številka 16 1983

.,

:

:

;

"•

·VRN

lU

. I

!

ALPINISTIČNI RA-ZGLEDI

•

•

štnilla 16

NAČELNIKI O MAČBLHI~~

4647

Ilel)

No... eaeri

Posovor'o varnoati

Graades Jor...s ("'II.

VSEBINI.

Veliki pioairji alpinlc..(XVI. del) 5 Nače]D1kove~ delu, njegoYim tež.­

lo vu in njeso...i .zgoji oi_o nikdar16 po8Yetili kakiDe večje pozornoeti,

če!. obstajajo vainej!e rači.

21 Nekaj v~a.ko---.J.l All lahko nC1nolU.ml&di ~einfki odigrajo 8Yojo vlo­go • alpinistični 1011, odsekib in

25 sekcijah kot .zsojD.i kader za p1e­21 U 'llld nara!čaj 1.0 tadi za tiste,28 ki 80 f.e ..č let • od_kih, ne da

bi jim komisija za alpinizem 1.028 njeDe pod.kDaieije ponUdile potreb-

no znanje? lIi je MlIIilJija z ru­'1 poloUjirillli ljud.al spoeobna kYa.li­36 htno izpeljati to nalogo? Kakini8 BO eestanki ADi dobro ali slabo

3 pripravljeni, dolgočasni, auhopar­41 ni. po-.njkJ.jivi kadroTeko in or­4 ganizacijeko'

5 lCak6ell je na.i u.če1.llik? Premlad(prestar), slab organizator. ne znadelati z lju~it n~a avtoritete,ne pozna ..ojih dolInosti 10 pra­vic. Zakaj ne poskrbi za IlUledni-ka in pride po njego.ell odhodu ali

odetopu do vsakr~ih nec.želellih pretreoov? t&kŠLO naj bo njegovo TO­denje? Birokratsko, lIliaijonuako, razvijal8lCo ...? Ali bi lahko zalpiniet1. ki so med nami 10 so pripravljeni pougati in s....toyat1,a.j .. s tem ukYujajo tudi poklicno, ~aea.a odstranili n.Čelnilko

MaOTE,gojO in ..-orutniitTo, ki. pri l[oraJ.noet1čnih vpraeanjih nista-da­la .elild.b rezo.ltatov. čepray sao po uepehih v sveto,""•• Trbu?Itekaj, ndih. aliHe:V!uih U8.110 dIa""Predavanja d.olll8.čega alpinista, lie večkrat blamo na·jayljenega gosta, ki pride aU ne. hun p!eu.lne lioa je to nd.c.lotno delo.Vae prevečkrat ee predavatelji izka1ejo z nereeno.tjo, poTrino.tjo10 poblj1a nepor.na'9'IInjelll enoti, ki jo podajajo.Pri nas je prev.5 te~~jnikov in premalo de1avoljnih alp1niaiičnih

initraktarje•• 04 'tirih 1oJtruktorjev kar trije ne poaas-jo ne prialpini.Učni ioU.ne nue1.Diku.ZafrkaTuje načelnika je redni poj.. na naiih seetanld.h, ki 80 bolja.nčanja...

Na ae.tanku je ve~ika ~me!njava, saj nuelnik nikakor ne more vakla­diii dela c enimi in druSilli. Starejii aa obnaiajo vuišeno. podce­njevalno in ~dane naa:raJltlo.ko se.. priie! v alpiniet!čo! od.lMIk, e811 bil krepko ru.očaran naddru!abnia' liYljenj... Takoj oell videl več skupin.Vpra5anje nekep etuejliega alpini.ta: A.li je v Sloveniji kakšen od­eek. razen morda trliikeSa AD. ki ~na .lolno zapeti do konca pet hri­benkih all narodnih peaa!?Nazadnje ie TJlZ'uuje: :laj bi načelnik IloraJ. ..prdati sebe in avoj'U.gojni kader. kadar ee liU ponesrečita v nave~i Il.a pripravnika alipripravnik in tečajnik? Bine Mlač

Velike atene !08D8 in Herce­govine (ilI. cle~)

!7i pryenatve~ v Švioi

Aconcagua 82Odpravi Colorado 82 na rob

Pr~g1edi tujih reTij

Alpinize. bru IIp

rou pollIeni zlIl.iu

v,.. ali ni!

Skalolu.enje kat priprava

Odločitev: ueik all nadalje­T8I:lje

La.vlnaki pes

•

•

•

•

•

•

U·16-1983-atr. ,

ALPI~ISTIČNI RAZGLEDI etevilka 16, interno Ilasilo slovenekih alp~~nistov. Prispevke poAi1jajte na naslov: Planinska zveza Slovenije,Komisija za .lpinize~, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana.Šeshajeto Atnilko 80 vipradli: Janez Bizjak, Ines Božič, RomanCerar, Marko rabHS, Joze rele, Vlado Zlatko Gantar, Lidija Bonz8.k,Stanko Kl1D&r, Aleksander Kosovšek, Irena Kolllprej, Rok Kovač, Marko'Kragelj, Bojan Leskoliek, l4arijan LipovAek, France Ma1eAH, JanezMarinčič, Bine in Nada Mlač, Peter PodgorDik, Pavel Polj!Dec. BojanPollak, Igor Radovič, hanci Savenc, Helen! Ru!iČ, Ivan StornUr.,Iztok Tomazin, Nejc Zaplotnik iD Slobodan Zalic~.r Vojko Bučer.

SLIKE HA OVITKD

l. stran • KRANJSKI J~EZI V IX. STOPNJI, oenovni podatki in ocenaodprave Colorado_82 80 na 28. strani.

2. stran 1&'1'0 SHEMA PROSTO PONOVLJENEGA KLINA v severozahodni 8te~

ni Aniča KUka; l. prosta ponovitev Franček Knez, IztokTo..zin 2. 4. 1982, ocena VII+/VI+, vieina 290 _, 6 ur •

• de8l10 .8XICI S'l'EN GROSSHORNA nt LA.UTERBRUNNENS!CmA BRBIT­HORNA S 'l'REMI PRVENSTVENIHI SMERMI, član.k atr. 27.

51. stran zgoraj JUŽNA STENA ACONCAGUE Z VJl.ISANDlI SMERMI, 28. str.spodaj SJt.ICA SEVERNE STENE PLA.NJE, glej 21. stran.

52. etran SHEMA PRVENSTVENE JUGOSLOV:ANSKE SKEll:I V ACONCAGUI, Z8.str.

TEKMOVANJE V HI'I'R08'1'NEH PUČXVANJU NAROČNINE ZA ALPINISTIČNE RAZGLE·de 1982 se koD~uje. Vse ostale obveš!aao, da smo jim to etevilko po­slali le šle' za 810TO. Veeeno pa opozarjUlo Tsaj VIM prezaposleno ne­delavne načelnike alpinističnih odsekov, naj STojim namestnikom od­stopijo vsaj tunkcijo pobiranja zaostale naročnine. Za lansko letoje še vedno 200 din za posameznika, Je vedno ima PZS liro račun sšteTilko 50101-678-47046, na navadno po1olnico pa tudi ni telko pri­pieati naročnina Alpinističnih razgledov 8z.Vai upravičenci, ki sprašujete, kje je vae izvoa glasila. vprašajtesvoje načelnike, ki jim poelIjaaa glasila, označena z vaiimi imeni.

NAGRADNO UGANKO iz 15. številke Alpinistlčnih razgledov sta najhitre­je rešila Siaon Bizjak iz AO Nova GoriCa in Franc ~elj iz AOKranj. Ker eo bile obljubljene tri tolažilne nagrade, bomo 11 objavorešitve počakali do naslednje številke.V tej številki objavljamo zapis pogovora o varnosti, ki je bil lepred poldrugim letom v Kamniški Bistrici, a ije ni zaetarel. Prinaiamotudi večino člankov, ki bi morali biti objavljeni že v prejšnjihAtevllkah, kljub povečanemu obsegu pa še vedno oielllo mogli priobči­

ti vsega..Na pobudo !rancija Savenca začenjamo objavljati p~eglede vsebine tu­jih revij, ki so na. sedaj komaj doaegljive. Zaenkrat so se javiliavtorji pregledov Alpin Magacina, Bergsteigerja in Mountaina. Vse,ki preje..jo ee katere druge tuje revije, vabimo, naj se na. pridru­žijo in na podoben način začnejo predstavljati-vaebino revij, ki 80jim znane.V naslednji nt.vilki bomo objavili tudi težko pričakovani pogovor onekaterih na!elnih vprašanjih alpinizma, ki ga je konec decembra pri­pravil Akade.ski AO. Že zdaj pa naj po....mo, da je Andrej O. Župančičtakrat ugotovil, da alpinizem ni krava, ker kravo lahko primeš inopišeš, alpinizma pa ne in si zato izmišljamo vedno nove definicijein ee kregamo o njih. Z nekajletno zamudo bomo objavili tudi zgodboNakaši.. Tona o največje. plezaleu na evetu. Postati nekaj takega ježelja nas vseh, ~ato nam bo ~godba povedala marsikaj, čeprav ni nuj.no, da se bomo 8trinjali z njo.

>

>

•

,

}fda. M1&15

VELIKI PIONIRJI ALPINIZMA (IVI. del)

,VILLO WELZENBACH (nadaljevanje in konec)

•

•

,

•

Nihče ne _e pr1č&.kOTati, da "o skupina de.tih al1 dVan&j8tih ljudiprišla na nh o&ectieoča.ka. NiMe ue bo do_pl TrM. 'foda vsalc:::rli:ua•bueda je tu od,",č - Wi.ll7 Te Tae najbolje. Pobg tesa je zelo uedo-sleden v svojih 04l.oeitva.h. DaDe. reče eno, uelecbji dan dru!O; neprane_ pa nt ....krhela n&lrt'eta. Veliko rafunaa n& Ervina Schneider jain Petra A8cbanhrennerja, ki boata .orda Il poereeenim hueorje. pri·POlllOgla i: uapehu."In hIto je u80da tekla dalje. Z napačno oceno rUller je Merltl sprolildogodke, ki ao končno pripeljali do katastrofa, do tragične smrti ne­k~terib članov odprave, .ed katerimi ata bila tudi Welzenbaoh inll.erk.l salli.Pri drugell poakv;su ata tiroloa Aachenbre.o.ner in Schneider 6. julijaprUl. pribliino 150 _trcv pod vrh, i:i naj bi bil po njune. do_g­ljiv v nakaj urah. lCar ata predolgo čakala naaledJ1jo akupiDo, ata1tOJ'aJ.a se.topiti v VIn. tabo:r, ki je bil ElA vi5ini 7/00 _trov.Nato ee je poalab5alo vr,.. , poAle 80 zaloga bra.ue, poveza... ud ta·bori je bila prekinjena. V 'fIII. taboru 80 b;li pobl o_njenei~hneidel'

vue 5e Herkl, Velzeubacb in Wieland ter 11 Sarp• .lacheDbrenneriali.".. hitro ..stopila, ..ai drus! pa. eo zaradi a&II\Idnega varovanjapreapall vanep. Tik prad VII. taborOlI je UlI1'l Wieland, Šerpa pa 80.orali zarad.i pollADjkanja proetora ..stopati dalje. Merki in Wel-r;anbach. eta ostala v vn. taboru br.z l.rana in epalnih Treč, oelabe-1& in bo1D& ter naspo.obna ..stopanja. lJ. julija je Vals.nb&eh pod­bgel, Il.a nji. pa tudi Merkl. I~pod vrha sore lW je ..-milo za prvonavaZQ le še pet i erp •Remaična dejet..-a Il.de Karkio•• zmotne sodbe 80 oata1a prakti~no

prikrita z6 let, dokler ni Vetz.nbacho.a eati objavila. tiaku cad­nja sinovo pi!lZlO. Pred tee je ne-lika pluilL8ka lit.r..tura naredilaherojst'Vo ok:zoog saae odpravaj st'Varl, ki 50 jib zapisali, IM bal'Okot cista resnica (knjiga Deutsche am Nansa Parbat. Sloveneka hi­malajaka zgodovina R1@alsja in človek avtorjev Igorja Levstka inJ&Dka Blaž.ja, PZS, L~ublj&ll.& 1957, je ana najboljliih tOTr8tnih knjilin kJ.jll'8 hdaj nedoetopnilll podatkolll. na atraneh lo} do U6 predeta.ljain objektivno ocenjuje napako odprav n8 Nanga Parbat).WebenbachO'fa edina napak4 na sori .8 Ulenuje pokorščina "uenadOllest­ljbemu" 'Vodji in to Sa je stalo liYljenje. Danu DU je jaano, dabi bil Welzenbacho. načrt ur;peŠ8n in bi elaviU zca«o .lechenl-.-enr,er­ja in Schneiderja. Poaled.njikrat je bll blizu novega lIejDika v &1­piniatični hillalajsk1 cSOd01'1ni. Umiral je z za.eetjo, da je za nje­govo bliiajočo ee smrt kriva saota nekola drugesa, kar je reenično

pra.a tragedija tega velikega 1II0!a.Zanimajo DA. pobude, ki 080 prisilile We!zenbaoh&, da je svoje turepustil v teai. Saae ameri so eicer zelo dobro opisane v knjigi, kij. iula po njegovi 811rti, toda Walzenbacb je kot ilO! oetal popolno­.a neznan. Alpski r.god.oviua.rjl so (nu) zbrali i.e neuj DeodkritibkOlleetarjev, ki 80 dodatki k ;,e podani 8lilti.Vai Velzenbacho'Vi zapiaki 80 d.elani po iatell .zoreu, zato so .eitako ZDa~ilni, da jih z lahkoto razumemo. PrTe vtise je posvetil ve­li~ napreple~nt. atanam dvajoetih in trideeetih let, ki eo bilepov.zane r; srozo, hladniIII atrahOlll in sitnim dVOIlOlII. !tratek bef.enpoglad na ...erno .tano Fiesoherhorna je opisal takole:

"Vtis ~elike stene - straean in grozljiv •••"Ti občutki ao bili razumljivo važna spodbuda, 1'88 dokler ni našel11tene, ki je "vaekakor :r;laeti privI&-Čna•••" Nato nadaljuje: "Sd ee­bi salli 2;uova in zno". z.tr je,.al: .lzpe ljati morali direktno _er J tli

Š. anoga bolj podroben primer aaaega poteka, po katerem Ile je razvi­Jala V.luDbach~. ideja, je T opisu eceyerne atene Qroasgloemerja.ž. T SUI•• !ld.tku 11_ u.ak&!e:11 ••• po ... j ...arjetnoati ne bo nihče poloi1l roke u& to eteno ••• "KasneJe nadaljuj_ bolj lOSično:

"'lo eteno' _II lloal.;! vidal nekajkrat ••• tar &eli 1lI!.l!l, 4e1:18 neiz"ed­lj1vo, nezanesljivo in izključeno, je sedaj dobro brez mojih sposob­nosti. Znano je, da stvari, ki v začetku izgledajo z.straiujoče, iz­gubijo 8vojo grozo takoj, ko .1 stvar ogl.~o v presledkih, ••4 ob­dobji, 12; razdalj•••• Računati je treba bJ.dmokrVDO, v trenutnem eta­nju iD pod nikakršn!mi vplivi ••• po!..! ... začel verjeti. da je toatODO DOlOČe prepleuti ••• "Ke. ee dokončno prepriča o DOf.De1l uspehu, ne a&ra nlkakrllnep obotav­ljanja in zavlačevanja. V ..verni etenI Flescherhorne:"Prepričana sva bila, da bova to pot zaasil& •.• Pred letom dni MIlO

gledali vanjo a apolltovanjeG, danea gledamo nanjo z mirno objektivno­&tjo ••• Ne BIlIe biti nobenega obotavljanja."Njepvo preprU!anje v tell pogledu do.le T!šek z opazko:''Nobenih veUkih dejanj niso izpeljali iZ H....lačnanj.lIl."

Velzenbaoh n.. ~ nieesar zapisal o medeeboj~h odnoeih e 8Oplezaloi,katere je imenOTal -prijatelji". V resnici je bolj ~o povedalosvojih tovari~ih.

-Prijatelj Schultze je bil zaneeehja!ki in zanesljiv partnerj gospodAlfred Drexel in dr. Herlllann Rud,. eta bla prllV '..ako Članll ekipe ••• "To pa je ':110 tudi vse. Le oenelI gorniku je n8,,1_1 malce več:

!'Mojster-plezalec HADa Pfarm lIIe je povabil, da Di Lel z nji. na poteppo Zabo4l1ih Alpah. To je poaenilo čast zame, 5oi.j selll upraTičeno pri­čakova1. da bM! kaj pridobil pri Pfa.nnove. vzgajanju, saj je bil edi­ni popolni ledni pln~lec daleč naokrog."'le odstavek a.. oIPetljuje tudi nekaj Velsenbachovep izrednega. led­nega ozadja. Pfannov vpliv je bil pollle.b~n pri odločanju iD izbiriWelzenbachovib kaanejiih lednih tur.Preden je vetopil v BIlIer, je opravil zadnji biter pregled zamišljene8tIleri in njene neposredne okolico."Tik pod vrho...verne atene Gletscberhor.D8 je majhen viaeč ledenik.Pod njim je nekako na aredini ateoe strm, skoraj navpičen akaloi od­stavek. Spodoji del stene je prere.an z or;ro.-n.ia Ileboa. ki je kot ne­kakiM odtočna cev u. vae kaJIIenje in ledovje, ki pr1hr~i iz zgornjegadela etene. Sea ne bozo vetopU1, aaj bi a te. podp~aali 8lrtno Ob50'-.­bo."Xaj vse ee je dogajalo or njegovih .bUh. ko jdt!u le 't' steni, lahkoeamo ugibamo. Opisi njego't'ih podvigOV" 80 dejanski in jaBni, napisanin.atan=O kot 't' vodniški knjigi. Tdave ec omenjene brez Vsakršne zgo.vornosti ali laetnega poveličevanja.

Itv severni .eteni Dent d'HereDea ee Finch....a gedua konča tik predob~ plitve okrogle jame. Svet izgleda zabarikadiran. bre~izhoden.

Streho ...otline t ...ori atrleč sneini previs. Če bi ga ~eeka1 s cepinoa.bi bilo to neokon!no težaiko delo. Prijatelju Allveinu je alnila ...Slavo ideja - por inU je dolS ročsj svojcga etaresa vzhodnoalpekegacepioa skozi alab =eter debel etrop votline. Zaradi tega cepiDa semee f;e niiSkolikokrat naSlllejal. Vdipil MBI .,. nazunanji etrani in seprijel za ročaj, ki je .štrlel iz anega in tako sem bil preko."Celo izr..ito telki in iUedoo naporni ra~t.laji niso nil! "bolje" 0-

AR-16-11]83·.tr. 6

•

•

•

•

•

,

•

•

pisani in 80 le ~.dkob.8.dno cmenjeni. PO dveb tretjinah v G8palten~

hornu:uSe bova naye~la'l BoYa varovala ra.t<to!.aj 21& razt8!aj.lII? Ne, ni po­tr.bno. Skale eo straiansko Ioalj!v. in ..lo razčlenjene; pokrite tISO B BDegoJ!l iD. drobirjem in tu tečejo ceU potočk1i poleg tega pa. jo" .. skupaj izredno nalrplčno. tako da bi bilo T&1"OTuje ko.aj .osoč••••~.jini gibi lilO epominjajo D& plaze~j •• oba STa vsak na BYojem koncu,tako da naju na b1 zadel ltakian ka.en. ki bi P. .prolila. tu iD tbsalva od zgoraj ••• !ivel BO tik pred uničenj•••"Opisovanje gotovo zaakrbljuj~ib okoliščin je pra. tako odkritosrč­

DO. V Lauterbrunnen Braithornu:1I1akall &:DO drugo 1l0hOBt I ko je zlov.šča bobnanja pratreB1.o r.rak.KaJmit plas je zgrlMl po ateni in jo r~br~dal. Vrgli _o se na tla,"&klon BO nUl bl1i ledzd blold nad naai. Počaai je trušč ~l•••"Ollenjea.i. ata"ek "Ži.,c! 80 tik PZ"0d uničenj •••" nu namiguje, kajai ja lahko alelil ••d pl.~&Djem. Njego.a duševna prizadetost se je1'01'..a1l81& nekako tako:"Polotil ae D&S je obup. Nora strmina. lednih veain, r.aatrašujoča

tišina, budi pretreai za nde livee."Tudi v reBDi6no tesnih in teanobnih situacijah, kot je bilo bivaki­ranje v Granda Charmollu leta 1931. je oatal hladen kot njegova okoli-oa:"Najina stanje naj\1 ni preveč vznemirjalo. Bolj naju je skrbelo, kajvae De lahko zgodi T ChalIonixu ali pa napoti dOIllOv ••• Miael nat:-eie­vanje je bila ~aradi najiu var-noeti neznosna."Calo v telaYnl in nevarni steni Welzenbach ni epregledal niti okoli­ce niti vre_na. Severoza.hodn& atena Wiesbachhorna.:"Cunjasta Ilegla, ki je prUI& od nikoder, je pohlepno pož1rala atenoin naredila prostor Je Yečji eunji."V klaaični &Deri opiše posebno v~du.je. Zeuttov greben:" ••• Občutki u vtisi na te. velike. kl&s!čnelll grebenu 80 bili tako.iln1, da se še .uj spominjaQ v5&ke podrobllOsti."Vodenje Daveze je. bilo yedno odvisno od oaebnih sposobnosti soplezal­oev, kar lahko ruu.. l!O kot poklou posebniJIII ustnosti. nje go.ih to­vari...... Severna stena. rteocherhorna:"Pr••zel 88111 .odstvo. tako u 88 je Tillnall. Id je ... do sedaj ple­zal pn'i, lahko .poaU."V~lcalaT-" pa j~ bil lfelunbacb raje prvi v Daved. Prečenja ltatterborll.­Dent. 4.. ~era"' -Je. C1l1ta.il v dru!bi z nenadkriljhio alpskia 1I0jetrolllHanM. PfannNl~ - - ."Kako 00111 81 lel.l , da bi 1'04111"Bivakiranja II revno opre.o 80 bila brez d.olll& izredno neudobna. Takrateo upor.bljali edino~ vrečo iz snovi DOseting. ~ot vae ostalo. je tu­di to OIlenil le .uoarede."B1.ak je bil bridko llU"~el in dolg ••• ", je edina izjava o lit-urnemnevihtnem b1vakiranju na o~ki, ...iseči polički na poloviei smeri v 88­verocahodn1 steni Gletscherhorna. Celo ne6končno trpljenje T Charmo­zu je opisano s podobno ~alomarn08tjo, vendar je le dodal:"Dogodki zadnjih nekaj dni ao kot nekakAna mora ••• Bila sva vesela,da sva i~peljala smer iz brezupnosti v alabem vremenu z lastno močjo.

Okoliiičine, ki lIelIl jih olll.nil, bi pomenile aart r.a mnoge.1IPO končan! turi p& flO _rhn njegove lIIial.i tekle nekako takole: '1

"Pogleda.1a eva nll.zaj veteno, iz katere sva prišla. Itever jetno •••".je uapiaal po prečenju Katternorn-Dent d-BCr.~.

PO &everni ateni EiakBgl. je J1Ilpisal-""ot bi Ili vzeU II raaen teiko breme:"PO severni steni OI"oasgl.ockJurja pa tudi dr\1p.aa:

AR-16-1983-.atr. ?

"Ob~util Belil popolno U.doToljano. Stara !elja jtWo15t&1a rellmičnollt.Pcno.ma IIt.na je pr....Sala pre. tako ponoaen ",b."Ob6ut.k ~adoTol:lat.a je bil praTi le, kadar je ...r izpeljal iliiaboljnaravnoat, se.eda T STOj•• ili&6u in ne • danalnje. pojlllo.anju dir.kt·nih emeri.lZ8topiti je Cloral 11& ..lIelII ",hu. Če 6e Ba le ni bilo, kotna primer pri prnm poskusu v Charllozu leta 19'1, ko je izstopil naseverozahodni ~eben nekako 150 ~etro. od Trha, je odkrito povedal:"Najin u8peh ni pravo ZadoToljatvo••• !'liMI na nepopolno zmago najuje morile."Zato j. bil drugi uepelini poakua nara\nan na izstop na .-..:elll Trhu.Pri ~ojalll ooonjeTanju neštetlh teža. j. '011 Welzenbacb izr.dno 0'0­jektiTen in nani~ nelit.to olali. 8Tojib opaianjih. Brenva:hZaaud:ili _o Be n.kaj vec kot itiri W'e • tej enkratni 111 Dekoč

naj.eliji ateni Alp, ki je daneo udobno poldnnno pohpe.llje. 'lo j.ne_Tedna .pr••••ba. ki ee dogaja CIDog1m kI_Hnilll 5I:Ierem oz1ro_podrlgoa. Velikokrat eell ruaUlj..u o .zrokih. A.li j+o r.zU1tat na­predka pri plezanju in opreal, ali :le(to pri.tojbina za aprel&ellbo Tplezalilie.em vedenju oziroma odDoeu do njege.ih gora' V.rjetno gre zaoboje. Sedanja generacija eblifuje alpske probleIle z večjo nara.na·noatja in z n.olllej.ni~ občutkelI premoči. Ta odnos daje polet teles­nim storitvam in je tako !;iv, do. 1II0ra uspeti. Ali je razvoj dobrodo­Bel ali ne? Č. pogledamo na napredek. je resnično dobrodo~.l. Na dru­gi strani pa j. likodA, da vae klaaične emeri uAib upskih pionirjevi~gubljajo obraz in aloves. Morda bo za nami ~ le kdo od nas ~ial1

tako .g,llpr.j - prilu nova generacija, ki se bo &Il.jala _.re•• kidane. po.enijo ~1Iek."

