· ;.'".. ......... .:

prva pl••• la Stani.lav Glajdur. in JanPorv••nik 21.-23. julija 1986

1. P in 1. SP Toao ea••n 28 ••apta.brai987 v 14 urah

Ocanal VII-,A2. 70·· 90~ vilina 1100 •

V.pon ja bil v alpiniati~nih kro91h vCha.oniau oc.njan kot n.jva~ji latolnido••••k v Alpah.

---

,'",,

.1}~-- ...

I1Ihljl I'

"i m .t. l;'lj..

initiHI I ti

'"

ji Into Tr_ulj.~I

ili Qlihl. IIit "lil"iJ•••

I2lt-Jlm tol.....­ji t_l.... I.~. tII...-t•

_iniro ~ar_.

It l. ljllUj,..

... ,,,llhtlt.l•~ r,..tj

il ,",a.1lir.......trit •er.-. rt.\J.

Iltnt ll"llU.

_'''it, "'lICIr_ ~...,..

....11

.. "Kd'fUl .. lit. ,•.

-t7'I-"CJIM, ,,1,1_

.-.

UVODNIK mhltUh__ I

• • Hlro et.abe I Mo. alp1n1 ••• y

aoCylr-ak•• toku

INTERWU11411•• - Viki Gro.eljl ...du.uj•• •• •"ltl_

•• kh.teni alplnh•• "",tll"l

PXlNIRJI ALPINIZMA12 - 81ne IU.CI NaUi•• • lU••

- Rabit.eh .....Iu

llI'OIlOJENI INTERWU _ot I.11\

It Patrick Gaber-ru: L•• •,- It ••

• akala • ••nj •... • Andr •• j Zawaet. I ' ..nadjivi

kot 'oljaki

ALPINIZEM2' - Toao e•••nl e.ttt1e y

Jot•••lh

27 - Jo•• t Hyka' l\Ul.aj ••ar••u .U • l ••ki poeku•na k2 1117/88

KOTG2. - rona Ikerjal !Mnat ••alp1ni•••

....lit.. • 809d &n Bieeekl "'_tno.t n~l"""lln .taU, "'mli

B111ZZZ... ....iti,ljMIlI.

32 - 'o"aj ., kako poi_nuj•• • ~lU,kdo .1 •._r, •• U po•••, ,,--.3. - K""O IVOII!? IVOIII AL.I.I1MOI M;'lr

3. - Kj. ••• to la bral?

L!n;RATURAll"tucl

37 - Mat.ej Iure I O knH91 UMI'"-JalunQl Kan.- Tonata Ikerj.

TRENING3. - Janko Hu.ar I Traning

pla••lca"

I OPREMA tiMI •C.lmh.. - Hilenko "rnej'.k: Hova la4na

varovala ln l.dna or-odj.

KAJID-KAM .. -OO • Viki Groaelj: Mekaj ..ltwtpadat.kov o llj..kl NI_

t.t.I".•• - 80jan Poqraje: Cordl1lara 'lit.,.Ra.l • &ol1vi.ja la'bibit.

ii - __ri. "ti1987

z

wen>

December

ALPINISTIČN

RAZGLEDI

•

•

--,

I

Nil ALPINI11M Y NoeVI.'KIM roKU

Alpinisti ao ljudj.~ ki pri.najo •• j. la kot toeka. ki jih j.treba pr•••gati. Poeegajo v skrajnosti, na nova podroej. in nepri.navajo omejitev. Alpinistu ne moreS ukaa.ti, naj hodi pout.eenl poti. Poskuail bo nekaj novegal Alpinisti talijo ksvobodi, ao ljudje avoboda.

To 80 g•• la.ki jih je v gorah ee.to alilati. Lepo avanijo lnprav bi bilo, ee bi dra.la vaaj delnol lal ee moramo alpinisti •vrhov vrae.ti v doline, v dru'bo, kjer valj.jo dru98 ••konitasti.Tu j. v.. pogost.j. .liG.ti jadikovanje nad neraaumavanjem lnni.ki. vrednotanj.. alplnlatienlh dO•• lkov. Ni denarj. a.odprava, nI denarja aa tee.j., a. opre.o, aa opremljanj. aten ctikani.i varovali.ei, nl denarj. aa to. ne .a ono •••

Oru2ba v dolinah je va. prepogosto organi.irana po pravilihtrgovine' daj~da.. Alpinisti dajte. da boate dobili. Nekateri.to u.p.va. He.aner ae kreano prodaja. lal nia.o vai "aa.nerjilZato imamo alpini at podobno kot je pri drugih druibenihdejavno.tih, .voje organi ••cije. ki naj bi v dru.bi .a.topalen... intere.e in ae borile .a nal prostor pod .oncem.Organi.acije • dobrim vodatvom. • ueklajenim d.lovanj.. inja.ni.i cilji a. lahko pohvalijo tudi • uspehi. pOdporo inpri.nanje. v dru.bi. lal v na.i organi.aciji, ra••n prin.katerih od.ekih. ni tako. V .adnjem ea.u je .liaati l. le .aupaha po•••••nih n.v•• in odpr.v, vs. vee pa je pritolb inv.dihov. Oarednja alplni.ti~n. organi.acija. Komisija ••alpini •••• ki naj bi uamerjala delovanja odaekov ln alpiniatovter .a.topala nala intere•• , takorekoe na ob.taja v.e ali pa lel. vagetira.

Barka .lovan.kaga alpinl.ma je br.. pravaga vodstva, bra.kapitana, zal la v zadu.ljive vode moevirja. kjer ni gibanja, kjerzaUdarja po ra.padanju, gnilobi. Brea kr••rja se opoteka od.ipina do aipin.. elani poeadk. v prazn.m upanju ali iz lastn.ga.adovolj.tva pla.ajo na jambor., .e ob.a.jo na vrvi, a •• brezprav.ga vodatva .apl.tajo Y It.vilne vozla. Le nekzj .agrizenihpo.a•••nikov akula aveali b.rko .praviti v gib.nje, v tokove, kinoaijo tudi drug. barka. Zal.o njihova pri.adevanja jalova.Iaajo premajhna v•• la. kljub volji ji••manjkuje .oei. pogosto paveslajo tUdi drug proti drug.~u.

Pr.d n•• i ja l.to. ko i.a.o v naertih l.pa podviga: vzpon na K2, smueanj8. Hidden Pe.ka in .e Vfsto drugih v.ponov, ki naj biutrdili do.et.no visoko ~.ato n•••ga alpini ••a na leatvicisvetovnaga .lpini.... Ali n.. bo u.pelo ••pluti v liv.hnejaetokov., ali pa bOdO uspehi l. plod .a.o~orilak.ga pri ••d.vanj.nekat.rih poaa.eanikov?

Hiro Steb.

•

tlAVDDeDJI" 81 ZA KLA'UCti1 ALPINIU!t....__

IZ PLANINSKi IZKAZNICa

V C.ntr.lnlh Alp.h 1973 - AyttrJj.k. v ~.. Caurt.e, 19J6Seh.Jdtava v M.tt.rhornu, 19J8 Alainava v DruJu. Savou .•n. Trlal.,,:.., S.v. et.n. Aid du Pl.Jn.197&. uI•• rll.v v odprev.r.tvo. 1915. ".k.lu-Juln.et.n. 1 vrhol e 10pl.l.le.. Ive•• Kotniko.: 1977.Hln4uku,-vlprn n. er.dnJi vrh Na ••k. {7f•• '1, prv.nelvan.Y Aep • SI.hu (6311 .j, prv.n'lvan. y Gu.b•• 1 Satadu\61••• j; 1979. Iv.r••t- da ••••n. vi'ln. 84" 1, •• r.dio.rllln •••topll; 1981. Lot •• _do••I.n. vl'ln. 815' .. ,po.kodb. hrbt.nlc.,l.t). H.n•• lu.do••I.n. vl'ln. 111~ .,.,r.di n'.r.e. odpr.vo pr.klnlll, 1984. H.n•• lu_ vrh v.lp.k.. .tllu • .op1.,.le.. Stip.to. Sotle•• ; 1985.KJII ••nd'.ro, prv.nttv.n. v JV .l.ni • D.no. C.dllnlkOI;l"'. Aconc.qu••oble.jnl prl.tap ••tlrl dni 11 ~u.rl~ d.1Inc~ ln n.l.j; vod'. odpr.y. v K.r.karu~, vrh Iro.d P~.k •8~q4.no .. 81.e.koa, G.,.rbru. II IAndr.,•••treatlj.m.F.yl.tOA KOlj.kom ln 80qd.noa Slle_koa, 1997. HOUhl HcKinl'J, prVI _..uk 1 vrh•.

".,

I.tal.t.-

{Op,'plku,

pd n.eDlrektn. v

Iv.ea

DlpJo.lr.1 n. VSTMAD Ljubl].n. M.tJe.

Viki Gra •• lj. raj.n 3.6.IQ~2. u~lt.Ij t.I ••n. vIQoj ••1981. Gareki Yodnlk ad IQll. t.e.1 pl.,.tl prt1967. Spr.j.t m.d .lplnl.t. l.t. 1969.Da I.t. lQBII "repl••• l v.elna t.lkth kl ••I~nlhA.ch.nbr.n.r. Rd.e. ..j.d., JLA. Kru.le •• ll.r v't.j.r.k. Rink•• Trikot)M.d t.tjl.1 510.1 .. 11 Dul.r·Juv.n v RI.nlku, Vlklj.v;>J •••r.kl •.

•

Z iaredno u.p.ini~ a1pinI.to. in odpravarj•• Vlk1jea Groaljea .ej. poqovarja1 Miro .t.b••

• Ha••narj ••; d. .iua.atna, aaj ai pri naatisti.i na himalajske•• cilj zad.l v.pone naavojih pradavanjih in

•

•

ARI Nekje ••• aate .1ilal pri.erjavoalovan.ki M•••n.r. V.porednica Be ai adipo.tal anan a .vojimi v.poni, ie .l••tlo.e.ti.o~ake; podobno kot Ma••n.r ai .inajvi Ij. vrhove cal in, anan pa .1 tUdi popr.dv••• , kot pl.nln.kl piaec.Vikil Tudi ••ni •• adi pri •• rjava po.rečanal Hr.ano bi biloiaeti takin. poqoj., kot jih i.a M••aner. Rad bi bil takofinan!no uapelen kot ja oni S takino podporo spon.orjav indrugih je maraikak cilj lat ja doa.či. "a.Bner me impre.ionirakot alpini.t. V Hi.alaji ja naradii velika .tv.ril Z.lo a •• trinj.. a njegovimi idejaai in pri.topoa. Da bi .e pri ••rjal •njia, pa aea naredil ie pr••alo. Sicer pa moji na!rti prio.e.tiao!akih ni aa takini, kot aa bili H•• anerjavi. O vaponih nav•• o•••ti.o!.k. .ploh ne ra••iilj... Z.ni.ajo.. pr.dvaematv.ri, kj.r .e da Je kaj atoriti, kj.r ia ni bila iare!en•• adnja ba.eda, novo.ti, napri •• r a~u6anje • hi.alajakih vrhov.Glede v.ponov na najviij. vrhov. celin pa a••i adi, da je ciljbolj r •• l.n in tudi •• 10 .animiv. Doslej aam bil l. na Itirihtakinih vrhovihl Hant Blaneu, Hili.andlaru, Aeoncaqui inDan.liju .li Mt. McKinleyu. Sodeloval sem tudi na odpravi n.Bver.at, vandar ni.e. priiel na vrh. Okoliielne 80 bila takratpa~ taka. Z Marjanom ava bl1a bli~u cilja. a va~ kot da ava~.ogla ključno •••to .a na.kok na vrh, .e t.krat ni dalo. Opaa,da boa I. kdaj i.al priloino.t ~a vzpon na Evare.t. Rad bi todoliv.lJ Pri pr.oat.lih najviljih vrhovih celin j. le .laatiprobleBati~.n Mt. Vinaon na Antarktiki. Na tollko po tahnični,

kot· po denarni in politi6ni plati. ea ni.i drlavljen katere oddalel, ki i •• jo na Antarktiki oporil!a. taiko pridel dodovoljanja. S•• podv1g pa bi bil tudi precej drag.

""""Timmrr~------l

ARI Kaj pa pri Av.tr_lij! oairo.. Oce.niji, kataraga odnajviljih vrhov bi I.lal o.vojiti?Vtkil Mia11m, d. koapliclra11 Nakaj takega •• ja .praJ.val .atudi Savanc. Zama.o po•••bni uradno najvilji vrhovi cal in.K.tari aa ti vrhov!, lahko ugotovil 1&, ~. pogleda. Y k.klnoenciklopedija. Dru9.~... pojavlja cal kup kombinacij invariant. All je v lv ropI najv!ljl vrh Mont Blanc all .Ibru., paOjoa dal S.lado y Julni Aa.riki ••• Saj bi ••• va.alj•• pov3palna kaklan vrh ne otokih Oc••nija, toda Av.tralija ja pov.odpri.nana kot ca11na, ••to bi 1.1al priti na njen najvilji vrh.

ARI Z obi aki najviljih vrhov po•••••nlh c.lln al apoenal tudiaani.iva 90ratva. Ta ja k.klno pritegnila kanovanju na!rtov ••nova .lpiniatian. odp~av.?

Viki. N. vaak naain j. Hi.alaja gor.tvo. kje~ j. i. og~oano

~olno.ti a••lpini.t.. Pritegnila pa .e je tudi Alja.ka. Tam.otakina .tana. da a. ti ~ut~~.~. ko jih gladal. Ra. rantaati~n.

gorel T.a ja n.,tato v~hov • !udovitidi .t.na.i. Mialie, da a.bomo .orali poit.no pot~uditi. da bi tudi tam kaj do••gli. Prit.. pa ja t~ab. povadati. da ja tiato obao!ja ~.lativno lahkodoaagljivo. Po.k~bljano je aa dob~a p~o.atn. aveae. pa tudidruge koaunikacij. .0 odlične. Ko pridal tja, .e lahko ei~no

o.redoto!il la na alpiniati6ne ln ple.alaka probla.e.

ARI Vrniva aa k pri.a~javi .ad taboj in Ma.anarj... Delovanje vgorah ja l. ana podobnoat, k.j p. pradavan ja in knjiga?Viki. Hi.lim, da ja traba o nali dejavno.ti čievač poročati,

pi ••ti, prad.v.ti. Na lalo.t je .lpini.tično dajanja v drulbitoliko vredno. kolikor •• o nj•• piia in govori. Zato ja adinoprav, da .a onalih vaponih in odpravah čimve! poroča. Tokori.ti v •••• ki a•• alpini ••oe ukvarjajo. ne l. pradavateljamin piaeaa. Med drugia olajla tudi delo tiati_, ki zbi~ajo

.r.datv. aa odprav. ali drugo alpiniatično dajavno.t. Hialia, dabi morali a. .a.nanjanja ljudi. nalimi ua pahi i.~abljati v.aarad.tva, ki .0 na. na voljo. Glade pradavanj ae .i adi, da cobolj kratkotrajna;a poaana, bolj nakaklni odeevi nal. dejavnoativ gorah. Pr.cej pomagajo pri oavalčanju in aaananj.nju ljudl •nallml podvi;i. vandar pa k••lu i.gubljajo aktualnost. Napradavanje o MakalUjU aa adaj ako raj nihče več na .pomni.Drugača ja • knjigaei. Ta i •• jo trajnajlo vrednoat. Pieanab••ada oet.na.

ARl N. področju pi ••na planinaka ba.ada lahko v zadnjam ča.u

90voriao o ponovne. raacvetu. To je Ja .laati raava•• ljivo, .ajje bilo pred nak.j lati čutitl pravo .rtvilo. aatiJja.Viki. Z. zatllja a.o bili krlvl pl.ci .a.i. Nakaj talav je bilotudi pri .alotnikih. Haribaraka a.lolba Ob.orja naj bi v zbi~ki

Do.ača in tuj. 90~a letno ladala po dve knjigi - an prevod dObrihtUjih pl.nin.kih dal in eno knj190 lzpod pera •• do.ačih pi.cev.To obvaao .0 ko.aj iapolnili a pravodi tujih avtorjav. Hiali.,da je zdaj ur.dnik .blrke, Franček Vogelnik naredil ogromno, laala.ti .a do.a6a plaea. Alpini.ti ••• i p. bi lahko dali ve6 od.aba. Zdi •••i velika akoda .a nal alpiniaem, da .e je Fr.n!ekKn•• u••knll takorakoa v ~ll.galo~. Y~anaak ja iaja~an pla.alee.U.pal ja nakaj narediti. do.egel pa ja tudi publicitato. Zdaj onja. prod~a v .vat la .a. pa tja la kakina novica. Nakaj govorio knjigi in upa., da jo bo ra. n.p1.al. To velja la .a n.kataredruge alplni.ta. Mialia. da je velik. Ikoda, kar Oraut n. napiAeknjige. Obljublja jo la odka~ ga po.na•• kakih 20 let. Vač kot •

I

•

pohvalno a••1 adi, da •• je ojun.~il M.tevi Len.~člč. kot allAl.pa tudi at~.mt.lj nekaj piia.

ARI Ti al .a v ena. latu pradatavil kar. dv... knj19.... anocelo v •••0 ••10Ibl.Yikir Mad odpravo v Kar.koru•••• pi •• l dnevnik. ki ••• va kotpodlt.tek objavljal v ••ribor.k•• Večeru. Kar ja bila odprava••10 uapalna. aa bili •• lolniki navdu'.n1 nad idejo. da bidnevnik lada1 kot .a.o.tajno knjigo. tal pa je to •••udnaproeedura in do lalda knjige bi bilo traba čakati kar kaki dv.l.tl. "anll ••• , aa bi atvar v t •• č••u i.qubila precejaktualno.ti. To ja probl •• tudi pri drugih odpravah ••aj knjigao njih tatd_jo • velikimi za.uda.i. Prav ja, da bi ae te knjigepojavljala či.prej po vrnitvi y do.ovino. Zato ••• a. odl06il aa.a.oaalolbo, kar pa ja prac.j komplicirana .adeva. Sprva splohniaem vadel, v kaj aa spui~a.. Ko pa aem to apoznal, je bilaatv.r le tako dale6, d. oi.ea .og81 va! naaaj. N. velikopraaana~anja.a ja stvar dobro po.re~ila in ja i.ala tuditinao~ni uapeh.Knjiga V pro.tr.nstvu 6rnega gr.nita in publikacija Himalaja 93ata report.lna .apiaa • odpr.v, knjiga Do prvih avezd pa janakakian prare••ko.i .oja alpini.ti6no livljenja.

AR' Ali pripr.vlj.i ia kakJno knjiqo?Viki' Idaj i ••• dovolj, ••anjkuj. pa .i 6.... Rad bi napis.lknjigo Po n.jviijih vrhovih celin, ra••iilj•• tudi o knjigi aaotroke, v kat.ri bi predatavil planin.tvo, .lpinla.. ln goreavata, lalal pa bi napiaati tudl ro.an, v katerea bl bili hribibolj aa okvir.

ARI Piaana ba••d. iaa v .lovanak.. planinstvu in .lpini.audolgoletno tr.dicijo, ja po~eaban del naae planinaka kultura. Za••raikog. pa je bila tudi spodbud., da ja .s6el zahajati v gorein sa ukvarjati s pla.anjem.Vikil Hribov.ki piaci ••0. ~a vaa.am primerjavo i. slikar.tva, vglavna. naivci. Malokdo atudira .voj na61n iaraianj., .voj slog.Gre pr.dva.. •• opis. laatnlh dolivetij v hribih, ••ra•• iiljanj., ki .a ob ta. porajajo, za predstavitve avojihpogl.dov n••vat tn lastns tiloaotija. Hora. re6i. da je na te.podr06ju Najc Zaplotnik kvalit.tno precej odstopal od drugih. Ste., ko ja piaal tako kakovo.tno, je mo;06. druga postavil pradt.lko n.logo. Vai ne aorejo biti tako dobri, kot je bil Nejc.N.pisal j. to~no to, kar s~o tudi druqi 6utili in ai.lili. Prit •• na ~i.li., da bi ga zdaj .orali posna.ati eli kopir.ti. Jazga n., saj ga tudi na morem. Najc je bil svoja o.ebno.t.N. v.ak način pa lahko knjiga, til.i, predav.nj. in druge podobne.tv.ri spodigajo po•••eznika, jih navduiijo aa nako dejavnoat aliida jo. Heni., da i.ajo prav knjiga tu najpomambnejio in trajnovl090.

AR' Kaj pa !asopisi, ravi je in druga ob6ila?Viki, e. pri ••rja. aedanji poloiaj alpiniz.a v drulbi • .tanja.pred desetletj•• , vidia, d. j. bilo tu dosti narajenega, da soljUdje bolja osv.ičani in da bolj. poznajo alpini.ea. Viija jak.kovo.t, iaboljialo s. je tudi obveičanje o nali dejavno.ti.Na ta. področju je ia zl ••ti valiko naredil Franci Savenc, ki jav ponadeljkova. Dalu iZboril .t.lno rubriko Alpini.tična novice.Na vsak način pa aa da le ••raikaj storiti. Alpinizam aa aora i •

•

IL::I::c:.cNTERVJU=--=--=-- 1

naprej boriti .a avoj pololaj v druib!. Aa bolj bi moraliprodreti v aa.opia., .090~. tudi na prve atrani ali pa priponedeljkov.. 'porto.. Oelu la na .adnjo atran. Nat.korllčene

Nolnoati aa tudi Y drugih obaliih, na radiu in televiaiji.Ob ta. bi aorali opa_eri li tudi na kekovo.tni preporodPlanin.keoa v••tnike. Pod vod.tvom Harjana Ra.tr•••na ja V••tnikapat poatal •• 10 k.kovo.tna ln ••nlmlva revija. Poatal jatakian, k.krAnaoa rabimo. Spat ••• qa ••~.l prebirati in vednonajd•• kaj aani.iveoa tudi.a alpini_te. Ball BO •• , d. bolaqubl1 literarno vr.dnoat in kakovo.t, vendar je bil .trahodva6. PV ja oatal kakovo.tan, hkrati pa ja 1.1 v korak. 6 ••om.

ARI Kako pa ocenjuja' ••danjo vr.dnoat nalag. alpinizma?Viki' Z velikiM apoltov.njea vl.da~ na najnovejJe podvive n.Jih.lpini.tov in pl.z.lc.v. N.k.te~i njihovi vzponi .e p~av

pr.vz••ajo. Alpini.a. aa razvija. Zabatonir.nih rasnic ni. Vse.a ra.vija. Hani. da je ravan nala va .lpini.m. zavidljivo viaokain d. le ala.ti nak.tara podro6j. iz.top.jo. ea to ocenopodrobneje r.a~leni., .eni., da a.o n. podro~ju odprav v Hi.alajopo obdobju valikih uapahov na Mak.luju, Everestu, Lot•• ju inO.ul.viriju zd.j v .ajah pričakovaneva. N. področju Iportn8qaplaz.nj. ap.d.t. dv. človeka v Jirli krog najboljiih ple•• lcev na.vetu, drugača pa uapehi nalih pl.z.lc.v J. ni~o ti.to, kar bil.hko bili. Pracaj n.d povpr.čja. avatovneg. alpini ••a pa .0nekatari prvanatvani in talki vzponi v velikih atenah. Tu I.zla.ti .i.lia n. vzpona eeana, podviga v Pat.Voniji ter vzpone n.Tr.ngo Tover in Shiwlinq v Hi•• l.ji.

