xv· lm.Ite>l1ka4' _

K A z A L o

38

17

24

26

26

28

2 Uvodnik - prvih pemajst lelBine Mlač

3 Veliki pionirJI - Paula WksingerBine Mlač

7 Intervju - OdPl'Ttve je treba doživljati v celoti (1. del)MiroSlebe

11 Alplnlnm - Lahka pel( do uspehaMiha Ka;zelj

13 športno plezanje - Plezanje v AnglijiVili Guček

14 ,športno plezanje - $ponnavadba za JIOvdanje najvočjernociupogibalk pnlOv z il.Ollletličllo melOdoMare; Mejovkk

16 Iz "8eh vetrov - Drobne oovice od vsepovsodpripravila Urban Golob in Miha Peternel(str. n. 31, 37)

Alpinizem - Novosti il. ENSET~G<>l=

Alpmlum - O preživefju človeka v nekaterih imxInib razmerahMllljanK~

PrebnllUl v gorah - Dognanja!Pa1ne prehraneIzposojen! &nek

Športno plezanje - Pris~vck t slovenski blaznostiMat}al Wiegele

Naie pl'lz.orQie - ~blematika p!=ja v osapskih stenah -

~"'" '" "'""'"Načelnik KA Matjal WiegeleErik Svab iz Trsta inMiha Peternel

AlplnI:ran - OltarčekMilenko Amcjkk - PrIe

Alpinizem - loška stena in njen Davil - zimsko poletni ulrinki<n<"",,""

Prvenst\lenl nplnl - LOOka slellll - Bam: Bitka za IlCmaI10<n<"",,""

Prnnstnniv:rponl - Trlgiav-Gorenl*Itume:Na~SlrWtiča5a

Miha KajzcljPnfllSl:wnl vzponi - Štruca: Jagenjčki

Toma!! HlIIl1llI"Prvenstvf:nl vzponi • Vežica· V stena: MQjzesova smer

Marko PrezeljPrveRrtnnl vzponi - Breithom -W: Karantanska SlIIeI" in Cmi

&:;:::-Kronlb gorskih lJt!Sn!t - Kronika smrtnih nesrd v gomb:

1961·1966France Maleš>/:

30

31

32

33

34

3536

uvodnik

PRVIH PETNAJST LET

p,ilu>j4jo n.~j llUi.N_ ki se bom<> piJM'''''' JftM<!ili. bo"'ti~ «JI tUli.... ii H jim !to t(o qo4jlo p",if.

N. i(luNI' .""j() .".,..1.P,tJJi", ,,-'m in p()J1..... _j '" iq""," UfJ'Z"/(),za •....t JI..t»j.Kojl! nihtt Jrwg ""'" It< !to p<J<nDgQ/.

cAs r(s hilro ute. Tik lak in Ra<gltdi se poJtali jlllri 15 Iti. U!tapisci ilI drugi oDl4jevalci p,tulcJih dnisicer imajo raje otrogi. leInice, km st tatim dogodkom uradno reče, ~,.Ildar rudi 1Ialll1ldp01 oI.rogla IlitQlltm(lfljiWJ. Pr.tivtli SJflO jih. Kajti vst, ta, /lar \' bodOCe takiJ. bo imelo poud<Jr.k: na p'tli\l(tju. Palit samo /lil plant/u Umlja. Netajjih bo prelil-etje drugih opawvalo <golj od daleč, l' mehkih/OIdjih inpred TV. l' hilrtmmtomobilu skala/jw/orjem ali fUl &jJelskih motih. Kajli ludi prOSil ros]e ,rebavratipre!Jveti. Seveda taJr.ral. ko st Ile ubadanw spuliveljemKakorkoli le, zapustimo tenevesele UlM 111 st raje ouimo na;:aj. ku Ilom 10 bolj leti. Tortj liIUm '~' ••ki mu izku:kni govorci.l potWwm retejo prelwjeno pot. LahJ:o pa SI) spomini na slavnt dneve. "ko smost mi, nt pa vi", borili z mlini na V~I~r, upr(l\lJlim odborom. nll1odJljok:i, vetrnja1i. mtUlijoki itll.Sev~da s~ ob vs~m PQv~daMm mimogr~d~ komu UJreč~ in u vpraJa. taj u je v lth 15 1~lih lakoPQmemJm~ga zgodilo. R~snid na ljubo l1ičpr~vrall1~gQ, ~rWaln~gaali n~poMl'ljiv~gQ,T~danjinajboljJiso st prut/ili v zgodovitW iii sejih Je komaj spotrJinjanro. Vm~sni najbolj!i 50 z ~no 1Wgo v zgodavilli Z~IIO pa v lujini, tarpo $VOje ludi ni slabo. za mlade. zagtlall~ in nerlgtlall~. ti jQdijo med dana1trje, paj~vs~ 5d/IlO!~ l'PraJanj~ Cosa. In taf je 1IQjhuj~. a/pinium ima PfiW lako kol poUlita 5VOj~ ~liu iii mal~diiCV/!. Tu iIIlams~ p/~w_ Tu il1lam u vrin~ Je kakJ~n jQpaWl, pril/~h/1li dan. koj~ vu napsu.1ivljenje1IQpsupa ni f1lllčji taJ~ljpf(Ni!1lQll humorUl. Poleg I~hpnpadnih 5tranpOli, kijih v$iljujela iivljenj~ iiin~uničljiviprodajalci m~gl~, if1lll vmt alpilliz~mmdi n'Oj~ v~likt. mal~. nizke iIIllw1u alpinisle. V~liki

v6uih poslanejo mal~ nizki u l1jQko POVWMjo. mali vt/ikim n~ @jo dihali, v~liki pouiejo po nizkihwJafcih illl. Zal časlljil'agospa Zgodovina nima časa, da bi u Uh'llfjaJa s lakimi malenkmimi. J~ manjpa zalpinisli. č~pfav so v mJQVal1lici pod črko li. Ku uuJn.ja tUmlelja vuboljgloboko spi iii se izgub/ja,zlimi hi je budna. seji nema/otFalprib/iia.mtIna inačicaIIOvoddJnega NeroM. Ko vidi nj~1WbfuJfpMS/(lllj~, saj sj ludi v palali OZN z njo n~ monjo PQmagati, bmpomislekov ubu~ n'OjapoflgaW:a pola.Kapi/alni OZiroma dobro r~j~ni go5Oki iz QfIItnjelle 45. 1Wd5Iropne plIiač~. ki wji 1IQ vzltod1ri obali, pa nič.

Kf1llllu bo luč sv~laUJgkdala 50. Jln'ilta Razgl~dov.Do lakrat pa />i s~ lahko lotili vsaj ITeh S/l'lln. Prvazadeva naJO n~učinko\'iIO il1/omracij5ko plal. Nav!l'~n in nQVZllO/tr. 4lkiJjne bi napihJIj~l1imk«kavičjimali prep~ličjim iII!ofnuuo'nim jajčkom dfllgih JpQ1fl1ih ZVfsti primakl/iIi J~ naJa. flOjeva? Pohijnik(lfladskJ PQpj(JCjolog McLuhallj~ v~nomu PQl1avljal. da bf~t n~Sfat'lflihj,makov in rvtdavih otrok niprav~ iII!o"nacij5k~ dfuibt.

Drugll wdn'll j(J naJ~jtn'netdFah~ inpr~piri.RUje.@sellikJ<lfllismo ljubili il1 da U l1t ljubimo. kersmo pač IlIki. kOf smo. in zmo fIOm ni pomoči. Zavi.n, zloba. nutfpnosl in 05ifanj~ j(J lalstalnic~na eniiII drugi obali Save. Dfav~ iii Sole. To je naJ način iivljtnjll mdi na obalah malo l'djih mlahi. M~11daod takrat. ko j~ PrtulomIl $Ir~miUJIiIfli mlad~nktlmipr~plavallistodh'iO f~ko. 11so{kiW/1ltff(Njuin~jein liJoč I~I potllej~. ko s~j~ dodobra razwwiil, Ulj so bili faz/agi "OlipljM" in tajpatM Iltrudljil'i,j~df.TTjf~njak nj~guvo pl~me ul'wil v 'm~jl1i 110rod". Mor@pasmo powmci V~neIQVali Č~SIlpodobnega tdvosm~mim POfd./Om. Nekaj laktgll hil podalpske gobe spodzemnimi mice/lji. Avsuno, takfJnikolismo!.t. priključimo se aJ:.ciji -JO % zdrah in pr~pifQV. Vsaj d~klllralil-no, Vtlike. Il pr/Wle bt5ed~ tudidobro denejo.

Gled~ dobrih nam~nov obrnili 1WV uleni Iw v ulel1~m lelu. ki n~7.llIIpljiWJ Irka na na.fa vrala. čd vseskupajje ena l'~lilw pougavJčiJIa uleflih. pa Je IQ: vsaJ:. (1l~)T~gisITiTall alpiIli51, pripravna ali I«ajniknaj bi vsaj ~nkrat v iMj~nju z gara pTinu~llwA:1no veliko Vf~ČO smeli, ki jo j~ nabfal .ran~ s rvojimirokami, Vsak. ki 10 5Iori. flllj namjavi, da ga v AR in KA poubtj r~gistTiramo. Bf~! hUIl. C~1a SITQ1lj~

t~ reurvirana in 10 čislO Wfes (op. pripiJiu kraj. lju Sl~ smeli pob/fali). Kaf s~ liče Jporlnihpl~wl(:f:v

iII tislih pl~zaliJčpa bi s~ veljaw tkmoknllično zm~fliti: n~dolabljel1o. Il dougljivo z INel1lQ prjfQf1lQodllesJile s sabo. Ni Itiko. Tudi VTtč'ka UJ magnetijo pritk p'av. Pri malem u vu tačn~. 111 konča.

Urednik

AR 47/199<1 2

~ ----,pionirji alpinizmaBine Mlač

PAULA WIESINGER (* 1907)

~enega največjih alpskih zgodovinarjev Wilhelma

Lellllcrja so bili njegovi veliki pionirji alpinizma. ljudje in vse. kar 50 V gorah in dolinah

naredili,je biJo prav tako hvale vrOOoo. Nemarajcdo vseh imeJ nekakšen pozitivističen prisrop. Ni maralpn:daIčtanja. razvdčanja ali karkoli takega, kar je dišalopa razpredelnicah. Ljubši so DlII bili prestlniki in primer­jave z rniLOJoškimi liki. Ce si t.e po zgodovinski pJatjpostavljamo nemogoča ali drugOCt1a vpralanja. je dejal,potem morate nanje izčrpno odgovoriti in hkrati imetidokaze za svoje Irditvc. V naspn>Ulem premoremo le babječenče in ~ ne spoznamo na svoj poklic aji pa nimamodobrih namenov.

Da potellllakem ne bi imeli tudi mi 7Jih namenov in dane bi kogarkoli potiskali v ospredje. si glede velikih alpi­nistk postavimo naslednje vpraSanje, ti smo ga ne tehsl:ralJdJ že vočkrat omenili: k.atefa med alpinistkami jenjega dni imcla pobudo in obenem izvirne zam.isli, kijihje seveda tudi udejanila, in kalem med njimi je bila več kOlellllkovn:dna z mošk.imi1 Nemalo bomo pll';$enečeni, kobomo med 47 pomembnej~imi alpinistkami (predvsemvodalk ali takih, ki so pJe1.ale kot druge v navezi), vkljllČ­no z nedavllO umrlo LouJou Boulazovo. od leta IBM do1945 dobili samo pttlllkMli.b, ki nedvomno sodijo v zgo­dovino alpinizma To so Avstrijka Cenci Sild. NemkaEIeooora Noll-Hasenclever, lužnotirolka Paula Wiesingerter Slovenki MiTa MaJto DcbelakoYa in Pavla Jesihova.

OdgovOOmoše na zgoraj poslavljenov~je: edinina svetu od lela 1865 (lahko ludi prej) do 1945, ki biizpolnili nak "kriterije", bi bili Mira Marko in PavlaJesihova, čeprav bi tudi v njunem primeru nMli kakSnovrzel - na primer oeudejSlvovanje v tujih gt.rah, kjer biponavljali kak!oe mane smeri. Težave naslOpijo drugje­pri moških zgodovinarjih in njihovih kolegiII alpskih JlII­blicistih, med katerimi je (bilo) veliko znanih alpinističnih

imen (npr. Toni Hiebeler). TI pisci si nikdar niso V7.elidovolj tasa. da bi se poglobili v zgodovino t.enskegaalpinizma ali da bi raziskali ozadje premnogih dogodkovin nem~lInih ovir, s katerimi so se sretevale. Ne samo, daso se z njimi morale soočiti, marva: so jm morale UIdipremagati. ln 13tosobile izjemne ženske in alpini5lke. To

(46. <kI)

so nesporna dejstva! te bi vso ZIIIlIevo z ŽCIlskami pocno­Slavili, bi la izgledala glede na dolinske ldave !er SIenskotclaVl1OSUlO lestvico približno tako: vsaki njihovi prema­gani steIlsl.i ocefIi ležavoostne slOpIlje bi veljalo pripisatiše petnajst dolinskih težav. To pa je prejkone neveselapopotnica, I::i tudi tam zgoraj vlete naza,j. Zaradi lega nimoglX'.e delati nobenih resnih primerjav med ženskim iIImoškim alpinizmom ali ju celo polSlOvetiti. Kljub temu nahitro preletimo njillovo deja\lllOSt pred I. svetovno vojnoin po Iljej, saj si bomo vsako posebej ogledali kdaj drugič.

če sije že Ilismo doslej.

~nd SlId (op. ne umenjujrno jo z Uli Sild prav takoznano avstrijsko aJpillislko)· kje ni bila.. česa vsega se nilotila, čeprav kot \lQdcn1::a! Pamir, Kavkaz, Bezengi: Nor­vcll::a, Pireneji, Andi itn: p-vd.enska na Ulbi leta 1903 inna desetine drugih ldkih in nevarnih vzpollOV v Alpah.Skoraj vsi njeni upooi so opravljeni pred IC1f:BIl 1900,Umrlaje v gorah - podrla se jije snema opasl.

Gospa Elronora NoIl·Htim(:lever sije med drugimzapisala 150 alpskih štiritisočakov - bodisi glavnih movali SlTaDskih kO( - in ničkoliko prvih in drugih ponovitev.Njen n~ljubši vodnik - kdodrug kO( AIe.lllllder Burgener(op. klicala gaje s pmlellljivim imenom "moj Garnsek").Plxem, ko;oje leta 1909 v ZmulIovem grebenu v MalIer­homu oplazila suela in ko je opeb:na v pOŠ<lSUlem vre­menu dosegla m. je bl"ez BurgellCljeve pomoči po za­snežerlem grebenu H6mly in v gosti megli sestopila vdolino. BlIfgenerjaje leto dni pozneje (1910) v Bernskemvi.\:avju pobral plaz. Pozneje, po 1. svetovni vojni je vdružbi Hansa Pfanna in Willa Welzenbachaopravila pre­čenje dolgega grebena Matterllom (po Zmutlu gor. pol.Jonskem paool in potem naprej)- Dcntd'llercns (ocenaV). Vsi trije so plezali nenavezani. Zanimiv je njen hitervzpon po stari smeri v Brenvi navzgor in poteJIl celotnoprečenje Mont Blanca ib!. samo ti dve smeri oziroma luridovolj zgovorno pričara o neverjetno vl.ddljivi ženski, kije leta 1925 nekje pod Weisshomom umrla v sndnelnplaro. Sedem let pozneje je izAla njena knjiga (Den Bergenvafallen), iz kalere tudi danes izvemo marsikaj 7ani­mivega. Kot za !.aJO je plezala peto telavna;rno stopnjo poWelzenbachu. zapisala po si je tudi nekaj le}jih Iednihv:q:JOllov z derezami desetel1<ami na nogah.

Naslednji dve sta J1.llSi veliki alpinistki Mira MarkoDebdalkova in l"'av"Jeslbova. O njih vemo vse in hkratiničesar. Tudi nM zgodovil\ski dolg do l\jijuje ostal nepo­ravnan. Marsitemu okoli njiju bi se lahko reklo velikasnunota slovenskega alpinizma. Marsičemu pa se lahkoreče mošk:l7.adrtost in z 7.dravo pametjo skregano nazal!­nj~tvo. Tislo povojno "samozaščitno" obnašanje planin­sJw.političnih veljakov, ko bi jima tako ali drugače vnjunih ncmajhnih stiskah lahko pomagali, paje šc ena na.~

običajna zgodba. Res je. da s sv~ima likOO1ll ozirolnaobrazoma niSfa prišli na dooiač det1ar aJi na kakšrlOjubile­jno mamko, res paje: tudi, da nobetla povojna KA ali GOali UO niso P"etnogli niti toliko denarja, da bi dali narediti

M?4711994 J

pionirji alp~im~·:::z:-:m:-:a~ _njuni uokvirjeni fotografiji in ju obesili v kakmem pros­lOlU PZS. Recimo tako. kot $(1 to naredili v vseh drogihbolj ali manj kulturnih alpskib dc:f.elab. Dobro, tudi nji­hove velike alpinislke so morale ili skozi birokratskokolesje 'svefl\ swcev". Vendarso ti germanski. romanskiin galski "starci" svoje alpinistične "čarovnice" ali "ama­zanke" vseeno prebavlli in jim dovolili, da so po uradnipoci pri!le v zgodovino a1pinilJ'llll.

ln tako smo koIlčnopri lumotiroJki huU Wkslnger.zakaj ju100tir0Iki? zato. ker jo nemški l.eksikoo Alp nepcw:ta, Leropis CAl in CAAI (1863-1963)paje prnv takone omenja. Nem~ govoreči alpinisti jo imajo ul llati­janko. Italijani pa se. milo rtteno. po svoji stari navadispreneveda,jo. ker je imela nemški priimek. te je a1pi­niu:m tudi šport, poIem ji v ši!km pomenu te besedeoobma oovOOobna ilal.ijanska alpini5lka tudi po letu 1945ne!iCga do kolen.

za začetek se prese.imo v nekdanjo Italijo. Alpini­StiČIlO udqstvovanje se je v glavnem odvijalo čtt nedeljoin ob kakIOem večjem arl::venem prazniku, ti jih je bilotar nekaj. Nekaj PrOWb dni je Iedaj radodarno pistavilkralj Viuaio Emanuele n .• po letu 1922 pa njihov pri­ljubljeni polilik in fašist Benitto Mussolini. 7.Juadi kraI­kega vikenda, Iri seje v glavnem omejil na nedeljo, so vsiplezalci PIeWi~ hišnega praga. Nekaj izjem pa sije to lahko priVOŠČilo na račun vojske. ki jim je, resnici naljubo. ila naroke. Drugi so bili pokIicnigtrslri vodniki, Idso vodili kralje. prince. dubovnike lel" ljudi iz vse b0­gatejšega industrijskega sloja l\)s(avlja se vprašanje. Ul­kaj se f.enski alpnizem v Italiji in drugod po I. svetoVnivojni ni razmahnil niti priblitno tako kot mofti po letu187S?Odgovl,rnato vpraWIjejena vi~dokajPIepOSLžtoski alpinizem pač ni imel svojega člove!kegaor.adja,dovolj velike baze. iz kalell: bi izhajale alpinistke. Italijaje bila močna katol~ det.eJa. s poudarkom na palriar­halni družini in seveda njenih veCnih vrWnoIah. Miselniobrazci tedaIljega časa so bili do kraja 7.lUIIlentirani. Vnjih se ICdaj ni dalo najti nobenih razpok. ženska, ki bi sinataknila hlače in Ulvihala rokave. resda ni šla na grmado,posUlla pa je med fanui ali rnlllorndbmi tako mkoč iwb­čena. Spričo tega nepriUlnesljivega pravila so bile odgorništva oc!rer.ane vse tiste mlade ženske ali pllglllllnade1leta, ki niso imele dovolj denaJja !ef zvrhano meronesramne umoglavosli.

V severni Italiji, Weimarski republiki tefmali Dravskibanovini v sestavi kmljevine SHS omenjeno pnvilo medvelikimi alpinistkami ni poznalo izjem, če izvzamemonaW Miro MaJkO Debelakovo. Njen oče je bil višji plimiuradnik. se pravi ddavni u:slufbenec. mati pa gospodinjaJe pa njuna liči bila izredno "nesramna" in trmoglavaToo:; p1euJe so Je bčcrc ali ime bogatili industrialcev;predvsem pa take iz bogatega mdčanr.kegadružbenegasloja. Ic:i se je bli.skovilO razvijal. Bilo pa je tudi nekajvelikih a1pinislk, vodenk, ki so se porWaIe s slarimiplemiškimi nazivi. Poleg omenjenih težav, ki so izha,jaleiz okOl"Cle mise.ll106ti, so velike težave dela1i tudi gaskivodniki. Moški vodenec je moral pred YOdnikom biti tiho,ženska v njegovi družbi pa še destkJal ti!ja. S Il:mje bilkroi "1i.biII" žensk sklenjen in zatn do kraja. kot se pae za(nekdanji'!) moški svet spodobi.

KaIrorkol.i že, tudi med ženskami se vedno najde ta­klen Kopernik ali GaIIileO, čeprav taka primeljava ninajbolj poscctena. Detle, .ki je prihajalo iz ugledne

AR471J994 <1

meščanske drožine, je kot omožena žena in obenem svo­bodna unska pri svojih 6o-tib letih na provokativna vpra­boja novinarke iz Epoce odgovaljalabrez~ najeliku.Svoje občudovanje,poleg vala proleStov ~tooih in Ul­vodnih Italijank (op. ob, takose zgodovinarada.pooavlja),Sla ji izrazili le slovita novinarka Qriaua Fa1alXi ter pred­sednica vrhovnega sodiščain pozneje poslanka v rimskempar1amemu Nilda Joni. To je bilo lela 1968, ko se jeEvropa SlJesaJa pod valom študentskih dernonslfaCij, Rusipa so v praksi presku.šaJi svojo teaijo o omejeni suvem­nosti nekalerih vzhodnih drfav. Ceški alpinisti in alpini_stke, ki so se takrat nahajali v Vratih ali Tamarju, se naprimer nikdar več niso vrnili d(mov. zanimivo je nekajdrugega: še tako skrbno listanje tedanjib časopisov. da onMem PV ne govorimo, in ne glede na lo, da je njegovtedanji urednik profesor Tme Oml pisal o vsem, tar mu jeprišlo pod roke, o PauJini "aferi" ni Ul'llediti niti besedice.

Kajje še teda,j Paula Wiesslnger-SlCgerbrez zadržkovpovedala novinadi:i, za katero je verjetno kot svetovalkastala znana italijanska alpinistka Silvia MelZeltin (rojena1938). Bistrih in dubovitib !ensk mo!ti ne lI'IlIf1Ijo in "tol:vidite oziroma pnvtar slišite, jaz sodim mednje". Njensoplffillec in pomejši mot Hans Sleger je illlCl v tempogkdu -zaDlOja~jainoovtipeoovolj debelo kožo".posredno je namignila. da se je veliko časa pred tem, koje postal gorski vodnik, ukvllljal z boks<Dl, menda pa mutudi delo luškega nosača v Neapelju ni škodovalo.

Drugo, tar si na kratko povzamimo iz tega pn:lvoka­tivnega interVjuja (ki ga bomo za AR v p-vi prilo&losli vceloti prevedli), so naslednje besede: f.enski. alpinistki, kini hOteJa biti samo vodenatol slepa kur3,je bilo "vodenje"vsiljeno. ker bi v naspromem močno trpel ego (jaz) inzllllllllji ugled vodnika.

Na nekem lflCSW pa bralec inle1Vjuja Iah.ko zgolj strmiin se čudi: vtasib se splata presojali~ dni z da­~njimi očmi. Nemalo lega pa se ne da razumeti alidoumeti. če se nek razlagalec ne skuša vživeti v nekdanjedni.

Seveda. poleg iskric. nizanja misli in življenjskih iz­kušenj pa človek še največ izve iz Pf"C roke. zlasti če imadanes la "pova roka" 87 let in odličen spmlin.

Največ o odnosih med !enskami in IllOWrni ter ogorah se je naučila od svojega mof:a. Hansa Stegoja (op.glej AR 20), ki je imel neverjetno veliko življenjskihiUušenj - delaJje v neapeljski luki fiSW nasocialnern dnu.

__________~_pionirjialpinizmabil je pomorIčak..ki je obplul Afriko. jahal je na kameJahv dru!bi beduillOY in preživel dlje č$a med Tuaregi,prepd.ačil ves ila1ijanski Skm:nj od juga do severa iln.SV(Ije pusrolovsto življaljeje sklaril kol pski vodnik. inbolelir in dočalraJ 84 let (umrl 1990),

Najzgodnejk smeri spodnje kosre stopnje brez klinovza napredovanje so njegove, prve !enske ponovitve ~­težjih avstrijskih in TlemAkilI smeri pa je opnIviI z m1aioBeJunfanko Paulo Wiesinger. Civetta, Marmolada. !'tI·mo. pala di sao Martino, Cw.t di All.lssimo. pil. Ciavazzesim. 38 prvih f.enskih ponovitev, 13 prvih ponovilev splohin 5 prvenstvenih. od katc:rib sta dve zgodovinski.