Z.lo sgo4aj je Veb.nbaoh, ki je bil !-922 ie iu-eden aka1.J1i pleza­lec, upcn'e4a1 noje preprHanje, da 150 do or.1l&b najt,.f.avnej!e opra­.ičene le eaeri z naj.eejo nakopie.noatjo naj.1Aje oeenj.nih razt.·lajav. Zapieal je:"S.eri po prvi ...to.ni vojni ao doeegle .. jo, ki jo plezalec 5eznore. Prihodnost bo po.edala, all je to reo."Na vrhu ali prl ...topu je njegovo dc.išljijo Teekrat uj.la ie boljomamna nalosa v aoeedatVU$o je leta 1929 prepl.zal gr.ben Hitte1&ghl,je pogledal v 8everno atena Eigerja in se vanjo 1'1aliirai'ar podati PONa.nga P&rbatu. PO prTi _eri veeverni steni Fie15ch.rhorD& pe. je za·pisal:nV nae j. zraalo .eliko razburjenje, ker .-o rešili proble•• Biloje nerano , da naredlao • ateoi DAeledll.jo J;l.&IiO B::Iar in to kar .e dahitro."tako je !el Vels.nbuh od velikap uapeha k naa],ednj• .au. t.to 1932je bilo le po_bAo plodno leto - pravo .\onu urabili. (lat.: liudod­to l.to). Nj.goT _ča i1l. duienl.i odn015 do plezanja j. ostal do :r.ad­njega ne.pre..njen, kar lahko raab.remo iz njegoTega pisanja. POuspehu T Lauterbrunnenakea Br.ithornu je l.te 1929 zapieal, da eoga njego.e -eri '·prepričale, da 1"11I0 določene vrednote, ki naredeživlj.nje bolj pomembno in preskrbe nalemu obetoju trajen pomen, ki;aa povzdigne ~ obi~ajD.ga livlj.nja • resnično člo.o~noat."

Ceprav je ohranil ta jasno zalirtani odn015 do ~oj.ga sornijtva, We.da oi sa j. uatvaril !e _elo zgodaj. Sega tja v leto 1929. oprTa eelIIegI.no iuden. podobno kot Triin! serak! v aaverozab.odJU steni Vi.abachhol"ZI&. kjer je bilo Dekaj "Ilevidno, ke... j ua~nako zasnavno ingrol'..li. nad Dait.i g1ATaai ••• to in kot Dekakina zla slutIl.ja;"z.. ~peh n.i potrebna IJ&JIO iz.ku!enoat. t ....li tudi sr.ča. vee od ta­krat, ko plezaleu grozi nevarnost, ki jo mor_o pra. tako upoet••a­ti. •• Usoda je ••dno • rokah _ti, propada, Id. .iai kot DaIlokl.je.mee nad veako pl.azaHe.o glavo, ki doli nekOllU srečo, drugega p\un1.

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

či." To se ja nazorno poka~.lo kasneje,. nesrečnih dogodkih na. "angaParbatu leta 1934.Plezalci še danee spoAtujejo W.l~enb&ohoT. amer!. Erich 1riedll mlaj­Ji ja bil verjetno edlni, ki j. ponovil ... njego,.. e.erl, za to poje potrebo"&! pot lat. Ponesrečil ee ja ~i ...topu ~ Oletocherhorna.PonoYlao be..a. univlrsit,tnega proteaorja, doktorja in!enirja ErichaScbultzeja. Valzenbaoho.aga 8oplaza1c& ,. Oapaltenhornu in nekaterihdrUgih Tolikih atenah Oberlanda, Id nall epoitau.nje do ujegovib 1!ICe­ri izrui takole:"Te 09'0llme .,t,no zahte...ajo n.adpovpre6na ~.l'8Da in du6e.na deja.ll.ja,ne glede na visoko otopnjo tehnične razTltoati. Stene epadajo mednajbolj nevarne y Zahodnih Alpah. V njih potrebuješ jeklene živce,iZllozgajo in lstisnejo ti poal,dnje gr... tovari!tv& in zena.ljlYO­81:1. V teb 8Dereb pomelli en.a .... napaka, t:unut.k neprerldnoS\:l ka­taetroto za TH. Kogoče bi ee dalo te ...ri upe ljati bolj "'arno zuporabo Deitetih lednih iJ1 ak&ln1b kl1DOT, to pa bi pod,.ojilo ali po­trojilo ča. :u.predOTaDja. Tudi ,. stabilne'" ttelMnu, ki jtfena. od. nuj­Dosti take!_ doj_ja, uj alabo neil. po"e!!a že tako IVOMče objek­ti.ue ne,.arnollti, j. treba $DOr preplezati" čili krajielI času, upo­rabo klinov pa je treba zmanjšati na najllanjAo molno mero•••"Podoben .poštljiv ton je čutiti v besedah vseh kalloejiih generacij.Let& 1966 je Gerd Siedtott v s,.ojih ~apiakib iz lleverne .tene Lauter­brunenakega Breitho~a dejal:"ora llllel' je ena Dajtef.jih .eri vseh &e.,ern~h eten v Bernakib Alpah,ne slede na ..,..rnl eteno Eigerja - je najbolj r.en••••M'r&ko olltane uclnje vpr&iaDja, kakhe 110 bile V.lunbaehO"l'e politič­

ne oprod.lit.e in nagnjenja, kajti dve leti je le pre!ivel pod mrač­

DjaJt.em hitro naetopajočega nacizma. ~ič novega ne bomo pol'edali,če zapišello, da bi Nlmoi radi ~&IlIoHali dal SToje polpretekle zgodo­.ine, zato lIe.raikaj, čo ee le da, penUedijo in lleveda na_rno pOl'.a­bljo. Pri iekanju resnioa nal.timo na neprepiezlji•• orlra iu ~.iu

iz~b1mo Toljo do nadaljnjeaa brakanja po no,.ejii ne.Aki alpini.tič~

ni zg04o.inak3· literaturi, ~ obravnaTa pred,.ojno generacijo. Kladianglešk1 alp1niat in 1lg040rluar Eric Roberh, ki se je leta 1919 po­nesrečil na Anapurni 1, je l' "eal!iji pet let zbiral gradiTo ZA eTojoknjigo o Velzenbachu. V rokopillu je večji del članko. ostalo nedore­čenib ali z vpraiaje. zaradi nezanesljivega vira iu poDanjkljiYe do­kumentaoije. Vendarle pa BO zabeleženi.Iz njih iz.a.o za zalo resen Welzenbachov incident ellkupino rjavo­srajčnikoT leta 1931 l' ko~i !ribal.un, kar je bilo ~abeleženo tudi vpolicijske. arbiTU, ter za njeso,.o &krajno odklonilno .tališče, kerje bila ras.taTa pl&ninake fotogratije l' letu 193} preplaTljana aS1'aatikami (kljukasti.i križi).In le nekaj, po 11Toje proble..tienega. Tirolec Ervin Sohneider, "kraljeedemti80čakoTM , ki je pred ,.ejno in med njo kar precej Garil po Kav­kaz,'Il, nikjer Y svojih spominih De piae o "tistih dneh". O krvaYihbitkah 1I.a brali drugod. PO Tojni spreobrnjeni Schneider pa je trdil,da lIlU je Ve.l.zenbach na Hanga Parbatu večkrat ZS'llpno prilepnil:"Herk], ee vede kot IIlali nori kaplar." Ta Duig bi bil lahko aartnone.aren, z 4r'llge etrui pa zana.ljiTO Tel:lO, da Velzenb8Clh lli bil pr._Teč zaupljiv a č1an.i odprave pe. tudi ni boler.aJ. za obOe znan.o čloTe­

Iko o1abostjo - opradjan;!e••\o'elsenbacbov odpraTarok! dneTDik, skrbno zavit l' guJlirano platno po­čiva skoraj pol atoletja l' nekdanjem VII. taboru nedaleč od Srebrnegasedla in brani I:adnje I'.&upne i~poTedi pogu.am.ega in srčnega ,.elikeg."8Ue!nega J1ola", ki IIlU je soplezalec in založnik Karl Wien v spomin­skelll članku ponovil nje gOTO lastno lIIi88l:"Pleunje Je vee, L51.ava ni nič."

PQGOVQil o VA.RNOSTI+

Marjan I!erMl:·Behč: Spadam" geneuoijo, ki j.deta 1946 prenua].ait.teto od predTOjn8 generacije. ki je .orala ttiri leta ~iTatiin to ~O, dAli. bi1a " parti~h ali T tabori!člh. PetiDtrideeetlet spremlj.. ijogajanje " alplDi~u in 88 ga tUdi sam ud.letuj••.Včaaib.opalam et.ari, o katerih T••ano ••lja 8pregoYoritt be.edo,OJaž_ 'nIike IIIIpr~II.ltltb. T lDi.-bo.ti ljudi, ki hodijo T sore. N. že­lim vam,soliti pameti ~ nek&k!nimi ideologij..!. vendar e. mi zdi,da v teh petintridesetih letih le ne bi attelo priti do nekaterihdeformacij. RA~umem. da je .edaj življenje v me.tu precej bolj dru­gačno,kot je bilo včasih. Ta preskok iz nekdanjega idiličnega !iv­ljenja, ko omo .8 do gora vo~ili 8 kolesI, ob dan8~nj~m pomanjkanjučaea pa 81 težko privo&člmo počitek in gora, je takA.n , da je tUdi!ivljenj~ v soreh drugaeno.Naj poTe. nekaj prt.ero~. ~a poJetnem ~četn1!ke. alpinistične. te­~lljU so o TMkodnulIu dogajuju odloča1i daj!! ihetruktorji. že,irTi du je Il.kdo od Iljib odi.! uIolezal.no turo :ro dnlll. tečajll.ikoltatil še tečajnico poYrh'll. čepraT je 'bilo jaszlO, da bo slabo Tr••e.Sedaj na eploino no!nja nahrbtnika Ili Teč .oderD.ll, a.lpiui.sti pa ecoblečeni kaj lahko. Nekdaj POJ. j. veljalo prad.lo, naj bo alpilliatoblečen tako, da bo tudi ob nenadni Yresenaki apre~embi dokaj .aruo'Preli.el. Vrnili 80 se e i!it1riurno zUludo. Medte .. ee Je ulil d.l.Med ostali.i initruktorjl in tečajniki .se zcradi njiho•• z..ud. ninič dogodilo. Nibče ni pOlIlislil, da bi bilo lahko kaj narobe. Ob Tr­nit.i kot da ni bilo nič, lele zTečer pa so tečajniki prijat.ljemzaupali, da ec vai trije padli. Padec bi se lahko končal tudi druS--

'"Pred leti je priilo do dogodka. ko eo naii plaDtDci zapustili dvoje8Vojib tovlU'išev, ker so nanje po:lOe.bili. !ldln (..], njiju je :lO. vednoostal pod Breithornom. Dogodek je pU8til ~elo r,rd madei in sliko o.ieelnosti nugoslovanskih planill.cev. lta11janski e.lpinist in zmago­va:lec I. 2 "chilie COllpagnoni _i je dejal: t't4o :lO&J:Ierite, tOT&rii. tlaBr.Uhornu ste doliTeli strahoten poloe'" O hm pa se pri nas :ni do~

.olj ra:lOpraTljalo.xako to. da80 i_li ljudje, ki eo nekdaj hodili v sore, le bolj re.z­čiičene odDo.. aed sabo in do gora. Etika doli.lja neko čudno preo­brazbo na alabie. Včuih nekoga ni bilo pravočasno dODOV oziroma obdogoTorjene. času T. kočo iQ. je bilo razumljivo, da amo alU ili napro­ti. Sedaj pa kate. da te skrbi ni Teč, nekateri pa celo trdijo, daje treb.. pohJtati do naslednjega dne 1Spoai..nju IM raZMr T taborUču, ko 80 si l~udj. ra:lOdelili poalednjikoiček aire. Telik le kot sladkorna kocb. spet drugi pa 80 l!Ie tl'lkojvaedli na paket, ki 80 ga dobili. Takoj 800 lahko f9oznali. i;ao Ječlovek.

Planinci zna~o le re.zmiiljati stvari. o ke.terih drugi n~azmičljajoveč in tudi ne ~i~ej~ ve~ v te.ko stiako, da bi Morali čutiti zatovariše. Neeebičnost in po!rtvovalnoBt za tovariio bi morali imetipri !ivljenju v gorah posebno mesto. Razviti bi morali biti takovieoKo. da bi ljudje planinet.o res lahko Cl_dali kot nekaj posebne­ga.

+ ObjaTlj"o ie vedno pome~ben pogo.or ° ve.rnoeti. ki je bil osred­nji del ...einar;!a h alpinietična initr11ktorj_ oktobra 1981 v Kaoni­aki Bistrici. Orsanizirai gaje pokojni Vinko Mlinar, uvodno raz=i­!ljanje pa ja pripraTil )larjan P;erAil'::-Belač.

1.R-16-1983-atr. lo

•

•

•

•

•

•

•

,

•

•

v na6ih gorah se v.~ino~& pobijajo mladi ljudje. Ob tem opa~&m, daje tudi odnos etar!ov do otrok drugačen, kot ji bil včasih. Nekdajoo star!i &kuiali poma~ati mladim z ~aterialni.i stvarmi. Pred letipa je pod KredarIoo '11111'1 fant. ki all j. II prijateljeIlI pozi.i pOTzpeldo 1tredarice. ob u.i1al. pa ata obsedel. pri KalTa.rlji, kjer je zorr.­~11. Vpre1Ll a.~ db~ače, kaj 60 eu nudili, ko 50 videli, da hodi vgore in tudI pozt.l. Fant je bil najd•• le ... lam. tnih hlačah ln sta­rih predvojnih čevljih, doma pa 80 imeli vse atanovanje v ploščicah.

Vpra6a1 s.m jih, eU 80 jIm zdi prav, da so pustili tek4s:a v hrib••Odgovorili 80 mi, d~e.hodl1 pOVa'D1 svoja pota, hodil je tako, kotni800 ž'l.ll~ Odnosi med nami torej niso vedno bogati &Odotivljanjaln nesebHnoBtl.Ra.:.ltere DO ..... alpini_au z.elo eprelllenile. Plezate "hari, o katerIh&110 mi 16bko 8aaO sanjali. Star., skrajno te!a9ne SEeri pa vseenoohranjajo S90jO veljavo. Spr.~.nile pa 80 ee druge zadeve. Veasihni~o menili, d. bi bil padec plazalca nekaj običajnega in da toar10h nl nob.na stvar.~o~ieliti ~or..o, da ni ni~ posebno izrednega, ~8 ae kdo od naa u­bije. Čas uairanja je lahko le nakaj aekund. ~plj.nje, ki 8a poy­zro~i nepreGišljeno dejanje alpiniata, pa je tare dno hudo iD dolgoza tiste, ki pre!i9ijo. Bolečin8 je gedno zadana okolici - ~teraa,

o~eto., sestram iD bratoa. dekletoo. fanto_ in ~ij.teljeD. Mladčlovek, ,ti plesa, bi moral več razmišljati o teo, x-j lahko po9zro­či svojcea s svojo smrtjo. Ne morem pozabiti matere tre; bratov Ur­ši~evl ki 60 se e prijateljema leta 1952 ponesrečili v Spiku - poča­

ei od &aaa laloati in joka je dobesedno u~la od bolečine. Kdor jeTidel to, ai _ora re~i: Ali je ioalo eaiael in za kakšnimi ciljiaa .. fantje takrat gnali v najslabših vrsaenakih rd~ra.h. da 60zadali materi tako trpljenje.n.kdo ml je na te~aju zabrusil, ~aj posprayim evoJo krvavo torbo 8svojimi mrli~l. Vendar ne pozabljajte pripovedovati mladlm ljudem,da ee v gorah zlahka ponelJrečijo zaradi drobne, majhne napake • .A.ltli~

nizam je dejavnost, ki ja v slehernem trenutku svezana a smrtno ne­varnoBtjo, čepray jo odri9aao iz svojih -tali, rasaiiljanj in 6PO­lQinjanja. V..eno je pri uAelll početju stalno prisotna, ker nam pri~

9Iaenost ~e.lje posta9lja neprestane ovire, či. greDO y streino.Cilj alpiu1zllla pa ni pobijanje. niti nieo ",,1 doselki Yreobiene SaDe s-rti. Zapoenite si, da boč lOT e ; t Y ola h k of i y elo n III pre j t udi b r e ~ alp iDi z III _, t u­d i b rez vel i k iba 1 piD ist i čni h dej anji n z III a g, ker j. tod eja y n o s t. kin a s 8 a~

~ o s pod buj a z III n a i. nor mal n o i ivl j e­nje, da skušamo biti pri alpinistiki čIstejii in postati bolj iz~

brušen!. Ljudje hodilIO v gore. da se nekako očiščujelIlO eami pred &a­

boj, eaai v sabi in da oolivljamo nek poseben del &Yeta, ki je pole~

pu6~av in poLarnih prostranosti ter morij Š8 vedno tak, kot je bilpred tisočletji.

Zaradi gmotnega položaja družbe in poaaaeznlkov nekateri danes po­etejajo že skoraj proteaionalni alpinisti_ refko je razuosti. da lahkonekdo ob redneIII delu opraTi celo lao tur ~ leto. Horda je T navad­ne. liTIjenju in poklicu presalo ~.hteyeD, ~orda le droben Depo~elll­

ben člen y družbeni etrukturi in si sato lahko dovoli t&kAno aktivnost •Mislim. da je tako .ogoče v gorah zdržati le nekaj let. Pozneje pataki večinoma ~al na hodijo več v gore. Čopov Joža tla ~i je vednorekel: T v.o j oil j n III j b o, d e b o ii v h rib i bdol iv. 1 1 D d o Č III kal v i 8 o k o 8 tar o s t, t a-k r ata e 9 edn o u! i y III 1 v gor s k iDa r avi,

~-16-1983-str. 11

ne da bo& crknil med mno!ico, ker te je reka .lpini6tične~8 dor,aj.­nja odn••la 111 boš bolan, lAU-jen in z.apit. za l:IlLraikoe;a lahko ur,o~

tOyi~O, da v gore ne hodi ~8di njih 64oih, ael~ ~aradi nekakvnibiportnih do••~kov. ki 60 v nekem trenutku ~.lo po~.~bni. pozneje ~za takega sora ni .ee.V.ši zapi.i Y Alplnlstičnih razsledih 80 izredno :z..ni~ivi in Je iko­da. d+iso natisnjeni y Pa,nin/Skelll 'uatDiku, kjer ae atvar! niso pre­maknile od lirienib, mehkih in nežnih potOpi80V in podobnega. V V&~

Alh razmiiljanjih ugotavljaa čudovite atvari. Ob njih &em vendarlepomirjen, da bogastvo do~ivlj.nj. v ljudeh 6e ni zamrlo.Ponovno pa va. opozarjam, naj bodo odnosi ~.d vami boljei, kot jihje včasih čutiti. Precaj ru.I1IUljElr.l o alpiniatih, ki ata &e ponesre­čila v Šloeareki smeri zato, ker ata bila navezana, a nista pravilnovarovala. Ne pozabljajte: Če plezate navezani, verujte in se pri tampo~lu!ite vseh molnoeti. Sicer .e odvežitel Trdim. da je nekaj neetič­

ne~. če n&~eza pleza navezana, !ane varuje in po krivdi drobne n&­p:'~ 6J1'1rt doleti oba. tleetično jeojP,i taki nesreči dovolite. nekaj,~ druge.u ne nudi reAitv., če prvi od njiju naredi Dapsko.Ce ne lIIi.lit. YarO'f'ati, plezajh vl58.k zaee. Tudi nekdaj MIO Bol1r.­li, seveda ne tako t.ža~ib stvari kot danes. Ne bi rad govoril, daje soliranje &aOomorilsko, v.ndar naj oi v naiih razoerah, Be poseb­no spomladi, ko $o akale v zadnji fazi razzebanja in preperevanja inni nič jasno, kaj ae lahkO ie odkruši, nihče n~eče, d. je vse od­visno le od plezalca. Veliko je o~je~~ivnih &tvari, ki lahko povzro­če ~esrečo. Zato o teh stVAreh le razmišljajmo, ~. posebno, čo eeodločamo za saaohodetvo, ob teo pa i~mo doma ženo in otroke. Razrni­iljajmo, kaj amemo in česa ne, potem ko smo 8e odločili, da bomoimeli družino. Dolžnosti, ki smo jih ar'Bjeli e to odločitvijo, neememo prevaliti na svojce in družbo.Morala alpinista bi morala biti kot neke vrata E,.lretill(8.. oa katerobi ae morali zanašati. V alplnistih bi ~orale biti največja mera po­!rtvovalnoett in predanosti tovariše~.

P.remalokrat se arečujemo. Zmanjkuje nam časa za prijateljski ~govor.

Veliko alpi~.tov skriva svojo čustvenoat, ker to ni moderno. Zel mije, da pre_lo zaupamo drug druE\l:l:1u. da bi cenili ......akršn.a.koli poz1­ti~ nagnjenja poea.eznika. "&Aik srečanj je odločno pracalo.Povedati bi si morali v oči tudi to, da nekateri ne delajo prav. po­sebno alpinistični in~truktorji in goreki vodniki ~i morajo veakojeaen 1'zeti ča8 in ee v llekaj dneh pogovoriti o 1'sen okol1ličinah

nesreč.

MOJetr.uiki reieT&1ci na primer pripovedujejo, da je nekaj alpini­stov želelo, da bi reševalci ponaredili nekatere podatke in bi svoj­ci lahko iz taga imeli materialno korist. Včasih amo naj~anjno krnjoodločno obsodili in krivca izločili, danes pa menimo, da to ni kajposebno grdega. V navadne~ !iTljenju SMO se navadili, da ni nič po­sebnega, Če nekdo nekoga. ubije na prehodu za peAce, ker ee to pač

dogaja in ae lahko zgodi vsakeIlU. -S-trpnoat do takih etvari je zaVM­l. tako Ir.lik obaeg, pa nsj gre za spregledovanje najrazličnejiih

napak in slabosti, da smo lahko vsi slabi in nikoli nihče nikomurtega Ile :osaeri.~ot alpinistični inštruktorji boste aedaj učili druge. Trdi~, da sena neka. tečaju, pa naj bo to Davadec tečajček poeaCeznesa odse~,

da ne govort. o republiike~ tečaju, ne bi &M.la zKOditi n!k.-rinaoe6reča. Učenje .ora biti tako temeljito pr.ciiljeno, da se ne bipelo nič ~goditi. Kdor dela druSaee, polStopa popolno_ r.eodSOTorno.Ha tečaju niste nikakršni privatni alpiniati in oe ple~ate po evoje,kakor bočete. Čim ste inštruktorji, ste pred dru!bo odgovoroi za vsa

AR-16-l98}-atr. 12

,

•

•

•

•

•

•

svoja dejanja. Kot učitelj. ki učim druge, moram vedno ~nova poveda­ti. da je od8ovornost v alpinizmu olla najvišjih kvalitet. Kdor een8 čuti odgovornega, kdor De ~na biti odgovoren, naj 8e nikar nemeša med alpinistične kroge. kor 60 od njegove n8od~ovorno8tl odv1­~~a ~lvlj.nja De le po..~ezne n.ve~8. ampak marelkdaj celo več lju­dL (:e na pri.er v sosednji steni nekdo kliče nak0lJloč, ni vseeno,kako Be bo obnašala naveza, ki jih je slihJ.•.Pri naa ee grot.ao rado piš•• da 80 ljudje na prll110r prt 22 letih iz­kuBeni. Nekateri 80 izredno užaljeni, če j~ to oporekae. Tudi šte­vilo vsponov še ni dovolj za !zkučenoet. Hlad človek n!č ne var Jame,kar mu pripovedujejo stari, • izkušnje pridejo ~ele z let! in dozo­revanj8~ človeških osebnostnih lactnosti, nikakor pa ne samo B šte­vilom vzpone•• Zato naj vam ne ~o odveZ, ae vam kdo reče, da še ni­ate bili izkušeni,Ko ee zgodi neareaa, vei pon8ere~eni nekaj pri!aJntjejo. Mnogokratse i~!e, da ponesrečeni pri plezanju pričakujejo 1ID0gO 'Uč, kotjla Je lIIožno poll&gati. S avojo neodgovornost jo pra,.za,pr." post.,.lja­Jo ~te"e, ki aa včasih nemogoče. Iz. evojega usod ja se jla nIL pri~

=er ni zdelo vredno povedati, kae gredo, vendar pričakujejo. da jihbodo že našli, ~epra,. Mareikdaj nihče ne ve. kam 80 šli,O odgovornosti učite vsak dan vedno znova, na veeh tečajih in lolah.Ljudem Je treb~o poetavljati desetkrat pr~atroso in preoatro, da~o kon~no obruleno vendarle nekaj ostalo. Ce pa le v začetku ne bon!če58r. pote~ to ,. ljudeh ne bo ne pri"zgoje~o n~iučeno, kaj ie­le zasajeno,. erca. Očitelj lIlora vednO opozarjati, tako da je nazad­nje že zoprn. Sedaj ate na=reč učitelji in ne le alpinisti, ki lahkoplezate za evoje veselje. Vsak, ki ca boate učili, mora videti v vaevzor Ee po načinu govorjenja in ple zan jn. Tudi vi ste ,. ~ladih letihrabili vzornike. Zapomnite si. da ate vedno opn~ovani od mladih.O teh stvareh bi se l:1orali pogovarjati vel!krat.~an Pollak: To je bistveno. ~~dim, da emo odcovorni za to. kar i­maao v alpinizmu. Trenutna dogajanja &o posledica naše vzgoje. Topomeni, da 8aO delali tudi napake. ?ri opremi, stilu in podobnemlSIIlO lili do 'POpolnosti, na prave .ed",ebojne odr.oae pa .,.0 pozabili.Vzgajati 1I0ruo predv_1I ljudi. Enostavno se -oruo daIleniti, kakšenlik alpinista leli.o. nato pa moraoo z ,.zsojo stre~eti k temu. Zave~

dati pa se .oruo, da to bočemo in da amo za to odgovorni.Uroe Zupančič: Na danainje stanje v alpinizmu vseeno ni potrebnoeledati preve~ črno. Tudi pred petdesetimi in več leti 80 .e vl!a8ihdogajale čudne stvari. Danes na. je Teč in je vzgoja težja, zato jetudi bolj Dujno potrebna. ~e~tivnih poja"o" je dane", ,.eč kot nekdaj,ko n.. ja bilo 40 ali 50. Spoainjam H, da 8&0 bili nekdaj takoakre~. da je ob nesreči soplezalec tekel oimo Jesenic v Ljubljn­no po pomoč.

