U"dnl 2

~ milUih časo, 3Alexsand('f 8urgener (IMoS - 1910): Neb poledl;'neLapremica po poti&i v grebenu Rnst~rhoma~ ~

nosila pohujUpvo irM~. Udia. Vsak ..ngldkivoden« st' ~ pri takem naanu iuatarl~ vOOrnbBurgenerja verjetno lakoj zgrozil... Bine MIlic

volloici _kep ..'" 10ob tej uri sem ugotovil, da ni zdravilo za dolinsketežave, te STri sam v gore. Ciril Velkovrh

Messner -gor.h.liIl? 11"Ne, alpinist ne premaguje ni~nar. Pri plezanju izgu­bim obOltek za čas, pl"06tor pa st' zdi, kakor bi rasel.Pogosto se mi dozdeva. da na vrhu sploh ne vern,lqt sell'-~

c....Real, 8IIiYiskilAadih 12Mire Sleinbu(h pik (1 svojih izkulnph v CordiIleriReal v Boliviji ul posltiluje veliko koristnih informacij...

Iz zimzelen~ logov .rganizJcije 18

Ogrevanj. p..dplwojem 19tama Pop.. je it priredila 8anek (1 pomembl'ln'lti ogre­van~ tudi pri tUtih,. ki. pleujo srednje težavnostne SlOp-

"".PrObJem _ ,.... pri gOniUI 20pri opuo",anju pnpra"'e somikov liem si ustvarilmnenje, da pri rNo~ikaterem stOPil? dosMene telesnepripravljenosti ro t.J.u, kol bl lahko bila glede na vlountMld. Marjan Žibern..

NuloYn.1 stnn:&hinjsb ledNo kupka (f(lto: Janez Jeglič)

Z..dnja stnn:$motarski utrinki (foto; Drejc Kamialr)

vsebina

Materinstvo· krivo za vse? 24~I Goodey se pogOVat)a s tremi mamami, ki so~ vrazlični meri po6vetile plezanju,[z OTE pnndla Breda tint· Jukant

Yšolskem svelllledelmil razpok lJ

PIWii posl. 322ivl;enpb dobwo pleulnega pasu je: Nljvet pd let. Gledena pog05tost in MČill obremmiM, se doba vponlmo6tipasu I.du:o zman~a celo na eno samo en1:ratno uporabo.Priffdil Pavle šegula

Pregled in ......~inistiČll.sezone 19!6 33

plan Konisje za aiIIiiZem za 1997 35

_bralce, 36

Alpinistitni raza:ledi - Interno elesilo sloVenskih alpinis­tov ln športnih plez.alcev.tzdilja KomiSIja za alPInizem pri PZS, [Nod:llkova 9.1000 ljulllJana. lel.: 061 31.2 553 (Mele \'\Ikič).

GlavnI ln odilJllOrni urednik:Bine MI&eTel.: 061 213 995 (do 8. ure zjutraj 8Ii po 21. unzvečeri

GrafItno oblikovanje:Iztok. šeme

Člani:Milenko Atnejiek., Breda Čmt· Juhant. Dare J\lhant.Aleš Lipnik, France Maldič, Mojmir Štange~ in MiroŠtebe.

Dru&i sodelavci:Mire Stelnbuch. Ciril \lelkaYrt1, Marjan Žiberna, ToneŠkalja, Toma! Vrhovec, Pavle ~gula.

Tiskarna: mIGraf. grafIČne storitve.Stegne 11, ljubljana

•

Dolgo časa sem premialjeval, v kakmli smeti naj se napotim glede spremi­njanj<! Razgledov. O tem sem že večkrat pisaL Zdaj smo na tem, da kaHnostvar spremenimo, čeravno nove rubrike ~e naprej ostajajo odprto vpra­šanje, kako jih otiveti ali bolje, kako jih vzdrževati, da JW usahnejo čez !lOČ?

Eden večjih ootkov bralcev Razgkdov je bila tako imenovan.. info ~lran,

ki V polnem sijaju terja kar precej telefonarjenja, "nadh..govanJ<l" šefovdolocenih komisij in podkomisiL mukolrpne obdelave nečitljivih roko­pisov in podobno. Kakorkoli te, kocka mi je i7:padla i7. mk. Pogumno semse odločil, da urednikovanju Razgk-dov primaknem se kakih 200 ur dobro­voljnega dela za vsaka dva tekočameseca. Ni druge.

Stvari je treba spremeniti ali karseda hilro oditi, ker se navček 1.e oghša.V to tveganje se kot nekakšen urednik pravkiir poda~~m, pa kar bo, bo_Morda mi celo rata- kajti v glavi imam še d(,lgo vr:,;!o drugih rubrik. To....~ko ena 7-<lživi, se bom lotil druge. Vendilr kljub temu, s čimer se že vnaprejhvalim, bi bil vesel, če bi mi nek....t... ri posame?:niki po "službeni" dolžnOlitile sk\lliali pomagat. Načelniki (pod)komisij podviujte se! Booite kratki­jedrnati in brez baroka! Rubrike so va~e! Tudi ocvirkov se ne bom branil,reprav niso zdravi. ~veda dishle vam bom vračal hilTejoe kot dosle~ zgoljpopisanih papirjev se rudi ne bom branil. Samo da se stvari zarnejo pre­mikati. V kratkem si uredim še elektronsko ~to, ki jo imam sirer že dolgoCasa, samo nim'l.ffi Čas.l. .. , a se ga bo te našlo tudi za to.

Sk07.l novo info rubriko, bom pokril rudi področje knjig. Ce se spominiteto sem omenil nekaj številk nazaj. Skrajnji čas je, da se izkat.em(o). Kako bos humorjem pa resnici na ljubo ne vem. Sicer bi lahko prispeval kakih svo­jih 4U anekdot in kraJ~ih zgodbic, wndar tako pisanje nima nobenega smis­la. Na koncu bi st.' znalo izka7ati, da imam samo še jaz nekakšen kilavsmisel za humor. Priznam, ra~pis ni bil dobro 7.astavljen. no ČilS bo poka­zal, kako je z na;imi ustvarjalnimi "potenciali". VpraAanje;e, če se it.> udustanovitve TK Skale leta 1921 sploh kaj šaljivega zgodilo. Avstrijec KarlLukan it.> na prim"r zbiral alpinistični humor dobrih 12 let in ga je spravil vkomaj dostojno tanjšo knjizico. Zato se splača čakat. V primeru, da s"RM::glcli obdrtljo na površju, prvi humor v pismeni obliki pričalru]'em ~de

čez dve leti. Ni pil ~eno, da bo im",] bogatu žetev i.e kalclen drugi ured­nik. To SO ~tvari, ki se udvijajo pOCasi in terjajo pri avtorjih dalj;i razmislek.Drugače povedano, razpis je šc vl!dno aktuall!n. Ne izključujl!m pamožnosti, da se T.adnjih sedem desetletij na področju humorja ni ničesar

takega zgodilo.Bine Mlač

2 AII·.o.titnI, I/.Ili šl.1ll ~lfebruw HI97

pionirji alpinizma 56. del

exan er

c2......j upoubljilti prest'-'nikl! U 7go1j !I!;tvogclnm bmnov nekdanJega l'.d.ruten}o' iVK'­auklh gon;lr.ah \'od"ikov? Odgovor nji to

VPUUllJl' n..mret ni t.. ku preprost, kot se uh na prvIpogled. Kajli btli :;.o ludi drugi vrhk.i in slavni vodmlu..Morda zato, ker 50 njegil dm uspclno vodih na l~\1ldencev z ~iI svrta. brez ene saml:' >Inrtne ne:'ln-re.

Je p.l Ml m o tem ni nobenega d'-omil, da $o V'll po vntimo,.li p~lilll mamkaj hudega in da jt vča~ih Jlo 1,- 7.a... ~. Ta,ko rekOč na rllvnt'm, na grebenski pl~dl, torej nal\I\jbol) banalen J\~tin se jo.' v gorah smrtno ponesrelll slo\'1­ti Franz Lochmatter. Dve desetletp pred n~m pa na nekemsiln:'0tnem oglednvalnem izletu AleJ<andt>r Uurgener. Vbolj sl.bo lolaf-bo ostanl' dejstvo, d~ Sla bila oba laknlbrez klientov na vrvi.

Kikorkoh že danes na lo pret~klOSI gledamo, ri slavnivodniki so skupaj z Otočani iz Alpine Cluba pmpevalilevji delel pri najz.godnejšem odkrivanju Alp

Bolj :z.ammivo vpra~nje ie, ali jo! lahko ena So3ma majhnaSvicI v J;tot!h letih, 5e pravi med leti 1800 ·1900, res naro­dila ko5llakih Korsk1h vodnikov, I;j.so bili v vsakem pogll'­du nl'nadkril"vi vrhunski mOjstri voden}i v vI'ok,h~lpah1 Ver,etno~, s.lJ nJ gorniškc kJlpge. proslave ahJllbllqll ,. np.hovih alpskih dolinah, ki ~ dan~ ne bi nadn>lo;m naw, počastili spormna nanJ!'. Skhftru mo.'>d temi

Njihova namišljena skupinska slikabi na kakšni stari fntografiji i7{lle­dala takole (v ospredju stojijo):Melchior Anderegg (l82i-19Hl.Alexander Burgener (1845-1910).Chrislian Klucker (1853-1928) ..vlallhias Zurbriggen (l855-191i),Franz Lochlflatler (1878-1933) inJoseph (Jo.sef) Knubel (1881-1961).

gor;!unll ...odmk! Ji! bil ~ff'lQSYoja lil edinstvem. usdmo.~tNekaj pol JI' njiho~ ugledu pri~p"valo tudi t;U~no

dndabno :f:ivl)ilnJe tu~. To jih je la ne}c nltin sihlo, da KIse ncnclmo ~ooli v rnhmih $OCIalnih in kulturnih okolph.kilmor ~ po uSP'lSnih vzponih bih v,lbljcni_ Ustrunopnn~nim nilv.dam. ki :.o jih s :ubo prinl"llli tujci, '0morali vodll1k.L pnlllog.j.J1 S\fO)l' obna~je. P~ je bil patpost"l. Prnvuprav ~O bili \'odnil..i stalno pod nekaldnimbl,lgod...jnim pozitivnim pritiskom. rosledice Ie-Iq:a sobib ~tevilna nova <pozll.nj.J in sneda iU.wnjc. Zanimivo:prav zato so se v,-os ta čas morali UJik!';"'Vati tudi s samImsab,,_ Gorsko okolJC.', V kDll.,.,m Ml delovah, pa it' fe I"koposlilvalja)" nCi7pr\l~np pr,1\'il,l igre, kJ niso poznala nobe­mh 17igTJVanj ali golJufiJ, Kot smo i~ ničkolikokrat rekli. vgurah se je vse plilčcvi\lu \' gotQvini_

V Ivezi s tl'm, kaT ~mo '-"pi,;ali, poudarimo~, da so biliv~i ti znani gor~ki \'(lC!niki prvi S\'icarji, ki so prekora6.1ipolitične ln gOOlo;rd~ke meje sv0t'-· s,"ate dumovine. Oniso blli v prejiinjem stOleiju v Sl"l'(h~ pozornosti in o njihse It: pisalu vel. kot o bleremkoli drugem slavnem Ili pod_jetnem možo tist~Sil ta,.. Slo je pat za posebneže alidruK"Čfleže, ki w po V'-~ d~etij delov.1i v vuoIwgorjuAlp._ ~('kaJ zgodoVlnsk(' (novi u njihove gomi!ke :Ovijen.f"P>Se Je~ n",b \' stann lJlg1dkih gomi!kih knjigah..neul v 7i1jl'tmh letopisIh .... Iplne Journala. najmanf P',

pionirji alpinizma 56. delumrle. Saj bi se drugaČI' ~dl'!i Jilmi~ smelO. Morda ~jr bilo ~ to. br 50 dOŽlvljah in preživljali. MLI pr.vavsebina veJolja v kapljici gorske meKe ali 5nežneg.kristak'b. ki je PCleteI mimo pri!gane IJoteme.

tepra\' niso imeli nobenih velikih tol, 50 gOVOTllidrugoafe. tudi tide in gklb!je o stvareh, ki 50 'le q;odile vvelikem 5Vetu; "Pričeli smo nzumevAti. da je stan lXIobnlsvet, v kaleNm smo do Izbruha vOjne živeli lako bre1hudih slulen~ te za v~ desetletij prdiveJ.vo,o koristnost.To ne pomeni. da zdaj poznamo pot. ki Jeti prro nami.Verjetno bomo ili po mnogih napačnih sledeh, prroenbomo tla.ili prAVO smer. Tačas pil se učimo ulo pomembnestvari da pripadA prihodnost živim in n.j se mrtvi bri!;ajoul svoje zadeve.H

Nekaj dni pozneje ali ~ele tez k.k teden p. so se timožje. vsi po vrsti shupani in neobriti. prikazali spodaj vdolini.. Le oči v oC'esnih dupljah 50 jim lr:.ljub jarkemu soncusvetlile ne nek uaganeten MOn. Pri prvih ~ih hW.h ~

stretwmi iz pnitrUh skodeJ se je spd PribUI njihov SVe!

v veDUm, Temll50 VstDldp.ll'aU1lnll rUIi vsHda.njost. Ceslednji niso ~k1i dobesedno ta.lr:o, paso t-> čutili v tej obliki. Z. veliko v~nonjih je bila mojima. Toda ~ njo Jl' bilotreba !iveti.

Dogajale $o M' ludl druge stvari.Denimo sret.anja dveh ruliblih misel­nih svelov, tokral urno vodnika invodenca. V mnogih primerih so sesprva kazala očitnA nasprotja, potempa so temu skoraj vedno slediliodvrženi soct.lni predsodki. T.ko sose~ma v gorah porajale Msle pri­Jateljske vezi za vso življenje. Morda seje to dogajalo zunaj njihove uVt$ti. sajse pri$tno tovarihvo lahko razvije 1l' vdivji, prvotni gorski naravi. Neredkopa tudi v vojnah.. prrdV5eIJI na fronll"med dol.gimi pohodi po brnpot1h.. ko50 ljudje povaem odvisni drug od

drugeg•. T.kul se ludl drug drugemu brez llodrtkovizpovejo in zaupajo svoJe n.jin~ Unvnosti. Stl'a..have... SO ul lO Hposkrbel.e" surove, nevarne okoliSOne?Seveda so, uj nihče drug ni magI'! na njih tako močno

vpliva!i in jim N lrenutke tudi razt.lliti duk. Hl.ld~n,

neprislopm Švit.lr in ~ boJj ht.den, tako reko{ do krajazapet Anglež. sta postala nerazdružljiv. pri)lotel)lo. MoIčečiŠvicu iz pnk.lnlona Ur in zgovoren ]t.lij.n staobčudoval. sončni uhod z Mont Ve1.Ina in se pogov'rjalao toplem llrenskem morJU. Švicarski gOfial\ in holandsl,>!gornik sl. sr VSO mrzlo not' razpravljal. o posušenihnorvrikih slanikih, ki so le~ 1877 preplavili Evropo

Tdko so začuda izginil. vu navzkritj.l, ki so sen.lkopi<"ila med njimi v nekaUno prvotno neprehodnobarikado. Nemira je bil v tem tisti n~oumlilvi čar

gomiAtv.l bru narodnostnih meja in tistih OVIr, ki so izha·Ja1e iz JlO5llmt%nikov~miselnosti. Skratka. nnarnosti.rt.Ivduknje.go~ hrepenenje 1.11 stvar...", vJlokokratnaredili vet kakor pollti"- župmk, ulilell", več kakorkdod:;oIi dru,".

Bil It en sam problem. pa št' ta bolj ..k.Mtemsu narave.Ta Je danes ni PQvsem zadovoljivo ml/iv: kaidm so

"Gospod, primaknite se bliže,da vidim, ali se vam ne tresejokolena. Nek vaš rojak izBinninghama se je zadnjič odstrahu podelal v hlače. "

;entnl kothaw glIlTl5()Ve juhla'; n)hov zadnJi tvph obrok_Nekoč pozneje je Henri COI'dier (1855 - II:C77) .vtor druge1lI~!je ledne smeri 19. swIetja, a Je vedno v zve:d I PN­vrnjenim kol1item. dl!)lol: HVSO not in ves dan smo sekatistoplll)t v lecL bili smo u v« kot dvajset UN bru brakla,ŽejIlI in Iačru... I\ll. vrhu pa smo ponovno V:tpl»taV1h vero ybhtnjega človeka. VJlok med nami Je med tem vzponomdal vse od sebe in to me je tiste neskon<"no dolge urenajbolj osre&valo.H

To je Je nekaj drobcev tedanjih besedovanj in ril7.mijljan~

ki jih je vseboval ta njihov neulovljivi <"as. Recimo mu <"as,ki se je tako koloni opajal v prati!ini prvotnih gora. Ta čas

jih je zbliZ.al, lalo Nkoc zdruŽIl. Potem P'" so delovali "oten mož. ob tem pa jim je lo n,hovo početje razgrnilo št'Ilekate:re dNge razsežnosti njihove biti. Sledn.il' jE: bilo tistonapragocmejše, kar so 0IlI od teh gora dobili v dar.

VISOko gor in da~ od doma 50 vedno sr«evali s svojmlželjami in dvomi. te jih nI bilo, ~ so jih odprth dut ln

čistih ml$li nac'eli. Takrat so bije POlN=bne le one. Na~najpomembnl!pe. ZalO jlh spodaj v dolini niSO skor.ljnikdar 0fIlalP.li.. ker so sodile v svet. ki je bil samo tamzgOl".lJ. Nnl\lora so se tam rodtIe in obenrm poniJuule .Ii

glasilih komaj p.njajrXJh se krovnih organiucij. V vsemlem omenjenem pinnem zakladu pa je žal bolj lZlaloutrinkov iz vodnitbga tiv)jenp. lea pil je ul brinje leN#loli uniJnivo. TUD pitanje obtno ljudem tedi) ni Ieb­~.

Ta njihov w se je fto 2daVNII~bil med 5.lmolnimivrhovi Alp. V pisarli oblilu. lcar lP ,e §lo ·ulovl~vev". Jetore} l\iI razpolago v Itonul sestavl,vih delčkih. Kaj splohvemo 1) njihovih iskrivlh Jvogovonh in o mo1evanju. lo jebilo podobno nen.lVadnemu gorskemu pono«vanJU nilbUnem visokogorskem ledeniku. Tu 50, ~f'da. le nji­hove debate, pa roba~. nnlane ille, situacijski dovtipi inkvantdko vpitje "med delom". Kje daleč je že tisto tibnjegospodi! barona na Arbenskem grebenu. ki je na ukupodstavil svoje rame, da je lahko "gospod" vodnik prijel zokJom tepina mni rob grebenske rezi. Ali tista nepozabnazgodbi o 5kupinskem lajanju vi~ konopljene vrvi. ki se jetet nol na ledeni ku Alelsch sprtrnenili v ko;lS ledu.Nema,.. il.' nikdlr ni bila nobena vrv ~ko popljuvana.b?tudl z dobrim l\aII'Itonom. Pa lista "b~tinka· o prrvm-

.. Al II$': ..lil' SI. fi) 1l!lRJill"/leInrlIr 1!IQ1

pionirji alpinizma 56. delpravzaprav bib vsi ti ljudje bodi5i ~l< zase ali skupaj vriluujenlh nnenh, ki jih v takih oblikah ne pouamoveč? SO bili b naM predniki tMlbklne neuJmo1ilve in nt!"­anljive dvoživu? Vgor.ah uku. v dolinah drug<lČt!. Ali resdrži OMO. kir 50 sll\"nl ..nglaki gomiki Nlpju,1J o ~svojih~

- ~zl!e: ne lvic:ankih - gorskih vodnikih? Ti kolomalnigospodjr. ki to se kljub V5mlU imeli u nek.lj vd.. 5(1 bililjudje. ki so w iolilli ra elitnih ilngleikih univeruh. Tlompa so jim ..cepili neke tvrsle vzorce lako vf'dl\05ti kotvedenj.a. Sponumno se Mr.ll Lnlip Stephena in njegovihpn'otmh bijim iZjav in odkloni1nih mnenj o vod1ukih,. sutenll'll 5e jr površno sunanil. Monil bi moral mamkdajpopazifl na svoje beSMe· bil;e munogrede zelo čisliln uni­v~telni profesor leolopje NI Cambridgnl.

VSI Olobni so pnvz.aprilv imeli~ podoben natinfum\lljlnjll, roslvovilnp, vrednotenja in ne I\aoonje - bill50 11: g06ti, olnskovalci tuje deiele. Vk, ur !KI pnnesI:i naslan kontinent, je pustilo ul sabo vrsto posledic. Todabistveno vprašanje oslaia lie naprej nedotaknjeno: kolikogloboko so ti Olotani zares uvideH~ v dujo hicarskegagorskega vodnika? Koliko resnicoljubnost! vsebuje njihovomed vrsticami spremenjeno mnenje o tem ali onemvodnUkcm značaju. Se včeraj Je marsikateri angldkigornitki 6~tun na obndanje ~vojih vodnikov gledal z boljstrogim očesom. Imeli w pač svojA viktorijanska merila.Danu. "O let pozn"'je, so zgodovinarji mnogo boljpopustljivi. saj gre za stvari. ki niS(l bistveno vplivoIle narolzvoj vodnlStva. Sicer pa tudi tiveO .lIpski zgodovinirjiniso zadnji. Tega se nekateri med njimi se zdalK nisozavedali. POlIOtali 10 ~jevalo. sedanJOSti oziroma pm..k­Iosri. n.unesro da bl usloIIi z.gollOPisovalo.

ob vsem tem za zdaj tudi ru enega ume,;a nftlvoumrw­ga odgovoTl na vprabnje, kllUen je b,1 AleunderBurr;ener kOl človek. To je nemira k najbolj uplelenlvodniU..a zgodha. KJ,Jb !emu si jo nWCe oglqmo YWj lZll$t"'8a zornega. koti. ki. sodi v sedanje ~st, ko je mogoče

pT1IDt."l"J"li skorl.J vs<' ra~ji...e stare vire.legi piorut)a se je pred leti vnoV)Č loti1a iV1Qrsb. aJPSka

zgodOVinarka Domini'lue Roulin. SiC\'r se je tudi onausml.'rilo1 na ul«iml pola strOk...: SIM1 zap'sil.... poru~efOlogrAfi,e, vodniike k.nitice. ki Jih premorejo svicarskidrbvnl arhiVI,. zaS<"bne umke itn. Skutala ga je nd.olikobolI osvetliti po llsli plati, ki obrAvna\'a njego\'e"samogovoret oziroma dvogovore, ki s(l neobičajni za5VlCllrske gorsl;:e vodnikc. Iz nApisanegi ugutovuno le. d"tudi oni ni ..z.krila ničesar novega.. Va..<ih !le celo tdi. lbvsebuje njena ,liki nekaj du~slovne!;a MlStlgmalizmaM

(hkl so jolSI\11e v ospredJU. na obrobju pa se i7.mal~ip).

Nalprej se je lotila njegovega zunanjega videza: po?Sni~k.a

brada na km.xkem obrazu naj bi po njenem podčrta.vala

trden pogled. Pipa v levem ustnem kohl pa naj bi bila lenekal<.lna oprima prevara, z.l katero naj bi skrinl svojodločen znataj ... Ta njegov znat;J;~ ki v pogovorih zvodenci ni poznal ovinkov ali kakih drugih blažilnihbesed. ]ol vedno butnil ali bruhnil naravnost. ln prav to ;emllrsikaterega vodenca dobesedno O;Supnilo. lako rekOCvrglo po tleh: "Gospod. primaknile se blite. da vx!im. alist vam TI'"~ kolena. Nek vas rojak 17. Binninghama stfr udnjit od strahu podeJaJ v hlače.~

spet majhna nelogičnost: takaj tako gi)vorjlmje. s.aj je tosl<oclilos~nju poslov, da o podobi velikega vod(1w ne

govorimo. A gospa zgodOVinarka nad,ljllje in pravi. damu nihče mu ni bil niti malo podoben. Pripiie mu tudimilejio razli&o srboriteža. Vmes je ludi nekaj nepovt'­zljivih besednih pryskokov. Proti koncu portrfliranja p.a:zapik. dl je utel$1 korenja.SUg.il dftlca. lo ,e imel p.JtllvOj naan lUatanjll. Cisto po njl!govo pa je bil skro;en tudInjegov delovni besftlnjak. ki je biJ .te tako skregan z ner....zumljivim ·du6dvicom·.

VJAek tWv in zaplftoy 50 predstlVIjala njegova poi~ovanja oo;..ktov v naravi. Begalo It predvsem to, da,e v ul

Imena vlival nehUnl čustva. Nežno je ob~1 drevo.pobožal mogočen grAnimi bAlvan. ali p.a je zglnjal stvari.ki so ga bule: v telo tulim IIJli Kot da bi mu te kamnitegmote ali metnolftlne tvorbe bili bratje. sestre, Ulal\a. br,e včasih lI'MjJo na grotesknost. Star mogočen molCl'$oell jebil Mmoj Al'\'m·; pod njim je obvezno kot po "",bbinemobredu sezuul čevlje. Nato je svoj zlizan in mestomalakrpan suknjič z vzorcem ribje kosti pazljiVO abnll nan..ajviJp vejo. K jedaoS in pij.JoS se je spravil šele tedl~ ko,et;lVihal rokava. Z vodenei pa je najraje potival v sencigranilnega balvana (nekje v sm~ri koče ROlhal nadSteheibergom). ki ga je poimenoval "ta cm Cork-Levet",Neka poledenela prečnica po polički v grebenuFinsteraal'homa pa je n05iJa pohuj~ljivo ime "kurba" Lidia.Vsak angldki vodenec se je pri takem načinu izražanjavodnika Burgomeja vl:rjctno takoj zgrozil. A Burgetler !t."

ni oziral na take malenkosti, saj je VPriOO vodenca k.ars«laplastirno opisal nasatu. kako ga je predvčerll~njim tista"kurba od Uche- IZtr'pavala vet. kot POI Un' (op. več o temAndr Goe..... Ln A1pini~celebrel, M~ftWd. Plris 1956,mani 61 in 78). Toda nt: momJIO ga ves as presojam v leJluči. N, tJ'enulke ,e bil lU prostdki, neOI..."an. vendarnekatera dejstVI pnbjo tudi dJUgKe.

&2o poreklu nal bi l:M.l i%. Eistenol. dolinll S.b.Beede nlj bl bil smo upisali zato, ker jeQkoIi mesta rojstva nekaj nqasnusll. Svojo

g ko IYnero je ZateJ kot lovec na g.amse. Tako je lindp:iloinost, da It spoznaval prNgmy ...ookagOl')l; njegoveprep<odne. I dovolj prehodne stene. Na teb lovskih poha­jkonnjih je pokaul Izredno gibčnost. dar OJnbnp.dnnosti p.a mu U IZ otro!tva lU manjblu. le takral ,e bilenrant It'HiMt-. to 5'" pravi groun otrok. ki 1'" druge(ne)hote spravljal v zadrego. Verjetnu bi kolUendušeslovK izvrtal ~ mnogo vet in bi mu prerokoval vseprej kOl nadvse uspekno vodniU:o kariero. ki je itbu-alasama nepredvidljiva pota. Kij je kdal rekel, kaj je k,e stvrilin kaj so drugi zapisali o njem. pa je tako pestro, čeludi v05novnih pot~ah podobno.

NaraVil se je brUas p~lila 7. njegovimi brati. kasneje patudi otroki: vsi. rUf!n njega, ki je premogel mogočen,

dont'Č bas. 50 govorili tiho. skorajda bo~e_ Bil je telesnolzrt'dno mOColn; poznete. ko se je zredil. pa je la njet;ovahiatost POSlala Il'\I.njb ovira pri plezanju. Dodaten poklu:.ki lE! hkrali tudi najv« prispeval k njegovi tdesni mOO. Itbilo d rvarjefoje.

PA vencbr je veljal za izredno bisttega t'loveb. Vodenceje besal tudi njegov predimi JiOSI"'d. Temu ni usla niti naj­manp.a podrobnost bodISI v gorah ali pri lp.ideh, lu so bihv njegovi dn.db' To je,ko zlasb po~zno deJovaJo na tlb.ki niso sodlii med njegove prtjatdje ali prijatelje njegnvih

,

pionirji alpinizma 56. delpnjitdjev. Najbr! It tudi to zadn,e meWO nek.lj sme nan~

čeravno ne n~mo nil: podrobne~ o 11Jdeh., 1 bterimi ;ellIln opnvb.

uto bri odgovonmo ~ na eno vpnJ.Jn)e: b.ldni $o biliti 5VKuski gorski vodniki. po čem so S@ v odnosih dovodence... sploh radikovali? Iz ostll'g., kar j@znano inseved.. zapiSlno, bi njihova delllev izgll"'dala nekakotakole: eni so imeli ntka pov5em svoja pravila igTl: ;ndobj nesramen odJ\OllO do vodenC1!v. Vendar pripomnimo,da it na porumenelem papirju letko fiI:dotevati, kaj je n~­

ramnost do vodenca, kaj pa energičen nastop ali vpil;evodnik... na vodenca. Seveda gkdano iz zornega kota utaj·jenega vodenca. To zadnje, ~ ni Ilo drugaČ(-. je bilo vVISOko v pah potrrlmo in tivljenjskega pomena :u vse.Poleg tega si mOnlmo vwih nebldno n.aviduno vod­nikovo 5.lmoudostn05t in umouverovanost VaH rula­pti drugaw. V polobjih. ko 50 W~ali z ne&1vd\dll\in.pori. kjer 50 prrUle nevarnosti, torej ko J'l' ~Io zaprdIVl!I)e. musikatem osebno mnenj.! zameghlo jeznačustva. Vsegil tega si mi danes ne moremo niti približnopredstavljati.

[)n;gi so se vdinjali vodenctm. N~bovo edino vodilo jebllo denar. Cimv~ denarja. Di>lovaU so ponižno in so bilipotemtakem z.a denar ukazovalne gospode pripravljenimarsikaj p<l:t.rtli, , "imer so ogrohli sebe in izvedboza.rml,eneg.JI podjelja. O njih se ne piJe kaj prida vehko.Imejmo jih u neklUne tunsrične vodnike, ki obJ.... jnoNSO PrUI.i dlje od naplJ.ina \edeniJkega jezika. PrejkoneJO v odkrival.$Um alpl!'tiDnu bolj ob,ob"..&" pomena.

Trrtp so bili bolj ali manj posJ"«lcN kombuwaJll prvih IR

drugih. !<eT avtor pnfujOClh vnbc trpa podatke lZ dvehs!ilnh in tOeg.lI nove;wg.. vira, bi u BurgeneTJI d~1. da jebil napolj ntSTamRO posre&ni ~vic:an.ki gorski vodnik 19.510Ietja.

Za plezalsko enakovrednegil je imel Je sira AlfredaMummeryja. ~Le sir Mummery je malo boljši od mene, ane wdno, ha, ha, ha..... Nekaj vet kut deset let je strpnopren/ltal tudi njegovo "edno žel'lo gospo Mummery,pozneje na prelomu stolet.. pa ~e brhko gospoditnoEleonoro Hasencl~ver, poroteno NolI. Ti tnje gorskiIOv.mi :\o bih i%jeme n.iegovega vodJll!kega bvljenja. Biliso rudi dl'\lgi,~ le tri je imel ul sVQtt osebne P"JlItdJl'­Tako seveda on.

Amp.tk zadnji dve .žel\Ski sta ga sprva spravl"li ob!Ivce. pa ne v slabem pomenu btsede. Moral ~ jo.- navM1itinanje IR ORl! Ran}. potlej pa ]IC v1e ilo kot l1<ima:uno. V isti~P' povejmo se. da o odnOSIh med tenskanu in vodnikivemo bolj malo. Vsekakor pili si oglejmo \1510. kar je u­plnno o prvih spoznavnih srečal'ljih z tema dvema fen­~hma. Onidve sta bili prvi in edini, , katerima se jeodli6\o rnumel.

Gotovo so za zgodovino anglt$kega alpinilma 19. stolet­ja in tooanje gOl1ike vodnike omembe~ne tri nevojelnozaKRane An&ldinje. Tli se siva ri zaplete)o do kraj...Problem JI' v lem, da Angleti niso znali. lU50 hoteli ab rososmeh pisaoti o \ISpdnih terubn. V~ zgodbe okoli njihnISO niti ru.pn.anj pl'q'roste. se danes ne vemo, aJi jfe bil-w.ek dan LI sospo~ (an easy day f(W a lady), ki:Joe n.t.l\d.ILI gospo MlImmery, lahek dIon ZI gospodovalno LilyBristow, kadar IC bila v nawu s ..tetkim~ vodrol«lm Bur­g",eryem. Tudi d"'gi dve s\avru Anglttinji §ta gojili ~P"""

ganjan~~ svojih vodnikov. isabelle Stratton, iti te 31.d~mbra 1876 kot prv.l ženska stopila na vrhu MontBlanca, je pot'enjaLa. stvari, ki so vodmkom ,em"le $olpo.Med drugul\ se jt tudi omožila s svojim francoskim vod·nilom. pn Margaret Claudiji (~etII~) Brevoon. PI. JO sko­raj v!ii vzponi opremljeru s pridevnikom prva· prva žens­ka na El8erju, Weisshornu, Deni B1"nchu, GrandnJorassl.'$ ... in to vse pred. letom \876.

O gomi§kem življenju gorskega vodnika BUl)l;enerjll in~lovitega .tm.terja Mummeryja, smo že veliko pisali intukaj tega ne bomo vet ponavljali. Njuna plezalsko-odkri­valska ralm~rja in natini medsebojneg.t obtevan,. vprepadnih steru.h Alp so bili te zdavnaj "rn&čeni- dokn)1l: TI me nebj vpnl.U, jn ti povem tudi !isto, kar SI r.etetiš sli~ti. 1.1ko med nama RI! ~tane prikrilep oudja.za tvop nesra.rnnosl ju ne umaim tebi, ti iz istih ru.lu­gov ne pmerlj meni, ker SV.l M' tam potihrm spor,uu­mela. Nobenih niti na;nanjših umel'" in JlftSbtn\lo vprUil'lj.

Njwu unurjeni dvogovori v napoli nevarnih .Ii napetihpoložajih pa so uneli pnbliino u)den potek: ln ravookarugotavljam. da M' bo 19odi1o to in lo. Ti na to ne reagir.u,zato si jaz umijem roke, bi opozoril sem te!' Hvala, ker sime opolori!. To si bom dobro zapomnil. Zdaj takoj alimajo kasne.ie pa se bova zmenila, kaj bova ukrenila s .kup­nimi II'lObni.

