-._-,- "'"o'

t1LP/iV/ffldiV/ Rt1Z~LEO/lir ~tl((1-/,luaIMi I"u,pl'edi

o. 0' ..Letnik XV - zima 1994 -ltevHka 44

NIOlI:HU 1trU: V opop'",'';'jo.Ocll _.-. ...... joI!Kp""'" H.....,.,.. (6200"l 1"); ""'" T.-.r.I'aat.. (hO VMibllo)

AZALO

~~~. od . dO lUViIU _ .

~~l':i' f':·4'7f,USp........3

ToJtmJkD JtI~&ZISiund1riltvo iii"MIddwci:

Jani BELEFl1ipBENCEBmIa Č1NČ-JlJHANTFnNcHORVATMartDHORVATCkmJUHANTFrrJM~ MALES1ČMaujM~EJ(

...,ML<~d"'"" W<dN.t)NIJ/JQ MU (DTP)DejmtOGRJNTDnI41PETAČMarla:I PREZEUBojtJII SLA.rENšEXTcmw ŠET/NAMojmit ŠTANGE:U (DTP,Miroh'EBECiril VELKOVRHBojan ZUPET

........'""RAF

OrallW: IIKIf'iIVeP..-S34GNJ'"

4 u...... -"<b- ."""';b """'"BineMLAC J

5 VeWd 1I6oolIi1- Ulcmeljitelj~ plezaaja8lD<MlAC-

8 N~~ - p&&m l VIlItoYi Jn razmiDjam o

W~E10 At'; .. - Kali. ".ee, alpiBilt (IL del)

: MUto PRF7fJ r

14 ~=;;Q'D~~~IroHORvAT16 __~.• i1tG;.Huaskan.D - r:on IllC$niCenib tlelja

Toioaf PETA....

20 Oh ••• st UlriDkil~n"'vp_';- '" Bojan Sl.ATENSEK Y- r

22 N.............-'Ib-"'.Jani BELE J

22Nde~: Križem tIafem pocoml:l;tib izraziJl

g~=~IC.:23 9fc ema • Umew~ • lDeId O"'ctnD ln ailleJn- DqanOORIN28 ~~~-Homo rompetill&SMalej MEOVSEK

29 ~_~. _1< - V """''''' '''''''q~';MalCj MEJOVSEK30 blw'loCeke~tveaIII~-Vdit;OraQ:jvm.. _ .Filip BENCE31 ·,,""""""................... -V'IWDnlIdwb. Filip BENCE

32 h Iw10UkeJ!rYelUih'enih vzpo*W' Vdiki DnW vrtl.FUipBENCE33 lzlw1ok~p~Qstwl!llb"pono>" Vdiki Dmki vrti

. -. Filip BENCE

34'. Iz kartokke prveastftn.lb "%pOnOV' &aJenkl Rinka

- KrižFrenk HORVAT

35 ZaDlmlJon..- Everest sek: ve4no dvf8uje,-Breda ClNC .JUHANT35 N..... ... l

.. Ciril VELKOVR::-36 ,l~ "Pl'1lallle. Padecv lodeni$:kg ff:zpoko, ,-Bme MUC in Bojan ZUPET

··40' Vzgo!1 ~n 1~n1~.ll.popolnjevalni seminar za-alpmlStitne inStruktorJt. Jani BELE

40_V!COja ln~e . Poročilo o IzJlitih za a1-

~~ŠETINA42- -1952-195'

dr. Franoe MALESIC

uvodnik

NEKAJ DRUŽINSKIH ZADEVIC

Če vam ru dili ",gtl1Ika fUl strani35, pa ntko.j la1jtga: Mk !alj;v«je /kjal, oo je na salanku KA lolilwpIeulkev kol pJniJlk. NIJ1wr ga je sunpatitna pJtuJllw iz PSPUlvrnila in v isti sapi pripomni/o, da je1UI seSf4ll1al KA. Je r:wallo1i1w pkulk:ev Ic«p1alllk. Vprokmje seglasi, koj bo gospo. Maa napisalav wpi.mik KA (prisQUlih jdilo ...)?

Sicer pa so pomern/>MjJe dJUgt ,eči. TaJa bolj prognuuitne, bi rekli risli, ki imajo rodi ruju. pri /lasdomo mw bilj km st' da pridIu' in smo pričujo(e Raxg1elk dali v dokon(no obliko le 11. januarja. priImr. smo resda pustili le Mlmj prostora za uunut1lliJa, vendar je vmes poseg/D gripa in z ·zaJnu.jOIimi"(/DIIJd ni flilo ni{, ZolO smo!t Jtitinaj$1 dni pozneje odJ06li, dii obi1čemo tiskarjiJ, /.:iJjti "MjOOlj!i"mu« v kru je pri kraju. Stvar je jas~: 1lO otjml stsumXu dnltint jt bUD rtčtnO, da jt bolje bifjvsd>ituto mIf/ll' kol. pa il:luJjali notdno.

Ntpo.rrnbsa pripomba, kijo jt pnd utrnimatci dal odprtll'arski palerfanUUas, čeJdu je v Razgledihprev« enoumja, taja mmrjJo prijrueljsJw razMgo. lWzgfedi so doslej objavili V.JI:, km so Wtkl6""jpris~al4km mimogrttk pove, da pripombo ni duvolj podknpljtlW ZdOIWZi. u nekaj diJfjJih~smiLo tJvaJsJdh izfrtbldh - po /uo.jfeM prijOJtljJ!«m ~prihvanju - nWrw objavili, ko jjJI jt aVlama potemeljitempremisJtku umaknila. Tudi a\'QptUkviJlkJl (op.: z/olutičJandc)1\Q rovoJ CeiIUl sta av/lNjaVUJa flIlUJj. ku sta ugrxqvikJ, dti jt: to pljl.lIIanfr vlastflO stfttlo. Touj o ktIJCTlnjhJW/j oolijtJ1lSJco.kaJaJNijsldh 'dndirlJfdh" krojtnjih urt:dniJlu poIitikt nt: mort biti govora.Da izTtltnodrii, jt razvidno iz dvth dtjsttv; W'tdniftvu uaja mandat do datmbra 1994 oziroma do1Ulllttlnjtgo zbora 1\Qu/niJ«w, po/tg ttga (NJ bo dDstdanji urtdllik lUttIil samo It Jttvilkt 45, 46 in 47("p.; obljubit strn I:Z :ftevilkJ. Zmo 10priJxJmbt o "dndinski" prisvojiM Razgltdov bm vsake UJIIOVt.

V urtdni.fMl imamo lJt1W svojodtmo/cTa&nO postbfWSt, ki je ni mogolt najri nikj"druidt: razpis laurt:dltiko Ra:tgJtdov jt ntprttrgOmiJ odprt. Nov, svet urtdnik St: oglasi pri 'start:m" in v IS minutahopravita primoprtdajo. Nato oddidtta 1I<'l pivo. Casti rwvi urtdnik.Vn!k7ot jt bilo rudi sliJmi pripombe (vst v okvim dndiM sr.·ttIo), da so Rtugkdi f'rt\.~dra~ invstbinsko pmna/o ptsm prvo bomo s1aLfaJi polQgrJmo omiliJ~ čtprav bo dkipfiniranjt nam{nikovntpkJbliJwv, ki so glavni krivd viJjim «Mm Razglttlov, dolgo",ljno, naporno in ntvf'.Stlo. NobendrutinsJci človek, ki imo glavno btstd(), St nt poluti dobro, ko n moro odlo6Ji, oo llO.tim CU11Wmdndilltnt bo vtčpoJiljaJRilzgkdt. Tako smo 1\QPrimtTUldnjo JlOrOCnHJw '\ont;rdokaj hirrownUIJilil1tOvimi naročniki, vtndm ul1«l POI VStt7lO ni~čvzpodbudna.

KA, St drugega ritt, pa St stvariprtmilwjo na boIjt. Krogwdt/avctv st Jiri, zraven jtprillo nikaj lIOVihpm!ajalcev (sanU dndinSJCi &ni), seMlavci VSt bolj~tjo na računalnikih,kJU moltw oI.aj10 dtlo(milaproJnja: prevtdiJt 116k11an1u l'Asem kDdt olipnpi!ite imtsvojtgo Ul'tjtvaka besttlihl), skratka,razlot;ot> ul nt1cJlj dobre voljt je.Mot'dil~ bolj kO/ hltkoJi drugega MZ\'t;stljivo in hkrati prf'.StlWljivo, da jt: na naslov Razgledov ulUrttIniJ:JJ pnIlo 21 novolttnih čtJlitk. Gre zil stvari, ki na ntk rntčillobl'ezujt:jo, Čt;pmv so v tdlntvestlihčasih dou/Q iz mode. KAJ pa naj bi si !t sploh {tJfimli? Kot jt: vUitli in ČIlU·t;' člove!ki da1vinium VSt:hibtjt postaja outtInjt; vodi/o v ntlctm najtnI bodočemmedstbojntnl (J/J(tvanju in pwfo\!(mju.

lsknnim čtslit1uJmbi St kljub vwnu, kJU st dogaja ~ in OIWli fIlU, talw l' $VOjtm imnIu Jwl rimOlUuredniJtva l(JhraliI l ismnim HVALA.Ljubljana, z4. januarja 1994

Bint;MLAČ

ARoU/l994 4

_____________v_e_li_ki_·pionirj!8IIIe MLAt

UfEMEWITEW TEHNItNEGA PLEZANJA

llanl D'OLFER(lm-l'l5)

43. dcl

Bilo je %godnje jutro nckcsa pozno polelnega dne1914, ko Je Hans Dll1fer s prijateljem Willljcm vonRc:dwitzelU stal Jla vrhu PredigslUhla. Sonce je pravkarvz!Jo. Bil je (renulek, ki ga nikdar ne potab~. je kakleden pomeje zaplul Dil1fer. 8eMlde eJllF:r11ltn, pre.t\odoYit, prelc$len. veličasten in k dl1l&C pOOOOne.IUIjbrl \'W., ur jib premore $icer bopli ne!Wki jezik.niso bile J'R'inje za tisto, nr 51. zgoraj na gc:benskikoilt lUni vidc~ in dotivIJala. Bilo je lako, da Sli.ob;!vzIk bttZcevilaim 4ok:l1a1Jjim pkDlski.m \1doJll ateb tako znanih in Ijublb domačib &Ora prisluhnila.&Ja$belll ....jl igkqa Yetra okoli lIkS, tol lb bi slo l.IIsloYo od neOe5a, tir so con: izJemOma priredile samoDI njiju. Bil je 10 UCDutU prebliska. treJlutek poerije.Morda knw ..,.nileV II: Haydnu iII ponotmIjeoi svct­lobi beW:4 iz MUmOYe Qr,roboe sore. Nik4lr ne bomoiM:deU. bj je la.knlr prcveq.Jod~mladep $tudeJItaarhitekIlIre, lIlIlOgo obetaVDep piaDist.l in pk7a1cJ., zaUlCrep JO te Iellaj uponbljah pmsefDlke: pleDlstiJeDij. pJeulski fenomen, klasa SIm we. zw:zda n.aplezabtem nebll Wilder Kaisclja_

DrupOc: od prijatelja dr. Paula Preussa. ki se je\l$a1C.il v prosto pluanje in aa do u(Z1U. 1. SYl:lOYne

YOjne suvcreno pripeljal v ObmOCje pelC (v) tefa­vnostneslopnje brez uporabe klinov,je Hlns DOlfer $pomočjo kflllOV in drUgih VJVlIih manevrov <lo5egeltehničllooc:eno Al in AJ,. Zadnji oceni preprOStO p<M:­lUno pomenita. da Je kline zaradi prcvi5nosli, kru~­

IjivOlul in plitvih razpok 1efio nasttlvuioz.lroma zabiti.Oba sta se sicer v prt»tem plezanju spoglel1ovala sapodnjo 'uto atopoJo (.VI). v njunih smereh naj<kmotudi takiM. dclajle, venda:r SO li brez kakdnekoli zgo­d0viIl5kevredlKl5li. za kaj v« je bilo Ireba potakati &ekakih lleset let - Ila nemnega rojata Emilia SoUederja.

Kaj \'IC S podroCja tehničnep in kl1skega prostegaplezanja ll&sp)oh naJdemo v plezalski zap~ni HlnsaOUlrerja? Ker bi bIlo fWte\uje prcckllCO in dolgo­/2sDo, se ilije vprtiajmo, s čim se Han5 DOlrer niukvarjal, tla oem ni potem doIp dc:ictktja temeljilotUO imeoovano tebniCOO pkDnje? Na krallo: tep jebilo aeclaj bolj maJO. loIj P je \x: zanimalo. PrqJcdal.dopolnil in cSodebJ je \'IC oo takI1It mane prijeme in

.nafine \. nemlti plezalni SOli ter ji liOda.I k koploosvojih IIOYOItL

zato je prav, da si deJ teh lKMl5ti OVdamo VcliU00Y0Mi, ki jih je vpeljal on. so biJe na primer izdelava~oji$C in primilivoo OClnn'lel1Sto va1OY:llnje PM:&I vnavezi, uporaba V1'lle$Aih klinov in vzporedne ~nevrvi, čemur je sledil popularni "Diillerjd sede! 1:11

spust povrvi, izvif1\2loporna tehnika plezanja vpoa:h,(z ne pMl, pa zelo qodnja uponba psilske vponke,petstopenjska tdavoosllll. lesIvica, prcXlenje v teluvrvi ler nJep izpiljen plezalski slog. Franz Nleberl fepozneje napisal,da se jev njem kot velikem ple1.a1sk.emtalentu združil temperament Tita PlaZI, stenski 'ple­salni' gibi prijalelja Georga Sixta, atletske rolte OuaHerzoga - kar ga ni mOlilo lJI klavirjem, Fiechl1ova.sposoboost iskanja in :aato~njega udejanjanja no\'OStiin posel:>no veselje oo io ozkih kaminov, ki se gaje navzel od Wernerja chaarscttmklta. Pravi užilckgaje bilo opa1DYlti. kako pleza. Tako SUI nekdanje sun·koYito plezanje stariJl mOjstrov iz Wik1er KaiSerja, kiso\'fasih s svojimi Vflllolomni stoki posnemali gams<:.zameajalielepDel in. enakomClIlO p1el3nje.: biJ je pra­VI pala 7..1 od.

KullUreDdialog med. njim in prijateljem dr. PaulomPreussom je sicz:r k Qiprej p~ti1 odpno vpnJanje(ne)uporabe telutiCGlh pripotnOdOY. pri lem pa pre.SC'JlI"b nepojmJji\oodej$tvO, daSta imela do m.ja.stlpClldiaJol, ki Di oikopr in. ttiCc:5ar izl1jut.:evaL Vsak je ponjunem imel pra\-ico do la:stnep 1lUICZlja. Ni ua uBCSOglasja. (emvc( za na6:1a ln ru1ičDc popeoe naetiko plezan? obeb oseboosti. ki sta iskali in hodilivsak s,* pot. Vsak je .rCUlIlC:ntirano vmajal prisvojem in to "svo;e' ruvijaloo meja, ki jm je omo­soeala ledanjl industriji planinske: in pk:zalske-opre­me.:l.aninU\'O. nebjkrat SUlK o lej probiematiki dol­go iD i2b'pno potpvtrjala, 10 10 potrdile udu prile,ki jib je POI ROletja pomeje, kol nr.b.k!len detektiv~ potstali ~nAr FrilZ SdJ.m.iIl. vendar nimana niu ua njllJII stupna tllr&.

uSlenje zna.Msamoenoue(anje. To se je1godiklv Botwgonovem kaminu vTolenkird1lu. Vsak od njijuje tiStikrat plez.al 5 SYOjo soplezalto. Na vrbu sla seprijazno pozdlavila. polem pa nisla rekla nobelle vetSoplezalki, to se pravi Hannc Franz in Emma Har­vitseh, sta u6:11 klepetati ler hkrati zarotnRko eakall,kaj bosta ukrenila moon partnerja. Preuss in DliUer.geDlkmena od &lave do pete, pa dve dolgi uri nistaizustila niti besedice ln mirno ~t 5 $VOjimi mislimieaka\a na HInnin ali Emmin namig za SCll1Op. Ko jedekleti neclo zemli, 51.1 Jih zdrufnoopomnili,da je easza sestop.

FllIn,; Nicberl. ki je se najbolje pozul. lI\'Slrijliko­nem5ke plu.alce. Iljibova srebnja vslell.lh ali Da vrho­viii ter JlO!OVOre po toealt v KarwcndJu in WilderKaiscrju, je Y spominih zapisal, t1a je na PrellS50Vempogrebu leta 1913 Dl1lru jobl km otrok.

AR#IJ9'H S

veliki pionirj.:.-i _Kdor se poz)obi v žilje in bitje mladep Dl11kqa,

lIIilIt) upori, da sta lljep'o iZredDO knuko tivI.~Dje

lqIolajeWJi IM SM.li: J.lISba iD gore. Prvo je lOJiI odmlldj), q. ObKden je bil 04 klavifja, za katerim je vaprtem prostonl PrdiYCl llebjml yet;~ kot je-OrmalIlO. Neluta je bil tudi zato neJIdloo boleMa$e ne kslfIajltklell je znal odiuau BcttbOVDOYO iG­nalo 'v maetinj' tako dobro, diii !il) lie ~Ili Iallkosamo Mili, 5 PUOO lahkoto se je preblj.1 skozi njenl'.lhlevui in !litri zadnji stavek.

Zaradi načetcpzdravja, ki jepo mnenjll tdravnikaua.1o Ila prve znate jClike, ga je OCe Emil DlUraskuSal spraviti na svd planinski zrak. ZatO se je dru­fWCa preselilab~c JOfIUl. In to jc bilo ZI oba "lIsodno',<Xe. ki je bil prilo1noslni plezalec. je po IreII, Uirilllahkih pJeDrijah s sinom Hansom spoznal, da je 'ce­piYo" prijelo~~mi pritatOY3Jlji. pot do popo/nepmdnvljellja je bila uma. DnlSO Uctlnje, od kateregaje pl1lVDprav ocmescl se 1\3jvct, pa je biJO $letanje ZIOOJ'tm:m Hamom F'iccln\om. Pri njem se je !lauro'Mo, br je mopter maJ, PCIie& tep pa mu je 'oCe'prvega tliIIa IelDCljilO ruIotil, kako je S 10 "prekJc­lNIMko·rdjo. Talnljcbil prvi k1iD.swk]u!ibo1e1Oia je Ud med ncdoDOCcIt&e.

P1eDJ. je ,tiri $UODe, od 23. Ivp$ta 1911 40 11.~bn 1914, to je v TOlentirdtlu. opr.il\il k svojDd!lji YlpOn:~I . lI1lrnaMJ\.'J, varialll.l. Nas.k.dIlJidan je be dotakal v \CjaD::i sUknji stupaj soeJo..tne) pleJ'Jltsltodruseino Iz Wilder Kaiserji • zQcorlOt'lSlxtom, Hansom F"JOCbUom, WiJhdmom von Redwit­um, Ottom HenJ>&Om in .hevilnimi drugimi. Iz goraje potlej u ~Iiri krvava kla izginila mladost, koc.c: inprostor pred njimi pa je brez nje postal mrtev. S frontese ni skoraj nihOe veCvrnil

za Dulferjem so osllli drobci. spomini, pritevanjlt,njegovi l.3piski, vpisna knjigi! vzpollov v rnalitnemklubu DAVi,," pismappodičnc Hanne Franz. VelikoteV' je maso" zveckli tudi v monOV.fiji FriuaSchmilta. <:epnv je ujbotjk listo it prve role: odsamep DlIIlaja v &Wilih O.u.l~).AV. ter od 5OpleW­o:vFraJml Nieberla. Luisa Trtltkuja. Georp SillII lnllje~ zam.'5etlke Halulc FrallZ.

ce III trattoStmelDO NieberIa in P pic.cdemo vsodobni Jezik dana{IIJib pkDkJ:v, ~R1O od IIm­lDePalp6tqa~ OZIroma "'WiJckklIi$cn.kep PIl­pcta~ iz kufstdna MSlcdn~Ham Dulfer je lDCd njih.wikkrtaiselfte pJcnIoe, \1lCKI.SYetiDo, nemajhen pre>­fih. ki je pollletdulIIrim pojmovanjem nemogotep,tD obilico re-ohlCiollarnih pleDlskih ftO\Ota.lij. oni.njc:coYi VJStnilti, so p sicer sp'rejcmali in postopomalMlj.li IlOvoMi v 5VO;o tehnIko. vendar previdno inpočasi. Vedno je Ireba upol!:tew.ti dej5t'iu, dl se priuvajanju in uporabi nO\lOSti, pora;ajo spopadi ruliCnihinteresov in tudi ruJičnih resnIc. TakS:ni 50 pač odnekdaj odnosi med veCino ljudi, meni Niebc:rl, ln oniniso bili nikakJttu. Izjema.

Vend.aIso p po Ukihdvch klih ~nosprejcliinpotem v~m ZW:SIO po58Cmali. 0nJp. nekoliko Sla­rej§. pa so se prek llOti sprellleoili v njepoe odbitesovnlnike, yi je krepkO i1Ke1 njiJJoo.oo ple:'alsko p0­dobo. NIlle5lrpoe upade: in iuefea.a preklcUtvlslll­rcj$.ill mojsUO'l HaQ$ ba1fer ni ra.giral, ko All PamCI muBi padIo.dabizajioli~Mcail je,da je najbo~,<:e njilKM 'dej$m." unita zdobzi. Le netajtfalSI;e

AR#ll994 6

posuvil pred a1piDislitno 5KI1jo javno vpra:bnje ZI­StraD svojq,a pot.ctja v steaab iD v isti sapi n~bZlI~ ti naj bi 51utiJo pri i!lkanja astremill odp~. Ker so lI)e&oYe iIIlCri poorik same we. je DaPOI v bli in Ilol ee>! zares pripom.nil. da bo vsak. ki Iledojema novih ldeaj, vnjc:p1b smereh naSel asueuJCodpvre. Vse do zadnjep..

l{akS:na velika pridobiteVnaj bi bila upoobl klinov,so mu hkrati oolllli in ga $~Jj. Odgoyor je zelopreprost: tim, kjer postane v steni obenem izposta­vljeno ln DeYlrno. IC Z njimi zavarujemo, WIl. kjer jepr06tO neprel?le1ljiYlh samo nekaj prevbnlb meuov,pa si z njimI pomagamo. da se prebIjemo naprej.Poudarek Je in bo verjelllo ostal na pT05tem plezanju.V Dillferjevih smereh je. ugotavila Nieberl. 99.5%prostela pleunj•• kako bi druga<:e opravil toliko5OIoponovilCV SYOjib in 111Jih najlc2jlb smeri? Po,empa tlllli OD nadaljajezvprUnji: SO bila taka OOlferjeva~ponna lkjanJa noeti&a? SO smeri. y tatCl"ih titijoklini DO'o'OdObnih plc:zakzy. itgllbile na vmIl1015tl inpnotaem pomenu'

Ker OOlfer ni maral doIpe7.nih razlag ali 7.lpYOI'OY~ tar jeimelllaO:M.erad,jc YSe~trititeniQolikokn.l prijllcljsto povabil. da se v njepilt~ebprepriCajo.da njc!:ov naein I?lelanja tli QOOljivza alpinizem. Toda ti n,epi pozivi so. tot je 10 pat Voavacli meli odh.ajajoOo JCllClId;o ple:uilxv. naletelina IJnha lI5eSL

pisalo se je kto 1911, to se pra\i prvo kto nje­govega izredno plodnega in pestrep pJeunja v kopniskali. Na Stripsenjochu se je seutanils Plazom, Preus·.som in Fiochllom. Kmalu je postal Clan ~tiriperesne

deteljif;C pionirjcv, ki so JO z italijallllle slranJ pred­stavljali Dibona in Piaz,z lvstrijsko-nem!ke pa Prell$Sin DOlfer. že: tedaj so bili prvi lrlfe zvcneta imenaalpinizma. Daoes sesliii smclno, vendar ledaJ k ni bilorMia, televizije in telefOni. in glavno veljavo na da­ljavo je imelo Imno SPOtOCiJO. Zato je bilo klubskotMjenjc bolj ruvcjeno in fu-abao. Le tu in lam, zoeb)maetno zamudo in otM1nood uredn.ikoo.oe silll­patije CIO alpinistov. pa je PriIla na plallO.ce ltab:nalIOtJCI. ali Clanek..

s Sliri leta SUlrejc(im prijatcljcr:a III soplez:a)oe:mHamom KJmmererjcm je tedaj pnif obisbl Dolo­mite. V enCtrI~hu sta prepJetala Ou&lKJdi Brenti.v bteri je bila ledaj n.ajtefjap~ smer, nalOpreletela Va;c.»etskc stoipe in se na tone. k)tila kJužne Stene Marmo1ade. PopokIne pred odhodom do­lDOV, torej istega dne, pa na prepicula .ce dve prven_stYCDi smeri.

pri drugem obisku Dolomi1ov - spet ga je mikalROMenganen. je Imel velike Idaves prevozom. Prav­zaprav ga sploh ni dobiL zato je prepeittCiI prek triin­sedemdCllel kilornelrO\l'. Ne glale na ullUjet10lit je opravilprvi pristop NI stolp Donne in prvenstveni vzpon vFalli. To je samo ena od nekaj deset napetih zgodbUslep polelja.

[)I.-aJ5elep oktobra se je s Hansom F'IedIlJom na­potil pod RaCln,Slrogo 'zasebni' teren 0111 Hermg.a­Ramba.. SIIhi podalck pmvi: prepleula SlI JOSOOprvens~1'IO smer, ki se paDU zoccno V, V+ v P'Ol­lem pW&lIju lU tehničnimi lCŽIvaml Al in Al- Drugidali PI je DoUu y kiskm vremenu preplelll k CDllDO'O'O smer nad Soajocbom. UspeMo $C:l'OOO je D.kljueil

sc4mega deceml)ra, ko je sam in med snefcnjem pre­plezal neko staro smer v PiramidenspillJ::.

Novo leto 1912 je preživel v gorab, v glavnem nasmuC.cb in se tako na neki smučariji seznanil s HanneFranz. Odtlej sta. postala nerazdrutljiva. ce so imelistari antični pesniki muze, ki so jim c1ajale nall'dib innove zamisli, potem mu je soplezaIka in pozneje za­roe:enka pomeaila VeC Irol $ilmo navdih. Bila jc i.qemna'-emu za IcdanjcČll$C. V alpinizem se je vklopila takore~ takoj: vse, kar se Je v njem dogajalo, jo je za­nimalo. pomala je vse dotedanje smeri, redno ln na­porno je trenirala v DOlferjev:i dru1bi, vedno je nalladovolj~ da se mu pridruži v k tako težkih inu.htevnih smereh. Morda eno, dveh ni zmogla in se jev njih potem tudi sam. spuSli1a pod sIeno. Brn lellCŽlIe in lepe mladenke, • s lem se je strinjal tudiIjudomnnetHerrog -nebl DiUrer nikdarpostalto, karje. Ko je moral na fronlo. se je <IobrovoljDO prijavila zabolniČ3rko in je bila Ile<; l3s za (roDtno črto bolj alimanj v njegovi neposredni bližini. Prva je zvedela zanjego'iQ nagično smrt. S posebnim dOVOljenjem ge­neTIlUtablI se je podala do frontnih rovov, ga. medmnvirni t(MImi poiskala in l\'leklll v bolj all manjvarno zaledje. ~Ul Emila je obvestila o smrti nJe­govega sina edinca, nato pa poskrbela za prevoz sfronte in ča: kak lwen la pogreb v MUnchnu. Napisalaje fe kratck biograrski ~llInek v ~pomin na svojega.ZlIrOC.enca,50plezalca in prijatelj., nakar je tako rekoč

izpnil•. za njo se je izgubila vsaklt sled. Poznej.b.poizvedovanja in iskanja so povedala, da je odšla naOgrsko, tam ~ naj bi seomofila z nekim konjeniškimoneiJjem. Menda je umrla v petindevetdesetem !etustarosti, torej pred nekaj leti.

Ma.k:e si ~ oglejmo OOlferjevo plezalno kronikoleta 1913. Veliko je plezal vdrufbi Hanne Franl.. Han·sa Klmmerejll, Wernerja Schaal'$Chmidta, Franu Nie­berta, l-{annes.l Schneiderja in 06eUt Emila Dll1ferja.

V zasnefenih Dolomitih je preplUlI meseca marcatri smeri: Punta della Fessura,Cima de Lausa in Fehr·mannovov stOlpu Stabeler (op.: Vajoleti). Vse !C5merije plezal sam in imel opravka z rimskimi razmerami.DO VSIOpa je pri!el na smučeh.

"Dolomitski hU<llč"Tita Piaz je z velikim zanimali.'jem in občudovanjem spremljalnjegovevzpone. Svojeveliko spoStovanje in naklonjenosI mu je IzraZi( tako,da ga je "priznal" za svojep najbolj~ga prijatelja.Njegov novopeCeni prijatelj Hans DQlfer je kmaluopravil prvoponovitev razvpilega Piazorovega bminav Totenkirchlu: 10. maja z dr. Braindlom, potem pa.teenkrat s HaDne Franz in Hansom K.tmmerjem. TitaPial, ki ga je pozneje srečal, vsaj tako je mogoče pre­brati v njegovi knligi, mu Je iskreno restital ln vesresnoben rekel: "če sem se namučil jaz, si se tudi tLZdaj mi ne trdi, da 10 ni res, ker te VlIbim na pijačo.

Kadar plezamo, in to se pogoslO dogaja, plezamo.Kadar pijemo, in 10 se poredko dogaja, pijemo. Ker tJne pijd,JlZ pa ne videm pipicc, ti meni pla~ pijato,jaz pa tebi zavojček tobllka.' • "Tita", mu je mendaodgovoril Dillfer, "jaz pla.:'3m pijaCO za oba, labak lASein samo za uetjlno tvojih neposrednib besed.'

veliki pionirjiLeto 1913, v katerem je Dil1fcr ~gel svoj pit­

zalski zenit, je leto dolomitskih vzponov: CamranilSocronl, Oran Cront. 5eJItenski Dolomiti, Mala tina,Velika Cina, Punla di Fridll, Torre dcl Diavolo, Puntadi Val Popena alta in k in še.