Zelo ~ostno ja, da T gorah danes ne poznamo vač pozdrava. ~egativ­

ni pojavi nas opozarjajo, da ~JO otroci drUžbe, ki strahotno hitijto se nam pozna v vsakdanjem Življenju in tudi v alpinizmu.Vsako nesrečo v gorah je treba objektivno in kritično analiziratina vaeh planin.kih nivojih in brez obešanja na največji ~von, pred­V&ell p-. je trebe reZUltate predstavljati Da atrokovn1h planinskihse.inarjih in z nj tai seznanjati 1'58 planince.Peter Ja~ellč: Če tečajnike peljallo na eno ali dve turi in jia natodamo prV01'rstllO oprelIlo ter jih prepustillo sama aebi, je to kriminal,za katarega 5IIlO odgovorni. To je naVadno zavajanje. Včaaih smo mora­li !'l'ej temeljito spoznati gore, dana15 pe v,sak, ki je komaj 0F'avilalpinistično 6010 v Turncu, 1, takoj nato pla~a Bavarsko amer, Čopovsteber in podobno. Nikakor ni normalno, da hol!emo sedaj iz nepia.e-

AR-16-198}-str. 1}

nih v čtirinajetlh dneh narediti univerzitetne profesorje. To nika­kor ne gre.Ne more~ ai predstavljati. kako je aolno danes 50 ~etrov preJ i~8tO­

PO~ Kratke He.ške smeri preplezati iZ8topno varianto, ker n~~naeobičajnega izstopa. Kakina varianta pa je to?Ko 60 lat. 1980 na K.~ razni vrhunski alpinisti delali izpit zaKOrokas. vodnika, je neki kandidat za pravo pot proti ~ali~ in Ve­lildll ",atoJ!! spra8ual 1:18ne. Čeprav j~il že trikrat .. Hiu.laji, jepokazu popolno nepozl14v&:lje goraJega sveta pri nae. Vuk je z.,.cro­van le v to, da bi • Šitaai :Ln ne '... 0 čiti .še zlezel v neko odpravo.Kje je tu vzgoja?Uros ŽupanČič: SpoainjBCI ee pricera, 1:0 so Yl'hu.naki alpinisti in hi­-.l..je! Ila Kredarici tri dni lIak.li sorsko re8.va~o službo, ker seniso znali .&esti na zadnjo plat in all peljati v KrMO.

Na začetni!kea tečaju BO nekateri zagovarjali le130 tečajnikov, dabi ~Dčeli plezati že prvi dan, ie preden so epoBnali gore okrog aa­he. Vodja tečaja mora biti dosleden in ne eme nasedati začetnikom inlaikom.Danilo Škerbinek: K temu, kar so povedali Beleč, Uro! in Petrač,birad dodal, da n8Jll manjka tUdi uemerjsn pogovor o vsebini naBega po­četja. Sicer smo aei in % lavo roko v žepu 5kupamo ~ dvema pretoma~le.ti ne vem kaj, Tei sao (eo) zlati fantje. Zelo malo pa se opre­deljujemo, kaj prav~aprav pomeni alpinizem kot športna dejavnostin tudi sicer. Belač je lepo poved3l, da je to lo neka vzporednadejavnost, vsekakor pa nae bogoti.Prel!l4lo 6I!l pogovarjalDO o danes povedanih stvareh, pre"alo se oprede­ljujeoo in 8 tem poo.~amo Nladis do pravilnega odnoea. To je zelo po­aembno za naio nadaljnjo ua.eritev.Pri analizah, ki jih le dalj čnsa dela kooieija za gorsko rečevalno

slUŽbo, moramo aodelovati Tai. Jasno aoraoo povedati, kaj je povzro­čilo na&rečo. Zgodilo pa ae ja, da je bil prav domači odsek proti te­au, da bi ee povedalo na primer, da se ne bi zgodilo najhujše, če

bi ponesrečeni i.el navadno po.ož.no vrvico, v katero bi l..ahko sto­pil po padeu. Še huje je, da Ile je zato leto kaeneje r.godila podobnana!R"eča. NedopulJtno je, da De uporabino v&e&ll, kar nall po'fodo nee.re­"0~an Kerlie-Belač: Kjerkoli v ledaniskem svetu sreča! naše ljudi,labko opa~ii hojo broa der&~ po ledeniku. Kakr!e~koli zdrs v lede~oslobačo ali ~elo gladko razpoko je uaoden. Brez derey. ai kot !ab3 vstekleniei. Ce ob tem nima! pomoine vrviee, v katero bi lahko stopil,je zagtlto'fo po tebi. Na l&denUdh pa se neii ljudje !e vedno na'fezu­jejo po stare•• k&r IMI vleče kot računanje vatarih dinarjih. S to~ezavo gre v razpoko vsa nave~a.

Jože Rožič: V naših &alah preveč poudarjamo tehnično stran. premalo~a ~vorimo o nesrečah in ee povezujemo z gorsko re!evalno službo.V GRS naj bi bilo čim več alpinistov, za alpinistične inštruktorjenaj bi bilo to obvezno, vsak alpinistični odsek pa bi moral imetivsaj enege reševalca. Alpinisti ravno pri re8&valn&m delu pridobeogromno izkušenj.Navadno trojko grelIlo lahko plezat s staro 1IlaOO, eaj V~1I110, da jo bouolahko lepo varovali in zadrlali, če bi zdrsnila. l;fhče pa SlI ne vpra­ša, kaj bi se r.godilo, če bi pri te~ padel a~. Lahko je peljati s"boj pov.aem neukega, vendar če ee nUl aar:i. kaj zgodi, je po obeh.Z.četnikoo zato ~~i.o 8&110 lepote v sarah, ampak jim najprej po­kali.o tisti najte~jl trenutek. Na lepote je vsak pr1rravIJen.Pri naiii vZ~ji je preveč napak. Drucače ai ne ~orelll razlaGati telIO,da sva a prijatelj•• v Zaj.di Sit dohitela popolna začetnika, ki

Jlil:-16~I98}-etr. 14

o

•

•

o

oo

•

•

<It:'! bilo v njej ite dva dni, V.:lojo pa sto. i'la, .Iker 8V8 ~elela viJe-ti, \~.:I\(j.·:na je Hest1ca". . _tIro'; :::'upllnčič: Vripravljen eecl vo~, 'P~kU:,.:l~l flVe-j arhiv llo8re<~,. \"katerOl!! 60 take stvari, 4a e;redo hhh. 1II0nl l.asje pokonci, 1;11.1 H!leVaN ki iI!late dol&,. Na ..se stva.ri boste potem eledali drur,nče. Vse• • •

te iZKu!nje Je trobo. na vseh tečajih in ~redava.jih prQna~atl nadru:;e.Vinko Mlinar: Varnost in vzsoja naj bo naša stalna naJ.oge. V~nost

mQr3dO neprestano poudarjati na vseh vzgojnih akcijah.

Marko Kragelj

PJ1OBL;:;HCKI, PROBLEKI

Zgodaj zjutraj ee odprarla v saer. Z Ilonoj .sta dober prijatelj iIIprijateljica iz odsel-.-. Zapleza.a • prrl raz.tež.aj in že UgotOrill, d.Je"suŠ&" vzela nekaj klinčkov. 'l'orej ae pričenjall.o privajati na aJ:le­

riško prosto plezanje (tree cllmbing) ali pa na ukrepe z.ezneea iz­vrenega sveta, ki 80 nam zaprli pot v Italijo in Avstrijo.Prvo je, da morae začeti zabijati klin~ za varovanje, drugo pa, daklinov nioaš. Ha!i bistroumni ~od~jalel jih ne prodajajo - pač nideviz. Kako ..m splezal amer, je drugo vprašanje. I~plezali amo vsitrije. V seri pa MIII ee počutil bedno, ker so med naci vandali, kipObirajo kline ne gled.e na to. kBko so pooeabni. l!ič lalje63 kot to,da \'aro.~D. z .rha iZhijai klin z6 k.llnolll, ne dD. bi se vprašalo nji­hoveo"namenu in pripadnosti. Ponavljalee za taboj bo Qislil, da jepri6el v Yoseaits. ali pa, da je zcre!il $DOr. Lahko pa da bo fran­ciju 5aveneu veoelo oporočil, deje preplezal prvenstveno amer. Obvseel talil se spraiujem, kje je duševna Illorala tah titantomov" , Id po8vojeCl dejanjU "obogatijo" smer. Nislllo vsi rojeni pod srečno zvezdo,da bi bili eketrecisti. Bolisti iD Be kaj, ali pa da bi bili o~o~

~čeni depozita in na veliko kupovali klino onkraj meje.Ha.ee~dnje. ali 88 ne zClorejo nAčelniki alpiniatičnih od&ekov V&eS­

ti okupaj in nekako re~iti zadevo ~lede oskrbe z opremo. Hisli.! dBto organizacijsko resnično ne bi bilo težko.lI.če!niki I1$.j bi na primer v svojih odseld.h zbrali i3tevilo potrebnihklinov. cepino., vponk, kladiv in druge potrabne opreoe. Menim, daje ~ša Totra sposobna narediti kv~litetne vrvi, ki bi uatrezale pred­pisolD 111M. Jeaerllika !elezarno. pa je !e dokazu1B t da je sposobna de­lati dobre k1ine! _j jeseničane reS .si lahko pohvali.o. Kladi••bi l:lorda lahko d.1&1a tovarna Urlor iz Zreč. Kožnosti 80 .lihvil.oa.X zadevi sku8ajDO pridobiti ic katerega l~lIled vi.lijih predstavnikovPlaniullke zveze Slovenije, ckl bi bil "f.,esen" na papirju. bolj pooar:­ben in zanesljiv. S tem bi reiili narsikatero de.izo, pa kazen za­radi švaroa preko Illeje tudi.~o pisanje končujem v upanju, da bodo uačelniki na ovojom nasl~dnjem

zboru zadevo uep81i "pr-ovrtati".lla koncu pa. hlim Alpiniatičnilll razgledolll, da bi prišli tako daleč,

da bi bili dostopni aleherne~u, ki ~U je lju~ soraki BYet. Henilll,da nas alpiniete od Y8eh re.ij, časopisov in Slaeil Alpinistični

ra.zg1edi le -najboij zblUuje-jo .ed seboj. .

• Življenje je za ple~je, ne za spuščanje. ,emile Verhaeren

Pobe Klač

GRAND~S JORASSES (VII. del)

Dokler je bilo še na pretek neobdelaneta. 50 v Alpah plezalci eojilinekakAno dvotir~08t velikih zimskih vzponov. Z ene strani 80 ponav­ljali slavne klasične ameri in plezali na alpski način, z druge paoo u~iz.a.rjali T popolno'" ne:!nanell .svatu previoov in navpičnic pra­vi pravcati odpravarski način s plezalski~i časi, ki oo šteli v ted­ne ali celo poldrugi l:Iesec bivanj.:! .., steni. PredvselIl ta drugi način

ni bil izvedljiv brez Dočnap. denarnega ozadja - bodisi podprt odijportne industrije s prvoYrstno opremo, ali pa z nelBpolnjenilli čeki

oredatav obveščanja.

Daleč od teh .anBacionalnih zSodb sta v okvirih in • pečatom nekda­njih Bonattljevlh edinstvenih zimskih vzponov pod Crozovim stebro~

9. februarja 1972 stala poročnik Jean Claude Harmier in njegov mol­čeči prijatelj sorski vodnik George Nomine. že tako samotna smerPetersa in Maierja ~e pozimi !e bolj .sa~.vala in ju j~ prad tem 5edvakrat odbila. Tisto leto je pihal tuplaj5i veter iz bvice in spi­hal sne~ z reber in r~~ov. Dolgi ledni jeziki. ki so padeli z gor­njar,a enežiiča na ključne velike pragove, BO ju vznemirjali •••Odličen povzetek Karmierovase epi~ iz Lee Alpee je naredil profesorTine Orel in ni odveč, d~e enkrat podo~ivimo nekaj utrinkov topleneposrednoIrti dveh e:rčnih tovarišev in ledeno I!Irzle okolice Illogočne

atene."Zdaj je zi_o Mraz in aneg dajete VBeOU drucal:nc ruoaežno8tl. S 8&­

~oj sva Y~ela hrano in opreoo za deaet dni, hotela sva uiti. izgi­niti veak.danji.ll tirnic.III in skrbeCI."V z.e!etku jima je iilo VIM po sreei, kazalo je celo, da boata v ste­ni sama. Ko sta bila ie Yieoko, ata o~zile navezo, ki ae je ~la

prav pri vstopu v W"alJterjev steber. lhusledl:l-ji dan, Il. febl"UU"ja,je I1o.tne ~aplazal T spihane plošče pod osrednjim ane!iš~eJl. Hite-l .. at.. v upanju. da boata uspele. Bila sta dobro pripravljena. po­tem ee je nebo poaračl1o, nad nj~ pa se je bočil velik previs,ledene sveče 80 visele nad ~lobino. Nomine se je mučil v zajed!, kli­ni .CIU niso prijeaali. HarIIIiera je l'.ebl0 v noge in 113 "ecc lepelI jeI!ollineje odneslo po IStr/Jini. Zudr=ale ga je vr•• Ko je prilel k se­bi. je omenil biVakiranje. Har~ier si DU ~ upal povedati, naj naudobje ne 1II.1sli: ...v Da~bolj801ll primeru si bova bival; uredila na snež­ni vesini z nagibom 60 . ln ree je bila huda noc, dolga noč, vesčas v boju 8 8trm1no, v kateri naju je vleklo naVZdol. Nise~ mislilna toplo postelj~. na zakurjeno sobo, pa tudi ne na najino neumnost.Revnodušno selil trpel ••• Uro za uro sva ai kuhala. pija.čo."

12. fabruarja sta se zna!la v težkem plezanju v previeni, večinoma

kopni zajedl. Morala eta poseči po moderni tehniki. Pote~ se je Mar­mier držal tanke skalne rezi, ki je komaj malo gledala izpod snega.Treba je bilo navezati dereze, e je blI v takem pololaju, da je zato opravilo rabil celo uro."Pote~ naju je preletel helikopter. Ni Ili dajal pogul!l8, njegova nav­zočnost mi je bila. iUoprna. Ilezncsna liii je bila aiDel, da 80 ljudjev bli!ini najine etene. ru nama ne aore nihče pomagati. Brez pridr­ikov ava ei naprti la usodo na SToja r&f!lena. To je 6111a.l zillskegaalpiniz... "'l'retj1C ata bivakiral& 150 metrov {lOd YTho•• Ob"t& biLa o~aaljena

od neporov. Xljub orazu, teji in lakoti sta čutila v sebi neznanorado~ - YTh 3e blizu.

,tR-16-19B3-atr. 16

•

•

,

•

•

_ O'h' :~n-,'U'nIIf'·...,

I

l'

•

\ ,1'" ,

I

1'/'/

II'/'

... ...

~ kr ~ 't;ItJ~- m bo ,izlel, plesaln vOldn,iček,~fORZIC (Kamni škJe in Savin:) ske1p ~, )i~:vtorI~a.zto, ~omaz'1na.

TRI 'PI ,', O ","ODNIČK1J' LOGAR'mu. DOlLIN IN, SEBINI ALPIN, ,S_IčNIl1 It z-,I.EDO'

Pre~el,i smo v ~: pi," m lor ke [1, VOdn1ka in j zi o,=lovo,- ,St [la Klinar­ja,. fi, '1'_' & .. Oo g ~ -_8beDik in pi ,'t -1[~ . 'M' 'l-1,3a..D.a Lipovš, a in od11čnegapalm [',:v', C:, SaU, , ',~k ga. ~[,-Q,mači:n in _vta ja nove knji~: Solč[av,a ValiJ'~l'"

t- V~der'jla_ ~ ,·s a obr'avna-.rajo ru'ličn,e stvari, J Ih ob:javljam,lo ID[o ',lo'mkib::.,St '~~'O lUin ~ .-. lL~ ~ - rašan "e 11 [ali je pravilno Mat:k6 kot in StreY,č.Q,va

o .'ij' I . ~iI, • • - ~.' . " _.. I!WI' .

11 "et !J,·"j1 t2" od,govor1.m n ,J IS;B' ',~,e DO pisej'Q kraje na imena cim Da-tančnej' po lokalni, i-.gov&r[javi,. Pr.i tem, pa ,je treba, upoštevati tr'adiciJ1ol .. ki Jel sv j ča B lila "Men.a v meščansko polilm.nost.,(l'fako iIIft&m,O ~ vse čase Olše o namesto Oyševe 1, pa tud-' Ir.!gl" n "esto ri­~llv - pa 'ojistran'lko trSW.2- ). ,'Meni, t delie ,pr~_illlo '_tka,' ko " 1 na-k~Q' t'li\d1· S't ' e...c....... a ec.... - je St e- 1;; v-" .... 1 - e,tt;%B'~_Dn ... '" - i' " ',' ~, - _>, ,..:_'w"'· " ,1, - ,':,1 _" ~'_' a ,p ~ c =-. 1 :DQ~aACi. wi prv,o, --, ,," . I~~ ~ota ,:1c•• S',,',ari lerajo biti bliz'u rd:,[omač'1nolm, ko pa bodo n"a"p,i,..sa[ne t se Jib bomo p-=. tak,. nauč'il:t tu 11 dl-u_,~, VelJ'Q pa seveda tu,.~iaraKa pr, v -la· oe je stvar V', ej:a in ,zato vse pj o,š'no naro,dD.ega o ,ena"o njej odloča splošna rab[a.. -

AR- 6-198,- tr. 18

•

•

•

Valent Vider: Zbrati vee podatke o preplezanih stenah in to tako, dabo drf.aJ.o, j. res velika atyu-. zn.to v_ čut avtorju in eodelaveelC.Spraiujete .. ,lede i.en Yrhov. V 8voji knjigi Solčava v 9. poglav­jU ODel1j_O i_na. Ica.Uj i.n posestnikov v Solč..v!. Kaka' ee ločijo po­a..".1 iaen poaa..znih tt.etij od lastniko... teh kDet1j, tako _ tudipridevniki ir.peljavajo iz. i_na posesha in De poaestnika. Sedajopuščena motij. V Jamah je dala iae Ju.leki ~IH. ne pa blet Ju­nik, uto ni pravilno Jaan1i'ika -.li pa J_nikova peč. Streveov& peč

je pravilno. aaj IMI nanaša na Str.veovo posestvo Na StraveoY.1I inne na lastnika. Enako tUdi Klellenča peč, Klemenea jama in ne KI.­lIlonAkova.Glede imen alapov v Logarski dolini naj vam povem. da jih domačini

polmenujemo v zvezi z značilnostmi v bll!ini. Slap nad potjo (19.2)ee imenUj. Slap nad Ivovoom aliKačjek, imena ~ug1h treh elapov pa80 kar pr.vinja, imena slapov na le'um bregu LQgarske doli.ne pa botreba določiti s poGO~jo do.a~inov na kraju samell.Marij_ Lboviek: ObČUdUje. ~bi.rko ple~.lnib opiaov, štnilne v~po­

ne in preuclune uvodlfe 8el5taTke. V8ekakuT V&lll bodo oerodajni ple:r.al­ci (Modec, lefek, ,b~iIl in drugi) lahko bolje dopol.Dili in ...eto­Ta.li ob qru.njih glede starib sIlori • .se.. vu odgoTarj8.lll le na vpra­!&.nja o Štajereki Hnki. Ni nobenega dTO_, da je Maka ISl.U pl.eze.ll' severnem stebru, ..j je v Planinskea vestniku 1929 Da Za,. stra-ni objaTil opis. to je tudi povod za letkovo opa:r.ko, če!, da 80plezalci (lalič., tOTari!i) rekli, d. vrini del Glave z gredine nadrazo. ni preplezljiv, potelI ko je bilo to le preplezano. Oeitno 60

Iglič ln tovari!i izplezali drugje, prav gotovo bolj leTO zgradinenavzgor. Ne veD, zakaj Hal alpinizem te smeri ne omenjaj v spodnjemdelu je kot varianta manj pomellbna, zgoraj pa je izstop lalji inhitrej!i od Relkovega, ki je seveda alpinistično pomembnej!!.Iglič je nekatere smeri preplezal. 8 8opleza1cema FrancetolI Verbicemin Avguetom Von~ino, v čl.anku o Štajerski Rinki pa omenja le i ..niJanez in Quetl. Ne vea, ali Igli~ še živi. Po vojni je oeta.l zunajJugoslayije. Bil pa je - govorim o gorniku - imeniten rant. GoYori­lo se je tUdi, da ..eri y Hali Rinki ni sam prepleza.l, vendar je ote. težko 80diti.1'Ie Ye., ali je leta 1929 plezaJ. Y Geyerovzbod.ni steni "rU.-, j. paverjetno. ker je ., tOTariši veliko plezaril okrog Okrešlja.Glede virov: ali ni 110SOČ. dobiti kartoteke tKS 15 kakšni.i opazka­lil? (Odlična stara kartoteka ple~alnib Tzpoaov se verj.tao nahajapod .eč _troy debeli. in !irokill kupom vee aogo!e šare l' ropotar­nici, na katere Yl"fLU.h piee )l~ejska soba PZS. OpoQba France Kal..­šič).ln še: ali Di 110goče dobiti kje .tarlb Tpisnih knji! ~ Okrešlja?Ta. je areaorin vea15ih pretirano natancno opiaoval STOJe plezalneture. še dane. aliiiJI (1' epoainu) celj15kega plellalca Branka Diehla,ki je takrat pregledoTal t. Ilapiske in ujedljivo rekel: Le bodimonatančniIV 14. itcvilki A1pini15ti~nih razgledov je na lo. strani dobra razla­ga o prečnici in pre~eaju. Kot dodatek naj navedem besedo pr'~lna,

ki jo je uvedla Mira Marko Deb.lakova.V 15. številki AlpiDd"tičnih ra:r.gledoT pi!e na 18. etrani Bine Mlačo predavanju P.tersa v Mariboru. Naj povem, čee.r ae ~ieto gotOTO15pozlnjaa. Tudi v Ljubljani je zavrealo, ko _o izvedeli, da staPeter15 in Heier preplell&1a prTO ..er v Grande. Jorase.. v Ljublja­no 10 Maribor je priiel Martin Heier, ki je " Liubljani predaval1. aprila 19}6. Bil je "elo čeden de~ko, !la Petersa pa nc vem, kak­šeD j. bil. Z Meiujell se. tudi govoril in liU na prošnjo Pavle Je­.ihove posodil Dahrbtnik, 8Yiter, nogavice in rokavic. ter pribolj-