V besedno zvezo ~a njUnesol mnl;kega sporazuma P;'Iniso sodile tenske. Vzlic temu glede MuD'Imft"YiI ln nje'gove tene, gQSpe Mwnmery •~ PK beremo baedit.a su-aMurnmery)l, ker pa" ni rnpoIago ničesar drugesa - pnde­mo do ugotovitve, da je prevladovala med -ht.adnim­Angldem in Angležinjo VISOka Slopnja zala;lI\ske NTmO­mje, ton>j ni manjkaJo topline.

Razlagabke ležave nastopijo pri Burgentr)\l- Pravu?!"avto uden njegov odnos do .žensk. Njega sla dodobra·predvsem njega kOl patrirahalnega ,vicarskega mou ­sprva zbegala dva povsem razliČIla !enska obrau. Ko jehOlel v Hudičevem greb~nu (Nadelhornl pri gosp~j

Mummery uporabiti nekaj ,vo;ih nesramnih -~tosov", jo.­naletel na obraz sfinge, S Itarerega ni ilvabil nili naj­manjkga nas~ka. POlem jo je hotel ujeziti. Kje pa, niti vs.anj.th. Potem jo jr na. ~no uiKnem g.rftlenu' polnemmajavih skalnih lusk. meslOrN pa tudi kočljiVIh opasti,;UQ>\ strniti. Nobenega u&b. Gospa MumlMf)' je §to­

pala. pluat.a, poprijemal"'- ubldala c;ppin... brez bHed,brez: obocavljanja, hitro in utinkovilo. "za mam.~

Kakih osemnajst lel pozneje g/l je v UnniIttu ogovorilvisokoraAtftl plavolas dekht: -Gospod Burgener, vebkosem slišala o Vll.!l ... hotela bi, da me nau6.1e pJeuti.~ ln spetse je za~el dvogovor, ki ga zgodovina a1pinizrNI ne po:t:na,ne glede !ul to, da je takih ostrih dekličev bilo kar nekaj.Spomnimo se Rose Friedmann in -$olge o ortlerskih gor­skih vodnikih~, Paule Wieuinger in belgijskega kraljaAlbe"a I. na motorju s pnklopnikom - tudi nda MiraM"rko Debelakov. ni bila od muh.

Vmimo se sptt ~ make na.zaj It Eleonori~. Na~ z1lao:l.I;"a vprda.nja m "konk:retn.t- mnenja ali pred­loge, ki so bili talrD rw:pauedni, da botj niso mogli blb. - počem bl napje plezaU, ~ je fe -plezala"" l kak!nim fTlOikim.za "plezanje"" je treba uneti nek.aj lel VK. kot jih una 0l"Il • SI'

je ZVrSbI uni<"uj06 pi! pmtimnmj in porogI;vosti mI.ade!Ke­jke. Kajtakega, pa Je ne! Dobesedno ga je stSut.a.

pionirji alpinizma 56. delIz tega bfsednega dvobojev-anja l7-letnega ddtlib in 37­

~lnega !vkank~a gorskega vodnika se je ..nvil. enan.ajv~ gOl'lliikih ljubezni JU pool pogled. VeTIdar si tomunmo !,olzbgati le kot triko razumljivo - z.ares \"elikopnpltljslYO. Srveda vsega ne bo niadOlI' Uvedeti•• listo,br rudi bi. M1U1 pr.IV nobene zveu z ilIpm1ZmOm. Gledl'n.dalin~a poeeka n~negl o~bnegl. bvljen" mordas.mo ~ eli daljl.1 sY.vK: II domali poldrugnn d~etju

n~1 skupMga p1nanp je konblil usebno deklijkokOO II UusaN, potem si je pndobib ,Ho unlVef"Zitetno izo­brnbo. se omoiib z industrij(:em Nollom, rodila triO!roke, posmnno p. s.o svoje izdali tudi njeno b]igozapisaN goram (Den Bergen verial1en). V Alpah je pre­pkouJ" v~ kot bterako1i drup žensJc. na SY"lu do leta1945. Nemiri PI ji bi tudi zdaj II alpskih vt.ponih komajkdo, ki ni gorski vodrnk,. !leSal do kolen. Med dnlgim je'tala lOS-krat n. vrhovih ~tiritisočakov Alp. TISti pa, ki seželi prepdati o njenih nekdanjih pleuls10h spmOOnostih.naj pll!Čl grebfon Matterhorn - Dwl d'Herens, ki 50 ga ona,dr. WilD Web:enbach in Hans Pfann preplezali nmal/tuni(ocena: tista pel po Welzenbachu in takrat brez uporabeklinov; Slovenci tega kakor tudi na d~tine drugih zna­menitih aJp3kih gTl'bI'nov št' nismo prečili).

te sla Burg~ner Jn Mummery kaul. podobo dvehCervantesovth junakov, pa. je bila n;una mriana vodniškanavtu k nekaj bolj srne!inega. Seveda te je bilo lO smrino.on majhen, nabit kadač s kIobučkom na gl.vi ln dolgimcepinam zn.mke AJpenslock v roki ter listo ehaplmovskohojo v težkih okovankah, in ona, v hlačah in sujei, odnjega u pol metra viAja· Hizjemno~ ženska sprijelnimneizumetničenim~mehomH. Oc:itno sta se razločevala lepo zunanjem videzu in seveda spolu. A to ju ni motilo, dasta postala idelana vodniška naveu, ki se je, na primer,lrla 1900 požvižgala na to, kaj si kdo o njiju misli.

8aronica Felicitas von Reznicek, avtorica knjige od kri­nohne do kste stopnje (Von der Krinoline zum Sl:ChstenGrad), ka je bila drut.inska prijateljica Nollovih, pravi, dasta povsod po manj.iill IJle$tih ali vasdl s svoiim s'-"omin dovtipl pov:zrob.la pravo :zg,aunje. Pa vendar je bilnjun svet v gorah samo njun, dodobu ogujen odneposrednih vplivov šviarske domxij>kosti .lIi od !UlIIolpru~ntga ~a in ugl..jeneg. svetovljal\S(v•. Vseufe, d .. nlSU uporabl)ala nobenih Pft'dpisolnih dolinslah

uvb, nalepk. d;utka, kakršnihkoli tedanjih prIVil olikeoziroma obnaS.Inja. Pr.v po t('Ul su. se ra:zlikoVOl~od \'$rildrugih podobnih vodn~k.ihparov v it.llijanskih, švicarskihm fralK."OSlcih vnokih AIp.lh. Kft pa je ona vestno beJmIanp..me pogov~, ju ti bte)o v neki POVKm drnp tun: dvarazm~ljajob&veka, ki vse, br poč'en)ata kat alptnl$ta,Je:n1Jt'U' skrajnu resno. Morda pma :zwanji vide:z ni bt!V.llUn. te bemno n}l'l\ t.ivljenjepts ozirortl,i knjigo, bomoVJdeli, da je nebj resnice tudi v tej SNwovi mIsti: "S.lllunse tako, d. povem resnico. To je napolj sm~nao!.;UiI.~

Tud, njun tra.giten konec si je precej podoben: &ugenerje pri 65-1h letlh wnrl V snrinem pluu nekje V Bem!;kemV5aVJu. Ona ~ 15 let~, pris~ 45-ih nl"kJt podWeisshomom, prav tako,

od tistega d~, ko 51! je bk~ik odlobl.. da boposwl poklicni gorski vodnik. pil do tam" ko je to z.tresposu1. je vasili mocalo preteOlo:ar precej vode ... Toda prtJaJi slej pride do SJ'\?t'an)& dveh gornikov, dotlej ne:zn.llneg.tvoonib in b.stitel"l'8a vodenca. To poll je polem poslalona nek način :za ob. usodno. Seveda pri takih srečanjlh jetudi vet vmesnih različic, se pr,vi !ivljenjskih in poklicnihpostaj. Tako je med leti 1868 in 1878 Burgeller ~premljal

slovitega člana Alpine Club. Clintona Thomasa Deol'.Slt'dn~ sIcer oi imel tisle "ko opevane angleske previd.nosti, vendar je dotlej vse zvozil brez nesret ali k,lo.ihdrugih neprijetnih dogodkov. Iz le njune Hneprevidnosti~

sta nastala Ieb. 1878 dva dr1tla prvenstven. vzpona. Prvina ~plamenetogoro~, gnnitoi !pik Grand on! v (ran­coskih Alaph. Drvgi. še lriii in naporn~i, p" km.lu utem če:z ju1no steno Rothoma. Oba su. s tema dvemav:zponoma pridobib veliko ugleda in si :z njuna namiilaveliko ime. To je bil glavni nz1og. da je Mummery ndq..dne v Zermatlu poiskal gorskq;. vodnik.1 Alexandra8u."gt'tlerja.

Ker obsl.1J1 opis njuneg. prvega sreanj;l. si ga le op;.mo. Burg... nerjoev brat Aloys Je Mummeryju na hukoruloiil kje bo nak1lm1ta AJexanc1n. Poved.! mu je, da vgozdu drnri. nato pa mu je še z roko pob:zal v tisto smer- tam nekje je, tam ga boste našli. PO bkih dva.j5ebh minuthitrE> hojP, je MumIl'lf'f}' us1iša.1Bu~ svojski ba.s, kije prekhnjal da se je vse le od dUet kadilo. ~ar je bilafNkvenCil uda.r«v tepa6e (vrsta goubrske sekire) tISlo.kllr IC Mummeryjlo prev:zelo: z angleško n,t..nčnosrjo It'naslel55 :zelo hilnh in nepretl"'8'nih motnih udarcev. Natoje nebj sekund sledila piIvu, pa spet enako mučni udar('lrezila t~. KQ se )f primaknil ~ bliže, do rob.ll jase, nimogel verjeli svoJIm ocem: Burgener)e ·razteJešalHogrom­nO ~mreko kakor da bl il: nit' delal trščke.

Sicer pa je bilo to njuno prvo srečanje(po spominih bralaAI(ly~a in ~ina, prav tako Alel(andra) bolj klavrno.Mummt'l)' ji! res u:z.ll videz jeličnega suha, ki je povrhuše močno kratkoviden. "Pa njegov smden sukn~č, ki ga jeobc5il nase kol na uknvljeo drog. pa prtdolge hl.Kto z uv­ihJu, pa po!vedrani čevlji. toda temeljito oaxeni, da SO $t

bldčaJi 11... soncu; u :zapenm sukojičem pa izbokli vo:zelkrava te. Ljubi bog, pomagaj temu prismuknjenemuAngletu. od kod prihaja;:' ri pomilovan)a vredni ljudjt?'"

Nekje smo te z.tpWli, d. je m~ te ljudi včasih po5('gl."'kemi}.ll~ prvrga vtis.ll, IZ katenga sta se pozne,e poroc:hličvn>ta in trajn.ll &oml~ka m čkwdh vez- Vedel! je lreb.i, daJl' bil takrat t('mpo llvlj't'np počaSnejši. lUveunOSI na

7

pionirji alpinizma 56. delso&vili Jl.I pristrlejY ln tusmno globlja. Mani.. SIl' pon­'vlpmo•• to je vredno vKkr.t omlmil. Prilrd,lv~n..t~hnologip. te .smemo varnosti in varovanju v Jten.lh ln

grebmih Uko reči. jima ni mogu nuditi nobenih dl'\lgihopornih to&: sku~i v steno, skup;1j V 5mrt.

Potem ko StlI ~ Z bes«lami Prd1p;1la, sta ugotoviLa. lbimata dv.. JlO''5eDl rulltN z.n~'" čeprav ne vemo. bkoSI' temu rekLIo. Z. bJ vet p;1 je bilo potTebno milo vetas..1'IIcimo bUna skupnJo tvegana Nra_

oba SUI bila te po ~ravi nepopisno tnnasta' bili vztra·jnost je vseeno bolj plemenit izraz - poleg tega jim. nimanjkalo nekaUne tdko razlo!ljive plezalske,umnibvosti. Tadv. pojma ,i('e:l' v celoti ne sodita skupa~

zagotov. pa sta ju prav ona neustavl~vo gnala naprej. Navidez je bilo ~ huje: v vse Sla rada podvomila, a zalo kerstll dvomila, je bilo ,koraj nujno, da gresta pogled.t. aH semotiLI, ali pa i .....u. "kot ponavadi"' prav.

Tej nelogičnosti je sledila le ena: oblo sta si hleb, d.udev. ne bi. bila pretahb ali hitro uresničljiv... In ko jepottin Murnmny prq>leul "MmogOC'" r;u;tebj. je rekel,da dvomi, da bo le tla rwpre). ku n.JIprej zares k.ižc nanemagoc",. T"'ga n",mogoč"'gll $'" j'" rt",mudomll 10111Burgtrt"'r. 1(0 pa JI' bilo VI~I' zgoraj M! tdJl' ln te bolj~n"""ogote·,~ je raztwp lotil M\IlfIn'leI')'.

5I'''''''dll s'" člov"'k na koncu tl'h zllmmivih :l:godblcvprd.l, o čem sta Sl' med pl",z.anjem $ploh pogovarjala?Pnvuprav, kako sta se pogovarp.b? bl odgovota na tovprdanJ'! n", bomo l\lI~b v Mberu kn;p ali kakl'm 5tarmlčlanku v Alpine Joumalu. Mumm",ry je bil Ulprise!enmoIČf!6le:!:, le kak$l'n "bol; lont'en dan· je iz SdIC izstisn.i1Ilt'bj skopih stavkov. 6urgener pa je ves čas plezan;' imelje?nl' aU Ci!lo divje dvo~vore s seboj in s svo~m cepinom,li, lo spet presenl!Čll, niso Mummeryj;1 &10 nič motili. P.vendar sta se čudovilo razumela, odlično ujemala indOf'U",)ev.b, ob tem pa ni:l;.llla l\lIjbolj nore alpsk'" smeritistega asa.. Zanju je wl;'la le tista stan misel: ·JCdor negori :1: vso mOCjo, tudi drugih Ilt' more vneti·. vendar zbistvenim popravkom, CIlI !iota bib obil vneta za slvar in dasta oba z dvojno~tp gorda unjo.

Do leti 1895, se pnvi do odhodaM~ na NanpParbal. so njune $Jllm wl.p.l", tol najtežJe in nalrteVlImep.. vAlJMh.

N"'bj naJpomembne~ihBurgenef)l!vih prve-nstvenih••"ri• 1370 !.e'nzspitze lIedna stena; polkrog grebot-nov nadIed~i~kokrnim) - s 'Thomuom D!mlom,

• 1871 Portjengut (greben) - s TholJ\llSOm [)enlom,• 1878 Grand Dru (prvi pristop) - Dent" W.lker, Maurer'1879 Matterhorn (Zmullov greben) - Mummery,

Gentineta, Petrus• 1880 Col du Lion (S in Jor.ebnik) - Mummery, Ventlz• Grartd Charmoz (velikopotezno grebensko prečen",) ­

Mummery. YI'nI'tZ• 1881 Yerte,oubnikCharpoua- Mummery• Grepon, stU\lll ing~ - Mumrnery, Yenetz• 1887 Mont Maudit, grl'ben Frontier - von JCufftter in

"""',-• Taschorrt, Hudičev greben - Mummery, go&pa

Murnmery in Aooenn.atltrl

8 .~ 1 1 IH a. .. C SHD jlnIlW/IeJt:lr\a 1997

@{:O.il'8Urgenerzačel plez.abZMummeryjem.st.. nekaj čan pleni.. 5ku~j kot n..veudwh IOplaaloev in bolj pomIko z ros.........

Potem p" st.. v glavnem pleZ41la v r.ujirjeni navezi ­rno!rvo uu. itirih in ~o petih ljudi z rv.ličnin\i naJOP­mi. Da je bilo t;t.l(o p&eza.nJll' v tistih čuih skrepno Z zdra­vo pa~, .it z VlImos.tneg.a "idila nespomo Neli dal'll'5:&kr.ajno problemIItično vllrovllnJl', do kU}lI živčno ln

~no pleunJll' v &trmem ledu, moinost" dII kdo IUIpnVIblo usodno napal..o, pa se it z vsa.kim novim človekom vmo~tvu Je enkrat povečala itn. To je billi velika cenilvSiikeg~ težkegI in neVilmega. dpskega podjet}a. lU so JOplačevali Ii:lli. ki so vuli 5 sabo pleulsko manj sposobne,in viSja cena v suhih cekinih za tiste, ki so bili zravenoziroma vmei. Burgener in Mummery sta si pridobivalaime, ol l..ilSlužek za prvega in HzapitekHza drugega je mor",lplačati nekdo tretji. To p.l so bili drugi vodena.

Ena najsl<l~j§lh pleulsldh fotografij iz 8urgenerjevegavodniškega udl'j5t.vovan)i, ki jih hrlllli Dominique Roulin,je iz Itla 1880. Skupal $ fotografom jih je bilo tedaj n.agrebenu kar pet.

ZnaČlII'fl skalni stolp v v.sto~ delu srebnil. GrandsCh.armou: eden bradatih voden~v tedi v os~ju ln

kolikor se dII Y1dm 5 pov«e...alnim stelOom. una pnjkonl'uskrbijefl obtu. Drugi. ki je verjetno nOlSK. ker tmiI edinina hrbru nekakkn culasll\llhrbtnit. sedi na UKni greben­ski rezi~ opazuje in ·V.arujeH vodnib 8urg;enerja. Hkratiima n;o rahlo IUIprtiv~ dolgi poldrugi meter, vodena, kisedi v prvem plllnu. Drugi voden« je obm,en z hrbtomproti fotografu in Sloji til:. ob sieni sblne~Undarj.a. RoJ,;eupira na majhno polico v v~ini tTebuha, bjti na ramenihmu Sloji vodnik. Ta se drži z levo roko u. gornji rob ~liris­

transke granitne piramide, ki ima pokyno odreor,an vrh, inskuša zgoraj okel ceplla zatakniti v pokvno vodoravnupoč. Vrv med nosa«m in vodnikom je sicer videti napeta,loda podstavljalec ramell je nenavezan. Ce d.neli ne pIeza­jo dru~, potem je groba oceruo tega detapII pet, čeprav

tveg.no goljufilnje l> cepinom in OkovIInkami na nogah loletava, sevetla le kot pleulsko težavo, občutno nnanpa.Ce IM bi Burgener plOdel,s~ ali hotel skočil doJ, bise un~ nosata ln ~e "nl'gil vGdenCil VSil zgodblII slabokontala.

NjuJl prvi odmeven prvenstwni npon je bil pnvupr1lvIl'IIIitvem vzJlOfl po Zmutlovem g~u v Matterhornu.

pionirji alpinizma 56. delPrIdrutil. ~ta se jima k J. Petru, in A. Cenhnetla. To jebilo 3. i1epttmbra 187'9. Kar tri zanimive stvari l.thIW vde­mo fU' l. v:r.pon. Ni bilo t.ko nenn:n in te!.ik ~I so~kov.ali.S lem se kajpada niso hvalili. PO\ISOd, umorso po ltm i:uednern vzponu prim. SO pohli velikoobčudovanje.Pa~ ni OtOCan iz Alpine CJubll ~ biJ zraven• sir Mummery.

Tisli d.n St je zgodilo ~e nekaj, br v ni~emer ne:r.man)tuje vdik~ uspeha Bwgehbjtvega mo5tv.: NI istidiln ln v isli zahodni steni MlIuerhorna SI' je poI'ffihallovem ozebniku odviplw m vzporeden vzpon tro­pe NlW'U: W. Pen"'Il, L ZwbriSS"' in Fm:!.INd lmseng.1<0 je prvo mojlVo priplezalo na snetnI raz. ki SI gi Koclllnts .Ipirostl predstavljajo kot UMek g.e~lW. kllr je-.eved. n.p.Čno, je drugo utelo pretili \1 ozebnib.l.mdi tCglI se med s.lbo 0150 videli ne ilI~Ji. le INIIo boljtemel" pogled po teh ostenjih pove, da :l:gamji del~na ne omogoca dobres' pregleda niti nad Zmultovimnosom (orognlsko levo) nili nad splXlnjim, vstopnimdelom Zmutlovega gretMma.

Napeto je postalo .sele v dolini, ko 50 oboji oznanili svojIl'lpclen vzpon. Drug drugega so hiteli prepričevali, dII onidrugi sploh ni!Kl bili gor v grebenu. No, na koncu so sevseeno Zedillili, da je bilo BurgenerieV() motIvo za dobrihkst ur hitrejk.

Temu dodaImo je nekaj po svoje unimivega.Univerziletni profesor mateuwlike, dr. Michel Vaucher, vjtsldewlih letih vodilni ~vicanki alpiniJl, je glede leganaključ)i. napravil il," majhno primerjavo glede gosioil,"obiskanosti gon v nzmiku enega slolelJ.l. To je takolerulo!il: če bi leta 187'9 v nekem trenutku -zmrznili- slikovseh vzpenpjotih se vodnHkih navez II vseh evropskihAI~h, vklJUtno z Dolomiti, bl na tak lep, :wn~en danSTKali nI vStn konceh in kn.jih n.ajvet no gornikov innjihovih vodnikov. SlO let pozneje, na vi~ku poletnesezone, ~ bl ...ka :u hipec -unr:tnjeN- slik.! u bulatudi do 360.000 vzpenjl-jočih se gornikov.

Istepleta 5tI skupaj z Mununeryjem IZpelji-la k vzponpo znatilnem ozebniku Y (Charpoul) v Aigume Verle.Takrat Sta sp!"avila vso evrop5ko in 01011.0 alpmiS!ltnoSI"fllP v nemajhno začudenje. Temu vzponu bi lahko rekliI\;Ijdrznejil ledni vzpon 19. stoletjI, ne oziraje SI" naKluc.kerJl!ve Ifltne "norosti- {Smer norega Angleb vLiskammu, ZeJeTII ozebnik v piz BadUe. Smer mimo ser·akov v Pil. Rosegul. Ob tem slavku pa se ne moremovpI'"ašali uka~ ker so pač~ predstave O ledanjem led­nem plezanju nepopolne oziroma skrajno pomanjkljive.

ZalO se poskusimo vsaj malo poglobiti v tisti ~u. te naprimer z dana!njimi besedami rečemo, da je billa nJUnwebnik tehnično tdji od Cordierjevega (leta 1875) pravtako v AiguiUe Verte, se takoj poraja na.sl~nje vpralanje:kal sploh pomeni izraz tehnim.o zahtevnej~i, wj SO tedajuporabljali le cepin, Zlnr~njena ali mokra vrv ~ je medenakovrednimi predstavljala le nebUno moralno oporo.

lIkole it 5 10 stvarjo: naii veliki predhodniki 50 njegadni r.l~vih neko povsem samosvojo tehniko up<Jrabecepinov v lednih slenail. Poleg k1esanja oZiroma sekanjaSlaplIII v strmem ledu, so upin uprlbljah U impro­vizirIne stopnice, pa ul gibljive ogn,je s -podaljkV.lnjem-,kjer lOD uponbo navora z drugim c:o"pinolll Izpilih dopopolnOSIl. ler ul neb.lclne sblne, snnne in lord-ne kavlje

na n~hov natin. Na nekatenh cepinih !lO 51 voorukl priIwv;Ku dali nasebli zobe lako, 50 bili li 3 do 5 cm bližerIliMu. To. ku bi dlnes Izglfltalo nelogično, je bil.pravzapnv njihOVI bistroulllnll umisel: ~ je zgornjiplezalec od zgonj nlvzdol zabil okel cq>irlil do zob, jespodnji brseda hitro NI te zobe lako rekoč n.ar.knil zobtsvojega ~na in p<qne611JlOr'ebitn.i. zdrs. Vsi po vrsti sobili iznajdljiVi in pimetnJ ljudje in nihč'e lU po n~potnb­

nem izzival usode. Radi 50 !iveli J'fi"v lako IwIIJ\l.te se še malo povmemo zgodovini prvega vzpona po

trm ozebniku. izvemo. da Je je tisto jutro te ulo zgOllajUl'eIo obstn?l)evion,e z go~. bW'iInO brnenje in tV1ŽgMljfsmrtonOliOnega bTl'lefl;a III v«j:h k050V ledu jih je sprt'm1ja.lo do samega~ stene. 8urgene!" je sebi sloplnje brezoddIha NeskOl'lloo dolgih ~napt ut. V 10 je vlotil vsosvojo moč, ~ vendar stl se premikali s polifo hitrostjo.Položaj je postajal vse bolj nevaren, saj je tudi Mummery vsvoji knjigi iskreno priznal, da se ga je prvit njegovemgomi~kem ŽIvlienju polotIl strah, postal je vUlemiJjen. Vneposredru bht.im nli"gove glave so kar trikrat zaŽvi.tgaliZa pest veliki kamni. Malo pod izstopom se je Bursenerjukot nala~ zlomil k cepin.

Med sestopom je Burgcner Je povečal tempo hoje inplezanja. Od zgoraj ga je "varoval~ Mummery breJ; cepina.Burg~ner pa je iskal prehode, sekal stopinje in velikanskaslojw. Odkar sla plezala skupa~ je bil Burgern:r it dru~popolnoma tiho; «lo njegov napol zafrkantski ~gospod­

Mummery ah ~v.ia g.nada- je i~pustil. Po neprenganihosemintridesetih urah hoje in pleunja sta koofno stopilana kopno stwoo.

~ela 1910 je Alexandra BurgenerJol pod kotoBergli. neda1ee :t.eluniUe poslaje EISml!('r(jungfraufjoe.h), dobil pilZ in g.l pokopal pod

soobo. N.dh lOD gl~!e nekaj dni pozneje.lik preden 50 krsl:o 1. njegoV1Dli posmrtnimi ostankI na

pokopahiču v Grindelvaldu po10lili v grob, se je medpogrebce- vriniLa k Ell'OtlOfil. Hasendevel" vsa zadihana od~l kilometrov dolgega tdta. Nih6e med prisotnimI "'mlni \-edel, da si je Burgener nebj dni prej ki ogledat fIeIC.njun že dolgo časa oatrlovan vzpon. DI bi ironija billvKj.l, je nalanko ~ln<ljsl lel po~neje tudi nJO v gOrllhWallisa doletela bela smn. Njo in HaIlSl rfanna je dobllpilZ na takem delu It'demk.a, do kamor nikdar dOl.lej nipolegml. Pfann je imel S~. da ga je snežni plaz i:t.pustdiz ob;ellla lik pred usIjem rupoke, njo pa je odnl!$10globoko dol io jo zasulo.•

,

Vokolici Kamniškega sedlaV zadnjem letniku srednje ~Ie sem se 5 kolegi (Fr/md,

jan, jallu, Jure ln Matjaž) dogovorili, da gremo nakamnBko sedlo HplezatN Po zahodni steni smu se poTuli<"J\ih smereh (X. Y in 8riNkov kamin) v tN'h ;>;apored­nih dneh povzpeli na Planjavo. Jana, ki je ved!!l, kiko se,tvui strete, je ple:zal prvI. Matt-ž, sin slavnegasIoveMUga iillpilUstičnega U1konsk~1 ))loTIl Mi~ MarkoOclotlJ,kove in ilidm1Skega shb,p Eda Drl.a~. je bil tudivdf te spretnosti. It n)e!ov na~1n ln tem~ramenl ,l.iIkriva, d. smo ga dolOCili, f\oIj hodl udnjl. Drugi ,mo bili Ic>Ip.lbltelji IportlI in f\oInlVt. Mene 50 soioki m Njte1je~dele nek.ijknt potegnili kot Npolno vrečo N • tetrti dan pilJem imel udovolj teh naporov ln negotovosti. zato sem seodpovedal p1ezan;u po vzhodni steni Brane. 0dH1 sem NI

sprehod ali bol.te n. izlet na Okre;eJ~ kar mi ni bilo nil:daržal. Zvečer !iQ mi kolegi priznali, da so ku malo prrtiravaliin menili so, da bi bilo morda boljl-, b.> bi odili rudi oni zmenoj.

ob večerih pa smo v Kamnina koti dolgo \' nOC igraliurok. Taldne poOlnice v hribih so ml ostale \'I'dno v zeloIrpem spommu. Pomenile .0;0 mi najbolj primerno ,pros­tilev od dolil\$lUh tefav. To S<!:m ~ W~I telel ponovi­ti. Na kamm~bm ~Ju smo imeli l.a.mt le mo lebvo.KoJ.gJ. 50 mi povedali, uj mOf;un POICg oblegI' k vuti s$!'boj. ZalO smo Imeli !\rane le ul tri dru, nl'whlw:imo bibodo bčni. ker ludl dl'lla1}5 nismo imeli dovol~ da bi SI kajnn1Xib v kOO.

Na Kammn;em ln KokrikI'm sedlu sem bl.! k.1'IlI')I' kve&l'lIt, vl'likoml z ženo, nekajkral pa tudi sam. Nekočsem Sl'l na jl'rmanova VTlIta raztresal dolinske t!'Žave, ki sobile prav tisto 11'10 precej hude. V koči sem se podkrepil in

odšel proli Brani. že na prvem predelu, od zgoraj posutemz drobnim ~kom, spodaj pa je zijal prep"d v Okrešelj,sam sem SI' moral obrniti. Gorski mir, lep svel in ti~na mešt vedno nista pomirila. Ker sem bil sam brez stare držbe,Sf'm prertllJI~val o istih problemih kot v doliN. Zato semodkl v karo, si nal'l)Čil ,kodelko Q)i in poskUSil po lažjipoti priti na vrh PJan)ive. Mimo Bab SC'm priwl, pa komalo dl.Jr, a ne dal«. Prvo ml"to na poti. nebno v s.blo,mt' ~ ,pet obrnilo. V kOCi 'l'II"l popil le eno skoMtico Čilp

-:z dodatkom- in jo jadrno popiMl v dolino. ob ~ un semugotovil. da ni 1dravilo za dolut5ke tetave, ~ grd sam v.~

Tudi na Brani Km bij k.sneje le vetkral. Nekoč, nabloslludi v ffil'glenem vremenu, sem brez pravegaposluha zavriskal naglas. Ne prav kmalu pa sem zaldi!alodmev, ne odmev, zvok ~alltomobilsketrobente~, lepoubran: tra-, tra-, tra, ra, ra, ra. Kako to, saj nisem -utrobiln

tako lepo. To spremembo sem si tuloHI \lIlole. pri vsakemdogodku lahko pride do neke tra1l$formacije. NIndno dopopat'enja. Popačenja pa ne smemo t;J.zumeti kot nekajSl.lbegl. sbb!ega. ~POplčenje~pomeni le sp~bo.Resje, da ~ II I'IIlIldroo rta ,ubH, tedlj PI je nastopiloo SpI?­memb.J, NI moje učudenjl!, 1\1. bolje.

Kljub takim dosodivJ6nam JO mi 0!iUJe te~ v uloprijl'tnem spominu. Velikokrat jih gledam kot g1edali~ke

kulise na odro ljubljanskes& prizoritt.a. Ce je Oltar II

MiJrtuljko\lt skupini lepi gora, sli !Xav gotovO 1COCn. inGrintoVl'c v Kamni~kih in Sallinjskih Alpah te lepli~oItar".

plezalni utrinki

SYedJO\lCi rTN bolJ(e) pomagajo, kaclar" zmanjka poguma.kol mi pomaga pocUtn, kadar {mlI zmanjka S'l'edrovcev.

Z interneta

Bilo Je nekega ~ra Sledi lime. ko so se pri ~i po<iru!itverlem seslanku ogtaslle Iri nadeb\Jdne prlpr8'o'fMCein mi raz1ogale. kaj se)e r"lB sestanku dogajalo. ~ašole je menda omenjal plezatl;e po grapah. kar je dečve

očitno precej zanimalo, zato se Je razvila žlllaMa deba·18. Naenkrat te e'18 Izmed njih postavila sledeče

vprašanje: "Kaka se varUješ v grapi?"Jaz seveda hitim razlagat. kako in kaj in na koncudodam. da se marsikaj V3f"uJe te na cepiMI. Sledil je doskrajnosti začuden POgled in pa ~a!ianle: •Ja koliko pa

potem po(leouje!i za eno lako grapo?!?"

PriplS: šele kasneje, ko smo se le nekajkrat do 60lZnll"etali nesporaztlmu, smo premlevab. kakšen blodgovor najbolj ustrezal takemu vpfilwnJu in pnšJl smodo zakljueka, da !itellilo pol/ebnlh cepinO\! nara~a z

nakJooino terena; če je grope zelo strma, jlh potrebuje$kakih dVanajst all trinajst, sicer pa kaUnega mafij...

•

Rojen 1944, alpinist inpublicist.

Kai imate od tel~ da pleute na '1move najvlIjihcora?Ko ~ vrnem. ~ po(:utom~ Vrh gore It le tOCka preo.­br;,~ ..m b<"ez~. Tam zgor.tj me mOO Will\, da ne bompntd~doI

Mar bolet. premapd brezlco~nostf

Ne. ~po-o$l ne~~ ni(:elH, pn~u Izgubim ob6rtekza lu. pronor pi ~ zdo. kakO!" bl r.J.~. ?Qgosto se !TIl dozdew.da 1\1 vrt.u splot1 ne vem kje~Mar ni tele-viJ.jjtka ka.mel"a, v katero :tr.te po vrnitvi,....lika pomembne-Jb. od ume pustolo"Ulne?O. ne. Diljem InlelVJUJe ln se udeletujem tlskovnil'l konfererw::,pa me !e rli več. Sicer pa "ne mediJI ne zanimajo.Finala,i in zdravniki pravijo, da se lahko matiani vredkem vi$OkofOrskem znku polkodujejo. Se vam toni 1:10<:11101seve<k o~rntl$oM: te ltane nebj moigaJUloh ceke. pnl*žnotoW<o, I:ikor le se enkrat do mrtveV naplJe! T\.IdI fOU Itpm~i tega. z\arika lnVel7.a dd.a~ 1\1 meN. Po k.lkemtIoIgo~ VlpOtIu lTIl pmtanqo PI1ileli' netliYilMo h4~

iz tujih revij

Smrtno 50 se ponev«i1i tri~ oli spreml}enld. Via.dNI bi od'l''1e1 (epln.Ne Yl'1}aITletT\ Vs. f'I'lOI'WTlO l..I'lVetI iti mo, Mt ne bo OtMi lebo 'le lU samo~ okoli.V svoji no," Imji(l oplsu}ete do po JKenn;v v core kot:nebldno bo'-un.HI~ po po±p"lju v nevamost je gotovo bolezeosl<o.Pogosta 5en'l se of lW:em ViharJU \1 gorah w>blp'biI, l» ne bomvel lete v~ le le pndem bv nauj. bt.o sen cw S\O'Cf tlO'O'I

knjig. NSIOV. Nkoli NUJ. P. me l\,epellCflte zmer<lj ll'lOVlI pre­~~.