Najbolj tvegana tura sel.oDe: lnevisna pot mcdAei5chbankom in Cbrbtaturmom. Lotil se je je sam.Prvil slabo vreme, drugi~ pa skrajne tetave so ga pri­silile, da jo je prep:lez.al podveh predhodnih poskusih,da5iuYllo je gornji dcl ostalltornpromili v sili. Direklniizhod so naredili kle veliki zanamd s Hiasom Re.bitsChern na čelu. Mnogo let pozneje si nihče ni znalrazložiti, kako jev nekiskrajno težki previsni in spo17.kipoči zabil klin obračk.ar, da se je potem v skrajnonevami igri raYllotefja prijel unj in ~j mak! za·varoval. Vedno molčeCi R:ebllSClt naj bi taknt glasnozavpil: "Bravo mlfa· vsa tast til"

Zadnje leto njegovega plezalskega udejstvovanjamu prinese še nekaj velikih uspehov: <!vojni U v To­tenkirehlu in vzpon po najdalj~i steni Kaiscrjeve sku­pine, Kleinen Hall. 4. julija se s Hannc Franz napIlIi vR~ngarteJI na obilikk tamkajšnjim stenam in OSkrbni·ku Vajoletske koCe, Titu Piazu. Prisrčno snidenje, kiga tal Piaz v SVOji knjigi A lU per tu con le crode niopisal, nekoliko pokvarijo zimske razmere IIstenall.

18. julija se spoprime s starim problemom: ju'.nosreno Kesselkogla. V njej 51a si '.c JI<lkJmiJa robe An.gelo Dihuna in Tita PiaI. Dillfer pOSkusi s HanneFranz. za prvi razle!aj porabi dve uri. V drugem, podveliko p'revisno zajeda Hanne glasno prizna, da lejplezariJi, v kaleri se nenehno visi na rokah, ni kos.Razvdet3 se, ona. se SpU5ti k vzno~ju stene. 011 panadaljUje sam. Nekje na polovici stene odneJta. Sam innenavezan spleza vse liste tetavne predele v velikil.ajedi te enkrat nawdol.

l. avgll$la v~ R:egensburger Izve DiiUer za VM:.

splo!no mobilizacijo. Takrat s Hanne Franl, FranromB.arthom in Alfredom Wolfom prepleza ~svoj zadnjiprvenstveni vzpon v južni Sieni Odla da Cicles.

ln potem te Prediptuhl, Totenkirche1, Totenkir·cJtel, Totenkircttel in še :wlnjič, 11. septembra 1914TOlenkircbel.

15. junij 1915 pd Arrasu, na najbolj krvavem b0­jišču ~uodne fronte, Srapnel od granale smrtno ranitriindvajseOetne8'l Hansa Dtllferja.

Parafrazirajmo neko misel iz pisma,.ki ga je HanncFranz napisala oletu Emilu Diil(erju; 'Nekega dnc, kiti ga neljudje vsilijo,jepr~rnemladosti konec. Neod·visno od lega, kar se je Zgodilo, je imela na!a mladostpravico do lastnih izk~j, spontanega ve:selja in ra·dosti, s katerimi se je venomer podajala v SleDe. Temulepemu dofivetju smo nekoc<lajali veliki pomen. Kjer·koli se ~tlej uzremo v gore, v nMih srcih l.ativijospomint. Zadnje pismo, ki Valil ga je Dapi5a1 sin yfront nem rovu, s:e enkrat potrjuje vse to, kar sem Vamv tolažbo nap'isala."

oče Emil se je !elO dni po sinovi smrti smrtnoponesrečilv gorah, mami Luisi pa se je omračil um inJe umrla leta 1923.

AR441J994 7

v • .v vnase pnzonsceMlroSTE8E

PLEŠEM Z VOLKOVI IN RAZMlŠWAM o EGOIZMU

K pisl.nJIl me ~ I~I l,M)dnik Matjah Wi­,eleja P1ckm ~"",lkoYl v prejlnji ~levilkiA1pinisti6\illrazgledov. Matjabl cenim kot odliencg:a alpinista, do­brega natelnika AO-Ja, s:e .dasti p.3' sem bli zadovoljen,to sem sliki, ela Je prevzel kmillO KA. Menim, da je!USa a1pitlisuma in plen1ska orpniDcija res ponc­bowla DOYO YOdsrvo, 11lOYUrti motmi, lIOVimi pogk4iiD idejamI, PfClMem pa 1 YOI~ plesati z YOlkovi.

Moram PI. reei, da mc je krepko PfCSCDeliI Ma­tjaiev prislop, Otpr.rv sem, kO sem Banek se cnkntprebn.l. ~revidd, da je Milja! zapisal tomo ti5lo tarse v lIaSCm alpinizmu ~pja ili kar je pripeljalo~krize orpniDcije. Vse tne. da je te 05D0YnI nara­vnaDOU nakp zdrufelIja zgdena iD \'odi v wno­1Inil:e1ljc.

Ce])rav IC imam u za\-ednep SIoYcnc:a, morampriznati, da smo kar "težak" narod V SVOji majhnostiZlUImo le rodko urcs stopili skupaj. Po srcu smo boljvrtičbrjl,kot pa tvom piramid. lnwno sicer posame­znike. KI Jim uspe zgradili tudi zelo lepe sloDOkoSCenestolpe, polne AI'll<MeCno!II, zelo težko pa i2spomJnlimrsum tiste., kilO ZlUIligradili~toYt in povezovatiposaJlll':lllC~ v Je Iep!i ibUS~ pad. V nasIC PreVeC jive lc:kmo\'alDOSli. OoUnjl105li ImOizpopolnili ItlI»nko tehniko pk:zanja drugim 1lII1lrbc:t,da dotdrmo D1lk. Naj SOfiCldIl ltra'Ya C:rtlIe, MllM) damam jaz lePO nvioo.. Ni ~no.clIlW \Ukdao pitajOZ afen.mi.

~ ","'_ pn..~11O ofstlb... RDIen.. .UJ drulbl

VU! Z80dovina n~ga alpinivna je zgodovina pre­pirov za prvenslVO. Malokral se govori, vendar \lS1vemo, kako so.se mod seboj, tudi ne prevec vitdko.prepirali poumeui ugledni alpinJ:sti rWe kralke alpi­nisutne ZlOllovi.De. Tekm0V1l111OS1 je lahko korisIna,5Ij \'Odi k bolj!lm u.spebom. Slabo pa je, oe amopadati tud.i nizki iII celo nedovoljeni udarci. oe se "seskupaj sprevrtev~. 2aI Iahto alpiJlDti VIdtIldill rodov povedo tudi 1atSnC qodbe. Vc:dDo je bik)rivals1YO l1IeId poAnxml.,i ocbeki, clInc: p«lrUno oIobJpauiotimtilt in razdeljevanju interesailt podl"OČij

vDaSlIl stell&h. spomini aa te prepire 10se ~!ivi,takoda se Binc: Mia/! ne: !c.li obfavili !e zbfaDill poclIt­kov o vd.lla'h pionirjill nalep Ilpinimta.

Pravvsi rodovi JWep alpini7.ma lodi POlDljo rc­DCracijslr.e spore. Mladi so s sYOjimi uspehi iII deJl­vrtOIltjo vedno prc:rasli slareke. ZlOelo se je !e v Olsih,ko so prvi drzne1i zafli v gore. :te lO. da so si upali vtisti skrivnostni divji svel preplldov ln nadnarnvnib sil,jih je dvipalo nad navadne smrtnike:. Kasneje sozablesteli listi, Id so se na vrb<Jol.'e podlIi brc.z ~matib\'Odnill:OY in 1IOIaC:ev, korak !Ulprcj so DarediJi "OIM.jal­ej" SWl.. VII ~zDlmo zgodbo o IIpon1 SIr.aJaSev. Pre­sep 10 jih usti, ki so se se bolj slIlClo spopodlvali sVI+ illldw"kD, prini pa 10 tudi tistI. ki so tef.lvnouprelnUllili pid Jeste tc:taVllOSUlC stopnje iD nalo pJe..ZaICi. Zdaj od tistil&, ki plezajO Bljtef.lvnejk stvari,1181mo, clIt tO neaj, OC:sIr dru" spk>h DC morejoru.umeti aavadnillli smnniki se Ili mosooe yet

&4411994 8

pop.'&ljall, uj dotivljajo. to lJezajo X +, in kaj~ jetreba dati, da 10 oofivi!. Res e 10 nekaj povsem no­vega, pa vendar spominja na te videno in tudi IMno.A1piJtiztm je pač deJavD05I, ki jo opravljamo ni mcJahsvojih in tloYdldh zmogljivosli P.A ludi znanep. Tudiplemtjev tlOtlutevinaslih ropIlIh, skonopljeno vl'\'jo,za katero Dbi nikoli vodel, ali bo vzdJ1.ala lU ne, tuprevi5e Vltda'll105tne stopnje. je Ytri popalo ClCDJalbeualina.

Zdaj Imo bolj puneuri. VeC vemo, il vedno je bilDCkdo, ki je IOSt\'If opravil~ pa OCprav ..m zase..lu z &OloYO'ljO lallka tTdirno, da bo nekdo prese,elDak. le lako sknjae in velileutne !'IcJ<ef.ke.

Nedvomno je cm, cli vrh01l5ko pleunje zahlevaogromno trelllnp, priprav ut etlerzije. Povsem prav bibilo, da bi bili tisti, Id tre.ulno spadajo v vrh lll$epalpinizma in pJc:zaIsMl delefni dro1.bene iJt organi­zacijske podpore in jim ne bi bilo treba praskatI zadenarfc:m in mOledovati pri spolIZOrjih za podporo prinjlbovib podvigih.

To bi lallJco opravili tisti, ti jim ni toliko do do­selan? vrlllln!kih rezultatov, predvsem pa starejlI, ki10 be doseJli svoj vrhuoec.

1.aI je Je redko rl:$, da ~ kOt je zapisal MJljl!,swejli alpinisli. ki se jim Izpolni~ najYc(!je Ikriletelje. oziroma tivtjeDjski cljl, poDOSni na swje delouma.knejO ul prepustijo prtllltOf mlajlim. pri I1pinWnnje te lako, kot je zapisl1lUlJi NejC ZlpIot1tik, da kostopimo III \Th prcpk.zue ao:rc. 7.apedamo lednlao,k~ in za1It~sleno..z.t, kosem bil pripravnik,lem vetJr.ral ,1~1 rek, da je poroki sIOn za alpin..ista.te nltančneje pogJcdamo J'<!: spiskib aktivnih alpinI­stov, tO v veliki meri drži. Drugi se umajnejo, kerzačutijo, da jih Je cas prehitel ali pa, ko jim na lak alidrupten Illčin povedo, da so cokla razvoja. Na prsteIaltko prdtcjulO tisle, Id Vllrajajo k naprej in skllbjnnesdllmo poriskali voz rWep alpinizma mapre;. CC­prav~$ Slrartlmllj!ih ve&nt s!ilali OCilke lUI11jihOl>raaa,je le trebi. pnmati,da bi bli iW alpill.i2l:lD prta;jremejU,~ tell p.rtftill s1ndoY" CIC bi bilo.

Prepričan sem, da bi bila .lpinG(~orpnizadjaUidi m.noso uO:nkovitc:jb., oe bi tJtall v $\Ujm vrstabzadrfati~ aekdlnjih I1piuistoY. Veljalo naj bi, da jenaziv alpinist dolmnezt, pa ve.aar malSikat alpinistzdaj le srame!1jr.o iii skromJlo primi, cli je vt!asill tudimalo platI. Dosefti mladib so POK laki, cli je bolježiveti v spominih in se ne izpOlUlvljlti omaIovateva­nju. zagotovo pa -.uk, kije kdaj dosegel Da7Jv alpini­sta, oslaJte alpInisI k naprej,~ ne druga~vsaj v srcu.To pa je velik kapilal, ki ga ne znamo i:tkoristiti. Ple:­zanje Icrepi volJ:o, uči IjLtdi umoodrekanta in ludi eo­Slavljan}a drznili dljeY. zato ni Mno, da IC zdaj velikonetdanJih IIp'inlslOY ili ug.lednill dndbenih polotajib.Med DCkdanJlnIi alpinisti je precej dolt1orjeY VIInOIt1.pravnikov, arttlttktov, u.mc:tnikov, direktorjev. t.ISPCC­nih DllCbmkov _ celo \/KJI krivib noYi.IlIrjev. V nJi­bOYi.b pY1lb spomini ili lepa dotive1ja, ko so se sepodajali v .\lene, ~ ni zbledel. te bi jih mali ipCtpritegniti v Z\'e1tI, bi na orpniDCijskem podt~u La­hkoveliko prispevali. Imajo imellI, uA'ed,ZV'UJe, SO !ul

.., . ..., ..,____________---=D::.:3::.:Sc.=...eprlZorrscepoJo&jih in Ic 50 alpiniSti ce ..1 mlad. "neula.nmulec" prosjaei za neko od odprav. Iri jih pripnv1J.ajoicujrulimej!a potepuna dMM. res ne bo dobil Ile_ toliko deaarja, pa alj trdi, da gre za Ic bitovrb.ulI:Ski podYig. saj ljudje !le lW premak) poznajoalpi.nium.

Orupe.e je, kadar direktor D\Tti Uevi!.ko pri dru­FJll direktofju. To 50 mali kP;J vn<M.ili SDluOuji patudi pri GRS le orpnizacijsko obnese, cia Imajo tam"'*IOCSIOludi~ O teb orpniDci/Skih rDObIO­SlU " llpiaillieal orpnizac:iji skonj al bik) runU­Ojuj. Saj Ili treba, da~.zadrfimo kolkrea~smemkruvoja IWep aJpinixma. O prcdllOUnilI a1jlbu'puijo liIli, ti 50"~ \IJhu, IW'C.jli palatito lUlRdijo lUnibj naorpnltacijlkcra pocltOCju.prt vzlOii, obwdt:anJu javtlO5ti, propapranju alpini­StiCne4ejlvnosti, zIIirlJljuuedslev, pri opremi... Mar­sikdo bo bj naredil za alpini7A!m, U bi mu prilaavaJi,da je" M;ljem wu netlJ veljal, da jek: llpini$1 in daje korislen la 'nW stvar', V večini i! tudi Ic tolikopustolO'llke 1jlice, da bi t veseljem prifli na kak Illbor,kjer bi se spet srečali t nekdanjimi pri~lelji, obujalispomine. plezali po grapah ali grebenih, all pa \IS.lIjdelali pristope navrhove. V alpinisliČIlI organiZllciji pao lem Ic nISmo rumWJali. Precej bolj drl;;, kot jeupisal Malja!, da SntO alpiniMi individualisti in da tudikasneje, ko na primer nismo~ na vrhuDCU, nada­ljnjemo"'" po svoji poli.

V rWi orpnil<Jdji je res 't'SC prcvetml prulo ootep, da je obieajen indi\-idualist, te mu je uspek) pre­Stopili meje povpretllosli, pastal qoisI. Ni čudIlO, dale prt nas pojavljajo ZYC:7AiC. ki momo a&lrijo. \'endarosamljeno. Matja! je napisal prlvi obru.ec~vrltUII:Sk:l1t a1piD.iswv pri nas in pnv YC:Se11e1l\, da ICiqubtllill i:l:skMJja lujk s pojaSnilom cJOisl. Mislim,da uOcI.ll1k KA lICsmcpomlli izraza tJOist,e,mem,er;ooenlrUicm _ Prepričali sem tudl, da marsikdo pre­neha ddovati pnvzaradi etpisfov. EJooentritni ljudjepnvzaprav ne fabijo prijateljev, saj 10 sami sebi zad0.­sti. SO najboJji:i. Pri njib se YSe l'KDe in tooOa. če sepo lUotJjutjU pojavi kdo, ki ~ pribJimo enako dober,kouo oni,p je treba pomazau 1: blaIOm in potisnili v

&1OOino. Pojavi se tonniktna situacija, ki naj bib Ii­balo ranooja, bl pa je le stopicallje na mt:5IU ali edonuadov.anJe. Sij tekmeca De tebnujeO v tem, kdo boboljepleDl,ampak t40 bo top boljeoDCllJOSOfiL zatate zo.udnikc je res ujboljk, da se vsak zapre ,,~51etkni stolp in OPfCZI a wftQ\.i., bhto edo tnli polem, veadar tu liii na ltJegovi slr1.D..i.

zame volll:ovi niso slabe tivI1i, edo rad jih imam.SO intdigetltDC, vz:drtIjiW: in biue 1iva1i, Ili" u:upininatencjo 5ItIh " bli edo tip ali Ievv.. SO k)jalni,$pOSlUjejo JlIItud.i lIU in sposobflolt.lem1j~in naJpamelncjfi so vodje ttopa. Poznajo tudi stare,samotne volkoYe, ki pa $o laUko močni in dobri. dalahko !ivijo sami, • YIClCIlO le tudi volkovi samoWjiOtaSDO pridru.tJjo krdel.. am adoYoljijo svoje p0­trebe po drutb!, skupaj tdro!imi volll:O\1 lulijov IUDO

io oo tem sPJ'tujejo pravita 5kt.1PllOSti. Z veseljem bl!IC zapal" ples z volkovi, Ic 7Ja5li če bi vedel, da semtoliko pameten in l'OOCan. da bi drtaI njihov tempo.Mop bi se celo pokorili rncJem.u ritmu.

Ni treba gradllIokopov. kopati obrambnih jarkoYin se zaklepali v svoje vrličke. Treba je povezovatiindividuali5te, Jih učili skupne poti ln prisluhnili 1.8­vijanJII drutbe okrog rta$. Izkori5titi moramo najboljuporabile lastnosti Individualistov injim dati mo'.nostizpolnjevali njihO\'C Inlerese. Tudi mi moramo zatulitldružno z našim okolje:m, biti pa moramo bolje or­pniziranl, pametnej51 ln motnej~i pa nas ne bo strahplesa volkov. od drufbc: bomo dobili toliko, II:olilwrbomo 1J\JI1I prklobil~ pr«lV!oem pa toliko, kolikor bo­modali.

lDdividuaJlsli, ti se mvijaja v egoIste, naj U5U1nejona tvOjih OIoctih. Njim je njibov jaz zadosti. Meai ~najlcp$i spomini lUO a1pWstiene dai ouali ~"CZI4i sspomini na prijaldje, lOPklalCC: in vesda 00tivetja, kismo jih pretNljall skupaj. Ko sem rumKljal, ukajbodim pleZllt, sem " doffClll spisku VllOkOY YCdnOn.Utc1, da tudi mradi dtu!be. UItm mimo aUdim, da:lQ:Il tIiIjboljk prijatelje dobil rI~"DO pri plezanju. Pre­pri&.D. lem, da mi bo pri lem maBitdo pritrdil ce paJe bilo vse to taradi epzm.. mi je lal

r Kdo' tufi Z ""ko" "' "", koj je to pasje ti,ljeuje.

Kr/elo

AR #/J99-f 9

!!!pinizemMarbPRF7D J

KAM GREŠ, ALPINI5r.KalIt Jda 1"1

po petih dod. pocilD., IIIfllil:enp td.UDja. pre­"'Manja opreme in teSlKlbnep rumiaj.nja o ~Il,se qodaj !junaj zDarnijanom io Tolldolll, ki namapomagata \(M)l"jtl opremo. odpnwtva do ~topav SInU.Ure De vumem ~ seboj, da mi ne bo treba ugl)lavljallhilrOl5ti minevanja au. Na ZI~lku smeri se napijeva111 oblefiva z 'W opremo. Sprva se ml zdi nemogoOepleuti s tako težkim nahrblnlkom. Poprvih metrih paU; začnem. uma!l vnpenjanju.

Kmalu se lOOf1,\'ll navezati. Splezam prek navp~­

nega ledenep jezita, polepem za seboj nabrbulik,nala pa VlIrujem ARd~. Hitro r,-idedo mene. Odlil!..nose pOCIitim. N.:dednji randal je AndrejeY. Ca.ta galriOc:5el metrOY mnJlh skal. Uredim Ji stoji$Oe la PYU1Ijem. že pustop il. snep 'i SbJe je p\"IVII posla­Nka. And.rej • tdrio pripnsta do pne 1115", la ta­tero ubije Idin in Nl.J.fIle dueze..

"po POlZh boSkJ hilreje,·si .IIlis!iJD, I kJna!ll opazimwojoJ7llOlO- "ADdrej. plezaj! Plezaj, h1»diea! zebe mekotcipu!'

Sl.opicam na lTICIIU, minute pa se \lie6cjo V De­-,,,."'-se pel JnetIlW; drge1.je utulim in bmIam M:ljemiselno MIganje.

"VatIljem!" odme\lI naokrog. To je balzam za moja

""".Med pripravljanjem na nadaljevanje mc:oplazlson·ce. Sonce! Najraje bl zavriskal, ameAndrej fe vJc::te Il:sebi. Derez ne snamem, TIl: nad SlojiM.em me postaneuam.4asem vmislill prisaajal Andreja. N~vet me ne:(tt)e. 7..Ito .se ~irina misli PO\'Cl1 RazlefaJ je letak.Nallrbl.a.ik tudL Andrej m{ ll'IOfII vetkr.1 pomapti zvr.;o. Sopilwa podtem nerod.nep nahrblllika, ki meaeu.proIino v!ede DaVtdOI. Do Andreja priprl$kam avsem sJlO'l:OVIajem. popolnoma preznojen. za I'Ilj­ttJ;ii randsj v smeri 5..... pm3bib yet kol: tri ure.

NaskdnJi rutWl' je bil5pet '1DOj·.SpetKIn..-alma stojik'!e poteJDit lehk 1lI1ubtnik, br JQC je odvsep le ujbolj u.t1'\ljl1o. ~j je hitro prikt oomene ia PCeQ.I DI SM:I.nO gedo. RalYel.a'" $VI se inVIekIIi w.ak svojo vrv ti u.bo.

Prebodi po gc:4i to bili prt5enetljivO dobri, eepravnaju. je na koncu pritakalnnn)eden f.leb ln drobljMprcUka na 5b1lnat raz. za robom sva se II$tavila iIIoblekla vvil.inska ob1atib. Ju sem ku.haJ. Andrej pa jepripravljal opremo.~ma se je pooblačilO in pri­čckl snetiti, Vellno glasneje sva razmiJIj:l.la o bl.....ltl1.eepravsva sprva načrtovala t udi nOOlO plezanje, Grme­nJe in bliskanje. kalu1no v leh pre4elilt ni obiaJno.naju je kmalu preprialo! Na kamnitem grebenčku s....00180 premetava1a kamne vseh velikosti in oblik, pr~den SV3lallko1;il silo postavila $0101. Nenadejan bi....ks.... lzltomtila za izdaUl(l pripraVljanje lekoCine. Po­pla 5''lI brezyoJjoo sepla i:dotora po sneJ.

Zjultlj naju iz SOlon 1;Vlbi kJe5Otl(:t,. Pospravi....l\Ierit.eJXI pJallto.~is.nq je razmere vstemk pmlatUl, yj je p . ludi 51nne in padkc sbIDeplo$6e. po lJc:bt:Du oegc.Zlto seSPlllilM navzbodno5tn.D.. Menjaje PZMl sne, irt iSt:eVll boljk: prehode.

AR#Il994 10

JI. DEL

DebeJeISa vrv se Dama lili ptVefh POk>tiYa jo VSDe&-Andrej prevzame ",oostvo in se Zlpn!i v sume

p1o.(te, usule 1ck»bokim SDeJOrn. Nebj ta.Ltt netatorine vbfe&, dereze n:najo. z rokama pa sari po sipkemsnelu io iI&opot'e. Stojim ob nnn! pod njim in nemoopazujem njegovo poIZli'- Naenkrat dereg zMkTip­ljejo, Andrej zdr~j po skalah malo navzdol in pre­plas:eno izda"';: 'Padel bom!"

"Ne bo&,' mu zatrdim in Ja z roko potisnem bol; vsneg. l.asoplo si r:iUle trdDeF opore. nato pa J<lZza~m rinili bol proli kvi in od tam dt$oo prekskalnet:llpare.~ varujew., IIbi nami dobro delo. Sne!je premeh.at, skale pa zasu.1e z lijem. NclaLko se pre­.kopljeva v bolj "po~II' SYeL Brez obbILk.a za ra­VIIO(etje tIlbIj nebi nit opravila. Kookie derez najdejodrobne open Da plo&lS, otel oepma za atiki.... v maj­Ime razpoke lIlId .seboj. Kar nebj ew. Iato ba1an­linva, predea uspeva prili Da ru, Id se kmalu. poloti.po njem bitro inwmo napredlljeva 'VSe oo -očiVztn­jno~ prostor ti bivak. V tNi Dt:JČi klc odkrijevas snegom prekrilO rupoko. Spvsllm se vojo ia usa­10'im,d.a bo n. trhltm "dnu' m01.JIO postavilUotar. Vu'-ctje pride too! Andrej. Precej 4olgo s oepinl iz­meniCno topljeva po trdem snegu kot d.... kl\lpa. b­silo poslaviva !otor, rlezeva va.nj. kuhavl in sladko~,,",.

,

Zju.lraj pospraviYa SOtor. Dato pa neje'.Qljno spIe­ZI'.'l li udobntp DYC:tjL Veter. ki piha z VlO mofjo.VZlrajno odnaSa mo;o \'0110 do plezanja. Nekako seprivl~ do skal pod uebenom. TIk ob skalah sipo~m zavelje. Andrej pa se vzpne DiI sam rllL Kmalust vrne.

'Naprej r.: mu ne bo "o! Pre~ je opasti, velerpa orkanski. Kaj misl~?'

"Sestopiva oo trojke!" si mislim. a ne ,.mm. Zi­momljam le: ·SpUSII\'l .se na plato in tam PO~M

prebod."A.ndrejse ta\loj5trinja iD predlaga prdlod. ki sva P.

opuovaJa te iz baze. t.eprav se je melli zdel prevetoddaljelL RazOCarano sestopa...... Pri prvi rupokJ ZIDiI­

njW:lt pritisk v~u. Andrej pa pobepe naprej.Rinem R njim. a mi tte1talto nt ere. Raz.mii1jam ordilDem teSloptL Prede. skrajno DeJOdoo splezampttto tnJtte poti, IC odlotim!

______________=alpinizem"Dohitel bom Andreja in mu predlagal umik do

tabora Iri. od tam lahko sulOpiva ali pa nadaljujevapo gredi,"

V o1.cbniku naju za.~ipajo oblaki suhega snega indtujJa moje podivjane misli. Trudim se na \ISO moč,

paYCČUjem ~Ievilo korakov vseriji, a Andreja ujamem~le sredi ozebika.

"Nekam poa.si nama gre!" me Jjube1.f1i\lll spodbudi.Hvala, Andrej! Predvsem za novo upanje. Na svoj

predlog nena40ma pozabim, tepravk ne preneham znel:lctimivp~njl hraniti črva y:;ehi. Torej se je grizelludi OD, veno:br je pameltlQ pobegnil naprej in se pustildohitcli Cele, ko so se dYOmi malo polCgli. S tem Jeelegantno rclil psihično najtežji del vzpona. če bihodil ~m. bi zagolOVO pobegnil kar do trojke, lako pame je Andrej izJruSeno potegnil za sabo. Spusti menaprej. Takoj mi je latje. Nič vet mi ni treba krvilinekoga pred sabo. Spleza\18 prei skalnega skoka inpridtva na vesine pod razom. Med iskanjem prostoraza bivak opanva, da prek p~nega oslenja ob razuvodi ozka, strm.a greda: čLldovitp'rchod.v katerega semzares verjel kle, kosva naslednji dan z1e.z1a prek njega..Med dvema velikima slUll.ama si za silo urediva bivakin sepotarobnenl sončnemzahodu zrincva v~lOrtek,kjer kuhaw pozno v noc.

Vso ncX! se zbujam in obračam, le zala, da na ro­batem kamenju pod $aba pre.'ltcvam kO!.tL V!eljnempričakovanjujUlra.'iC konfno namestim tako,da me oič

neluli. A k naslednji trenutek začneAntIrej ropotatipoootoru. Rollja s posodo in me pri~nja. Skoraj Jemk pozabiJ, kje in kako visoko sva. Najraje bi se Obrnilin dremal naprej. Kar nekaj samoprepri6evanja jc po­lrebno, predno se: skobacam iz tople spalne vrete vobjem ravnoduhega mraza, ki mi fe zdaj gr07j, da mibo odgriznil OIcple prste na nogah. Masiram jih, a nepo~",

"Bo lie bolje: si mislim, cingljanje vponk in klinovpa me dokončno zdntmi.

Pospntviva ootor in se odmajeva proti re.'lilni gredi.Andreju potožim, da ne rotim prstoV na nogah. Pred­laga, naj se preobujcva v svek IIOgavtce in vi~inske

vlolke. Use4eva se na IcruSljim polico in začne sesltrajoozoplllobred preobuvanja. V pekleD!lkern mra·zu masiram prste na nogah in Jih makm z mastjo zapospe!itev tM'ICga obtoka. Kmalu se naveličam,zatonadaljejuva z vzponom po gredi. Prsle sem ponovnozačutilkle po prihodu v bazo.

Prehodi, ki so od dalet izgledali zahtevni, $El izka­žejo za snCŽltevesine pod zgornjim delom Kana. Levood naju opaziva nekaj koncev starih ruskih vrvi. Ne­prestallQ migam s prsli, a jilt nikakor ne morem obudiliv čutno stanje, zatO predlagam Andreju, da k predntzom poiUeva čim bolj~i proslar za bivak. Kmalu seodločivaza udobno vdolbino ob velikem balvanu. Pro­slOr hitro poravnava in sespraviV3 v:mvetjdotora, kjernaCrtujeva vse potrebno za naslodnji dan, ko bova()djla proti vrbu.

Z zadnjimi hlapi plina si pripraviw nekaj kislegaDapitka, saj nama je sladkorja že zmanjkalo. Prisilimse, ~:g;~m ogabno tekcX!ino. Nekaj kratkih polirkovme utrudi, zatose uležem. V", zaulila tekočina

v hipu bruhne nazaj v usta, ki jih pokrijern z rokami, ase med prsti vse poccdi po spaini vreti. Glavo porinemskozi odprtino ob vhodu in se krčevilO napenjam. V

nekaj sunkih sepopolnoma izpra7.nim. VSotorusmcdi.Spaina vreča je pokozlana, Andrej pa me zaskrbljenotolaži, da vsakemu kdaj kaj uide. Smrad $El polcže, kosluZil$ta tekočina zocvirki zmn.ne, miiJva pa se mraj­no si1iva v nedosegljiv spanec.