ARI Kaj p••enil o org.nizirano.ti nalag. alpini z•• in .ploh onjagova. meatu v druibi?Vikil Kot .a. ta rakal, ~o ljudja .daj bol ja seznanjani z nalodejavnoatjo, pololaj aa. p. je nekoliko al.bli, kot je bil donadavnaga, .aj na to pracaj vplivajo tUdi talavne goapodar.ker.z.ere v drulbi. Glede organizir.noati .lpinizma znotrajpl.nin.tv. pa .ani., da je zalo na pau in d. na tea področju

vlada anarhija. Upanje vidia v alpini.tična. akladu, v katere.naj bi .a abi ral danar za kakovostne alpini.tična podvige invrhunaka alpiniste. Ko~ .lilia, •• zdaj na PZS adino Tone 'karjabori .a .agotovitev danarja za alpini.ti~n. odprava. Zdaj ja .lav Hi.alajo nala prv•• i ••ka odpr.va. Oaulagiri pozi.i je resna.tvar, sna nalih n.jbolj zahtavnih odpr.v, zatikalo pa se ja navs.h področjih. Sam .a. iapadel iz .oitva, ker ni bilo denarja.Člani odpr.va ao .oralt den.r .birati sa.1, kot da Qra .a ••••bnoodpravo. Danarja ni bilo, da bi ili na pot vai, kaj iele .anakup nov. in k.kovo.tna oprema, kar takian aimski vspon v••kakor.ahtava. čs bo rantom vzpon u.pal, sa kar. vs.m .rcem navijaa,bo to ra. i.anitan u.p.h. če p. ji. na, bo večji dal krivda pravgotovo tudi v .labi opremi in tai avah, s ka~ari.i .0 .a fantjeubadali, preden so Ili na pot. Predvsa. pa v nadoračano.ti

.ia~e.a fin.nciranja odprav. V kat.r•• Iportu je 1. tako, d.zbiral sradstva, Ir~vujal avoj prosti ~as, .ogoča tudi dopust,kolikor .orel, traniral, na koncu pa gr.1 smrzovat in calo tvegalglavo. To je skregano. logiko. Pinanciranje in organizacijataklnih odprav ne bi a •• lo lai.ti izključno na plečih

po•••••nikov.Na pl.nin.ki avazt bi .orali raa~istiti, k.j naa takina odprava.ploh pOManijo. ča jih rabiao, jih je traba financirati. Zd.j paj. ~ako d. gr. na odpr.vo lahko tisti, ki j. dovolj .preten pri• biranju denarja, ne pa pri pleaanju. V .adnjea ~a.u je bilo ve~ •

•

,

Ic..=..:...==:..::.-- --l,klubskih odprav. ki nlao laela ta'a... 11 danarj... y Hl ••1aj1 panlao nar.dile n16•••r. Nekateri wrada v Hi•• lajo •••0 .ato, kerjo ho~ejo videti, na pa tudi, da bi ta. kaj naredili. Taki najo.tanajo do•• , all pa naj qr.do na pot 11 l •• tnim denarj... Zdajna njihov ra!un poqcsto do•• oatajajo ape.obni. Tu ne .lal1m natante 111 ..aitva .a al ••kt Daula;iri. Vat 80 vrhunllltl alpini.tt.ki .0 a. 'a va6krat tak•••li. Tudi na alaita, da odprava ••radi..oja od.otnoatt na bo uape'n•• č. bi bil tudi ja. v maitvu, ne bibil uapeh ni! bolj ••vatovljen. na v.ak na!1n pa bi li avoj1m180!..1 kar najbolj prispeval k uspehu. Menin, da bi bila ..olnoatia. do••qo vrha •• patino v86j.. Sr6no upa•• da bo tantoa tuditako uapelo. •• al ••ti privol~ia Arautul

ARI Ti •••daj I. pripravljal .a na.lednjo odpravo?Viki. Oa prihodnja lata. naj bi 111 1. junija v Kar_koru. dveodpravi. Kot ja naj bri ie v.6ini znano. naj bi se ena poskusilana K-2. jaz pa bo. vodil odpravo na Hidden Pa.k. ~epr.v bo.opotovali .kupajl boata to pova•• ločeni odpravi in boata delovalivaaka z.... Mora. reči l da ja ekipa aa K-2 zelo kakovo.tna.O.pah praktično na bi ••• 1 l.oatati. kako velik bo. pa bo odvianopr.dv••• od vr••ana. Zalo zaup•• v to aoltvo. Prepričan .em. če

ja kdo od n.lih apoaoban uapati n. K-2, pota. aa to oni.Gl.da Hidd.n Peaka pa aa poleg ••na v .oltvu la V.nj. M.tijevec.Davo Karničar. ~.do Yid.ar, I.tok To.a.in, ki bo tUdi adravnikodprav. in Stipa Boli6. ki naj bi o odpravi po.n.l tUdi tlIm.Spre.ljal na. bo tudi Tine Bucik. Z vrha naaerevaao ••učati.vendar pa a.. pri iaboru .oltva bolj dajal pradnoat dobrimhimalaje•• , kot pa ••učarj... Kljub t.mu a.o vsi člani odprav•tudi dobri aaučarji.

ARI ča bi aod.loval tudi na ai ••ki odpravi na Oaulaglrl, bi bilto kar krepak zalogajiVikil Oaulagirlju ae••• delno odpovedal tudi na račun HiddenPaaka. NI... tako čuatveno veaan na ta vrh. kot ja naprimerIraut. Odprava v Karakoru. pa bo v čaau lol.kih počitnic, zaton. bom lael toliko probla.ov z dopusto.. Načrt bo tudi finančno

1.lja iavadljlv. Za Oaulaglrl a •• aa. abral l. polOVico ••••potrebnih arad.tav. Pred pol lata aa. bil preprieanI da bomd.nar Zbral, vandar ni Alo.

ARI Ali ti ni ad.j lal je Zbirati dan.rja za odprava, ko .ipoetal .nan?

Vikil Tc pogo_to ~i.lijo tUdi drugi. ~Ja ti boA pa le lahko.bral den.r l ko ta v.1 poznajol- .1 qovorijo. Pa vend.r ni tako.V~a.lh e.o r.a .kakali naokoli po tirmah in z veliko .agn.no.tjozbirali pri.pevke, zdaj pa ekuAa. to urediti na bolj kulturen,uglaj.n način. Zbiranje aredatev .ora biti kar najbolj po.lovnoln polt.no. Pridej v d.lovno orqanizaeljo in ••• njenl.ivodilnl.1 odkrito po.enil, kaj lal iJ ln kaj .a to tudi nudiA.

ARI Kako pa gl.daA na perapaktive nal.qa .lpini••a?Vikll Gl.de proataqa pleaanja .tvari pre.alo poanaa, da bi l.hkoaodil. Prepri!an •••• da I. adaleč niao rakli .adnje be.eda.Prlljubljanoat t. zvr.\1 .o~no raate. Dolivij. pravi ra.evet.Tu .0 le It.vilna molnaati za raavoj. Ne na.adnje lahko Iportnopl.zanj. poetana calo oli.pijaki Iport. Pri kl •• i6n.. alpini zau••n1. 1 d. vzponi ~e.ri. In njaau podobnih naka.ujajo pot. Tudi vHi.alaji qra lahko r ••voj ie napraj. laredno do.ti .olno.ti aa.ahtevne ln t.ika ••eri je ie. Y odpravaratvo uvajajo vedno v.č

••

novih .l...ntov, npr. a.u6anj. ali akoka a padali in ••aji.Ni.li., da bodo 'e n.praj najv.! po••nila tatk. prvanatven.a••ri, ki bl jih a.091i • kar naj..nj n.potrabna navlak.. ea.v.likih odprav ja ainil. Raavoj gr. v t.j ••arl, da alpini.ti •6i...nj poao!i dru9ih in opra•• v čia kr.jla. č••u do••t.jo čl.

vač. Opra.. ja vaa t.tj. in vaa bolj kakovo.tna, v.ndar pravovradno.t podviqu d.ja to, kar ••or. tala in na ••tarial. Zdaj.ahitro in to~no va, koliko j. človak vradan in .po.ob.n. Z.dnjič

.a. br.l v Pl.ninak•• v••tniku, k.ko ja J.ponae Yuikira "iur.a.ubel a Bvara.t.. S .aboj j. i •• l padalo, ki n.j bi ••vrlonjaqov ••uk pr.k .tr•• at.na in la eal kup druqih tehni!nlhpripo.o~kov. To ja na••i.all D. aa apuati' t.ko opr••lj.n •vrha, .0r.1 biti nor. ru gra le •• tahniko in noro.t. Drugo paja, ~. pridal na vrh, nato pa a ••o.tojno oda.u!a' v dolino bra.uporaba na va. kakinih tahnl!nih prlpo.očkov.

ARI ei. .anj tahni6nih pripoao!kov v stana. je tudi qa.lo'portnih. prostih pl ••• leav. Kako 91adal na 'portno pl•••nja?Viki' Na njihova do.alka qlad.. s spoltov.nj... So valiki.ojatrl na avoj •• podroeju. S proatim ple.anjam ••••• poskusilbolj •• tranlnq. Bolj •• n.vdulujem .a klasi!ni .lpini.a.. I •••p.! druqaen. n.!rta. Bolj •• privlaei Hi.alaj., dolqi pohodi poqor.h ln pl•••nj. n. visok. vrhova. Alpini.a. js •••• n.k.klnavalika drulin., v k.tari aa .r.!uj••o po•••••niki • r •• lični.i'alj••i, ••bleija.i. V.ak n.j .a opredeli .a tlato .vrat. ki q.va•• ll. Ni.a .tr.h, da bi ljudja neh.li pl•••ti. Ni ai pa vi.!n.aprotovanj••ad lportni.i pl ••alci in alpini.ti. Zd.j druqdrugaga d.j.jo v ni6. Ni.ll•• da .0 tako ani kot druqi, vradniapoltov.nja. N.jhujli kritiki so ravno ti.tl, ki na po.n.jodruqa strani. ki so po.ku.ili la .no od alpini.ti6nih dajavnosti."oja viaija popolnaga alpinista ja l. vadno !lovak, ki do.tidobro obvl.da v.a področja. rak j ••••• Toeo ea.an. ki a. dobroanajds n. vs.h slpinisti!nih podro~jih. Nj.govi aolo v.poni v~valikih at.nah~, a. pr.v pravaaa.jo. Za.ari. pa tre. cli.barj.ekritik. na r.eun Hi .. l.ja. ki ja ••.a -Ita.tanj.-. Kar n.jpo.kusijol Pr.v t.ko pa &••1 adi •••Ino poud.rj.nj. klasienih.lpini.tov, da ja bil njihov n.!in sah.janja v hribe na vilja.kulturn••, poduhovi jan.. nivoju in d. pl ••alci. ki a. ob.lajo vkratkih .ten.h. ns v.do, kaj ja kultur.. Z••a j. Iportnoplas.nj. prispodoba avo bod. in vra!anj. na.aj k naravi. TUdilportni l.hko kakovo.tno opil. jo avo ja dollv.tj. in občutka tarra••illjanja, ki jih .podbudi pl ••anj.. Sv.tovno anani Iportniplaaalci G~llich, Idlinq.r in druqi dobro pil. jo, totoqratirajo,.na.ajo in pradavajo. Sr.~o Rahb.rqar j. n.pi.al kra••npodli.t.k aa Dnavnik, .od.loval j. pri .n••anju tilmav in druqod.at.vilni dobri kla.i6ni alpini.ti ni&o .pr.vili .kupaj poltoliko. kot ja Sraeol

ARI Z. kon.c e. a.ni.s. k.ko ocenjuj., s.denjo planineko in.lpini&ti~no vsqojo? S.j ai pr.v & t.q. podr06ja dlplo.ir.llYiki' Tr.nutno a. a vS90jo bolj .alo ukvarja•• Po diplo.i a••dalaI na ta. podr06ju. Idaj pa je lel r.svoj naprej. Marsikajbl bilo tr.b. dopolniti. Mi.li •• d. pl.ninaka va90ja v Slovenijiniti ni t.ko al.b.. Na republilki ravni prav sql.dnoprlpravlj.jo t.~aja in druga vagojn. akcija, vand.r pa je .nanj.pl.nine.v n. aploino ••10 alabo. Velika v.!ina bi jih .oral. v.6vadati o hribih in livlj.nju v njih. Znajti bi •••or.li tudi vbr.apotju, vadati bi .orali. kako s. uporablja vrv in vponk••N.d obv.ano opr••o planincav bi aoral. obveano ap.dati tudi

•

IINTERvru Ipo.oln. vrvica in kakIna vponk., GogQ~. celo ~.l.d.. ~ .r.~i

1.a~o do.ti dobro nad.lanih ln oana!anlh poti. Vendar a. vhribih lahko .godi .aralkaj nepredvidenega. Ob bolji! v.goji pabi .a v t..kih prla.rih tudi planinci bolje aneili. Obt.••• ljit..jii planin.ki vzgoji bi planinci tudi bolje vedali, kajja alpini ••m. Bolje bi na. ra.umali. Hi.llm, da 80 na t.••področju i. ne.lutena .Dlno.ti. Tako kot alpini.ti niao nikoli••dovoljn! • do•••ani_, ••pak lalijo vedno več, tudi planinciRiaD ••dovoljn! 1. • kla.iko. R...voj ja nujen. Gledaalpinistične vzgoja, ••nt., da je njena k.koyoat ae10 cdvi.na odpD••~••nlh od••kov. Z. Matico lahkO raa•• , da ja v_goja dost.ikekovo.tna. Glada alpini_ti!n. v.goje na r.publiJk1 ~.vni p. nebi mogel d.j.ti ocen, •• j zd.j ni~.~ do.ti vpogled. v to.

-.--.-

'- ~ .

--- ... C-),

-

~_.

- ::.-<~.:--.::-< --r _ --l.., .

-

•

OR.oNI.TVO ALPINISTI ONIH RAZGLIDOV PRIVOIOI SVOJINBRALCIN VIBILI 8OIIONI PRAZNIKI IN 8RIOHO NOVO LlfO 1gee

I PIONIRJI ALPINIZMA

Bine HLACVELIKI PIONIRJI ALPINIZMA (26. del)

MATHIAS - BlAS R!BITSCB (*1911)

I

Ko je pred dobrim desetletjem Reinbald Messner izdal svojo knjigoSedma stopnja, ae je zgodil nevsakdanji dogodek. Prvic in kot vseka2e tudi zadnjio v svojem 2ivlJenju se je v dokaj kriti~nih

ton ih oglasil veliki tirolski alpinist Mathias Rebitsch in zeloostro zavrnil to in ono. kar je v njej zapisal zaletavi zvezdnikReinhald. Duhovi se Se niso dodobra pomirili. ko se je oglasilavtor knji_e, vendar tako spravljivo in samokritieno, da so semnogi cudili, kako da zmore toliksno posipavanje s pepelom. Seve­da to ni bilo vse, saj se je ob Rebitschevi sedemdesetletnicivnovio oQlasil in v neki razpravi o mejnih okoisoinah na vecmestih poudaril, da je Mathias Rebitsch eden od treh najve~jih

alpioistov vseh easov. Zanimivo je le to. da so se Rebitschevisodobniki s tem strinjali. mlaj~i in najmlajsi, pa niso rekli nieVerjetno zato. ker splob ni80 vedeli, kdo je Mathias Rebitsch.

Kdo je pravzaprav bil ta mo2? Kaj pov8dati o njem, kako gapreds~aviti ln kje zaeeti. saj sta tudi njegova neuspeha vEigerju in na Nanla Parbatu izrednega pomena za zgodovino tehdveh "zIOll'lasnib" gora. Znano iD nesporno je to. da so tudi on innjegova ieneracija bili svojOas v sredisou plezalskih dogodkov insi "napredka zadnjih let" tudi nekateri njihovi malce starej$isodobniki srednje generacije niso znali vee predstavljati. Vseosta.lo je bilo podobno, kajti tudi Hias Rebitsch je bil obkr'l2ens prijatelji in plezalskimi somi~ljeniki in tudi eovra2niki.Ce so ga eni podpirali in posnemali. so ga drugi odklanjali indajali v nie. Alpinizem ni nikdar poraJal enotnosti pogledov alidejanj. ampak mno~ico taksnih in drugaenih nasprotovanj. pa tudivsakr~nih tekmovanj s sabo ali drugimi. kar pomeni. da se nicerzgodovina alpinizCA ponavlja. vendar jo mladi d02ivljajo intolmaeijo po svoje. Predvsem so oni tisti, ki jo ustvarjajo, jinekaj easa dajejo zagon ali pospesek, potem pa nostalgieno ali dokonca skregani z drugaenostjo prepustijo vodilno vlogo naslednjigeneraciji, ki se vsakokrat najavlja na nb~orju trenutnesedanjosti. Veliki nesramneZ in ~)rogljivec Otto Herzoa je radparatrizir&l neko staro fraza Goeth.,jeveia Me~ista: "Se vsak seje unesel, ee ne prej, pa Zagotovo tedaj, ko so ga odnesli in muje zapel naveek." Te2ave okoli u~trezne razlage alpinizma innjenih zgodovinskih stebrov so na trenutke enake veenemu problemuzemljanov: "Vcdnjak Di preglobok, ampak je vrv prekratka." VkakAni meri ga po zgodovinski plati naredimo kalnega, je drugastvar, ki pa mnogokrat ni Ilanemarljiva.Mathias - Hias Rebitsob se je rodil 11. av,usta 1911 v Brixlegguna avstrijskem Tirolskem. Zagotovo ni sodil v zgoraj omenjenovrsto ljudi. Bil in ostal je redkobesedne2, klen znaeaj inosebnost. Bil je hkrati alpinist in plezalec, ki je v tridesetihletih predstavljal edinega poveZoval Ca starega in noveia, ki seje zavedal teea. da alpinizem starih ne umre. niti ne izgine.ampak ga vsrka in nosi v sebi naprej utrinek sedanjosti kot izro­eilo minulih easav, prej~njih generacij. Zaeel je plezati konecdvajsetih let in se seasoma izkazal kot velik plezalni talent vstenah "ilder Kaiserja. ki je zibelka alpinizma, kjer so serodili WelzenbachOva sest~ stopnja. Herzogava in Rossijevazgornja sesta, Fichtlov prvi klin, prVa sedmica na evropskihtleb, Messnerjev "umor nelllOllOOega" in se marsikaj, kar 2e skoraj

•

•I PIONIRJI ALPINIZMA I

,

dobro stoletje polni stolpce alplnisticne literature in hkratiodpira nove vidike.NajveOje uspehe je 2el v tridesetih letih, vendar je z istimtempom nadaljeval tudi pozneje v Stiridesetih. Podobno kot PeterAschenbrenner in Hans Lucke je masil vrzeli, ki jih Je pov70roci Javojna. Kadarkoli pogledamo v vodnika iz raznih predelov VzhOOt,ibAlp, naletimo na njscovo ime. Avtorji pilejo o njem z velikimspostovanjem. saj ja bilolovek, ki je naSel kljue severne steneEi,arja, V nJenee p~lu je prebil veC kot sto ur in potem ko~

prvi, ko se ni vee dalo naprej, varno sestopil. To je bilodejanje brez priaere v zgodovini alpinizma. Rebitscb je bilresniOno vsestranski alpinist. Obiskal je Ande, ki so ge do krajaoearali, udeleZil se je odprave na Nan«a Farbat 1n ves Casuspesna gojil prosto plezalsko tradicijo po severnih apnencastihpodrocjih vzhodnih Alp. Veliko Je poleti in tudi pozimi soli ral.o eemer obstaja zelo malo podatkov, polega tega pa je gojilzimsko a.lpinistiko in se predvsem loteval dolgih zimskih ~,mer iGeste tezavnostne stopnje. Skoraj vsako jesen je enkrat, dvakratobiskal $vicarske ali francoske Alpe. kjer se je v glavnem ubadals strmim ledom. Preplezal je domala Sestdeset dolgih, napornih innevarnih alpskih lednih smeri. V porazgubljonih noticah v starihBergsteigerjih je na kratko omenjena prva ponovitev 1400 metrovvisokega Velikega Fisohervanda, v katerem je celih 26 urnepretrgoma sekal Oroi led. Ni dvoma, da je 810 za garaska innevarno podjetje, saj fotografija te stene kaze divjo z~poro

serakov, ki kot Damoklejev meC visijo nad glavami plezaloev.Omenjena je tudi druga ponovitev severne stene Dent Blancha, 8merSinger-Schneider z velikimi tezavami v kombiniranem svetu tik podvrhom (1000 m, 65~ V. V+) ter eetrta ponovitev severne steneDent d Herensa.Oglejmo si nekaj Rebitschevih prvenstvenih vzponav;Zloglasna ju~na stena Goldkappel. V to samotno stena se je podalsam in med poskusom prvenstvenega v~pona dozivel in pre2ivelstrahovit padec. Strmo sneziaoe in se nekaj drugih okolsein mu jerasilo 2ivljenje. Dolgo Casa si od tega padca ni opomogel; takotelesno kot dusevno. No. eas celi rane, zlasti pri mo2eh, ki sobili izklesani iz takSnega kosa grenite, kot je bilon. Spet seje cez po1dru&o leto podal v juzna steno in kakopak spet sam.Tega ne bi zmogel kdorsibodi. Seveda, v drugo mu je uspel velikimet: steno je preplezel sam, v celoti prosto, ne oziraje se naskrajno te~evna mesta, ki so se nepretrgoma vrstila v tej odurnokruslJivi in prevlsni steni. Leta 1947 je to smer, v kateri naprvi pQ&led ne vidis tet8v, ponovil Herman Buhl s soplezalcemFerryem Theyermannom. Opravil je prvo ponovitev, torej drugivzpon eez julno steno Goldkappel. soplezalec Ferry je bil vojniprebolevnik, zato je ves Cas pridno zabijal kline. Ceno tejponovitvi pa so dvignile njegove besede: "Drugi vzpon celi: jU2nosteno Goldkappel je uspel. Ponoviti pa ga ne bi hotel veC. NikoliveC." Vecjega priznanja si skromni Rebitsch verjetno ni mogelZelati .Jugozahodni steber Ofelekopfa. Wett,·rstein, leta 1935, VI.Cudovita varianta po zahodnem grebellu Hochgrubachspitze, Kaiser,VI, soplezalec L08ertb.Direktna smer po severnem stebru Solsteina, Karvendel, 600 m, V+.soplezalec Grisenti; 1939.Velja si podrobneje ogledati njegov poskus v Eigerju, saj ovelikem mojstru pove vee kot prevec. IB. julija 1937 ste ~e zLudwigom Vargam prikazala pod to razvpito steno, ki je 2e imelapridevnik "morilska". Nista se ge dobro namestila, ko so se

I PIONIRJI I

•-

zaceli vsakovrstni zapleti, ki so ju nenehno odvracali od vstopav severno steno. Nekaj dni prej sta nemreC v severozahodno stenovstopila dva Salsburtana. Zajelo ju je neurje, ki je kopici pred­hodnih 2aloiger pridru.ilo le eno. Naaesto da bi se po staribrezobzirnl nemski navadi podala v steno, sta odsla iskat mladaalpinista. Beinrich Harror te dogodke in doaajanja opisuje takole"Preiseeta plasovltl svet v vzno2ju Lauperjeve s.eri. Ni sledu opo&'reSanib. Rebitaoh in Warg se odpravite. viSje. pa tudi naakalovitih vi.jih polioah ni nice.ar naiti. Hitro se vzpenjata,dokler jiaa previsen pas ne zapre poti. Le ka.in dr2i skozenj, vnjem pa je slap. S..o .ko~i ta slap je _acoee naprej in to potubereta Rias in Vor,_ Cisto pre-očena preileeta ves skupek policv srednjem delu stane, a tudi tu ne najdeta Salzbur~anov. Ce senhlt.a ponesreoila, je le vedno upanje, da .ivit.a." Toda st.vari .eia ure v uro zaplet.ajo. MRebitsch in vbra sta danes tretjanaveza, ki ji "ol!!ivela M stena zapre pot v dolino. Dnevna toplotaje otajala opasti, ki .&daj kot nevarni izstrelki letijo navzdol.Ob temu Se plazovi in kamenje - ne, Rebit.sch in Vorg tega dn~ neprideta v svoj sotor pri Alpls1enu. Navzgor morata." In grestanaprej: Preenica z vrvjo pod previsi levo po skalah, oez katereteee voda. Preenica.'? Ducet ~reenic! Led ckripft in ovili pod d'Jra­zami, ko se nftSibata v tegu vrvi nad prepad. in upiratl!t nog" vplati, zaupajoe zabitim klinOlI. " Vse se dobro iztece, sajnajdeta koCo Mittelloahi, od koder sestopita v dolino. Kozjutraj ,oreki vP,dnlk1 prinelejo eilto izerpanea. Franzla.Pt:1mu:.a, se Ie~U'''~ 1n Vora nie ne palvetujeta, ampak. reeeta:-Jutri ,reva po ~veCa. - Na.lednji dan to t.udi st.orit.a in .aprineseta v dolino. Lepi dnavi pa. 5a istekaja. 2~.julija ete zasilo spocita, 27. pa ob Sestih zjutraj vstopita v severno st.eno."VrelIle je spet prelepo. Kakih tristo ma'trov nad robno zevjo, ..petdeset lIletrov poSevno pod seboj na robu nekega !::ne2i$C:s" zaale­data mrtve,a eloveka. ~To je lahko samo Hinterstoisser. Anderi semanjka. H "Toda Rebitacb, veliki molceC:ne~, ki nikoli ne pokazekaj ,a pratrese, ve, da Jutri ne bodo Daskocili stene. H Kot da bise spremenili v p(Crebce: "In sedaj noeijo IDtiri .orniki spet.nov...a artveca, spet se smeji sonce ob tem zalostnem opravilu ...Heinricb Harrer Je posten in celo iskren, ko v nlz~Jju teb dogod­kov takole ptib~Je: "Ne vemo, kaj so Rebitsch in njegovi tovarisimislili tedaj, ko so noeili mrtveoa navzdol. Svojih obeutkov nisorazkazovali. Toda ertvovali so veliki vspon, brzkone celo uspehin zmago zato, ker 80 v zaeetku plezenja nasli mrtve,a AnderlaRinterstoisserja. Odnesli so truplo. ceprav Je kamenje sikalomilllo nJibovih glav,"30. Julija sta Rebitsch in V8rg vnovic vstopila v steno. Vse tecekot namazano, Spodaj imete nekaj tezev z nahrb'tniki in t ••kimiokovan jami . "Zato pr••ata v "nerevnib plezelnikih " - bosonoga. " Vprecnici, ki so jo pozneje poimenovali v Hinterstoisserjevo,pustita vrv. Ta zamisel Je tako nenavadna kot genialna, kajtipreC:nica je kljuc smeri, ki odpira vrata v eivljenje ali pa smrt,dokler tam ni bila pritrjena vrv. Nadaljujeta. Onstran precnioeju kmalu po te2ki pooi doC:aka nevihta. Obrnete in skozi derocesl~e varno dose.eta vzn02je stene. Sele 11.a.vgusta sta spetnared. Vmes je bilo slabo vrelDe, v katerem pa nista povsempeCivala, kajt.i v neki lepsi vreaenski luknji sta v nepretrganemplezanju opravila s severno steno Velikega Fischerwanda. Zapubliko pri daljnogled ih se je zacela velika zabava, saj zdol,oOaseni bqratini t.Ako nimajo kaj poeeti. Hitro napredujeta, vreme pase vse hitreje kvari, Pri Rampi pede koccna odloeitev: "Obrniti-orava... Po sto'tib urah, prebitih v tej steni, in po vseh mogocib •

•

•

I-=PIO=NIRJI=~ALPc::::.::...:;.INIZMA~...:.:..::... 1

zapetljaJlh. se premocena tudi tokrat srecne vrneta. Lepegavremena je za tisto leto konec. Prepisimo se Harrerjev zekljueek:~S tem, da sta se vrnile ln na kaksen naein sta se vrnila, staMathias Rebit8ch ln Ludwig Vorl spremenila ~enje starokopitnihplezalcev, vodnikov in tudi javnosti o vprasanju Eigerjeve stpne.Stena jima res ni prav nie podarila. Vicje sta prisla kot druaipred njima, vendar sta se vrnila, hladnokrvno in obvlad~o.