Zelo ~pretno5e :Inate pro~~ti: IUlplsali rte vet kottride~et knli,ln $OdelovaII pri duc.atu filmov.pa kaj potem' Saj ne letam La medl)9.0 po~omos;tp. Oni letalOza rnerlOj. MOJa podoba Je podoba nona, pa ml Je 10 ~'SIO

...eeno. Nltl:sd'''! ~ dejal: "Za dober sloves obl~3.JIlO plačamo

zelO veliko: namrnč. sami sebe,"Je vab brada simbol arhitne mo1atosti? b1amenjemoia, ki se upil'3 slehernemu pritisku?Ce že razJag<lte psahololko,_ Elr.Ido 5elll SI PVSllI te med prvimiodpr4~~ dake &!'qeJo obtu Kamr sem do!go N poti, naprmer na Antar1ctio, SI ,o ostntem erlIr.ll na teden. d<l ll'II oi

njeo ne olMsijo Iedeor l<oSI'nI.

"

odprave

lI\dihv bolivijskihZasneženi vrhovi so mogočni svetovi, očitni poganskibogovi. Vendar se vedno najde kdo, ki obvlada celotnoskupino vrhov. Illimani je prvi v Andih.Tukaj je : nasproti vsem, domišljav in ohol, sijajen, neo­majen, ovit v svoje kraljevsko ogrinjalo iz snega inkobalta. Zdi se kot neizprosen varuh. Zdi se kot sanjs­ka oblika. Včasih, ob čistih jutrih ali v tišini popold­nevov, ko se svetloba bojuje s senco na vrhovih gora,se zdi tudi kot bog, poln veličanstva in moči.

.Alain Mesili

odprave

Ko je nastop~a krizavobliki driske, mi je pravprišlo hladilno mazilo zadojenčke il brezalkohoIni

toaletni robčki.

Otrok Nayajama joe vpril~l: DU, ukaj je lako visok?Zdi se, da se bo podrl na nas.

1" n;tgQv o« je odgovoril: Zdi se ti lako visok, ke!' sili l;I!I.Q IJWjhen. Potabi. da zrastg in strah te bo minil.

!~,~~l~!!!.O"p~~~~ ~~!~~lil> shblliem, da je Boliviji. precej bolj "ama detel.. brzad~a krilje in rope. Med vsem svojim blv.utjem.se nitienkr.. t nismo ~utili ogrožene niti na, nI'O okradli.Drugi razlog pa je la, da je turistično precej fNlnj mvitaod Peroja.

Bolivija je najrevnejša. najvišj", in najbolj izoliranaIatJnsko ameri§ka rt>pUblika. Bntto nacionalni dohodekil' 640$ "a prebivalca. Povprečna .tivljenjsb doba jeokoli 55 let. Ima okoli 6.5 milijona prebivalcev in meriskoraj 1,100.000 km2. 50 - 60 % je Indijancev, ki govorijojelik Aymam in Quechua. Okoli 35% je mestice..., 1'l.ljudi je ilfri~kegl izvora, ostalo pa je m~anica narodoviz Evrope. Uradni jezik je iipan§čina, ki ;O gl,lvori ol.:oli60 -70% ljudi.

Uradno glavno mesto je Sucre,dejansko p" ~ La PaZ z več kot1,5 milijonl\ prebiva~v. Razpro­sur" se na vi!ini 3.600 do 4.000m.n m. V lapa.!I:.ih leUmah pro­dajajo to>blt1t Paracetamol in/alimic:orm. ki 1,1jW.jo ttŽllvt pri lažjiobliki vi!in.slr.e bolezni, sorochepo !pan.sko. KtI' prileti5 na 4.000m, ti li nadklga skomj gotovo neukIt.

BoliVIjski as je 4 ure za Grtftl­wu:htm. PoldnI' y La P.. :tu je16.00 v Londonu. Med Ljubljano in La Puom je okoli 6urru.hlr.t.

DoItll\a dneva Y juniju in juliju it dobrih 10 w (odpribli!rlo 7. zjutraj do nekaj čez. 17. popoldne). ZnOČI SI'

hitro, skoraj brex mrak<!.PIJtt samo prevreto (vreti 8 - 10 min.) .. li vs te­

Idl'mčenovodo ali kemično ~no. Tablete za či!bmje

vode naj bodo na osnovi joda, ker It-ta ufliti tudia~. To velja tudi ul vodo iz jeZtrov i1li rek v rn.'Okrn­jf'ni naravi, Nad zajetjem se običajno pasejo frede lamifl alpak, ki veselo serjejo po poboqih in S Icm z.asvinja­jo vodo. Priporočljivo je ;esti v lok.lih, ki 50 polnidomačinov,To je znak, da je hrana dobra, da "i predra·go in dOl je osebje dovolj čisto. Sadje je treba oprati skupljmo vodo ati se bolje - olupiti. Voda IZ vodovoda:l:.;'l nas ni pitna. Liter vstekleničene vode stane 3 boli­vianose.

Tečaj in cenev bsu n.a.k'X<> biVilllja, od 16.VI. do 15. VII. 1996, smoza 1 USD v gotovini dobili 5.06 bolivi.ll"105(lv, potovalneCeke pa smo ~jali po 5)13 bolivianose. Kot tujo \laJu-

to jf' v Boliviji I\lIjboI,e imeti USO, ki jih lahko m...n~tudi na ulici. KIm.itne um« so prav tako uporabne.Letališka taksa ob odhodu iz La paza je 20S in jo)l'~plačati v dolarjih! Taksi :t letaliAoča do «ntnl La !'a.tasta:v 6$.

Navadne pl.in5u brtu.!e prodajajo raz.ne potovalnI'agencije po 10 do 12 boIiviaoosov. Nikjer pa nisem \licWlml'Šanice propan-butan in epigas bombic:t navojem. Tes~m varno prdverca! iz LjubljanI'. Odhčno 50 seobnesJ~ tudi na tol'fl'lperaNri -Ir c. Glede pte'o"OZOv vhribe so zanesljiVi ~mo tJsti prevOVliki, ki ponu)iljodžipe s 4WO. Ne na.sedaj ponudbam taksistov, saj se bovotnja konbla te pri prvi večji luknJi ali ;UernI namakadamski cesti.. Ctne se med posameznimi agencija­mi ra.dakujejo tudi do 40$. Mi smo imeli srečo, da smona~1i agencijo Saraflani nil C<llIe Sagim<lga. Eden odtreh lastnikov, don Gonz.llo, odlično govori angl~ko ln

je bil naS ~fer vedno, belar smo potrebovali prevoz. SOcenejSi od drugih in :telo z.;tl\l'Sljivi. Prevo~. do Tunijapod Condoririjem nas je stal 70$, do prelaza 2',(mgo podHuayno Potosi pa 60$.

Spali smo v hotelu Toriflo, ki v L.onely Planetu spadamed boUom end, vendar je osebje zelo prijazno. za tro-

posteljno sobo smo plačali 60bolivianoso\l na noč. Imajoo toplo\Iodo, kadar je ne zm.njka.Uslužbenec Felipe ima Slovel\cezelo v čislih in nam je s ponosompokual uro, ki mu jo je lampod.toril Branko.

Hrana \1 La ra:tu je dobra inpoceni. Za 5{1 bolivianosov senajd in flapi)p;! kot gospod. NjJ­how pivo st imenuje pacena in jele sl.bte od Uniona. Td:iiU JI'samo nekoliko boljle. Odlitnapijača je chufly - IneŠilnia singil­

n;ja (žganja iz grozdja>. ingverjevega piva in limone.Tudi piscu sour je treba poskusiti, Vflldar ne po komajpreboleti driski. br se le-ta takoj ponovi...

Imeli smo okoli 100 kg prtljage, za kiltero so namIndijanke do baz.nega tabora pri jez.eru Condoririz.aračunalepo 2s boIivja\lOlSQ\I za tovQC". Na konja. muloali osla pa privetejo do 2s kg. Lamo kot tovorno tivalpa tisti, ki imajo slabe izku!nje z fljo, odS\lecujejo. Kopobe:zlja, jo je silno težko ujeti ...

V taboru je sicer neki slinasti Indijanec po imenuRoberto kazal list papirja vangleJčini,da je comunarioin da sme pobinti po 18 bolivianosov na dan odvsakega ~otora za ndr!evanje reda. Mi se nismo howlimeniti z njim. Z eno od Indijank smo se dogovorili, danam bo za 10 bolivi;a.flosov na dan pazila ~tor in opre­mo, ko bomo na turi,

V taboru pod Condoririjem smo od Indijan),; ),;upilikokoSja jajca po 1 bolivtano komad.Nosač od preu.za longo do Acampamenta Argentino

rw višini 5.500 m ima Illtifo 15S za gor in dul. Ker pasem bil gringo Joco, je nažlcal 20$.

Hrano za \1 hribe smo kuponli br na tržmci, ('I\kratpa v edinem 5upL'l'n\arketu na CalI",~hez. za klIt...n.'-

"

odpravega Imo uspeh zvedeti. Do njega Imo se pripeljali zr..d~ksi;em. ki ima enotno Qrifo po vsem ul Pat.u (5ili 6 bolivia.no6ov) ne glede na nzda1to_

Kaj obvemo potrebuješObvezno ~ ~pljenje proti rumeni mnlici. b. 3.500 SITSlllO ga opravili Il,!! Trubarjevi ulici za CentralnoJebmo. Izkaznico o cepljenju je treba imeti 5 seboj.Slovenci potrebujemo vizo. [)(Jbi se jo na bolivijskemkonzulatu na Dunaju in je bn.'Zp!atna. Komur pil se neljubi gor, lahko stopi do ljubljanskega Kompasa. Nam;oJe za 4.500 SIT po osebi priskrbd v 10dl\E'h.

Ob~·ezIl.ll je tudi 1t'lalsk.a k.1rta, ~~a &! potujri zletalom. Mi smo leteli z AerollJW'U Argentina.s ZlI prib­!iino 1700 DEM. Odhod in prihod je ml v Qolov<.U.

Literaturav knJigarni Los amigas dellibro na CaUe MerCJdoimajo zemljevide gora in območij. K.rti Condoririj.1 inHuayne Polosi sla "",ka po 38 bolivianosov. za ~pall­

1iko-anglclki in a.ngld~p'lI1.~k.l sluvar v eni knjigi pasem plačal 20 boIiviil.nosov.

Dobro je poznati cilje. preden se odpraviš od doma.

ZalO sem 50! odptljal v Mundwn k Schusterju, klf"l" semkupil vodnik Die KonigskordiUere. Avtorj... sta R.Pecher in W. 5chmiem.mn. Dobil sem !.e zemljeVidIIhm.mij.l ln Iilampu);t. Vet pa nillo imeli. BoliviJll niPl"I'\I, z litl'l"l.two in zemljeVidi JI" bolj slabo. Odhčensploim vodnik pa )li! knjiga IZ zbiru Lonely Pll""et:Bohvi.a.. Občasno se dobi v MK in DZS, mogol'e ie kjedrugte. SpOSOdIl sem si vudnik Alaina Mesihla:Cordillera Real de los Andes BoIh'lIl in prw~e1 tisto,br me je unimal0. Med bivanjem v La P"zu pa mi ~don Gonzalo povedal žalostno zgodbo o lem fran­coskem alpinistu, ki se je preselil v Bolivijo. Pis«, ki jesplezal veliko prvenstvenih smeri v Cordilleri Real. seje zalJUbil v neko žensko, ki je bila ekstremna levlbrbln l'la.nica neke teroristične skupine. Ko so nekje nas­tnill bombo, je bil mend.I poleg tudi Mesi1i. Ujeli 50 jihln moiak je dobil 10 let aresla. Stn~ kazen 141 alpin­....

za spJo$en vpogled v Bolivijo je dotmt knJigo Maksaffll.al"llo: Bolivija - ~l. drn in stm po ink~kih poleh..Kdor bi se rad podrobneje seznanil z inkovsko zgodovi.1'10, naj prebere knjigo Osvojitev Peruja, ki jo ~ napi$lll

WiUi..m Pr~lt. V planinskih vestnildh se obtasnopojaVijo tbnki nUih odpnrov (primorsb, abdemska,mariborska ...l.

Krr domačinipraviloma ne gO\l~ tujih jnikov, se jemocno priporolijivu naučiti vsaj nekaj ()sl'l<Jvnih fru.Npr. : "Cuatro cervez.u gundes por favor~ pomeni"Stiri velike pive, prosim"; "Una truchll al homo conpatatas por favor" pomeni "Eno peteno postrv s krom­pirjem, pros.im".

Kdor bi se rad naučil ~pansko, ima na voljo sledeče

!enjge:- Anton Grad: Spardčina.DZS- CICero: Sp.tMčina v trehm~ MX (tudi kasete)- Španio15ki s izgoVQrOm, Zagrt:b- Labn Amman SJ»lli5h phrasebook. Lonoely Planet- razni c[).romi s tebji ipansUg3 jPZik.aVerjlotno pa se dobi je bj drugega poleg il" nMtetihknjig.

PodnebjePoletna de.tevna dobil traja od novembra do rnllrca.Značilne iKl dnevne poletne nevihte, poplave, mrzlivetrovi z Altiplana, blato, megla, oblaki do tal. sneg vla razu ni nil' nenavadneg... Vl'3Sih pa je namnto teh

doc19

•

...aa

nev~nosli daljte obdobje lepega vremena. Zimskasuha doba traja od maja do septembra. Klima je boljsuha in prijetnejY.. Name lemperature so Zl'\lltno nižjeod dnevnih. V hribih okoli _1SwC (tudi ·30 ni nitnenavadnega). Padl.vin je bistvl"r\O man~ so pa vendar­le. Ouro;" 95 50 Imeli alpirosti na IUimaniju velike prob­leme za~di snežnih viharjev , trije mrtvi AvstriJCI, ('nhudo ozebel). Teoretirno l\iI;primemej~j tas It' od sredema? do konca julija. Vendar je tudi avgust lahko šečisto v redu.

Med ndim enoml!'sel'nim bivanjem srno imelipretetno zelo ul!lodno vreme in odlične razmere vhribih. 14 dni je bilo nebo jasno brez obb&.a na nebo.l. V05li1lih dneh je bilo pretežno jaSllO z občasno oblačnos­

tjo. Enu not ji: v La pazu detevalo, vi!je ~ sne1ik.. PodCondoririjtm smo imeli v enem popoklnevu dve snetniplohi. Dv3knot je pihal veler do 100 km na uro. sneg jebil pndelan in odli~fl ul hoJO in plez.anje. Pinov nibilo.

Dnevne temperature v La Pazu so se gib.Je med 90 in160 C, notn ... pa malo nad nitlo in nekaj dm nebjstopinj pod n;o.

IllldJlJjoxmje 1111 SIrImi 15

li

<Momobil - cochebanl<.o\ICi - oitletes (de barlc:olbojim se • tengo mledobolan· enfermocarina· 8dl>llnaCaj - tečaj il koI<.inih listO\'· mate <le coc;,(bllie pomaga proli viAlosld bolezni)taj kamiličl'll-mate de menzanil!a(dober, če ima! driskCIItetrtek - viemes....destlo; narlMlOst· oerechodober dan· bueI'Ias~ {popoldne}ooller dan - bueI'Ios 6as(dopoldnel00ber večer· buenas llOCfIeSdovolj . bastarItedr.· c:arodet\4e - esttl IIoviendofilm - pellculaglobok sneg· l'IlaYe altagora· montanagorovje· sienagospa - seiioragospod· seiiorIlospodična - sei'lorll.8gosl;~ - pafadorgreben - arista, bo!de. crestagrmi - esta tn:Inandoh,ib· (:(Ilinal1vllla • graciasime - nombIeJaz· 'loje·esjesti _(:(Imef

;Ul- sur

Ne jem mesa - No como camilNe preveč začqe1lO, prosim - No

dem."'~,1«'­Ne falUmem - No MtIeftdONimam nič - No r.nto ....Nisem razume{ - No IN c.oo.,tpI.....iwlldo.....od kod ste .,- De rI6nde "-" ?Prosim, podpitite tukaj . FImta aquI.po<~-

Rad bi ~I na poSto· QullItOlr al_.Rad bi dvopostc~no sobo s kopalnico­QuItJ,o Ufi C'uarto tIObIe con NiioRad bi p1atal raron zdaj· QultJro 1JlAIBriti cullmUl -'tor.Rad hi vnoveIl ta celi . QuJshlnI coMar.,,. C'hequIIrad mam p;.o. me pt.l.C~Smem fotografirati? . PUMICI ___ iIbf",,1

ta sooa mi (ni) je '4et - ..ta hMUf·.acJ6n (rJO' _.-tIIŽelim 1Tll'I\i8ti Oenar/pClt(JYalne teke·QUlMO ,,_NovdiIwto/choqJ_~=telefonlf8ti \1 SloYel'liO • QulIIro11_ IM bJoWNJla

Govorile lJl1llle!J(o? - Habla ln#U- 1Imate se prOSle sobe ? ~ hMNU­c/on... UbrU 1Dal vam bom 80 bolivianosov . Le dorocMlrt.IXH~Ali imale !lel, kjer la!'lko pustim svo;evredne stvari? - n.ne una uja ,.,.,..pan HItIf __ ...~AU je dovoljeno lIampUatj tul<.aj ? ' &tliPemJItJfIO liU • , II_ MJU# 1Al je to cesta za •.•? . Es ..ta la CM­

NUl••.,.1Ali JI! topla voda ves dati 1 - H." cw'c.n.nfe tOdIJ -' dia?Al. Lahko vidim jedinik, prosim1·PIIftI() ~., la~•• Pt:W fllt'Of1Ki4 je to?· qlJl ... asto?Kak!loo je vreme?· 0111 flempo 1IIIe.1Kako Vam Je Ime ? C6mo .. liam.u,tHKam pe~e le cesta? ,A~ con­thice ..t. c.....t...1Kateri avtobIJs pelje za...? - CUl ...1.~obllt quo ~. a ...1Kdaj je n8$ledn,;1 lelza...? . CuIndoNlllIIJ pnblmo rW'IO •••~ je bllnka? - D6ttde eSU el bMlce1Kje je ho\el., • .,~ byellwOI _ .,Kje je su.niSče ? - D6ndtI ..UIt to.HtV/fllot 1Kje je lUIbtienl Ul'ad? - P6fN1e"tli I.Ofk;JtM da tlllfsmo1lQe lllhIIo ku'lm .•.? - DCindfI P4MdDcOlflJln' •••1Kje lahko odd8tl'l prtljago? D6t1.PUfJdO .m~ar .1 ""Ju/paJe 1Koliko bolMllI'lOSOY za 1 dola(?·CwintOl' I>0Il"'_ por d6l.t7Koliko 11m je do· CuMttO$ k/lomIIt/oshay hasl.Koliko stane ta soba? - Cdnto Cliii..ta e.1a IlabltachJn1Koliko $tarle triminllttli kl<c ,. Cu""'"c".t. lin. UMlWltil de tl'l!5 trIlmiIa,1Koliko st_ za eno noč ., - C",lmoC_l. PQf _,..,

Lahko melo zm.t....e ceno? • PDdtfa~ar el ptKlo Im f1OCCI1Me Ye!leli . MUdXI~toMoje ime je ... - Me u.mo ...najlepb hvela· muchu/muchlslmu"KIn

-naglas]e na lori· na&las je nil Idadl

· t\8&I85 je na ~;tdJ• naglas je na Ioni• naglas je na 1_1• Baglas je NI fl<.al

• nagIa$,e na Ithl· naglas le na fpal

Mlzpva!tll- kol. k pred l. 0, II

(lXIstarjkost<w{stati)kot s pred 1, ijcinoo/sinkO/petl

· kott(chico/čiko/mujoon)

· kot g pred a. 0, II(gata/illta/maček)

kot h pred e. i(gef1te Ihlrlte/lj~e)

· se nikoli ne ililoYOIi.je vedno nem(Ilomllle 100000000{tloYek)

· '"" h(Iab6n /h&bOll/ milo)

- kot I(Ileno 11,enol poln)

· kol ri(seflof Iserpi gospod)

· vedno v kombnaeijl 1nemim 1,1;

· kot lu (Quiche flUteli~sko~)

·kotke(quedltr fl<.edatl ostati)

- kot ks (Mexico lmek·:>ikol Mehika)

· kot angletki th (zapato/'sapatoj č~~l

· kot I kadar Je sam ali nakoncu besede(esloy /esto" sem)kotJ v ostalih primer>h(yerno f,errro!lOU

2.) Besede, ki se končuje)o na qas­nik, ki ni Il ali 1, imajo neglas n<lzM­njem llogu

3.) Vsako odstopanje od tne pravil feQlna(:eno l Ilaglal;nim znamenjem

•

h

l.) Sesede. ki se kor\tu,jo na SatJIO.C1esnik, n ali li !lO naeJaIeIle napredlcm,jem ZIOtU

J

P""C\ pomoč - slovC\~ček pomembnejših iz~C\zov0Sn0Vn.aI~ U. trto-tllVO neka- o. cen)

terII ipanakil~ 1- uno (m.sp.), troa (!.sp.),.""3· tres4 - eualro5 • CIfICO

6 - selS7 . slete8· ocllo9· nueve11). diel

­tlud.d

,,

,,

,

,

,

...

"

Jutri· maiIanakamon. thlmeneakarti ('lOmilI· boleto, tiquele, pasajekaViJ ·l:r!ll: CJJ/I! ne:gro, catI! puromleal8: cafe con lec;he

IdadNo' m!ll'tillok1,n ,cliJ\lo. cuiakMllo • C:OmidI. IlmueuokOVIOei • rnooedaskozaree· VlISO

krČIT\8· fonda. host"', hoSIeriakruh, pallku!)'" . comprarl8/:en sem· tengo hlmbreled· hieloleden(iilu)· &lacialledeni"'-a razpoka - eneta de glaclar,re$Quebri!ioledeni§ko jere<o· 1810 &Iaciallekarna· liIRYlaciaIetall~ • IlefOpuertoletakika l8kSI • tasa de &er'OllOMOIe'a . izquierdamajhen. pequeno, enICOm8lio"" . milCizome&leno -nelHilcrsomenjollnlCa· oticinl de c:aml:lloml' IIOSOI1OS (m.sp.), noSOtr3S (l.sp)moj . lTII

fllO$t . pt!enlemrzlo Je • hace Mona!>· nuestronllhtbtnik' morral. mochil&. SatO dealpinistanaklon potIoeja. poboeje . vertlentenIlku!)1 • comprasnaliv il točo· granizadanasvidenje· hastllueio, lJdi6s, chaonlMlZI' cordadl~.~

nece~a • domingonesrl:ta . !lCddef;teneu!)e •tem~1ll6fl. nJI:tCN· su......~no! ·l:UChillonosač· moro. portadofob'ak. nobeon· elona· eNaon,· ellos/lsoprOS\lte· dlsclllpe. perd6n (kadarkomu s~!; na nogo)permiso (kadar si utifa!; pot skolimno!icojosel· buno. asnoOl.eblln&. sabaiionpiha močan veter· hace mueho v\entopečenki· asadopetek· juevespjatl . bebidap,tIIa "Oda - agua I)OtabIepNn~·bo~rta.~1

p1llČaI•• pag._itIel: . escat~. trepadofpleLlllIll lIN· cuerdl de treparp!ela;1 (\1 "tenij· escaIer. 1Je:par

plinski bombiel . eartueho de psplinski kuna.uk • homillo de las, (;()ci.na de glspotrtek po obedu - sIestaPOOOtje gore . lade""podpIS • flO'l'l8polet • YUelopoln. llenoponede:\iek . lunespostelji . eamaposlrv. lJUCllapot, steza· elll'l'linoPOt~ . arroyoprtel'lje· neblIneprlllen· vaeroPl'dee . pel!oprevet· dema8ledoprihOCl.odhOll·legad&-$alidapnjate~ • aml&0prodilllalna !Ml· abaoeI1a.a~prosim· POI' 11M){prtijeg, • malelaračun . cuentar.ugledrnca • tarjttl postalrecorJido . POl. u.nrudnik· milllsadje· frulassem • SO)'Sem Iz SIoven,e • so, de EsloYenilSem W&flarijanec· so'} \'egetill1aoo_. ""'"si·eresskala· roca. penaslovenski. esloYenosmo· somossneženje· nevadasneti· cae nievasneti· esta nevandosnema očala·gtlf" de alpinistasne1na opaSl· eDl'ni$a de nievesodna slepola • otlalmia de las nievessnemi mete!· tempofal de nieve,~

"""sne!ni plat· alud de rOieYe~.~

sobota • HbMtosontariell • II'ISOIa06nsonce sije· tIaCe solspalna~ • saoo de <Io<mif5fed8. ml6roolesste· $Oissteber· oolumna, pilarsteklenK:ll' boteIlastena' care. paredstudenec ·luentesuha (lobe· tem~aseeaše kaj • Aigtl mh ?iotof . Clll'p,Il. tlendati . tuTo Je preO-ago' Es demasiado ca-otoplo ,e •nace <:atOl'torek· martestut - duchaTu.ec sem· SO)'.~hq ·luUsl.avlte tukllj • Pare iIQIAvtll;a1ica • pejuelil

vai· westro/a\/elie.. grandevr· usted (VIl.Ilfje ed.)vr· ustedes (vikarfe mn.lvi· vosotros/asvilice (jedilne)' tenedorvodnik (05l:ba)· ~pa\oO<Inik lknj:gaJ·1iI i\IlIIvrč pNa· una CIIna de cervezaVfh· ema, Cl.Ombre, ploovse· todovzhod - este. orientalvzpon· aSC(lnsionz zajtfk.om· oon desayunozMtitna 1~8vica· iuante de proteetorzal'lod· oeste, occldentalzajeda· COfIadurazamenjati bankovec· cembiar UlI bi~

lete ele bancoldliMlik . medICOzebe me . terca IrIozelellJava· venlUlasze~·mapa

zima· ilbiemozniUM.a· selo dci correo. timbtetal lTlI je • lo SientOteja· sedŽejen sem· Tete:' &edtelim menjati. QuielO eambiarŽe~m nekaj~ io popiti • Quisiel8comer y beber e!iDtille! . alirnento!Iie,,· C\,lChara

La ColClllera Real de IGa And4I••Bolim. Alain Mesili. Editorlallos am~

ltOS dellibro, WeO'l'll:f" Gutten\.81.La pal. Cochllbamba, BolMI, 1984

t* KiinJCsko ...... .." llIlCI ...wandenlln Bo4t*n, Robert Pechef &­Waher Schmen8l'lfl, lSaN 3 92366601 2, C+M. Hot'baiet' Verlac.Jutawasse 4/RG8000~..983

aoIM., Oearne swaney, LooelyPlanet, IsaN O86442 150 5, 1992

Prevod Mire Steinbuch

Za vse prevailllslre Mpake, lu' bi sepo#<;uaJe ~Je na kraju doIaj8f1ja. sel'SetJI prilat1etim i$lrre(J(J~ern.

" k ....... '"

odpraveV hribih so notn4! temp.orat\lre nihale od -SO do -\70

C. dnevne p;t 50 bile nad ničlo.

Zdravjepred odhodom sem obiska.lsvojo zdravnico. Se\'~ ne:tato, da bi mi potrdila, v~i odlični kondiciji sem.hlm"K sem Izprosil cel kup receptov. nekaj antibi­oUkov, t.blele proli boletln.m, kapljIce za oči vprimeru vnetja ali snetne s.lepote in kapsule proti drisk!Seldiilr <upomni si ro imeJ. Podobno sem narNil tud,pri l.obozdravnilcu. kaiti tablete, ki se dobijo vlekamibrez~,so "'Bla2ev žegenN

• Ko je nasropila kriz.a vobliki dr'ske. mi it' prav prislo hladilno mazilo 1.iI

dojenčke10 brezalkohoIni toale-tru rub&i.Niti na misel mi ne pride, da bi solil pamet

komurkoli, ko najmanj starim p"",kaJjenim mačkom. Kecpa obstaja motnost. da bo tole bral tudi bkkn ukgl~nhom (po Karlu Maru) kOl sem }az. bom dodal knekaj, Vedno sem imel pri sebi navaden aspirin inobit'jlll' tablete :za \izan;e - septolete. ki se pri Ilas dobi-

jo v vuki samopostre:l:ni. Aspirin mi je pomagalpremagovati manjM' težave z vilino in gl<>vobole. Ker jetam zelo suh zrak, sf!! je večkr3t zgodilo. da sem imelzelo suho grlo ln me je sililo na kakol;' Tamt sem v usta.vrgel eno septo~to ln problem je: bil za nebj ur '*n,ZariIdi sUhegil zraka se nisem potil, "'eprav v ndihhribih Nivinm kol kon(. Kljub temu pil s.em imelzv~ nogavice v piastilu nekoliko VIatne. Preden semse dokončno :uprl v 5paJko. sem te nogavice .'ietul, ,hraz;prostrl po spalki, Ila noge P<I nataknil rezervnedebele Thorl0 nogavice.

Imel sem tnave 5 spanjem. Zato priporoam bUnela:l:je uspavaine tablete, ki jih l'\.Ij na recept predpikWravroil. Jaz; sem imel s seboj t.tblete San~ la 50bile popolnoma zani.... Kljub temu, da sf!m nek vetrrpojo!del ~ri, mi nISO ni'" pomagale.

Na splotno nismo imeli Te5nih težav z .,eino. To prip­isujemo temeljiti .klim.ati~....ciji in na<"rlu po.stopnOOiti.kar pa zahteva nekaj vcl' t.asa.•

Mire Slelnbuc:h

, !!

:i.. '

Im"L '·l,i,~t'.;~ . "1"';"" '.' ••:::;;!',.. ,." .., '. 'b·t.:o"·,·'e""v"~'d'e"'u<' ,',.'. ,,,'., ..... y.!,,::,-:'::', '., . ,_ . • " .1,._,. ."'. . . ,.. .. ' ,. .

'P.rimer,P9t1AA~II), .kal9f:ij \l \ii~g'QljU na dar): J»:A. ~sHlJtI., " ". :.' .. '. .. .

;;".11_" ." .,....~ , ,'"" " •..••~ - .',"'-.' ....~IDo!I~I· ."".i~,· -.' . '. ",_.; ,;.,,-,.., _., ... ,-~!: .:,~(an1.0.V_ ".'.::;;'.,, _,.. . "-'" ... - _.~ _-,"" .". :', " ';<j, ,"1;'" '.. ... ..• ":'''''a''-;;r>' .:1 doza rtlleka'KondenzMnegil: :~':"" ..' '200 '600'!' 'f, '

. '.' , , '.., .. ,1.-'

;,..d~oza,.,.,~~_~.g;\!!.~~.~O::~:~~':'l."".:. ~1:t3~ . .., .' . ..~~""",.--~ Uo:1'~'r~., ....._., ,. . ..... _._::I:U\:! ' ~ , , . . ~, ' ,," ... , _, 'ilij' .-'-'-"::,","="""_ ._,'- "-1"':"'","_",'·-,-,· - .- ~ _ - _.~'~-- -_.' . ,,..-~. ,.. '-"", I . ,." ' l'';' •• '~~I' ., 100 .. . _.;' _ ,~klOZ '. i Ct;::::;;;.:.:.·~.,:.;:, ;'.;..,.~ '-:'}:.'H';~ ' ....:;.'::·••.L;.·:. , ""ir',."".--, _,~ii slta-' '.' "'.....,- "'; .' "':F":":":"50 ' ..:.._. :-'~ '.~;~ .'..2::"00't-t ',;' .' .

:>'. ' .. _ ,_ .1 Nescaffe 30 nepomembno, .'ijynka . 100 160. . .' . '. : - .

•~ .... '. 975' .2j52IK:.,. '. !'!'::',I' ... . 4, . '" '1' ......." ......:""...,:.

;gcl(ebn()(j~"~Qjti najma~L3· 7; 4 .utre le~člne:. na dan. Važno,J~. ~opW. ~OYP'!j,lY~.'!!!~Y B.ln C.·P.re~rana mora biti uravnotežena, lahko prebavtiiva, zato da se -porabI 'ka.r najtJ:'l~I.lj;HJ:Slka ia pres·navIjanje hrane. ..i:· ._~~~t~ if\,lQd,~~ ,boljša Y.i.",-žJ;lj~ if\ ~.~nih.~~n.šlh, ker s.o bo.lj str.mer'~oij:ll;l~e·I~;~:stopnj() ~ljiP:~rprA!J~~.~~ ;;~~:rn~. IlJ;p:j.~Qne:. V me$.~clh med ma~em ln ,s.ejltcrnbrO:lll.~~;:~~I'mostOVI te.ti~l~lo;l:1P.4:Wlego.'lI IzgmeJo, t -",'.:

'Najbolj!i Jnk'n'aJtr$i ted .je;?!-lužn;itr. sl!:!('l8.b. V s.evernih i{l SV je .m~N<ej.$l~rQ!iti.tJi<W!ih .~nefnlhmeteže"',lki prihajajo iz .gje.damazonskega '~fe.d.QgQrja. ~aradi i6tega vzrG.ka~lUKlinas.taJaj() tudigoste megle.' ..," .". . ..... ..

rnat's all folks !Bueoa suerte !

"

Iz tujih revij• Pregled tujih revij• Kratki povzetki člankov• Novosti iz knjižnice• Druge zanimivosti

Uredništvo AlpinistiČl1ih Razgledov• Člani uredništva imajo uvodno besedo• Vi sprašujete, mi poskušamo, ..

o Drobna pošta (dopisnice, razglednice, nalepke itn.)