Noč,polna vere v jutrišnji dan, "hitro' mine. ZJutrajse dobro počutim. Odločiva se, da how Sotor 1. vsoO<t\Icčno opremo pustila tukaj in se ponj vrnila obvrnitvi z vrha. Presenetljivo hilro priple7.aV3 na ra~"

Nadaljevanje po njem je preve( zahlevn(l, ~.ato se 01110­čiva 7.a V7.hodno stran, ki se l.e koplje V30ncu. Na razusi vsnegu uredim SIOj~ in varujem Amlrcja, ki prekopasti zagazi v plazovito pobočje. Ko nevarnost "mi­ne',odidem za njim. V gniJem snegu se Andreju udirado kolen.

Sonce pripeka! Žge! Nelllansku nama je vroče,čeprav 5V1I lie visoko prek 8000 metrov! Pomislim naSl'3ura.....ld bi zdajle jemo stresalltJctvice in jih zahelil z:

•••• !>YaSa, peč bcWka!"Res Misa!"Paglilt men, pa spet men, ... pa sam men: v mislih

dodam in nadaljujem po strmi gazi za Andrejem. Na­pntvi nekaj kontkov, nato pa Slavo potisne v sneg. priprvih skalah me počaka. RUJežaj prek skal wruJeva,bolj za psiho kot zares, nato pa Andrej pohili naprej.Plezam za njim in se ukvarjam z mislijo na tanko vrv,ki je nisV3 rCino potrebovala vse od prvega dne. Hi.poma mi postane prele1.Ii:I.. Pogledam za Andrejem, kije izginil nekam za rob, nala pa pololim zvito vrv naskalim polico. Kodohitim Andreja,se poSleno7aCudi,da sva te: hre1. vrvi.

"Saj je tako ali lako ne bova več rabila!" mu ret"i:m,on pa se le kislo nasmehne. Pomiri se, ko naletiva nakonce starih ruskih vrvi v prclnicah pod v~nim sne·liUcm, kjer 1.aključiw prvenstveno smer.

Na sndni gredi AntIrej opazi, da je nekje izguhilcepin. Oprezavaza njim in ga kmaluodtrijeva, kaldnihIrideset metrov pod nama. Poda mi konex: stare rlllikevrvi, ki jo je odrezal pri skalah, in'mi sveluje, najpreplezall'l zajeda nad nama in pritrdim vtV. Snamemrokavice in brezbrifno zaplezam v skale, Andrej pasestopi do cepina,

Prsti mi otrdijo. MJZ!ičnograbim in stopam na vse,kar vidim. zasoplo se privlečem na pomol, na koncuzajede. Andrej mi tuli, naj ga wrujem, jaz pa diham,kot bi hOtel vsrkati ves kisik, kar ga je. Zebe mev prste,zala si hitro nataknem rokavice, nato pa počasi va­rujem Andreja in mu na težjih mestih z močnej~imi

potegi pomagam. Tudi Andrej lovi sapo, jaz pa poIzpostavljenih prečnicah pridem pod navpičnozajeda.Z vrha visi stant, !iCCfrana ruska vtV. Bo vzdržala?Potegnem jo k sebi! Drži! Klub temu kOl'3jžno la­plezam v zajeda,vrv pa drt.im le 7.eno roko. Zdete7.amipraskam poskali. Pozabim,da mor-drn močnejetlillati.

Zavem se kle lik pod vrhom zajede, ko seječe končnoobesim na ~taro vrv. Zdajji popolnoma 7.aupam. Kro.:­vito stiskam prste, za noge pa sipo~m drobnOllptlrtl.se dva preprijema in strmina se prelomi. zasoplo ob­sedim na skalnem 51ebričku in priVOŠČljivo opazujemAndreja, ki sopiha za mano.

Ozka polica naju pripelje na strmo sne1iRe, ta pana poljsko smer, ki se mi zdi prav poloŽIta. Hitrooaprcdujeva. Nenadoma začutim,da hodim prehitro.Postajam utrujen! Pozna se, dasem imel zantdi z!oDta

AR (4/1994 11

!!!pinizemroke okrnjen LJemng. Andnj me pripnjal Nekajtasamu JOYO'1I1l, da se~ro poCutim, da bolh llOdiI pota­SQeje, ker bi nebj lIlOCi rad. pribmlil ;VlI sestop. potempa mu ulbo rctem, naj gre W naprej.Si~ mc nekajpreprieali, • P IlC poslulaIn yet. saj vem. da .sva tepomi. NalO IX'-pe:ti $YOj lempo. navrhu skalne zaporePI me potakJ iD me~ enkratspodblldl. NitYCt mu neodporim. Kmalu i7~1lC za robom.

Ko pridem Da smeJ.ii&., lit pod vrllom, mi poma.ba• itvJM. Ko-lno! Borim se s i:te\ilbmi! S!Cjem ltora.tein s skraJ.a.imi napori odrfv;lln mbcllUl blUe. poCitek~U1lL Vrb. je blizu, tar dOtH.aiI bile (.I! ADdUj mispodbtldno maha it njega, jaz PI te1ko premagujemcudno teljo po Ielll,d.l bi se tik pod VJoom tilloobrnilin 5CIolopil Saj sem videl vrb pilili od blizu. Stoliblodnjak kaoliCn.ih misli mc prc.klelsM)volje pripelje.. """

Vrh.~1Vrh I:C$I?Mnve., mnle kamnite gmole, okovane II led! Ta

trenutek mi 10 pomeni samo konec muCne hoje nav­kreber in predvsem konecopojnep prie-kovanja. zadroben trenutek me obiUJte sP~Jo(: olX!utek. Na­domesti ga gola pramlna.

privBt::

Andrej me slika. jaz slikam Djcga- Nekaj se po­p1Irjn'a. I De yelll oi- Poeui se odpraviva DaY2ldolpri prvih skalah pobereva Deuj kamenčkoY, najvetjad.aJi1a 1.. ",jl!rUje. Prek sbI SC5lop&VI brU twv, •Andrej kljub vsemu odre1t nekaj meiJOY su.rcVJVi.

Soncese~i staplja z Icdenlmi vrhovi na oblOr­ju, JU PII brez pretiraIlC na&iioe ulMm v prunini, kime obdlja. Pogled na zahod je nepozaben. Snetnogredo prekine slrm skalen skok. Ob S1ari vrvi se po(asispU$tlva navzdol

Nalroncu sndne police opaziva, da je te tn1a tema.Nikakor ne moreva najti IogiČllega I?rehoda prclr: skaj,ki it lI13pJjajo nekam v emo pralJuno. Andrej zabijeklln in yanJ vpne vrv, kijo je odrezal malo pod vrllom.Brez nje bl Imela resne probleme. ob vrvi se poasis~'*"m,1~~wetilke pil~ za <lAan·ki slMl.ll vrvi. Vrv se Izteo::e, strmiM posu.;a 'Ile veqa,ju pa k \ICIdJX) ne liljdem ni6:$ar. Andrej milYCluje,naj Je malo poaJe4am. Nekaj IlleU'OV pod ....bo za·&Jed&m koDtC vrvi, ti vdikodUSDo gleda izpod Stk:p.

N.k1jutje,ueb, usmlljenje...?

ARHfllJfH 12

Takoj nama Iejasno. da S'13 DlI pravem lnQtll. Prekskal SlI ~petl br dve vrvi vzporedno, ponekod !::elotri. Kljub navpičnidsel~ kar po rokallin lpavoobrnjen 1l&YZ\"eII, zzadn)O p1atJ9 pa drsim postalab inza..iram. To je bIdovil _rop. ti bi lC5I.OfW podnevi,bi tukaj porabil precej 'Id. časa 12 V1lIlU'V<Inje. Nas~ počakam Andreja. OdJoeMl se, da pllk1itcvaUrcu ILI trojko. POYC nama. da morava stStopiti karpo snetAA, proti Ievt, v S1rm fieb. Scstopav.l POkVnOnavzdol Ko pa tirola Spmlljeva, ati bodiva v pravosmer, opazM., da 10 baterije le tam Izrabljene, dalahko UmD po&lllSava. Odgovujava mu zlIlripanjemoeme svetilk. ta pa kmalu up58C. Ug GIllUI pred·lap naj greva kar IeYovfJcb, midva pa ne_ali levopomeal v smeri $ell()pa ali v 5DlCri Uro«evep opa_:wvaaja.. ker imava vet mof:nosti

V ravnodu.(ni ~nl se lnstiktivno odloCim 13grapo na najini lk:Ini. Andlq pa !Cilopi Y 1Jcb podnama. zaCuda ne pričatujeva dru! drugega. amp.aknemo 5C'itopllva \lUk na 5YOjo Slran. Med počasnim

seSlopanjem po lI5e otjem olebnlku. me zdrami An·drej. ki mez vrha spra§uje, kakolzgleda moja varianta.

"Dobro!"Njegova je preslaba. Pride za mano, ni mu pa~

da seDI kar pobegnil navzdol.'Saj nisem. skdil sem le5YOjemu občutku.'

izgubim cepin. Odskaklja po SIrOlem tlelIII MV­"""-

"Pa kajTVtrenulku se ml pridrlIfI i2tedno močan *,uek,

da sem vse 10 tJ:: enkrat dolivljal. Ne znebim se po vsedokler ne naj4em cepina. lapi(:il se je VS!lC!Iit: predsbinim skokom. kjer me 60bili Andrej. Navmol m0­rava splezali.ui vrvi nimava \'cc. Preksblse prvipodaAndrej. Kmalu scslOplm za njim iD resnično glivam.KoLiko oprimkaY in uto prijetIlO je spel dr:f.ati za.blo.

Na dtlu skalncp skoka me pričata JlIdek, kotmOll trd led, po katerem t.e pras.t.a i. loK:e Andrej.Borihdesel melRWlCJI blda:tcp pobočjami g.kradevse loGdje do p6eDnJa in hkrati z njim 1IICIi"O eDer­gijo. s UtuO sem '1Irtcva1 te ob vzpOIlu. se dobro. d.asem iWd cepin. Zk»m1.Jen sedem na sne:tni pomol ooYmOfjg kdene Jlkll'OC ID opazujem And,qa. V mcse·čin.i pOCasi opleLl po bt'qu navzdol. Tudion je lItrujen.PoC.asi 0111 sledim po trdem ln strmem.snrli0/..~SLO~m.

Otopelo pratavljam noge, ne dli bi pri tcm 1'11.·mi§ljal, kam in kako. ~Iojo, 10 banalno, mebanično

pOCetje, sem povsem aYlomaliziraL Na nič drugc:p nemislim kol na to, kako zopmo jedvigniti 0080 in kakoprijetno Jo je prepustil!tdnosli, ki Demansko olajtato nadldno~IJe. Brez 'leviLa korakov sem le na·pravil,a knlkoli nisem razmi'ljal takI} preudaroo. Allpač? V IOtorll. kjer SY8 imela udnji bivak, sem v roke..,zelui fe: poslikane filme in ugibal, ali naj jih vzamems seboj, ali pa najjih poberem ob sestOpIL Iz scefranihmisli se mi teI1aj odtrga; 'To je masa! 'Energijal'

Prepričljivo sem tdUl '1 roko, nato pa VTlel filmev nahrblnik, ki bo skupaj zdnlgooeno opremo počival

vSowru ob lEstih sulah,dokler jih ne llWO ppOOirjivISin· mnz, velCr.sonce in SDqsprejdi medse, čcJ>RYsva zaradi zableYl105d terena ud 7.adnjim biv.atomsestopila po dru!i smeri, se z genk.obo spominjam

______________----=a=lpinizemlisle "uwe", 'Ilj imaVII s spodnjep del. smeri UlIj leAndtejeYe ~rtelte. bmtrlO, Ilupanjem v «.eh,Km se WllejU lroj:ke poslavljal od bivlb. na sreJ:lenll,na llhem pa kaYal pregrdne Dat:ne, kako bom filmedObt.I nwj.

Nenadoma DJltdam V udem SIlCru. tJOlllO slcc1lBrq tnJda se preprieam. da 50 U,OIk:Ye III Vltip.e..~sta pllSliIa Ipo4aj, kjer slOji AIM1rej ul z nopmiodrivl soq..

"Viki je pgyo spel prestavil tabor JlIaIO v;qc!" simislim, ko lik pod sabo oparim llldi KJlOe v ~11l.

HIpoma ji!l proaI&1im za oslaAet tabora.Komaj IUIrcdjm dva koraka, že mi zzunjlca 1&1 pod

nopmi. TekbDeDludoo rumerom.a p1lwe Ioknilkerupote. pri PadCU se botem naaonsko .\Ct.I za mb, Ipri lem ~bilD ledno k1adM>. V tun.lb spozaam,da 50 bile sledi v snegu. AndrejeYe. bUJ je namrečprehod pral;! J1IlPOkt, ... kateri sem letal, ln jo imel zaoslinek lIbon.

POCUi se otraem 511Cp in uJOtOVirn, da bom boljna Icvlla1.je spicuI ven samo s cepinorD. za roko sis.kOJ.'IJem luknJO> scepinom pasi pomagam,da se lahkozavlbtUn prek roba. Vse se mi zdi uJm ulo IoJitno inpreprosto, da se počutim prav varno. I neznall5tolIlrujCDO. Sedim na robu rnpolr.e in opuuJem An·

'''''.'PrepriQIl sem bil, da postavlja iOlor, ki ga je Vikipodrl, da bi itevilo taborovzmanjSlllUl minimum. Selcna trojki PI mljc ~l.dajebrskalp>5negu in iskal'!Vari. kijih Je yaa&!ici. ob prazncajll nojep čreYeSjl,lqubil. SOcora seveda ni biklllikjerv bl.i.tini

Prd: J\oI$lednje mpoke, v kateri na dnu opazimsvoje ledno kLtdiYo, sestopim do ADdreja, /UltO pa brezbCKd nadaJj\ljeYa. po pobočju, Id postane že flO\'Kmpo6otno. Kmalu~ cekl vbreJ.

ADdrCj~ naprej, zalO si me PrM:lSeim po-~jelD se, da se ne RDCIII _ti. SedeJ bi

"Saj imaJll. motan bkralr.tu_''Ne bom se asedcl, pa tIldi Oe._•ln že wamotao obvrljm lI.lI ritL"Samo J2I ueDlIteL'Setlim ln opazujem ADdIeja.Sedim, dokler DC izgine za rObOIll.Sedim...Lepo je imellll10Člnkarakler, I je obbllek, ti mc

obliva, k IejlLl:i. IJt lIlOCJIe~i

P«tvam lil buljim v &luho noč.

labor!?"

za robom zagledam kar pet rdocih wtorov v vJSli..z.u.njlno zar.rem oci in ponovno po&lcdlm, I SOtori$:e vedno SlojIjo. Ko pa stresem z glavo. i;e~inejo. za­vem se. da sem labredel v balucinadJe. kI se jih nemorem Webiti. Solori :se se nekajkral pojavijo.

Ko se privlet.em na mb, zagledilm Andreja. Tudi onpoplO POOVa. Med. razpolwn.i POWl vlJupl'l za

njUn. DaIet spodaj se ob dveh~b usta\i, DalO paizgine v temo. MrzIimose~etamza njim. Sledisemte !dlVIIIj izJubil. pa llw:lt ob(utek za nevarnost inurah.

J>OWi se bUlam mestu, kjer je ADdrej potIkal i.tIuto i.qin.il Vc:dDO bolj sem. prepribn, da tam alOjit..Tone iii Damiju s pnom iJl tajem.. Kar Z3.vohml p.

PoIIk:pno sem se ot~il prve m~i, Id me je pre­Sinila. in Ji II$lVIriI llCfUlImDe prcdsUi..e. Id so IC\Idovralno up!:ldile v rrlOfO podzaVC$l.

Med opoj\llim 'o'OIljlnjem Otp:IC lJllolim ob midi.btem pijaC:o hom bbnL Sc&lopim k malo Jli1.jc intODCno spowam. da SCIJl ponovno zabrede! v II.Ilu­cinacije,saj Da mestu. tja Sli '3talarTone ln Danlijan.:lCVIU k: dve tniki rupoti. zasuOem pavo in pred5aboZ3gJc:d1I11Jotor.ln IOastO pnv;!~mvanJ 'bsamami:scl na IOplospaloovte6:l me podvajselih umilintenzivnega plu.anJI ZAZlblje v~pa~

ZJulraj se zmeCbn zbudim. ko je v1010ru te l'O'lC.no vroIle. SollCC je: visoko, nebo pa p'opolnom.a JlSno.AJtdrej skuha PrIYO kavo, \'SlIk je:SPljc:va pollilrl brezsladkorja in se počllllva kot prerojena. V nabttJtnikst1M!iva odve(no obleko in se: pripmv;va za sestOp.Opazim, da sem !lJubU vijlk mt derezi. S Iankovrvlronekako usposobiva derezo za Ilojo. Andrej počniod.i·dc: naprej. jar se: k nekaj easa mučim z nall'ldOtnjell1derezna čevlje, nalO pa se~jem za njim.

Ko pri6em dO roba, od. toder se je: ucbli prekprevisnep senlt.a spustiti po vrvi. Andrej že sestopi zaoblim IIrbtom Jklboko Spodaj. Pripnem se: na VtV in sene.zauplji\Oobesim nanjo. Nda&Oden obt'ulek se kma­I. 'Premeni v blatJeD05t. Vrv, ki dni stOl.i vponko.&Iasoo brn.i.lu pa visim v zraku in se prav poemspu$t:am. N'epopisno utM.n Sele lJl1aj spoznam. lb jeRCpoyosIi reuUčaokonec. Vsa napetost iu skrbprol1udaljll.jirn sestopam iz&inc:.... skupaj 1 njim.ll pa llldif.clja po hitrem SC5lOpu.

Spro~tuo 5C5IOpam in se v potI.njanib miaHII \TII­tam na ril, na mali, ijer je: bilo te!ko, iD lja, kjer je:bDO ~, dOmOY_ V bc:tJtib. tmtuttib mi nn~nje:CJCrQ: mmi spomiR. Minuli dllC\l:i se mi razgri.njajo v\Tliti podob.

SpontniJn se tvepnj iri -.nI051i, polnUlslaslnc:pupanja_ Spomrlim se dogodkov. ki so StipelU iIl. ic:tomu potrdila:znano lcorijo o lDOji \llCC.i nc:mdD05tl.Pombllm ILI DobaD, tjer sem k1jut od soda zaklenil vsod in mttO na veliko taOJGenje domamKw 5 kladivomodpiral kljočaV1l.lro, pa na rubilo ste:lr.lenico piva vmojem nahrblniku...

Kmalu nebm Jotl in Mirim. ki brez pretiranel'navdu!enja. kar nekako navel~no.,rinell proli trojkiln naprej ploti Vfllu. za lrenulek se zmedem. to mičestillll in mespomnita, d. sem bil na vrhu.

Z Jof.em obudiva nekaj spominov na to Oju. Ta­kral Je on ptillajal zdel.n z vrh•• midva l'. Radom p3 ~"Vil

bre7.VOljno gazila navkrebcr. Na vrli. Nasmehnemo sc.si ic: zadnjič podamo lOke in l..telimo srcre...

(~nDdnljujc)

AR .14/1994 lJ

~inizem

..... Ilodd

TVEGANI POSU

10M HarliII~~t rJqIU; "Res je, rI4 M ffUUumojtMtOni, lIUlItlOpa jo iZkOriJliIi. Toda (Ili JO \'dih _dma1jG ra /IlkQ wlihJ VDba. diz M aJPitriSti SJ1ldtijo II~iWJNtgrJ1IjQ?

0am0n.i:I z okolko hrumi od pc»e1.R.ih prometnibZMtotcv. Le nekaj SlO raeUtIY pod ledenikDm Alp-­litre, se zame OYiakaWI ytib pol. VtJdj 40 vasi Lal...aVlndIeI.atpomunc kombinacije $1afOd,avni:b alp­SkIh lIH ID DlISilnib lDOOemih JloIe1ov.

Vas ima Ic Debj stalll.ill pretmllk::eY ili YWil lDCdctvema JQOlWIlII sameva. Eden od nJib je PhilippeGrCllicr, conki vodnik in pionir novib Iimeri v .,onl·blard'kem masrw. 2~ in otrola:lm 1M ili. svojempo5CStw. Marsikdo si misli. da t.lvl;o gorski vodniki vraz.koCju. A Grenier ni tak. Njep oom je majben, audoben ln l>rezbibno urejen.

Grcnic:r jc pustil fOIDcmbno ~Led valpinilmu in bilItival v lzobiJJu. če bile botel izkoristiti svoje dosclke.Med drugimi je prepleul ludi nekaj smen v zahodnistcnJ DruJa in jufni sIeni Aiguilc de Fou. To so slene.ki nebj pomenijo, Id so OI.'ivetlilc njegoyo kariero in kimII DJOtavljajO uglod.

Srceal~m po ko sem pi!ial &Inck o IWpr()(jib medt.euom il Dc:stivtlloyo. YsakdovCJwoonUl\l je rekel510: "VPrWJte Fbillipa. 011 bo viGtl stvari li prlVepZOTncp kou..o. je pravillplnisl. ki mlljekYedDOdo"'....

ob IU.ih besedah sem~ statep velerana, IldDO u.loreuinjc:nim p'c:priCanjelZl, navkljllb nje­prim dobrim~ naprimer Abiolu v ZabOCIJlisleIlI [)raj&, CSOIgi in ro:lto pooavl)aoi (lU5tokMeini..Obstajal je sum. da 50 bila ojepa dejaOja podtpna ZzavistJO. Ko je Catberioe Dcuivl:1Ie p«pkzala SfDCfVoie Dc5thelk, ki potekavob~usmeri AbsoIu,jije 10 prillC$M) JOO1XX) rF. Grenier P' Ili 4ob1l otč.. Todako 5ClII pMlril1: ojba, sem llpovil. da imajo pnvljudje iz dollDc. ki JI podpirajo. M1ado5teD mo!a.Ur,tLI vida Dekaj ecz tI'ide5et. je bil v res.nic:i motiviran 1:mDO&O plemenitejw idejo. BIJ se je, da je corni!tYO,aJpioizclD, ki JI ima rad, pohlep v.se bolj pomnI.

Labko bi rekli, da je modemi alpinizem poiQ,1polUjot.i ebbibici~ki drkllli. Dosd.ki, s katerimi bopribodr'106t p~la zgodovino alpinil1lla ob kol'lD.l dvaj"5Ctep SUllelja, 110 publiki in v.se bolj tulli pleulcc:msamIm, prik.UaJli kOl vratolomni podvigi. TlI Sport jepotegnil za ubo medijsko karavaoo. ki 5Jw zvezdamvkrogu: Dru, Eiger, Joras.ses • plMOd.I:Jer je mmo invisoko. AkrOOiIti so WIi$li, ekslremni smučarji, "baseJumpus", ki skačejo s Slen Geanta aU MII~uja vAiguUics Rougel. Njibove linne iz21ve pred5laVljajona maneb Paris Ma.tCb3 ali tranroste televizije. pritem potegnejo lepe derwa:: in fe plaoln.jo tLlsk:dnjespektIkJe.

KomcrdaliDdja ni nil: DO\'eP v Alpah. paris MatdJ.je poplO nadrobDO porotal o pnoen5tveDib vzpooi"hv OnIju ia drugje v f.ranco:l,kib p>nb. Walter Bonauito OUlOl5 Rtbulfal Stll bila ~no dobro prodajanaavtofja. lit JlalaSiIJliIll IllDOficam so YCtIno 1\.1 voljoaaJoovcjSe avtobiogn.fije Rcinllolda Mcs$Dtrja. Toda

AR ""994 14

moocmi alpiai1.em je dolivcl se druge sprclnCmh!;.Vpliv dell&rjll je~nil bistvu igre. nt tamcre inbdikoplcrji 50 pti prvcnst\'alib V1JlOnib rodIto prisot,Ili, le-ti pa 50 ose bolj pllrlln.ni tol po umikIL Ljlllkmwno~ o ''ZpODib De zadoYajo vet. HoOejo bititam. qon.j v Ei&erj11 iII delili suah in ruIlwjenje prekoludeta ldevizije.

Iskati tofslni datum modemep alpinizma je samosdli namcll. Mrqi menijo da je 10 dan, Ilo je Olm­topbe Profit kol prvi prepkDl Tri zadnje proNemeA1&;=d:llCVU(ZlIa5je~bhelErica E.sa>trtelja).S o teDI poctvl&lll 7fUOPe POUl uo HommeSeul"Je postal molInuod.U zvezda. Njepi U:5flChi 50I.IlcStti.daje .QO!1i! potIebo po mrn::h tj u iD lako iCd.aJznjim upqvlja .,e.nciJa MacComw:k,ena najYc:tjilt blILIJ1loIJ slavnib aa svetIL T'ItlIi Marc Bawd. javnosliponun po lelZl,da;ena "Tb Evucsll. i2. bazaep l.Ibon.prikl v 22 lirah. se je za'pa1 POdObtU rraDlXl5ki 'sen'ciji. Ko je Bawd ptejS.lljo zimo prcpklal"L'Enfu.t etIaCokxnbe·VWllt~SlCbru.jek';.?30j\lSPOIt­ZOlja iUOriStil w;lit !rI.lUtl lisO za P je. Njep;asmer "LI Voje LioneI·AN:Irt" P' JI je kar za~jM11ni, kolikor tul je IrIJala, stalno dlb" pred otmijtr.'005ti, in lako se je n;epra briCr.I DOcla.

Denar p.a seda uslutiti Illdi 1a1.je, nek 5plcl.3njem.V lehničnem smislu je .1~IDl7.em do5cgcl se pred l1l..-...Ilctjem oeprcdstavljrve nIVOje. FraDC06ka 8iJ.te t.c hillprepleuna na veliki viSini, sedmi stopoja pa se v glav­nem pleza sokl in na pogled. Staodardi in tebnikt: se izYr1cev selijo v visoke gore. In kdor zna vse to lJobroprikazali javnosti, lahko pri tem dobro z.aliluti.

Obstaja vpra!a.nJe prihodnO!ili alpinivna, ko bodoli5t~ki uj)'l"avl.jajo l mediji, prenehali zanimati alpini­st! (pod alplruzem so m~IJene vse moderne Yeje Icl!ejavnosll> in njihove: eksb1bieije. in bodo zavohalidobiček lIrulic; po dnIJi "rani pa skrb za vam051alphtislOY.

Do pred nekaj leli je bilo pIelIllIje v n.I\ui storajpn.vilo. par pleuk:cv, naVeD, li iB tYOj soplezalcc..A1piJWlem jebil dndabDO dopjanje, kjer 50 sol pIQ;Ilddelili zmap.lavje in tudi uupaj YlU'ajali v le!avalt..Bistvena je bila skupoa il.kIWlja. PM vzponi v A1palt.sobili lesami polebispe'ta'1'''mi.soliranjasobilllledka.

______________=alpinizemsolo pleunje je 4a.Jla f05Wo oom'Lllllpinistične

elile. Tetto PI je pOOti o motivacijah plezak:cv.Otl\otiti jm. da SO z:avT&li YfYSUlIO zato, eu bl pridobili'Id lOČIt, bi bilo wo. kot bi botcli laDiat! otIt1Itek5"OllOde, ~1KlI'1i, ki P daje solinnje. ~taja ~dCjSM); c':e~ biti v pah cklber,lnOfai lOlir:ali.CebOOC' biti boljSi, mam solirati pozimi.

Clllw:rinc: [b1jl,cjJe p}cu sama ln aeu_na.8ataf1SlM najboljSi l1o<cftj so bili solo Vlpotli, m'110WO IIldi ujboIjli vzponi Profila, kaaII-CIl.~lophII

I __billa, O1~lOpbaMocr.lina, ameriOULI Jerfa LoweaiD JugoskMna (?!?) SIavb SveIi&:L Ni vatoo, ali jebib. pri teb VlpOOib gpon.bljana tehniki UnuM.ro­"uja I VrYjO ~pc) in ali je Y2POtl zarac1i leppo6tal poQseD in boJj m~1l tol p&e:zanjc I sopleul·oan. Pumembnajc IeDMmOSt.oo;eatioma in 5ubjctlivllJl.

BrullO GolA)', .....:zib alpinist, kasneje pa~ boljekstlCmD.! 5m\lČlr in "ba.sc jllmpcr", je bil zaradi spon­llOrjev in lJ, lV pripravljen t1ICpli 11m, kjer so drugiodnehall za 15. junij 1990 je pripravlja' SpUSt nasndni cScald po Y ozebnikIl vAiguille Vene,~aobs{lremsrvu bc:Iikoplerja in kamer. Njegov lponwr jebila IIrma Marlboro. Oblečen je bil v Marlboro obla­čl1.L NjelO"O tveganje je bilo namenjeno opogumljan­ju nas ost.lllb, da bi kadili Marlboro cigarete. Oourytvpotlkus 5ej"C kone.l s pilOCelll k po nekaj zavojih, nanaklonini S·. Odletel jc kakih 1000 metrov OO le­denin:e razpoke, kjer so njegovo Irupkl!WU kle nas­)edDji daJl. Film ni bil nikoli prikazan.

Njcpi prijatelji mcfIijo, da bi Bruno pustv!alMOTiti tal pooobrlep ne gk:de na ipolU:OfJC. Jull­Micbel AMdln, urednik Vwicab je uJ?iY!: "Dv0­mim. dl w na BllIna ra vpIiv.J.1i SPOIl2OI)~ misUlIl dajebil maki 001".' Pbilipe Grenier je 10 potrdil: "MhJimcia jebi1 nor. Zmotenja bill\'Cpli pra"vsc. Mislim,daalpiniltm nj 10. da tvegal pra,,~·

Neulerio~ki,n~.GlIiradilli" prvi, tj je venizilDi soliral Tri pooblelDeo ln Lafaille. 50IiSt DOVC cene­radje, lIlCJlijo.da so abteve spom:otjev bhko I\evmx:ta aJpiaht:t. GblarcfuU je r.&to preki.IIiJ. pocodbo s svo-j"'-"Oandaa.ji PlelaJCi prevee p&jo iD objavljajooMljib vzpooib. vsi. ki kaj preplezajo, Je hvaI.ljo s lem.priicaJejo se kot beroji. iD mislim, da je 10 nevarno.Ta.kosta de1aIa.leall Man: Boi\-in ln Brano OOU\')', inoba SLI mrtva.' 8oMIl, ki je potepil mnogo le1ltibsmeri vSkupini Monl Blancul smu611~ le!kihsmereb- njegov Spllll:l; Ai&u.iIlQ Verle protI Nanl BIInCll icni ponovljen - je umrl po ponesrCOCnem skoku obAngelskem Sbpu vVenezueli. Tudi njegov skok je bilnamenjen reklami. 'Mi:!ilim, dl je Jean Marc BoMnprimer odvisn05li od sponz.or}ev" pravi Ghiradini:'CehoOel z alpinizmom zaslužiti denar, potem si nor, kajli10 je preveliko tveganje, korist pa premajhna. Boljtvegano je od Formule 1, kajti tam inW: rdevalce inpomoc. V Alpah pa je majhna napaka k dovolj, daI:l:&Ubii liYljt.nje.·

Sponzorji snemajo filme. nI katerih ml vidimo ju­nate. ki so opravili dn:aa in nevama dejalIja, in O5t.Ilifivi. To ljudje rlllli gkdajo. Skrilolpor~iJofilmov paje: avhlIU~ti. heroji, ljudje. tj se smejejo smni Yobru, so listi ljudje, ki nosijo obbeila mlmke X.GreDier je bil YicSeti ZmedeD ob mojem u.nimanj. ta

temno plal llpinimla: spolW)rsr.o. motiY3cija, mo­fooslsmni. Nami&. da je 1~t1iz,em vse bj drutep,kot aYlllIUfI ud a\Ulunml, bi 1I.ItkOp~~t1­

zorje in vpliYallll milijonskD lndusuijo, ki sedaj sklltina aJpin1ml,.