AR-16-198}-etr. 19

Bek v aluminijasti škatli. Seveda G~O se domenili, da mi posojenegorniške potrebščine potem vrne. Stvari sem dobil šele po posebnemposredovanju, Jeeihova pa liii je razložila, da je bil Ustrašno zaljub­1jen". Seveda. pripovedujem vse to lo, ker se nekako &klada z navedkio Petersu, kar pa naj razišče tisti, ki ga to podrobneje zanima.Stanko Klinar: V 15. številki Alpinietičnih razgledov je v zadnjemnadaljevanju Opiaovanja alpiniattčnih tur na straneh )6 in 37 razpr.­delniea značilnih smeri različnih težavnosti. Vrhnje predalč~ bi ka ­zalo malo popraviti. Vendar ne zato, ker Bem take sorte "vrhunskialpinistU, ki se drži vrha ra.zprede1nic, tI'llDVeč zato, ker sodim, daso tudi nizko ocenjene smeri lahko resna zadeva. Na to se spomnimotakrat, ko reeničen vrhunski alpinist pade pri aestopu po lahki sme­ri. Smer I. ali II. stopnje bOlllo imeli namreč za izrazito &8stopnosmer, kjer ni na voljo druge možnosti. Če pa je ta smer v resnicitežja, je ocena zavodljiva, ker obeta lahek sestop, kjer ga v resni­ci ni. V lepem poletnem vremenu ei spretni frančki seveda lahko pri­vošcijo poigravanje 8 emerjo, kot tiho priporočilo za zim~ki se~top

pa je prenizka ocena lahko poigravanje z odgovornostjo. Tako sem avojčas za Kotoyo špico protestirel, da bi bila I. stopnje, in resnično

veselje mi je naredil Buecaini (Alpi Giulie), ki navaja II-III. Ni­kakor ni primerljiva s Keseelkopforn. ki ima zavarovano pot, laijood severne poti na Mojstrovko in na njej kar mrgoli pisanih mno!ic(~ic8r pa lI\islim, da je Kesselkopf napaka, prav bo Ke5selkocelolNič ~e ne gane, da na vrhu 36. Gtrani piše UIAA lestvica. Hoine šezdaleč ni III+; med njim in Halo Cino, ki je v isti vreti, ita mor~

da dve stopnji razlike, ena poštena pa prav gotovo. Moine se morana lestvici pomakniti "vi!e" in nadomestiti Finatera.arhorn, ki najprav tako "avanzira" za eno stopnjo; pomakne naj ee namreč pod l.kjer je zdaj prazno. (Hodili smo namreč po njem, ko je bil dobeeed~

no "tin~terU, saj smo v opoldanski temi videli kOIllQ.j malo dlje odkonca iztegnjene roke, a težav ni bilo. Ne more ee primerjati z Ve­liko Cino. kljUb njeni obljudenosti in dobrih 1000 metrov nižji vi·6ini.) A še pod I ni čisto gladko primerljiv 6 Pelmom, kjer je Ballo­va polica ne le pošteno nastavljena. padajOČemk kamenju, marvec tuin tam tudi hudobno izpostavljena (~lasti pri sestopu gre prav lahkomalo na živce), njen lIPasso del gattoU, četudi saOlo "mačji skok".pa je tUdi malo bolj zabeljen od enice. A naj ostane pod 1, ker vceloti to je. (Podobno je običajni pristop na Piz Badtie prav lepagranitna dvojka.)Kaj vse se zadnje case upošteva pri oceni, ne vem. Absolutna viši­na gore1 Relativna vieina etene ali pa smeri? Smer kot celota alinajtežji detajl? Apnenec, dolomit, granit, gnajs? Težave ra~vedan­

ja? Izpostavljenost? Dolžina pristopa? ~ Prav bi bilo, da bi smeri,ki so krajše od 150 metrov, imeli le ~a detajl, alpske gore pod1500 metrov pa za plezalni vrtec.Poklicni vodniki ocene zvi!ujejo, že vedo zakaj. Za StUdlgrat v Gross~

glocknerju pravijo, daje III, jaz pa menim, da je med brati II, ališe raje, da nima kaj ~skati med plezalnimi vzponi, ker je delno za­varovan. Tudi PauBe, ki sicer menda ni poklicni vodnik, temveč lepisec vodnikov, tieči z Moinom na -III. (Kljub vsemu torej le ni i­stega mnenja kot UIAA.) Komu gre (pri granitnih Alpah) UIAA na roko,ni ja.eno. Zdi pa 6Il liii potrebno, da bi v Op18U posebej poudarili, če

neka smer velja predvsem za sestopno smer. V tem primeru je ocenalahko malo višja. Toda Moine še zmeraj ni veČ kot Il, pač pa Kotovaipica prehaja. v območje III. (Ne začnimo a tem, kako je treba navzdolravno tako spretno p~ezati kot navzgor. To velja za izbrance bogov.Veliki večini ee zdi sestop težji kot vzpon. Zato hočejo nekateri

AR-16-198}~str. 20

•

•

,

•

•

•

•

Rokavski greben proglasiti kar ~ IV, ker je pač precej težavnihYoesnih ce.topov; a kdor ga ple To_ od Škrl.tiee proti Rokavu, bo tež­ko opravičil oceno višjo od II.) Umestno bi bilo ~ opieu tudi pri~

pomniti, da kaka ~er Il. stopnje ni pri~erna ~a ••stop, recimo Ju~

gova v Stenarju, ~aradi krušljivosti ln izpostavljenosti. S tako o­pisno oceno, skupaj z drugiai podatki o smeri, dobi navedba telav­noetue stopnje ~.aljiY.j80 specifično veljavo.POZD&.lll teb•• pri iekanju zglednih _ri nizkih stopenj, zlasti prina&. "1 jih. ~~j. anenje je tole, za Julijske Alpe:l. stopnja: severa! greben Triglava,II. stopnja: Jugova v Stenarju.III. stopnja: severovzhodni raz Stenarja (po domače Brojanov raz).V Xanni!kih Alpah pa bi Šijo nadomestil 8 Smerjo prvopristopnikov vzahodni ateni Planjave. Priznam pa, da nobene od teh emeri ne bi pro~

SI_il za izr~ito eestopJ:lo. r.laati ne poz1.lli.Kot vidite, ne 04krh_ A_rike. Zdi pa H Ili potrebno lo be_do po­magati. da ee obvaruje kako mla40 livljenje. V.e preve~ alil~ aur­bikaarakega ~orjenja. kot da 50 alpin!zea začne &ele t~ od V+navzgor. (All, ko BlIO le pri ra.r;prede1nicah, "navzdol".)

JULIJSKE ALPE

SEVERNA STENA PLAl<lJE (Glej apodnjo skico na predzadnji etrani)

1 ~ Grapa Utrujenega stolpa (Z7. 4. 1~8), l - Laatovka (IZ. ~. 1981,~ ~ Centr&lnl ateber (16.-11. 9. 1961), 4 - Vstopna varianta Central­nega atebra (Z9.-}o. 8. 1964), 5 ~ Izstop~ varianta Centralnesastebra (22:.-23. 8. 1%6), 6 - Spoaineka 8IlI&r Janeza Ilediea (8.-9.9. 1979), 7 ~ Hansarda (1.~2. 9. 1969), 8 ~ Spominska smer MetodaGroilja (l4.~25. 7. 1971), 9 • Roleta (13. 9. 81), lo - Centralnikamin! (IZ. 9. 1981), Il ~ Desni kamin!(l}. 9. 1981). 12 ~ Diagona­la (13. 9. 1981), a - Pristop v Krnico, b~~ Sestop v Krnlco (Opomba:V severni ateni Plan je oo le &Deri Rupar-Steblaj - 1. 9. 68, Zahodna...r - 15. 6. 69, 'r&llovaka - 17. 8. 19. S_r Skok-ZavratDik-17. 9. 80in Vstopna varianta :Mart.earde ? Podatki le deo uak1.ajenl.)

ROlErl (9)

Prva plezala Peter Poljanec in Slavko Svetličič 13. 9. 1981.Ocena VI/IV-V, približna višina 450 metrov. eas plezanje 4 ure.Dostop kot za 8III0r HanMl"da. in dalje desno n8Yzgor po veliki grapi.Opis: PO grapi navzgor do njenega r~cepa. po levem kraku, vieje pre­stop po polici v okrajno levo grapo. Po njej do konca (&kozl ka.1nein zajede) ln ko ee ta konca v odprti ateni, levo navzgor pod previ8~

Do ž.1110. Če~ njo in skozi okno ozirom-. preduh, ki ga pleza.! z ao­tranje leve strani. lo poetane kar:lin previsen, prestop v desno, čez

ploščo v zajeda. Raztežaj po njej in levo navzgor čez plolče na robotene.Seetop: a) Na vrh Planje in po poti na Kriike pode. b) Desno navzdolv lkrbino -.d Planjo in Kanceljni ter v Krn1eo.

CEHTRAIlU D.MDfI (lo)

Prva pleh.1a Peter Poljanec in Slavko Svetličič 12. 9. 1981.Ocena IV/II, približna viiina }oo metrov, čaa , ure.Dostop kot za Roleto in po srednji grapi navzgor.Opi6: PO grapi navzgor prek štovilnih zanimivih ka.inov na rob atene.Sestop je enak kot pri Roleti •

DESNI lAKINI (n)

PrY+lezala Peter PoljlUlee lu Sla,.ko Svetllf1~ 13. 9. 1981.Deena. V+/IV-V, približna Tišine 200 metrov, čas 3 ure.Dostop: Po _eri '1 Krnioo, ki 80 jo verjetno prvi preplezali dOClači­

ni, divji lovci. Deena: mesto III/I-II, približna viilna ~5o ~etrov,

čas 1 ura. Dostop od cestarske ko!. po lovski poti v Mlinarico. Prekmelišč desno. nad ruijem pod eteno in do prve velike police. LevenavzF po gredi do velike grape. :Navzgor 1!Ikozi dvojno okno in popolicah desno na majhen hrbet. Po njem v Krnico. Sestop enak.Opie: S_er poteka po desnih ka.inih v severozahodni eteni. Vstop jena najviijem delu anesa. Čez plati,mimo strehe v dno ~jede (V,k).Po njej" kamin in do a1ga.steS& in zaprtega ka&ina. Desno nav:;sorčez plati na raz. Mavzsor po plahb na polico in leTO nil rob etene.Sestop enak kot pri .Roleti.

DIAGOffALl (12)

Prva plezala ~ter Poljanec in 81a"ko Svetličič 13. 9. 1981.

AB-16-1983-etr. 22

•

• 1 ~"'-~~,.. _...... - .r6NA

po

",

Ooe·na 'V,/XII-I 1 prib' ina vivli~:6.o m! tra', '"": qr I in pal..Doatop j,. enak ~CJt pri Del-,nih -.' _.1nih.O . ,IS: Ystop- -:- 'd"', k:t. t_ prip_l,je z __ ve proti Idesni v zaj!edo: ki. : ž. a la ·,DO I ·t~ ,.0,. Pal poc,i do majhne v'ot11 re ':111 Q8vzsor po :,.min'Q,.Ko t_ ~:-ostane prr=·v1-. DI 1evo cez platae: pztevis (1 ) in po azu ru-te :-:-~3 ELVzigor (,' - ·...0 vel-ika grape.)·· Levo m:l.mo previe&, navzgor lI$ltQzik'- lin in po ra·· ·item, svetu na rob s 'ene '.aca 1 op v sedlo in navz·do I. v -Krn., 'COl,.

w' . . .... ,

JUZMA 'QMr . Ap··T' ..41'i.'Lift='".. '.. ~'I._ ~:.I; . . I .:&.Iftf.,,~

Z.AJEDA lmEPENElf:lt. ( )

Prv'· _ .' - a ~V',1Ift ' ~ Bard · D, Pete'%' Poljan =,0 19" 8 1 '982 iii

Oe~na. V :, A2/V. prib... · .. ina 'vi ""ina 2.50 metre·· 'II cas p'IZ&Ilja lo ur'.-

,R16 . 9;83 str. 23

O,ZOROG:V

, I

--

I

I

I

o Svet:Ln' 220

•

•

•

•

•

pribliina .iiina 400 metro., čae plezanja 5 ur.Dol!Itop kot pri dragih Sllereh ... juin! steDi Planje.Opis: Nausor po sr.pi (kot za 8CIer Guu sin). Iz grapi levo navzgorna veliko traTn&to polico (drevo). PO poH (poč je dobro "idna odlo,.ak. Ito!e in poteka Čez vao !Steno leTo 04 .eri GUGI& gin) do ka­.i.na. TežavIlo ekozenj v dno p-a.pe in po njej do pravinega k&ai.Da.Od tu de-.no čer. ru. u. gladke ploiče in po poči do D&jhnega et.bri­ča. Z nj.go.... ga vrha levo v tegu Trvi prečnic. v kamin (moino jetudi direktno čez kamin), PO kaaicu navzgor do 8toji~ča. Levo čer.

plati in po polioi levo T kot (votlina). Naravlloat navzgor do kU­oa in desno pod previe_ ČeZ kru!ljiT previs v grapo. PO de ani grapina vrh stolpa. Od tod š. razte!aj navzgor do roba atene.Sestop: a> Levo navzdol po robu stene in spuat po deani strani vsedlo, od tod lahko v Kroten in po grapi na lovako pot. b) Navzgorpo robu "tene do polic, po katerih je Dolen aeetop na !rilke pode.

amu. GIN

PrTi p1e~ Peter in PaTe1 Po4Kornik, Marko GaJpari~ in Mi1an Ve­likonja.. Datu. manjka.Ocena V+/V 200 aetrOT, oatalih 200 metrov III·IV. čas ple&anja 6 ar.Doetop kot pri drugih aaereh v tej ateni.Opia: Z lovake .-teze eledii grapi proti ku.inu, dobro Tidnell izdoline. Xo ee kamin zoži in postane navpiEen, ee začno glavne teža­ve. lCaainu eledii naprej Tee do vrha (pet r~tdajey težjega pleze­nja). V 1alji svet in po nje. do s&eejib ~ehodov, po katerih na­daJ.jujei deu.o proti Poga~n1)tOTe.u dOlllu.

PripraTil Petar Poljanec

Slobodan ~l1cll

VELIKE STENE V BOSNI IN HERCEGOVINI (III. del)

Severna atena Izgorje1. Grude

19802. ponov1t.... kaIlina E. 1:1J:"dalič in ~. ŠiBič ... 7 urah.,. pon. atebra B. 10"l'"evi~, B. Ha1tarič 11:1 M. i.altič ... 6 nrah.It. ponOTitev etebra HukriD SUi~ ... 6 urah.19815. ponovih... ehbra H. Logič, O. Pr8bani~ 1n M. Šišič Y 6 urah.6. pono'Yitev atebra M. Irepr in B. Pollak. ,. pon. ka.jna 1(. Lopo.o. Prebani~ in M. Šiiič 'Y 5 urah.

ČVRSNICA, VELIKI ~K (156' ~)

Jugovzhodna atena, '

Gora posebne lepot. v tuedno lepi naravi, ki sdružuje I:D&H1ll0atiSredou.1ja in viaokih gora, naredi e avojo jUlOvl:hodno eteno na nasizreden vtis, 8 katerekoli strani jo gle~o.

Skladna arhitektura stene oetro poudarja njene glavne dele - nagnje-ne police v vZAOl~u,. veliki zob na l.vi, za njilII globoki o.r.ebnik,po:raaol ared.uji del in zgoraj Trina prepada pokončnib otu z osred­njo prepoko, del!lDO' ob njej izraziti eteber in dalje dolg žleb dopodn.o!ja etene. Prav&aprav podD.o!je ni i::.rattito, ker lIIte~v spodnjeIIIdelu neopazno pre1l&ja v police, ki ee isgube y obrolmea .eUi!u inobra ..J1b 1!lT8beonih. PO po4atkib prvib pl.e~a.loev Bre~ov.~ke&a in Drag­aIUl& je atena vbom prlblilno l}oo .etrov, računajo~ tudi U.b nad._eto. ca bbak1rllJ:lje. Brez tega je viUna etene prlbllf.no 1000 .etrov.

A.R-16-198,..etr. 25

Vsa etena je v ,lavne. kruiljiva, nekatera ...t. iuszito, ruenzsornj. tretjine. ki je ..rUh] ..... Nnarnoet pe.dejo!ep kamenja jeu.to et&lna. a_eelnoati atene dopu!čajo .e;riante klaeične elleri. patUdino.e ..eri v pokončni isatopni eteni. aazčLenjenost nudi dovoljlIeat za usocmo bbakiranje ter aoinost wd.k& ispod Jtljuna.Verjetno oo bUi loTcl prTi, ki OO pleu.J.i po policah ..stopnega de­la stea•• Obstaja tudi .epre.erjeni podatek, 4& j •• tridesetih le­tih Josip Slpund ... prepl.sal ateno.Zaradi bpoet..lj••oati na jus je • ete~i poleti lahko zelo nepri­jetno, tako da. je praernejii ču za .sporoe učetek in konec polet­ja.1939PrvenaneJl& _1' S .. Brel:o"ečkep in M. Draga·n•• 22 u.rah 1: enia bi­TakO•• Članek Brezove~kega • Rr'tatakoa pl.n1 naru 8-911940.1966Pr" obiak al.piniBto. po 27 letihl PrveneneIl. "'1' .ta delno....poredtl.o imad _.ri Ilrapan-Brezovečldpreplesale B. Delil: in I.Dilb.r z elli. bbakoa. Literature.: Nue planine 3-4/1969.1967Poekue prTe ponovit.e ••erl Dragman-BrezoTečld. R. Hulahueic in F.ZabiroTic .ta Dapredovala 300 metrov po robu vertikalnih eten, kipadajo v desno ..lieče.1969l. pon. saeri Dragman-Brezovečki 80 z enim bivakom opra.ili Z. Jaja­to.ic in R•. "u~.i6, D. Entra.t. P. BilčiAin in F. Z.hiro.ie. EnaDA.eza je poakule.la tudi prTenet.eni ...pon po st.bru. (NP 5-6/1970)197.2. pon. _ri Drapan-Brezo.ečld ata z ~4i1ll bi.,&ko. oprarila P. Hil­HUn in Jasod- SuihbeSOrl6 (w•• !enaka. aten'!.). PrT.llatnno_1' ata. etebru T lo urah preplezala M. ŠiMe in F. Zahiro.il:.1mPoskua Pl"Tep ziaakega ."poM: M. GaNč. G. Vučičevič in :ro Zab1ro_Til:. Ple~i so do ••1_,. zoba in obrnili zaradi poaaajlaulja opre­.e. To je bil PrTi oSlocl atene ob-og oerad.nje prepoke po ozebu.ilc:l.ieu. velikega zoba. 3. poil. -.ri Draga.azt.-.5rer.o'ftlč:Jdat• ., Iq. urahZ enili biyuoa opr••i1& 4. Vatrenjak in S. ŽUle•• Z M. GlL!icellata plezala do IQjwta, od koder oo ...orali Trniti zaradi lI1abepvre..na. kliea in GefU ata o te. na.piSll1a členke ., !fP 11-12/197'.1976A. Vatrelljale in S. taUca eta plezala po polieah apodnje,. dela ste­ne do Ulega zoba, da bi pregledala prhtop 40 osrednji prepoke.4. pon. aaeri Dragaen-Brezo.e~k1 80 z enia biYakom opraTili D. Urban­čie in J. Šore; D. Alič in J. ~pe. PV 7/1977.19785. pon. _eri Drapan·Br.zOTečld 80 v lo urah opravili N. Logič~ A.Vatrenjak, B. Kovačevič in B. Maltaril:, 6. pon. pa v 9 urah E. Co­lako.ič in K. Mulao5ll&DOTič. Pri poakuau prečenja atene eta R. Ku­labua1č in F. Zah1rovič pri!la do osrednje prepoke. Prvenat.enoprečenje eta z; leve na cleano v lo u.rah opra.ila R. Hulahueic inr. Zahirov1e ter takrat napredovala. oered.nji razpoki 250 metroT.Po njuni prvenatveni _eri so po osrednji prepold poalol.!ali pritiN. Logic, K. ŠiAič in A. Vatrenjak.

•

•

•

K-. bi pr1ili. če ne bili l. a fila1 o gorah.

.lJl-16-198'-atr. 26

nihee TeČ plezal na goro in bi se .roado.olj!­

lehudi Menuhin•

•

•

•

aROSSHORtf IM Llll'l!ERBR1JHNXNSKI BRBITHOM

Od ~. do 22. oktobra 1982 SIlO se alpinisti Zvone Drobnic, Bok loval!in Janez Skok .udi1! Y !viearekih Alpah ... ekupini Oberland. Iz Ste­chelberga, madnjesa Dae-lja T Lauterbrunnenak1 dolini smo voo opre­&0 znosili do kol. ao~i (2263 ~) in aek·]t Da lepo Treme. Ka41od­nji dan je capaello 70 cent1lMtrov snega. V se••rno lJteno Groa.bornaeao lahko Ystopili lole 9. oktobra. Do TtrtOpa ~ pziU ,. ure. Pre­pur.ali _o nOTo ..er y le"na 4elu etene (Glej d..eno zgornjo akicona 2. otrui; Don. _r jo oltU.čena z .I., d.esno ob njej pa je Ve}.zen·bachova _er, oua!ona. :r. 1). Sneg ee jo ...oUno... eplasil in eo bileraUllere Tateni usodne. B_r je izključno ledna. V spodnjem dolupoteka po 100 aetrov visokem o:r.ebniku z nak1onino do 90°. Zgornjidol poteka po 1ij&ku in žlebu z na:<1onino ••d 50 in 650. Smer je bi­la :1.-1ej DetreplezaIIA zaradi ououoga TiRčega ".raka v vpadnici.rri_erljiv_ je z Mrtn.iki.ll prtolll v Jor_lIih, le da je v zgornje.delu 8tr11ejia in teija. Razen spodnjes.. dela _o VilO eteno prepleza­U nenavezani. Oce.. je .esto_ 10 do 900 , povpzoelna n.a.k1on1na pa50 do 600 • Celotna hra je trajala 28 ur, dejan.akega plezanja pa jebilo 1 ur iu pol. Se.topili _o po zahodnelIl grebenu (DI) in biva­kirali na nje•• Pribli!1l& Tišina Dove SIlIeri je 1000 .etrov.Takoj nato se je Tre., llpet pokvarilo. 16. ok":obra lKIlO IIprt vstopiliv Gr088horn in preple.r.ali nOTO &mU v d,enem delu stene. SllIer jekombinirana in pripelje na Zahodni vrh (}611 1ll; glej d'l5I1o 1lsornjo.klco ~ 2. strani; nova smer je oznacena z B, desDo ob njej pa je_er a.uper-Lini.D.611r, ozučen. z 2.) 5Ef!r poteka tJ'po4&j po ledHiHhin preko poledel18lih etopenj, v zgornje. delu pa Je pribliino 300.etrov poledenelih akal. Ooena: naklonina • ledu ~5 do 700, zgornjidela pa je kočljiv. plezarija po po!ledenih Gkalah z n&klon1no 60 do15°. S.er je pri_erlji.a II saerjo Cornuau-Davail1e • Leli DraiteII,.boka pa je Uoo .etrov. Plezali BIlO 9 ur, sestopali pa ponoH pole znane_ zahodne_ srebenu.Ker Zvone zaradi budesa slavobol.&. ni llosel na naabd1ljo turo, pa18. oktobra 1l Jane.r.oa SkokolI vstopila v severno eteno Lauterbrunnen­ekega Breithorna. PO &D.sle6ke. vodniku je to ena izmed najbolj res­nih in nevarnih koabinil"lUlih Aeri v Alpah zaradi velike nevarnostiplazov in padajočesa kamenja ter iaredno slabih, ne~es1jivib varo­valiŠč. Z&bijaaje je saradi krušljivosti iaredno oteikočeno. Proble.zue je uradi IIpre.nlji"rih led1lib ru_r le aa- do.etop. Plezati jebilo treba preko raspok in aerakov to D&klon1no tudi hz 900 • 7.al!etniraztelaj je pohka1 po krajielI lednell sl.&.pu (ker viei led preko eanj­le .trehe, je ta del • r&Zfll~ah z aalo ledu verjetno nepreplezljiv).S1ed.ilo je pe!Uče in ledeni kaIIia do ekal..nega dela et-ne. Hato soae Trstili raste!aji strmega. ledu in skale (led do 90°. skala IV,Ao ). N03 naju je ujela 200 ~etrov nad eka1nim pa.OIll v lednih ilebo­Tih in skalah z naklonino do 75°. Ponoči naju je v bi.aku zaenefilo,drugo dopoldne pa 8Va med neprestanim plazenje. Dovega snesa nada­ljevala po aneliščib s straino 50 do 65°. Zadnja telava je bil iz­.top, kjer STa plezala kratek raztežaj v 60 do 100 stroe_ priilu dovelike opasti, ki .e .leče po oelotne.ll grebenu. Morala STa jo pre­kopa.ti in ob lo. uri aopoldne • anelenju 1.D. seSli bplezah na Ve­ben. fiova eaer je .1aoka 1050 ..trov, celotna tura je trajala J6ur, cinep plesanja pa je bilo 15 ur (Olej spodnjo deano aJd.eo nadrugi strani. Nova ea.r je označena o C, ootale alIleri pa oo: 1 ­Chervetov raz, 2 • Welz"abaobova smer, 3 - Direktna Bmer, 4 • F"uz-

AR-16-1983-str. 27

von Allmen). Poznejia preverjanja eo pokazala. da sta ameri~ka ple­zalea St••pf in Markel leta 1974 v zgornjem delu etene preplezalavarianto aa.ri 'euz·van !11men. "e da bi vedela za to varianto, svazgornji del etene ,tudi Ilidva plezala v telil območju! ker ~a se pač

zan-šala Da najnOYejši 5vieareki vodnik iz leta 19~1. Te variantetudi drugi vodniki ne omenjajo, v 42. številki Mountaina pa je tudičlanek obeh AmerlkaDeev. Smer eta v alabem vreMenu plezala štiridni. za zgornjih ~o metrov eva ~idva v prav tako nepreetanih pla­zovih in snel.nju rabila tri ure. Tako je sedaj v Berlthornu komple­tirana JlO1'& BIlIer od Tir-not ja do vrha.

