakali mojstra Ta fe po­PIeZaVaI nekje v 0Ilenj1tt eh. kjer je prav tedaj dN­jala spodobna n8YI'Ila. Ko se je 8001 PrbZaI lnraZIOtI nab1. PteP6eZaII pet sten v DoIomiIih venem drwvu, \I5e 1ree sdo·. so se z!Jllla nadenjvpraSanja. Vsi so l'lOlelt y .......;0. Danes, predenzaene. da ne bo prepozno. .Morda zadnjit". je detel8lickov report.. &lie po polnoel Je bio vseoakonec. Ne '!~Ife Jutro sva le brez besed razumela,da Je de.2 zanf Pr'Al kol po ••eau...Teden dni kasneje aa je vse ikupej res Iat*ozateIo. Trepetat sem. Ito sem ga~ V prviSrnerL Tole zame ne bodo PlaV lahko prisllJ2:enI ee­kini. Nlhel~ hitro je PMIZ.aI po Comlc:iju navzgorln po WSIl prehlleval n8WZ1t v sieni. Hitro smo sepovzpeli na .e.tast' v CaaUlu. Id je bl drugi na \II'Stl,... se pipravlll na posel. MojSCer Je zdrvel mimo nas.Opazoval sem ploski stro] ln bli sem nawuienter malce pomlljen. Malce. kElt sem vedel. da zdajne bo odnehal. p1eu1 bo, dokler bo moggI, &amoda bIospel.

Pod lretjo smetJo, pod zahodno steno, je čakala

tudi go5pa soproga. JJI Imale s seboj emo ruto,tako za vsak 5fueaj. Lahko bl ble zelo lepe slike: jepristavil Bilek"" C:k;J.Iek. Toda za 8ubIja je bla 1l1lljastena lega dne kllormalnost.

Dan je bl madlIlm 2:e yisok. ko ge je helikoper~peljal pod MarmoladO. Nas PI. je zgnlbla lakoua in

razmišljam o ...Il!IdIl smo k zasIullf'l8mlJ koslu. Medtem se letnefster osarnten dajal z tumo steno MarmoIade.Prod~ ga je Z.agmIa f1'lE9a Jn s h~iltqlC"1em ntbio~ StaU smo pod zadr10 lm8f)o. Id • )o le blrwnel.~ thgro na sell Jn IlhplO

CIkIll NtIOe ni vedel, Iqe je 81J:1eidOiter. HelilaJp­.. je ostal na deh. rteoa PI od rA:odef. KoneIIO seje prikazal. Ker nt bio nkOgIf na .tarm< I!adn, 58 jeZ gOrdOIO apd li dolino ln z lNtOm PriIIII semgor. čas ga je le poSteno Pr!gal1IL Jedmo smoa.ZII na prim.....itJnt' ... steni Jn eekaIl. Ni m.I\ilf8C PI-"" WIikO easa. 1. .... dan PlBZa Jn $Itl"I8klIlllllo lnlItrOY vse prej kot lahke __ gi eaka.Ko je ptIpIR8f do nas, sem se ZagIedIl li njegovotnz. POIIInI se je najma~ za d-"'je. nIC veeni spomIr4aI na nezmotIJM plezal.kI 1ItnJi. Poell«ali.-no te ZaCIn]. 'piclke' ln se apuslll v loder. on PIIlem AlJ"! proti vrtu -.. Ostali ~ 118 him po.­razgubil, posel Je bO. konOan, t8leYIZIIa Je POeJnVIa1UNtke. za folO\lla....anje je postalo pretemno. Zgoepo Bubendorfef sva OetaIa pod Illeno sema.Mrak se le apu8tll ln tam zQOl1ll IMI Je. ee si res

dobro pogledal, pomikala navzgor sveda pika. odslabi Jn neprestaneoa boIIC:anja tia gor naju je tebOIeIa tJaVa. že ko Mm ga videi pod CnmI. jelOti o krClh li rokah. N"o pe Je plezal že preddavnmlleli ln bal se je~ te2av. oetnoje poslaj§al prd! li &c: !;!olja smer, a ema stenaga je ....eIaat ZaVmIa. zdaj je tam zgoraj sarrdnlstarec res P'e.ZaI za svoto~ PUli.... se jenavzgor, ker ni mogel ne: w.o. 08 de5no. ne navz­da: tUelI ObStati nt bio nogoe8 Ko se je spusdaIema, je kOlitllO dc IiBg8I rob svoje pel;e Iit_.

Vse sk~ me je Pr80Ij ZdeIaIO, po uspehu semtudi sam nekoli1<o POClVII. Kol: nekateri oba!lIWId,Id so se mu ob POdIIigU oglasil. sem tudi sam pr.lel avtogram. le ~ le bl moj ne modrem Qstteunermke b&nke. PlezNskl dopust v 5mll:hs Rocku jebl zagotO\lljen. ..

Tha!:'s all, froIks 1(11)

PO Berg.tlllger:lu priredi A1~ Rotar

AR 33tl9ll9 25

razmišljam oPROTESTIRAM

•••

svet SPIe,. ObjiMIefl li AR st 32. sem koolealz bese­damI:.,Ostanem namenik". S P"t'1jOCim pnnstomle bS5B[je~ Tako Lnd'*ko skrpucalo.kaIa$na je~~ AR. Id med Isl:e plat­rice SrIaCI tako skregana Pr1SPIYkII kot A1te slo­werisc:he Kln$l ., moj spis, naj SI gospod LQdIIikUlllkll8 za trak. Vseeno ml je. kdo je CUIO\InI ocetakti~ li brk vsem wm pw.'~dl je 10 ne leCIO kr$ depIasnno, 8JI1l8k ka!e VPrtOO~ki Je ~a1!>'" il~ r.-. Pt'8,,,. doc 'J

1P'..-r28n okus.. pa M mISlkn teC:l dl al~ neltI'l8 kdaj tudi poIMfUtl Reti miSIrn re, dl vatekvIr1Ie rWIO nItlllllJrnanl dlhMle (kol je zapisa' tudi~16C li Delu), a ko se Nlisnejo li tlko resnemo.opIsu, kakr!ni naj bl bli AR. neneOOma zadobIJopRldlmClnzlorWv.n pomen. Ena &MIr le. ee SI na~ II planinski kOCi razgrete glave po lejst luriprtvoItlJo tudi kak$en 10ft, druga $Mr pa je taklmpuhlicam dajati perman9l1tno veljavo. PisaN bese·da ostane, so rekli stari Latinci. Drugi pa Večen

spomenik sem slzgradil. AU torej gradile spomenikdana!n:ll generacij!?

Vendar to nl odloeUna !alost. Alte slowenlscheKunst Je pogrevanje VICeV star1l l'l8l1'lM<e fevdalnegospode na raeun (od iste goapod8 zaloI6enih)t1ae&noY. eM pogIefte jih, to je vse. kar pUlrrlOl8 lanarod tUpcev ln dekel. UAldnlkOllt8 politika jeIgranie na rOIC8 Turjaeanu. ki je na ~.slo­llIenische Lk8l'lltu'? vrgel li dunejskem pMa/Tl9l'ftl

na gcMlfTIl!kI cxIer li robec zavito pestk:o bro&ur lnodgovori. .0..$ Ist elles!0 - impIicile: VPrIeOveIiCasl:ne ln tako lepe~ poezije od Nbek.n­gov in vOQIIIweIdefja ln l.lAJn do~ SChI­Ierja n G~erja, da o drugih vreiah k1*uJe~­bi.~ SClNtliWSlVU ln kajpak $El zlasti pob·tiCnI zgodoYlri t.S1or.enen - eln Volk eme Ge·schictte!1 rdi ne go.oortno.. Je pod tem vidikomlQIar';e na roko~ ha;mattroieYsklmrjavekom, Id POO Jo8Igom HaIdeljem spel pl~ztalIIIllml jad(1 zoper 5Io\;.a in njt1oor.I.$proch", Idja tako .bIOd" h .tdieoch", cia bi ga ckwek .$8 V

hlevu zatajI". Je igranJe na rolco trtaWmneolatistom, .nOSIOem dY8tJsoeIeIne !njUn' in.varuhom te kUture pred barbarf', ki se Jm sIoYen­ska beseda zatakne v goltancu kot ribja kosl. Jeskakanje v hfbaI 5amu Pahorju ln nJegc:Mm ln vsejslovenski vzgojl5llmon.vettl doma ln vzame/stIlU.

Kot sin ponilanih in raZ2a1Jaolh !lacanov, kot sin na­roda proletarca ln sam proletarec, ki nima pri ured­niku ln IU~ gospodi zgubIIJ drugega kot njihovooS3bno Ignoranco, protestiram zoper urednIkovoprotiskJl,oensko politiko ln zahtevam njegov odstop.ce bodo AA zalO zamrli. ne bo notlene {;kode.Bolje je nil: kOl: Izdajalska ~pena.1la ln udrtlanje polastnem nllfOdu! De ne~ spet programske

"''''"''''''''Stanko K1iNr

AR 3311989 26

razmišljam o oo.

PROTESTIRATI AU DELAT1?

AlpInistienI razgledl izhajajo cxl lela 197'9. Do leta1988 je bila pa.Ipletna naldada 300 lzvodoy, naleto pe. so lz:Sfe od 1 • 3 Jtevllke. od leta 1968 paRaz(jeclllzhatalo 4 x leUlo v naldadl 800 Izvodov.Poleg RazglllClcN j8umd~ izdalo &li trl publika­cl)&, alp1n1sllenl V<XlnlCek Trl ane, pesmarIco Lepold'mo v gore ln zbornik Ntia alplnlstlena misel.Flnencnl uspeh pri prodaji pesrnarlce je v konertlfazi omogoeIlzdajo Zbornika, po katerem pa kljubvelikim spotOČUom. ki Jih nosi ni nobell8gl1 pav­pndlMInJa. To ni opI'8'Aello, Je samo poJasnuo tIS­1m, ki rRsIijo, da so nam pust~1 bogato dedIštino,Id Jo sedaj mlzapnM)amo.