Zdaj pa k malo pokukajmo v njen življenjepis. Zima1926. Nekje v osrčju Dolomitov na nekem srnlJČ3l$kelJl

tečaju. ki jih je bilo tedaj kar precej. Med skupino mladihljudi, fantov in deklet iz Belluna je tudi dekle po imenuI"aula Wicsiogcr. Njibov 1,JČi((:lj smučanja je eden Ililj­mlaj~ih gorskih vodnikov na svetu, Gina Solda. (op. umrl1992), Nepoubni tedenjc hitro minil, zima pa tudi. Sol­dAjo vpliv s podaljškom in nasvet, kako vzdr1eva1i kon­dicijo čez polc~c. sta po!I1a8ala. da je dekle s prihodompole~a zamenjalo dilce z nahrtXnikom in se podalo napo(ep po Dokmitib. Kam drugam seveda. kot v Rosen­garten (Catinatdo) pod Vajoletske stolpe. pri koči, ki st~iv llep05ledni bližini mamenitih SIOJpov in otda1~ odjeurca je sn:čalomanjšo družbo pJez.alcev. med njimi paji je še tIlVbolj padel v oči mlad, plavolas mož. Id je bil nakitari PnlVi virtuoz. Širokopkči mol, po imenu HansSteger. se ji je predstavil kot mizar iz MUnchna in jo brezokoliknja povabil na skupno plczarijo v raz Delago vprvem stolpu Vajolctov (nekoč vseskozi + rv, brez kli­nov). Dekle je brez pomislekov in z velikim veselj(:msrn.ielo to povabilo. samonekaj ur JXlmejese je izkazalo,daje dekle nanvni Went za ple2anje, sajje hiueje plczalo.kOl je utegnil vodnik povzemati vrv.

Prvemu povabilu je sledilo drugo in 10 kar na razgled­nici - Sleger jo je povabil na enoredensko plezanje vSextenske Dolomite. Ko je Paula to povabilo omenilasvojim staršem, so nastopile manjk težave. daslravno jeedinka dobro vedela, kako se da stark ocinkovito pre­pričati. No. pmI/lO(Ino Sta sl:ria /lo(ela vseeno videli tegagorskega vodnika. Menda se je ta rt$ drugi dan prikazal _na sebije imel oblekopo UIl1lljem ang~kem kroju.!irol«lkravalO, palico in klobuk. Prijau:n. a nenavadno dolgpogovor. kije bil bolj podoben podmbnem sprakvaoju oIIOOaijnjih namenih, je Hans Sleger oprnvil z odliko. ln­teligelllni pocepuh in pustolovec je poleg drugega. ko jebrez velikih miselnih naporov pn:skakaI iz teme na temo,znal lllZložiti ludi sestavo sahars.kega prahu ali "velik"pomen alpinizma za Italijane.

Vendar to Slegerjevo h1aall ugbJeno in diplomatskogov(lljenje z vsemi jamslvi za 19-1emo dekle, ki so kajpadaUi 1I1lven, njo nisokaj prida prevzela.lterje v svojih mislihže plezala

Ko sta se čez en leden vmila domov. sta imela v žepuenajst lepih. a izredno Ielkih dolomilSkih vzpooov. Takose je laOeIo.

Naslednji teden sta opravila pvo žensko ponovitevPreussove poči v Mali Cini. Dan POI('m sta opravila šcprvo"~" ponovirev iste poči.Ykaterije vc::s čas vodilaPaula. Nekaj pomanjkljivosti pri kaminslr.i tellniki, ki terjaplezanje na moč, je Paula nodomesIilas smučarskimigibi,ki so se izkazali 1r.OI zelo uporabni.

t~ je biim milll;:val. za sabo sla kmalu imela prek 80dolomiiSkih ~. 10. sepu:rnblll. 1928 sla se Paula inHans podala pod severni steber Einserlwfelsa. v svojoprvo skupno prvenstveno smet(llOOm. VI). Skoraj celotnasmerje pn:močrma, izpostavljena in POIekapo k.aminih inpočeh.Nekje v prvi trtjini smeri jo je zadel kamen v glavoin je začela močno krvaveli, pa tudi slabo se je počtlli1a.

Na stoji!čuje Steger predlagal umik, poleg tega rajo jeskubi powlažiti z besrrlami, ki se uporabljajo ob lakihprilo!n05tih pri nelnejkm spo.Iu. Energično ga je pre­sekala (nekaj takega kOl zaveži, zapri ... Haltdei KIappn)iD zahtevala. naj se poda naprej. Ponočijuje ~elonewjes snegOllI. vendar sta drugi dan dosegla vrb stebra. Svojoprvo prvenstveno smer sta krstila za sme:r mladosti.

Leto dni pozneje. kla 1929. sta že sodila med vodilnedolomiisu naveze. v plczalslr.ib krogih pa so ju zeločislali. Kmalu sta se jima pridružila k belgijski kraljAlbert I.. nekoliko pomeje po k njegov sin Leopold. obasla bita vrhunska alpinista, ki sta si utpisala Intštevilneskrajno teU:e ponovitve razvpilib dolomitskih smeri. Sa­mo dobri poznavalci zgodovine alpinizma na primeT vedo.kaj so nekoč pomenile smeri Ficchll-Weinbttger (op.edina smer, v kateri je v ccli svoji pleulski karieri Web--en­bacb kar dvakrat odletel), SehOllc-Dicm ali WiesSllCf­Rossi - najbolj~ smeri :la tedanje čase, v katere so sepodajali Ic "izbranci gorskih bogov" (po Boolu) oziromanajboljši med najboljšimi. In te bi lahko nal.teli na pISteobeh rok. Skoraj nič klinov in pmsto p1eull1je v dolgihsmen:.b tedanje šeste stOpnje bi temu počeIju rekli danes.

potem sije m1!lda gospodična omislila motor. KopiceaneIr.dOI iz lisIib časov. zlasti taJr.ih, ki so povezane z njoin belgijskim kraljem A1bet1on. I., ki je vsakokrat sedelpoleg nje v priIr.Iop1iku in mimo prenaša1 "letenje". stara87-lcma dama še danes lil;: more pol.1biti. Njenim VIlI­tolomnim vOŽltjam po od de'.ev.ia nujedenih dolomitskihmakadamskih cestah ni bil kos niti Hans, ki je za namečekk.alr.kn manjši odsek cesle prevozil z zaprtimi očmi, da bijopresuašil. 'TaJr.nu sem tudijazzaprlaoči in mu pokazalajezik". SkratIr.a, bilo je :labavno. čcprlIv ni priporočJjivoposnemati.

"Hansje imel grdo navado. da meje rad, četudi v šali,predstavljal zasvojozaročellko.Takral sem se razjezila inmu pm1 vsemi dalajasno vedeti, da sva predvsem sienskatelonoca". Pravzaprav so bili vsi skupaj imldnodejavna inZ38nana družbiea pJczak:ev. Ko je Hans s prijateljem V

Civelti ponavljal SolIedajevo smer. je Paula z nekimprijateljem ponavljala neko drugo smer (op. glej spodaj)v Marmoladi.

potem sta prišli na vt'SlO dve veliki btiti v severnisreni Pelma in severozahodni stem CivelIe (op. prvi ženskivzpon po Solledeljevi smeri). teprnv je 1IO zaprve f.enskeponovitve brez možnosti posnemanja - drugo ženslo po­novikv so le njene prve ponovitve dobile kle čez bidesellel. ko je bilo mnogo več alpinistk - sta spet "neusmiljeno"tekmovala: "Tako si je silno želel (op. v CiVeIti). da bividei, kako "čaroVl1ice" letijo (op. morda bi se dalo pre­vesti bolj dvoumno, kako mlada dekleta "padajo") - Paula.usmili se me, saj ti ne gre od rok in skoči dol - meni vnaročje ..." - Dvogovori brez primere. dasiravno bi vsakpadcc pomenill.llllCSljiYo smrt.

pod Pelmom, Sleger je tair.rat dobil tudi krepko Iekcijoiz bitre boje: "samo" za bi un: in pol ga je prehiu:1a. čepravsla iSločasno!tartaLa(Alcgtle, Passo Ba/do im.). Avgusta,istega lela so njuno mnšIvo Sigi Lecbner, Mase Dan in

AR4711994 5

pionirji alp~in,,"i,,"z~m~a~ _onadvaprepJClJl10 še eno lepo prvenSlYaJO smer v ROI5elI­ganenspitze (op. 600 ro. takraI VI, brez klinov; leta 1967SO jo ponovili Matija Maldič, VMja Dobcrlet, Janez Gra­dišar in avta' pričujocib vrstic: v njej je bilo približno 7klinov, lakratna ocena v~ plezanju -VI, V+). priprvem poskusu jih je nad kljllČllim mestom. pttvisom.U\ielo silovito netUje - med spu~jem skozi slapovevode sose močno podhladiti. In takrat seje iz goste megle,tako rekoč iz neizmemill količin nebclke vode, prikazaldobri duh, Tita Pial:. Njo. dOdObnI. izčrpllno. je ddaI zaroko. jo podpiral, bodril, zbijal bIC: in jo na šaljiv način

osvajal. Potemje v koči in na toplem prillo mcd Slegeljemln plazom do manjše lIIIperosti, kajti lUdi Paula do Tita niostala ravnodušna. A !udi 10 jo je minilo. Skupaj sta pač

"lJtila" dva izredno bisua in dubovita človeka, ki Sla sima1a br.lli skrite misli.

Ker jimajc Luigi Mk:heluui "pobrnJ" steber v Mar­moladi (op. prva italijan$b VI+), staše isto jesen opravila"samo" prvo ponovitev. Bcsedica samo v narekovajih jelIlIIllret bil Paulin slab!alni način gOVOljenja ali pisanja nasvoj račun; "Samo cepca. kol sva bila midva s Hansom•.. •

Pou:mje kar naenkrat mlado gospodičoopaulo zami­kala. da bi malo poklepctala z gospo MiCheluzzi. gospoSol\edeljevo ." zanimalojo je. kako izgkda zakonski stanz ljudmi, ki sedem dni v lednu prebijo v Stellall, seveda če

kaUen dan oblaki vodoooIlci ne "uprizocijo" vesoljnegapotopa. Hans Steger je nato dobil 10 minul za razmislek.medlellI pa je šlaona natrgat cvetlic zalopek. TIta Plaz paje šel za poročno pričo. Postala je gospa Paula S~ger­

Wiesinger in se tako ludi povsod SUiktnOpodpisovala. karpri Italijankah k danes prWslavlja p-avo redkOSI.

Leta 1930 Sla se v Scxlenstih Dolunitih, lOČnejeHo­lien ZwOIffet1«lfel (Croda del Toni, Cima Dodici; v njeniseverni steni je lera 1899 splelJllla prva ~godovinskasmerIV težaV1lOl\llle slOp1lje), srečala ~ bnllollla Schmid. Ple­l.lIlIje na urojima je dalo na vmu "samo" pol wl: prttb;lsti.Toni in Fran~ Sclunid Sla "pcnz" prenesla športno, njena

Leica pa je ovekovečilanekaj prijateljskih posnetkov. nakaICU je zelo ponosna.

Ob vsem lf:m je Paula veliko smučala in seveda lek­movaJa Leta 1933 si je v SI. AoIOOU nedaleč ArlberpprismllČa1azlatega Kandallluja. v Chamonixu na velikemmednarodfIem IC:kn1O'Yanju pa dvakrat 7.apovrstjo dve 'lolaliodličji. Obv1ada1a je vse od te1elnatb do prakrisganije("ICS/lC", vzporedne ib1.). V vitrini hrani vsega skupaj 43zla1i.b odličij.

Leta 1934 se je udcJežila smOCarskega tebnovanjagorskih vodnikov 11aIije. Nemčije, Švice in Francije naledeniku pod Bre:i1bomooL Med slOtimi mo!.kimi je za­sedla "samo" dvanajsto mesto.

Nekega dne se je na vratih njWlega doma prikaz.algorski vodnik (samo en dan pred Soldlljem je naredil izpitzaGV), ftlmski refuttLuis TrerIker. PooIagala sla mu karvtreh filmih, Paula pajenckajkJal vizredno leillb smerehnadomestila Leni RicfclIStahl. ki je bila prav lako dotnplezalka (glej AR 37).

poum sta se ~Ia oskrbnika - vsak v svoji koči CAl. Koje vsak od njiju zbral polovico denwja. sla si k~labolel.POSaIa Sla bolelil:ja in uči1a smučati.Hans pa je lU in tamk vodil, da ne bi zatjavel. In tato je polagoma minilOnjuno plodno Iportno in č1ovdko!ivljenje. "Priznam, dospominov in nekdanjib dni nisem nedov7.etna, kajti nostal­gijaje edini način življenja, ki mik~."

"Staro damo tudi danes najbolj l.lIlIima ena sama tema- plezanje. Takrat se do krnja razživi, besede: kar vrcjo iznje. njene zelene oči pa spet dobijo tisti sijaj mlade lIII.vi­banke ..."

Opomba: Enega od zJIl;1njih pogOvtIOV s Paulo Wies­inger je delala novinarta Aneue KOChef. V njem je vrlaoovtnarb POmeWa imena ~en, smeri ib1. Tako človekneve. ali gre za MarmaroI.e, Marmola(lo ipd. Knjigo Mas·sima MilJe (Sto let ilalijanskcga a1pinl7ma), v taleri bi seto dalo preveriti. paje nekdo sunil iz knjif:nke PZS.

!tR 47/1994 15

interv'u

ODPRAVE JE TREBA DOŽIVLJATI V CELOTI

Na IVttbUItvu AR SIIIO si te Vtl:trUl samobitiČMOCIIolI. dii pri prtdstav/jD1ljw pollJt/flbftiJI SOdQb./lih alpi1lUl0\' prtpogoSlO ouajaIM .wp/ollkalli"v Olftd1ljt". slovtlUktlfl~ iii. ltpfav je

M.Ja ddt/ica ,domM IMjIrlta. ta, tdko wirklrlO ,"tda/pWJZt iii plWlkt iz 1crrJjnI, ki /liso UIkO blilll Ljllbljalli..~damo u. diJ it ladi I\Q dfllllll skwelUb'Jl obtttoljihdolJ; "rluuutioII iii uurimiviJI alpiltiJItN ut piaJJJav. ti sopo lVOjt trojiN podobo weI" olp/IIivfID "bliblji prt/tJ:·/osti. ObsIaja po tlIdi etlo V1JUJ ljllbiJt/jeY \'tnikal, tj vlajiz Sl4jmugo. PriIfIonttl4 zasuvjo iii dfMIill r,gii dtI­frjo SllltnUct «1OIlIi lIQji dtjavNJJti Med a/pUIisti, tj &JAotaj tri rkMllttjd I PriMorwlO priJpe>Jajo ol: .gltd.M.kgG alpiNvna. "UI0tO, VUlIdi osmlltfr lfIUIO PatrPDdfOrrtik.. Z BiIUt.OIfI MUJtt7rl $\'II lIJ Dbi.diJJlII\Q llje­gOVtlII Dul 'INovi Gond.b po tradidjiJt Ptltr NJjprtjprtdstm'il SW)jo alpU!istitM pot.

Pdu PNprllil:: Z bratOIn JW ~l(J pfn«i /ettJ1976. Bi/Q nu (!aNJ prw,~~ wJtmjtgo itD-ja.Prvi OdJd v Novi Gorid Jt bil si«r 1lJJaIIO\'~ te powojlli. Vodil IG it profuor hUII &lhr, to po u it po.IlUft6l, seit lbtpiIIiJ alpillUlov. opjt zJxtJI OI:DIi~porazgllbila. IW7ttjt it /JJpitliwtI /lQ lI4ltln obJtrDtjll obpodpori .k IIt!oZtritl SbdDJ lPI)tI'MdiIi T(lIIIt SaZOIIOV ­TOI'IIl: O,,.uwau MI tJlpMisrihJo Imo, iz mure SIItf)

Wli atpilWti. ti..,P«JPOUrJViU~ AD Marim izlJllbIjaM /lSUtIIO\liJj ItaNOWI Gorial. Zb~ na 14DJ9n NlItdila i:piJ.1:JJrit I&SptIo IIIdi TIJIIIari Likar. UItDda SWIO M r.alttbt biJj vodstb mje olpUlisti. u1s /979mr z/mJIOIfllUUntiID tlIdi~ lIJ illJtnd:loqt O/PiIliVISa.SaI &M GRS POSJaje Y Bovao. Clttiww po se~td t jadTaUlilfl PadOJ.rtVOIIl • le it priJofJwu klUn IIrribt1l', powtI<jul ti.", pol~,UBd po SI. UJdiU~ ltu.ubwjdJrr twJi I~ "'WIl 8O,skoloW, gojilfl paludi IlnMtdllje. k:kuti 'd 1\d-aJI.

Op,aril ItrPI te ln 700 aJpiJIJsti61ih \!tPO'IIW. lObttJltvilh Ile Will, h:lMO iih je l/ldi soo. 1_ takih JJOprvt1l.StVtIIiJt SIU/l, bil Ulil tudi I\d J2 aJpiJIJltibtiJI od­p,avah. Moja Pf'\IQ 04'rd\'d je bild lId Wlse. ltarrn je bild10 k tvt'tJtdjllBoslo'votlsk.aodpr(N(l, WMjt po S~trl sock­/QVaJ Jt lId naj'oUilntjlih odprd\'dh, od webflih, ti StrrIjih orBOJtizjtU1-. pa do IIItd1!orod1Wl. lejer selil plezall IIQ1ijdIIi iii Esl;j/lli. PltVllUIII Iwdi s FrOJll:X)ti, Jt d/Jllitd StrPI bil lO FrWldji. Tja Utrl Jel SdIII prali W1O. dtJ bipllllJl s prijat~lji it FrdllClje iii halije. Nium \lWlI'I /IQ

MIga sap/lzaICd. Llltl um sicer l brdfOlfl. po flj~golli

fltsrtli pa It je SIWU bist'lellO spremellila. Iskal UlilwpIIUl/C4 ti gd slett fll bilo tttkb dobili. ul določt1lt

cilje pd selil Imel probleme pri Izbiri par11ltrjtv lIJ fWvt'W.MedMJimjpleUl/ciSIm Mj\ltlpIttals Filipom Btflce/Qmiii s P(lIIlt/Qm KotJ~tolll, s kaltr/m sem bi/ludi /IQ več

odprO\lOh.Mtd IUjci pa um dobil dobre pr/jlJltljt lId odpr(N(Jh

/Id Gr~fll(lN/Ui. ZlIjimj Itmp/na/Iudi lOfr(JJIC()Jkifi A.lpah.lO Ver,*",u iii /)o/()frlilih.

Pog(fW)r S Plt1Of1l Podaof'll.ikmtl it prip'(lIIj[ MitoStebe.·

AR: Odpnva NI Akonbgvo je bIP dolIJej NljboljodmevNI odprava prlmorsldh alplnlstov.Podgornik: Oc;IJnvaje bila zanimiva z~ 5lJ1111i. Gledeprimorskega a1pini7sna je bila veljetno najbolj udarna.f\llem se nikoli vet niSmO tako zbrali skllPQj. Bilo jt kdosti odprav, ludi v Pero, vendar kOl skupina nismo nikoli~ tako naslOpaii kol 5100 na A1tookagvi. Verjetno je biltakral pravi občutek, mamen!, ali kaJ.Z bralom sva ~ri leta živela za liSlO odpravo. k predense je začda organizacija. Mislila sva ili tudi kar" sama.Takrat so bili pač drugačni časi. MiSlim, da je takralpriml:nki alpinizem prile! tako daleč, da smo bili spo­sobni ili RlI odpnvo.

•

intervj,-=u=--- _Generacija pred nami 50 bili sicer dobri alpinisti. Pre­plezali liU ita mu: ča:;e tclkc ii11Ieri. lilipri~ v Jcrd»ct alipa v Krnu. Vendar niso !Ii naprej. Svcjib~Vniso nilizapisovali. Ko smo 1bitaIi gradivo ul vodnike. smo imel5 !ml dosti težav. Problc:mje bilo dobiti podatke, kdaj jebilo kaj prtplezano. saj so imeli ponudbe ul sodelovanje:na odpravah, lIll primerod Akademika. Alojz Fon· Huljnje bli lakraI sposoben vsaj toliko. kOl vsi drugi ndi naj­boljJi alpinisti. To brez dvoma vem. sai 5eUl Z njim pn:­pk:za1 zclo leŽke stvari. te bi ki naodp-avo. bi bil gotovov vodilni navezi. Vendar ni šel, er z njim ni mogelprijatelj. To niso bili ljudje, ki bi rekli: Dal brol vse odsebe. samo da bi kI v Himalajo. Bili so ptq:>iosti ljudje.Na.ša generacija· midva z bratom, pa Rejc in Galllar,nekoliko kasneje ~ Svetičič, pa smo kleli vet in skupajsmoop-avilisvojoprvoodpravo. V Amerikonasješlokar16. Ra7.deli1i smo se na skupine, takodaje bila odprava kzanimivej1a in uspeSnej~ stir;c smo preplezali prven­stveno smer, ki sva si jo zamislila z bratom. MLajli soponovili Fnml.:osko smer, kar je billudi lep uspeh. tisti zIWIIlj iz.t~Djami pa so pri!li na vrh po PQIjsti smeri. Navrb je priplcz.ala (udi Tamara Likar, ki je bila tako prvaSlovenka na najvi!ji gori obeb Amerik.

AR: Lahko predslavQ ie 5voje dnJgcodprave?Podgornik: ~l sem or. jufno stellO lA:ltseja Z bratomsva bila lakraI k precej mlada Na dan odbodasva pramo­vala 23. rojstni dan. V ekipi so bili~ starejši, iz·kušenejši alpinisti. nekaj jih je bilo srednjih let. v moštvupa WIO bili tudi mlajši. ki naj bi tako pridobili izkušnje.Sledila je Akoncagua. ki sem jo že omeuil, nato pa se jezgodila bnIlova nesreča. Mislil sem. da bo z menoj karkooe<:. Da ne bom vd plezal. BiJa sva dvojčka. MogOCesem se prav zaradi tega. ker sva za alpinizem tako in­ten1Jvno živela, delala, odločil in s 10 dejavnostjo na­daljeval. MogOCe ludi zaradi tega. SMJ' sem nadaljeval.kot sva jo skupaJ začela

Kasneje sem se udeležil poizvedovalne odrave za JalungKang. nato pa še I. mednarodne odprave na Grenlandijo.Tam smo splezaJi čez 20 novih smeri na JO vrtIov, nakalerih PrM nami še ni bilo nikogar. Opravili smo karnekaj zelo tet.avnib vzponov v ledu in stali, vse do te·žaVllOSlJle stopnje VII+. V letu 1984 je bil 10 kar doberuspeh. Naslednjo leto, leta 1985, sem šel na Jalung Kang.Takrat sem bil zadnjična Himalaji. Dosegel sem nekaj kOl8.000 metrov višine. Bil sem tista naveza, ki bi šla na vrhza Befgankm in tesnom. Koje pNlodo nesn:t.e, pa smopomagali tesnu pri stSiOptl in iskali Bc:rganta. Saj jeznano.1::aIr.o je bilo po lem.Sledilaje moja zmebna odprnva v kanadsko Skalno go­rovje. za! smo imeli smolo z vremeoom. tako da smo semorali vrnili v Josanite. kjcrsmopleza1i v El Capitenu inBalf Domu. Moj soplezalec na tej odpravi je bil PavleKozjek.potem je .,mia Slovenska odprn.va v vzhodno steno Cern>Toreja. nato pa še 2. mednarodna odprava na Grenlandijo.Nanjo smo šli pravzaprav le trije. jaz in dva ItalijanaPlezali smo veni najdaljših, mogOCe ce!o na,jda!jw stenov (ino;nlandiji - severno steno Ingolfsfjelda. ki je visoka1.400 metrov. po tej odpravi sem imel smolo. Zlomil semsi nogo. zaradi 1'.esw sem moral odprnVllrS(VO prekinili:tanekaj lel Ko so mi po enem letu iz noge pobrali vijake,sem si jo lI8II1feČše enkrat zlomil,

AR4711994 8

V tistem ~u sem zače1 pripravljali odpravo v JutnoAmeriko. Na pot san mislil s HoIjem. v lIlIČrUl pa svaimela najprej plezanje v Patagoniji, pozimi pa bi nada­ljevala s plezanjem novih smeri po vrbovih vse do Akon­kaave. Ž8J so načrti šli po vodi zaradi moje noge. Kar zzlomljeno nogo pa sem ki na odpravo na Kilimanl;1žaro.To je bila zame super odprava, pravuprav ne odprava,ampak super doživetje, Bilo je povsem novo spoznanje.Na poti sem bil sam in fe to je povsem nekaj drugega, kotče te iIJlItmlja 20 ljudi. svoje pa je doda1a k laInIr.a,j!njanarava pa tudi ljudje. ki semjih spomaval.Sledilaje odprava v čilsko Patagooijo. ZRavkeharjem svasi za cilj izbrala Sle1lO Fortaletze. ki si jo je Ravkeharugledal. ko so plezali v stolpib Paine. Sm~ je IlM\CJ1lvalpotegnili kar po sredini stene. Zdelo se mi je, kot da senamerava zagnati v zid ~z razčJemb. zato~ mu sve­tova! smer, ki se mi je po fotografiji zdela najbolj logimaNazadnje smo smer ICS spelja!i tam, saj so bile tam logične:

razčlernbe.Z Ravkellaljem sva prepleula veil kol: tretjinosmeri, potem pa sva morala zantdi težav z mo;im hrbtomobrnili. V steni sva pustila~ vredno za okoli 4.000ameriških do1aljcv (Vl"Vi, klini. vponke. metulj;) vrvi panapete do lal. Doaovorili smo se z LUIr.iČem in Praprot­nikom. da sta šla smer dokončal.