Odloealo je seveda dusevna premoc, ki Ja i.ela na voljo neizmernoizurjeni telesi. Niso vee govorili o s.eSnih, predrznihze.elJsklh Orvl0kih, govorili so o mo2eh. ~

Zakaj je naslednja leto, 1936. odlel Rebitsch na Nanla Parbat, niznano, kajti Eigar mu Je zaradi tega nepremisljenega korakadokonCno in za vsalej splaval po vodi. Ceprav je cez Raklotprodrl do Srebrnega sedla, je bilo tudi v Karakorumu vse zaman.Nagajalo je vreme, ekipa se ni ujela, malodane vsak je bodil posvoje, trije 80 se zastrupili s pokvarjeno konzervo...

Lete 1939 je v ozraCju le bilo outiti vojno. Lepih in brezskrbnihdnevov v gorah je bilo konec. Tako kot mnoge druge so tudi njegavpokliceli, vendar ga sreca se vedno ni zapustile. Imel je peOsreOo. tako kot 80 jo imeli Rudol! Peters, AndorI Heckmair indrugi. Poslali so jih n~reO v visokogorsko voja~ko alpsko ~olo

Fulpmes. kjer so delovali kot inltruktorji in jim zeta ni bilotrebe iti na fronto. Veliki stenski tekeeci so au se podredili,saj jim je bil prizanesljivi sef, ki je opustil svoje nekdanjeneporavnene reeune.

Med vojno je aarsikdo aed njimi znal ukrasti kaksen den in sepodeti v stene. sej brez njih niso mogli ziveti. Vendar bi setak$ni izleti na erno koneeli slabo. ee bi za to izvedelpredpostavljeni. Kakorkoli Ze, v metezu vojne vihre je lete 1943preplezal severovzhodni areben Ochsenwanda (VI; soplezalecNovosensky). Se istega leta ga je pozimi ponovil sem v pielihsest ih urah in pol. Vse. kar se se da izvedeti. je to. da s saboni iael vrvi in se torej ni varoval. Tudi najveeji podcenjevalciminulih Casov morajo priznati. da taks~ zimski podvig ni sala.pa eeprav danes po teh klasienih sesticah mnozicno sestopa jo.Tudi ta v~pon.ed tedanjimi novicami ni zasluzil vec kot dva~kromna stavka: "Tirolec Mathias Rebitsch Je 28. decembra letos(1943) preplezal severovzhodni greben Ochsenvanda. Na grebenu jeimel mo~an veter. menj snega in veliko po:Uede." Takoj po vojniJe Rebitsch preplezal Se nekaj skrajno tezkih prvenstvenih smeri.Nje~ov direktni vzpon po severni steni Lalidererspitze potekadesno od velikega zleba. ki razdeli steno na dva dela. Prvoponovitev je opravil Hermann Buhl. Prisluhnimo enemu mnogih!<tavkov. ki povedo dovolj. "Samo v eni previsni zajedi sva nasIlItri kI ine. Ze t,isoemetrsko smer to ni vel iko.·o Leta 1946 je spetplezal s Spieglom v petsto metrov visoki vzhodni ~teni

Fleischbanka (VI. Al).Naslednje leto se je Cestin~ridesetletni Rebitsch v navezi s Pranzem Lorenzijem lotil 8~O metrov visokega Lalidererwande {VI-l. kigu je v celoti preprezal prosto v slogu, ki ga od Casav dr. PaulaPreussa ni bilo vec sreCati; celo prvenstveno smer brez uporabeklinov. Vse doslej napisano nas pelje k zanimivemu vpra~anju. Kerje tudi to ser kaj kmalu ponovil neugnani Buhl, se vprasajIIlO,koksna je bilo rezmerje med tema dvema plezalcema. Sodee pobesedah dr. Kurta Diembergerja je mladi Buhl pravzaprav resnienoaboudoval in spostoval samo svojega velikega prijatelja Hiasa .Dve sabelezeni pri_odi naj eo malce potrdi ta: Po hudem bivaku v ­•

!-=Pl!:.=O::.,:N.:.=IRJ=I-=ALP=-=INIZMA== ---J1severni eteni Grands Charulo~l\, ki ga BuhI, Viegl in Rebitschpre~dijo pod luknjicasto Zdarskyjevo vrecc, opisuje Buh 1 tokdogodkov takole: "Proti jutru snezenje poneha, postane pe obcutnohladno. Hias sedi kot kip, klobuk je potegnil globoko na Celo inniti ne trene. Z Lufsom strmiva nad tolikSno mirno~tjo in sam0premagovanjem. oo Nekoe drugic, ko se je BuhI namenil plezat z~odno

steno Mauka, je naletel na "lastnika" tiste stene. Razvnel S8 jeoster prepir, med katerim ga je le-ta sku9al preusmeriti v nepre­plez&no zajedo Fleisohbanka. Jezieni BuhI mu je tedaj odkritasr­ono zabrusi1 nazaj: "Tam (v zajedi Fleiscbbanka) je poskuSal ZeRebitsch in ce je njemu spodletelo. ni treba nama nitiposkUSati. .. In teksnih priznanj je svojemu tirolskemu rojaku BuhInatresel posredno ali neposredno Se in Se. Kot vemo, alpinistiniso ljudje ki preveO redi odpirajo svojo duso ali hvalijo druge.toda Buhl ni spadal med tak9ne.Hias Rebit.eh je bil vsestranski alpinist izrednih kvalitet inizredne sirine. Gojil je vse. vsemu je prisluhnil, v vsem je bilskorajda nMose.ljivi mojster. Leta 1936 je pred odhodom na NangaParhat povedd· Ulrichu Linku Za frankfurtski Sport: "Razvoj bozagotovo sel naprej, zagotovo hitreje kot danes, tako v lednihstenah Alp, kot v Dolomitih in tudi pri nas doma. Vsestransko bodvigni 1 raven nasih sposobnosti. .. "Z Rebitschevim prostim plezanjem lahko zelo enostavno razOistimotudi nekaj sodobne problematike, ki stevilnim mojstrom sportnegaplezanja ni in ni jasna. Zakaj pravzaprav gre? V bistvu ze dokajpreprosto stvar, ki izhaja iz izrocila pionirjev prostegaplezanja. med katerimi je prednjaCii dr. Paul Preuss. "Ce jedr.Preuss prisel do sem, moramo mi dalje. Tisti, ki pridejo Z8nami pa se dlje. Sele Oas bo razlooil pomen tega izrooila inpostevil vse njegove moralne in et10ne prvine na ustreznozgodovinsko mesto." Dolgo je namreC kazalo. da se bo to prostoplezanje. kateremu so večkrat pripisovali ponesreceni pridevnikklasicno, nadaljevalo v sedmi, morda celo osmi tezavnostnistopnji. Vendar se je zgodilo drugace. Nekdanje prosto plezanje,ki je odklanjalo kline, je terjalo nadpovpreene plezalskesposobnosti; rekli bi plezaloa brez napake. brez sibkih took,cloveka. ki ga najdemo v vsaki drugi generaciji. Zato so se mladiljudje v zacetku sedemdesetih let obrnili k neCemu drugemu. cemurrecema Sporteo prosto plezanje, ki tezi vse visje io visje, sajse Ze omenja deseta stopnja. To sodobno plezanje pa ima nekajznaoilnosti: vse bolj je popularno in mnoziono, kar se da varnoin razliCno od "klasiC:negl.'l··, odkrito priznl.'ljmo, omogoca tudigoljufijo, dopuSC:a slabosti in ne kl.'lznuje. Zaman in brezpredmetnoje razpravljati o neslutenem razvoju na podroCju prostegaplezanja. Vsakomur je jasno, da ne gre za izvirno izrocilo nasihprednikov. Staro, klasicno, je skorajda zamrlo. sicer ne v celotiin pri vseh, novo, posodobljeno prosto plezanje pa dobiva krila.T~ko je tudi prav. Ob tem dej~tvu je treba dodati se nekaj. karpc,vzroCe nerazumevanje. To sportno prosto plezanje nosi peCe1.­CaSa, v katerem Civimo in ni v napoto alpinizmu. Kvecjemu gebogati.Vrnimo se v njegove povojna leta. Po vojni, katero je sreenoprebrodil. si je na nekem turnem smuCanju pOSkodoval hrbtenioo lnbi skoraj ohromel, pol leta pozneje pa je imel Se nesreco zmotorjem. Malo je manjkalo, da bi ostal brez noge. Vendar je zasilo treniral in se leta 19~2 pridru2il italijansko-svedsko­avstrijski raziskovalni odpravi v Ande. Odprava je dosegle triOesttisoCake, kar je bilo dosti za tiste Case. Nato se je leta1955-56 udeletil se odprave, ki mu je prinesla mednarodni sloves

•

•

•

I PIONIRJI ALPINIZMA

alpinista arheologe. Pred tem je opravil te drugi vzpon na Ojosdel Salado in to sam, ker mu je nas argentinski rojak in gorniskisopotnik Sp.rgio Domicelj zbolel. V teh oCerijivih pa tudiskrivnostnih Andih je Mathias Rebitsch zakljuCil svojo gornisk0dejavnofit z velikim prispevkom k odkriv~nJu sLurihjuznoameriskih civilizacij. Sest tisoč metrov visoko je ne CarroGallanu izkopal majhne, drobcene figur ice iz srebra. Njegovveliki prispevek je izredno visoko ocenila posebna komi5ijaUNESCO. Zato se ni cuditi Se dodatnemu priznanju, ki je v resniciSe nekaj vec, ko mu je leta 1972 UniverzA v Insbrucku podelilanaslov profesor arheologije. Stari alpinist in novopeCeniarheolog je pred vsemi temi priznanji - to ve1j~ ~e povedatitam na Cerro Gallanu bil dele2en Se zadnjega sreCnega nakljucja vsvojem razgibanem gornitkem 2ivljenu. Malo potem, ko je pri~el

ven iz rova, se je le-ta po celi dol2ini podrl.

Leta so minevala. Na plece tega velikega mo2a so se nagrmadilebolezni, ki ga iz svojih kle~C niso več nikdar izpustile. Medtemje O omenjenih odpravah napi~al se odlično knjigo Srebrni bogovi(Zalozba Obzorja, Maribor 1968, str.141):"Zadnji gorski hrbti izginjajo.Novi vtisi. Nove misli.Minulo obledi, postane spomin, kakor sanje. Cakajo nas noven81oge. Novi dozivljaji. ..

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••PRIPRAVLJAMO NOV ALPINISTIčNI VODNI eiK PO BOHINJSKIH GORAH

V.~ kot 6 l.t j ••inilo odk.r ••0 Y Bohinju iadali Yodni!.kBohinj.k. at.n.. To j. bil prVi po.kua .alih yodni6kov in .atoj. Yodni~ek po~ankljiv. n. qr. Y podrobnoati. pradvaa~ pa a. je vpr.t.klih l.tih .araikaj doqajalo v bohinjakih qorah.Odloeili a.o a., d•• Jankom Hu••rj •• na ~alu pripravimo nov,boljJi vodnle.k o Bohinju. Na••r.v.mo opia.ti l.tn. in ai ••k•••eri v n.Jih .ten.h••al.denele alapav., .katra.na a.u~anja, kottudi povedati kaj več o čUdovitih, ••nj ananih turnih a.ukih vnaj•• koncu. Zbira.o qradivo, n.6rtno bomo pla.ali v podrOčjih,

ki nleo veliko obi.kena.Seveda v.eo le .alo o v•••• kar •• j. od leta 19S0 doqajalo vnaJih atanah. Zato naprajamo vae, ki aa pl.zali prvan8tvenea••ri v bohinj.kih qorah. kot tudi .k.tremn. ..u~arja, da na.po6ljajo podatke o novih smereh.

JANKO HUHARULICA JESENI'KO-BOHINJSKEG~ OOR!OA 364264 BOH.BISTRICA

AO BOHINJMARTIN IOLARC~NKARJIVA 266C260 SLID

AO BOHINJ

IL...:SPOS=-==OJEN==I--=I::..:NT.=.;ER=.:..:v.JU= ---I1Andr•• ParadiL&D 'KALJ. BAIIJ.

Rad 1•• ld••lna ••• ri v.pona, do19. pohod. na H••an.rjav n.~ln invelik. po••bljena junak. kot ja Banoit Gri.on;.ovrali povrlnoat poro!_nj_ y javnih ob6111h, hlnavl61no Y .odnihpodV191h, raaoa.bljenja y H1 ••1aj1;Itaja .e .a u6anca G••tona R'buftata.

I ••na nak.terih alpini.tov p090ato ar.auj••o Y planin.kih inalplniat16nlh revijah, b.r.~ o njihovih dajanjih in po.n.aa jihekoraj tako kot junaka atrlpoy ali tel_viaija.Idan 1•••d njih je Patrick Gabarrou, i ••nitan francoaki alpini.t,I. &n090 lat y ••••• vrhu taga Iporta, ••d drugi. avtor v.ponov,ki ao po••nili napredek y r ••voju 1&4n&9& ple••nja, avtorana••Ritih •••rl kot at. Suparcoulolr v Mont Bl.n~ du T.~ulu .liHyp.reouloir v Ai9uilla du Brouill.rd.Kdo v••akaj, ••p.k G.b.rrouj•••••i pr.d.t.vlj.l kot .ajhn.9ain čokat.9a aola pri .tirid•••tih, kot rob.t.ga gornik••kopihb•••d ••• Sr.čal pa ••• viaok.qa in ml.j.aqa človek., ki •• jepr.aan.til • t.k06i. pogovorom v l.pi fr.nco.!ini. Zare. ev.tlain privla6na o••bno.t, ta P.triek.G.b.rrou .e j. rodil v Nor.andiji let. 1951, večji del .ladoatlpa j. pr•• iv.l v Parisu. Idaj 'ivi v •••taeu L•• Carrosd'Arraeh., bli.u kraja elua•• v Vi.oki Savoji, je poroč.n in ia.hl!arko.Poaabno rad 1.. alpini.a. ra.iakov.nj in odkritij, kater.g.doj... kot nadalj.v.nja otro.klh .anj, kot i.kanj. logičnih ln••t.t.kih a••ri on.tran t.kmovanj in teiav. V ... lvu Mont Bl.n~.

nadaljuj•• pla.anje. selo alegantnih ••erl v l.du in .kali.Vand.r .a Gab.rrouj. n. ob.t.je ••aa Mont Blane, pr.pl••• l j.prv.nstv.n. s.eri v ivicar.kih ln Italijan.kih Alpah t.r vDalfinatu, divjih in .alo po.n.nih gorah.Na.adnja ja bil v Hl.alaji, kjar j. • .arpo Pe.be Norbuj••pr.pl••al novo ••• r v Vrhu br•• i.ena v Anapurni, v.nd.r a. adi,da 9a Yiaoke 90r. v Aaiji ni.o po••bno ••• ik.l ••••

Mi..laja ja pradala6Pr.d pr.t.kli. pol.tj•• j. bil Gabarrou v Hi ••l.ji .a.o ankrat,l.t. 1979. Od.l.lil .a je odprav. v.aj••kupin., ki j. bilana.anj.na na Nanga Parbat in i.kulnja i. t. poti ni.o bil. r.vnonajbolj•••·Potoval ••• poredko, k.r ••• v.dno imel .alo .olnoati, .alodanarj. in predv••• , k.r ••m •• t.ko dobro počutil tukaj v Alp.h;tukaj vlada taka .amota v .i••k•• č.su in tudI apo.ladi, tu j.toliko pes.blj.nih kraj.v, d. ae mi n••di ••otrno i.kati novihn.kj. drugj.... To n. po••ni, da nikoli n. pr.milljuj •• o novih,n.navadnih kr.jih, kot .0 l.dene pulč.va Grenl.ndija, ••pak.1.11., d. ja pr.dv••• potr.bno odkriti ln vid.ti anoatavno,okoli naa a••lh • v•• l.pot., ki jih ne .n••o v.a op•• iti.Oditi v Him.l.jo .nkrat v 'ivlj.nju j. br.. dvo.. po.e.bn.1.kuJnj. •• v.ake;. alpini.ta, a.p.k •••• ja v Hi ••laji poj ••lep.9•••10 pri.ot.n. V Alp.h i ••• pravo J.ljo po pl••anju •• vojtmi prij.t.lji, k.r pr.d.t.vlj. d.l .oj.9a r.vnov•• ja. Po.oj. bl .. druqj••••0 p.lj.li po tuji d.I.li, d.lll bl _ivlj.nj •• t ••k.j.nji.i ljud.i, i.qubil bi .e v puI6.v.h in pro.tr.n.tvih,n....to d. bi .pr•••nil r ••ni~noat, kot •• to d09.j. I. prik.kln•••no.t.vn•• v.ponu.

•

,-1SPO---,,_SO_JEN__I _IN_TERVJU_--'--=---- I

Alp••0 gor.tvo la aojih otrolkihpr••illjaval. ko ••• prebirald.l.~. pradala!. Tiatia goraa na

••nj. to aoR6buttatovaprip.d••• ~

katerih •••Rll11alaja ja

•

V takanju id••lnih a••ri~z••• ja alp!ni ••• au.tveno r ••••rj. • gora.i. z....o Alp.najlepi. gorstvo na ava tu, kar 1•••• njial o••ban in globokodolival stik. Ko ••• bil v H1a.lejl. so •• 1111 qora .d.la tUja lnRiao .1 vzbudila nobenih ••nj.~Sanje aO oanova Gabarroujavaqa .lpini.... Va. ae za6ns pri••njah, ki dobijo obliko lakanja idealne ••eri vapona. Pot••• l.dl dajanj., ki ja nadaljevanja 8.nj.8Najtalja .tver ja do••61 to, da at skupaj ••a.rjo, ••dt.1II ko jopla••I. Na folografiji vidiJ oel0 .t.no ln l09168n potek aaeri,••pak potae, ko .i v njej, a. najvačkrat po6utii isqubljenaqa vnai ••arnoati gora. Nakajkrat sa .i ja sqodilo saras nakajisja.naga. Ob~util .e., da ••• d.janako v ••ari, ti.ti, ki ••~.i jo .a.ialil na aliki in tako .e. doaegel zdru'it.v dvehdi ••n.ijl ti.ta raani~na s tisto, ki s ••• i jo .a.i.lill-

D1retti •• i .. v Walk.rju _ najt.lja ••ar v Alpah 7Prat.kla;a polatja, konec julija ata Patrick Gabarrou ln Herv6Bouv.rd prapla.ala diraktno s.ar y leqandarn•• Walkarju, mada.ara•• Ca••in in Rolling Stona.. Tiaoč dv•• to eetrov atena,Itirja bivaki, talava do 6c!7a IVII+!VIII-)... Mand. je ton.jtalja a.ar v Alpah?-Ne, na, obatajajo talje in napornejAe a.ari, kot ata s.arGhillnija in Piola v Eigerju ali Divina Providanc.a.Gladano od .podaj ja Diretiai.a v Walkerju vidati valiko taljakot .e je poka•• l. vraanici. Imal aa. ob~utek, d. bo •• prehodpotrabno kakinih patdeaat klinov, vandar aa nias. hotelapra.eniti v dalavca. ~elal ••• apoltovati načelo Bon.ttij. in.e. v •• l a.mo 15 klinov. ea bo ilo t.ko, v redu, ča ne, a. bo.rajii vrnil ln pustil nekomu močnejieau, naj po.ku.i. Ha koncusva porabila a.mo dva klina, od tega enega na .tojilču. 8ila svaselo .adovoljna. In anako ja bilo tudi v severni atani Druja •• ojia veliki. prijatelj•• Ale.oa Longo~ v prekr.ani DiretiaiaiJaana Clauda 8artranda.Prijateljstvo ja •••••alo bi.tvana .adeva. Rekel bi, d. si namor.. aa.i.liti alpinizma druga~. kot trdno Iva.o ead goro inprijat.lj••a. Poatane. ne.r.~.n,~. ne nore~ • nako. delitil.pot. av.t. in ••to ••10 redko pI •••• 5... Prijateljev n.s.ehj. bolj dragoc.n kot naj lepi. 90ra.R

Maa.nar 1n aa••t1ao~aki - ljuba.anaka .godbaI. aab.rrouja ja alpini.am v bi.tvu rasi.kovanje in odkrivanj••Z rshli. .avidanj•• govori o prvih ljudeh, ki ao .e pov.peli naMont BI.nc in o Walt.rju 80nattiju, ko •• j. l.-t. .nal.l predn.prapl•••no .tano Grand Capucina. -Tudi ja. a.m imel ~udovit.

prilotnosti, bilo _1 j. d.no, da a •• lival .vojo .godbo v Alpeh,prepl••• l aa. nov•••• ri na vsah pobo~jih Mont Blanc. in ta goraja po.tal. tudi .oj. gor••••Hislie, d. ja M•••n.r daiiv.l podobno zgodbo. eeveda na dru9iravni. v Hi•• leji. Ma.5nar ja oae.naj.tkrat .t.l na vrhuos••tiao~aka. Na aneh .i 9r., ko alili••lad., ki ai dovolijoaoditi o nj.govih podvigih. Ob~uduj.m H•••n.rj., prehodil j.i.j••no pot. O••bno g. sicer n. po.n.~, ••pak bil... ..10v•••l, ko je pril.l na vrh ••dnje9a oae.ti.o~aka. T.ka osebnadalivatja .0 podobna ljub•••naki .godbi.