Grenier je puriWlCC. NjeJOYih prvemtvellibslDUije malo, YelIdIr so prepriClji"l: in neomadel.:eYane. za­vra(2 pJi<o«nosl helikopterjev ili TV,~ s5OPletal­cem.. ker ~Ii" da je 10 D oba Ylmepe in bopl~do1ivetje. Niml.spt)lUOljcv ia se De lnIdi. da bi li Jihpridobil Pretivljl se tako, kot ilO lO po6;li veliki 11­pirUsti - njegovi lI1IQr1lIik.i -:l; gonlim ~Ili!t-.om.

"Vsi mi pravijo. da sem slIrokoptlen, a ju bi radobranll aJpUtWnu dll$(), tj mu 'O'Se bolj ubaja.. Ne vem.ati sem zroofJen stOriti karkoli proti temu. saj pribajale lIIIlOgO JMtti, kJ lIIIM:ujejo (Ma alpinizma.· Grenk:rje Ddmn &!ede smeri, Id jo je Catherine DesliYeUeprepluA1a lik. ob njegovi YzaOOdJli steni Dnjl in seponekod wnili z Bonallijevo 1:g0d0vinsko solo moj­slrovino - Stebrom.. "MiSlim, d. med tcm, kar je nl­redila ona. in tem, kar je naredil BonIIIi" ni primeJj3Yt:.'

PrimerjltVC so vedno Y modi. Tudi yalpiniunu ob­slajajo. podObno kot y t1rugib lportih, ncumdne rlZ­YfSlitve n.aJboljSilt. Danes to lahko sprejmemo kot nor­malen pojav, \.OdI ali so bill dose1ki in s~btlosli

plUlk.ev Ylldno liko merjeni?Janurja 199250 brake revije Venical zap-rosili, da

po pomc:mbllOSll ra;r;vrstijo dmd:ke IIIjbolJ~ih. Todaali iahko primerjlmo Bonaltijev )010 y Malll:'"oornuin dosclli modernih I\JeIOV ThierT)ja RenaulIl inA1titll Ghersena. .ki su prosto splezala SIller DivineProvidence " Monl Blucu? Ali lahko primerjamoProli1OYO Trilogijo 5 slavno bnem Boivina Ili lo ne­d2mim 'Eiger solo" Jefra L.owea1

Urednik Jcu-MicbeIe AKlin je premWjat~k.ti mu ni \'SIXOO z.a pritJodnou alpinil1lUl- RdeYal jeumirajočepprijatelJI y IrapčDem zilDStem postIlliu vLes Cou.ncs,onsil jeramcaflnjc ud DCU:SpQom podvrlilom Everesta. BiSIVO alpi.iml.a tilU je bIifje kOlvečini alpinislOY. Zdlj pa tlldi Venical 5 svojimi le­Rvicami prispeva h komc:rcillizxiji Ilpinizma. od 21,po mnenju bflk:ev tIIjboljfih dmdtov, jih je bilo njffIYoj tol 16 sclo Y:l:poDOV.

Alpinizem postaja ~pon osamljettila.

Chri.rU:JPIW ho{illlCVinllrjDn: 'Ko R ~PribIitaJ M­tikopurs Jwmmutti., um dobil oI1fImlc, dasnn.ItD suni.Jaz. snn bil "sttm EigteJ'jlJ. rWI1PtI so bili k Mkoj lPU'I1'I'Wpro{. me gI«JaJi in _aJi. Ali nt kdo} gkdafi filmApelullipsa zdaj? Na mlllub SDPI vetje{, do StnI ~ tniizmedSffn...•

Je(lfl_Chrisfopht LAfaillt: 'Te rloj bibil aJpiniztm, M

po~irkus."

YVOIl Cllcu.iNud; "Al .. 14 ki pkuJjo pred htliJ:hp_rr:rjtm in A:omerami.•• 'rprtdsfUl;/jatn si. knko bi jihWIIW powJbiJ liii pijtJa>.•

Ju:m-MQtC BoiI;n.· "člprtp<.>l(MlO igraJnUkD rvlno,bollwnlaJs kTOeJO y gl4Jvi. •

hMOWIUlitrkvVw~W1MaTkoHORVAT.

AR.uIJ994 Jj

~ravarstvo

T~PETAC:

HUASCARAN • GORA URESNIČENlUŽELJA

Vsaki{ drNgoa! To je lome f!din.j sprtjtm1jiv od­gowx.

Prijatelji iz AK Veniklla so mi na sestanku laninovembra s svojimi natrti o odpravi v Garw.1foko Hi.nulajo .vpla 1993, vzbudili k.ljo, dl. se ludi $ul

poskU5iln v bkaDju llWIancP. Pride tal, ko se monCIoYekodlotili ili iti 111 pot, ali IMOSUDelk-a in se zala Mpni korak IlitoU ne odlod za YC6.DO od DaS pase na talo$t amujeGe priloblo5li nikoli. ali pa le IZ·jC.InOIU POnlMlO poaudijo.

Matja!. Marto in ON Miha so bili !e preixkoSeuekipa. saj so p~ dYeIna letoma k ~pdno ol:rl5bliboIMjUe An4e, salli PI~ bil b~ ~Inih il·kllkaj. P.?'eIICP pa k brenopJeWa.

Sk:d,llso ledni lpoov in islwlja, iz blerep mc tepoyscm nakljllfno Idil Milla.. oba so težiJe ~e$trbj.Zlto sva svoje interese hiuo združita y obojelitranskokO~I. po lbiranju literature, pregledovanju opisov.17biri fawvnega termina, tehtanju najinih finanCtlihmotnosti, najinih izkusenj ln sposobnosti, sva se od­loei1a za odpravo v Peru, y gon;ko verigo CordllleraB.~

Kak mcKe kasneje, sredi janurja 1993, Je bli ZDlnnJIjin glavni dlj • SCYerna SiCIII južnega \'fh. Huas­=~

V sklopu pripnv za MprOlYO Andi '93 SYlI skupajprepku1a seoou ..o Sleno Onk::rja iD Vzbodno v MahRi.1d, potem puo se ..jine stupoc:priPJ- toDCale.Nadal:jevIl.a M \'su s svojim soplenJo:fIL stupna2dj& iii pa Ak:CeV DlmiJ me je povezal s TomUem. Z

E'iln sva pnimi, "janlWju in februarju PUPICDla dve

Il • dolFktDi !elji. Rodili Sla se dve novi smeri:ntda " Rzeaik1l in Toml!evasbdn~v Ollarju

v05le1lju Skute.V sk.dIlji smeri mf je mezinec kvc roke zameril

neprevidno l&bij&llje klina in tima se je sredi februarjazame prcdbsDO koneata.

RnotIranje je bilo ycliko.Ko sem izvedel. da iQ moj prvi zlom 'nedeljci' v

Kliničnem centru ·Ulg~(rali· iII da bo moj mezinecvedno 05tal kriv kot opomin na Tomažcvo skldnjavo,selil biJ besen, I tudi 10 je minilo,

ResrOCDO pll:SoCflc<5cn in nel1lOCen pa sem se pOCulil~(daj prt.d odhodom na odpl'3yo. to sem od Milejeb:vcdcl. da :z: Mibom odpovcdujeu. odhod v Peru l.I­

radi Millove bole7.ni· rntnin&iliu.

Konec ju.nija .... odpotOYl.li v Peru~ a!pill.isli6tiodpeavi. Odpravi AO Matica in AO Abdemik, ki S1Iimeli~U po caep pri<ll1l!encp (ana· Marjana inmene. Mojc lIl.iI1i so bik 1.e prt.d odhodom v PenilJSJCIGoIoOellC prOlMenl • in ne bom pretiraval, OC bom

AR<U/l9t).f 16

dc}al.da,.otj. Dlosrcdtljistetlcrv~UCtlIHuas­c:anna (6168 III)' Hkrati s to mislijo~ se je pojavljaloiQ vcdoo ZllOYJ vračllocnosamovp~nje - tako bomprenUal vi1i1lO? Odgoyor na tovpl1lSanje bi mi ~litopomenil, I izkuSenj se ne da kupiti niti posoditi.

Veliko je bilo nuvctov, ki so jih dajiIi izku.<enialpinisti, I vsak posameznik mora poiskIti ~bi ustre­znega.

Sprijatelji iz AO Akademik,5mo iz mesta Huarazana nadmorski \IUini JCXXJ m, ki leti VOsrčjlldveh Cor.dUler, odOi v dolino Cojup z namenom, da se dobroaklima1iziramo, Prillgoditev je predpogoj u varno inuspd"oo &ibanje vvt.Cjib ~nab. DuSaD.Jasna, Tollll1in jaz smo se po smeri aofmalnep pristop. povzpelina S400 m\isok Huapi. Nekaj d.ni kticlcje51110 ofIisk:alidoI.illO Paroo in .si ZI cilj izbrali 7.C1o lepo sDdnoptramido AJtensonja. po domnevno prveMhCni sme­ri, poimelWM.ni pisco direa. WDO.se povzpeli 9. ju.lijaJasna, TomaL Bollja., MarjaJt in mop, makn.kost malCme Anensoraja (60'2:S m).

Sam Km imd vdiko 1dav z vrbom. &aj Km z:aedprc:ltiuo. poualo mi je slabo i. skdile 50 Iri Drem~nega ga!enja za prijaletji vpti megli na vrb. Na vrhuse je mella ni 5rCOo raUadila in nam odprli vcliCaslCnPOgJed ,Proti strmi ojSlrid Tauiiraju,

·PriJetna" prediga je bila za nami in po poeitku innekaj dneh ~labcga vremena iiOC nas je zaOCla Ioll,."\'lItintnooza.

16, jUlija smo [lOd severno steno Huascarana kre­nili Marjan Kov>le, 8o!tjan Lo1.ar in Toma'. Petat. seza.dnjiCsmosepoStenonajedli in noč prespali vtoplem~lonl. Pod ileno smo pustili vso odweno opremovključnos iolorOIll in se 17. jUlija zgodIj !jUUlj polnidvomov odpravili plOli VSIopU. Na srCCO se je a1l'3vastcptiC:ooSl p:>tua1a l!3 napa(DO in pni daD smo protipncuovanju pripleZl.li zek) \isoto. VCCiooma SIOOplezali nel\3YCani, s.t.a1De razteJaje PI 511 5i razdelilaMarjan in 5o'tja.n. Sledil je :z:ek) neuJOdea bMik naozkib policah, kjer iIDOviseIi pipeti na kline. ubile vganilIlO plo«:o in nc:kaiw zaspali -oonjcnl na vrvne"",je.

1S. julij' sem se po uv:titju nekaj mllsli kOIaQOVin nekaj potirldh toplega perujskep napitka Wlpupadil v strmo cranhoo pk:Mn. Nadaljevanje v nav­piatem slapu s tankim ledom dvom.ljivc kvalitete jezabte1.'llo previdno plcunje, brez razkarovanjllizičJle

moči. Sledilo je plcunje po sDelnih ntbovib nakkJ­nine 65' - 85', kar nas je zelo zamudilo. Tito nas jekljub mojemu procc:j Iycgantmu JlOIiltusu prehoc:lll. navrino snct~ noe spct Djela na izrodDO neudobnemmcslu za bivak..

Mislim.da smo na tem bMtku vsidojeli, da nas JOrIne bo lako hitro spustila iz svoje... objema, kOl $omomislili in si kleti.

!kttjan je vedlIO bolj Wljal. videli pa je bil YCdnobolj utrujen,

19. julija~j je Marjanu usp;l prehod (x::zlItCSlO, kjer _ se pre~nji dan \'Olil v navpiCneat~ Sredi popoldneva tretjep dne s.modose&li robneue in dotonCali lIO'lIO smer - POI v peleL Vreme je

____________--"o-=.dpravarstvobilo k vedno odliCno. OdloCili smo se za naaaljevanjevzpon.a, bru 5e1ll'.Ci dvoma v pravilo05t odločirve. Na!fdleau SIDO ugotovili. da bo najvarneje napredovalinekaj metrov pod robom vzhodnega grebena na tje.govi)1dnJ strani.

TTe(ji dm na gori smo prC$pl1li pod viseQm se·",kom utrujelli. a srečni. da smo izstene, dasmo imelikeDma SpodObeo p'KlSlor za bivak, predvsem pa sret­ni, da nlS je zgrdll plaz ledu in kamenja, ki se je len<;kaJ minut pred nami sprotil po sllleri nadaljnegavzpona, sremi, ker nismo vedeli, kak!na "bga' nu botakala prihodnji dan. Marjan je bil spet glavni kuharin je opravljallivljenjsto pomembno funkcijo. KatolIlO iJ! POI se je vsakR! trudil, da nam je pripravil topelnapitek, ki je IUI velikih vUinah ljvljenjskep pomena.

20. jUlija je bil Bo!ljan vse bolj utrujen, a jedeJovalizrednozbrano,čepravso ga moči izdajale. Zjutraj smosi stubali JK!lovico svojega dnevnega obrob hrane inpijače, to JC liter in pollanp. ZlOeli smo s pleunjempo .flcbu, ki se je po slabih sto metrih kona) z opasljO.Previdno smo iuIdaljevali po njenem robil in prestopilina greben. katerega začele« je bil prav obetaven. Po­glodokoll roba nas je brtsooeil. z realnostjO. Pred namijebi] Uf:beD. dolg nekaj kilometrov inje kljub majhnivifinski nzIiki dvestotm melrov, predstavljaluporo,ti je ubtevaJa izpostaVljeno in new.mo plezanje vsipkem snegu. Navezani smo bili na eno devclmili­memko vrv, ti ni dop~1a nobenih oapak katere­gakoli od lIU.

Bili 51110 psihičDo zelo napeti.Pojavljala 50 se vpraSanja: Kam1 Levo navzdt)n

Naprej? Dano navzdol?lnodgoYori: Samo s tega grebena. samo illle naprejlKsteCi nismozapustili grebena,saj bise ujeli v past,

iz katere bi bila rd:itev veliko težja kot "le" nadalje­vanje po grebenu.

Greben je bil vse bolj strm in me!!itoDll !lO se p0­jaVljali vanitn! otočti, ki pa !lO bili ZlI varovanje ve­činoma neuporabni.

0dk.I sem naprej. Telo je PKPlavljal adrenalin,trudil ic:m.r.c name!čativarovanje,avseseroeloj.IO\IQ.Gibali smo se vsak 7JlSe ln vsi sIrupaj. Vsak s svojimitetavami,a vendarle tako nelOčljivo povezani in odvis­oL

še en meter pa bom pri skaliSI",'Globoko razocaranje.

Okoli skale sem vrgel prusik, za katerega pa semvedel, da DC bo ni~ držal. PoklicAl r.em Marjana inBo!ljana. Sledila Je prečnk:a v mmem~u, ki M)

ga prekinjales snegom poprhane SUotep~ in opa·sti. tez ploCCc ni Cio, ZlItalmil sem freoda in se odločiLPred menoj je bila opast, ki je nevarno visela v!IeV'Crnosteno južnegavrha Huascarana, a nisem ime1iwire. Nevem, kako je bilo takrat pri srcu prijateljema, a menije bilo tetJw. Previdno:sem se je lotil in jo prečil nam~tll,zakatero sem menil. daje njeno letiSCe. Zdna­la je. zabil sem V3rO\lllni klin in se z nekoliko lažjimsrcem previdno priblif.al še drugi.

Uspelo ml je, uspelo mi jel

A to niso bili kriki veselja. kajti telo in duMsta bilaprevct utrufena.

To!lO bile le besede upa, <lase bo greben s svojimipastmi kontal.

Imel sem dobro varowliJčein Bo«tjan se je odločil,

da bo prevul vocblVO in !el naprej. Preplezal je zelozahteven raztd.aj, ki mu je Marjan llodal le iJv. intežaven del grebena Je bil za nami.

Noe je jemala svetlobo dnevu in ... gora nam jedovolila oditi

Razvezali smo se ln lzmoc.eni gazili le nekaj Slametrov po grebenu do polofnega poboqa, kjer smoizkopali ~irok plato in prespali. Tukaj sem prvičopazii,

da sem nekoliko (lOmrmil po palcu dCllne noge.21. Julija nas Je lakaJo še slabib ~tirlsto vi~inskib

metrov vzpona do vrha, ki pa lehnično niso pred­".,,~.. problema. Z Marjanom sva krenila iStočasno,Bot;t pa je CtalUtl z majhnim ZOO6tankom.

dobro pomislim ;radnje lJi dni praktitllo nismopojed.li nič konkretnega, pili pa največ po en IilertelL:očine na dan. Človek se spra!uje: "Kaj te drži p0­konci? Je 10 volja? Žd.ja. da se \ISC 10 konča? Da bokonec snega, ledu, da bomo Spel obCutili topJoIO?Mop smo si vrb tako srčno kleli zato, ker smovedeli, da bo na pot potem samo k navzdol?"

Vse ima neko mero, a Huasatran nam je priredilzelo ležim preizkuhjo, pravo življenjsko$olo.

Na BoStjalloY'O pomoč do vrha nisva mogla ra·Čllnati, zato sva se morala zanQti na svoje moti. Po~Iirib lirah garenja sva stala opoldne 21. 7. na vrhuHuascaranL Bila sva srečta, a zelo utrujena. Nebo jebilo brez oblačka, obdajale so naju samo gore. PogJedv dolino in Da nasproti lekčo Cordillero Negra, oble­(Ienov njeno mebko rtavobarvD, Id je ni kazila nili krpasnega, naju je spomnil, da je tam doli !lvIJClIJe.

Boštjana k: ni bilo. po slabi uri lakInja sva gaza~la.

Oovek je bil popolnoma ixmučcn in s skrajniminapori Je prile! do najQ.

Spogledala sva se. Najina pogleda sta izralala strabZlIradi novegil polof.aja, pa tudi kanček groze se jeprikradel. ki pa sva ga z zaupanjem v svoje sposobnostiposkliUla odgnati. Polo.t.ai Je bil izredno resen.

POČi1/lllJ smo, da si je Boštjan malo opomogel, p0­tem pa smo l1IČCli s sestopom. Izredno počasi smonapredovali, ZlItO sem Ma'ljanu predlagal, da grem dosedla Garganta (6OXI ro) in amernko znanstveno razis­kovalno bazo prosim 1Jl pomoč.Hilel sem, se zapletal,padal, saj sem vedel, da moramo noč pr~pati v.šoloru,drugače bo še en bivak na prostem vsaj za BoS:tjanaverjetno usoden. Ko sem prikl dl} ~torov, so mezačudeno gledali,jaz pa sem wiral moči,da bi Jim kaj-'.Zeloso bili prijazni in so se takoj odzvali pr~nji zapomoč. Trije so krenili po poti nlVlgor z \ISO potrebnoopremo u rdevaDje, sam pa sem sprva hotel za njimi,a sem se brez besed uklonil njihovim ugoyorom, sajsem vedel, da jim lam gori ne bi dOSli koristil. Ame.mIlOm in Marjanu je uspelo ~praviti BoIJtjana se prednočjodo amemke haze.

22. JUlija zjulraj po pr~paninočivtatoru ameri!:kekuhinje, napojeni in malo manj Iatlli, smo kreniti napot trdno odločeni, da dokonO:lo ubežimO ledenemu

AR4411994 17

~ravarstvo

blodnl'-ku.. y bolj prijaznO pokrajino. Tele nabrbtni­kov smo nekolikO pmgod.iJi ~Lirll posame­mia in~ 'UrDl)' odpravili~

hvi.b SlO IDCI""". polem pil je slo Spel v SWl:rnriUlu.

Stcdi JlOPOIdoe"-a 5I'lJO srCClli Clane odpnYC AOAJcadclftlk~ JiI5nO in Toma22, ki so bili lWlIe­

Djeni po DOnlI.I1ni. 5mtti na ..,.tI Hu.ascamu. Bili 50PJ"'Y'M"""n;,. zda YC5d.i.~ lIZ~ vidijo, lij jih jepoeui ~Io skrbeti. 12 IUS. Hitro 5RlO se poslovili,uJti~ u5 fe pripnja.L pred lI&IlIl. 10 bilc k Iri urelIOjC oo VZllO!}a HlIascanlBa, pe hi~kib ru­sdM»ti. od vmotja lIJO!OCOe pe PI se pI:l.V lOlikOdo 'tUjo; MII.\bcI. UllIOr smo prispeli rYCOeJ. Prc:lpalimo ... podSUdju lrpine. ulere wlnik je bil pil.ta- lodijaRCt.

zadlljl dan uk odisejadc smo z Wlobusolll od·potoY1Ili v 'tirideset kilomeuoy oddeljeni Huaru., kjer10 DI$ prieakoYlJ.i ~Ijeni prijatelji.

Tet.ave, ki smo jih delili 113 lla!idolglavanlurl, so vdallni MUOoIna izgubile pomen. Skupni problemi sose razbJlnill, ostali 50 le ge problemi poAmcznlkov.

Bojazni, ti sem jih do sedaj neuspa:no odganjal, 50kot gejzir bnahnile na pomje.

Poclalki o smeri:

CaIavpdld,fIIZMro (VI +Al,WN· VlAo,••85"),13flt.60.IM' 11.lJcbeM (011..,..406111.),dovrn.kS10vlIWklll ..ebOf pbena, !dw..... 181G-~.

P1e:u11 !iD !Md 17. ln ZI. JIlIij-. efeklimo 10plezali 46 ur, od lep CkJ arebena 2s .... In 21 ur pogrebenu alpinisti: Marjan JUnOal (AO Menad), IQ.Iljan I..o&.r(AO Malialj,ToalIlt petač (AK Va1ikll.).

ARU/1m 18

______________od'--'--pravarstvo

SEVERNASTENA HUASCARANA •lUžNI VRH

AR ,141/994 19

~ravarstvo

wuan SLATENŠEK

UTRINKI S PLEZANJA V PUŠČAVI

V detelo stolpov in kanjonov se zAnllrejern pripe­ljeva ravno ob mraku. Rdete SleIle so le bolj rdcCc,uradi !arkov zatlajajoCega som:a. Ko pa sonce zaide,se mova Zil$vctijo vSkrivnostni svetlobi polne lune.

zapeljeva se v mestece Moab in ugOlGViva, da jeIIgovina s plezalno opremo, Id nama jo je prlporOCilnajin japonski prijatelj Yarnada, le vodrw odprta. Kajkmalu pa odkrIJeva ludl, da 10 ni samo trgovina lopremo za plezanje, ampak (udi muzej. prodajalnamineralov in~ ostale mogore in nemogo& krame, kijo najdeS v lem delu WA Skratka \o je UDOV dom.Najprejnama pumočponudiprijazna prodajalka, ki seponajbolj~ihmoccb trudi, da bi nama opisala plcwnjeID smeri V puSb.vski Okolici. NalO pa se po njenemnasvetu obtneva na Una, ki sedi pred trgovino in zmačeto obdeluje velik kos minerala. Skllnran mobkjeeden prvih pl~lccv, ki so I?lezalltod, in ima velikoprvenstvenih vzponov. PosodI nama svoj plezalni vo­dnicek in iz njeg.si karsedc pred lrgovinoprc:risujevasheme smeri, ki jih bova morda poskuiala preplex.ati.POlnO zvea:r lIC: z Andrejem posloviva od Lina inobljubiva. aa lIC: k oglasiva, preden odideva.

V svetlobi lune poiščeva prostor, Icjer bova pre.nočila. Andrej se ne bodi len odpravi spat. sam pa siprivoKim k sprehod. Zrak je poln skrivnostnih glasovživali in vOl5ib se mi zdi celo, da slišim indijanskebobne. Toda kaj kmal, nisem več prepriOIn, alisemjihsl~lvresnici, ali pa je hU tozgol) plod mojedoml!ljije.ki se Je opUa s Člldovito okolico.

že zgodaj me prebudi YTOCina. Tudi Andrej ne zdltivel y horizontalnem položaju. Qdloč:iva se, da si bovaog)edala narodni park Arehes. Golden Gagle pass.sepon.ki ga imava fe iz Yosemitov in naju jestal1S S,je veljavna vstopnica tudi lukaj. Ta park poznam k zmnogih fotografij, toda kljub temu mojemu začudcnju

ga ni bilo ne kona ne kraja. OStrmel in onemel semob vsaki novi rdeti steni, ob vsakem novem stolpu, ob

AR 4411994 20

vsakem oboku. Pritiskal sem na sprožilec totoaparauin stnneL Zlil sem se z množico turistov. ki me jeobdaJa1a. Toda, bolj ko sem gledal stolpe, bolj so mesmeli prsli. Odsevenakih pričakovanjsem videl tudi y

Andrejevih očeh, zalO je bil pogled dovolj. da sva sesporazumela. Eden od stolpov v Garden ofEck:n arease nama te zazdel ravno pnMnji.

Mnotica naju začudenoopazuje, ko vlcteva ~Ie.zal­

no kramo iz prt1ja1nikan~ starega bulclr.a. se do­kUmenlarni posnetek in &:odhitiva proliseveru. žrebdoloči, da bom plezal prvi. Priznam, bilo me je malcestrah. Stena, izposlavljel105t, način varovanja, VSI: jebilo novo. neobičajno za plezanje, ki sem ga poznal""'~!'. Počasisizataknem za JW vso opremo, zavetempleza ke, potisnem roke v vrc(!ko za magnezij in za·čnem. Previdno lipam rdcCo skalo. vzpenjam se piXasi.k!tevito. S postav1janJem varovanja ni tef.av, metulji sedobro usidrajo v razpote. po katerih se bližam vrhustolpa. Preplezam k nekaj zadnjih melrovdosid~.Sledi vrisk in poziv Andreju... naj se mi pridruži na tejpuiOčaY5ki prižnid. Kar kmalu sva na whu oba. Stiskroke, uto pa meAndrej tupu.Ra zvrvjo proti vzno.tjustolpa. Tam pograbim fotoaparat iD od.bitimoko1istolpa,da bom vso slvar primerno dokumentiral Andrejafotografiram z razpnimi rokami na vrhu slolpa, natopa se pri sp~nju po vrvi. PriIo.tllOl>t pa izrabijo ludiluristl., ki začno neutrudno pritiskali na sprotilcesvo­jih kamer in fotoaparatov.

Le nekaj trenulkov je lreba in t Andrejem se spetpreleviva vobičajna luOSta. po VTOCini, ki postaja na·nOlina, se Skupaj Zmnožico premikava od enih obekovk drugim. Pa spet od stoltxW do Wulrs Raneha inDelicate Arella. Tam nama Je vsega dovolj, usedeva .sevaY1omobi1 in odpeljeva iz parka.

Zaradi vročine se odlOčiva, da se bova okopala vreki Colorado. oakar se k temeljito s1U~irava in umi·jeva. kar pod blitnjo pipo. Po prhi laMen ugotovim,da Je moj:t poll. na katero sem bil mOČIlO ponosen.~umlji\oQzbledela...

Obeta se nama še cna noe pod pldCavskim nebom.Utaborivase na koncu nekega makadama, pod vznož'jem Castelton Towra, na katerega bova juttl posklWilasplezati.

Imam nekak čuden občutek.da jek prezgodaj, dabi bil normalen človek potonci. Odprem oči in dvač10Yeka,očitnO plezaica, tiho stopata mimo mene. sp0­mnim se StOlpa in brž vstanem tudi $Im. Zajtrk sipr~m kar med zlaganjern opreme v nahrblnik.Zbudi se tudi Andrej in kmalu sva pripravljena naodhod.

Molče se vzpenjava po fdeterjavem pesku. S po­8ledOm 5Jedim slopinjam in poskuum izbrati kar naj­boljšo pOI do vznofja stolpa. Hladno je, loda vrb stolpain okolifie goreso &:obsijani s senmimi .tarki. Hitim.Bojim se svetlobe. ki pri~ s $Ibo skoraj nemogočovročino...

Le k nekaj korakov in &: sem na platoju pot.!stolpom, kjer ~koraj pohodim človeka, ki je kot bubazavit v spainov~.Ko se ozrem, vidim. da so spalnevreče tri. Z Andrejem zaCneva hrez milosti zlagati

____________----'o'--'-"dpravarstvooptemo b: oah.rbnikoY, tako~ presu.n1jkoo rofl~ BII­bI4 li spa.llilll VreOl.b !iVl! tar neUko ~Jh"l 12nJ1JIoy ~.,.. ln fes kmalll za&Jee1ava IlId.l zasp..e inzaOylnc obrazie, ti pokubjo a pI:sanIll VfClC. Kmalu.poIoewjo najin 1.&Ied. YSCanejo ja izveva, da bodoPkaU SInef leYO od Aajine. Kol: le ae _ kol;iIwknlt,lau... \'SoIlI: km opreme.1r:i mi Yisi.lla pasu ili ko semveodIr~ pripravljen, da bi za(d pknti, mamn wte:lipu % optelXl in odhiteti .Ila waMOe., Ili je nekje zamalo WlCjO 5O'edRjo skalo.

