rurnTI

~ZA~

aicar tudi AR na bodo ve~ pl •• li •• ta

Zleael al novo .~er, aleael na novo •••••kaj .a tvoja u.peha na bi lavadalr-tudJ druql

~e mi_IiA, da lmal povedati kaj, kar bi utegnilo ••nimati tudidruge, apravi to na papir ln pOšlji na n•• lov AR. e. bo tvojumotvor tudi druib.no-pollti~no aprejemljiv (avtocenaur. vuradniltvu), a. boi lahko pohvalil ( pohvalila ), da a. tvoje imapojavlja v javnih lntor••cljaklh sred.tvih. To bo •••nkrat tudiva., kar imamo pre••lo cvenk_, da bi prispavka tudi honorirali.

ALPINlSTI~NI RAZGLKDIDvori.kova 9

61000 Ljubljana

Z IMA 1988

NOVOLITNI POSLANICI............................................ 4-'RUn MIRMAN 'RNS! WIlS9NIR ••••.••••••••••••••••••••• SiM Mlač 6IIUl aa.L1CIe IN KIINUA LIIURCIC:: ••••••••••••••••••.. "1ro Shbe 12ALOJI IAKILJ ••••••••••••••••••••• o •••••••• o' o' •••••••Hatej !uce 15ALPINISrICNI RAIGLIDI C!STI!AJO IN POZDRAVLJAJO .••..••..•••.••• lB'rIKHOVlN,J1 IN ITIKA ••••••••••• o' ••••••••••••• o' 0..... 0......... 20TRANaa PONIR •••••••••••••••••••• oo •• Oo oo •••••••• oo •••••• 00.0... 23KOLIKO SMO PRIJATILJI •.•••.••••••••••••.•••.••••.• Alenk. Sl~člč 24l.LPINISEH KAM GRI~ ALI ABRlKADlBRl ••••••••.•••••••• Pehr Clhek 25TIKKOYlNJI Y SPORTNIN PLIIANJU - B!LA 88 ••.•••.• P.ter Podqornlk 31KATIGORIIIRANI ALPINISTI lA LIta 198; ••••••••••.•••••••••••.••. 32DtANU ••...••.•.•••••••••••••••..•••••••••••••••••.•• yona Sk.r-ja 33II CiZaLa PAKISTAN - 3•••••••••••..•••.••••••••••••• Tone Skarja 35II DltaLI PAKISTAN - 36NOVOSTI IN PRI POROeILA ZDRAVNIKOV GRS .•••••••••••Matj.t Veselko 38TOPLOTNIONOt.. • . •• • . • • • . . • • • • • • • • . • • . • • • • • • • • • . • • . . • • . • • • . • • • • 4eStARANJI SVItOROVC!V............................................ 42UIAA AT.ST PRVI DOMAei VRVI ..•••....•..•.....•...•.......••..•. 43VRIHI .•••••.....••.•....••..•..•.••••.••.•••••••••To•• t Vr-hov.c: ••eo aJD 8B ••••••••.•••...••.••••••••••••..••••••••••• Roa.n Rob•• 48KAHADA 88 ••••••••••.••....•.•••.•••••••••..••••••• Boj.n Po~r.jc: 50GARHWAL •.••••••••••••••.••••••••••••••••.••••.••..•• Tona Goln.r 52

I~dajl KOli,ijl ~a 11~inl~l' pri PZ5. Dvoriltava e. LjUbljani. ~.,.otnina sIP'ltUjl dVlkr.t IltnO na liro r.tun 5.1.,-618-e1.e6 • prlPI.oa ti AIPini.titnlrUsiIdI. Ur.dnitho IIlpiIlistitnih rU9IllIoVl Sr.to Truntllj IlOlIvni ino.l90vor~i I,jradllitl. "irto LilloIit. Ljudaill II:roplc. ItOjajr it.",llj.l'rl.cIIIUIUt. linl lu,t. Ihro itibi. TOIII! it,.clr ...... ij. LInartit. ,., ••d S''1.ne.zor.n ti'borov1t. ".slovnicu t~ OJU. 5II'Iarn. litInu I'oto: ROIII" Rob ••fll1steracijll "1rto Lindit. srlto Truntllj; Ti.t: lCopir."ia in "'I."oll'l.njlIrl"l Ovc. lIrtun, KOlir jlvl JI. Ljl,jblj.nl

Po ananju Ko.itlji r. tIlIturo jI pUblit.clj •• s lik'.po. &21.-35'.7 o.l '.9.l"'.OProitl"i pl.tIVI"j. tl.alj"a,1 in po,abnee. oI.vt. 04 praa.t. proi~vo..ov.

srečnejše 1989

aalim alpinistoa,vremena, dobre

Ob Novem letu lelim najprej vsem le veliko lepih daliv.tij vgorah, pa ne samo v njih, uspehov v alpinizmu in plezanju, dosegzastavljenih ciljev. Drugo leto so načrtovane tri velike odpravev Himalajo: dvakrat Everest in Sila Pangaa, začenjajo se uradnaredna tekmovanja v Jportnem plezanju v okviru UlAA. nameravali5.0 se povzpeti na o.jvilje vrhove vseh lest ih celin itd.,skratka čakajo na. zahtevne naloge in zato lelim in upam, da botudi v celotne. jugoslovanskem prostoru več razumevanja,predvseM materialnega za alpinizem, vsaj toliko kot ga je naSlovenskem, Hrv.lkem ter za GRS v Crni gori. v nali planinakiorganizaciji pa lelim večje medsebojno razumevanje. toleranco inmedaebojno podporo. TakeQa raZUMevanja !eli~ tudi y lirJidrulbeni skupnosti - po kitajskem izreku: -Naj cveti ato cvetov".Na koncu pa Je vs•• zaleli. sre~e in zdravja polno leto 1989.

Načelnik ~~ PZJBojiln Pollak

Vae. alpinistom in športnim plezalcem želim, da bi pri napornihturah in vzponih imeli le dovolj energije za dolivljanje narave.da bi gojili fe pozabljajočo. lepo slovensko in alpsko navadopozdravljanj... v gorah. In nenazadnje da bi postavili na pravomesto alpinizem in !portno plezanje v redkokatere~u razualjivobirokratsko razpredelnlco vrednotenja jUQoalovanskih !portov.Veliko sreče y gorah.

Načelnik postaje GRS LjubljanaTone Sazonov - Tonač

NaJia pogumnia fanto. najboljle telje in čestitke za vse 1etolnjeuspehe. Ob vstopu v novo leto, pa bi telel. da bi ob stoletniciSPD {27. februar 1989J iae1i osvojen le kaki en osemtisočak odpetih neosvojenih. Ti uspehi naj bi bili v počastitev praznika ­50 letnica osvoboditve, začetek nove dobe huaanizma .ed narodi ­katerega nosilci so tudi alpinisti. In nenazadnje, storiti moramovse, da bi čimprej Jirla Jportna javnost {po kriteriju sevedalpriznala tudi alpinistom kot posamezniku ali ekipi naziv"Jportnika leta", za življensko delo.

Predaednik Planinske zveze SlovenijeMarjan Oblak

Blilajoči zadnji dnevi leta. nas često spominjajo na pretekleprijetno prefivete dneve s tisočletnimi očaki. Spominjajo pa nastudi na tiste trenutke, ki jih bomo radi skrili v najbolj temenkot svojeQa srca. Po le nepreple2anih stenah, včasih drznonevarnih, nas je peljala ljubezen do gora.V letu. ki prihaja. felim vsed velikim infrikotom in klasikom. nahrbtnik sreče. lepeQavolje in izpolnitev vseh tel ja.

Načelnik !CA PZSBrane tort

srečnejše 1989Lijepo bi bilo, kada bi unovoj 1989 godini zalivile brejn.sportsko p.njačke tkole. i kroz njih novi aladi talenti, kada biu Jugoslaviji bio dovrien uspen telkač. 8b+ ili Se i k.da bi nasvijest o ovakvi~ ponavljanji•• obradovala Ito če!če. Neka seodrle avih sedam planiranih tek~i kod nas in neka konkurencij.bude velika, jer jedino čemo tako im.ti kvalitetu. Od srca lelim,da ojača JUSPBK (Jugoslovanska sportsko-penjačka komisija) i dase situacija aa financiranjem sportskog penjanja normalizira.Sviaa sretno u vertikalno. svijetu .inima1nih oprimaka.

Predsednik JUSPBK i YU UlAA CBC delegatIvica Pilji<!

Slovenski gorniki ima.o mnogo ciljev. Uresničitev le-teh boodvisna od materialnih molnosti in predvsem od tega, kako boDOhoteli in znali izbrati prave cilje, zdruliti voljo, felje inznanje. Skupaj izbrani cilji morajo postati cilji pas••eznik•.Srečno 1989 !

Vodja odprave eo Oju 1988Roman Robas

Doseči cilj, ki si si ga zastavil, je sreča. Sreča je nareditidobro potezo, dober vzpon. Tekmovati z drugi~i in znagovati je ledodatna sreča. Tekmovati, toda dosežke tekmecev in svoje zlagatiskupaj v vilji dosežek, večjo zmago, je pot v zgodovino. ~jer sotekmeci hkrati prijatelji, kjer je tekma predvsen zato, "da bozn.ga vilja. kjer do.elek anega pomeni start za drUgega: ·Uspehtekmeca in prijatelja me veseli, ker bom prav zato tudi jaz segelvilje. Vsak posebej in vsi skupaj." tal,tega Slovenci Je neznamo. Naj se tega čimprej naučimo, v alpinizmu in sicer! Drugače

ne bo~o nikoli odrasli. Srečno 1989 !

Načelnik ~OTG in podpredsednik PZSTona Skarja

V letu 1989 lelin silne uspehe in Je več sreče vsem,mazohističnim garačem na odpravah, re!evalcem zimskih problemov,bodibilderjeD v devetkah, uživalcem v klasiki, alpinističnim

smučarjem in letalce., solistom y "Jodru" in vertikali.pripravnikom ih starim kapeljnom, pa tudi zbiralcem cekina zanaJ o stvar ih seveda tisti~, ki ta cekin dajo!Se posebej 1eli_, da bi se naj.vetl.jle zvezde nalegaalpinističneg8 neba strnile in postorile le načete supercilje intiste, o katerih lele ra%mi§lja~o. Upam tudi. da bodo vprihajajočem letu visoke stene in zi~ske gore .anj samevale in dabodo imele ~lade generacije več srca za tisto, česar se ne datočkovati in čemur pravimo pu.tolov~čina in dolivetje. Ne bi biloprav, da bi zaradi stenskih surogatov pozabili na tisto, zaradičesar se je vse skupaj v alpinizmu sploh začelo.

Tradicionalni vodja odprav na DaulagtriStane Belak - Srau!

pionirji alpinizmalIine Illač

YI~I1I PIOIIIJI lLPI'IZKl (Z9.d.l)

Fritz Ber"DD Irut nlUsln tUOO-USB)

~'e[ad pre!~ekuje. svojo alpinistično

preteklo.t. M je ."lce pretiranoIkroano pripoanil ob noje. IS.roj.tn.. dne" nllugn&oi FritzVi.ualr. "ker nilU nika):rleoalpini.tični ait in niti globoko •.ebi ne aenia, 4" katarkoli sodi. yalpinistično aitolovijo." Prl'.lpra.DI. te njeoo,. besede katejo na duha,ki je nl!neb.Do ilkal, ru:ilko.al.pre.kul.l in paaetno odnehal, ko jeII.lutil. da je J glavo pod stropomnojib sposobnosti. zanj je pač

k.krlDokoli ust'arjaloo !ivljenjev.nour teklo le naprtj in sepo.pe.eno pripravljalo na v.lito••lit., v 21. stoletje. Predzadnjedel.tletje tega stoletja vse .Injspodbuja nutljuje lIitov in setrič.če. vihravo ali pa na.ilno .lozija9nl obeila .pr..inja v retll.irlnjeMauh enOdDeYDic. MMUba enodnevaice paai,o vedao z9od09iaa, alrge~ enlratolprilotaost za u.pelai posel Ilizulutet. Tito nZ91abljl o tejtealUli proaicljhi oeri!ltiposl09ni aot in nekdloji zare. 9.e­Itrlo.ti neallo-a..rilki alpini.t.laj pi o ojea aeai alpika z9odoviaa1Ije9091 goroilka pot je izjeaoo dol­g., poloa preseoetljivih obrlt09, ti50 re. po,ezaoi z ..jo aeaGOote;a.S tovarilee in prijateljea ~aaueloa

Strubichea je za~el leta 1915 ,pollblkib pel~eajakih. Vle .kuplj,kot pile, s,ojih lpoaiaih, je bilogolo Datlju~je. II nekea drulinstemizletu v Illkea SandstliD~ &0 oll.te­li Ol skupiao plezalce9, ki je pleza­la po okolilkih stolpih. Petnajst­letnega rritza je tisto, tir je ti.videl, tato prevzllo. da se ji. jebot.l tar takoj pridruliti. VIndar seje iztlzalo, da to ne ;rl tito prl­pro.to. Predhodniti, ti.o predlta,­ljlli dotaj zaprto plezalsto drul~i­

no, niso pokazali katinega getjegaouduleaja nad ajuao leljo.V,ati~, ko ,ta se pojavili, lO juodglnjlli, oekljtrat pa celo pratep­li. Iljubo'alnost petoaj.tlatoitov'~Isih ne pozni aeja, zato sta za~ela

izzivati: MDI ddiao, UO bo v ~b

teljea pleral ~ia hitreje11 MTato je

bill v drugea letu pr'e svet09aevojae S~.tl le .ajbaa lotaina pl.­zahka 90jol!ltd pone~eDiai lDnesraaneli. Po 9seh ao;~ib zapletihin prepri~nlD.jib .0 ga toneno lesprejeli ..dii. lapak to je bilo le letedaj, to ji. ji pokazal ia dotazIl,da au ni do .ale. kallu so;a zltelijealti reano, njeg09 tetao911ni naeinplezlnja pa polnealti. To ojib090plezlnje je po loi .trlui porodiloizredno nevaroo takaovaoje, po drugipa je 91.bo9alo te prvI IlementeIportnlga prolteOI pleuoja. leldltega primitivneoa prostega plezanjaoilo merili z uro v roki, "pit lOeDako.erno Itali. In Itetje je izdoeva v dan pOItajalo vse knjh.Ali so te vraoolije rojstni dan lpor­talga prosteOI plenaje, je nekajdrugiOl; ...i teoa svojeGa p~etjl

niso nikdar, niti 9 ..nj ab. takoi.eo09ali. (r.Vielsner: relsenhei.atElb.and8teinOebiroe) V tea njib0gealportnea plezalske. tet.ounjll. tije le t~.j pretorl~ilo lesto stopajoin je 911bo9110 precej zehtevnihgibov in prijlao9. pile je le k.alupotlzala aeja. Vielsoer je siceropi.al dOlIli 9.e, tar le je ta.dogajalo, dl.irl9Do izstopI zloi.i90aporRloje: MS te•• klr'MI iael nanogah, oisea aogel 9 tilji, 910dar bi• Ustia znanjea, ti sea ga v tebtrltkib pel~lojalib pridobil, llhko vdalj lea tat je rurelenl telje" • leranogi zlnl.ci ne vedo, lij so imeliti golobradi al.deni~i Ol noglb,pripilimo, 4a .0 po stencab peleenja­tov plezali boli. lo je kot ose.­Daj.tletnit Zlpultil domačo streho,je kot prlkti~en in i%oaj41j1v He.ecle zelo dobro poznil smi.el izrekaIl.obertl Louisi 5tennsona: Maistvo~ivljenjl ni 9 tea, da iaal dobretute, laplt to, dl s slabimi dobroigrll." Tega II je zelo trdno otle­pal, ter 9 tistib bllrnib ~aaib niiael oobene drugi izbire. Plezal jein uspeino Studiral. Potea. to je40ltlldiral, je trdo delal in ob 91aliprilotnolti plezal, eetlldi je anogo­krat lrt909al .panje. Priilo je letovelite S9atOYUe gOIpodarite krize.

pionirji alpinizmako au ni preo.talo druaega, kot da ••poda ~ez .eliko lu!o. Sledili lOvzponi in padci. Po li.ljenjskihud.reih se je •••kokrat brez tela•• pet post••il DI noge. Onih drugib.plezdnih p"dce" p. j. bilo tako.alo, da .e jih niti ni .poani1. "Topo.eDi, da see Depr_trgoaa sede.d.setlet odlično plezaL" !dl gor &li dolte belede z.gotovo 4rlijo. Prvo letod je upisal čn 200 knjlib innltaj Il.ljtih ...ri. teau iztupi~tu

pa j. dodal.. lin Jlnen.tnal ..rti.nsteinu in Sieg!riedfelsu. Pred­v... zadnja je bill pre4eet mnogihdebat. ler je nihče ni .ogel ponovi­ti. 1110 04 njeg_ terjali, da prd"to.i.ijo" opravi prvo ponovitev. Toau je sicer uspelo. čeprav s .krajni­ai napori. laj ,a ni ••e gnil navdih(• .-o)dotarovanja. In grob zgodovin­,ti opil te ,ladte poet? Vselkoziizredno t~eglnl in li~eno nlpetaigra, ti ne dovoljuje nobenega napae­nega giba ali prijeaa. Opis, ti jiiz nekega Bcrgltligerja Itarejlegadatuaa, na- poda eno leao razlito .edpr~otnia (Iportnia) pro. tia plezan­jea in sodobnia lportni. pro.tiaplezanjea. ~. bi nekdo iz tedanjiplezalne lole Rudolfa Ferbmapnl alitaklaih deset let pozneje iz pl.zalnelole Fritza Viessnerja v tatiri odteb brlzlte~ilDib saeri padel z ~etje

~ilin., bi s. grdo polcail ali pa bibilo po nje.. Danainja sodobna ple­zalna lola lportnega proItega plezan­ja pa oaoqoea jo-jo tehnito. Sprieote nel.jbne rIzlike, ki je neullblji­vi vir anoqih prerekanj in prepiro~,

velja nikdanjii pionirje. (Iportnegalprostaga plezanja iz leta 1908 in1915 izreti priznanje, ki jia vseka­kor ,re, po drugi strani pa jih po­grajati, ker so tako 'labo polkrbeliza ~arnost. Seveda to labko napravijozgodo~inarji, ni pa sodobni plezalni"tebnolOlJi", ki gledajo dalee napnjin ti aenijo, da prej ni bilo nie,zdaj pa .e le tar aed vikendi dOlJaja­jo .... velike, zgodovinste reei. IIinekaj Iteje in taj ne Iteja Dieasar,bi ~,eano veljalo prepu. ti ti zelo,zelo izbireni zgodovini. Trenutnislaba ~olja ali nezllanje oziromanapozna~anje pretitlolti. nureeroje~1 zgolj in leao erno-belo rlzla­go tako sedanjosti tot preteklosti..apoeil je din, to je zlgnani Vies-

ener ugotovil, da je na meji s~ojib

z.olnolti in da ga eDO in i.to nevel.li vet. Torej .e je moral lotitiDete.1 novagi, poV,I. drugatnega.-Pra~o" plezanje ~ -pra.i- steni je.poznal • dru!bi I prijatelje. "anu­elca Strubichem lele v gorab rerwallain lllgaua. Wa.lednje leto ji poldru­gi ae.ec plezal v zibelki .lpinizma,• gorovju Vilder Ili.lr. Z drugi.i intretjiai ponovit~..i II ••nih ••eri ~

Itenah Tot.ukircbIa, llein. Balt.,rlei.cbb&nta, Schu••alk.r.pitze itd.se ja na velito pre.lnetenja doaaein­ov poj••il no~ junak. Kord. jib jepri njego~ib plezalnih podvigih moti­lo to, da je Dladi Dr.sdent.n pok.zaldrug.~.n Aa~in phunja. • ...estoDulflrjl~e oporne tehnike .li njego­vib razvpitib. Dihajnih pretenj, jepo počeh ob l~.kab k.r -bodil-,dotlej neprlPllzljivib pl.ti pa se jelotil po Daeje. Kolikor si moreaopredatavljati tiste dnne dni, kale,dl ji tltrltni plezaliki .rlnji vzelolipo••ajbe! je bil ujbolj prizadetiu jezen Oto !ezzog-laabo, saj jibil. prvI in zgodovin.ka s.ar zgornjeleste stopnj. pono~ljlna bolj za lilokot zau.. M~ez noe je 'plahnelosamozadovoljstvo domitinov in z.vla­dal je preplab." Tod. Illadi Fritz jebil Da poV'.1 drugatnea pobodu in .sete .t.ari lO le d09.jale aiaogrede inZltO je bil ~I.k strah odvit. eedaljediljii plez.lne .Izone so gi pripel­j.le • Dola.lte. Slverni rl' Crozondi 8rentl tIr originalno SDer v jutnisteni Klrlolade je preplezal sa•.Takrat ni VIdIl, dl ga pozorno opazu­jeta dva p.ra oti. Sile, ti je sesto­pil, da bi pobr.l ••ojo borno opreao.Ita au nasproti stopila aladaniča inan krlpko stre••jot roto testitali.Bendl sta 101an4 Ro••i in njegovto~aril lail Solleder to storiliprvie in zadnjie v svojea livljenu,Mker to ni bilo v njuni navadiM .•aje.ta pae videla, da čestitajo nji.a.Teau nlvsakdanjelu priznanju ia no­veau prijatelj.tvu ji leta 1925 sle­dila no~a saer z lo.sije. , jolnisteni flei.chbanka, z t.iloa Soll.­derj.a pa nova saer v severni stenifurcbette. Oleadl.et ponovit.~ ted.n­jih doloait.tib saeri in pribli!nopetintride.et pr'enst~lnih, ki .0seg.ll tudi dllle n•••verno Tirol.­ko, ji izkupiček njego~e doloaitskl

pionirji alpinizma•!