Prenovljeno urednl$tVO A1plnlsllenlh razgledov Jel8la 1988 zaeelo skoraj od nle. PO dveh letih Imamomoralni in flZiOni kaplIaI, ki pa ni posledica UlTlElIeI­nega ln li vse vrste rnetamOffoz zavitega bese­dleeoJa o lastni modrosti ln pomembnosti, ampaktrdega dela. Dela, Id Je kot sredstvo afirmacije tujigospodi po 44 letih njihovega dela ln vaS&gabesednega pletenICenja Ymlo poIotaJ, ki 80 ga

,nekoe pri nas te Imeli.

zato dovolite da vas vpraAam, kaj Sle delali takratvsa leta po vojni, da lahko mene, Id sem prIge1 v tomvoJ:eno dru2bo, dol2:ite tpancwl]e z mratnlml sla­mI. Kje ste bni ln kaj ste delali tCllllU!tlI-proIetarcl, dase po 44 letih .svobode' na vojaM<em 5OdiU;u vL.jubljanllzreka sodbe slovencem v neslovenskemJeziku. kal ste daIaIl ko so bill clani planinske Of­

ganlzaclje obsojeni na dachauskih procesih, kaj &ledeiaI~ da narod okupatorja spet kot gospod hodipo OIl!lh 1Ieh, da Sle nas Iz enakopravnih ljUdi predlMII:om spet postavtll v neenakopraven poIo2aj.

Kako pa boste razl02.ll dejst\'O, da so lahko za,mejski S1cwencl manj zaskrbljeni za svoj obstoj kot

matieni nanx:l. zato naj vas tovari! Klinar nikar neskrbi za obstoj zamejskih S1oyencev, zamislite seraje nad vam in meni isto domovino tn nanx:lom, kijo naseljuje, ln nikar ne zardevajte lo poveS8jte oči,

ko vas tuja gospoda, katere mnenje vam očitno $Elvedno veliko pomeni, vprasa po oeetu Janezu.Vsak OIlrod Ima svojo zgodovino, ki se je ne blsmel sramovati, Jo prirejati ln olepSevati, kar je bUapri nas hucla razvada. obema je vetIetno jasno. daugled naroda ol furlkclja preprostih spotaldjMhzapisov, ampak tistega, kar velja za kult1Jro, umet·nost. znanost ltd. Kajti konec koncev Imajo tudilisti, katerlh mnenje vam gre tako do 5tC8, literatu­ro, llImsko produkcijo ln meslne eetrtI dvomljivegaslovesa, pa Jim lega ni se nihee 0(';1181, nasprotno,Imajo vetji mednarodni lo, ee hoeeIe, tudllndMd­ualnl ugled kot ml.

se marsikaj bl lahko vpraSaI, pa ne bl bil rad zajedl­JIV. Moj namen ni kaZati s prstom ln postavljati mit·IngaSke zahteve, spomni bl vas rad le na to, da leva!a generacija odgovorna za stanje v kakrtnemsmo, kot bomo mi OdgCM)mi la &tanje, vkakrtnega bcxIo priSIl odi otroci. zato vase:z.aht_ niso na mestu, lCajtI b:h9JaJo Iz l5Iih osnov,kot stanje v kakrtnem smo.

Navkllub vsemu pa me la vas bol za slovenstVO, najml bo oprO$Ceno, spominja na povojni razvojImnlh delov nase skupnostI, kjer se po 44 letih na­predka Jn boja za bolia! jutri. spat ka2e potreba porazdeljevanju hrane 011 lJicah.

.Gospcxf urednik"P.S. Kar pa zadeva prUl(:jo sliko, v njej vsak vidI,kar .teli all le sposoben videli. Jaz vidim Orwella.

RAZPISza nova U1'RdnistYD Rlpint5tiCnih razgledav,

gtasUa Komisije za alpinizem pri PZS

oo GLAVnE5A ln OD6DVDAnEliA UAtDf1IKA •.•• TEHmtnE5A UAEDIllHA •.

•• (lA/1E IJAEIlI1ISTVA ••

Pogoj iR YiitSlIIjR do dlIiIjaPrijav. sprRflma L1redll,!tvo AR

Dvoriakava g. ljubljana

Razpis trajl da zasl'dbe met

AA 33fl989 27

razmišljam o ...Tone GolnarNOVIH GORSKIH VODNIKOV NE RABIMO *

Nisem preyllC: naYdUgen nad raMvanjem proble­mov preko razlICnih revij ln easoplsov. Včasih pa leto vendarle edina mogoea pot. Vpra~nje J& seve­da, kaJ lahko s krltlko nekoga all neke organizacijev resnici dO$vemo. Moj SeStaVek Je namenjenvzgojno-izobra%evalnemu delu v planInsId organI­zaclJ~ &El posebej pa se naMIa na vzoolo novihgorskih vodnikOY. Vzgojno- lz0bra2:evalno delo jeposlanstvo. Id nam dale pravico, dolZnosa loITlO.2nOS1, da vplivamo na eIOY8ka ln muomogočimo oblikovanje ln razvoj njegove oseb­nosti v skladu z dru!benlmi ln nJega.rlmI lastnimi ln·teresl. To naj ne bl bil nek neusmiljen selekcijskiapalat. temv8C dejavnost, Pf8t8ta s humar1OStjo.Humat'lOSt pa ni le beseda, ampak 90 preclvsem de­janja.

sam se ukvarjam z Yzgojno-iz0bra2:evalnlm delomv planinski organizaciji kot alpinistieni InAtruktor 1a(ali komaD pet let V tem tasu te podkomisi}a 28vzgojo pri Komisiji za alpinizem PZS letno organi­zirala povprecno po tri republfSke vzgojno- 120­bra!8Yalna akciJe. Kljub temu smo &El zelo daJee odorganlzlranostl Mladinske komisija pri PZS. Mislimpil, da je naU podkomtslJa v tem času On ludi Prei)organizirala dovolj akcij. s katerimi smo lahko za·dovoljUI telJa ln interese alpinistoy, pripravnikov int9C8jnlkov. Vse to je dokaz, da se da s trudom involjo do dela veliko doseet.

V IIIfTI sastavku se telim k~no lotili dela v pod­komisiji za gorsko vodnlltvo. Gorski vodniki Ml bipredstavljali elilo v na~1 ~n1nski organizacl~,

sodet po anonlrnoosli poclkomlsije, pa je to enanajbolj neaktivnih podcelfc v strukturi PZS. V tejpodkomIsiji se le v zadnjih petih Jel:lh z IIZgojo ln~njem ,trudi. ROl1llln Robas, Id je bli tudil1en n&telnlk. Kako se je resniCno Iru:IU pa.-e po_dalek, da je za vzgojo ene generaclje potrebovalpel let in Je v tem času uspel dokazati prIb1i2no 24kandidatom, da so nepI1meml za gorska vodnika.

Najbolje bo, da dogodke nanizam po vrsti. leta1984 Je bi objavljen razpis za gorske vodnike. Pri­javilo se je nekaj nad 30 kandidatOV. Že v zaeetkuJih Je nekaj odpadlo, ker n!so Imeli .ustreznlh" po­gofev, se vedno pa nas Je ostalo okoli dVajser.Najprej so bila predavanja Iz nekaterih tem, spom­ladi 1985 (morda se termini ne ujemajo povsem,ker je od lega 2e tako dolgo, de se ne spomnimr.ataneno) pe smo začeli z izpili. Nala so se izpili, kibi jJh lahko opravni v enem tednu. neenakomernoraztegnil na $tiri lela! Vmas so kandidati odpadaIlkol: hruSke, kajdle .najbolJ&I. so se lahko obdr1ali.Poleti 1988 smo opravili zadnje izpite Jn trije kandi­dati od osmih nismo uspeano zaldJUl:1I1 'oIS8h IzpilClY.

AR 3311989 28

Na popravne izpite je bio potrebno čakali se celoleto kljub Robasovemu zagolovilu, da b<Xlo sep­tembra oziroma februarja. TIste, ki so Izplle opravil,e&kata Aa dve leti pripravni$tva, nalo pa te osebnomnenje načelniki! (Robasa) O primernosti vldJocltvev klan.

Ker nisem Imel le sreče, da bl USPeAnO opraVil po­pravni Izpit, me je Robas postavi nazaj, ven:lar nena zaeotek, ampak Izven. Pravico Imam torej po­novno kandidirati (In delati 'OIS8 izpite ;mova). POpravilu namret popravnih Izp/l:ov ne bl smel opra'<1·jall dvakrat Občudujem RobawJo doslednostNajbr:2 je bli enako dosleden ludl takfal, ko Je pes.lavi (!al samo easamo) AoIanje za gorske vodnikena v1sokOOolsld nivo ln ga raztegnM na $tiri leta.Njegov patent, da po 4tirih oziroma petih letih~olanla lik pred koncem kandidata lahko odslovl$.bl lahko uporabili tudi drugje v SOlstvu. Tako bl seprav gotovo re$1I1 prevelikega~ kadrov. Sicerpa Je prava sreta, da Ja Izplle P~JaJ do konca.kalil večkrat je pouda~a1, da nov1h gorsMh vodni­kov pri nas ne potrebujemo. zanima mo, kako Jelahko Komisija za alpinizem, posobej pa ~e pod.komisija za gorsko vodnlltvo tolerirala Robilsovopočetje. Kako Je mogoce, da Robasa ni niheeIzmed njegovih kolegov (GV) opozori. naj nezavlaeuJe izpitov. zanima me, all 90 drugi vodniki ssvojo neaktivnosijo namerno podpirali njegovopo(:eIje, all pa le sam poskrbel za to, da teh članov

poclkomlsije ni pre'lOC obrtlmenjeval. Kljub vsemunosijo velik del odgovornosti za sedanje oziromapreteklo stanje tudi drugi tJanl organizacije gorskihvodnikov, kajti v petih letih bl se moral vendarle kdovpra$ali. kaj se dogaja z vzgojo l"lO'IIih vodnikov.

Pogosta lema pogovorov meci golSkimi vodnlld je,kako dru1beno ovrednotiti $Olanje GV in ga POSIa­vftl na ntvo srednjeSolske izobraZbe ter ga wrslltlmed druge poklice. To le zaenkrat le brezplodnoupanje. kajti dolder bo AoIanje organizirano na se­danji način in dokler ga b<Xlo vodil samozvani .pe­dagogi. kOl doslej, takSno ovrednotenje ne bl blarealno in~. SplO$Bn pojav v na~1 dl1J2'bi je,da poSlavlja na dolocena. mesta nekVctlificirane innesposobne ljudi zaradi dobrih zvez Jn poznanstev,all pa ker ni drugih. Spraliujem se, all planinska or­ganizacija zares nima nobenega eJoveka, ki bl na­domestil Robasa na vzgojno-izolxa!evalnempodročiu ln ga razreU muk in Irpljenja, ki mu ga todelo povzroča.