•N

I-,SPOS,--=...::..O~JEN,--...::..I...::..IN-,T_ER:.=.c:....~...::....::... 1

Hl~~l .010 v.pont na o •••tl.o~.k. BO kar al.palična atvari, č.

uporabljal tabora ln vrvi, ki jih ja poetavil la nekdo prad taboln ~. qra' po a.arah, ki aa jih la prehodIli dru;!. _apak. č.

poalalil, da je " •••nar od•• l na Nan;_ Parb.t ••• po popolno••novi ...ri ln da •• ja pav.pal na Ivar.at • kitajaka atrani, aato ••r.. laj••nl do••lki. Zalo •••••dovoljen, da ja M•••narjuuspelo dokana.ti v•• ve pona na o•••tisočaka, ••r.. bi al bilolal, č. na bl blI 80;.1 ••ključiti t. aqodba. Enako kot bi albilo lal &dl1nqarja, č. na bi ••a9_1 na prv•• tak.ovanju vpla ••nju, ki •• 9. ja ud.l.lil. Lahko, da aa la ljudje, ki aabolj'1 od Ma••narja, vandar ja on dal tako o••ban anačaj avoji_90dbi o atanab, da bl por•• pred.tavljal pr.vo ••nikanje v.e~a

njegove;a ~udovitaga odno.e do ple.anja.-

.tika in profa.lon.lia••Ko ava aa .a~ala pogovarjati o apon.or.tvu, ja Patrickov obrazpoatal r.anaj.i.~ea leliJ livati od alplni ••a, ja potrabno pri~eti govoriti o.abi. Moral narediti apaktakularna dajanja, katera aani.ajo.noli~na ob~ila. ee na.protno t.~u aladii .a.o avaj imalpini.tični. lel ja. in motivom, ne da bi dal nakaj na predatavo,pot•• poetane t.lko livati od alpini ••a, nihče te ne posna in.ponaorji te ne upaltavajo. ~eto. ae. napri.er i.el .vojo doalejnajbogatej la .a.onOI prepl ••al ••m .ad drugi. prvan.tveno ••• r vGrand.. Jora•••• , ano v Hi.alaji, a.pak v 'ranciji .a i.venpl ••alaklh krogov ne po.na nih~•• •Kot pravi Gabarrou, .ta v latu 1986.a Pranco.a obetajala .a.odva alpiniata: B.noit eha.oua • evoji.a v.pono.a na K2 in BroadP.ak in Jaan Harc 8oivin, saradi .voja velika si••k. nani.anka,ki jo ja pradvajala 'tal.vi.ija •••-Ne govori••a.o o aebil Nihča napri.er n. govori o BanoituGriaonu, avtorju navarjatnih v.ponov, kot ja bil tiati preteklagapolatja v Praneyaie Pa.cala. Po .oji ocani ja to ana najboljnapornih in .ahtavnih ••ari v Mont Blancu, ki aa bile kadarkoliponOVljene. Gri.on ja apla.al Preneyei. Pa.cal. bra. varovanj.ln n. d. bi po.nal ••• r. to j. bilo .ar•• pravo odkrivanje,d.janako ple.anj. na •• ji ••rti. e. nakdo .olira n.ko ••ar pot•• ,ko jo j. la vačkr.t prapl •• al v n.ve.i, ja to i. viden napred.k,a.pak k.j t.k.g•••• toda taki poa.bneli n••ani•• jo občil.

Alpini.a. in občil. - tal.vno r ••••rj.-Občila n••nanj.jo na v•• gla.1 -Prat it je prepl ••al Dru v tr.hurah in d•••tih .inut.h- ••p.k na o••njajo daj.tva, da je prajponovil ••er I. va~ kot da••tkrat in .e nap••• t naučil pr.hod.,~. va je h.likoptar pripeljal dvaj••t .inut od vetopa, kar j.n.jboljii !aa .a ovravanj., ~. je plesal br•• opra•• ln vrvi, kije nUjno potrebna •••a.top, ker g. ja n. vrhu ~.k.l helikopter.Tega n. govorim. n••ano., ~a bi kriti.ir.l Profita, v.. danjagova daj.nje i.. .vojo vradnoet. vandar .enim, ~a Va japotr.bno prik•••ti v d.j.n.kih okolii!inah. Probl... eti!n.narav. n. ialo.t upaltavajo •••0 volj •• krovu ti.tih, ki i •• jo at •• kaj opraviti. Ob!ila .ani•• jo •••0 odkritj., .ven.!. novic.,itavilk. bra. prav. vradnoati.N. telavi.iji alpini.tu .a.tavljajo i.t. vpral.nj. kot bok••rju.li novo••tna.u igralcu, v.ndar .lpini••• ni .a.o Jport, je način

livlj.nja in .illjanja. Vle! bi .i bilo govoriti na talavisiji,ne tOliko o ••bi kot o t •• , da bi prena •• l .voj••iell n. drug.,kot j. to n.pri.er .toril Rebutf.t, ko jih j. pren••el n••••

ISPOSOJENI INTERVJU IKo 80 alevili dv••toto obl.tnico vzpona na Mont Blanc. jatal.viaij.ki pranoa bil ena •••• ni61.. Nlh~. ni povedal ni6••r •• 91oboka9a ti.ti••liljanom 91adalcav in ••10, .al0 lal alja, da •• la9ubljajo taka prl1oinoatl.-

Pripravil ••• k_kAnih dv_j•• t vprajanj, ki ••• jih pa.ljivopravadal v trancol61no, ••pak jih ni ••••a.tavil. Gabarroujapr.pro_to ni bilo a06 uatavitil .koraj va. 6.. ja 90yorl1 on,t.ko~. pov••ujo6 raana dejatva. Hinilo je va6 kot uro 6••• pop090voru, da ••••pat pri'al k ••bi •••

>~

N~,-~w~

• N-

I-=S=PO=SO-=-JEN=:..::.I-=I:::..:N:...=T=ER=:v.ru-=-=-='----- 1

I&HI.LJIVI KOT POLJAKI

V Himalaji aa bili Poljaki dolqo adini, ki aa jia uapavali alm.kiv.poni. Pozi.1.0 oavojili Nol.k. Lota•• po juqov_hodni atani eoOju, Evar••t. TD aD •••0 najbolj snanl vaponl Andra.j. Saveda,al.vnava poljakava vodja odprav. Ko va j. Vertical prosti ••intervju, j. bil Andr•• j v••• l po_ornosti •• oban•• pr•••na6.ft •••·Ob!utak 1••• , da v franciji •• 10 alabo poznajo poljaki.lpini.... Bpe.lnj.. .., kako ••• bil r ••o!aran. ko sam napoljaki tel.viaiji gladal ••rijo Maurice Her.oga o .godovin1.lpini.... pa niao bilt • laj••o Wanda RutklewlcB niti • besedoo••njanl Poljaki, e.hl in Juqo.lovani.Navkljub v••au p••a _1 j. adalo .ani.ivo, da j. leta 1818 ravnoPolj.k H.le••••ki opr.vil prvi v.pon na AiQuilla du Midi in potaakot oa.i atopil n. vrh Hont BI.nc.i d. ja lat. 1939 či.to .ajhn.poljaka odpr.v. o.vojil. V.hodni vrh Nanda Davi (takrat Ja.tinajviiji oavojani vrh)1 d. ja nai .i••ki vzpon n. Iv.r•• t .ačal

novo poqlavja v.qodovini Hi •• laja in da .0 v iata. obdobjUJuqo.lavani n.radili an&qa od najtaljih priatopav na Ivarast.Druqi pri.arl dosl.j i. nobena poljaka knjiga o alpini ••u nibil. pravadan. v tr.ncoi~ino, niti zqodovina hi.al.j.kih odpravavtorja Zbiqniava Koval.keg., ki ja verjatno najboljia knjiqa ota•• Probla.i. j •• iko. tah vr.ali n. ~or.jo opr.vičiti. Nikarna post.vlj.jmo ua.tnih zaprek v tako lapa. iportu kot jealpini.a. in n. obn.i.j.o a. kot politiki~.

Varticall Kaj ja Ivaraat prin.a.l t.bi oaebno?la.adal N.jviij. qor. av.ta bo v.dno ~nejv.~~, bo vednoedinatvan. in gora, okatari .anja vsak .lpini.t. Ko ••0 jin.povadali dokončno bitko, ••• bil .a.o pl.zalee ••~.tnik. Va.sv.t .a ja navduiaval ned tea podViga., pa .e na bi n.kdo, ki jaiela .eč.l odkrivati .v.t qora. eaprav ••a bil v••• l uap.haHuntove odprava, .a. v ti.t•• trenutku oblaloval, da na boa več

.oq.l prvi osvojiti vrha avera.ta. 0.1 tah n.ivnih aladostnih

.anj .i j. o.t.l za va. livlj.nje. Ka.nej. a•• nal.l način, kakoizpolniti t ••anj.. Odločil ••••a, da boa prvi osvojil vrhEvera.ta pozi.i in n.kaj let po.n.je .i je to tudi uapelo. To j.bilo v.ne.irljivo dolivatja. Org.nizir.ti prvi odpravi na Noiakin Lot.. v ča.u, ko .i n. to nihče le po.ialiti ni upal,prepričati kolega, da bo odpr.v. uspela, prepričevanje napalakavlada, da ja dovolila ai.sko aa.ono, priprava opra.. innana••dnje •••• odprava. 2ivljanje je ra. imelo priokuadoliv.t.j ••Y.r~ieall Kako p. sploh prid••o do odločitve.. .i.ako odpravona IEveraa~?

la.adal Po at.aki odpr.vi na Moi.k (7492 nj leta 1973 .a. takoj••a.l aanj.ti o Ivaraatu. Vend.r ja bilo to v ti.t•• č.su .apre.godaj. Pradan ••0 e. lotili ~aa.rkoli drug.g., je bilopotrabno ugotoviti, kakina aa ai ••k. klimatake raa••ra na ob.o~ju

Iv.r.ate. Kar p. bi aa t~ obdobje potrabovali dovoljenja ••aimsko s ••ono, ja bilo potrabno n.jti dru90 r.iit.v. ~eta i974••0 dobili dovolj.nja •• vzpon na Lot•• v jaaanake. čaau. Kar••0 upali, da boao dovoljanja l.hko pod.lj••li, .gO pradvideli.aloga, ki n.j bi z.dO.tov.la do konca .are.. 25. dac••br. 1914ava bil•• Hainricho. prva, ki av. ae pozi.i pov.pela nad 8000 _,vandar av••• Boral. tu ustaviti, kar ••0 glada na dovoljanjenapalakih obl ••ti aorali ••pustiti baani tabor 31. dece.br.. vta. e.su ••0 post.vljali a.dnji viiin.ki tabor v vrine. o.abnikuLotaaja. Br•• t. odprava, ki n•• je prinaal. ogroen. apo.nanj.,na bi nikoli po.i.i pri ili na vrh Bv.rast•• •

•

• I-=SPO:.::....::.=-SO=-=JEN==-I-=:IN:..:..T=.::ER=:..::vJU-=-=- 1

Pri napalakih obl ••teh ••0 morali poeradovati pat lat, pradan .aodobili dovoljenja .a zi ••ki vzpon. Pi •• l se. jia pi••a, jiapoliljal pro;r... odprav, poja.njeval ••• jia upr.vl~.no.t

zl••kih v.ponov in ••;etavlj.l, da ai ••ki vzponi vandarle nlaotako 'navarni. PO dru;! .tr-ani pa 80 Ile tei.ve aa~ele pojavljatitudi na poljaki etrani. Do takrat le noban Poljak ni osvojilvrha Evera.t.. Vandar aa al ja zdalo. da a. na aplača

or;anlalrati pol.tne odprava, da bi • ta••••0 izgubili denar in••dostili naeionalnia ambicij... Z ••dnarodna;8 at.liJČa poletnivzpon ni 1•• 1 nobana valjave va!. Vačlna !lanov klUbska Iportnakoateija, pa ja bila n••protne;_ mnenja. T. problea aea uBpelreUti po .a.luCjlIi Wande Rutki&wicz. Kot povabljenkatrancoako-nealke odprave je bile prva Ivropejka, ki j. e Pierra.M••••udo••topil. n. vrh Evereat.. Od tega trenutka d.lja ja v.akoai.ij. CilIla.ov.l. a. ai.ako odpr.vo. Nepaleka vlada naa je vodgovoru n. nalo novo prolnjo dal. dovoljenje za pomlad 1980 inne .a ai.o kot e.o proeili, cilj odprave pa n.j bi bil nalre••rvni cilj, julni etabar. Ko e.o ee ie n••er.vali odpovedatiai ••ki odpraVi, je 26. nova.bra priilo novo dovoljanje, veljavnood i. dece.bra dalje. Kaj atoriti? Odpravi ae ni bilo več

.0Cjlloče odpovedati. Tako a.o odlli na pot z obe.a dovolj&njema viepu, n. odpr.vo, ki naj na bi trajala .anj kot Jeat .eaecev.Vertical 1 Zakaj je Haaanar to aimako odpravo na Ivereet po.tavilpod vpraJaj?I ••adal Na v•• , kaj CjlIa je prijala v eveai atem alavnia datumom,17. fabruarje. 1980. Morda bi Je lahko raeuael, da aipoet_vljajo vpralanja v .ve.i • datumom pričetka ai.e v Nepalu,Meeener pa ja kot teoretik alpiniz.a vedel, da bo odpravapotekala prav veredini hude nepalske .ime, torej v januarju intebruarju. Verjetno ni vedel, da imamo dovoljenje .a tri .e.ece;dece.ber, januar in, poud.rja., aa rebruar. To obdobje ae jepokrivalo na aa.o • dej.nsko simo. a.pak tudi. ad.inistrativni.dovoljanjam. Niamo krivi, če je v nekaj n•• lednjih .esoneh Nepalia n.ananih ra.logov iadal dovoljenja •••0 z. deceaber in januar.Me.sner, ki ima na voljo nemalo prop.CjlIandnih aredatev, ja calora.Jiril lalno novico, ča' d. aa naa ai.aki vzpon .avrnili.Vendar im.Do o .i~.kam v.panu potrditev napalaka vlada.Kakorkoli ia, januar in februar sta obdobja prava zi•• v Nepalu.V.r~ic.ll Kaj aialita o uporabi ki.ika?1•••d.1 Glada na to, da aa a. v dvajaetih letih. v 6a.u prvihodprav na Bvar••t, angleJki -CjlIentla.ani- v tvaeda.tih oblačilih

v.panjali do viiina 8600 a, bi lahka pričakovali. da ae bomonekaga dne povapali do vilina 8848 m. Pri ta. ja Ilo .amo aavpralanje ča.a in pri.eren iabor alpiniatov. Spomnim pa ae, daja bilo v te. ča.u bolj pomembno do.eči vrh Hvare.ta, kot papo.tati prvak v kljubovanju viiini ali po.t.vljanju vilinakihrakardav bre. uporaba kiaika.Zlaati .a ja mudilo AnCjllI.I.a, ki 80 po druCjlli avetovni vojniiaCjllubili dokaj nalportan pri.at nad najvilja goro aveta. Hvareatje biloavojen a pom06jo kiaika, to ja rea, tako kot .0 bileitavilne atene oavojene a pomočjo klinov. To daj.tvo ja bilosgodovinako upraVičeno. Dane. pa iaamo ljudi, ki tiziolo~ko

gledano ne po~rabujajo kiaika .a v.pone na najvi ije vrhove.Prilal je 6a., ko lahko doaegaao vzpone na o.e.~iaočake breskiaika, kot lahko oavajamo določene .~ene br•• uporaba tehnika.Glada uporabe ki. ika pa vedno obataja drugi vidik. Gore n1aolaboratorij, niti niakotl.6na ko.ora, v katari lahko v vaak.atrenutku prekine.o paekua. V pri.aru nanadne apra.amb. vr•••na,ko ja potrebno bivakirati, ideja o rekordu i.gina, .a~enja P•••

•N

Ic...:SPO:.;:.. ...=.:;:,.SOJEN=.:::::..:.::..I.=:INTc:.-=-=ER:=.:.;:vJU=-=-- 1

boj .a p~.liv.~j.. Po ~j•• an.nju i ••ti ki.ik na tahaja toliko1. potraba, kot la ra.loqa, ki naj bi bil .n.~11.n .a -hoae••pi.n•• •• PI•••ti ja treba br•• kis1ka, vandar ga aor.ao i ••ti.t.lno pri roki kot tablico ••pirina, ••dino ra.liko, da biat.klanica aorala biti .anjl. in lalja. To pa ja .tvarprihodno.ti. Trenutno ja tako, da nekdo. ki pI ••• br•• varnoatnaat.klanica ki.ika, ••• pr.v•••• VeO odqovornoat. Poaiai ••0 ••

pov.pali na ivar••t, opr••ljani • kisikos, ob v.ponu na eo Oju pa9& nl ••o 1••11. Kako bo ob akor.jlnj•• v.ponu na K2, ne v••,gotovo pa bodo 1••11 •••boj kia1k, v.aj aa prvo poaoč. PO drugi.trani aa _1 adl veliko bolj o.aor.lno na.lanjati •• na po.o~

no••čav kot na po~č ki.ik.. To po.ani pripraviti ljudi do ta9.,d. tva9ajo o.ralina ali calo ••rt .a.o .ato, kar lelijo aliaorajo a••1uliti danar.Vertical I X.j ••nil o novih tandancah hi.alaj.kih odprav?I •••d., Napradak bo gotovo v ta., da aa bodo ljudja vapanjali~i. hitraja, prako najtalavnajJih ••ari, poei.i, bra. kisik.,br•• hr.na in .avada goli. To ja idaal, proti katara.u tali.o v~••u, ko .anjka gora, gladkih .tan in nao.vojenih R.ari. Naara~o •••• to na bo pri Ilo va~ v poitav. Tranutno.a.i .di.adovoljivo, ~. nakdo posi.i (to ja janu.rja in rabruarja)prapla•• novo ••ar • ki.ikoa .li br•• njaga na Ivara.t .1i na K2,ali pa ~. polati na alpaki n.~in anako prapla.a sahodno .t.no"ak_luja. eudno ja, da al n. sa.lllja. valiko pro.tovoljcav .akaj takaga, !aprav .a dolo~ani poatavljajo, !al da .0 v Hi.alajlla v.a naradiii.la aodobna alpini.ta, ki ra. polagajo a tahniko, opra.o in eedalj •• odarnajliai tran.portni.i .r.d.tvi. po.tajajo vora pr.lahka lnpra•• jhna. To ja vsrok .a v.pona v nava.ah,.a .anijo .biranjaoaaati.o~akov in .a akrajlavanj. ~aaa v.ponov. V taa poVladuhi ••lajako .topnjavanja 'a nudi doloeano .adovolj.tvo. Vandar botudi to i.alo .voj konac. Pra.agovanja ovir na.ovo~aga prie. o610valkih apo.obno.tih. 'koda ja, da ja ro.antieno obdobjaodprav v divjo ln na. nano Hl.al.jo koneano in da na. pahljaeaakupin.kih odprav na Ivara.t saeanja abuj.ti atrah. To s. ja.qodilo tako hitroJVarticall K.j .anil o lakaovanju .ed Kukucako in "a••narj••?la.adal e.pr.v Kukucaki ni u.palo, da bi prad Ha.an.rj.. osvojill' oa••ti.o~akov. va obeuduja••aradi nj.govaga lportnaqa naeina.Skoraj v.a o.a.tiaoeaka ja o.vojil prako novih ••arl ali posi.i,"e••nar, ki ja po.kulal a .i••ki. v.ponoa na eo Oju in "akalu, niuapal. Kukucaka ja •• il oaa.ti.oeakov polreboval 6 lat, Ha••narpa i5 let. ea ju loraj pri••rjaao, ugotoviao. da je Kukuc.kaboljli. V pri.aru, da bi bilo n••vetu vae kot i4 oaa.liaoeakov,bi ••aval Kukucska. Oanaa ja lo adan najboljlih alpini.tovaveta •

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Maaanarjav odqovor: -Glada .i.skih datu.ov .a. vadno savovarjaluradno ver.ijo Napalcav. Oatu. ja pae datu., kakor npr •alpiniali!ni koladar. Vandar pa ..ni., da ja bil njihov vapan.dejan.ko .i••ki v.pon-.

•

•I-=.ALPI=:::.:NIZ=EM=- ITalilo ee••nelTRTIe Y JORABBIH

Teiave najtaljlh lednih all pa kombiniranih .~erl na svetu a. •ra.marami ••veda _pre.lnj_jo, na prihaja pa do ve~jlh ra.lik. e •••vada od_t.l1. dajatvo, de •• lahko 890dl. de 80 splohn.prepl•• ljive. Pribliino late 1986 aa •• v Alpah pojavilesmerI, ki aa pottsnila •• ja .katr••neoa dal.č nav.gor. Spl •••ne80 bile po lar.dno str.ih ilebovlh. pr_kritih 8 tanki. ledom,VIII•• pa ja potrebno preple••ti J. ..10 delikaten kombinirantaran. Y iportn•• pl••anju ja najbrl 1.lja določiti najteijo .ednajt.ljiei, 6aprav tUdi to ni tako enoatavno. Gotovo pa je vratnired ie telje ••pi••ti ••d lednilll! ln kombiniranimi alIlarei.Lan.k_o_ julija 80 veliki Jor••• t dobili dva taredno .ah~.vni

a.eri, za kat.rt ao vat mnenja, da s~a v ~ej c~eni na prvih dveh•••~ih. Kon.c la~oJnja9a .ep~e.bra, potem ko aea se .aradidobr.9a vr•••na v tr.h urah odlo~il, apakiral in odpeljal, .0 .iv Cha.oni.u pov.dali, da Jora.ai ni.o ravno najboljii. Vaa atenad.ano od Mrtvaik.ga prta in ie napraj, skoraj do Angl.ika ameri,j. bila .ar.. 6iato bela. A tam, kamor a.a na.er.val, niiZ91adalo alabo. čalka a.er, ki e~a jo Glejdura in Porvaanikkratila .a No Si ••ta (vlaj sh••o na atrani 2), i.a 3S ra.t.lajevin .koraj bre. iaje.e polno ek.tra.nega pla.anja. Sa.o prVih 150.etrov ja nor.alnih - 55 .topinj v ledu. Zadnji dva tratjinia.ari .ta noro .tr.i in tUdi .olnosti 28 varovanje aa alabe alipa jih skoraj ni. Varoval se. aa v najtalje. tehni!ne. d.lu into .ato, kar a.. .a lahko. Sicer pa me je prvo presenečenje

6akalo le apodaj, k.alu nad spodnjim an.liič... Kratka .ajeda,ki ata jo oba eaha apl.a.la • tehniko, j. bila tokrat a.lita •lad08. Ampak a kakinial Kakinih 80 atopinj bi rakal, d.belinadober canti••ter, v vilino p. 20 .etrov. Morda boat. kajtakln.ga kdaj poaku.ili, vs.ano pa .a90tavlja., da ni lahko.V.liko podobna98 ple.anja j. bilo pot•• I. zgoraj, poleg t.ga pani .eata, kjar bi ai male. oddahnil. Tudi najtalji deli v .kali,reci.o tatak pravia • oceno VII-, na n09ah pa Kotlachovi čevlji,

aa bili paaji. Sic.r pa je sha.a a.ari .ado.~i zgovorna.Naj a. vrn•• na ti.to, o č.m.r .em za6el. V najviiji rangtak'nih .~eri (91.da na .plolno ••htevno.~) spada po anenjupozn8valcev 'alpiniatov, ki 80 kdaj kaj taklneqa pla.alij karlaat a••ri iz velikih Joraaaov. To ja Magična linija (vatopilevo od Mrtvaka, pot•• pa diraktno na vrh Pointa Walker), ki povzponu Profita in Radiquea ie ni.a ponovitve. Pota. ja tuO.smeieonova e.er, zata. a.er aabarrou-Bouvard (to ja ~ista i.lanaka9a lata in aigurno najtelja vateni), pa pot•• Anqleik •••er, Bonatti-Vauch8r in No Siaata. Nadalje je treba .a.prisoditi Super couloir v julni eteni Joraa.ov, pa Hypar Goulo~t.

in Hypareouloir v .tanah Brouilard v Mont Blaneu, pa Fantom.atic.ed Skritim in Julni. freneyaki. stebroG, Sylcria v zahodni steniAiq. du Plan (zednji dva ata i. bra. ponovi tva), 8e. priitevajotudi Can~ralni o.abnik v S etani Pic Sana No.a (.~er

Oiefaria-Boivin). Ne va. to6no kaj j ••••erjo Fovlar-Tho.as vGrand Piliar d'Anql., ki ata jo oba Angleia ocanila VII, 80atopinj, kaj ve~ pa ~i ni80 2nali pov.dati tudi v Cha.onixu. Vta okvir spada po vaaj varjetno.~i ia Piolina ••ar v Matterhornu,pa ie kakino a•• najbri (neved06) pozabil.Vse. je Orujev oz.bnik v S at.ni naj bri dobro poznan in ta s.ar.i je bila lelja i. takrat, ko .a j. bilo le strah, .a.o da .a.po.i.lil, kako bo v t •• -leta '75 najbolj .tr••• ledu v Alpah-.