PRIMORSKA ACONCAGUi 8z

o izredne. uspehU prve primorske odprave na Aconcaguo je že obširnoporočal Planinski vestnik v lanski junijski !tevilki ("tr. 293-305).Kur odprava še vedno odmeva po vsem alpiniBtičnem avetu, objavljamokot dopolnilo ie skioo julne stene Aoonoague (zgornja skiea na pred­zadnji strani) in shemo "nove Jugoslovanske sIDeri (zadnja stran).~slov&ll.ska _r v južni steni jdnega TrM (6930 ID); 20.-28. l.:L982, Peter "in Pavel Podgornik, Zlatko Gantar in Ivan Rejc, Ocena:65-90°, VI, &:./45-7,°, Vt rli!iina 2800 lIIetrov. Spodnjih 1000 metrovso plezali po60~i. podnevi pa čakali !Ded spokorniki (penitentesi).smer je rešitev problellla, ki 80 ga Argentinei iJaenova!i Kllj-naj d1­reUeillla.i'l'ancoako ner 'Ijuini e.teni severnega vrha (6960 III) 80 lIled 19. in22. l. 1982 ~epl.zll.11 Begdan Biščak. Igor Škamperle, Slavko Svetli­čič in lIilan Černilogar. V spodnjeIIl delu ISO preplezali 400 lutrovnov. variante iB Japonskega ozebnika, i2stopili ~l so po Messnerje­vi varianti.!2!Jako ..er v vzno~i ateni aa !Ded 16. in 23. l. 1982 preplezaliTuara Likar, Dani Felo, Hiro Skapin, Harjan Olenik in Borut S3B.per­nik.Janez Aljančič pa se je na Aconoaguo povzpel po severni smeri.

Peter Podgornik

Iztok 'romaziJI.

ODPRAVI COLORADO 82; NA ROB

(Odpravo Colorado 82 je predstavil Planinski vestnik - poročilo

v št. l/83, str. 21, slikovna priloge v št. 2, str. Ilo; barvnanaslovnica v št. 3. Zato kot dodatek objavljamo seznam vseh smeri,ki 80 jih naši alpinisti ~eplezali v ZDA. Zaradi pregle~,06ti jeeezaa. urejen po obiskanih področjih in De ČaBOVD.o. Bili 80 v pe­tih alpinistično zanimivih področjih: Luap,. Ridge (najpome~bnej­

ša smer: Turnkorner v Sundanag, ocena ,.10-), Dewil·s Tover (naj­teija aa.r odprave - Mc Cart~ West Face, ~.12- = I1-I), EldoradoSpringa C~on (Gen8sis, ',11- in A40 DiTing Board, 5.10+, NakedEdge,5.11, T-2, 5.10); Spearhead (prvenatvena DOlllžalska. SIIIer vBpearbeadu, Janez Jeglič-Silvo Karo, ocena 5.10-; prvenstvena Tol­lIIinBka. v Mc Henr,.·s PeakU. Roman Cerar_ Janko Humar, ocena 5.9),Langa Peak (Caaual Route, 5.10, to je prosta varianta SIlIeri GrandTraverae, ki ata jo pred leti preplezala Borut Bergant in IztokTomazin). Preplezali so 57 različnih BIlIeri, oziro_ skupno 172TzponoT, pri tell aa zabili BalIlO nekaj klilWv v Di_ondu in pri pr­venstvenih sIlIereh, vse druSO pa aa preplezali 8 čistim prostimplezanjem. Bilier v Devil·s Towerju je doslej najtsžje. kar so pre-

AR-l6-1983-atr. z8

,

•

--c.r,.. •• _ .........;se,ll~

1I'..... ClI...;S.,~,"'ro

".,JI~.'.'"_<.c. '".1,..l~._Z" ro.,.""Sftl,..I ••Oon<••_,.~.h~•••ro/lozv"-'.Je9II~.H.lJ~."'ro

"',..•.•_,.WylJ"••..~

""""'j>'j>

"~.....~

­...,.'..,

,..'",..,..,.., ••0·

5. 10·,..

-,,,-/.,.,1...,••1lIrange .JeH_lI...,d _;S c.ed

,.-

'_ILI~..-."-PII """'1"1<1" (;MI"

~.j4~""'" ""h1._ .,... .,..,,, ""'"

"-' ILIcJvot-rII. _

~ .1.-""_.'-" .ld~_Itl......."- .1.__ ~..nd"-~. d

'- 1ll••lYN"",

~.I""'m._

I. 5/6

~. Sl6J. SIlf. 6/~

5. 1/6I. 1/1

•• §/I

§. 1~6

JO. JOIIIl. "1'

aap.~-

ft.•_ $llWI.... _. $TSlIOl

•

••

~,.

...........

a."•._-"."'"9l1t_ ,JqJj;t_ ••"" J....~~

....gllt ro.lI_.

.....lIt ""••••-,,-,._,InoMr.h,J It .K.....uro•.HIIJI>!,,_••c. .._ •• C'1tr ...lJI ItU ....;s."JU.01...._........"""Jit .Oo••r-,..M9lU....n>N r.c...Z"K ror.Hvllt..~N_'.Oonr'.l!:9JU·

'"~..'..o.H9Ht........Oo...

"_••00....""...".,.,.<:Io"'Z"._'uro -.u_..~ ""....0 ...._,

C1ru.__, •.I<~III"~NO

C'1t --'/<:•..~...........er.;s.gJl ...

'm... 11'_., .I.I'!ilUOt .....

"ro. ~li~.II'_,

"'",~ro. .HglU.~..."'.M_<......llt~lJl'._,••• ,.."_'.Q",.--, U.un>. ~U·.oe...._."..,.., -"..~,~U.Qn>

11'_" CO ......Mt'JI.....Z<1•.... Joo!;Il,<:1I'_•• ".,lJ~••• ro.l.l'gll~ .bro. "''"Z"-,-"-,.CIO.U"....JI09lU

IlGlo I.W

150. l'IJ"" l'J1l1lo l'1"'- IrYIlGIo l.»'

_ 10'

no- I.JO·

- .'• J. l. Jo'... II;'- .••". jrY~!Ioo 1. ~rY

l. :NJ'

,,~

"...I :<i•,-"..."...

--

.­,-

'.'

~. ItI.A~

'.'l.IO

'.''.'

'.'

'.10S.1I•

'"'.''."'.',..,..5. 10,..,..WU

' ..'..'.'5.lI5./~,..

...l. Il""' ..5.JO·

•••

...'.'l.lII......

'.''.''.'...~:~.

~.-

""" 0_ pip.. 5.1"'" CIont...l AUlpnr~ 5.1

....... Go..

.EoliIt Sl...

..,., of • ,.U.elt-""''9'''. t"..D.r.."".

",. """l. !'It1"1IlU9Ilt DJMd•• l$11_......au... Si.._'Up

h'·._....laI..-. _.~N'

c.J~.....,

Wl .." Ili.....~rt>e 11'.,," Ir•.-,...qo- '" ,e

llO<ly..............OI_d,...<ICIl ..... <:o..ItiMIlItI .

_lJ ~rtI .II!ri"" _rti---'-'

• 1~ro40 sp',~ _~ "'11IrJIIc,." Sp'.CO_ .wdno"'- .lJirI_do Sl>••c._~..." ..JJ

OOo ..H·" -... __N"'l·. ~. """.rtb" • .., ,.".al_lJJ. ' 'Jo. Qo<llood.d spJ ... __ .pl""

fioII'. ""'" ...­•••d_ IJlil..... rt.......au_Je• Iek. r--..---

"'.dl' lIJllJl _1...__.U~....'ed lUlJ. _l.•1I.d lUl1" _ ....,_ 1U1l" ...,.n.,.111_ .111. _1.."

'--' '';''ge_lYN "u:~. "'/lg<I._ Hu:"- lUdgIO-",- "'U~ lUcIpo-ftIooo 1'ee."'- .1<10,0-"'" _ ...

~ ........I!oo >*

--1'c _",', _.IlNJIo'-P'_'_ ~j_

1r1 s.....~ ..."" _rU SJ>r •.-,... IIJe4 ......'IrJ__ 'p•.c:.n,on lil.., ~.

Ili__ .Ip••C.-.- 11:1__,

Irl__ 5p••C_ 1Il ~.

c.l40,.tlo SPZ".C&nvon od _.Irl_.40 spZ".c.r......" lil .." l'lloo4.'l"""ad<> S\l'.Coonym> Jrj1\<l l'lloo4Z"a.r""'r.do .Ip•.C... l/OIl ...._ -.lIIrJdor_ Sp,r.~ .....,._ .JI..lJ.' _. JU,.

~ .... n.. _ ...'*•.." IJ....,.. _ "dl !'J......."'- .i. ...dl 'Jud"1._ .,...."._'_.'.--OOo ..Jl·. _.

JI/'111''1. ~: ..IlIl

,,,o

17J717f7'·11

Il".."IlI'

'"'nJSJ7

U/.III'....l."11/'

45. lJlIff. JJI'• ,. lJ/6••. Ul'• J. U/I5<1. lJI'

U. ""5.1'. ~'/I

n. 1/7

11. 10/1 ~ .l.l"fwJ" ()wl.

IJ. 10/1 .~ 1lI~.""J" ""1"

u. ~/'

n. '"

<O.

".n.

...".".

••".n.

".U......."....U.

~.

".".".••>O.

...".".n.n

,

•

ple~ali Jugoslovani, Domžalska smer pa je doslej naša najtežja pr­venstvena, ki je na primer doma šB ni1ll&llO. ln še nekaj: no oo Nauč:f­

li mno se velikO, med drugim tudi tOl da ni vaeeeno, kako preple­za! eteno ali smer, kar nam slovenskim alpinistom še ni dovolj ja­sno prišlo v zavest in tako lahko prihaja do i~jav ljudi, ki zlestvicami leze jo Čopa, čeB, Baj sploh ni težko, saj to je navad­na štirka, v bistvu pa se obešajo po klinth v smeri, ki je sicernikoli ne bi bili epo8obni zlesti.")

PO štirih letih SO se .štirje naAi alpinisti spet seznanili s prostimplezanjem v ZDA. !am so opravili .številne zahteVl'le vzpone v prostaliplezanju, težje od večine smeri v neilh gorah in nižjih stenah. Nji­hov obilIlIt v ZDA ni bil pOIIIBlIIben 6aIIIO zaradi tam prepleu.nih smeri.pač pa tudi za nadaljevanje razvoja prostega plezanja ~i nas in steM ~a dvig kvalitete našega alpini~ma v celoti.Vsaj toliko kot vzponi, ki ata jih naii navezi opravili v ameriškihgorah, ee mi zdi po~embno. da so se tam neposredno ee~nanili :z. etikoin ,H~.eeli sodobnega pJ.e:z.anja. ki j1'predvse. prosto, :z. odnosom ueri­~Iti.h plezalen in a1pinietov do le-tega. Prosto ple~anje kot ena te­meljnih dejavnosti vcakega alpinista (pri nae fal pr1 večini na niz­kem nivoju) je v ZDA in številnih drugih alpinistično bolj razvitihdriavah Mnogo bolj cenjeno in uepešno kot pri nae. TaM že dolgo nivee najvažnejše samo preplezati neko steno oziroma smer. Predvee.je postalo pomembno, kako jo preplezamo. Le malo je vredno in pri­znano neko smer ~etelovaditi s klini. lestvicami in drugo tehnično

opremo. Mnogo Teč je vreden tak vzpon, ee je opravJ.jen prosto.

In pri ne.e? Le redki p068Jll8ltnik1 80 se izkopali iz zastarele misel­nosti, ki je ovira dvigu kvalitete. Večina jih še vedno pleza takokot v bliinji preteklosti. Vdno j1L1l je. da eple:z.ajo "i5eotico lt , naHnvzpona pa ni bistven. V smereh se kopičijo klini in r~d,jane raz­poke od pogostega zabijanja in izbijanja. ponavljaIci s tehniko"zPgujejo" mesta in peri, ki ji.ll drugače - v prostel'Cl plezanju -ne bi bili dorasli. Lestvioe in drugi pripomočki ae pojavJ.jajo vetevilnih lepih, težkih prehodih. kjer izurjeneMu plezalcu-a1pini­etu zadostuje le skladno premikajoce se telo. vrv in varo~anje in~U tako plezanje nudi mnogo več užitka in zadoščenja.

Nihče nima pravice zahtevati od alpinistov, da morajo biti spoeob-ni plezati prosto šesto in višje stopnje. Ysak naj pleza tisto intoliko, kot mu ustreza glede na njegove možnosti in trenutne spo­sobnosti. Sramotno pa &8 je lotevati smeri. ki jim n1.-0 dorasli innam v njih tehnika pripomore do uspeha, in jih po vzpOnu proglaeatl.ocenjevati in ceniti. kot da bi jih prepJ.ezali prosto. Mnoge našetežke Slleri. zlasti bolj znane, pri večini ponovitev niso ~eč še­stice • čeprav 88 kot take u~~števajo. Kdor pride na primer prekČopovega atebra ali Aachenbrennerjeve smeri z obilno uporabo teh­ničnih pripomočkov za napredovanje. ni preplezal šestice. V prostemplezanju pa eta obe omeri in mnoge druge lep primer šeste stopnje.DokJ.er bodo v neAih gorah telke smeri tako razvrednotene. bo splo­ina raven plezanja nizka. šesta in drf. stopnje pa bodo za večinosamo na papirju in na jeziku. Tefka j Bam8Zniku spremInjati zasta­rele nazore, čeprav z dejanji in beee o. Šele ko se za korak naprejogreje več ljudi, .ee zveča 1II0f.nost napredovanja v neki stvari. V zad­njih letih ae prosto plezanje razvija e počaenimi, toda zanesljivimikoraki. Še vedno zaostajamo, vendar je pomembno. da napredujemo inda ee 'nezadrino širi krog alpinistov, ki jim ni vseeno, kako pre~le­

zajo neko ..er. in ee posvečajo tudi prostemu plezanju. Ospehi nas1halpinistov v ZDA &o lep prispevek k napredku našega alpinizma, zatojil'Cl od erca čestitam in želim še veliko uspešnega prostega plezanjav domačih gorah.AR-16-1983-etr. 30

,

>

,

,

•

•

IreZla Kompre j

.lLPDi-HAQAZDI ŠfEVILKA 2 / 83

Y teai ~e&eclI. se dr. Jean-Louis EticllWe lIjttuuj., ali niso alpinistItelllogolfe bolje. od alpinistov po /Svojih h1itsnih 15posobno/SUh, r.adr!u­je pa jih še vedno socialna pregrada in miselnost okolja, da ao ust­varjene le ~a rojevanje otrok in skrb za hiio, ne ~a za eketremnedoae~ke v športu. Svojo lIlie.l podkrepi S prilll.ri dobrih alpinistk odtudi nam znane Vande Rutkie.iczeve dal~~.

V aktualneIII ko••ntar:t.l! AVllltrija, Švica in Zahodna Nel'Čija veaka s_ojilll jttil:lft'OG opozar jaJo na probleIlI varstva narave in pre'VeUkevnece tu.ris'tičnih dela'Vcev, da bi Alpe popolnOK Il.ar;radili.Al~iniBt meseca je sepp Gschwendtner, ekstremni pleIl.alec, ki največ

pleza v 'I.'llder Kaiserju.Varstvu narave je JlCH!Ve!ena. tudi p lsebna tema, Id opozarja ne. nevar­noel. "kislega delja" • ki 11II.ičuje tudi le alpske gozdove.S;;ručl!l%'sko-plaA1neki članek o 8-dnevr.el:l turlllla 8IIIuku od EDgelberp. doBerA8Xesa riLvja (Berner Oberland). Pot, ki 80 jo opravili IItlnohen­ski študentje, ja nazorno opisana in prika~a tudi na zemljevidu.Peter Habeler, Pit Schubert in Otto Wiedemann v članku Sedem grehovv gorah opozarjajo na napake, ki jih delajo planinci in alpinisti vgorah - od ~ecenjevanja svojih apoGObno8ti in prevelikih ialja patja do prenalo!enih nahrbtnikov, telean.·nepr~pravljenoatiitd. PitSchubert &e pritOŽUje, da so alpinisti DA vseh fotografijah ekstrem­nih podvigov brez čelade - v ilustracijo nam pokale ht1ri čelade zlepili! pr.ekui in pri vsaki komenhr. kako je le-ta pbzalc\l re!i]a~ivljen~e. Ob konou ,!~a članka Ae razv' 'eljiva n 'vica. Jeseni ee namobetajo prve DIN norae za alpiniatično opremo, po katerih se bomo 1.­~~ orieutirali pri nakupu.!!....Je lepie deiele ... pa je n.aelov kritičIiea:a =:o.pi.. o probleIlIu, kajTae je Nepalu elabega prinesel turizem - 160.000 turistov, od tega}o.ooo udelel.ncev zahtevnejših planinskoalpiniatičnihizletov.Na 5Yojih srednjih straneh ima Alpin Magazin stalne rubrike pod na8~lo­

vom A1pin-Servia, ki v tej itevilki prinašajo: Psihologija: Pripada-ti eliti all zakaj uporabljuo toliko &nsle1kih izr~v; Vedeti ka-ko: Ledna tehnika - alapevij Injige: Visoke Ture I, II, Letna knjigaOlY. Yre~8: Plazovi in alužba varnosti pr.~ nji~i; Novo na trgu: Zlož­ljive palice, vezi za turno smučanje itd.; Potovanja: Avstrija, Ka­nad., Jlorve!ka, Bo:J,gar1ja, SVica.Zelo zanimiva in opremljena z lepimi fotografijami sta prispevka Jose­fa l'arie Subre &J1uk po IlIb-ki, ki pile o amučanju po 5&hArekelll peeku,ter Olenna. Rande.1la ~a iea v slapovih, Id opisuje plezanje po :!%I­

ledenelih alapoTih v i=erik1 od za!etkov v let~ 1971 do daZ1e~.Turiatifno-rekl.-ni zapis prinaAa vee od A do Z o Aroei - turi8tlčne~

kraju v Graubttndnu v Svioi.Letna kronika Alpin Magazina pa ob opisu številnih prvenstvenih v Al­pah ugotavlja, da le še ni vae razprodano. Opisane in opremljene ashemami ao prvenstvene v Wilder Kaiearju, ~chateinu, Wetterat.inuitd.Rubrike ICajak ieu. opie ",pu.et_ po divjih vodah Loft.nbacha, pred'VMa~anhriv zaradi izrednih fotografij •Med llIese6nimi novicami pa velja omeniti deskanje po snegu, nov radar­ski siatem za iekanje v pla&ovih, Nepal Z8 kajakaše in ugo~ovitev, daje v Alpah pr.v.~ motori~.cije in hrupa.

AR-16-1983-str. 31

JaQez BizjakDER BERGSTEI.GER - MOUNTAlNEER

Najprej naj spomnim, da revijo Der Bergsteiger - Mountaineer od ja·nuarja 1982 ureja Toni Hiebeler. nekdanji ustanovitelj revije Alpi­nismus. Izdajateljstvo Alpinismusa je prevzel Reinhold Messner inga sredi lanskega leta preimenoval v Alpin Magazin. Obe kvalitetnia1piniati!ni reviji medsebojno tekmujeta v vS8bini in bogati opremi.kar je bralcem e&IIlO v korist. ZiDeJte številke BM imajo vsebinski po­udarek ni turnem emu!anju.

Bergsteigar - Mountaioear - december 1982

Aeone.gua: Peter Podgornik opiSUje vzpon čez južno steno. Ob!irnoporo!ilo o :p1'iilllorski odpravi dopo1.njuje pet barvnih foto@1"afij izetene. Piz Badile: Suzana Hofmanne-va piie o prvem zimakem vzponu čez

vzh~dno steno, kar je uspelo ženski navezi Hofmannova-Stehlikova izČ~SR med Il. in 15. februarjem 1982. Turno smučanJ~~ Toni Hiebeler,je priapeva1 opia in barvno fotoreporta1O o Xestdnevnelll 8IIIu!arekemprečenju GraUbOndna med indermattom in DaToeomi sledi kratka repor­taža o ff turnem 8lIluku brez meja" od Nhe .do Julijcev, ekstremno bU­

čanje v pogorju Zugspitze in kritično razmišljanje o opremi za tur­no smučanje. Splošno~ Uredniški odgovor Tonija Hiebelerja o gorniškemletu 82 ima podnaslov Zmage in tragedije. Beremo. kako je bilo lanipoleti 8&lllO v švicarskih gorah 80 slllrtnih (1 ~ trtev i med njimi enaprvorazredna dvojna navezal ki se ji je izpulil klin, pa naveza treh.ki je odletela z ledne vesine, neka druga naveza treh je padla vledenHko razpoko in se ubila. Vsa naveza naenkrat71 Ueoda7, se spra­šuje Hiebeler. Nel Vedno se najde kakJn. subjekt, rna napaka, sajni gornika, Id ne bi nikdar zagrešil absurdno vr kdanje neprevidno­sti. Tudi med najboljšimi plezalci je tako. Kadar se kdo od njih u­bije, samo nemočno vpijemo: take napake se ne smejo nikoli več pono­viti. Alpinizem dane6t J1J.i Novak razmii!ilja o raznih oblikah gorni­škega udejetvovanja. Sistematično zajema vse: plezanje v balvanih,p8ščenjakib, k1aeični alpinizem, ekstremni alpinizem, prosto pleza­nje. čieto plezanje (clean elimbing), ekstremno plezanje v ledu,klasično turno smučanje, ekstremne spuste s smučmi, zmajarstvo vvisokih gorah, hitrostno plezanje, klaeične odprave, lepne odprave,odprave :na a1.paki način, odpravo s aclo vzponi in zimske odprave.Polemika med nar.vGvar8tveniki in elektrogospodarstveniki je tokratnamenjena nalirtovanim hidroenergetskim posegom v doliJI.i Stubai. Pro·sto plezan1!= objavljen je tabelarični pregled o različnem ocenjeva­nJu prostega plezanja po poaameznih predelih sveta. Informaci~; V!vicarskem parlamentu je za ~ae manjkalo, da niso i~glaBOvali prepovedi za takoiIll&Dovani"heli-skiing", po naie bi rekJ.i smučanje 8helikopterskim ,prevoZOll_na vi80kog<lr.eko izhodiiče. Od leta 1969. kose je v visokogorje dalo prepeljati 6000 petičnih smučarjev, je le­ta 1979 ta !tevilka naraala na 17000. Kratka novioa govori o GRS(letala in helikopterji) na Aljaski. Vsem, ki bodo načrtovali-odpra­ve v Srednjo "eriko, bodo koristili zelo uporabni nasveti gledeklimatekih rumer za gorni6ke ciljo v Ekvadorju in Kolu.mbij1. J.raratje apet odprt tUji~ gorn1kcmi nekaj let je bil zaprt zaradi Tojaškihzadev, sedaj pa tur6ke oblasti spet dovoljujejo vzpon na armenskosveto goro. Kronika prinaša Dove smeri v Do10nlitih in do~go vrstosolo zimskih. vzponov !ehosloyalikih alpinistov v Centralnih Alpah.Oderave ; nelllika 6-članeka odprs.ya na Gašerbrulll 1 (Hidden Peak) , po­roeilo o sovjetski odpravi čez jugozahodni atebel' Evereota, noticao japonsk6-nepalaki odpravi po jugOZahodnem grebenu na Purbi Giaču

AR-16-1983-etr. 32

<

..

•

,

•

•

•

(6658 lil), lIed drugi.i je na vrh prUle. tudi lenskA naveza lhono.-QhoLV rubriki ilM - plnalni TOdnUC je objevlJ.1l oph d1ret1siae v vzhod­ni ateni Grand C&puclna. N~ koncu 80 dodane novosti v tehni~ni inoaebni opremi ter pregled planinskih knjig.