Ljudje, kakrsen je Robas, so s ta~nlm odnosomdo lIZgoje naredil $kodo na$l planinski organizaciji.§e posebej gorskemu vodnlstvu, Id Je Imelo pri nasdolgoletno tradicijo, sedaj pa ga praktleno ni več.

razmišljam o ...te Aa ni pri~ do zakljueka, da Je lucij sam krivecza takAnO stanje. bl ga prav gOtOVO moral kdo opa­zorfll na to. Upam. da bo ta.zapis vsaj melo vplivalna to, da 118 bo vzgojno- IZobrat8valno delo II pod­lcomIsIji za goako vodnlllVo lzboIllaIo ln bo postalojJi~ll8lilO ln vredno~ ki ga Ima na& alpinizem

,"'"'* Bralce prosimo, naj ponovno preberejo tudiOk~ miZO če kritiZlru gorske vodnika, prklllnnallldl kal! ln uvodnik Menjaval generacij in blez-\'Iadjev31. i1evi1klAR Op. ur.

//

•

•

JESENiČANI· GENERACIJA 85

V prej$rljl aQVIkl AIplnlstlCnlh razgledov smo lahkopnlbraIi sestaVek Mlenka Arnejška. II katerem leocen8 zadnjo serijo klinov, lzd9lanih na Jesenicah.Najprej naj pojasnimo. da lo ni generacija 88. kotpih, ampak so Idini stari Ze !Itlri leta. AVl« menI. daso klini .te od samega zaeetk:a ZbU}all nezaupanje spresibklm mesom, slabo celotno dimenzijo ln lakoglavO. celotna dimenzija je enaka, saj Je bila stis­kalnica - onxlje - Ista kot pri prejAnJih. So pe nekajdesetink ml'imetra teniS!, ker takrat II ZlllezarnlJe&enice ni bio mogoee dobiti debelejse p1QOeYine1 zahtevano kvaliteto. Zaradi tone materiala, ki smoga porabili za kline, pa v zelezarni all kalerIkoIi de­IoYni organlzaciJl ne bi spreminjali proizvodnegaprograma. Po koneanl termični obdelavt smo naraziskovalnem oddelku železarne Jesenice opravilitud! potrebni test. Ta je pokazal, da so \dIni uporab­ni. zalo smo jih dali tudi v prodajo. Kef SO mehkejSI,prllabijanju zbUjalo res nekaj nezaupanja, pri IZbl­janju pa povzrooajo ludl nekaj telav. Tako slabi pate niso, sicer jih nati vrhunski alpinisti ne bi upora­bljali v prevbnlh počeh Josemitov, v Patagoniji, HI­malajlln se na Stavilnih drugih el<"stremnlh vzponih.zaradi pomislekov nekaterih uporabnikov. da SOklini slabi, predvsem pa zalO, ker so zaloge naglokopnele (!?), smo jih preclI9Iom nehali prodaJati.še vedno pa Stevllnlm odjamalcem (odpravarjemj,ki so bili z njimi zadovolJni, pomagamo ln lIm nekajk1ll'1OY ludi brezplačnoodstopamo. S lem člankom

nimamo namena polemizirati l MilenkamAmej$kom, 1:elell pa bl, da bl bile informacije ob­jekliYne. ce se bomo AB kdaj odlOčali la lldelavonove serije. bomo lo objavili ln l veseljem sprejaIIvsak nasvet, saj pravijo, da V9Č rJav več '/El. Mordapa se bo sploh na&el kdo, klIma na lem podroeluveč Izk~nj.

AJpinlstlenl odsek Jesenice

AR 33/1989 29

Aa1rtlC:JI1I~ ,

"" !l<dja"'""" ......AD šrrw.m. GOnI""V_AD !l<dja"'"AD_

AD ""'lOk

"""'"AOv~ZG

športno plezanjeLOKVE 8.-9.7.1_

ŽENSI<E1. Metka l.lJkanejt

2. D8mjan8 I<Jenlm.......,.

3. JeIkI. Tajni!:4. NIItda Leban5. Mqca oblak8. 8eIka Gd'"7. Mat1aŠtJec.Jalja. ........V~""""'~ ......

D. SIaVICtI StOIakCMe

MO$IOl. TacIeI5labe

Z Marl<oWdC

3. MhB KU'Iar... Igor Jai'.icarS. Andrej JaWIt:

6. Bori&~

7. Ne;c laplotnik

8. Borut Rus9. UrotGric9. Annand Polegek

11. BI1II'Ml VezonIc

12. Jole Ktapet

13. Miha Praprotnik

14. Mirtro Kranjc

15. Damir Grgor1nlč

AD","""

ADKo>joI<AD_

AD""""

AD """NJ Ve!ebiI ZGAD_

AD~"'"ADtmueeAD,,-AD ......AD Idr'4aAO Matica

AOCmueeAD Kranj

BOH I N J 12. ·13. 8.19891. DamjaM Klemenčič Aa ~kolja Loka

2. Mll1mda Ortar SoAkI AD

3. Maia Štremfelj Aa Kranj... Mqca 0b6ak AD VrMIka5. Metka l.ukanl::ič Aa Trbo"'te8. Mar)eCa T~ Aa Matica7. Pet,. VIIOO8IJ Aa l<rar4a. Jelka T.... N:) RBVneSI. SIaW::8 stojal(ovie Aa VllIeblI ZGto. 8IIk8 Gr":lC AD~ Loka

IDRIJA 4.9.19191. Mojca Oblak

2. Marjeta TomAle

3.~ K1emeneiC4. P.... Vencelj

5. SI«VlC:a Stotakovlč

AR 3311989 30

AQVrhnlka

AO """"1'0 Skol)lll.DkaAD Železnlear

AOVtfebllZG

1. Vii Gučelc

Marco Sleml2. Tomo česen

3. Malej MejoY$ek

4. Andlej Jaklie

S. Brane Vezonik

6. urosGrteTIMa F8I1uga

7. Tcej s&abe8. Miha Kuhar

9. Ivica MatIa:Me9. Marko l.uide

11. Ne$ Jeostene12. Armaocl PoIegN<

12. wla Z8pIoInik

1•. BOn.J Rus

15. Mll1lo Kranjc AO čmuce

I. Marko lukič

2. Tadej Slabe

3. Brane Vezonik4. Dorlan Šuc5. U~GricAO

6. Borul Rus AD

7. Franci Jenstetle8. Tomo česen

9. VliGuOek

tO. samo GostIC

AD Trix:Mje

T'"AD lOanI&oie<kl ""AD """AD ......

"" tmueeT'"AlJ .'aOOaAD_

AD """" SPIlAD .....

"" ŽO""'"AD,,-

""-AD Škol)a Loka

AD Kozjak

AD Mallc.aAORavneAD Kranj

emu",slrotja "'""" Šl<olja """ADJOonjAD TrbooieAAO

športno plezanje11. IgClf Jamnikar

12. Igor Kalan13. Ivlca Matkovie14. Bojan Lesl<O$ek

15. Matjaž Ravhelcar

AO MalicaAD KranjAD Moser SpiliMO

AO Jesenice

BOL 29.-30.1989~NSKE

1. Mojca oblak2. MarIja štremfelj3. Metka Wcaneie

4. Marjeta TomAIč

5. Slavica StoJakovič

6. Jelka Tainik

7. Damjana K1emen&

AOVrhnlka

AO """1AOT_

AO """"AD Velebit ZG

AO ""'""AO školja """

MOŠ~

1. Tadej slabe2. VII Gueek

3. Nejc Zaplotnik

3. Uro$ Grilc

5. Marko Lukir:6. Luka Zaplotnik7. Borut Rus

7. samo Gostle

9. Igor Jamnikar10. BraneVezonik

11. Dn" Šuc12. Miha Kuhar13. Dalibor V1atkOV1C

14. Andrej Ceonelj15. saro Prosenjak

AOMot..AD Tr1:loVIJe

AO ...oJAOemoeeAO ""'J<l<1.0 K:'!lnlAD Škofja LoI<aMO

AO Mot""AORavneAOAO Kranj

AO ""'OJAa Velebit ZG1.0 Nova GofIcaAQTAM

KR ANJ 14.·15.101989 (ne iteje za jugoslovanski pokal)

1. Matica lukančič 1.0 Trbovlje l. VII Gueek Aa Trbovlje

2. Marija &remlel] AD Kranj 2. Tadej Slabe 1.0 Matica

3. Mojca Oblak 1.0 Vrtwllka 3. Matjat Ravhekar 1.0 Jesenice4. Miranda Oltar SO$kI AD 4. Marko l.uJd(: AD Kozjak

5. SlavIca SlojakoYIC 1.0 Velebit ZG 5. Oorlan Suc Aa Kranj8. Damjana IOemen& AO Škofja Loka 6. Luka zaplotnik 1.0 Kranj

7. Jelka Tajnik AD Ravne 7. Igor Kalan Aa Kranj

8. Marjela TomIle AD MalICa 8. Borut Rus 1.0 Škofja l.OJ<a9. Tomo <Asen AD Kranj10. Igor Jamnikar AO Matica

LES T Y ICA tekmovanja za Jugoslovanski pokal po petih tekmah:1. Oblak Mojca 86 1. Marko lukič 89

2. Damjana Klemenčič El6 2. Tadej Slabe 883. Marija štremfelj 70 3. Vii Guček 52

4. Metka LtAcBnčič 61 4. Igor Jamnikar 46

5. Slavica StofakO"o'iC 47 5. lJtO§ Grilc 4s

6. Marjeta TOl'I'l$iC 44 6. Miha Kul\ar 40

7. Miranda Oltar 34 7. Brane lJ8J:onik 39

8. Jelka Tajnik 34 6. Tomo tesen 379. Petra IJeoceIj 23 9. Nejc zaplotnik 37

10. Ines Bolll: 20 10. Loka zaplotnik 34

zadnja tekrrd bo decembra vAjdovselnl.