AR: All sta se ..ldva ieDJ1oiIU. YTDItI .. smer?

Podgornik: Jaz sem bil v bolnišnici, RavkdJar pa se jevrnil danov. Lukiču in Ptaprolniku sem poolllgal, kolikol"sem mogel. Slo mi je 7.a to, da podvig ne bi propadel.škoda bi bilo. ker sva že toliko naredila. Do VriIa bi rabilale 5 dni lepega vremena. Spodaj sva v slabemu vremrnuplezala 4 dni. Imela sva pm:ej ležavno plezarijo. priprosu:m plezanju do -VIII, drugače pa VIII, A2. AJ. Karkrepko sva se ttudila, da sva spravila vso tisto op-emo ljago.- v steno. 0g1OOlOO energije sem porabil za listi delsmeri, zato me malo boli. kako je bila vsa stvar kasnejepredstavljena. Ne bi bil rad krivičen do Lukičain Praprot­nika. Vesel sem, da sta stvar končala in vem, da sta za 10morala dati lftCt.i od sebe, vendar mislim, da so maloP01.abi1i, da sta lahko pri!la tako visoko po vrveh. ki svajih nape1jala midva in daju je zgoraj čakala vsa oprema.Mislim, da bi bilo prav, da bi se bolj natančno sJijalo,koJikoje kdo delal. Ce ne bi dobil toliko klinov in mctuljeviz IlaIije, bi bilo vprnšIjivo. tako bi tisto stvar preplculi.

AR: Ob6QjDO je spodnJI" tako tdavnlh $tm objet­th'no_JU.PodpmIk.: TISti del scene je ml oevaraa. Ka' 00br0 jeIctdo dol. Nevama pa je cela sla\&, pa lUlb sama smer jelCtb. PnPJlllOlkl pajc.dalva iztnIawnajbolj Iocičen

polet smeri. Dcsoo od iz:bnmc smeri je preoej bolj JR­VISaO in UIdi prect) bolj je~ dol. TISIe smeri ni bilooqoče~ po a1psbJ. Viaka $ICfll se pač lIC daPmnIPIi lI.I tak način..

AR: Kako je bilo I tvojo jUkodbo'!PodlO' nik: 14 dai sem bil v boInki.lqlcdalo je. kot dabo j)OCl<bua opc:ncija. Ko sem prikl dcJrnoot. sem si Jekel,da lIC pcm naopaa::ijo. K sn:ti 10 IlU lahko li ti.....anskomrem telili lUbel. spec sem se Iabko vrnil k pleWljll.

AR: ln Ipd si bli prtpr"'~nla odpnve'!Podp-nlk: Ko sem se pozdJavil, sem konfno spr.lvilskupaj tiMo odpravo v Jllmo Ameriko. ki sem jo pri­pravlJal S I{lIljem. f.aI pa se je Huljo dva meseca~OdPraYO ponesrečil. Bil je Strtiten zbiJalec O5U\IItov so!.kerl'OfU in ob IICki priložnosti mu je po nesreči raznesloneebplodirano granato. Priprave na odpram so bile tetako dalct. da sem nadaljeval. Imel sem nekaj tclav priIskanju soplezaJccv, končno pa sem se ooaovoril S PavJe·lom Kozjetom. da se dobiva v Mendoli. v At~Mesecdni polem panaj bi se nama pridružil k Jof.ein skupaj bi se p;l(Iali v Pata&OOijo.

S PavJeum !iva sc v Mc:odozi res dobila in ztn1a iva vsepoutboo zaodpravo. J'lfUIvsent hrano in opremo. Akonta­,va paje POWni povsem nekaj drugega kOl pokU. Trans­port ni molen. 7alO sem sc pri tarnb,jlnjih Slovencihnaredil sani. da sva lahko vlekla 0Jnfll0. Sredi pOslOpa jePavle zbolel. Iato da sva lllOOlIa z vso opemo. bilo jo jeza takih sto kilogramov. obračati. Nekaj tovora sva mo­rala pustiti kar lam. nekaj sva privlekla na7.aj. Pavle jeoblet.al v bolnimici v Memlozi in la del podjetja je bilprlldčasno sklenjen. sam sem se podal v l'alaaonijo. vmespa sem se za teden dni ustavil ke pri Slovencih v 8ari\očah,

pri Vc;ku ArbI- p-vem Slovtncu, ti je biJ na Ollell\lisočalr;lI

(z _,mtlllSkoodpramna Dau!q;irijll). Kosem nlIdaIjevalproci Pala&oniji. sem izvede! za VOJno v Sloveniji. Bil semv prroc;i5nJI dilemi, uj naj naralim. K.; sedopJa 6oma1Jotela serbca. ti sem ga.. kot Iva se dotovorila. PJičl*.oval. ni bilo. z1lo sem se lIlOfllI odkXiu, aJi naj vse skllpaJjpustim. all pa yem sam napreJ. 0dIeti1 sem se za

intervjunadaljevanje, čepnv nisem imel žive duk, ki bi mi lahkopomapIa. Bil sem brU radijske zveze, pqttieno brUvsep. sam sem ZlIOISiI opemo v bazni labor. Načrta, kismo AJ imeli s cerm TOIejem. kjer sem prepkzall.200meuov visoko 1/1 preoej zMIIcvno5lDel"fID+),čqnv sempreu:tno plezal v 1edIl, ki je doscld "*Iceinosr do 83' .7.-neje 110 bilaena najbolj diVjih~D.Predvsem.~ :§CIII bil povsem sam, pa wdi zandi samih dOCOOkOVŽC5aJll prislopje billle'Oaen.lezablevnejl.ije bil seslOp.sai se je vrane p.wsem pokvarilo. Na tej odpnvi semdos)ej n;ivd: !Vq•. K.- Debjb31 sem bil y kdmiiklhfVJ"'kab. Bila Je ml pnIva bilta ZlI pldiv«je.Nasblnje leto sem specor~ odpavo v Pala&<JntJO.TakJ:II sem Jel l Jot.elOm" za ci~ sva si lZbnbpovsem Icdno _ V Cem> Torqu. smer Je valno čaka.

mislim pa. dajenajbolj lOIim1lcdna sma-. ki jojenqočeulm le preplezati. smer POJeka levo od smeri Je!lič-Karo.led pa se vlcll:c vse do sedla ...,anja. GR: ZlI priblilDo 1.200metrov visoko smer, v kateri se izmenjavajo \e(lni 51aJm'il zbitim snegom in seraki, ki so Je najbolj nevami.Tudi tokrat ni bilosretez VTOl'lCl1OlTI. po 14dneh sneženJAso bile razmere obupne. PndrIa se je kar cela 5telIa. Dobro.da nisva videla. keTje bila megla. Pluje potegnil čez VSIJsteno _ pet kilometroV v !irino. Ko sva Ua k steni. sva semttala prebijati čez OSWlke plazu. Nato sva pod stenobivatirala. naslednji dan pe vstoPila v smer. 'h v drugemrazrclaju sva spet doživela lak plaz. Imela sva nepopisnoSle6J.. da sva vsc to preživela. Bila sva namrečpod pev\S.nim ledom. taIW da naju ni odneslo. Umaknila sva se. 5&Jje bilo vse dl;upaj prenevarno. KQI semslišalSla lani v u5lismcri pno;ktNb neki MIlet in Američan.vendar sla !udionadva pri!1a le do POIOViOe smeri. No, 110 je bila d06Iej~a odprava. Lan! DI5Cm bil n.tp.

AR: VtvoJl upnkll6M karifti .. le, kot Il.ah,clk.Illnoponavljal YZfJO"lln JlMkI- mI:SlImptelh_ D:III:cg1Ibobnca, .. poPtodbe DOP. POWm i1rtMenke, vmcbr !IIvedDO lpet PriIel -.J ln phul.Podgoc'n1k: Ce flovd: nima YOlje. bi w1ko tt po prvlodpr.Jvi R:kd lidijo. BlIe 10 le drUJe izBube mcd prijaE~...znanci .•. 111 p-uner 8l:rpnl. Nejc: in lhp. ludi ranlje iztujioe.ll.ali;"i 111 pm.er. Manikopsem dotw POmaI., zdrugimi sc:m se pocovajat. Vsaka lab iz&uba le pri.z .......

Življcoje je pit I.ako. in moramo AJ takep !udi sprejeti.Sevedllje iq:llbe brllla povsem oekaj lhgega. 24 lel: 5'115kupaj l.ivela. bila sva dYOjfta. li bndov. Vsc sva delalas.kupaj. Skupaj $va ua v iOIO, V YOjsko. IlIddo itn. Imelasva !Sle načne, želje. najbolje svarazumela lk'ug drugega..8ilojenekaklnoollfutenje, VČaSihsploh Di bilo treba dostibesed. Ko sva prepleula lICIoo smer. sva že: vedela. kambova Da nadednjo soboto. Vse je bilo spontano. Me:secein mesece sem se nato zbujalobtisti llri. približno ob §tirihzjutraj. ko je Pavle umrl. Na vsakem koraku sem gapog~.Ko sem naklltAklno &liko. takodrugoltvar. kime je Je poKbeJ spominjala 1WIj. san billaioj objokan.Ce si tako močoo navezan na ntkoga.l"lhij Ida in Ida, da10 zbledi.

AR: SI kMlRje nMel lutJl.ep !IOpkDk:a, I 1ulla'1m ""spet vzpostavil caen stik'!Podgor..lk: TakWp stika tol: z bratool seved3 nisemvtpOSlavil. lanenjal sem dosti sopIezaIa:v. PbaI san

AR 4711'»1 9

intervj~u~ _celo l llabplll an drugimi. Ni QU lefto VZpo&l.aVIl.i !olika zdrulimi, ta" :leI'Il odpil &1Yc:k. Dobj p1~ odoo5 semnavezal $ PavkPn~ in Filipom 8alCdOOl, $

blavni sem llJd:i Ili1jvef iD IUtibol~ plezal. Vabo je. daplmd ir. Ddtom. ti DlU l'1lI-.pd U blerqa 'Id, tako bo vdok» I I D'CDllku rt:aDfaI.

AR, AlIaIako pib._Jai ..-pnld,_105t neila, nwd·.rod..... kaIljamld" odpnl1-!

POdPmIk: ce IIe<bmo ... odprave. ki 50 blk PrNČaSOm k JIll051ovaPste. 50 bik dotroOJll1IZD:lc. Je paru. dl je bilo PJUdIoo lWi lan br PrtCC] ddab, čepr.lv

nc:kaeri &ni pi orpoizaciji niso nlrtldilin~. dru!ipa pea:j. Ko woo se pripnlvljali na odpove. bi IIKDI liii

pnma vsak član odprave zbrali po 10.000 din. Nekateri50 les ttnli toliko dc:nalja. drugi pa Je po 1.000 din. že polem se je vjdW, koliko je bil kdo pripnv1jtn delati inkoliko inltfeSljc imel. OdpraVi na Lol5e in Jalung Knagsta imeli dosti sporIUI'jev in izdl:lovaJcev qxtme, vcodarse je bilo treba pri organizaciji dosti potrodili.pri italijanskih odpravah je marsiqj lažje, $8.; illUlio vsein jim ni treba prosjačiti naokoli. Ko so me povabili naQrenJadijo. sem dobil tako rekoč vse • od obleke in It­hnične opreme do letalske kane. Ni mi bilo lI'tba datiničesar,mor:al sem !ilIJTIO plezali. Pnlv utlvaJ !OCIll. zalO svaz JllIIkom HIlItIlIljcm preplezaJa tri čelttine tislCIa. tar jepreplezaLa a:iooIa odpr.lva V Italiji 50 nalO najin ddel:unanjJali na Imjino. Zdelo se nanaje, kot da nama je bilaodprava POkIOOjena. se nikoli nisYl. tako malo delala. dasva labko lIl:tan ua in SVI potem samo uhvab.. Z dostiironije 5tDllabko SlIIOO poolislU napnmontoodpf2Wl. kosmo mOIaIi \ISC Zbr.ID iri prip-aviti sami in woo UlIvenprispevali Ic svq denar. Resje bilo vse dn.IPt.e.Ko _ PnkI $ Cmu T<nja iD Km se v dnI&O odpravlplna GmllmdiJO, sem jim SalDO 'JIOI'Ob1, da sma pmeLPovuIaIIIOII1I, dalDebrtalefab ID da pano I6.JWlip.NI pot. To IC btIO y!e. br~ moral pn orpniucijinlrtdili. PtllaIIsmo~pouII:JC, v SIDtri. pasmav 1.400 IIleImY visoki umi ves čas PItU1 napreJ. zame 10III billlapor. 8t1 san y1:tlcn.-tdascm 1Ihko plezal.te $e vmml NI nakodp'a~monm znoya PliUlbnU, da10 bile doblo orpnwnnc. lIIlJIOČe nc:tolito ple.ooe po-AR: AlIlIIIhko primerjal odpravi No Alu'''b!Kvo ln _

"""'?Podgornik: Na Akookagvo ne bi mogb ... nobenem I"i'mc.-u v poletnih mesecih. Prvib 1.000 metro... SOlO plezaliponoči in še Iak.rat je letelo dol, Skala je bila spodaj skorajneuporabna za plezanje. ... zgornjem delu. ... barieri pa jebila odlična. Bist...eno je bilo. da smo smer prepletali venem zamahu. Druge mo&106ti skoraj ni bilo. Mislim, dasvu bnUcrn zelodobroOCCllila lI'lOfn05ti vSteni in da smosmer b:pcljali lOČnO po načnib. SIller, ki srno jo naredilipo juhicm 5Ithu, je bila prva Uovcnska odpavarskasmer, ki smo jo i2:pc:ljlli na ČIStO alpski način.Loue IC btllhgafm. k zwti pri načinu J'I'Cll1iIOY3lljauene. MOtda je bilo lakral. ravoo liSCO PrQtOPDO ObdOtlJC,ko smo pUIajaIi z VC:J:itib ~ib ()(lpr3v NI manjkoiepnl: OdP1I~ki po alpsko .-ematujCjo vetiU $lme. se.. o.. "Su ijulOvspdj lil licIuSlCllCnapcnjaIi rlksnc vrvi.

AR 4711994 10

AR: MislIi, Ilu bol bUll mUnjJa odprav.. ki bol p6czullll poalp§ko, boko kot ste rl No Acencagul, ... Lotseju ll5PCI­rIII')W.'!Podgornik: Morda. vcadar bi Imnla bili drup)ia ctipa.

AR: Ko smo le pri Lotse.... bIU> gkdai ... Česnov......'PodgonIik: taNI POZNrII iz Him.... prq S\'2 se ymosreča1a.Tudi kosva bila Y HimalJis. svase $P'Vl bolj malo~ saj sva bila v rIZ1ičl1ib na...ezab. Na koncu,ko 5Il1O se vračali. )c bilo več prUntnnsJi :za pl:IIO\'QI'.VCDdarIObik uitral m:tnere in~00lj faIoQoo.Sieoo smo 5icu prtpIezlH.1.aradi iz&ube&oaodprzvc pasmo bili poboti.Kar se liOC Lotseja, ne llll)l'CDl reti. ali je bil P ali ne.Mislim. če je poi&m da bile pcwcdal. da ni bil na 'iItlu.GIc:de drugih njqovib odpra... in~v mislim, da.icpred svetovno ja'o'l106ljo prcplczal lOI.iko. da mu lahko...erjamemo. Kar.ic bilo pred Lotsejem· Džanu. KZ itn.•mu ne more nihče odvuti. Bilo je opravljeno. za Lcueobstajajo dolOČCfli dokazi (pogovor z EJizabclb Hawley vKatmanduju. poročilo dveh~ alpinistov). Mi­slim. da tudi 10 nekaj pewneni in lIC vem. zakaj mu ne bi...etjeJi. TIsto. kar ,Ic bilo na m. pa meoim. da 10 bilcumazane igre. To je moje mnenje. O tem. kaj je bilo naI..ol$.cju. ne morem reči niče$ar. samo T0010~ kajje bilona gori.

AR: Kako ti ttIedaI- lal v alplnbmu?Podgornik: žal san dotiv~a1 lIIdi stv.-i, to 50 ljudjelapIi. To meje zdo prizadelo Ni mi bilo V5CCIlO. Spom.nim. se. ko smo pleza1i VrlM;XlnO w:noCerroTOfCja. sea podnJ&ismcripk:nilldva rD" 'PI pod VTtiOm, pri Macsm­jevem tomprcPju. su. obrnila id bivabnla. PnbtiJnoum je iz $lClIC PrdIa QIdi nala _ id tudi mi smobivakirah. 'quttaj smo Jii na vrb in FisZraV'OC _ je filmaLpcl'em pa je p:we:1a1. da ima Je~ od fr;D;os,kcpaIPUilSUI iD da bo z nJim (~Ifa! NI VTbU. TakrM au 11.1bUO nIČ SlDIlIJivcp. 0Cl J m mc paJC PrijaIClJ IZ IIa1iJCPOVedaL da)C vidci PORlClk.C bl(n5Up aIPim$la. p­step ~ika.ki se.ic na predavanjili po Fi......iji in llihjlhvalil da smo bdi st"1'*) na vrbu. FraM::OZ je rabil IcPORlClk.C z vrba. Zanj PrePieUrIa s:rnc:r- Di bila pomc:mbna.va!c:n.ic biJ vrb in od lam .ic imellIak di....ilive.Ali pa net <ku! pnmer. Ko sem PIelaI v Grenladruj, zItalij3IlOl'l\il severno SIMO l.ogol!sfjelda. smo S&eIIO pre­plezali do grebena. llebkopler za vmilt;v v dvilizaci]osmo imeli nanX\cn le čel 12 ur. smer v 1.400 rntlJ'OVvisoki steni je bila sicer prcplczlwia. lOda na vmu nismobili. Ko srno prišli dol. sta i1a1ijana dejala. da smo prišli na...m. Odkrito sem povedal. dl jaz nisem bil na ...mu. Sicerpa sem bil bolj pridtu1.cni član odprave. čeprav sem vcsčas plezal naprej.Ali pa dogodek po odpravi na Cerro Tore. Ko smo tamplezali. srno bili zaracli slabega vremena 14 dni v snemiluknji pod steno. Vedeli smo. da je bila pod goro nekaitalijanska odprava. Ko smo prišli domov. mi.ic v rob:prišlo poročilo te italijanske odprave. Trdili 50, da 50 bili12.~lIaIja na mu Ceno Torcja. Meni seje kar utrgakI,saj je li3Icp dne ~Ij SneWO iii ZagOIOV'O niso DlOIlibiti na vrbu. KJiaI sem ti Italijo in ji:rn R:td. da 10 ne: mueM.ali. DcjaIi 50 ml da 10 l8kJnO poročilo dali zandiqr«IZO'jcv. Menim. da je 10 bolj slat. rCkJana ZllIIjc.

______________----'a=l~izem

Miha Kajzclj

LAHKA POT DO USPEHA

že dalj časa me moti, da naš alpinizem ni vet lO. karje bil, da smo v ideološki in sicerinji kriri'n da nimamovcč vizije. vredne preteklih dejanj. Zdi se, kot da se jez.agoo ustavil. da nl več pravih ljudi ul prava dejanja, lenekaj svetlih ujem II svojimi~i rcluje nastak> Manje.

po Česoovem Locseju so se menli sprijamili s tem. daje bitka za p-vo mesto za nekaj časa oddana. hkrati pa jeimel la mejni dogodek alpini7.llta močan vpliv tudi nadrugih ravneh. Vsi smo se Iaktat spraševali: kako je Česnuto uspelo, kakSne so bile priprave. takSen stil vzpona? pri

tem so mnogi videli samo njegov fallla.~liČDi uspeh, tak0­rekoč iT. pleuJišč I\a SOOO. ne pa IUdi tega, da si je l:er.enL«se zgradil li lJdim delom in postopnim in sistematičnim

dvigovanjem vrl:J\IlIsltih sposobnosti. Leightwcight ap­proach in alpski način sta najboljši naCin le za najboljizkuSenc in vr:bulISko pri~vljene alpiniste, zadrogc sejeta taktika ;zkll1Jlla kot varljiva in nevama igra.

Lahka po( do uspeha. ki izvira iz ~ega razu·mevanja tcsoovega Lolscja. je lako postala moto pred­vsem m1ajši genemctji alpinistOv. Kljub temu so nekateridoumeli, da Y alpinizmu ne gre nič na hiuo. niC na silo. daje treba velikokrat obrnili in da je lO zelo nebvaleŽIlOpočetje, če ga gledaš zgolj kot špon.

po valu prostega plezanja, ki je prep1:lvil tudi rWeloge, se je ~tevilo alpinistov zdesetkalo. tisti ki. pa osta·jamo. bi radi plezali čim telje smeri. Odločitev rnllOgih za~POr1DO plelallje je logična: pot do uspeha ali vsaj 1,.ado·Reoja je lu Davidc:zoo Lalja. predV$elll pa moogo manjnevama. hitrej§a ln bolj praktična. Tudi alpinisti smo hilrougotovili. da se s treningom v plezaJ~ih lahko velikobolje pripravimo za plezanje v gorah in potem zmoremoveliko telje smeri kot prej. TeŽllja pil uspehu je cel()(JIodejavoosl ~silila v spedalizadjo. ŠportlIi plezalci sopostali mojstri v s~i panogi, ekwemni smuWJji v svojiin celo alpinisti {v oljem pomenu besede) smo se razdeliliv liste. ki. so bolj tehničwji in tiste, ki. plezamo bolj proslO.Vsaka panoga vlcl':e vedno bolj samo v svojo smer. kom­binatorci so bolj redki. Tisto. kar pa mskrbljuje. je to. dase vse, kar se navezuje na šponDo plez.anje. VedlIO boljoddaljuje od alpinizma v prvotnem smislu. aJi pa si nje­govo bistvo ~jeoo ra:t.laga. To bistvo pa je in bo ostala

avantura, s šponDim doselkom oeooremenjenodejanje izčiste lelje preplezati SImO z lastnimi močmi. Ta nei7mer_ljiva vsebina 0SUIja spričo vsesplošne naravnanosti k ve­dno boljkmu~u dosclku v O'I.adju in karsed3odrinjena, saj se strahu kot biSlvenega e1emema avanturene da objektivno ovrednotiti, ka je odvisen od prevcč

fakllXjev, Tore; se gaje fU\jboljše iznebiti.Ker bi alpinisti po zgledu iz ~portnel\aplezaoja tudi v

gorah radi plezali VIII ali ic vcč, se pojavi velika Idava:kako se varovati? Le redki so sposobni plezati smeri Vil.ali VIII. swpnje s klasičnim varovanjem. Odločitev jelahka: SlIj imamo svedrovec!

Kdo bi se obremenjeval s klasičnim varovanjem, če

lahko na lažji in elegantnej~i način zleze! večjo ~levilko,

[lil še suah te ni. Tu pa se vse skupaj oddalji od alpiniuna.Spor1DO plelBl1je kol visoke tellDoIoške civilizacije, ki svetosvaja z razvilO tehnologijo, se ne ~uje po tem, kaj bo,ko bomo navnali vse WIe na lem svetu. iz njih pregnalivse plice, si povsod lam, kjer "ne gre", izdolbli lIIIIetneoprimite, 1.asvinjali vsak odmaknjen kOl in z vrstO sve­drovcev omogočili mno1K:am, da bodo lahko gom:uelegor in dol.

Alpinizem, Iti smo ga z leti iz nemnožične, kUHumavisoke razvile dejavnosti 1.al degradirali na navaden mer­ljiv ~port, se men v tali, zanj tef.kem času oprijeti svojekullurne preteklosti, pri čemel'jeekološlti odnos do naravedanes enaod temeljnih !ao;lIIOSti kulturnega. Alpinizem sebo meni na vseh niVQjih očistiti in očetovsko poskJbetitudi za vse pubrtclnijke lJlblode športnega p1ezaoja. da bospet lahko postal ena od najnaprednej~ihdejavnosti člo­

veške druHle. Himala.jske odprave z ekoloQl;im poslan­slvom - reportaf.o o eni imled njih srno lahko videli vavguS!ovski oddaji Gore in ljudje. njen namen pa je biločistiti K2 - so začetek čiščenja gorskega okolja iD s lemse začenja !Udi či~je Zemlje. Alpski način je iz tegazornega kota bolj ekološki kOl himalajski. ker ni oosaiXv,ni fiksnih vrvi.!lotuov in oslaleopreme. ki. oscanejonagori,

Najbolj kompleksno pa je nolraIlje etično čiščenje

alpinizma. Danes velja nekdo, Id se z navadnimi klinispravi ple7.at težko smer, za svojevrstnega čudaka, V'aokza 10 pa je "lahka po( do uspeha", Iti jo zagttavljajosvedrovci. Navrtane smeri v v~h stenah. kOljih imajona kupe v Franciji in Švici in se imenujejo "alpsko športnoplelallje", danes omogočajoplezati 8., 9. in celo 10. stop­njo lUdi v visokih stenah. NaSi alpinisti so s skromnimklasiČllim varovanjem v povprečno zelo kru~ljivi skalirazvili mojslTSko sposobnost plezanja in nameSčanja va·TOvanja. nezavedno pa tudi slrogo etiko. Tako so bilesplezane smeri osme stopnje še PredCrJ se je začelo vrtatipo bribih. Smeri kot so Nejčeva v Ojstrici (8, nepo­novljena), smer norosti v Vrašacu (8, oepooovljena),Ključ sreče v Sfingi (nekdaj 8, danes 1), Algebfa v Trav­niku (nekdaj 9 -,danes 1, 1+) in še kakJna.1ti so še VedlIOmed najtežjimi pri nM in tudi v Alpah (kateri FmflOOl. bibil lili primer sposoben ponoviti Algebro'!), so bile pre­plezane brez svedranja in so za moderne svedroplezcepostale :ulanSlvena famastika. pri Algebri in Ključu sreče

so pooavljaki sicer ugotovili precej manjše plezalske le­fave, ker SO avtorji v oceno očiUlO vključili ludi tisto

/tR 4711994 J/

~inizem

nemerIjivo komponento: nevarnost oziroma resnostsmeri.