•N

I_ALP_I_NIZEM IPov.. va., ~. 9& pri••rj.. • ti.tia, kar ••• nakaj dni prajpl ••• l v Jor••• Jh, bilo j. ~otročje lahko-. BlI j ••••0 J.preliv če. torto.e••t. ljubitelj talk_va tehničnega ple••nj•• pot•••e va••°906.po vlav! vrti al••1. da bi apI•••li Lost ln leerlea v al Capu. e.ao va. pri srcu vlaoka ln vladke akaine .tene • proatJaple••nj •• , pote_ ne bo n16 naroba, če ponovila Ribo v Karaol.di.Horda .t. naj.06n_J'1 v Hi •• laji .11 Karakoruau. vlaoklh gorahtorej. PoetalJta kdaj na ••hodno .teno Ga.arbru•• IV ln .evernoateno Jennuj. - obe ao10, 6. pa .t. lportnl pla•• lec. ne bo n16narobe č. adel.t. La. ap.ci.liat•• v trencoak•• 8uouau. e. boa taalu6ajno hoteli epl •••tt kaj 8011dn89& v ledu. bo treba tebratJkatero t ••ed ••eri ••li v•• j ••er njihov. kvalit.te. ki ••• jiho••nil. V~!.tj~• .E.c!..~.vku •

.',

•

I ALPINIZEM

Jozef NykaZUNAJ NA MRAZU ALI ZIMSKI POSKUS NA K2 1987/68

V letosnji koledarski zimi je v nacrtu moona mednarodna odprave.,ki bo kljub temperaturam. niljim od minus 5~ stopinj in vetru nad200 km na uro poskusila opraviti prvi zimski pristop na K2(B6llm). Odpravo, ki bo skupaj s spremljevalci stela 30 ljudi, bovodil Andrzej Zawada. strokovnjak za himalajsko zimo, skupinoplezalcev pa sestavlja deset Poljakov, 9tirje Britanci in stirjeKanadcani."Zimski poskus na ne.jtelji vrh na svetu in mogoee celo najvllji(zadnje meritve potrjujejo Everest kot najvilji vrh. op. AR) jeeden najveojih Ae preostalih izzivov alpinistom", pravi Zawada.Za opazovanje zimskih razmer v Kar4korumu je Zawada meseca febru­arja leta 1983 prelivel Stirinajst dni na led-eniku Baltoro. "Podvzno~je Everesta pridete od najblji~jega letali&~a v $tirih dneh,toda za oddaljeni K2 potrebuje§ 8tirinajst dni zahtevnega dosto­pa" pripoveduje Zawada. Y mesecu oktobru 1987 bo v 613 km dolgodolino ledenika Bsltoro do vzno~ja gore 600 nOsaeev preneslo 12ton opreme. Dva meseca kasneje bodo krenili na pot alpinisti.Plezati ne bodo pričeli pred 21. decembrom. torej datumom, kisovpada s koledarskim zaeetko. zime na severni polobli. Morebitnivzpon bo tako opravljen v januarju ali februarju leta 1988, to jev najte~jem obdobju zime.Zimski poskus načrtujejo brez dodatnege kisika, toda tveganjebodo kar najbolj zmanj.ali. Tako bo v visjih taborih zalogasteklenic kisika za pomoč plezalcem pri hitrem umiku iz te!av.Zawada, ki je vodil tudi uspeini zimski odpravi na Everest (1980)in na Co Oju (1985), pravi, da je zimski vzpon na K2 veliko veejiizziv zaradi tehničnih problemov in bolj severnega polo~aja.

Odpravo bodo spremljali tudi medicinski strokovnjaki, ki bodoopravili veC raziskav. med njimi studijo vpliva dolgega bivanja vmrazu na alpiniste. Načrtujejo tudi neposredni prenos za televi­zijo o zivljenju odprave v baznem taboru in na gori. "Kmalu bokoneo dvaJsetega stoletja in /'las je, da poka~emo ta "stadion"ljudem v na:slonjačih v njihovem toplem domu" pripoveduje Zawada.Stro~ki odprave so ocenjeni na 500.000 ameriakih dolarjev. Vzimskem obdobju je do sedaj poskusila 50 odprav $ pristopi nadB000m, toda le sedem od njih (Sest iz Poljske in ena japonske) jebilo uspe$nih v koledarski zimi. To dovolj jasno prikazuje tetavezimskega alpinizma v Himalaji.

Prevedla Ksenija Lenarčič

• •

•

Ko se toliko pred•• n.e.~u. da dose2el mejo med 2ivljenjemsmrtjo, ko lovil ravnote2je prav na konici, lahkO vidi. nastrani in takrat .alo bolje sposnal kaj je 2ivljsnje •

lnob.

I KOTG

Tone SkarjaDINAR ZA ALPINIZEN

Planin.ka zveza je ustanovila sklad za razvoj vrhunek~a alpini­ZMa in ga i~novala po pokojnem AI.au Kunaverju. Doku.enti oustanovitvi, odbor .kl8da, predlog statuta in pristopne izjaVo 80bili objavljeni v Obvestilih PZS, ki so na dru.tvih da-tope.vsem. Ker .klad la ne deluje, se tudi o niOemer ne odloea. Doberailijon prispevkov •• ja Za nabralo vnaprej in so ••veda nedota­knjena na raCUnu PZS. Odbor sklada bi moral na skupAeini PZS 22.noveabra 1987 tudi uradno zastaviti dalo. Slaj ko prej bo zadeva,otovo ...ivela, e. ea nekoliko poea.i. pa zato toliko boljpretehtano. Delovanj. in odloeanje bo javno, zato bodo vsajinformaoije dostopae vsam. Zato.a.i zdi bolj prav. da POVeD,kako j. do t. odloOitve pri.lo, kaj.i od nj. alpinisti lahkoobetADO in kako naj bi pri tam modalovali.Zaoalo me ja pri KOTO, ki s te~avo .pravlja skupaj sredstva zareprezentanone akoije, predvsem za odprave, ki 8a lahko naortuje­jo le za vnaprej in 80 najdratje. A denarja ni niti za te, kajaale, da bi lahko nabrali za kako u.odno prilotnost, ko ae nena­doma pojavi prilotnoat sa kak nov vrh, ali pa kaka vrhunskanaves. pripravi .ani.iv naort. V skladu bi naj bilo torej dovoljsredstev, ki bi ODOCOOala izpolnitav n&ortov in s. ataini stik znajvecji.i dosetki .ehtevnega alpinizma. Vedeti je treba. da jeimelo le nakaj veOjih odprav dovolj denarja, da ao nabavi leekspadioijsko opre.o, ki so jo potem uporabljale tudi vae druas.ArazMOre so vse teZJe zimski Daulagiri je odGel na pot akreon,le s polovico denarja, brez dobre opreme in zato le s skromnimimo2nost.i za uspeh.Ko reCemo PZS. ROTO, se sli8i iaenitno, v resnici pa je to lenekaj ljudi z vodjem odpravo vred, ki z vee ali manj sreče zbira­jo potrebna sredstva. Torej ste PZS in KOTG lo uradna naziva zadoloeeno obliko in namen ~atorakoga dela in niC veO.Denarja po Sloveniji sicer ni tako ••10. a za vrhunske akcije iznaOrta PZS uspevamo Crpati le iz ljubljanskega bazena in delno zGorenjskeg.. ostali kraji pa podpirajo svoje lokalne ~porte, mednji.i tudi alpinizem. Skled bo torej te stvari popravil. Predvaeabo zbiral denar in materialna sredstva z. odprave io vzpone izsprejeteg. oaCrta PZS ter podprl najboljse oaveze za vrhunskestoritve. Nekaj tak~a torej, kot smuCarsk1 sklad. l. da v mnogomanjai .eri.Mislim, da Be je treba znebiti nekaterih utvar. Smuearjev ne bomodossgli. kajti gospodaraki interes je tam brez primere vecji.Obenem je njihov spored do kraja naOrtovan: le danes lahko vsakizve vse dbeve in ure do konoa Besone. kdaj'a bo na TV zabavalKri~aj. T&D je tudi vse jasno. kdo lahko tekmuje in na koteritekmi. Pri nas gre lahko vsak kamorkoli. le ~a Nepal in Kitajskoje treba imeti dovoljenje matione zveze. Propagandne akcije so podrugi plati za smuearje obvezne. He vem, kolikim je vllleO obisko­vati tovarne po urniku ali sodelovati na koncertih in dru,ihpredstavah. A sodelujejo; morajo!Mi pa? Ko je kak sprejem za alpiniste, marsikomu le na misel nepride, da bi prilel ali se vsaj opravieil. Koledarji prinesejoeoden denar •• ee jib prodajamo, ne SaJKI PZS. tudi odsekOII, pa jibpraktiono nihOe ne prodaja. Ce ne bo tee. aodelovanja, pote. gatudi pri sklodu ne bo. Vsak je lahko svoboden romantik, a samo zesvoj denar. Odnos do pokroviteljev? Le ..lo odprav piae zahvalnapisma, poročila o opremi, posIje reklamne posnetke. Slovenija jemajhna; dvakrat. trikrat prelomimo besedo in dobre volje je koaec

•

•

•

•

•

L.:IK=O=-=T~G I

tudi za druge. ln potem se oudlmo, kako da naG ne marajo. Izjaveza javnost? Le nekaj dobrih intervjujev in izjav je bilo doslej.Veeina pa svojo velieino prikazuje tako, da omalovaeuja drugealpiniste in ~portnike. To je z.ota - jamracav nihee ne mara.Bomo morali pae postati gentlemani - svet za balkance nima razu­mevanja.Vsaka odprava, vsak posameznik. bo Il skladom podpisal POSodo. Toje la nekoe bilo v navadi. Ko bo sklad bOCatajsi, bo moral imetiprofesionalnega delavoa. Dobiti '8 bo telko. 8 splaoa se gaiskati. Amaterji SIllO le premalo ,o8Podarji .voje,. Oa88, predaleč

od popolnosti in kot aktivni alpinisti -o prsmalo objaktivni.Predvsem moramo vsi vedeti, da bomo imeli toliko, kolikor se bomotrudili. Lep primer: ljubljanske oboiee mdru~ujejo sredstva zavrhunski sport na nivoju meeta. Alpinizem ljubljanskih AD jevrhunski, a denarja iz tega vira ne dobiva. Zakaj? Ker se nikomurne ljubi zrtvovati nekaj Oas. in urediti formalnosti, ki jih tozahteva, to pa so naorti in potem tudi porooila. Raje BO oniprepirajo • svojimi predsedniki. drusi uporabljajo zvezo, tretjiploskajo dimnika. A to za alpinizem ni produktivno.Torej sklad! Coz dva do tri meseee bo iz tega podrooJa ZO kaj veOznaneBa. Do takrat pa predlagam, da se vrZelllo na prodajokoledarjev VERTICALE 88. od vsakola Aa dobi 500 din in od GORASVETA po 300 din. Co jih bomo prodali, bogo lahko poslali vsajono odpravo v Himalajo in nekaj navez oez lU20, Oe jih ne bomo,bomo pa lo naprej stokali nad usodo. Splooo se pa potruditi BOjso tako treniramo tudi v poslovnosti in obnalanJu. Kajti ko bosklad, bo 110 zares in bo treba e. biti usposobI jon.

Opomba1987,sklada

uredniltva: Ker je bil Olanok napisan pred 22.smo dolzni pojasnilo. da na skupsoini PZS odborle ni zaeel z delom.

novembromAlelevega

•

••

,__-'-__J_A IBogdan 8tl~.k

• IMA.MOIT IM PRSTI

Pravkar .a. dal .koai ia ano kat.qorla.cijo (od tu naprej je••deva v rokah IIKOJ in lIKOS) in na I.ljo uatvarjalcev AR lntudi avo jo•••••••pravll k pi ••nju tah vr. lic. Tokrat ni •••na••na ra.pravijati o nle••ar bl.tvan••• 1.11a napl ••ti la nekajo .alenko.tlh, ki •• v••ko lato anova aravoltirajo ln ot.iljodalo. Alpinl.tl.o l ••o} .and. lndlvlduallatl, Indlvlduallatt pa.0 i. po daflniclji na kako ".ulovljenl. nedlaclpllnlranl ln (vnaJ•• pri••ru) celo na•• rni. L•• tRoat ja •••• po sebi praval.patiena, vandar pa to valja 1_, dokler .e na. ni traba • njodajanako aoo!ltl, dokler na. prav ni! prijetno, na udari PDglavi. Ko aa tako, v••ko lato anova prebij•••kosl aočvara naia.alo.a~nosti. .a nakajk~at popada p~.vi .vati bes in la st~.h

prad očitko.. da .a. dog••tik. birokrat ln kdo v. kaj ia(doka.ovanja, da g~a tu la .a v.t~ajanja n. dogovo~jana~ napo.ag. nič - odgovo~ ja ••a~aj lati: .aj ve.o. da ja to ~e ••vandar p•••• ). obvaruj. lapo itevilo kat.90~i.l~.ncev p~ed tea,d. jih enostavno na laloči. ia igra. 1al najbr' p~av at•••ojia~avnanje. oh~anj•• at.nja na.p~a.anj.no.

S.daj p. lepo po v~.ti. Najp~aj j. tu n.navaj.nje gora v katarija določan. prepla.ana .m.r. Kar p~.caj jih ja. ki •• jia .dldovolj. č. napiiejo Salla .11 Pakl.nlca. ja. p. n.j pota. ugib••• li ja t •••• ~ v PI. Ci.v•••• ali l. .tolpu Sai la. v Anida kukuall oabala. kuku itd. Kartotak. ..ari ja na.rač narajana pogorah in v pri ••ru, da .a nako a.. ~, ki jo ·prijavitelj- poat.viv Paklanie~ na va. -na p••at~ v katerea vrhu ja••i ne prao.tanadrug.ga, kot da p~ab~.ka. vseh 20 in ne va. kolikO paklanilkihkukov. da bi ugotovil, koliko točk i... V.e to bi bilo ob-diacipliniranl· prijavi napotrabno in .olnoat. da aa radi .labavolja, ki .a ob ta. n.p.da (k.r n.. va~jatno na gane pravačl •• pragled•• k.ko prataiko najdljivo ••ar (to bi na. p. le utegnilo.anla.tl~ bi bila aa va da i.nič.na. Za napraj pa priporoč•• yaa.,da .a ys.ko ••ar, .a k.taro niao prepričani, d. j. I. v kartotekiPIVA, naY.dajo p~ay Y.a ••htay.ne podatka. Idan takih pod.tkoY,a k.tari. sa .alo .alo.arno ravna. ja vil ln. a •• ri. Poaebaj vpri •• rlh, ko gr. la aa ra.tal.j viaoka. j. .araikdo po.abllnavaati, kolikO n.tančno ja to. Sevada Itavila točk pote. ni.a •• oga1 lara6un.ti in bilo je nakaj pri.erov, ko ja ••radl tagaspl.val po vodi tUdi ra. red. Savada s •• upoitaval prav vsa takaa.ari, ča a•• slučajno vadal kako viaoke so, ali p••0 i. bile vk.rtotakl. vendar ja takih pr.v Dalo, .aj a•••arl nilje od .0.upoit.vajo ial. od l.tolnj••a.one dalje.Pota. ja tu naupoitevanj. določil glede prvenstvenih .~eri, isjevo PP in iajav o poiDiaju v naveai. t. stari Rieljani so vedeli.da napoanavanje pr.va ikodUje (~e gre aa nj.govo ignoriranjev.lja to eavada A. boljl in Ikoduje 2000 let kaanaje le aD.raj.To po.eni, da ponovitva niaa. it.l .a PP, ča ni bilo .ahtavan.iajava. da aa. vaa a.eri ital kot bi bila pla.ana na Deatudrugaga v nava.i (60~ točk). ~e ni bil ob njih navadan poloiaj vnav•• l in da Prv seari sploh ni ••• upoAteval, ~a ni bilaprilol.na vaaj .h.... Kljub ta.u, da ne spada .ad .oj. dolinostipa aa. se potrudil in dobil ta laj.v. Jn podatke naknadno odv.eh tistih, ki so ai bill dosagljivi po talatonu. Tudi na tana~in je bilo nakaj prijavljaneav toraj ob r.srad in ~a aa bo ton.d.ljevalo jih bo drugo lato Ae vač; pr.vkar .0 podralili PTTstoritva ln • talatonir.nja. bo. nehal (i. an doka. vač, da.kono••k. ba.a dolo~a drulbano nadatavbo).

•

•

•

-=======-- 1

Prav na koncu pa .0 la na.erneli. ki nikakor ne uspejo priti doobrazcev 38 prijavo, va. akupaj nakracajo na praaen ll.t papirjain po••bijo vpi ••ti cal kup podatkov. ki bl jih aleac vn•• li vuatr••na rubrike obr••ca. V ·obtoku~ 80 tudi obrazci, na katerihaa va. uatrazna rubrik. r ••en tistih dveh, kjer ae vpisuje datumrojstva in aprej••••ad alpinista. Dcuql ja poe.aban zato, kara. kat_gorl_lrajo lahko la alpini_ti ln .a upoitevajo la vaponiopravljani po izpitu, oba akupaj pa .ta odlo~ujoča pri uvrstitviv PR. Zaradi te vrat. poe.bljivostl je billetoa ob r •• rad anprijavljenec. a. boa postal do.ladn.jli in l110!11 v•• pravilo.neuatr••ne prijava, jih bo I. ve!.

Z alpinlati!n1.1 namernoat.i bi tako kon~al. I.koriJ~aa paprilolnoet, da ee obragnem ob kazalec in pr.t.nec Janka Humarjain predatevia to6ko 91adiJ~a, ki se seveda razlikuje od lasnikove(a laatniJtvo••ialim tu na o.anjana prsta).Najprajl na ve., kako ai Janko pradatavlja ~ukva~janje •alpini.ti-. Pobuda z njihove .trani glede urejanja pokojnin.kegavar.tva ni bilo nobena, zahtevati od ~lanov PiVA, da skrbe in .arazu.ajo Ja na pokojninsko .avarovanja alpiniatov, bi bilo mandala prahudo. Kot da ••0 nakaklni pi.arniJki voluharji, kivaakodnavno obra!ajo papirje in ae .e.nanjajo • uradnimi listi!Gra aa .tv.~i, ki aa prota.ionalcam • pokojnin.kaga podro~ja lap6a& ni.o bile ja.na, !lano. PZVA, ki ao (nikar ne poaabimo)p~edv••• alpini.ti, pa le celo na. In kon!no: !e ja Janko alikdo drug od PiVA 'elel, da ji. v tej ••e~i k.ko po.aga. bi n••lahko to d.l na an.nja, na pa da etresa jaza na tiate, ki aa niaozavzeli zanj pota., ko taga ni bil pripravljen .toriti niti aam.Glede Jalunq Kanga lahko ~e!a. aamo to, da Janko, Petar in Slavcpa6 niao iapolnjevali pogojav za ZR, da pa ja kar nakaj fantov,ki aa na tej odpravi bili, doseglo ta in tudi MR. So pa6 plezalive6 kot oni trija tiato leto in tu ni kaj dosti tilozotiratl.Njagova iZjava, da je PZVA aa.a priznala, da je zadeva narobaurejena pa je navadno podtikanj.. Podtlkanje zato, ker je bilat4 ugotovitev (PZVA je namre6 ras ugotovila, da je traba nekaterestvarl popraviti) laračena v povs.m drug•• kontekstu in nikakorne v zva.i z Jalung Kangom.Janko nam je očital tudi nenač.lnoat (da govorl v prvl osebldokazuja, da je dobro vzgojen, blstva očitka pa ne sprameni).Kako in zakaj ••0 bili prlailjani lanl na hltro spramlnjatikategori.acljo,sa. dovolj ja.no ra.lolil v .adnjih AR (članak aamnaplsal .koraj prad latom) in če Janko miali, da ne obvlada.odovolj dobro -tahnologlje- odnoaov z ZTKOJ (v 6a.ar bl 1.alnaj bri prav~ pota. mu lahko la .agotovim, da na. bo dobrodolalvsak nasvet v tej s.eri. Glada Tadlja pa le to, da je bilo na.~8vno tako, kot v.a. drugim ja.no, da je njegov RR na••i.al, dapa amo ae morali drlati določenega in sprejetega. Ne gre .anobeno na~alnoat, ampak praprosto aa apoltovanje norma, zaspoštovanje prava (tudi to je drObec na katerem .a gradi pravnadrlava). V ta. 6aau smo -inkri.inirana- norme le spre.anili inTedi ja letos do.egel MR. Ve_ga pa a•• pravnim prav110m pač neda ujeti, zato bo tudl v prihodnostl .agotovo naj.... Ja kdo.V.ako.u~, ki va da je pravna norma čl.ta torma in da kot taka pač

deluja tor.alno, aa to ne mora zd.ti nepravi6no. Morda lanekollko na.tvarno •

LBW~~Z~Z~Z~..:.-. 1

POVEJ MI. KMO POIHENOJE$ SMER. IN POVEM TI, KDO SI

Veeraj 80 bili zmagoslavni na§i oOetje in izginuli alpinisti,toda kdor je preplezal novo smer v gorah. je bil kot oseba nekakoodljuden. Danes pa alpinizem v primerjavi s preteklostjo namenomauporablja pravila reklamnega jezika: ime smeri mora pritegnitipozornost, privlaOiti, uroOiti in hkrati z malce posmeha razkritivso potegavlOino. Nova smer je reklamirana kot izdelek, predvsempa je reklamiraoo plezanje samo.Dati smeri ime pomeni nekaj ustvariti. Odnos med predmetom inimenom je potemtakem odnos, ki spet vstopa na podroeje pravlji­onega. Dati ime neki stvari istooasno pomeni deti JI stvarnoosnovo in obstoj in utrditi lastnino, se pravi polastiti se je.Slediti navidezni smeri v steni pomeni ponovno odkriti jo.Klasično alpinistieno imenoslovje se ni mnogo oddaljila od tiste­ga, ki so ga uporabljali ~e v starih easih: krajevna imena. imenaslavnih oseb, imena plezalcev. Dati preplezani smeri svoje imekot nek6ksen odmev prekoraOene meje neprehodne,a je postopek. kipredstavi človeka kot posameznika in uveljavi nje,ov dru~beni

obstoj. Jasno jo, da klasiOOo alpinistično imenoslovje v svojistrogosti ni samo dakae pomanjkljivih predstav nekih 'eneracij,l!lIIlpak tudi drue..on.... odnosa oloveka do prostora.In te smo pri prostem ple~anju - prelomnem trenutku. prestopku,poaovitvi igre in osebni izkaznici nekega estetskega prostorskegarazkazovanja. Izginotje lastnega in osebnega imena, zgodovinske­ga, slavljenega posvečenega in dru~abnega_ Posmeh in razkritjepotegavAoine.Razgaljanje Oesa?Zagotovo ne imenovanega predmeta, ampak razkritje klasioneg.poimenovanje. in svojega druzbenega 'lVelj.'\vljanja. "Razdrutb1ja­nje" z lahkimi udarci pomeni zavrnitev poprejllnjega nasilja. Takoje mogoee ponovno z zadovoljstvom najti moč za prvobitni izziv:dati novo ustvarjalno ime, ki naj ponovno pokaze resnico narave.Ime smeri mora pritegniti, privlaoiti. uročiti. Reki ami rana Novasmer je kot izdelek, predvsem pa sama Sportna zvrst, njen znaeajin ločitev od alpiniatiOne preteklosti, ki jo predstavlja gledal­cu. S tem pa ne mislimo. da 6portno plemanje pomeni predstavo zigralci-baletniki in publiko. To slikovito razse.nost ooitnoodklanjajo tudi v krajevnem imenoslovju. Toda to ni vse. Uporabareklamnega obrazca predstavlja predmet kot "stvar vrednosti",vredno pozornosti, nakupa. Kako dalee smo pri&li od nekdanjegapojmovanja bo~je gore, črne in mrzle ter posejane z zrtvami!V klasionem alpinizmu ima namen preplezati neko smer in ozneOitimejo elove&ke zmo~nosti skoraj skrivnostni pomen. Sam naOrt"osvajanja smeri" le kar dobro izraiZa zamisel idealnega dejanja:kdor ga izpelje, bo s krvjo in solzami ooutil skrajnosti osvoj­jljivega.Drugače se zgodi v viziji &portnega plezanja. Nova smer se odli­kuje kot odkritje nove igre. ObOUtek, lastneca obstoja ni postav­ljen v pravljieni svet, v legendo, ki bi jo pripovedovali. Pleza­nje je 6port za gledanje, ne za pripovedovanje. Pri tem neko smerveOkrat preplezajo, jo "uprizarjajo" in se igrajo kot pri igrinasploh. To je igra za vse tiste, ki bi radi sodelovali. Ni in nebi smela biti izključna lastnina legendarnega prvega plezalea.Njeno bistvo je prav v večkratnem ponavljanju in uporabi, natan­Ono tako kot se zgodi z uporabnim trgovskim izdelkom. Vzorecnovega im~noslovja dovolj jasno ka~~ na to.Kupite "Pomladno poezijo", raztresite si "Lunin prab", "Zvezdni