Kot rečeno, uredništvo do nadaljnjega sprejema

duhovite predloge za pO$C1mezne alineje določenih

rli>rik. Vse je še odprto. Pohitite.Nekaj mlajših urednikov. priganjalcev bi v vrstah neko­

liko ostarelega in utrujenega uredništva na pomladprišlo prav. "Glavni· pričakuje vaš telefonski klic.Tisti, ki boste sodelovali bodisi po uradni dolžnostibodisi ker ste slutajno na vrsti ali zato ker imatenekaj užitne sMvi za določeno rubriko, bodite v svojihbesedilih (op. glej IJVOdnik).

iz zimzelenih logov organizacijeSvet gomiške knjige• Izbor AR dvomesečja

• Kr1jiga leta

• Nove knjige• Nove knjige v tujini

• Kataloška prodaja. telefoni, fax• Prednarotlla za knjige, skripte• Privatna zamenjava ali prodaja knjig• Posredovanje za zalo!nike, ki tiskajo gomiške knjige

Komisija za alpinizem• V velikem planu: poročila, preglednice• Kratke novItke izpod peresa načelnika

• VpraSanja za načelnika

• Novice z drugih sestankovanj• Informiranje. Internet in drugo• Finance: pritok, odtok in druga javna "kanalizacija"• Iz neuradnih krogov

• Zgolj pod razno

Komisija za odprave vtuja gorstva• Kratka obvestila načelnika

• Odpravarski načrti

• TekOCa problematika• Druge pomembne zadeve• Samo in zgolj pod razno

Podkomisija za vzgojo in izobraževanje• Kratka obvestila načelnika

• Razpisi, informaCije• Iz delovanja izpime komisije za alpiniste

Podkomisija za alpinistiČIlo smučanje• Kaj se dogaja ali se ~ele načrtuje

• Druga pomembna oovestila

Podkomisija za vrhunski alpinizem• Nekaj besed izpoo peresa načelnika

• Kratki povzetki iz zapisnikov• [)(uga obvestila

ldl1lŽenje gorskih vodnikov Slovenije• Iz dela in delovanja ZGVS

• Obvestila GV• Razpisi. tetaji in drugo

Boliji trg alpinistov in šporbih plezalcev• Prodam• Kupim• Zamenjam• Podarim• Kosovni odvoz

Predavanja in predavateljiUredništvo sprejema objave ponudb najkasneje do15. v vsakem drugem, se pravi pamem mesecu v letu(15. april; 15. junij; 15. avgust; 15. oktober; 15.december). PonUdbe naj bodo kratke: priimek in ime.kaj predavatelj ponuja v stalno. kaj pa v občasno pl"6­

davanje, doda naj še številko telefona doma ln vslužbi, Glede plačevanja predavatelja in drugih tovrst·nih dogovorov pa je to stvar dogovora obeh strank.Tega Razgledi ne bodo posredovali. Za svojo stalnoenoletno ponudbo lahko, ni pa nujno, posameznikvplača 1000,00 SIT na blagajni PZS (prlspevek zaRazglede).Gorski vodniki in jn~trukto~i alpinizma ler lastniki

določene tematske all kakšne druge kolekcije diapozi­tivov v tej rubriki lahko torej dObijO svoje stalnoobjavno mesto. Specialisti za določena področja, kisicer niso niti prvo niti drugo, lahko v tej rubriki pravtako objavijo svoje ponudbe: meteorologija, snežniplazovi. ~ola telemarka ... Lahko pa so tudi takšne ob­jave: trije registriranllnštrukto~1alpinizma Imajo 27,in 28.febrlJa~a t.l. v Tama~u svojo delavnico plezanjav zaledeneJih slapovih itn.

Obvestila Planinske zveze Slovenije• Za vas je napravil povzetek ...• Prebente si

18 Alplnističnmzg'adi ~OO jilnuar/fet:lfutlr 1997

trening

Ogrevanje pred plezanjem

• f'«NmO " wob razk.ončensu.".• ~rv'~' s podporo rok.• 'Sp"g'l', tno da stOjflT'lO lil eno nogo

opn:rno v steno.• V 'bblem' p.Xepu pollsk'lJTlo bolte.."..,

• PredldOrt trupa v razl:ora.(eno sto,.• Sedimo na k.OIerW\ se opnmo vrnIv­

!'lani na roke on POWWnO boke naprej

Primeri vajI. GIef:efIj• Z blaDnic.lml prstOII se pona\llfllO na

510pn0c0 10 ~ peto potl$kamo rlallZdol• Stopalo obra~amo nallznuter lO

nal/zver"\.

1. aotni sklep• Sedimo, slderuemo sl.opal.t III • to""'"""""'"~

01~.tI1Je se Je potrdil.t v p~1cs. In Jep""rnema uko u trening Icot za S.tITlO

plezanje:- Začnemo z vzpodbud,tv'lo srtno­kNožllne dejavnosti irl dihanJa, npr. stekom, lUCIar moramo opraVIli pnnop kalp~o plezalno tlJl'l, se larko iz r.I.lurnl~vih

razlogov temu delu odrečemo.

- Sledi ~\Iil mišic. 10 sklepov 1 -..ezrnol\iI obremeniteY 1 glfl"VYStKniml vaj.ami lil

rutez.tnjem (zleJ navedena navodil.. Irlpomen: vaj).- bldju{ek 0l~a tvo'" vaje ZlI tren­Irti z lahIumi obremellitv.tm' ah IdleVplelavif"lje' pred teljo pleu/no '"""lO.Ig se postc:po<T"ll. SIOpf"fJje v umevnostL

G.prav mora bio sestilVa Oi~epprogrm'\l prtla.go)ena powmel1\ll:.ovlmpotrebam, Nj bodo~ naPOt.IO onprimen vll opome to&e ZlI illTV\UlJ~OI'"_Splošni napotkiNa5lednje tehnik.e raztezanja , lu v~aJo

g,bIJ,vo5t. so Ul ,zhzale kot dobre zagurw'\a't,(en del ogreva""".- Pui"no pennUlentno razte:r.a.nJ.(potoia.j ra.uezanja dosetemo spomotJo zunanjih sil), Tehnika-• Pot:U(lO S10pl'IjevanJe ,ntenz,"noltr

razteZl.nla do rahle boletll'le, lu

""""" ..,..... """""- V razteznem polobp'~ iO doJO sekund. Qdonor ,e med~JefT' 5tranIldew. Vwko vajo lZ'>edemo'1 do 6 krn

- Akti"no preldnJajot:e ruuzanj.(raztezn. poloia.je dosei.mo zlastno mot:jo),• \Izmeti spralllmov raztezni polotaj spcmo~io m,!ic, ki ~O 1/ na~protnem

položajU z ml~'cam1, ~, se raztezajo.Premor rvmrte z JTIer1jo1I1O ~tn.no tele­~ Naredit, Je potrebno 2 do 3~VilJ z 12 do IS pono'Vitvami (to pomeno~egoyanjC vzmeti 12 do 151<nt dn.Jiz;j drugIM)

T,10:0 Iroeroov.lIlO~ 1'11 1erNtb.

la bl w.,ma!.l le I/'ld~ Iportne oil,~ plezake. ampak tudi tiste. kiIlle.zil/O 5rednje tm'lllostne stop~ (IV.do V' nopnje). ~e vemo. da rliJIICČ

plenice\! \1 skalo iri lportrlih plezal,t!vplezi prav te stopnic. le IZVijanje IIIJ

pomembr'lO tudi IZ stališta množ,čneil

~ lo kn!pi zdriyte.Veliko poškodb pri ~nau ln plezariju

Iihl(o pri~ pomatllldjrvemu .Ii ,elopopolt'ootn. apuSi:enemu ogl'e'4l'ju. pr.r.rpn l'lIt,h ZlIIW'fih teo "p'"at~ PleUIapodce"fUle)O potrebnost olIanqoo pro­~~h yaj. s Omer...mu. M­jIIlIe. di se bodo poAQC'Iovai.

te nto bo mOr.lIIi~b~'3VevUIJU tudi rNIlj ekstremno plenk~

Obm.~ seveda več rulogov. ub.J ~0irevJ.1'OJU ne bl m",~ Od~l $rno-;elncsatalllJef1 program og~r,a lIN. n.uled­re dok.utjive predrooni:-Izognitev poškodb.am frdl(, $klepov ,n

veZI.

o Zmanl~ule IzčrpanOSl pn ko"d'ti,slohOejoi""Oslih (g'blJlVOSt. v:zdt1lJIV05I. mak­Sl~1'Ia moč. m<lIdirnana vzdržljIVOst).

- IzboItbna koordin<u:ip in giblJl\IOSt- POIiK.... pgl'Kna pnpravljenost

N. vpr.ili.anJe glede tn"'llj-I ln inten­ZMlOst. ol~vanj .. ko "<Ij bo se Il\I.lJalopred ,.,altlm plez.anjem, Jt! telko nasplotno odiol/ont, Zahtevt!. ko I,hposu.~ oba:e 1rertmga lel'"~ Il'l

tehl/nost plualne smen. so pr,"",,,':...~ICOI. onentae.'>k<l pomoč lWl skd! čas

~1lfOI. lu ~ 15 do 20 n'W'lUt, ..... se Jepotrdilo wdl pn~~ l'Jr'Steh.ce~ \'f'Wli red OZ~~ sebo v lem ČMU pov'=l"ala tele5rv temper­uura ln temperatura milic, ku bo~olo ie omen,ene prednost,.

Obleb na.j bo pnmcma zl.u"lar1j1 tem-pe~tlY1 ln I\lJ prepre~UJc tako zadrk­""nje toplote kot ohbjMlle, Pol'l"of!l'nboffnapotek pra.... da pepelen učinek og~­

V"'''tJ t~ S rnnut lil po ..S monutah rli

vet zalN~R. Tno lahko dlje ~aurne",....a~Io~ npr v pleul,...em vrtl:u, že LJht.CV.I ponovno~Je Tela dejstva veliko plenJceY neUj)OŠteYa. NaslednJol~ pt"Ograrn.t ZlI

"

treni~

Po DAV lJ91 prevedlaLari5a POIn.j~

,(1"--<1

• Pme krčimo Ir! IztegUjl'fT1O.

• Pl"'ite po-amo" raztezamo.• Prste razpiramo

Navedene vaje lahko med odmon sm­seJno dopolnimo z viJilTll za sprošlanje

• V opon Idecoo upogtlamo zapestje '1~_.

4. Dlan in p.,t1• Na ItegnJeoi roki potiskamo pri!"~.

• Er.o roko ~r6mo za. glavo ln 2 drugopotlltamo komole<" navzdol.

3. Rame• Dlan, lklenemo za hrbtom ,n

pollsl<.amo roke NYlgOl".

• S ~tegn)enimi rokami nihamo gor ln

"""• V opori l<Jec'no ltegnemo roke predseln z gornjim delom telesa nihamo !laW,dO.

• LeŽlmo vznak ,n nihamo na.prej.

Problem telesne priprave pri gornikihV lem lestavkv uporabljam v naslovuzapisano bel"do gornik kot pojem, skaterim skvhm zaobse~1 alpiniste ­plenice ln oltal.. ObliKovalce (tvd'JkifVI<jir.) gor.l. ki si pn vzpenjanju poma­gOjo večinoma le z nogama. Problematikatelesne priprave obeh kategorij Jeroamrec v velikl men podobna. V nadaljn­lem plunju predstavljeni poglt!d, so vmnogočem povezani z izkušnjam, kole­gov hribolazcev lil atletov tekalev (~red­

nje in dolgoprog~~ev). nekoliko pa tudt zlalUvm, tovrstnimi Izku,njam,

Pn opazOVat1jU pripr~\I(! gornikov semsi I,I5tvanl mnenje. da pri marsikateremstOj)<1j~ dolefene telesne pnprav1je<1OS~

I~ tak~, kot bi Iihl<o bLIa glede na vložentrud Razlog I/Idlm predvsem v nepozna­vanJu osnovnih fizioloških zakOnltO$tidelovanja obremenienega telesa.

Poznavanje tega b, omogočalo boljšIizI«>l1stek vadbe, OZlro<TloiS marj vloier.egatrtxh u enako stopnja pnpravl~nostl,

Le bo to pisanje komu ~j malo poma­galo pn racionahZaciji Pr'V'lve, bo željeniciii dosež<!rl.

Mn!:'nle, ki ga podajam. najbrž ne boostalo brez odmeva.. se,'eda tudi nisemprepr>i:arl. da je mOJe dOlemanje obrav­llaV<lne problematike docela pra....lno inzvellI:avno. Univer:zalnlh formul ru. obst..­jijO le temeljne ugotovitve lil izk~e. nakatere se je pJ.metno opreti ,n si sam"poI5kati 'NOj prostor pod $OO(em,"

Pn načrtovanju vadbenega proce,agOtnlka Je razumlpvo, da je potrebnoIz~atl iz zahtev. ki j,h glbal1te v visoko­go,!u predstavlja. Pomembno Je paZIla­vanje energetskih procesov, ki JIh takogibanje v človeškem telesu spro~ OZlro-

ma zahteva. Na,teŽ<lvnejŠl del gomoštva lepraviloma :seveda vzpon na vrh gore. kiJO gornik želi osvojiti. zato lahko pnvza­mema sklep. da je priprava pnlagojMaprav tem - najvetjim naporom. Tele\nlnapor ,n S tem energetska poraba statedaj n.aJVe~ja,

Vzpon traia tudi deset ln vet. ur. Inten·zivnost napora pa se giblje običajoo me<!60 in 90 %. Intenzivnost napora poeool­!.avljeno določamo po srtnem utnpu. vnadaljnlem bomo z % makllmalnega utn­pa govonll o stopnji Intenzivnosti nap0r3.Groba formula maksilTl.llnega utripa: 220minus starost v letih: maksirnaJni utrip 10­letnika je tako 160 utnpov v mmutl(Mimogrede - sprem~a.llJe utnpa le pntelesni pnpl"il\ll IZjemnega pomena).

ENERGETSKI PROCESIV TELESU, KRATEKPOVZETEK

GbanJe t~ OI'I'><>&OCa kemJČN ~Pi. la NlU",),- '1 glukoZfl lf1 ma'l(obn,hkrslon. Gl\.okou se~ II kM. II ObtilCI~~ tudi II lTIlStUh lil Je1rih, Ili$­

laja ,ahko tud, IZ m'SI(n,h beIJakov,n.M<ll(obne kJsli!'le se pr.Iv tako nahaja,oprone v krvi It'\ vezane II oblok;miUobroh lalog. II gt."flen'l pod<;otnlh..

pn llPYlO ~h. kratk~ obre-<neI'WtVllh Nrt.Jj4 Me'l" II gbvnem Il

gUcme~ pnK'trlostllqw... (.il"laelobolenergeukJ procesi) pn obl emt'I'\It\'\, la Jeod omenjene nekoliko .lIi)a in jo 1"mogoee vzd'fevat' dalj (au, energijiprav tako II preldni men nastaia Il&~JkOle ",,"dar pa II pn,alno,ti in s;>omc(1O \a$Ib (aernl:... eoe<JWlo pro­cu.). Pn mzk,h ob1"emel'lstvah p" sogia""" ..... ~ lei~ miI~obne la$Iine, low Jemoeote le ob pnsotnol.to bo (",~

no), Vt~ poteb,o sola5I1o w e~r­

i<'1sk: procesi, vel'ldar pa ;e delež 01,1'0'

"TIOl. pnspew:k poWTleZnlh pn Lldovol~

,<,anJ" energetskih potreb odvisen odI'1ttnllW\OStJ obie"el"ll1Ye \1 ,""slu prqf\lI~g..

Za Ulr.S110 r"lzmerJe med pnspevle.e"''''IIJ'' '1 pou.meznl ",rov gr" prtorr~nl 60 do~ lJ'\te<\ZM\Ostl napo­ra. III odvisno od 'topnJC telesnepripravljenoII' pos.mezn,ki~ lahko ~emo. dii telesnobolje pnp~ pogmUl'llk pn npr 75'li> ob~emerlllv, Pn>,zv'l' pot~ebno

~ v veq. men IZ lTIiJlobr-.t\ lomkot nJe~ov sl.bie pnp"''''lenl ....\.fI,k~uall del potrebne energ'Je n.1'i1.aile izglikogeolluh rezerv v telesu.

otl upoft~~udejnva. ~ gIIkOgen$ke~elerve celo p(l ehtno trenlr.nlhpournell'ilih omoeou.o wno I<akr~un "'SOkoonl:eI'\lM"Ie~ NPOQ (pnbI1!no8~-90 % mak'ill'nalnega). To pomel1l, ~slabIl posameznik te rezerve hitrejeporabi. Če r>olemo bls1.veno zmanJi.tl,"\e"zovnos\, obremenotve. mora teloZ<Ketl glUwlQ pro~alJ 12 amioobs'n.ur pomeni rupadanje mr~,lnih bel­PkONI. Telo se ob~~gmsldl

zalog lWTY'ei'. ne 'predopr eroomvno ,..~obl'le Iow.e Iz&..oa m,šolne rTlilse PIpomefll n"željeno ,zgubo vZdritl'vol!'......x, 'rl i1,tros!l.

Da telo ne zalne I.l'rab~at' ma~ob vpclrw men onehlCJlOla~ pnx:esov vtel~u Napomemboqie It dejStVO. da It

prav glUo:oza edI'" VIr enerJ9" za delo­val"ll" !lvtnega $Isttma. tol'l!j tild, za. rro2­ga"". Brez rlI" 1TlOii"'" ne morejO delo­V"lJ Ko glukou v W pade pod dolo<:enMIO. kemorKtptor)l spm~ vmo meh­anamQ'\I. dli se le ta~ Il &Iikoie­na OZlf'Ql'T\i ."......Mt ko~ f!i:J>~ Iz '*"gih VII'OV (~• ..-.aUobnlh rez­erv) telo glu!o:;oze rl" l'l1OI"e PfOOZV"Jatl.Pomembne ,e tud, pozrlaVilnJe dejstv.. ,da m..~tobne klslirle rwta~jo il maUob.kar poteka v 'Om poiasnrh pnx:ewv. shrtre proizvodnjo energ'Je IZ rn..1~ob

too'q ro rW..

CILJI PRIPRAVE

IZ rlavedenega sledi. da je glavo, CII,tele.ne vadbe gomika povijanje na dol­gotrajne subm.JkW'nalne Nj)Ort'. l<4er '"oiltelo v twnveqi men za rwune\l. errfilJe~ l'N!tobne bsk>e. ki ri' telesoJno:~ ln S tem VIIrn..,e Z~

gensb'nl~ ln~"'~maso.~o pove:d.mo' gom'i: mOrlI

brli zelo vzdržljiv.?n dolgotrajn,h relat,voo ....sQk.OLnten­

z"""h obremen,tvih. kakrlne obočijno

p~ VlPOI\ It 1Zr.l~ Jhkog....,skJhrezeN .... prehod Ili tvorbo energ", 12

gllAc::lZe. lu namne v tele9.1 1 raz&radf'90mltol-uh cdlc nelzog,oni. toda bol,etreniran pO<ameZ/l'" bo v to netellenoobmollt polel kasneje. Po;mavanl" nd<.a.lenh f1zlolo~lc.ih Zllkomlostr delova.fl)itIove!kega telesi omogob obKkovante.....<ibe. la bo prY\i.Jil.l ns'e<lcMol\l! C••

Nil1Iv;l NPOfOI .... tudi eIIeI'1etsbh pro­Ce10V le ... mil'K'em podobni pn leb&na Yfl..xm. teitKih dolgoproga~ih, kole­~a.rl'h. plivalcoh ni diiIle rudi lje lngomik,h. Zita je smoselno opn!tI usnovovadbe na Ul:oto ... ,tve dobljene pI'!~evJflju le-teI\G~ vadce ,e Ilboliw.,e fl,ll"lltoonilnoh

sJ)OSObnostl. Kot ~mo rollbr•• Il t\i~

dene,.. Je Slopn)a :>b~menltv~

gom;koveg" ~lesi uka. da ener&'J.l nas·!.aJa skora.J ,zJdjocno z oJ<s.calr,rwT1i ""I:r·geh.,m, pro~esl. torej Z Izgore ...anjem~ob",h~ ln I:ILtoze v .ten:Ibnemolr;o',u .... pnsotnoni Iu$lk" ZlItO jel'unkCIOnUla sllosobnost pownenovani

,..-"""""'""Nu,nt liz,oIoil<e priligodltve. ki ugo--

t.llllJ"Io I2bolJi.anJe aerab"" sposobnost,p~ so zluti spremembe pn Il'1lnsportukisika lpnliiOd,tve dih&loell" - resplfi­lom..gi .... sr<:noblnegil . urdiov"sJo;u­Ii".....g.l $IS1enw.) ... spremembe v OkSIdi-

treninglJ,,",h lutnor;tlh miiI(. lu lih ""lfuiujenapor, V n~illnJem predSliv1)amo le~prem..mbe OZiroma pnligodltve.

NA~MEMBNEJ~EPR GODITVEORGANIZMA NANAPOR

SPREMEMBE PRI TRANSPORTUKISIKAPT'oceil~~je se ocMliIOIO venergetskih centI'1IWl celw: ik1IvnIh IT'dIc- v m,tohondnjlh. KIS,k dOViIi Im zrdeči.. k1VrWnI t~1 - entroe.R KiU:; IZvdihanega ZraICa, se VeZe ni"le ... atveolah- plj....uvtl mehJriJotl. Kohko lasb ,n 1Qk0hrtro bo ta pnspel do mrtoi1ondn)ev ul

omogOČIl prOlzvodn;o entrgoje. It Q<Ms­

no od ve~ dq.\II'lIk(r,r:• ~ublo kapoclteto; pome", sp0sob­nost~ (Veliki'I) kOIi6n mlci.-:rpoJol:o"'on .rco. da prec!rpo

c!JmvelJo kolill,.,o Iu'Yj " lOJo",.,jenot;; entroclte po t"lesu namre/:f>n'na~ krvlll o!)tok;

• kolll;no erlrrodto\l'; več entroCJl'O\lPO""""" vet rutXllo2ljr.-egi lOJti<a v ml\.O

hond"'"- e/artllltOSt o1Jljo on gostl;lta ltiPU"ti!IaSrll( v Il'.šia/l.

Ni sl1temat,~en II'1drtJfrvmtl1l lren,nll$o! lelo odztva ~ priligodit\ljml

Povelo le plJul(lo kopa(/t.to. paludi mol ln vzdrilJJ"ort milic diha/­n'ro ,i,t.mo; l'\iWljub dolgotr;lj""mun.J.p.on.I se te ne IItrudofo: pn teŽil".,,"uradi redkeg,;1. 0lT3lP v VlsoI:ogor'pJ tI;l '"

zanema...... priIigoditevSrce I. f>O"elo - hip<ertrofiro. debe­

lina mII. n",e le zveča; ker IC srce~rpalka. lo pomeni, d" vetle src(' vml'OIIin/U dovede potreben losol<. v moto­hoodn,e z mi.,;vn itMom ulnp<:>v. sa,..w ed ...... prelr;>a vel. ....... ~tsko'po~lM: rn S tem potrebe po u >0

narT'O'"ei \1' 1lW1JYiI'l)U ~sne od SlOp'"

je veninnostl. Bnd<kardl;i . zma.~i.anJC

~t~\lII, l.Itropov sr,a v mlfo ...~nju (vtil5Ovr'lo enoti) je tOte) normalni, Ma",i.a(",",vcnn d"IOViOJa sru pomeni da/Jtopo6tek med pownezl1l..... utop. VeW<o!fi motna srce po an.og. S\I'1II1I pn daniobremel'lltYl dovila potreben k.sAt Zn1i'l5lm slcvllcm vtnpov kal ITIi.I'~Se '"t,bl<.eJsc srce. Nadiije, rn.lksolTwlnI utop leod stopnje treniranosti neodv'sen. PI"miksimU-o obremeMlIi - ta It pn <nak­s>madnem vtnpu. '&hko torel ve~Je srcedO"o'ede~ 1oisik& .... omogoČi vetje nas-

"

treningtajanje energijI':. Poeoo.uvlJe<1o po~za­

memo, da bolje tre(1jr~n posamezniklahko doseZe voeqo maksimalno hitrost ­boIl~ rezl1tat na. določefli razdaljo (daIJ~

razdalJI, saj govoomo O prilagoditvah na~zdržlllvostne obremenitve). Kaj to zavzpon pomenI. je lasno. To sevedapomen, na drvgi strani tudi g,bar'lje zvečJo 1... r.I:oto pri '\Jbmahimalnemnaporu.

Z vzdržlllvostn,m treningom leIt.olliln" eritrocIto.. " krvi po"ela;oonek tega ~ p",n.ElastičnOIl ail/Jo .e • treningom

Izbo/Jlo, profna ol.Jlje nudi mf/n}odporo pretC/koJoč; le krvi; l,Jgotovl­,eno je tudi. da se poveča gonota kap~ar

v deluJočih milicah; spremembe nisoopa1r>e ob submaks"Tlaln,h obremenrt­vah. pn maksimalni obremenitv, pa seu~lnki treninga pokdejo 1 obcutnopoveč.anopreskrbo aktivnih m,k s krvro.

SPREMEMBE V OKSIDATIVNIHLASTNOSTIH HI~IC

M,šična "Ma ,e v grobem deh,o na takomenovana poeisna iri hitr.!., V p<Xa5<'lihvlaknih se odv~ ef1etietski procesi obpris0'tf10!ITJ kisika in zagotavljajo energijoza dolgot"'jnejw aktivnost. To se Imenu­II! oblda.tM)' metabolixM'\, Til vlakna sopn gomikJh zelo dejilVru, uto je s.....se1nonačrtovatl vadbo, ki bo povečillo oksida­trvno - aeroboo aktivnost

Sposobnost proizvodnje energije leodVisna (tudi) od U<!v,la in a~lvnostl

mltohondrijev v cehcah angan:!:lramhml"čmh vlaken, Ustrezen treningpovzroČI kvalJtatlvne ln kvantJtiltivnespremembe v mitohondrijih, Spo~~anjem njihovega ~le'JIla se poveča

tudi sposobnost celice za nastajanjeenergile. Na to vpliva tudi povečana

akt,vno!rt vsake~ posalTlel'nega mltonon·d"liL V njem ln V okoli" se nahajajO eIKI­m' . spetlaliZlrane beijakovIne. kiomogočalO razgradnjo gonv (glukaze.ma~obnih kislin) v celH;1 V (aOer>olintti.fosfat) ATP. ATP;e končni produkt vsehenergetskih procesov iri preds1ilvlJatakoj~n vir energi"" za delovanje celic

Vadba v oblil.:i dolgih vzdržljivostnihpohodov, tekov, kolela~enja. pJ;ivanja.pd .. povečuje encimsko d<!javnost vmltohondri),h v celicah mi!:ic. 1.:1 so pnnaporu anganllrane. P" vrtH.Jnsluh ~ort­

nilo:ih vzdržljivosInega tipa je bilo ugotO'<i·jeno celo petkratno povečanje I.:oličine

nekatenh encimov.V NtrV1 mrš<Ulih vlaknih pa se o".,."ajo

procesI ki zagotavljajO energijO pnkratkotrajnej~lhobrem<!mtvah. npr pnrnaksmalnem teku 100 ah 200 m. plezar..Je po v.sečl vrvi Ipd Energija naslaja vo{hotnmll kJsika. Zaradi k!'at\(otl<lJnosl.l 11\

Intenz.vnolti napora kisik ne dospepraVQČaSoov delut<Xe mke. To Je takoImer'lOVUU anaerobnI proces

Poslediu take dejaVfloni Je tako Imen­ova"'; kJslkov dolg. Z nastankom energij"v odsotno!rti oZiroma ob pomanjk;injukiSika se kot stranski produkt n;istajamlečna kis~na OZIroma sol me.:ne kisl.,.,,,- laktal Ko laJa.at doseže določeoo k0n­centraciJO v krv., povzroČi močan

občutek utn.Jjeoostl . pekoco boleboo vm,llCah. Posledica je nUloost pre+;'Mvetake VIsOkOIntenZIvne dejavno<tl. Stovo>tmmi napon se gormk, sretujeJosorazmerno redko. Pomembna pa jezlasti ugotovrtev. da se v določeni menaktivIrajo h.tra vlakna. ko pride do.zC:rpanja pOCas....h. VZdržljIVOStfll tr..nlngpovzroČi, da v dololenI meri pndobiJooksidativne lastno~b počamih ml.i,Čnlr.

vl4k.en.Osnovna <po$obno!rt h.trih mlšlčmh

vl4k.en Je torq nas13JilIlje e""'rgll'" za zelointenz.vno kratkotrajno dejavnost.Mogoče JO je IzbojJbti s prav tak.mlobrememtvamt na trenir>gu, Cetudi se stalum: napori gorrukJ Il! redko~. jeSmiselno obasno izva;atl tovrsten ITen·mg. da .zboljl.amo tudi to sposobnost.

ce kratko povzamemo: vzdržljivost.... InhitrostnI trening povzroČi v mišICahdoločene kl/alitat.vne ln kvantlt"tlvnesprememb<!, ki se WeJO v večJI lposob­nosti presnavljanja ma!čob ln glukoze. Topa pomeni ~posobnost prenalarlja dolgo·traf1q<ih ln intenzivnejšlh naporov.

OSNOVE.VADBEFIZIOLOSKI TEMELJI

V luČi povedanega je torej treba pnpravi·ti načrt vadbe. Da bl bil gomk !>pOsobenprena~atl velike napore pri vzponu, semora s takil'r'll napori SOOČatl na tre<1l11gu,Toda "trening ni skladanle drv, dane~

kubKnI meter, jutn kubit.... meter.,,·, kotse Je $~kOV1to .zrazll pllZf1arl atlet~i<J tren­er. Vadba mora biti pestra ,n raznolika poVSebini ln predvsem po ~topnjl Inten­z.vnostl.

Pri mnogih gOrrllklh, rekreatlvn.htekačih ,n smučall"h tekač.h ,pd. jemogoče jasno uzn.atl prepnČal'lje. da Jekval,teten trening le tisti, pri katerem"č.mbolj spusM du<o" in da bo to dalo

najbolj~ relU'tJ.te. Gre torej za zmotnoerlaČente pojmov k:valiteta m ,ntenzivnostvadbe. Kvaliteten mora biti ~k !reNn&­nikakor pa ne sme biti vsak maksimalnoIntenZiven. Kvaliteto posameznegatreninga presojamo po (ne)doseganrunameN tremnga.

Po dnevu težkega treninga le npr-.potreben vsaj en dan Ia:!:je vadbe. v tempnmenJ J" le til kvalitetna t.e name;totega sledi <e en dan podobne ln zelonaporne vadbe, bo to zla.stl pr. n<!el,trIOtrerllranem $portt1l!c:u Izzvalo prekomer.no LJlNJenost, ki ob ponavljanlU vodi vkopilenje utrujenosti V taki men. da Jekončni reZllitat siaMa telesna pnpravl.,,",OOSI; to je DOlav. i<J le v športu splo!:nopOLrJan pod pojmom pret...,nlraool!, Vtem primeru ponavljajočega. se zeloontenzivnega trenmga nobkor ne more·mo trd,t,. da le le-ta tlJdi kval,teten ~pa nasprotno.

Po teles", obremen'tvl Je namreč ("lov določeni meri "potolčeflo." TakOj ponJel se zalne proces regeneraCije·vzpostavljanje preJsnJega stanja Priljudeh, ki so z vadbo <el" začeli, lahkec",lo rečemo, da bo stanje t",le,,,epnprav1J!nosti po zaldju':en",m procesucelo n",kol,ko Vl$je.tetudi so UČInki enegas.a.mega tremnga praktlčoo nezaznavniSpremembe lahko ugotovimo ~ele podalj$i vadbi. V kaHn. mer, je telo'potolteno' in l.:oIiko tasa trala procesvzpo!rtavitve prej$njega stanja. je ocj"'Sl10

od vrste in trajanja. napora, Na hitrostregeneracije rno<;rlQ vpliva tudi prehrambenl režim on ~'" nekaten drugi delavniki,Do super1<omp",nzadJe - vzpostav.tvestanja v telesu. ki le ~e od pre<:J1od....h.bo prlJlo le ob ustrezno zasnovanemtreningu.

Po Izsledkih nek", fizIološke raziSkave Jeugotovllen regeneracijski tas pri mla.d,hmo$kih ob popolnem iZčrpanju glikogen·sklh rezerv tistih mi~ic, ki pri gibanjUIntenZivno d"llllelo, celo ob Ustr",znlpr",hrani (veliko ogljikOVih hidratov,ustrezna bl!ljakoVlne) kar 48 ur Na.por, kipovzroči tako o.zčrvarlJe v steg"oW<J mlii"(I/a.stus \a.telaris). je npr. e"a ura zeloInter\ZlVnega teb, zahtevnega koleWJf!n·Ja, zelo .ntl!flLlVnil hOja strmo navkneber(npr. z bremenom) v enakem trajanju.Ker Je mišični glikogen glaVr"ll VIr ",nerglle~ vzdržljlvostno aktivnost. zlahka. ugo­tovimo. da je Od en",ga do drug"'gamtenzivnega treninga treba počakati VSilj~8 ur. Stegenska. mlliu I.hko ob mllH;1meč služ. kOl reprezentativna mošlč"a

22 At! I n,jr '. $too jin.Jarltebruar 1997

SkUPON pn~~1"JWl0S\l gomI­la pn vzponu pri vzponu pnde le izje­lTIOI'I\ll do~izlrp.o~ ~ tako VlSO­

IQ ,nte:l\Zlvnost IIbV>J<I ne trata dovolI~.Sl. la tegl PI pnde postop~ po!"elo.iIJ u~h nekofko m~ intennvnegl

""""No1Ioedooe akt-IOStJ ~~ pn po-bhfno 8S '" Intenznmostl, te sledijolovrU..... v<ldb, podobni napon. lahkoPOneSe do kronlČ.nega Illrp;o.nj.;a ",zervpkofeni " ....lIan ob '4lQh~ d.tnojJI proces obnove teh kar dv.. dl'll.pomeN, d.. tudi kr.o.tl<otrajr-el~ enU:o,nte"llvn. Y.ldba po enem dnevuPOVzrOCI ponovno mocno 'zcrpa"l"glilr.ogenskJn Il!Z"'rv. uj se do Ukrat leno~ oboo....\e v polni men Prak$;!. We.da bl bill ue'f'Ilu ~mo v,soIoolnlen~

....dboe he vuk., <Mo dnL torej po popdrtiobnovI ghkogena, skromfll, Potreben jepogo5teJ~I, rlIzlieno intenziven vsakod·~vnl trening. odV>'rIO seveda od "llevpnpr.l\o'e.

Proces obnove illkogenskJh zalog (~

tUOl drugi/l r;r,vnoveSll v tde5u) rte smeb.l' povum prei<',.,en. RazrT'll5lek ",.....,d!:1\,) "JO\oYltev. da w>ko sled, ,nterllMle­mu tN,:rnnC\l !e en intenZIVen trenmg,vendar druge vn;te. tait. ki ang.a/ll,r.lPre<Mem~~~Ine. Gomik. ~plnls' nedvomr>o potrebuje vel,komcc lf1vzd~ tJ\4lOi. lI'l rol<. ,,~ 'Dnoge· torej lahko sled, vadba. Io;i lelM'leqeN~ IV. 'u rol<e'_ I<.erOla ll~rpan,e c1Jlo;ogefla v ang~nihmol,(mh 1kuplnah no edina posledICaNPO'T'e va<be. bl bil $lclep, da $1~

~ maJe,rmll1O naPOtTlI ~I 'unoge', 'u roIo:e", 'u I"<>ge' 'u trup',napa'en. Tret'\lrt POVZrOO natTIffi .1.1..,spIo1oe 1AI\4~ zaradi nekalenh spre-­memb. b lih na.1"<> luo"e " lele$UTrecn",&, se moreta raz!iko"atl " stOpni;,ntenlM"lOS1.o.~ral,nle vlsoko'ntenrivne "adbe do

popolne ,z~rp,nost' " \kup""m (aslJOrsI"""O ve( kot et'\O uro, "OdI " razgrad­nJO rTllšočnlh ~eht. Smis"lnost take vadbeIC zato vpralJJIVa, brf:z ""oma pa ni pn_porOCJjivo pogosto pon,vIjaJ"!" tovmnih~","".