Vedno 50 ob!;lajale ldnje. da bi dali vrednost tudi temtdko merljivim I.asmostim alpinizma kol 50: tef.ak: alinemogoč povraIek. momoo. fataJnega padca zarndi sla­bega varovanja. ~ljive, mokre in edo pornličeneskale.tdka orijentaeija. viseča stojišča na slabih klinih. 1IlI­

čnovani bivak; na neznanih mestih in podobno. Francoziso razvili lestvioo opisoih ocen F, PD. AD, D. TD, ED, EX.. ABO. ki je v~ za ledoo. kombinirano in skaJnopluanje. Kel" je opisno ocenjevanje relo ohlapno in raz­tegljivo. se predvsem težje ocene upotlIbljajo za zeloradične lastnosti nuliČllih smeri: dolge aji !muke, kla­sičnoopremljevane ali nasvedrllne. ledne ali skalne. vsakaek:stremna tdava pa bitro dobi oceoo abominable (oga­bno, gnllSDO). SmisellakSnega ocenjevanja je telo vpra­~ljiv, k zlasti ker je lestvica zaprta (kako bi se iuazjli ktežje kOH:'8aboo te1ko). kot je bila VČll';i.b skaJn.a do 6+, intorl:j ne primava nIZVOja.

f're(;ej napmIlIej~i so AngJdi, ki so svoje opisIlO oce­njevanje: ea<ly. rnOdC:nItC. difficult, \lCl)' difficull, severe,very severe, bard very severe in CJltremcly severe prizadnji stopoji razdelili na podoceneod E 1do E9, pri čemerje lestvica odpl'ta. Prav oni pa imajo tudi najv~jc razvitoetiko plezanja v Evropi. že II 80. Ietib so njihovi najbolj~iplezalci brez svedranja splezali 6c (= IX po UIAA), pritem pa ni bilo poou::mbno samo dvigovanje p1e1.aln ih težavampak tudi ohraIljanje stroge etike, za katero so se odlo­čili, pa čcpnv je bila razdalja med varovali vedno vetja.njihova Ir::valiteta pa vedno slabša. NcV3ftlOll>1 vzpona se vodvisllosti od težavnosti tako ocCfljuje z ocenami do E9.To I.lO:IIO ima smer 1be Indian Face v severnem Walesu(E9, tie. 48 ml. pri čemer je zadnje varovalomrpna višini30 m.lr::i služi bolj zato. da se p1ezIDe(: spusti do~ če si neupa naprej. padca nad to točIr::o pa ne bi ustavil in bi biltorej usoden.

Angleu so sicer s svojo strogo etiko nevnanja plezal­sko sice:r la>StaIi za bolj praktično usmerjenimi Frnncozi(prav tako Američani). vendar je ta zaostanek le navi­(\ezen.m so se Frnnoozi pa(: odločili za!p(Ktno plezanje.medtem ko so Angleži preo:j enotno ostali zvesti a1­pinimtu. Neka francoska gb se ni nujno težja od nekeangleške E7. tie. ker le stvari ellOStavno niso primerljive,dejstvo pa je. da bo tisti. ki prepleza slednjo. lahko p~_

plezal k marsiqj ogabno težkega v velikih stenah. naprimer vChamonixu. karso Angld.i tudi večlr::rat dokazali.

Zgodovinska 11tbloda našega a1pinivna bo, če bomopo tolikih letih vse skupaj poenostavili po zgledu iz alpini­stično "razvitih" dežel. Ekstremni vzpooi alpinistov v!Udih slenah so se izkazali kot odlična priprava za vzponev Alpah. Himalaji in Pqoniji. Vse to pa zato, ker jeavalllUnt pri nas vedoo pomenila izziv in do:sdek. Našisolisti tescn. Jeglič, Knez.. Karo. Kozjek. Rupar, Svetičičin se kdood svojib solo v"q)OllOV niso nikoli nič dobil razenosebnega zadoščenja Kategorizacija zarndi negativnegavplivana mIal;Ie alpinisteni smelanikoli nagntjevati strahuin pIestanih nevarnosti, čcpnv so bili tudi nekateri v:qlOltiv navezali bistveno nevarnejši kOldrogi z iSlOoceOO. Duhčasa je povzročil. da danes kategori1.aeija zelo vpliva naizbiro cilja. čcpnv se stalno popravlja in dopolnjuje. Al­pinisti smo nagnjeni. da na najlažji način o:Josekmo čim­

vet. zato so danes popularnejSe smeri Ir::ot so Das ist nichtkar tako, BerganlOva spominska, Črni baron in še kakmaAlpinizem mi je daJ že ~vet lepega. da bi mi bilo vseeno.

AR 47//994 /2

kaj se dogaja z njim. Mislim, da je treba povrniti vrednostklasičnemu alpinizmu. ki je še vedno glavna in sploh šelIC izčrpana veja in prav tako omogOCa ekstremne do6et.ke.Alpsko športno plezanje, ki je na osvajalnem pohodu vSloveniji. bo gOlOvO prilegnilodoločen kmg alpinistoV. kilIC žele tvegati in bi vseeno radi plezali tcli.o. Vedeti pa jetreba. da YlJlO1Ii. opravljeni na la način. po dosef.lr::u nisoprimerljivi s pravimi alpinističnimi dejanji. Skr~ni čas je,da se tudi pri nas poleg ocene za teŽ3VT!OSI smeri uvede še1.lO:1Ia 'za nevarnost in se tudi upoiheva pri točkovanju. Najnavedem sarnodve s.rnert.1r::i imata brez ocene zanevamostzelo smešoo oceno: zajeda v Siroki peči 716 in AlgebnI. vTravniku 7n+.obe pa sta skrajno resni smeri. Upoštevanjeocene za nevamost pri kategorizaciji se mi zdi edini način.dase alpinizmu vme duWin da.bo se kdo prepJezaJ kaUnOpošteno smer. za va:. pa si lahlr::o vzamemo Frančkovo

mQjstrovino - smer Korenina v Triglavu.Mogoče se bo na!el kdo. ki bo vzrojil. čd da je

nagrajevanje nevarnosti napačno, Ir::('r 1XXIO alpinisti potemnaJ~ rioill pod seralr::e in v Ir::ntšljivo skalo, vendar nasizku~je učijo, da. se v nevarnosti podajajo le tisli. ki sojim dorastli. medtem ko si dru&! hitro premislijo, V tej lučije treba gledati tudi Česnovo Zensko za nagrado in Gro­movega Brdavsa,ki stll briI.lanUia dosežka in 10 pred~&eIIl

v a1pinističlICm smislu. Ta dva vzpona sta v bistvu čisti

angleški ElO. 7a in~ sem, da ni nobene nevar­nosti, da. bi našla obilo posnemovalcev•

za Ir::onec bi rad spomnil na že pozabljeni Zaplotnikovčlanek "Nekaj kupljenih in nekaj pridelanih misli" v AR15/1982. ki govori o sotiranju. etično najbolj oč&.cni

obliki alpinizma. Med drugim pravi tole: "Pri nas me motile to. da še ~edno ne znamo odkrito goVOl'iti o samohod­stvu. o vzgibih. ki alpiniste ženejo, da se sami lotevajonajtežjih sten in vrbov. kaj šek, da. bi o njih rekli dobrobesedo in jih v svetli luči prikazali tudi mlajšim pleutlcern.NOČCIDO sprejeti nase odgovornosti, čeprav s tem nare­dimo kaj slabo uslugo tistim mladim plezalcem, ki zaresIeDjo po višjem. Iežjem. popolnejšern. Tisti se bodo pravgotovo prej ali slej srečali tudi s solintIljem, toda. popol­noma nepripravljeni. Taki smo kalr::or tisti starši. ki ssvojimi otrOl<i IlOČejo govoriti o spoloosli. td da bodo šetako imeli prevet ležav z njo".

Če v celem odstavku besc:do solirnnje posplošimo zbesedo nevarnost, polelll je zaplotnik. marsikaj povedaltudi o nakm današnjem odnosu do prave alpinistične

avanture.

__________---"'športno plezanjeVili Qut.ek

PLEZANJE V ANGLUI

v INjulVllK IQpoYabdoBMC(British _taillOOClib, <nlflril)

in ob sodckMllju PbrliMkervezeSkM:Dije IJOJ KaIaa (AO Knnj)in VIti Guel:t (AO Trbovlje) ulk­Idila medOIrOdDeP sntanja ple­zalecv" K1ilieal yulcI Cape!<:wil " outju aaravncp PIIbsoowdoo.ia (Severni WaJcs). Na­mm srtta'Ija je bilo spomavaojep\e7.al:lja 5 sprotnim~varovlll}L V vtl:mlib inil pll jeob pn:davaIlju diapotilirov lek1a

be:SClOa o JlIoblcmih, ti se pojavljajo ob YSC bolj lllOOfiČnemobiskovanju p1ezališč v naravi. MllOIi 50 mani lUdi uo­vcnskim plezalccm. zanimivo je bilo sJJ!au in do11Vcti,kako se idi problemov l()(Cvl!jo v Britaniji in drugod posw:w. srtb.nja se je nanuečudeležilo kar 32 plcu.lcev iz12 drla...

pri p1c7.8llju smo za varovanje uporabljali zatlfc inmetulje - pripomočke. ki ne poD;:odujejo s.kalnatih~(čisto plewlje - dean climbing). Takkn način plaanja jetlIOIof v slt1lall, kjer je stala trdna ln dovolj razčlcnjena.

TakW 50 vsa p&euli~ ti smo jitl obisltali v tednu dni.()blaInc peti Gog:wtha. Tremados in StelIe na ~W:U

Uaobtris.Ra:ZIib med plezaljem v smereh. opmn.Ijenih s klini.

in tlltInib, kjer kJinoY ni in kjer lDCftI POY!CPl um po..$btJCti ZI va-en Yl:POll. je ogromna.~ jo je prvi (bnObWtiI Luc. PkZaIrC iz ffZnClJe, ki je PriilIl na tJC:h, koSIJ. se mu mcd knPim nhOlD itdrIaoba latiča.Ko ,va IIz 1&0ljem vicldaq.6obm polOIo::all:p. , ....trdDo~ila.da le stedi PIn'. sw:ne ne vrneva l llIlJIO v 1DaY'CU..Pk:zMja Iva se lOITj loli1a resno in odJOYO"lOo celo lIiCtI>liko I W.... PNe dni WI OlJU 1CtJl'tU!cI JdIn in landodl:Oa SWl1!l!i1a t oačilli iii poscbnoilmi varovallja.PrqlIaab. 5Vl1 veliko lažjih ia smmje lt1kib smel ICI"IMidobiYllla ilkutoje v uame!bnju na,jmmjWll'aUa:v.

prvo PnViIO je. da se ne kJbJ~ -=ri. Td.a­Yft05CDi 5lllpDji, ti si jo SP05ObeO na poaled P"""acari Y

smeri, OPmnIjeni $ klini., OlBtejd V5Ij eeo 5IOplljo. Vtakim smeri labko zdolnlopremo in Wnioim plezanjem.predV5Clll ... I bla1nimi tivci opnvit prijc:tm vzpoo.Naspjobje pri lOVJ'UDeID pk:zaoju polrebno bili min:n. paZ.eIO ~d1jiv pri iskanju majhnih rupok v stali. dobroopremljen in spreten v uponbi v.-nVlll.. Toda OStali miren.ko so podIabli J.e po&teno UlfIIjene ("pwnpcd"). ali ko jemajhen 7A1iČ nekaj metrov pod nogami. pa nikakor nelIlIjdc! ~hoda, je zelo teD:o. oba z IgOljem sva wdialpInisca III sva podobno plezanje spol.llllla v gorah lnnekalerih plezal~lh. Razlikaje v le 1C:m. da sva lOkratplezala JllWti težje smeri (0WIe ln devele Sropn;e). Alpini­Sli6)e iUulnje paso nanagotovopomaaale pri privajanju.alrJnem\l DatiDU plezanja.

V tednu dni je venemnajboij dettvni.b PCdeIOVWalesa ClbOJ aore Soowdon dettvalo le eno popoldne..Vremeje bOO lada b.IadOO in VetrO\'1lO, aloObile same l.aIO

Iube in PrImeme za pk::z3lje. TIko Ivto PrOG kOOaJ~fE bbto poKusi1alDdi V .....ooPm težji.bsmerdl, ooenjemb

z Ri. ID bkim oc:ma je 101 Nanteoi smo. da so Pk:ZaInesmeri pol IWl\I CCl!Iljlle t \lIC moeo&ni ocenamj. TePOiYtmO v .........jalnih labelah iD jih ...epwo pe.vcdcmo.An~ ooeoe ~ so v I0:'Il POCIedU~ po­$CboCp. V OmaIti El • ES tdndujejo ne le Iebvnustpk::z3lja, lemvet rudi n-neY-;a Van:JYmja. Tako je la·hko sznc:r z eoaIl:o OO:DO vana. lOOa prt.a:j Elja od eOaIl:O0CCIljC:nC smeri z malo !D!dnnuj varovanja. Angkti sipo&em pomapjo UIkO, da mnplctsoi Demi li l.kJdIjO leoceno (flZimlh) !dav umep ple1.anja,. na primer6b, brpomeni niko 7b po rranc:05ko. 7..ab1eVllO za novillCll!

Veari 10 minevali ob oclcdib diapozitivov in pe­dava1jlh nekaIerib t:nanih lJJ&1dkib a1piniswv in takoimcDovanib "plezAk:cv puslDlov~ne". ki v popolni ope­rni za p1elJlllje v leGJ (tudi vijaki) plezajQ v navpietlillob.aInih k.Ilflll. Le da 5f'e(l1 poIe~a in da.te petina povsemmdlka in drobljiv&. Pn:davalelj je ob kOnaI ponavadidodal le sVQje IIUObi1je o svedrovcih in plezanju v povsemzavlroVani.b smerd1. ki pIljc bilo fE ves čas romo. Tu intam se je TlIlvila zanimiva polemika o uporabi svc:drova:vv alpinizmu ali v lako imenovanem plezanju ZaJadi pu­slDlov~ne(advClllUtC c1imbingu). Mnenja v zvezi s temso 1lll"llRt Z.eIO deIjCna, celo v 1OIit9li meri, dajealpinisl,ki je sicer lIa'ilOplll OSUtI proD. opnvlOtv3.l uponbo (samolidi!)5~za naprtdovanje v gladki PIOIČi. čel daIall ni bilo ledu, da je bilo vlo1cnqa prevet UVda ID da silako vsak sam izbin PnWiIa~.

Ncbjtral sobili lQDI ntuilcp PrCdaWDja in potanpncovon lUdi vplivi fIIl'lOtiellCP~pk:zal~

Og.. ""!!Q5l ra5dill5t....... livalJtva iD zaplft; p!enIiV kotposkdica 0dDClI; Il$Urit<w u:mJjiIC. na b&crib 10-.ariram pdli"*:ev do J'*t*"". Qj0_ pavijo ulomin U5Uva. Z.gnivo bi bilo prttIČili. kako se: llI. pnmerzaton oTn~ na<O:lem parb oplXkJjuje do tI>­pja: 'ric7ja ti IjaVl po nqrtah SIOl in do lIIOJOfe pnvemvuije svedrovcev v SIeDt, ... dnm: ZlI aIP5kO Ipoi bIOpk:zmje tulICm obmotjc. All~hU""je IlUWJlje U:M:n­skib p&czakev (aIpini5Iov) do latkIepoprunl~smeri.Kje da in kje De, z vrbi ali od spodaj.

Slovenski p1cza1ti smo z tlIIIOJDU problemi, ki jihJlOZll'iiO Anllcti .... ll.Idi drugi po svem. seznanjeni IZdl.Jmaeib iz.tukaj. Trajne: ln lIclne zapore plCl.ali!l: sopomanc wdi naDl.1'olrdlm bo le500 sodelovanje plezal­a:v lil nj~ orpmudje z naravnovarstvenimi insti­tucijami. da bi n&5lajajollc probleme rclevali učintovilO.

Teden je ob vsakodnevnem pJel'.ltlju hitro mineval.Komaj smo si rWli čas za ogled zapuščclllh "lOVam"strilavu. ki so znamenllOSt tep predelaWaJcsa. Ogromnikamooloml inna tooe iz.topanib plOOt. V nekaterih prede.lih zapušbenIh kamnolomov so PIeZak:I nalli primcmcstene za ple7anje. In Ulto zda,j edini peganjajo duhove vponekod ocromnih kanjoolh in JlobcIih. Manj Z8p1&cnpa je "pub" v LIanberi5l1, kamor smo netn~PribC1aIi pn:d lk:ljcm. In to smo tul wbc:m in v prijelJlldrutbi t.lepclali o (čun dru,em tot) plezanju. sem sk.Icnil,da se: v le kOIJ(2 se vnJCDl. Pleplezal :smer. ki je liSlOpopoldne Iliscm. ali .... na stottdiro pnvep bja. ln res.ufa je bila ",von pet PqW>Idne.

AJU7IJ994 lj

~ortno p:.::le:::za=n>~,,-e=---- _

ŠPORTNA VADBA ZA POVEČANJE NAJVEČJE MOČI UPOGIBALKPRSTOV Z IWMETRIČNO METODO NAPREZANJA

1.UVOD

ZaJpcwbaopl ••jcm....m dlijelportDaJ*lOlLtjer cre za nckJin'jgMi QaPOJ v mCjIb od 30 utund doll2iivet: 15 miDlIt. Tr2jaDje iD iDleziV1ltl8l pieQlja ua oo.vima od lep. ali P za pIc::z3I1je baMna. daljic mxn, abPI Ido dOIaq.a rM'ehja Mcd pbanjcm Je imJeojlgejorau najw:tjqllli1pO"l{Jlrc:ma&-.ie lClkib PJoyl. fazesubmaksimalDep napora iD fau odmora za~ (we­UlIje rok), ki je zelo relaliven in ni nikoti popolo Wnor.ker je vcdnoobranenjeDa vsaj ena roka in dnlJl deli telesa.ki Wdujejo slatičen poloJaj. Tra,i..;e napona je odvisnopredvsem od tosuolD06ti ldav (1teviIni 7.apottdni tdkigibi), doU.inc in td.aVOOSli tekmovalne smeri. Plttalccmen v$CSkOl:I premagovati silo Ide tele5a v bolj ali manjOldenib POlojib. Spa;obaJ mora bili premagovanja tel·kih gibov v smeri. četudi so ti pri vrbu smeri, se prlIvi, daje uspden listi pleza..,.., ki l.IIlOre Prt:I'IIL\ali napor, čepnlvje pred lem preplezal f.c veC metrov smeri ln je le več

minUl v plczaIni akciji. Ena od SPll5ObnOS(i pleulcaje, dalahko obdrti najmanjli oprimek, za kar je pom;ben neknajWlfji nivo moči upogibalk pr5lOV.

pomemben dejavnik USPeSOO5d v lpoilUttl. plezanjuje moč uposibalk JnU'v, blctt 11Il.\'Oj je 7.do spcctftOc:n.Ku so IClive lJPOIibaIk PrSlOY :[ ovojl\lClllDl ldo 0b­čutljive, je ...... tbcio pri razvoju moči IlpOIibllk pstovc1odtdllO UPOMeVMi natelo sistrmlričnosri. PreOVXm v

7JOe«ri cati !r=iDP II pripnY1jalocm ObdOtI;U in PI primbflill "n!rib medI to je za zW1niU takJCa spe.-ciflČeD taZYOj moči isdn in nc;nncmbm.

l.NA.lVEČJAMO(: IN VLOGA V~R'J1Il'EMPLE­ZANJU

N_Jvtija mol poneni li5lO brane. ki ... pri dok).

m.cm Iu.;U labkD c:nbw;~ pri plc::zanju areul spcafaomabimalno moč ~ibalkPrSIO\' 0Zii...1lSP05ObnOU drtanja na,jmargkp .,..oJ... poprimka. upo­pb8lte PIUOY so oo_jene s'Jrično (UiSIi: oprimb),kar pomeni. da je prisolna velika l1IJlCIO$I. v milicab~. MabimaIOa moe je pomc:mbna predvsem~qa. Ili bo določell oprimek v Ittmovalni smeri ta ple­ZaJCa premajhen, daga bo lahko prijel. ali pa aa bo ObdrtaIin napreOOYaI z njega. Najv«ja moč upogiba1k prwy jele lisca, ki nam 00M.lg0Čll ctrn.Jje oprimka. 7.ll I\lIP"OdOvanjcpalOdelujejo milice rok. nanenW:ga obroča. tl'IIpa, mi­lice oo, in vse mi!ioe. ki sodelujejo 5 pasivl'lO qlOrOaktiYlllm ml1lcam.

Najvetja (m.ak5imalIlll) moč je visoko lnteziven kral­konjni llIpCI", v kalen'm prevldljejo anaerobni a1aklalllienerJijski procesi Gorivo je Idenoirilnif05fal (ATP) kotnepouedol vir energije in krealinfos!lt. ZaJoze lep &0­riva udo5lUjejo DI najYCČIO 5d::und visoko inlC:ZivnepnIPOJlL 7..alote bealinfOllfata se obaoYijo pcbko v bdiminulab, mK) je JN iptMol:m o(kn(lr mod ydlo DI razvojm.him""" močiod 3doS mmut. ZarazYOj nljvefje močiupocib.u: PrSIOV le upxMbl}allldoa. nljveqill~

AR 471199# 14

ublCroje značilna \'IS(lQm~ pri rall'Oju moči

upocibd: PrSIOV Di bislw:aa hipeiuolija pnuw'• .-npakprMvsem ZDOb,.",j1.iCna ~ja.1..al le ........ lbIja~.zapov~.~a;,!,iWneb:Jlxdilqdje (IK-'h"M CritDO-lOOa:fll.djsti 1mJia&).

J.NAČRTVADBE

V lCm se:stlvku vam bom poskusil prtIdslaYili zeloUOC:ikDYXO metodo za poYlDnje oajwtje mOCi pmov, kijo uporabljam fe druCO leto in daje ZCIO pozitime raul­tale. Primcma je za trenifane plezaloe. predyscm v zim­skem pripnlvljalncm obdotl;U.

I. cilj: povečanje največje (mak5ima1ne) moči upogibalk".....2. vadbenoobdobje: priblifno IS vadbenih enot inte7.ivnevadbe ( 20 ur).3. YlllIlene lIlCttlde: - melOda največjqa i7.0metrifneganapruanja (IK treoil\&).4. izbira vaj: visenje na prstih na oprimku. Visenje ina­jamo Ila pb.alni dcsk:i, 10je 5P""'iaJna naprava u kl'epilevmoči upocib&lk PrSIOY roke, kjer ge LI idealne razmere(pnlvilen opimek),S.1rolieina: Slevilo pooovillev~ja in lX:lotna l1LllSiIvi!imja premaaana na eni vadbeni eDOli6. iDle:zimca mailUnl.laa DleziYD05l (100 ~) poaav­l~

VADBENA METODA

NaJ"elje 1_IUtlmo _preaaje

IrRdYlllllt: 100"trajaftje napora: 2 do 4 vbade~ 2 (z vsako roto poecbej)lk...uo sniJ: 6ocm--: ) mioulle med serijIPIi, 30 5d::uod - 1minule

med pooovilvami

V*"eaa melOda je 7JI5O()Y3Ila spe;if1Čno za razYlljnajvečje moči upocibalk pI'5lOY. Bi5tYO metode je. da seizvaja visenje 5 prsti roke na oprimlr.u. ki se 5 serijoQUlllj1a.Visenje je na prstih ene roke. ki je i%legnjma. Predvsemgre za visenje na prYi.b členkih pr5(Ov. kar je tudi kritičenfa1"0" pri l'lIZvoju moči pnlOv,

"""=VeUk05toprlmkcn-: 17 mm. 17 mm, 1) mm, lJ mm.

10 mm, 10 mml1ponIblja se maksimalno ugoden prijem pmov, br je

uprt prijem • stmko (prsti 50 pobteni. palec p-ebivakval....:). V vsaki ponovitvije iall2iYllOlU največja. - rnall:.5imaIna. ti jo oIlrMjamo od 2 do -4 auad. Na. oprimkuYdit06ti 17 mm 10 poi.lOa, da je inll2iYllOlU Y5CU lde5neIde .dodatnegabiW....ll {kJ).1la1Jlrimku. ydiklm 10mmpa si JlO""1&l'mo 5 ptOCi1lldjo. ki~ ZaSatrI_ Ila sbipcu.

~ --'-športno plezaE,je

Primer:

in se UlČIle takoj ob prihodu na vadbo (telovadnico),Bistveni del izvedbe je ta, da se znamo oceniti. 07.iromada se prepoznamo. v kakŠllem treI1utnem stanju smo navadbeni enoti. Pomembna je tudi začetna motivacija 7.adclo, ki pa jo s.kol.i ce!oten proces lIf8vnavamo sami naspodbujevalnem nivoju. SO dnevi, ko se počutimoneko­liko ~Iatk. vendar je fIOOl':bno bili pri lej melodi voooomaksimalno pripravljen 'l.a delo.

pri izvedbi je najboljši ustaljen ritem dela. Začne se sprevet1livo proti poškodbam prstov (povijanje II'eIjih člen­

kov s trakom), nalO pa sledi ogrevanje: - g1mDllSlične lnraztegov.1ne (slrel:d1Ing) v.je ZlI roke ln "'menskl......