•

•

•

•

_BW~~Z~Z~Z~":.:.' 1

prah", posvetite ee zvezdni scenOQ:rafiji v "MoonliA'ht", obljuba!JenzlloionlllnelJ'a vas eaka v "Magic line", "Magic music" in "Magi­čnih obredih pod mahom" . Prikazejo se "Hudobni jezdeci", "Novibojevniki" in "Poslednji heroji". Poglobimo se v vate sanje."Vonj PO sonjah", "Ikarove sanje", da pridemo do nebeakega kra­ljestva "Prerije Hanituja" .Imena filmov, knjig, pesmi, imena risanih filmov in stripov sokot pričevanje neke kulture plezaloev, toda tega ne moremo točno

opredeliti. Kaj berejo, kl!rtere filme gledajo? od "Tistega iz Nooipri aattopardu" do "V vrtincu"; skladb rock kulture sedelDC1esetihlet z "Brown sUlfar", "Cocain", "On the road", "Juke-box", "Hardrain" do "Rllin and Tesra". Uporabljajo zmerni učinek tel!je atmo­sfere od zlorabljenih "Teme in suma'", "KapitMa Unicina", "SuperGulpa." in pornografske podkulture: "Na.redi mi vse", "Sado-me.so­sex", "Sexcrime" .Omembe vredna 50 imena, kjer je izvor nedvoumen; vznemirljivamoO, ki se nam razodene ob postavi super heroja "Simona Templa­rja.··. senca rjoveOeSa silaka vrteoih se pesti "Rambo roof". zvidezom "free-climberjev" z ruto okoli Slave in vrtalnim strojemv roki. kot bi imeli strojno puAko. Tu lahko najdemo vse od"Hudobnih jezdecev" do "Zadnjih herojev", ki kvari jo kategorijokiOastih romanov z bojevnikom iz otrOAke fentazije: sam protivsem. v ozadju Ivepleno nebo, razmr!eni lasje v vetru, Sole roke,poskropljene s krvjo.Spustimo se do tod, kjer se prestopni del pros~eca plezanjepokaae nekaj manj iznajdljiv. Besedne igre, ki govore o mladost­nih izpulOajih in vzSojnib zavodih, dvojni pomeni. ki oznaoujejopodobnosti med znaOilnostmi skalne.tih oblik in atonomojo: "Globo­ka luknja". "Ne~na poO", surovost kot "Kratek, a trd". "Kliori­tis", "Ce se stvar poveOa". "Gol!lpa z vlo:2iki ". "Paolini previsi "itd.Bolj v skladu z z~islijo praskajooe plezarije. kjubovalne inustvarjalne, je tista vrsta imen. katerih duh vleOe na razduzda­nost, razkroj in sem ter tja nekoliko na punk: "Zajeda odkritihlobanj". "Kaplja arzenika". Vsebuje nekaj iz popularnih romanovna televiziji in je korak blile odloooemu obraOanju ~elodca. IztanOic skrivnesa 8e poka:2ie "AIDS", "Herpes t.ropicale". "Nevrosis".ln "Handikapirani" , Imena z zaoinjenolltjo namisujejo na nadlogovelikih prestolnic. Na.lada perverznega je prikazana v klasiOnem"Telesnem nasilju" in posebej bolestne. v at01llski atmosferi "Vrtalevkemionih otrok".Zakljuoimo Se z nekaj imeni. ki ne.miSujejo na znaoiloost.i instopnjo te2avnosti imenovanega vzpona: "Prazne roke", "Ne gre 1111

veO", "Vedno bolj te:2iko". "Atmosfera nic". In Se nekaj kot po­zdrav z razglednice, vosčilo in telegrafsko sporočilo: "Poljub il::Honoluluja". ··Sem zadovoljen". "Carlo ne naredi". "Objemi memoOno" itd.Poimenovanje smeri pri prostem plezanju je kot pri reklamah. Todakaj v resnici prodajajo ta imena? Usmerjajo pozornost na izdelak­smer, nedvoumno, a predvsem ustvarjalno. Plezanje prodaja pleza­nje. Ce je poimenovanje res neko ustvarjalno dejanje, ki najizdeluje io spreminja dejanskost imenovanega predmeta, je imeno­slovje brez dvoma valno za opredelitev prostega plezanja. Prostoplezanje prodaja opredelitev. ki je drugaona od alpinizma. brezposmehljivih nasprotij io romant.ike. zamisal. ki js na eni straniprelomna glede na klasiOni alpinizem, na drugi strani pe kazeodliOen sporazum z IOliko trgovine. kjer je v resnici mogoče vsekupi ti in prodati.

Po ALP St. 22 priredil Marko Belinger

I....::::=.==-=ZA::..::....:::=== ~Miro StebeKOMO ZVONI? ZVONI ALPINIZMU I

"Nekatera odprta vpraaenja v alpinizmu so :!le nekaj Oasa ne razre­Sujejo, predvsem POIoJi za nove tokove v alpinizmu BO skrb zgoljposameznikov. Taka ocena stanja in kritika nekaterih alpinistovje taOna, najv8ckrat pa se vzroke za tekRno stanje iloe v aelotniplaninski organizaciji. Izvr!ni odbor se s takSn!m posploSevanjemne strinja, saj je bil v preteklih dveh letih vedno odprt zar&zresevanje vpra8anj tudi v alpinizmu. Res pa je, da doIzvrsnega odbora niso prihajali predlogi in pobude komisije zaalpinizem, temveO najveokrat le preko posameznikov. Zato Izvrsniodbor sprejema le tisti del odgovornosti, da se ena od njegovihkomisij nahaja v oriacizacijskih in kadrovskih te2avah. Nikakorpa ne sprejema ocene, da je dUlil ali zavraoal razregevanje vpra­.anj v alpinizmu. Zato je prva naloga alpinistov samih, da seorganizirajo, da bodo lahko strokovno razre&evali vedno novavpra.anja. Na or,anih PZS pa, da bodo alpinistom in novim tokovomv alpinizmu pUsoall več prostora pod sonoem v planinski organiza­ciji." Zgornji oitat iz poroeila za nedavno skupseino PZSzgovorno priOe., de. v e.lpinistionih vrstah ni vse, kot bi moralobiti. PriCa o krizi, zastoju pri delu komisije za alpinizem - obrezvladju. Marsikomu bo dvignil pritisk tudi podatek, da jemoral predsednik 10 PZS za glavni odbor PZS sam napisati poročilo

o alpinistioni dejavnosti, da 10 obravnava alpinizem na lastnopobudo, vendar zal bolj pod točko razno, ker alpinisti sploh nepridejo zraven, da posta za KA ostaja neprebrana po veC kot mesecdni, da 50 sestanki KA prava redkost in da vabila zanje prihajajov zadnjem hipu ali z zamudo. Neprijetna ilustracija sedanjihrazmer v vodstvu slovenskih alpinistov je tudi podatek. da pri PDZiri ze lep cas ne morejo ustanoviti lastne alpinistične sekcije,Ceprav izpolnjujejo vse poa"oje in Oakajo Se na "2;elien" izLjubljane. NaSi alpinisti in plezalci v stenah in na odpravahdos8€ajo lepe uspehe. Vrednost teh doselkov lahko mirno precejzvi~amo, saj so to podvigi, za katere je bilo potrebno izrednoveliko odrekanja, ne le v gorah, stenah in na treningih, temveCtudi le posebej pri zbiranju sredstev in premagovanjunajrazlicnej9ih birokratskih ovir, Vse prepogosto so prepuscenisami sebi! Cesto sliaimo tarnanje, da za alpinizem ni denarja. daalpinisti. ko pr1plezajo na vrh gore, razobesijo jugoslovanskozastavo in s svojimi podvigi v tujini dvigujejo ugled naSedr~ave. a da jim dru~ba za to ne nudi nieesar. Vedno seprimerjamo z drugimi SIporti: "Kako je \tog-obrcem lahko!"" Nersamo,ker planinska organizacija ne stori ničesar. Premalokrat pa sevpraSamo. kaj alpinisti sami naredimo za izboljaanje polo~aja.

Vem, da je sedanji načelnik KA Brane 2or~ dober organizator, kise je ~e veckrat izkazal na svojem odseku, pri pripravi odprav inna drugih podroejih, lal pa na krmilu KA ni preveč uspeSen. KA seje takorekoč umaknila v ilegalo. Vzroka ne vem, prepričan pa sem,da bi se morali nacelniki odsekov in mogoce tudi drugi alpinistipogovoriti o sedanjem mrtvilu v KA in najti reSitev za to. Mirnolahko zapiSem, da razen podkomisije za vrhunski alpinizem inKOTG, druge ustanove in podkomisije. ki se ukvarjajo z alpinizmomne delajo dobro. Podkomieija za vzgojo v dveh letih ni uspelapritegniti in uporabiti novih vzgojnih kadrov, ki so bilipripravljeni priskočiti na pom00, Vzgoja novih vzgojnib kadrov,inSltruktorjev je zamrla, prav tako priprava novih vzgojnih skriptin ucbenikov. Delo v podkomisij1 za sorske vodnika je silaklavrno, V dveh letih niso m~li izpeljati izpitov za nove gor~kevodnike pa tudi drusaOe so gorski vodniki razen nekaterihposameznikov, ki 50 si sami zagotovili kliente, bolj na papirju.

•

•

Ic...::KOMISI===JA:..::.....=ZA=...:A:.::LPI=-=:.:.NI=ZE=M~ ---.J1Obstajajo pa ne.tete DO~nosti za njihovo uporabo tudi v nasemturizmu. Pri podkomisij! za opremo se posamezniki sicer trudijo znekaterimi kosi alpin!stiene opreme, vendar so njihovi dosezkiskromni in je o njih redko kaj slisati. Malo je sIiasti tudi odrusih dejavnostih KA, olanki o organizaoijskih vprsSanjih nasegsalpinizma so v ponedeljkovih Alpinistionih novicah v Delu silaredki. Taksno stanje bi bilo treba eimprej odpraviti. saj bo naSalpinizem Se bolj zapeljal na stranski tir. Pravijo, da soalpinisti ljudje akoije, da sovrazijo sestankovanja in gorepapirja. Verjamem, da tega ne marajo tudi drugi, pa vendar lahkovidimo, da mladinska komisija na PZS lepo dela. Tudi komisija zaGRS je vzorno organizirana. Kako pa oni zmorejo? Pravijo, daaktivni alpinisti in plezalci ves svoj prosti čas porabijo zatreninge, priprave ne hribe in vzpone in da nimajo časa zasestankovanje in druge podobne neumnosti. Strinjam se s tem,vendar vem, da vsi niso tako aktivni v gorah in stenah. Mislim.da je v teh ljudeh in se zlasti v starej~ih alpinistih ae velikorganizacijski potenoial, ki ni izkori~een. Mislim, da je trebamladim, dobrim alpinistom pustiti moznost, da plezajo, da seizk~ejo z dejanji v stenah. To so v glavnem mladi fantje indekleta, ki v dru~bi se nimajo uveljavljenega imena, ki se aeborijo za svoj prostor pod soncem in se nimajo takSnih zvez vdruzbi, da bi samo potrkali na vrata in za dobili sredstva zasvoje delovanje. Vem pa, da je dosti nekdanjih alpinistov zelouspesnih v kasnejSem poklicnem livljenju - da jih je precej meddirektorji, zdravniki, profesorji, uredniki, inzenirji in drugimistrokovnjaki. Vem tudi, da nihče ni povsem pozabil na svojamladostna dozivetja v stenah in da Se vedno čutijo za alpinizem.Ceprav so njihovi dosezki Ze zdavnaj preseZeni, imajo v njihovihočeh Se vedno ear. Tisti redki posamezniki iz prajsnjihalpinistiOnih generacij, ki so iz vztrajnosti ali entuzjazma Seostali v alpinizmu, so neprecenljive vrednosti za nato dejavnost.Tu mislim Se zlasti na Toneta Skarjo, Francija Savenca, BojanaPolaka, Pavla Segulo in aa vrsto dru~ih, ki se trudijo po odsekihin delovnih telesih PZS. PrepriOan sem, da bi za organizacijskodelo na od6ekih in podkomisijah KA lahko koristno uporabili semarsikaterega od nekdanjih alpinistov. Ti ljudje imajo veO Oasa involje pa tudi zvez za uspeSno organizacijsko delovanje. Treba jihbi bilo le nekako pritegniti, motivirati. Poskrbeti bi bilotreba, da hi alpinisti tudi po dosegu vrhunca v svojem81pinistionem delovanju ostajali v alpinizmu. Lahko bi jih spridom uporahili za instruktorje. vodnike ali drugeorganizacijske kadre. Lahko bi zagotovili posebne Oastnekategorije članstva v Aa-jih. Ni nujno, da je vsak gorski vodniksposoben plezati VI.tez6vnostno stopnjo. Rabimo tako sposobnevodnike, &e vec pa rabimo vodnikov, ki plezajo nizje te2avnostnestopnje. a so zaradi svojih gorniskih izkuSenj in znanja voditivsak planinski izlet in mogoče tudi treking. Taktna ljudi biizredno koristno izrabili pri vzgoji novih alpinistov inplezalcev, ob njihovi pomooi pa bi lahko bolje za~ivel tudialpinistični sklad. Izkoristiti pa bi veljalo tudi poklicneusposobljenosti posameznih alpinistov. Na vsak način bi se pritaksni "vrnitvi odpisanih" starejsih alpinistov pojavil problemboja in razkoraka med generacijami. Verjetno bi bilo treba pritem le na zaeetku razčistiti nekaj stvari. Predvsem časovno

vrednotenje alpinistionih podvigov ter medsebojno seznanjanje insodelovanje.Kakorkoli ae, prav bi bilo, da bi razmisljali o alpinističniorganiziranosti tudi s te strani. Predvsem pa smo alpinistidolzni čimprej odpraviti mrtvilo, brezvladje v nasiorganizaciji. Ne spra'ujte, komu zvoni! Zvoni alpinizmul

IUGANKA

KJE 81H TO II BRAL?

V Alplnletl!nlh r ••gladih It. 25 ••0 objavili, da na prad••dnjouganko ni.ao prejali nobanawa odgovora. Mad tiakanj •• o••njanaItevilk. pa ja pravilni odgovor poelal Slavko Prantar. Odgovorna vpra'anj. i. AR 24 ja Andari H.ek•• ir: Trije 3&4nj1 probi•••Alp. Srhljivo knjigo le vedno prlporo!••o. ralav.lae pa bo 1••11 latnik AR aa.tonj.

Ralitav uganka 1a 25. Itevilka AR je prvi poalal Bojan Pograjc.Avtor j. Jan•• Bvangaltat Grapar, p•••• pa j. t.J1e v knjigi Ed.Oarlaj. Podo~. gora in ljudje. Tako j. uganil tudi AlalBjaleavle, vendar ja njagov odgovor prispal tedan dni poen.j••Kar •• au adI. d. j. br••plačna naročnina na AR pr••• jhn.apodbuda a. ral_valca, ••• dodeJ. dva pira all lit.r vina polaqnal. naročnine ti.t.mu, ki uqan. na.l.dnjol

••••••••••Na nabu •• je utrval utrinak, ki j. črno odprtino votlin••a hipprara.al na dvoja. Mih61.a j •• očmi lovil aa njim.-Tako ja včaaih planil 6e. nabo Srebrnokrilee.·-I<do?"-Sr.brnokrilee. ern va.. a arebrnimi krili, on ki je nekoč

kraljeval nad t •• i aarai in nad to 910b.ljo. Ljudja v dolini lavado pav.dati o nj •• , o bratu Zlatarava. Po.abljena je pov.at,la .a. in tja I. blian. v koa .po.in. NajveČ.i j. o nj•• pravilTin'6, Dallanov drvar."•••••".ilo j. to v davnini, ko ja v eo•••ki la Zlatorov varoval avoj.aklad in .ja onetran lira banov arabrnob.la ko.e ••lato krono aedrOliai druvovala ,'lik-Iana.. Y t.. p.čevju j. qoapodaril črn

divji ko.al • ar.brni.i krili, ki je kakor ara11.tal od et.ne doatana; .prahajal ae ja po vr.b.nih in dninah tar varoval čr.do

avaj ih ko.'. Malokdaj.o va Videli, akadar c. j. poka.al, ja tov.dno n.kej alabaqa po••nilo. Videli aa va, ko je poqorelMajlarj.v .tan v planini in ae j. ubil paatir v lirapi, napovadalj. o.tra .1•• In hud. ur.; ča. vaa je plaval takrat, prad.n j.udarila atr.la v carkav.·..............

"Oa pa na bo kdo .ia1il, da •• lira. starino.lovca, pav••, da •• vt.J .liodbi do.ti pl ••a (pa tudi pada - po n.kaj ato .etrov invačl, po 'piku in okoli in tUdi 'torij. o ukradeni ljube.ni inna••rno na••kan•• itriku n. i.o.tan.,· dodaja Ala••

•

• Hat.j 'ureo KMJIQI -JALOMQ KlMG- !OHITA .KARJI

Nekj. j. pi •• lo; d. aa naJa odprave v Hl••1ejo redka in ~.to

gotovo v••ka •••luli, da jo opilajo tudi v .a.oatojni knjigi.Po.n.~ aicar I. druga občIla, ki v••ko na avoj na61nspregovori o ekapedicij.kih dogodkih. Radio. tal.viaij. inposnej. ea.oplat aa prvi. • povedo ••10; nekej v.~ pa •. 6.alpini.ti pridajo na vrh, all.. kdo i •••d njih pon••rači.Proj.kcij. diapoattlvov v Cankarjev•• do au dvakrat abara anolico;pot.. .a ljudje ra.id.jo ln to k•• lu po••bijo. Pilai. ki jih61ani odprava po.na•• jo ••• t ••aradi avoj. nekritično_ti • takopravijo til ••ki po_nav.lci w -na oaog06.jo aktivnega aodollvlja­nj. dogajanj.- in pot•• konaajo v arhivih po•••••nikov •••O.t.n. ~. knjig.. To j. n.jtr.jn.jli doku••nt, do. topenv.ako.ur, na6alom. kjerkoli in k.d.rkoli, avtorju •••••u pa tudi0.og06., da ra.gali aVajo dulo, da na papir lal ij. va••voj lol~,

da obra6una ••a.ia ••boj in, 6e hoče, tudi z drugi.i.Ta t ••a o v••••olno.ti knjig. le adal.č ni .dino opravičilo ••i.id d.la Jalung Kang Tonet••k.rj.. Kv.6j ••u je l.hko izgovor,d. j. lu6 .v.ta .agl.dal. ~.l. dva lati po vrnityi odprava in lapo.naje kot P.t ••kladnic velik.ga .n.ga Br.ca Zavrnik••Kakorkoli I., alednja knjiga •• i.t.g. dogodka lot.v. •drug.čnaga sornega kota in ni6 na s.anjla nj.ne vradno.ti, če

.apila.o, d. pričuj06a .k.rjavo delo la • avoji. yaaatranaki.priatopo. pr••aga doa.danj. alovanake odprav.r.ka knjiga. lak.j?To j. potopi., .kaotična r.portala o potovanju k eilju ako.jakrivno.tn. pokrajina Napala. To ja sgodba o ljudeh, ki aa •nji. na poti, o do.ačinih, njihova. iivlj.nju, delu in nadalu •••Toraj ja hkrati tUdi berilo .a tiste, ki .a.i •••• pr.vijo, d.nl.ajo do.ti poj.a o alpini.au. Hkr.tl p. j. I. najob•• lnajla

ILIT~rmuRA~-----1

kronologija ta .lov.nak. odprava, ki je do••gla vrh in jonekatari tuji alpini.tian! po.nav_lci uvrl6ajo na prvo meato ••4uapallai v.poni v Hi••laji l.t. 1985.In konenol knjiga ja lahko tUdi prlro6nlk, kakO priti na zaloviaoko goro v najvllj •• av.tevn•• gor.tvu. ("Dan•• , dvaj •• t latpozna ja, ala11m, da ••0 prvi Kangbačen izgubili na koncu, ko ••0a. odl06111, da najprej epi •••mo na njegov ••hodni vrh.Zapravljan dan v .podnje. delu gora po.ani na !aaoyn.. dl_gr.au•••0 ••pravljan dan. Iaqubljan - all Rakori.ten - dan agoraj,pod vrhoM nekje, pa po••ni v konan••••Itavku izgubi jan teden •• ")Napi ••no ja • roko pri.nanega plaea ln izku'anaga alpini.ta, kipolag taga apada ia ••d najboljJ. poznavalce Hi_.laja pri naa inv .v.tu. J.lunG K.nG ni njeGov pi.ateljeki prven.c. Ve~ina

alpiniatov POB na 8tane 80ja9a iivljenja (1975). Pracajaen janjagov d.lai pri .borniku Na vrh avata (1979), .kupaj •prijatelji ja napiaal tudi Kan9ba~.n (1976) in Bverest (1981).Morabitni. Očitkoa, da ja Jal pod Kanqčand.ango obujat at.raapo.ina, odgovarja kar •••• Tudi noatalqija ja poqoj, da ae.tvari lotil Ja bolj ra.no. la poaabaj 6. tod prej niai iapolnil.aat.vljanih ialja. Njagovadno. do odprave, do .lpini.a.naaploh in do -poklica- vodja ja vaa.ko.i ja.an in ia karpraaan.tljivo napo_radan. In č_ aa bralac la tako trudi iana.t.la aitu.cija poiakati drugačno reJi tav kot ja njauova, .aaora vand.rla ukloniti njagovi .dravi, prapro.ti logiki.e. vodja ali katarikol! drug član odprave pija takJno knjigo, i~a

pri opiaovanju podrajanih (ali raciao ~aanj .lavnih- tovarijav)v.aj tri .oinoati. Lahko jih iaa .a .tati.ta (to p06ne M•••ner v.voja. Bvara.tu) ••li pa pila .a.o o njihovih vrlinah, kar aordanoča .krhati ta.naga prijateljstva. Taki8 lahko 06ita.o najaanjanoatranako.t. Trat ja .oinoat - in to je -iabral~ Tona Akarja ­pa ja. da vaeatr.n.ko ori la človeka, člana odprava, takanaga,kakrano ja njallovo takratno obnaaanja. Takole zapi le I ~Moitvo

ae.tavljajo br•• dvo•• doalej najboljši pla.alci anakolikonepotrpailjivi. Vajani aa hitrih uapehov, tag. p. najviljivrhovi ne nudijo. Mnogo vIponov, 8nogo dal., in lala pot•• vrh ­.a anoge -trae cli.barje- pradale6, da bi bili 80tivirani.Nan.vadan ra.voj. Mord. je .a.o .alekcija napa~n.l i.lul6iti bimorala ti.ta, ki jih Hi.alaja zaniaa kot Himalaja, na pa kotčlanstvo v rapr••antanci. - Pri vaem te. moja. jaaranju ja paspet res, da ni nobanih p~.pirov, valikih zvasdništev itd. in jeglada taga ta odprava n.jaanj p~oblaftatična od aeni snanih •••Na hribu na. gra dobro. Dobri.o v.i, aora. p. posebej pohvalitikot uatvarjalna o.abnosti (.a zdaj) Berganta, Podgornika.Kozjeka. Kragarj., ~eana in tudi Kn•••••• •Mora pi.ati tudi o ••rti. To js t.lko in hkrati n.prijetno. •hočal no~.i tudi priloinoet za brezko.proaieno iskrenost.~Poaisli_, da ja Borut po svoja tudi irtev tega kolektivnegaduha. ki j. pritiskal nanj - .nkrat v ••va.ti. drugič z mojimpr.pri~.vanjaa, tratjič • poqovori o kisiku ••• Kot ja raiitav~lovek. v koncu vaeh kolektivi ••ov, ao tudi odprave le prehodnataa. do ča.a, ko bo najtaija ••ari na n.jvilja vrhova zmagalpo•••••nik, .av••an la svoji '.lji do.e6i n••ogo~•• •Spo.nanje kruta ra.nica. da ja nekdo i ••ad njih za vedno ost.l nagori. najpraj vodi v obup, ki ja pozneje koristen vzvod .arazaiiljanje in hkrati napotilo k iakanju ključa v la vilja, lebolj nado.aiana pro.tran.tva Zaalja - in človakov•••ogljivoati.In tudi to da knjigi trajna jla vredno.t; torsj eno naboljlih.agotovil, da 'karjava piaanja najda avoje aesto. na sa.o prialpiniatih, a.pak tUdi v najlirla. krogu .lovenska javno.ti.