I .

krouike. Te 'etogi,.. dolo.it.teste.1 pa so 04 njega terjale. da je.toril tudi .,oj pr.i greb: ••trat jeuporabil Dek .tari tlia ....sto op­rilt,. Vendar ,se njego•• zlorabe tebtapelji.ib feleznih ta,.ljeto. ni.oprel.gal, Ite,il. pr.to. DI obehrobh. "Tdto je biti ., tritH!nelllpolotaju P[.,o,.r.n.~

5el j. le naprej. ~epr., •• je po.­ku.no te leta 1920 po.zpel na KontBlanc iA liiuille du Gel.t. iII tatoleta 1928 opr.vil obeudo'anja 'rednotrinajsto poDo,it., Plut.rlJlkegagreHni. Slabe "re.'.d:.. rUHre inplitek tep, ti je naslednje letopostal popolno•• prazen. 10 ga leti1929. se pra,i ., letu ,elite IvetO'.1gospodarske kriZI. pri.ilile, da aeje odpr.'il v Movi Ivet. Alpe so ••liU priljubili. pa tudi poseben inhranj 10 predstavljale, kajti petdesetlet je potreboval, da si je izpolnilJe eao 'eliko leljo. Nekega poznegaavgu.tovskega dne je le pri Il letib.tarolti le po.lednji~ preterno za­vri.tal na Ivoj.. zadnjea Itiriti­so~aku Alp. Pod grebeno- Velik.gaTileberwacda li je DatakDil sauči inse elegantno upeljal v dolino. Re­sni~na anekdota pra,i, da ga je vBulu, ko je stopil v letIlo ul ZDA,, diru prestregel sel c.ntrale SlC(Scb..izer Alpen Club) in au izroeilnajtoplejle čestitke ·za ,se Itiri­tis~ake IIp·. Pletasti, nabiti aal,ki na'z'en ni kazal s,ojib let ioti je oaaesto kovčka nOlil 'elikoaornar.ko 'rečo, p. je bil prav tedaj, "velikih dvo.ih": ali naj Z zunanjestrani prepleza prislonjene l.tallkestopnice, ali pa naj netaj ainut

pos,.ti zali ,te'ardesi. Toni Biebel­er, ki je Wie••nerja ,toraj vednodoeakal, ,enib pa tudi ,prIIIljal,kadar je obilkil .tari tontinInt, s.takola ,pominja uradne če.titke SlC:fritz je nekaj beled za.raral sebi vbrado, nato pa popolnoaa Dezaintere­siraDo izu.til: "Dobro .e .lili-.OStanI le, da.e po'rlno otreso ponjego,ih plezarijab v ZDI. Več kotstod'ajset pr'enst,enib .aeri in De­lteto drugib pleza.rij. ti jih niprllte..l, "ker ni pleul zaradipotrIb .tatistike.· Vandat DO'e slleri, Grind TItonu , zvezni drlavi Wyo­.ing, pa' Mount Vaddingtonu vDevil'l Towru in drugod nilo , ..ozgodb. pleza1lk.ga lolwaba, aarve~

tudi zrelega aoh, ki ni poznIl niti.inute pol!itka. Oral j. hdino-.edikib gorskib prostunitev , ta.todolgo, dokler niso -tebnologi", sepravi njego'i le do,čeratnji učenci,

, Yo.eaitib in' klnjonih Colora4apoIegli po Ite'ilnih novih izdelkibplezalske industrije. To ga je sicerzbegalo 1...0 za tr.nutet, ker au jebil pni "tehnoloJki" val docela t\ljin je potrebo'al nekaj časa, da jedojIl to novo plezaliko ..ntaliteto.Poleg tega PI liU ni dilalo, da bi poteden ali dva vi.el v kakinih navpie­nicab El Capitana, Lost Arro.. aliRalt Doaa. Vedel pa je, 4a je pone­aanje edini način, da Itvari pride do4na. Medte. je pljusnil Je drugi"tebnololki val", ki liU je bil feveliko bUlji. ker je pač hilo več

ItieDih tOČk. 11:110 ponuartja na".ini vzorcih", Hllt Doau je bilodovolj, da je izvedel za kaj gre.tal au leta niso ,.l! dovoljevala. dabi tekao,al ali soliral, ~eprav je tozIdnje zlasti v ,.likih Itenab lenajbolj l!islal.~Dogi dobri poznavalci lIedvojnegi inpovojnega alpini%.a trdijo, da jeneaarl njegov aajvečji Ilpinisti~ni

u,peh vzpon na 11 v lirakoruau leti1939. Ta. je naarel! dOlegel ,ilino8390 .etro" ti je bila za ti'te čas.

skorajda nepoj.ljiva. V resnici paaDogi pozabljajo Je na nlkaj drugihresnic, ki - in to velja poudariti­njegovega l!udefnega ulpeba ,niče.er

ne z.anjlujejo. Tu4i Morton je leta1924 na Everestu dOlegel vilino 8571..etrov. To je napd••r 91metrov ,ilje od Kakaluja ali 39 .et-

pionirji alpinizmarovaanj, kot je vilok K2. Ce dOle!e~lo.ei te viline , a.l0 bolj podlale­nel .UkDji~u.... bornih eDojnib ~ev­

ljih, • cepiD~. ki ni iael D.zob~a­

nega otla. in brez ti.ito.ih boab DIhrbtu, lU .arijo poznejli rodovipriznati vI.j pionirski pogu.. FritzVies.Der je Ivojo prvo hi.alaj.koprestulnjo prestal Ol Nlnga Parhituleta 1'33. to je v "ertlo.i odpraviItupaj • '.lixoa Siaona. dosegelgreben ae4 lakhiot Peakoa in Sr.b~i.

sedla.. Kerkl in Djego.. De,polob­DOlt. dl bi karkoli izpeljal do kon­CI, zlogl.sno .11bo vrea.. ti le j.ti.to leto izkazalo I In.toiai nevih­t ••i, 91 je .pra,ilo v izredno Ilabo.01jo. SIJ ni ,.~ botel .lil.ti ZInobeno drugo odpravo. No, leta 1939ID 91 le prqo't'oriU in au hkratizlupali 'odst'o ..eriite odprlve n~

12. V tej odpr~~i se tot vodj~ ni tajprida i%taz~l, s.j je naredil velitotattičnih, logističnib, organizacij­.to-tebničnih in drugih nič aaojusodoib napat. te usodne napak., otsterib lahto danes razsojaao izprecejinje časovne razdalje, pa sodi­jo v priročnit lolskih iztuleoj, neglede oa to. da so tedaj terjaleItiri človeika !ivljenjl. Ce pa gaobravnavaao tudi tot navadnega člana

odprave, .u DorIlO po drugi straniizreči oiz priznanj. Tri tedne jebival na vilinah pret 1800 ..trov, vtato i.enovaoi cooi ••rti, brez kisi­tovih .paratov. lo je napočil ču

odločilnega o.stota, je yse potetalov redu. dokler njegov apre.ljevalec,lerpa Plsang Dava La.a ni netje navilini 8~OO ugoto.il, da se je povz­pel pre,isoto iD da bodo zaradi teganjegovi bogovi nepopisno jezni. lerse drugi ni botel tregIti z bogovi,prvi pa s svojiai podrejeniai, je lelvrh ratol !vi!gat. Wiessoerjev dopustje bil prav tato te zdavnaj krepkopretoračen. V ojego'i drugi domovinija po vroit,i dolivel le neprijetoopresenečeoje: delodajalec ga je od­pustil iz slu!be. .0'0 sluiba jepotea istal storaj poldrugo leto.Vilet tega pa so bili napadi in ob­to!be na roval ,odenja. "lfulednjihdeset let sea bil .acjli od aatovegazroa~, pile v ••oji tnjigi ~Tragediec

und Sie9 aa r"lithochsten Iler; derJrd.~. Edino istreoo prizoanj. j.dohilod Beraaonl Buhla. T. au je po

uspelne. podvigu na Man;a Parbatuleta 1953 oeaudama oapis.l ohlirnopia.c, v tatarea pravi, da ga jeYiessoer zda~oaj prepričal, da se daoa vrhove osa.tisotakov povzpeti brezuporabe uaetnega tisita.Pritz Viel.ner j. imel aed v.eaigeoeracijaai alpinistov in plezalcevvelito zDancev in prijateljev. Zvelito gotovoltjo bi lahto retli, daau je bil lelia 'i.co oajljubli. Oodoolih ae4 nji.. je t~di daa.s veli­to ugibanja, tajti izr.čaoega aliaapisaaega ni praktično oič.•e .denoe dr~gi oilta razlo!ila svojegadolgoletoe9a in dotaj čUdne;a znat.j­.teg. lo!itja, laj je Vi.ssner velj.lza oepopravljivega 'aljivca istri vegaduha, ti je kot iz rokava Jtresalneslane lale ali dovtipe, SiDoo pa zaljudc.rzn.ta in .clčečnets. Zlastinjegovo zalabno !ivljenje je v celo­ti neznanka, saj;a je ogradil zneprebojnia zida••oltl. lot plezalecpa je .lovel po neverjetno bitre. inlahtotoe. pl,zlDj~. Roland Rossi ;avečtrat caenja v lvojih spisih totelov.ta, ki je iael izredno .očne

!iVCI. Plezanje "0& aeji padca alitatino drugo početje • navpitoicah jenittolikokrat natrgalo !ivce tudioajbolj trdneau in hladnotrvneeu so­plezalcu. "jegov oe.erjetni občutek

za ravoovesje brez odvečnih gibavaliprijeao~ so .ed eoakc.ernia plezlojeasicer obč~dovali, vendar ne zHraj.Pritz Vielln.r je aa oetla Ireeaojuveteranov dejal v lali, da Felixu(Sreeku) neke luste in netagi stal­nah;a roglj. ne odpuati, hjti karje prneč, je le preveč. lo ga jeDietrich Ba.se pobaral, naj rlzlo!i,ZI hj je Jlo, je v1essoer tar nl­entrat svojo zgovoroost oaejil nanetaj stavkov, a le je iz njih vseenOdalo razbrati, kaj .ta pred mnogi.idelatletji do!ivela v Jtenah Ci.e deiLastei in Pale di San Kartino. Priplezaziji Ciae dei Llstei aU je taa­oit~ luska, ti jo ja spro!il drugiplezalec, Beraaoo Itees, tato ;rdozdelala levo roto, da je le zaradioeverj.tnega reflet'l in aoei pr,tovobvilel na drugi roki. Her.lnn DU nilogel po••gati, 'elia pa je bil ItO­raj ts.tdelet metrov nad Djia. Polo­til se ga je strah: ~To je torej .cjtonec?!M Potea·pa I. drugit v Pali diSan Kartiao. Pod 'elizoa je bilo !e

pionirji alpinizma40brib petnaj.t .etro. 'trd, ubelprevi. p. ni Dudil niti Daj.anjleaotDo.ti. da bi se htod:oli u­••ro,".I."'rihi", tako ga je n••re(! klical,"posluhj, pri oni lu.ki, ki jo ,idil04 .pod"j, aor.. odleteti." S .tnj­nia naporo., je feli~ preplezal letatJne tri ••tre. bli.kovito pr."rgelvr, iO obvi.el tot ,re~•. T04a Felixje kot v .nti~nih draaab razr.le••lin razpletal nerelijive situacije. VCiai dei La.tei je .plezal naraj dol,obvezal fritzl. in ga z•••ro••l, pote.p. poe.gal Ber••nou do roba Itene.'ato .8 je le entr.t spultil doVitl'nerja in poelg.l le nje~u. VPali di San M.rtino j. izgledalo vse.tupaj le bolj Dora. Iz ..gI., ti .eje ••• da. podil. okoli njih. se jeizci.il .O~'D de!. Kedte••• je Felixz••• roval pod Italnltia rogljie••.Fritz je bil v hipu pri njea in ko jehotll D~daljevati. je ugotovil, da jevr. oa one. ae,tu. kjlr je bila pre­vr!ena ~ez rO;llj. kot dl bi jo nlkdodobro na~el 1 no!ea. Sledila je _opi­ca klasi~nib citatov in loliraojesko~i slapove 'Iode do rob~ stene. talpa nista pozni la sestopa. Med tre,kl­nje. in nalivo&. je SiaoD za pet.de.lt aiaut zapu. til Fritzl in .evrnil kot iz neba. "',akokrat ai je,kozi priprte u.tnice dejal: ••Iel,pridi!" Do jutra je Viessner le kak­tnib .totrat .lital zgolj ti d.ebe.edi. KDo;o pozneje, ko .ta popol­aoal pre.rafen~ in • apodnjiclb .to­pila • t~o, je le rritz ponovilnljbolj osovratne besede, kar jih jeUaj koli .lila} " gorah: "PridiSret!ko. nalel lea tot!o."

Zgodnji d.ajSltl leta, ti so bila.e~trat c.lnjena in oZ.leena kotleta, to se je roje.ala zgornja leltastopnja, '0 bila krattc.alo izpul~e­

DI, kdar je ., pole.itab Ilo zargodo.,insto resnico o na.tantu 'port­nega prostega plezanja. Le-to jebilo odrinjeno aa stran predv.eazato. ter je postala obdela•••elikibIten Doloaitov in zlasti Alp pri.la~­

nejla. da.iravno je prosto plezanje vdrugaeni, prikriti obliki 2ivelonaprij. saj je vseskozi iaelo ••ojeea.tilce in zato ne aore.c reei, daje izuarlo. V svoji iz"irni obliki seje njega dni iz polabskib pelčenjakov

skupaj z Fritzo. Vies.nlrje. preslli­lo "tDA, tim lO potoRci E.ropljc."pono"no odtrili "beri to" • nltoOtetani le eakrat in potea pozlblji.iZnop.jci kot zadDji le takrat.Ilneek zdra~e p..eti in zgodo.in.tegaIpoaina pa bo v.ak••u dvoaljivcudo.olj juno razlotil: "n, hr .0naredili .Duki, je bilo le to. da .0iz dolgol.tnega .nl "no"ie obudiliuspa"ano Trnulj~ico. Seveda medtea j.razvoj lel naprej. Batine copate aozallenjal copati S'tetega Marka (SinMarco), ~ozle ia le.ene zagozde pazatiei in .etulji. lo je bilo rritzuViI!ul1erjll za neko oll:ro;lo mhodovolj jalo.ega razpra"ljanja o t.m,taj je bilo prej kura ali jajce. jeenega od razpravlj.lcev odpraviltakole: "Boji znanci in prijatelji iztridesetih let 10 plezali I.stostopnjo s teUi. nahrbtnikOlI nar..enib, 'Ii PI plezate sedao breznabrbtnika. loau je potemt.kem bilod.,.krat tetje1~ Objektivnizgodo.inski o4go"or bi .e Doral gla­siti nitomur, .aj je bil v.all: predti. ti• .,eenia fau.tovlki. probleaom:"Saj s.. delal ti.to. kar te presen.­ea, hr obotujel, pd eeller lIIo;ol!estrmil in tar ti mo;ol!e tudi zbujaso"rltne obl!utll:.... ko 10 le .tralti.l!uc.a ohladile, je Toni BiebelerVie••nerje"a razgllbljanja strnil vnekaj bolj jasnib .t."tOY. "O ••e.te.", piie v uvodniku netegi Alpini.­au.a, "bi .e dalo oblirno rlzpravlja­ti. Tudi o t.., kdo in hj si iz.tarejle Ili .lajle generacije ple­zalce. pr.dst."lja pod pojaa. prostoplezanj. in kaj kot lportno pro.toplezlnje. V'lk j. p~e poeenjal ti.to,kar ga je v••elilo in kar je" danib

pionirji alpinizmaokoliJčiD&h z r~zpolotljivi.i rebnie­ni_i sreditvi zmogel. Različno tola.­e.nje istih POjDOv zamegljuje bistvQueh teb prepiro". Vut, pr.... ud:plezalec ali alpinist je i.e1 velikoali ••10 ••0jeOI pro. tega plezanja.Ali je bila iora čista in vit.lta,bolj ali .IDj lportna, z gledalci alibrez gledalCI.. ,. IvetiJtu ali ,.cirkusu, j. izkljUČilO njegovo za,ebnosnuje io preprie.nje, ki oa ni..pravice .ll1j•••ti drugim. V nasprot­nea je Den.bDo kotodak.nje o njihoviin DIii .vobodi ei.to Dlv.dno tari­zej.tvo. M Ce gleda.o iz danatnjegazornega kota tot nepriltr&nlki opazo­.alci in le vpralaao. kItleD je bilOdDOl Fritz. Vies.nerj. do lportnegaproit ega pleuaj., loraao polt.nozapisati, da je bil pozitiven takodolgo, dokler lportni plezalci ni.opo.egli po ••ea, tar jia je ponujalatebnologija, pi čepra9 spr.a zgolj ra'aro'.nje. Tu lahto potegne.o le enozani_i.o .zporednico ..d dedka. Vie.­snerjea in njego,i. ,nutoa leioboldoa!tellnerje., ki je dolgo čua beaedi­~il in vneto pi.al ° .edai in o.mistopnji. Brl~as j. nekaj svojib idejo sedmi tudi udej.nil, vend.r praks.je Ila v povse. drugi .aeri, ••j j.zlgov.rjsl. a.kli••lno v.rovanj., ,celoti pa odstranila t.eganje, ki jedolg. deaetletj. zelo ostro lo~e"..lo

plet.lski vrh od nav.dnih klinoberov.Ke••ner se je napri.er .er.l .prijaz­niti z "\doroll. nellOgcX!eg. N, k.jti.odobno lportno plezanje je postalotato o~iI~eno "ideologije", da u je,. nekaterib poleaihh uhjtrat !lokar na jok. Sprijazniti II je pa~

.cr.l z dejst'oa, diiportae plezalcepred,se. zani••jo izsledki bar,neaetalurgije, poseben relia prebrane,poaebni treningi, tebnični prijelliitd., ,.se drugo pa po anenju Iportnibplezelcev spada v sta,o laro ro.anti­kov. Toda oba zago.ornika nekd.njibvelikano, Nči.tegaM prostega plez.njast. bila dovolj aodra io tudi dovzet­na za spreHabe, d. sta .e brezbuj. ib zapletov in notr.njih ču.t,e­

nih pretre.ov le prl.cX!lsnO prilago­dila duhu č....POnudiao se le pri zldnjea vpraSanjuv nui s ti.to fivljensko karto, ti;a je dolga desetletji drlala pokonciin pokončno. hj vse je rrit:r Vies­.ner naredil za.e, da je ve. ča. do

globoke staro.ti obdr lal neverjetnoIli!ično aoe, duSevno čilost in v.d­rino in d~ je t~ko retoč pl.z~l doz~dnjega dib~? Odgo.or je in ni pre­prost, tni pr••ijo, da.i je le kotal~d člo,ek :ra.ta.il jekleno li,1jen­sko ,odilo: ,s.k d~n -ar~1 napredo,a­ti, to se pr~vi d~ne. aor.! bitiboljli, kot ai bil Je včeraj. Mitoliko ..!no, če gre :rgolj ZI lIili­metre, allpak je vafno predvselI to, dajih celo fiv1jenje selteVa!. ne paodlt.v.l. V prak.i je to izpeljal nadokaj aenavaden načia. ki se je priajea očitno obnesel. MLetos boa "akd~o pretekel lest ti.of .to .etrov.Ker boa drugo leto dobro pripra,ljenin le bolj natr.niran, bo. pretekelvsak dan le.t tisoč Ito petdeletaetrov. Naslednje leto boli. doselenell.udodal le petd••et aetrov ia tako dokonca svojih dni.~ Da bi to 4elo.a10in dl ne bi ,seeno opa:ril, da se.tara, je vgradil v to, kar je počel,

le plibololto ••ro•• lko, ti g. jepozneje, v starosti na svoje.r.tenna~in 'arala. Ves ~a••1 je ~aDal.l

na svoja občutja, katera je ~prepri­

čal". da lO au sporočal. kako je vsebolj li in bolj!i glede na tiste zgo­r~j o.eajene aili••tre. Iz tega sub­jektivuga kroga pa je izključil

objekti"l .eril. kot.o Itoplrica,.eter, zdr.vailki pregled .••Dietricb Buse. ki je zadaja letadOltikrat v Evropi ple~al z oji., jeHat.au, hr la v.deli Vii nje;ovi:raanci. dodal I. lIalo skrivnost pre­branj.vaaja. rritz Vie.sner je bil popoklicu inl.nir ke.ij.. Odlično jepozaal sodobne t.lnje po zdravi inuravnoteleni aportai prebr.ni, ki jo.elja vsakokrat obog.titi z aelkod­lji,i_i .ntiotsid~nti. nlaaesto. dabi jed.l. kroinikaN; pravi v JaliBa.se, Nje jedel iz epruvete."Pri pi. avtorja: XO se. pred treaileti zlčel zbirati gr~divo z~ rritzaViessnuj., nisea _ogel slutiti. dabo prav te dni, ko .e boa lotil lenje;., odlel. Ked Itevilniai .tv,rai.ki sea jih i:rvedel o nje. so tudinjegove nljljuble knjige. Veni odajih je aisel Ernesta Bemingwaya. kiodslikava njegovo celotno fi.ljenje."Spokojnost je pulčoba. je bre:r..tr­je. Ne .ara. je. Koj. prijatelja Itaigra in tve;lnje. V njuni drulčini.e. sr,čen.M

intervjuPII pT.J71WJU RI n eu: tl IIlIICIP1CIJO - IJWI GA UDl

Iatervju z Betto Galitit i. r.eaijo Le.arčie

Ob tO-letaici sarti .n. ._jpo•••­bnejlib slo~e••tib alpinistk. KireKarko Debelatote - alpinbtk., ki jepoleg Vile. tina Staniče prvI med,lovnsti,i dpinisti prHelilDilapozor.ost evropiki .1pioistič.e jav­Dosti in se j. s svoji, prv.st ••aiaUpoDOl prek leverne stene SpU.•tlpi.'la , ,veto.oo alpinistično l!ilO­40.11:10. je prlV. da se otr••o tudiDI polotej in vlogo tl.lt nI l04ob.1.10veDlki iD jugOSlOVIDSki 11pi.l­.tični sceni.Z 11p1.1%&01 in Iportnim pletl.j,. sezdlj pri D.I ~tvlrj. le kar precejdeklet in aogoee bi lahko ClIo tlp1­I.li. dl je njihovo It••ilo tudi izleti v leto večje. Yečinl jih plezlv na,ezeb s fanti, aed .~o.tojni.i

hnatbi ......z..i pI. je v udnj••Čl.s. pr..v gotovo največ doseglI. nl.'.­za Betla Galičič - IleDija heDArčič.

Dekleti skupl.j r.lujeta plezalskeproble.e dohri dve leti iD pol, naj­.ečji doselek pa .ta dosegli letospoleti, to .ta preplezali llovito TheSalatbe WI.Il v El Clpitlnu v ZDl. ZDjiaa se je pogovl.rjll Kiro Stebe.Betka: Pr,ie sva plezali Itupaj včasu prv~ajskega alpini.tič.ega ta­bora v Paklenici let. 1916. lsenijl.je prilIl. takrat.a tl.bor Ikupaj sfanto., ki pa si ni upal skupaj z njo, llin. Vpra.ala .. je, .li bi si j.z.p.l. iD Dallednji dan S'1. llin pre­plezali •II: Ta ,zpon je bil spodbuda z. ,.­jiDe nad.ljne Ikupne podvige?....ij.: Pr., gotovo. vend.r pa "1.

resno začeli s st.pni.t vzponi lelezgodaj spoaladi nl.slednjega leta. vOIPU Iva takrat preplez.li Gobo inTrIalto, ,pOllladi p. sva v Patlenici.ed drugi. z.ogli llbatrosl.. prostoSlo,.nlko in Ljublj.nsko, d,a ••sec.kuneje p' le !ubaro direkt in ElCondor Pas.. Vaes sva bili v Dolomi­tih, kjer sva v Trlalke. stolpu vci,etti ponovili saer Carle,so-S.n­dri, avgu.t. pa ta. tudi znano s.erPhillip-fI.... Letolnje leto sv. v"angartu prosto pODovili Desnega pi­ussija in "ee.&1: Pote. j. Da vrsto prilIl. laerik••S kaklniai vtisi sta se vroili i%

ta.kaj~njih plezalstih sredi le?....ij.:. lo zdaj po.isliva na l&eri­ko. se najprej spomni,a hude, DetDOS­ne leje. V eiilSU najinega obista jehill. ta. huda vročini. kir 40 stopinjY senci, na soncu pa le precej več.