- speci.l.... ogrev.nje prstov (poljubno visenje. gne_tenje plastelina, raztegovanje prslOv...)

- pndprlp...... na ...nje na ..adbenlb oprlmJdh(na obeh rokah)

po uvodnem delu se prične z vadbo. Naprej skdivisenje na 17-mm oprimku s prsli vsake roke posebej.Vedno naj se~ne z intezivnostjo, kijebila pri predhod_nem treningu. teje le-la prenilb, se v naslednji ponovitv!doda breme tako da se s rem poveča intezivllOSl. Vsakaprtdbodna ponovitev je vodilo 'l.a nadaljno in s tem pri­demo do 100 % intezivnosti visenja pri tem je zelopomemben občutek za ocenjevlJlje sposobnosti, oziromakoliko bremena bomo še lahko obdržali. Ker gre pri lejmetodi za maksimalno intezivnost. je zelo pomembno, dase pred vsako pooovitvijo miselno naravnamo na 10, dam<nmočimbolj stisniti ozimmačim dlje za<k1.ati suličenpolot.aj. Mislim, da je prav \o eden od dejavnikov zaUspešllOSl pri tej metodi vadbe in seveda občulCk 1.a obre­menitev. Nato sledijo ponoviIve visenja na opriffikih, kOlsi sledijo v vadbeni metodi.

Odmof' med ponovitvami je le tako dolg, da se mi­selno naravnamo. narnažemo prste z magnezijo ter opri­mema oprimek z idealnim prijemom. kar znese okrog ljdo 30 sekund. Odmor med .-,ameznlml serlj.mI trajaod 2 004 minulC, kar je prilagojeoo sposoboostim plel.aka.

1ntulvnost vadbe predstavlja celotno maso bremena.premaganega v eni vadbeni enoti (masa/št. pooovitev) naeno roko. Ni n:čeno, da. je imezivnost iSla na obeh rQkah.ampak se med seboj razlikujela.

KoUčlna vadbe pomeni celolno maso, ki jo prema­gamo na eni enoti in sicer na Icvi roki. desni roki in skupaj;to je absolutna količina na eni vadbeni enoti.

"

•

odvisno od sposobnosti. pri izvajanju yisiIrn> na prstih eneroke, medtem ko druga počiva, lIllIO pa mke zamenjamo.

Inte:dvnost '" 100 ,. pomeDi da je to maksimalnobmne, ki ga lahko upogibalke prslOV držijo v vesi naOPrimJrU od 2 do 4 sekund. Telesna masa je OSIlOVa uldoločanjemaksimalncga bremena. Puneni, daje 100 %intezi~1 pri visetl;u na oprimku velikosti 17 mm tri!;.

iM masa +dodatno breml:. Naoprimlcu velikosti 10 mmpa lIC moran viseti s celo telesno relo. lako da uporabimI1f"Oliutd inje: 100 % illleziVllOSl tdesna DIMa· protttef..-.CC ne moremo zadrtali slratičllega položaja 2 sekundi.pomeni, da je obremenirev prevelika, zato jo lJ1lIIIIjŠ3mO•Vedno moramo ponovitev izvesti y inlelValu od 2 do 4sekund, kar je premalo in prevcč Olhtopa od nab10vancvadbene melOde.

Nttb't vadbe za razvoj najveCje moči je lahko na·čnovan s 3 vadbenimi ellOlalni venem tednu (mik:rociklu).Vadbaje lahko nal!Jtovana za poncde!jek in torek. v sredosledi odmor. nato v i':etttel:: ponovno vadba. ler v nadaljnjihdnevih odmordo ponedeljka. Predvsem paje pnrm:mo, daje načrtovana tako. da izvajamo visenje vsak drugi dan inje mcd dvema vadbenima enotama Jribližno 48 ur od·men. Vadba naj bi trajala približno 15 vadbenih enot, karznesc časovno 5 ICdnov. S rem je vadba nwleljena v petmikrocikJov.

4. IZVEDBA VADBE

b;vedba procesa športne vadbe je eden bistvenih ele­menlOv procesa. Izvedba monl biti opravljena kva/iremo

pozor] Velikost otXimkov moramo prilagodili posa­ffitlJ1ikovim SfKlSObnostim, potrebna pa je nu:no1ikostoprimk:ov, da dosežemo v«jo moč tako na prvem členku

prstov kOl na drugem O'Ziroma celo na konici prsIOv (G0­lob. tell()Vin).

S. NADZOR UČlNKOVVADBE

NaduI" učinkov vadbe mora potekati skozi celotenvadbeni proces. Sicer sama vadbena mellxla omogoča

vseskozi nadzor nad vadbettim procesom in nad zmo­gljivostmi. Na začetku in konctI vadbenega obdobja pajepotrebno izvajali mororični teU sposobnosti visenja naminima!nem oprimku. Test je ZlISTlOVan tako. da se opravivisenje na oprimkill z največjim momim bremenom. Vi­senje naj traja najl1Ul1lj 2 sekundi. drugače relultat niveljaven. Momillje vet~usovvisenja na posamemem

AR 4711994 15

~rtno plezanj'-"e _oprimku. Test se izvija le, udar &InO popolnoma spočiti,

Ile pnvi Q1...• ...aIno priJnvlpi.

. Z....-.o te5tira1Ve- T-*anjeobkono;,.qdbaapobdob.Ja

RuulWi~ POVedO, liii je vdlI.de)illSto~menila~ vismja Da minWnalncm opnrnb ozi­roma. ali le je POYClČaIaoaj\Uja IIIOČ ,"beD' JlISICIV'.

'''KLIUČEXVNto dmOVaIOO p!ezaloo w:a:uo~QO l. r:im­

smo pr1nvljalnim olldubjtm. kaen:p ci!j je~(lIIIlIOYnt~ ti so poadlot: za 00bre «vtkeV.... ZI pn&t je latIkO zasllO\ilma liko, da o.aj~ po­vetamo aajvetjo mol:~ PrSlDV z iDleZivno vadbo,nalO PII 10 moč posku!arno obranjllli le l. coo do dvemavlldhenima enolama laId.ae metode na leden. To $Il:dipRdvsem iz laZIOP. ta Yldjučimo v vadbo s.iwaeijskovadbo plezanja na mini StCnicah, ki 5(1 :ulo plimemc tudiz.a vtddcvaII;e nivoja največje m~l pnl()v aU celo zanadaljnjo povt:čart}e,

Vadber\a mtUlda. kije prikazana. je primerna za povc­ČIlIjenajvdjcmoči injcleenaod mohlih. ~jebila:ulo malo uponbljana, ur zable'" veliko pripnve. .,lId·bme poaoje in je primerna za boljk plcl'.aIce. VaSba vtaklni obliki je prirejena oxiroma podrejena zahtevam

AR 471J1JfJ4 ID

plemlja. k]crjepoudloo prav naspecifJCen način razvijalimoč prslOV. f"IEuDje je 0lfiBa Iportna diSCiPtiDa. ki dIittako cblnmoe 7JlhItYe po~ JlISICIV' iD se jez.u leppoacboo 7.do sis'em'rilM 0ii",k4oči1i t r.uvoju le sp>5dJnn6ri.

za pow:ta1je najvctje lDCll:i je .......0 dovolj pewj$lvdJm;b ad. brje 360 Iu:lIMrIItcij UlI p»Mnczgi reti iii900 do 1100 'Cknnd~tzomelrične toocrakcije ili.posamezni ron Vah je~ kol iIltaiVDa VMbza~je DlIjVCtJe moa sledi PII ji \'alb. ZI~jI.

nje aaj'iU)e moči. prPW. Med '*iDO YdJO~ dof'lUJIib mikro pejkodb Ieliv na prv.ib iD OaJiO $kIePmb~ UIO IC jlOOcb..o po lem obdobju w.ao &0_POČACtza prsae. br pomeni, dii !oo irlIIeZiVDOIli ob' 'i. rij ­v~ja PrSlDV oi!je. Najbolje je, da upl*abimo~vadbo v plezalilbi s ~jo IllteziVD05ljo in yetjo ki).ličino prepiezanib smeri; ., 5llIiSIU plezanja opravimo ple.ZaIDe "kik:Jmme".

VIllt bn.ke AR zaprolam za rel.ulwe kakOOibkoUanket. ki so biJe izvedene mod plezalci. in za rame Mroll\rVllC članke s~. traliranja. tehnike plezanja, 1'"="hrane. iz tujih plezalnih revij 1(1" ZIIIIimivih Jasmih izkuknj,kar bi mi koristiJo pri "p$''\ianju suukovne knjige o ple­zanju.

(Malej MejQYk:k. Saldh 18 a. 63320 Velenje. ICI.:0638S8661).

______________-----'a-'--IpinizemTone Golnar

NOVOSTI IZ ENSE

V dneb med 1. in 14. avgustom letos sva se Ljubo Hansel io Tone Golnar udeležila mednarodnega tečaja u imlruklOljealpinizma v ENSI (Fmncija). Na IeČlju smo videH nekaj novosti 01.ir0ma postopkov, Jrj pri lIllS k niso uveljavljeni. Vsinavedeni poslOpki so s strani ENSE preiUukni, za uveljavitev pri nas pa bijib mOOlli Ittiuusiti k sami.

I. zanb PI spllSt po vrvi ($ pomoino vrvico)., Id jo pospustu po vrvi s potegom ruvehmo

Postopek je uporaben oziroma smiseln Je Iakr.lt, t.adar na varovaIiščuni varnih !dinov,je pa ČVl'Sta luska ali rogelj.

JI • pottt(>Uw ..",ic.> okoli lus~J. in 2. - v...~ po kolerih Ile .puli_1. _l'n', li jo po splUčtl1ljupoII/eb!ttl

2. lanb ZlI spust po ,,"1 (na~jeDa ... glavni vrvI), kijo po spustu po vrvi $ potegom razvriano

Postopek je uporaben taknU. ko na varovališču ni klinov, je pa luska ali rogelj. za izdelavo ne pocrebujemo nič drugegakot plu.alno VfV.

AR47/1994 17

alpinizemJ. PoUski "ozel DI salJlOni§eyanje. ki ga lahko naredimo z glamo ,,"".toVozel uporabljamo kOl: ~lemo. Lahko ga naredimo tudi z koncem glavne vrvi, te nam po spustu po vrvi zmanjkapomožnih vrvic, s katerimi bi naraiili Prusikov ali francoski (ENSA) vozel, potem s koncem vrvi izdelamo polj!lkivoW, pod njim naredimo osmico z z.anko, v kaltm lahko slOpimo, ali pajo vprocmo v p1CZl11ni pIlS.

4. osmk:a kol podaUšewalnl vozel za spust po vrvi

po testih vzdrži tak vozel 800 kp obremenitve. Predoost volJa je. da se pri izvlačenju ne ulika

/tR 4711994 J8

______________=alpinizems. Pri~jm pocboljjevalnl vozel

S tako prirejenim poda.ljkvalnim vozlom nnanj!amo odnosI Ultikanja vrvi. ko;o po spustu po vrvi polegnc:mo za.....

6. SpultanJe po napeti ","vi

Postopek uporabljamo, kadar je iz kal<riniJtkoli nWogov vrv, po kateri se bomo spustili, napeta.

o

AR 4711994 19

alpinizem1. postopek la spuUanje po YleJ doll1nl OTVI

Postopek je IIpl.lI'lIbeIlIe '1 strmih stenah, na varovalilčib brtt plličt in najpogosleje samo pri Uldnjem 5pUS1u, ker bonabrb4nik padci na tla. Zdo pomembna je zadoslna Ida nahlbtnlka

8. poseben _In DI spust po YT'Ti z 0lIIIIk0 ln b101u1do

Ko je manj~i krog osma obrnjen navzdol proti pleza/nemu pasu, se labko lekoee spu~. ce pa vrv sp!Jslimo. sebo Il\lUIj!i krog osmice PJIIIllknil 'Istran od Jl'MU in bo Ulbloltiral vrv. Na ln:tji sličici je pritazao postopek za deblokir3njcsistema.

POSTOPEK ZA. SPUŠČ4.NJEPO VRVI S .«MOl..tVORNIMSISTEMOM

OEBWKAIM SISTEMA

M471J994 20

______________-=:Ja1pinizem9. NaBn:Ja ..luatno varounJe drugih dveh pIeZIlIctV "trojni .vezl s pomooi!jo ploi&:e "Magic New Alp"

Prvi plezaJcc na varovalilču napelje vrv drugih dvell plezak:ev skozi plOOčico in ju varuje. Če bi ~rotoli od vrviUpustil ali ob ~ilnibotttmc:nitvab pril}e do l.atl::;ŠDje zaustavitve. Toomogofa uspelno in varno varovanje dvehplezalcev bkratl.PklIČiCaMagic New Alp je uporatna llIdi za varovanje prvega v navezi in za spulčanje po vrvi.

1 . rteObrmvnj_ VI'V

1· ohrmtnljelJtJ _t ~T,JJlc..

A.R47IJ994 1/

alpinizemPLOŠČICA ZA VAROVANJE IN SPUST PO VRVI

že nekaj .lel so na rii§ČU najrazlil:ncjk PIOiČiOe 'ul varovanje in spust po vrvi. prvi. Jrimerti so bili bolj okorni inpomanjkljivi in morda je bil 10 r.WOg, da niso bili preveč priljubljeni. KlMejc so alpinisti rnje upcnbljali rogatke inosmicc. pJoaace pa so nekako ntlonile v pozabo. V zadnjih klill so spet razvili nekaj novih, i.qlopolnjenih modelovploščic.Ena najbolj preprostih in upornbnih je ploAčica"Magic' New Alp. Uponbna;e za vrvi s premerom 8,2 do 1Mmm. GIIMlll prednost pIoU!ice je mobost hkJatnc:ga varovanja dveh (drugih v navezi) plenilcev.P10.§či00 izdeluje New Alp. jz Fraocije (24 avenuede la Plage, 74400 Chamonix).

Momosu upotabe:

l. s.mov.ronoje!UI pritrjeni """

V primeru zdrsa pride obpolegu vrvi, ki Wlaja iz ploščice. do takojŠlIje zallSlavitve.1z tegapoIobjalahkotakoj preidemovs~je.

2. Varov.1\Ie prvep v MVed

P1.~caomogočadinamičnovarovanje p-vcga v lIlIvezi. Prvega p1e.za1a varujemo vedno čez pIeDlni pas. V primerupadca pride ob potegu vrvi naza,j. se pnvi k sebi. postopno do popolne bkJkade vrvi.

pleu>b1i fHJ'

AR 47/1994 22

_____________--==alpinizem3. V.-uv*njedru~ y nna!

PIOiČiCaomogočavarovanje enega ali dveb plezalecv hkrati.Pl~ vpnerno v sidrUče. VTVi.1ahko vlcčcmo hkmti aliiDnCOiČDOtoo, nalO drugo. Spml:coa vrv se ob obremeniM avtOOlaličoozablokira.

... SpulanJe po ,,",

P1oščicouponbljamo tudi za spuJčanjepo vrvi,

AR 4711994 23

!!!pinizemMarjan Koo:taš

• •O PREZIVETJU CLOVEKA v NEKATERIH IZREDNIH RAZMERAH

Kakodolgo lahko človek preživi v rannetab. ki se zelol'37.likujejo od listih, ki r.o "običajne"' Kaj se zgOOi zbrodolomcem ali s človekom, ki zaide v puščavi ali vgomb? Na ta vprašanja nam da fiziologija kar nekaj odgo­vorov, ki človeku v laUnib razmerah povečajo njegovem&oosli za prelivetje.

Temeljni fiziološki problemi v i7J'ednih razmerah sonaslednji: Vzdrževanje Idesne temperature, vWrževanjetelesne vode in vzdrlcvanje zalog energiji:. Navedeni so vtak~ zaporedju, kOl~ moh1ost, da človd~imomje te funkcije umre. Prt:kooleren porast ali padectelesne lemperat\Q't lahko človeka ubije precej prej kotpomanjkanje vode; pomanjkanje vode ubije človeka pre­cej prej kot pcmanjkanje hrane. Vendarpa ti trijedejavoikipogOSlO nastopajo hkrati.

Probleme v lved 5pn:živcljern v izrednih nwncrab potradiciji pripbujejo brodolomcem, I1IZiskovalcem in VO­

jakom. A to ni VSII resnica; zaradi vremenskih razmerumirajo ne le izku~ni gomiki na zahtevnih gorskih vzpo­nih (~ih in tujih), temvcč tudi "izletniki" naŠkOlSl:em vWalesu in celo v pokrnjirri Lake Districl.

Cetudi so praktični problemi v zvezi s preživerjem vpuščavi ali na morju (npr. brodolom v nOčnih ali trop­skih morjih) ilmIlIO umimivi, jih bom tu pustil ob straniin bom poV'U1 posuot.ovni literaturi (v glavnem po knjigiPassmore • RasooOll •A com~nion 10 medical studies ­on OOng oo in mounlains, in desen and ar. sea") pre­živetje človeka v izrednih razmerah. ki !jO nekako podobneravneram v lWih gorah.

lačnimo z opisml nekega razmeroma dobro opisa­nega dogodka: Vsako leto organizinl.jo anglclki skavtitekmovlUlje "Tbe Four Inns Walking Competition". kjergre 72 km dolg pohod skozi močvirnato IX'krajioo PeackDistriCl. Na tekmovW1ju lela \964 je bilo 240 udeležencev,ki sosenapohododpravili vtrojkah. Vremeje bilov\ažno,bladoo(J' -4' C) in vetroVno. vendarzaangleAerannere!.e kar običajno.

pohod se je 7.ače1 približno ob 6 uri. Ena trojkaje do\2 ure prellodila 19 km in v tem času so bili vsI trijepremočeni. premraženi in utrujeni. Eden se je že opotekalin se opiral na IOvari!.a. Cez nekaj ČlSlI !jO morali počivatiin z.ato se je oden od njih odpravil po pmIOČ, ki je prišlaob 14 uri. Tisti. ki se je p"c.i opotekal. je eno uro še bodil.nalO pa so ga morali nositi. ob 16.15 uri je bil delno še prizavesti, delno pa že zmeden. TakraI !jO naleteli na rek­vala:: z nosili, ki !jO zdaj že ne:zavCSUJega sk.aVla naloliliin odnesli do najbližje kmetije. kamor so prišli ob 19.15uri. Zdaj je bil bolnik že bled in rog, a še so lahko tipaliSItni utrip. Z rekvalnim avwmobilom so ga odpeljali vbliŽlljo bolnišnico, vendar je bil ob priIlodu. ob 22.15 uri,nesrečni skavt že mrtev.

V podobne težave je na islm1 tekmovanju ušla k enatrojka. Medtem ko Sla dva omogala. je tretji odSel popomoč. A koje lanIŠel rekvalce.je bil zaradi iU:rPanOStJtako zmeden, da ni mal povedali, kje je zapustil svojalOvariSa Njuni ttupli!jO ~Ii čez dva dni.

Kaj se je zgodilo in zakaj so umrli? Najbolj Prqm.lSlodgovorje "zmanjkvanje telesne temper1ltlm:" in končno

smrt 7.aradi biporl:rmije. Neposrednega doka7A1 za to sicer

/tR 47/1994 24

ni. saj tem poocsretencem niso merili temperature.Posre­den dokaz za to pa je uspešna pomoč z ogrevanjem prinekem drugem pooesretencu, ki so ga nezavestnega inrahlo stokajočega našli v IX'krajini Lake Distriet.

V teh razmemh gre verjetno za naslednje zaporedjedogodkov: Ko se obleka premoči, ni vtltoplOOli izolar.or.za Človeka v vetrovnem vremenu je 10 lako. kot da bi bilnag. Oddajanje toplote se povda in normalna temperaturase lahko vzdržuje le. če se poveča naslajanje toplote, sepravi, če človek opravlja težko delo kot na primer hilnlhojaali vzpenjanje(plezanje). prej ali slej človek -odvisnood njegove Ielesne lInOg1jivosti. treniranosti in morale ­začne omagovati in lako se začne upadanje prej pove­Č3rlega nastajanja lopIOle. Cetudi je v !dl TlIZII'ler'3tI človeko­va centralna telesna lempc:nIllJnllahko sprva k n<:rmalna,pa se remperatura n\itičja vudih že nnanjšuje. Gibi in hojapostanejo nerodni, človek se med bojo spotika ali celopada. Na tej stopnji razYOja dogodkov se navadoo začne

zamanjkvati tudi cenuaJna telesna temperatura. Grobazavest se nekako ohranja do 30' - 32" C centralne telesnetemperature. fina lAIveSI (lIDOŽnost kritične presoje inodločanja) pa propade k P"c.i. Clovek umre navadno 1- 2uri po nastopu lICzavesti, kose centralna relesna rempcra­turn mr.anj.!.a na 24' - 28' C, vzrok smrti je navadnodrgetanje (fibrilacija) srCnih prekatov. V strokovni lirem­turi pa najdemo tudi opise pdivetja posameznih ljudi, kiso med hipotemlijo imeli p-ecej nižjo centt1l1no relesnotemperaturo (približno 20" Cl.

Prva pomoč je seveda ogrevanje skladno s sodobnimispoznanji v medicini. Bralcu priporočamo. da se o rehnačelih pouči.

Ce se tempernlUl1l zraka spusti do blizu \edi:šča, ko jevetroVno in vlažoo ali mokro (dež, sodra. sneg), velja taleprvi bistveni ukrep: Z nepremočljivo pelerino aJi deblimplaščem zavan.g obleko (pred mokrolo). lako da ostanesuha. Vendar lIlOraŠ ta nasvel uporabiti modro. Nepre­močljiv plašč le sicer l.aVaruje pred mokmto "od zunaj"(pred dežjem). ne: pa pred mokrolO "od.motraj", saj nepre­močljiv plašč preprečuje izhJapevanje polu, ki naslaja medporenjem. (Moja izkušnja: S seboj nosim vedno elastično

pelerino, ki je olIlapna in pokriva tudi nahrblnik. ce l.ačne

deževati in če se odločim. da nataknem pelerino. se bkratipod njo UStrel:no slečem. Ker pelelina prekriva tudi na­brbtnik, ostane obleka v nahrbtniku VWnO suha. Zaradiohlapuosli pclerineje izhlapevanje polu skoraj normalno.Ce se z nataknjeoo pelerioo usedem na Ila. jo lahko spod­viham podse in se kar dobro zavarujem pred vetrom.Obleka. premočcnazaradi polu, lahko ludi unn.ne. ce vslabem VTemerJU najdd dober zaklon. ostani v njem. kposebej l3krnt, če je pokrajina nevama in če lahko za­blodi!. :laklonje pomemben tudi zato. ker ludi najboljšaobleka v izrednih razmerah (tu je posebno pomembenVeler; glej razpredelnico) ni dovolj dobe~ toplotni iwJalorza mirujočega človeka V z.asneleni pokrajini se veljasponmiti. da je sneg odličen loplOOli izolator; že samopribližno meter globoka luknja v snegu je okolje, v

al • •mlZemkatermlsi lahko USlYari1lOO61lO mikroidimo. To velja kPOIebCj U. VdlOV!lO vreme. saj VtCt>"~ poveea izAu­bo '*- lOPlOle. Kar zadeva 'daM temPCrIlla"O. ječklvct br raoIjivo bitje, br dokuujcjo lle:Sttte ...edodpravami III. Art!W:IIeI" 6o(odti mcd 2. 5veuMlO YOjIlO.pri k:rattocniftib (~- 10 minIX) .. • ..valI y Ieckao vooo10 Iictr vtaib OP&Z:OYIli su......-~ SJtaeucripe, W::Dl.W !!JObenib trJjnib podt<k ječlovctdobroObIC ~e".1abko y ItdtIltiU morju pre:tivl dome 1ft, YeDlJar10 .......'eri pilcti. ki 10 S pwbkm """toHli iz poIW... _

nep kUtI v lItlnO morje, WDirali k ptj.le v tali JS-20mimi&. pri 1C:lDpaawr1 lOOIja 150S' c.jee.pre:tivefj.ll prilIUIO&iD brOOOk"· ib priblimo 6 .... PlavaId. ki mcd~jiPjaYajO prd; R.obvskep Pre1mI (lUDpti*tnmorja pribli!no 15' cl so Iic:tt 12 - 20 ur v vodi, Yl:Dl.brvzdrtujcjo Ivctolelcsno tempc:r.lturo zizzedoopovet.PmnasUPOjem lDPiOIe undi plavanja. pri tiwib Itkmoval­cih. ki pll)lllw90 in ki tako mwlj~ Svo;t nastaj.-Jje~ se začne kaz.atj hipolamija (po5ebno Y miJičju

udov); p1avllJl;e POSllUlC: nC:rOCIOO in ko ohladitev tclesadovolj oap'eduje. se pojavi zmedcoost. priv1cli in prisluh;ln nameslO llSnVTlO6I UlČIlO plavati v Icroaill.

pri nenadnib ohladitvab v nalih ,orah se wi, da jezni!ana telesna lC:lllpc:ratura prvl,lavni ubIjaJec tiStih. kijih UJOli slabo vreme. V vi~jih in bolj odaIjcnih gorstvihPI postanejo pomembni k drugi dejavniki: unanjlanjekoličine telesne vode (dellidnll;jja). hipoksija in tda~ sbtano. Teb dejavnikov na tem mestu ni moe obdelali;njiboYo~l velja predslaviti k: z nekalmmipo<Wti: Neuspc:b sk:er tdItUčnoizvrsmoopmnljeui.h SV!·c.jev pi V1.POlIU na Mowl Everest leu 1952 je mendaPriPi5IIli iztIjllČDO dehOac:iji. Njillov dnevni obrok. v<ldeje bil ob koncu njibovq.a Y'LCJlDiJIIjIIZ*lJ tol 1 lilC:J Iladan. Kate. da niso~ za ID VWnO mafi100 illubovode prd. p1j\IČ iD ledvic. praluba z vodo v ns,,"",'

potrajl!li je seveda PrObIematibla ZIIO. tel" je za Wjellje5Iltp IlIIcW potreboo ston,j 1lI!topiva. toltb:w je Idalako p1dobI.jeae YOde.

llipc*$ija f"pomanjlarJ.je kisika") je dqaYUJk, ti moe·110 prizadene~~ knbtDe peJOje. Tovodi y pDIotlmo nW)l'1Il)5( bipc«:imije: iti ornnhn.T~upo:edje dOP.ItOY (ti so OČIrno posledioe b'pr*Slje:)opisuje Malrice llaq v sYOji knji&i "AllIpumI": McdSeUqKP S IC &<n je: llaq iqubIJ rokava. DndiIlipotsije: pa Je poubi1. dl ima y oalubclllku rezcsvnenop\'ic:c, ki bi jih lahko uporabil kot zasilne rtDVit:e.