PM utit' zatakDc:n IlU"idIlO. potasi, l oezau~·njeni p obre_aim. po(, Id Oll1OJOčI IlI.predoYaoje.je OZD, doplllčlllporabo le IlaJ .....j:SiJl metuljev inUlUv. Obojib ~~anjtujc.zalO pos.ku.Wn zopre:lIlO br Qljbolj ti. Dobro poslavtjen meulI) Inivlije KbJ vee zaup,Utja in 1.c. sem za JPOZI'I&Dje riSe..Počasi prihajam v predel, ki je utaljen z AJ. Pol: po­StaJIC preoda tudi.za JI.ljDlaD.J!le metulje. Poskusim z:r.atK!cl'l, toda zaman. Konmo prime yrupoko "mikro- frtend". Vanj obesim stopno zanko. tM,ujem sepob:sl. vrobll pa .tcdltim zatiC. ki ga bočem posLavitivUjc y razpoko, ko se ml naenkrat podrejo l1edimen·nje. Horia:lnUlle in vertikaJc 1.apl~jo divji ples, tasani Diii za poL!:teno ldetviro. za.t~ za trenutek zauslaVimojc paGaDje. nakarse tudi on Izdre ln moj polel proti

rdeOemv platoju se nadaljuje. abitim IDlXaD sunek,ll35lcdnji ulič je vzdrtaJ. NetnoCc:n ugibam ni vrvilIMI poIico..ijef me YUUje Anc1rej. Ko prd,tevam 5w)jetom, odkrijem, da je lC:\01I dJan vsa ožpn,l od vrvi.AOOrej mespusai do t&1,s teluli(aim plezaajc:m sem zacla:nc:s koDbL Nerodno si porijem~ dlan inprste. Ni bilo polfcbno...ellkobesed,1b iC od.IoCi\':l,d.ajo bOW na vrli rtWlDiQ po smeri, ti so je pred namaizbrali fantje il spalni.b ...,-et in je bir za nekoliko )afj.L

Kmalu MI pod ~opom v njilKM:J smer iR AndrejjO 1.e tme po poC:eb proti pnoelfll,l~ Tu pase SlVV zapiete: wtje pmj nami w potaslli ln treba jepoupetIjiYo taUti. kar aeuj časl! mine, predeli pre_mlPJDO rutdaje do vrba. VC!i$cl vrisk se nebote Speliztrga iz moje DOU1Injosti, ko se slOplb Yend.ar~do­llknejo vrba. RUJkd fO Jde(j pldQvi je tudoYiLTrepljanje po ramcn.ih ln bcl1asti 1WISlIl~ ku le IteUw dojema~čudovitookolia>, .se ponavljajo \"tdno~

še vs.a zmedena t. Andrejem vpikva ~i imeni \'objedel zvezek, nakar se znova prcseliw \' vertikalo intrije spwili po dvojni \'Ni naju poneseJodo taL

VZDA lJ\"a "IIliU POletJe p!e:u1ll Andrej Gf1DO~kk(AO Koljak) iD BoIIjtin. SlII&enkk (AO TAM).

-•

Jf) ."-~..

o '", Oo ,

• - o ,

AR44!J9'H 21

v • • ......nase pnzorlsceJan! BELE

PLANINSKI ŽULJ

Sroopa mt. Planinc inalpini.sli, ki le najmanj 200let laz.imo po pah. ioYci, pa~tirji in dOfll~ini ~ vet,U v >,Km tem Wil niMno ~i uli imena vsemvrlloYom v rw:i majhni drtavicl. No, k ste:6 so tuKUteri O5'o'd«ni planins.ki zagnana, Ile Sl\"lle manj­ulj se~is S)oyemke novk:e in ko Imamo tkejo

Botef SJovenijl - pouanite: boler se neQI...DlMlnim~kiDllOfU:imvr~ na pa bo cdaSMl boljzanimiva in bo prittyllll cior.« boltoY, je pooujenill1(0) DEM za aajboljii prc:dloc (ne vem. zakaj mc: vse10 spominja na TreClhoYI) tt.lmtijs.io oddajo. kjer soza napwJc: uJOlrIIjali, ali bo opica prdnila ali ne>.- Dapa Ile bi~Ii ftO'Vilt illltn po vsej SloYeIllji, je:POda.D se konkrelc:a predk)& IaIjti kot~ v n.zpi5u:"komaj \"trjetno.lOda ftSClieIlO" je v Zelc:nKkilt ~picahse bl vrbiJv (cGcn «lo dvalisočak) brez imena. Leudarimo jo po leIl !picah. In z.pnila se bo vc:8OlJnaSlovenija. tajti marke so marke, oeprav izplataae vIOlarjih. Vrli Skwencl,Od kalerih jih 99% nitivsanjahIle ve. kje so le ZCienis:ke ~pk:e (verjetno pri Zelenicnekje), bodo 5C(1Ij priJeli 1.3 pisala in na liste WivilasvojcCU5lVenC predloee.Tudi JUjih imam nekaj:Stan­kOlOV klinček, Ra13lrcscnl vrh, Prodani vrltH' Zasedalabo ena komisija, zascd.Ill.I bo druga komisija, i~bnnccbo, spet pik v razpisu 'u vse vemc čase ZlI.pis&n kOlboler gore'. Temu bo verjetno sledila procesija v Re.pov kot, ki ga bodo v ta twnen premarkirali, na vrhnadelali pot _skralka velika prcd5lva.

ln ko bom Sel ponovno pomladi aU POZllO jc:$c:ni vZelc:ni!ke ~pi« in $C na Ddnjc:m vrhu zktnU na Irtv·nalo preprogo, mi bo (isIOVSl!ltDO, ali ima vrb tlkS;noime ali DC.

f~~I(:

KRIŽEM KRAŽEM PO GORNIŠKIH IZRAZIH PRED NAŠiM PRAGOM

VPlan.irastem vul1likv. i1eVilka 11, Im.je 'ume­uc komelItarja" izkl wt:dniSk.i komentar Plall.imtipublidst.i, r;ovor« o lIYt~ih &DkoY, ti $kupaj s pri­SpevkolD ~jc:jo ludi l;MiPCS Ilredniku.llIj&10 nil.'le:saIDC SpmIl1Dja, popravlJI ali oopo/njuje, sic:el mu IlIj­sook ~\Ijc:joobjlM:l. V zelo Je5nib BaJlkih blQOraJi ostad rumki, rugz.aki, ruzaki, abZl)li, uredniknamtf,IO YeJioc Ile bi smel postaviti podpieja ild

V A1pini'ltiCDih razgledih~ 43 je y velikem illcrv·juju intervjuvanec: med dl\lpm edo izjaviL da je vAJpinls1l6lih DOIIiaIh v Delu treh. popraviti jez.ik, Idje vcasih v posmeh sloven!činl.Te skrbi je bil urednikAlpinisliCnih novie izredno ve5C1 in je naredil za 10'tcvllko A1pinistiČDill raz&!edov in la inletvju takoveliko rek.laJQO kot!t nikoli doslej.

Vsem res iskrena bvala.Pa st\i.Wjmo danes pomesli pred svojim pragom.

Morda bolllO pri tem kot Mojca Pokrajculja našli vsajkr'JC!r,ali pa bomo naskdnjičkaterep ooslrokovnibaJplllist~llih iznroy pisali prav in nas lIC bodo v«,vlal:ili po l1lbe1l all OCJO ~Isjb.

b""'" ZlI .... iWYtIkn A1pinJ~iII n ......cw:

,.,.,.. (ki ga pripOro(lI f.c stari SkM:nsti pra~pi5)in DC bolvan,

AR 4411994 11

m lioteoo, ali vsaj prek S\CllC in DC preko (braUnizposojtllb).10"' ck posdIno v Himalaji) in ne bribi: (ki 50vzpctiac do 500 m re1alivDe vil:ine v Aitinskem alisccdogorstem 5VCtU)'lftU iD ne rampa,kialk,~ pef aN edo t.I\'aB ln ne pe(ina.,out (ker je mato kOl prislonil~~ spola) inne oklo,oaebnlk in ne tuJoar ali celo koluar.poli«' in ne ltitc,pretenje, pnčnlc:a(kar jet.edavno ustaljen alpinis­lični strokovni i:uaz) in ne prc:tka, preCenjc,samovarovaD,je I vrvjo prl soIll'1lJtju (saj ni lall:o~elo letko povedati po sloveWJko, ali n(1) in netehnika valO'\l1lnja backropt,prepfulrtl SIMr in ne splezali ($lO metrov prele­C;c:mo in ne 5lellemo, ~lno prc:skOOmo in IlC sko­čimo, pot prehodimo in ne shodimo, bazen pre:.­plavamo in ne splavlllllO: S{llc:zall1O npr. t\.I polioo,sptezamov kamIn ln II naLO preplezamo),spulQ* po"""" in ne: ob vrvi (ali lIC bi hilnspu_SCanje~no ob vrvi p«:De\'IIDO'!'), ali celo l.vnjo (vrteno tea: BoM ali v nahrbUlitlI bi bilo brmalo cirltlAo. VQdar bi potrcboYall mrc:1o).

______________~oprema

DtjNl OGRIN

UME.TNA VLAKNA • MED tUDEžEM IN NltEM

Fkxda "wnmo',~ JPI'06IttgtJl1Ytft u6Nk.v do6i, ko 'dinto 101 prik4vt J'q'1n~_ lI8laj .1:ltQI'IW( iii inUJjO Ct7lO fe JMUi 1 mak.om "IIQnM1", 'lis­1Od". 'prvdJiDtost", l' ut dobi, st II"," dtJBaj4 MUjpo­---..pri mi iVM4__OMrOjD~ pri OIIJtk4 priL-~ ndak riJIi PoTIQ k ulfT~

J1"OdO' lUfIttt1IiJI "~l/mmUJ vlAbla so demktjllNWJjIL ltiIlI "tq1Offlbi. Nosili sojiJI bolj lJlItJdi""*kotJIOI1"k pri lIOlOSjW Umd1Iihmal~ je bilaJ1"'iS«Msuuw ~ld:zribl, OddiJ~ IIqIrijarIih tt/QfIiJI VOL'Ijav,~mw VIOjmfr iu! DObrtJ .rtrlUI~ bila fe v mO$l.(l­vnosti~a. Untt:WJ v/a.tna so bolj odpoma priJII10ttlbi in pnut}u. lulU rab'ot ni uniJ nihh. Tonj, ltsmo 10 ndu>lIL mVrgIi, UUCIJj irl1cJJkiJ \1 dsNJ.f7Jjtm W.JIi&~t protkx teh vlmun?

Pri modernih lportnib oblekah ln oblekah n prostital se poslavlj". dve zah'cvi:

P1\'I. je, da Je: modna in druga. da wJ delomausu"' Zlhu:v3D\ po funlu:iOl!.IOO5ti. ce modo UI'Ie­marlmo, ostane funkcija. zahteYI da lklloecna oblekaza Det spcdličc.namen upol'1lbe nudi op.ima/no udo­bnost iolaslDOSL

O ru.kciolIaloosti obleke §'YOrimo U1knt, ko nasIe·ta ate De JOOti Ili us YSaj DC IbOtiop&lllO.

SMJSEL IN UPORABA OBLEKE

obleka ima pomembno rWoso. da pripomore tlempentunU URVD&Vi tek:sa. $\uj 1ek:s4i temperatur­ni llM) ull1ftt IlRYUVUDOOO 10..z dllla.ajemln oo90 .. u:ozi ko2o. Tako funkdonalna obk:b lahkopodpira IIta\IIIZ\1lDje temperature vdoIp~-nem-,.

CC VQ.IllCmO priwJCl il sm1DlI.ja: pri 511lutanlv sepcoiz:vaJI wlib. toplotna enalija, ki se med vo1.DJO DaVkr'n!ca' iz&ublja. uguba IOplol:e le YC&Oa:la cSopja,IlU '''''lInO' (ocMjamo ZlastIlO toploto) :t:,se je~L F\J.1lkdooalu oblekaU~oboje. lemko &DilQf liloji, obleb JlOIlIlII'I. da ~Io le ohnnjalopIotO lii jo proizvlja manj. pri smutanju pa od'o'lIIj'"lOpIoto ia moj.

Dober utioek ima obleka na počulje. ~ se ohnnjaIeleua lempeniuma na 37" C V ll1adoejklll vre:menuse moramo bolj obleCi, v primeru pretoplega vremenapa p'roca ohlijanja ne~mebiti evinn. Zanj?

če bo IllIllJ"« ndemu smUČllrju pretoplo. bo lelaizIoe:ilo ve(! vode, saj se s tem telo ohladi. VO<la Iz­parc:va. nastaja !zparc:val!li hlad ler odvaja telesu pre­sekk lopiote.. te majhnO pomanjkanje: vode v lelesupa luedno vpliva na fizitno SposobDOSL Drugi pro­blem pri Izparevan!u pa je, da mora ua/zares vesizpareti, sicer DU o laja prevct, medtem ko stojimo.

Narediu IOplO obfeko je OIroR:a I&fica, UAelavatIankQOU..lQe El" je bolj uhteYna.. U&OW"'iIi uno, daSUDllIOplotna izolacija se ne doc1a doYoIj k runkcionaJ­DeMtl. Je: Ieos.oova pri kreiranju opIimalnib rdileV.

PraV.I SPOSObaOSI ogrcon.nja De prihaja od vlateD,leaMt od Dpr1ep zraka med vlakni. Topla obJela je

lalita ia ujet.na, kvaJitClDl vlaW skrbijo 12 velikozr.t.b vljej. pri kvalilelnibvIalnib 10 pomeni do 900095 'JO volumlUl. Da OSIlQCjo utinlwvila, pouebujcjoolI'llX 5Vitb ia obsI:O;IlOIl na ptitisll: ter lom..

vlakna izakrila sedajo obIJeloya(j&ledc:na poucbeloQ(u.mitIOUIOIti Najbolj !OI'lcKno izoIinjoea so sto.lJmWl (bndeDl) vla.kna. pri uponbllc-tdl. man bititoplotna izObcija obleke dovolj velita, da IlporabRika111di pri najnltjih zunanjill IaDpaatura1l III pri mi­rovaDjDohraoja zadostllOpk.p. Obenem pa man bitivlakno tOl je Ic. lDOPlCe VOdOOPUDO prepalDO, dlomopXiobladitev pri topkjWt~jib temperaturah..Ta vodnoprepustlKllt K ImeIlUjebr dihalna (da diha)aktivnoSt pri runkcionalol(poruU tollreb.:iji.

Kot sle že tzvt.deli, je kaj lahko narediti toplatc:btilna vlakna, tdJtva pa nastopi pri izdelavi oblelt zzadostno dihaIno IlttiVllostjo; k}er gre za trllnsponznoja in odvod toplote od Itou preko obleke.

Dolgo~ smo mislili le ni problem odvoda moja.Naravna vlakni in visItOZI od'o'lIIjajo dobro. Lahko re­(emo. da vlettjo celo oo:IUtno, I se predolgo su~IJo.

Prooes vle«.oJa •lranspona moja. je predolg! Na kotose moltra tkanina neprijetIlO lepi. in una z njo predollsliIt. Imamo obCutek bbtlnosti.

Dan<:$ vemo. da t.lt.allina. ki je vSlikU z 11.01.0, ne YlIevpijati v1afC, temvet jo mora oo,..jati strn. To 00­vajanje moja je Pt'llVII umetnost vlaken. Na ka~1Ie

n.eint: pa lallko 10 vlaku dou:&jo;

1. skazi PCIft kUlaL2. Z l'pijMjea. V1a!O vsrta. ta pe skw.i ....1erial '111_ken in izpaR:\ll na wna-ji pluti.l. SPInanJnL Molekule ZIIOja polIljejo oziroma PIC­zajovea vzdoltvlatelL4. KapllanlO. boj se trazportira ven preko kapilar

"""'-ZIdnji dve loW sta DlljboljSa naCina za kcotitna

vlakna.. Jasno je sicer, dl rQilYc: pe:de fuuOOlalllOSlinm najboljk pri udobju oolenja. sam material Je ni4ovo1j. Va1en jedotler boj in i.J:doe1ava «(ivanje). S temse V"ZJlO'WVi pravilu mikroklima.

P_1Ill.aUl $rwp.J aableft do tk.uJn:- ne prevelika topJotn.a im1acija,- dobra sp050bnt:l$t vpijanja in traIlSpona,• pri tem se ne sme namočiti,

- nobenega lepljenja na lelo,- na strani !tatera je obrnjena 11 kofi, naj bi 05lala

<Dp,",- 'I53j na urani h koti naj ne bi bila vodoshraojllj0C8

temvet vlagoprevajalota,- mofnost \'DIe$pep $hranjcvanjL

Dabi za40yQfjiU vse le zahlc:ve pri iponoem perilu,si pomagamo z dYofJojno iZdda\OO 'ltlllio S ykalDosposobnim kemičnimvlaknom iz YOlIoodbijajo6e pre­je. ki Ykalno" vkte suaD od kofe:; in s ~lIranjDjotirn·

vilJmom.za twwljo pl&sL Drup PbM vza.mc:vodoodpn'e pJasti \-zame iD JO odda nIVZYeD.

ARU/Im v

QPremaI.SkupW:

E!!O\&ojIlO tUno blato (prilIdp 'las"). Tcbtili iztoo'5 kcm.....1hvlakelL Drobil! sintctDllaski nekakodltijoodJnit (rcplalorji) in skrbijo :1210, da se lblllnav IImUn Itl.Dju Ile Icfi IUI ko1o. Ohraaja se mikrot­lima med kDlX> 11 vlakDl. znoj ses bpi1&rnim Dt.inkomYIaU.O ttan5pOrtira lUY'lYeA.

Tun WlJapi ali je prevz.et od tlI4aljljih pa.sd (la­hko so tudi 1JIOkre) ln odvccSen uprel' Vlakna soIIOdoodbojllJ ill se s tCIII hilrosu{ijo.lmeoa vlaken aliimelli:ovso:

-Ul>,• material: 100 'lb pollpropilcn;- lastnosti: v1agouansportirajOC, dobra (oplom Izo..

!Kija, hilro suk:t, pere le oo fJ'I' Q• !portno perilo za alpilliSte iII ebpedicijc;- izde~ Helly Hansen.

-.-.....,- malelial: 100 '" poliester;• IasUK:l5ti: mo; takoj odvaja na vlije Jd.COC plasti

obleke, perilo se dobro 'tdi. rte poAodujqo P.c:etlldi ~ tuUmo Ili pOO:kallKl (!!);

• uponbf.: RlQl'5ko penlo. za tei. na $lDu(':U, IIp-No UOIlČallje:;

• Qdekwa}e(:; Odlo.

.TI'ftfnI~

• IJIaterial: ~ur (fJceoe) il. m.ikrovlaken, bru'en 1\.1obeh mlneb;

• lUInosti: vl8kna ne vpijijo vode, znoj je transpor­tiran veD. s po~o votIitI vlaken, ne 'lepi" se nakoto. kota o5laja suha, nepreputen za veter (17),odporen na obrabo;

- uporaba: za !pon [n pro&ti tas; $portniti z zab·tevami po ebtrcrru:li izoIadjip nosijo dircklM ILIkoti;

- izdeloYakc:: Hoecbst.

·Trmn~*7,• material.: poIkstcr nil, tip 3SO, se slke v lJevim z

bonlbdnilll ..ukDolll v rnrnaju 5Q'5(k- wtnou.i; obeulet na koti je prijeten, ČVJ$t in ela·

SIiCen, ob5toje. na Strojno pranje, lransportira vJa­lO Ila zeomjo plaSl obleke;

• uponba: te:noodty je uponbea pri 'ponib, kjer jeYClitO mo;enja;

• iz.delo\'ale<: Hocchsl

Z. Skupina: Dvo5kljno WU tun...

Stem na~nom tkanja se lahko igramo z razlienimimateriali, Proti koti Obrnjena .Iran je 5e5lavlJena Iznapelih -volumskoobdcJ.anih kemičJlihvlaken, ki vla­JO tn.asponirajo ven. ZUnanja plaM je se5lavljelUl Iz"utalno sposobniIl' naravnih vlaken ali poOobno de­Iujol:ih ketniOlill mken. Materiali:

_Ap 5 r, id.' ln'-- maW:rill: na JlOIn.nji strul tadel. Z1llWlja iz bolll-

"'"• 1asIMJliti.: dober transpon moja, Ili lepljeIlja lta-DIK na~~ MJa\U ~1lU obCutet, to poliP'":100 ItaoltlO, tvrsu ItaniD&. Ne smemo upon.blJlti

A.R#IJ9'H U

mcllbJcev pri praDjII;- uporaba: spodnje perilo, IIIiIjice. knltimi mbYi

(Tmajice).

-CooI_"•- materiaJ; tOO'" poliester,daaoo nil T929inT729

I jtiJilmnnim premim preferom Ylatna;- Iasu,osti: vodoodbijajoe. stonj ne vpija nobene

vode Ile vla~DlOj je wrw Y srcdillO tkanine inpotem izb\.lpl, t.k.anina daje hladen -svilen obeatek,Ikanino se da Jepo obaMti;

- uporaba: za IporUle trikoje, nogavice;- izdelovalec: Du PODI.

-"""""""- material: na llOIr3oji 5Irani poliamid oriroll\.l p0-liester, na zulWlji bomba!:

- Iaslno5li: ZlMlj je In.nsportiran Slran od kof.e, niIe~jellja Rl to!o, pri to1:i IIII....uja SUMl klil!lU,velika slabilnost mtnl. Ba oblita in maso;

- uporaba: SportnI Uftoji, lPOnOO perilo;- izdeIovavleC:: RlloIioe - PouleDc.

.-- material: ZDOIfl.J poIipmpikR, zuaaJ bomba! ati

volna;- lastDOSli: vla&Otr&llSpon~ pnjctDa miboldima;- uporaba: Tra.NtGll: liUlI za teDI! in kolo, Trl.1IS1eX

polar (z volno) za 5Jllučusko perilo, Transta zbombdcm za let na smučeh,Ttanste.X s !rotiljemza optimalno toplotno i7.olaciJo.

• Trerlra, dWllIojna,- material: znallaj mikrofilamentnl poliester ali p0­

liester lip 350 zunaj lrevin. SC)'SO (pollester/bom-"',- lastnosli: visokasp0s0b006t odvzemanja \'1ltse, DG-

benep lepljenja. na urani proti koti je tkaninasuha, vJatoh'II.1l5portinjOCa, tkallliM ustvarja lkJ...bio IDiktoklimo..ynjej nezaltuW,slDlna oaoblito;

- upom.: Jponna obleka za osebo, ki se.ln~nztvnopoti. spodnje~~~1IZ1llWlj.1 obleka;

- i%delo\'altlc::

J. SkupIna-

nanine tune itvlaken, ki lkUjo u principu "'Iniy.nate bilte' (votlo Yia.t1Kl). znoj potuje stoli lutnji­Wcle prostore Y oltlltje ali nasled.nje plUli obleke.Vlakno sam 72se nima srtalne sposobnOSti, zato sevlakno rte na~ iII. obeutet je suh tudi na :zunanji5lranL Vla~ se odvaja fiz.lkaloo. Na zUnlllji suani Jep~tiskveeji (luh znlk) in ~i vemo, da od polja z nižjimpn1i;kom PCllUjcjo molekule proti po~u visokega pritiska.

• DalKJl'a.• material: pwt ylakna iz poliatrila;• 1asUIo&ti: YOOb spt)5Olmast f\MIeIMnja Ylqe. moj

se trall.5poninl S~ drobnill kapi1af od kokprofY IlOlnInJou vlaku .. nala izplIri, e1asti.eDostvlakna 05laAC. ludi oc je vlamo motro. De kpi seDa koto. pere se do fJY' bfeZ lIlCJl(aICII;

• Ilpontba: pri vseh ~nib z izm.:Inim ZIKljeajem;• izddcMJd: 001lSO. York, Med-ico, Helly I-faase••

Be,ter, Maser_

_______________--=-oprema.Th.......

- material: poliester,• lastnosti: votlo poliester vlakno ZlI dober uanspon

moji, OObra loplolM izolaciji, IMI pri inlCnDv­DelIl noje.ju je vlaino wbo;

• lIporaba: za Spon-o perilo in nopvb;:;- il.dekM1ec: Du PoDL

4. SIwJUe: DnI&I

. cnft eh. ' "- ruterial: perilo, ki s.e zekl prijetno nosi !ul koti. Il

tOO ~poIic:slra, Id odvaja. ukoda05tlmekobsulLJ.ia topla;

- laslZlOll.i: gibek irt tlastiCetl, tmlSpon moja lICOd·\'ben od qornjeoblekc;

- upor.Ib&: spodnje perilo zaalpW>lmuCHje, tekMU1Kd1. biallon (pri nas p upioo proclaja UJD­vina Jcrcbita, Kranj).

OBLEKA ZA VETEJl IN DEtUponr.bllO (fIlnk:QoMlno) perilo moramo Dos.iti

OtldoJoOcDO lunillO, da~ vl'Slkc:nl vremenu

""".Dobra ZWWlja - J2SeitAa obleti. lIlOB dobro dihaliiD obenet'll zadrlallltDOSfenke padaYl.e in vetu. zazadmlileY~ ueb ubleY llporabljamo IWlednje le­bike iJdclaYe ttI.l'Iin:

l. poliQlcr ali ptk (pol:ileUaftllOllio) D'lClObnne totvmcsMpIIsl, ali PI 10 plast zlepimO (rlaminiruo) na

''''''l2. m~ieureultSki prelDaZ,3. tkUlrlestblle Iz mitro vlaken,<t. tkanine' bldrorobGo opremo (pt"euw:).

I. Mc ' &~

Nljbol.j!i sta tbnini U4e1oYakev Gore-tar. inSyIl1pateu. Deblo S JlOfIIOCjO tot dih tan.ti.mi mcm­Moomj Te so zares p«Untc in za oporonbijo koZlIblll.jo IUairIo. Obdelava se Une.uje 1amininl!lje. Stemse aahajljo membnl'le na DOtn.nji strani tkanine.TIld! modni oblikovlJd imajo s tClII 'svoj mit". Pri tt;Dstvareh JIM a.Uitek (znak) membrane pomemboo Vlo­go. V$a zadft1l je očem prikrita in VCJjeli moramomtemu, ur pik Pomemboa je tudi lOCna obdelava'ivov D1embrane (Icpijeije).

Gore mc:mbmta ima ufo l1fObnepore,stozi utereuhaj.jo molekule vodne pare. blaall pa vodne kapljenemorejo vdreti ROler. SympatCll: membralII pa je brezpor. Vodna plIT11 uhaja, pomocio srka. Molekularnadil'uzija vzdoUorpnstih vcritnlb molekul pomaga prilransponu. Znoj na koncu preide skozi relativno tanekpoUellenkJ material.

l. GCJnr, an,- material: poUletrafluortlUcn;• wtnosti: 0,02 mm debel premaz - material, velikost

por O,lXXXJ2 D1Jfl. VoOOneprepllStnost (10 80 m vo­• smlpCl.(IB kvatllatni rntIQ);'oOl1naJlII1lIahkD uhaja;

- mlelOYlIec: Gore

Variullt: Lz tneplUtfttala:Gare-Ia Z • Una'": Siva se iz ueh plasti (:qomjl

material, tnelnbrana, podloga) za. bolJ~OOpomost na

obrabo. Membrana ni zl.lminimta ~ ~lOrojjm mate­rWom, temveC; s tanko plastjo poliC$ua, ki silili ",mokot opora membf1llli. Upomba od gorskih do Il\C$tnlhjapifcv.

J)w).pla:sICl1 _InK zunanji m.lerW in mcmbIlI·na SUI zJaminirani. za Spone, pri Uteritl ni mOCllCmebanske obnbe· boja, tek na smuc.cb, kolo.~ "m'=rt: daminin se trl pluli skupaj.

Zgomji (dc:bdcjli), mcmbraNI ln tanek material. kieuva membraDO prod obrabo. Uponbljl se za. \isokotvalitnae izdelke 1. Dblcvami po kolllfortu na «btaVOC:h. l:>oYolj robustni, vocSoncprcpusUti iD kakorloIitDdwjoči

~*y. .-ell'lbBna je tlalll.inirau skuprillJs izoladj5.ltim materialom (poDa>1ldi poUesteT vata).UpoTllbljll se lJ ilJCIelke. lllmetljene AizJt.(m tempe­Tlltururl.:za zimski alpinizem i. ekspcdlci;c.

Gare-Ia llabt: membTllna je POVeZ.a.lUI slkanino •pod1ogo. zdo Iabet za. Ilponbo poleti. Uporablja Mltudi ri rob\il3il, fcvljih. bpah, aopvicab.~ S\'Oj kome.tn pri prepedu br $teVilne dnl­

tine pel.t.tsoY naj dodaRllWlcd.aje: lIlIjSi jczuuAJimaltrial bolje diha (do 40 \li). Teb OSIKMlega ma­teriala lWJl poda tlebeli.Do nnanjep mataiala in slem. ocenimo, kaj oseboo bolj potrebvlemo. zda tetJdiD grobi maleria.li slutijo le II)l11 pri taki oporabi. CeuD1OCnej:W! vcnij Di Ilizb., tako da bi marsikdaj lahkoin plfimti1i pri deaarju In PfidObili 111 reso~i upo­rabi (Y infOrmadjo naj vam poyem. da. ne &Jede aadebelino 50111% ""pliva aa ~ics~ ter jih fIIZ&TIIjuJe.GaPlICija pri go«letsu DI iz Ine zvil&. Ve(! in dalj ooaje pa ili bkllt IICslu:H.).

Izddovak:i; BerJ.baus, Eider, Fila, Fja1lnvca, Kar_rimof, Klep Per, Loffief, SakwA, ScboIJel;

t.tv!jarji: Rakblc:, MeindI. Loot4, Dadtstcill., Oynafit.

z. S,.palI!ll: AZkIJ no. AG,- material: tOO 9b polie5tel:• Iasmoul: membrana je debela 0,01 mm ln je brez

por. Vodno paro odvaja VaIOU molekul Vodo Ile­prepustnost do \iline stolpca tO JlL Puesno lallka,molIlO UDOCno tHtenje ali pranje do 40-

1lp! ladelar.- ZUnanja tkalli.na in rncmbrana sta zlaminirana Skupaj;• Kot vmesni laminat je membran& obdelana s nisom

ali drugačnimS8lovjem in je VSili. me4 podlogo ingornjo plast (pOgOSta uporaba za Sympatcx)j

- podloga in membran. SUl zlaminirani;- membrana je zJamlnirana v večplasten material,

sestavljen iz zUlUlnje tkanine ln podloge.Sympatcx se uporablja pri oblekah za det, hojo, za

v gore in golr. V fcvlJih za hojo ln golf.1zdeIo\.-aId: Maser, Maier, Oiympia, Sponalm, V.ude,

Volk!.Cevljarji: Dacbste.in, H.anvag. Volk!.

3. AdItex od Ildidau.- material; mikroporozna membrana iz poliuretana.- lasmoslf:~tl'lOlit,odbojnost PrOU ~ru,

dIha, o<Iporen na obrabo. Uporabi pri oblebft 1.1prosti eas.