Z.rldi pripeke I. tlkr.t ni dostiplezalo, .idve p. SVI se .s.eno podl.­li v El C.pitaD. V.rjetno bi iloveliko l.lje, če na.a ne bi ponoči natretje. bivakU podgln~ pregrizlI. .eha% vodo. Zjutrl.j Iva se zbudili naDokri polici • praznim ••ho., do vrhapa naju je čakalo le devet z.bt.vnihnztehjn. Brn vod., ki je v tu­kajlnjib ra%.erah re. trya.o potreb­nI.. IVI ost.li cel dan in pol.11: lako pa ItI. .e zoalli Y ta.kl.j­Inji skali?Betka: Plezanje v El C.pitanu j. bilou. ubteYno, telko. Izbrali PI ..1.

dobro taktiko, .aj .va se najprejpostusili Y Balf Do.u, kjer sva pre­pl.zali The Regular ftortb Ve.t flc•.Stena aalf ooaa je bila nAare/! ,senci, je pI. tudi nilj. kot Il Cl.pi­tili. V BaU Doau lIVl se pruupru.e%oaoili z ..erilkie načinom pleza­nja. Spoznali sva njiho'e kline, ki10 dostikrat drugačni od n.lih, se­%nanili SVI •• z v.rovanje. nI. njiho­vih .vedrovcih, % načioo. tran.porta- % vlečenj.1D. tranaportne vreče

(praličal, aedt•• ko drugi v naveziti.ari u prvi.. Pleunj., velitihyose.itskib .tenl.b se precej rlzli­kuje od plezanja pri nlS. Predvse. potielrjenju - tudi v pr.čnicl.h in pretstreh, u naju p. j. bilo nl.jboljn~porno Yl.čenje priličI.. Spoznali

plennjez vredno­pri ou

intervjuIva tudi. toliko vode Daj bi yuli I••boj. V Bal! Doau .v. je naareei ••li pr.v.č. Ked pIezarijo Iva jotar lelt litrov zlili .tran. na vrhupa sv. je .I••no iaeli le dVI litrapnn:e.11: Xako lO ,aju sprejeli aa.rilti indrugi plezalci in tato .0 ocenjevalivajin vzpon po The Sat_tbe ValI?".nija: Sprljea je bil dober, 1,zl •• ti lO bili nad najini. plezanjeaprlseneč.oi ln;l.!i. ta laeričant, pa.ar.. reei. da.o odlične plezalte,tir potrjuje solo !enlt. ponovitevtodiala .. hj lteni. M'1le!i pI. soDama odkrito zatrdili, dl pri njihnl..jo d.Uet. ti bi le lotil. tali:­lUIgI. vzpona. Nekaj dni pred nama 10The Sat.tbe ValI prlplezali trijeJaponci. lo .v. jih sprale••li z&podrobnosti o •••ri, tar oilo verje­li, da .1.1iv& rea poskusiti z vzpo­nom. 811i so sicer vljudni in so n&alc.lo pOlodiii vrv. .illili PI lO. daz nljini. vzpono. ne bo ni~. Sele. toS'I pr,i dan titsirili ,r,i, pr,ihInljst rlztelljih. lO niju zl~eli

j •••ti bolj relno in lO D~I al toncuprisr~no ~utitali. S.er se nure~

ul!ne bl tru Jlosu. nlto PI 'U ~..zlvija le.o. Po desetih rlztelljib sespustil ob ,r,i 50 set ro, ni ;redine.04 njib PI dO .eli!~1 pod steno (ti.e ni le'i Itrani rlzl Kosu d,igne)je pet 50-Htukib raztetaj.,. ti1'1 jih tit.irlli.11; Obistali stl le drugi pl.zllstlIredil~1 , Aaeriki?lseDija: DI.. ....ndar je El 'Ipitln.dinst ...en, drugih Iportnib sredil~ je, Aaeriti 'eliko, .en4l.r PI. podobnillbto najde.a tudi pri nls.11: llto pa ocenjujetI. aninosti ol.libpleZIlce, z. obist plezl.lskib sredill!,lDl? Ali je bill 'IjiDI odpra,ieldngl.?letk.: To J. bill povsem zl••bnl.odprl,a. Vse .v. si plltl.li s".i.POIOČ drugih je bill. l. siabolitnl..Drugll!e je pri obisku ZDA nl.jdraljiletalski pre,oz, taatajlnje cene PI.'0 enate n.'ia. Ketatere st,ari so('elo cenej le.11: V lceriki lO vajinougodno o('elliH. kako pa jetellje. !enskega phnojl.dOlI.?lIelija: Kislis, dl. je 'Irednotenjenajinih ,zpono. doal. dobro iD dl. ol.ju

nikoli ni.o prezrli. Glede rlzlit s.dfen.ta.i in solki.i tot pl.rtnerji v»I..ezi je le,eda 'I. od'isno od ..4­l!lo.elkib odoosov. Zase isl.. obtutek,dl .e tot plezaito fl.ntje jesljejokot ••bi enako. l.s PI. je, da sesfeOlka in dl to ,edno boa! Vem, dlnetltere fizitne napore tl.ntje boljeprenlJljo tot 2.nlke in pri plezlojuai ne gre ZI nekakino emancipacijo.Radi is.a plezlnje in plezlI Zlto,ker .e to ,e••li. Rorll PI se ilkazl­ti. "enis, dl anrajo len,ke DI za~et­

ku potlzati celo ,et kot tantje.11: liko pa v drulbi 0& .plotno gle­dljo ni fenski alpinizem?Bett.: Pogo.to so pre.en.teni, da ,eut.arjaao s to dejl,nostjo. Kll.di.e,icer s tea bitro sprijunijo, ,tl­rejli pa t.gl niti ne dojl.ejo, neraJUIIjo. lot je le po.edall I,enija,pa nu • drutbi na .plo'no dobro,prejemajo. te ~e gledalO v zgodo,ino,lovenskegi alpinizlla, vidimo, 41 soten,ke - od lIire Knko Debelako.. ,PI,le Jesibo,e, .Idje F.jdigo,e PI dosodobnih plezllk in alpinistk - vedoostopl.le ob bok fintOl.11: PI ••ndar .0 pri plezlnju razlikeaed molki.i in teo.kllil&etka: Pri s.aea plezanju razlikeoiso tol ito očitne. tenske.e labkoenikovredno toslao z anlkiai. To priOI.S aogoče ni tlko oplzno, po "etuPI. je med plezllci in plezllk&ai zelo.1.10 rizlike. Znl.no je, da fantjeplezajo holj ni .ol!, Ile pa to Dldo.e­stiao z boljlo razgibano,tjo in ob­čutkom ZI. ravnotetje. Rl.zlike so boljvidne pri kll,i~nea. le zlasti zia­,kea I.lpinizsu. Ta. je trebI. pres.go­••ti ,ečje, dolgotrljnejle nlpor.,potrebno je Ye~je predznanje. R.zlikepri IlIe. plezanju, le zl.,ti če

lenskl plezl kot drugi 'na,ezi Ilikot prVI. brez Dl.hrbtnika. izginejo,pntdejo PI se, to je trebi nlprimer.leči za slho trlosportno vrel!o ali11:0 je trebi !Md dolgi. pristopoanositi tellt nahrbtnit.laenijl: Pri tenskl.b je tetl'l tudi •te., da običl.jno po krajles Ilidalj le. utnell obdobju in obdobjunajve~jib uspeho' zaradi IIlterinstvl.,drulin.kih Ili tlkrlnibkoli drugibrlzlogo, prekinejo I plezlnjes. 11­,neje le pojavi ,pralinje Ili lei.ljo !eljo, da bi se nnile. Kis­li., dl so obdobja, ki jib !eUke

intervjuporabijo ZI aktiYno plezanje, prlcejtrajla tot pri &Ottih. To j. le zl••­ti usodno ZI tl••i~ni alpinizea, tizahte,.1 4aljlo dobo učenja ia sevI4atudi za s.-ostojnl fenske Dav.ze.li: Pri .porta.a plezanju so povojiZI tenske ugodnIJIi?..tta: Jaz II bolj Davdu.ujea za.portoo plezlnje. 'Ij je udobnejle odkla.itnega lIpiniz... Pri plezanju vklasiCnib stenah mora! obvezno raču­

nati na daljii dostop, na veejo dol­lino saeri. Ked vzponon si tajeo,hČlO, te zehe, izpostavljen si Daj­eazličnej!i, objektivnia nevarno,tia,iaeti aoral prlcej veC bribovste;aznI,nja. Pri lportnea plezanju VI. toodpade. Ki čudno. da klasiCni alpioi­ua zd.j .tlvoiu, celo Ilu,duje,Iportl1o plenaj. pa j. l' YU ....eje.r.u:a"bu..

t~-<"R·...." ."enija: Večji poudaret dajejo lpor­tne.u plezanju tudi klasični alpinis­ti. Tudi saai se radi pota!ejo vstenicab ali pri sojenju na tet.ab vIportne. plezlnju. Kenia, da le tudiv koaisiji za alpinizem PZS boljuk'arjajo s lportnim plezanjem iot zalpiniz.o.. Pra. bi bilo, da bi i ••liko.bijo n alpinizem, ki bi seuknrjala z alpinit.o., in ko.ilijoza lportno plezanje, ti bi strbela zalportno plezanje. Zal tudi .e4 te~.j­

oiti na ods.kib zdaj telio nlj4elljudi, ki bi se navdujevali ZI tl.­sični Ilpinizea. Xa prste lahto pre­JtejeJ ljudi, ki bodo pod.i hjsplenli. !portllo plezanje je pač

bolj udobno in bolj popularno.

U: Jlogoče bi klasične.u ;Ilpinizaulabko .rDili net4.njo vlogo z bolj Ii.obnlčanjea?

Iseaija: Tudi na tea področju so sestnri spre.eoile. 'il Upinistihihno.icah , delu je t;lto ,se .eč novics področja 'portoega pleuAja,dosetti klasičnih alpiniltov pa soodrinjeni. OZidje. talostno je. da vllpioističnib novielh o onojitviolellti.OČlkl pile DIAj kot o preple­uni novi dentkL Spoani. se vzponisi.one Skarja z očete. v Courtib poSvic.rski sDeri, ki je lel skorijneopazno .i.c Ilpinisti~ne javnosti,nasprotno PI njene lportooplezllskeuspehe ultrezno spre.lja.o. llasi~ni

alpinisti niti ne poiiljijo no.ic.SIJ .e ji. zdi, da se ji. bodo 'siSIlejlU, č. ne bodo .plenU naj.lnjde.ette • Doltlno.i sotesii. Zllostnoje, dl o .zponib Ilalih alpinistov oaJesttiločite • Julni Aaeriti ve.o.anj kot o pod.igih plezIlce•• ernelIlalu. Stevilne odprlve. tuji gorstvaso postale povse. zlsebne, saj podje­tja ne dljejo več toliko denarji zatovrstne podvige, tot so ga včasih.

ellni odprlv PI se tudi ne čutijo

dol!ne porOčiti o svojih vzponih.S to problealtiko se srečujemo tudipri Alpini.tičnih rlzgle4ih, .Ij je vnjih vsa več Člankov o lportllu ple­ZIlIjU. Zal 5110 tudi pri .Izgledihod.isDi od ~lanto., ti jih v ured­niJt.o dobi•.-o. Zarldi popullrnostilportnegl plezlnjl so čl Inki ni tote.o naj'tevilnejli. V uredoi't.u sesicer trudiao Z;l r;lVAOte!j. iII pile­ao o pionirjib alpiniz.l, delaJtaintervjuja I tll.ični.i alpini.ti inporoč.-o o odpravah, 'endar PI SIlOtudi pri te. o4vilc\ od bralcev innjibovega zlni.anjl. Zanimivo je, dlčlanke o .portne. plezanju zelo radiberejo tudi stari alpinisti. priIportnih plez.leih pa je slilati celopo.islete o tem, zltaj bi brali Alpi­nistične razglede, če PI .0 oni ven­dar Iportni plezalci.11: kaj PI v.jini načrti za Ilaprej?Ise.ij.: Račrto. prlttično ni"'a.Vse pride _pont.no. B~ te .ideli!Zdaj, pozi.i računali ni kitlen zale­denel slap in turIlO s.ueloje.letta: Jlena zi..ti alpini ze. ne .ese­li. 'Ido .e zebe.

Inter.ju je priprl.il Kiro Stebe

intervjuIITll Sili OJIDIL PO 'lOLJI BOCA

Pogovor z Alojzoa taklj•• na naj.iljel.le~e. d~yanju • JQgOsla.ijiPravi, da je tod njegovo staluo biv.­Ulfa, v bi uku Z.T.P. nI vilini2350••lJ: Lojze takelj, ~ar ni tvoj doe naJesenicah, na Javorniku?Loju: Clovek je d081 tilD, kjer seDajbolje počuti. In meni je leple kotna Jesenicah, pra" tu. kjer .ao zdajIli trije.11: Z. T. P. naj bi poJIenilo Zabodnatriglavska planota. Ali se ne iaenujeta predel tik ob vrhu zabodne Tri­glavake stene "Triglavsti podi"?Lojze: Tudi lahko. &lIpak, sn pravbZ.T.P.

PreDova,dolga enajst let11: Kd"j ti je padlo na puet, da tastari vojaJti bunker preuredil vbivak?Lojze: Bilo je leta 1976. star sellbil 25 let. Cuti1 sea potrebo posamotarskell !ivljenju, zato sell seodločil, da se za stalno naselim vbunkerju. Enajst let sem ga obnav­ljal, nosil gor opre.o; deske, !elez­ni zapah za vrata, ki sea ga samizdelal in je bil poleg galperčka

najtd:ji del tovora. (Lojze je zapo.­len v jesenilki telezarni kot strugar- op. p.l Vse to sem prenesel sem gorna raaab.11: Zakaj si prinesel globus?Lojze: Ponazarja ze.ljo; nlll ph.net,kjer tivimo. Njegova idealna podoba.i nudi anoge trenutke za raz.il­ljanje. P091ejta, zemeljska os jenagnjena tako idealno, da sončni

lar ki zajamejo ves planet, v istemtrenutku so na različnih koncih Ivetarazporejeni vsi Itirje letni ~asi. Koso ameriiki vesoljci gledali na Zem­ljo iz vesolja, so rekli, da je nalplanet naj1eph zato, ker je takoizrazito modre barve ...

Tetka telezna svetlo.odro pobarvanavrata bivaka lO dvodelna in ker • .0zaprli le spodnji del, sao iz not­ranjosti bunkerja labko zrli gore nadVrJi~e.: Mojstrovki, dalje Jalovec,za njim Kangrt in Je dlje Vi!... IzZadnjice se je privalila megla in sezlila z ju!nimi oblati, valetbi seizza Kanjavca in Kilelj vrba. Se bolj

je zapihalo in veter je ostro zatvit­gal skozi okostje nekdanje italijan­ske kasarne Korbegne, ti leti 10mni!je. Karjetka se je le bolj potuh­nila med odeje edine postelje v biva­tu, ki je ograjena z desk..i in iz­gleda kot netatino korito.11: S čim pa kuril?Lojze: DrVI sem prinesel iz doline,vendar kuria bolj poredko. V glavnemse greje. tar s svečami.

li: Uporabljaj tudi podrto strehoKorbegne?Lojze: No, tudi. viharji so raznosilitrske vae naokoli. Pobiram jih tudikilometer daleč.

•••• ,

!DoniaDa prijava ~Dezatonite gradnje­Lojze j. stopil izza "§anka~ - pros­tora, ki je z dveb strani obdan zao4ro pol>arvaniai klopmi. (Na duneJlrobu je postelja.) Pustil je vretivodo v litrskem loncu in zaprl lespodnji zapah, ter čez vrata prislo­nil ploh, ker bi prhek sneg sicerprodrl skozi tanke !pranje med vrati.Pri!gali sao 17 sveč, kajti bivaknima oken. Prijetna .vetloba se jerazlila po, stenah, oblepljenih zrazglednicaai, zemljevidi, fotografi­jami in s dikaai iz starihkoledarjev .

intervjula: liko, 4a srel ne odlepi Ilit7Lojze: tato, ter jib lepi. I polebnialepila. tin pokale papirnato Itatlo •tub.li KIgnetina).------------------------------------Odlo~il se••e dl pese. to objavi,da ••10 se predsta.i,in ter zabavDo ,i je dejanjeustvarjati pe.uilko pisanjepri.ll~i zelo ae .,et di.jine pra,.lepote Ve~De Katere "ar."kjer "~oboda ,lad.in sre~a ima ae radiiaeti svobodo in zdra.j_je Ireče z••gosI.,jeprivlači zelo ae dOI.či gorski .,etkjer od lepote gora pre'zetod .r.Če lea objet.

iz .pisne tnjige na bivaku ZI Atom-------------------------------------11: Zdi se ai. 4a so v.i aoti.i nislikah iz SlovenijelLojze: Ja, raZID tegale I,eresta.11: Zakaj pa naj bi bil Everestizj•••?Lojze: Zato, ker je nlj,i!j, gora na."etu.11: Zataj PI i ••1 ,ten.to ooledalo?Loju: lu .. ~!! rad pogleda. unj.11: Tutaj na Iteni pri 9ratih pile"SoYrdnik bivatu Z.T.P. je nasprot­nit Yolji lowa in ga &lgOt090 ~ata

bolia hun. BOO kunuje vsako slabodelo in plačuje vsako dobro delo.Prijatelj bivatu Z.T.P. je prijatelj901j1 80;a io ga za;ot090 čata boljeplatilo. R laj pODeni ta t90j izret?Lojze: Bivak le. obnavljallvelikilveldjel, I pr.nill fanati2:.oll, tersea to de1ll1 po svoji n.ti. lo nslje polrldnik 90lje Io;a. Vsak ~lovet

.ora polluJati 190jO ge.t.

Alojzij tate lj etscentričoi goroik

pripi. nezoaoega obi.tovalca:~PRIDI DA TE POCLIalK

iz vpisoe tnjige oa Bivaku I

li: Wo, pa ,i verjetoo i..l tonkretenpovod, da .i to oapi,al?Lojze: lIIapiul ,ea uradi anooieeprijage TriglI9,k.au DarodDeau parku.\Ilekdo je pi.al o "Dezakoniti gr.doji

počitniJkegl bivali Ič IR v olr~ju tri­gllv,teg. pogorja. te 1&10 for_ulaci­JI je oa~čol. ,Ij je to alpioi.ti~ni

bivak. \II. TIlP ai pottl nbo storiliIlič lalega. Spozoali .ao, da obojipravzaprlv opravlj••o zelo podoboopo.110' tvo - !~iti.o prvobitno naravoJulij,tih Alp. S .edaojo predsednicoTNP KIrijo Vičar tupaočič .va celooseboa prijatelja.U: Segeda, v.ak Dlravovar.tveni);,alpioi,t ali kdorkoli le hodi vbribe. bi bil lahko velel tvojegadejanja ••aj obnavljal rulevine. TudiMorbegoo bi labko obUdili, vIndar jebila .enda prste va.. politika•..Pu,tiao to. bolj .ejal, bolj .ardi.

su dvaj.et daiVoda v loncu zure. Lojze stresevanjo pOlebno vnto kave, ti.to, kine pulča u.edline, jo ~o~oo sladka ioponudi. "ed srebanjea po!ivljajoče

tekočine listava njegovo vpisoo knji­go iD prebirl9a iaeoa ljudi, ki soobi.kali lojzetovo vi,oto bivalil!!e.Med Djiai ji precej ~oaoih alpiDi.­t09. Opaziv. tudi ime Jakoba Medje,župana jeseoilke občine.

11: Ili je bivak ne. odprt. ali garajli ,krivaj rado.edni. oče.?

Lojze: Ve.el n. nakogar, ki al.obiJČe. Prija ai. da lahko ljude.a oatej vilini, v tej včasib surovi div­jini oudil gostoljubje.11: najel tudi klju~e?

Lojze: .el To pa ne. Saj bivak nibotel. To je anje zasebno bi911ilče.

Tudi ne uupaa prnet ljude_, ker jena .vetu veliko nepoitenja. CIo.etoaj se raje oavadi na poltenost, ne

intervjupa 41 kIr naprej .enja druIbene ure­ditve in misli. dl bo bolje kar samo04 sebe.11: loliko dni na leto pa 51 tu ~ori?

Lojze: LAni su bil 94 dni, letos padoslej 86 dni. Kisli., da bi zbolel,~e ne bi hodil v bivak. S.aoto potre­bu;ell za razIllinjanje, za osebnirazvoj .•ajrajli sea SIli na sil­vestroyo. zato prosiD planince naj metakrat ne obiskujejo. Naj pridelo[ajli dan pozneje.

Zahodna Triglavska plaDotaDljljub!a _i gorska lepotamoja najve~ja si ljubezenpristop na tehe pogo.to mi je obvezennatebi naredil Bivak sem po volji Bogada postal sea Dovi sin goraDaj 1I0je fivljenje taxjno bokot boLle Hebohy,la Ti Ve~DO Neboda _i dajel aotoost za to.

Alojzij takelj, fan.Utoi ljubiteljJulijstih Alp

iz vpisne knjige na bivaku ZI Atom

11: lI.ssner pr...vi, dii je S••otil nekevrate egohem.Lojze: Popolnom", se strinjam z nji••Il: Nekateri pravijo, da si ~udak inda ne ••ral ljudi.Lojze: To je popolna laž. Taki ljudjeIle ne uzullejo in utegnejo bitizna~&jsko precej plitvi. Predlanskozimo sem s••ev.l celih 20 dni z.pore­do.. , ZI. dan pa .e je obiskal Ton...čITone Sazonov - op. p.). Predstav­ljajte si, kako srečen sea bil, kosem po tolikih dneh samote zagledalprijatelj••Il: Kaj pil' pravijo starli?Lojz.: Nit'!esar .i ne ot'!itajo in to jezame najvafnejle. Lani sem ju peljalsea gor, čeprilv nista planinca. Ka!e,da .e razumeta, čeprav si morda natihem želita, 4a bi vet'! ostajal dOllain dii bi se oženil.

Se en bivilk .& JerebikovcuLojze: Ce kaj na IVe tu sovražili, jeto vojska. Aapak ravno preDil ljuj eli,d& sea dobil tale bivak ravno naračun vojske. Zgradili JO ga n.-ret'!bili italijanski vojilki. Trdo sogarali in marsikdo je oatal za vednotu gori. •.

Al: Ne sekiraj se zarad.i vojske.Vsakemu fantu pat'! odtegnejo leto dniživljenja. Hajhujle je, če te stulajopsihično zlo.iti. lIeni je nekoč pre­kipelo, pa sem trelčil netegastdista.Lojze: lIeni s. je zgodilo podobno.Kekemu vojaku sell zbil dva zobil •.•Al: Pustiao vojsko! V tej knjižici siZilpi,al, dii si bil 136-kr&t na Tri­glavu in 9Z-kr.t n. Jerebitovcu. Kjepa je to?Lojze: To je najvi lja točka Kežaklje,1593 metrov visoko. Tudi taa sea sipostavil bivak, pravzaprav lIajhnoleseno kolibo. Hotri je prostora leza dva planinca. Zelo je majhen,skoraj preaajhen, da bi zbujal za­vist. Jerebikov.c obiič•• takrat, koao na Z.T.P. preveč neIlagoče raz.ere.

V vpianib knjigah .e skd_predstaviti11: Znan si tudi po te., da pije!najrazličnejle Ilisli v vpisne knjige.Zakaj?Lojze: OživalI, kadar berem tisto, kardrugi pilejo, zato sklepa., da tudidrugi radi berejo moje pisanje. Pilemzato, da se predstavia. Pilea pred.­vsea v knji'li na "enki" in v "dvoj ki"(8ivak 1 in 8ivak II). Tiste krajeokro'l obeh bivatov obožujem. Divjoneokrnjeno naravo, posebej okrog Ro­kava in Oltarjev, često obi!t'!em.Seveda hodia S&D.11: Si posebne!. IzstopallIed ljudmi.Ali se postavlj ...! tudi nad njih?Lojze: Ne! Ljudje SilO rulični; tak­Ini in drugačni. Svoj prostor svobodein sreče seD si ustvaril v tej divji­ni. ostali pa, če jim to uspe, pač

tje dru'lje in na hUen d.rug način.

Zato dopu!t'!am, da iaajo ti drugi tudidrugat'!no mnenje o meni.

Dan je kratek in vreae se z vsakimtrenutkom bolj kvari. Dolina je zanaju le ddeč.

Odllaknili SilO lesen ploh. odpahni lizapah in - odlli .•.Lojze, hvala ti, ker sva nekaj tre­nutkov lahko odkrivala tvoj skriv­nostni svet.Z njia sva se v njegovem bivaku pogo­varjilla K.rjeta Kozjek in Ilatej Surc.

SRECNO 1989

~J

~

~

~... Tudi članolll GRS privolčimo v letu 1989,o čim Jlanj dela in lIehkej!e pristanke.~

-'ILI II f"M, b,.S.1 "jk -'&II')E"1'1!

Tudi na na!eQ8 alpinističneQa očeta Braneta Z.nismo pozabili. V prihajajočeD letu mu felimo

več razu~evanja pri nefnejleau spolu.

Vesel Botič želimo tudi zeleni bcatov!čini.

Oni fe vedo. zakaj hodijo raje nad g••se,kot nad merj«see.