SeSIOPaI je lOfej zpitni rokami. do kraja ln:zsbben. karse kOOlbIO s hudilni <:mnliDami iti :r. lWlIpUlac:ijo IIII:Injvscb JnCO'i III roltah.

SUadlnje: je sk:er maaj DeYUDO kot bipoIcnnija inck:bicncija, vcndIrdolpobioelllkokritičDo.Vsi"~ki lii pretiYClje" ("suri\'lll.~; 10 scs&aYljtai 11II Ile­melju dYCb naecl: prrit. obrok lII,j bo sestl\'ljm lako. daboiq_ YOde pn::k Ied\'ic kir te dl majhne iD ck'u&ič. dal'SebUjt "optimllm minimlllll .kah;K;j". obroki lii 1ft­lMf,;e SO :lalO -'&Yljeai skonj i:r.klj1lČlm i:r.lIlljikoYibbkhtOY • aa\'JdDo v ObI:iki oetql .I....ja. An&Jdbmcnarica Ytli _ IIp(*lIbija:r.DlDO qHko slatNro"toocc" (ti je Y bistY\l~~or). ki jo :r.majhnim dodalkc:m ruma- teWll.1a - prilacode otusu poy_JlIeOqa mem.ja. Duemi obrok ima 2 Ml (480 Kcal).

te ponamc:m; za PfWYCljc &'Id:a Y iZtCdniIl ra-unc:rah. 50 pomemboi:

1) vzdržeVlllje: Idesne IeIIlpenllllfe,2) V7.dd.evanje nCnnaIne količine Idesne 'iOde in3) ...wrteyanje eDefJijske bilanoe.

tlo'iek lahko prdiyj tem bujk numere. čim boljmodro i1.kOriJČa svoje llI3Ilje te:f vire iz svojq:a Dq'lOSIlld.nega okolja. Vendarpadejavnika.ldje najbolj pomemben,ru:iologi ne lllajo iunerili; ta dejavnik :r.adeva psihologijočloveka in mu pnYimo "mora1a". popotnik naj se lOfejspomni na ta dejavnik y sebi, aa \IOIjII do !ivtjenja, nas'lojoodločnoltirl pogum. ti ita Iemelj vsega 1isIl:p. karOOlOIoči prdi'id.je Y ilnldnib r.wnerab.

Raq:m:lelllic:I: Ena od mno&ih inačic Li wind chiIJcban. ki kak "acmpcnmmi učioct w:cra". pri Ititrosti\'CtQ (rtJls OWOma kmIb) je lCInPC:Jatln mb ro.

,- ,- ,,- ,,- m_,- ..- ~- ~-n_

uc . S' C ·wc • IS' C _wc. 10'" C ·21' C _wc .)1' C _.-C

-'" c .)1' C ...·C _.f9' C _n-c_" c ,46' C -wc -65' C _OTC

-"c . ". c . n' c _'" c _IJ' C

AR 4711994 25

prehrana v g,...o.:.:ra:=h:=.- _Izposojeni članek - Uredništvo

DOGNANJA ŠPORTNE PREHRANE

New England looma1 ofMedicille pik, da Švkalji ševedno ne vedo T\lIllIlIČnO rnkaj alk:oboI inbibin. sistan, kiv telesu skrbi za pornbo nWčob. Če se druUbnemu pilju.pitju v navezi aJi solo pitju. kar je samo pretkaoo lakiraniaaz za grdo navado, nočemo odpoYcdati, se odpovejmovsaj mastnenlu delu svoje MPQlne pebrane.

Žtnskl: v po~u hilJ'eje podleJ.ejo aLkobolu kotmoW. "lM8l1I razlik v telesni zgradbi mo§kega ln ženske.Alkobol se v telesu tiri v nC:maStlJO lkivo.

Nikar ne verjemimo, da bi nas po vemu popivanjadolg nočni spane<: lahko pozdral'il za lm1ing ali tekmona'llcdnjega dne. Alkohol iuuši organium. nucn tega pap različni ljudje zeloraZI~ ·pOCislijo· iz 1e1e$a. Brilall­!ki špor1J1i zamvnik in lIUIrll100eC dr. Palric Milroy pnvi.da na večer pred tekmo še nikoli ni pil a1kobola. Tudi, čega veliko pij~ po tekmi ali tmIingu, se bo OlplIizemsamo še bolj izsušil. te je v telesu manj tekočine. pribodatkobola stanje samo še ~Iabb. in nas še IIilreje ...wrupi.

Kako alkohol deluje na telo? Vanj~ energijo(alkohol jc zelo kaluičen, ne v.'lebuje pa llObenih branil);zavira ln !>koduje delovanju ~n:dnjega~ivčnega sis\l:'.lIla:spodbuja naslajanje urina (čc momo pijete. telo izgubljavcč vode, kor je dobiva in se počasi W~lIje); slabo vplivana delovanje jetec.

Napačno je prepričanje. da je aIkOhOI takoj razpo­loflji... vir energije. tqnv je zgoščen vir kalorij. neprispeva k D$l3janju mišičnega glikogena. ki je glavnaenergija za vzdr1ljiVOSllledosežke.

znano je. da alkohol zmanjJuje količino glukou:. kise med vadbo ali plezanjem izloča iz jeter in količillO

glukou: iz krvi. ko jo mi!ice uporabljajo za delo, ker jeglukoze v ObrOItU lIl3Ilj. jo telo hitreje porabi. To paje zavse vulrt.IjiVOSllle l.PCIte s!abft IlOvica Vendar nekateri

~ponniki adijo. da jih alkobol po oapJIlIi tekmi sprošča.Kdo ve od kod je prišla novica, da je pivo bogalO logljikovimi hidrati. Cepal' lahkopkX:evinka vsebuje 150kalorij,jib samo 50 prihajaod ogljikovih hidra1Ov. 0SWeso od alkohola Mišice il altobola ne lllOf'ejO pridobivatikalorij in jih prctv:ujati v glikogen. zato je količilUlener­gije, ki jo pričakujell:od kozarca piva, neznatna.

Druga lJIIOta je, da je pivo bogato z villanini. se:posebej z vil3D1ini iz skupine B. te bi boleH s pivom dobitipriporočmo dnevno količino vitamina BI2, bi mOl'alipopiti II pločevinkpiva. le veliko več pa, če bi holeli znjim v telo vnesti usueme količinedrugih vitaminov.

Nekaj nasvetov DI ipoftnlke

Alkohol je diuretik. torej pospeJuje irloč:anjetekočine

iz telc:sa. Pitje alkohola POvzrOOl debidracijo, če izgu­bl;ene tekOCine ne nadomestite z vodo.

Z alkoholom lahko v telo vnesete od 4 od 5 odstotkovvseencrgije. karje več, ni YCČvarno. To pomeni okrog 20 galkohola na dan. to paje manj kol: srekJenica piva ali dvasremje velikega Il:OlalC8. vina.

Mišice alkohola ne morejo uporabiti kOl energije.AIkoboI se plQIlIIvlja s stalIlO hiuosgo. Velika koli­

čina alkohola bo v krvi paf ostala dlje, dokler ga jetni nebodo razgradila.

Nikar se ne dajle vleči za nos.. da se boI5le aIkobolahilJeje webili. če boste, redmo, lJenirali bolj inleDzivoo.Razgradnja alkohola v jetrih ne mcute pospditi lo ni-

"""'.že zelo majIIni odmerki alkohola poslaMajo uskJ.a-jenosl gibanja in real:cijs.ll:i čas.

~ortno plezanjc::e _Matja! Wiegele

PRISPEVEK K SLOVENSKI PLEZALSKI BLAZNOSTI

-­Štc:oilo .....ri:DtItum:Prboriii!\t nbiohl··

plc:ulače it. 3120JUNIJ 1994An&'ej Lakokk. Maljol Wiesde

Smeri, dolge od 15 do 25 m. poIeqjo v navpiČlli

ozin:ma rahlo JXevisni stali in so dobro opremljene. SOrazličnih tef.a.v. lllIl:o da si bo lahko vsak: plezal« potdilstrast po PftIlUlgOvanju samega sebe. OOentacija vsmerrlIni zahtevna. saj so povsod,kp morda.ne bi uganili poletaslllCri, eleganllle, skalni formaciji prilegajoče se !ivordttečrte OO1ejevalke. Marsikje je naravi priskočila na pomoč

roka. ki je z nmerni!ko natmčnostjo omogočila~

llID1, tja" so se doledaj lahko sprehajali SlIlIIO plazilci.pravi biser pkzali§ča je smer, ki ro s svo;im imenom

sicer negira, vendar pa je zasnovana za plezala:, ki po

laR 471/99( 26

telesnih dilllOOzijah ne 1JIClSlajajo za fio.alisli zadnjih te­kem Svetovnega pokala v Sponnem pleulnju (AR št. 45).

Tudi na plezalne enigmatikc ni pozabljeno. saj smerTo;idi repus lepo opisuje populacijo ljudi. ki se s ro de­javnostjo ukvarja PIczaleem paje prepu~nougotavlja­nje ali so ro avtor(ji) smeri ali morda oni sami.

Razgrete prste in gJ.ave si lahko po kOl\ČallCn\ mailJe­tiranju samega sebe obladite v bližnji re5ci.. nove ideje padobite ob .kozarčku svqe najljub§e pijal:e v domu obpart:irUču.

MIh.P.........

iz vseh vetrov

MlluoPd..-l

).R47/J994 27

v • .vvnase prIzorlSce

ProblmWika pteztmja ~ oU1psJ:ih steNIh

vodgovoru na dq#s, iti sem ga dobil od KomJsfje za alpinizem, 17/ md locll dva Prt:JbJem<J: PtVi probIcmje I1Jesanjeoprtmkoo, drugi problem pa je Irrihlnje f/JOrtnih ln /ehn/t"n/h smeri. Najprej Il prvemu problemu.IJ sam n/slem rrfJIoIl delaJ umernlh qmmlloo ln sem tnt vednoproti IemU; 10 vedo lISI tIslt, iti poznajo mene ln smeri,/li semjIh qJroml1 ln urt'dl/.ZJ po mojih l'fI/orma<;lJahje 17/10 li steni Bobne med novimi smermi ureftm/h 6 mztetajev (ne smeri) z umernlmloprtmkl, Id so cMgn/l1loilkoprohu, po drugl5trnnlpa VS<l la lela prej ni bilo nobene uradne krtltJle odSInInl PZS allKA na mtun listih, iti so kIeSaJI oprtmkJe v 4 smereh li BaImJ, 3 li steni nad ospom ln vsaj v 7smereh lJ MII1I peči,opmnIjenlh1Jrrd tIOV/ml smermi lJ &ltnu. TniIIelJ, daje bilo do sedaj na tlrfem obmOCju KrafJwga rOM Izdo[bljenlhIzredno malo umefl1lh qmmkoo, torej nlpralJlJna.

3J Vsa ta de}stlJa nepqmenIjo, da aselmo odobravam all da trfaI1d p1ewJd ln cpromJjemlcl odoInmt:Imo klesanjeoprtmkoo lJ smereh &lime. Takci po prvih jzJI/esanlh Umelnih qmmklh smo .se trfaI1d sloven.;Jd ln llaIIJ(msk1~ usedli za m/.ul ln sepomenili terPri!1I do sJt/eptl. da jeklesanje ne samopo.s1ljemnje ln skrunjenje stene,m"fJalr prava neumnost ln tzgooor zanjo ne m~ I7/ti ne rMsonfe /asInih pJezaJnlh SPOSObnOStI, ne prirejanjele/tmt:Jmnj. ne~nje stene /asInim memm. Z av/ofjem krttiztranih smeri smo se tudi rJogoc.tcnIl, da /e8O nepoUnja t8ČlJsteniBabne ne nlltjerdrugJe ln lOte ob""m:u /ela 1993.problem I1Jesanja umelnIh oprtmkw v steni BaIJne /OTe} vsaj s SInIn! lTtaJkth opreml/elXJkelJ ne obstaja ue(, zanimapa me, 1lmlo se bodo li prihodnje Obrta!UH tistt, iti jih do zdaj ni nlMe IlrltIzlraI ln ki so lstOCamo pOCeIl Isto lJ MišjiP'<'.DrUgI problem zadew domnevno krtžanje no norx> t:ptmJljen/h fporrn/h smeri ln SlareJ!Ih lehnlen/h smeri v sten!Babne. V Izjavi KA je swom o Jlrtfanju !leČ !ponOlIh ln tehnIenih smeri (upombIjerJaje mnoflnaJ, .ta konkretenprtmerpa jepo.stav/jena le smer Torm/enlO. Id noj 17/ krtžaJa Gamsje oorlje.V ZlJI!zI s lem sem od ati/OIja Izvedel naslednje: ..., stje ogledal Unijo ln prednoje Zat."2I VrfQlI smer, je po In,J'omI<KljeOte obsIqe(/h telIOlIenih smereh SkJPfJ hgospeElId Ve/lat" (10 sem mu jazprtporočIlte takrat, /«) jepredvsemi nwtmlsmermi preO!MmU Hani ruln prav zalO, da ne bl prišlo do neljublh fn<.l&mlOO). Tam je od EJIu, JII je !Jedno

AR 47/1994 18

v • .vv_____________-=D:::8S=e::...prlZOrls<:e

PodJwmlstja zavmu~alptnlzl1mpriPZSje na svoft seft dne 11. aprila meddTugtm razpravljala tudt oproblematikl,v zve:t1' Z notVlIt smermi V steni 8ab..a nad Olporn.V /eh smereh sena~jXJJtuJlja veliIlo Umel'no tzdolbijenlh CfJrlmJrov, ln to tudt v smereh, orenjenih samo 6c. GledelegajeMatto ~pt'.JIfd4rtJ.dajeenak nesmisel umeten ({Jrlmek v smeri zoaono6c 1Iot lJsmeri8tl, l<Wtjtdjtlmntkpaje bil mnenja, da te moro v naših fJle=llUIh prenehtui s Itlesonjem umetnih CfJrlmJrov.Problematičnoje ludt Jtrlžanje !ponno -plezalnth smeri s stareJ!tml lehn/tntml smermi. Nekatere new smeri namm:f)CIduJfo v olJmo(ju le prej .spIezan/h lehn/tnlh smeri ln $ svedrrx:cl, zatA'Ulnlml za wror.u,ye, mtfujej<J teiavnost"lehmtnih smeri.

PodJronltslJ:t,::;;ra nasJer1nft sJIJep: •Avtorprvenstvene smeri st moro PreSJlrlJert 1&' fnjomla(;lje o smereh, ti le~ v natl'1Omne flOW smerl. svojo smer moro fJ7r!p/eza11 ralto, da ne spreminja težav v že obslcjetth"smereh. To pomeni, da ne IMa SVedrOtXerJ na mestih, Jtjer pcteltajo (Itrlžajo) OOSloje{e smeri. lzde1am ume/nthCfJrlmltoo ni nlltjer .(JIff}turJ}IW.·

Pro6km4JihJ ",,.ih slflUi , 0Jp1l .... I~ji p$p

AR 4711994 29

~inizem

Milenko Amejk.k - PrIe

OLTARČEK

0tWCek je vrb vzlxvlnood Makp olurja. N"dji;eodnjep:ra pnbhfDo 40 ri6mtib metrOY ju je ybok ototi2470 D:lta'OV. Je JI'"'"'*C!O rmrbPleD 1 \'lboil""e saani. kjer$o li "tzQJ1" (jes""l"" ICDClKIja. U. z,'P'....... M.Medja. R. Kot.nw") kbCaIi MoaIC1J1l1.' (lIIfonnao.ja TmeMtbetie).~ pomeri "lllD:J.aI" ~ajclDO naJt ve. če plae.

PI.~ da YNj li5Ci, ti imIjollCJ'Ote. moo&c pije aA fOI'I.ali nekIi ... zw:zi Zd~. RQ je ..-u brpouej pO.·" kUk in~je5tlPI ~PiniSIOV$la

l:ll.Ia ilič i1itoYiU1 in ČIOYe:Ita. S~mmi je IIIjlNlljoplltt:D. bolj 1 jume. :1; zlllvxtne PII ~ li vidi samo :1:Malep 0I1l1rja. S V5Ch SInII1i je lrebI nanj pnplezai.Najla2ji dOWP tIlIIIj je od Koda pod Grlom. J)onučinjpnvijo V$Iki krnici, dolinci, ok1clljtl in fllV'llici koIr;l, WIlne zamenjuj Klxcl (mcd Malo Martuljlko in Vdilu:l M.­lulj!);o Poncoln prdIoddoPod 5IClI), V Kollu{jublUuanpod Cip'Hmi. greben med V. Rotavom iD Skr\alko) IKotlom pod Grlom. Verjctoo pa je lCb kotlov v domačigov<rici Je vet. Vrb mijc padel v oči po turi KriStan-Bul!er(M. Oltar) in mc je unimalo. če je fe bil kdo na njan.PovpmaJ sem omaoa iz Martuljka. in T. MiIlcliča. pa ll1lnobeden nJ vedel po::wedati kaj dolotDe.a. Tako~ seodpI'avil ~j, posebno ka mc je ~ikalI iqJa ujedli ...lV -'lebru. Ker sem spvnal stalo v smeri ~-Bučer,scm se lIIdejaI podobIC. NaPIIta. Skalaje lIln verjetno res

lepa, $JIDO z I,orjem Pohijmlsva se ~vila lja, ijo" jene bi DaIeI nihče. ~Ia sva~ tit!. Jn'OPrismp­~, 1,) je. poiskal. 5"* najbolj prNlačao _. 1,) papeenmj. wmo. previsoo. ~jtno - in nadaljevanje jebilo UlD. tot je pat bilo.

že.-lb&op do KOUa pod Gr10m _je ....'Ip PI je tot~martulj~ $veta lDDr\IIb1Y1:Mli klin za spusl. dli je Prik:I sper Da poe 60 Tidimaoesoov pod SIroko p«jo. NM........i k&5. ti sva linaRlllliI (bolj moj). je bil d05IOP do~ v rz. $UlIl0I1altb. PrqlIcuIscm prvi raucbj (ne cd) V. težav.nostne SUlpDje.~i je bil IICJIjev VI. tel. uopoje(5isll'D'i so viseli pod kotom 30 IIIOpinj VSbWI od skale) vrumeni. dl"oboodrobe6 previ511i wIL Ker pa naju je fataJken podoben lutdaj. svascodkleila za 1mIik. Dva 5pUStaz l1vemajj-tIletrsldma 9-mm vnema in biluva v Kotlu.Ne remn. da z.ajeda ni prep!ez;ljiYll, samo niSem nobenljubitelj p1c:lanja y tnrševju. ZajNa pa le čaka na prven­st'leoike. Malo mi je lal ul to prvenstveno. kajti vse se jesJdadaJo. Dan, vreme. okolje. drulba.li!ina. Dan je bil resenbalerl. v Kotlu paje bila soočna sYeUoba lako sijOCa.daje bila 0:10 trna barva bela. Kdor lep ni kdaj dof:ive\,bo dko verjel. tarobnost Ie.a kotifka je zame eOkraIna.Nobenih poblazndih, IUJr::Qh, pijanih in smrdctib pIani­ntev. sli!ijo se samo kavte. VeleJ ICI" redko vidi praytpgomib. sam pri sebi sem~. da me bosla nMo(a):;.

njen (1) vrti in ti kOl le videla..V drugo sem se odpnYiI z Mnom DobnlYCml in

uspd nama je Y7POD na vrll. Najprq po V pobočju 1-0.malo pod lkrbiDO mcd Olur&om in MaIlm 0ItarjCm IJ inod urtlioe TV.ldIj (~ til) lO. eao lIIC5lO IV. 1daVllOSlnesqqe. 1SbI san Sk:dOW: pr.. iWtpribw iD ~ semnakI k1ia 6 lDtlJOV od lbtIine proti vrbu v lab"", svecu.Napqje bUD tdje. tIiftaJ:. Ld: ep. več. \1IXS PI. cklbroizp"h1jtao(~ lIteP Ilebena pri _Ili, OD­roma YSlIj jaz aa le nisem pkzaI). lskal san sledove NIvrhu - mOtiC:L klia. bJtOti_. PI. flO too ... JI skdu. Dr;m­~ da 5CIIl bil PlYi NI vrbu iD ZalO mu~ itneOIla1tcL. MObIO PI. je. da je bil kljub vsemu kakknp1aa!« aa 'iI1lu in čeje bil. Ni lOot;IlYi. ali pa mi $pORIČi.

Naso s..... l Marbm prcpezaIa le immo lepo lJiedOV._Vl. ldamomJC s&opoje S $CVerne smeri dOI1ine ~melro'I. Ta se konča priblilDO 6 melI'OV zahodno od YItla.

Na vrbu OIl81tk.a sem PU5UI klin (pz;sje..u) in zavrtals~ za 5pUS1 po YrVi. Tako je mof.en sedaj spust lVrlIa z dvema ji) m vnema ln le 100 tnelmv oi1je dvaspuslapo V Itrani QltardL

Na SkiCI so le !rije neimenowmi manj pomembni'II'bOVi V7hodnood Grla. Na stici sem pozabil narisati lUdineimenovani vrti priblimo 40 metrov severno od V. Ol·ilija. ce toga mika, naj se vzpne nanje injim da ime. NajlIC poubi na mo!ica. fOlko, pibnoali Slekknioo z liSlkom.1000 DEM li itne pa mu ne bom trIOIel dati. Z&dovoljslvoni v polnem lOUnu. najdi si aa v imi.

pa IMOlO srd:e pri vzponu in iskanju imena.

AR 4711994 JO

.., . ...,..,_____________--="=as:.:::.ce=--prlzorlsceGrega Kresal

LOŠKA STENA IN NJEN BAVU· Zimskopoletni utrinki

1.adnji brd: svetlobe :se je razblinil pred kaUnimitremi UI3Jlli, mi pa ne moremo in ne moremo izplezati izozkega lleba. nad katerim slutimo lažji svet. Sredi nav­pičnega kdenega kamina visiva s HemJjem pripeta drugna lhgega in varujeva oziroma :se delava, da 10 pOCnevaPrep1elena s sto melri vrvi in-do yl'lltu zasula S snegomprqlIičujevaKajzIa v previsih~ nama. z včasih le pravbcdastimi wlsi, naj ne obupa, naj kar praska in kopljenaprej. on pajamra. da 10 ni vet foca, da spklb vetničnemore in. da ne ve, kako da še ni odleu:I...

Mnogo kasneje se dva~a viJje uStavim podogrmmim kIOŽaStim odlomom. teia takega v na!ih gorahJenisem videl. Dva do Jtiri metre visoka pregradam edopobočje. sence. ki jih mimogrede POVD'I:ČI vzhajajoča

luna. me dokončno zbegajo. Beli grdIC:ni Loške SleDe paMangrt in od vseh pozabljena Korimica in la ncveJjelD.iIemlli odlom nad nami. Neznanska gmota snega je moralanedavno lega leteti po nakm uebu in zjUlta,j smo se ponjej. po ogn:mmem sprijeUm plaziJču, edo spotikali dostale. Madona.. za tre:nulelr.sem pozabil dihali in iz transame VrU šele HeIllJ", Ir.i je mcdlelll priplezal do mene.Deteva se navzdol Kajrlu, naj za vsak slučaj Je ne izbijespodQjega slOjiJča, tistega. ki je končal žlebaslO lIlOft), innaj Je malo POČaIr.a. Ne vem, ali naju sploh slili,!tiri IRje visel v tistem norem razležaju. Blila se polnoč, Hemrpa se takO; klti klok:. Rahel ovinet, Iltb,j z.amabov,kletvica, potem pa !iJina, bleščeča luna. sence in spet!iJu.. Vrislr.!? Menda je zgonj totalna votlina.

lebemtil.lIIOloee bomo celo spali...

z COni na pecljih imleniČl!O vJ«eva transportko inzraven prdI,!injava, da sva sama nad sabo PftoSCne«na. kaJvse znava Sraur bi naju gOlOVO pOOvalil. se dobro, dajestena taIr.O sttma in se ne llltika prevel. RazJefaji, Ir.i sevrste med posamemimi vJačenji, pa mi dajejo občutek. dasva najmanj v lr.aIr.JOem plezalnem vrtcu. Jn prav vsakpremore vsaj eno goveje mesto. kjer se živaliva kOl opici.Krasno sva siOl;l" vplezana, toda SleIla naju e!lOStavoo noa:prehitro spustiti iz svojih previsnih Ir.m:npJjev. Plezava invlečeva, na//,) vlcteva in pIelJIva Itt obratno in porem spetple1.3va. Gotovo ena najinih najboljših prvenslvmih, sa­mo; Kje za vrap je la budičevgreben? po dvanajslib urahKajrl slaVIlO!iUlO izdavi, da imava do vrba Je Iri cuge in.da je v tD zdaj le popolnoma prepričan, ker točno ve, lr.aIr.Ovisoko sva EvforičoosplezavaJe ulodol& tazld.aj.1llIIOpa se lIlISk:dnji dve uri praktično ne pogovarjava vet.Bezljavaza svojimi dolgimi nosovi. dak~ Jovivadrugdrugega in~ zreva v nebo. naj nama v bo'1ju malerprizanese z nevihto.