- 1zl1e.kMakc:Adidas. Oru&ilt podalkov Adidas neda(kvaliletl')ll

A.R 4411994 2s

~rema

Jo skupina: mikrujM uuil PftIDad

Vlo grupo spadajo običajni poliestrski tekstili, Idse jih premaže z izre4no tankim filmom, v katerem sohlknjice. nekaldna gobasla poroznost.

• Io:otrant, TlIITII)' lod., Japonska,- malenal; pollureum fiIm;· lastnost!: YOdoodbljajoc. diha:• WkkMIlcl: El1e5e, Nevica, PlIma, lb1nk Pink.

• EXdItml UDiWl, Japooska,- material: mikroporozen premaz iz aminopolimerov,- lastnosti: odbija \IOdo in veter, wo dobro diha;• uporaba: za lpanoo iD ekspedicijsko obleko;- izde1oYlllec: Asia.

J. skupina: tlwUne G mikro "lakea

Te tkanine so stkane iz izredno Onih Ia!lkih vlaken.S tem se doseže i1.red08 gostOlas!vlakcll, med katerimije prostora ravno toliko, da para prebaja, voda pa ne.Vodnemolekule so velikokrat večje \rot molekule pare.

• TftVIn ftnKSe iz H«ebna,• material; zelo gosto slkano poliester vlakno;- lastnosti: visoka vodoodporn05t, uaCen, odbija ve-

ter, diha dobro, lahek;- i:uleIOYB.lci: Head, Big Pack.

• MeJ1Iln mef)'lmkro il Rhone-Pouleoca,- material: mikrovlakno iz 100 % polyarnida 6,6,- lastnosti: odbijaveter in dež, diha, prijeteD ItaIllVeJI

Ol:ip. robusten.• uporaba: zaSInuCarje, treking in golf.o imelOlIaIci: Scbotrel, Vaude. K.Iepper. VoUr:1, Spor­

"Im.Tkanine iz teS.lr::upine so znana po lem, da la80toYO

najbolje dihajo od vseh, \lOda k.lr::ar ddlJo,. edino od­porne niso najbolj. Vlakna so sicer na slrig ze!o OOpor.na, ampaJI: YMka, malce -.«ja mehanska po{kodba po­vuoči poruiilCY ravnatelja. razmik med v1a.lr::ni in tamučne po malem puUati.

4. skupina: lbalne I hIdrofobno oIMkIlll'O.

Kot vodoodbojna vla.lr::na so uporabljene hidro­fobne l.lr::anine. V to skupino Spadajo vlakna s sposob­nostjo vl.e&nja znoja, ludi nll.l'llV03 ir::ot bomba!, vi­skaza aU svila. Slednji dve sta~ bolj .lr::ol primessinlellčnimvlat:nom.

• TltCte:llz ICI *'plne,• material: iz poliarnida 6,6 kol OliDOvne niti;- lastnosti: vodoodbijajoC s pomočjo tkanja, ki je

podobno pokrMronju strehe z opeko. Skoraj vodo­vzdrt.en; ~n, zaradi veUkega volumna vlakna;robusten: zelo lahek;

- izdeJovald: EIIlO, Maier, Head, Steinebronn.

V tem .lr::raj§em pregledu najbol}<ih lkanin je razvidno,da PJtrebujcmo lIalDme ki dihajo, ~ več, celo majo, pa_o (lItanejo sube. Ni..eč problemov s premoknimimajk:am.l, ki Dam hladijo .Ir::ri2 ali z nepn;rD(J(ljMmi ano­raki, od katerih l.ltOtJaj "kar tcllc". Je p<l y5e 10 res'" Kaj jeres pot1dloo in kaj nc1 Kaj naj ii običajni rekreativni'ponnik, planinec,aIi pasarno sprebajalcc tudi pri....mči?

AR #11994 2fJ

te l...u denar. ni problem kupili, probIeQllllJtane "kajje4otJro?

Pri pregledU umelnih malerialov ne moremo mimotenno velurjev (fIeeCeV). F1eece so narejeni vctinl.lmaali sir::oraj praviloma iz debelej~ih pullcstrs.lr::ih vlaken.St.lr::ane kasneje zbrusijo, <1a dobijo kosmalost neeca.Pri zares kvllliletbih velurjih kosmatost drll tudi poaa.tjs:tm, časovno uporabnem obdobju. Nasrknost ne_eca je glavna točka delovanja teh materialov. Med·lasmi· jeveliir::o zraka, 5aIll8 vlakna so tud.i votla, takoda zado.stljo zah1CVl po lahkem in toplem materialu.ZraYCD vlakna vlečejo po sistemu "plezanja znoja" povlaknih. Vlakna so zaprta, vlaga se v njih De nabira intako pripomorejo k hidrofobnosti tkanine. Pregleliavseh ficccov nima smisla opraviti, ker jih je k ve(! in 50tudi v funkcionalnosti zelo dodelatli.

Flocd 5(1 v običajnih :rimskih temperaturnih raz.merah pri nas odličen izolator mcd umetnim perilomin dihaJOCimi anoraki. Zraven k pripomorejo k od­vajanju znoja od majice navzven. Vl?rlIšljk'osl f1ecca jele v ekstremnih hladnib razmerah ln ko je teh gledena toplotno irolacijo prevladujoč fakJor. V teh zah­tevahje pUh kvedno najboljši. VObil'ajnih,~ poseb_no v vlažnih razmerah, je tJC:CCe ranično najboljšiizbor toplotne izolacije.

Obstajajo ra:tlike v kvaliteti f1eecov. Morda za lek­stilce De tat.o velike ampak pri uporabi. VllIrl.Ijivostpri uporabi je prva. Le dovolj kvalitetni materiali slu·fijodobrovd kt. Edino tc.f.avo nam povnoti moda inmodno barvne zahteve (Irdor kaj da na 10).

Maleriale, Ir.l jih priporotajo in JXl5!aVljajo ob bokkvalltetnemu perilu in zunanji ~itni oblcld (zah­tevana je velika nas~ost "las', velika obslOjD05t napranje, da ne izgubi nasrkJ!osti, se ne Itanju in se Demueka in povzrota statitne elettrike!!), $O:

- Malden millsovaserija Polanec, PoJarplus, POlar_Iite v različnih gramažah. Firma Malden mills je prak·liCno izumitelj f1ecat (njihov zaItitni znak je malimedvedek v razliCnih barvah glede na material);

- Patagonias sYOJim materialom imeOOVll.n synchiJ­la. Zelo vzdržljiv, k bolj zračen in la!ji od ostalih (priistidebelini). Patagonija uvaja nazaj star, že pozabljenmaterial "umetno krzno',saj jeveliko bolj vzdr1Jjiv kOlfleece in tudi diha, vle& bolje. V SVOJI ponudbi imajoludi raztegljiva vlakna (stretcJ\ iIeeQe);

- Helly Hansenov odliCen material Propile. Osnovaje poliester krzno. Krzno ni bru.šeD kOl f1eecc, temvetje stkan in deluje podobno kot volna. Namenjen Je zabolj nizir::e temperature.

• Firma Mountain EquJpment z Ultra f1e<lOOm. za­radidrugatnega tkanja in obdelave pribndenj\l je boljneprepUSlen na veler in mutiranje materiala.

- Big Paek xr treking. Material trevira f1eooe, okateri je govor k mcd maleTiali za perilo, saj nekateriuporabljajo zaradi manjk debeline ta material kotperilo.

te k enkrat ponovimo: pregled Je narejen medkvalitetnimi proizvajalci, tržno ali drugaoo uspdnrmi,kjer je IMlJitCta in Obstojnost vlaken dokazana. Tefirme so sposobne vlakno ali tkanino obdelati, tako dane povzrota statičnih napetosti, se ne usmradi pri

_______________o-"-'premad.a.lJkm nokDjll, se ne mocka, ohrani 1as1l10lli vet lel.,da vlaku ne pobjo ild. Ali pau primer pri bmillalih- IIICDbnnall, da ne pobjo y mmli JUI preJibih ali~.da zansdilLljo (lIC koloM pororeks) la soza~'o'OdOncprepllSl.D&.

Zahodno Idi$oOe je prepl:javljeDO J;.wit.zUmi leGiin miboYlakai, I 10 10 le CeDeDe~ pravib SIv.llri.CCJ:ICMle ruLike .mo tako \odib:,~.~Ye1ib razlitapri uporabi Razi vet let.

Kdaj PI kdaj moramo zatisniti oto iD pozabiti ILIWYe.AS.kO ib'onmost oziroml pia a61DljiY05t, tj se neobrCSlujc.

sam sem si kupil PI'\IO w:acIOO majico izdeloYllaoHdly Haawn.a le vet kot 1 ici n=J~ IlponbJj.amIc danes. V_ selll posnsil le . tb.nine (pe­rilo) in 1akko $alOO poUdim prej Ilapisana sulib."Imena' ipjo ~vlo!Okol: $&.lIlO "mar. Na tlklslpa ne YSI imena. Ni YSatO perilo perfektno (Ili Y51j

dobro). Obstaja looi 'nič". tOl poye sam naSlOY f1lnt.l.

ce se !lejem kot dc;M)Ij kompclClllllep :oo m;lrkcoziroma imelUlIkanin PIOIMjalccv lWkd.llJa:

za perilo: HelIy HiMen-Ufa, <nrl of Swcdcn,PaUlSOni.ll- Clpikne. Du Pont-ThennaJ: ia Coolmax.

Malo slaMi (10 pomni ~.c> leto ali dve manjuponbe): Tr.lIllSta, Od)o, Trevila-

Flc:cce5tm IJe izpostavi.l, lQCIlI vodoodbojnc iD diha·jote I113.lcriak za ~lne tDni.e:

• l.5kupiDa: Gore Tel: (Ic VCdDO nekako I13jbolj!:i).Entralll., Uhrcchl 8urlingtOfl iOO o- ZDA, SyrrI­pala, H2Do-Stof1ll PlllaJOnie.

- 2. stupiAa: TKtd in Trevira.

I-tiSpotl_llHl.80"" 1 '1191,", ro i'onoiJ""'M*i.....,..

AR#{l994 27

~ortno plezanjL::e _MMej MF.JOWEX

•HOMO COMPETITUS

Prvo leltmoQnje Rott master y AmI pred St~·Ilinl obeillU\Om, popolna mcdijW prisotno5l. SIe'il.lni$pouorj~ vtsot dezlami st1ad in ab5o!ulDQ 1pOl"lDOYldll$)eJe nekak mejnik'" Sportllem pIeZallJu. oli tedajje~tIO bl kt in opame 50 korenite 5pt'etllel'llbe,SIJ se je iportno plc:zaDje ruddiJo v dve &1avDislDCliGre ul dYe pnog:i, la plezaDje eicslterllno tdav1lib5IlIeri iii. tamovalno pkDllje pod iiU:J mebo ter vzadDjilllcl~ pribajajo{o ~ponnopk:Wlje v viSOto&n­rj.. 1'11 p precMem za plezanje v dobro~ih5merdl (svedroYa). ki ie odvija v4alj{ib S!eDah, manjJI' ti pmsto ponavljanje rela!iYno IlCYIInlill smeri. priIcltmova1Dem plezanju se y dVoral1l.ll rojeYa;o noviprvaki, tako nadOflaJni tOl SYetO\'ni. pri plaallju ck_stremno tWVlIih smeri pa ne moremo teCi, da so1IM1aP.1l prvaki, ampak prej legende, Id so pomikalelCtlvnostno lestvico plUlInj. nmgor. Pri obeh pa­nogah ue za PlU5ti naein plel.llnja, bra tehničnihpripomoCkov. B.ist\lena razliu pa Je te y samem pris­topil Ic tekmovalnemu ali letavnoslnemu plezanju, salY$&ka od panog zahte\'3 popolnega pk:2alCl s svojimipoKbooslmi.

Vse se je taCelo z plezanjem lctkih smeri, z dvi­P'l'Jljc.m le1avnostne lemice navz&Or ICT S lem po­slavIJanjem sYCtOvllega rekorda s Ircnul110 najtdjosmerjO z JWIjvi!ljo oceno. Pri lem so se rojc:valc!tevilnezvezde, kol je bil NCDleC W. Glil!idl, tj je. tar OvakratItvignU qr>rlljo lOCko Ie.f.avoostDe k:lMOe s smeremaW"IlWet 8 1: in Action ~e 9 a. obe smeri stanbte\lali \'IelikospcdalDep treninga. posvcteDeP Iz­t.Ijutnovzponll v smeri. Gi1lJich je posvetil kaf Je10dnil1ClIinp IzItljlQo:za Al:tiOII Dircl:1c., saj je polreboYaliuodao specifltDo tDOt ma enem ~tu li dilWltimimizmctom,.smer pa je problem cl\ljSl:ib tlpoud.ttib ct­StremDO tdml.i.lt pbolI. Pravtako je svoj deJ prispevalTribou.l, PrCdVSetII :t: .ad.Il)im VqJODOIlI v smeri JIW doil 81:+, saj jcodprl DDV up ebIrecrmo ICŽIVIlUt KnUi,kajti pred 10 SIIlCrjO~ bile lIK najIdje RDCri kratu.&Jo jeza probIelKvblJ~1lib(bouldu), tj~zahleWlipr~matsiJnalno moe pkozakev v Deb; metrih 1najvee ck::5elimi 1I1Ii. Eu tatsllih smeri je tudi Ola­teur 91 Ceu J. Rccte. Pri J1I5t do it pa gre 11~ Itot&Iiridc$et metfOY dolgo SIIK'T, kjer w tef.lve dokaj ko­sWtI1lC,vendar je polretma iucdDlvmrt1jtvost in Iton­etIlIraaja 111 veliko Slmlo gibov, ki 50 tetkl, vend.a pa.le DekolJko lažjllrot na prill'lCl YAction Directe. Tri­bout je smer pleu.1 vec kot dvajset minut, GQllkh paJe opratil s smerjo v slabi minuli. Ra7.YOj tdavno·llnega 'portnep plezanja bo ~I 'oSCltakor naprej, netaltoslikovilo Irol ck:lslej. ampak soraunerno~i inli novimi generacijami plezalecv, ki bodo usmerjenelU.Ijueno k plClllnju težkih smeri. V$C manj pa bopleUloev. ti bodo uspdno mrukv3li vrhunske raul­tate v plu.a.ltJu lCtkiIt smeri ln se bodo uspdno kosaliSspecialisti za Idcmovanja. Žtdane5 je wsnih pk:r.aJecvJrWo,Draditep$Cje~~likaJjevzrok tcmu?

Takoj 1I1W:l zalrdimo, da are v 05.tl0Yi za d\-a pav.sc:m~ pristopa k samemu plezanju. prTo' tako sev\Uji meri rnlitv.je tTeninl in pa olji. Ni vseeno. aliim.al: :za cilj postali sve:wvni prvak, tako kot fi:: pred leliFranooz Legran4, kar mu je U5pelocdodvakrat,.ali paplezati v I13Ji imdno Id.ke smeri pri tetlDOValKlDpkta.l1ju to minili čui, to to lahko pkozaki potovali 5kontiDeot.a na toolillClll, pkDli po ebotiCaih pok·n.jinab ter iskali avanlU!C Y DanVI ob pleza.D.ju smeri.V se:rolli vrhunskep teknllwala je v letu vs.aj petnajstpomembnib lekmo\'31IJ, kar lJlC5C za Wri mesece 51·mili tetmovanj. Da bo plezakc U5tremo pripn.v1jell,je potrebno YC5 trenin, uskllditi li urnikolO lebnoYanjinsez:ono 5lf08O periodlzin.ti Treningje postal iucd­oospocifiten, temelji na izlneoičltem plezanju na ume­tnib stenah in pleuDju v stalL, kjer imajo plezalciizredno kilomettaw smeri, prevladuje plel.lnje na p0­gled ler opravljanje zelo hilrih vzponov ysmereh (bradOlgotrajnega 'todija smeri), večinoma v nekaj pos­kusih. Ti pleulcl morajo bili Ilnivenalni, brez dolo­čenih pomanJkljivosti, ln se morajo ZDlljli v lIKh ple·zainib SituaciJah. Na umernih sIenab se rduJejo!tevil.ni plezalni problemi (&ibi). Pridobiva se obeulek za10000lni lip pletln/a, saj je razliCno od sta.lne&l bIlbolj dinami6en, hitre.!'l, lahko bi rekli todi nekolikomanj pred1Jen. :la'lOljo lega se je lud.i spremenil naeinpkzanja na tekmovanjih., ki je dosti h.ilrep:i, bre,; od·w:Cnib gibov. pletaJCise posfu1ujejom:vilnib melOY aaoprimke in vedno mani je upU. bI je pOlIedieausmerjeD05li v letmovaInl tretlUll- NOYO SYefiDO $o vtekmo"aDja prinali m1ajSl telmlo\.-ald, ki so usmerjenile v tetlDOValno plewtjc:, so ~ri JdeoIuja pro­blc:mov ma IInIeUlill S1c:A1.1t, imajo medno Ic:tmovalnomotivadjo in 50 rojeQi s plasUtno 51eao.lo dejsfYO je.da je: v flllol.lu sve:tovnep PObIa Ilifja povpreena sta·rost tot pred leti in III se se: nib. Na tek:mlJ"......ju vl...avaJu 1~3 je bil najltue:j'i tekmovak:c v fUII.lu sw23 kOL l..&bto ttdimo, da je F. LegnoM eden tipiCnihprc:cbUtvnitov mlIjk ,eneraeije 1c:kmovaIecv, ki to seposvetili iUljučnO tetmow..oJIL Je izvrsten lekmovaJc:<:1 izpiIjeoo lebnlko in $il'Otdm spektl'OQl pIezaInc:pZIl&lIja, sposoben preplezati IIIjldje &meri na svelu,vc:nl1ar zaradi naporne5c:lOGC tekmovanj in pristopa ktreningu nima te: motnosli \/$Ij tako dolgo, doltlu bohotel zmagovali na tekmovanjih. SO izredno OObTi lel­1llO\'Ilei, k11lJlljO vskalnem plezanju preph:UDosmer,; oceno 8 a+, vendar 10 na pogled, !ludiJ stneri pa jihne privla~.

Il: vsega tega lahko kar iti hitro itpeljemo, da larulika med IdavnosInim plezanjem ln tekDtOY8.lnimple2anjem le obslaja. SO r:a7.like, It.i narekujejo tempomsmer treninp. JoeujeJo dvorane in plezanje v Dlll'avi,narekujc:josam tiviJenjski lemptl ptc:za!ca iD spreminjajoO:t:iroma 'irijo pkzalni sveL

•

ARUJI994 28

__________-----=.športno plezanj~

Matej MEJOVSEK

VOBČUTKU BREZMEJNOSTI

Ta strtiM bolečiname Je mučila te pet dni, pa &Cmkljub temu zbrallolikoenerg:ije, da sem se v prijetnemjesenskem jutru odpravil v svoj prijetni kotiček. PritakJlli stvari kotJe la smer, si moram podzavesi vednovnaprej programirati na nivo, ki mi zagotavlja popolno~1. PogostO sem prebiral življenjc:pi;e manih oseb­nOSti: vedno so iskali lOCka, pri kaleri so dosegli naj­vi~jecilje.Tudi sam pogosto~m L:I~no točko, ki mebo prenesla čez DdnJo kombinacijo giboY.

To mesto me ve4no pričaka s kak!nim presene­~Djem, tako da vedno do~ivim tisti pbčulek, ki meponese kar nekaj metrov nižje, v obup. Toda to jutrosem čulil nekaj vet, občutil sem I)C.'IkonČllo mnogoenergije. Res., prvič končam na k znan način. Vdrugomi gre lahkotno. v amoniziranem ritmu opravim sspodnjim delom in pred klučnimmestom ta bip Otrt·sem s krepkO utrujenimi rokami. sežem po oprimku,stisnem ga.k nitoli mOCneje, postavim se v ravnOle2nipoložaj, nalo pa se potenero navzgor v uP:lJ1ju, da biudrf.al f.e tolikokrat odločilni oprimek. Imam ga., sli.~·nem, od napol'3. se mi zapro oči. V mislih imam le to,

da je ponebno vzdržati do vrha. Povzpncm se tezzadnje metre, ki me p!lihiČllo popolnoma 12trpajo. Nakoncu~ zadnji klik, zadovoljSIYO.

Nibilo srete, bilo je le slrM:ansko olajSanje. PrCVl:tje bilo vložene energije, prevetdni napetosti,da bi bilsreten. To je bilo namenjeno drugim, zame se jeavan­tul'3.lro~1a.Bilo jesknJDO naporno, bre:t ~Irajnostibi imel le malo upanja na uspeh. Bilo je nekaj naj­tefjega, bilo je na meji. ampak uspelo ffilje.

žgalo je sonce, bile so sence, ki so pripovedovalezgodbe, imenoval sem jo Nostalgija dolgih senc.

Smer: Nostalgija dolgib sencOcena:8b+,8tPIeml~:Kotetnik, AmfiteaterVzpon: septembeI 1993Avtor: Matej Mejovkk

Smer je dolga 25 metrov in se preva,;i za 6 metrov,jev:r.držljivoslnega tipa $ Idk:im meslOm na. vrhu smeriPovezatI je potrebno približno 20 gibov bre:t ptXilka.

AR 4411994 29

iz kartoteke prvenstvenih vzp.::o::no=-v:....- _

l mI c t~

IJ·1 lni

1 lI} 1x •a: I Ji~> t ~.•l!t- N

'" ~"

>ul J 'p I< • M I• ta: •o i It ill j- I'":::; pI! •

~ ~ i il ~ I~~ ti lhf • 1 -

I \I c~" .. r lH~

1 ./'~1Il1E ~ t II ..§. l~ ~JsJo~~ > oltrIO: ....• .1' ~!

rt"! ~~ -~; :dW §.! ,o.Hi *N

iz kartoteke prvenstvenih vzponov

,,------------------,

I~

/

'Oj!'!J- itIlli:a1'E~:lil JI '1;1 i! .

tfllfiJ: "'j-!e i!1 '! t~hil'52 l j [IH 1 I>ul •ol >'l'"! ! 1a: 1"1"Q "~.i n •52 ' ! o ii' ~ I::::;

.! lilI ~ jUJ ! ..~~~ I> " 1• -a.~~-. , ,~it, • .!~~gh 1 ./,

~ , li 'i

I ~ .tj;j~$ :, o i- o~o.'~8% !Q. ... -- .. O"

~! ~~dH §~ ~1~ii!il ,

Wi

AR 4411994 JI

iz kartoteke prvenstvenih vzp:::o.:.:n~ov:-- _

1 ,---------------

I~

:1:

~-..~Q

!i2:::iw>

AR 4411994 J1

I

Ij1

I

II

::::--.1

/~I--../ \' --Y, - }

iz kartoteke prvenstvenih VZPOIlOV

lr-----------------,

1;

•

'l~UH

l;"HJ~liilIH i& 1... 8. !1•• j i1i

:z: ·H·i'l 1 Ili: Ui~·h

,> i

"" Jhei~ 1

"" ~•. !,' ]ce Il, atli: .bli' ~c ,

'ti 't. !• I- 1o

"" ~- ! 1t' "-' iw .:il!!t~~I

s- o

1> 1l! • tL·.~ !~i • • 1

t fitO;t •1 ffi lil ~ Eo,t;ijh. •

1 CII f:::§> > "-

~T'~, 2}· !~i ~l

~ :H! §~ "ttfW" ;50 _ ~Jj; ~.

AR4Yl994 33

iz kartoteke prvenstvenih vzp-"o"'n-"o_v _

ir-------------------,

i

J~

"> ~•r-

k ~

• • • • •

•;;!z-II:;;!rti

ffi

!~i

J

zanimivostiBndI tJNtJU1W'fT

EVEREST SE ŠE VEDNO DVIGUJE

V HiJna~se boj med d\Iip'llljenl ozemlja ineroli;o ic nIdaljllje. teprav le um zdi., dl Itaproc:oa v ravnoteiju, 5c nebteri vrhovi vtIjutoo 1 MLE_lDm se ~IIO d\-igajo. T.lI:o umre(! uJOtJ~1ja

iludip. uniYuze y Koloradu in nepIsU: ~1ade. Rosa"BllUul (vniYem v Koloradu) pravi, da scdalljeaD&li­ICmeri~ iznvuve v l*IDjih pcuaajstib ktJh, ti jib jeopravil ncpalsld ruisl«WalD.i oddek't, t"cjo, da se jeHimalaji iMPiIa v lX"ll'eClu za I do 4 alili !ul kto.Toda UKdliae, ki se Hnlllulir-.jo y Benpbtem:talivuiII bli1ajih nižinah,bleja IUI erozijo. kiu~jOgorstovcriJO rup1ja za do 5 mm !ul kto.

·VprasanJero. kdo zmaguje, ctvigovanje alJ erozija,'me_i BiliarI. V bistvU se gorovja dvipjo bl. dolJnellitajo. NI rek. ki bi erooiralc vrh tveresta.·

V raziskavi Bilhamove Skllpill.c so anaUtirali p0­datke o Qravnavi vzdolž ceste. ti telle od Indi}e naKitajskO. DvII so ugotovili tako v nižji kOl y visokiHlmal.jl. Medtem ko se indijska plolb. k vedno pri­blituje azijski, Mi himalajski vrbovi, stisnJeni od ko­lilije, dvigujejo z enakomerno lIltroSIjo. Mcd potresie se selzmično aktivna Himalaja dvlp s\lotovim:iYdIr prizadene 10 obmotjc: YCCji pouc:s. se 1allto

celotni Nepal dvigne za pribl.itno pol melra: praviBilw..

Ynwc:u iJl.prilu 1991 WI BilhaminJKtsoa rodilalIlCdaarodai projett, v bterem je vet skupin ..ro­kovlIjakoY il. IDA, Nepala iD K.it.ajste uredilo Pr'I'CdirekUlt meriwekolltiDeata1JttkD~fltACCmccl Azi­jo iII (lidijo. Rmstcm.Jcj SO ,postaVili 44 konuolnih10& v Nepalu, Ila Kit.a~ ln v TibellL UPOlllbljatiso sprejemnite za pridcbiv.lnje sicnaJoY loiitellUl GPS

(&!IJ!. Olobf,l Pcsiliollill& $ysttJII)- TI oddajajo elet­tromaptttlO valovanje. ki p ~rqem.tlild na tletl spre­jemajo in iuattJnavajo od4alJtOOR 10& do powne­mm utelitO'V. PoklbJi Allelitovso mani sp~jonaWlČlOSljo, zalO je 1 njihovo pomočjo mor;ote iln­fuu.ti z:elIIIjepisao lirillO ia doltioo ler 1fUino nadelipsoi!.kn. Tata so izmerili ...ce kol: 300 razInihrazdalj mcd toDuolniml ločbmj, ti so bile v mccl­sebojDi oddaljetlO5ti od 3000 500 tJtt. RaG.lje bodospet izmerili kta 191)4, tako bodo la.It.tO ~llspremembe skofjt in uznali obmot:ja, ti jim pretijopotresi

Tudi na vrh EvcIC5tl1O postavili ltino~no sloj..1oza prilTdilev geodeuke opreme in 29. septembn \992so htrati opravili OPS mcr;en}a na vrhu Ml. Evercstain Ila Slirih manili tOCkllb v dolin<lb okoli vrhl. PrViC vzgodovini je bila vU;ina najvi$:je &Ore ilmetjenas kom­billllcijo treb merskih melOd hkrati- s ta:Kloliti, elek­tronskimi razdaljemeri in 5 sprejemniki GPS. če boogrodje lllI vrbu Ml. Ever~ta vzdržala. bo mogoče vrednih časovnihprcalcdkih opravljati primerjalne me­ritve. začctni rezultal, do Iutterega so konec maja '93priW kitajski geodetl,je8846,IOlJl nad sre4njo gladinokitajskep Rumenega morja. po prvih IUUltatih jeEverest nekoliko niljl od OOSIc:j veljavne vi(de (88481'1). Poča~ti bo trcN novib RX:riteV,5 pomotjo DOVe!lzn&D;j.a in tehllOtocij pa IlI.m bosta tako sama viSinaEveresta kot tudi rlIOfc:biti 7;U11aOO ltvilOVl-nje ipetzanimiva.

Gwtimes 37/2, ftb'UlIT 1991. su. 10; tivljmjr iiiJdW1aJ 9119'91. RT. S2-56 (TrigI4N L' IW:O VUOI; jrMotuuE~)

?NAGRADNA NALOGA, ST. I

Stirje prijatelji so se nekOC podali na <101&0 pot: v visokogorje. zaradi neizmernih rudalj do bkrl.nc:toll• ulogt: hrane ali leli:06::vode, so morJll poka drugeopremc D05iti s seboj tudi doYoIj hrane in tekOCine.

Prcdpost.avljajmo.da so uradi teD.:ep terena pot:rebova1i u polllllVZgor prav toliko easa, kot za potoavzdOl. po izkuSlljah je lahko \lUk udeletenec lIOliil bran<: in pijate najYct za 10 dni. Tako bi vsi ~tirje. te blhodili ves eas skupaj aU pa vsakuse, prehodili pot le za Sdni dalet. ce pa bi se po spol'<lZumu nekateri odfO\'-eda1ic:ekltnemu potovanju in bi del svoje hrlnesbranili nadogovol'Jenih meslih lA tisle, ki bodo potovali IllIprc:j, zase:paOhranilile toliko, da bi se IahJrovtnili v bazni U1bor, bi nekaleri,ali pa vsaj eden Iabko pri~1 mnogo dlje. KakodaltC bl preJtodil in se srečnovrnil tisti, ti bi mu OStali trije maksimalno pomagali.

Rditve pm:ljile na naslov; Alpinistični nzgledi, pzs. 61001 Ljubljan.a, Dvolllkov1t ul. 9, S pripisom' zanqnMIoo.wOlO-I'. Mesecdni polzldu IdtevilkeAR bomo med rditvami izf.rebali Iri rdevalce, kaltrim bomou lUIpdo posliIi po ~ti knjigo AlpinlsUčnltIoII.