športno plezanjeStefl.D <flow.eziDJiOVDJI II 1TI11

oN

IDani a•• trij.ti alpinist in lport.ipl•••lec Stef.. 'lowecr je Da letoI­nje. .r.euj_ brit...tega gorai.kega.veta "a-.tOR. aa.topil r razalJ­linje. o ...... različnih. toda 5Or04­nib pre~tib pogoyora: etiti, otateri ra.pr••l;.jo, odkar o~t.j.

at.IDo plezanje. iD o verjetno DOTej­J •• in ae4.j ndno bolj sporne. PI:O­ble.. - tek.o"aaja.••jpraj naj pove., tako sea raeelpierati. Tako ae boate la2j_ r.rua.­li. I~.j se. shodil. fe so ae starliprvie v.eli v gore. Do svojeg. pet­najstega rojstnega dne lea bil vnetsprehajalec v dOlleeih gorah. V.ttn­at.inu iD Dolomitih. Takrat aD Iliatarli privzgojili telen odnol doDIrave io .e ueili. tato Daj Z_YU•• rnjo. Pri petnajstih letih I•• se ueilple.lnja na plezalnea tee.ju. Ple.al". izkljutno v Alplb. lr~tte ,.eri v,t.lIb '0 d bile le priprna ZIdolge ,.eri v gorih. Prvlitiri letav Alp~h .0 bila .oje plezllsko vAje­niStvo, hkor pU'I'bo temu. To jebilo odlohloo obdobje '1' nej aajik.rieri. Hitro io prl'l'iloo preloj.njenevarnib okolil~in, plez.nje.1 robuz.oqljlvo,ti itd. V.e te .pretnostilO potreb.1 y gorlb in 1, ta. se jibda u~iti in nautiti.Dlnes lahko ugotoviao rlzliko aedvrhunskim pros tia plezalcem. ti 'vojtli prebije iztljutno v plezaJnihvrtcih. iD pl.Zllcea. ki plezl tudi vgor.h.Z..e je plez.nje anogo več tot ,.aoSport. Sten. zaae ni .a.o gola "Ipor­tOl nlprly.R. Zelo so poeeabni tudidruvi dejlvoiki. Ulkl~jenolt aedplezIlce. io n.r.vo je odlotiln••M.j postlvia vpr.i.nje. Ali je potre­bno popolnoa. opustiti n.lo etiko••ao z.to. d. bi aejo te!lv potisk.­li nlvzgor. t.tor to delIjo' Franci­ji? franco. ki plezalci 10 I tea, dlh~ejo doseči edino vedno vilje oce­ne. vstopili v slepo ulico. t uporlhotladi'a in dletI olr.jene lutnjice.ti lO potrebne za velikost konicprstov, Z izdelovanje. popolnoa'"uaetnih opri.kov uoi~ujejo ••eri. kibi bile preplezljive bodo~i. venera­cij... To se je zgodilo f. pogosto,SIJ le noviCI hitro rl%liri. HI ,reto

tIkin. aetode le ni,o postale skupnIpraksI.l.j s. je zg04ilo z osnovno id.joprostega plezanjI, ki popolOOllI O~­

tInčno opredeljuje tIlport? Kljubo­VIti .ili tilnosti Ilao z uporIbonarnnih opriato.,. Poudarj..: lUDDaravnib op~i.to•• Nekltere tr.ncoskepl.zalste zvezd. 10 ,kIlo pooitale vgolo Jportoo orodje s s••rai, ti nisooič drugega tot s..o viaaastični

probl••i. Doeve, tedne, celo ae.ecevadijo giba, ki so anlni ."0 zato,ter so bile DarejeDe luknjice ali oaskalo n.lepljeoi stopi. Dober pri.erje nOvI vrhunskI .aer v Bouxu. LeKioilllUII.V zldojih letih je rrancijl napredo­VIla v svetovoih pl.zalskih krogih.Plezalci po svetu sl.dijo telllll na­predku v francosti plezIlski ,ceDi ins tea postajajo Je bolj nIvdihnjeniin aotivirloi. To bi bilo povse.prlv, če 08 bi bila tako tudi v dru­gib detelIh uni~eol etita.VzeDi~o pri.er Yosemitov. SaDa desetlet nazlj je bil tu center plezalst.­v. svetI. Etit. prosteva in tistegaplezanjl je bila t .. dol~en. na novoio so jo od tu prinesli plezllci vS.ropo. .e pr.tir••••• če trdili, daje bila to triti~na točtl e.ropskl!9aplezloja. Yose.iti in VelikI Britani­ja i.ljo jllDO dolo~.no etiko. Poje.~i.tega plezlnjl post.jl svetovnozOI.enit, vendar gI evropski plezalciJe niso privzeli. Svedrovci tla, kjerbi bilo antno varovaDje Z zatiči.

veljajo kot .l.b nItin, prlv tlkotudi varovanje % vrbI. Vzpon acrabiti opravlj.n od spodaj nlvzgor.Kor.. priznIti, d. dolgo t.sa ni ••a.ogel rlzuaeti John. Blcharja in RoolKIUkl teb vztrajnih purit.nlkihfilozofov. Veod.r p. s.a koočno vseto SPOZDll tudi saa, to sea Iprealjllskaino plezanje zIdnjih let. Spoznallea niz teaeljnih etičnib oltel, kibi jih llhto sprejel Vllkdo, dl biohranili čir prostegI pletaDj.. Masreto le nialao uradniko. in lodnikovv nllem Iportu. ki bi lportnikoavsiljevIli raznI pravila.Verjalllea, da bi rIzlična etičo. ol~e­

la vrlzličnih plezll.tih podro~jib

aor.ll biti lpolto'a.a. Z obistoa

športno plezanjepo4roeja pa bi ji. ilil,a11 lpolto­....nj. in čast.

To ••ojo ugotoyit•• nlj podpre. zo-e.bo tibelke prolte<J& plulnj.,pelčenjatov ob Labi ni Saltea l!lb­slndataingebir;e; Salt. !vice • NDII."vi proIti vzpon. netea od Itewil­nih t ..taj.njih .tolpo. je bil opr••­ljen pred več tot sto lati. od ti,te­,. die je taa pieranje poe.nilo tatotot proIto plezanje. Taa velja d.uelzatonit. ti te.elji nI Dlčelih, POI­t.vlj.nib tiste prve dni pleza.j.. Vtej Zbirki pra.il je .ttogo določeno,

nI katlen nlein ~r.jo biti opra.lje­ni vzponi, kaj labko upor,biao ZI.aro'lnje in tato naprej. Uporaba••gnerije je prepovedl.l, ••eri lalahko oprealjene le z lellzniai kliniio z razvpiti.i vozlatiai zlok••i.Pr,i vzponi aorajo biti opravljeni odspodaj navzgor, brez poprej!njegaJtudiranja. Svedravce lahto zavrt ajo• a.o prvi plezalci.Ob tea leli. vpralati. kateri vzponbi aaral za na. veljati za bolj izra­zit? Prvenstveni vzpon zgoraj. x..topnje ali aog~e celo XI. atopnje{po UllA lestvicil. , taterea bi bilopotrebno vse gibe 'aditi po celetedne. da bi bili a'toaatizirani totdel gianutiene h:nlbanolti; laer,ti je Moaetana". ..edrovci, kjer.epreplezljive odltavte saeri naredi­jo preplezljive z vsestran.to nporabokladiva i. dleta? Ali pa prvenst.enivzpon od .podaj oavzgor, brez pred­hodnega ogledova.ja na vrvi z vrha,v.i s.edro.ci ~ bi bili za.rtani aed.zponoa? TatJna .aer i•• lahko .ajbnoup":o in eeprn ne bi aogll bitioc.njen. z X. bo iael. .voj Ilog.znae.j in razred; o taki •••ri ioprvea vzponu bo za vedno alt ala po­ubna zgodba.Obeudujem tatano etiko in .poJtujemItalUee in polten hortai pogledBernda Arnolda. S svoji. Itrogill.poltovanjem te etite je potazal, daIpoJtuje naravo. se počuti kot njln11..1 in ne nasprotnik. Wjego. slogpleza nja prav tako ohranja teaeljnevzore prostega plezanj ••we.era od leta 1985 dalj. aoja ugoto­vitev. da. plezal.kea lportu Je niuradnika. in sodnikov. ne ,elja vee.Tatrat je bilo v Bardoneccbii prvoevropIto plezal.to prvenstvo. S teaje nastala nova panoga y ehlnea

plezanju in del te igre '0 tudi .od­niki. Prve.u ni .l.dilo prav do.titetaovanj. v.ndar je ta zvrst v •.-0

dveh letib postIla e.rat del DaiegIlportl. T.klen nIgel u.peh je dajalvtis, 11.1.0 tetaovlnjl postalI zelozal.ljlna in dl poaenijo oovo obdobjev plezaoju. teli. pretresti prednOItiin tudi .labe .trani teteo'auj. Doe­oeTaa. da je bill plez.l.ka druleioaglede tetao,acj bolj Ili aa.j v dvo­aih. Ci.to dobro se .pnainju. bjlel dejal po .voji pr.i zaagi ,Bardollecchii: MTo je bilo IOje prvoiD zadnje teteo'aDje. Plezla '1.z•••• ne z. občinstvo in ne ZI pred­stIYO."To je bila lOja prva reakcija po te•dogodku, ki ... jo potu preklical.Tak~ne vti.e j. imelo tudi nekajdrugih tet.ovalcev. Od tedaj je bilole nekaj tekaovlnj in tljub svojiizjavi sem ni'topil na nekaterih •Spreaenil se. anenje. Sedlj sea pri­pra,ljan nepolredoo pri.erjati s,ojoraven pr.dlt••e z drugiai plezalci.Zan••ljivo podpir.. to novo oblitaplez.oja. vendar poudarju, da le doneke aere.Odklr .0 tekao,anja po.tala del ple­zanja. j. ta lport opazDa napredovIl.Tega ne aorelO prezreti. To UItreZIdrultvOl, le posebej sred,tYaa ano­lienega obveleanja io tudi .sat laikila ledaj .aloalt presojati o kako.o­.ti razlienih plezaleav. Se prtdneiaj leti je v•• stupaj veljalo lekot zlba.a za bl.znele. Z.radi teteo­vanj pa je proIto pleunje sprejetokot nova vej. lporta in je postalozelo popul.rno Ded gledalci. In kon­~no i •• jo plez.lci ao!nost, da se aedseboj oepo.redno priaerj.jo. Todapoudariti nora. dej.t,o, dl ai DObe­nega. ki bi T.rj.l. da je aogoee DIteUDea tebonnju odkriti. tdo jeoajbolj.i plezalec n••vetu.Prvie. pracejloje je Itevilo vrhun­.kih plezIlcev, ki iz kakrlnihkolirazlogov ne sodalujejo oa tet.ovan­jih. Cetudi po.a.ezoiti verjamejo.da ta tetao,aoja lahto pokalejo na­taneno vrednost pl.z.lee,ih sposob­nosti. bi bilo "rangiranje" nepopol­no. Plezalec l.bko opravi tellvenpr'en,t'eni vzpon Y gorah in po.t.viDova aerill' plezanju v gorah. BedtekaoTanjea pe je oe.arl pre,ee 2iv­~en ali pa oiaa dovolj .isote uvni

športno plezanjeaotivacij.. ki je %1 to potrebna.Tltt.n ne bo nikoli aed oajbolj!i,itekaovalci, toda to ne pomeni. da jetot plezalec ••njvreden od prvega DItekai.ZI.ga.,lci tat.nih tekao.lnj i •• jo.oinoat predataviti se z ob~ili,

napriaer • filaol, radioll1 in TV.Plezalec ia. pri publiki ugled, po­krovitelji PI hočejo to priljublje­nost iZkoristiti v Syojo koriat.Tatini sre~.nj. pa lO od vseh podro­eij gorniltvl za podporni te (sponzor­je> najbolj ZIDi_i.l. Tatina tet-o­.anja .0 najbolj!i naein ZI z.~etet

kariere profijl. V niti dr~lbi netajIteje .-.0 dobri prIdstavI, z••gov.l­ci postanejo ido1i in i ••jo ugled.Zanj ali zlnjo nataj poaeni ...0uspeh na take. tekao.lnju. tar.e lUpreko podpornih nnejo sredaha, tijih j. vIallI. ~.tr.n.koli s.eriple~alec spleza v verdonu, Bouxu aliZDA. kjer Ol are za tekaovanja ••e botoliko poalabeo za obtila in s teatudi n. ZI podpornite.Vedno v.~ tet.ovenj orgaoizirajo vdvor&oab na posebno pripravlj.nihu.etoih steoab. v bli1nji prihodnoItibo .ivo tllevoolti tato visot. 4a boza ulpeh potreben poleben treniog nauaetnib oprimtib. Tu ni dvoaa. daprihodnost plezalskib tet.ovanj ti~i

v dvoranah. lo bolta nitega dne sve­tovno prvenstvo in .vetovni pokal1n ta da. ni dale~ - bo.ta vsaj vIvropi organizirana v dvorani. Cetudi• e dvorlPsk. tetmovanja oddaljujejood .tare teaeljne ideje o stal.e.plezanju. i.a njihovo orga.izira.je...0 prednost. Prvie. nilo vezana na.ezono in niso odvis.a od vr••ena.Drugit. tar je bolj ~e.bno, otoljene bo onlln.leno. Za.ra41 izkulenjizpred dveh let .ea SI bal. da bodoposledica teh tek.ovanj prevelikipo.e,i v naravo, kot ae to dogaja

VI.to ziao v s.utarltea cirtusu.Organizatorji plezalikih tetaovanjRorajo urediti 1n vealih celo iZlekl~

ti veliko proItori za gledalce, dai.ajo le-ti lep pregled na tek.ovalnesaeri. Toda otolje je predragOClno inni bi 1.lli dopustiti, da bi BOralaoarava trpeti sa.o zaradi tatlnibdogodkov. Zarls lea zadovoljen s tonovo telojo io organizacijo taklnibtlkaovanj v dvoranab. tetudi to peljik povsea razlitoi in s..o.tojni vejiplezenja. Za.e olebno pa je to preveedlle~ od za~etoe ideje plezanja. Zaaesta za plezaoje bistveoega poJtenanarava iD pUltolovltina. Dollij se.odklonil via pov.bila v dvorane injih boa tudi v prihodnje.vedoo vee j. plualceY, ki betejofiveti od tega lporta. ObItaja pa'''0 en naein. Postati Ila.en indobiti pokrovitelje. Potea lO njegov.eo1nolti, da bi imel dovolj deoarjaza lpodobno iivljenje, precej ••like.S te. i.ajo ti plezalci relen probll.deolrja. trtvovati pa .orajo stvari.ki jih .icer razveseljujejo: svobodo,poto,anjl, pUltolovltine io (ko bodot.taovlnja iztljutno v dvoranah) celoDaravo.tivljeoje tltlnega profesionalca sebo aoralo uje•• ti a tetmovaloi~ urni­koa in odvisen bo od lvojih pokro·vitelje" Dvoaia ~. da bo pl.zal.c,ki bo kot v tenilke. cirkusu napri..rpetdeseti oa leltvici, lahto zlalu!ilza primerno iivljenjl .Prihodnolt j. .ideti jalnl. Odkarplezaoje na u.aetoih stenih Dujnopotrebuje posebni trening. bodo pro­fiji vefinoaa treoirali • dvoranah inpoteatakea zunanji prizori Ite oltajarezerviraoo za ljUdi, ki ji. ni dote"a, da bi I tea Ilulili dinar.'a~in livljenja: .tr~o. tod.asvobodno!

Po Kountainu priredil Andraj Le.kolek

Na zadnjea nacičarske~ luru v Hihove~ do~u se je pokazalo, da jeharaonika Janeza Harinčiča ftofno Mzjahana M. Poslul.lce ingledalce rotiDO, da nakazuj.jo denarne prispevke na žiro račun

uredništva AR s pripisom "za klavir M, v nasprotnem primeru bomosredstva izterjali preko vojalkega sodil~a.

alpinizemTI1JIQO POlD

!raDIO Power - tako se j. i"Do••laodpra.1 DA' (Deutlcher llpeD Vlr.in).ti .i je u cilj zutnih DOYO .aer• Stolpu brlz iaenl (• ..ele•• TO.lr,6Z5T ., y tar.korua.ki skupini Trln­;0. Odprayo je vodil Bart.ut Ktnch.a­baeb. ~l.ni pa ID bili lurt llbert,aernd Iroold, Volfgano Callich. Wolf­gang lrlul. Lartia Lein.ulr. TboaalLipilllU. JOrg Schneider. KutinScbwierilcb in Jerg VilI:.Pryotoi cilj je bila vzbodnl ItenaIrlzianega stolpa, granit ••ga It.hrl,ti lodi a.4 DljI.ple ni s,etu. ler paata ga le julija letol preplezllaYojcyecb (urty•• in Erhard Lotltao,a. je odpr.... MPo.er" [stelaUla nidVI dal•. Albert. Arnold. Lein.uer inKaDch.ob.cher 10 poskulali VelitoIteno (Big VIII, ki je verjetno Dlj­••~j. ollvetuJ v Nory.lt.. at. bruVelit.ga .tolpa Traago. Druga .kupinas. ja pod 90dst9a. Wolfganga Irlu.ejapodali v JugoslovInsko s••r v julni.teni 8rezianegl stolpa (Le kj. 50dobili podatke, 'Ij c.lo IOTG ni•ogl. dobiti porotila o odpra9i in .0Ili v .v.t nepopolni podatki!? Opoabarranci Suenc 9 Alf 31. 10. 19811).S.. r .0 leta 1981 preplezali rran~et

Inu. Sluko Cllnku in Sdo Srot.Po.lu. .e je ulpelno kon~lll in '.p­tiatiri '0 IRci stali aa 9rhu. pna.kupina pa je .adte. preplezala dVItr.tjini Korgeilega ,tolpa, nato pase je IlOrala zarildi ,l.'bega vre.ena9rniti. 10n~Do so tudi oni po.ku.iliv d'eb Da'azab. preplezati Jugo.lo,aa­.lo s.er. Bernd Arnold in KartinSch.ieri.ch sta po dveh dneh doseglanaj,iljo to~lo, 7. septembra '0 stalina ,rhu lurt Albert, Wolfgang GUllichin aartaut KOacbenbacher; Albert inGUllich ,ta vso Imer preplezala pro.­to in jo ocenila z Vlll/vIII+.~Po tea uspebu naR je Ino.tavno:.anjkelo sape" 1Bernd Arnold). IljubteRU lO le entrat pOItulili , Korvel-

k.. st.bru in lon~no odneh~i. Pri·~iI~eDju·· s..ri je knold padel 9leden11ko ra.poko. r.,l je 'elikosre~e in jo je kljub 25-aetrskeeuplldcu poceni odae.el s trojnia zloao..edenice, zloaoa reber in po.kodb..inotranjih orgaa09. PO l.-urnla rel.­vanju so preostllli ~laai odpravepoltodovanca prinesli v bazni tabor.od tod ga j. helikopter prepeljal vdolino. Tri dni ta.neje je te lefal ,mUncben.ki bolni.niei:MUpaa, da boa za botič lahko .petplezal. ailo je čudo,ito doli'etje.Tllkoj ko bodo ololilčiu in ču do­volje,.li, bi .pet odlel plezat v tego~e." Konec ••ptembra 'o ul vrnilitudi drugi elani odprlve.Z dosle4Ai_ prenosoa lportnega ple­~.Qj. • ••ajvilje Yrbove .,eta stalart Albert in Wolfgang Gallicb aar4aodprla novo pogllvje p.eza1s1e zgodo­vine, j. v no,eabr.ki Ite,ilki lerg­stdgerja pripisala redakcija inčestital. .sej odpr.vi za izje..!closet.l .

Iralee. Alpiai.ti~D~ rllzgledoT vi.foraacljo i. pre.islek le članek.

ki je v r.,iji izlel dee.abra 19117 vrubriki Odpra,e:lu"&kor_. la1toro - ...t..... -..e­l.s. T0ger (6250 a)'e.t~llln.la jugo.lovlnsla ekipa jeopravila pr9••• tgeni 9ZpoD p~elo 1200lIIItro. 9110t. jugovzbodne .telle. Ylest ib dn.h.o pre••gali prvih 900.etro••t.ne (fit Ine .ryi). Popoldne15. junija.o rr&J1~et Itne:, SlavtoCankar in 80jan 'rot končno do.eglinaj9iljo toeko. Spodnji del ,tene o.jbi rr.neek ln.z. celoti preplezalprosto; ob t •••o govorili o IX.tefa,nostni Itopnji (op. ur. Berg­steigerja: verjetno ne po lestviciUIAA!?). Skupna ocena Jugoslovanske••eri se tor.j gla.i: IX in 10.

Prevedel ~are Vrevc

razmišljam oKOLIIO SIlO PlIJ1TILJI7

•••

Y llD,tea letu sea it;ubila 41'1 pri­jatelj., al.da alpinistl,.1 .ajboljtr.;i~IA ničln, ki ,i va je ~oč.

.1_1it1. Du!ev.I sti,'a j. je prlve4­h do .uoaon. ldeD je bU iz ~jegl

pr.jinjegl .ltičD.gl 04let., drugi iz10 ladovljica.laj vh• .llo post."i. "prahaje:toliko SAO po .1piDi.ti~Dib oda.tihprijatelji?letat.ri le %1 prijateljstvo ne za.­oljo, hr udo. tujejo ...i ubi. Sebolj 1&loltoo je, da nilo lposobni.preje•• ti drugih, ker ne ustrezIjonjiboY8l11u .ode1u. In e. ranij ••• illi naprej, runo taU ID zaradiz'gedlnja, da jia ••ti naravI le nidal. vseh tdeoto1' Iker na srečo znadeliti privičnoj. spo.ohni DI prefin­jen naein terorizirati .oelovak,. Takpri.iti"l. odnol srečuj.ao povsod. Vloli. dulbi in 1I10dsekib. l"elhoteae obra~am Da svetopi.em.te be.ede:aaogo je potlicaDih, malo je izvol­jenih. bogi te resDice De aorejoprenelt!.Mote. aor.lizirati in ne obsojati.Kojia. prijatelje.a se je zgodilatrivica vseh trivic: ob naj.tralnejliuri ni.ta iaela nitogar ob .ebi.lhalil GibraD pravi v svoji tnjigiPrerot, da je prijatelj vale polje.ti ga po.ejete z ljubeznijo in po­lanjete s hvalelno.tjo •.•Prote.or Anton Tr.tenjat je pred letipovedal zgovozen primer. Stsrejli,neozdravljivo boloi lensti so Idrav­niti napovedOVali le leto dni liv­IjeDja. Leto je minilo. to se j. leDavrnila v bolDiinico. ln hj se je

zgodil01 Zdravnito. se je pre.re~na

zahvalj.vala za podarjena leto dni!hljeoja, hjti v tea euu .e jelele Daueila tiv.ti. Videla in obču­

tila je .tvari. za tatere 40 tedaj oivedela, 4a oh.tajajo. O.reeevalo joje pti~je petje. Koja prijatelja .ta.e gorste.u Iveto v.dno bolj odtuje­vala, ~eprav lem ju vea.ih rotila potelefonu. Ki••• aogla .lutiti. niee­sar ••.Teaelj v••tega .edeloveitega odnosaje aedsebojno .poltov.nje. ~a nje••egradi prijateljitvo. Ce g. Di, 102ivot.ri. Je poln omrzliD •Sredi poletne sezone ae je nekdo nadom.ee. Oh.lne. odletu (stlep•• , d.je iz:ruil stalilee glUDih)napi ••• l, taj le Iploh silim zraven.Po.lul.lci so .ale. ulivali. Ili jere•• da gore zhli!ujejo ljudi?Prej ali klIneje te Hzieno, sevedaskrbno naertovano. izloei jo iz Ivojedruibe. rlntje. ki i'ljo tOllplehzaradi lensk, naj gredo v Afriko. Ta.je lena drugorlzredna, tukaj PI De.ldor ni lpoloh.n prisluhniti bli!Qje­_u in ga zanstno ignorin iD !ali.naj oatane dO-l ZI zaprti_i ~rati inalni. Naj ne dela gulve na AQ-ju.NjegOVI zagledanost ~ gore ozira-apletanje je zgolj kratkotrajna inpovrh vsega le plehtl.Vendar aor.-o biti prijatelji. Zaprijat.ljst~o ni nohenI trt.v preve­lika. Mordl, pravi_, .arda ~o lahkotdaj ~ livljenju komu te s..o z bese­do, nevede ~agali iz dulevne Itis­k••

Alenka si.eie. sedaj 10 %elezniear

l1pinize., t .. grel? Ali $ teboj resodhaja gorni'ta etika, ki se je izo­blikovala v dolgih dveh stoletjih,ali pa se lele poraja tisti praviduh, ki zna pre.ikati gore? Gorepapirja in človelke neu.nosti. Iaeli"aa "zlato" dobo alpinizma, to jebilo le mogoče najti dovolj neod­kritega sveta na tej nali ljubi Ze.­lji, za njo je prUh "!elezna" doba,to so s klini in razni.i tehni~ni.i

manevri posiljevali navidez ne.ogoče

prehode v stenah. To !el,zDo dobo jepred dobrimi desetimi leti Zatrl sve!veter iz laerikl, free-cilmbing alipo nale prosto plezlnje. Nekaterimamerikanizacija ni bila vleč. Sicerje res, dl je tako i.enovano prostoplezanje (plezanje brez tehni~nih

ukanl bistvo plezanja in alpinizma,toda v Evropi SGO (so) Ili s tem takodale~, da sao (sol se podredili cil­ju: "osvojiti" steno na kakrlenkoli

razmišljam oPeter eH.etALl'IIQZD. DI lOW !LI lBRUIDDIU.