•

•

I_TRENIN--".---::_G IJanko HuaarT...rMG 'LII&LCIV

Najbolji! na6in, kako priti do dobrava proqr... tranin;a .akatarikoli lport, ja vnaprajlnja opredelitev ln dolo~lt.y ••htavtava Iporta. Nalo;a tak.aa na .tl.t.ki .t•• i ja prateal do106.nora.daljo Y al.kraji•• aD In•• aa.u. Va. tranin; lahko tako br••velikih probl ••ov ua••riao proti taj adini na1091. V pl•••nju paja ••htav v.lika. Pla••lna ••• 1'1 •• ..d ••boj navadno ••10r •• llkujajo 91ada doliln•• naklonina, vrat. ln etopnj. talav,ra.članj.noeti 1ft vrata k.anin.. Z. uapalan tranin; ple ••nja botoraj potrebno r ••vij.ti lirok apekt.r apo.obnaati. kar po..nl.d. bo naart tava tranin;a a••otan, hkrati pa tudi to, da ••nikoli na bo traba po.iul.vati d01906••nih ..tod. Po•••••nlk. kije.lj. pl••anj. ~••no. bo .o~.l t.ko ••10 dob~o ~••vltl .ploinotel ••no p~lpr.vlj.no.t ln tudl po••bn••po.obno.tJ. od90varjajo~•• aht.v.. pl •••nja. Idrul.no • tehn16nla .nanj.~ ln o.abno1.kui.no.tjo au bo to ••90tovl1o o.novo •• do••lka v•• j n. n.k.m•••rn•• v~hun.k•• nivoju.Najbolj popoln ta.t v.eh pla.a13av1h apo.obno.ti j. pl ••anj. vvod.tvu n.v.... Tipl~no vodatvo (.na~11nl ra.t.laj) bo trajalo vokviru t~ld••atlh alnut ln v t.. ~aau bo p1••al.c pr••kual1a1.d.a. apo.obnoatll

OlltAJNr: NAPAKr: IZlOLJ~AtUt.&'0.01"'05T ,,.CSKUS

• ,t ..."jI n.utor oo, U~~t prttI. ro~t. .,. tr,nlnt' oo, ,,hijIvost .,njt.nJ_ tlbljlvostl Ip 10'111 pr 1-

priprlvljlnost2 noji II' .. lih 1I110 not pUlnHllljl Iztuhnj tr,IIJ11tl lOt.

rObovih ,I~ljivost ".trltlnj,",lzrlbljlnl "lotit, ,,{-,IIUIk•• 'htl lth "lvlj_1I0St,

IlIbirlllj.Iltuhnj

3 o~lIr!'t1 SI v vlllr!IJl- pOllnjt,nja vlllr!lji- t,.nlntl oo, ,Itlnl volt vos ti rot ln prltav ,,10'1Ii pr t-

pO!TvlnJa"IVU,nost

• utrajnolt poalnjullja Vlclrlljl- tranllll! loe.,IbljIvost vosti rok III prstov "Ioh, prl-

pruljinod,. utrljnost

• ObvlIllov'lljl 11'- utu..nost 1I1IP0SObnOn Obvllc10-ravntll ,r.pr,. v.nj. a.jlvih oprlltov Ilkllhllost

lokrl tklll

l' varno luaro- I nllllU;no IIt1lUJlInJ' ~ISI. ,D~ nilIIrinjI IUU-

Vlnjl ••arl In,"jl .1Injtlnja opr"a ln 'Inj. zn ,njiInutan i, nljtl nljlltjo llkllhno.t iZlubljlnj, f::" ,.- I,tllhnolt

vIrlinto IllilIii _lIunia Ilabl

• no'nJ' opral."

oo, po,anjllnj, loti trInin" .., ,.vllU vrvi vltr.jnOlt in vZclr!ljlvOlti ,,10'111 ,rl-

r.vll.nolt

• ObVll1c1ovlnjl IUu'lnnt clrhtallja. po.anJI.nJa I zlu.hllOltclut,vnosti ••'Uontrol'- - . - . - - - - - . .

Kot j. 1. tabel. ra.vldno••t. oanovnl ln .n.ko po...bnl .adavi.a pl••anja p~ve9a v nav•• i ln vod.nje b~.~ n.potr.bnlh talav.i.kuJano.~ ln .ploin. tel.ana prlpravljano.t na nak.. .lnl••1nopotrebn.a nlvoju. I~kuJnje.l lahka prldobl~o. pl ••anj•• v• ••onl. n.v.dno ob vlkandlh od aprila do oktobra in na dva do

I--=TRENING=-=..:..=- 1 •

treh popa14navlh te4anako od _aja 40 julija. V t •• ! ••u t ••••topla••nja pr.dnoet prad poaradnia tr.ntnvca. tran1n;. provr••iran.a prao.tali dal lata, p. bo pla••lea usposobil, da bo aovalulivati eelo •••ono y pl•••nju na viaoka. nivoju.

ILIMINtI TRINIRANJA

.o~i preti upe~u -tale tala.anavkljub p~ana.ti prake .tana

naj na bi bila potrebna,

.11

ki olloqol!a

lIIajhnin.~avnotelja

GIBLJIVOST. r •• ta;ljivoat,t.ako!_ vib_nja

RAVNaTIlJiI .po.obnoat drlanjanarodni opori

ABSOLUTNA Moe I .operat.vIj.njaalIl Vr.vit.elja

IKSPLOIIVNOST, (ao! • hitro.t)ra••n y a111

ABSOLOTNA VZDR.LJIVOSTI .poaobnoat nolnja opr•••• vrVi ••po­.obno.t pla••nja klju~nlh ••• t tudi,ko ••0 t. utrujeni

VZDR.LJIVOSTI .po_abnoat artva.a vi ••nja,~ltk., kadarkoli ja potrabno

AIROBIeNA VZDR'LJIVOST ••po.abnoat dihanja in i.~aba kisika91ada na splclno v.d~Iljivo.t

&•

T~aning i •• dva oblikil pri.arno, ki .adava ohranjanja an.rgija,in .ekunda~no, ki •• o.radoto~a na povaaanja uainka. Prihrankaanergija do.al••o ••krbjo .a .dravje, • ra.vijanje. ;ibljivo.tiin ravnotelja. Oanovna .d~avatvena ak~b .ahtav. ataino kont~olo

tele, .krb aa pravilno pr.hrano, opa.ovanj. utrujeno.ti in rednoapanje. Trening gibljivoati pove~uje prilagodljive.t, tako dalehko pla.alac kar najbolj. i.kori.ti v.ak opri ••k, da .na v.aktranutek najti najboljle teliič. in tako d08.6i najboljii skupniiakori8t.k naporov.Dodatni tr.ning ravnateija ja 8tver ·u;l.Jevanja· tele•• ,trening, ki t.lo uapo.ablja, da se .na prilagajati in u.tre.noreagirati v ko61jivih okolil6inah. Take vaje ao ua••rjene kiapopolnjavanju atila in tako pov.~an. apo.obnoati, aato na.ahtavaja nikarina va6ja, dodatne moči. Obane. p. aa tudinapraeenljiva priprava •• valika tala.n••ahteve .ekundarnagatr.nin;a - ča .a ga bOlllo aavada .ploh lotili - •• j bi bil la-t.prevalik iok.a talo bra. pradhodna;a dala. PrilIlarni tranin; jaosnova, ki vadrluja tala v kar najboljia••tenju in • t •• o.o;o~.

pla••lcu, da kar najbolj iakoriati pradno.ti ••kundarn.;.tr.nin;a, .nanj. in iaku!anj.M06 n.raiča • pravilni_ raavoje••išičnih .kupin. V.driljivostiaboljlujalllo in kontrolira.o • vaja.i, kjar IIIerilIlO porabo Illoči

;l.d. na naraičanja utrujano.ti. laboljianja konanega učinka

.a pravi pla.anja vkljuauja oboja, povečanj. Illoči invadrlljivoati. Po.ornoat na končni u~inak j. biatvane;a po.ena,aaj obatajajo vaje, tako .a 11106, kot.a v.drlljivo.t, ki 80pl ••• lcam popolno•• n.koristne. Pri 1abiri vaj boraao torejravnat1 pr••illjeno, da bodo r.. ua.erjene k iaboljianipripravljeno_ti •Oqravanj. ja bi_tvana;a po.ena pri va.ke. tranin;u.Sapoet.vljanj. tega d.j.tva je bilo v Britaniji v.rok v.čin•• anj.ih po.kadb v .adnjJh letih. Tala rabi 6a., d••a prilaqodinaporni t.l.ani aktivnoatil kite, milica, .klepi, va. to aorabiti .prolčeno in pripravlj.no, končiči livcavobčutljivi inlivčno-IIIili6na koordinacija pravilno v.po.tavlj.na. V groba. jeto proca. po.pefanaqa krvn.;a obtoka. Pot.k ogrevanja je podob.n

-

TRENING I

•

qlavn••u pro9r••u in vklju!uja poln •••tav agc.velnih vaj, ••10lahnaqa kro.naga treninga, popl•••vanja in artvo Yi.enja. Hkratipa ogrevanja pla••lca tu~l du••vno pripravi a. r ••no dalo.In koneno ne •••.0 po••biti tudi aprostitva na koncu aktivnosti.V.aj ano uro po koncu kakr.nag_koli inten.lvnaga dala, ko taloobnavlja kiaikov dolg. od.tranja alačno kisitno in drug_ odpadnaanovil. eiJle. j. dihanja hitrejla. lato.o vaja dihanjakoriatna kot sradatvo. ki po.pall t. prOC... Lahak tak. kakkilo••tar ln pol. ja najbolji. srad.tvo.a hitro taloe.vanjana••lal.nih •••tav!n.

PLIUL811:0 LITO

HOVIMBIR.DICRMBIRI obdobja predhodnega treninga' vedri_vanja.ploJn. tal ••na pripravljenosti

JANOAR-MARICI t ••• ljno obdobja' t.'ak tranini ••pripravlj.no.t. Tranini .a .godajnato ra.vija.

APRIL' prilagoditvano obdobjal prehod. notranjaga tr.ningana pla.anja .unaj. Hord. najn.varnajli a ••ec. kriti~

~an .a .agotovit.v duiavna uglalano.ti.MAJ-SIPTIMBIRI .a.on., traning po.tana drugotnaia po.ana in

na.topa kot nadoa.atilo ob .laba. vra.anu alilahkih polkodbah.

OKTOBIR, .eaac poeitka, ea pa ja vra.a l.po, .a •••ona lahkonadaljuj•• Traning aaaa .a v.drlavanja oanovna ta­leana pripravljanoati.

PRIMARNI Tft,NINO

GIBLJIVOSTI akoraj gianaatieni .na6aj vrhunakaga pla.anja - .aloliraki praaoatitvani gibi aa oeitan pri •• r ~ .ahtava ••ksi.alnogibeno.t. da bo gibanja t.koe.. Ra.vita gibljivoat oaogoeapla.aleu, da vao .og060 talo prana•• na noga in uporabi tudinagnjana, narodno oblikovana opri.ke u6inkovito in • lahkoto.Tudi najteiji vi.oki .topi .0 lahk1 aa dobro ra.g1banagaple.alca, prav tako pa aa lahka la precej anoatavni gibi aalo.ahtavni aa tiate, ki ta apo.obnosti niao ra.vili. Prilagodljiviqlalnji lahko iakori.t1jo aajhna robova • katarokoli stranjopodplata in tako povaeajo Itavilo rs.poloiljivih .topov.

RAVNOTIlJI: po.abna vaja .a ravnoteija navadno niao biatvana.8kakanje in avi jenja po napetih vrvah ja aic.r lahko dobra. patUdi koristna ••bava, tOda probla. leii obi6.jno v po~anjkanjU

gibljivoati. S traningoa l.~te•• ra.vijanja. tekoeaga gibanja,se bo ravnotaij••a.o r.svijalo kot stranaki u6inak.

SPLO.NA PRIPRAVLJINOST: v vaaka. o.iru .a aoraao potrUditi. da.a ia09n••o dodatni tala.ni taii. Biatvenega po.ena j_ dobroi.brana diata. t ••aljaea na ni.kokalori6ni hrani. Prvoraaradnipla.alei .e o•• jujajo na 1800 do 2200 kalorij na dan, kar jeokrOG .ini.u.a. ki naj bi jlh drial .drava in vtoral. Nekat.ri80 aic.r po.kulali a.anjlati to koli6ino na i600 kalorij ln aanj,pa .e j. iaka.alo kot pretiravanje, ki je i ..lo nagativne u6inkana njihovo ple.alako spoaabnost. Ra.ni pl ••• lei aorajo tOrajpreu6evati prehrano, 88j .ara biti dieta at.lno preverjana in.krbno na6rtovana. Prav tako po•••bna pa .ta tudi po~itak inapanj_, .aj .oraao taleau nuditi dovolj prilotnoati. da .i boopo.aglo od naporov.

••

•-

I....;:TRE=;:..:.N1=.N:...::.G 1

SIKONDARNI TRININGS••tavIjan aota bi~t pravilno. V n••pratn•• pri •• ru na bo •••0do190~•••n, ••pak tudi popolno•• nau.p.l.n, na vlada na kol16tnoviolanih naporov. Dalo aora biti radno in v••ka vrat. vaj naj boopravljana • polno po.ornoetja. V••ka vaj. j. n••r.~ po•••bna .aprovc•• kot celoto in a. k.tara t ••ad njih .pu_ti.o, bo u~in.k

proVc... ..10 okrnjen. Prave•••••tevIj.ta dva anako po•••bnadalai tavr.dnj. in u;la.avanj••tlle y talovadnici ln dalo naaidu, attuaclj.kl tranln;. podoban pravia pla••lakla probi••oe.Va. dru;••tveri, ki jih nakatarl s ulitko. dodaj.jo treningu, aonavadno br.. pravava h••ka. Pl ••anj. ..htava napr••tano•••olabolj'aYanj. In kar a. r ••vltava p1 •••nja ne d. ~••ni~nopou~evati, ja od va.kaga po.aaaanika odvi.no, kako •• bo.otivi~al in p~••aval .voje o.abn••aja.

•

VAJIP~vo, k.~ .o~a.o pri ••kundarn.. traninguovr.vanj.. Nikoli q. ne ••••0 po••biti,•• 10.a~no. Potrgane va.i .0 adan i ••ad na takonaupoAtavanja t.va pravila.

upoAt.vati, jeali p. opr.vltlradkih ~a.ultatov

N

•

••

'" JANUAll APRIL JULI ~

,on••• uro~~~~!. t •• na ar••n,. ,ro,. tli ni .r ••nJ'SREDNJE'UhO LAHKO ,rli". nh••

.rh. v....ltlur ,oti hi}LAHKO

taru Ilrotn! tr.nlnl' ..- .rotnl tranin,. nnljanJa ".unj.n.tjl, Uh. na .0· ••1a ni •••• 1. vrvni 1.1~

nlclh IIr.tov, ••10 t.v. I.I~. , .no rO.OIn, •••• 1 ,a ,r,t•• rt.1 ,r.tnic. '0 tink ih,ritni'. n. tankih. ro~ovlh + ... ztr.jnoatnl •ro~o"'th. • 1< pr..OItltv•• ".,rIJlll ,TEho nlhlnJ... ,r•• rUlvlnja.

... "onl n. pOlicouu n:bo

ar ••• ,.tltu ~al .... ntrlnj •• t.1 " ~11 ... anir.nja..r••nj. r.I •• lj. tlul rObo... l.IJl:EONU uh.,.rt ........ -

II ....rvn. h.-ta .... tI. v ~rl'