Poznan, le ugotov'le". da se v~iu pri pnbl,žno 70 % II'Itenzio.mosti

oorementtve potrebe po e<ll!l"glji zado­V'Oljulqo v enakJ men 'z m,.uobnih .,g1,kogeml",h ulag telesa. po nd,I stoptlJln.lpora li(nelO prevlado""t, kot VIre<lerg'le lTIi!~obe. pn 'idil :la glulc.oza~...., Jhkoien ICaten VIr etl"'i'i'" bo

poi pos.ameznklJ~ re O!MSOOod .-.e&0Iie P'lPI"ivlJ"OOSb. saj '" ena od,dapt.IoJ na ~O(e se doIgotr.ljneobremellltW bOIjb PreSl'lO"a matl:ob.

Ugalovijeno on potqeno Je. da JeroogoC"e ontenlMlOst Iiidbe sprem\<ll' ondalDi,I, Z mel'JenjelT1 ~nega tnnpaP<h:me:tCl" _"oo iii dk. l,ItnPa. ~ w'ko sred­1tvQ l veliko~ vrednostp.~da pa '" rnozo(e tudi ročno mer'jen,e~ '" sprerrip~e~ s~Im dOlemanJ"m le-tega. Spremll""Je,utranJeg, l.ItllPa ,e prali laW a,ell.q.a

pomena. ~, JWVl1 O.AAP od~lahko Ir.de na bolezensk.l.~ " Ve6nIIlI'WT"llel'O\i pa na pt'eOOrerneAltev telesa. V

l.l1<em pnmeru je pnporo<"lflo'O opr;1\i1l1 lelažj, tren<ng iIl gi ~elo lZpultill.

VADBENI CIKLUSI

Praktl~n, dogn'l1Ja ka!ejo, di Je smISelnonalrto"ano t.renirlg ra.zdelh, "tako Imeno­",ne tikIuse. N,,,al,m pnmer, RelalNnodobro treniran gornik, I<i $' je za titjposli",1 osvojitev er.ega od peto. Sest-.sedem- ah osemtiKlUkov (problem je "0S/'l0VI podoben) po kUsibi. nepleza1sklsmen, b, morda mDr.ll podred,tl SliOlov.tdbo t" kakih~ mesecev pred tom.T~WN s tem dodatno ~JO.saI gre za temp' ....nje 1ii10lo;e stopnjepnpra"'Jenostl lJ, "napreI dolo~eno

ObCIOb,ete je letmese(no ObdC:Jbte rudelfeno

I'\ll e~ je pametne, dl so Ie-tl $Pl'Vil

dolgi tro kaW"lCle pa mn tedne. II okw\oomel.... lega na, bosu. dva OZn;Ifni tri",ledrll IIltenllvnil. ud,. teden cidul.a pana, bo rwnet ip' alaNnelTl,l ·polillu/'. Wso trenrT l:mIootra,ne~ lil miI~ onter>­ZMIt, II 'tednIt 'ntenlNflC vacbe naj bostadva. wnqe pi nw.'>rll<l lrlJC UlhtevneJI,tren,"i ledenika. sprva se laI'kO sredstliapnp<1lve manj. proll WI'lC" pnprav1pJnegaobdobja pa naj bodo bolj .pe(OflCn&.Oboje na"ajam nd:ollk.o kasrlC1e.

InlenZI"no.t ~adbe se postopomapo"e~IJJe. Pra"jlno jC treba ocenitipneako~ar. l'IaPredek in se vadbe IotFti naustreznem n,liOlu: ta Je često prec",sok.Inlenz"'nost le ni za<etl{U sorazml!'rl"<>JllZl<a. 1/ tej fazi pnprave 1" razJikJ,,, inter>-­Z;"""OSI, med I.a.tjim, ,n tdJLml tremngimJ,hni. " n1dJuinl faz, pa =1... NastOptlfO razlilo;e Je treba biti tedaj zeloPOZOrM. Ce so treningi. ki bl mOfab bit.IUJ~ opnAjel. S PreVeIQn napreclal'ljel'f\

to POn"enI. da~ mant sve::bh mCXiLJ Q$tIeJII VII ntenll""' trening. od

treningkat~ ianjemo~e I:onsLJ

Sr'I"lsell'lO '" oblasno ...tdjUČltl kr.!tiu)tr....

11'"lt. VlsokolnteJlZlYne~e obre·men,tvl!' v trening. uradi p<WaJaJ\Ia nat~1'"lt ~ (rp-. p<Jf\i'IIjalno telu na'OO m po ravrw-. ili~ tdet v ld<lflet.p1ezatlle po VIs.ef, VI'Vl opel) Pa"za nesme boli preIcI"iltb (........ 1- 2 rTWl). KernI!' i'1! LJ raZVOJ lpOSObnos\l~1on1kom,nh VlsokoonlenZ\Vl'\lh ~porov.".,,.-

Teden VJ.dbe pred odhodom Nj bopowe(en la!Jemu treningu. Razmere .....potovanJu, k, ga tak, (OIl' navadnolAdjulujqo. 50 ObOGafOO tiIke. da prote1i

regenerae'je po naporn, ...adb. neo~o v za.do«t\l men.

VADBENA SREDSTVA

Gornik IaN«> pri teltWll pr1pra'" uporabiliboli in manj speci(,cna "adbf,na ~neclst"a,

Med spe<lfllna lrednva &"" pritteti .e......da "zpone " gor"h. tek ,n h,wo hOIOnavkreber, pn alpm,sllh l\Jdi zahtevnoplezatlje" s.kaIi aji SlMi. med flO:Spe"f«napa praliZolpn.v vse dNi" oblike i'banj;<.med kalewno...elji dati prednost nekaw,lIl"l 'OII"Nm. ker je r;oov ubnck lli.jbollll.sem sod'Jo koIe=joe~e, plavarIJ", tek naYTlUl!eh. tek po raw>em. pa tudi trenong 1

utdt'no ,n tako omenovano lf'eNŽeIJ. DaJe mogole v rUI pnprave na vzpon~a1I tudi MIga sn:dst:va.. npr kolo.~ defstvo. da ro edn namen~p~lev mile:. lo so angar.bnnol: pnnapornem vzponu. POK pa luclI (~­negi) lardovnla.umegi rl (dihalne,.)~torneii. Sistema.~ PtVt le. kotsmo v!del~ pri izbolj~a.nJu vzdrtl'v01t,

lZ1CfTW1"i' POl1'OO li..

NAMEST.OZAKLJUCKA

Ob koncu p'l.a"la bralclJ P~\lZipl7l~ netelim postrel, s pnmen vadbe. Kako kdotrenor';l Je Sl"ar !'\i"JO. okuSi. možnosti onle ~esa. Lel'm le PO"Ze1J NJbo~ Oll\O"r'IOsporol:do naplsir1ega: težkim trenlr'lgomnal sledilO latii. tednom trnega dela n.ijsled, teden Ia.tl,r. naportN

Harjan Žiberna

aktuall1<l

•Del Goodey se pogovarja s tremi mamami,ki so se v različni meri posvetile plezanju.

(!) či ima uprte v oprimek, majhen rogelj, mien inhkrati tako varljiv. Vedela je, da imlll malomotnosti za uspeh: danes je bil to u njen peti

v:z:pon z roero piko in bila je že ulmj,ma. Poleg tega jeto vdik ulogaj ul nekoga velikosti le petih t~lje\l inbil It vl.aten v~r. Predno je poisku~i.Ia, je pretreslasvoje ude, globoko izdihni1a,. di je 5VO.it' dihanje počasi

dobib pod konirolo. KComedy"', njmil prva 7c je bila vllJ'l'7lem dosegu. Sku!;l!a se je ol:re!iti 'tunanjih pritiskov,ohrabrujoQh v:.klikov in vanjo uprtih oči.

Nenadoma je njeno koncentracijo pretrgal vrd6!aSLu. To je bil glas, ki ga nikoli ni mogli Ignorira li, slu.na katertga je bib. vseskozi naraVIUlI\a. "Tracy. Alei<ub po potki!- Tracy je wgL1. pogled čt-z r;uno SolInO

toliko, di. bi vidtl.1 svojega starejkga sina sredi snn;a.pod smerjo.

"'Drii!- je utu.lila Harrisonov. s prodornim glasom.-Jolyon. prinesi rolo toaletnega papirja in olro~ke

robl:ke. WLIlu.m. prinesi kamenje. in :ta božjo voljo Dcl.spusti me b: iz le prt'klele smeri!"

AVditorij ni vedel, ali naj se smeji ali mUltal1l1lO vul.i­hu)C. Tako izgleda tipičen dan v ple1....IUČ\! z mojosople;r.aJko in najbolj~o prijateljico Tracy Harrison.Na}ini dnevi se z.ačt.'nj.ajo zelo mzlično: sama se i:l:valimiz pos«,l~, Krem v avto. se ustavim loliko. da vzamem~ndvj~ in mbliro čokolade ter se odpeljem po Tracy infante - Alexa (9), Williama (IO) in )olyon (8). Tracy neutiva luksuza neorganizirilJlosti tako kot ;az. Kot kralji­ca ČI'~la frči okoli in poskrbi, da so njeni potomcidobro pripravl)eni za dan v plezalBču. Njena pnlj.aga jel\iltovorjt:na s potrebščinami, vse je skrbno zapaldrano,pOlrebe vsake!a posameznika so zadolče,w s pri­grizkom. pija(o in sladkarija po želji. bio obsežm, prvapomot in ogromna čutilfil sla že pripRvljeni. Sledi pre­verj;meje:

..v rt'du. Imate vsi fUne. bpe, rokavice, ll.nnanekse?ln upomnitI' si - ne več kot vsak 3 Ignčr. Nit IlI'navad·

nega ni, če najdet orožje alj kako drugo igrač<> v prahupod Trncyjinimi najbolj priljubljenimi smenni.

Tracy občudujem. Videla sem, kaj vse mora SlOriti, daima va~i v svojih rokah, in prav nič ji ne zavidam.Morda ji ustreza vsakodnevno ~lajanje ob ~tih Z;U'tra~ da lahko poskrbi za svoje otroke, hkrati dela dvestopnji A in ohran;' 5VOjo Vlogo v odseku britaMkegaženskega ple2.anja. Toda dvornim,da bi sama bj tKegavnogla. Uspeva :z zelo malo span;' in ima MusaJ\ljivvir rnergije. Nikoli je nič ne iztiri. Je čudna meHnicaprilagodljivosti in skrbne plemenitosti. Je tiSla redk.1vrsta: izjemna~ in izjemna pJeulh

OdrUtaJa je v Brixtonu,. kot. naJSta~ wn«t !tinh.Tekmovala je s svojimi tremi brati, br jo je naredilomala: možato. Menti it UtdA s prijateljico Shidey Ngdve leti po rojstvu drugega otroka JoIyon fTraeyjin Pt'Vi$in Alex se it rodil "1. Downcwim $indromom in Jolyonse je rodil Č'I'Z ~j kot ~o dni). william !II' je pridru.1dk.a5neje, kol prvi otrok Tracyjinega drugega moža, 11.

prepn;ega ukona. (Spominjun se kompliciranih spre­memb na tej težki poti.) Vsi mp.50 zdaj nelOCIjivi in tudIsami hitro post.jajo vneti plezalci. Mi.'llim, da jeTracy jina dru&ina primer dru1ine \1 90-ih, kjer nini&sar, kar ne bi delovalo. Resno je Tracy :zatela piczalIšele takrat, ko se je S svojim drugim možem presehla \1

Yorkshire. S bnli je Ila \1 Foundry in prepričali so jo, dase je udeletila tekmovanja. 5ila je tretja, a z obCudovan·je vrednim nastopom ~ pridobila :zaupanje in Sl"("l! vsehprisotnih. Trije nai8lasne~i člani občil1Stva so bili njenisinovi. Za~la se je njena plezalna kanera in od takratnaparej j~ plezala v britanski ekipi in pOSlala Il!nepogrdljiva n8 velikih britanskih tekmovanjih. Prittidesetih, oz. videzom in z :za umm dobro postavo, nt

ra.vno povpreena mama. Nič čudnega to",} da 51 vsifantje 1elijo plezati. VPrUala san jo, kaj se ji 7.di NJtrijeob povezovanju materinstva in p1ez.anja. Odgovor te bilpredvidljiv:

"Tef.ilve so tu u.to, da jih rdujemo. V~iko žensk imllmaterinstvo u izgovor, da iz svojega !ivljenja~ poteg­nejo najvel. Res je težko uskladiti obl! stvMi, loda te sidovolj teli! in ~ imaA prijlltelje, ki ti stoJIjo ob str.ni, ;em.lo tega, br bi moral nehati delati ob tem, da imdotroke. Dejstvo, da si brez moža, pa pomeni le to, daimaš enega manj za skrbgi." Vprašala ~em;o, ali obsta·ja kakšna doloc"ena ~, ki jo ob fantih zare:; znervira.

"Da. Kadar se prepirajo, medtem ko sama sku~mpreplezati $m~. Nt! morem .'Il! skoncentrirati, ker nji­hove glasove ujamem v množici. saj smo ""lOIVJ\iUli naISti kanal. To mi sicer pomaga, da puim nanje, nJaatipil so $l! ml ur..di tega ponesrmle mnog... smeri W nB

pugled~.

ob vpra1anju., kaj si misli o drznih sm.:reh, pa je bilazelo odlocna;

~Nik,,1i ne bi tvegala življenja, dokler so fantje takomladi, da me potrebujejo. Ne bi kritizirala drugih, sajsami vedo, kaj je zanje prav in kaj ne, toda meni vnttega nt' dovoli.

Veliko sva rnpravljali v ~e:u z britanskim podmlad­kom. v zven z zanimanjr:m VOIilliama in }oIYOI\iII lJll! jeunimalo, kako bi Tra('y reagirala, te bi njeni fanli<'plezali drxne smeri ali ~ bi 5Otirali.

"Mocda bo nekega dne priSlo tudI do tega, rlasti kerJolyon idealizira Neila Gresharna. Na slenj svo.ie sobeima Neilov posler ter posler Jimrnyja Jewela. Todasama sem trono odloC!ena, da jim, dokler ne dopolnijo18 let ali vsaj dokažejo, da 50 mentalno dovolj zn:li, daso lahko kos takemu pritisku, ne dovolim karkolidrznega, dokler iivip z mano.W

te .ie Tracy ~konvencion.lllna IThlma, pa ;e gotovouto odgovorna. ln ne dvomim. da jo bolno v prihodn;eskupaj s fanti wWUrO trKal.i v pez.ali!Oh. kako rahli-jotiiino.

ak.tua111ClAdamova mama ni imela pojma, bj ~ plezaJ to poktJe.

"'Ne plen zalo, da bi vsevprek pripovedoVilJ, kaj jrnaredil.w N.ien odgovor me je presenetil. za mladinosem namret zaskrbljeru1l zaradi njene obupne potrebepo t.:kmovanju s težjimi in drzoejSimi vzponi. Upam,da bodo odrasli, preden se bo komu ka) pripetilo.Najstniika senzacija je recimo ponoči s pomocjo č~tne

svetilk~ preplezati Lord of tne Ain, toda :talUma mc,kako bi to sprejela Leova mama?

Margonet jr: punetno poudarila, da v tem monutkuAdama ne bo pustila $ kom., ki ga ne P<:lV'a in mu neuu~. To POI~ JI! PkZaJ z biv!im in zda;mjim britan­skim ~mp'jonom, z Garethom Parry;em in z: lanomVicker.iOm. Margarel pravi, da na Adama gledat... kotna mlajiega brala. Zaenkrat ji ni ~VK vSeČ. če vumeAdam s seboj manj iz:kuiene plezalc:e, vendar semprepričana, da se ji ne bo treba bati, kadar jih bo vzel.Nisem preseneOOi.ao, da ima s tako mamo Adam "nogena tkh" ne glede na lo, da je sam redko na tleh. Toda,ali je Adam obseden s pleunjem ali je Mnnalen fant, SI

v kili zdo prizadeva, iC! r;n' dieto, morda preVK trem­r..? ZanimaJo me je, te '" to Margaretine vs.akdanl'"skrbi. Smejala se mi je, te prNnD bi lahko dokunt..ladolg .'Il!znam vpraJanj. Kmalu je posUlo jasno, da jeAdam enostavno tipiten trinajstletnik. Ni inhtnZlven ln

celo v terminalnem času pleza samo neka~at tedenskoin celo takrat bi zaznal, te se dogaja naokoli kaj bolIzanimivega.Margaret misli, da bi se pieZIlnja kmalunavelič.al, če bi moral trdo trenirati. pri jedači je mulust(in bteri najstnik ni?). Kar.'ll! tiče ~kodb zaradi trem­ranja - ima bole6n.. v kolenih, za katere pa MargUi:tmW!, dli so verjetno bolečine ob rasti, KljUb temu, dasama ne plc:za, je Margaret zelo dobro seznanJt'na s~portom in svojim soddav<'m\ je manola ..zlotItI. da je~portno plezanje, ~ se p1et;a z g.Lavo. ulo varen ~port.

"Tracy, Alex kaka po potki!" Tracy je vrgla pogled čez ramo samotoliko, da bi videla svojega starejšega sina sredi sranja pod smerjo.Ko sva s Tracy plezali po balvanih v Foondryju, sem

naletela ~e na eno mamo s spretnim potomcem.Marcaret Dewhurst je mama izredno tal@ntiranegamladeniča Adama Dewhursta, Željno sem vprahlaMargaret, kako Je bili mama temu miniaturnemu8o\'eku pa)ku.. Kako je Adam za.:!e:1 plezati in .:!e ;o;ekdaj skrbelo, kaj pl@u in s kom. Bila je zelo direktna inspomnila me je, rla razen lega, da je s plezanjemzasedena zaradi Adamovega tekmovalnega plezanja,sama ni pl@zala in da .it bil njen mož Paul tisti, ki je bilzgodnji Adamov vzornik. S Paulom in 5 svojim !Jubomje Adam pridobil izkuSr1je in ni rrajalo dolgo, da Je pre­hitelllste, ki so ga učili. V obdobju med tremi leti in tri­najstimi leti so otroci zelo do;emIjivi 'lil pJezanje. Ni mepresen@tilo, ko sem izvedela, da Mngaret Adamuzaupa, da bo v steni in pleza.liJčih razumen. Adam jezačel pleuti z drugimi fanti, saj je v tist1h letih, komisli, da ,Ia.il v najbolj~m primeru nič ne vedo, vnajslab~..m pa 50 neprijetno razburljIV;' Hotela semzvl>deti, ali je Adam počel kaj drz:nega. Na ~alost

Veliko bolj jo skrbi, kadar gre Adam ven z gorskImkolesom. Ve, da so fantje bhko nespametni,. zato s4! II%dl potrebno, da jih ,Iarii vodijo. Mislim, d. obMargaret in Paulu Adam ~ bo zak1 ,poti.Domi~ljam si, da sem bila deležfUl fUljbol~ vzgo)e.

ToIko kot Adam sem u«la plezati. ko~ bila wzdamlada, pod budnimi OČIe!ii mame in očeta. Colin in SueGodey sta pleula :ie lela pred lem, ko s.em pri~la na~vel in potem sta s plez.anjem nadli ljevala. Za~la stame vodili, ocenjevala 5ta moje napredovanje. Priplezanju nisem imela nikoli nesrete, kar pripisujemnjunemu bedenju nad mano. oba starta zelo občudu­

jem, morda me mama kot Unska nad 55 )et, ki ~ voxlnovodi. planinari po v:sem s~ z motem ali brez 1']11;",navd\i5uje bolj kot kater.a druga unska., Ustvarila si jek.1nero, vzgojila tri htere, pomagala pn ustvarjanjupodjetJa, hkrati pa je plezala in pla.riin.ariJa v Afriki, vRusiji, v Himalaji. v Maroku, v Meksiku in po različmh

koncih Evrope. Morda 5em malo pristranska, vClldarsem prepričana,da je to presenetljivo dober dosei<'!"-. ki

"

aktuall1Clvzbudi željo in navdih sleherni ženski, ki želi iz 5Y0tegaživljenja iztržiti več kot le delo in pranje. Kar je naredilamama, ml je bilo vedno sveto, in ~Je ko sem se odlocilal\llpi~ati til članek, s<:rn jo vprašala.. odkod ji navdih in~ergija?

"Da sem nadaljevala s tistim, kar imam rada, so mcnavdihnile hčere, ki so mi pokazale, da biti ženska niomejitev, prav tako tudi starot>t ne:' Drugi viri navdihavkljutujejo prijatelje in Dorothy PllIey Richard., enoiT.med ?10nirk gorni§tva. VprabJa sem JO, ali se zaraditega, kar počne, počuti kaj drugaČJ1o. nekaj posebnega?

uZa božjo voljo, ne. Ce 7.e kaj, potem se p<.>Čutim

pomanjkljillo, Taku veliko ljudi je boljših od mene in IIprimerjavi 1. mano počnejo tako občudovanja vrednestvari, da se sama sebi nikoli nisem zdela kaj posebne­ga."

plezalni izziv in čudovito okolje lahko primerjata le ~,

zadovoljstvom dejstva, da si neodvisen. Vsak izlet alidan zunaj je Sue Goodey pomenil, da se je vrrHladomov prenovljena v vlogi tene, mame in poslovnepartnence. Vprašala sem )O, zakaj misli, da ne gre ve('žena v hribe.

"Ženske tetje prepusti)o svoje dolžnosti kot moški,morda so moški bolj sebi~ni, morda pa ima prcv<,č

žensk n"ke vrste kompleks muc:enice. Seveda imajopOgllS!O dnl7.nosti prednost, toda nekatere se lahlorazdelijo. Srečo imam, da unam odlitnega !ltlpotnika. kimi vse to omogoca.N

Končno sem mamo vprašala, kako se počuti obdejstvu, da njene hčere ple'lajo. Ali jo je to kdaj skrbelo"

"Skrb"lo me Je, ko se je Kath bolj kot za športnoodločila za klasično plezanje, saj sem videla, kako jo ;.,

Ženske težje prepustijo svoje dolžnosti kot moški, morda somoški bolj sebični, morda pa ima preveč žensk neke vrste

kompleks mučenice.

Moja mama je zelo skromna. Vpra!ala sem jo, kako seje vSt> skupaj 7..ačelo.

"Prvič sem plezala s Colinom in kmalu sem spoznala.da se moram, če hotem z njim preživeti prosti čas,

potruditi, da delam tislo, kar potne on. In takrat je bilnavduSen plezalec in gontik. Toda zares samostojnasem POSlala šele potem, ko sem imela družino.

To me je presenetijo, saj sem si v<edno predstavljala.­da družina mJado mamo priklene na dom.

"Kmalu sem ugotovila, da nama s Colinom ustreza,da ~ spočijevaod hČ'era tako, da greva v hribe."

Mama je pripovedovala o svojem veselju, ko je bilaprvič sama v Lost Valley v Glen Coe, še v<'dno se živospomin).i mojega očeta, ki je po poli navzgor porivalotroški voziček, da bi jo sll'tal. To je bil začetek mnogihsamostojnih dogodivščin in kasneje je s prijat('ljico insoplc'lalko Wendy Comet, ki se je S<lma znašla v podob­nem položaju, nadaljevala. Sue je spoznala, da S"

prevzelo, in vedela, da pomeni tudi več tveganja. Todazavedam se, kaj ji plezanje pomeni in nikoli si ne bidrznila, da bi ;O sku~1a zaustaviti. Prt!pličana sem, d..imajQ ljudje pravico do SVOjih odločitev."

Sue Goodey se je pred leti odločila, da je materinst\'one bo oviralo od svojega poslanstva, in vse smo zaraditega Se bolj ponosne nanjo. Ta članek mi je pomagalrazumeti omejitve in izzive materinstva. Pomagalo mije, da sem besedo "mama" videla tudi kOl masko zaosebo z 1eljami, sanjami in ambicijami. Mame nisopotrebne le otrokom, potrebujejo se tudi same. Lahko )t'lo nekoliko težje, toda lahko se lotijo vsega, kar hočejo.

Materinstvo naj ne bi bilo krivo za vse.

Iz ON THE EDGE 61/oktober 1996prevedb!. Breda Čllti: Juflant

Naslov originala; The Mother of AJI ProtNems

Naročilnica za nove naročnike

Ime in priimek:Naslov:Telefon:V letu 1997 naročam

O A1pini§tični razgledi in Slovenski alpinizem (6 številk + 1) 4.000,00 SITO Alpinistični razgledi {6 šteyilk) 3,000.00 SITO Slovenski alpinizem 1996 1.200.00 SITpo Izteku roka prednarof:il bo cena posamezne llevi1ke A.R. 600,00 SIT, pot(lbne publikacije SloYenski l!plnlzem 1996 pa 1.500,00 SIT.

Spodaj podpisani nepreklicno naročam označeno(e) publikacijo(ej in se zavezujem, da bom znesekporavnal po prejemu položnice.

V , dne Podpis naročnika

NaročilnicO pollj~e na naslov; PZS, Komisija za alpinizem - za A.R, Dvl:riakova 9. 1000 Ljubijana.

26 ~...tiCi"." glul ili OO jilo"llJ9rl'lebruar 1\197

•znanje

svetu šo s iav a

e enis IXI. del

razpo"NajodliČllepi sm:lnjevriki možje so vzeli II roke biblijo inAristoteLi in se z njenopo~ lotili dela, da bi VH slvarimed nebom ln Zfll\JjO rulo1ili II od~ do božje volje. TI.holuliki 50 bili sij.ojl'li in res inteligentni ljudje, lo vselnlnje:;o Opil IX knjig in nikol.i niso kake StVari d~nskoopuonli. KJ.du:w,J pou«nli svoJt l1ČenO? o r;osemcah alijNllL"rih. !lO pmn..h sUri in novi les~l in AnSlote'" injim povedali VSf', kar It' ?lJalo v teh dobrih knP8",h ogosenIC,'ah ". jesll"nh. Nikoh niso pomislili ml lo, dl biodMJ iz knjitnice na dvor~. ujeli nebj gOSt'TUC in 5J phpotem ot;lrdali .li pa opazovali. hleo živijo. se celona)slovitl'jb u.:enj.lka, kOl st, bib na primer Albert\lSMagnus ln Tomat Akl/insla, se nisla domislilI., dII sopalestinski )tsteri in makl'donsle gosenice mogoče

dl\lgačnl kot jesteri in g01lenice II zahodni EVTOPi.~

N.kaj bes.d ....ist.matičnostiin drugil ut.piinihmereh:

- želel bi le poucbnti da so nekoč poleg iWm tudi tujialplI'listi najv~ iLkuienj pndobili v A1p"h in d. lo tudid;lnl!s ~e ni doal.. z.an~mlrljjvo. S~v~da ob ttm n~

ilk!Jučujem motnoI;t. da v prihodnje lU' bo \-K tako. kapzam~je ul iIlpirustičnoizobnŽ"""M1;e ln udtjstvovanje vAip.h jr iuuito padlo.- kljub nliki mnobo. wokovnih knjig. lo ph zasledu)l=tako. dl jih prelistall\ prtgIedllm ali celo p~m.. nered­ku pa tudi bUno kupim. sem vsebolj prepnan. da je ~veliko lega neobdelano in ned.ore6mo. Prepritan $l'm tud1.da odp;ra* različnihdoslej skl>r"j nedot"kn;enih vidikovIlplnWm po strokovni plati dolgoročno prina§a nemajhllt"koristi na vzgojnoizobfilževalnem področju,

- da bi morali naše in "njIhove" izkušnje zbrali v največjem

možnem obsegu. nalo 10611 zrnje od pleve, pl\'brlno zmitpa posadili na plodna tla (nekaj hibridov ln ka~na kloni­I'1IIna slvar pride vedno prav). Nočem reči, da veliko teglže ni, marve(' menim, da je te vedno za VSI' nu dostirUlSkovalneg.a dela. Ali so bo to za," zgodilo, pa nt sodiv mO)ol n:zmišljanja ah JWpovttdi.- da Il! bilo glede taknkr hOJe in ie zlasti plezanp, ki It"prav tako ·org,mskoWpovl!Zana z vamosijO v goun.napisano tala malo, da človek ne bi verjel, če vnajk.akovostnepih strokovnih Illpinističnih knjigah, ki jih~mort ruJirjoena Evropa. ne bi uman Iskal nt'blerih

najpreprostepih vodil, s katerimi bi si poiskal uslt~ne

odgovore na vpra!anja, ki se porajajo na tetajih,- da je ll'eba poiskati ubnlwvJ.t~ met:od~ dela. ki p.h oona..ilo lili premogia It vet staknjenill gl.v skupaj. To jenačrt. ki je uresniap.v dolgotDčno. kajti pred lem je pexreb­no porabrti veliko b5a za pripnv\janje lt'Z., se pr1'vi naJU"godnejlltl1thodiie. To, ku :>em napisal,. naj bo v premis­Iek- se pa stv..n kljub temu premikajo: nebj 1I1I~1, karvas bo presenetilo. lie dogaja pn planinskih vodnikih.seveda v z:nzi z drugimi stvanni. nekaj P.1I postorijo n..ka·teri ~tudenlje in diplomanti Flkultet .. za ~porl. Nastrokovn.. prispevke gorskih vodnikov, ki Nj bi iml'li \'ujtoliko leže, kot svu,as prispevki Zvoneli Kor..nčan<l, papo treba še nekaj Otu počakat, teprlv je rnl'<i njimi k~r

nekaj dobrih peres. Seveda wodellegll ~ nllnab na ped""g~ke in didaktične \'idike oziroma prijeme pri podaliiJ1julovr:;mega znanja.

oalpskem snegu Il.bik. dnlgač., al Uk. lo II', čese stvar ........... iii. seveda li SIItŽIIi ~?

Bolj ali manj u&nim I'1IIz1.Igam obnatanja snega v vISOko­gorju Alp lahko pnslopimo na tri načtne. Prvi Jt lahkopov.....m znanscvmi" ~ malC't bnJon,rn. to~ skorij !aba­ratonjski lo q:lI'Uvttami in merilnimi 'pami v rolt:&h. To ~za posvet~n•. PlI vend.r tli t"ko 1menOV..na baz.01a1.o"nost pnnda skozi Womlhtv..n~w knjižne predelav...nemajhne korist1 za dolgo vrsto uporatnkov. od grlditel;:-o.'gorskih !elezni..: prek vzdri.evakev VlSOkogo<;lokth smutlSč

do (ne)rednih obiskovalC'tV visokogorja oz.ruml zim~kjh

gora pri nas doma.Drugi bi bli bolj prilagoditveni ozironu uporabni~k1. ~

pravi, da do neb največje možne mere kombiniramustroko in njcn~ iuledk.. s listim, s čimer se v visokogorjusr...ČUjemo na vsakem koraku. Temu pogosto dodamuizkušnje gornikov, lo so v5e življenje hodili v gore. Dobroje, dl smo si jih nakopU'ili tudi mi, teptav je: teh glede 11/1

(as nil~ga udt'jstvovanjll v manpem~. Znill105t t..mzgoraj sicer .te naprtJ drti III Ji' nebUna v~bsegajota

tnblija, na klIlm lemelJI vse, kar predavamo. pIJemo ahpraktitnega delamo na mestu sImem. Problem Ji' nekJtdrugje:: p<>(ek dOZodkov alJ čl: hotet~ ditulnuka doga",n)ni \@dmikih in v slen.th je pogosto tal:!na, da gonuk mat­Sika; nevarnega ali celo usod neg. sprt'&leda. To st' pa

•znanjep<W1I':ZlIti, ko bom obd~1 zapiske.

Nekaj tega sem llCV1iiljivo prei:duJ.a1 na dveh ledeni!1ohletajih. vendar MO tai:kn.šoWo vkJM ni obne.wJ. ker 50 SP

ljudje dolgočaSIII. Nekaten 50 celo zateli po~tavljall

vprašanja glede izplačljlv05tisvoje denarne soudeldb..Marswj se je VIdelo lueh NI njihovih obruih,. za kuhin­jskim pultom pa -,e }»dlo tudi nekaj jedldh opaz.k.

Pozneje sem se alpskega sneg.a.lotil i:lx..I~. uporiID­nik.1<i mu grt' po:Iem 5!af1U la hJtro na?ftdovanje rnovne v"I50WgOJ11,- po druJlll fY za tim veqo vamost. Stiri )Ir.lo~

vidikov sem ~ku~1 sestavili lako, da sem jih taz~lpl\11

skOZI vps polek Ylpona. za zgndbo predavanla semuponbll spodnje 'uri pl>su.vke:. )ntg 10.01 rdllla mofna pot (y ilriem smislu) Y vlsukl'gO!ll, na kateri uhmo nap tako pot (11 otjem srrusl\l),1qetSI! bomo ČImmanjutrudili. to se pravi, da bomo Wiko timlIaml'F in tim hltrqe rno~ovah,- prva h.za snega kol zatasne grozt<'t (pottncialnelnevamosl1, ki naj bi jo vldeh oziroma prepoznali, saj namMM! poznavanje pojlvmh oblika snega in dejavIlIkov. kinanj vphvajo, ·pravi-, dII sneg pred ali nad n~mi ~groz{·.

• druF;~ fllZ~ sneg. kot začasno ali slaino prikrita (tudiskril") nevarnost: po zimah, ko ,e bilo obilo sneinihpadavin; po tislem, ko so na vseh konCih in krajihledeniške pokrajlllt trgali sne1ni pluov;'- kakovosl snegl kot sproIno vodilo (tudi 0po1.l/nloJ pr!IZbin ali uravnavanJU taktike "'* 1!1 plezanj.a na l..do:niklh,v sl\etruh poboqih, v ledmh sienah, v slr.illnlh ali ktlblm­raruh stenah lil na grebenIh;

Ob:itaja in o tem SI! telim malo ~irie razplut, hkrati paludl obr.uOŽIt, z.alr.aj to počenjam. Predvsem mi gre li. lo,da bl priilo do ~vrst1h povezav meci teoriJO 111 prakso,"mes p. bi poskusu podati še nebklno gradacijo pre­Ilod"v OLIroma poudarkav gl~e pomembnosti snovi- VMkalr.$en diagram poteb (algoritem) pa bom to sku~l

'--~~--~~~~~~--'

Ali obstaja št kakšen tidik glede problematike snega,ij bi po pedagoški ~ati izboljšal ali p"uaI preda..tel­jeve razlage?

zg.xh zato, ker se stvar odvija na VtIČ ravneh: (ne)vamosl ...niljbJitjl okolicI alpinista (0;0 primer med pl,:ulnjeml.(nt»vilrnost ~idih izmET, ki ~ Ulildi različnih \lunkovstupnJuJe ah %Ulilnjjuje Itr o~m ubila ah skrilaneYl.most rubčnih poja.vnill oblik'MgI.

ce H pctftntilUrn na ledeniku i1h v~hn~ njimi kajhudep. zgodi. do bolj ali manj pametnJh sklepov pndejo~ko živi ali prežiVfli. kajti oni imajo tudi d!'ll~~ vt'dno(svDj) prav. To ~ t'l.oveiko in razumljivo. čeprav ncluittri to-ne morejO raz:umeI1 W

• TortJ bVI skllS.jO pubzati lihuunli nil vse listo. br it> nl'Srl'ČIlet na lederuku, podstmo, \1 steru, na grtbm.u ali v se/opu spregledal. vt.ulhgredo ctlo dlje in razložijo, bj bi ponesreten« molilinared,tI, pa. ni NI~il. Ce se poutna spuznanja tivih alipreživdm vgradijo v knjWw znanje. toliko bolje u utKeTudi like, kl k uoja na ru.p.kah drugIh.