1 vse. pole.it.. ladnjeoa časa, ki seukvarjajo s plezlnjem in alpinizmom.bi rad dodal le avoje .nenje, čeprav

se Dorda zdi, da je "pobrano % vsehvetrov". "Katerial" za ta t!lanek sellzbiral in obdeloval zelo dolgo, mordapredolgo. Pred tremi leti sea sisicer nekaj podobnega fe napisal.vendar tega nitoli nisem poslal 9

objavo, ker sell takrat It arel:!iprelivel zelo hudo nesrečo.

lIepo.redno Ile je It telllU pisanjuvzpodbudil članek Eda lozaroga v AR35/81, pi. le en.tillj o tellnH!neaplezaDju, kjer pile: "Kaj je alpinistozir~, alpinizell, pa je 2e nekolikotele opredeliti. Predvsem je to JirlipojeD, ti zajem. tudi pustolov!čine,

prijetna dolivetj•. __ , daliv!j. paga vsak posaaeznit po svoje. laj jekdo. pravzapra' sploh ni po.eabno.Zato prepustimo ,sakeau posamezni tu,da pota!e in se odloči, čemu dajeprednoIt." (Bravo Edo!)Zase mislim, dl nisem alpillist (1).Preveč različnih iztu!enj (v plezanjuin tudi drugače) ai le mlDjta, čeprav

jih ialll morda !e ogromno za seboj.!'liselI niti lportni pleniee. Nemaram, da .e ljudje, ki me osebno nepoznajo, obravna,ajo kot Jportnita inlallO kot !portnika. Sem "suo"človek.

ko lilO se pred leti vračali iz Chamo­nixa, smo se ".i.ogrede" ustavili Jev dolomitski skupini Brenta, ker SilO

imeli le nekaj dni časa. Izpred Rifu­gia Brentei SIllO si ogledovali stelloCrozzolla di Brenta in v njej istaliprostor, kjer bi se le dalo potegnitikakino novo saer. Ked osebje. toče jebil takrat tudi Bruno Detassis, starialpinistični rOlllantik v "hipijevskipreobleki", ki je bil v letih preddrugo vojno eden noaileev ekstremnegaplezanja v Dolomitih iz skupine Ita­lijanov, ki se je takrat labko enako­vredno kosala z !'Iemci (Comici, Cass­in, Solda, Vinatzer) in je najbolj!ipoznavalec "svoje" skupine Brenta. Ko .­SIllO ga prosili, da bi nam dal nekajkoristnih informacij, nalil je zagren­jeno rekel: "Prijatelji, kaj le ilče­

te novega po Dolomitih, tu smo 2e mivse opravili. Alpinize., ta je danesv Hiaalaji,41pini%em je v Patagoniji.

000

\

•

••

•

.~,..

razmišljam o •••olfin. V ZDl 10 ple IlIdiii Evropej­ce., kot ji. ja to le Y Dlvadi. Vyale.itatea El Capu lO tako nastaletehoieoe smeri, • kateriai se alpakaoil.lor De Rorejo aeriti. Kellteriplezllci le I tea nilo mogli sprijaz­niti. Bodisi, da jih je .otilo gol­juflnje DArIve s sredst,i eloY.lkegauas. ali pa le oiso bili sposohnispoprijeti I t ••glnj.I, ki je oujooprilotDo pri plezanju I tehDieoiaiIr.dat.i. Poi.ka1i so drugo Ilteros­ti,o: plezanje '''0 z rot..i in noga­ai, • tistia pse. tar inil od nara•••Pri tea so, tir je eudovito. VlOpozornost us.erili na 'Iro.anje. tatoda .0 nevaroDat poll~ pri padcih.ti '0 pri ta. nleinu plezanja zelopogosti. kar oajbolj z.'Djllli.(Opoaba ir: Don brituske retij.lrlal: lo odltrloil eleseot oe••rDOI­ti, kaj ti o.taoe? Je to le plezanje?To je nekaj drugega in le i.enujeskal na gi.nastika.)Pro.to plezanje. Ali je ta "novost"aaerilka domi.lica? He in I. enkr.tDI! SpouillO II .uo Pauli Pnu.s.,~elikeg. pionirja .lpiniz.a, ki je lev u!!etku tega stoletj. s svoji.r.~naAje. pokazal, kaj je to prostoplezanje. Plezal je brez poaoti t.k­rat le priaitivoib klinov in le celo

brez vrvi in v.rov.nja. Tela.nostt.ko preplez.nib .est sicer nikakorni pri.erljiva. telavnostjo s.erid.n.lnjih moj.trov, toda v njegovidobi so njegove .aeri poaenile vrhun­ske dosdke. laeričani.o bili 11prvi. ti se jia je prisklltilo pre­.agovanje sten • tlhai!!ai.i sred.tviin so bili pri te. dovolj glasni, daso ••vojim .illj.nje. u.peli prea.t­niti VlO filozofijo .lpinil•• , ki jev .rednji tretjini dv.jsetega stolet­j. zalla v ,lepo ulico.Vrniao se le entrat t tisteau vpra­lanju, .li je bil. ta novo.t ameriJkl(oziro•••nglelk.l doai.lic•. V .t.­ri, .tarokopitni Evropi je bilo vpoznib J•• tdesetib in zgodnjib sede.­desetib letib nekaj izj...~ ljudi,ti .0 s svoji. ravnanjea uresničevali

lou••••uje.o ge.lo .azaj t naravi. InJean Jacques lousseau je bil filolofiz Ivrope. ~ajbolj vidni od t.b izj••je ti.ti zn.ni, a vend.r tlko m.lopozn.ni Reinbold Messner. Pred dv.j­setimi leti (1961) je z bratom Guen­tb.rjem preplezal s.er, ki je dane.

I!I ocenjena z zgornjo Sl4&o stopnjotetavno.tne lestvice OIAl (Dola-iti,Sa•• dli Crusc, Pilistro di mezzo; vitslijan.kea izboru .meri v plezal­ske. vodni~ku je tisto .esto ocenjenoeelo z VIII-; Itilijani pa!! radi .alopretira~ajo. vendar je tet.~Dost Jevedno VII+ po OIAl).Pri nas .ao Inglelki izraz Mfree­cliabingMdobesedno prev.dli v prostoplezanje, pri t,a pa pozabljaso nadrugi poDln angI,lke b,.ede MfreeM,ti sicer res po.eni prosto, vendar patudi svobod.no. Slovenl!!iD. hI lalipa t srečil za t. dva po.lna uporab­lja dVI razli!!ni besedi iD De le eDe.kot j. to pri nekat,rib drugih jlzi­kib (brv.: slobodno penjanje; ital.~

arra.pie.ta libera itd.). Izraz pros­to plez.nje se .i De zdi povsea ust­rezen, eeprav se je te dodobra usid­ral v nalea besednjatu. Prav tako nemore. rl!!i Hsvobod.no plezanjeM, kerprave svobode v nale. udej.tvov.njule zdavDaj ni v.č (!!e je sploh kdajbila}. Ali je aorda to svobodno, dasteno, ki jo prosto preplezal, poprejdo potantosti MpreltudirlJM z r.zlič­

niai nl!!ini plezanji? S to ~ejo alpi­niua. • lportnia plezanjea, sea sepr"llo uk.arjal. zato ne ve., do kassnea iti s svojiai sodbaai iD Mobsod­ba.i M• 1•• l. 1985 SVI .icer z lokoa10va!!eD v Verdonu splezal. EperonSublime lfraneostl ocena 1 a, 250 D,po UIAA je to VIII-IVIlI) - to pa jetudi vu.Alpinizea, ka. grel? r••l si zlatodobo, njej je sl.dila tIlIznI, njo paje odpibnil veter, le skoraj vib~ voblili prostega plezlnjl. lo so sedebate zaradi tako imenovanega pros­te;a-lportne;a pleunja nekolikopo.irile, sao dobili novo bombo:tdavnostne preizkulnje, tetae medplezalci, ti hohjo vedeU, kdo aednjiai je najboljli. Kakor da bi vzelv roke č.rovnilko pali!!1co in izrek­el: Abraka.dabra.Pred treai leti (1985) .ta ai sredijunija priili v roke prvi dve Ite­vilki nove italijanske revije Alp.Prijetno sea bil presene!!e. nld vse­bino, ki je resni!!no nasenjena pravvseD ljubiteljea gora, pa naj bodo toalpinisti, McliaberjiM (Aportni ple­zalci problemov vizvenalpskih steni­c.h), ljubitelji diVjih voda, ali PIle preprosti sprebajalei in ljubitel-

razmišljam o 000

-zaaoueh Ce.ara. .oj.ter Itarelole, .ed drugi. tudi ~1&D uglednegaCAlI (Italijaniki akad"lti alpinil­titni klubi. je kot nepristranskinovinar z belelaico in .ikrotonoa vroki opravil anketo .ed vidoi.iprldsta.~iki italijaalkega a1pioiz.aio tree-cli.binga. lezultatl- rraacc Perlotto. plezalec iz Viceo­Z8. ti je .ed pr.iai priDe,el. Ita­lijo idejo o pro.tel-lportnea plezan­ju: "Kladi la pripra.ljeni. predv,e.DajIlajii. ra4i bi le poguaa za z.ee­tet. Vead.r bo hudo. ..r.ikdo n.. bole .trelj.l v hrbet. 'e ve., ali bo.lahko sodelonl v tehi, trebi jetrdo trenirati. el notel biti tl.vrnlpojava DI tekai visokegi nivoja.Svoje iztulnje pa v.. lebko ponudil,hotem sodelovati. brez ugovori. nlj­IIlnj kot gledalec. Bomo videli. kakobo julij....

Klurizio Zlnolll (KIDalo): "DobrilIisel, kontno je tu. lorIlI je pri­ti. Sodbi o natinu pllzlnjl PI se .izdi odvee; gre le ZI to, dl se prideen sler. Ce De drugega. pote. je.a2no upoitevIti. Ili je bila s.erpripleZIni .irDo. Zloe.ljivo. Ili paDI .lepo Irečo."

laberto BI•• i. te-Ij uveljlvljenipleZllec iz Trenti, .e je le na.leb­oil iD tot prlvi gorjanec vprllll:"Ali .i llbko pokatete privili?"

leaito CI.lrotto, veliti alpini.­tieni roaaotik: "'riprlvljl. se Olpot V 'lti.tIO. ni Cllerbrua. kjerboe nad.ljevll z ure,nieevaojea ti.t­egi, tar i.a. ZI biltvo alpioiz.l:lola vzponi in vili te pUltolovleine.Tekal bi me lahko zlni.all, te bi I.ukvarjal, free-cliabingom io kooec.tat se.l V v•• ti dejlvoosti 10 stVI­ri za mlade; ne obsojam tekmovanj. toje odlieol stnr, Vleta tot igra. Inigre ne potrebujlja berojev. heroji10 labko Vii in nobeden. Toda to Dizame, izbral le. alpinizem, leli Ilpi­ai.t in aoj_ pot je druga~nl_ Ponav­Iju: tdor bodi v VerdoD, rinale inArco. je zanj to labko dobri vzpodbu­d.. iD lelia ua vso lre~o." (op •avt.: Renato Callrotto. ta velitialpiniitieni raaaotik in ro.ar. se jepooesre~il oa.ledoje leto, ko jepadel 'razpoko DI ledeniku God.inl~lteD pod I2 leogoti/; t~krat jebila na ledlniku Baltoto tudi nalaodpril.va ni Btoad PeakJ

'.

• •

o

:-:~---

..

, ,'o o"

- ...... ,,~'- ...- ~ _;;,,7

"0 ......~ "o..... ~

~" ~:... '-­""" .....".. - .:.

. o~-'\.""- ~ ":" .-"

-,o-

- 'o

"

'o

,

ji gornilke literature. Se bolj al jez&Di••lo .pr.Janje o organizlranjuplezalicih tetao••• j y MatariM 19ropiin taj o tea aialijo Dali italij&nltiko1et i .

Uvodnik" drugi It••ilki: 1"5leto Die. Alpiniz.a je POlt al dogo­dek. ti zania. javnost. poital je'portoD 4ejatvo, prRda.t pre4It•••- leinbold lIeunu. kakor j. govorildv. leti pred tea: "~e. teta. nitari11p1Dizea, ti so la.je. bo potvarjen;ni pu. UDH!euti .lllj. Plenleipote. polt.nejo alpiniiti, gredo "li•• lajo in .pletajo IGeri. ti .i jihd.... De aoreao Diti ...111itl. 'e.ni treba ubijati z••jal"

5. do 1. julija 1985 je bila "Berdon.cehii pri Torinu, v zgodovin­aU Steni vojakov (Parete dei KUiti)" dolini SUlsa prv. italijanita pre­iztuJnja " Ipoft.ea plezanju J .ed~a­

rod~o u4ele2bo iz vse Evrope. S040il­ke.u ko.iteju je pred.edoval liccardaCa..io.

razmišljam o •••Giancarlo Grl•• i {resno. strpno,

tudi ••lce Ilj.41j1.o, tatrle. je pač

le po DIri'!; 401;1 leta je pUltil •ledu KODt Ila.cll: RIzbrlni proItor.Plrlte dei .ilitl. j. odli~eD. Pr_d­"ea je .eliko proItori za gledalce.Pra,z.prav je Ikoda, ter ste biliprisiljeni izbrati Iteno, , tatarl jenetoč treniral GtUlto Gervllutti. kil' .edaj obrača' grobu. M

-Ale•••ndro Gognl je ir sebe iztisnilv.lito strb: "Vedel Ulil, da boltepriili do tega, bilo je logično,

neizogibno, toda .aa nisell ZI to,••• proti, ne .ar". da se to dogaj_in Zlto ne boa priloten. Tet,o'IDjeje oasprotno naeinu li,Ijanj. 11p1­niza. in proti eoji sodbi o nje•• 'e,nI IKIrea! oo

Andrea. (ubio, urednik Der 8erg­,t.l;lrja: "Vlek.tor lea zainteresi­rln z& .ale sre~&nje. Z&res.. %.ni­aa, kako •• boste lotili teq. proble­•• , da bo igr. res polten.. Prilalbo. tudi su in tudi Wolfg.ng GUllicbin Sapp Cschwendtner kot tekmov.lc&."

Beinz Kariachtlr: "Sell n.klonj.n.eu je dozorel iD % Lui50 (LuinJO'&De je It.ln. Beinzov. Ipramlja­'lIk.) bova t •• , d. bi spozn.l&, k.ko... tIki tek.i prihajljo na povrlje.l.di. hitri in z.neslji,i. zelotrenir.ni in odloC!ni plezalci. Rad hi.pozn.l pra... ill. treh. je nlreditive~ u prosto (Iportno) plezanje. tig. le ...edno prevee z.ne.arjAaO. ~nogi

so uresnieili .tv&ri. ki ,elj&jo v.c!od nekaterib aotno razgl&Jenib .lpi­nistienib dej.nj. Treh. je le dobroz.eeti in ,.1. tet•• bo prilotno.t,d••e nek& poaeahn& lportnl 4ej&,noltpri.erj. z 4rugi.i in t.ko k igriprilpe.... nek.j ....ojeg. ugled....- rsj .0 retli lngle!i kot nsjmoC!nej­li Rfree-cli.berski" nsr041 V Brit.­niji je prevla4.10 1I0C!no n.sprotov.n­je tekllov&njell. laj drugeg. 04 an­gleite plezalna lole tudi ni biloprie.ko....ti. prevee teaelji nI ....ojistrogi etiki. {l. ko d.lee je .lpini­zea od "'sellOgočnlg. nogo.lt. in koli­ko easa le bo?1 - Francozi so bili !ebolj pripr.... ljeni. Wekoč so nek.jpodobneg. orguizinli fe ...i(1981), prej.nje leto pI lO trije.odelo....li n. tetai ... SZ. tjer j.sk&lol.zenje te dolg, tr.dicij ••Jackie Godoffe le je celo u...r.til nIlolidno 01.0 aelto. Z.čele la le

pole.ike z. in proti. dokler SI vsast....r Di z.ključil. z "Mlnifestoadevetn.jstih" v Alpini... et Ilndo­nee. In kej It. nI po....bilo iz Torinaretla d...a D.jza.čilnejJ, predstlTOik.francOlkeg. prostega-lportae;a ple­zanj.. ki .ta ob. zr.sl. z Yerdono••ob. Patricka?

P.trick Edlinger: "Absolutno .eaZ~ tek.o"'&nje. Veseli.e pri••rjatisvoje lpolohnosti s trenutni. staojea'1' plezanju."

P.trick Berhault. eden od M4evet­oajstih", je reltel vljudno in relno,t&lr.o kot ...edDo: "Se. proti. prij&tel­J1, lea resnično in i.treDo proti,tolikor ude.....ene ....11.. Be. neboa prilel. ne .orea, ne l.e.I MToliko o It.lij&nih in drugib. I.j paai? Spoainj.. se nekeg. prvo••j.kelllsrečanj. ... P.Uenici. ko je bilonapo...edaDo neur.dno drl....no pr...eD.t~o... plezaaju 19841. • ..ed. :z lUlogOstroanejla udeleibo in veliko .anjli.poapoa, kot .0 se tega lotili It.li­j&Di. Odpadlo je z.r.4i sl.beg. vre-

razmišljam o 000

.eni in pred.sea zara4i Dezai.ter"i­ranolti. •• da. tet.o••oj, la iaeliorg.uizatorji aeada '1' rokah le dVIUJ) prijni. Bog lili odpu,ti. tudiaeni le oi zdelo, da bi se prij••ilna tak.c. Iisea proti. toda ••niolebno to De odgovarja, čaprav ,i Jeniaea bil na ~i.te., zlkej ne. DInel,ko so tovrstna tet.o\flnj. ta delnalegl .....k4101 iD bodo plennjeu••d11 kot deeoD.trlcij.ko disciplinoDI oli.pij.ke igri '1' Slreeloni l.t.1992, .1 ja VI. stnr bilt'le!lo prl­druglčile. Je to le vedno alpioiz'.?te zdavnaj ni več! 04 prvotnega 111'1­niza. j. oatal sa.o le .port. Sportpr&d publiko. ti kritično ocenjuj.til to, tir v1di. Prvotnl 111'141%•• pase publike izogiba tot hudit kri!l.

C..notto: "Ce kilo hj velja, ••vidi. Idor ne bo v foni DI. danteno..... j., se bo o••diI, tolikobolj, te sicer ",lji za dobreqa.Publiki oc.njuje tisto, kar vidi.Tudi če kdo VeČiDc.a blefira, teqa .atekai ne bo ~el, ali pa bo pril.lizjeao.a dobro pripra.ljen. M-Ilariaeher: MDanes lUloqi upoltl.ajoplezanje kot lport, teprav za zdaj nibist.IDa t.kal, ki oaogata direktnoprieerjavo aed tekaeci. Iončni faktorostaja poltenost do sebe in druqih..a blolt se vedno najde kdo, ki• voje fantazije prodija kot velikelpoctne do.etke."- Ile••ner, kot qovori dines: MRIZV­ael sell. dl je edini saisel tistega,ki pleza na dolatene. nivoju. treniraio trati ča., le ta, da napreduj ••Res je, kdor ae ukvarja I Jportniaplezanjn, lahko po.tane Alpinist,toda če ...0 pleza, j. to nnj ....Strinja. se, da je take.u edina potdo priznaDja tek.l. Toda treba j.aillliti na privila. e. la pravila vredu, je tudi tekma Y redu, treba joje orqanizirati ih tUdi Sle boa pritea sodeloval. S.v.dl ne tot tet.ova­lee, tot glldalec pa rad. MLetos (Ulil se je pu..knilo tUGipci nas. V Ospu je bilo orqaniziranorelnično drta.no prven.tvo. Odločujo­

či faktor na tetat ni bil ča., vlateru je 'Hr prepleu.oa, upakdoseteni vilina, kar je vselakorbeljIi knalec, tdo j. (trenutno)bolj.i. Gledalci la priili na .vojračun, ker 10 lahko videli res velikopadcev (akoraj vseh tekaovalcev,

raz.o tistih, ki .0 priili do vrbasaedl io le tako prepričali. daplezanje ni tako nnlren lport, totle na sploino ai.li. To je pr.d••••zasluga .portnega plezIDja, ti se j.v zadnjib desetih letib razvilo iJ:alpiDb.., čeprav nekateri pravijo,da z alpiDizaoa niu niče.ar (aUzelo lIalol sltupnlqa (1'Iuh Roaih vAntenil. Pri nU • stari !'rropi (čl

tudi .i sodiao vanjo) je torej DI­pri.tran.ti sodnit lleter, ti iz••ridosehno .1Iino prll! pidce., pritetaab v stalolazenju pa ura, ča., tiqa porabil za pl.zanje. In pri teapozabljajo (pozahlja.c)I, da stalo­lazenje !ivi ni Vzbodu te tri d••et­letja!Heko nedeljo SID ae sltoparico pra­ganjal po ernikal.ti ateni. lo se.nato zvetir v topli poatelji raz.il­ljal o t •• , m. je postalo sraa. Neve. zataj, nanezadnjl j. tu.di topo.talo del .lpiniz.a. Borda zato,tec .i je bil Berhault .edno .elitobolj ai.patičen od E4.Hngerja, lepred.. le••edel za ajeqove .isli oplezaaju in tetao.aajib. In to Berha­uIt, ki je znan po svojih skorajnevarj.tnih rakordib: plezanju vstenab Druja in rouja z Jeanoe Narcoa80ivino. vene. dnevu, .010 80.be duPiehenibul v Verdonu itd .Tudi .a. rad pleza. hitro, pri te.imb občutek "svobode"; čas, ki gaprebije. vateni, .e tar Dienkrat nebre.eni v.!, oi vet aiali na bivati­ranje, .iangrede se i:ogoel navihtibak, da bi dolgo visel oa ene. opria­ku. Z Jan.zo. stotoe s.a 31. 7. 1981v le.tib urah splezala Phillip-rla.­.avo saar v cinui (VII-lV-VI;900 al. liavl lovila rekorda, botelasva le venem dne.u čez steno, aisli­la sva, da tato pat .ara biti. Todl •Itoparico ..•Vseeno 1I0r& biti lep obtutet, če siprvi, najboljli. Pa taprav .a.o ZI enda••bkorkoli te, r.d bi ved.el, di seGiusto Ger••autti Zlrel obrlčl vqrobu in kaj bi o .sem te. retelpotojni leinbard larl, ki je 1'78prvi v Evropi zlsejal idejo o lport­n..-prolt•• plezlnju s s.ojo PulIpri ••v Wilder laislrju ("Pu..pastaMpoč vDivje. ceaarjul. Podobne saeri 10sicer obstajale te prej (naprillerKe.anerjev Srednji steb.r v Sa.s 41a

razmišljam o •••Cruse), toda Reinhard je okorelostUIAl lestvice prvi razliril al sedmostopnjo. svoj dolO je poravnal na CoOju " Rbahji.boS bi aU11l RiCCArda , ..,iu, ah­reoa "eč.'OI .ladloies, ki je prevzIIpokroviteljstvo nad prvo (l?) plez_l­ako tet.o v stari Evropi.raa gre alpioizea? V ADde, v Bi,.I,­jo. , Pat_gonijo, v li!! lle04tritedelčte sveta? Ne, po ~jem (in ne1.10 po .oje.l alpiniz.. 1, vednoostaja v Ivoji pradoaovini." Alpah.Le novih poti .i ilčl.