AR33J1989 31

športno plezanjePrvih pet (In nail) nal.McI za svetovni pOkal:

žENSKE MOŠKI1. Nanette Reybau:I (F) 122 1. Simon Nadin (GB) Q8

2. Robyn Erbesflelds (USA) 90 2. Didier Raboutou (F) 98

3. Luisa l0Y8ne~) 89 3. Jerry MofIat (GB) 65

4. Corinne Labrune (F) 86 4. Jacky Godoffe (F) 47

5. Isabelle Patissler (F) 45 5. J. B. Tribout (F) 4624.Tadej slabe (YU) 10

43. Martc:o lulde(YlJ} 2

_IŠ""TEKMOVALNO PI fZANJE ~ VEČ VPRAIANJ KOT ODGOVOROV

Slovensko (Jugoslovansko) tekmoValno plezanje le letos doseglo takten napmdek, da nokaIere njegove~k111vosd ostajajo globoko v aencl Tamu bodo zelo ll!2:ko ugovarjali tudi natveell krttlkantl, dlakocep­ciin nergael. toda o nadaljnem razvoju te Sportne dejavnosti se odpira več vpratanj, kOl Je odgovorov. DoS«ldlne oktobra)EI bno pel: lekem za Jugoslovanski pokal (zagreb, Lokve pri Delnicah, Bohinj, IdriJa. Bol naBraCU) ln ,revlJa. naJboIJMl plezalcev v Kranju. za 10 zadnjo plezalno predstavh8"l (z lepim kranjskim Ime­nom YU Rock Master) lahko zap!temo, da nemara predstavlja rezultanto vseh bolj all manj uspe!nlh is­kanj, poskusO'iIln ugibanj: kako hitro, dokaj poceni postaviti umetno sleno.:l vsemi nakloninami. ki jih ol;'oiadujejo vmunsk1 plezalski mal:ld; kako tekoee. brez prlt02b tekmovalcev ln ob u2lvanlu gledalcev prlpra.vltl tekmovanje. ps $8 bl lahko nallevaU. Predstava v Sponnem parku Stanka Mlakarja Je upravieenadele2na laskavIh priznanI.

IZkt$nje dosedanjih lekmovanj (doma ln na tujem) ka.2eJo, da prihodnost plezalnih pMInstev sloni na ses­tavtjMh umetnltl stenah. Zdaj SI tudi te ni vee mogoče predstavIlatI resnega tekmovanJa brez navzočnosti

'o'IdeB.leodo1ita, usposobljenih sodnikov ln plezalskega strokovnjaka, ki zna.post.avltl. dobre smeri.OrganIzatorJem ....h telUnoVanJ t. I. §lr'Aa dru1bena skupnost najbr! ni ponUjala denarja na zIaIemkrotnl<u. Posameznild so 58 sprva poMeno trudil, da so na!lli nekaj pok:rovItelJ8II. Zda] gre Očitno .tela.tle.V BohInju so morali potr8l:l tucll gl'8flko pIlulo, saj so orgarJzarorjl plaeaJllelevlzijcem njihove storitve. Pio­nirska dejanja Imajo pat svojo ceno, monopolni položaj nack:malne televlzlJe pe tudI. Ko se bo prt­jubljenost te 00'II9 Aportne zvrsti se Pa.retaIa - o tem glede na dosedanji trend ni dvoma • bodo plezalci,oziroma Otgll.nlzatorjl morali ukrepati drugaee. Nemara bodo poklicali zagmb!ko aJI kako drugo TV, ki blbla (po vseh zakonitostih medija) sama prIpralIlIena pIatari odSkodnJno za prenos?

Kje je JUSPEl<? Uspe$no so lzSoIall nekaj sodIlikov, izbirajo reprezentante ... nalog pa je veC kO( njihovihl'lO$lIcev, se 'e pri izdaji plezalske vzOOlne I~erature zataknilo? zakaj ne poskltJljo za večjo publicItetojugoelovansldh pIa2alsldh (in sodnWdh) udejstvovanj v tuJIni? JUSPEK ni PMJIC, pnJlc ni JUSPEKIToda kTltlzlrarJje amaterskih delavcev (ceprav morda upravičeno), največkrat izbije t9lTlljudem $li zadnjeatome delovne vneme. zato bo najbd bolj umestno vpra$anJe, kdaj se bo Ofg8nlzacijskih opnM,'pove­zanlh tudi s tekmovalnim plezanjem. ~II profeslonaJnI.manager"?

Najbr1 ne bo AkodU8 pripomba, da nihee nima nleesar proti p1eza!cu, ki se na lekmI za SVQ(ovnl pokalUIIfIIl .. petdsseto mesto. če SI ta sam PIaCa potne ln organizacijske StrO$ke doloeenega tekmovanja.'_'ostna PEl je, da r'I8AJ pIezalcl2e posegajo po tOčkah svetoII'nega pokala {SlabetOYlh 10 loek ln LuklCeYl2toeki II tekmovanj v leedsu ln v Bo/geItlJ~, pa potem nimajo denarja, da bl plačali osnovne slroAke. Upaj­mo, da je lo znova le zaeelna prepreka $porta, Id se pri nas $ele uvetjavlja. Go(O\IO so te .lrele ra.lmere zanaJvl$le mednarodno plezalsko tekmovanje na domacih previsih. kamor bi povabii (praonaprav prtvabil - .l

bogatimi nagradami) trenutno najvee;e svetovne plezalskQ mojstre. Tudi tesnejti stiki II temi asi bl namretnaJemu plezanju Aa bolj na Airoko odprli vrata v EI/I'ClpO in v svet. NQnazadnje Imamo prevee odličnih lnperspektl\lnlh mIacIih pleza!cev, da bl zamudil takSno prllOZnost.

AR 3311989 32

oprema

.....-PI FZALNIKI

MInlO je leto dni, cx!kar ..n nazadrfe PlIlII o ple­ZaIri OtltJVl CnPMI NtlIa 80 zavladali SYltu, PnMzmfIgIlIValllC V prenaslCenem SWltu pI8ZaInlkov peJe Aa vedno plezalec. listi, ki ni preveč zaskrbl)en,08 ne nosi zadnJIIgIl modnega krika. Nekaj britan­skih uvoznlkov si Je opeldo prste ln so bill prlalIlenlposlati v trgovine plezalnike po zni1anih <linah.Zato toliko POCenI oblroe.

Ninja " KI postaN najbolj raZ!lrjenI mpati PrlpIsu­leto jfi1 tako velik deIet. Id naj bl ga imeli pri sme­reh 8ClMJlh p!eza!cev, da je le-ta postal :te dYorr4Jv.De. morajo bil CIObri. !18m M p'.... iCaI poIem, koMITI SllIaI o \'ZPORJ WoIgIInga (WI1cha na TrangoTower v Karakorunu, Id ga je opa'" y omeotenihcoplI1lh. COParI 58 raZVIiajO V vedno boli ilum8I­nlC:eno vreto obutve, kar lahko VIdimo pri modelihKendo ln EmOCk:w1. Pod nogami Imam se vednotanko gumo, zgornji del pa Ima V8Ullke ln lemotnejSl, da pl'8pt9tuje nutezanje in drsenje naoogl

Korak NllPfei II razvoju plezalne otuve je zattllYalod MOlAalna nstanen8l~ Na neo amohlell mo mio zimo, v kaIert smo lahko arWtz:irafl1n?W'~.i ta napedek. PO mojem rmenIU bo Y8dnoYIiIČ c:opst z ....,..m11n niZtCtI pIeuInikoy. VUdo·

jo SklJPm "'** Kamel Wonder. sawpe Rocka4asc•• Fn On'1c in Aado La Rage.

NlZlldJle', pred.. gremo k reztJtatom, naj pou­da1fm, dl le to poročIo o lestnrlu. ne pa pregledopre"'e. Izbral sem nekaj p1eza1ce11, ki imelo prl­bil1no enekO veliko nogo. da so tez zimo preizkusi.­Uvse testne pate. Rezultall50 torej doslednlIn stal·nej$!, ne pe enkratna reekclja p1eza1cev na vsakrazlieen ~k. TI rezlltatl • skupaj z OCeNmidnJ!jh PleZaICeY ln seveda rnojmIlestr*nI ocenami- 10 dal rulJrate, ki jih 00Sle. upam, piebrall.

tZtJni' sem plezalnike, za kaI.s 1T.e1l1l1~ da nafV'eCoblIIajo. $eooeda lih je Jll!I trgu InIlOgO vee. koc semte prej olln...

BOREAl..ACE

Je aslmetr1eftn, z ojacanlm 19omjlm delom. 2gumeno obrobo na peti ln prstih Podplat lmIIIdVojno konstrukciJo: lahko (zeleno) gumo ne zadn·jem delU ln mehko ne sprednjem. Bore8Iova gumafe po prlCakOYanju odlltna. Prleganje~dela 1- prav tako dobro, llW!O na peti. Val 10 trdil,da Je: tu ..mrl.... prostOr", .W8dI katerega se petapr.-nika. ZdI se. da je to Z1.e111O za vse 8OreeIOVemOlhl_, kar bl bio potJebilO oclplallli.. Veza/ke lnPl)(IOten fe.ZIl 0fI"0Q0CaI1 rJIftaneflO ~f1e NInogo, brez drser$l BOrnbalnII l'lOl:ranja ObIOl;Ja Je

udobna ('tdIkor Je lahko udobllo~ neem,kar ja premajhno) ln ne SfTV'll1 tako kot otJleajNlpodloga IZ kambrele (angl. c:ambrella). Domnevam,da veeina Iludl ne nosi nogavic, kar prepreeuj8dober obeUlek in priegante.Boreal Aca Ima v notraniostI luknjIce za zraeenle.Skoznje. po ~u nekaterih, procIreto vejice lnpiaplOl. kar Ima za poaIedlcO Iokn}o v zgornjemdol.

Z BOnIllI Ace se bolje pl8za NI 1rllf1e kot pa l robo­..... lato ri primeren za dolgo PIeZar1e l uporaborobeN, razeo ee Imate zelo ",očne noge. PIeZaInIt"se le raztegni, l,dIiOSt na ar~ podplata pa se Jezmanj$lla. NatkI PleZanJa .PlIIeC v tetXf (ar9- .teein pocket") ri nle Izjemnega. tepnsv te oblika ple­zalnlka pri palcu dobra,. le pomanjkanje Irdotekrivo, da je palec zdrsni IZ .tepa", Iro so se nogeUlnxlUe.