B~r88tei8er - Mountaineer - j&Duar~

Glavni del veebine je Duenjen turnuu amučanju. Od lar)?lltOY do MontBlanca: lo-letni Frederic Cbarlet i~ Chaaontx.-nas na sau!eh vodi2000 kilo••trov skozi Evropo; :aninva report_ho o itu-iae_Enecyaadruju (zadnji dtil je prehodil sa.c:j cer. roewaake itu'pate, 'fatre,Niz.ke iD Visoke Ture, bz tirolake in !Ticarske lore do strehe EVTO~

pe. Dr~ raportd. z obvcu1Di barTnlci prilopai nam prikazujejokraljestva turn.g. e.uč&hja; Wetterstein na Tirolskem, viaokosorsklsvet nad Schlada1nsom. turno prečenje v 8~rehte8gad.nskih Alpah inpogorje .ed !roso in St. Moritzem. Splo~i del: Zelo prizadeto pole­Illinno pisuje o narodneIII pa.rk\l ViJQke Turej 15polllinski zapi II ob ob­letnici rojaha 8lIIll~arakep pioni.rja in lavUlologa Wilhelma Paulcke­ja in portret ob ?o-letnici Rudolfa Peter.., ki je leta 19}4 pre­plezaJ. .,.yerno eteno Grandes JorQse15. ~a'PJl1!: Y rubriki "sorn1ii­ka _dicina" Franz Berghold odklanja vaakr e illprovizacija priralaYa.aju budo po.erečenih iz plazoY ali ledeniiJdh razpok. lapro­yi.irana nosila ia 8IP1~i in palic ter rar.ne oblike pren080Y na hrb+tih eotovariieY ali reševalcev BO za ponesrečence smrtno nevarni,čeprav sao se jib ae do včeraj uEili na vset. plezalnih in reševalnihtečajih in jih tudi uporabljali. Berghold opozarja na staro praYilo,po katereIIl je treba ponearečence takoj izkopati iz plazu ali jih po­tepiti iz razPQke, 'le pa leteti v" doltno po pomoč. Odlo1!ilne 80

prv_ .Uute in hitro reagiranj. tovari. v, ki ec zraven. Reievl..1ci,)d. pridejo ~ez nekaj ur, so sicer nčlcrat le po ~ebci. 1:0 je ponesre­~enec zunaj. au naj6ello priaerno le!ilče na var-ell .aetu, pote. ~u

iiele daaa prTO po.cč. Na koncu 80 na yrati obTrstil. re.še..ale••• Re­~je naj le helikopter &li rele...lci z aki. čolnom. Vee dru!O jeneeprejealjiyol zaradi teleenih muk, )d. sprelIljajo vsakrine illpro­vizirane prenoae, labko ponesrečenei umrejo. In če helikopter zara­di slabega vr.~ena ne lIlore poleteti ali če reaevalci z &kijelI izistega vzroka n8 morejo priti? Zgraditi je treba iglu ali pa po~e­

arečenea za!!ititi z bivak vreč3mi. Kdor v taki za!~iti ne bo zdržalno~i ali TUj nekaj ur, pral' ZLaneeljiTo ne bi preneaal improvizira­neSli. tr&n.por~a v elab.c Yre.enu. Opiei novih pleza1nih Tzponov:julua atena 7~ILepitze in smeri i~ let. ~JB2 TVerdonu (eno najboljr.u.nih pod.roH;j proatega plezanja v ;juini Pranciji). NoYlee: zeloopaena je novica o Tepenih nalih alp~istk (Ine. BoŽi! in sanj. Vra­nac T.Dololllitih ter Lidija P_inkiber TVordonu). Pri:r;isano jt', O-i .. J~goel&"'ij. ve~iDo ekstremaih alpinistk Evrope. Infor.acije oZlovih ...reh BO zbran. le Y pollSObni rubriki: jufna atena Bochachvaba,Xarvendel, RItikon, dir.tiaima v vzhodni ateni Dent Blancbet jugo­vzhodni ateber Velike Cine. ~1ro18ko sre~ športnih plezalcev jebilo namenjeno·raapravi ·za o~oglo mizo rnaae gor. list Hias Rebitechje pokazal film o prostem plezanju Y tridesetih letih) ter predsta­Yihi iportnega plesanja za iirlio ;javnost v velikelI lcallnololN priInnsbrucku. Pogovor z Ottom Via4ellUD0lI pa naa oeznanja z ledni_plezanj•• Da Škotek-a. Odpra~a: Pik~s..; novici o nali le~odpravi je dodana foto~atij& ..!erne etrani te gore. Obj&...lli 80

tudi, da so bl~. naie alpinistk. prva lenak& skUpina na piku 1oBUDiz­ma in hkrati prva tuja lenska odprava na eed••ti80~ak Y SZ; njihovuspeh je spričevalo za bodoč. himalajake odprave. Nanlli! Pllrbat: 80­ra je 1&nl epet tragično poeegla v alpinistične vrate. Na njej ao

AR-16-198,-etr. "

bile dye hicareki, nedka in l!Iednarodna odFav•• Zadnjo je vodillannick &lip.ur, njiho. cilj pa je bil derilild jugtlTZhodni eteber.Ubil se j • .-išinski. nosaČt plaz je odnaael 5eigJleurja, da je ko_jobvisel na varova1Dl fiksni TrY!, tOTariši ao st..lili z .-dnji.!moclli, nato pa ~e helikopter odpeljal Y bobi nico. Pri pni .&1'1­caraki odpraTi j. plaz odnesel zdraTnika Petra !or.rja (znan je bilpo spektakularnih reŠ8va1.Dih akcijah y hicarakih Alpah), pri drugi,~enj.ni čez Diamir, pa je en ud.lel.nec umrl zaradi oteklin. pljuč,

v plazu S* pakistanski nOAč. Oepdnehe bila le odprava, ki jo jevodil neutrudni obl_goTalee Nang. Parb.ta Karl K. aerrligkoffer.Uspel jim je prvenstveni vzpon po VZhodnem etebru na južni vrh. Nanjje priplezal 21-letni Ueli BUchler sam, trije sopI.zalei pa eo obr­nili nekako 90 llI.trov pod vrbom. V rubriki Gorniški lekelkon je ob­javljen portr,t in !.ivljenjepie; pokojne fo)ljske alpinistke HaJ.ine!rUger-Syrokoaake. ki je Jo. junija 1982 nenadoca umrla v drugem ta­boru na x2: kot člAnica poljske le .eke odprave. Blizu tabora na vi-~~ : 6800 metrov 30 Botorili tvdi Avstrijci. vendar je bila takoj­snja pomoč dveh avstrijskih reiev&lcev z enourai. o!ivljanj•• neu­speina. laforaaoi1!: novi li.vlji za turno IIm\ll!anje b. B2ul!arska pa­lica, ki jo je .osolie prirediti v lavinsko .ondo.

Bergateiger - Mountaineer - februar 8J

Piz Cengalo: prven8tveni z~aki vzpon (VI-, Al) čez 800 metrov vieok_verni steber vzhodnega vrba (A..Dtioi.-a orie'"l.tale). ki 80 1& Iled l.in 4. februarjem 1982 opravili I!e!ki alpiabt1 JUi NoV'ak. halItišekBauer in Jan Doubal. Vzpon je opisal Novak. dodane so črnobele inbarvne fotografije. Skupina Sella: nova amer, imenovana Fat..orl&na,je vsoverni eteni l ,~gega .tolpa; obj ~ljena jf barvna fotogr.fijavse skupine Sella ter severna atena z v~iBanimi dmel"mi. Padec v Wal­kerju: Reševanje 80plezalca brez pomoči reševal JV, zanimiv članek

Sernda Neubauerja o tako imenovani reševsloi tehniki dven. Hitrapocoč je najboljša pomo!1 Metodo reševanju ponesrečenega 80plezalcaje Neubauer razvil po izkušnji v Walkerju. Clanek je bogato ilustri­ran iG sld.caed "'UOVIUlj&. pri sestopu 1tl. s pr~llZom raLličaib načinov

vrvnih z....or. 'Ht&. Piaz (1879-19'+8): spominski alanek o legendarnemL&dineu. o "doloaitsk.em h\l.d.iliu". kot so re~ll temu pionirjll. proste­ga plezanj&.. Piazo'V'a tehn1k-., to je plezanje po počeh ~ opornotehniko. je eno temeljnih pogla'Ylj sodobnega čiatega plezanja. ro­jen.. pa. je bila le pred. pr'Yo vojno. Piazovo kraljestvo so billVajoletaki .tolpi. pri 75 letih je Ae le7~1 (takratnel) petice, W~­

klerj.v .tolp je ....oj!as preplezal B svojim petletn.:.1I SinOlI v nahl"b­tnika. Članek jGrav_pra'Y nporedno ru.dl1janje o dveh pionir jihalpiniz.a, o Piazu in DUlfer1u. o njunih vzponih in o d....h plezalnihtehnikah. ki nosita njuni I.eni. Posebno Pia~ova tennika dob~va vdanaenjem razcahu prostega plezanja nove raz.etoosti (Glej tudi I!lanw

ka Bineta Hlača o Plazu in DUllerju v l. io 2. et.vilki Alpinietičnih

razgledov 19791) Turno 8IlIučan~: Tessinski visokogorski turtl.i 8lIlukv 8 dneh; ~oni Hlebeler je zbral nekaj naavetov za začetnike v tur~

nem smučanju. v rubriki za smučareke io gorni!k. vandrovee pa j.predsta...lj.na vas Oberataufen. Informacije. panornna: Frenček Kn.zv 6 urah Čez sev.rno .t.no Eigerja; kratek povzerek inter... juja, ob-j ....lj.n.ga v ljUbljanske" Telek.sU. 12 dni 5BJll na Hinj! lonki (7587 CI):japoa&ka alpinista 1'latsuda, in S~wara sta &aja lud Illorala v sla­bell vreunu biYaJdrati _ilii.ni 7500 metrov; bkopala sta and·noluknjo. vendar eta za-.n 'čakale na lzboljiianj. Yl"ea.na; tudi hranajiQa je poila. ZAto .ta za.čela sestopati. Na viMni 6200 cet.rov jeSugawara padel Zo s.trov globoko v ledeniAkn ra-poko. S skrajni_!

-'R-16-l983-etr. ,.,.

•

•

•

•

•

•

•

,

•

,

aapar! in po do1sotrsjnlh poskusih ga je K.tauda rešil. Toda blizudrugega tabora (5200 Il) et. Be obair.gubila T 4De!1I01ll neurju. Katsu­da je 58StOpal sam, popolnOlll& i:a~rpaJI uradi reJevallja tova.riaa 30je vlekel po veah itirih t rok in DOg ni čutil, na etr.ih odstavkih.. je fikaJ:le n'Tl drlal le poci. pa.zdubo in ro zobai. PO 16 dneh, karata zapustila bazo, je napol n.~T••t.n prilezel Iz spasa na zele­nja. 19_ dan BO ga neuveatn.ega našli Idtajeki ke.tje. ki 60 llKldnabiranjea zalila slučajno r.a.šli nekoliko nAje Y goro. Sugawar&je deseta bote. Hinje. Konk_, pred njb p& je podl.~l neki Švicar.Id je zdrsnil po uapelo•• 'U:ponu na "':.., ter akupina oBllih Japonski.hgornikov. Juina Iore:l.!.: o pleunju T tej d.teli prlpond\lja OttoViedeaanni blizu Seula leli 400 metrov vi80ka sranitna. Rena. v ka­teri se vsak dan drenja po ato navezo Island: kratko poročilo o ie­landskea alpinizIlU. EYereat - traSedi.ja ktLnad.ske odFave: v plazu50 31. avgusta 1982 urH tri krpe t dva dni pozneje je spet v pla­zu warl totograf Qrittiths, njego·· aopleza1eo in dve Serpi pa BO

bili hudo poikodova.ni. Vse nesreče BO ee zgodile v Ledne.. slapu. o­cenjujejo, da je bila kanadska odprava doslej najbolje opre~ljena:

v Katmanduju je Teleglob~ Canada odprla svojo TV poetajo. odkoderso po eatelitih in dveh zemeljskih postajah poliljal1 v Kanado vsa­kodnevne novice in posnetke, v do~ovini 80 bili vsak dan na teko­če~, kaj se dogsja na gori. Kronika plezalnih vzponov: Sheme prven­stvenih vzponov v RotaDU, Wettereteinu, Ritikonui nove ~eri v Stu­bai..,k.ih Alpah in Dolomitih; nava 1lI11ler v zaho"ni ateni Aiguille deBlaitiIre, v južnem stebru Grand Dru in zahodni ozebnik v severnisteni Trioleta. Matterhorn: gorski vodnik AndreGeorge8 je opravilprvi aolo vzpon ~ez Zmuttov noa v severni atenij smer Gogne in Ceru­ttlja spada .ed naj\ !avnejie v MatterI rnu. OdI ~ve: it-tijanskiodpravi. ki jo je Todil Renato Moro, je 2. _ja 9s2 uapel desetivzpon na Trb Kang§endzense. Vrh ao po juini IJte j., kodel;" ~ Angl.e­li leta 1955 prvi priiu na Yrh, dosegli dva alpinista in Serp.. Rg.te.ba. Dan pozneje 50 ~ez 88yernO steno priplezali nattj še ReinholdHeasner, F. HutschlechDer in 6e nek. Šerpa, kar je bil enajsti vzponna Trh. Baruntee. ??20 .etroy; lesti vzpon na vrh sta 2. aktobra1982 po jugovzhodne. grebenu opravila Ruedi Ro.berger in Vreni Kulliz Arose. ETerelrt: neuspeina je bila holanlaJta odprava po sev&J:"nistrani. Paair • Pill: Koakva: prvenstveni vzpon čez 2000 .etroy yie.okoseverno steno ata od l. do '+. avgusta opravila ~eekA a1pinista Sta­nial.-kilejdura in Ladislav l:3're. Xavka.z - Donllj\lzorun: l?oo-lIl8traJt.aoever~ stena i ... novo eaer, ki 6t~ jo prJpler.ala dva čeboelovaškaalpiniet., Herman in Hutik. Gorniški leksikon: v tej rUbriki st.predstavljena. d.a Trf,~ana: Julius KU8J" 1n Bruno Crtop&z. Crepaza sopoena1i ano gi na!i alpinist~ v Trstu je predsedoval eekciji XXX.oktober CAl. bil pa je tudi podpredeednik CAlI (Club AlpinO kccade­mico Italiano). 5.11lrtno ee je ponesrečil 18. oktobra 1982 na jugoza­hodnem grebenu gore Langtang Lirung,(?245 111).

PA ŠE TO (Delo, lo. 3. 1983); STOLPNICA NI NORA - Pred dnevi je vrlislovenski alpinist Janez Jeglič.~evarovan splezal na dvanajstnadstrop­no stolpnioo ha CelovAki }Oo v LjUbljani. Vzpon in sestop, ki ju jeopravil v pi~lih oeaih .inutab, nima nobene zveze z devetd.esetletni­oo elovenekega planinstva. O~itno 60 ga ~avdihnili ameriiki zgledi.Z-..jkuje aloyenek!a planinceIII gora ali ••• ?

Hoien odgovor: N••pa.etneg.. dejanja ee je pray gotovo lotil iz obupanad ponesre~eno ..ianico, ki jo je tv iDenova!a sl..vnostna proela...9O-letnice slovenekega planinstva v Cankar jeve. doau.

AR-16-1983-str. 35

Nejc Zaplotnik

ALPDiIZ:;K BREZ ALP

V ~edioi j~u~ja SKO zAlelea Kunaverjea io Toneto~ Lkarjo obiska­li Bolgarijo. lot !Ost je Turiatične zveze Bolgarije 6=0 imeli prilož­nost, da se podrobneje eeznani~o z alpinizaoa v tej sosednji deželi.Bolgajli namreč pripravljajo za leto 1984 vzpon po Jugoslovanski lilD8­

ri na Everest in naceo srečanja je bil predvseo seznanitf jih s pod­robnostmi priprav in izvedbe nate odpr~~e iz leta 1979. Ceprav bi mo­rali prispeti v Sofijo že v potek zvečer in smo zaradi zapletov zJatovimi poleti prisopihali z vlakom šele v soboto opolnoči, nas jena železnlAki postaji pričakoval celoten sprejemni odbor in ker 80bile že vse restavracije zaprte, v hotelaki sobi krepak prigrizek.Veo oedeljo smo prebili z organizatorji in člani njihove odprave Eve­rest 84 v zateanjeni dvorani, jl~ prikazovali filae in diapozitivetlOt oo.goyarjali na itevilna vp:-danja. OO podrobnoeti 8lIIO pregledali.~ meter yzpoa. po Zahodne. grebenu, pretehtali Y&ak kilogram hra­ne in op:-e•• in izčrpno iz=enjali izkušnje o teleanih in dubevnlhpripravllb za tak podvig. Y ponedeljek sYa a 't'onetolll v nabito polnid'lorani uedi Sofije predayala o n.alie~ 'Izponu io na koncu na željoorganizatorjev prikazalu še Katijevčev fi~. Ker je f11& oaeacili~­

trski, sv+po:;orila gledalce, da bo slika I:llljhna 1n naj ostanejo letisti, ki lelijo. Niti eden ni odšel i~ dvorane. Na koncu ploskanjuni bilo kraja, ljudje 80 nama hodili cestitat e eol~8Di v očeh in zlieti za avtograme y rokab. V hotel sva 68 vrnila s polnim nsročjem

cvetja. Obiskala sva tudi njihov alpinistični center v pogorju Ma­Ijovice., kjer sva tI ,eljito ir-pra';ala r'~rektorja centra in predsed­nika alpinistične federacije o bolgarak~m alpini~mu.

Kratek zgodovinski pregled

Prvi stiki Bolgarov z 6Qrami aegajo ile v srednji vek, a!riH pe eopostali v reoeeaJl.ei. PO oSl'oboditvi iZ90d '1'urkov leta 1879 je precejmladih BolgaroY ltudirulo v zahodni Evropi, od!:oder eo nekateri pri­nasli tudi Športni alp1ni!tični dUh. Prvi reGistrirani vzpon je billeta 1865 na FuchsbUhl v Svici, pr~d konce~ prejenjega in '1 začetkutega stoletja pa ec že opravili vZ90ne na poaeabne evropske vrhove:Kont Blanc, Jungtrau, Grand Co:/\";)in, Gro88g10cknar. hičeli so 8 ple­zalni=i vzponi v naj~ijem pogorju ~.tkana, '1 Rili in Pirinu. Leta1929 je bil u.tanol'ljen BolgarGki planinski klub, ki 60 88 pet latkacmeje preicenoya.li v Bolgar.ki alpinistični klub, ki je že leta1939 poetal član U1J\A.Po '1ojni je bolgarski alpini~m do!ivel velik razcvet. Preple~ali

so mnoge težavne smeri v granitnih stenah aile in Pirina. Lct~ l~~j

so preplezali klaeično 8~e~ v zahodni steni Malega Druja in l. štirileta kasneje Walker jev ateber. Odtlej ao njihovi najpomembnejši vzpo­ni v Alpah Bonattijev steber v Druju, FrineYDki stnber v Mont Blan­cu, Smer bratov 8chmid v Matterhornu, klasična amOr in Japonska di­retisima v Eigerju (v navezi je bila tudi elpiniotka H~ia Hriatova)in Vodniška e.er v severni ateoi Druja. Ker imajo boljše možnosti J

za plezanje v Sovjeteki zve~i, ao preplezali fe vee najpomembnejšastene v Kavkasu, v Paa1rju pa so ee pol'zpe11 na Pik Komuniz~a, PikLenina, Pik Korlenevske in na ~08e pet- in šeattieočaka.

Dvakrat so bili Da. RoBaku, tou ker 80 t~ ice11 leta 1916 hujšo ne­srečo (uarlo je 5 alpinistov, kar je bilo PQaIedica slabe or~ani:ta­ci je in poDaDjkanja iZkušenj), je bil njihov ekspedicionizea precejčasa :;avrt. Leta 1981 pa oo ee po oorcal.ni Rleri povzpeli na Lot_

,

,

,

•

•

<

•

in zu. drugo leto pripravljajo everest. Njihov najbolj.U all'iniat jelIristo Pr-odanov, ki je :!e leta 1967 preplel'.al Wa1kerjev steber v dvehdneh v zelo slabem vremenu, lDnl pu Be je tudi povzpel nn vrh Lotse­ja. ~t1rje alpinisti pa prav v teh dneh skušajo opraviti zimski vzponprek severne stene Matterhorna. Preplezali so tudi ~e Phillip-Flammo­vo smer v Oivetti, bili v Piz B&dl1e, opravili pa so tudi precej sme­ri v Tatrah. sedaj pa se tudi pri njih razvija prosto plezanje, solovzponi pa 80 prepovedani, čeprav so alpinisti sami zelo odobravnlimoje mišljenje. da sva z Andre jelll dol~aj suvereno priplezala na vrhhveresta tudi zato, ker sva oba vajena tudi najtežjih solo vzponav.

Organiziranost

1570 bolgarskih alpinistov je vključenih v 47 klubov. V sedmih ~j­

večjih klubih delujejo profesionalni trenerji. Klubi se združujejo vpodročne sekeije, te pa 6estavljajo alpinistično federacijo. ki ječlculica ~i8tičn& zveze Bolgarij~. Vanjo 80 vključene še planinske,k.'_ j~~kaŠkB., j8.lllarska in BIllučarska ter federacija za konjeniški šport~td. Klubi so financirani iz federaoije glede na pre'ložene 8portneplane. delno pa se finan(irsjo tudi sami, odvisno od aktivnosti inpotreb.Alpinisti so glede kvalitete raZvrščeni v razrede. Kdor ee včlani vklub, debi naslov mladi alpinist, po končanem tečaju in opravljenemizpitu pa naslov alpinist tretje stopnje. Po opravljenem določenem

številu vzponov določene težavnostne stopnje in vrste (&em je vklju­čenih tudi veliko zimskih vtponov in dolgih grebenskih prečenj) po­tem napredUje v alpinista druge in prve stopnje ter naprej v mojstrašporta in zaslužnega mojstra iporta, za kar pa je obvezno tudi delov klubu in ne le kv~liteta vzponov. Ho:~trov špo 'ta je v alpinizmutrenutno 67. zaslužnih mojstrov pa 27. ieek nas)~v je dosmrten, B (i­nanc1ranjem pa je povezan, dokler dosess določe ~ kvaliteto. Za ak­tivno delo v klubu alpinisti iz zadnjih treh naslovov prejemajo lolevov mesečnega dodatke. za aktivno plezanje pa 4 leve dnevnega do·datka za hrano (1 lev je uradno 1 dolar. realno pa 0 13 dolarje).Vse v~pone v celoti financirajo klubi in federacija. glede na spre·jete plane, tako za vzpone doma kot v tujini. Sem spada vse: prehra~

na, oprema, prevozi, bivanje. Poleti, po~imi in v tujini organizira­jo alpiniade, na katerih alpinisti opravljajo vzpone za prehod vvia je ra5r8de. v tujino lahko potujejo alpinisti zadnjih treh raz­redov, alpinist drugega razreda pa le, če je izjemno perspektiven.Poleg alpiniad erganizirajo tudi zimski emučareki rejli in skalola­zenje •

Vzgoja

Celotni vzgojni proces se odvija v izobraževalneIlI centru na .laljcvici. Tu so leta 1952 zgradili veliko šolo z 80 ležišči, kuhinjo, je­dilnico, Aportno dvorano, fotolaboratorije~, ambUlanto, k1nokabine­tom, učilnicami, ek1ad1!če~ Za opremo in knjižnico (oba zelo dobrozaložena), imajo pa tudi majhen alpinistični muzej. Šola je polnozasedena vse dni v letu, saj imajo skoraj 30 najrazličnejših profi­lov tečajev: za alpinistične začetnike, za planinske in gorske vod­nike, organizatorje športne turietike, alpinistične in smučarske

in!truktorje, planinske in alpinistične reševalce, za orientacijoitd. Izobraževanje je za vse tečajnike brezplačno, v času tečaja do~

bijo plač~ dopust na delovnem mestu, v šoli pa vso potreb~o opremoin zaščitno obleko. Na šoli poučuje osem proresio~lnih učiteljev,

k~ 80 vei diplomanti visoke šole za telesno kulturo. na kateri jo ka­tedra za alpinizem. Iz te šole i~virajo tudi alpinistični trenerji v

AR-l6-l983-etr. 37

klubih in (itirje profesionalni orc::J.ni:r.3cijl'lki delavci na tederaciji.ITe~&ednik red~racijc l.an Kostov ~ je obenem podpredsednik Turistič­

nc zvezo.Polec te38 imajo v Vidinu še podru~nico ~ vodno taristiko, v ~aljovi­

ci ra načrtujejo ije poli6Qn ~a ledno plezanje - u~etDe slapove naj­rBzli~nejših naklonin, ker so doslej ledne te~aje ~or.li organizira­ti na Kavkazu.

Organizaoija bi-.l.ajskih odprav

Riulajake odprave oo nacionalne, zato jih. celoti financira drh­va. Trenutno je eprejet p1an do leta 1985. Za Evereat 8~ je izbor po­tekal takole: po klubih so razposlali razpis, na katerega aa klubiprijsvili 97 najboljših alpinistov (eportni dosežki, delo v klubib.obnaianje itd.), po testu telesnih sposobnosti jih je ostalo 75, poteceljitee medicinakec presledu pa 54. Ti so dobili individualne pla­ne ~ treninge in po kontrolnih te3tih so jih izbrali }O. S teMi tri­de~~timi bodo delali do avgusta letos, ko bodo po zimskem obisku Kav­kaza in poleti Pamirja dobili 80 temeljite podatke o obnašanju naviiini in prilagodljivoeti kolektivu, nato pa bodo nAredili dokončen

izbor 16 do 20 članov. Vsi kandidati, ki so prišli v naslednji izbor,le v&e leto trenirajo po individualnih pIanih, v vsakeM mesecU pa i­majo deGet dni skupnih priprav v gorah.~ kandidati dela trener. ki je sicer profesor v visoki eoli za te­leano kulturo, za dve leti pa je to njegova r~ote8ionalna zadolžitev,prav tako zdravnik, posebni trenerski svet pa opravlja selekcije indola plane. Potem je tu Še organizacij6k1 komite, ki je zadollen zapo6Ule:zna podro~ja, kot so pre!lraPA. zdravila, transport itd.Ob tako široko zasta~ljeni organizaciji priprav: \ te~eljiti fi~nčni

podpori ee_ prepril!an. de. so Bolgari storili vse. kar odloča o uspe­hu na tako risok! gori, iz v.ga srcp jie želim ~e ee raz.Wlevanjabudističnih bo~ov.

Ko selil zapuiČal Bolgarijo. 88 l."Ii je po glavi sprehaja10 eno __o ve­liko vprašanje: ali kljub tako veliki~ uspehom v pretekleB deaetlet­ju v Jugoslaviji res nib~e ne potrebuje alpinistov, da ae nas vsitako zvesto otepajo, ee najbolj pa n~a lastna orcantzacija, • kate­ro 8DO vključeni?

.J ..n-Karo BoiTiD

rou POMENI ZHBŠA.N

Venelll dneYU Čez Južno ateno Fouj_ in Zahodno etena Druja

J'žna etena Aisuilla du Fou '.teje prav tako kot Direktna SDlCir '1 Zo.­hodni eteni Malega Druja med zelo zahtevne to velike ture v območju

MOnt Blanca. KOlllaj kašna naveza pre pleza eno od teh aten brez bivaki­ranja, obe pa sta ocenjeni • často težavnostno stopnjo. Joana-M~ca

Haivina in Patricka Berhaulta je resnično abela nora ideja - preple­zati obo .teni venem dnevu iZ vmosnim poletom z zlIlajem.