O te., da dpiDiz.ea Je ne bo takokallu laol1 oa s.rtno poIteljo, govo­ri Baioz Karischer:RLeta 1'83 .va z Luiso začela obisko­vati Arco in Vale del SarcI, kjer IVIob kl••ičnih s.ereh začela z novimi.Plezala IVI v vseh letnih časih razlopozLIi io upor~lj.l. za ••rovaojetudi •••drovce. lpnenee v Vale d.lSarea je trden predu.. ... kOllp&ktnlhploJ čah. toda brez razpok z. n....a4o.kline. Tako je opazno zrasel oivotelu, s kateri.i se. se le upalspoprijeti. Poč.si se. se sp.cializi­ral za plezanje v ni!jih stenah, t.r... gorab ...časih bodil ure in ure,plezal , dan po skrotju, da pote.l.bko pr "al le oetaj ..tro... , ki 10re.nično pri..rlji.i z etstreanl.ipl.zarij.-i ... lreu. 1984 se. uresni­eil le tri ali Itiri ...zpone v Dolomi­tih, aed nji.i s tlientoa srednjisteber v s.sso della Croce (S.s. dl.Crulc, Pil.stro di metZo, Kessnerjev.s.er) in Klestrijevo saer ... Roda diVael. kjer p••i le ni uspelo popol­noe. prosto preplezati z.daje". raz­tet.j •• Vrh te"a s.a pono...ili Ribo ...ft.raoladi (saer čelke nune ~oler­

Su.tr). V Ribi sao nlleteli o. izj••­no te!at prosti pr.bod (VII+i Koler­jev. sbea. v Upinisllusu "ovori oVIII) z zelo slabim tlino. kot edinimv.rov.la., oddaljenia sedeli .etrov.Dovolj, d. se ai je 'silila ai5el,tato ko.aj ,.de..ajstletn! Sustr nii ••l vsega ni aestu v s,oji gl.vi, koje to preplezal kot pr,i. Tat prehod,ns t.k način, je bil po aoje. resni­čen korat naprej v z"odovini plez.n­j •.V luči teh iztuJenj vidi., d. plezln­je nek.j aetrov od .vtoaobil. ni lepreprost 'port ali čisti telovadba,kot to trdijo tla,ični alpinisti.

Nasprotno! T.ko PItuoje zahtevaizjeano psihično eoč, nljaanj tolik­Ino kot v gor.h. V Ircu poskula. '.ez. v.e, pogo.to pre••gujea .ejo p.d­C', da bi 40.egel ,e~. V Doloeitihna,protno obr.nja. do,olj rezer,e,ker bi bil drug.č. norec. K.dte. to ,pleulilfu p.dajo zafel, v steninihče relno ne upottev. .otno.tipadel. Str.b je ... pr,e. pri.eru .nogo:bolj runieen, čeprav p.dci 'nisonujno ne...uni.pustolovičin. obstaja povsod, tlko vplez.lilču kot v .teni. V.at je pro.t... i.t.nju pustolo,lčine, ki si jehli. le-ta ni od'isna od vtlinestene. Ne "ledl a. 'se 'erj..... dabo. v prihodnosti r.zvil velik delsvoje deja,nosti v gorah, ker je ta.r.~voj proste"a-lportneg. plezanja lezelo omejen in olaa ali de"t. .top­nja v tla.ičnea I.i.lu predsta'ljatale velit odprt izzi,. ll.sičoi n.Čin

je Zlil plet.nje no.ih saeri od .po­daj. brlz poprejlDjet. ogle40vaoj. iDopre.lj.nj. telavDib ae.t. Poroč..torej o pr....i o.ai in 4eveti stopnji,ne o tisti, ti jo dane••nogi uspe,.­jo "pnugaU". Obstaja proble. to~­

no,ti oceoe, ter je , gorab te!nja poprencenitvi. V .ploJnea tveganje totfattor te!lvno.ti prevlada, zato seanrllo tudi' ni!jih .tenab n.,.ditina bolj redko natliajenolt. Nekof, tose. plezal l. v gorab, je bilo ,seskupaj anogo Ide. Danes vrhunskialpinizea ~ahtev. ve4no intenzivoejlopripravo in odpoved anogim !ivljen­,ti. r.40'ti.... Tako pr.vi Kariacher.Za tonec olj do411 le Je to:Trento: 50-letnica "z••ge" .ev.rnestene Zahodne Cine (smer Ca"io-l.t­ti; VI, lI, PP VII-VIII, c50 m; lita19J~); okrogi••iza na te-o: tehnično

plennje nekoe io d.nes. lres.h sose različna anenja, prepir ,t.rih in.ladih. Ca. ina .0 mor.li skoraj pri­siliti, da je .topil pred mitrofon inlakljufil debato. In .tari liccardoje po.tavil pito o. i: "N.jbolj po­.eabno je iti v gore! I.j !i... i &lpi­ni~••!" Eksplodiral je bučen apl.vz.MAJ tlVI lLPINIZlft!

športno plezanje'etu Podgornik.uta·TI pt,U"rJ'f D filJj)'DJI , SPOliJU 'I,"'&JO • ILI II

--

,?"

Tekmovanje j. bilo dobro pripravljenoin na izr.dno kvalitetni ravni. odnalib nljboljlib je .anjtal le Srečo

Rehberg.r. V t.alifikacijah sta bilira ogled stene na voljo le d.e .inutitako. da " je pl.zalo .ol pogled •Izvr,tni Karco Sterni. ti je edinizaggel celotno ••er v tinalu. je znanpo drugi proIti pono.it,i Ribe vftarwoladi.Pri dekletih je .anikalo nekaj naj­boljlih z 4rlavnegl pr,enst'I, ne­pričakovana z.aga Yrhnitlnke !ojceOblako,e pa je po.le. zall.lena., f ... ""'" .. ~

".,. J •.••,

I.a_lt,ti - IoIti:l. Karco Sterai (Trst)2. Tadej Slabe (10 Lj-Katiea)J. Irci V...rini (TrstI•. vili Guček (AO Trbovlje)S. Salo Pro••njak (10 TAK Karibor)6. Karko Luki~ (10 TAK Kariborl7. Oral Grilc (AO ernuče)

8. Alel Jen.t.rle (AO Je.eniee),. Tulio 'erlugl (Tr.tl10. Igor la11n (lOlranj)Il. Polde Felicijin (10 lelezlr Star.12. Benj..in RaYnik (10 Je.enicel13. Meje Zaplotnik (AO Irinji14. Ivica "Itko.it (10 "olor)15. Jole lrapef (AO Idrija,

lez.Itati - 1eaake:1. Kojea Oblak (AO Vrhnika)2. Jelk. T.jaik (AO lavn.lJ. "iranda Ort.r (Solki AO)•• "etka Lukančič (AO Trbovlje)S. D..j.na Il•••nčič (10 Skofj. Lok.)6. Sl.viea Stoj.kovit (Zagrebi1. leiatinl Polj.nlek (AO lel,zničar)

llpiDilti~D& odlet. lo•• GoriCI inVip... sta 15. in 16. oktobra 1988orgloizirala .re~.Dj. plezalcev intet.ovlnje ,. 'portn.. plezanju ,.no••• centru za Sport na plezanj. nld.....jo Vrhpolje pri vipuL Stene lavilote do 20 ..trov in so pr••i.ne,tato da nudijo ulitet tudi D.j.e~ji.

~j.troa 'portnega plazInja. , dobripolovici leta je bilo 40s1ej opr..­lj.ntb te preto ,ed••d••et • .eri dotein 9+ (IX.I ..... tor slleri PI j.Karto r.b~ič ir Vip."••• a tetaovlnju je sodelovIlo 6) tet.o­vdel" in tet.oult. Pni dan lOplezali vsi, !enlke v s••ri • ulav­nostjo 7 (VIII, !lolki pi v smeri,ocenjeni r 8- (VIII-). V Ded.lj.t••finilu PI j. nastopilo ledea dekletin petnajst fantov. riollnl Illeri soi ••l. tet••• pri d.kletih 1+ (VII+)in 8- (VIII-I. pri hntih 8+ (VIII+l.Tekaovanj. je hilo organizirano na• ednarodne. nivoju in je tudi prvanagrada pri tantih od!la v Tr.t. prid.kletih pa na Vrhniko."ed.lJ.ko tiaale si je ogledalo prekopet.to gl.dalcev z obeh .trani .eje.eudovito vr••• in prijetno vzdulj. obgledanju IlIjboljlib plezalen je .oa­vdulilo večino gledalcev. Oba v.Čera

.ta bila po.večena ogledu diapoziti­vov h tilWJv.

kategorizacijaDTIGOUZlaur lLPIIISTI 7.1 UTO 19.,

ZlSLUtll !POiTNII JUGOSLAVIJE

Toao Cesen pocl.djJuje statusz'llu!a~. lportnika. Janez Jeglie paItatul lportnitl .edo. rodnega razredi

1. Sih'o luo

1. Franc Inez2. Bojan p~tlr

3. Tdej SlabeCo sll..c Svetit ič5. Srečo R.~rger

ZVEUfI lAIRED

1. Toao Celen2. Ural GrilcJ. Vili Gul!etC. Igor Ja-niklr5. Janez Jell'lie6. Bld Jereb7. Rot Ione8. )libl (ubar9. Muto Lukič

10. Kill. ROIIib11. Yladi.ir Sl,.ič

12. Si.onl Starj.lJ. Adrian !luc14. Iztok To••zin

pnSPUTlVJfl UZIE»

1. Suo Gostič

2. Katj.t Ja.nitJ. Franci Jen.tlrl,•. latj. lozinS. Karto PreZIlj6. Petri Vencelj7. "eje Zaplotnit

10 Do.hle

10 IllpolAO Zeluniču

AO Lj-Illtica10 Idrij.10 lnaj

Aa (raoj10 Crnufe

10 Trboylje10 Lj-ltlticl

AO Dolll!ile10 Rildovljicllkad...U 10

10 lnnj10 TAJI

AO bpol10 .on GoriC&

AO KanIJe!AO ItranjAO Tr!ič

Ahd...ki AOAO S• .una Gora

AO !l. LotaAO Lj-Ilatiea

10 ltu.oikAO teleznie.u

Aa lranj

lEPOBLISIl IIZIID

1. 1.0 ATb4rlek2. silvo hbie3. Janez Benkovie4. ri lip Bertoncelj5. Stipe Bolil!6. Ilarija frantar7. Betka Galieie8. Andrej Cradilnik9. Cveto Jagodic

10. Robert Jaanit11. Ud Jelek12. Dare Jubant13. Gregor J~.tin

14. Igor 1&lao15. D••o Itaroiear16. lodrej lokalj17. I"e lotoik18. Pa"le losjet19. Ilirko Iranje20. Jo!e Krape!21. Ilarj~ Iregar22. Srel!ko Likar23. Ivica Ilatkovi~

24. Janez Ileglil!25. Lado ••dvelnik26. Dejan Ogrinc27. Iliha p,terne128. Darko Podgornik29. Bojan Pograjc30. Ar.and Po1agetJI. lIiba Praprotnik32. Salo PrOlenjak33. Ilatjal R••hekar34. Senj••in Ravnik35. Job RO;l;ll6n36. Huh loaihJ7. lori. St~lek

JI. lobi Supin39. Ketod Sk.rja40. Meje !kof41. Andrej Stre.felj42. Ilarija 'tre.feljCJ. Jelta TajnikU. DuHo Tie45. Igor Vojvodae6. Andr.j ZOreie47. Gorazd Zri_lek

'delti Aa10 TlIl

Aa !tunik10 lranjAO IIolor

10 IaSieaAa !k. Lota

10 l ••nela Kengel

la CrnaAO ladovljica

Aa LitijaSdelti AO

AO lranjAO Jezeuto

All:adu.ki AaSdelti la

AO Lj-llaUeaAO trnue.la Idrijalalunit

Aa VrhAUala KosorAO '!'r!il!

AO !taaoitAO emu!!e

Akad'lIsti AaSolki la

la tele%Di!!.uAa ~z.jak

AO Lj-Ilaticala 'lil

Aa JeseniceAa Jesenice

10 Tr!ie10 Tr!ie

10 lozj.1l:Aa "vne-Lu!!e

la Keng.110 telezni!!.u

la !tUnjAa lranjla I.vnlAO Iapol

Uadeuki laAltadea.ti 10Aa Lj-lIatica

kotgtone narja.loJl lOfG 15. ,. - 2. TOCU - p<*),m Dtuu

J. aore. le poldriti I prag•• tieni..kl.~ - kdor se je ZI DI'DU prvipr1j ...il. i •• predno.t. Ce bi ...tato al.111, bi retel karu: ~Oprosti.

..pat Ce.e. le je prij ••il pre4

..... w Ce bi bilo tato prepto.to, blizbor opr••ila fa tar tajnicI nI PZS

po zapore4ju prijn. In ee bipoYedal Siln, da ni prd. bi onu•• tnil prij ••o. Pote. bi bilo tudiprepro.to - en .a. kandidat.DI.avjv sea govoril t. vee let, p. neo t.teritoli ••• ri, le o direttni nanb. Le ti bi po.enih DOVOtvaliteto, novo najtetjo v takihvilinab. ki hl za "'Zlleraj" v);lesalai.. nale delele v knjigo nejveejihhill,lajsUh dejanj. Julna .tenlMlt.luja, Zahodni greben Everest.,.luin. Itena DlvI_girij_, drugod p..luIn. stena AconcaguI in obe Iteni vC.rro Torr.ju.o stvari, ti l. ji.leta nit De porol.jo. Hitu dejnjI.,pro.te ponovitve itd. slab roj.t.urllo z••••tijo. % dobro reklaao pr••%able.te. a le do prnlJa lehitnjielJa, le duoejtelJa. To .0torej r.zli~oe st••ri.h tegl. splotoelJI. u,odl. .. d.%atlju~iti. da d,aaia. odgo'ornostin pre.illjenost ol.lelJa stlepa. ' ..en(oro je od neU.j zdru!eutinajboljle .oči in Irld.tu zao.j,iljl aolnl cilj •• S sred.t,i je.lIbo, .oči je tudi ..nj, kot siai.li.a, a vsaj te, ki so. bi .ar.li%druliti za MOl.j_O.jM cilj. O.t.levej.. ti so us.erjene pred...e. •prosto ple%.oje. v solirl.oj. itd., .0• ..i.lu Daj. dOktrioe le Mgradbeni.at.ri.l" za "spaaeniteM, kot sem jihnaltel prej, in rl. tiste, ti Dorl.joI.le priti: Dt.ou, zahodol. Itenl.Kataluja (direktno nI. vrh), vrbodna.teol X.ntl.. direktoa na Lot.e (jutnasten.). direitna po jugorahodni stenil'lr••ta. ..vlrni .t.ber Evere.ta,jUlJorahodni steber $il. Pangae. H.tajod liga j. tudi U .oliste. 'I. pI.nikakor o•. Bitro o.staoe razlit. v..... ••1Ilu.'.z.j k DI...j_. 'ajprej Celen. Mudile nAjbolj njeau, s.j franCOZe. .anj­ta II II aalo do z.tlju~ta l.eri.Koloosti za uspeh i.. 'IlitI, aolooltDe.re~e tudi oi .ajbna. In ~I si spet

pre.bli? lo sao patrjeuli 11, jebil prisotlo OD Z z_bodno staoo.poti. pa oi 1.1. te prlj j. DarediiIdokon~l.ll ZI ,oli.ta iljeaDo s.er •jugoz.hodni Iteoi, I tot MspoaenitlMst. obe polj.ti Ino od njegove netAjprecej drug.ga. A o trenutoi io traj­ni .redno.ti aea govoril le. u.odu.Tudi g1ldl .010 uponl • nhodnisteni Co Oju SI je Toao pre.ialilzadnji hip.Jegli~ in IIro! Hjuna saer je "ti.topravo". V.nd~r i •• t. manj motno.ti.Treb. bo porabiti ••lito delovniIJ.~a.a v veliki .ilini. mr.zu. vetru in.enei. ~.d b.zo in tisto pravo stlnoje zelo tet.ven teren za preDal.njlopreme. D.a ae.eea • ju!ni .teniCerro Torr.ja je t.ntl.tična vrtraj­nOlt, .arda ella neponovljiva, • vrbCerro Torre j. ISOO .etrov pod Dtanu­jeva b.zo. In k.to nlj se pripravlja­t., ko o. ,elta. ali bo Cesen po­trebo••l eno ali dve sezoni?lazai.let 10 predlog: Ce bi ... Dl.er­toval odp~a.o, b1 predlalJII 6 vrbun­stih plenIce" CI bi se silil biti.oderen, bi retel n .. - 1. pote. bile .oapraj rlz.r.iral d.e le%on1. Cebi se pot.zalo, da je at.ar latj., niproble.a: levo od do.edaojib .aeri sed.iga .ogoteo steber. le bolj levo paje .zbodni ••• nedoleteni vrb Dl.nuja(7UI .). li au enItI Ihna pada.tor~j do ledeniki. A kajl Toao hoeebiti •••• Johan in S11vo tudi .~••.Ked .abo le labto pogovori.o (potol­~e.o), a tata boao irlotili druge?fr.neozi .0 bili preblizu, da biItv.r pu.tili pri .iru. Rala sre~I.,

da lO Francori prav tata rlzdeljeni.vendar ia.jo den.r in .0 zato nevar­oejli.Zadnje velike stvari aao v Riaal.jinaredili leta 1981. Torej nisao t.todobri, tot li lIisliIlO. In ~e boeelllokaj n.rediti, najprej obnovimo net­danjo kVl.liteto dejanj. PoteIII boaohitro dobili ob~utek, takini ljudjeso z. tatine cilje. CI.SI. oi nob.nega •Sicer boan tudi.i navaden Balkan:vsat bo tekaoval % vSl.ki. ra prven­stvo do.aeega tr••nita. I •• t pa boaedle. fe Da Luoi. Dhnll.e .i zdidO'l'olj poalaben cilj, da bi lahkoDetaj po.aaieoih aabieij zdrulili v

kotgskupen snop, s kateria bi .egli viljekot bi vsak posebej.Predlaga.. da plezalci razmislijo ot •• , za j)(l1tOl! pri leli p. Ril) vsatogleduje ..,oj. pretekh dejallja iIIjih ocenjuje v luči el.a in .velo.ne­ga prostora. Cl~i lOT' in odgovornipri lA pa naj pre.l.ljnje_o. za tak­leD na.eD sploh l-e. V.at naj rlt.is­li o svoje. prispeVkU in pripravlje-

Ilo.ti. Pote. se boao latie odločili.

Sa. .vojo vizijo dovolj gl••no raz­glalaa, da jo lahko obravnav. vl.kdo.Sicer pa se Dlanuju zdaj reče tuMBA­llllll.

P. S. Iz lega .e tudi vidijo zagateoalega alpiniz... Predlaga. takorlzpravo. ne le čl.-kov in floskul"n& počez".

nadaljevankaToae Skuj.I! D"'U P&lIST.. - )

"'.ega tega ne b' b'10 treba ..vendar je bil. najprej kartica, pote.ao; zapi_ ob njej, pote. Ja.nikarje••reatcij" Danj in zdaj s:pet ju:. "Obtake. o.trtu in take. rezultatu bi I.~r.l tlovat za kito leto zato,.ti,na pa razgrajati naprej". se. ai.i.lil, 1. v dobi vl••plolae;! vpitjaje bila .oja .i.ll l. prevet It.rin­at•• Hrup tatrije praznino.Ob odpn:",.h, za tatere IOTG uspe:zbrlti 410ar. .1.1 rdi pr•• , dapodpreao todi za.lbno pobudo. To jebolj .oj. l.-ovo1j&, ti jo opraviti.z: upanj •• , da hj b.enito!\J" nareditudi tilti, ki bi .1 Ikozi "uradno"selekcijo De prebil. Upanje •• izpol­ni radko,,, kadar ae, je zadoJteaj_dovolj '.lito, da obla!i [.rotaraojepri "strelib, prazDo", ee bi IOTG injaz postopalI. po pra.ilih. bi tatibodprav .ploh ne obra.oa.ali in pote.bi JI..ikar ne iael tila. 1 aano in sIOTG. Tatib odprav iD tela' t nji.ije bilo :te .ef, le oibče Di metalblata olzaj v za.eoo za uslugo.Za opreao. ki jo je Jaaoikar dobil(iD Di ue 'Irail) • je bilo tuba04Jteti lep denar. lar ilrafuna naj.Dobili so tudi poceoi karte, kargo •obe saeri je tudi pheah IOTG(pribl. 100.000). o zeaudi letala iD'zroklh zaojo D•• je ob.e.til ioprot.,tir.l Ar preko .geocije SPIl. Ok.vciji 4000 dollrjev je bilo le .sepond.oo, AR pa labko objuijo tuditeleta .-ba.ade. Aabaa.da Da. llbkou,tre!e. ubogati ji p. ni treba. Hiu,tregll. sicer je pa JauUar •Plti.tanci poslo,al v eeloti ••• in.e tudi ob.ez.l, 4. bo polotil pred­pi,.no var,čioo. 'ala poaol! pri t••Di u,pel., ni••o IIIU pa ai povzročili

telav. Najbr! si jib je sam. Osnov..0 dobre pripuve. L&htotnost •začetku - gla.obol na tODCU.O dodatoea za.aro.anju v Av,triji. kig. brez aalega predloga splob.e bibilo. ,eo obvestili .vojce tatoj. to

s.o ugoto.ili. da ae IlIDreaD izvestidevizn. tooverzije (za zaleboit. jeposlo,anje z devizaai bi.tveoo pre­prostejle tot za praVDe OIlbe) • Ierje to zavarovaDje le za l ...sec. gavedDo oačrtujlmo za najbolj kritifničas na gori - 3 tedne pred načrton­

oiII vrhOII in 10 doi za njia. Ce biJaacikarj.va odprava plezlla na Tran­go, bi •• ea. tar dobro ujel.Glede izgubljenega nabrbtnika vea izprats.. da letalci pogosto kak ko.prtljage zapeljejo predaleč ali pre­taalu izkrcajo. pa tudi to. da je toDe04vi.oo 04 ceDe kart, pae pa povlemod ve.tno.ti letalilkih delavcev.lar zadeVI aoj .tolček, aorl. povedl­ti. da .ea od 25 let, tolikor jeItar, ••a v nje. Mza.idranMzadojih 9lat kot trat ji po vrsti. V tea ~ISU

se je IOTG - iD jaz .kupaj z njoukvarjali z vet odprav..i in Itcijl­ai, tot pa v prejlnjib 16 letih. pa!e z nakaj "neuradniai" (tot rrango),s kakrloimi se prej sploh ni hotela.Gotovo bi labko bilo le bolje, a dobaDi preveč Daklonjena udlrnilkeludubu. pa tudi denar gre fir.a. vsetelj. iz rot in je treba za vSlk.ajben u.peh ogroano be.ed. papirjain easa. Ob tta .i je tole piliajepravI rtlat.acija.Na koncu tudi .aa oblalujem, da MSOIl. v nie v.e priprave •.• denar ••.lelje •.• ". tal .i je zaradi JIIni­tarja in nj.govih treh tovarilev pazaradi nalega Ilpinizaa in nale d..o­viDe. ki sic.r ta hip Ai Aajboljl•• aje I. yedno IdiDa, pa .alo tudi Zlra­di seb•• SIJ s.a s. vtaknil zravenzaradi uspeha in ne narohe, Lahko sidopi.ujeva le nlprej. Vendar. da nebi "Ilo prepogosto v nil!M, II jevodji odprave bolje u.e.ti in nekoli­ko poan.lizirlti odpravo - tudi us­pelno. kadar je - in se poea.i priko­piti 40 katih uporabnih stl.poy. 04­raJl!..o pae y.e livljenje.

nadaljevankaIl mll·1 PUISTU - ..

Pra'ijo, 4a le tudi Bog '~Isih vltaje• s.ojib delih. 'r.priean sem bil, daja OD Old " ••i. .endar sedaj vidi••da je nekdo le .ilj.. Nekdo, ti je vto tato prepri~.o in ki tako ljubilamega sehe, da se ob storjeni napakitlale sebi , obraz tato prepričljivo,

da labko brn .raau trosi lalnaokoli.