4ubljau, 10. I. 1994Orli V~1koorlt

AR 441199f jJ

~itno vprašanjc=e _Itne MUl: ln Bojan ZUPET

PADEC V LEDENIŠKO RAZPOKO

(OW) ••_ ....' oojljlal.obte•• osrd:ltet' _,Ja)

Skhemi alpinist, ti obbtujc velike :zabodne allOsrednje Alpe, ile popilaneti s b.k!nim kdenikom..NaJIt:p'i in tIIjmaaj rlfMJCn je kdenik 5eYCda od daJCe.Kako uro pomeje, ko stopi Danj, PI te naJeti aa boljali IUn! nevarne 'pranje, ki jim m:cmo razpoke. s.e.­daje lWWlCjO. ter Icdell.it spremeni billUl gibanja,ali pa se spremeni -;ep.' nagib. Ledenik se obrm.aJlOl'OODO koc voda, ee nakti na oviro. Sittl" tre pri"banju Iodeaib za čase, ti lie merijo v dc5etlctijib,...easib pa tudi stoletjih. NekoJiko drup« je pri veli­tinskih podorih, 10 se pravi pri spremembah rli Ic­oeniku Ili v njem. PovzrOCijo jlb ~ne notranjenapetosti, ki KI nastale zaradi tako imellOYllnlb lek·Ionskih premikov v notranju5ti umljinc 5kroj'Co prilem je dobro valeti, da je ludi topJejSC podneb e ozi­roma tako fJneDoyana lopla greda storila ,voje: 1ede­Iliki se tanj.(ajo in luaj~jo, ponekod pa so \1 oelolib:gini1i.

LEDENIK

Poznamo topni, obrani 111 mo",ki ledenik. GorskiIcdenik kM:imo na: alpski, IlIrwtallCSki, aljllkl in nor·..aki. V alpski tip ~mo: kroKtc. PObOCne. pla.llOl~t in OOIiDste.

ZI IljeJOY nastanek je pomembna SnebIa meja,temperatura, oroy.afsld znaOIj poYja.lljcP'll b:po­5taV1jeooJI iUl.

SK& se ropi zaDdi SOlX:a iD pri1iska v &lObini,we::tuka pa le pri pronicanju Ullnuje. Taoto 1Wtane,ce Je &nep CIOYOJj skozi l'5e leto. ob JlOIOAem tlljecljuin l'JJIn.ovaJtju zeai 5ne&, 5rel! ali fjni~ il bluep seswo.... PredY5eln uradi priti5ta iz:oblikuJe led.

Znultl Slruktllnl ledu in IcdeDlkova leta 0lllOlO­ellI kdeniku, 4lI polzi vni2je IeJe kot~ao ICSlO.

A1p'ti k:OcDiti se pomib}o s bill'05l}o od nebjcc:otimc:trov na l1an; grenlandsti do 28 metrOV na ebn,na Aljaski pa ll.ldi 7s melffiV na dan.

rq sratini se Icdenik DOlje hilreje kot pa na ro­......LelknI:W Jalt

L.o:le.ij:ko &10 5e vtasib pa1IljaCasw razpre, krak"pablJat!e pa imenujemo jezik..

Le6enUlao Ilrb4NlLedenik med svojim gibanjem obrusi vse skale in

vzpcline v njegovi neposredni okolici· medlem koSIOlet!a, ali oclo Iisočletja polzi in jilt liko ZlIačilnoZIObI . Tako obrukne imenujemo Icden!!te Jfbinc.

lbknUb arob\Ja (laOtcOII)NalllCSlih, kjer se ledenik zaene Iz:oblikoYali. pe:eb

.$ pobO(ij nad njim~ na sndiSča. Tako !VOn no­uujo pobija.

S potJoeit.': lcdeDikom ~jo Ila nJep robJUl)fnj to5l in. Ledenik Jih _i s seboj. Te ime-nujemo robu grobl}a.

Z alnltiMjo dveh Icdenill:ov se dve robni gobIji

AR 4411994 .M

spojilI vmredn}o JfObJja.Tam. t;cr se kdcnik tooa.se pred njegovim CekM1l

nabif3 YC5 ruterial, ti p je D05ils seboj. lmeuujc:mo

ili~~I pa se to.: vmIlini BohiDjskep je­lJCR je vclito Sk40Y potedenirve. ti se je lIOdila predtak$nimi 8OClI1ed. Y liko imeD0Y3DelD bobinjstemstadiju.

Po umiku ..lIib .50 OStlle 0eJne, bomc in talneledcniftc groblje. lau.ile polm«ečancnasipe lepovidimo na Ukancu. Dcl Swe Fužine je na primct'zgralen na tej grobljlo: se jim pribIiUmo, prav lahko klčimo l'IC1.lIOb­ljen matcnallXl prodnlb, uobljenih nallOSOY, vmes paso ludi ~i lili manjCi ledeniCki baNam.

LalcoW,. mhaGre za vetjo skalo, ki Sloji DI Iedcnltu dvignjena

nad njegovo siocdnjo povriiJlo, ter je skalnati 'p0­krov" WCitillcd pod njIm pred topitvijo.

I ......oilke rupoteLcdcnik$C uradi svoje tele pomik.l navzdol:.:e se

sumcc bil,o mc:nja, 1Wtaja;o pl«:Ae razpoke, zaradil1llUk YhiuQui pomikanja kOcniu pa POdOI!nC. Kjer5e poja'Ilja mcII,.... Strmea in razlll:u ll.itroil IWati,nastajajO tritoc mpotc..

Ledmiilul 'ITlUlNa koocu ledcnika je VWih odpnioa, ti }o ime.

nujemo !cdcni$u vnta il nje pa bril.p slap, ali teO::ItdcntR:i potok.

J drukkojtXroNa koncu lc4eftita v 0Cln.i toWtji, ali SlIltl5ti d0­

lini, ki jo je zapi lla....i ledcnik, se~ ubere!Oliko \ode, da Il.a$lanC jezero.

u:DF.NlSKF. RAZPOKE

Sirina in globina lUPOk je filllima. Pop'u jillpoII:rijc nov sneg, narodisc °ll'105tO ati Ogreben', ki dr1jaH pa tudi ne. Vwib so lahko polne vode ali mH..renskib 5eSutin. Velike ra:tpote :tCVlIjo tudi po~jmi.

Najvel jih vidimo poleli, njihovo ~Icvilo se veta vmesecu juliju in avgustu, ko je tudi hitrosi k4cnikanajvctja.

____________izpitno VpraŠaDJ~

Razpoke alpinistom, Id pretijo Jocjen!k Ili hOdijodlk tasa po njem. postavljajo na vsakem koraku Cte­vilne nevarne ovire. Najbr! ni treba dvakrat reči, dateJjlljo prcvidnQliI iII dovolj p'uktičneg.a manja Iz tak­tike boje. Torej, dli bi jim bili kos. moramo Imeli eimvee predhodnih Izkuknj iz zilIl$Jrib gota, ali pa vsajkvaUtelCJl~nevni kdcnKki tečaj.Velldar necnonedrul(l nik&kor ni domlj!

V mehkem, IIdttem ali rahlo razpokanem ,nemcuiD taJIl, kjer imajo ~nCliIČI ali ieD'k:i kdenikov veli­kuste z-obljeDe slOpnice, pre&ibe. je soRdiranje IDe­tae pocu.a;e.s oepinOm DUjllO. Vendarle lep zadnjcp,10 se pmi "prqt00v" Da k4e..i\ib iloJfb-llI1O kOlbudif kriIL tnij bi DlI primer lU. kOCO OberwalderbolIi1l'od spodaj', ko pa je YanJejk'od ZFRj',

1$10 ~JI za mesta ob velikih batYanib ali velikibkalllAilib 'olOCkib', ki CuJijo iJ. SnetiYa Sicer ve zaDeVUl105li lDUjiill. rusdnosti, 1I.ii'~ ne pod­c:eoJujmo.1.ubOreaje ali klotma.njc\Odoe pod Mmi paje se PllICbej nevarno opozorikl, Id IWD ncchotnoopoye, da se lIJdll IItQt moramo impbIIti II Ilu .se: daycUkiJlloldb. VQ t& (as pa bodifllO na vrvi - Cimbolj.......1

OtI _ poycdaDeD'l ne poDbiDIo na dobri )e­

de_iJka CDJa, ki m.pdM 04Uran)u;qo optil* iz­IJklflc:~ti podrobnmli praS IWIIL

Ho;a po razpobnem ledeniku je. relatMJo varDa~. ko se~e obladi, pre<hoscnl pa oz":} z1u­lraj. Tako veleva stoletno tclC'VlO pravilo alp­skimi gorskimi YOdniki.lnk nekaj: vpra!aJtese, kakoje z va!im obfutkom:rJl orientacijo v slabem vremenu(denirnov megli na ledeniku). či se Imate radi, boditepri odJOW>nl J'O!leni in si po~ile Iakfncga lOVIrib,Id s lem nillUltcUV. To se YeMib bogato obrestuje.

PADEC V RAZPOKO

z.t:Ilae tolik PriJDtTe lahko obnVJlfovaMO po na·'1 t U'. ~~kJ$.ib pri.-erih:

• Padli obvisi obSttni, ti se je Iabkodolik:L

• ZBOdi ~ da je daJe(: oil SteD razpoke in prostobinpja na VM. Neredko udo ptiswle D.II notran·jemu 1llO$((1 all vcejem dnu.

• Zmni so primeri, ko se je padli ~!Omil v nzpoki,kar ~ sicer bolj redko, 1.110 pa tembolj I?"lble­maUeM:za rdewnje07.iroma samorek:YanjC.

• Z ledeninih l«ajev Je man edinstV<;n primer, koje padU prebil dvojno dno, kar je povzrOCllo nemaj·hen preplah, ker je med pad~m oasepodll zgornjiSUOp.

Kaj _ta vedetI oa. pleUlCll o I*ku .. nzpoko'

• Plelalca Mi bi imela neks~ dogoe.'Of Blede ~bukrep;7\' pn rdeYa.llju. Toscdomenita kOom.l obh1IdbC1ll pivu.

• Picula, ptcldvlem prvi, ~:mlC1a imeti v roki tU­k::akrlIJib VMIib zank, kerli bo6ta znjiJ:nj podljwlapod«-

• Hitrost je odloNlen dejavnik pri ~ju ali sa­IDOfde\IaJtju, kaJu (*III .. razpoki je J'f1IYZilpra'I"b1adilnitu.

• ~ lako lnOČtIOvpitje pa4kp v razpoki ali mnan·;ep. se ne bo sliSf,1o. saet Dlmrce:aduSi \Q ndL

~YSeselMkok~

• prvi plezUec:seJe mccl~lD po«kodO\..~t. ZUD&.njipa P ~ moreobdd:ali in drsi v razpoko.

• prvi med padcem lahko podre lUnanjoali notranjoopest (balkon). Zu~;:J!plezalec nima ali ne moretWcclitidobregukl' (1Jd, rn Jed) in komaj drtipadlega.

• Okence nad razpoko je premajhno in padli je sko­raj v temi. Zunanji plezalec Je ist0C3sno padel vvzporedno razpokO.

• lJI~ najbolj IraJiOen primer:Oba pluakasla padlav islO razpokO.

PrIpis: Bine MlačJe I'UI k$tl'Uljslih rc:publiftib !ode­nini.h lečajih, ki jih je YOdil. nabral okoli 43 toVrStnibprimerOv. Pokllep se je ubadal IlIdi s stalistiko PI00ma00 rabo: dve od treb uvcz bi DIV skonj "odbne1.i9

v podzemni Svel vedno Iavajaotih seec, tejU K bi ledvakral posebej Dvarowl (op.: odUO:losk1riSOe zz;am..pa.ni.m cepioom in trije tnOČlliSirokOflIOC:i iMtntktorjiso drtiJi le POmO;fDO J:lI~1tMI1rlo ·poptovillO").

AR44/J994 17

~itno vprašanje

POTEK WEVANJA PADLEGA IZ RAZPOKE

~ l'OIIOC; ce_,---=~:c"":c",,'_

1A

AR.u{1994 J8

___________-=:Jizpitno vprašan.i!

Ml'TODA A l _

MP:.TODA C

MItroD.\ B

MErOIMBpodVMiaota

ARUIl994 19

~a in izobraževanje

IZPOPlLNJEVALNI SEMINAR ZA ALPINISTIČNE INŠTRUKTORJE

- Knoj: ''''"imki dom Jan6e· Cu: 6. november 1993• s.evilo ude~1lOtV:61 + 5 proda....leljev• Namen: Y5akoIeIOO 5I.rokOYOO Ilobrat.evanjc alpiniMj(:nih in,StruktorjeY

PROGRAM:

p,ol, ". MIlIJ' P1uovi - ..-n.k, k...,ikaolJa, _liz........... ate.! Yzadnji" ~h ~~ v Evropi: ~"iiu ............ b: uo.

JenI e.I., 8Ine Vlog... dHl a1pini.c1t~ iIlllrulllofit. "'1oI1.~ odHl<y • prip<W' '" _nje ........ih 1Ut,

vodenje in PO~~OY ..~lIlnill ......k"'" il ..... al ., J ..... - ....._,........ ,- . . -PIeUlni vodo «WIO KCII

,~ .... ...I~-- KMol....k. 8ilotc-. ylllodnl

KAlnO ·'he.-s." ' , u .. ...-- dtlo _ l(Om;eijIt ze~ UItgO-

..... "'Odl ....<tgI. ....... PZS. ilpW no'"PinlOM ln nO : .-. • lo'" !r: jo>, , • • •- , ........,Ilc • ·M 1 t '·ln

eidrilUz.... ......

I~rd. vozel .............. Iz ledeni&kll> raz·

nmo.w".. .....- •-- y....mIlI ,M: ..-.. ...jlHjil> vzpon<l't v_ni E.I~_ po -t .lOII~

~..... ","",.-.a

StrOIki -..rjI.:do ....'. in lilo- 21 .1 2ll,OO SlI.....

Kombija u alpinizemPodk0mi5ija ZI vzto}o iD~je

hai Belt

--- ---- .-.-PLANINSKA ZVEZA SWVENUEKOMISUA. ZA ALPlNlZEMPodll.Qmbija JA ncoio Jn ~'\ie:

PORoOw O IZPITIH ZAALPJNISTE

lrpili a alpinISte, ki jih organizira podkomisij_ tavz.gojo in izobraževanje. so potekali dne 27. in 28. 11.1993 Ila Okrdljv.

KalU1il1lli so bIlI uastanjeni v Friscllautov<:m domu(prcllOCilev in hrana). Teoretičnidel izpilOV je polekalII pl'05torib doma, pnlr.litni del pa na terenu v bliliuidom••

od 37 prijavljenih ~ je izpitov udeldilo 33 kan­dkl.llOY. zaradi bOkULi je bil upra\iOcnoodsolen IZlOkCurCi,SAo. PredtlodDoSl.lbilazawnje~ 81al8e1bar,AO T~ in Peler Ram~ AO Jc:sc:nioe zarallj ne­dopoIDjeneswosli 18kl. NeoplllviOenoodsolen je bilMt'ha 0VeIl, AAO.

AR"IJ994 fi)

Kmdld.U 50 opl'IlIljaill teOmIbIi ltd lqIItOV b INIsk.dfljlh tem:

- Zgodovina gorništva in organiDclja PZS- Nevarnosti II 80rah- PMI pofnO(!• Vreme1lOl'ilovjc:- Poznavanje gorstev in iZRZOlilovje- Orientlleija- Opft:ma, priprava vzpona, biYakiranje• GRS (orpniziranosl in delovanje)

Pn.Uit'IN dd Ilplt&r ~..wboval gsled.n~ faDe

· Varovanje. sporazumew.nje 113\'C:ZIe

vzgojainizobraževan~

• VO%li• SpUSI po vrvi.SI.tIloreSevanje- Dvii in spust poncsrctcnep soplc:nilc:l

2 Andrlj Gnilo,,,

popo_ li lzPtiz ..~GRS .

PaPJari iop: ir:_

""'......­.-

12.IOOSIf

44.3I2OSIf

,..,,'".SOOll9IT

10l23l srr

134.s2l)SIf

·'oi.-ow"'"

Pred5ednik izP.ilne komisijeTomo Selina

1 T_S«in-., ...3 • .101""0• p_o..5 M r .•ne;~6dr.T .~

....

Ljoobljua, 19. 11 1'19)

Kao Iiol t. bOOSIO ~~ Ilel .. Pf"ko..,q.g. NJ o dlIIlUInU iri'" . .

#oo ......Aa . M.ook:.

JIlO .......,....

AO 'ni .....ID .....,.....,......., .." ..........,ID . "'*-AD • t.WCOOAD •• M.kto

AO .~

.,,"".,..."'AM....0 rAMAeNoo.ro","",AON....... _

AO R.die.AeRo .., .......,,""

-,..."""'"" """3 G I-Ie......• Dukn Se"",

5 lol 'dE I~

, Tomat e7r....~I~

OG •, M-.:tK1.......

10 PI'ImO! tilk!

11 ROM.n SIiVniIO12 Tomi

13 K1tofun.. .......15..--w.o..t......11BW9ne

1'~~" Luke Go t "'20 Ra......

21 . ZaIIr

lucdnl pohvali gre gosliteljem PD Celje., 1.8 CllIIit;­nooskrtlo in urejeo<»1 FriscbaufO\'Cp doma, le~­DO pi Ire lIbvall prijlzDosli in gostoljubnosli

prClbcdniku PD Celju gospodu Adiju Vrebrju lnskrbnikomi liama ppe Jotid ler gospodu BenoIUCizeju.

AR 441l9W .fI

kronika gorskih nesreč

FI'8Dtt MALEšiČ

KRONIKA SMRTNIH GORSKIH NESREČ PRI NAS

so del

1952U.l. 19!i2 je Florijan PLESNIK i7. Solčave zdrsnil

s uere iz Solčave na Havdcjcvo (1220 m, Kamni~:ke inSavinjske Alpe, Atlas 60 B 3). Splazil se je:le na stemin nato podlegel ~kodbam. (<lV. VaJo.l Vid...)

ZG. l. 1951 je 50-letni Friderik "'VRlAN - frk;IrgQV)ki poskNodja in ZlI$lutni planinec Iz Vipave, sprijatelji pIU.a] v steni GI1IlI~ke Ture nad Gradiščem

pri Vipavi (m m, Alias 161 B 2). Na področju. kjer soGradiscanl k prej poznali Stezo na vrb Ture, SI jeFurlan s lovar~i ogledoval prehode za novo zavaro­vano pot na NanOltko pl.anolo. Krhka skala se mu jcodlOInila in je padel čez navpično polico in naslednjidan umrl zaradi notranjih po!todb. Novo pot 50 nalOimenovali po njem, enako tudi Furlanovo zaveti~ priAbramu nad Vipavo. (PV 1953, 88 om., 1969, 273 om., m10101:.• sll4 om. d.llUlD Il. 2.. 19J1l. 13 om.; Dobnlt. 29lI om.; <N.

N_ kool.oDjcvic)

1. 1.. 1951 se je 3S-letna Marija VIVOD v večernih

urah vračala na kmetijo. Id leti prccejvisoko v bregu y[)(Mah nad Mislinjsko dolino. zaradi preutTujenoslije otlliCala v snetnem zametu, se podhLadila in pre­minila. zapusIila Je pet otrok. (SPor 17. 2 J9S2 ""'_: arhivPtvIe1a SqUIe)

od 13. do 15.2. 19S2 je Nlo po ~j Sloveniji iz­redno w:liko snežnih padavin: Slovenski POrOCevlllccje potl.'lOll. da je bilo 30 smrtnih '.rlev, nai~ zaradiplazov in osipov Mlega, druge ncsrctc pa so pow.fočile

okol~ne, ki so nastaJe zaradi velikega snega. l'dko jena JeseniClh umrl neki vojak, ki je čistil žclczni!koprogo in ga je pri tem povoT.i1 vlak. Opravljtne so bilc~tlMlnepo~lne in reScvalne akcije po vseh o:gro­knih predelih od Poh<lrja do Tolminskega SlOJa inKrna. (sPor J9.-lll 2 lmll~ PV 1953, 91 rq:.J

Na Tolminskemjebllomttvih 151judi in poruknihvet kol 100 bi!. Na lkMJ,;em je 30 ur nepretrganosndilo in je zapadlo tri metre in pol snega. Brez trnuči

ljudje obo mogli niti iz hi!. Bovec Je bil osem dniod1czan od sveta. (spar 2ll. 2 J9S2 a., 2t. 2 li.: Squbo.Nevam.-l 282 .....: GRS Ilo>tt 3, 6om,. 26 fOlO<d, rl el,; GRSTolmin 7 OIll.J

14. 1. 1'51 se je s pobočja Rombona (2208 m,Julijske Alpe, Atlas 77 B 1) usulo vet plazov in usmr­lilo sedem Mlcku1evih, Kavsov:ih in Markovih.

prvi plaz je {KiSel z Ravnega Laza in v biSah priJmeJnu na RavnJ usuj 63-lelnO AIDILijo KAVS, 26-let·nega sina Rllfada, 21· letno hčerko MaJico, pon:lČenoMarb, in njeno 8·mesetno hčerko Danko. Sina sonaSli fivev. pod snegom ~Ie po .še5timridC5etih urah,vendar je nato podlegel (SPor 20. 2 J9S2 M1.. ll. 2 19S20-,; p.,...~ 011I. MlIJiw Mallcl ,n 7·lnC:I<:IWl hč«t" !tik<>;

GRS Rcou ""'. ..al<:r. ht<::rt<l < 7·lf'Ie-\etni", "",etom "' .i••RoIKII: SeIUI&, žrl,,", rq. Amo~j<> Kr.... 5ina Ralacla, IK'tt\;nMilico i. """tinj<> Danico, <w. llOnI MIckut)

Drugi plaz Z Rombona je z.asul44·letnega FrlU1CllMLEKU1A, poclomltČe MarinkeinIl, njegovo feno Ka­tarino in 47·letoega soseda Jok!'a PREZW,\, ki se jepred plazovi zatekel Ir. njima, reprav je bil namenjen v

AR 4411994 42

Koritnico. Praljeva hiša je ostala ne~kodovanll.Rc·kval..i so jih z velikim trudom i1:kopali po 48 urah,Franc Mleku:! je hil še fi\' in je povedal. da se je grel prip&i, ko je začutil močan p~.l.atempa je hi.<Odvigniloin raztr~ilo. Ob navalu plazu mu je nogauola predrlastegno, pahnilo ga je k peči. Eno nogo je imel na žarečipeCi, drugo pa v snegu. Ostal je pri 1.avesti, imel jeprosti rolr.i, na prsih pa mu je Id.alaskala in si ni mogelpomagati izpod ~. Domači 7.dravnilr. !le je po te·Ie(onu posvetoval z okrajnim zdravnikom 1. Mosta naSoClin poSkodovanemu vslmljni sili in pri polni zava;·ti hudo opečeno, vneto ili z znaki plinskega pris.adapriadelo nogo nad kolenom amputiral z mesarskimnoum in t.a!O 1.3 želero. žal je kmalu po operacijinastopila smn zaradi embolije. K zdravniku so natopripeljali še nekega mladega fanta (verjetno RafaelaKavsa), ki je bil zaradi ~lr.odbc glave ln trebuhanezaYeSten in in je hudo krvavel; kljub pomoo ni pre­IDoel, (sPor 20. 2. 1952 OlD., 22. 2. 1952 om.: Kltari"a Mlekll:f. innapak J<:4efa Mar1&, 26, 2. 1952 ro tol'd.: Por. f'IŠMlk:ev. om.napak Joh:fo MraIdt: GRS B<WccZ7 <!I.: Šqula, 1.nverc,. zakoncaMlck"'- .. napak Jokfo M.rtIf: <w. Boris MIekuf)

L4. 2. 1951 je ob 21. uri med Velikim in MalimSkcdnjem (2121 m, 1963 m, JUlijske Alpe, Atlas 76 B1) prigrmel prtni plat. in na BočiCu pri zagi pri Bovcuodnesel biw. V njej so umrli trije: Katllrlna UOMEV.štF.K. mati in sin .Mara in Anton ŽAGAR. (lll'or 20. 2.

t9~2 om.. 22 2. om, <lo je MO--Jcl .. mili '-,'rievalI. da PW<'" nc I><~

ker jih _Jej nil.ot, ni bilo in ..' lili ..",nmt, "'Il> ni pIIlIIbo. da Ilo IOC

•~ lO ,ooorn prl>dib drtl~; rnr. n:M.'V/lkx-". om.; GRS lIZ.4() om_: ('KS &"'cc f> ""'_. ""I"'t tlomc\6oll: ~. )n"" n.-.:........~ i...... i: KoltIri... Kend", Anion V~mcs: ,"'. lldc", 1I,llI\C/.d.>Ium tJ, 2.?)

14.2. 19S2ab l5.30sovGornji Borjani pri Breginjuzasli~Jj močnogrmenje. kot bi~ prelomiLa gora. NalOje vse utihnila. Plaz s Stola (1673 10, Julijske Alpe,AUas 76 B 3) je povsem poruS:iJ lUk> Hrastovih. Ded,ki je livelvsosoonjl hiJi 10 metruvsIran, se jedo pla~u

mučil poj ure. Nato so priJli k dru!i sov~j.SHuliso t.lice na pomoč in jok I2-letne vnukillje Milice.Sneg je bil Sleplan in trd, Opremo so ga odkopavali zrokami. Najprej so odkOpali glavanare matere. Bila jevsa zmedena in je te tclk.o dihala Z nosami se ni moglaganiti in:;o jo morali izv1OCi. Na njenem hrbtu je lefAJavnukinja. Ksreti so se nad Iljeno glavo zagozdili trijekamni, sicer pa je bila zaSUla do vratu. Obe sta mednesreCo čepeli med petja in zadnjo steno hiše in ju nizagrabil glavni tok plazu. VnUkinja pa se je Sl~nila kstari materi.

Ko so i7J(opali prvo, je u padel mrak. Medtem M:je ves del vasi. k;Cr jI.' grozil plit7~ prCM:liI na V'.Iren drugidcl. Dc<i Hra.'lovih jc v plazu 7.1lman iSkal hoorko invnuka in jc oSlal v svuji hiJi, ki je stala makl nižje in Silju druge hi~ ~itilc f1roo plazom. Z vnuk/njo, starnmalerjo in sosedi su legli Spal, ko je ok"'g 22. ureugrmclo k huje kot prvi~, snegjebulnil ~ko~ioknll inJe počil zid, hiša pa jc k sreči 05tal1l alia. Dru&i plazseJe odtrgal s Slola I kilometer ~iroko in se Je nala ujelv korito hudournika in odhrumel prav skozi vas.

_________kr=..:o:.:n:.:i:.:ka::..Jgorskih nesrečK sTeCi 50 5e \'tiCan! pravočasno umaknili, sicer bi bilov poruknih 16 h~h 25 mrtvih.

Mati RoaIijaI HRAST je bila med prvim pJa:rom vkUhinji in jo je vrglo po tleh. IzkOpali so jo naslednjidan. Sin AndRj je bil takrat na pnlgu in si je hOtelocistiti CevIje. N~1i so ga tretji dan, v rokah pa je ~drf.al roaj mClle. (SPor II 2. J')'i2om~ 2J. 2. falOt.. fUlillcl.,

4l4. ~ por., Iotot.; GItS Tolmin '9 Iq.; ~la,Zn....: rq.; KOlOI'08"OJ

14. 2.1952 se je doma ZlIdm:il v pluu 7Q-letni FnlncGABRM:EK, doma z Volarij, ki je fivel v Ial.verni izprve svetovne vojne v Strmolah pri Slemenu pri vasiciKrn (pod Krnom, 224S m, Julijske A1pe,Atlas 78A3).30 leljc fivel v kaverni kol samotar in nabiral5"rapnelena Mrzli gori. DomaCin! so mu pravili Pu!čavnik aliDivji moi. Po treh dneh so r&evalci na~l njegovo'JOllinousuto. začeli so kopati in naSli ozek rov. ki gaje skopal, da bi foe rujl. Tam so na~li njegovo truplo.Po ostankib o&1ja so sklepali, da se je morda uslrupilzogJjem. živ je ostal njegov pes. (SPor22. 2. 19520"'_ 24.1 opla; (jRS TOImilI reg.; SqWa, :bM rq., priimek Gabdek;~ ....)

15,1. 1951 je" Prevejlr.u pod Polovnikom (1461 m,Julijske Alpe, Atlas n A 3) v II~i zasulo Jakoba KO.RENA iz Magozda nad Kobaridom. (SPor Z\. z. 19S2 om_ptililjl iz DrctnIce, 0f1I. UIdi smnoo ncuečo v TfII<J'o'aII ob sob ­po mpmjt> Janu. Koreftl~ ZI illo ncuečo; Por. rde\Ia""'"": GRSTol",if1 19 rq.; ~",.., 1rlw: r~ 14. 2. Y Pirb.<:wcu pri Morilni:KDIOfOC <eJ-; Bori!. Mlclw!: r~J, SO p vaflanl i~ Tr1I<.wep inp prmcoli vT""""" ZlIO vojctDO po<nllU v SPor, po laDko KoClO;Tmmo ob soti 2)

15. 1. 1951 je snCŽlli osip s trinadslropne IIiSe vTrdinovi ulici Zv L.jubljani odnQCI sseboj tlebovje instrdni venec in pod seboj pokopal 8-letnega ~t...SADJtrrA. (spor Ir>. 2. 1952 <'I.)

lfi.1. 1!f51je 4O-letna F...n(I~k11 KREMŽAR. malitreh otrok, na Cesll v ROIDo uohno ~L 9 v LJuhljaniwliLa ~neg z balkona pred kuhinjo. Na slreh, je teb.megaodtrgaLa dimnik, ki jepadel na balkon in jo zadel,nato pa jo je 1JLSul še osip snega. Ko so jo odkopali, jebila 'k mrtva. (sPor 11. 2. 1952 opil, priilnd< KnrnfM. 19. 2.19$2 ...... priimdc K1crobr; arIIiv I'a\1Iela Sqole)

10. 1, "51 je Slovenski PoroU:valec omenil ludismnno Žltev v B&ki grapi.