Sevec" Olitilne ~ Irtlji pristop. ICI mu nekateri rffejodopolnikm (l:mnpkmenlaren), od MS pa bi terjaJ. da prt.'"beremo veČidel slarih in malo novejlih knjig odogl)ehv~nah leh starih gotnikOlI v sn~gu in ledu Alp(npr. Wel7.enbach, Dil'mberget, Vanis, Charll!t, Payot).Seveda take knjige pte5egajo okvir leposlovp, kilti v njihso pomembne ugotovitve oziroma spoznanja njihOVihavtorj~v. V njih bi našli 'Into zanimivih in poutnihstavkov, nemara tudi kak5en koristen nasvet. Skratka, takiprisptVki ~k01j tulime :zgodbe omenjap ~snl!žntl~ prob­l.,malikn, , katero 50 51! avtorji dolga leta .s~eYlli na1~'CIcnllr..lh. v lednih in kombiniranih stenah teT na 5 Opil.St­mi ovrieruh grebenIh. K.i:lko bi~~ drobce zbrah, urediliah preverllr, fW je skorajda nerriJjivo vpr.danje. Res je,nnaj le ~imetlne· je ie pobr;mo in JO I'IoIIjd..'mO v lIWrsWo' r------.,.------,..,:-:-------,rerikn,p.H'Vedapod;motdrugunibc:i«laml. Raz..l~;. -~-"-" .

KoIdl.Of linam pregleda nad leml .stvarmi, ul'\Ilm pa ga ,~. . RJObolJlnalo,semliznekaterihpobZoJ~ljevzdl.duonajd!je '_r ;-:-"-~ ':'" ;\!Il9.$'(rt: ·'7pnih ,. ENSA. Np vem P"'. uka ~ z razdapn,em lrga zarseze~~. ,..znanJi njihovun obasnun gostom. ' ":'" _., "~'.~_-;. •

Cl' :se vrnem na l.iIIČetelr.: mortb bi ~ monli lJ.krat. ko bl - - . ~.- :)-=-. ~. ;- ~:A~f:r·imeh lako naporno bTanje za sabo. lZpiSke z «-zami lali _u-u..........._ ......i'.l'..._ ..II'gH ,"'.iii I Č:-J ..._____~';!',~~'J';"~. ..L. .rF-_vptdanJil JN' pred ubo, USl'$ti pr~ ukurjen bmin s -"Kraju klai1~eliiin=;pfjč6~kalwn starim gorskun vodnikom. PTed~ (lldm, Id fl': -,' . '. -....;~= -- ;nekoč v visoIc---';', AJp nno-05tO vodil ln smu(a.!,1ItI'f'd1r.o ·-~no:~,~~~~%M~tudi v udih ~h."ob ~b.vl)lllju pravJnjih vpn.~nl fi vc+.te~)r~~j .z.apisovanju Ali snemanju njegovih idadntj. bl Izyedeli • "'Tep"~ .,.e.Q.ai;'7~~~'9CMhmarsikaj zarumiy~a ° {ne)vami hoji ln pleunju v z.a~- "Adrel),alIn.s.k." emerl v. .......w:lJl,.ne~nd:enem visokogorju. Le pristavim !le svoj lontek: tudi na' - . . ..,.~~~,.;:: -. - .

ledenl$kih tetajIh ali med akhvnim udeJ5lVOvanJl!m v Vele--..Ij·".,:' -,.t.jt~~j,",";;iIl-1U,o­gorah (takrat ko smo plezali 7... r~) !Il! Je nabral!, veliko t "'~.A9.,; ! .•~'• ,.. . it.'\'I~...tega. samo sproti 7api5aneg... ji.' bolj malo. s.. tisti, ki pik-jo po eznO. ,An."t' . n,,_..dm.'Vnik, take slvari pre7J1!jo. ,. ' V ~r.6Sk«:T ,':': ,.~ .. ){'''~'

", H" ••

->.' :,.'1>, ,.. . "." __" . ,ZiUnlsel~ Pl>::grebert!J ~~~rj,yg~~.~! čez ."'n,o ln Junllf!~CI) ~~~V~'!lI~IJlO .VZhodnem grebe(l~ JUnp,".\I=~i!'tJpm ..G,~etscherh!)m.~~ntlu!'iIMt ~~~r:#lpsltlofn,ereithorn, Tschlnecelhorq;~~.

~:se:~::~~~~~~~~~doline L.aLltelbr,unnental. . ::~,'

za '\ - . m •• 1 f tI..!Il 1IfUIl"/letJn.Iilr 1991

C:e se malce oddaljim od rdeče niti plunp. in takojpovem. kaj Mrl na)'nvil pred lem p1Slonjem;~ enkrilt semzelo lemelJito prebral. pravuprav dobru ~ludinlbbh150 strani knjige Sneg. led, plazovl(P. sesula), pomn JN­Slim se lotil nekaterih poglavij knjige SkitourelI (C.Schneewei:>ll in B. RitscheD od ~merja Munterja. Pri lad·njem Slim se poglobil \1 njegov didaktičen (poučevalen)

način razlage "'fillriranja'" polobja, unimalo pa me;" tudiIljegO\l tilko iJTIeriovan Zooms~ ("'formulaN 3 X 3). Nakoncu looI'ffi pri.W1 do skJe~ da je napis.no velik koc....nap"'j pn bamo)učt:nju visokogorskih smuČlorjev. Vustvar pa po lJ'IOtPm le m v celoti uponbna zlo alpiniste. ker5e mi ldl, d. so \1 snegu (in ledu) Alp, glede snetni.'l pla­zov smučarji bolj t.nljivi, Alpinisti imajo n. ralpolagonekaj v~ v'llle&" prostora (stranske morene, rui, grebeni1m.) in tudi Id;" sproli NfijtrirajoN snUne nevarnosti takov dostopu in ,estopu kOl IM<! plezanjem. Poleg tega smose za zdaj v glavnem osredotočili na visokogorje Alp rezpolet;", kjo:r je nevarnosti prece; manj kot pozimi.

Kit se je POiMa~a mej y Zli dllldeIeieoceY!

N. kratko; v drugi alinep. pri razlagi stvan-Iu bi jih moraliudeleieno ledeniškega tečllja U od prej vSloj malo poz.n.ati.T'ri!iel ""m do sklepa, da bi 10 z.n.anje lfud,e morali prinestis sabo. še vK. Na odsekih, kjer imajo ludi zimsko alpinoistično ~olo, bi li mladi ljudje morali napravil majhen pis­mm ali bolje re&no usten pn"$kus tovnltnega znanja, Iti galahko pridobijo le s pomoq> kvalificiranega lItrokovnta.ka.Napolje bi bilo, da isti JXedavateij kasneje preverja tudinjihovo pridobl;eno znanje na meslu !IlImftfl, se P",V1 vzimskih go",h. Nerwra M bi bilo napak. da na Učetku

alpirWitilne tole predavlll",lp povedo, bj vsr naj tea;uluobvr7.no prdludirajo.

Za I\loIM'Ček pa ~ to: \aka strokovna predavanja naj blbila honoriran., vključno sobveZJ1imi pw.;kusi znanja vgllrah. TISto republjjko ~kipo pri izpitih la alpinis~ pa bibilo dobro razširiti ali okrt'pili z ndimi priznanimiS1fQkovn}aki s tt?ga področja. To je SlIveda moj IIl!'Obwzenpredlog.

bi il kak. 1u;n' .Ii "ustDiIi" "aljamiilI<llŠelil alpiistnl

Oglejmo si en lak primer, ki je v izobnuvalnem smuhlnedodelan, sajje predlog ta podajanje snovi l>IlIr~...t kot 30let. Je pa dobra nmiSt'1. st enkrat: zgolj in samo dobrazamisel! Vanjo bi se dalo vgraditi ali jo okrepiti z velikosodobnega znanja. Ker mi je zmanjkalo časa, spodnjo snovnisem mogel posodobit, jo opremiti ~ strokovnimi razlaga·ml in jo dopoll\lli z nekalenmi razlitical!'11 iz stvarneprabe. Zimske, pomladanske m poletne folografije neb,".'fIh alJl"lkih sten. ki jih je avtor objaVil v Btorgweltu oziro­ma IIM;ova zapaunj.:a v nlih, pa se ne bl upal ra.z:lagat,leprav ioIalplnist zdaj VidIm lIK, kol sem vKiel taJuat,. koje bilo lo Ml kako potrebo.

Jurgen Corter, ~cer gorski vodnik in ekstremni smu~ar,

ki jc leta 1%6 presmu~al severovzhodne vesine Mont

•manje

Blanc;lo, torej rutni!l:ja bolj praktično (grobi povudu), larlahko posluta pod črko lo.

Zanj ;e ode? -zimsktgaN Sntga v vi$okogorJu Alpzačasna· pon..kod lala, ki se takoj med sneženjem spla7.!.ponekod pa taka, ki rabi neko krilično maso all splelr,v.1ičnih dejavnikov, da se potem v vetini primerov ledeloma, se pravi bolj poredko v celoti splazi (ali odtrga).Nekaj tega snega SlI v polotne~ih legah, zlastI na nekater·th ledenikih, obdrži do pomladi in Je dlje. lise jP odvisnood kolitine zimskih padavin in vUle (danes) znamhdqa\'I\tkov. Tak sneg jr napami .Ii ZeJO utrudljiv zlo hojoin nevaren pri pleu.nju v prv1 fuj ·odNjanjaN. Ta faza na~eniIW udev. tisto obdobje, ko tudi na njemu -zimski'"ode)lo (~) prekriva ledeniJkf' ra:tpOkf', Plazovi IZ sten !it.'

zgrnejo nanjo ~e na pomlad:. zato se svet· razpok malctspremeni (majni potresi, nekatere razpoke se zabakeJo Jtn).

Mt>d hojo po takem ledeniku lahko imamo kupn..v~li, med kateri si oglejmo eno SlomO: ko padt1llo vlooeniške razpoko st' nam lahko od zgorai sneg le mdcl'posipa zlo vrat, lahko se odlomi kaMen del sklen"'lIlhopasti (pogosto se lake rillpob le: man razprtI' OZiromamestom. napobne). Včasih se med padcem v razpoko nanas zh)il grob, mrzel Wnal sneg. IIlO pomlad, ~ JIi'. vm~bilo ~ kaldno sndenje, pa so mtd 10 kalo tudi slrnjenikosi snega ozirima grobozrnate grudve ledu. podobnenogometrum togam ali kro1nikom.

Na nekalerih ledenikih pa so pod -zimsko'" plastjo Ml odpl"l'j razp1ieni kosi plazovine (ali bkega seraka), ki so sekot pahljač. razpolegnili po skoraj vsej .tiriniIamnjka~njega ledeniku. Dvakrat sem na tl1Člojih videl kakoje !aJden k05 ledu po~ z drugim snegom priletel na&111\'0 ozif'OCl\lo udaril v ramo ·pad1egaN

•• zelo baJKe (Il'lntVamo), re bSpresledamo v snegu.

Nil. pomlad in tudi kasneje nekaj ·zimskegaNsn~a

ostane: v strminah lednih ln slWnih sten IZ vzrokov. ki blw jih dalo razlotiti od primef'a do primtra. čf' bi bih namestu samem in bi se na lo spozn.li tudi po strokovniplati. Eno Ji' seveda opili stanja takole po JoIsko, drugo pdral laga, zakaj jc do takega stanja na nekem določenem

meslu priUO.Nekaj nevarnih ostankov je tudi od ostankov velikih krp

sneg", ki so se glede na vso ploičino splnile n.-kje med SOln 90 'l.. Zaradi b1~nja sonca, zsodnjega jutr.. in podob­nih optičnih pojavov v snegu \'Casih spJ'\'81edamo rvbnouv preostaJ,ega 5nep.

Nekaj takega nevarnega snega pa je pvsledica pum­l<ldanskeg1J tajanja na mejah med to~ in senco, kar Jek ~bej značilno z.a ledne ture v 505edstvu k.1ke velikevzporedne skalne stene. Tam 50 namret' tasovne ral1ikcdelovanja sonca (severna in severovzhodna stena ali sevcr­na in severozahodna stena) zelo različne, h'llcnzivnOSIspreminjanja sndno-Iedru'h razmer pa prav tako. Zdaj kov Alpah sneg in led pos~ izginjata, je la nekoč velik.in ncvamll past zll ledne ~euke post.tb skorajda neInat·~

NekaJ;" lIo:\Iamosti umskth plazov pa lil'!. na Npol putiN7.atil<h IZOblikDYanUSli (ibno konfigurllCije) SIme. Stvar jrnedokončana ln se lahko nadaljUje kadarkoli. Kar dva vch,k.a angldk.. ledna plezalca IZ 6().ih in 70-lh lel jc t..kZdhrbten sneg na svo~h jumjsklh lednih vzponrn ugooobil.

lIčasih na pomlad ali v poletju z dodatnimi obilnimi

znanjepadavinami lab 1.im'ike ostanke ukrije ~ nOl/oupadlisrwg in le pottm predstavljajo nevarnost k~ II poletje.Analize nebterih poletnih J'leSret' II vi50kogofju Alp' poIlmah z obilo padavin in spremenljivlID poleljrm - pauUp na 5~em slilm: na UČetIw julija je nilJVet nesreč.

Včasih SO to p1lllV zastrašujooS pooilolk1. TabiH ne prizanašamti Njtdj i%lwienim alpinistom in gotSkim vodnikom.

Nlljvet;t oLajt.anje sproH med alpinisti lak...., ko K naPOmliKi zim51u $Deg (od)trga ali splazi II c'elob do goleg.lledu ali skale. To je hsb tako immoVlni (Io)tllm plaz. Tu jestvlr II gL1vnern &u.. veqi problem je te ne potl'gl'll! rezVlIO ~leno oz.il'Otl'lll fe ~ potegne povsod ~dok.of>6lo~,brmi or moremo povsnn jasno videti ali ohr.brujote ocrniti.Na nekaterih velikih stensklh gredinAh $e VQsih l'IoI.prlvijoviselo. nevami sekundami sera.ki. la jih prej ni bilo (npr.pn mu pod vd1odno steno StenMja). T", )I! nev'l'1\O$l, kipre~.i ~ ntkaj taY, vasm do ,,",g.;o ~megll pok!tj.t. To jl'tudi znKilnost nekalerih velikih le delom. lednih ,len IIBernskem viwvju.

"PoIttniH sneg visokog01jU Alp temu lako rekoč pritire,$aj drng~ mnogim hribom ne bi mogli r«i sndniki. To jeple snes. ki je lam tez poletje in 7.a vsakdne obiskovalcegora in sten je II glavnem "dobTOČUden", dUli ~z mn:lonoc in v zgodnjem jutru.

V vremensko ~pwnenljivem poletju, kjer sol! mdajo topli~ollčnl dnevi ~ vložki po$labhnja, :da~li kadar tez noč

nara~lo nanese nelaj ~nega ali pa vsake tobko ~pocukra~

vso okolico:r. nekaj cenlimelri novega snega, OSlaja tilk snegnespremenjen in lil gornike rela livno nren, V večini

pnmrnw V rez SOl'lČl!fl dan pobere,le v steNh ,e tuliti malovet ~iOCeV kammja. TISto, kar lTIOIa splu.ili, tako rekOC~p1.1zi takoj ali sprob. Ce je tak sneg moker, pa ye trganjev«jih oplat (od~ jih lepo vidimo oziroma tJ.išimo, kinitJe dol. po sk.ahh pobjo kor bič) za p1e:r.ake zelo !'<eYMJ'Il).

U .lIpuUstil so vedno problenuobl'ne tudi ~npe ko~ooyozapdleg" SI\~a v odprtih u ne preveč smruh Iedn1h~ ki H Jh &e dril tanjla sndna pt.st (o velikih poz.ne­Je). Hkrati labirint ledeni~kih n:zpok spel poslane boljLIpIeten 111 nevaren.

T.. IlOVOUpadli SMS vidimo 0ZIl0D\II ilNmQ na r.tZPOIr50 prut v~kogor~ko kočo in 8" poMvadi ~opik"mo~ vcentimetrih. Drug~ je, če tak sneg k pretipamo 111 si Vnulce ogledamo na svoji dlanI. Tidc.r,u se lahko v...bka ~čina alpinistov preprib., d .. o snegu pravzaprav ne vedoOSlO nIČ. Naj lak ~meUlik v rokaviah mnapravi kepo,~~" če se to sploh da, in ta Nm kar takoj neuj pove:videl bo, koliko se bo tak sneg sprijel mcd sabo koliko pa navoIneno rokaviro.

Kaj pa te na ~po1ctniff meSo ki mu pravilno re&mo trajniin ~ niže dolIlpremeni v firTI ",Ii ledengld led, padejoenormne kolitine novega poletnega 5nega? Ta slvar znabiti v .. lpskih dolillolh, na pobočjih gon, pod stenami, vstenah". nevarna. Kadar v Alp.h čez kak poletni dannanese rez meIer in več snega. mejijo tilki snežni dl'l(-vi naprilvo e1err.tflb.mo katastrofo. Tem nevaml$e je tovrstnosnežtnje za gornike orimll\i alpWste. Ne glede n. to kakolak sneg popredalčk.amo,si zapomnimo naslednje: vednose ga drii pridevnik 5lr.nl.jno nevaren. Taknt k v bId koa.ki Jf pred stotimi leti stala mali vi!je gor in JO JI' porujl.lpln, ni I\.lIjbolj prijm\o čakanje \ul i:r.boljhn~ vreme\Ul.Ase V$ftnO~.

1<0 okoli nas učne !umeti, bučati .Ii grmeti te čez kaki'pol ure, je izrednega pomen. kje 51' IIoIhajamo • odprteledne stene, lijabsti ozl'bnikL solna rebra. razi. grebeni.pod velikimi serilki in nl'bterimi plYdehmi le ali onI'stene. To zadnje je v vdikih alpskih stenah dovolj TlI:zvldnoin IIOI!O prvo ugotovitev velja shraniti v spomm, b~l vsteni postanmlO silno majhni. nezn.;ttni, VSOI' okoli nas pili'veliko in SI' povsem razlikuje od sliki' nil dal«. SI' pravi 1.0smo bili it' ZUNI~

Nekaj takega je pred !tiriindva~emi Ietl dobvl'! avtorlega člilnu in v Preunel!i. V.w okoli koče Den:r.a sougrnili Il'tnl1i oblaki, potem PI JI' l.il~1o .snetiti. V Zl'1okratkem wu je upldlo pol melra novrga Sllql;a, po!empa kilt naprej in naprej ... V sescopni blvariji smo Imeh7.vrtu.no mero .stl"6e. Takrat je n. cesti,. ki Vodi čez PMSOTona.Ie Izgubili uvljenje" plilzovih pet ljudi.

BesedqK in ....d••brih

Včasih .so rekli: turo oziroma vzpon opravi rez not vdobrem snegu. CI' je bilo čez dan topla in sonmo, ~z notpa mrzlo, ima! vsaj do devete urI' zjutraj dober .sneg.Vendar kakuvo.st mega, ki ga ~uporablja~~ .za hojo inplezanJI', SI' slab!a ali kvari od zgoraj navzdol, kar JE.' gledena SOli«' logitno. Ker obibjno smrtonosnI' pOOiljke le/ijood zgoraj. ledene sveče, kosi serilkov, kamenje, ostankIostankov sntgll - če nisi il' zgoraj ali celo :W""~ bodi vsajlim višJe, da te sonce zapme nm pozneje, čeprilv v mrzlinoči tmr:r.ujd in si želi! SOOQo.

Trije nekdanji usprini ledni plezalci .so SI vedno· kU(neb~ obvnni obred· predhodno temeljito ogled.1lsteno. te 50 po nd:em temeljitem opazoVilnju ugotovili,da je kljub mrzlim notem in tamb.j Iežemn.h prilo!pljt1l­em snegu. ki je ·s~i· od dvd. tednov MYamo, su SI

take V7pone puSlili :tol mesec ~ptember ah Cl'1o oktobeTT.knol so noa mjk in mrzle, vendilr VSOI' majavo.ti odka­ja~ (t.JjaPče) dm oziroma je kakor prikovano. Ker pa vstenah skor~j ni vet blagodejnih sontnih urlov illl phsploh ni vet, d.,ti v severnih stenah, je vse sku.paJ enasama v('!ika ledenica .Ii .zmn.ovam. skrinja kot je dl')llpokOjni ~r.uf n. O.ul.giriju leta 1981. ki terp velikolehničnegaznilnja pn pl&anju z dereumi.

Neki drugi tnje, prav I.ko u~ni stilri .Ipinisn,;o nekosvojo na prvi pogled nevarno steno dlje Ča.w op:a.zova1iPoudarek je bil na dlje ča!>il. Eden med. npni pomalem lnIt-la. Pa vendar to ~dlje bsa~ ni pomenilo Zilptavl)o'nje tasaali ''brezvezno~ Ix1Jjenje v steno, h>t so te .Ipinisle pred.vsem zarumaJe smeri večjih količin padajočega k.am('J\ja, lijih prožiju gornja ali očem skrita sndUh ter njihovapogostost padanjIl glede nil dnevni Č"'S, Torej ilo te zaiskanje najbolj izpostavitenih predelov stene ("neural­gične~ točke) ter najbolj mirna ozirom. ombolj nenevunamesta. Nek.tteri so takim predelom pripisovali laslnostinehUnib mrtvih kotov, se pravi da so bila to k karZilne5!jiva uvetp pnod padajočm kamenjem. To '" da lepovideh po kamnih IlA spodnjih ledi!t'ih ali snežiltih. Vse ponsti pa je zanimalo tudi (po)str.lI5ko u6nkov;anje vKJihin rnanpih kr hitro izginjajotih vrinih snežUt - mokrota.SlapoVI vode, to~ tudi morebitno brnenje. v mnlem zgo­daj zjutraj 1ll proti VKI'N iz doline tudi .z dalJIlOSledomnevidnil ledna .skorja, v Ir bolj mrzl('m vremenu .11 n.

vi~m~ čez JlXXl m ub SICriV nočne ledni.' svea: {duri v;.anih in uhodnih ~jih}.

Dalje: slab slU!g ret. noč nikdar ru pomenli nevaren sMg­Pomenil je le veliko oviro in upočilsnjeno gihilnje v vill­ovilem !lnegu vzenjajočlh 5e ledenikov. Torej so terjillipovečano porabo telesne energije alpinistov. Vendar pa takslab sneg sodi v prvo majhno opozorilo, ki lahko nakažena mal'5ikaj drugega, kar na naS M. viJ;: gor, vld;..a.o ;tnah:rilom ul pndabianje v"","ma.

NevaJen sneg ni slab sneg.. i1mp;lk je, spet" poudarjam,nevaren., ker ~ ni spluil (odletel) .Ii w v položnejCihl~ah ni L'1lztopil. VaSlh jo! prilv prijeten in niČ hj utrudljivbodisi pn hoJI ali plezanJU. Vasih mu~ tudi tebksmog (mokt>r, zbit itn.) kar po preteUl06b v maji.! in junijutudi Je. Dobro ~ te ga ;tnamo lotiti od ·poletnega"alpskega snega, ki ~ naprej oslaja za naJe prelestne turedok.J.j varen sneg. in tistega, ki bo v kratkem tasu izginil(bnn nas seveda).

Slab sneg je na raVI1m1 ali nohlo vzpcn~joti strmini vdi·ril;OC sneg. ki je k bolj utrudljiv, te st' vdira do kolen;kamor :w obrnemo ImillnD opr"vb s bnjW alid~skorjo. Zlun ponoči ;n do neke določene ure zjutraj. Vser'otnih lep tra~ dobro driea. skwja na naie veliko V6r1­~ dlje, vtasih tudi do pol enartih dopoldne.... ZoprnirazlkXi tega pa Stil: skorja:w povsod ali le me>loma vdtra.l'Jvo je utrudlpvo, drugo pa Je utrudljivo na drugo poten­co, saj nas v!ollkih nekaj korakov razjezi (mi pa medtemhantamo ali pit... kot kočijam.

Sneg pod skmj.> se prijemlje na podplat in tvori majhnerokk illi pa sneg pod ~korjo je moust in SOl prijemlje nalupino molji. (ah garnaše od rula navzdol) v obliki tankihlednih folij {mImogrede: toplotnoizolacilske lUInosu\'.aŠeg.I ml~ $o izl'\'dno sla~ ali pa V;lll\ noga. ur tari odprekr._>. Prv. VNtiI "coklutega- sntg.l od dakoč kaže na.mo!nost slabih snemih nzmet' v ledni Steni, druga obetadobre in je v r"zmeroma stabilnih in svetih poletjih dobjZMWS!JiV kaulec zil tisto, kar nas v ledni steni čaka. Takon..koc o tej zadevici ~tlovek, ki se vedno vrne~, WalterIkmatli.

Kaj pa it sodi v neuren sneg?Skriti ali zakriti ostanki zimskega sneg" in skriti ali

ukriti ostanlu novozap;w:ll"S" ~poletnev- snega. K.itj vse10 ~ ln kJl' vse to lahIco n.ajdemo 0ZlI"0fr'Ia kje vse v sten;U,ln grmeruh je, J'I' preceJ zahtevno čtivo, Id se ga ne da nahitro 'kupčkal. b.uj? VČilSIh je duber gorski vodnik doob,sIl pom"l svoje ljubljene in po denarni plati k kardonosne gore, ler je bil tam zgoraj skOTaj vsak dan ud.n~h

dvaj;et Wt. V sosedn~h all tujih gontvih ~ JI' Utk pame1envodnik najraje hodil (in pleZAl) tam, kjer je dolgoletno aliveč desetktno obnabnje ~nega in ledu l\lI.jbolj~ poznal.)(01 svoj 2ep. Za poS<!bne 2el~ vodenca, ki te želel bitivoden -po nezNni ali prepovedani zemW pil ~ tak vod­nik izst.vljill tudi posebno u.soljene rarune. Cez dobropoXul}e ga ni, §ilJ vsU.do!ivi Simo enkrat.

Kij pi je z gadacijo tnlole .n~a?Kaj VM! topt.'1.w hladen vtler, xim:sko "Ii spomladansko

5OnCl.'. nizke timske dllt'Vrte ah nobte temperaNTl':, pln.ovlvs.eh vrst in oblik ... napl1IVI)o s snegom, ","",vurpr"v ukoin kako hinu ga preoblikujejo, si ne moremo p"'->dstilvl~t,

saj bi rablIi majhen katalog barvnih posnlltkov. Kljub ternulahko marsikaj poutnega izlu!čimo, na kakL'TTl zimskem

•znanje

teb.p.I pa povemo in celo pokažemo.b.kaj It tip ponoči?

TISti, Id smo imeli zahtevne profesorje fizike, zlastI lle $o

niS -morih- z ohlajevanjem, segrevanjem, rilzteunJl!m,k!"Č{'njem in lako n"pre~ 10 vemo. Nauk D toploti, je karnapor"" (miselnai stvar. Če smo se visoko v gorah sr~aJi zvelikimi, brŽČas visetami gmotami snega (tudinakup&.ane rubite gromade v stnniniJ, ki lY' je az dalidobro obdelalo sun«, dOtbtno pa Je biden t~ dolin«uradi tako imenovane inveaje, je vw stvu tu not Je boljMVarna kot podnevi. Podobno je s Sl.'t"Ul. a o tmt nekajmalega nulednJič- 5on~, skratka toplota ~z dan navrta,razpoka., skrb.. r4Z!iri, nottopl. glaDU, ti~, 11.~.~ lorej8dinamKno- name statiko take mogOCne mase snega, kI lOpotem pod svoje okrilje vume l'loc. A tudI noč ima svojorazdiralno moc, kajti z nočjo v visokogorju Jlekater! pr0ce­si JX!lekajo tudi v oOriltni smeri. T"m zgoraj v ledni steniS", recimo, med drugim prav lako vse krti. Naj se m"lol'lablim: če ste ~li nil mali v kod ali strmi sneg IZIdes.anipolitki na. malo stran, slt:w ugoto...o prt'pribli. da Imamprav. Kakorkoli te,. prq 'Ii !lej graVltOlajil opravi SVOfI'. ln

zgOdilo se jt, da tisu ;tgodba o mrzli noti, k ... Ii! vst~pmvasano~nil drži..

BIn, Mlač

"

oprema

PLEZALNI PASOVIVloga plezalnega pasuPIelallll pu pomeni varnost in udobJt. ~!Q poVftŽP spltulno vrvp, pri l:emrr ga n.. SQ\o' ...vin.b, nib. om~alJpo giN-nju.. Pnlagofen mon biti ple2.ak.u. tako da .sile, luna~nqo pri padC\l, lU. l\.lPOIpi motni način porudel.i poIdesu. Medlem ko dirw.mlčr.... vrv vpije cm:rp;o pidCiI,

mora pu zadrhti ~Io.

Staranje pasuP;uovt lZdt!ujejo iz. poliestrskih ali po1iamidnih vlaken. alipa uboJih. VI..kna se na u.ku sUlralO. Tu se dogaja tudileda~ 1.:0 pasu ne uporabljamo in ta leti v oman. TrdnostIIlakt'n se uradi .•branja Ill" spremeni, pač i» popusti nji­hova elastič'nost. Zmanjšana eJastimOSI 1.. malo vpliva nauporabf\O!il pasu, saj ta v nasprotju z vrvjo ne "'p1je energi­je padca,

Staranje pasu uradi VV hrčenjaUltr.vijollčasti žarki l.hko ~kodljO pasu. Vpliv UVhTt.. nja je oovisen od bliTVI! ili ud UV-ZaJČih! IU"ov.Stopnja !taranja vl/lken je pogosto razvldn. 11. sprem",n­jene blrvt. Spremembe v lukovih pUYZTo':ajo tudIkl'mibll~ ln druge jedke snovi. Zato moramo bill po:wmina kisline (avtomobilski ~kum\l1iltor) iii lopi....

Mehanska obremenitev pasuKo pas ~mmJUjemo,njegova trdn<l6t vs(' bolj upad.1l.Pogosto l.ml,.. 11lZdvap vlakna na ponimI. trdnost :unkPD'ilo~PO)ftl'IiI (Skica 1).~ ~v ..mej!.a It obrab.1.1lvov,Ulma lahko resne po!iltdice. Upo.Itenti moramo lud,negah,·ni vpliV temljin~ in puka m~ vlakna b.hkol~ldPJO majtoma pdčen.1 zrnu. in JIh med obrernenitvijoprekmqo (Sklal 2). Tako ~ manjb odpornost unb naprffrgan,...

Da bl te IwgnW te] 1t"~YI,. pti od tw do QSiI~To bhkt> opravimo V pr.tl."Ierrt slTOju ali romo. UponobimoWlek pRlni pr""k, poskrbUno, da tempualUra ne bo pre­segla 30' C IV pranJU izplabterno J"'S s tISto hbdnu vodoul ga posu$imo v hladnem, t.ra~m ln temnem prostoru.I'ri pranJU ln med uporabo v vidnem stanJu, 5e z.ank.emalmkoslno skra~ajo_

PU prilagodimo plezalčevemu telesu. Na slabo prilago­jenem pasu so zandi pogostega upogiban? obremenjenišivi in trakovi. TrakOVI S~ l..uadi tega lahko tudi malceskrajhjo, kn pokaže znatiino vzvaluvljen. površina(Skica 3). Med padcem se trakovi zaradi obremenitveraztegnejo, pri temer se vlakna :zaradi medsebojnega tren­plahko pretrpjo.

Po hudih~ sf' trakovi in šivi defonnirajo, spremenise m:pored vlaken in~ trdnost. IX! en.kih posIahcpride tudi po številnih lažjh padcih.V~I ti po)'vi po'itopoma do te mere l,.man~JO trdnost

pol5U. da ne more vel zagotoviti v.mOliIl. Zarold, tegamllr~mo~ (trakove, vlakna,. sponke) nsfno pregledovati,UgotovLII n,.-sovo slan,. ln na!>taJo škodo.

2.ivljenjska doba plezall'ltga pasu je največ pet let. Gledena pogostll!it in naM ooMlWnuve, SI! dob.l uporabnostipasu lahko zmanjSa celo na eno samo enkratno upor-oibo(hud r-dK. močni obrabi ipd.).

Izbira pravega pasuIzbenle si pas, 10 ustreza VIIji dejavnosti. Obremenitevpuu pn hop v gore. plezanJU, M1te5kanju lJI v jalNIh jer1l.uib!;a. MenIni pasovi niso namenjeni jam"'Jfrn ln:;ote5karjem.. pri teh d~vn06tih lahko nastlne;o r.u.rnl!l'e,~ celo najboljti pu u po nekaj urah ni vet uporaben. pnnakupu pu preskusile. Ustrezati mora vašim leiHnImmenim. Preskusite PIS tudi v vt'$i. če ~ P'Y"·elik, tiJQ podrdni. J>ol;k:rbi",. d;a vas med upor..bo ne bo ovir..l. Ce IC naizbiro vet p450v, preskusi~ vse. Modeli MI rlZhtrn. VSaI;,i

izvedbi je drugafne oblike. Cu naj se vam ne 1imlh.poiskali morate pas. ki vam n;apolj ustreza. od tega ICodvisno l.wovolj5tvo in udobje med hojo in pl..unjm>.

Ko preskul.ate pu z nauavljivima bedrnima 1.ankama. ~i

najprej zapnlte trebušni del pasu, nato pa pnlagodllebOOrni zanki na ~irino nog. Lahki plezalci si i:zbl-reJO p;l~ 1IIl.kimi 7.ankamt ta tdie jO primf'm~"široke zank...

Stanje OŽilja med visenjemna vrv;c.. je p11dli ple2alec: nel;aVo!Slen, je visf'n)l' na vrvi lahLo 'lepo 6 ali 7 minutah :bvljenJlko nt"vamo. Popolna roeglb~t

in zad~njenpas povzročt.t.lo motnje v krvnem obwku. Zatumora soplczak<: obvezno ob"ladali re.levanje padlega vnavni in imeti pri sebi VSO potrebno opremo.