Dejat.... :X. kratko nlj po.e_ glede odprl.eGnat Traago Tower 1988. elUliJI.nitar, Praprotnik. Lutit in Ivuiks.a .tupaj zbrali pra' ,se potrebno,le ZI polog ZI belitoptr.to rele••oje(4000 dolarja.) ••0 prolili KOTG. TopOllIeni • da bi n•• lON posodila 4000dolarjav za dva De.ec. in jih vnakell ,rberu tudi dobila ftf.uj(bili .~ zavarovani).Ket,to !tiri a.sece pred odhod~ .ije tov. Skarja tot ..eelnik JtOTG tadenar tudi obljubil. Dv. aeseel predodhodOII .i je dejal. da bollO dohiličpk. Dvajset dni pre4 odhodoa .i jedal gara.tno pisllO iD .i zatrdil. daje to on osebno preveril Da nlliobaudi v Isluilbadu. Cn dva dnilea ga vpralal le enkrat in Dl jezopet zatrdil isto. In hkratizagotovil. da je ph.o. ki mi ga jeizročil enakovredno čeku ali denarju.V Islamabadu pa o vse. tem niso ni~

vedeli. DUIaD Djukanovič. drugiIIkntar. nam je dejal, da imajo hnehj let .prejet zaton (izBeograda). da ne l.-jo garantiratihrez denarja prav ničelar. Torej. če

bi le tov. 'tarja v.aj aalo pozani.alo teh stvareh (in bi se tot na~elnit

lorG tudi aorall. se .eni pra. gotovone hi zlagal, ali pa je iael kakedruge zlonaaerDe Daaene.

!e enkrat ja.no povea. da '.0 iaelinlert z. ta cilj zelo dobro izdellnin da ••0 se zavrteli 11I:ozihirokrat.ko kolesje v Illuabado vd.eh dneb. Zatatnilo le je le priStarje.ea pisao, ki sao au naivnoverjeli. predvsea zaradi njegov.;astoodstotnega zagotavljanji.

Ce pogledaao njego.o pisinje .i4i.o.da govori o veliko rečeh. ne pove paprav ničesar. Gla'neau proble.u zara­4.i katerega je Vle to pisanje. se vpi.DU ne pos'eča. ampak .pretoo aolči

iD pije Idi.te takoj na začetku DjegOVaga elankavi4iao. da govori nernnico. Začelo

se ni z naJo kartico. temveč z ojego­via glrantnia pisaoa. Mor4a se njaauz4i Dala kartica oaotusna. vendar jebila napisanI z nuenoa. 4a bi setov. Starja z..isli1 nad svoji. neod­govorni. početje. in le Itreznil.

Bereao lahko tudi. da se tov. Skarjapo,ta,lja v vlogo 'elitega dobrotni­ka. Pravi. da po.."a plezalcaa. kine morejo skozi "uradno selekcijo".KaS naman ni kandidirati na velikibodpra.ab. saj gre ta. naprej in .0 tezdavnaj aiao Sestdeseta in sedeadesl­tI leta in z njiai diDozlvrske od­prave ter hiaalajski slog pl.zanja.Jtdor lij pozna U&HU v alpi­aistitnea svetu ve. da nekaj veljajole dejanja, ki pa so v nasprotju aJtOTG in načelnika. tov. Starjo. To 10aini odprlve. ena ali dve navezi.solo ter brezpogojno alpski slog.Pred~se. pa tetke 'tane. ki zahtevajoekstremno plezanje. To zabteva sprot­no spremljanje do.etkov .vetovoegaaerill. Ce hočeao iti v korat, tasoain v svetu alpinizma taj VIljati.aoraao stremeti za podobniai dejanji.

Glede njegove poaoči naj omenia. das.o te vse razlo!ili. da pa si Dajtov. Skarja sa. izračuna vrednost. kije bila sicer dobrodoila . vendarnitoli .redna takine b.ale in bah.n­ja. od opre.e smo vrnili vse. razenvr~i. ki 10 ostale pod steno - zl.ne­tene.

Glede nj.govega stoltta in pisanja onjem - samohvala le pod mizo valja.

Upaao lahto le. da se bodo ogla.ilitudi drugi napredno ailleči alpinistiin kij povedali o lvojih iZkulnjah sto•• .!tarjo.

(lani odprave

Ta slrllll lahko posllllle

najbolje založena

trgovina z alpinistii:no

•opremo pri nas

OGLASUJTE V

Opre~o, ki je 1maš preveč, prodaj preko oqlaRB v AR,opre~o, ki tl ~anjka, kupi preko 0918e8 v AR.

ALPINISTIeNI RAZG~EDI

Ovoriakova 961000 Ljubljana

OGLASI SO ZASTONJ !

prva pomoč

Matjal Ve.elkoIOTOIfi U PUI'OIOeILl ZDUYlIIOV GloS

r. Ir.~anju &4rlVDikoY eRS ni Vrtiču

lao oktobra llni obr.YU•••li Deketerepereče te.. I podrol!ja pnee.dieinst. in laične prve po~i ygorah. Slil.1i.ao nekaj ZI bralcIAlpiDiltičnih fugledov zanillivihDovosti o Dudenju laična prve pomoči,

ti labko ~••bDO .p11••jo U Uatl40

ponClsrečeoca.

Dr. Jot. Cetina je ... Ivoje••I.tavkupooovco poudaril predno. ti Ribl.rja­vega {o'alke;a' toplotoega a.ota, kiga je leta 1984 opisal v 19. Jr.viltiAR v članku Sediei••ti vidiki reJ_­...ja il Inelnih pl~ov. IzboljliDI,rlktičnl ol.04ila obj.vlj~ v De­dlljev.oju. Bi.tyenl novost je v tea,da • te., to v ••troalvrato tolijoIlvij••o le t~p po4blajeaca io gazatea tesno ooot..o v Itiri odeje.povečalO zaDatajanje ogrevloja tele,­ne lupine Z~ ogrevanjea jedra. Odeje&Or&aQ zategniti in s tea oneaogo~iti

.ktivne in pa.ivne gibe oton~in. Tol.hko prepre~i poznej li padec tele.neteaperaturI jedra z.radi ael~oj.

hl.dnljle krvi iz otolice , topllj!okrvjo jedra (tako imenovani after­dropI. To je bilo 'ečkrat opaleno prine.trokovne. ogrev.nju lupine, prirokovanju z okon~io~i podhlajeoeg.,n.priaer pri olivljaoju, pri obl.poeatoplotoe. oaotu in podobno. Dod.tnipadec te.per.ture te prej podbl.jene­g. telesnega je4r. l.bko po'tro~i

s.rt podblajeoc., ki bi gi sicer lelabto relili.Lokllae oazzli...e pogo.to pridruii­jo .plotni podhladitvi.V ~rzlib tkivib pride do poaeabnib.preaeab io otyar periteroega oliljaio do .otene pretrvljeno.ti teh tkiv.Ker ttiv. ~loveltega telesa SI" pos.bi prenesejo .oraz.eroo zelo nizteteapeuture, I&j se jta ob nizkibzunaojib te.pentunb potreb. pokisitu in pre.oov. celo precej zaanj­I.jo, pride do okvar teb tkiv lelepri oapa~oe. pa.ivoe. ogrev.nju. Pritatem ogrevanju tkiva, ki se jia jeprelno,a ponovno povečala, po ok'lr­jeoem tilju oe dobijo do'olj ki.ikaio snovi, potrebnih ze ojihovo preti­.etje. Ce do.o11.o tele.u, da jib ,toploto, doujano iz jedra, 1&.0

ogreu preko potui obnovljenege

trvnega obtoka, ti zlgota.lja dovoljti,ika iD. bnnljivib .novi, bodook••re ••nj ob.elne. Zato pri prvipo.ati a.rzle okon~iDe le .terilnoz.v1j.-o, ji~ 1aobiliziraao in z"~i­

tiao pred nadaljnjo izgubo toplote,aktivno pa jib ne ogrevaao. Ce sao .eodloeili za pasiTtlo ogrennje Cvt~i', ga iz••j'*O pre.idno. POlto­poa~ oore••oi topeli, .erilo z- hit­rost ogrevanja pa je .u1IjettiVIIIbole~ioa..

Dr. Kih Habinc-Hdb~rjen naa jepriporo~ill, naj l. pri othljnjupone.re~enca raje odločiao za uaetDOdihanje ..ta aa nos tot usta oa U.tl.Ta oa~in se je • prat.i bolj. oboe­.el, pogoj pa je, da je nos preboden.Pra. tato se je v prat.i bolj_ izka­nlo, da navidezno mrt ••ga vednoo!ivlj. le en relenlec. T~ naj poz.Cetoib 'tirih vpibib, s tateriairalpoe izpraznjene plju~a., nadaljujeiZ'lnoaa • po petoajsti.i priti,ti naprloico in d•••••pihoaa v pljuCa. Tonlj o&d.ljuj., dotler se ne utrudi,nato Pii naj ga ulIenja drugi. Leredko se na.reC ob nl.idezno 11ftve.areClt. nlndca z dovolj vaje, dlbi lahko bkrati za re. u.tlajeno nudi­la Ulletno dihanje in ••••10 .rca..Dr. hgen V..ten pdporol!~, naj botr...port ponesreCenca vedno tar ,eda biter, .endar nitoli na račun

obzirnosti, Hiter in neobziren tran­sport llhko zelo pollabla ,tanjepolkodo,aoce, pogo.to pa povzro~i

tudi njegovo ••rt. tavest..,_ pone­sre~eDca ve~o tran.portir&110 tika,da gleda olprej. S tea au OIIogočiao,

da sprealja Iyoj transport in seprilagaja pOlpe!tna, ti nl.tljajo prigibanju po nerl,nem svetu. To ugodnovpliva na njegovo telesno in dulevnopo~utje. Le po.todov.oca s poItodboo~ .podnjih otoneia transportir..oz ,1&.0 upnj.Vse naenjene noyolti seveda le dopol­njujejo osnovoi učbenit pripravnikov,~lpiDistoY in člena, GRS. To .0 nepo­gre'ljive o.no.e pr.e po.ači ZI ••a­kogar prof. dr. ~irtl Dergaoca. Pod­robno porGČilo , srečInja pa pripra.­ljlaa pri zdr••nilti toaisiji Gor,kereJe.alne ,luibe Slo.eoije.

prva pomoč

••

(

..1

I

pril'9.Hnje dolHni podhl'Jenca

~'-----~~~==~:.>~ ...~'---------

<

2. !likll

kol injedral,Itranjo

4.1.2,1da pri­teleii.teluni

prva pomoč

Za iuedbo prnUnega Ribhrj..egatoplotnega oact. potrebuj.ao:l. 1 vreto za bi~.kir.Dje I2. 1 (volnene) 04.j. 1 2 3 CJ. 1 ••tronavt.ko folijo 140, 1 rjubo 1~. vroea vodo v termovti, ali pa.egreto na kuh.laiku, s k••ij.tiaitoploto!.i vr.~k•• i ali termoforji.InedNl. Razpro.trtao vreeo za bivakiranje

•2. Manjo polo!iao 4 odeje(glej 1. iD 2. aliko) . tako.d.jo olje artloiee vzdolipolo!a; odej prilagodiao401fioi podbl.jeoca (1.slikalJ. Po4blajeoca zdravnik po potrebiibrubin, au uredi ueroo dib&oje z...ko in balonoa ter da 1nrt.v.nozDoinfuzijo. Izogibaao le 'I.a o.potreh­ni. aktivno. tia in pllivoia glboaakoDein (De,.roDlt afterdropal • elavoull!itillo z eno ali vel! topUai,lubi.i voloeni.i kap••i.4. Wa aeatu, kjer bosta prsnitrebuh (orgltd telenegapololi.o alufolijo 1. z zlatoobrnjeno proti podhlajen~u.

S. V predelu pr. nega ko!a in trlbub.pololi.o na _podnje perilo. .Id .raj­co in pulo~er. ozircaa drugo zunanjeoblačilo, petkrat preganjino rjuho(1, 32 plutil. ki ..o jo pred tuprepojili z ~roeo ~odo. tar akti~Do

OO'ren jedro. (Slih 2)6. 11\1folijo 1 telno ovijeaa okolipuneqa toh in trebuha. tato daotončine ostanejo iz~en folij. (po­časnejle oqre~aDje periferij•• da ste. prepreči.o n.varno.t afterdropa).7. o.ota.o 04ejo It.l (Sl.J) ••loj ain b diagooIlno proti na.protneauJl;oku. Sloj ~ in d počez drug prekodrugeqa. Vle ogle oziro.a stranicetesno zategnlec pod nasprotno Itr.njoJl04bhjen~l.

t. Oaot..o odejo !t.2 (Sl.'). Sloj eio t potez drug Jlreko drugega; Sloj gJlreko nog ~ I••ri proti gla'i. Telno!9. Oaotaao odejo It.l enako kot odejo!t.I. Telno!10. o.otaao odejo It.4 enako kot04ejo It.2. Vidlz gotovega toplotnegaoaota pritazuje Ilika S.11. Pnko ..ega o,ije.o vrečo II

bi~akirlnjl. Tlko zavitegi podhlaj.n­ca n...stian v transportoo sr.dst~o

io g. fitairaao. Ited tunsportcaoadzorujeao li'ljensko poaeabol te­leinI funkcije io po potrebi ukrepa­ao. Poudariti pa je potrebno, oaj boprva po.cč Ol kraju neirečI in v koči

za oarzle okončine le 'edno pOItopnoogre'lnje Y vedno bolj topli kopeli(d.o (O It.C) ••kla.dno z navodili v PVIt. J/88, atr. 121.

Ukrepi .. uaju near~e

1. Priz.dete.u daan tople napitke:~roče, Iladk'ne pij,čI. brez .lkoho­la. da OO'rej ..o teleiDo ootr,njost.2. telo lahko oqrevaao tudi' toplot­ni.i .rečta.i ali toplotni. oaotoa.J. Oarznjeno okončino ogre~aan zla.tno telesno toploto (z dlanjo;roke ~tatbe.o pod obleko na golotelo, pod. pazduhoJ ali • po.očjo

teleInI toplote sopotnika.(. oarznjenega (in tudi ozeblega' udane .alir..o, ne otir..o in ne natira­ao a .negoa (aolnoat dodatne po.kod­be, infekcijel,S. aarzli ud oziro~a del telesa po­krije.o ali ovijeao s sterilno suhogazo in narahlo povijlaa.•e uporab­lj..o nob.nih .azil, skrbiao da bodonarzli deli tIlesa .iro.ali in da jibne bo kaj tilčalo. Kehurjev ne predi­ruo (il:lfekdjal_6. ~e laa prepričani, d. pon.sre~eni

nI trpi tudi zarad.i sploine podhla­d.it.e in oarzlina oi huda, labkopri~adeti gibljI z ude. in labko hodis... Ponesreč.nca s budiai o.rzlina.inosilIO.

Dtrelli ~ tcei1. Prizadetega ogrevamo la.o tako, dase zaradi nalih ukrepov ne bo dodatnooblajal 1 Se vedno je .otno, 41 utrpiponovnI oarzline.2. Prostor ogrejeao. Prizld.lti najpije noč., sladke pijl~e, d.odati•••ao tudi zaerne toli~iDe alkoholaUiri tile).l. o.rzli ud potopilIO ~ ~odDO kopel.•• zaenillO takoj z vročo vodo; tolahto po'zroči Ikodo tkivu in nezoos­ne bolečin.. Postopnost je nujna.Klačni 'odi pri 10 st.e pota,i do4a­j..o ~rOČo 'odo. 40kler topel ni•• 40

prva pomoč

.t.c. Hitrolt ogrevanj_ na o.ejujemoe.'O"fo.o. I "pol ureN. te.več naj bo,luni kriterij pri te. bolečina, ti

!iIOJl odej it. 1 in J

3. 51 i"

jo pri tea čuti oarznjanec in naj bolaDj %Do.n••

Ilu.tr. Jole Cetina in Saao roktee

510JI odu it. 2 in 4

4. slih

oprema"""-1& .....OfCP

0D0r .. "UOlt (Sicherheitskreb)DlV, ti ;a v04i priznani strokovnj.kPit Schubert, l. je letol lotil ra­zi,t••• tlto.oati atalaib svedrovc•••ti lO • plezIlnih vrtcih pa tudidru~od aAaeajeni s.-ovaro••nju prol­tib plezaic••• sicer p. le ZI .pul­,elnje ob ud Ili za,uo'loju nI.••ro••lil~ih v plezalnih ••ereb vIhDlb gora.Pokazalo le JI, da se vodst'l ioud.ehhnd v plezalnib Jallh in'portni plezllci v vrtcih tar pr.v.~

zIDalajo ni stalni tline, ti ponetodpredst,vljajo edini .Iro•• loi pripo­.at.t. Ti l. proti .1•• priČatO'loj••Itarajo in air_itje nilo .IČ zlne.­lji.i, tar tilejo Det.tere hude Del­rlč, in po.kodbe; v ...rilkih gorahp. 10 zaradi slabih stalnih klinovo••hnile Y "rt !e Ite.ilne Dlv.ze.V••o. da svedro.ci rj ....e in da soponetod neustrezno .a.el~lni v vrti­ne. Ret~teri plezalci uporabljajodc.a iz4ela.e pripo.o~ke, ki niso kOlobreaenitvn.V za Re.eiji se je DIV le lotil lana­cije. Sa.a v pre4elu rrlnkenjure lO...eltili 4000 kliuov, aaj kale, dase je lportno plezanje .ed ljudaiu4a.ečilo in le bo le lirilo. VarnoltplezIlcev je Ipričo tegl ne4'oano ,interelu javnOIti, zato oaj bi - kot

v rnnciji - denarna uedlt.,. zazavlro'anje pritekila tUdi iz javnihbllgajn. lončno gre tu4i za tujskipromet, ti bi prek 4eje'Dolti lport­nih plezIlce, 's.j delce. popravilsllbo bilanco' .rt,i slzoni.Odbor je i.kal tudi tebnične relit.ein .eaaj, po,ezlvi s tovarno Biltilustria '-bl ponuja kline iz posebneIno,i (Rirost.). Te z dvoko.poneutuialepila. pritrdiao v vrtiue pre.era IJ.m. globoke 5~ am. Lutuje .rt..oklasično z dletasti•••edroa Ili pa zvrtalni. strojčkca, ki ga poganjaakuaulator. Tako na.eJeen klin prene­se obre••nite. JO tR (pribiitno JOOOtp). Odbor priporota, da kline o..es­te oube, ti so odgovorAe iD se nidelo tudi .poznljo.Delo nlj bi opravili brez zl.lutta.plae.li nlj bi ji. ' ••0 potne .trolkein dnevnico iD pa .eve41 dobavili letline, lepilo in orodje. v ZR Reečiji

in Avstriji bodo .troJte trila pla­ninsta druitvI, orga.izacije tujsteglproaetl, deteloe in zvezne orglnizl­cije pa tu4i pon.unl podjetja. lotorganizatorji bodo poprijeli za deloaktivisti planinskib druItev, .00nil­kib zdrulenj in GRS. Odbor priporoti,da o potrebDo.ti akcije iD QjeDeapoteku sproti obvel~.jo ja'Dost.

Priredil Plvle !egula

Pripravljamo

CHAMONIX

plezalni vodniček

opremaU1&A atest Rsltih vrvi

Dne 11. 10. 1'88 je v druqe~ poskusuvrv "'lijee):e hornice kanapa" dobilaatest po standardih UIAA in DIN 7946,in se tako uvrstila ~ed 145 vrvi vsvetu. ki i •• jo ta atest, ali nat.o­eneje aed 36 tnojnih vrvi, ti iuajota atest. tovarna pa med 13 svetovnihproizvajalcev alpinisti~nib vrvi. lobo UIAA drugo leto uvrstila Re~ko vrvv svoj letni pregled testirane opre­Ile. bo s svojo debelina ta vrv naprvem sestu - 11,4 am, ostale enojnevrvi so debele od 10 do 11 mm.Debelina vrvi ni predpisan•• za atestje pollembno le, kako jo proizvajalecdetI.rira - enojna (za enoj no upora­bo), ali dvojol vrv. Enojno vrv test­ai center preizkul. na padce z 80 kgutefjn. dvojno vrv pa z 55 kg. Debe­lioa (in z njo tesoo povezana telavrvi) pa je le kako pODembna za upo­rabnike - alpiniste, ki pri izbiriopreme. ti bo jahala njihove hrbte,;ledajo na vsak dekagr.B.

Drugi, predvsem za proste plezalcepomemben podatek pa je Itevilo zdr!a­nih padcev. Reika vrv je pri trehprestusih na padce zdr!ala dvakrat po6 in enkrat 5 padcev, kar zadovoljujezahteve (zdrhnib 5 ali več padcev).Tuji proizvajalci v svoj ib prospektihreklaeirajo 9, pa tudi Il zdr!anihpadcev. tal UIAA v svoje. letnemporočilu ob testiranih vrveb ne nava­ja Itevila zdrianib padcev, tako tehreklamnih podatkov ui aogoče preveri­ti.Reklamni podatki o nekaj v Evropinajpogosteje uporabljanih vrveh 10zbrani v priloženi tabeli, za prlmer­java pa je dodana le Reika vrv.Rečanom .oramo priznati vztrajnost,upati je. da bodo vztrajali in tudi vkomercialnem pogledu spravili vrvi nanivo.

AR Press

'lU!tJlLll TUm nJli/mmmoT ti lIJ. 'Ill

'O(llti 10 'O~!IIi il P!OI)~ttof,

hlmllll"il ItIlICImUUlIlIlI

IlIh mi

UIUIIUU

PrtmO'UulIlIUllI

!utrjolId.lhlmUlIu

t;ollJlifntmtumil')

frtduI pIlctl,ili I.p.

trllhlI "~Cell

it.l~rlui.

OlcdllOlmmllWrlllU

1101([1 t./1I limf lili lJ, I lU , ,1 IUI Iumu t./II tlCo!1 Uli 11,1 11,1 , ,1 ll.f ,umu t./II flcor' IUI 11, I lU ... 11.0 ,m: enili lO, ! 1l mc , 1,1 ,JIl~ 11 " lUC , 1,1 1111. 11 " 21~O , t.l 11mrmmll! tie11m IIUlol 11 " "1 .., JlGUmUlImII! !idili. Ultr~1 11 " ... 1 Jimnmum/li ({dlii, Iltulilil 11,1 11 1,1 ,

lln~

nmmwlI [hliti, Clln(1I 11 11 1, IJ 1 Jrioamrmmm "dliiI fellol 11 Il I,H 1 llll~

lIlll n mlU Cu, 11n 11 11 1m 1,1 1,1 1tI11I IT LISlij CII, StCIll 11 lJ ma ti 1,1 ,IDltlU III Cluic G 11 1l It.! 1nmll lil lotliu 11 1l 1,' ,mm III Ilile lI~trllu 11 11 10,1 ,mn n min Conil llprrlilll l~ ,1 lJ 1 >" lil S~iulel hpmlilb IC, J " , ",' lil I~i"lel hIm lJ ,l " Il w,' lil $chsler Im'rf 11 11 , o,1II1~ 11I,11 llilt rilti n,! lO 1,1 !l,l , ~

~nUL Iltll Ultt Irtm 1 10 II.i 11 1,1 11, t H ~

nUL 1U,1l Ihlt h,tlJIU 11 11 l.l 1J,I H~

um /U,I! tJiIt O,iulI IlG 11 Il 1,1 Il ,-, ~

w

vremeTOM! VrbouC'POICleILl o nUJO SIi1JU 01l1J1 II OPOt.OI.ILlPID IIIYlIIJOStJO PlO1DJl 'litin PLAZO'

J!l1J SPLQ!.IB BESID o POJlVLJl!fJUpu.zov

'e,.rnost protenj••nelnih pllzo, jezaradi 'pIi,. geografskih, geo.orto­lo.kih in vegetacij.kih dejavnikovbruHa trljevno pogojena, td:o daso rlzlite v nevarnosti profeoj.lahko zelo .elite fe na zelo majhnihnzdllljah. II. pogostnost prolenj..Delnih plazov .pli,ajo pred'se. legazl.ljile. z nad.orsto vilioo in znagibo., razgibanolt tereni, obliko­,anost tereOl, hrapavost tal, pora.­lost ze.ljile. z .ilino, s trdno.tjoin • starostjo vegetacije. lega ze.­ljiles glede Ol lonce in legI. zu­ljile. glede DI .aer pre'ladujolih'at ro.. Zadnj. d'. geograf.ka dej.v­nita st. se'eda od,ilnl od aeteoro­loltih raZIer, leqa ze.ljile. gledeDI .once (pri.ojnost, o.ojno.tl p••e.pre.inja tudi %Ir.di letne;. bod.%enitneg. kot. sone•.Jlehoroloni dejavniki, ki vplivajoni pro!enje .nelnih plazov, '0 ne enistr.ni odvisni od trenutne;. vre.enaoziroma od vreaen. v z.dnjih net.jdneb, na drugi stnni pa na pro!enjeInelnih pllzov vpliVI tudi celotnolunje snetne odeje, torej vIndniodeji z••r%njenl %godovinl vreaenanete zill'. Pojlvljlnje sDe!nih pllzovje odvilno od Itlbilnolti Indneodeje, to PI dolOČijo: skupni debeli­DI snetne odeje in njeni .trukturlvtlju~no z obliko IDetnib triitilovin .topnjo preobrazbe le-teb, vetrov­ne r.z.ere (prenalinje snega, vetrov­ni erozija), tellperlturne ra%lIere ob.netenju in k••n.je, to .8 snetnaodej. preobril., površinska hrapl'oltpola.eznih pIlIti sneg., debelina,intenzitet. pld.nja in vrst. novozl­p.dl.;a sne;I, morebitni pojav ne­trdnih padavin (4d, rOllenje, ivje),intenziteti son~ne;1 sevInja in pred­hodno pojl.ljlnje Inelnib pll%Ov.