POVZETEK Na sploono Je Boreal Aca lahek. dobroizdelan plezalnIk, bolj primeren za plezanje natrenje, ki zahteva dobro priege.nje in motne noge,da iZ njega lzveIetel kar natvee.

BOREAL ARE a.ASSfC

Obdr1al it oJačan, lahek gorrfl delil sivega sen-&in bo takoj ...see vsem PriYr2enCem F..... NOYiOasslc le II bistvu ug6aS8n model Balec. Nekoliko

AR 33119139 33

opremaYIIjlInw asirn9tl1eni zgonil del ln gumeno obrobo.ZaI1Idl obrobe ln deb8leliJll podpa1a Je t8tf1 od80reII Ace ln zato manj nataoean. WIl gornji delpa ne 0IfIEIIt.te glle~ gIe2T4.... ln tako rufl le maloopen. land~ SPIOAne trdnosti pleuinb je~Sl za celodnemo PleZ:aJle ln za tesaope.

80reeII fh a,,9c je PleZalnII nil trenje. Na ro­bOYt'I .. hkro ol::lfabl Upora!» robc::rof na 00If8r4I1nzurw-f Itlani ter plezanje po prsttl fe OCMSnO od~ ln mOC:I ~ Vendar je Orslc napodroeju 1l~ PrekOSI VeeInO teslinlnlh pezaAnl­,"".POVZETEK: Dobro izdelan (nekoIico cenej$!) niZekplezalnIc z Izjem limi rezUtall pri trenju. Tesno prie­glIf'fe fe bI....no. da Izravna I'IltJlzanje.

BOREAl JAZZ. 89

Na PNI pogled kate, da je neM Jazz samo enostav­na .zamenjava barv, vendar je sredina podplata. II

kateri so ogIjikova vlakna, lemfIljllo spremenia up­orabnost. Notranji ln zunanji rObOYI 10 skupaj S.PaICem II tepu' odllenl. V ta namen SO popolnoma!rtvoYaJ1 trenje. CO tlot:ote plezati na Iranje. moratepreh'ano gibllli z g1&lnjI, kar je na sreeo mogoCe.Vse ostale laStrOStI so enake kOl pri 0ItlII1h Borea­kNt1 modetIh. Asimelllee.l ln~ gornji del nitako radikalen k<t pri 80rael Ace. vee~ p0m&­

ni 'I'8ICtO teto. žal so uporabil obielIJJW) Bot8lllollogUTIO. Id se hlro obrabi na rObCMh. Bolj smiselnobl bio uporablti b'to gmlO na tako trdem etNlju.

I

POVZETEK: Danes, ko prevladuje mehka obutev,bo Jazz Be Iz}emno mnim'" za liste. ki bl radi smersplezaII z rOtXM plezaJnika. Zapomnll:e pa sl, da Je~olrd.

ASCENT HUECO

To"~Il pIezaInII,. testu, Id Il ne prkade.'011I za VftW.JrWdml do&etld Verjetno pe bo YlIlIkPI .Ineee.,. ko bo Izvedet. da se Je zelo dobro ob­NIMI \1 p'.i6'Jro'i l dratjiml ln bolj pr8$litnimimodell AICenl: HUlilCO je aslmelne.n. ofai:an ple-

zalnik, II~em delu Iz seml$a ln karnbrele. Testniplezalci menijo. da je podplat pr8debel. uporabnikipa bodo zadovolj .... ker bOCIO za svoj denar deblive(': glJ'Tle. Petna skodela (ar9- heel Cl4» OZIrOmapomanjkanje te, je \IZbu:l1o nekai krtMe. ker m0­

rata bli Y8UIIke moeno Z81egr1ene. da se pela nePI&,...... vezanca ln t.anek Jezik sta povzroeia d0­datno krliko: Id zalO, ker se je preko~ pri­tisk lI8ZaIk prenesel na l'IOQ8. kat je POVZrOCIO neu·godte; sistem vezalk pa zalo. ker posebno" srea.r..;em delu ri dobro uevrsd nog zanldl premajhnega$teYia lukenj. A9CenI: Huoco je srednje Ird, notranjirob je " redu. na zunanji suanl pa re. .zaracti SISIa­ma vezalk. Podplat je bl na PatU. ki smo ga Imeflspodrezal\ zala se je ObfOba iZbOtIa ln odrlvalaplezalnik x majhnih slapov. OblIka Pa/ČeYega delaje prevee pr05loma za V'IIelnO ljudi, ln jih te 10 mocl­lo pri plexanju. PodplatlIz gume Steallh so mehki,skofaj premehkl, saj &o li nJih med plezanjem inpristopom nastajale IUknJIce. Med p16Ulnjem pope9čenjaldh je bilo poIrebno pogosto elstltlkameneke iz: podplatov. Polne mo1nosti na trenJIIHueco no bo dosegel, dokler se bo podplal takohitro tanjS81•

POVZETEK: Ascetc Hueco ... llCIslaIilja najbolitodenlLmO protMednost. 0bIlka ln lastnosti odsevajoceno. ce bl imeli radi dober~ ;ra p6elanfe ln senekaj denaJ1a za pino. poCem je Ascem Hueco

"' ....SPQRTlVA KENDO

Kendo nekako ne sPIilda li 10 poročjo. saj ni p1~I­nik, poe pa faza li razvoju copilta. Podplat je tanekin brez opore. Prt plezanju mora biti Kendo tesnozategnjen Cop8ll1 morajo razvijati sistem vexelk.ker se prevee raztegujelo. Kendo nima samo do­brega sistema, ampak ga odlIkufe tudi povIS8na ob­roba okoli pete (kot prt QI\glrelnl Manolo 1zvedbI).Gornji del je ojKan ln skoraj almelJl(:Qil. Nm.polne skodele, ampek slrok pas gt.me.. Gorr4I 001 jepodoten 2 bornbIJ:em. Jedk je podlaten. xlulajcamI za wza/ke pil 80 ztastl pri prstih celoPreVOC radOdamI.. Nemogoee je bio. da bl JII

opremadobro namestil eez prste. IIrt1nle luknjIce Imajo ko­vlnske obročlle, ki drsijo. \letiM ostalih prolzvajal­CfN le lo opustila. Uporabe robov Je odvisna odlega< kako tesne copate prenesete. IQlub temu palO reZlJtati uporabil rObC:N ln .palca v lepu" odvisniod moči nog. Kol copat se je Kef'do dobro obneselln ga pnraaprav ne bl smeli primerjati z ostalimip1eza1nlld na lestlnw1ju.

Vero. PI mu IMI, kJer bl 58 moral CXllk:MJtI - pritrentu -SPOdletI. Verjetno zaradi tr$e SPOrtNa gumeln {0I8bno tmenjej slmetrlene oblike. v kal8ri 10................

f'OYZETEI(; kerOO fe pot. po kateri bl copad moraliII, po naMm rTlI'lfln/u ni UbrIII nafbOlI prave.Kot cop8l je ulo drag ln ee vwn dObrCl PlIega naoogo, vam bo 9IUlI bolte Icat nam

ASOlO RUN OUT

je t' velik hlI v letU 1988. ProbIet.. pa je kljub temuobstajal • razteza~8, zaskrtlIJujote veliko l1IZte­

zanfe. To le POmenIO, da je bl kmIIIu pono$9n.Vero. se Je dalo \zll:ortstil:l nekaj~ polen­cIa:Ioy. preden se je razteQnl. NcwI AaoIo Run Oavsebu;t dve enOetaVnI~: bornbe1 names·to kambrele za POCIlOgO ln notranje cjaeana peta.Run out se se vedno razteguje. vendar manj. Pau.darjena aslmetrlCnost ln ojacanl zadnji del stapoonrocDa. da pristaja nogi kOl rokavIca rokI. ladnjidel podplata je Iz tanke IrcI& gume, prednji dElIm ro­tXM pa iz mehke. ladn]1 del odlIkuje zanka za

poleg, zato pazile. da vam ga ne bodo pl'lxtaJl breznje kOl najnovej&l model.

pri plezanju ga odlikujsta preciznost ln Lahkost. karvelja za vse copllle. Tu se primerjava konta Zmer·na trdnost ln ojaeani gorn~ del pomenita odlIeIlIl re­zwte pri uporabi robov. Trenje je dobro. vendarne Izjemno. Run au: je dobil visoke ocene od vseh.

POVZETEK Asolo Run 011; je !o Ylldno v ospredlu.če nameravate z njim opravljati dolge dostope lnsestope po skrolju. ga raje ne kupujte. T. ~1iI zb.rabe ne bo prenesel ce NlI1'lIinV8IIe z njim plazat1.potem si pa kar ln4JlIe p8T.

ASOlO lA RAGE

BIO bi mogoee 8IlOSlavno reti, ela je ASOIO laRage vi$ji model Asolo Run 0IAa in te poItebujel:e~ PIeZOOO obl.Iev. je ......edeo denuja.Aslmel:r1Cnl gornji del je enak, vendar je petnl delpl8Ob&iren. ASOIO la Rage ..... petmllmeusldpodpat: tl mehke ;ur-. ZJI gont del bl bio bolje,ee bl bl malo nit;. la Rage bi mcdl UgaJati plezal­cem. Id prehafafo nliI copIIte. Uporabnost Je p0dob­na kot pri Asolo Run OUt \lIIIIf1dar Daje debel,jiipod~vee opore.

POVZETEK: NiZek p1eUlloik, primeren za dolge turein S86tope. Je za plezalce, k1lma1o radi vec opore.čeprav Je gornji del skoraj enaj( kol pri ASOIO RunOut, dooalna leZa ln masivnost zman)'U!eta taobC:utek.

SCARPA ROCK MASTER

Scarpa je" da ne bl Izgubla korake z ostalimi.zamenjala gumo in zadaj uporabila vibram. Ne. netistega s k11n(';kl. NCN super mehak podplat Dejstvopa je. da kljUb dragi reklami Scarp& Rock Master niprodrl. Delno zaradi cene (najdratji na testu), vglavnem pe zato, ker Je lako dobro narejen. de bllrajalo leta, preden bi se izrabi. V dana~1

potrOS~k1 dru2bl. pe. ljudje niso pripravljeni eakatltoliko easa.