Nekaj pred osmo uro zvcčtt skoraj pri~a na gre.ben. J're(:ej odvečne bivak opreme sva Ioltrat vlekla čtt.

pa kaj! SiČI! Drug fk\Igcmu:se reživa v obraz. Koga zdajsploll Je brita. da je bilo tislib cugov Je osem. tob>ladopogollDeva 5 papirjem vllld in se pri priči. le v pollemi,dobel;edoo odkocaJiva v dolino.

MUl k..ttalild -....... T-t H......r, MII. ~eij.G,.. .ICIWal; 11., lJ. 1. 19!U ·1211'

&lb.. • ....~ KaOJ-\l, G,.. KruaI; 5. lo 1"'4·1411••

AR 47/1994 31

prvenstveni vzponi

• ••• ••

AR 4711994 lJ

prvenstveni vzponi

~I I

••

AR 471J'J9.f jJ

prvenstveni vzponi

AR 4711994 J4

prvenstveni vzponi

AR 4711994 35

Jlrveostveoi vzpo.:::o:=.i _

CENTRALNE ALPE, WALUSBREITUORN, Z VilH (41615 m)sz STENA

1

KARANTANSKA. SMERVVVI-, IlO' -M", ED­BOJAN P()(':KAR,PETER MEŽNAR

••.' .

(

) \

,.

AR 47/1994 J6

: JO' - 40'

BRETlHORNW

•• •

ČRNI PANTERVU -NI. SS- 165". -';:0

•/

" JO' • 4(1'

••

4165 m

...

...,

"' Oprd" .pkDlldri _1IMr'I ...lAp ..

MlhaP......

iz vseh vetrov

AR 471/994 17

kronika orskih nesreč

II. dcl

KRONIKA SMRTNIH NESREČY GORAH

,..,.1. l. 1961 otme 15. ~je lJ.ic:aIi J_ PRODNIK,

....tiri iz podjd! -.t Md:iojlmi pri KJmniku umrl vpbzu ~jl,lpabodllefl!poboXju KoIgtne (1974 Dl, Ka·mniIke in ~villljste AJPe. Atlas IS A 2). PIejkIji dan leje v ne prav kpem vremenu pec Y11lUjev podalo td iz<!oblIC na Kri!lo planioo pod Krvavam, tjer 50 fIRIPBIi.Druli dan je sndi.1o, vendar ni bzalo slabo. zato so s$mOOni (dUl naprej do p!anine I((n:n. Namenjeni 50 biliv pastiJUo toeo naKot.utni. HodililO IOIllCtrOV nar.um.SnežilO je vedno mOO)Jeje. srq je bil suh in je: pida! zmoemm YelroOl. V uOOji strmini sla prva dva nenadomalqinila. Prvl:p je podrt in porcgniJ s seboj rob plazuprlDega _ga, l"rt01ika paje 7.!l\ula glavnina. prvi je bill.a$ut MOje. ni si mogel p::magati in ker je bij 20 cen­timetrov pod _gom. ga niso slišali. Rdili so ga. ker je Izsnega .kdala njegova odeja Pobočjeje bilo Sb'n1O, plRpa širok 700 meuov. Takoj so začeli iskati Prodnika, aganikakornisomoali najti. po 20 minl,llah seje ,plujl kenplaz in sprožil !05Cdnjcga. zato 50 .se uwnli vrniti dopastirske kOCe na planini Koml.~je snežilo in50 se vsiJWi plazovi. O llCSrd:i so ITIOlli javili &ele 1UGk:d­nji dati. Tudi rc:kvaki 50 P. ZamlWI iskali. bra1l pono­vncp snc:&:nja 50 morali iskanje ~Ii. po poaovnan14-umcm isbnju mcd sod.cnjan in v Ioui rrqli 50 PIliti.. SSOOOirmJClllIO.jaoU3lja. (DdDs, I. 1961 ft~ .....-..~ KriIb ,....... pr;;.d; ....." '- oo II I 1961 a.. o.opol

...- Ilo 'Mt Il. I. 1961 ti.. Pr06OiII:: '" 19lU. 57J POqW~~m- _ko. Xn>Ma: """'"~ PY 1972, S"~s.,.a.. t_... :;:"""'"__"'-~ lJO<nOiIIJ

17.1.1961 je S2-1etm Jah PINTAR. ddaYf.C in kmetIX Podbhce pri Banu.. iz oananep VttOta zmrmil vbllhni~ pod KWIlO <Kanvrie, AtIa$ 57 A 2).Pnpeljal se je doTržiča in OdkI pe:! proo tplcIju. kJeI' jetlIIIl"ICnval obiskati !orodnike. Lqdje v SDeI tra zmn:nil.Na1li 50 JI 21. jInIUlja. (Oo'"n. I. 1961 ti.. Jj !ol: "" 19&1. m1IftI/eOI .... GRS TIb" 10-.1

5. J, 1961 seje 21·lefI'li Zvvnlmlr "ASER. kodenlfilowfi]C in alpinist iz bgrtba. $lIIf1DO POneSIttiI napokOenelem pobočju na Velikih pnxl.ib pod JaJovam(2643 lJI. Julijske Alpe. Atlas 52 A 2). Na ptebodu iznadO~t:boika Jalovca se je ločil od lDvarikv in zavil v SleIlO.Tovarili 50 nUli oje!ov t.Iomljeni cepin. JeseniJti a<nkirekvaki 50 po našli na južni suani, kamor je padel zarebcna Jalovca. (pV 1961. 196 ....... 5n _1«1. Mpot pii....tZ_",*" Not< plani... 1961. 196~1.:O". "'Uto Poljok)

Aprila 1961 je 28-klJli France KOVAČ, učildj izLjubljane. kije imel brata in sestro v Trbižu inje vcdratiiepJlIO odIIajal1ja in lan ludi opravil alpinistitni IOČaj,

nato pa velito PlC:ZaI tudi doma. spet lel iz Tamarja w.Srednjo pma.! (2228 lJI, Julijske Alpe. Atlas 52 B 2) PtOliTtblhl., aljabj ni prispel. Sorodniki 50 JI ~i nVtVqIv PW;U v venki gnIPi pod~ &JObOkO na ill1ijalstistrmi. Ka' je bOO na!fdlmu ponoe vet 5Iedi, $o ttlepali,da 50 JI prqanjali tudiganitaji. (f'V 1961.6IOtI....... pod.:O".-'~

AR 471/994 Jll

14.. S. 1961 med 16. in 17. aro w. se 21-ktoi Don...ŠOLAR. lludeat $UOjnik\'ll iz Rol. in 25-Jecm BoJ-nZAJEC, absoIV'CllI 1dMl8tC fizike iz I ,jt'bij_ obl tbNAk........step. AO iJ: Yubljmc. 5IDl'1DO puaw::stctila v~rojemddu mlCri Scnid-v_ v jlllOV2bodDi SleIIi Kotli(2100 lJI, KJlTtniite iD Saviaj51:e Alpe, AlIaS &5 A 1).PadJ.asuozudnjep~oz:iIWlalitpodlzo;VtpOm.

0bIet.aIa.su. destl metrOV ural od ume in POdIqlI~Jdkodb IlIve in lXllBIljih orpiO'V.

V Qw nc:st.lc je divjala nevmu. in je lI'e$bIo. Na robuSIC:De so bili vidni sledovi 5crde. ti je razbila veliko&motokamenja in iZSlopni ~vis. Na vrvi med pQlleslC:Q:uima nibilo klina.. Pravi vuok nesroec ni bil ltgOlOVljiv. (00"'11>.1.11161 "'..... 17.1. 1\l61 et.. ,........ .....: "" 1961. JII ...... Jl~ po......675 d fuq>.. 1\l6J. m el.looop..m""'........"; ~rrc>n\<.Zn."""MN.ORS KamaiIl: I!ljaYtlt: f\IraO ... _PV 19T1. ~:O".T_ Sbojo.ee.. Grilje: 22><lni1)

9. 7. 19l51 se je 35-leoti Joie CVETEK, pastir izBohinja. iz nemanega vuokasnutno ponesrečilnaplaniniT05C pod Toscem (2275 lJI, Julijske Alpe, Alias 79 BI).(pv 1961. Jn ...."", ....1

13. 7. 1961 je 17·lefI'li Mirto KOVAČ.1ISIužbeaec;iztrne na KilI'OU:em. U&inil na slovenski planinski U2m.vcnali na podnJtju KmIi.1sta1i so!a ObOA Krna. Jalovca.Rt;Ielcga rol» in !.7. 10. 1964 naW ml1vega na Slemmunad planinoSleme(l44Sm, Julijstl:: Alpe., Albs 100 B 1),kjer je bil podIeeel DJ'Idi ~ajeuqa padca. (f'V 1962 Jn1ftJleoI ....:GRST.- 1' ...... eopot _ w.to; 1:.......,. ....., ....Fnooc; Tdoet._ Mn.o, .... J_"-)

15.. 7. 1961 je 59-leIni Janez ROBIČ. po dom.<'<!Vall. kmet s Sledlljql VJtla, sel iz Goz4 Martuljka proclSrednjemu vrtlu (1836m.Kara~Alias 27 B.3), 1.dfsnIJna sumi stainali S&eZI. PIdeI v PlIPO )XlWta Jennarl in seubil. (oo........ Ddo_l

26. 7.1961 ob 10. urtje IS-letni hvd PETERND.,.,dijak in ~ist AOM~ 5 tremi ~lji PIeUISmel' Debelati:)vc v severni 5&eSli Vdike Mojstmvke:(2369 m. Julijstl:: Alpe, Alias ~2 B 2). V prvem I32Jdajuje vrv sprmib. nebi kilolfamov tef.to StaJO. ti mu jepadla na hlbel.7~ lllllrllItjih fIOIf.bXIb je kmalu natoumrl. (DtIO JO. 7. 1961 tt.: '" Ill62.lOtI. fukJp..""P"i= -.. 16.6..mprqlcd .... 1116). 447 et.:~ 26. 7.:0".... 'SWO Oda_l

Poleti 1961 je 68·1e1ni K.reI MALI, upokojenec izVetema pod KrUto goro. storil samomor na jugozahod·nem pobočju Kriške gore(1471 m, Kamniškein SavinjskeAlpe. Atlas 83 DI). V obsdnih iskalnih akcijah so 5Ode­Im-ali !onki reševalCi, gasilCi in Civilna ~ta. vendarbrez uspeha. Dea:ml:n 1961 !li je po nakljOCju našelgorski rdevalec. ((JRS 'J'rtit ~I om.: 0". J_< tc.v_)

''''19. I. 1962 se je 21·letnl o.JIon HRIBERNIK, ku-dent etOnmI5ke: fatultdt: in član Atwkntstqa AO izLjubljale. smnno~ pri prellenju po severni uraniBnme čez Kotliče in proti Turski pi (2251 m, KatMi!tem Savil:ljste Alpe, At1a:5 &5 8 1). Momo je, da JI je

. --'k==-ro::.:n=i=k~gorskih nesreč

odnesel in zasul snc:bli plaz s Turske core. all paJe Wm1i1in 50 JI plazovi pokrili t.nc;e.

1_1IIIjajc: bilo fIO'O iskanje sSOndiraRjem nnl§prino.NIjdCIl je bil 2. aVJUSla na 5PCJ(tlji trtfjizri KodGtepPlR:U pod TInko po. Gklboli:" v snq:u je hod le sedt$o) roko. (Ddc>4. L 196215..-.: WO\. .... k" T • ____ ". 1~.w. GIS K-'t; PV 196), 66j l'ftIlOd~~ brv.. ...~ lIlraO _. PV 1977. 36~ po p""o«tjll

....... 'dt'ok:e'jtloil_ ~_pop , '_"-lObPQO po- - ~ pok' , po. OitjiIOjW 'n _io-. ... jt _ ..,' ' jdotJMplaJ:

pl..Jopol;ril .....:s..-.~ -=e-OriIj<:_iii "-jo _ .. '*""'" zbcni&)

11.4. 1962 ob 9.30 je 21-1elni &vin SAILER izAmberp v ahodni NaOOji zandi~tiin slabeopane zdrsnil in se ubil na poIrdenelc:m~u nad lovskopotjo v Pragu pod Sp!ev1O (Rdeči po-* nad OOlino Vmt,.Julijske Alpe, A!Jas 53 A 3). Sesl nemWb alpiniSlO\' sejeVrDJO It Bivak.llll proti V~om, nalO pa 50 namcnvalioditi proli Bivaku IV Na ru!ju in smučat na Kri~~ pode.Med SeSlOPOm je Sailaju spodrsnilo na poledenclem invla!ntm skrotju. Padel je 100 lJI(Ul)Y glolxlko in obld.almrtev na spodnjem sneži~. (D<1o 22. 4. 1962 ~l" opi>;PV 196),

66' l"il. Inll<d: Trip••inlboIlS) "'" 21 let: ..... "'.... OeIo•.."..... Ilnri. Seilor)

n." 1961je 26-lelIti Anton RENKO iz Sn:dnje vasipri BelUnjah. strojni kJjlll'avničarv Radovljici. rotsoil nasttmini, padel oez $kale in se ubiJ pri Sem'ui na Dobrti(1634 m. uhodIli del KanniU;ih in Savinjskih Alp. Alias57 lo 3). (Dolo,. 24. t. 1962 _: PV 196). 66' ....11«1"1-' GRSTrtio! 21-.)

11.6. 1961 je57-1cmi Jana. KRJVF-C, kmet IZ Kriv­čnqa na:;! sančjem, SklriI samomor III Mah planin'(Vda planina. 1666 m. KmmiU:e in Savinj§ke Alpe.Alias 86 A 3). (PY l'il6J.6Mpnpdoq.:~tn- do.GlS ~....-t~ 00'. MlQM l«tot . l'IoeW)

15. 7. 1961~ JC 54-klni Freoc SoLMAJER.pokni u:sIutbellec izsbi6c Lete. zudil pol iz KamnBUBisoioe protl JCanuti!kcmu sedlu (1864 III, Kamndtc: inSaviajske Alpe. Atlas &s B 1). ~vaIjc prdlodili delSkM:uste pbrlinW: rransverzak, aje te prvl~ '*' vRePOY kot in v lllJI1Iojl'm delu StmaI ilija PrdIOd. si priPIdCU ln 7O-mclnko!llCllO poIkO\k:lval JIaVO in mncjepoo;lqd. Ker je hodil po SIow:1l5ki planinski rransvcrzali.$o p kirikrllt isb.Ii Ila podnltju Karavank, Sladiča inGnntoVCL po natljuCju la je 3, ottobra !WeI lovskinI(b:(lmik. (Dolo)o. 9. 1962pW-. f<>lop.. .... A'uo:i.'. ICI. 1962"""'- 6. ICI. 1962 ~L: MrL bIiiaO KaD.ilb 8iolrica, Imo FraK HNrik$doOIIInojcr: P'V 1963. Joj e~ too::>p..663 prt.........: lI:.,.ne. :utvom;"",lvOll.S lI:amoIik.1MpIIl im< Ivu: ~ul&,Nev.......d 1" .....: """""1..... l.: "". Co.. Grilj<: ZI>oroik)

1.l1.I%2je28-IetnaMarija FRF..ŠER, SV. Ambroblpod Krvavcem. doma iz KaH pi Šmartnem All Pohol'ju,uslu1bcllka počitniftcga doma na Krvavcu, SIOriIa sam0­mor na Krvavcu (1684 m. Karnni!J<e in Savinjsu Alpe,Alias 85 A 2). (Dolo •. 9. 1\162 ....: P'V 196). 665 .....Iod ....:

Ko",,",,"- 2ItvaM)

u.,. 1!l6J je 56-1ecni Ignac: DEMSAR. upotojencciZŽirovntce.. med~ lIlIlft zaracbSftne ltapl v DomunaZdenici (I'Joj..K..__AIloo" B2). (P'II 1963.665pr<p:d~~GlSntit1O_)

29. 10. 1!l6J ob 20. uri .se je )Q-Ietni Mlnn KRI­VOGRAD, dOnIa 1; Ra~ ri5okokvalifJCinnl livar vhit la ni Ravne, .. alr.:upiDo e1ctarikaljev. ki 50 delali pndaljoovOOu Ravne-UrSIjI cora. Vf1lČaI domov t UdIJC 1(n(1690 m, KJr1.VtrIke, Al1as 62 B 1) protiju1ni SUIlli doKdIa PlaDe.. Malo seje lezacirtal v paaninski koči ln naloOdkI ~ njimi. V _&Ii in delju je .ujemo v IIlI&Ik11:pdiI pol, po pomoti skrenil na le\IO IJlIUW'SlO nade:snn inI*id v prqlId. TO'tIrW $o P v ddini~i in OIJVe.$CiIi~ NISWn je )Dvo mn<k° vreme .. $DtJOIII.POnOC:i 50 najprej na\ti JI.iqOW Imlo. llIIO pa !udi njep500 1J'ItlI"OV alobo*o v PitJ*2u. Bil je DtZ.avt:UieD in pod_b1ajen. Kmalu po PmlO5U v tofu je WnrI ZMaii podbla­dirve, imd je tudi poIkodovano &Iavo in ~uim. (OO'FrM<iTdca'. DeIoXL lO. 1\I62tL)

12.12.1961 popoIdneje snežni plaz zac;ul dve <kupIniyaničaljev (12 vojakov in dva čz;UtikaJ il 5lraŽIIic naLjubelju in ZdenKi.ki Sla.se med rednim obhodom yečaJi

na POI graničwske poli po plluovilem svetu v Mokh, vprvi kona nekoliko pod Domom na Zelenici (lS36 m.Karavanke. Alias 56 B 2). Biloje merer novela snep.kije billaJlldi odju&t zelo vlažen. PIal so sproH1i gamsi, kiso bili tik nad njimi F..den od grnničaljev je ostal nezasutinje takoj odkopal drugega. oba pa ic drugih 10. kijihjebilo videli il snega. Dv.odnjih Slabilapoškodovana. podplawm sla osta1a ke 21·lcma RMIlvoja TOOOROV •BnIRW... iz Slavencev pri Tunju in Dure PLAVŠit.Ostoja iz.1rcnjllllina. Prvep je~I njegov pes, ki 50 latovari!.i pripelJIli iz tan.vle, VtDl1aI" mu z OŽIvlJanpn msomocli poDIJtIIl.i. J>ru&qa 50 PJ petih lnb našli l'ek:va1as soodir:ln)tDI dva men &Joboto na robu plazu. (odo 14.12. 1963 d.:PV l'iI6J. Xl9CL.66j pnpd I'<J-' piim<l<GIa.-Jia;PtoeoI..~ ... Todof; PV 1917. '71-.. _ Il. 12..1911. S6t_12. 1:1... 1911. 249-.: sepk. Ne__ VS""'"' Il. IL: GlS 11.132t'L:GRS--" IJ_ 1), 12.;GlST.",..13f<lrorcl..-..o.o,oGIortitil'a5ob.80 ·'rT_ .. l.. ; :lO-..o.V;W;

~m..._I).II"_OIIqoa~_pIok'.o.~

_ 1). Il.. _""OO'. '-Ihvr.,........ n.,....KoJ<~..,.......,196.1

13. 7. 1963~ seje 4l-1cmi ZeIendI. ZABOJ,int.mir IZ 0su2w: na Cdtem. pcJQCSrCtil v Brujanovismeri vsew:~ tWI SImaIjII (250 I Dl, Jubp.teAlpe. AU. 53 B 3). Bil je vodja čdkih Iabomitov ln

alpiniSlOv y Vratih. Kol: vodja navele je iZ:PieZaI na policopod Mizami, pri tem pa se mu jeodbu\il w:lik.\kalni blok.Omahuilje 15 mwov globoko in 1; &lavo zadel ob skalo.Med lCf.avnim IS-urnim rdevanjem v slabem vtemeou inponoči je biJ poIkoc~lIIli pri zavesti. naslednji dan pa jetik PmI nameravano operacijo umrl v ljubljanski boj·niŠnici. (Dolo 1'. 1, 1963 ~,: PV 19601. s17 .......... rq.: ORSMo;.nno 16q>io. oopok I. 1962)

+ 6. 8. 1963 je Dn.KoIjllb I't.IROVlc. alpinist 11.Bjelovara. pri p1elanju v .severni steni Skrlalice (JulijskeAlpe) padc:l 30 lTItlJOv in si polkodovIlI IJrbIcnioo. pnreševanju v slovenskih pall je prvič sodelovIlI avstrijskibe.tikopw.~aa 10 rdevak:i odpeljali V}tStllI­u:o bolnišnico, od laDI paje bil premeščm v LjubljanoBilje opatia. in bil i%ven tivljmjae nevarnoui. nog. paStlI ostali tromi. Ko je ponesreteni uv1del, da bo OSt.aIhrODI. je I&OriI ilIIDOIDOl. (Delo L .. 1963 CL. 9. L t'L: KriJOlj l!I)6

... poJnil96l. .... ' iJO"---=OO'.__J

1tJl4711994 J9

kronika gorskih nesreč

7.8.1963 seje O-km; Milan GERLANC, sloven!lkiIrgOva;~ New Yort<a, smrtno poncs~lmod s.estopom zMangrta (2678 m. Julijske Alpe. Atlas 52 A 2). S sinomse je po Slovenski smeri plIV"lPCllI8 vrti in sestopal po istipoli. Odkndila se mli je skala, zaradi neprimerne obilNemu je zdrsnilo in je omahnil 200 metrov globoko. (Delo 9.8. I\l6JtI.,PV 1964.,n Pftllt<l .... : GRS B<wec 14 '_.)

11.8. 1963 ob 9. uri Sla se 18-letni han BURJAK.rudar iz podpece. in 15-letnadijakinja Don šEK, dijaki­nja iz croe. oba pripravnika Kl':lId:kega AD. smrtno pone­srečila v Mihovi smeri v Mali RJlduhi (2062 nt. Kamniftein Savinjske AIPe. Atlas 60 B 3). P1eLa1a sta samo nave­zana na plezalno vrv. Nad Oknom, najtežjim delom smeri.je prvemu Wrsi1ilo. Planinci in plezalci Y bližini so ksli!.a1i dekktov klic. lIlltO poje vsa naveza padla 60 melJ'()vgloboko. Reševalci kasneje niso opariti sledov morebil­lItga varovališča. na vrvi pa Wdi ni bilo nobenega klina(Delo Il, 1l19f;J ti.. upokprii....k 1d.1<: AIpUoi_M. 66,_10oara"i: PV 1964. fi pro,led rq.: ..... Fr.nci T.lcerj

18. 8. 1963 dopoldne je lJ-letni F",hC URŠIČ izLadre pri Kobaridu z bralom spravljal jelovo hJodovillOpo pobočju Kolovrata (1139 m.lulijske Alpe), po kon­čanem delu je~l po sumi stezi prol:i domu. Na mokriskali mu je nenadoma spodrsnilo, padel je SO meuuv posumini. se kolalil 200 melrov po meliščt! in uuadi p0­škodb glave takoj umrl. (Delo 20. I. 19l\] d.)

18.8. 196J ob IS. uri je 3S-letna Jellna KRASNIK­Eka. pn:dmetna učileljica iz Ljubljane. zdrsnila na mokriskali lXi seslOpaIlju po poli čez !Tag podTriglavun (2864 m.Julijske Alpe. AlIas:'i3 lJ 3). Bilo je megleno in deževoo.vmes je (Ddala sodra. padla je 20 metrov po sk:a1ah in 30metrov po rušju pod glavnim Pragom in se mOCrio pošl(()­dovala lllI glavi in odrgni la po nogah. Mkodovala si jeglavo, hrtltenico in bila ne7avestna Med prevo:wm zrešilnim avtom iz Vral v dolinoje podlegla (Ddo20. I. 1961~l .• <lim., PV 196<1. '71 f"&kd "". nepop.; <JN. Vojko Bučer)

Ul. 8. 1963 seje 24-letni J ........ HLADNIK, usnjarskilehnik v tovarni Runo. načelnik alpi.nističnega OlbekaTriič in gorski reševalec pu!.taje GRS Triič, smrtno pone­srečil med pretenjem ledenika Hoffmannsgletsebec vGlo­ckncrkaru pod Gmssglockneljem (3798 m. avsuijskeVisoke Ture), zadel ga je velik kos ledu. ko se je nadnjegovo navao v strmini pod bivakom podrl serak. so­pomik se je srečno rešil. (1):10 29. S. 196) <lim.; PV 196<1,.)20lI'I.. ,TI p<qled ..... 196" US om., potopa! JO jo odtrplli ....1<;

s.c:",I.. Ne_l-Ilom., ORSTrl:if 14 """- ISf«op.l

14.9. 196J je 55-lemi Rudolf MANKER iz Amster­dama umr~ ker ga je verjetno z.aradi prevelikega l13flCJ"Izadela srčna kap na Begunjščici (2060 m. Karavanke,Alias 56 B 2). (PV 1964. 5T1IRJIod .... ' GRS Tl'f.i<llOom.)