Slučajno &em polati 1980 pri neke. skupnem prijatelju prvič erečal

Patricka Berhaulta in, kakor je mod ple~alci v n&vadi, 80 88 najinipogovori v glavnem tJUkali okoli pleza.nja. Patrick IlIO je ravno pri.pravljal na od.pravo na Huga P&!'bat, BMl pa sem načrtoval lOVoje časti­

lakomne načrte v Matterhornu (tIej Alpinismus 1/82). Oba sva i~ela

pribli!no enake spodbude pri plezanjU. Pri celotnee po~.tjU naMa eto­ji v o.predjn vedno veeelje in zabava. Naenkrat lIle Patricb; v'Draia,ali bi .. at zdelo moso~e vene. dnevu preplezati You jovo ju~no

•

•

•

•

•

•

,

•

•

steno. S8 od tam spustiti z ~mujem pod Dru in zaključiti z A~eriako

direktno smerjo. Ta nora ideja se !m je porodila, ko je v neki fran­coski reviji bral članek. v katerem 5a je avtor ukvarjal z najbolj­Bimi casi, doeeženimi pri plezanju. lis koncu pa je pisalo: "Tistim,ki hočejo narediti kaj bolj~ega. predlagam tale načrt: Ameriška di­rektna in Južna stena Fauja T enam dnevu. 1t

Ta načrt me je takoj~revzel in pričel sec ee intenzivno ukvarjati spodrobnostmi. zmajem. višinsko razliko, 6merjo in mestom za vzlet •~ončno 6e~ prišel do prepričanja, da to pravzaprav sploh ne bi sroe­l~iti tako nemogoče, kot je zvenelo.Spust z zmajem z vrha Fouja je bil izključen, saj imo ni smelo biti~ene8eno na dejanja. Pametneje bi bilo spustiti ae z vrha Blaiti!­ra. Ko &em pred desetimi leti preplezal JUŽDO steno Fouju, amo sesto­pili preko Blaitiera. zato sem vedel, da je lahko prečenje hitro inbrez problemov. Tudi 'Be~tavljanje zmaja bi 8me~ povzročati komajkak~en prob~em. Vendar pa mi je stm let povzročal nekaj pomislekov.Z~~~tek z dvosedežnim zmajem je vedno bol] zapleten kakor z .noaede~­

ni~ in polet bi naju moral voditi preko ROgDona dlje kot 5 kilomet­rov pri višinski razliki 700 metrov - resnično problem oame težav~

nostne stopnje.Vendar lahko razrešljivi problemi niso več posebno razburljivi inprivlaoni in aele težave dajejo na~e~u načrtu pravi pomen.Julij 1981. Vremenske razmere BO slabe in človek komaj lahko opravi~no turo. Ozebniki niao mogoči, sneži v pravcatih koamih, ker BOtemperature -previsoke in !Skozi ledne žlebove padajo vodni slapovi.Vendar ee vreme nekoliko popravi in uape mi nekaj lepih vzponov, mednjimi tudi tri prvenstvene v veličastnih gtanitnih počeh Clocher duTacula. Patrick plez,. v 60nČnel'l Baouju ri Nici. medtem pa tudi vFoujevi steni, da bi se prepričal, kako je smer .premljena aklini.Krivično bi bilO, če bi zanj pomenil polet z ZlU JeM z vrha Blaitieraognjeni krst, zato opraviva poskueni polet s Planpraza in takoj mije jasno, da se popolnoma mirno lahko 6pustiv~ z Blaitiera.Greva na Col de Montets k balvaaom in moram si polomiti skoraj vsenohte. če hočem slediti Patricku. Običajna plezalna mesta temu 6SdmO­etopnjaeu ne zadoetujejo in zadovolji se 581e s previsnimi in glad­kimi odstavki.13_ avgusta se s prijateljem povzpneva skozi Spenqerjev ozebnik naBlaitier8. ram sestaviva zmaja s šestmetrskim premerom kril. Predtremi dnevi sva ga prinesla na vrh. ~rečiva navzeor proti Foujevieteni oziroma ozebniku in se ekov-enj z vrvmi spustiva do vstopa. Na­jina prijatelja. Eric in Chrietophe, ki hočeta z nama preple:z;at1 Fou­jevo ateno, nam~ledita. Jaano nem~Qzlofita. da bonta jutri neelanajino opremo za bivakiranje če:z; steno.Ila mestu za bivakiranje ob samom vznoil.ju stene doživi7a muČ.L(.o prtl6\lnečenje. Na skrajnih mejah ravnote~j3 moram preplezati kočljivo preč~

nico, da 69 z rokami ne bi prijemal za drek. Predhodni navezi se jezdelo popolnoaa v redu, da S8 na stojišču nad streho olajša. Doživet­je po 40 metrih prostega plezanja ni bil le neznosen smrad, ampak tu­di neuporabno mesto za bivakiranje. V ozebniku najdeva majhno policoin na njej bivakirava. Noč je topla in preživiva jo brez sanj.8e pred zoro, potem ko pogoltneva nekaj čaja, začneva plezati. Naji­na prijatelja ležita spodaj v 8palnih vrečah in naju :z; zanimanjem o­pazujete. Na srečo sveti mesec. Odločiva se. da bo Patrick vodil vFouju, jaz pa v Amerieki direktni. Patrick pleza z najino edino čel­

no svetilko, eledilD mu tipaje v temi od vponke do vponke. Po dvehraztežajib počivava na majhni polički in pričakava dan, kajti sedajsledi veličastna prosta plezari ja.

AR-16-1983-str. 39

•

Kon;:uo OG dani in prepoznava obrit:c {:ora. Diag<u,aln:.o poč vabi k ču­

doviti plaz.riji in je pravi bo~j1 dar. V kraeni l~OGti plaznTiji seYzpenjav••talno ~ T.r,ornji meji reta in š.ate stopnje.~~na razlika v primerjavi z mojio vzpone. prad desetioi latil Trdigorski čevlji, nahrbt~ik. cepin in dereze - to je bilo ~.či1Do ~a

naG vzpon, o~l preko te stene. v kateri je bilo takrat 6e zelo ~lo

kliDOT. Bilo je težko delo nabijati raztežaj za raztežajem. potrebo­vali smo 18 ur. Kar hitro, če človek pomisli, da je moralo tolikon.ve~ takrat bivakirati vateni.Vedno ZDova se visoko nad nama pojavlj~ g13v& enega od obeh nemcev,ki ata bivakirala približno 100 metrov viie. Trenutek, pa glava epetizgine za razom ene izmed mogočnih plati. V zadnjih metrih Diagonal­ne poči uporabi Patrick zatič in okoli oame zjutraj se prikaževa nanestu, kjer ata bivakirala osupla Nemca, ki ota vstopila dan popraj.Takoj naju puatita miao. Sle4iv~čudoYitimraz tala jem; zajeda in po­te. ~nana Petdasetmetrska etena. Pri varovanju utegne. opazovati 0­

be yIezalca pod nama. Prvi v navezi pleza odli~po in ima dobro teh­;:.iko. Vendar ,.leČeta svojo vračo za 6llbo, lut.r je prava predatava _o~alca. VII&k dvig spremlja prava kanonad& kletvic "Preklato ara­njel", ki aa ~ stopnjuje. ko IM !l.esrečna. vrača ~&Ozdi. Kora.. Ga

~aaaihati ob talil, saj me apolrlnJa na lIoj vzpon pred desetimi leti.CUtilll veliko u.dovoljatvo zaradi n_jlne hitrosti. hening prina5&.zdaj svoje asadove, nikoli ne i:gubiva rit~ in a pravu. velikill vese­ljelll čaba, kdaj bo. epet na vrsti za plazan.1e. Zno",. in znova odne­vajo klici llaranje" in sliaiva lahlto 6/l..lIIO le nekaj mrll:1'MJa od spo­daj. Vo petih urah in 40 Dinutah do&e18v& vrh in aa ve..liv. kotmajhna dečka, katerima je uspela norčije.

PO srebenu gre hitro mimo Ci.eaux. na B"aiti're. Kratek počitek. Prič­

nem pripravljati zMaja. Ker piha močan stranski ~etar, hočeva ~ačati

z vrha Spapcerjavega ozebnik••Bolj slabo preloživa najinega valikega metulja za 20 ~etrov. Ozobnikjo vbočen in ~elo ozek, oba konca kril ee dotikata njegovi~ aten. Za­to se spustiva ee za deset ~etrov po ozebnikU do SKale spovrainopoldruGesa kvadratnega metra. 1ak blok bi bil doeti prevelik za pre­našanje, vendar pa, če mora človek poataviti nanj z.aja ~ desotaetr­ak~ ra~pono~ kril. dosti preaajhe~.

Sedaj DOrava počasi začeti, kajti dve uri sva Ee izgubila tu zgoraj.tlaaesti...n pas. "Vae v redu?" "Okayl" Kriknem, kratek spust in potel:l13.h.ao jadra..... nZJ:lae-lal" ČU1.ifl topel 'Zrak, ki aa dviga s tel in na­ma prina6a aaao dobro. Najmanj~i noključn~ veter bi naju potopil vglobino, preostale bi naaa lIa1:IO atrl:le ve6J.ne in kaa.'l.ite ledeniZikegroblje kot pristajalieče, edini uporaben pa ja BOgnODski ladenik.Patrick uliva v poletu. naradi nekoj fotografij plezalcev, ki hitijona Aiguille da l'M v Petit C.Ib.rIllOZU. JadravIl preko her de GI. ~e i.:1izvedem nekaj obratov, da izgubiva višino. Kljub vetru, ki Sa dvignob zahodni ateni Druja, je pristanek nekoliko kočljiv, vendar najuRognon sprejme prijazno. Ko zloživa zmaja, prideta najin~ prijateljaFranioia in Pierre, ki imata na srečo a seboj nekaj vponk in vrv.Pred tremi dnevi sve tukaj pustila najino Tračo z opremo, pe 80 joočitno vzeli 8 seboj kakini brezveatni pleZalci. Res je žaloatno, daje kraja alpinistične opreme v gorah vedno bolj pogosta. llepoitenost~kakor ne popušča ...eč z naraščajočo višino.Hvala bogu sta prijatelja prineala a seboj vsaj nekaj opre~e. Skrbice le to, da je izsjnila tudi ~ojo čelada. Strah ee je zapadneaa ka­menja, posebno tu ob vzno!ju ~hodne stene, v kateri pleza pribli!­no ~o navezo V Foujevi steni naju je pogrelo jutranje sonce, sedajpa ~eti v zahodno ateno. kakor da bi naju hotalo privabiti k ple-

AR-l6-198J-su. lio

,

,

•

•

•

•

z~nju. uh 1}.15 v6to~i~a. tOkr3t ~ ~a~enjani~~lOgDaa. Putrlck misled.i l.ot l1rugi plezalec, kar je popo1nOl.'lll proti njecovi navadi. V40 minutah i~aYa apodnji del ~d sabo in dose~eva stoji~ce ?od ~ti­

rideaetl:letrl!lko ~!lj'do. Tu se križajo poti ple1.D.lec\· v prav et: l"o::!e~1I

bened!1. 'h-ije plezalci plezlljo letoča~not l\va stojit:l ll,~ :o;o.četl:.ll ~o.­

jede, trije na koncu, da ne etejel:lo nal~btnikov. ki bin~~jajo nnsredi. Patrick Ge pri~ravlja nn kočljiV ~atopek prehitevo~uja in u­ape po deeetib .inutah. Sedaj epet ple~va izmenično. Od treh ra~po­

ložljivih klinov vpnea le en.GO. Kratek pristop k ~ahodni !!Iteni jenaredil iz A.erlške direktne modno turo in pla~arijo ~estoaa kot le­stev iz klinov. Okoli 17,45 končno sar.din stojišče na Zagozdenecbloku.Prične se eerija vrtoglavih postopkov epuiča.nja po vrvi. Spet nale­tivo ~ naveze, ki 5V8 jih pred kratkic prehite18. rTi veake~ sreča­

nju vedno znova vprdan,je: "Koliko metrov je ile do ~gozdenega. blo­ka'?" Spraiiujejo v vseh jezikih; it:llijAnoko, nellliiko, celo poljsko.Vendar z v84,kil!l spuatolll prellngava 40 llIetrov. Iiaveze v t:t1ridesetllle­~rski zajedi 80 sedaj, ko ee apu5čnva ob njih, naprodovale točno raz­težaj in bodo verj.tno morale bivakirati, Ae pred.n bodo prepleza1eS.Iler.::. ROgnOl1U najde•• z_ja in - kakeno preeenečenje - n.aj1."l.e prijate­lja eta naca pustil.- čokolada, kompas in r.eJ:l1jevid a čeatitko in naj­lep6i~i žaljaai. Dv. uri morava čakati, ker veter, pogojen z večerni~

h13dol!l, vl.č. Y dolino. Končno ne okoli 21. u.. e odlepiTa od .elikegabloka na groblji in zdraneva v noč. Popoldanska megla 6e je raskAdi­la. Ilajin polet je t:JireD. Vodijo naju luči Chamonixa. Ko pristaneva,noč postnne erna kot oglje.Dan eva izkorietila, o konca in km:llu ili bova zlr ':nil8. v posteljahd&1eč prOč od čUdovit.ga tisočaetrakega, s soncel obsijanega grani­ta. Kajin načrt je poatal že del pretellosti. Ka areča 80 vabljivevedno tiste pustolovščine, ki jih člo••k le ni prestavil v dejanje.

PO Alpin Kag&r.ilJ.U it. 3 I 1982 prevedla Inee BoUč

Qlonn Randali

VSE ALI NiČ

Proato eolo plezanje (angl. free &010) - plezanje brez druge mo~no­

at1 - vrvi. samo s ple~alniki in &agoezijo; čudovita oblika proateeaplez.anja.PrOl5to solo plezanje - nevarna igra na cejit sledi naj'fišjeeu ciljuin nudi največje dožiTetja. Prosto solo plezanje - ruBka ruleta. kijo igraš e ateno in 1aatnillli apoaobnontllli. Igra na vae &.li n·;:;.

Prevleni steber Naked Edge (Gola ostrina) !trleče p~evladuje nad 81­dorado Canyonoll v Coloradu. Iz doline je Vila 8IIer dobro vidna, vseod tanke poči v prvem raztežaju (5.11) do širše poči, ki cepi previ~

sen vršni oklap 180 metrov vieoko. Smer je ena najlepših in n&jvid­nejtiih daljUh _eri v Eldorado Ca.n,.onu. Poleti 1978 je Jil:lU Co11in­eu, eneeu najUSP8Gnejiih amerifik1h plez.lcev, tu uapel 8010 vzpon."?rnvzapraT ..ri Neked Edge niselll nameraval preplezati Ball," pravi,"č. bi to. zaa-eraval. bi si goto'l'o preatalil že v p:r.ell raztefaju. alipa bi ae poetalo otrah viie in bi odnehal. JoI..d plezanjem ee. pravza­prav želel zaviti • Julesa Verna, lažjo BOer v blilini. Vendar paselil v četrte. razteŽ&ju vseeno poskusil, pr.plezal ta~ poč in na­enkrat-niselll GlOgel VeČ n.aLaj. Halo me je bilo strah, toda illlel sel:lobčutek, do bOlll naGlednja ••ata zmogel. Na začetku petega rezte!aja

AR-16-1983-Btr. 41

".:.o ~l:I venriarle ''\I:i,:el r.:a~milJ.lj"ti. tiaked 1':Clr.c a(lCl rr,;ple~l ::,l' :-et­l;r .. t., tod... peti razto1':3j - preview) ~OO~ - .;.(llll 1>1""':', .-:.r\(" .. ~',I~o-el 1,'vlI1..l'nt. Ko seDI en [,oDeno nri,=el i'l~:·,;lti. I>CtI in.:1 v t:l;'vi le tri l!Ii­o:li, strah in ~eljo, da bi 50 vrnil. po dr\lf,:i str;)ni :'iI ::;~I!l :."lcJnav~ror, ker ~C1 illol občutek. do. sec ujel enec.:a n3jbolj<:ih 1'10:='1:Ill;illdni. ~Yoje'" življenju; tretja Dise1 pa je bi1P, da !~lio le GOr, ~,

lTh. :~niJ:l.. la ce je saao ple:::Jrija. Y nobene;ll pri~eru to Ili bil llO­or.us S4m0~ora, le želja po ple~nju je prepro~to urejala coje ~očet­

je.GYozdil oem v poči in ai8111, d~ sa bo~ pri prve~ dObrB~ ~~inu pri­vezal in počakaJ. na re6evl:Llee. Tod:. pri veakel!l klinu Ulil bolj zaupal3Vojim plG~alskiD apo80bnoat1D kot starelllu ~ele~u (klinu) in ~D šeldalje.Dosegel Mm poličko in potem je bilo voe r3&UJ:Iljivo lal,je in ~91u

seni etal na vrhu - nobeneo- ve~lja, nobenege ponosa, enosto.vno \U­

rno vrh.. or

~olo v~pon Jima Collinaa po Raked Edge pa takr~t v ~meriške~ pleza­nju ni bil edinatven prit'ler. Veliko Meriiikih 91ezalcev je v te~l lo­tu pričelo 1'1 5010 vzponi !lo smereh, ki so že r,a pleZlllce v navesivflljale kot rcaeu podvig. Povpro.i.o.l 5e1ll neleaj teh eolo ?le:z.alcev opobudi za to nevarno igro in dobil :/',8Ilirdve iti l:el0 rl1zlil'iue odp;o­vore.Ve~iDu jih ple&& t~ko iz preproatc:~ vcaelja. do lahko plezajo bre~

"}Qo,;ir,lO". Charlie Fowler i::: Boulderjn v Colorndu, ki I':lU je uspel prviproeti 8010 vzpon v smeri Direct I:orth i3uttreBo v kiddle CBth.:Jdra.1noo~u v dolini loaemite (500 ~etrov, oce~ 5.10), ea epominj~ ovoje­r,a prvo~ solo vzpona:"lf~l{oCa dne salJ v Cc~oradu prei'l..:::.al 2( raztežaj v v .i;tirih. ur:lh,~noci med njiai BO 10811 oceno 5.9. Ta o~čutek rle:onja ~rcz ~kršnc­

koli ne-vlaka, oi je odprl nove ra.zGc:;'noc;ti."Dunc~ FergusoD, I'Itrasten ple~lec iz Eates Parka v Coloradu, je de­j::ol: "Solo pleza1ec je ~ost vsal:e navlaka. l1el-.aj uajlaptiih in naj­bolJ &rw.nih solo VT.pon.ov aem naredil bos, vČol'lih. colo braz; obloke."Ko ee te!ave solople:alca ~li~~jo njegoTi~ o~bniN nejam. poatane1::ivanje težov cJsvna pobuda.O PerilouB Journe7, tver,ani aneri v ol~~ini Bsuldorja, v kateri jo15 cetrov dolS od6tavo<t ~ oce:to 5.11, v )-.1jcčllel~ d"lu P~ celo 5.11.-,pr.:av1 C~lie Fowler kratl,o ir. jasno: "'.I.'ver;aujc to 3l1leri je opravi­čeno le. ča jo vu:o.ceIi kot ose1.>.\i i·~::iv." Jeseni 1:)77 !:lU je uspeladruCo ponovitev te atrasno sDe~i.

Tudi dimu :or1~onu je !)obudu Z,"l solo v~pon izziv tV<Oj.llollja. V vihar­Ilih iu :uabicio::nih letih je prooto presoliral več te::llvnih soeril:ot l:ater:i.koli drug ar.1l:rieki ple'!.lI.lec. Kot večina 63mol1odcev ;ie nri­;;01 s laaaičnillli scerQi, ki jih jo prej ~e prepler.a1 v navezi."Pri vlte~ tf:C ei rea no mialim, da seal kalti3en posebno pogutlen ks.vcljc.""re vi. "toda aČa130ma ai s ter.1 čieto :o;aavojen." Potem, ko je prootI)preooliral Grond, poč v Llan~eris PaSBu v Walesu, ki ima oceno 5.10,° I-.lLtp,ri je kasneje dejal: "Ce tu narodiš le eno napako, poleti!"; obvllem Conotaph Cornerju navzdol". je pričal razmiiljllti o nečem res­nično velikem, o neC!em. C!eear ni do takrat naredil ~,e nihče: IIPrven.atvona v proetell 8010 vzponu, to je stalo piold C\8noj lrot <z;adnji iz-<z;iv in krona prostega &allohodstva." Tako je v lur-nololQU v kolore.dal~eCl

Goldenu pre plezal veliC!astno poč, ki jo je imenov&l Cosaandra _ noosebi i:: gr~k(l aitologije, ki napoveduje 8/:l%"t in l'.atD.eUoofo. "Ta8llIcr je billi Ulie Z več strani &adnja I!lI!ja", je dejal. "Ujena ocenaje 5.10 in ena eaaa na~aka bi ~ila kaznovana s GO-Metrskim padcea.1:110 je res • freaky , , toda tala'nt sef'! bil prepriČ"'l1. da nikakor ne

AR·16·198}-str. ~2

•

•

•

,

•

r'lorc~ pal3tii~ razFoke. 'l dU.š~v~c~" po,~ledu je bilu Cassandra !,;otovolIajvli<ji dosežek cOjol,';1I plezanjo. ~'util o<,m, d.. 1."hlw dokaf.et nlC,kar ce dol:azati de.. Vedel pa sem t.udi, d3 ~otovo ne l10m V~;: "-01-:0;;;1ve1, ce bom nadaljev!!1 13 teni. 'b 31!\O1' je bila 2::11:1,1 W!j.:l. 1,1 .i~ ::1­koli ne namera.vaC\ p1'e80;:;i."}(ako nevarno je prav?a~av eamohoclstvQ'! ~.\1.nnnja neVnl'no6t je i~pu­

ljon oprir:lck ali stop. ~e več nevDrnosti pa i~hsjD i~ pleJRLcII sane­~a; trenutna panika in strah, trenutno p061~bDnnje zbranosti. JimSricson dodaja: "Solo plezalec i,"Io rUsKo ruleta. 'l"raŠa.llje je le,koliko nabojev je l't'i tem dal v revolver. Z nek..'\j razvpitilld 6rnerllliše l;:lhko shlljaš, toda kdor preeolir<1 lo ;lIi 20 tey.kih smeri, laW(okuj kmalu potegne napačno karto. Danea mi življenje pomeni več

kot nekoč in čutim več odgovornoBti do sebe in svoje okolice, zatotudi 1118Jl.j so liram kot nekoč." Ericson je etar ,2 let, poročen inim9. dva otroka.Dru~i solo plezalci te igre,še zd~leč ne gledajo tnko kritično kot!:.'!'';'cy-son. Charlie Fowler: "Ce mi 8010 !lle;;;a.nje ne bi nudilo 1'o;,eb­nih užitkov, bi takoj odnehal." Dave :Breashears pa pravi o svojemprvem v4'.ponu po Perilous Journey: "Nikoli ne bi šel 601irat. Če bimislil, da lahko padem. Tveganje padca ni dovolj pO""i\lačano z užit­ti i~ zame bi bilo pon1iaDjepe bi "el v GlIIer z mislijo na padec."Dave Breashears pravi, da ec je odnoea do solo ~lezanja naučil odErioksona. Ta meni, da mor~ biti plezalec pri solo vzponu vedno spo­Boben plezati tudi nazaj. Ceprav prizna, da ~~ vča3ih soliral tuditaki<ne :;meri, ki jih nazaj ne bi zmobel, pa je li:riokson znan !;otmojoter nlezanja navzdol tudi po r.ajtežjih odst~vkih. Ko je nekoč

pri pockuau aolo V!!:1l01l9 podel in se hudo pošl{odoval. D;;l to ni ~~ivil

nezllIožllocti, da bi plezal nazaj, temvei roke, id 30 mu nerričokovatlo

;;drsni1e.Noz.nosti padca pri prol1tlh 8010 vz.ponih TIreashe: .'13 in Fowlet' nočeta

videti. čeprav drulI:i dodaja, ,l:! jt' nllVezan ''':'0 vcčb:!lt pad(ll v smereh,l:i 1'",0 bile lažjo od teh, ki jih st"liro. Zato 51~lcn3, da ~m boljeplezn J;ot na.vo~an. Jim Collins Ge strinja z njim: "1-'rvi razte;;oj vUnlcefl ~d!Se lll'i solo V1-ponu sploh ni tal:o te~ak, kot če ga pleza;;prvi v navezi. Mar5ikdaj drugi v nove1-i pleza slabše kot prvi. Kotprvi se bolje konoentriraš. Prcpri'::il.n sem. do pri solo ~)lezenju plc­:;('Ileo d06e~e 5e višjo otopnjo ZlJ1'ul1osti in moči."