AR 3311989 35

opremaNOII'8flI ln zuna~1 robovi so dobr1 zaradI asime­trIen06tl ln <Jiaeanaga zgor~&gll dela. P1~e s.peicem li lepo" je ornejeno z moejo noge ln vell­ko6tIo boleelne, ki jo lahko pr8lleSete. Ne ~ede nato, kako tesne plezalke sem Imel, nisem mogelspmili palca do konca. Na srero se raztegujejo lnpo nekaj dneh SO prlSlajall kot rokavice. Usnjenisrednji del podplata le kmalu postal upogljiv, ven­dar le z dodatno 00\/0 vibram gumo omogo(;alodllCno trenje.

noge. Vetini plezalcev Je ugajala Im ln doberobCuteI<. Z8radlll1e gume trenje ni najboljše. lo pakompenzira tanek podplat

POVZETEK: Emotlon zaslu!! uspeh, ker se je dobroobnesel na vseh področjih. če pa bo uspel, je od­vi5f'lO od reklame. Do sedaj Dolomite nI Imel velike­ga uspeha. Morda bo Edllnge~evobisk britanskegalekmovanja v §portnem plezanju to spremenil.

, .'..-,or·. 0-".'". , .-

POVZETEK: Dobro Izdelan, čeprav tetak. Gomjidel ni previsok. cena zmerna Mislimo, da mumanjka pravDne razmorj9 sestavTIlh del""", da blpostal vrhunski model. Je malce pretrd, guma pa jeabsoll./trlO premehka.

""~t

Com..

KAMET WONDER

V porOčilu o munchenskem Ispu sem Izbral Won­der Z8 model, ki Je v oblikovanju od vseh najboljnapredoval. Testiranje pa je pokazalo, da ,lepotane se.2e PCX:I kožo". Wonder ima skoraj vse, kar jepoIrebno za dober p1ezalnlk: nizek gornji del. ki JeasIm9lri(:en ln ojatan. obrabo na prstih ln peli. Ven­dar Je, kol pri vseh Kametovfh modelih do sedaj,tOOl pri tem odpovadala guma. Je premehka za up­orabo robov. Ko pa se Je odvečna guma Izrabila, seje učinek robov Izbolj~, tako na notranji kol zu­nanji strani. Tudi S prSlI se Je dalo dobro plezatI. TrdSl'ednjl del podplala Je omeji motnosl trenja. Zmalo too gumo bl Wonder veliko pridobi ln bl ver­jelno poslal tako dober kol Mega. Testni plezalci so

teleII, da bl dobili model Kamel Comet, ki jenarejen enako kot Wonder, odlikuje pa OIl Sl'edinapodplata Iz fibe~sa. Predpostavljali smo. da bl seobnesel podobno kot novi BoreaJ Jazz 89. če blbila guma prave trdote. Vendar ne mare$ bili gotov,dokler ne prelzkusl~

POVZETEK: Rock Master je trpetIlO vses­Iranski plezalnik, ki ga Lahko uporabljate za ses­lope, ki bl unlellJ vsako latJo l8Slno obutev. celahko prenesele dolgo eakanje na Izrabo, lazilobCUtek in ceno, vam bo Rock Master dolgo., zanesljivo 61u8.

DOLOMITE Et.40nON

cepnw Je oIxIrtallansko me, Je Emotioo Fantaslar'lIre/en po popolnoma drugaCnl zasnovl. Je sim&­trIeen, z mehko gumo v sprednjem delu in obroboClIo:aI prstCN ter z bolj trpe1nim, tan~m zadnjimdelom. Gomjl del je Iz najlona. ojaean s semiS8m.

Plezalnik Je zelo lahek, skoraj kat copat, zato ne boprimeren za vzpone z dolgimi sestopi. Ker nimao;atanega potnega dela. je pritrditev pete odvisnaod vezalk. žal so prt luknjah za vezalke uporabilikovinske obroCl<e. ki drsijo. $lmelrlena oblika zago­taVlja dobro uporabo robov. Zmerna trdota nudiludi dokaj dobro oporo prstom. Kakor pri vsehlahkih plezalnikih, so tudi Pflleh potrebne rnoooe

AA 3311989 36

opremaMODEL VRSTA NOTRANJI ZUNANJI 'rE~&V

TRENJEROB ROB

~... plazalnlk ••• ••• •• h"

..... plez&lnik ,.uu uu ..*. •-...... "'" •• •• • .....C!allSlc p1ezalnlk

~~p1ezaJnlk ...o. ••• ••• ••••

~nizki uu ••• ••• •••plezaJnik

~" """...o ... ••• •• ....

plezalnik

~ne plezalnik uu ".o. ••• •••

~r "." ••• ••• ••• ••plezalnik

"""" plezalnik ••• •• •• ...Huo<o

~ -~ • • • •••

Prevedelln prtredil MWe Steinbuch

AR 33/1989 37

oprema

TOGEDEREZE

Razbijmo stare mite! Utrtxlljivost za hojo. To je bilopri starih usnjenih, dokaj mehkih fevlJlh. Danes seuporabljajo plastične lupine eevlJIN. Id &o ravnotako loge kot dereze.Niso primerne za Ia2Je vzpone. če so prilTl&l'n8 :zatetke vzpone, bodo tudi za lažje. Zdaj, ko Imamo.sl8p.4n. vezi, tudi ni vee boleeth glEl:nlev. ki $o jihpovzrocale toge dereze na J9l'I'TlEm9.Na nJih se delaJo cokle. Seveda. ampak to se doga­ja na. vseh derezah. Sicer pa imajo vse dereze Iztega pregleda p1~ proti coklam, all pa jo jemogoee dodatno namestiIl

...........ProdIranje v led. Dobro prievrteena dereza postanedel vase noge. Ni vibracij ln premikanja derez, manjJe tudi razbijanja ledu (odvIsno <XI lipa sprednjihkonic). Te lastnosti povečajo zaupanje II noge lnzmanjSajo utrujenost. Pri modulamlh derezah lahkospnldnje konica zarnenJamo ln rako podaIJ$arno2M)enlsko dobo lega dragega ln pogosto preob.remenJen&gEI kosa opt8me.

TIpI.prednjlh zobDva vertikalno postavljena :zoba bosta ravno prav.samo en all VlIČ kot dva zoba unanj!uJeJo stabil·nost, ZalO taka reSile'll ni priporoelJiva OpIlmainarazdalja mod zobema le stvar okusa; meni se zdipri Ughtw9lght FooIfang ravno prava. Ponekod $o

na I2:blro. pri Grlllelu in COouinardu pa so francoski,vodoravno postavljeni zoOje standardni. še vednose nekateri plezala boje, da bIXlo vertikalni zobjeprerezali led. PO mojih izku$Ojah se 10 ne zgOOl.Imajo pa ravno zaradi tega strahu FooIfangl.sneU11zob. med prednjima konicama. Ker ta zob pride $El

pod tevelj, čo so konIce nastavljene r\8 pravodcUlno, se ml to zdi Izguba easa.

VUlAvtomatske derete so danes edina pametna izbiraTake dereze pa seveda niso primerne za na USIl­

19l'llI tevlje all na KoIIache z obrabljenim prednjimrobom. SO prijetne za uporabo, ni nevarnosti omr­Zlin zaradi lesno zategnjenlh jermenov ln so popol_noma vame. če so pravine prUagojene eevlju (tu jetreba biti zelo natančen).

N.lstavItev derezJe .tMjenjskega pomena. Najprej plllVElril:e sanjerobov na čevljih. Bill naj bl vsaj 5 mm ~lroklln nezaobljeni (kar se zgodI po precej skalnih p1azari­jah). Ko izbirate dereze, bIXlite pozami na zleko zaptilrditev eevlja spredaj ln plllVElril:e. kako sede narob. Žll:ka naj objame ves sprednji del cevIja; nidobro, če prime samo v eollocki. Sicer jo mogOče

AR 3311989 38

lahka ukrIvite, kar pa ni vedno dobto za njenotrdnost. POIem se prepričajte, da se da napenjalecna peti nastavhl tako, da je pril:isk na pela pravSrljl.Zapreti se mora s soIidnlm tleskam. če je potrebnaprevelika sila. bo to uničevala ~st\(;no ~koljko. čene morete dobili dovolj velikega prilislla. je raz­merje med dol%lno dereze ln razdaljo napenjaIcaod dereze napačno. Ko priagajate dolzino dereze,se prepričajte, da čevelj sega zadaj čez rob dereze,kajti pri nekaterih modelih se peta rada pogrezne vderezo, kar zmanj!uje vamost.

Sploini ....polkiVedno preveril:e vijake, matice in samo pritrditevderez ze v dolini. če nam dereze pade li tevlja, i"to ponavadi zaradi slabega naieganja na tevelj irine zaradi napake v materialu. Preverjajte tudi 0b­rabo derez, ki so eden najbolj obremenjenih delovplezsleeve opreme ln Jih občasno nabruslte.

TehnikaZapitite derezo v led z zmamim sunkom ti: kolena.Kot med peto in golenjo naj bo za malenkostmanjSi od 90 stopinj, ne pa pretirano majhen, da sekanlce ne izpulijo iz ledu. Veasih zadošea, da samoslopite na vdolbino v ledu lil Zobje se bodo podvaSo le20 zarlli vanl. Ko so zobje zasajenI. drzilenogo pri miru. Na dolgih pobočjih z zmarnlm naklo­nom i" navadno manj naporno, ee na eni derez!uporabljale prednje zobe, na. drugi pa Sranske.

fOOTFANG (STANDARD)Te dereze so eoosta\Ino pretetke. Imajo dve stvari.ki prinesejo doda1oo te20 v primerjavlz LlghlWelghl:FooIfang: 20 zob in ple>U:o Iz RlsJan plastike, kis1u2i kot dlslal'\oČnik med obema listama, na katerih

so Zobje. Sislem za prllrdltev Je močan ln lahko pri­lagodljiv. Sne1nl zob med prednjima konicamasicer ne silili svojemu namenu. zmanJAuje pa Slran·ska upogibanje prednjih zob. Žltka la prllrdlleveevlja spredaj. ima trl rno.!ne polOlaje. Dve gumi­JasI varovallo preprečujeta, da bl 21čka po nesretlizpadla, kar je bolj slaba re$llev. Dobfa stvar pa Je

oprema

Plastične dereze! Ni 58 treba zgramti, lo Je pogledv prihodnost. eeprav Je vpraWlje. all Je C8sslnu p0­

polnoma uspelO. Zobje so nameAčenl na noslnoosnQYO Iz plastike. Dupontova ~stika Zletel st 801Nylon je dcwolJ ptotna ln oopoma na temperaturnespremembe. Na Izbiro so Stlrl razJltne velikostiplastike in It~e tipi prednjih rob. Par venikaInih zoble po mojem maJO prevee narazen. Slabe strani: ne­prfagodljiva prednja tieka slabe oWl;e. naJonskljermen zad.a~ nobenega OfooJa ali naVOdI za up0­

rabo (to zadnfe le pravic tld pri ostalih derezah).