Še nekaj o delu tovarne PetzlFiI"TM si nenehno prludeu, da bl podaljWb Ž1vljm;SLodobo svojih pa!lOV. po.;odobUoi njihovo obliko in unan~težo. BlloI ~ prva, ki )li' opremila pas in bedrne zanke zblazin:.c:ami. Uvedla ~ ervIISti trak ul uMito pnln:hIVl'l\('totke:z;a vrv, olajl.all1 pnl..gll<lnje p;tS1.I s ~ptijemalniml

tr.. lwv, ln uv~lil elilsnko 1,.01 fiksiran,.. bedmih unk.NaJl'O\'~ pa so l'el7Jovf zaponk.. ZOI samOOejno blol,­rlnje. Poleg teh. te ..... oko vidnih novosti, so k dntgt. kijih~ opazimo kar uko:• iz.bo.l~ni trakov, 1z poliHtTa ,n poI.iilll\ida.• manjša obrabi.• Laščil~ pred vphvi UV iartenja.• lZbolj!.lve pri vplivu rorv na vlal.:....,• izbol)šan nalinlkan}a,• zaščila zoper vodo,• optl1naln~ itbira niti:ta ~ivanje.

Šc najbolj prednjačita udobjc in Življenjska doba.Ergonomski kroj in Življenjska doba pogO!oto sovpadali,saj pravilna namestitev šivov prepretuje sprememblIoblike, pas SI! dobro prilega in hkrati omogOCa gibanje. Pripadcu se flleTgl}a dobro n~eli po vsem telesu in ublažisunek VrvI.

Ka!lov()l;l Petllovih plezalnih pasov med iz.de1.avo skrb­no nadzirajo. Kontrolna !>tevilb omogoča sledenJl' naslan­1ul pasu ... celotnem proizvodnem procesu. Vsi pasov,ustre7~joUIA'" nonni in novi evropski normi.

Rotpunkl 6/95.PO !NIteNIIi flnne Petd priredil P. ŠflCUla

komisija za alpinizemdobul tudi IIt>el Jepl. b Jl"l<niIgoI v tr\mst..-~ smeo' v SZ steni .....,.." 0iIb1wnil(6828 "1) 50 v ~etku fTIiIIiI v~ sdupr.,plmq ViIIliI F\&'Wl "TOITloU"""'" ter

10 posve\JliI spo"'''''\I N Stmeu 8elilb .Sr.ilufil. srne.- Je~2'drut~ GHHprojlJilSlIIo li nilJbolJJf 6osde~ p"'leklesezone ln mu d: 1 ij I PtIlNnJO: zr., topnPo~opoel~\I ~i1 det.stene SQ liIhOmO steno~~ (6112 mjv lunijU preplelil), Dubn Debel.k. VilnorMIniIr .., T0fNŽ 2eroo.nik. To je prv~ ,mer vlel ob,ektM'o zelo nev."" ste.. in telYlofllOZWevn, rte... Il JO polN••k, <>tel'lt'-'le,o 2.ero Izmed I'IiIJlriJitI v~h Jwjqo Anoe1'" letos ob<>blo alo VelO<O .lovenskil'l i1~.tov. rezutut J1hove alctiwlosto P.iI $o še PrVe<IlIve..... Imen N Ri.nr.ilj)i1ko, O<:h~pilk._

CIVI.P " H1andoy roorwKljub temu. dii 0....... ~rnofillJl' ~ .......1'1~~izr.ltI 2~ up """":"11

1 ....,.,.~~ to ........ar,. ....PU 5mUČiI\I

2 n>piije P'" s.e..e..... Ame~ 0-."'1.­In'* T0I'niIUl se 1" trlont povzpel N ..m Itl ~

~ yru'al po Int>~~~CV pil enIlrn Uri.iI~ te "" \'Jh po.....PIeUla kot PrV;1I~V dolini Yosemu;w 1I.iI~~. še bIOIZmed ""lZihlevnejloh lehnltf'Olh~ pre­plenI. Bor.. lorenlr{ Itl Armilnd Polegelsr.o K.1l;I pil Mo 1'" 1 tV.arWm "",leLolcemzelo uspdno prl!12kulil • hitrem jlleulljuZ.hlevnill srnen " w:o 1I.iI v rtkorct1em ~ow

p""plelal~ smer Direet Well F.ee v HilJfDomu ln le milo uortiIl.> 10 nll~ "."""v smen SiIIathe.Nil Gre:l.ndlJl <o~ ilponi<ti 'Odelovolipro dveh ~iI'l smereh.~ Kiro je li1~ SOPIeUIC_ preplual~

vnet" ""~ HlhI~ .. 'lo'l.iIlin P.iI S l'rviI.Uo:Jmo sopleLillo prv"l$lOf"O

nerN~I~TOwer

V .x.rnKil pilh. DOIOrnOttl .... ~!l"iI1nIh

AlPMl JI" bilo op......oo br nebj lihtevrollv.zpono.r IZmed kr,em W'lItO Ol"" .00 proste

~dolX~~Vl,,*,

POr'OO'IlIIe >me"I Aipn D.Ift (ftpLtlnilserono Je~~ilI.~ ypogor.te Apl NiImPe, lu JO' bili~_ 'lPOIIWlUru &n.o~ llWbce sw.eu BeLikil •$ruf. on I.~no B,.un,f DV'I'el(l~n~koodpravo Je le5uyljalo POIee vodje Romil""Robil'i1 ,n ldnvn,u dr. Friln<el, Sr.k.'),kombtn~cija ,zkulenih .lpi/lJStov ,n I'IiIjboljlihmbjJih ~lpnrstov, I;J s.o 11 ni tej odpri'" pndo­b,l, ustrezne 'li.ušnje u bOdOC" V2pone vHimll.iJ1 FI <h.igil uhtevr.l1~~ Ap.stil ,e povzpelil Duhn Debe~~ 11'1 jlnloMeCIČ. N NiImPO peter Hebw " Mat.: )oo.., "" Je deVIiki vr+. 80biIYe TOl'Nl H.......,.-

Vqoiaa deioan....Izvedeni 0101 bili ~ffS1.O in tesenslullPItl'I ro/( u PI idobrteY niIlIVJ .lpll"ll$l. ru1Qo.erem s.o ritrU:.SCWP Iiihko ugotM.. dii seRoprll.~ uko t~nft i:,o( lIIIdi pm-

KOMISllA lA AlPtNIZIM

N"jprej ,e Pl"er.mlKill ~omblnilelJO smenWIChwe - Onem Expr=. M <tli~~ _n W~t buttrns _ Resq..eGully .. pet ono usntjt '" l\iljzilhtevne/J,~po~vnerl

ocefta at,illlllKne 5eZOneZil i1~ del Sel'Or"Oe lo0i*o Irt!mo. dii ,.~~ kv.MtettW1 dosc~ nebi~eUh seron. Kir neY,. precMemm~i1~ISIOV, je Z ~Iml doseilo v Andin Jn

Him.a~ll dolt..JnIi. da 5mO '" ......,..ej~velll<,l, relUltiltov.Nedvtl<nno Je "'liMllot~,t OOscld PIWI'I<!Yen, "%jlOI'I lliI Amil D~m. uteregil sve­tOVN~t ocl!nMl' kot er.eg;o IZmed 1'IiIj_

bolj!i> dosdl<ov- mll'l\l~ sezone v Hlmill.....OrgilnlUClJsko uMeven ....ojekt ~ bllilSIo\oensItiI odInvil Int> ""'""'. ki ,. v LiIhod­~ NepilIu 11nm1~"eI'WnIVlPO'" od~ Je bil edenop~~ lliI devrlb wn.v~~ pre<loodIl(>~.. '" b- nebi mliICim~ omop5lipndabllev potrebnih hom~ilJSt.ih llkuknf.P~ lMIrteIInO d01dIa v ill'doh, ClOIirlOY 01em/lOV ,n (;renl;ond.,. «) sezono lepodOPOWI .. zdi se, dii se JI" m,,;1o~. Iqso Spoo;OOr'lO Oprilv,t, kVilliletnil GeJiI"IiI vpnrnet)i1vl Z ne~ preJin"m, leti llO"efillo.sezono v domKih rcnh je v VebIO '-Il I<rojt­lo ....eme. lO Je poleti prUttno ~OICkv~litetne dosežke. Zilto pil so bde zimskerazmere Idnlne u pJezilnle uledenelIh.IopovrI~, SQ ~ prak!lno~ Njza­hl~ ter~ le kopa nOVTtT, relulI.1u «) lud' osnov~ lil optotnJ5tlČn,POIled v 110'10 serono. ko bodo slOYenskJ~ morcil U'fle/I p<q>Iuotl~ >mef1 N

Everffi Itl GyiChu,,! K~jl , Tobeu. teo' fedolgo v....to let oolejlU>O zilhodno Sleno..."'"od .~rWI~ bi bjo "-'~

~ llnl1.e oct.'ne Rl\iu.1e. <efItTi $onjIhove felJe ie t\ldi vn~prel velike. letnsniijo se ne -:m.~ bo letos ltiIrdonb'u ti~ I\rioh $IYIufiIolev DIVQ,e mGr.l'"ZPOIl v """"" \elOl"t PrUn!i N "l!n 8200m lI'l ti pre1UVI\I v Iet'*fo~ Iztok p.ilZ

OdU1O bero SjlUStOV z~ PriIV uka opil_rn6lino :re PrtItJ Nf"I?PI SWtiI.~nc:" l:r lebdi ROd ~toir1o sezono je spomion. preveliko število ""'h pr~~trlt"v. ki ~o

portoli 'Jl!fn ujetn.ikl go;.o. N.>m """'" SQ '1'­how zgod;>e ~lW.O v opomll Il tPOZI\l~_ dllO'" I'V\Q rujneo;'mej{e tilknt. ko smo~I\iIlbo!j po1pm4jen.

Pregled pon:Mbaejšeih "oužtlov~lOI\iI se JI"~ 1~ lW:rlnIl $o

sr jh Iihlt.o ~~ zil~oeIIh ~ S.imO

i*l~~..,..~ še 1'1

doiJvd,a " II pndom «) ,... ud llb;wId .,poleg~ vwnh~ ...... dOdiIi tekopICO nom bill,teto s50Yensluh tednihp!e1Mce-> Je nil mednM'OdnI tebnl vf~

~~=n.eNil SMIICARIlV VSEZONI95196Izbor~~..,~~ su 0"Ia fXI<beI~~opfM~u ............~ ..POd~QmlSl;" 11 ~ptnm~no smutl"fe pn............ObradoiitYe 11 dobitnike prizR.nj

NlljpenpektlvneJii alpinistPeter H"tnar (Itn, Solld AO· Tolmin);>,oter JI! ~zono pri(ell poN~l"lrmNit~žjjhlednih SIIPOV. ~asnele pi Je " navezI z~",i ~i ~ul ~ nel<.Jl novnPolet' se Je lo!il liIhlevnejl,h prosuhponOVItev on kot PtVi n. pogled pn!p~u1

--~te~~ 80dea nebv ....1110 steno f'I.,,e tor q>~ P""'O prostoPCt'OWI~"""'" v.q. 1 oceno lX_ v CStJ "-ero.Sel<>no Je l.i1dju<~ S p~nSlveno imKJO

prd<o JZ <tene~ 1aICf1l '" na SkMnSlaodprl'" treh vrhov prepieni v niV"", 1

MltlCem Joitam.

~inejia lJPWKbHonib Kambič(J'''. AO Menid)""0"01<..1 Je oprlv,l. neh] vet kal SO"Irp.n'~ot'"h VlJXl"O" 1 rulitnmi ~UJc~pagom> tudi SO\lIu.bnl, ~!lI te nebismeM V}UMi Arne!i<l. GriJCJ Meteon, Hrv.ut.iPaklenoc,n Se"eda vOotr1itill gorahObvIlo1JJl! pleu", sme" !.elie \ef..lvnostr1en:>pl"lJ'! ,., mtn~ O!!t.tivr>o kn.\lQ llpin­I$tičnl~ precq~ na~ 6000 m,

Naju~&nejll ~pinin

Toma! Humow( 1'69. AO Kamnik)od.u.e ZImSke~~ oonnol u dobertrenol'lg pred o4hodom y HinuIo,o lf1 ~"u1~ ulede...... obpo.oe. med ut....ml te IMO br rOr!<.Il pl'<'eiI01-eoi>5pc:mlido te,., 1 pokop ... 'VU1jO FU1InOm~ y Sl.uooo AmI~ l&SO myld;o smer su p.....plmb v~ 'Iliu y S0Wl. Do5e&k Je rnotno OdmeY~ v rnedrw­oo:h~ sraj .. bol~ li~Ilmed fl,I,bolj"h dosdkOv lel.ol v Hirml;ljl,~JHl ~ Je bli tud' ~ medrw-octwn poil_...,.,.,.. Zbb (epnjeser'lO st te kot ~I~n Slove"ll<e i1lp,nlltl~~

~l'iIve lreI1 'O'I'hOV izbrol le IleOMlie", ~i.><X~ BOOiIye J\ &il prepleu.1 v solo v.zponu.

N~uSflelnejll alpinistitni 'ITIUWluok Tomwn (I"D, AD Tr1lt)NM.\Ib ne~~ v~PVI 1'1' POUh OPriIVil Icir neb, zwfM\ihfjlUllOo'. -- s c4em biti lwrtdi Pllpr.llo1en Lil

~ iIlt.qO v SQOOl ~ ikcie SkI 8lXXl... be ndtiIl Ipt~ "'pdnc lQbn us­~ * le bb~ z ...,.djcr WN~~ tnolr:,. ZMI <bq..-...Je. dl se Je br \rit.nt~ oil ...tI in z~ 1I"I'IUUI po Int> tdO!M sme'l'h.

JO

komisija za alpinizemrmn =111 IZ Iru. v leto 1lboI,w,e. Nekaterepom~l1Ildfrvoru pa Nj bl odpnvl!.J """'" IZdajaAlpinistiCne "'le.

Tr~dicioaalnl zimski teč..j naKomni.N. Izpopllljevilnem letaju zil ilpi",stitneonitr\.JKtC<]e I\i Vršcu so ~"'g OO\lO<ti v zm,;­latern"" podrobno obravnavali d"p"lnj<'oo':doJO priročnib. AIpOlSlič"" 'ola, Temat'koJI" tob obdelano tudi PCd<tiF "ZgOJe ,.ml.<l­,kol> alpinistov in pred,uvljenil posameznit~hn,(r'\Q naiuhtevneJše oblike alp,nislKnedejMlO<tl.

.~ 1" bi ledenišlu tečOlj v wf""i OI1leP}l.log.... '" belo potrebno urad. wl""io' :onimi....fl""K ''''lo ~~, število pnj3"lenl\AIPlt\ist,ln, smučujl 10 Izvedi, u,klalevaln,Icmnar- U"'~ aJplnl>tlČf1ega >rTI""",,,"H K"'IIl(U. nj le zUid' kompleksno,t,jWlOge ~ vedno rUe lJ'>tno:zni obIlk.l. \lZiOjeap.nmrnh smuč~za potm.>e \ilgOlnih akc~ !" bk nolb."Jenndeset lavmkl.'1l:oln.

Infonruranje in Ilter..turaP<XIkOm~ lii 1IZg0j0 in lZobrloiev~ se 1"akt.",r\O vid,..:.. v IZde"'"O OO~ posodablje~

1Zdi1'" prw"lXnb Alpinr<uč"" lalo. , !atem jepoenoten VlllOf\o-ozobražev.lnl f>'Ollcam zil

.I~~Pr;IWlikedo naziv>.~Irilo J" š5"\ rednih heViIk AlptMlinih razgle·oo., '" PO~ tt"",1la Slo~ko alp~m \{,e:on. 1995.Podprt. je blla ,zdali po'odobljcncgavodnK:1Q Z. poor<>Čjc M;mg~ dol;nelani lOteto rlfomlinlnje sYC'IO\lne J'\fIlOS~ Spo$i~~ sporotl r.tMledneJŠ"" lujm n!~i­:olm IC rIOdoljuJe ludl ~ IctošnJW' Ictu. pn~W:.:> kot too org.mz-q. ti.k"""jI, konfc=lC","cd o<f>odom ln po "rTllt"'; pomembnejših

odp"""!..an, o'laniz,r<tna trulrIKa .lp,r.il'tJČI'lC Incro­tu~ Z nldalin),m cIotokcm YC'tlcga Stcvil.10'>'iIl revij poČIl' dCtJj"" ustrezno m= V

olplrwsOO1i1l krogih.

Alpinistična dejavnIKI:Poz.", lii Ic dve n.veZI "dcldih me<i'l..-o­dnega sre~.nJ'l. INinih plezalecv v Fr.n")I,Jane' Jeglič P;I ~ je udeležil medm..rCldnet.-letne lc-dnil1 plu'!cC'V v Cour<:he'ielu. "er JeInl.lgil v kategcnl' h'trostneg. plennj. poZiledc~emskP\l.za pl"Zirjc v Centn.lnill ~., ml ~i zmsktleZOOI podprto dve .... v potetrl, selO'" štiripef'SC)f!i<:tJV<lC n.JllezeEn. n.ven 'e Je weleži", mcd""rodncga~ mladi! p~l<e" v p Meteoo.Alplmst, Z do';ežene'm svetovnim OlOrom~

med""rodn,m ruredom, kiterih programddr.o sor.....<l(Cn KomlSl~ zil a1p1ll1lcm so vm....JIem oodotlju rcaIiz"'~ .....s~rje wlJe:Dil\lO K.armčar "" spoml.<:IonskJ odprli'" Ura<:IOslabega~.... in znvrln ol uspel ,.,.Iizira.-(j<ilja - ,.....,,;.~ Z~e gore ",,<:to Ev<'resta inje C" p",loji n. prh::><:Inje IdO.

MorlOO Car in Iztok TomaZIn sU lU odpn.",Del1ol1i 96 opr.lIIl.o 3 SffilIke I '>nC.Žno CIeWlonrom. >mlJl'm,Dret<: I(;omlČar za.OO slabih snežnih rozmer n,uspel real'Zlfat' smu(.nh (Iljev vluv-oc.menšk.ih AndihVan). furl.n jc " novczi I TomažemHum.r)em p-eplezal prvenSl"eno smer ....Am, D.blarn kJ pe po mncrlf'l pomivAlec.ede... IUjbojU1 Vlpor1OV v IctC>tnj' ilpin<..:"n,sezOf"ll v Nep;;luOsrednja .kcija Komisije za alpinIzem vletošnjem letu '" bit. "'iantllrnnje Slovenske.Ipmin.čne odpr.ve treh vrhov, ki le vnovembru Izpolnil. lo» p.x:akov,nJ. m poprvenstveNh voereh po-eplezal. Olto!llI~ ~

n sedemtI',;O<,kc" Ap, N.mp:a ln Bot>a~ "l~m Nepalu.~a t" bil. powri:en.ospomr,u na Suneu ~llIka . ~r.lufll lil J~sno

BroLJnIČ, lu ;ta s< te področ", km ~Ian, ,zw:l.

nice ~t. " l....sI<J seIQl'lO, Dv."IIll:t""skcekipo je Se~LlVIJ.lo poleg vodje Rom.n.Reb.sa ,n zdr."mka dr, Fr.nceta Sr.lQrj.komb' .....,,). Izku'enih ,n n'Jbolj,,,, mlajšihalp.... i<tov, ki 50 si n~ tCJ odp..vi pr,dob~i

u"rezne izkušnje za t>odoče vzpone"

HV1lilifl lil drugih uht~"" gcmvil N. Ap.sl. se po"zpela Du'..n Debelak on )."koM~ič, "" N.mpo Peter Mel......... Mabe Ioštrl n. se dC'\ll!.kJ vrt1 Bob.re Tc:o:nii H........lIrV Ietošnj. Se.lOlll se f'! "I<:loo pove~.1o ,t.....,1onezgod pil opravlj;lnju .Ipon......:"" dela-flOltJln ic Il"sebej nlls Je pnzadela ,zgub. več

odIičnill.lpi....~, la so" P<eteklih Ie(jh dose­glIli odlIČne rezullllto! tudi" medanaroooeolm...,kJ.

laključel<p~ dvemi leti pričet postopek sprej~anja

""""'g' A~nega pravilnika 1" bil .....liznn" 1e1Ckljem letII. Ves z.stavt;e... program Je~. za alplllizem pr~1lO " celot< "'J~iz....I•. izk.a..1o pa se je. d~ 10 bil' strošk,Odpn~ treh....-hov ",ij, od~o..... '" lil ~h

bomo mora.Ii polmtJ IZ pnlivov " letu 1997.

Komisija z.a a1plnlumNateln'k

Haq&! Wieaele

komisija za alpinizem

cilj§nsom,z~

Kij

pril"'"L~·T.~M, ASU'tfNij

g=,s ...{"",{ ...M.~ICMU

ID Rau.:Ab TAM: A Nlopol!!lk

"!ffi""""...""......'":iffi!li!ili.jjli!!IIIIIIlOOllln"'m~ .."I··:f'::'.:'~&:II:l~' JI Ilmlill!;'u.2 I'U!S KOTG3 AA ~ A Gm>ov5ek

AO Ki 1. HumarAO cmi: GJ.UM

~r""""""'=-l~

•10 .. Il

,b,~

,,2-3,

"'-poletje

I

~*il Alpinistični1k,leJdiwO'll ..~s,,,••,,,. 7'4- • Ho

J5

pisma bralce"o vremenu,meteorologihin natolcevanju

Ko Sč'rn zadnJjf pu'bral 59. ttevilkoAR sem kot ponandi pU'bral tudistandardno rubriko "'v $Olsla>m svetuWdenUkih razpok"', v btl>ri Bine MLlčunimivu, il nt p",ve(' sislematitno,obraVTlllVl. nebttre renu! povezane splezanjem in v~poni v visoke,vt'Cinorna alpske gore. VodSI,1vku~Nje'govo velitanShlo vn!me~ kolegatislo pametno rupredi o pomelluvremena ul uspeh in ,",unosl ture. pritem pa n~m. :ubbt na spolzekled nzpnvljanjlo o m~eoro'ogih (DiMnam prl.vl vremenoslovci), PravilnoUgotOVI, da se je lftb.I""",UČtl rubirallvrerroenskr b~ lJI d.. it ul 10 dobrodobitl v pouk poklicrwga. meleorolc>ga, pri ltrn P' docb Y oklep;l~ preajneumestno ln ku blj;vo opatko:~Prel pod nujno vprilwjte ul vi~ino

hononrjl. ki SOl ti pove&.,d~il prijuni f.nlje z doktontom VIatlO5­Il I\-'fjijo.w

l.Ik.Jj IM je bl opomba abodb.:l. V Slovemjl je od z.atetka š1udlja!l1l'leornlogl]!: (1952) do lela 1997~iplormraJo 63 intinirjtv rrwtrorolOSJ­re (Vi. nil Oddelku zil fiziko Ijubl­l'uOSU univ~ne), od legli lih $edII) delana rllZhčrllh podroqlh meteorologijeokoli 40, drogi 10 upokoJeni I.li pa MI vslužbi kje drugje. Med temi jih je fNIg­Istnralo ln doktoriralo 6. magistriralopa Je dodatnih 5. Od omenjenih 6dokto~v meteorologije je ena pnj;>z·na gospa prof~oriCl. z doktoratomznanosti, en prijazen upokojt'n gospodprofesor t doktoratom znanosti, kidela v BrusljU, en prijnen gospodprofesor ~ doktoratom znanosti, ki jepredstOjnik Katedre tli meteorologijoin ne hodi v gore, en prijazen fant zdoktoratom znanosti, ki sicer hodi vgOl"(", je pa predvsem jamar in se sedajsploh ne ukvarja z meteorologijo.t01"l'1 vsi ti odpadejo in kot predmetopombe ostanem ~e jaz. (od vseh pri­ja:l:nih fa.ntov z doktoratom znanostinajmlajJj (5 jest let starim dok­toratom); s svojimi osemintrides.etimileti in tudi z največjo muo).

2. BinelU se pnpz:no 7.atwaljujem uo7nako prijaun Ellnl ln s?O'*tonncmbra1.>tvu AR li ponosom sporotam, dadrb mdi oznaka d~lu~ SIj SVOjih

petindevedC*t kil lie skrivam in semnanje ponosen. Sem najtežji od vsehdoktc>rjev meteorolDglje! Malo me kilesiw ovirajo po hitTll$t1 hoji:', turnegain IIJpinistirneg.a sm~njil in plezoonjll,drugaČl! pa se mi zdi, da ta svoje kile,stUOlit in sedeči na~n dela Je kudobro funlcionirllm. Taiste kile sem~ :lOPl' že privlKel na ~in" 6930lJ\,. dosti I\'Io1nj debelu!nih je odnehalobistveno mtje.

l. Tilko kot peiu prodajaJO iemlpe.e inza lo dobe dtmiIT. tako kol elt'k.troinZlnlrjl načrtuje}O elektJlčn",

nllpnft in ~ .za 10 plač;>ni, tako kotučitelji u~ljO mularijo ITI so :u toplačam, tako kot gorski vodniki u.plila-Io vodiJO lJienle v gol"l', taku tudItnl!teorologi napovedujemo Vlftl'lo! ln

smo ~ to plačani. Nekaien meteo­rologi tudi učimo (npr. Oddelku LI

litlko FMF Univerz:., v Ljub....ni) in tojo: pač stvar S kalero lie prt"!ivlj;un.

4. Ku se tl« mojega pou«:vanjil ovremenu. in honoruja.za to poučevan­

je: od kar sem diplomiral IZ mt'tto­rologijt', sem o meteorologiji, laVI'nologlll (vnh o snegu in plnoYlh)laikom (torej ne-jtudentom) meteo­rologi1€' pudav..1it' vet kol stokrat.\lebna teh pred..vl.nj je bzto. namenje­nil ta!dnim aji drugačnim gomikom.Nekatera leh predavanj so naročile

uradne i~tituaJe(npr. Zavod.za ~t­vo; Gorska .tola slovenske vojske;Civilna zagata), za druga pa smo sedOf!;ovorili li po6iImeznirni odseki PD,s komISijami PZS ali GRS. K..., so ARnamen~ni alpinistom in podobnimdrugim gornl!(om, m",nim, da seopomb.. nanAh n. ta predavanjI.oziroma pouČIL'vanja. za veliko Večino

svojih predavanj nisem dobil nobene­ga honorarja. za pT~'<lavanje' če sem sekon~'(: decembra v ptek popoldne p"'1­laj i7. LjUbljane v Potjčan" predavalvoonzkom l'ZS s Stajerske o vremenu,sem 1.:1 to dobil dnevnice in kilometri­no, ko scm predaval planinskiminMruktorjem na Vršiču ravno lako, kosem organiziraj izvedbo Dneva varst­va pred snežnimi plaZoVi (leta 1996dvalr.r...O sem na PoJr.ljub zaradi abso­lutnega navalil .zaradi čudne Sraufovene$rete ziritriranih gornikov venemdnevu predaval lv ~avalnlci in naterenu) VK kot sOOl'm ur skupa~ takoda sem bli naslednji dan brez glasu Jn

za lo sem sprejel dve dnevmd in kilo-

metri no li Sirani GRS I>ZS. Ko ~mo

Dan vlITstva pred pluovl lalllponovili ~e til zamudnike (vet'inom3iz ljubljl.nskih AD). sem poskrbel, diije moja službI. (FakultetlI za malt-m­aliko in fizikol ustonj poscNhla prl~

daviIlniro in}at. laJr.o kot drugi preda­vatelji v ljubljani (člani GRSljubljana) nilimo dobili za predavanjenobenegI. honorarja. Sveti. IZJl'ffiil priplačilu honorar;. je bila tilnl A~ pnAO Matica, II so mi, no: da bl od njihzahteval, na koncu predavanja o VR.'""

menu dali bdo kuverto z o~em aljdevet tISOČ tolujl. za br.w pm pvnozahvalJUjem. Ce kdo ždi ImetI pm:la~

viInJe o vremenIl ali branju vremen­skih kart, se :t mano ah PII ~ hlL-nmod mo~ kokgov meteorologov (tudI

, tistimi, ki novno nimajo doklOrata) otem lahko vedno zmeru argilTllUIOrpredaVllJlja. Iz provil'l(e {ne-LpbJ)ilTIl'I.ki hoče Imeti mllnjk ~ke s predil­Yl.ltlj.=, naj dobi prostor v LJUbI)inlln pnpel.je poshdalce sem, peJ(cm p....~davateijU unuljivo ne bo trebapilIčevati potnih stro>j);ov (kakimbodo stroJki poilu~lcev mt' kot~daVIti,. ne :tanil\'lo1).

5. Prav z:a,nlmlvo je, kako.se 1111čna

javnost, Vilnjo ~Iejoem tudi Bin~til,

dobro ruume J'\I; meteorologijo. samse v AR napiul nekaj poljudnihčlankov o meteorologiji, ki sKer nISOkair.kn poseben pubticisti6u dosežek,v.sebltor PII nisem prepisoVIlI člankovin kopiral kalov datotek drugih ilVfor·jev, ne da bi pri tem cihral aVlorjll.

Ct'njeno bnlstvo bi opowri1 ~t' nanapako. ki se je Binetu zgodila v masi­nem tisku, s katerim ji' dodan pripisna isti (297) SIrilni. Izmed tistih, ki sopisali o branju vremenskih kart Jl!Zdravka PelkovJkl pl"l'krstil v BorkIlPelkovjb. Pri tem bi iz:korUtll prilikOin vsem gomikom, ki jih meteorologi~

ja zanima res priporoči! knjigo Z,l'etkovJek, M. Trontelj: Pogledi nilvreme, ki je Iilni i7J]a pri DZS. (Borkose je pisal eden od lIt'kdanjih direklor­jev HMZ, žal že pokojni Miran 'Borko,svoJ čas (pred dVemi d~~lletji) je tudipoljudno pisalo vl"l'menu).

Tomu Vrhovecmeteorolog

36 'L" . 'H.1i $:5 $1.11) jana:i'lebr'.a- 1991

pisma bralcevJUPITROVlOBRAZI{našega alpinizma)

Najraje bl Je sicer zleknil na psihohy~ AlpiniJtičnih razgledov in izsJobou nirvlM spuIbl Vzn.k 5Vo;epmnrijl!. bko bi bilo lepo deb.ti. koIll" bi bilo toliko ovir, in ideje. lako binaj 'drugj' 6m bolj delah. da b bilo'nam' čim le~. ~ z odpniv se.pom­nim veOUh rnprn v bunih taborih oorganiuaji .IOVtl't5keoga alpiniuna,planmstv. itd., visokih muli in kri­lalih Mstd, ki so plamenele lja vhun.ai,,;Sko nebo, a po dolgih letih inmnogih u.kih ~nuh lahko remn lelO, da od vseh iskrivosti ni ostalo več

kut prgilte pepd.t in zvezdna nebo seje izkauJo za n.luknjano ponjavobazne jedilnice. fUljti skupni imeno­""1« vseh teh premnogih razprav ~kratek in prepost: kako doseči, da birisIl, ki 50 zdajle doma, delali tako, dabi. bili mi, ki mm l.da~e v Himalaji. šepogosteje tuka~ Neul1!.'lničljlvo!

Najraje bi se torej zleknil na. k.lvč inu.fo:! z jeremij.do. ;1 ob vsem levečkut povedu"ltm bi lijte, Id berejo.UlJUjall. te pftbranim. drugim pa bibilli) le Je en odve6en list. ki ga mora­JO kol naročniki brez koristi pl.ati.Z,to le nehj povsem brezosebnihpripomb,torej ~ o litY.arth. 'ad rem'

Funlr.l:'j.lI v neb organiz.llciji ne smeP(un:eniU p-'Y5em v~ne polot..aj.ll,hstl. p"'č p'" količino dolžnosti inodgovol'1\05t1. Kr.llljem p.lIč ne pritičepntottnnjt nad lNjavostjo prestoli..Kopr diljt vrtoglavica, I\<Ij sestopi 1\<1

nven dobrega pofutja. Nesebične

slobi in pomoči je vreden le rn1<Id, ptr_spekrivtl\ kadn. Stvol.ui in redkot..sideda ne SIl'\tmO buri očetov, Pi>Č pamor.llmD 'lNtl ""mi skrbeti zase: in zadruge, prej omenjene. Za razmerja?,ed ~lpinisti vseh generacij in poloia­,ev nJ treba, da su prijateljska, morajopa biti korektna in vsaj za silo kultur­na, sicer slabo vplivajo tudi na delo vorgani:UClji, bj §ele na osebno sodelo­vanje. I)(>narja ZI odprave ;e sker vsloYenskem prostoru premalo. .li ven­diU" ne....jkr"'t VK, I.:ot ga v vseh orga·nizacijskih oblikah uspemo zbrAti.Poved.no drug.če: tetev je velik.,deuv«v p. m",lo. Tudi omalovde.vanje 'konku~~' ni dobKb1\O$no;nuprotno. A če koga 05tKujtq, dvelastni ceknjf'ni kozi, d. le sosedu

pogint vsaj en., potem temu ni bjdodati. Dobro je podjetje (druina,orgarnuCIp. dnava), ki ga imajo &r,iu. svoje. Sevtdane tako, d", gil v:sakpograbi am ve{ji kos in :z:akoplje, pačpa v unislu vlitpn)a in pribzoV<lnjadobi8:.ll (t'\I.jprej setev, potem !etev).Kar je dobro za podjetje, je dobroume. Ne 'ali - ",li', terovK 'in - in'.KorUtnost je obema tudi v rumerjihs sPOnJ;o1'ji, v ,zpolnjtV<lnju dogov­.....Delitev dela! NiljboJPi Zl\<lio tIiljbolpeplezati, drugi morajo zlesti tehjdn.ogega. 'NaPaljš" je za posamemik.aČuovno ulo omejen pojem, organi­ucija pa mora znati por.bitivsakokratne 'n.jbolj:še'. Ne sme !It

zgoditi, dl. se dolgoletnim n.jboljMmučne dozdevati, da je treba znihtikriterije. Spremenili oo se oni, kriterijeje treb. kvečjemu zaostrili. D. bilUljbolj§i lahko tudi najv~ naredili, jihje treba rilzbremenili orgilniz.acijskihdeJ. To naj delajo bivši najboljši., če sosposobni razvoja.. Ni opravičljivo, daml)fajo napol~ mladi voditi odplUl',ko bi morali skrbeti predvsem z.ase.05ebni uspeh je pomemben, .11 tudiabsolutni dose!ek im", svojo vrednoar.navadno bolj trajno. V alpinizmu jeIt I pogosto VK kot :2 in l.·H li I it'v« kot 'xl. VČASih se je dobro <nrerina uče tek z vpr",šanjem, ali me itvedno enab strast tene v hribe, erWt.aželja po tblih enkralnill občutItih.

Vprahnje Je, illi me alpinizemosr«uje ft\I.ko, če moram tudi livniod njega, ilh mi več pomeni obdrugem delu z.a vsakdilnji kruh. In lot:.:Ji bomo sf'O'Oben, ko bom star alpin­ist, debti rudi z.a mlade, iim pomagatičez prve ovire do prvih prilotnosti.. doprve odpnve. Kje 50 vsi veterani,nekaIni med njimi tudi direktorji inpdojetniki? ln kako bo s skora~njimi

veterani? Kako malo nas motijo tisti,ki nič ne delajo.