15.9. 196J ob 17.30 je 77-letni Mohor PAVŠiČ.upokojenec. ki se je vračal proti domu. nenadoma spo­dr.;nil in padci s sume steu 14 metrOv globoko v prepadin se ubil pri Plužnjah pri Cerknem (Atlas BI). (1):10 1'. 9,1963 opiJ)

18. 9. 1963 ob sta 2j·letni Inn 8ERNARD iz Vrbe,alpiniSt AD Jesenice. in 27-letni Alojz ZUPAN z Brenjplezala v Bavarski smeri v severni steni Triglava(2864 m.Julijske Alpe. Alias 53 B 3). Naveze v sosednjih srnen:hso že izple1.ale. Ker Sla nameravala oditi naprej čez Tri­glavskajeun.ju sprva doma ni$o plgrclili. Nas1cdllji dan

AR 4711994 4{)

so ju po naključju na§li p1t7A1ci. ki so ple7aH Bavarskosmet. Padl.:l sta z višine PrWle polic; ki vodi v Nemškosmer. in oblelaJa razldaj nad dnom Crnega grabna.

9-milimeusko vrv. ki je ostala cela. sta imela delnonavilOokrog ramen. Rc!lcv.alci so sklepali. daseje neSrCČlI

zgodila ob 10. uri in da se taknII verjetno nista vcč va­rovala. Drugih :mamcnj o vzrollu nesreče niso našli. Sle·dilaje izredno leuvna petdncvna stenskardevalnaakcija.(1):10 23._25. 9. 1963 ~I.. 11. 9. 1961 """.l-.L, PV 1964, 116 ~I .• 511

P<eJIe<I ..,., PrKek. KtOIOiI<a: TriBlav rimbol 2sl om. nap. dalum:'f1i.sIav .,.. 259 om., ovo Miha 1'<101: <!ruti .....;.c.o li ba • 1.0)

.7. tO. t96J je 36-letna MartaGerebz Madt.arskega.ki je bila z mate!jo na počimM:ahv 8ol:Jmju. oktobra 0l81aproti TIčarici. Tam;oje popoldne !le SlrOaI neki dmIatininji prigovarjal. naj se 7aradi slabega vremena vme. NalOseje zanjo izgubila sled. od II.do21.1O.1963so}ogorski reševalci v slabih vn:malskih rannerall dvaknlliskali mcd P!'tivcem, Triglavskimi jezcri in ViM:vnikum(Julijske Alpe). Iskali so jo !le avgusta naslednje leto vOSlenju Mivca. Kasneje seje izkazalo, daje emigrirala vtujino. (Delt> 16. In. 1963 poi.I._,pv 1964. 'TlIft.1ed ..... 196'.

'8l p<qkd ",.: ovo """le s.c:...1o)

14. 10. 1963 se je inž. Pete!' HABJAN SlJll'1ll0 po­nesrečil na Dotrči (1634 m. zahodni del Kamniških iIISavinjskih Alp. Atlas 57 A 3). (GRS Trlit 210m.)

,....16.2. 1964 je 19-1etna Em- AVIIELJ. uslužbenka iz

Kranja, zaradi slabe CflIeRle t.drsl1ila in se snutno pone­srečila na strmem sneli!lču v eni od grap na severnempobočju Malega Grintovca in Srednjega VrlIa (Skrlič'

Kamniške in Savinjske Alpe. Atlas 84 A 1). (pV 1965, SlI3IftJled ..... UPU Kono...k<. """,.;e••'met,.'.i f""ehod 60. mejo:

ovo P:..1e S.",lo)

16,1. 1964 sta se 23-letni pečar Anion STARBEK innjegov brat, l7·letni vajenec Marjan. iz Doba pri Dun­žalah, smrtno ponesrečila pri nameraV3l1Cm ilegalllelllprellodu čez mejo. Nad Okrclljem ju je zasul plaz z Mrtlcgare(2203 m. Kamniške inS.avinjske Alpe, Atias59 B 3).

po naključjusoju 12. julija 1964~Ii gorski reševalci.ki so imeli takraI republiško vajo GRS v LogaMi dolini.(I'v 1965. ,101ftsJed ..... wpo.kpriimetSlorbek: kempetle. :mv,m;wpo.k priimek SIr.ert>et: še",~ 111", om.. UPU Storbet: pod. !lIl>a~,<>ot. ce... Grilje, ZI>onIik)

4.5. 1964 zvCČCfje49·letna Ivanu SUŠNIK, delavkaiz Kriv&vega. vinjena odšla iz doma na KisovCII (Velikaplanina, 1666 m. Kamniške in Savinjske Alpe. Atlas 86 A3). Padla je po strmi sk.alnati drči pod Kisovcem in sesmrtno pooesrečila.(PV 1965, '101RPed "I·: Kempetle.1l1nrn;oml. GRS Kamlik: <JN. e..e Orilje: ZbonIk)

25.7. 1964 se je lJ-letni Job: ULČAR. ključavničarin dijak. ru iz Preserij pri Radanljah. ob 19. uri smrtnoponesrečil pri nabiranju planik 2apločam pod Njivicamina Veliki pIaniRi (1666 m, Kamniške in Savinjske Alpe.Atlas 86 A 2). Padeljc 120 metrov globoko v grapo in sirubil glavo in zlomil desno nogo. (1):lol1. 1. 1961<ll1ll.' Mrl.koji•• KUfIIliJb BisIrica; &j.vJd;, pv 1965, 'lO p<eJIe<I ...... "''''mU. 1.; KOjulij 1966fOlO<.: K<rnp<rIe. 2nvom: 216.1.:.mivORS K...ik:-.,

2.8. 1964seje 19-1etni Jernej KRžišNIK. valjavecz Jcsmic. SlIU1IlO pooc=čil lXi trgllIlju planik med Rjavimi

pečmi in stezo. ki vodi na vrh Stola (2236 m. Karavanke.Alias 56 A 2). (PV 19M. ,a3 prt&k<l .....; Pr..:et. KfOIliu; elvGRS R.odovljica)

6.8. 1964 sta se 18-lemi Tone GRUŠOVNIK, dijakmarib<:nke gimnazije. alpiniSt, mladinski vodnik in gorskislnl!ar, in J7-Je(ni han OBROVNIK, delavec v Tobijuv Bistrici, oba iz AO RuSe. smrtno ponesrečila v Hornov!smeri vJalovcu (2643 m, Julijske Alpe. Alias 52 A 2). BilaSla na zveznem planinskem Iaboru v Vratih. odšla sta vTamar in zgodaj zjutraj vstopila v Homovo smer. poizstopu iz Homovega k.amina. ko Sla bila k: navezana. jeenemu od njiju spodrsniloinjepri padcuza~ flOl!'gniltudi drugega. pad1a sta 300 melrOV globoko na meliJče vOzebniku. RdevaJci na vrvi niso~li morebimega klina,eden od njiju je imelllll čevljib slabe podpl.ate. (!klo Il. B.1_ el.. OPiI;; PV 196'.~ pesem. 46' el.• 5113 rr<.Ied .....; Pnf<k,I{..,.;u; <N. T_ KUIIlD<r)

21.8. .I964se je Jofo! ANCEW, študent in alpinist ADMojstrana, SmrtnO pooe:srWJ v Juvanovi smeri v jugo­vzllodni stt::l1i Stenarja (2501 m, Julijske Alpe, 53 B 3). Sprijateljem sta preplezala POI stene in se natoobmiJa. Medsestopaf1jem stabila nenavezana. ob 19. unslase ustavilav lUkvju. Tam je Ancelj iz neznanega V7J'OIta zdrsnil inpadel 50 metrov v globino. (De1014.1l. 196HI.• "'m.. im< Ioh:PV 1965. ,B3prt&k<l ...... 1967. 41 om.1

14.11. 1964 se je 2O-Ietni Heinz GRlLLfn, študentil Celovca. smrtno ponesrečil domnevno laa1i pada­jočega kamenja aH odkrukoega oprimk.a v JUŽlli stelligrebena med Ne.mkim VIDOm in Visoko Vrtačo (2181 m,Karavanke, Atlas 56 B 2). (PV 196', "3prt&:l<d .... ;GRS Trtit110m.)

3. II. 1964 je Z4-letna Danic. ŠVEGEW, dijakinjaiz Letern.: nad Golnikom, storila samomor. (PV 1965. 5113p'.III<d .....; Pro6ok, Kroail:&; GRS TrtiC 210m.. priirntk Svi..lj)

6. 11. 1964 se je lJ·letni SlJIne ŠMUC, Šludent go­zdarstva iz Medvod in alpinist AD Medvode, sam odpnIviido bivaka na Malih Podih pod SkUlO (Kamniške in Savin­jske Alpe. Atlas 85 B 1). Domaje~ da se bo vrnilk isti dan. Vračal se je v temi in v trnem lesu pod7.mavčarji zdrsnil s poledenele lovske steze 100 lnelrOVgkJboto čel skalni skok, Poškodoval si je medenim inroko in ni vet mogel dalje. Kasnejeje podlegel zaradi !obin podhladilve.

9. llOVembra so ga naš.li mnvega, sedečega okobal zadrevesom pod steno, z zJouno kapo pod glavo. Pokrit jebil s 5an snega. (!klo Il. Il. 1960l čl., ........ i ....SWlko'Mr1. koj;"

K.lmJUJb.!lioo:r>oo; pv 1963. '83 prtB'<d u,...". dacum; K .~_ 7;~ N<vanooti 251 <>DL ...,. daI1mO; ,"""v GRS K ik;

o,. ee.. Grilje, J.... lluIlovIlk: _1<)

.965

3. 2. 1965 je 22-letni Bogomir ROŽiČ - Miro izTIŽn. kemijski ~hnik v Kranju. član AD TlŽič in gorskirek:valec postaje GRS Tržič. pri 5eStqlanju z vrha Stor·žiča (2132 m, Kamni'u';e in Savinjske Alpe, Atlas 84 A 1)verjetno IX'ik:l na klOWt sneg, zdrsnil na plazišču podPetim trelcm in podlegel. Kerse ni vrnil dornov, so ga šliiskat gorski rekvaJci in ga naili nasleOOji dan dopoldne.(!kk> ,. 1. I~_. 6. 2. 196stl.. irnt Mimol••, 13 ..., PV 1\166, ~,

prtlIl<d ..." 19M. 478 om.-" i....Jw;GRS Trtioč 140m.. i..... Mifo,18 fOlClp.; 0'1. M..;an S>lbq«)

kronika gorskih nesreč

6.2.1965 ob 13.30 seje 2O-IetlIi MU.n ERLICH.študent arhitekture iz Ljubljane. smnno pone;sretil, ko seje spolalmil med hojo po družinski smučarski progi zVitran<:a (1555 m, Julijske Alpe. Atlas 53 Al). S prijateljise je s sedeblico pripeljal na Vitranc. Bilje brez smuči inse je navzdolodpnlvil pel. čeprav je bil bru ustrezneopreme. Na poledenelem snegu je izgubil ravnoldje. seskolalil2(l() metrOV globolw in udarit v drevo. Ne7.avesl­nega so gorski reševalci pripeljali v bolniŠIlico, kjer jezaradi hudih po!k.odb kasneje podlegel. (00k>9.;l. 1965~.__ 191<1; PV 1966. "5 p<q;1«l"'JI.;Sq... N.vOl1lOOli JH om.)

2.8. 1965 seje na Stolu (2236m. Kanlvanke. Atlas 56A 2) ponesrečil 28-letni J.nez MALI, mizar iz Rodin.

(Delo J. II. 1965 ...... ;Pratell, Kroaiu. D<pop.)

lJ. 8. 1965 seje 16-letlIiF~1s BORVY iz Merlav Belgiji smrtno ponc:srcfil med sestopom s Komne (1520m. Julijske Alpe, AI.Ias 79 A 3). S st:rii in seSlrnlllllje izhotela v Bohinju odšelnaKomno in sevrnčal po poti protiSavici. Odšel je naprej. čd da drogi bodijo prepočasi.

Stlrii ga pri Savici niso ~Ji. Tudi v bolelu ga ni bilo.Istat SO ga odšli gorski rdevalci in ga~Ii v prepadu

pod 32. ovinkom poti' s Komne. Iskal je bliŽlIjim inverjetno zašel po zapu.Reni lovski stezi. Te mu je 1lC­

nadoma nnanjk.alo. padel je v globino vosu:nju pod Jamoin podlegel. (Delo 20. II. I96S fi. opi>. 14 1«. im< lYrr< &vy i.

_lja. I...,; pv 1966. 'S'p<q;I<d "lo; o. 16.1. 19B9<>DL. im< I'i<n'e)

14, 8. 1%5 se je 2(}.letni VWllrnJr VEČt:RI(~, štu­deni iz Novega sada. ki je bil na počitnicah 113 Srednjemvmtl, sam podal v ManuJjkovo skl4'ino. Iskalne akcije14.- 15. 8. 1965.28.8. in 4. 9. 1966 so bile brez uspeha.Na!1i so ga 31. 8. 1967 mnvega na področju Rigljia: inFrdamanib polic (2284 m, Julijske Alpe, Atlas 83 B). (PV1966, '" _1«1 "lo' 19I'i7.l>11 pr<1I1ed "II·. 1961. WI pr<.1ed r<J.:1"r1oO<k, Ktoaik»

18. 8. 1965 se je 54-letni (Uri M..lmill.n ~TET_

NER, uslulbenec iz Munchna. smrtno ponesrečil pri !;t­

stDpallju z vrlla Borlkeg.a Gamsovu (2392 m, JulijskeAlpe. A~ 53 B 3). po poti proti Luknji je zdrsnil nam'*rlb skalah, izgubil ravllOleŽje in padel prek 50 melJOvilobotegaskotanask.aJe. nato~lpoplaziJču in umrl.(Delo 10. &. 1965 ti.. irnt K.. Miril SlroOler; PV 1961>. '" prtlll.d....)

III. Il. 1965 se je lJ-leini Enili SIMA, lfgOvski po­močni.1r. in vojak iz Spittala na Koroškem, smrtno po­nesrOCil pri pleulIlju v SieDi Prisojnika (2547 m, JulijskeAlpe. Alias 53 A 2). Namesoo svojega dela vrvi je vpelsoplezalčev del vrvi. Soplezalec: "Nenadmla mi je letelprek glave. ddaI sem vrv, toda ni imel vpelC vrvi, ki držiod njega k meni, temveč iliro. ki drži od mene k njemu."Padel je skoraj za ves r:aztef.aj z glavo naprej, udaril obpomot, si zlanH lilnik in izkrvavel. (PV 1-' 129 fi.. '"prtJll<d ....; Pnf<k. I(..,.;k>i

18. U. 1965 je 52-ktni Tone šTAJDOHAR iz Lju­bljane • direktor Elektro LjubljllJ'la-(jU)lica in lRdsednikPD Ljubljana-Matica, ki je bil SlČlti bolnik. umrl zaradisrčne kapi na Kriški planini pod Krvavcem (I684 m.Kamniške in Savinjske Alpe. Atlas 85 A 2). Ntili so gapo treh dnM. (De1013. U. 1965 ....... ; PV 1\166, 81 čl .. f""'JI.. '"prtllled ....; K........... 1.n...., ""I"'k~; Zlxnoil)

JI. 12. 1965 je 15-lelni Mirko PETRIČ, učenec zRaven na KOI'O!Ir.em, ki je bil srčni bolnik, umrl zaradi

AR 4711994 41

kronika gorskih nesreč

SItne kapi v bližini Smli:lnke koče pod lliJjOgoro (1(iJ') m.Kamvanke, Atlas 62 bl). (1'\1 1966. mpctkd rq.)

.966

18. I. 1966 sta ~leIni T_l KRALJ. doma izGorice. oo leta 1948 live! v Argentini. študent zgodovine:.in 24-letni 8oio VIVOD, doma iz Ljubljane. v Argentiniod leta 1954. kudent tehniSke fakultete. oba člana sloVetI­ske pleullske skupine iz Argentine, dosegla Argentinskivrli (Pico Argentino) TronadoIja vjubloameri!kih Andihin nalO izginila Y laal.kcm poklllCm neurju. (ZI:><nil SV(>.

_ ... SIow_ja 1967.2:16: A....noa..bAodi.., Bari_ 1966. 174:

PV 1991. 101011I.. 15' om)

30. J. 1966 se je 26-leb1i Stevan STEVANOVIC,mehanik pri f.elewiški sekciji za vleko in član PD že·Iemičar Ljubljana. doma iz Dragaljevca pri BijeJjine vBosni. smrtno ponesrečil pri sestqlu s planinc Vogar(1050 fi, JUlijske Alpe, Atlas 79 B 2). Zdela pri planinskikoči se je vračal po blifnjici - drči in zaradi neprimerneobutve zdrsnil 80 metrov globoko, padci čel: skale in sismrtno pnl:kodova1 glavo. (DrIO, l. 4. 19t>6 "''''-; _. OItSlIohioj; PV 1%6. 28I'i fi.• foq>.. 1967.611 _1«1 ....:Do l .... lo 1989om., 24 1<0.)

19.6. 1966 je 2(l-lemi Jože VAHČiČ, št\Jdenl medi­cine iz Kdkega. s prijateljema scstopal z Mlinarskegasedla (2334 m, Kamniške in Savinjske Alpe. Atlas 85 A1) in PrOli Zgornjim R.3VT1em na severni suani. Na poti jebilo šc precej sneži!č. Ko se je v spodnjem delu podal prek15 metrov širokega sneži!ča. ga je prijatelj opozoril, najVlMlle njegovo kladivo in si pomaga z njim, aje odvrnil:"Ni ireN,· Naredilje dva, tri korake. nenadoma zdrsnil inpadel na hrbet, z nogama naprej. 15 metrov nižje~ priletelna gru~ kjer ga je na izboklini dvignilo in je z glavonaprej padal čez ISO metrov globok previs oo ZgornjihRavni in takoj podlegel. (Odo 2J. 6. 1968 oom., i.... Jol:i, 28. 6.1%6 om.; ov. Morij Oalr.k; K""'P"""', Zn......; Zbonlik)

16.6.196600 15.35 sta se 23-letni Drago GF.IL't4K,ahsolventagnJflOffiskcga oddelka biolehniške fakullCte izKrlkega in 21-letni CaN! GRČAR, maturant eJektrote­hniške srtdnje klle iz Kamnika, obaalpinisla AO Kamnilc,ponesretj1a v Glavi v zgornjem delu Mooec-Režkovesmeri v Štajerski Rinki (2289 m, Kamniške in SavinjskeAlpe, Atlas 85 BI). Ko sta že premagala najvetje ldavein maJicaJa na zgomji gredini, sta se ob pol štirih popoldnev l1a8lici Zl"\$1a 80 metrov pod vrtK:m in 30 metrov levood smeri, vsvetu, ki je izredno strm in izpostavljen, čepravIlC presega IV. stopnje. prvi je počasi napredoval, 100metrov pod vrbom pa je nenadoma omahnil. Padal jeprosto 70 metrov, nato je odtrgalo od stene tudi varu­jočega. Padla sta pod steno in zaradi hudih po!kodb glavein prsnega koša takoj podlegla.

Na<JkJcl:lju je bilo osem celjskih alpinistov in re~al­

cev. Ciril Debeljak: "Z daljnogledom sem opazoval gerein ko mi je pogled Z<hel čez vrhŠ~e Rinke, sem zgrozo opazil, kako je kak.ib 80 metrov pod samim vrbomzdrsel s skale človek in začel padati v globino. Hip nato jebilo v ual<u še drugočlovdko telo. po 80 metrih prostegapadanjaje ~i povlekel drugega iz stene in tako sta drugza drugim, povezana z najlonsko vrvjo, padala v globino.po več kOl 200 meuih p-oslo sta priletela na polico. kjer

AR 471199<1 42

juje odbilo tik do podnožja stene" (Delo 29, 6. 1966).Na vrvi, s kaU:ro sla bila še povezana. reševalci niso

našli nobenegaklina. pod steoo sonašli le vponkozodprtopregibno vzmetjo. ki je morda padla z varovaliŠČ3, vendarna vrvi ni bilo vozla, s katerim bi se varujoči zavaroval naslOji~. (D<lo 28. 6. t966 OORl., ~l. 29. 6. 1966 el.• opjo: TTjuoij 1966čl...... fOlOk.; KO julij 1966 19.: PV 1967. 1)2 ~I. r,*""" 611 pn:.1t4"'1.; K.mpm., znv.m. aopok_; 0'1_ Dulu lJndlhik.Ctne OtiIJe;.....)

4.7. 1966 je 26-letna Pava. Kos. po domače Šlosar-­jeva il. Stra1e pri Moravčah, diplomirana inženirka ligro­nomije in sodelavka Inštituta 7.1 agramo ekooomiko priBilXehnWt,i fakulteti v Ljubljani. storila samomor na robuKrUke stene (2301 m, Julijske Alpe, Alias 53 A 3), (Odo

6.·7. 7. 1966 0IIDl.: rv 1967, 61] pn:11«I .... ;s..... kabi, Morav'ka

dolina. M_vtc Im. 763"'1.)

7.7. 1966 je 24-letni Jakov LASI(~. usJu!bene<: il.Splita. 1.drsllil na snegu, drsel 200 metrov, udaril v stenov Ozebniku Jalovca(2643 m, Julijske Alpe. Atlas 52 A 2)in podlegel. (PV 1967,611 rnal«l .....)

13. 7.19660kr0g 19, lIf(lseje21-letniBortvoj DEDI.JER.. študent filozofije iz Ljubljane. smrtno ponesrečil naStudorju nad SIaro Futioo (1002 Dl, Julijske Alpe. Alias80 A 2). S prijateljem sla bila v Stari Funni napočimicahin sla ~Ia proti yečenJ na krnlek izlet. bila sla lahno oble­čena. DedijCf je imel na nogah le natikače. Ko sta. pmlana dokaj strmopobočjesredi hriba, mu je zdrsnilo na skali.poraščtni z resjem. padel je sedem metrov globoko. sekotalil in drsel ~ 30 metrov po melišču. Ustavil seje nadprevisl:m in na sumini oble!al na hrblu z glavo navzdol.Na eni nogi mu je še ostal natikač. Zdravnik, ki je bil ponaključju v bližini in je .kmalu prihitel, ga je zaman po­sku!al oživiti. (Delo 15. 7. 1966~.. <>in>; o. 16. I. 1989 !'.I•• (<<ol.:

ND 20. I. 19lI9~1" rOlOk.)

18.8. 1966 se je 56-lemi Feliks Srečko ŠAVLI.delavec in planinec iz Tolmina., smrtno ponesrečil medpleskanjem v planinski koči na planini Razor (1315 m,Julijske Alpe. Atlas 101 Al). ("'.I.nko Koren)

4.10.1966 seje64-lemiJ_nez HODNIK,pod~Bavant. upokojenec iz Stare Fužine. dolgolemi oskrbnik.gorski vodnik in rekvalcc postaje GRS Bohinj. ponesn:čilv sn:dini Komarče (1340 Dl, Julijske Alpe. Atlas 79 A 2).Veljemoje zdrsnil. pOOel70 metrov POSlltJlC:ltt skalovitemsvelu in si smnoo pOOkodoval glavo. (Delo 1, ln. 1%6 oo",.:""'iv GRS 8d'Ii1lj: PV 1961. m ~l. f"""Po pi: ,. Ul. 611 pn:11<d ...J.19'76,])7 <Im., IlU.....; Trialovo;_ "l56om.:(lRS SZ. 41 om.)

JO. II. 1966 seje 34-lemi Janez PALOVŠNIK, sed·lar v tovami verig iz Lesc, smrtno~il med lovomna gamse na južnem pobočju Malega Stola (Stol, 2236 m,Karavanke, Atlas 56 A 2). S spremljevalcem sta pri se­s~ju po strmini pod Fmžgarjevo skalo malo predtelom Malega Stola zdrsnila in sprožila plaz. Odnesel juje 200 metrov niže v gozd. Prijatelj se je ustavil ob srruekiin se sam izkopal iz plazu. Imel je poškodovano nogo inroki. Palov~nikje bil nedaleč SIran. Prijatelj gaje izkopalil. plazu, vendar mu je zaradi notranjih poškodb preminilv naročju. (PV 1967.611 _1«1 .....;~~........... "...~prii....k PaIo<6Uk. .....k_; "'i"ORS ltado"'jica;O'I. TooiS"""'j)

••

MEDITRADEd o

~.(HtQP"ik ul Kot/akOl't' proil.t/()(ll')1Il11rlimka I J-Io, ljubljanaTrL: 0611140-JJ-OOFakJ: 061/140-5J-6J

'AJ'Rn:'l';jat,? dia jilmot.\ "idmrdml\lw 7. IJublJaTlfl(t'ht/d iz. A(JlniJu1t~ ulirt)Trl./fak, .. 1161/132-81-1/

• ••• ••