GRlVEl2FGrivel Ima lbno idejo. dlii morajo biti JiihoYedereze uporalYle ludi kol: elenasIe la ho;o. Po­zabile na fo ln pred vami Je togi. dereza.~ vlem pregledu. To niso modlAmlt dereze, sesta....­jefle pa so tz predlljega ln zadf1ega dEU. Predr4atittca je neprIagodIJIva ln prllY8C~ otllb. Na

zobje so na l'lOYO oblikovani ln so najboliSi medhorizoItaIrimL Nekdaj so bile le dseze v samemvrhu. daneS pa so precej ustar. SO drugenaJa2je v tam pregedu. njitxMl Cen<I pa Je kar \11-

""".

." ..._.,~.~-...., .... >,"- ~;',.:'\i.'k" -,·i.

(Standard 3.5 cm), plezalec se zato poCUIl bolj Ita­b1!negll. [).te trM Iz zItl:lne alutlra kot dletanCnlkaI'illIrY185to plo&ee Iz RIsIana, ki prepr&bJ]e nastanekOOkel. PkMa iz modela Standard ne gre na Ugtt­welght Prodiranje v led in vamost leh derez Jetrebe preizkusltl, da jo zares cenimo. Ker so precejoz\(e, je treba pri pretenju sttmlne upogn~l g1e.2enj,da zobfe primejo.

TITANIUM FOOTFANGTe dereze so samo za bogatepe. NJihcMI vlsokaceni ., nirlIa leta ilWa1a seveda Iz l4XObli tkana.0nJ0e laslno5ll so enake kot pri UgI.",.igldu.

fOOTFAHG (UGHTWEKiHT)Nmajo Rillan~. mato 12 zob. snetnlzob jerNJ1Sl Vse to~ telO ul 100 V'WTIIO'V, kar

IMI NI nogl1e ~.p~r~"..,~",~_~ -: .,5 cm narazen~~., 1 ~ :,:;,.t:.,$r.

""'"":'"'.:~' ".,,-,,~:1.,-. -:-. - ~- -.-• !:.-

neopreoskl pa§tek za gl~ z zaponko, ki na

"""""

1mbu$ Ilijakoma. ki sta na eni 5lrM1 SPIOICena. dadr2lla brez malice. Torej. ce tu:.no lpr&ITI9I1itiuino pri prstih all pri peli, moramo vzeti v roke pio.Vse, kar drtl derezo &kupe), Je A8St Imbus ~kov.

Trebe lih je pogosIo pregledati, če se niso ral­rahljall. ZgodI_, da pred~ zobje ka.!ejo vstran .,nobeuo kUilOiliranje s stra"lc:.,"l dtnz na poma­ga. Tudi v Iakem PrVnerU pla prkje ~. sprednji

njej je pritrjen kovinski Irak z obrtJCkom na koncu,6kozi katerega gre zacinil Jermen. To je za tlsta. kino zaupajo v step-In dlIreze. Prednji horizonlalnlzobje so debeli ln ~l. pl imemej$l za sne!JSea,kol za Ird led ln se JX)d obrernenil\;o nevarno M­jajo. (POfotJ o zlomtl vdYet1letlh ni bio.) Momo jemontirati 0lJl'l0 prolJ co6dam. Tudi lu ni nIlvrodil zal4XJr1!oo, PrIOten pa te Imbus Idjue i"I nekaj YIjakO.r

AR 3311989 39

opremaln matic. Kakorkoli 1e. to 50 najbolje prodajanedereze v zadnjih dveh letih ln toliko kuJXl&'l se nemore molili.

~PICEINVADER

Camp je prevzel dobre strani GrIveta ln Footfangain jih txIlieno zdrull To Je PnM moduami sistem 8tremi molnQSlmi: klaslOOi, mono ln Joottang.prednji zobje. KJaslenl so nenavadni, v obliki Cl1Ie T,k8~1 POCI horizontalno konico Je ~ vertikalnonazobt':ano reznce. Footfang ZObje so predalgiglede na prednjo tleko. ki ni prlagooljiva SprednjIin zadnji det dereze se lahko vrtita okoli osrednjeosi, ee pa dodamo se po en vijak na vsaki strani,dereza postane loga. Montirati Je mogoee gumljas­lo platta proti coklam. Prilotena so celo navodilaza uporabo.

PO Mountalnu p!YedU GOfazd ZrIm§ek

PROIZVAJALEC IME TEžA TIP PREDNJI VEZI VELIKOST ~~R~EME KOMENTARg{par ZOBJE

Lowe/Camp Footfang "OO mod. dv~nl step-m OM 2 kljuta pretQ2keveri: kalni j.-

lowe/Camp LJo.ht- '200 mod. ~O; step-In 'M 2 kljuca'Height v kalni 1"""'"

Lowe/Camp Titanium ,"" mod. dvojni step-ln OM~

za tistegafootfang vertikalni ki ima vse

Chouinard Chouinard 912 PO klasični slep-ln 'M Imbus k. VČasih

SoJ... ".- mod. horilonl. jermeni vijaki v,špicl

-'O 5carface 965 mod. dvojni v. step-In !ilir! "';odklas. hor. """oj

G"", 2F 860 PO enojen v. step-in "''' Imbus k. rraJIa1jemod. klas. hor. ""'ko

Comp ," 950 mod pyofnl v. step-in 'M ~ klJ,uta "" "Invader klas. hor. JeJ en vsakogar

""L'" ' I<L • /a••n' , _ .v•••• , .

AR 3311989 40

ZVEZNI ZIMSKI SEMINAR ZA ALPINISTttNE INŠTRUKTORJE

V 7. ~1NIkI ObVeStI F'Ianil$ke zveze Sb<enije $mO

pieb~II'OOCIoz zveznega zimskega semir'oat)a za..ibtiCI.lnStruktorje. ki ;e bl od 12. do 14. 5­1_ IJ T&n'lllf1u, vodil pe ga ;e Tone Gc*lar. KotdemOlllstratOl'jl so SOdeIOVlIII Z\IOn8 BIatlna. l..t\.boHen8el1n Bofan Pollak.. Udel.So se ga Je 6 alpilis­~ Iz 5rbite ln 3 Iz SkMlnije. Posebet 1'0 nembuo,la. de so poellc:dl postopke 11"1 VeteIne s podrotjaZImSke ln ledne IIlpilb1iCne teMlke. PoglejmoIldepe:T_"""'"-okolICilIe naj bOOO zunal fdlje. de .. ne~topla ln~ krt

Cepin:

• okel nej bo obrnjen nImIJ;

• cepin I18J bo privezan na plezalni PI!Is spomomo

""""'.StojISC8 IJ snegu:

iJOYT$InO snega steptamo ln narllc\lmo stopnico,oepIn zapiCimo nad VWnO pasu ln nej bo vsaj ,metel' oddal}en;

.ee Je n1OgClOe, uporabimo MJ'8VI'Ia SreCbMl(d1e''lI8e,lukn;e IJ ledu. ledene gobe. sIsIem Abefa--Padec:

• ce padet kot PM., se SkU$aS retili sam:• ...~em snegu se zaiJstlMjamo tudi Z nogami..

Va~IJsnegu:

• za neprlldt.foeega boeno;

• za drugega l'8m8O$lIo, vrv pa na; poteka med n0­

gama, da obremenlev varutoeeoa pmsne k stnni·..- ptlIožaj~ naj bo vedno z obrazom protistmW1i.

Verovanje IJ ledu:

- SidriIt» naj bo Iz dveh Idlnov, Id naj bosta 80 cmnal3len. kot med njma pe. do 20 sloJ*1.Spoteanje s s1driSta z C\VerTW. cepillOmlI:

· pe.zimo. kalerovrv obIemel~ujemo;

- najbol~ ;e naCin z neskoneno zanko; pod po­daljSevalnIm VOZIOm la Pruslkov vozel;

- med s~čanjem uponablja/T1O razdvaIalni samo­varOYGlnlllOlel oj. IJponko za oznaCevanje vrvl, Id JO2e1imo poIegnhi Z8 sabo.

Ukrepi IJ plazu:

- napel se skus.amo obdr2atI, da nas ne bi odnes­lo:

- nalo detamo plavalne gIbe, da bl se obdrtalInepovr$inI.

Lavinska VIvica:

· je pl'1poro(::ljlva kot~ SndStVO.

~naveuva:

• PNi \IIOZel ne~ ""'" nej bo vsaj 5 m od ple.zalca. ostanek VN1 pe. nej bo ne ne:tW1JtrtICU il ne ..._:- podaJ~1 vozel ne st~ zanki ne sme bili prinogah. 8fnI»k naj bo eim b1i18 glavni 'tIM ... nams1uli kot rotaj.

7 +

8000 plus

AR33Il989 41

TomaJ: VrtlovecRACUNALNI$KA PREDSTAVITEV GORSKEGA REUEFA

la dobrtl PetnaPI Md Je tega. kar so geodItske us­tMCMl pit nas Zat8Ie s profektom DigiIaInI ModelAll"', Namen tega naena je ~ da bl v plailll~

lflI'alI tot::k ddOeIi nadlllOo'Ske VWne l'lIIiefa za vsepodtoete SIOYInije.~ mreza. v kalen sodO/<l(;4II nmrllOiiske VlMne, je bla 100 m ln tako jepo dOCllOJ~ detu ,.., [)MR 100: dlgilaInapred........., reliefa v sterneU'Skl mrell. OMR 100 Jeknl v (""PH em koordinlltnem sistemu organi­znn skupek ClMk. ki predstr.4jajo 1'Ild,lOfskeYI6lnI v toekah. te pe Iele v nuzl. kief 10 krWStamed Mbct oddaljena po 100m.