Vzrok ~n to povečano sposobnost ~br3nosti je za Collins4 in Fowler-jo dejstvo, da vse dvome in nezaupanje vase pred vzponom zaduGita:"!:etlmIlo je soli,rati. če človek dvomi. Kae.ar Sl?li.ra~l, mi je vnaprejJElenO, da smet' ~ll1orelll. Ne mislim na vrnitev. (;e človek varuje, varu-je zato. ker ne ve natančno. ali jo smeri dorasel ali ne. V trenut-I~, ko se odp:ovcl, vrvi. more..1' tudi odBtraniti vse dvome," pr:wi d.ru­Ci. Prvi pa dodaja: "Vedno znova .s0 mi pojavlja vprllEanje: BO~l dane~

soliral ali ne? Ko pa S8 odločim, enostavno grem. ~a vrnitev ne cialin.':;oliro.~\ le takrat, ko se počutili: rJa dobro in veCl, da bor.! varno -il.ple­zal. Vz~ajam se v tem, da bi n,~con::;l~o začutil, ali imaJ:l doher d"n."rot Collins tudi Charlie FO\ilc_~ le kd",j pa kdaj flolira. "Odločitev

za Direktni sev~rni atebel' v Eiddle Cathedralu in tudi ~ Diamond(2lto r'etrov visoka atenB Longs Pco.kaJ je p:-isln S"'r.1U od eebe. Prirrvem je bilo ključno vprašanje pravzaprav psihol05xega značaja ­namrec vstopiti. Ko sem ae i:z.vil strahu, je bilo V5t! či~to enostav-no. V a,oroinu mi je ostalo le to, da je bilo res praVo plc1-anje za~l~dokuece in na vrhu sem čutil. kakor da je nekaj padlo & mene,kot bi me izatt'elili v vesolje." .Ko je šel v Diamond, jo imel za seboj pijanako noč. Ob dveh ponoči

je Z<tl'ustil parl;:irni prostor in odJ;ora~~al lo ).ilorr.etrov proti vzr.o?'.-

4R-l6-l98'-str. 43

jI' ::1;0;\0."1'.0 GO .1" };dnnilo, fF>"1 ,"r.i.;"cl plc:',nti. VSO ,jc t,·\;l.: ~:(>t '')0

I.l"nlu, lo nil polici nod rumeno otc:\O ::;0111 malo 1'0«::'1. :': ~c~llir:. 1)1:;<'­:':011. \.u-ipetim ob bol~ 1;\ G kJ.l'Jel:"O -rl';;:!'; ramem; o,,:;) ji1 videti bol~

l:ot t\.'.riat l.ot pa drzelL Goliat." O'Jčutcl; n;\ gori o"'ioujo kot "no­;<,mico ponoa.a, i:::.črpl.!noati in :::.~dov()lj5tvf;l".

"To jc t;ltoraj t:ll~o kot pri carnilu L5D - hip, neJco drUGO Dto.:l.jo duč.e.El! verl, ali je to dobro ali slabo. Ha vrhu dojE !lrenovljl!n l.l sevrnčač v rOGoičnost okrog oebe, pnto',: ko l;Ii de ure dolr,-o koncel:tri­r:ll. I!of!;obc pa je plezanje prav;;, re311ičnost? Kndar ploz;;lm Gal!l, semteko :::.bran, da som v trenutku, ko izsto?iPl, z mislimi popolnomadrurjo."~li je uf.itek samohodatve zadostno plnčilo ~a tvog3nje? 3ro8ahoarsin FO\ller sta trdno ]ll"oprlčana, da tVCI(ata manj ,kot je videti inodeovarjata da. Collins pravi n el "Soloplezanje eli je dalo ve­liko. Zadovoljstvo ob storjenem je brezmejno. Toda kadar so 8pomni~

na kritično situacijo, ko .sem visol nv. Gvileni nitki, moran poudari­ti. dn rezultat vedno ne opravičuje tveganje." Jim Erickson se atri­•. j3 .. njir.l: lIVedno ee morai) vpreaati, )<;:ako boš o teo mislil čez petleti Kako ~i~olijo in čutijo tvoji .lJrijatelji in družina I Prepričan

sem, ela vsi solisti po nekaj letih rečejo enako kot jaz: noj bog,ka].o neumno je bilo tol 1"DuncM Ferguson pa Zleda dz'U60če: "Kot ?Qvaod v il.ivljenjt\, t(tko jetudi pri samohodstvu. Več ko atori~, več dobiB. Toda pr~vo tc~ave i­majo s telt malo opraviti. Ko sebe vnef,1l. vložim v nekaj, iz tetta tudinekaj najvišjega dobim. ~esoliro.l sem že nekaj 1o.l:<.jih 5lileri, ki sobilc čudovite, pa tUdi ,nelT.oBoče' stvuri, ki 50 mo ra"očarale. I •

SamobodBtvo je resnično ogledalo. Bolj kot ple::;anje v navezi, l~o tevaruje prijatelj, pe a~e samohodstvo ~i'ke in morne točke plezalea.Kot je dejal Tom Patey, veliki anr,le~ki alpinist v petdeaetih letih,o soloplezaleih: "Če ne bi dobro ple::;ali, bi biJ. :':e r.lrtv1. OI

Po Alpin Magazinu ~t. 9/1982, str. 60 prevedla Irena Komprej.~ralci naj si 05lodajo tudi fotografije v reviji, saj nazornopcjasnjujejo sestavek.

CIGARETNI DIM NA MOUNT EVERESTU

Alkohol, tobak in takele stvari športniki bolj postrani gledajo inpravijo, da so te naslade telesu škodljive ter d~manjšajo našo od­porno silo. Tem zanimivejši so podatki, ki jih izvemo iz govora Ge­orgeas Fincha, voditelja ekspedicije na Mount Everest, najvišjo go­ro na Bvetu, 8880 m. Govoril je v londonski geografski družbi in jerekel, da vpliva kajenje cigaret v velikih višinah neverjetno olaj­ševalno. Ko je šotoril z dvema tovariiema v višini 7620 metrov, sosilno trpeli na pomanjkanju ~raka, kar dušilo jih je. Vedeti ~oramo

da z veliko višino ponehuje kisik, ki je za dihanje neobhodno potre­ben, zraka n8lll začne prilllanjkovati, glava nas boli, slabo nam priha­ja, skozi ušesa, noe in usta se udira kri. Vsi obupani BO začeli ka­diti cigarete in BO bili naravnost očarani. tak je bil učinek. Koso potegnili dim parkrat globoko vaso, jim je poatalo tako prijetno,da so se kar spogledovali. Pljuča 80 delovala popolnoma normalno,60 se čisto vlivela v naravno življenje in niso več otežkočala miš­ljenja. Delovala BO naprej kakor v navadnih razmerah in niao več

zahtevala običajne paznosti. Finch je med drugim tudi dejal, da bodonaslednjič gotovo prišli na vrh; to leto so prišli do višine 8321metrov in 80 morali nazaj, tako silni so bili viharji. Profesor Hal­bane v Londonu meni, da je omenjeno lahko dihanje posledica ogljiko­vega oksida, ki se razvija pri kajenju; ravno v velikih višinah ee tanenadni učinek seveda bolj pozna. Naši turisti te olajšave ne pozna­jo, višine BO premajhne.AR-l6-l983-Btr. 44 V Mladiki 1923 naael A.lekGande%' Kogovšek

,

,

•

•

,

•

•

Boj3n Lesk05ek

SKALOLAZENJE KOT PRIPRAVA ALPINISTOV

Skalol~zenje, to je čim hitrejče preplezanje kratkih, v tekoovalniobli lu od 40 do 125 ~etrov visokih sceri, predstavlja v vseh vzhod­nih. pa tudi v nekaterih ~hodnih driavah (Fr~cij•• Švica) po~em­ben del priprav alpinistov, v Sovjetaki zvezi pa je to tudi samostoj­na športna panog&. Tako je na Vzhodu večina najuapešnej~lh alpinistovodlična tudi v skelol.zenju (na pri~er vai Sovjeti, ki ~o bili naEversGtu, ysi Poljaki 8 12).Kaj lahko pričakUjemo od vadbe Gkalolazenja?Predv8e!R"vpleza.Jl.08t", to je epretno in zanesljivo gibanje v vseh ob­likah 8kalnih ruC1ellb (poči, kulini, plošče in drugo), večjo vzdr­žljivost oziroaa kasnejšo utrujenost, boljše ravnotežje in hitroznaid.enja " "neYarnih okoliščinah" (na prioer odlolI akal.nega blokaa.1-. ~prilllka, zdra noge na .spolzki akali, gruiču ali ledu in podob­IlO). Vadba oziroma tek:ltova.nje v ska1ol.a.zenju pa ata tako tudi .. zpod­buda z4 razvoj gibljivo8ti (zlaati v kolčneo sklepu) in ooči (pred­vsem prstov), saj sta ti dve sposobnosti zelo pomeMbni za hitro ple­zanje in plezanje nasploh.Kako naj poteka trening?Soer Oie bolje več SEeri, ki 80 bliz.u skupaj, tako da lahko varujE!­1'10 brez. prestavi janja v'rvi in drugin "varoval"), visoka na primer40 ~etrov, naj bo nekoliko lažja od naših največjih z~lno8ti. V ~­

četku po vsakem preplezanju smeri (po spustu z. vr"jo) počiv&&o (napriaer l ali 3 minute), kasneje pa lahko preple~amo ~r večkrat

zaporedoma (na pri.er trikrat) brez. POČ:tkD (to :c takoj po spuetuz vrvjo) ali pa p;replllz.amo z.aporedoma več vz.porel\nih flmeri. PO takiaeriji vzponov ai priYoi~imo daljši počitek (med ,em lahko varujemoeoplozalca, ki je prej varoval naD), pote~ pa to Berijo še ponovimoenkrat/ dvakrat, oziro~a tolikokrat, da čutimo oočno splošno in 10­ka1.no t.o je mi&1čno) utrujenost. Hitrost plllunje naj bo č1l:l več­

ja, ~o je blizu .eje padca.Kako povečujemo obre.enitev in v čem je viden napredek?Da bi illela vadba či.ll večji učinek nu prej omenjene spooobnosti, Eo­ramo upoštevati naslednje:- ioto Gmori ne smemo preplez.a~; pr~večkrat. PO eni seriji, vseka­kor pa vsak nov dan vadbe mor~mo ~~menjati ~er, po kateri plez.amo;- SIlIiselnost in koristnost take vadbe lI'IorlUllO spoznati - najbolje na"pavih" turah v gorah in tlicer z. lahkotnoatjo premagovanja težav vaka1i. Dobra v~podbuda pa je zlasti :ta I:llajGe tudi tekEova.nje (lahkole p;rieerjanja 8vojih čaaov Z3 preple~je smeri s ča.ai vrstnikov);- da. doee!emo osnovno aerilo Qbremenitve pri ..alibi, ~o je sploGnoin lokalno utrujenost, ~oraoo te~avno8t treningov (na pri=er vsaknaslednji trening) povečevati. V ta namen povečujemo tež.vnoet~smeriin njihovo višino, povečamo 8tevilo preplozanj smeri (veni serijiin venem dnevu) in izbiramo take skalne razčlembe, ki povzročajo

pleza1cu več težav (na pri~er ploiče ali poči). Vadba naj bo Zlastiintenzivna .. času eezone oziro.. najtežjih vzponov.Istočasno lahko vadioo tudi apuičanje z vrvjo, po~iai pa plezamo tu­di ledne slapove •Vea čas vadbe pa oora~o biti brezhibno varovani od zgorajl

Nikdar ne ~i81im na prihodnost. Še tako prehitro pride.

Albert EinsteinAR-16-1983-str. 45

Nartin Lutterjohann

ODLOCITh'"V: UMlK AU NADALJEVANJE

Ali se pri negotovem vremenu odločimo za vzpon? Ali naj vzpon preki­nomo1 Ali jo izbrana amor pravilna?Pri plezanju je pot k vrhu vedno rezultat vrate zaporednih odloči­

tev (~ovana iz verige odločitev). Odločiti $8 poceni izbirati oedveč možnoatai. Ni 8e težko odločiti za malico ali za to, da &e naS&.lIOtne~ travniku vlef.eco v travo. Pogosto pa. ee moramo odločiti

med zaprnimi al1 kar livljenjako nevarniai moinoatei, od katerih no­bena ne zagotavlja vrnitve. Pri te= gre ~ okoliščine, v katerihnaa na primer sprememba vremena prioili k u.iku. a ne vemo, kateraod dveh možnih ~ri spusta ooogoča varDO vrnitev.Tesnoba, ki jo porodi zahteva po takšni odločitvi, je pravzaprav bist­veni vidik člove6ke biti. Živali nimajo 8 tem nobenih telav. Njihovore ·~anje uomerja racionalni nagon po ohranjanju življenja. Pri domn­cih živalih, ki živijo akupaj a človekom, lahko večkrat opazujemonevrotično vedenje, ko njihov nagoc n~ide več do polne veljave.Gledano Da splOšno živali ne delajo napak. toda poglejco, kako polninapak :>1.'10 ljudje, sicer iI:enovani tudi "krona stv&rst••". To je pla­filo za eoinost svobodne izbire .ed različniai možnostmi. Neustrez-na odločitev je vedno napaka, toda motiti ee je človeško. Vendar i­!lajo napačne odlol!itve pri plezanjl\ lahko za posledico - ne pozabimotudi smrt. Ravno možnost svobodne izbire pa n~ omogoča še nekaj ­znati se odpovedati. To pa je ~i plezanju težko, čeprav je ta de­javnost nesmiselna in nepotrebna. Smisel leži seveda v nas samih,sicer ne bi ~hajali v sore. Pri s1eher ~m vzpon' gre v bistvu ~a

konfliktno situacijo, ki jo zahteva po odločitvi - plezati all ne ­sproža v nae. Proces Odločitve, ki privede do sklepa, d~ boco vr­nili (če to seveda ni zaradi pOGkodbe ali poB1abš&nje vremena), jelAhko enoataven ali pa zamotan. Strokovno pravi.o te.u dvojni ape­tenčno-averzivni k.onflikt. Ele_nti "za" in "proti", Iled kateriaise konflikt odvija, BO individualno r~zlični in aO ~torej lahko na­~teti le kot primer.VS.O.X dobro pozna napeto et , ki .10 poraja llr"ces razrečievanja konflik­ta in magnetni pritisk, ki g~a napetost ima na nasprotna pola kon­flikta, močneje ali slabih, v eno ali drugo amer,. odviSl:lo od toga,ali je važnejša varnost &1.i cilj. NezIUltna "utež" je potrebna, dase tehtnica prevesi v eno ali drugo BDer Ln da se odločiao. Vsak po­zna okoli!čine, ko se tovariŠB vsak ~aae borita zenakill problecom.Vsak čaka na kretnjo ali besedo, ki bi sprožila razwmo, v obeh !!e­ljeno Odločitev po odpovedi. Toda oba nadaljujeta, nobeden noča biti~trahopetnejii, nobeden poraženec.Cantihlepnež potrebuje ·več pri~anJa in uspeha in težje odstopi kottisti, ki mu je cilj že sams pot. ~aveza nadaljUje z vzponom - vS3kzane s svojimi mislimi in sam. Če 8e vzpon srečno konča, se lahkonsamehneta prejinjim pomislekom. Če pa se ne, •••Alpinisti iivijo in umirajo B svojimi odločitvami. Vendar v hribehodi~o zato, ker želimo iiveti. Upamo, da tam najdemo to, kar našeiivljenje bolj bogati kot druge dejavnosti. Tega ne sme~ pozsbiti,ko $e aa.ai ali skupaj II tovariii odločaao v neki kontliktni situaci­ji, v kateri se odločamo za naslednji korak.

l. Obrniti sea} Osebni razlogi za uaik:

- izbiram pot največje varnosti- nevarne in preteče okoličičine hočem čimproj končati

AR-16-198}-atr. 46

,

•

•

,

pr·.,a··

, -' .

zma&,'-,114.

so

t-'-=- 1-

il.... i-' ~,]..

'DO

h -0-:

or'

'im

,-,

os - ;v'o-

,~.

, I

-

'"

_".,!'J_'''-_ ,jil'

no i5kar.je v anežnem plazu, 80 le: vremenske r~zacre, plaz ~ zv~emi po$ebnoBt~i pla~ovin, ir. spremljajočimi vplivi ozlro~a motnJa­mi.Omenil sem, da pes lahko kar osem do dvanajstkrat hitreje prei~če

določeno povretno. Kaj je bistvo te sposobnosti oziroma od kod izvi­ra"lOsnova je že v anatolleki z.gradbi pasjega nosu. Pes ica čutilo vohaneprimerno bolj razvito kot človek. Površina noane 61u~iee. v ka­teri 50 tUdi ž.ivčl!l koni5iči za .ob, Eeri pri psu 150 cm • pri člo­

vt:ku pa &aSO 5 ct'l". Na teh 150 er Il03n~ sluzoioe ima pes 220 .u­lljanev čutnih celic za voh, oa človekovih 5 cm2 pa je le 60 mili­jonov. Seveda ni po~embna samo količina čutnih celic. pač pa tudinjihova kakovost in občutljivost. Pasji n08 je 115oo-krat bolj ob­čutljiv kot človekov. Pea !8hko ~na 8 6voji~ eutilo~ za vonj okrog500.000 različnih vonjav. Ze ena ototinka odstotka kuhinjske soli vvodi je dovolj, da jo pes ~azna. \11 drugače povedano: v ene~ litru~:.~a je dovolj ona sam& celica, ki oddaja vonj in že jo pes zazna.~ poskusi je dokaZano, da je pes sposoben zaznati vonj na razdaljienega kilometra. Znani &o ~imeri, da 60 psi na ladjah zavohali kop­no ie v oddaljenosti 16 kilometrov.Obstaja 5e cela vrsta podatkov in dokazov o kakovosti in prednoatihpasjega čutila za vonj ter o njihovem izkorišcanju ~ iekAnje mine­ralov, iskanje poškodb na plinovod1h in naftovodih, sledenje pri po­liciji, na lovu itd.Kako pa je z 1.r.koriščanjelll teh p&sji.h. lastnosti :za reševanje iz ene!­nih plu.ov'lPri rejevanju iz snelnih plazov izkoriičaeo vse opisane anatoDsko­riziološke 8posobno~ci psa. Lavinski p J išče nr plazu vonj človeka

oziroma vonjave, ki jih ponavadi ni v snegu, la~~o bi reklil da i­!če tiste vonjave, ki n100 laatne plazu. Pes to.ej nqišče samo člo­veka, pač pa tudi vse, kar je bilo z njim v utiku oziroma kar ima do­lotell ZJUlt illli vonj. na ka tero/;01 SI'lO učili psa, naj ga iiičo. Sevedapes najlaže odla-ije človeka, ker t:1 oddaja vonjlve Z<'l.radi velikol$tiin fizioloških poaebnosti svoj~ga tel~~ ~elo aktivno.Vonj l~ človeku oziro.a njegovih preometih ~or01 prodreti iz plazovi­nc, da gapea lahko zazna. To jc edan i::;III~(., pogojev za ullpe6nOet la·vinskega psa. Prodiranje vonja od ~asutega na površino je lahko o­teženo ali celo povsem onemogočeno, če je snežna povraina zamrznje­na, če 80 anežni kristali 11I0ČnO zbiti, če 80 pore med poeaoezni~i

&nežnimi kristali ali zrnci zapolnjene z vodo ali pa tudi zaradi ve­like globine, v kateri je zasuti. Ce vonj prodre iz plazovine, ob­staja ~o!nost, da bo pes naiel žrtev, če 80 izpolnjeni tudi drugipogoji.Pes lahko zazna vonj preeej daleč. Veliko zaalug za to ima veter, ~psu pomaga Il pren&innjeM vonjav, ne 82S pa biti premočan. Če je veterpremočan in vonj sunkovito odnaša, i~a povuem nasproten učinek odzll!cleneg01 1 saj onemogoča psu določiti kraj, kjer vonj prihaja izglobine snega. S AOlanjem in vajo se da psa naučiti, da zelo vešče

izkorišča veter, če le-ta ni premočan ali preveč oe izprelllinja ameri.DrUGi važni dejavnik pri delu lavinskega psa je temperatura. Mrazokrog -l~C U1anjaa občutljivost pasjega nosu ili draži sluznico.Sns ŽDi kristali ee pri tako nizkih temperaturah drobijo in psu ote!­kočajo dihanje. Ravno tako ias negativne učinke previsoka te~perutu­

ra. Sneg se taja, prostor oed kristali oziroma zrnei zaliva sneini·ea. Vonj torej ne more na površino. Poleg tega vročina psu povzroča

dodatne težave, saj lahko oddaja telesno toploto 8!mo z jeziko~ inblazinicami nog. Z odprtim gobee~ ne more vohati. Ce izmenoma voha,

AH-IG-198J-etr. 48

,

,

•

........'~·I'· .......O:',, '

... ,

,1

O,"

, ,

1, ,

..... . <'.

&l8,A) 1l,:o.rablja_' 'o' V ' ;v-ič ,i, ',' .tika pa tu,', ~- v' ~. ·h­

ii jebd.,v·cj ~ ... kolega (s, II B)" V.o":" nO~ t, U

ev da l),dV1sna od kako'vo ,t·i ka~ _='nin ~ iD O'C ve1:i' Ist i raz-člem,be. Dru,ga iz, ho rabimordv, ',m Sla.dldh 1ošeah,. k'~ ne prese-,~a '·'0 nakl'on ~ci~ 90°.. Ot;Jor,abaega kremp:lja jlel man '1' zaneslj'iva zaradlioa'trega roba. ki d10kaj riad od~,o,mi razčle, 'bo,. Merilo J.'.2.lin' O' (, an,gl',' "',0 'frurpU). _ v', čin'o 'I~:, U ,o,rablaa 'v-,'anitu., &1 n'e'nec

t •••_, "

pa je pr _ma .. I 'trd. M,t r·. . k .inic'& .. i -t' 'd in j. dok-,.jla~·~ čr e~ •

U,or-ab" ,je možn', tu:,i ,r"', -, vu·o t p jle" 'j"'a~akFen.e:...J!;lav1.ce .. por-ab ljemo t, k,.5'er niso -uporabni ni, i klini, nitizati1ci.1. to se pra:vi v VdrtiDIah .. Tj,a na.sts:vimo glavi,co :ln jo, r'a.z~ aže-.mo 5i kladiVIom., V' -,ncu,t lje dvom'ljiva, uRQrabll pa e~i1krat,n.a.~ a s1ild.

i~čc' in, s- hla.d1 pase ze'lo h1t:rotrud.~.

Omen· 1 ,em '" Ida na uspešnost dela raa 'vpliv'a tudi 'plaz, 'pač gleide na~ 1 fi guracijot sestavo, priBo,tnotst zClIllje :1.n po.dlo,blno. ,o so ,etv-" 1"

1<. It' "," 'i ' --amo -~'le- ''o ,opravka in ,jih pač n,e mor1em,o izključiti" k,er'01 n.--=-'avna da' 'os , Obaj,a.'io 'a ud1. pooji, katerei lahko re,ševala.1:in nj,ih-ovi Bodel_ IG~. S '.reme,n1,jo. To je predvsem lonesnaievanje pla.~u

~ razni li pap,irčki, ci·, ar,~'tn1m pe'pe J , m o,B:orki, :pl, ' junk:i I opr'9.v.lja­njem potr"be, ,n podobnim. Pra t;a.ko zmanj:šu,je zrenost -psa, hrup 1110­

t~.. JOI ga, von,j.av t k,i jih ' 'It,' r 0_- dale,lj priDa,ša na plaz. PO' se, g'azb .'=, ' "'"sotncu!I ~ oo '-"ic' 'i se ,80:- iV t I ~ ~ k·"·":: , lO ~ .... - t l' 'lo. k S' t',se, 1 -O ,:-:: -, '~3,a'vn1~' A;L VP..l.1V&JOI Da 'spesnos, aV1 s'ega psa II' 'e a-ko _ob ~ :p's nam v ne:mogoč ~"h raz' ,Ie·rab. ne bo moge 1, dati zaželjenih,ezul'tatov, O' psa't pa če'pra: je laVinski" -ne Dlo~emo ,pričakoy ..ti ne­mOgQ,česa. Upoitevati moraMO" da je to, iii Q bi~,je in ne stro,j. da, jeČ lov,ekov spre lj;e l alec že iz davnih časov" pomočn1k pr i prem go .an.junat-Iavel ki je poneko·d svoje mast,o že 1sgu,b'"l. P'I3, nas je~ kl,JUb ,o ku-5\.1 1

,. da bi P nadomestili., še v;edno nendome.stlj' v.olik 18vin k~

ga psa in, nj:esov pes. prerds:_ ..vl.jata neločlj"V'O c.'lo'.'c pr'i iBkanj~,

zasutih 'v tme!nem plazu4t""V Slovenij- i' amo le..vnskre pse !,~;-rid 'set. 1-8:' v' S 'ici od z,im'kle

sezolne 1937138, ko je - e :ie,~ :oritzc - .sam lod b, našel pOi-:ešane,ai~letn":',- V p-I -z .',' Sle .~~ t,ornom nad Mdrrenom. Sedaj je v slov'en....ki ~or,ski, reš...vala_ slui:bi prib'ližno ··ri,d,es,e· lavinskih PISOV t kat.e­

r _~ l' vodn~~ 1(:1 _o' COrl-='··:-· re š'e.va c',· N,J ihovo ,d.,el J jeses,tavni rd.,e:l de jav ....n.a: 'ti' ~. S',I tao .~c .. prv<:" :--V1 ko 1, v ,akcijah.

V1ado Zla. ko Gant'8lr

ŠE. N}~KAJ ~ImI7'. lIH LA.' IM. ·V'IOSTI .I'Z ···DA

"

-,

--

k11D,

II

l"ck -te "m". -. "_'---':" '0_'

o....stor'...· _'!"ii .... '!Iiiii'!l,;l,11OO11

pa4&_:

nav".'-i o:.t!!II

(

~---~.......................~---_.~_........_..I;

:

"

r

I

•

)

8,1· 1-J

j

l1

1//'

./