• 24.1. t9!2 je Slovenski Poročevalec poročal, daje ·pr....kar prispela vesi z Vojskega, da je tam plaz1Jl5ultudi njihovo učileljico, ki so jo podolgem iskanjudanes ~li mrlYQ gloooko pod sneblo odejo.' Vesi jebila popolnoma neresničnain je nastala na podlagi blemed dOttlKlmi Iuajani na Vojskem. (SPor 24. 2. I9:'iZ"",.;$qWa,:bM rq..: arIIiv P""<I..O ~Ic:; pojMnilo Pavk:l. Šqu'~ poprip. Stanu~)

Meci J. In 5. 5. 1'52 so se zaradi neiz.k\lknosti inizC:rpanosti v neurju in ~negu v Dibonovi $meri v Spiku(2412 nJ, Julipke Alpe, Atlas 53 8 2) poll<:SJdiH 26-klniFrane KARNER, soonijSki uradnik, ZI·lelni HinkoMORAUS, dijak sredl\ie Idlni~ kJk.1n braIje 2S-1e1n1Jok. absolvconl filozofske fakullele, 23_letoi Milan,~tudentlehnike, in 21-letni IVlUl vR$Jt -V.Itti, ~tu­deni filozofske l:akullete, vsi iz slovcnjebis!r~kcga ai_pini.stičnega odseka. Bratje U~ič in Moraus so učeli

plezati leta 19S0 in jeseni opravili izpit za alpiniste.

Karnerjeurel naslednje leto. Takralso precej plezali.Hinko je z Milanom v medenem dnevu te drugič

prepiezal Dibonovo smer v Spiku z Milanom v Slirihurall. Hinku in VanČI! je bilo vse premalo in njunprijatelj se je kasneje spominjal, da sla hOlela 7at.clikar s PCIO stopnjo.

V soboto, J. 1DIIJa. so se namenili prcplc7.a1i smerJesill·PoloCnik v F1'IJamanih policah, kar je bUo pri·merno I1Izmeram. Nato pa so se med dostopom pre­mislili in vstopili v Dioonovo ~mer v geverovzhodni$leni Špika, kar je bilo glede na Jetni cas, vremenskerumere in njihove sposobnosti preveC tvegano. Napolicah je bilo mnogo snega in napredovali so potasi.V'fM navezi sta bila kot bolj i;zku~na HinkO Morausin van Url:ič..drup trije pa so bili v drugi navezi. Mcduetja in relr10 UJO popoldne so priiIli do strmegakamina iznad Dibonove police, v ~:ačelku druge (lo­lovice ~mcri. ki je eno najle1jih mesi. V ].IRuli nadkaminom, kjer se je pred lelOmdni poncsrctil Ralimirčapek, jih je zajelo neurje z dežjem in snegom. rodomnevnib in nejasnih izjavah Jokta Url:iča, ki jepreminil zadnji, sta se prva dva tu sporekla in je edenod njiju, verjeino Ivan UrSič (Loriln, Vod-niti 79; f'ra-6:1<,

KroIliI<a lII(l. M........), odlomo zahteval, naj se vrnejo. PrinapaCnem tehničnem manevru z\IIVIIli mu jevcrjctnospodrsnilo (odvezal se je in zaCel SC5topati) in je padelv«. StO metrov globoko. Tudi drugi, verjetno HinkoMonlu~(sr",\l.5.19'2por~L<M1n.Vodniki"l9; P....:et.Kronitl

nap. KarneT), se je razvezal z vrvi. in ko je videl, da jetovari~ padel, je skočil za njim (Pračd, KrofliU; P",čelc,

Rckvok:i ,,: ••:jI: '-""FI ZI nji'" ~ Jlnb'nn). Drugi trije so Obslalivsak na svojem izpostavljencm mestu iD povsem od­povedali; "Nismo si mogli in znali pomagati." (JoklJ~ič)

Dva njihova tovari5a, ki stil tJstal3 v Manuljku. sta!;c 7.anai:ala, da so se iz Frdamanih polic zatekli nadrugu str"n proti Krnici, zato prvi dan ni~la poklicalar~alC(...... Orugi Uan. v nedeljo, 4. maja. je 1k:'''-'ViIln.DopoWne jc ..-den od njiju o~1 VlIC mo'.ne planinskepostOjanke. vendar brez uspella. Popoldne Sla pok­licala gurske rekvalce /ul Jesenicah, nato pa je sledilonapačnoobvestilo, 4a so pogrclaoevideliv Krnici. utoso rdevalci odIli domov.

Ker pogreJaniJt ni bilo od nikoder, so v pc".tdtljtk,S. maja,zjutraj kranjSkogorski reševalci odšli v Krnicoin proti vrhu Frdamanih polic. zaradi gostega sne­!nega meteža in vetra so P9grdane samo občasno

sL&Ii. UgolOvili so, da so v Špiku in oo v Frdamanihpolic:ah, ln izvedeli, da sta:le prva dva ponesrečila žeprvi dan. nato je v ptvi noči umrl Franc Karner (l'tXck,RdevIlci s(,; L.n>oiin. VodIlikl 8ll "'p. Milin 1Jrtič). zadnja dvapa pod njim nemočnačakata pomočnekako 20040300metrov pod vrhom. S premalo opreme v nemogočem

vremenu kmnjskogorski rctevalci ni kakor niso moglido njih. Sledili so jim jesen~ki rclevalci, ki jih je bilovet in so imeli bolJw opremo. Ob pol štirih popoldneso dosegli Skrbino med Frdamanimi policami in Spi­kom. 20:1 melTOV 7.ratne tne pod seboj so zagh.:dalipreostalo naVC'l.lJ. Najvi!je je hil v kaminu umrli. dCSCImelrOV pod njim Jo1.c Ur~ič, ki jc bil rtaVidcz k primoč.eh; nekoliko ni:lje pa je hil Milan Url:ič (PnlCct.N.~alri S(,; L<Mtn. Vodnil<i 80 ....!'. Komer). ki je ~ dvignilglavo, pomahal in omahnil. Dva od rclevatcevso spus_tili u Iri zvezane VJVi globoko, nakar Sla po nasprotni

AR <UfJ994 43

kronika gorskih nesreč

~Ieoj splezala do ~retivel~ga.(Mak.~Metija-: LabkIl SlapriJla samo po pnbližno 7O-metrski l1:Ijcdi.1ti je drulaoavulol. inod lam po policah l00do 150 metrov daleč

vodOI1MlO. PV 1985, 215 om.) [zvedela Sla, bj se jezgodilo. in mo dala čokolado in taj, vendar je vseizbijoval. ReS:evalec ga je privezal na svojo vrv in gaodvezal od kUna, ko pa se je la premaknil, se je napelavrv med njim in spodnjim ponesretenceffi. ki je poteg­nil za seboj k najW:Jega.. Mrtvi Karner je obvbel zg1aro navmol in v tegu vrvi pritiskal na pretivelega (PVi9S3, 114). Prvi rdeva1ec je s poslednjimi motmi vseobdrtal ni vrvi, drugi pa je v skrajni sili prereul vrvmed prežIvelIm ln drugima dvema, ki Sla nalo zdrselapo snegu v grapo 250 melrOY naV7J.1ol. Jože Ursi~ je bilnesposoben,d.1. bi pleQ.1 sam povprek po poJedenelemsneti$ču. Nesti ga ni bilo mogOCe. Omahnil je in sta gakomaj zadržala na vrvi. zaradi odjuge in detja je zzgornjega dela stene ves eas padalo omenJe ln ogro.talo mokre rdew.lca in ponesre6enca. Stemnilo se Je.Padal je y...woo globljo naave'l1 in ssvojimi gibi resnooviral premikanj~. Podpirala Sla ga in nosila povprekin navkreber proti grebenu Frdamanib polic,dokler ni~n~gaod njiju. JXMCm izčrpan~ga. ob drugi uri ponOČilllmellJallt~lji reševalec. Ponesrcčcni je imel komaj kneznalen dih in utrip. Dala sla ga v reSevalno vre6>.kmalu nalO pa je pod lednim previsom s~i iz StOP_nega 1Ieba, približno 70 ur po Z&ČC:lku nesreče, umrltudi on. Do Jutra 6. maja so ga potegnili do roba, kjerje z rekvalci ?.aman cakal7.<1ravnik s traJl5fu?Jjo.

6. maja so z osrednjega sne~ med Špikom inFtdlmanimi policami spravili ponesrečenega Morausa.

II. maja so bili rclevalci nad osrednjim sndi~m

v osl~nju Frdamanih polic, da bi tW:1i šc druge pone·sre(!ene, vendar so morali zaradi neprC$t.ancga zapad­nega kamenja iskanje prekiniti.

14. maja so spravili vdolino poncsrfll.'enega Kametja.I. junija so na~li ~ zadnja dva.To je bilo prvo nOČllo SICJI5ko rekvanje v zimskih

razmerah pri nas. zaradi časopisnekritike reševalcevje v GRS nastaJa globoka kriza in so mnogi gorenjskirclevalci vrnili s\lOje idaznice. Krizo sta pomirila dr.Miha POlocnik in dr. Bogdan Brecelj. Gon;1r.a rekval­na slu~ba se je reorganizirala. Nastala je Komisija zagon;ko re~lno službo pri Planinski zvezi Slovenije.(SI'a" 1. 3. 193Z li., Il. 5. por, IG. 5.lo1ok., 14. 5. tI~ Prq100 rq.;PV Im 286l'J~ rowp.. 50\4 (!l; PV 19U, '" 1'0'"'''' por., 91 rq..211om, 551 fi.; LOriiJI, VodnW '711 por~ P..&k. _1 51~L;

I'YKK, .......lb; MaZI 2Al. 2S2; AI:IlOll lnpič: Pre11p<1l1 na_MK, 4. 1911; PV 1911, 253 om..; ~~1lo. Na1o....OOll 4S2 om.; GRS82, 17, 66, QIJl., 67 folord-, 9'1 om., PV 1987, ~7 om.; <:N, JaroezKruli<. Miha POlotnik, Maljn Km.~ , lkIae, lo;7c Kralper: /Van~""'" priimek Mora.... lii! Moraw)

11.1. 1951 je 25-letni Benedikt MRZEL. Beno.livar v ravenskI železarni in član PD Ravne, hOI~1

nezavarovan trgali planike med plezanjem v levemvelikem tlehu v severni Sieni Velike Radune (2062 m,Kamllifke in savinjske Alpe, Alias 60 B 3). OmahnilJe in pOOiegel. (<7'. fraoci Teker; PV 1~3, 91 re,.: Mazi 504;,OJ pinillell 65. 66, naplk dol..,' 25. 7. (95); <:N. Balo Jordan)

18.1. lj51 se Je Miha PRISTOV s PodkOčne priBlepki Dobravi zaradi trganja planik smrtno pone:..sreCil najutnem pobOCju Mojmovke(2366 m,JulijskeAlpe, Alias 52 B 2). (SPor 27. 7. 1952 r.abvala: PV 1951, 91res.; Pro&k, !Cm.ib)

AR 4411994 44

11.1.•951 je lIenaan OMERZA. duma il. Dupeljpri Kranju, uslužbenec bidromcloorolo!kc slul:žbe vLjubljani, pri nabiranju planik padel 150 me\tO'i glo­boko in ~smrlno poncsretil Na Cllrli na Mali planini(Velika planina, 1666 m, Kamniške in savinjske Alpe.Atlas86A 2). (SPor2Z. 7. 19SZ ....... prilllld o ...na; 'Vl93.\

91 rq., dllum 22. 7.; Kemper1e. Kronlb 13G. 132 pot_o dalUD'I 22.7.; """"pul•. ŽI1vam; Mazl550; Z!>onIlt)

11. 8.1951 se je v Va1eDtln lAVTAR, kljubvniClriz Starc Loke, smrlDO ponesrečil pri trganju planik vTorkarskih robjeh v Ratito-.,.:u (1618 m. J IIlijsk~ Alpe.Allas 103 8 1). (SPOr 14. 8. 1952 aam.: PV 1953, 91 rq.; Mazi-)

17.8. \952 je Joie MATEtA, frizer z Javornika.umrl v severni Sieni Triglava (2864 m, Julijske Alpe.Alias 53 B3). V družbi je nenavellln plelAl Slovenskosmer. Presenetilo jih j~ n~urje. V tIeblI iznad Belihplali!.70 melrov pod Zlatoropimi policami oziromapod :srango naj bi ga v glavo zadelItamen. (SPor 24. Il.195Z zaII.....ta. priimek Natda; PV 1953, 91 re,. priimd. M.1d.a;M.ul m Male!; "Tii$1-- oimool z.t2 ""'.; aril I'rKek v P~d.KroJlib i. Trip pa 239. pr1iJDek Maleta: ..... MiJI.a POl~ik)

1953

19. 6. 1953 je 67-letni AnIOfl KRAVANJA· Ko­pi~r iz TreDIe, vodja skupine treniarskih gorskihrekvalccv in ?..naoi mojster zelo težavnih plezalnihpoti na Prisojnik, Mojstrovko in drugam, umrl7;;lradikapi med nadelaV1lnjem poli v Korilib v dolini Trcnle(Julijske Alpe, Alias 53 A 3). (pv 19S:l, 551 iI~ 1969. 273OIL; GRS Ilovec 6 om., 8 fulop.)

9.8. 1953 je 25-letni lY1ln JAKOPIC, leksliloi teh­nik in pletilec; iz savelj pri Ljubljani, nabiral planikepod NjiviCO pri Škorenci na robu VeUke planine (1666m, v KamnHke in Savinjske Alpe. Alias R6 A 2). Ob lUuri 5e je skotalil 200 do.300 metrov po hlK1i travnaliSIrmini in si razbil glavo. (SPor 1\.·Il-II. I'}';,l.-.: Btjlrvkk;J'V 1954, 271 "'1-; K<:mpork, Kronika 171 por.; Kempa1o:. Žrl""",;

Mu;; 674; ZbonIik)

13. 8. 19SJ je nad 55 lel star Jof:Iu) !U:UKA izBaTkovclj pri Trslu izginil v nekem prepadu nad Mar­luljkom (Jlllijske Alpe, Atlas 53 Bl). Na$li so ga kledecembra. (PV 1969. z73 om.)

1954

11.1. 1954sIa 28-letni TonUk PANGERC, doma zBleda.od lela 1948 živetvArgentlni, gradbenik, pobu­dnik ustanovitve Slovenskega planinskega druftva in(lao slovenske plezalske Skupin<: iz Barilac, in njegovlovam, J8·lelni HC!'bert SCHMOLL, doma z Dunaja,živeč v Argenlini, in!lllllaler in vodja odprave. smrtnoponesre(l]a v lednem plazu v skupini Paine v čilskem

delu Patagonskih Kordiljer. (Zbo....ili Svobodne S~ni;e

1955, liZ por., ~.; .-.....ariodel a"b ADdIno B&riJOCI>e 23, lIr. 123,25 ...., sIT. Sf\4 p<W'.; PV 19'11, Sl ""'~ Ulil rotop., 155 <>ni., 1992, l6

(lCOCItI, Jo(OJL)

It.4.1954jcVlktorKAVClti?l.j~~

im:pw:. vpoIr.I:;u,ll1rsniIl1lIpdakndem.srqu insesrnnnoponesn:6lllil BegUnjStiCi (2066 m. Ka.gv,o.nku. AIIa1 56 R Z)­(SPor 21. 4. 1934 1lI1rva11; PV 1955.66( PrqlC<I rq.: MM 1&01:GRS Trti/' 12 om~ n.>pok otpin,",. 19 oen.; arh;' GRS R...Jo.ljia)

________--=kr=-o::..:D::..:i::..:ka=-gorskih nesreč~l. 4. 19S4 je peter SVNJAK 7.(Jnoil na poti cez

Komaroo nad. Bohinjskim ;UImlrn (Julijske Alpe, Alias79 A 2) in se smllna po ncsrctil (rv I'M!!, 664 PrqICd rq:,;

Mazi 2l:IlI)

V noči med 4. In. 5. 6. 1954 se je 23-letni BnmlwSNOJ, bdl!Dl............... Wa·1rete iz ljublJane, SlIII100ponesrečil na poti sTurske~re (225 1m, Kamnilke inSavinjske A1pe, Atlas 86 B 1). Dan prej se jc ~ r.rijate­ljemaoopravil ~OkrclljaprotlKokrskemllsoo u. Predmrakom so na Malih Podih zgrdili POI in in nisovedeli, kam naprej. Ponoči so se odločili oditi protiKaIJlnB:kemu sedlu. Snoj je med sestopom s Turskegore mimo soda brez dna proti Kollit.em omagal. Zenim od prijateljem sta 05lala nad prepadom. Drugiprijatelj je Ol15el naprej. a Je v temi po 400 metrihzgrciil pol in prav tako obstal. ob 23. uri je za(elodežew.li. V nalivu je Snoj padel" prepad 15 mellUYgloboko in se ubiL

N~Ja Sta ga dva lovca, eden od njiju pa je takrataakl tudi poncsreanega Oaljota. (Shc 9. 6. 195"4 li.; rv1955.664 PreJ.led rq.; Mazi 331; K<:IIl""",,, :2:nvanl: PlOIa 4.-S. 6.19S4; EJjaYlct; <N. Valenl Vkler, Zbornik)

5. 6. 1954 je bil med r&vanjem ponesretenegaBranka Snoja najden l\Uli 21-letni AnIOn GALJOT,zi<1ar s Klam:a. ki je k511e4nov prej padel čel; severnoSleno Brane (2253 m, Kamn~ke in Savinj:.ke Alpe,AIIas86 BI). Namenil5e Je ili čez mejo, vendar ni bilopremljen in ni poznal POli. Padel Je ISO metrov glo­boko. (SPOr čl.; PV 1955,~ prt.Cted !"tJ.; Mazi 3J6; Kelllpel1e,t..-a. <N. v.1ent vlder; ZbonIit)

10.6, 1'54 je 53-letni dr.lJu(ltyIt MER(;UN, domaiz Menp, mani profeoor medicinske fakullete in pred·stoJnik endokrinolo!:kega OOtlelka Interne klinike "Ljubljani, umrl uradi srčne kapi na ju!nem pobočju

SIOrtiCa (2132 m, KamnHkc in Savinjske Alpe, Alias84 Al). (SPor n 6. 1954 ...." 23.6. 19S4 mij.; rv t955, li64PrqIaI rq.; Mo:u' J77; GRS Trii( 19 .........p. priilMt M~rčuo:SIra1ar, McngeC 448 frvlj.)

ZI. 7. 1'54 :se je Dragan ŽIVANOVIC, doma izBeograc.1a.č1an AO Univerza iz Ljubljane,ne~lnoopremljen smrlno ponesrečil v krufljivl sieni MaleTičarice (Velika TlcariC3, 2093m, Julijske Alpe, AlIas79 A 2). Bil ie IlekolikO samosvoj pkzalec iII je vetkralplezalsam. takralseje udeležil !daJa,ki 50 ga v VratihImeli BoognjCani. Po nekaj dneh je tcCaj zapustil inNkl proli Sedmerim j~rom, kjer se je zgodila ne·sreCa. (PV I95S,~ pn:glc:d rq.: Mo.zi SJ6; lItJa _ PV 1977,

365; <N. Mil';' Kilu)

16. Il 1'54 ob 19. uri se je 19-Ie1ni Joh GODEC,strojni Ichnik iz Ljubljane, smrtno ponesretil pri na­biranju planik na Mali planini (Velika planina, 1666m, Kamnine in Savinjske Alpe. Alias 86 A 3). (SPor 11.8. 19S4 C*II-; E<jr.'kt; rv 19S5, 664 prqkd Iq.; Kt:..perle,Žnn...; Zbonlit)

Z,. 8. 1954 se je 18-lelni P.O'le BlAZNIK· PlO'd,obetavni maturam celjske gimnazije in alpinist AOcelje, ponesrečily Szalay-Gcrinovem grebenu y sever­ni steni TUl'$ke gore (2251 m, KamniSke in SavInjskeAlpe,Allas 85 Bl). Med plcunjernje padci 30 metrovgloboko in obichi uezavesten y steni Re~ki so gaponOCi spravili iz stene in naslednji dan v boln~nioo,

kjer je po ~tirih dneh 2. septembra umrl zaradi

pogkodbe glave. (SPor 3. ,. 1954 oom.: PV 1~, 10Ul. rOlOp..I"S, ol64 prqled ~ nelzurje_, 1%4, S42 ~ Mu;~

Kempcne, tn-n;~)ll.s.; celjski zbornik 1m·1974. 447:ZbomJk; Celje, N....j 4S, j8 "",.)

5. ,. 1954 se je IO'an TOMAŽEVIČ, po rodu i1.Potege, t10ma iz Begunj, delavtlI: jeseniike I.ele7.arne.smrtno ponesrečil pri trganju planik v Bcgunj~..i(2066 m, Karavanke, Alias 56 B2). Zjulraj je ki y veejiskupini iz Roblekovega doma na vrh, kjer 5O"Si trgalicvetje. Toma!evit jepri lem zakl na krufljiYo inSlnnOseverno stran. O<I~n.semil je oprimek, izgllbil jeravnotdje inv\"Clikem loku paclellSO tnelrovglobokuy prepad. (SI'<:r 1. II. IIIH a, opil. I"i,,",t TllIIWe\Iit; PV t95S,"" p:q;led rq.; MD: 1141; GRS l'rfie 20 om.: w1\iv GRS Ra­

c\oYYICa; <N. J..,.,. Kavar)

1955JanIIlIrja 1955 je Franko XRISKOVlC poskušal

prili čez mejo in se iz neznanega r:uloga smrtno po'nesrctil na jugovzhodnem pobočju BegunjUice (2066m, Karavanke, Atlas 56 BiJ, Ni!:li so ga 18. 9. 1956­(pV t9S7, 6lIlI prqled rq.; Mo.zi 1110 ~IP. dilum; GRS Tdie om,;KrW:oYie, ~'p. Ibllld'l; om;. GRS lUd<wlji<:a; <N. J.""" Ka......)

13. 2. 1955 se je 32-letni Stanko KOKOŠINEK,knjigovez iz Celja, alpinist in nekdanji natelnik AOCelje, gOlSki rdevalec postaje GRS Celje (ki si je billela 1952 ySkaWki smerivTrlg1avu mcd padcem h\Ulopmkodoval glavo in si je opomogel šele podvclelnembolehanju), vračal iz K.octlekoYega dOlna na KorOSici(1808 m, Kamni5ke in Savinjske Alpe, Alias 86A 1). Stovar~sta se ustavila na Zgon:u vrh :lvižgO'\'Cll podMoli6:o peqo, preden pol zavije v steno. Tovari§ se jeza<!el pripravljati, da se bosta nayezala, ko je Koko­~ineku nenadoma postalo slabo, izgubil je ravnotežjein bre7. glasu zdrsnil eez 60 stopinj nagnjeno lednostrmino in Cmo steno ler padci 400 metrov nitje doMedvedje glave (na polovici poli mcd MuliCkn petjuin Robanovim kOlom). Nuli 50 &3 8 !kallioo cigaret vrokah in brez vidnih pmkodb. (l'v I ~~, m op., ti. tutop.:otar :lO ....,. t 9so6. 688 prqJed rOJ., t 95t>, Zl4 om.; Mazi '1; ora!m109 om.; Kempa~:2nv.o..., ce:JJtti zbomlt 197J.-t'11,(, 447; GRSCeije II "",.; O_rie z1 rq.. 66 om.; 7JJon1ik; "". I)~. 0",­di!lIit; Celje. Nazaj .(S, j8 o...)

3. 5. 1955 je Albin VIDMAR, kurja( iz Ljubljane,zaradi nezadostIleOpreme in neizurjenosti padel in sesmnno ponesreal y zaltodni steni Prisojnika (2547 m.Julijske AJpe, Alias 53 A 2). (S"","6. 5. 1'155 OSIII.; PV t9s6.688 pregled rq.: MIZi 2'it:~ Kroniki.)

z6. 6. l~ I>t je 22-letni V1ad1w FA,JGEW, obe­lallen šludent geografije in biologije, jamar. alpinist inplaninski pisec iz Celja, smnno ponesr~il v smeriModec-Rdek vsevernl SlC11i Štajerske Rinkc (2374 m,Kamniške in Savinjske Alpe, ALIas 85 B 1). zaradinl:V3mosti padajočega kamenjaslas 5Opk7.tllcem VSIo­pila te ob 4.30 z.jutraj. tez pol ure sta bila 60 metroynad vstopom. Takrat se je v Rd«em ozcbniku 300metrov nad njima odltro!ila vetja skala. oba plenicasta sktJ5'ala najli zavetje. Pada!OČll skala je zac:lcla stenopod prvim plczakcm, se odbila, padla naraY1ln'iI naFajgloYo ~layo in mu jo zmečkala. Omahnil je s policein potcgml za ~bo k nesamovarovanega prvega ple­UICll. Sople7.alec je padel IS meiroY globoko in naloobvisel Ila klinu. Bil je lažje poSkodovan in je še lahko

AR 4411994 45

kronika gorskih nesreč

$CSlopil ili odkl po pomoe. (SPOr 28. 6. I9SS 4., 6o&op.. Dt.m_

!mt \I'lodkl; P'V I~ .1. d.1ocop... 421 ca.. 19S4. 6N lfttIedIq.. MPM:~ pri PleJ.djlI. 1957. «16 ti. IOIOP., 1_ 27 a.~1"7~4.;MlZi399:.0n>Ia. two-..; Kr , te,2nw-;0:ljIIkl1l:lord 447, ..VlJdiU; ORS&2.n om.; ZlO:IrBiOt: cdje,MatIj U, 51_>

'" 7.1'"1e244euta GJUrp, MATFSlt.iludentbFCJdttije iz bpeba, lI1fSQila aa 5Dep ia podlell* aajuJnf luani Pnso;nika (2547 m, JvJijske AJpe. Atlas 53A 2}. crvl~ 611fft&kd ~!mt DjIK'djIt, 1"" 286-..; Nuj

"41:~~N* PIaOUe. Im.lU l!~ ....~ I'oljllr:)

JI,. 7. 1'55 pMi Y'I:IC':ent se je dYOSede1nO JMralnoletalo, Iti je bilo uot:rotib oad ZdcIlK:o in se je SSe'O"Ca vratalo mimo gebeDa ]oo melrov pod vrbomBegunjsdce (2066 tli, KaTa\.uke, Alias 56 8 2) zaletelovakak oeuJ melJu\, pod robom p-ebelloL Pilot prima!KAMPlt, za~kn li jesenifti klcarni in (laD aero­kl\lba t; Jesenic,je tr~i1 li skale, obletal v prepadu podOSlan.tllcu.lII in takoj podlegel. Sopolnik.a je ""Ilo b;leula ln Ic pa4el na vse itiri li skaloYlc: med kotaljt.njem 100 meuuv globoko po precej!nj! strmini Ji jepo&1codaYaJ medenico, izpahnIl roko, bil precej odr­pJcn ln pretresen, ce huj!ih f.O&kodb pa ga je ob­varovalo z1okno padalo. Z njim 5c j"C tudi ujel inobVisel. Privlekel se je do grebena, k er $o Si ndliplaninci. (SI'or22. 7. 1')5' ~I.; rv 195f. 688 pR'Jle<I "'Jo: hXd.RdcYIIc> li2 4.; hb.Ii HI; l'Jatek. KrOIlita; ...1Uo (;RS RadcMjigI)

U. 7.1"' je biJ 24-letni Aadftj SMOLFJ Iz Krall­jske Gore najde. v <lolilll Mak PiSDk:e (julijske Alpe.Atlas 53 A 1). N'CZJIano kam te iz&inil ~* lelaDOYembrL Dali Pfed. lem je pripnviJII drvi in nalaeklka; butno INInillO'nlL Iz {'Olo2aja trupla so UJ01O­vii. dii je umrl odODe".p~i unmua. (WOI :8. 7. I«lS 4)

5.8. 1'55 ob 16-45 je 24-letlli AMon MERCuN i.tCntue iz ac:maDe aa razloga l.dnnil s poti in si zlomillilllik v bfitinJ KDcbckoYcp doma na Koro&ki (18011Dl, JWnniS.te iu savinjske Alpe. Atlas 86 A 1). (Md.bHO K"M·n" lliltnaI; PV 1956, 6Il8 prt:&kd rq.; w-~~ tn- e.;-:t; <M. "* ~:l.IIarMt)

7.S. lJ55 jel...... VOlARI(:iz5masla pri KobariduDCSrc6lo padel. zdmtil ia se smrtno pollCSl'CČil Jlaprebodus Strbiac na KJ'Il. (22441R.JlIlij5tc Alpe. Alias78 A 3). (I'V 195', 6IIS PrqIOd rq.., I~. zn -.; Mazi 654;

vRST.... l' "'S-:.:...n,. rq.)

l&. 8. I~ IC je VMntt611 BAlANTI(; il. HoICtna1smnllO pones.rctil POCI KMtYCCm (1853 Jn. Ka.maiSkcin Sa\injske Alpe, Atlas gs A 2). (Ka>pu1lt, t.rtYUa;~)

l&. t. 1955 5c je 11_ KlRCHCARTNER smrtnoponesrečilv Tripavu (2864 m, Julijske Alpe. Alias 53B 3}. V slabem vn:menu z meglo in SlIegom je imeluradi moene knllkovldno5li velike lc.f.avc pri arien­ladji ili je zakl v 5CVCI1IO triglavsko SleIlO- Na!li 50 gaZS. 8. 1956 mcd rekvanjem mrtvega Wilhelma Otta.(SPor 28. 8. 19$6 ~~ pv ItsIi. 66lI Pqi«I rq., 1~7, 688 J'fq\ClIlrq:.; M.O:D 77~ .,.p.~~II'I; TriIl.....mMi24& DIIl.; ptatd,kronika;"'''11<11~ dawm 29. 9.)

4.11.1"' je24-lelni I.MHslal' 1'l-.iERNEL· Lado,~Iudentgeodezije iz Ljublj.:UIe,7.llradi pomanjkljM:opre.­mc in lICpTC\'idnc hoje padci po skabju in N smnnoptdomillobanjo pod GnntoYeem (2SS8 m, K2Jnni<kc lnSa\'iDjstc Alpe, Alias 8$ A 1). (s..... 7.11. I'JSS -.._uda; Mrt.1uI;ip K_'ilu 8iOIria; P'V 1-'Do' -.: JlIO'Q p:>dan--.... 688pqkd ~joo..._pcltJo.. HudIep"'-':Mazi IIlS7; K.mpate.b_ltIi -'-V ""Huclip-.PlOIeO po ;. _ p<lfjo lCO>lntn~ ZlIonoit.)

••

MEDITRADEd o

~.(HtQP"ik ul Kot/akOl't' proil.t/()(ll')1Il11rlimka I J-Io, ljubljanaTrL: 0611140-JJ-OOFakJ: 061/140-5J-6J

'AJ'Rn:'l';jat,? dia jilmot.\ "idmrdml\lw 7. IJublJaTlfl(t'ht/d iz. A(JlniJu1t~ ulirt)Trl./fak, .. 1161/132-81-1/

• ••• ••