S POhiOCtO OI8bnlh~ le mogoee risatikrMJIje, pbkYe ln tudi projekcije teles. Pred nekajleti sem zaradi pI1kaZovanja polj m9tl)()l(lloAklhaprlWl"l8lijM< naredil v okviru svojega dela f1lI. kale­dri za meteorologijo vraz fizika program, skatertm se da z ra<:unaJnlkom prbzovatl prO/ekelJetridimenzionalnih ploskev. Ef1lI. takInlh ploskev letudi relief. Geodetskl zavod SAS ln ReplbIl$ka geo­d.ska upraVI! sta ml V$ltXIJjske nemene odstopUakopijo OOM 100. za kar se lima na tem mesl:UZIlIWaIjujem. sam pa sem naredi nekaj programov,, kaletln'lIlMko pr\pravlm podaf1(e DAM 100 tako,da iti je mogoee predstaVkI z rat:1.NInW<o gaflko.DIgIlaInI model retI9Ia pnldstavtjam na slikah rdiefaz nv8Z0, Id Jo dobh\, ee n!l1ef razr8l8m v SmMi.........jug ln \/2hod-zahod. Relief se S8Yli!da da spomočjo ratu1aI.... otMtIeali ln nllI1~ tudi z~ ViU'I, ame vrednosti VlSln pa .. da pd­;.tlnoP01wllltiali~.

Na nuednji'l SeStIl SIkah je najprej~,.1eI v okollcl V~: MO;StrOVI<e, SUhI vm. Sleme.Aob!ete, zoon11 del Velike I't$rice. PrisoI'* (Krat

AA 33/1989 42

S1er\ 1u1na poboCja. Zadnp PrIsojnik..). DreVeSnI·ca. zgornji del Mlrerlce ne wtiene natn!. VeliI<OStcekltnega obllOtfa na SIId Je S X S km, točk vmreti je po 50 v vsakl smeri, razdalja med tOčkamI

je IDO m. Qmejl sem se na dva ZnatIna pogleda'prvi je z Jugozahoda iZ .IIiICM:aI, dn.Jgi pa s seve·rovzhoda (prtllilno s ŠPIka, NarMj$ke Porw::e). PNIetve stili pteclstavlla1a ta relief v lZC:Jmetf\Skl pr0­

jekciji~ perllp8IIMIa). DrUgI dYe s11d sta nare·jeni tako. kot da bi bl CJPllZO'YaIeC postavljen pri­bli2no ZlOO m visoko. tretji dve lXI tako, kOl bi juvme opaloY8lec. s:ojee pod relletom, ki je dvakratpoY8Č8fl. Pri PMh ctveh slikah so stmllne rWIielIItak$ne, kol so v naravi. pri trettem paru pa sosrrmlne dvakratne.

Posebni po:gedi iz ptleJe perspektive so precej ne­navadni, saj veeina gornikov ni vajena letati visokonad rolielom: taktnl pogledi so boli domaei }adral.nim padalcem. Raeunalnltka IlIIka seveda ne morenadom8Sl1t1 zemllevlda, je pa njegovo zanimivo do­poInUo, posebno te, ker OmOgOCa hitro me~vanJe

smeri pogleda. Popolnost leprodukcije rellela leseveda omeJena z gostolo mre.2e. zaradi stome­trskih podatkcN' .. slikah S8Y8d8 ni opaztl manjllhoblik, ki pa so za nekal9Al gore najbolj znaeloe,posebno te, ee jii~ od blizu NajlepSe seda z OMR 100 in rattnlnHIco C18Iiko PredSIaVIigore. ki imajo ne prevee razgibali lO a izrazito obliko(npr. Km. RaIlIXlf... Karavanke. Slor2it). V podal:ldh0tM't 100 so sev«ta tudi NPl!Jke. na&taIe pri odela­va'" in preplsa .lju poc\lIIkooi. tako so naprimerposledica replike tr18 tbTnI .1Ibri na vzhodi 18m

pOOoCju Robk'ja

P••I •• ft. Pr' ••Jftlk (P), Vr•• t 1ft "-J.~r."•••••ar ••ah•••• W' •• RS .k.11SS.. M

' •• la. ftS Vr.lt ••k.llc•• vl.I.....11 2S•• M (RSkJ. i •••• JWiRS .~r..1 'I~lUC.IRS 1ft ~arl...,slft. r ••••• J. ss • • sr..~ rs~.rJ••

r •• I •••• Vr.'c ••k •• lc•••1•••••ksll 2S•• R (••kj.P••c. l. "rl.'lc.), •••1.. i. h.rl...,.I.. r ••••••••'i

••• "ar~.IJ.k.

.s ••Sr.~ r.ERsrJu.

"Oill." ", ..IlC I. _.II~. ,. J "._ 1.1_ •••1 1" '.1 .".,,".U , 1'...'1 ..." •• via I•••tllt. ""'011 Z:I:....

,.•• 1...... v n ...."'oll~o '" .. 161 "'.11 23" " ... lal 0 .1.c1....bo.. l"o..'.l " ••1 ..o.,t d ", , '1 ,.". "' J ••• "rl.oJ .. I"'.CZ,.)J ... '."'."1 p J.kcIJI ".1••, .

predstavljamoVABILO V ARME~KO

J[IJ FRA~lA, 14~1"l SE~I n~ FLP"~ 1~IS'0608 7l>O45

060831-303060831-109

INFORMACIJE: Gorazd PozvekAmo """<>mojMIo& Kol!ek

- z a~om: najbolje po cesti za savo (UU}a-ZIcIanimost-Sevnica)

- po Dolenjk! (magistrali) odsvetujemo

Nala skaJa Je najlepla skala na svetu. Njen IJlIbenmoll Iz gozdlCka v kal:ef1lfTl le21 ln nool pogled IZpIJete perspekdve re. okoliAke gozdove, domaelje invW1ograde. Tu le doma CVIeek. Nlkj9l' ni \lidetlkakin8lavame h1 od nikoder nle ne prlsmrdl.

Doslopa (z asfaltII. c:aste) je za cIUh 5 minut (zapoeasne). Neclalee (1 km) Ja baZen v BrntanICi.Člde1ke toplica so 25 km dlJe (baz8oI. tenis, disco••.), malo b11%je pe Je 9Ot0Cje save ln Krke (}Ia­)&kaS!). Dobrih ln znanih gostln le v okolici sevedaveliko (naprimerTrt lueke nad KrWm).

za ~Je v okolici skale ni tetav, ee pa se zmenI­mo, laN«l debla streho nad glavo tudi v na$ihIdubsldh prostorih.

Najpogosteje hodimo v gostnno Pri Mirtu, ki jenekaj lIl:o metrov od 5kale (domaee ln primorskovino, domata paplca, Ia1;ko pivo) ln bl ne bilo pt8V,

če bl til kar mimo.P1ezamo vse leto (topla klima), VČasih mctijo le rim­ske Inverzije. Kratkotrajni nalM skala sploh neZlTlOCijo. Posebnost je plezanje po luknJicah. Sve­dravci SO gosto posejani ln zanesljM (14 mm). NaVtb.J stone so rinka. Premoremo okoli 20 smeri odIV do IX tetavnostne stopnje, bomo pa $e kak$nonaredit

-~~~?8E:;::::~~~':f-"I/fCSTA1tICA-1,. fnCZNIC.t

LJ-/JRE5T1.NICA./(J(}II,m.SLAIH lh Z YLAKO""

GOSTItNAPRI "'/RTU

tBRESTANICA 8IfESTAJ/ICA-ARHEko.~<tm

-11111 PEŠ

AAIo4EJItO SKALA SE VIDI OO GOST/l.HE

~ 5E"NOI'O

AR 33/1989 45

1 STEBER VII +

2 SPOMINI VI +

južna stran skale3 RAMBO IJII +

4 BREZ RAZA VII +

5 OGNJENE KOClJE IX-, , , , ,, , , , , 6 CHILD IN TIME Vlil, , ,, , I I , ,7 ZADNJI VALCEK VII, , , , , , ,, , , , , ,8 MAU PRINC Vll-, , , , ,, , , ,, ,

I I 9SMOTANAVl, , , ,, , , I , 10 ODPISANl V, , , ,I, , , , , 11 GARGAMEL V+

18m , , , ,, , , , --.- , I12 SOLO IV,

I

r:,, , ,

I ,, , ,I 13 ŠOLSKA III, , ,, , ,, , / I ,,'10 ,

BOTANICNA~, , , ,, , I15 16 , , ,, ,12/ '13/ , ,

1 KROŽNA POČ V, , , 11 ,, ,, ,/ 0:0 2 STREZNlTVENA VI

/1 2 {3 3 CVICEK EKSPRES VI +/V1l-

0:0 4 ZAJEDA VI (neopreml]ena)

s toji'šč O na vrhu smeri so rinke 5 SORAJA VII + /Vlit·

)''- :6 OBSEDENOST

, ...... -t--."'t,

, , , --.., , , ,

", , , , "-, ,, , , I

,1 , , , ,'-~

,, 1 1, ,, , , 1

,, , , , 1, , I , I, ,,',

, , , ,, , , , ('2 , , , ,

"", ,

I'3 , ,I

~, , /0:0 '5 ,,

0:0 '6severna stran skale \

0:0

<:C""" -..,;>o ._.- --:.,:::::-.,.,.,..~. ---~ -

.. .. ..." •• • •-~'"

~ . --... ~ ...... '\. .\•

.....--•

PATAOOlIIJ.I. emu:!'lDIIJCJE SAll V.w:N'TIN

PllVENS'l"MlA goo JY srDIAY. 100 st./~5 st. _ 60 st.600 "'. e ur, S. 12. 19&'

LJUOO ~. TONE Gl:UWl (JU). ___CHIlItYlll _ SOlI (J. 1rolIU.), ---DAVID VAlGl (J()YA 1JlL,IJIDIJAl -.1

TRIESTE . VIA COMBI, 20· TEl. 040/306440