Zlrldi r.zli~n1h geograf stih danoItile .eteorololki dejlvniki ni rlzli~­

nih lok.eijlh izrlt.jo na r.z11~ne

.Il.~iDe. Tato se nlpriaer kolihnapadlvin % rl. točo DI~orsko vilinoponiVIdi pov.~uje, prav tlko se

pon~uj. dele! trdnib paduiD, zr.stočo Dldanr.ko vilino le pon'VIdipovečuje hitro.t vetn, • te. sepovečuje prenalanje IDega .ed .oe­!enjem s privetrnib na odvetrna po­bo~j.. spovečlno bitro.tjo vetri sepovečuje tudi vetroval erozija navetrovnib legIh, povečuje p••e tudikoli~inl odlo!eDega snegl v zatiljib.Hkrati se %rastočo nld.or.ko vilinopovečuje r.z1ika ..d prilojni.i inosojoi.i 1lg&lli.

0.1:0 OCfJlIIT RV1RWOST PlOZDJl PLAZOV

Zlra4i nepo.redne ogrote.o.ti so seaed turni.i ..učni!, ;i••ki.i dpi­nisti, prebivalci plnovitib po­dro~ij, upnv1jl1ci ••u~iI~ in lovciuvelja,ile .etode testiranja sneineodeje lnorveiki IRetod., Ivielrsh.etod., teltne eksplozije), • kateri­.i presku.ijo slabilno.t sne!neodeje DI knju samem, torej Ol robo­vib pobol!ij, ZI kitere lu.ijo, da 10

DeVlrna %1 .pro!itev pllzu in nato1V0je rlVn.nje prillgodijo izidutesta.

MeteoroloJte Ilu!be alpskih drtlv v%i••ki .ezoni izdajajo poretila ostlnju snetne odeje in opozorila prednevarnostjo prolenj. Ine!Dih pllzov vposameznib n;ijab. Pri te. je pro­storsh n.tln~Do.t teb poretU inopozoril oaejlDI večino.1 na velikostposI.eznih gorlkih skupin iD ninekij tipičaib pISO' ald.oukevili ne. Gled. na vre.eD.ko .ituleijoso po.ebej poudirjeDI rlza.re v pri­sojnih in o.ojDih, privetrnih inodvetrnib ter vetrovnih in zltiJnih1eIJ.h. HI. ti način se pohkuhstrnjeno poditi infor.leijo osnelJuin aneln1b pllzovih, pri čemer .orauporibnit te infor.aeij. pri11goditikonkretne.u podrol!ju (pobočje., grl­p&ll. sle.enoll. grebeno.l. kjer potekaDjegova Iktivnost.

I:lIO NASTANE OPOZORILO O WEVAlNOSTIS!EtHII PLAZOV V SLOVEWIJl

Postopek izdelave ocene nevlrDo.ti

vremeprolenja snelnih plazov se v okviruaeteorololke .1u!be začne z opazova­nji in aerjenji sneine odeje in vre­aena. V okviru SIulhe za varstvo predsne!oi.1 plazovi pri Hidrometeorolol­kea zavodu SRS na devetih e.rstihpostajah v sredogorju in visokogorju(kredariCI, Vogel, Rogla, Lisca,Rateče, (<Inin, Predel, Zelenica,KrvIvec) opazovalci zjutraj izmerijo0:1r03I določijo značilnosti vremena(oblačnost, sller in hitrost vetra,sedanje in pretetlo vreae, teaperatu­ro zrata in snega, značilnosti sneIneodeje (vilino skupne sneine odeje,vilino novozapadlega sneg., globinopredirenja snega, oblito in vrstopovrline snefne odeje) in morebitnesnefne plazove, ti so se v okolicipostaje spro!111 v zadnjih 24 urah.Podatki .e tifrirani prenesejo vLjUbljano, kjer redno dvakrat nateden naredijo poročilo o stanju.nefne odeje in po potrebi opozorilopred .nefniai plazovi. V priaeruvečjih sndnih padavin ozirolli vpri.eru nepričatovane~a razvoja vre­.ena izdajajo tudi izredna opozorila.

Ker se sneIne in plazovn. raZlIere poterenu .očno spreminjajo, je prioceni nevarnosti profenja snelnihpllzov dodana tudi inforlllcijll osploJoosti nev.rnosti, tako d. segovori o sploJoi ali o trajevni ne­varnosti prolenja plazov.

Pravila oziralla povezave .ed spremem­baai vreaeoa in spremembo stabilnosti

sneIne odeje so osnovsna na statis­tičnih !tudijah .ne!nih plazov invre.ena, na podlagi interpretacijefizikalnih dogajaoj v sneIni odeji iona podlagi subjettivnih izkulenj oa­povedovalcev snelnib plazov.

Osnovni paralIeter, glede na tateregase ocenjuje nevarnost prolenj. .nel­nib plazov. je stupna debelina sneIneodeje na neki nadeor,ki vilini. GledeDa poralč.no.t in oblikovanost terenaje na.reč potrebno, da sneg prekrijeoziralla polde večino ovir (skale,ruševje), če naj nastopijo raZlIere zaprofenje plazov. Na povsell gladkipodlagi (nepopasena trava, .elišča)

zadoiča te okoli 30 CII snega, pa telabto pride do splazitve. V splo!nemza vse vrste podlage velja, da do 50cm skupije Sijetije odeje ije predstavlja%aznavne nevarnosti za protenje pla­zov, pri čemer pa to velja za pobočja

z zmerni. nagibae. Zelo straa pobočja

in stene, zelo gladta pobočja, seseveda %ačno plaziti fe pri .anjlibkoličinah snega. Na pohočjih z nagi­bom, ti presega 60 stopinj, se snegne more obdr!ati in se plazi hkrati znaletavanjem, razen če sneg ne pada zmočni. vetrom in pri teaperaturabblizu ledUča.

Ce je novi sneg padal ob vetrOYne.vre.enu, se stopnja nevarnosti prote­nja snežnib plazov poveča, posebno lev visokogorju nad gozdno llejo, sajtam veter intenzivno prenala sneg ingradi za.ete, !tloh in opasti. Prav

vremete Ineine t~orbe so tDI~ilDe za z.er­DO in veliko krajevDo ne,arnost ,ne!­Dih ph.zo., gorah, uj se tloh inop.Iti ve~iDo.a ne .protijo aa.e odsebe, P&~ pa se splu:ijo lele ob'tlIo&o.j.a .plin, to je ob obre.enit­.i, ti jo povzyoči gornik ali s,u~lr.

ti,al ali pa na kloto zapadli Ilo.isne;. Vpliv vetri ili protenje soetoihpllzov je posebno zo,tilen , Daj hlad­uejtih .esecib zatetta zi.e. t'.nejepozhi io spoaladi p& je natoliko.anj poIteaben.

Te.per.turi zrak' in .nega ob snete­nju in temperatura zrata po .netenju'atstt.nsko vplivajo ni protenjepilzo•• Ce .0 te.per.ture ob .netenjuvhoke (okoli O stopinj eddje).potem se nevarnost profenja snelnihpInov zlI.njh. Ce' so bile tellpera­ture ob sn.tenju visoke in .e DltoznU.jo, se on'arnost zlIInjla. če JII.je bilo obr.tno. se nevernost pove!!ol.Vilje teaperolture so ugodnej le ZI.prlobrazbo in Iprije.anjl loetneodeje. pri oitjib teaJleraturab P;IIostaja soeg dllj časa svet in .ebakin tlko tudi neodporen Ol v.trovoo.ro~ijo. Dolgotrajna odjuga. posebnoie z de!jea. povzro!!i aehčanje. DI­vllle'.nje in destabilizacijo snefneod.j.. tato da se uudi tega neyar­nost prohnja pluo' poučuje. Vpoalldnea č.su. ko je sonce I~nejle.

to JII velja za Zolt ilne in prisojnelege tudi sredi ziae. se !!ez dsnzgoroje plolSti sneg. talijo ali gos­tijo. hr poYl:ro1!i desUbilizadjosoetne odeje. s tea' pa se ČIZ dannevaroost snelnih plazov pove!!••

Glede na razprostranjenost gorlkegaIveta v Sloveniji v več različnih

kliaatskib področij in glede na [IZ­liha Iload.orste viline. je ocealnevarnosti prolenja .nefnih plazov vopozorilih pred to nevarnostjo raz­deljena po vilini v nlsl.dnje plsoye:najvi!ji del visokogorja - nad 2300••stllnolto, olporlslo; yisokogorjenad gozdno lejo. travI in rujevje;sredogorJe - pod gozdno aejo, podUOO.; doline naseljena podr~ja

pod gozdno aejo.

z. potrebe oapovedi plazov Ilov.olkigoriti svet glede Ol tli.atske ZOI­čilnosri in tipične oadlorst. vilioe

rlzdeliao , Julijske Alpe ('člsib

posebej le julni del Juljstih Alplanin, Ioan•• lohinjski grebeni. 1.­nunke (gounjlti del), lu.nilkeAlpe I korolki.i llravank..i in sre­dogorje.

ZArldi preglednosti porotil in opozo­ril so v njih oaenjena le tista pod­rotjl, tjlr ji Devaroost zazna\,na,oziro.a kjer je zadoIti Inega. ler 10

zelo pogoste raZIere, ko je ne'Arnostprolenja snelnib plazov po visotogor­ju krajevno pogojeni s pojavlj_njeasnelnih tlo!, je opozorilu pogOltOdodllIl nllYlt, n_j obistovalci gorapazijo, da .a.i ne sprolijo plazu.

Pri poročilu o stanju snetne odeje sonavedeni predvsem podatki, ki koris­tijo turnim sau~arjem in ziasti.alpinistaa. To so dlheline snelneodeje na nad.orlki vilini 1500 in2500 m, globini prediranja po\'rlinesnega, razporeditev snega zaradi \'et­ra (spihanost in tloh). razlite ledprisojnhi in osojniai legoi,poledenelolt.

Poročila o stanju aneine odeje lejavnoIti poIredujejo v okviru oddajza lport in proIti čas radijlklvaproqra.a ob petkih dopoldne ni drugelprogralu radia Ljubljana (Val 2021.Po'zetek poročila o stanju sneIneodeje je objavljin v pettovi prilogi~asopila Delo in občasno tudi' okvi­ru tellvizijlke oddaje o vre.enu.

V pri.eru ve~je nevarnosti sneloibplolZOV opozorilo obja\'i televizija vokviru vre_enlke oddaje. na radiu prioblirnejlib vre.enskih poročilih in vok\'iru nll\'et.ov ZI prosti ~AS. Vprimeru zllo velike nevlrnosti snet­nih plazoy. posebno če SQ znatnesndne pIdavine tudi v dolinab. seopozorilo pred snetnimi pluovivklju~i Y \'slkotratno vre.ensko na­poved. V pri.eru velike nev.rnostisnelnih plazov je tlko opozorilovključeno v vse rldne objl\'e H1dro­.etenrololte;1 za,oda SRS na radiu.televiziji. v ~I.opisih in na tele­fonskea odzivniku.

Opozorila pred nevolroostjo .nelnihplazov, tQt jib pripraYljI aelenro­lolka .lulbl. so Dujno po'plotenA in

vreme~orolk.: telefonski odzivnik

04263 1566radio Oe-regional vsak danokoli 1.40

Tirolska: telefonski odzi.nik0~222 l~a7

radio Oe-regional vsak danoh 7.5~ in ob 12.45

Ju!u Tiroiska: telefonski odzivnik0471 210 5550471 211 lnradio RlI Bolzen ob petkihob 15.00

Salzburg: telefon. ki odzivnik0662 1588o.-regional vsak dan ob7.45, ob nedeljah in praz­nikih ob 8.05

0165 312 102OHfo Ul 201OU6 19 22103fo2 901 280091 181

Bavarska: telefonski odzivnik 0891259 555 in 089 11600radio Bayern III po poroči­

lih ob 9.00 skupaj z obves­tili o plazovih za Avstrijoin !vico

Italijalosta:Iloaodosoh:lrabba:Bor8io:!vic.:

SloVenija: II. progra_ radia Ljublja­na. Val 202. petek ob 9.00.Petkovo Delotel: 061 JI3-~83 (ob če­

trtkih in petkih)ob veejih nevarnostih od­zivnik 061 982TV I.jub1jua. Vreae oh19.55

LJE II (llO DO II1OIJllCI.J O SllUJfIIPLl%O,n , YUODDB 1LPl&IPovzeto po L••inenbandbucb 1981 inPoročilu IlAR 1988)

naaeno.. ne pov,._ konkretni. Na­••njenl so ljude.. ti S. zlradi ••oje.portae aktivnosti ali zaradi slu!bepodaj_jo ali PI stalno 21vi;0 v kra­jib. ti jih Oll'fO!ajO snelai plazovi.Opozorila Daj hi v veliki vetinipriaero, pred,••a ,zbudila pozornostuporabnika, da bo ta ob svoji aktiv­nosti v Dlra,i upolte,.l pra,ila ZI,arno ravDlnje v zlsnefenib gorab intato preprečil .crebitno nesreČo ssrlelnia p1&%OI. Saao opozorilo jepo, ••a neuteau uporabniku nekoris­tno, za s.15.1no uporabo opozorila nakonkretne. terenu je potrebna ;orn11­ka irobrazba ali pa drugatno poznava­nje sne~nib pllzov.

Avstrija (splo!no) :radio: 0.-1 ob p.ttib ••d runcij.18.15 in 19.00 K.ute Savoie (Chuonix) : 50 531 711ce-regional .b petkih "d Snoie , 19 010 '"11.45 in 13.00 Isere , 16 511 29

Raute llpes , 92 201 000

• • " .'I • ••• ~~... •,

MI II'~..)• • • '06tUlAA• •"''''.? ..• ,• ~

o' ~

"• • ~

• ~- ,...---- ~ o• ~ ~ - - -... ~ ~

~mm

~

~

.-••

•

•

• •••••

•• •..~--Sv

• • •

...••

.. .. .. ".v. ,i":~ ~" hI

1/ • 11'HlJNfl.F• • • .•• Y6;1t1lll1 HI"... .. -• • "'" lir S;I" ...

• . '-..'">...,.'>-:""....,~.'~..., ...'.. .. .. -....._~~. ~-!:- ..

alpinizemeo OJU .110 •

Vztrajnost in vizionarstvo lo.i,ijeza odprave v tuja gorltYI pri PZS innjenega D.~elDik& Toneta Skarje sta,kljub hudi. finaačnL. te2lv", botro­••la odhodu prve slovenske odprl.e vTibat. Cilj ocl.prue je bil Co oju(1210 al in njegOTa severDI Itena, okateri I~ pred odhod~ vedeli zelo••10. Razlog je bil enostaveD. Stenije % večje razdalje koa.j oplznl,,.j jo zatrivl storij ledelI tisoč

metrov visok greben.tntratno steno izrednih dlaenzij indostop do nje SDO odkrili prav mi.Iz skrite ledenilke krni ce Pallln; na.je vse prevzel pogled na steno, ki jinajdemo enake samo le med te!jimi vAlpah. V tej steni "ZI deveti.i ;ora­.i" '.0 preplezali t!udovito, kombini­n.no, te!ko in naravno .lIer. viaoko2000 a.Stene ••0 se lotili dpinistično, :tizreelDo kolet.tivlloatjo, ki je oipokvarilo Dekaj odstopanj. Posaae:tnikv tej steni ni ~enil nič. Vse. ta~

SIlO storili, je rezultat stupDl!'gaelela. Pred odhodoa se. poslulal pri­poabe na račun aladih in nOYlh hi.a­lajeeY. Optiaisl. kot sea, sea le od...ega lačetka laupal , izbraoe alpi­oiste, verjel Y kolekthoo delo iIIuspeh je potrdil IIOje zaupanje.POlnayalei razaer Y HiaalaJi, preel­vsea pa gospa Bawley, so nal YJ:ponocenili lo besed.ai: "končno se je vHi.lllji zll'odil0 spel nekaj noVtlll'a,elruglčnell'a. Preplezali sle novo ste­no. Dejaoje, ki bo ostalo zapisloo vzgOdovini odkrivanja Hi.alaJe."

Na zaeetku sea oaeoil huele finančne

te!ave ob odhodu odprave na pot. T,tetne so Ujub uspehu, ki sodi .Itdnajvečje alpini.tične doselke v Bi.a­laji letos, ostale, tato da odprlvaie ni čisto tOlIČIna.

~lani odprue:Ro.an Robas. vodja odpraveTone Skarja, pri4ru!eni član

Iztok Touazin, zelraYnit odpraveViki GoI,lj, član

Jole Ro:.an. elanNaelYe!nik Raelo, člao

Karko PrezIlj, član

Bla! Jereb, član

easoyni potek odprave:Glavnina odprave je odlla na pot5.10.1'•• , v elallOvino pa se je vrnila•. n.nasV bazi SIlO priliveli eas od 17.10. do14.11.198.Vzponi prek stenI Ol vrh:2.11. IZlok Toaazin, sa.. Io se jevračal po Tiehyjevi saeri v 40lino,sla au Ua v noči aed 2. in ).11.nasproti elo viline '000 • TOlle Skarjain sirelar Peaba 'urbuS.ll. viti Cro'elj ift Jofe Roz.an•. 11••a40 Wadv,inik in Marko Prezelj9.11. lo.an Rob•• in B1al Jereb

Vodj. odpraveROII.O Robu

alpinizem

8:Wl

~l'",_.

60" "-JI ,

55\. 50' I \. " , ..., , •, - ...',,./60'\ 7571\

\ •'\Tictft\ ,

\ \

4So \,

\ " \ 7S50~ 60"

"

...\

~ \500\

'7;)\"""\ 55·-, \

7200~,13i1."" \ 5CJD

][ .......... --1'-..... _- Isoo '{

t'soo1,I

CHO OYU I

NOlth fac. IYugoslav roul. 198e !45°TOl 2000m I

I

3'4/:..... 50't 650

.rit \I ~• ~

128200

wo..."~~

~

•~

alpinizemBojan PograjcLUllDSIO SULIC GOlOVJI

Se pred sl~bi. let~ nisea kvarilpo.preeneqa znanja slovenskih alpi­nistov (lahko se tudi aoti.) o kanad­skih gorah. lo _i je Boju Počkar

predlagal, da zaenev••kupaj nabiratidenar ZI odpravo. sem vedel le to, daobstlja gora z iaenom Mt Robson. Kalotasneje .i je prili. ni uho infor••­cija o le ne tato davn.. poskusuPavleta Iozjeta in Petra Podgornik.,ti se Je konč.l predčasno zaradislabih vre••o.tih raz.er. Izziv jebil tu in ,tnr je stekla. Z lIukozbrana vodoilk. literatura je obsega­l. turistično broluro o Rocky Moun­t.in. in res odličen ellOek. Moun­t.inu o ,elikib severnih stenah la­nade z zgledniai fotografij ..i, to P,je bilo tudi ,.e. Clo,ek pae ni do­.olj aktiven. Dlne, n..reč ia.a vod­nit The Rocty ~ount.in! Of C.nlda vdveh delih (Jutni in Severni), ki st.ga i:«lla ~eric.n Alpine Club inllplne Club of Canada. Prvi~ je izleldavnega 1921. leta, .ej pa je h leseda, izdaje po vrsti (bodoči kandi­dati za to podro~je si ga l.hko ogle­dajo pri ~eni). Vsemu pa je pri.tavil,voje le, kdo drug tot Franci Saveoc,ti je ne vea iz taterega birotratske­ga legli privletel na svetlo urldnopovabilo taold,kega AlpiDe Clubajugoslounskia alpill.i,tClel. oajobilčejo gornilti center 8anfl io seaeveda spopriaejo z zahtevniai stena­mi Skalnega gorovji.

Prvi dnevi na zabodu de!ele gozdov injezer nikator niso bili po lIeri na!ihplitvih !epov. 8anff, aestece od­daljeno okoli 120 tilCleletrov od Cal­guya, Je dn!je od Z.erlaUa in boljobljudeno kot ljubljansta Copova uli­ca. Gospodje iz Alpine Cluba,o pač

poslovneh. ki jih slovenski alpini­stični a.ateriua ne razuae. Vendarpa se, vsaj po Itrtosti sorodni nltiaGolenjce.. nil..o dali. V njihovi

iaenitni klubsti bili SilO .prvI pre­binli po članskih cenah, kuneje pasao z opravili okoli nje. zbili cenona nič. O seveda, iaeli 1110 s sebojloton. a se črco kaapiranje vednokonča z obiske. enega iz.ed Itevilnihnadzornikov narodnega parka, v Daj­slablea pri.eru pa tar z aedvedoa,taterih res ni aalo.

laaniDa je v glavDea apnenec. le ellosaao podretje. veliko kot pol Slove­nije, je 1% granita. Sten, Ilalih invelitih Eigerjev, je toliko, da jibi~ fotografij po illenu ne bi prepo­znal Diti st.rosta Rocky-jev ChicScott. Cbic je iaeniten talit. Prefiv­lja se z .odnilt.oa. organiz.cijogorniltib sre~aDj s sveto.niai tvez·daai alpinizaa poleg tega pa je le~elo aktiven pisec. Stratta, kadar nina odpravi. se ga hpla~a poiskati(njego.o pDZnavaDj_ gora se labtopri.erja SIlO I. : KlIčevi. poznava­nje. zgodovine .lpinizllal.

S.eri le ni 'eliko, logični probleaipa kar kli~ejo. Tefavo predstavlja leDestanovitno vreme. Cel teden lahkOdopoldne sije sonce, popoldne pazaeuda večkrat pada del kot pa set. jostrele nevibt. MajpriaernejJi aeseci~a plezanje lednih, a tudi kopnibsaeri so junij, julij in avgust.Dolla~ini se uklinjajo na ziao. kolahko tudi v slabem vremenu splezalve~ sto Iletrov visok zaledenel slap.Vodnik z. v,e zaniaive stvlri bi bilzagotovo debelejii od zbrallih planin­skih spisov Jallka Klakarja.

Za konec pa le obvestilo tistia. kijih opisano področje mita. Prihodnjeleto bo tudi na PZS priilo vabilo zariaski zbor predstavnikov alpiDiza.iz socialističnih drlav v 8anffu. Vsestrolke razen pre.oza. bo plač.l

org.nizator!

•

••

.~N

••

•• •

• •• ,• •(•••

•I

• •••

• • •

•

•• • •

O.o o".

•H.... ::

•".•••u:•, ••.. •"• •••

••..• ••" •• ,•.. •$ ••..o· ,I

•

,!I

•;•

•••..o•• •i

•

••

.,•••..•....,••••"

alpinizem

Satopanth 7075m

by Tone

12. inlainik

1988 ..o ToneoJ ili vf'hoov

ndf'8j Gf'~dlinlk.Golnar. A 707S • po SVS.top.nth.

E~

M

o