Nagnjen""t k l('i.emosti, anarhičnost~poenosUlvljanju in pulzivnosti, hkratipa k močni zagnanosti, ab~olutni

uverovanosti v lastne cilje (in lemunasprotno podcenjevanjU 'tujih'),omalovatev.nju institucij in formal­nosti.. rudi Lutnih. so par; sl",bf osnoveu dobro org,niZllcijo. Nihče ne bonl~5.lIr nill'tdil n",mesto 1'1<15. To niuko .slabo, kot st bere. PomeniI\<Imret, dil imamo usodo 5lovtnskrg.a

alpinizma povsem v svojih rokah - če

hoa-mo.

Ysak naj dtla kar J\lIpolje zna, vsakc:Neben cilj je vsaj mm tudi skupen Ln

vN.k skupnt tudi nekoliko oseben. In

ob želji bj I\<Ij drugi store ume' najbo vsaj malo ponudbe 'Uj bom jazstoril ZlI druge'. Yse to wtko odpravi.mo 1r.ol: poceni paroW, oil \'SIj nebj odtegl mor", biti vgrajeno v vsakčlovdki projekt. Yse kar se komuzpi ali br kdo l\<lredi, se vsaj nek0­liko hče vsakega, ki del", in pleu vslovenslr;em alpinizmu.

Totiko namesto kavČ" za u:la~

Tone~hrja

Kronika smrtnih nesr-el:v gorah· 2$. del

1988 in 1989

9. J.19BBIC2I-letrooF<!lIkISODNIKil4~ l:tlel s tOV.IrilI prilj tez pnj ni~o (T~.N. 28"" Il\~ APe.Ati» ~l8)~ N.ad pr.irro~ '10 zillproti 5eYeI1Il1lerll do Smeti tez rrwcesney Sb.OalSIa vntn. Ker 01'10 map vet~I<l! It~ lIliUle'OI sochk OCIDU POGbtI~ PtIWd ""l'4 ZtJnn,~ IV1rdtm ...qu.~ preko pnp 100 rMt/"OlI

p,bcko Il bol nndi POlIrtXIle~ ul<ojflV'lN~ Il l. 1983; GW III 1988;PV 19'11. 391 ~led reg,; iItIN GRS ~,)

10. 1. 1988 ilU 49-1ttn1 Pily" JERAS IZTrnn.l .. Sl~ Julija HAVER,lo:omer·~ Il~ lOVllli N POItdel dempetlo4oJ 100 mell"Ot pod...tlon\~(2SSll rn,~ lI'I v.rpe~ AdirsB~" l~ imeli m do=zl! Il hOd.Qs~·

obno~ UPN p.a No melo N Ili·

hrbtflh. .... dl. sol po ZdrIU "'IQ maSLO~ PICIi ilU IV JUirO WMl 100 m

pol<o "' uoo ŠlM-ln poUocb UlCOJ~g, iDelo Il. 1. I'lllB ~l.fotol; on 11I i98Btl,fOl~PVI99I.3n~*d

rti; .rt..... GRS por; StraJ..., Mcnieš 6'1O~;Zborri<)

4. l. 19U je l2-1etni Hetod STEUE.~. teIYOI< IZ Mebce. .......al ... orga­lIlZnI"Itm~~ y Hebu n.no~""~ SI'l'll.QlI'l!dilet _ po~ Ili telommem~~Adu3~8

l). z.no, hAA:/$ll "" PIClel "' 1~ tiIO ttdlII" sblo lI'I " potkodQv.1~ kot ~ fe neza·vesten I'l ~ lqlb ukotšrji pomol. .. I"'"t"'=... 000,"""0 ..."rt (Delo B. 1 1988; P>I 1991,m p~ rq.;.mr. GRS por.)

11.1. l'U50tn ...........~"~~.,l/~(1510 1'1\ ~ijW:~~ 79 a l) od llnJIIirlCe br IVal­

nod p<6o~gt.~ pn;ob pbnu NelE.om. z..o .... rrnb ... CIeitI '10 p..t.y~ )oo metrov &lobolo- I ~"e'tnanblon (;UIUAUME 1l1Jp ... li--II!cnaJohan T"VERNA IZ u.lo<.Mer:a No se<mrtno pooellK.i. 11""" PflIteIpc.a pa je pollJ"eOOO II'«nem rli1:%učiu prtl:~li I p~n­som mo!p'oov. NiŠIi so ;O neuvestno ..pcxt4jeno. (Delo 14.1 1988 čl fo'lom..on 1-( 3 19S8 a.1otop.. iItW GPS Botw,;P'V 1991. ln PqIed <q.. OJriW GRS por.~Fbul1)

11. l. I'U Il!jt 47-«.tn Johan JEIWCH.~ lIOf1iOI '*"... JI~ Kiplt, Z~~ 1 tumnII......an1 y meglivzpetljil pn»..mu GmtcM:i (2S~B Il\lCJt>Vnke iri saw'lt>ke~ Atlas B5 Al).1OO ~lrOV pod lII'flOm It' tli poItdt<1e~

Strdoo CirY1tOOU ldrW" se po 100 l1IdrtI~ po leO.J Il lIWiIllJSU<,1l, tu» po5.~po onllDlJl f'NIod~mu ~ PnPrM USiInO prossor in ..... dil PtVOpc:rnoč. o~~ drugep ptlilelja. ..odk! po n:~t.Ko Je drug. prriel oo~·ta,~ Je W~ jerkh, Je UIOIoW.da ,. ili vet. li. ne.ltlil'\ti'- razlogi Je ~ enkr:otlChnol " Sm:Irf 00Ie0; ln bil na mestu IMtv.Sopotnik,.. bi pcxHoj..... iOIarat'I. (Delo 1-() 1988; on 1'1 ) 1988; PY 1988. 'I2HI..199'. ]92 Prt&Ied l'Ifl.. MtW GRS por. Zbor·,~

I,.).I9BB~21~P_aAJEC.

ftudtnt tl>Olotije, doma It~ OCHtl ,~~~ proti...mu Bnne om Il\~ on SiW'fSkt ~. Atln 85 e ').Med '/ZPO"IOIll je zdrY1j n.o u;nel:er>em ..poIedenelern~ poboqu, pidel čez

,teno .. <hel vv do prvtl~ ... bil urdhudn PmkrXI> po....en tdesu takq~.(OeIO 21.1196fl. PV 1991.)92~ rq.;iIItW GR$ por~ Z1:IClrnIk)

11. l. 19I1,e l().Ii!tnI)oh 8ERTOLlNl""'1' l5ki~ JI surf, Gen!%. SPflI~1yftbl na ItIljaro11u $lfiI'Il1\Mw\iI ()Jilsb~ Atlu 76- e Il, povzpeli W Il! tli f'reVJIOna mtll.~ mu Je na ledni podl"lli l~ilon.o,taJ~ ~ ZdrvoI je čez ~!o $ten<>

... podegd poškoctIam. (ov. Peter

-)10. 4. itN 2o-'etn Iztok BARLE. $lu.dent~ ld.dclfe JI~ ___

110 !el=oUr. V'fII'IN) pa lC5I C6I y "riti'

Mt<IO y oopu {AIlu 194 e2). brD po­~ ,n:met\I W Je s lOVri cdoč' ........1l. sp MM .o I<l! po """" 6MIt ~ je IS me­\nIV nid vznotjem vpd V Idin Il nato odvenlvrv. swero ~ tli! "in:Nin. 1(0 se Je ziČeI

~11 z zavon) (li vpcd.o, '" mu re l<Wnil~ on Je pal pod ~mo iri pod.lO"> 12.4. 1'!tlB. Npiok 1so rli; on Il i1988; PV 1968. 36-2 tl /OIOP.. 1991.)92ptqled <q.~ ov)~

1:1. .. itN fe l7«v.lpr KOt1EL...lqub>n<.-Il~ pn <Jnofih. p.ad!ll sHuditvtti tnOl1U y T~ kOn\iI y

Tomri:<:>~ Alpe. Atlis 100 B ~) S. je

pi(1Hlt psI1"triI!nt boIntrol;e y idil ln Il! po><1eJ~i uoril samotnor, Pn rdcvUIfJ.o p<>migal, gank! rdeVK< (PV 1991. 392pregled n.opik vvtllc: Kozorog 'ti-: irtw GRSpor ; rN~ Lmin. Jao"':o Kcnn; GRSToImn 214 rea)

1.'.19U~~peM~mN­nt sb.oensb oclpfwe~.~ ...PidaIteV d05q:Ia yril Attesorn,.o (6025 Il\

~ Ard). Trijt 10 "" ."...ult S1"lUČfT't,o.i Pi su pol@I.tLl,~ 29·leVoHart<o AžMAN· Hu•. eW:vtun!:tfI".lj., AD Ifl polU/'l GRS Kranj, ic pri ttmz.o~' m<>ČI>tii Vlltrll po vzlttIJ lil.el " '*

l.6. 1'" N 6Htls'o Anthony Ifl S5·lttJ~Eunice EBORN. z.ol<.onu Il AcC""i\ON.Velki 8tlunijl. pm..emo~ Od:iI.l f'II

~C""""".r (1li4m,~~.AlLOSn 8 2~ Med seslopom Pn;ItJ~ 1u

~ pot Il UiIa f'II "-'bo vd'lo kMkO 1tt.

lO. VIf}tttoo Je edon od,.".. zdRnI .... tn'<O

fi POCegt'<I za 1tbq le dnJaq.>. DneLI su ~me1fOY po 1trmem V2W\ItCm pcboqu. ptek100 me\rOY tez SttrlO ... d*hl> y M.iIeO'npbnu. Mcl je imel hudo poikodov.no 1;iI-.oon lIomt.!e!li ~ POil<.OClCMnO p..o, ruv·gir'llflt ...~ poti<o<l>e; ...erjt\rlO niukOl podlegla. Ni!li ~ jii 13.~. po več·...."""m~ (On 14.6-. I'!tlB: 0eI0 IS. 6­1968: PII 1991. 3'12 precled rq; .m... GA.5por. <:1' lnOIC Mltlwl:)

I I. ,. 1911 je~ 0Cl$ek PD L,blpnaMitJci~ llId. ~z.o tI1tt. ki lI'lOitJO

vzpon po WTn Il~ seven 1ttflI~1u:N~ (21161l\ K.im-rie.Adu SS A 2). in drugt.1u f'IIj bi ili " sel~Kuo~_. -...o pii""""" koče pod Kot.no.. v Trkt~ I<jtr ""i bl ul 1l<:UPOnI~. II s"w,se ic tiI<.O zbralo sli slovt....... in en .Y1t/1)1uplo.ninK, od tth se Iti /fi :Ja podilo tli vrti~i IU:N in ii' po pleliln poti

tudi do5qlo. kneli '10 tdMlz.nO~PXeP~ ena. od plwri: PI It medvr;lO'lOill po~ llkNi fi <,t~ rl ""

~ med~al potnag.ab. 'lU ~ 6a~ Jlprosu,. b SU <,t lUdN, Ga~

brellelJd Hod* 50 bn!2 vodrIICe. lo IC Itz.ondo~ nace odlcčja z.o lUP polil

PrOSU tntgiI~~nh udelt.l:tI'l(CV,naj;oIl~. ~ir~ "" povedi!, d.l z.oto ni ~obljen. 51wp.... 'i re pil OCfIOdU~Ii. V dolIf\i fih Jfl tJbl Jvtobus. uto seve(1N ro odločq Ro WnltI:Y po~p/ullno poti ... weli .... po udobno kopn ~lI.

lo>OOdl ~~ _ Le dv;o <LI meLO~ V1I ~ boli IRI dtrel .......... nol.l.tM pa.o meli r"'P'0'IelIOO~. CIdOČt so se u~ poYlhodl'll~ lo""~ y~dt'.l \COPN. !P)dIj 011 Je~ POCIieOpoknvJbIO~~.snepV~~ fe dvoknl l<kniI r.den od~CY .. " ,clkodoval f.o."o I'l rebnKrn:ilu ,,"to ~ um idrsl'lllo 6)·letJ'lj MarijICIUHA. Hinki.~Imedlo'td" sutnli:~nt. lo jt spcxlb41e 5(l.1t1OO HlrijoJURSETOVO. ...op ""K....... l5ro IZ~~ ju~~ trt<.P pIiOl'lb.la pa "" PIl ttm !l.OS~~ ... Il!

h.do~ lOIIUWlI ISO metrov '*Sopou.:, w..nei fi~ *-cnj 700metI'\:IV in ObIebIi ;oto*o" ll".ebl poboti'­Med~ je Il!1topII SO*".!II RelnhardSCHIDLOFSKJ,i~~ 1/

Gn.cli:a, la It pr-lV ukoz~ po ži!Ol ...po j()() metrih trrio'~ ... sblo wnoco "matu

'III tl8'J jaro.JIlr!l<lbruaf 1997

WlnI po ol, <lOVaI~~.. he'­Iogpt« R·· \lb w~ poo_e''''''''~Ci..fICW rl ~(M), POI .., :di~ PrOlI "'l'ČCI'\l p;:o PCInCMlem olbrtu 51'1e-­~ mrtvi 700 ll'lI:\n:W nclje " """I,l(Delo l) 6- rl 6- 9. 1988: on IJ 6. rl 6- 9.'988: per. UCIeletmUV, P.l1989.:M7~Il 7. m os. 1990,523-6 opil., lA; 1983.598 fotop. H..;.. car..; odo 16. IQ. 199Q16. 18. l. 1991. 1J. 8. 1991j

11.6. '''S je B-levoo Rok KOLAL 1

leseno: llQPW'ico o<&d iz l<mice b. Akomll\I/IIO 8N.... III lil lSbI pn!hocle če~ ,...b"",Kmoce proti kmiCJ Pod Srcem (pot PlWI'~ ;..rljoJ<e Alpe.A~ 53 8 2). NI gte­benu, lqrr le 'ItWI~ it OdleI~.... PrWW:d p.q meliial mu re ZdrSrOIO rl 1"~ 50 me1I'OY globoko. z-do~;.ve on Iect«.I" Il.,... WnrI " tddi lICI.

(on 11 6. 19l1Bd; Delo IS. 6. 1'}81HL to­top. P.l1991. 391 prealed rq:~ GRSpor. Mlv. Pt:It.očW1

11. ,. 1'U le je 56-/Itt1lI Franc: RUPAR l

Ih2llJ wX.oI. SU:Aa (2236 ""~.AtIlO 78 A J). f'Q~ f"WeP~ je "...xr. ......,j iZOPin ... Z.I lf'lno bpp. (p\'1991. 392~ f1!&., ifho,o GAS per.1rlwGRS~)

1t. 6. 1988 je :Jo4-\etni ',0/'" GRUDEN,deJlvec il~ pii Me<f-oodih. Ilpinin ...ilpo",stič", Ir1ftnArtor AO L:elemibr li: Ljul>­~_,,, N\IEli pleni p«evno ujedo" Veli.­kem Droolkem VrIUl (2H' m, ),lJil$ke Alpe,Atlas 80 Al). PO nebj~ .meži.jn N se • ~'ko"~ svetu ruvezl~

...~ dNe.~ et,...,. 350 metrov "'5okaIl! re G\II:bl~ sbh blok. IQ:-;gl ICJe~ omomil JE~ ., p1de180 fl'I

.t,.~ Hudo Ii je. OB. b31p.onje'Om».I POCIe&d (Delo 21.6. 1988. Drl 21 &.1988. P'I/ 1991.:m PrqIed~Mw GRSpor. ov j;OnI Bele)

1. 1. 19" se re 21-letr\1.M~8Otl.EUA fIINI'b. Il Ttm. " ckdbi tre.Iti~ .. lrl:!\~Pf"i'lEI/~,,~.., jitro pri~ (Atla5 179 B 2), VgIObn 120 metrov je pmlledrnom lPUStIlfl'Ipn~~~l.ol~ ~ 'IN N..

~ ...pelI vponko lr1~ 60 l'!'IetrO'O'glOboko, Zlomljeno je n,e!1 IPTljO čeljust

blIl JE nenvestnl in se JIi' zado.i!ila llaltl'O~ (Delo 5,], 1'18B tlI

12. 1. I 'U it~ Antonija RA·OON r: Triič.l. med~O'" " l'W \/I'Ob'IinenmN~ N. poll nil Ze/e'll(o(1536"" ~Ali.I$ 568 2). bradi~ bpo lE PO dveh <bll......ta"bohdIoa. {?'I1991. 3921'"Pd !'El; lriW

GRS """

ponoa med U.ln lJ. 7. " .. lE lJ.4r.nSilvoa:~ IZ VdenJi.~~AO". ree"llec posu,e GRS Celje,.....-.1 a­r» hude~ tdeln ni cr'eberol medGinir\'s PollllOi •• "l.hJru~ tj;~

.mam lCbO (5895 m.lI::iIrrlII'Idh). 24. JlAia<til. $ mpienk-ft plelllli " Iedenicu " JU!nISl.era. Z..",a, Je ,e"~ wbo pllolwlPOrI06 JE tn>oe<'e c:hlll'JU3j po p re pn­ja:.elj l'IIleI """'"P- (oeb; PII 1988. SO<4 ti..fr:>top., pfini edem; ov. M:' KOtniI. Du!.an

"""'""27. 7. 1981 JE 7O-1e1l1l Jote VIDMAR,upokojer>ec It NO\IEiI PoljI po1l.Jubl1an<, 1~erl<o OdleI po poti proti Drvgem.. MrtIij.ikemJ 'II~ ().Ijske Alpe,A~ 53 8 1). N,llViR>VoInem del.I peti je neNdOmOl omedlelin~ lllO'L HtCri:.I it sluXib lO rl'" ...U\INVIW drIer-.e P;:O $\lTTIInI- hIel JE pmrarnoip'lav f\~ N. trmenu~ ...Jel.dogd. {?'I1991.192 pregled~ __­jetnc ~ JE mrb lap; ..rov GlS perJ

JI. 7. ""JE 31~ luk RUSO.~·tn;lonloenr ..~ Il sl«:>w- Mobedui 'fi. ~

trBnI~ PIeUI 00Ig0~ smer"sevan stello Tnpw {2B64 m.~~~ S3 8 lj. ob 2O. .... JE I<ot P"""" cw\c'MYelI~ lll5'lop'le polo:e. van.lJOli roromi~ ounb jr, Ruw lE padel 40metn:/lOI globoko, bradl ro- tlhk.li ... po­škod:>e c1ave ee lIkOj POCIegtOI. Med padc:emje ViIII1JICXes' pcnegndo l vm_liOča ... je 'ISa

~ olMsel.l ni stojil.:nm metlJlju. Prva",vel' ee POll'Iag& "MIJjo:XEm\J in poldKaLIpomot (Delo 2. a. 198a: on 2. 8. 1988: PV1991.391 J'n'!Pd rq.: IrtwGRS per)

, .•• 1981 je 64-1etno Jerg tARM.......,~ Il on&e pri~ lol<l,.....nl.Ol<3dI~ up ...V~ (1540 m.~~ A:IU 19 8 3). (celo Il a. 1968, ovZVClI"Ie~ IVem)

1•••• I9.. se,e'7-letno~~jAYNES Il~ "Ve\l:i 8ntM'ol'lwip~ \I.n$l.""" pod VOCI!:M:Wn tJ..n.stitne~: '. 'l"lRno:o .... ....nV~.nrIQ .. nilo~ po pbnin<lo poti PrOl.IC.,mlw (174' ""~ Alpe. AtW 52 al).PO 40~ hote se te l'leNdOma zvudillil oo .tedel ~ ukojšnj. prv; porl'lC)ČI JE po.dleeeIl~ ~ke Qpi. (Dm t 2. B.1988 čl. POI 199 1, 392 ~led rq:. dalum14. e.pr1mek J&yWeS- ,rtw GRS por)

10. 1.1918 JE 39-1etn1 Statlka MARIN·tEK li:~ uradi ~bOSl.1". nOPOr.Il.mN od.tne kip po 17~ med~topom sKomne (1520 m.~~ AtlH19 A 1). Z~ >kupno se re Ulnl ""1­

č.ab •~an N.T~. (Iflw GftS80IWJ P'I/ 1991. :m pregled~ artw GASper;ZbomtJ

20. S. 191. JE J6-\dnI Mil.-! )Ot..1 ......,,~doma"~ tipko"•••cl:o.o""'" rl &1 AO TAM.. $ -.opIrukemund .... a ."".,'11 rume- rl POmOO~tro pns.otrorn 1libWn _lIIm. po itril01etI~. ll.lSlt.no Htcllma"JE"O >mer "JOeVemI sl.ero~ (397'0 m. s...:1). N.to $o

le~ Z.I~ le$1op po ........ lo .,. JEbol undi~J""liko~ Ko<til. )oli< in ""IJ'e'"1ec pnlla " Id, svet, m M!

ruveDla- Med h,em prehodi re JOIO;l'drri .. po deset), metri! qinll to rob.Zindi po<koct) je tIkOj podleif:l Nei.er 26e, 1981l et, foto!<.: eN, Borut Ko,)

1.9. 1, .. JE S8-lelnl Hennann EICH·HORN Il ~h.o v Netnliji lM'lID ~por-o ".....x.... umrl to srtno up,o na poti od I<oi'epn T~~ 100 tr\W1;JV pra:! b­---ml<očoni~{2071m.~

"4M:. AZIZ. 79 Al). {Oet:I9 '} 1988. P'I/19'.l1. J92~~ M+w GRS por)

15. 10. ltu JE 1ft..101nl Rol< GlAVINA Il

zzonle Ile:nce. uter.ec~ iol. " po­SlqI'O rl~ /4Q knl", pil:m \DI. PNI "l\IVP.lI " iIJnI!I'I EkIr.jrnnJo;. " s.ewm lIeni~ 9ltlO'>e (2268 "" KImrOllr.e ". s-.,.., Alpe. AdIS 85 A I).b:~~mu JE """'" lO iL rl je paclel JO rneIIOV eb­boko. b;p..jb <til. IC CM I:lin.a.~&:~ re ol>­di'!ll vendar ~leulec ni rnocel UI>lafIO pid.a ?adli je wpd Sn'rltIe po$laxbe. (Delo11. lO. 1988, on 17, 10, 198$. PV 1991, J92prqled reg_o KriIe~ 235 om"...nrv GRS por.:

""""'"15. 11. 1911 JE l1-1etna Simon& HRI­BAR Il~ llll'Wjttn vzlr!eI.I. 5 I<riil<ecen (1471 m. KamnriI<e ...~ A4>e.Atl.IS 8J 8 1). Ni se-n sl.ntli lCabMw::e jepri 800 lTIeVIh nactt...... .-.e nenOdOm.JWile:p.;b. se Uf')iIdik ni lah ... nndIPO;MOCI> p.e n t*liI<:a POCIqb. (PII 1991.392 Prq:Ifd~ aotw GRS por. ov_ po/rIrav.~,

19. 11. 19.. JE 11-let.n1 tv&n FlrdT. kla"~ Il la' n ~lpoa"'gaMt­iM I..uče. PrOIi večeru wm OOSeI Il kole ...~ pml (12OB "" K.nnitke n~~. AtIU 60 A 3), Inz luči .. neprmemoCOUI JE =top.ll proti aom... plo.ni-.l:ev" l<>­g>-r*i dOlOni. t'blo pod ra.~ljem .... je ...

ledu, pokntem ZllSIjem. zdrsnilo lr1 je .,.deIčez S.k.IIn< odom SO me1n;>v tIObOkO " SI

onvtno~p.o (P'I/ 1991. 392 pre­lIed rq:; Iflw GRS por~ ovo peter .le.!:; Zbor­Ml

10. 1. '''' l'l Jure lUNIK"~ lo­100 W;nI wnoo.lOO "pO.I prot<lJncrobu(Atl.lJ 105 A 2). Nm.., II PSIC>~(.n.o- ms~ L.oIQJ

"

19.I.I"9.."dO·~Tomd lAA.~~1I~AOVrMob,

lIl'I'tnO~ No POO Il~ PrOU C.dkIkol, (15-12 0'1\. Kitrnlke II~~,AIl&S 85 A 1).~ dan~ po lel pall PriieICIO l.edn.~w SI! mu PnCt\,IHO~~tp. kilO~ din~~"I"_nO'IO~ hrtIl.I. s.m .., IC ...... PtOtIcdla kOG ObA IC bil y "JIOb! Ipame; (O·pite .om.. "rYhrt>"....., .PI re mel~ ol

C~ 120~ jnd~ I<.olo rrO.J ICril POIedeneli poti nhnilo ., IC lWid 200metn:w gIObOl<O ..,~ No rneliUv f>OSkO.dov.1 ~ JO' ~YO in telo io\ l.fnrl zaradi N)tran.

~ lw.wrtev. (Delo 1.2. 1989: on I. 2. J989fctol<., IOlorel; PV 1991.)<;2 ~lled rq.:&m", GRS por~ zbornik)

11.1. 1919~2'~PetnEftlAVEC.kudentb vije ... z'-' ZdraVSMnIIl~ izf'1OD').J ln~~ IZ~

~~AO.~~pImFto~,,~ ~en Ko&li (2100 IT>,

~ Il~~ AtIl, lIS '" 1). II~ ..~~. oop!euk_ ~j'lpo kMkan pel"";" tU GMnSOO lIOnt Sot·ti ... wo -.et. bk> PI IC v.&!no .. tpobko IIPIWW<WIC~ zPbnI~~ zd"-·A ..... pol.u.1"d> fo:.t.w lO me:'''''~IWIO on V W01nO~ala~ (IJNI20 1 1989: on 2a 1 1989 fotc:we.. POJ1990. '35 d. fotop., 1991. 392 pre&led rq.:~ GRS por~ rN. SiIYO &boč; Zbornik)

1].1. 19"je S~-Ietl'll Nikol. STA.NtIN.delIvec " Me~in1 "~ stoo"i umorr.orJlId nrel~m 1\;1 PohorJu. Nil" so il mm­bOM pslo~ (.wtwGRS~....... prWnekSw.z; OJ. Rijl<o f\QrI)

1. J.• ,., JC lO-IefnO T-.torl.EBAN Il

T~ .. POOmeV>I neon.5 kol KIpOtnk. ...~"'*su~:~~

JO metro\!~"1w1O"..Sele pnsdslolll Tum.ll!I"pcI~ p.e II SI!

UlDPOI Vorio,r Je U!PKl QPlWItl ZNlditdko~ svm ., pr> Ilbr,.. pomi'

p gonb~~"F PI 10..-0..., w. naili~ (mw GRS por~ r:I'.........)

14. J, 1989 '"'It: ]{,-I!lt\a Lu. UMEK izI"\irlxvi. OdPrM.O. 1 VOC!a (1540 ro, J~ke~. AtI~ 79 Blj pd oo ........arsla protipo Lag1l')evem~. Nalli so jo n.ulemjidin '" U~l.da je lIITYb~ pocIlIa­MYe (Delo 16. 3. 19!19; on 16. 3. Im: 0'.

'-M)

10. 5. 19.,.., je srmno POneVeOl lS-letniDln>iuT 111EVSKt.lISIu2benK RlV'iko­~ .. ~pnst,&1 mD.alOO keIWN~ootlr.lWe 1\1,[_{884B m~ .. QWI so oo­~1udi~ ..~~IliI,ep'" M&kedcnec~ 5~ 1'1 hrv;J­

Ibm~ 1'1 dwnw.~ .... '""'"~ med "cvrn 1 WhI p.I,e URd!

1J. 5. 19., 'ji: dIbern~ 2 nlZlul ......... iponnl> ltWg ol Ncm<ije tri*>" MIII T~P (2725 Il\~ Alpe. A& 53 8 l). vI'ljem so Ul'I'ttO tt.)e <'w-. dru&>e.l~Gottfried, 34........ An.etika. '-letno An.drea 1'1 fMetn Maria SCHWAR211~ v 1'Jen'4I. (Deb 19.·20 \1\ 2J 5, 1'.lB9Iololdolord; ~ 1991, 392 preg\ed res.:amivGRS ~,J

17.5. 1989 je S2·~ Fran, REPNIK,U50W:bmec Z R,vo:n .... Koroikem. 5tOnI w·momc::w- ..~n Go'dlot pod RaO.ihO (1460Il\ K:oI'I'If'Idke 1'1~ Alpe, A1Ii5 60 a2~fP'Il9'l1. 392 prefed ret; ..tw GR$ per:Fr3nc. T«er)

5.6. 1'19 KOB7.~ Aioju STRAtI.:lAJUA. IJ IC 12. """ 0&1 Il RaUb "~....~ie~vO::li ..~[bIq gi noso ndII.~ 13. 7 1989 (otop~

<N.V~~

10.6. 19191" 16-"'110 Itoman 1l0RDI$.eleWonUnir Il~ cl ~hSlMJ~ljina·Mallca. PlenI __ 5e:Setr.i .. JIdn AenPlanjrve {239-t "\~ ...~~.AlIos 8S 8 1l, V ~elrtcm ~u It NP"'Iposi<uWl~tI na levi M\nI. ..endi\l' ni~. nalO j'l po5kl.l$llluO n~ d'l5lll ;., IS me·trov nad poko rwnestll miE. N~IO It 'leN'

dOrN. omaMi'. aPUIiI uti in LJd.>n1 v~""pod poko. ~~ 11'""0 lil ~t '"OlMSel~ 1S rndmII pod ~Z~·1.;0.~v~ ... m bilo li! a... wbo lM:louUOY.~I~~ It O<t.lI.t pn ,..em.So!*ZlI'Y ",e~ le<l'JU~ do~..endu" ..... tli mo;..~ on ... 'ji: Z wu­lamo zll <'~ po st-- _ ..-peli WI'ftJ rli

pclico.{OeIoll61989;~ll!r..l989

1Otcni..~ 1991. 392~ rq:.danm11 6 . .twGRS.~, 11.6.;<N~Zb:>m~

L J. 1'19,. 17-l1:trn GOn.W ČERNjAt.

~1l~"p'~"'hl.Al.I·

dem5kql AO. I IOlllezlUm vst.op;I .. werGerWi;·Grti\l' .. steni Vme (1980 m. K:omr-­ske inS~~. Atlu 86 Al). IJ '*""gem ~I" lU~ IZ smeri v levo. tlol<od.> JOJ je PrehOtN ....ven. ct.-eh z<hVnrk<Ngonk.ih reiomlcev. ki n.I. "$tOpIlI u rjima inJU op<lZOi'W., kje~ pn;va <mrT.~

je kot P"" .. I\I,WZI plezol " pIoi<.oh levo odpr.~ lm«1 Ko,e O.P<Nil. da '" uid. ili =­topli, ..-nPOIC It ubol kin pol8n po ,e 1OllIe·ule.c tnz~ odpIezlll IS metrw popn.... 5IT"IeI"1 dnno ......:zor. dolder ni PnW V

VlWIO ........ ob IlJO '" ...... ZaCCI PrK.(Ovo;b.""IO Pt'OlI~ po nd<iI merilP.Idei ZllrW>lil ni _ " uctn Z~ v robujede. uka dol mlIt POČI;. čriida. poško­

dCIlIII ~,e tudi pryul<oš. Bil,e~ nua·

~"jenM~6Nu.~

re ulell~ kum~vwZrbO,riQ '" po~~ tlokq~~:er.~ zdi ...... pomoč.~pol~po prilodl ..~ boli ..... .....m.(odo lJ. 7 Im. 24. 1 AN ti, POJ 1991.J'.l1 ~~POI" ~AO...... GRSpoI"~<N IngkTom&ln ZbomI<)

,. 7. 191t '" SO-Ietnl Adam KEll.CJN­GER, dOrIU iz poreč lP~) ~ Vrb­iUm lW'N v Avrtrii. .......n :tM1Ido bp, N

r:!>et'l(J slab (2236 m. ~vanb. A~ 56A2). ~ 1991. 392 ~f'e&:utw GRSpor,: utw GRS R"dovIjic.l}

16.7. 191',. n..Jew.jotlca HIRTI(: l

jesenlc OdŠLI v pd v Bl. rIId~~ jf: N pa.. poli Z<.hnN .. pda 2.'> iti

tlob<*o po S!rmWl~obleh4 z.ndi hO..O'l f'Vl

1nlM!'N~~ po ~UČ/U so 10I\I,til4~ (oeb S. ') Im)

t. I. 1"' se,e 71-kt/lojo.i. EnAH.''PC*qer>el:Z~ po ..... 1.1etlI t..-.llf:·~er~ k POtIkU " kob III prrva1l sel.,{~ ....llH.!). Z&"Id'~ ibboro,e vml. po lIebl kOnkiI PI • JO' zpu<iI ..lMI'O'l ur.odi .rt... Qp,. (PV 1991. )91 pl..p...1ret-: mw GRS por)

Il. I. 191' je 4S..\e'tnI Clkw KAVS IZKaIo-KoriVoce, ki ,e pHoel O'oICe N pl;lllOfll Du·pIjt, odtel """t tri izgubljene QVCe Nd pLo­nna N. Polju pod Kmom (1530 m, julij.l<eAJPe. Alll5 78 Al), Prilel je do bmrute 'IZ·POU. široke I mew ln~ 2metlO. In

jo PrNOČi I'n tem ico OOSW'. No -:)0~ ki W Je~ ln je P.IdeI vzn;k v

rupol<o.~ 1 pvo ~dol Nor, P.I rt~ iklolo 1'1 ji~~el P'5I'Il ko! ln roko.tako dl .....~re.~..l LW It pn U\O'eIlI ..

It~ rli POmCX. ....V III t\fh(. iIOiIIl~ so II P.ISllI'Jl AmI u~eIo OIlItJ ln gaNSIi, I'o,.do~_ p..o.l 11'\0'" /YlCII.~~l'Iodii·_PO_I~

.....~ JI' po<:I'\en .. fe l,mI't med prlMllOllls~(On15.11989;~I6.8.

1'.189. PII 199 .. m2~~ M1w (AS

""'.)

1,. I. 1989 '" oelo:i PIIrHneC: v Wn 1"le'N!"'

I<nne poti pod KrarNnco v KowII (K:oriViln­ke. Atlu?) Nšel ol<oilje nel11_ga~..ki I.e je~II ~~l/IO že pred dv~~ 011velletl, Pclkodbo: niso bile v« ..u-.e, poObIe4Ci ... ObVtVI P.I so SldePIIi d.> ve verjetnoZlI do1.l.~ tSl\ lo je 1lwb1 llepIno ču-,o. v ti'!jem svew ~ '" P.Idel '" ile !bol(D8:> III. 8 198'l. POJ 1991. 392 pregled teg..lItW GAS por)

NoHIje". " -.k4nji ite.-IISU

40 ,," s! li, '11:lI tlOO j;ruarllebruar 1991