,UlINJE ,ubotltrtn uroul hll, .rotnl • rotnl trinin,. ttlrlc•• pllunj •

tr.nin'ltr.~ulnjtlll potiskinJa. hhunj. Inn.... lj.nj. pr.to.... krtin ji no,. IlPlr.nj.pot.,t. uli on 1 ho· Ilnjl,l,dllo I lun.njil ln.. trHnl ",.j., 191- notranji_ ro~o_ 'Od,l.t,~. n, .nl raIl ... na lidu. tanil ro~ovt ,.IIr.Uh. tanki ro~o", v,tr.jnOltno pr.tlnJI zln ,ro~II.'•• IIr.t- oprl.O. Ir tv. VI"

~~~=ULO nha, "

.hll nUh. poU tu ,otlhl• nota ..rO~nJ t •• ,l.unj. ,1n.nJ.

IRUMJE nhonl••ljt ~llvtflir'f1J. ,uunj. ,uunJ.

LAHkO

•

I-=TRENI--'-"-'-----"-NG I.~09~••••kundarna,a ~r.nln9. akula do••~l r ••voj al.dač_va;

abaolutno .o~, ki j. oanoyna ••htava v pl•••nju ln jo lahkoopradallao kot naravno 806 pla••lca, ki •• apoprlj... • ta.kiaprobI••oa, ko j. 'e avat; vstrajnoatna aoč. ki j. aposobnoatvedrl.vanj. dobra ~or•• akoat določeno ča.ovna obdobja, absolutnov.dr'ljivoat, ki j. apo.obnoat vedrl.vanj. vrhunaka tor•• le povelik•• naporu (do190 klju6no a••to); do190trajno v.drlljivoat,ki j. apo.obnoat oat.ti v•• j bllau vrhunska tor•• na 91ada nanapore. kjar.. la6rpanoat taiko pojavlj. in anarvlj. hitroobnavlja; ln kon6no ••robičn. vadriljlvoat. ki po••nl odpornoatetlle proti utrujeno.ti. bistvana pri ra.vijanju eploin.pripravlj.no.ti. Va. to .0 vidiki .ne v~at. apoaobnoati, v.nd.~

p. i •• vaak avojo po.abno nalogo.Valiko potr.bn.g. dala a. p~idobivanj. abaolutna ao~i opravlja.ola • balvanirenj.. (bould.ringo.) in ralav.nje. probla.ov na.idu. Dod.tno .o~ in iagradnjo izbranih .kupin .iJic papridobi.o pri da lu • talki.i ut.,.i v nak.j .arij.h po pat alila.t dvigov, a kratki.i vaaani.i po.tanki. Dvigovanja utali aorabiti akrbno nad.orovano dalo, .aj i.a prati ran bodr buildinqlahko popolno•• na.protn. učinka od telj.nih. Telk. ut.,i lahkopovaročijo r ••t v.lik. in aurove .oči, toda .iJica, n.uporabnapri pla.anju, ja prav tako ovirajoča, kot d.baloat.N.jboljJ. r ••ult.t. ai bodO a.qotovilt tieti, ki i •• jo vadno v.i.lih: Ali j. to, kar dala., pria.rljivo • pravo plaaal.ko.itu.cijo? Pri ••rl _gib. j. bol ja dalati n. d••ki a pritrjeni.ilatvica.i, kot pa na drogu. Pri i.popolnjavanju do.aqajočih

gibov aora.o pr.i.kuJati najraal16najl. prij•••• čaprav ob.taj.joočitni načini, ki .0 najpri••rn.jli. Pri v••h v.jah aora.opaaiti na polni do••g (npr. roka pri iavajanju agib •• aor.popolno.a i.t.gniti), tako da ra.vij ••o potr.bno .oč .a gibanjen.v.gor tudi na opriakih. ki .0 na ak~ajna. doa.qu. Na balvanihin zidovih .oraao i.kati probla.e. ki uatra•• jo okoliJ6in•• vat.ni.Vaja .e v.trajnoatno aoč, ~apr.v v nakate~ih pogladihnajpoaeabnajla. č••to opuatl.o. T.lo na .ore n••končno dolgovia.ti na povprečn•• paru rok. Obre••nitav pov.roči po.palenutrip .rca. kopič.nj. kiaikov.ga dolga in alačna ki.lina, karpov_roči naudobja in utruj.noat v v.ah obra.anj.nih allicah lnnaj.anj 20-ainutni počlt.k ja potreben, da apat doa.t••o nor.alnogibljivo.t. To pravilo vaa pr••alo apoltuj.jo pl•••lci pripoakuJ.nju talkaga a ••ta v a.areh. N....to da bi .i pravilnoodpočili••• iačrp.vajo.. ponovniai posku.i. Z vidikav.trajnoatna .o~l bi .orali poakusiti pr.pla.ati probla. takohitro. kot j. la &ogoč•• počiti toliko, da ai dovolj opo.oreao inpot.. ponoviti po.topek. 8 te. povačujaao .le~no tol.r.nco ln av.trajnostjo ni t.iko iaboljlati pripr.vlj.no.ti. V t •• s.i.lu.0 ••10 koriatn. pr.čnic. na .ajhnih opri.kih in akro.nih .topihtar na opri.kih. viaa6ih in obrn jan ih navsdol (krapi tev podlahtiin pratov).Mo j. vatr.jnostna aoč pridoblj.na. lahko s.čne.o Itudirati.baolutno vatrajnoat. V.j., ki jih uporablja.o, aa podobn., lad. aa dodalan. tako. da poriva.o tal.ana apesobnoati do skrajnih•• ja • nadaljavanj•• pla.anja tudi pota•• ko ••0 pre.li .aato .OČ

iapijajočih gibav. Pri.arl pra6nice n. tankih robovih. Yoda~a

do talka;. probla.. bodo i.ele podoban učinak. kot voda tvotetkega, nepatage raatalaja. Za ve!jo verodostojno.t lahkonoaiao tudi poln ko.plat opr••a o.iroea ustra.ne ut.ii.Pripravljenost •• po.topo.a iagrajuje akoai •••ono. Tr.ning ..dtadnoa l. .dalač na bo trajal tako dolgo, kot pla.anja konec

•»

•w

I--=T:=.:RENI=.:;::..N:..=G It.dna. Va. ano pa bodo dva ali tri ura na aldu ni~••• rpratalkava - po••;ala plesaleu, da .a privadi na tal ••na ••ht.vadolqot.rajnajlaqa pla••nj. v at.ni.Aarobna apo.obnoat ka.a, kako t.lo aprej••• ln uporablj. kietk.Bolj kot j. ta apo.obnoat ra.vlta, v.~ .0 .tllea ••oln. narediti,na da bl aa 1.~rp.l.. Id•• lna priprava v ta•••I.lu j. hiter t.kna 6 k. all y.~. hkrati pa • ta. od.tr.njuj.~ ody.~no tal••notalo ln nUdlao dobrodo'al po~lt.k lakta_ ln pratoa.

SPLO. NA PRIPR :ITIpoudara na vratah ln •••ra trenlranj.ain .. O .a... 10

I 11 21 31 4' SI 61 71 81 9110111112

•

eprol!." takJ - S k.

llllllllllllI 71 1110110110, 81 31 11 11 11 11 •

kroini tranlngapl. prlpravlj.noat

IllilililiiiI 11 11 51 51 51 71 71 71 71 71 71 O

---------------------------+--+--+--+--+--+--+--+--+--+--+~-+--ut.. i I 1 I 1 I 1 I I 1 1 I 1ap1. pripravljanoat + .o~ I Ol 01101101101101 21 21 21 21 Ol O

artva vaaavatrajnoat

Illiliiiliii1 Ol 01101101101101 71 71 71 71 51 O

praAnica braa uporaba n09 1 I 1 I 1 I 1 1 1 1 I 1a1a!na to1aranea , 51 51101101101101 61 61 61 61 61 O

---------------------------+--+--+.-+--+--+--+.~+--+--+--+--+--

•

pra!nica lii opreaoabaolutna v.trajno.t

1111111111"'11 Ol Ol 51 81101101 11 11 11 11 11 O

balvaniranjaabaolutna aoč

II11I111II11I 51 51 61 71 SI 91101101101101101 5

.baolutno pračanja

bra. opre••1IIIII1111III 21 21 81 91101101 81 81 81 81 81 O

v.trajno.tno prečenja

lahko; a do190trajnoI1111I111III1 51 51 61 61101101 21 Ol Ol Ol Ol O

·"libeabaolutn...oč

11I1I1I11I11I 31 31101101101 81 61 51 51 51 51 O

••robni t.k10 k. - hitro

111111111111I 81101101101101 61 51 Ol Ol Ol Ol O

••------------------._~_.--._+--+--+--+--+--+_ .• --+--.--+--+--+--delo na leatvi in vrvi 1 I 1 I 1 1 1 I I I 1 Iabao1utna .o~ 1 31 31101101101101 81 81 81 81 SI O

Skrb .a kolol kot. j. občutljiv. zadava in a•• lahka polkoduja.Morda j. telko varjeti. toda pre.akana koniea prata; bo odvrhunaka9a pl ••alea .ahtavala dva do tri tedna počitk.. Roka jatoraj potrabno pa.iti; biti previdan pri uporabi oatrih opri.kov,uporabljati .a9ne.ijo na dr.ačih opriakih ipd. Pa la ano i •••daploAnih pravili rok••orajo biti auh. naj.anj dve uri pradp1a.anj•••

•

,--=TRENI=:..:..::::..:.NG-=------ IUKLJOelK

'a tranJn; pla••nja nl ln na aora biti nikakrina .t.lna tor.ule.V.ak pl •••lac j. o••bRoet za ••b. ln ob po••njkanjulnltruktorjav. tren.rjav, aorajo biti pl•••lci apo_obnina!rtoYatt ••bt l ••tna progra•• vaj. Spo.obni aorajo biti to~no

oceniti avojo aoe ln al_bo.ti, popravljati napaka in atainovedati, kaj ho~.jo do••!l. '.la takrat •• bodo lahko ueinkovitooaradoto!!11 na dalo ln JaboljA_lt avojo ptlpravljanoat br••••pravljanj. ao!l. Raat, da j. tranJn; bi.tvani pogoj ••pl ••anj., j •••vad••••Ino. Kot pla.anj.. aoraao tudi tranJn;.aa.ti • navduJ.nj•• , .fear bo pivnica verj.tno bolj'. talitev.TtatJ. ki •• jJa na da tranirati, bodo pa! oat.li na tati .topnj!avoja;a ananj. oairo.a n••nanja. p~l.ad.vnl. pa ba n.9~ad. v.~no

ln l.pa pl•••nj. v k.k~lnikall akali ln na k.t.~aakoll koncude'el••

\~I,,,r

, H'

-Dfogng?- Nt, fukr.g!

I OPREMA I •

NOVA LSONA VAROVALA IH LIDNA ORODJA

Na ••hodne. trllJ6u 80 a. pojavili ladni klini tn ledna orodja 1.titana. Oo••danje ledne klina in vijaka la jakla a11 titana najbl izbolj!.l1. ker vat na do••lajo ••I.ljene trdnosti ln nor•• 10kN po UllA. Probi•• na.tana tudi • ladni. čepaa, ki va ja taikoodstraniti. Ladna Vijak. in kline je potrebno od 6... do ba••n.ostriti. Dostikrat je to narejeno napačno, tako da aD tak.l.dna varoval. neuporabna. Tu tudi prilagamo na.vat, kakobrUsiti.Tovarna TI~S predatavlja -revolucionarno· 1.dno orodja(prevajalec na ••ra pr.vsa takih tarasov, revolucij au ja la prekglave). To orodja ja tako narejano, da lahko vanj vat.vlao la4nlklin. Tovarna CAMP predatavlja HYP8RCOULOIR, .p~e.8nljiv .i.ta~

• ka~bon.kim rati'~aa, STOBAI pa dodaja le ob.toja~aau sist.muratini~ana ocvi~ke.

NOVi ladni klini in vijaki ia titanaTova~ni TIKS in CLIHB.HIGH ata poslali na t~g p~ve uporabne l.dnekline in vijake ~ahodna iadalava ia titana. Titan i.a vp~iaarjavi ~ jeklo••tiri odločilna prednoati:-ja pol tako t.iak kot jaklo;-pri ni.kih t ••paraturah napoka v titanu n. naatajajo tako kot

pri j.klu kar po.eni, da .tana lednih vijakov in klinov i. titanani.o nujno tako deb.la kot p~i j.klu;

-pravodnoat ta.p.ratura je pri titanu le 1/' la~ta p~i jaklu, karpo.eni, da ladnl aa.alki na.tajajo počaaneje;

·.aradi nilje apeciti6ne teie lahko ladni klin iz titana hitrejauvijemo. .aj .o~amo poap.'iti .anjla aaao. Prednoat ja tudi vte., da klinu n. na.taja goba.Po.ankljivoat je pa tri do ltirikrat vilja cana.

•

TIKS l.dni vijak MICKPiKKERS SCREW· i~a uporabno doliino 17 c. in•• 10 o.tro krono, tako da lahko vijak uylj••o a roko. Običajna

i.vadba je • trdnim ul.som. Posebna izvadba je • dvojnim ul••o.,ki o.oqoča aaDovarovenje le pri uvljanju, kar pa je to uhoqibljivo, omogo!a obremanitve gor, dol in vstran. Harjenatrdno.t pri 5 merj.njih je 12-1' kN. Te'a 69 gr, cena 169 OM.Po.abna izvedba. trdnia in gibljiviD UI••OD 83 Qr, 188 DM (2uleai tor.j).

•do

v pri.erjavianamk ia po 10gob•••• j.

TIKS ladnl klin ·ICEPEG M iaa uporabno doliino 16 CD, .elo lahkoga UVlj••o kljub ledna.u .am••ku • klin je bil .abit stokrat, nada bi bilo potrebno odstranjevati ledni aa.alek. Glava ni k ••• l.nobanih pomembnej_ih vidnih tehni!nih pr.mamb. Iam8~jena

vradnosti (5Xl 10-10.5 kN. 59 gr, 1.9 OM.TIKS iadalka lahko priporačimo. Vi Ij. ca nadrugimi .a .pla6a. ker so iadalki drugih20-kratni uporabi ••ni~ (r••poke v ceVi, aloai,

Tit.novi ledni vijaki ia vahodnih driav (SZ) .0 cenejli. vandaraaradi do~a6e9. fuJa aa lo raali6ne kvalitet.. LahkO jih p~iporo­

~i.o eli tudi na. Sa.o na pogled je sodba o kv.liteti na.oQo!a.

STUHAI ledni ceva.ti klini a novo glavo (EISSTAR)Poro!ali amo o EISSTAR ladnih kl1nih avisokimi vrednostai 10-12kN. In ta.tni pri.erek ••0 100X pre.kusili, ne da bi enkrate••krat odstranjevali ledni aa.alak. Glava ni poka•• la nob.nih.pr••••b. EISSTAR ja priporo!ljiv.

•

lOPREMA

SALIWA cev••ti l.dnl klin -ICI PIH- • novo 91avoPoro6all ••0 o ladn•• klinu ICI PIN •••10 viaokiat vrednostall12-18 kM. laradi tava j. blI prlporo61jlv. vandar j. bil.njagova glava po 10 do 20-kratn••••bljanju tako detatairana, daj. bIla neuporabna. Sadaj &0 vlavo labolj'.l1, tako da aa ••prIIudarno povrA1no. Po etokratn••••bijanju v lad ni bila opa'ananobana bl.tvana tahn16na detota.clja. Ocana: o.. janoprlporo61jiv.

DHM ladnl klini la titana ln pla••nitega jaklaO tah tednih klinih ••0 l. poro6ali kot oklinih • pr••• jhnotrdno.tjo (4,8-6 kM). Sadaj j. OMN odebalile etana ln po.lala natrg n.~.lno anaka klina, vandar oboji na do••'.jo noranihvrednoati 10 kM. Ra••n tava DHM klinov. lednI ••••••ko~ neaoraao vstavlti (eep .oraao v••kokrat odstranltl). Ocans'naprlporol!ljlv.

IsboljAanl CABSINOVI ladnl vljaki CASCAOEPrajAnjo laradno vlaoko trdnoet (16.22 kN) ja tovarna i.i.bolj••la. Sadanja vradnoatil do 26 kN.

Zabolj'anl CHARLIT·HOBIR ledni vijaklPraj'nja 'lbka vljaka ja iadelovalec iaboljial.(5 posku.ov) 12·14 ktL Tako ja najnlljaprakora6ana in 9a ko.aj prlpor06i_o.

Sadanja vradno.tvra dnoat 10 kN

Plljanje tadnih vijakov in klinov

Naostritav j ••oina la v o•• jana. obsaqu• prapro.tiDi .r-.datvil ladne klinaI_pili_o .notraj a okr0910 pilo. Zunajbrulanja ni dovoljano. Ladne vijakabruaiao • trlkotno pilo, pri l!a•• rpa.iao na pravilni kot (kot ra.anja. kotnapanjanj.). DrU9i koti naradljo vijaktop.

"".11I.11II

.--

_.: ~

Novo ladno orodja TIK8.ICIPICKiRTo ja l.dno kladivo, ki ja opre.lj.no • dri.lo. aa ledni klin.Pri pla••nju v .tre.e l.du 9a uporabljaeo kot vsako druqo ladnokladiVO, 6a pa h06a.a .ablti ladnl klin, 9a obrn.eo ln • aočnla

udarca••apodl.o klin v lad, 9a ••ajhnie 9ibo. o.vobodi.o drla laln 9a 40 konca ••bIJ.ao v l.d. Va. to aa da atoriti • eno roko.ICIPICKIR uatra.a v... ladni. klino. do pra••ra 16 .a (ICIPIG,LOWI la4nl klini). Okal ja naatavljlv v dva poloiaja. Naprodaj •

~

I OPREMA I.ta dva akI. enak. oblika, • r •• li~n.9••atariala: titan 60 gr.65 OM; jeklo 100 gr, 45 OH. Doliina orodja j •• S all SO ca. t.,.br.. akIa 720 gr. Talil!. j. y _gornji lratjini ratiA!., kar.agot.vlj•••do.tan udarae. Cana 19a ON (br•• oklal. Prodaj.CLI"8~HJGH. Prototip j. praskusila koalaij••a varnoat. Oean.,•••1•• 1••••nova in lad.lava .0 dobro •••111j.na in opravljane.O~ltno ga je 1.d.la1 aol, ki j. lalob••no pl••• lae v ledu inlot.nir.

Novo karbonsko r.tll~. pri CAMPoy.. aenjaln.. eist.auHYPKRCOOLOIRVlaokotrdnoatne anov!. pr••kulane v ve.oljakih progr••lh, a.a.aro. va6 uporablj.jo v alpini.au. Tovarna CAMP ponuj•••nj.lnlal st••• novI. karbonskie ratllč... Ta anov nI •••0 lrdnajla odalu_inija, te.va~ tudi lalja. rako lali talii~e orodja viije,kar daj. viijl .o.ant pri udarcu. Tudl nova gu.a nudl boljil.tlk ••a rokavico in ro~aj•••

Novosti pri ••njaln•• ai.t.au SrOBAI P~W TIROLPod i ••noa ARTIST ao 1.d.lall nov okal, kl je lahko konl~.n in .e.ato lalja .abija, lalja pa ga je tUdl 1.vle~1. Okrogli sobclone.ogo~ajo hitro .aledanit.v ln ao ja.atvo .a .ajhno zareao.Paa .a roko j. nanovo aaanovan, in dobro aa.iiljen. Luknja.as.pe.tno .anko ja lsv.n r.tll~., • ~i•• r ja doa.l.na v.~ja

trdnoat ratiJ~a. TakO je doa.l.no tudl pri •• rno •••to .a drlanj.ratlJ~a. la vl.a~a9a pololaja ratii!e a••o prlaeao in ,. j. vpravline. pololaju. Zapa.tna .anka j. tako .allt. ln ura.ana, daa. pova.~ prl1aga in ne da bi rabili drugo roko, jo lahko odpneaoall .apna.o. TUdi tu guaa 0.090~a boljil atlk. ~onec ratile. je.alo debelej ii kot pri v.ah ~odernih kladivih, teko da je pritlakdlanl .anjli. KonIc. ratI16a i.a va6jo iavrtlno, v kat. ro lahkovpne.o vponk o 'aedelni tlti). Tudi narejena ja tako, da nudi vl.du dodatan opri••k.

,

•

•

CAMPHYPIRCOOLOIR

SALiWA ICS PIN

STO BAI,~W TIROL

BrUHAl !ISSTAR

TIKSICKPKCKiR

•

I....:::KA=K!=o---=·KA=M=- IViki Grel.ljNIKAJ PODATKOV O ALJABKI

Oaradnja alj.lko qorovja a. na pona'a la. Mt. McKlnlay.. kotnajvlijin vrho. Sevarne An.rika, ampak ja ••ni.lvo tUdi zaradinekoliko niijih vrhov, ki i •• jo kar po vrsti izredno talkaqr.nitn. atane. Gorovje leli d.l.~ na .ev.ru, .ato ja tudi Ytaikih atanah veliko ana9a in ledu. Va6 o .animivih oatanjih.novih •••rah in o proble.ih, ki I. čakajo, da jih kdo rali (bilobi imenitna, !a bi .a kdo od neJih .pravil tja), dobite v revijiMountain. La pobrakati ja treba nakaj letnikov nazaj.Oqodan 6•••a pla••nja je od •• ja do ••pt••bra. No!! aa izrednokratka, all pa jih .ploh nI. Vr••• ja dokaj at_bilno, ra6unatl paja treba. hudin ara.oa. Prav pa.ja t •••ba, č. ja .a~o oblačno.

Iwhodi!č. .a katerikoli vrh v alja!ke~ gorovju je na.eljeTalkaetna, ki leli pribliino 150 kilo.etrov .everno odAnchorav.a. V prav.. kavboj.ken na.elju je nekaj letal.kihprevosnikov, ki ta sa pribliino 200 do 250 dolarjev odpeljajo podkaterokoli voro in ta čes določen ča. pridajo tudI iekat.Pod goro moral vsati veo opr••o in hreno, kI jo bol potreboval.Nujno po~rebne in ••iaalne .0 a.uči in prepro.te pla.tične .anke,v katera nalotil opreno in jo vlečel .a aabo. Latal.ki pravo.nikti jih po.odi .a.tonj.Preden polatil pod goro, •• aoral javiti na ranga raki poataji vvaei (ranverji aa napol polic.ji in re!.valci, napol pa upravnikiin varuhi parka, v katara. gor. letijo). Zalo aa prija.nl, dobi!lahko vaa podatke o novih in atarih a.ereh, o raw.erah itd. Malote potipa jo. kje ai le va. bil in ti poleg vrečk sa a.eti dajo 'enekaj napotkov o či_toči v gorah.Hrano lahko nabaviJ v va_i, iwbira je bogata. 90 odatotkovple.alcev uporablja bencin.ke kuhalnike. Menda ae v .ra.u boljeobne.ejo. S To.atem ava v Anchoragau ko.aj n.ll. nak.j plin.kihbo~blc, pa la .alo draqa .0 bila.la Anchoragaa do Talkaatn. ae najbolj iaplača najeti taksl.Stan. pribliino 150 dolarjev in 6. je .kupina vačja, to ni prehud.trolek.(Vlak voai _••0 vsakih Jtirin.jst dni, avtobu.a ni)~ovratna karta is Zavraba do Anchorag.a .tane pribliino 1000dolarjav. LAhko jo plača' v dinarjih (Kompa. LjUbljana. Uredijoti tudi a •• rilko viso, čakal 9 dni. Kakino priporočilo ~ZS neikodi, lahko pa koriati). ~etil. PanAm ali a JAT-om. Mialia,da ja JAT bolj ••ne.ljiv (Midv. .va letela 8 PanA.. Po18qvelikih .amud ao na.a izgubili prt1jaqo. čakati ava .orala nanjo'tiri dni. Najc.najia prenočiiča v Anchor.g8u je Youth Hoatal13 dolarjav)Kolikor vem, doslej JU90.10vani razen nakaj vsponov na Mt.MeKinle, nia.o .pl ••ali nič. Pri pral etu ;orovja. ava opazovalado ti_oč metrov viaoka atane, ki zalo apominjajo na Pata90nijo,ceveda pa ja vre.a tu bistveno boljše.Kakine bolj konkretna podatke lahko dobit. pri TO••lu Jamniku inpri .ani. Tritadanako potovanje naju ja .talo pribli Ino 1500dolarjav na o_abo. 8ilo je prim. in te qore je rea vrednoobi.kati.Samo dobro ae oblacita. Kako mrzlo je ta., n.jbolje ilustrirazelo snan vic, ki kroli po AljaskilMedvedja drulina ae .po.ladi prebUja i •• i ••ke9a spenja ln .al1medvedek plaino vpr.ia očata:

-At•• e ••• ja••edvad?-Ata je ve. naar90d.nl MJ•••a••edved, tvoj. ma.. ja m.dvad •ja.no, da .i ti tudi I Le .akaj apraiujei take neuano.tl?M·Sa.o .ato .am vpr.'al, ker aa z.ba kot p••••••

•~

I KAKO-KAM

Bojan PoqrajcCOIDILLKRl .alL - IOLIYIJ&

IOo

v proetekloatl anoqokrat opot.kla,aa •• ano.il.. Viaina .ar.lkat.~. at.naDobrI vl.lno.arl in voja.ki 9.oa.tripravokotni in n. ukrivljani alpiniatieni

•~

V AR et. 18 1. l. 1983 j. 1•••1 sapia t. TruCnoyce -Iaku.nj.,ki lahko koristijo na.ladnji. odprav•• v Bollvljo~. Pratekla ao_tiri l.t. in stvari ao •••pr•••nile, tako da veeina takratnihdajatav dan.. na dril veC. lato naj na bo odvee nakaj avalihinter••cij, lato.nja dru_tvane odprave lO lel••nie.r 1.Ljubljana, ki bi lahko alulila bodocia -.ndini.to.-.Intor••eij. o gorah. atanah. do.topih in podobn.. ao. latrakkarj. bo .ade.tovala bru_ura Paehar-Sehai •••n South.tnCordlllara Ra.l (Mountainearlng and Skl1ng in Botiv1_). YMunch.nu jo prodaj.jo v angl.lk•• in n••ak•• j ••Sku. Alpinistoaj. Allen M•• l11 napl •• 1 't.l e.ao v apanacJ,nl) alpiniatlcnlvodnik La eo~dill.~a R•• l d. Loa And.e Bolivi_, ki ga je .ogoeanajti na poli~ah vaaka veeje knjiqarne v La Pasu. 8e~na~do

Guara~ei (Editicio ~Santa Anita~ Ne 31. 3.r-piao, Piaa. Aloneo deMando.a box 2e886, La Pa., Bolivi., tel. 328.901) pa pripravljatudi I. nov.g.. Hrani akle. in opice novih a•• ~l, obene~ pa .ipri nj.au lahko iapoaodia kaka an koc ia9ubljena all poakodovan.opro••••Club Andine Boliviano (La Pa., Call. M•• ieo No 1638, tel.32.-682) c. ukvarja pr.dvaea s s.ue.rski.l arana•• ji n.Chaealtayo, toda v klubu j. .oqoe. kupiti ali fotokopiroatlnajnov.j•• vojaak. k.rta v ••rllu 1:5•••• a. v•• qoratl pradalBelivij.. Tiata a vaejiai .erili, p. .0 n. voljo karo vknjigarni.Gorniaka atik. •• j.kat.gori.aeij.ka toCk.j. .oeno pr.e.nj.na.pr.v.rj.no upo~.blj.jo

koordinatnl ai.t•••e. potujete n.ravnoat v Bolivijo, .0 plinaki kUhalniki na bo.biean.uporabni, k.r .lednjlh nl•• jo. Poetan.k v Li.1 o.ogoea nakupbo.bl~ pri tachnlca lapart (Av.nida Alfon.o U;art. 39 Dav.loaLl ••on 3231.V ju;o.lovanakl aaba••dl v L. Pa.u, (Cali. Banito Juare. )15,tel. 792-1.8) bo na.ladnj. Dtlrl leta v.lepoelanik Svetl.lavRaj.viC, ki vaa bo .pro.j.l in vaa po.agal lap•• , kot aar.ikat.rio.krbnik naCih vi.okoqor.kih ~goatil.n·.

Za bivanja v La Paau j ••a vedno najpri••rnaj.i (cena, varnoatopr••• l hot.l Italia (Av. Manco eapac).eana ana;* dnava bivanja v La Pa.u j. bila v .aju in juniju 1981,od 8 do le .~eri.kih dolarjev.Va ak kie, kI qa pre~ora va•• dru~tvo all od••k, O~090eI .ar.ikaj,kar je drugaee nedo.topno. Ce ne danes, za;otovo jut~il

Najvee kar lahko elovak prin••• ia dol;. potij. c.la in zdrava ko.a.

.0

•

Pr.d.~.Y13a.o Y•• nekaj ••ari.Y zadnje. tatu Y tujini.

I~

I.

,-:C',~.

J!

"'"

,

<. '

7) --,/ /

<... '

;; "1,

,

•

I~

,,- •. (~-"\,

P-GRAIDE

,rl..)-/'i:H.... ),' \­~/,

p·SUft

aA JU SUR 16100 mlPALCA"",

31. S. 87P tj<nec -Trušnovec

o JERNEJA IN OŽBETASmrr h

0·' ....... -75· 7700 m, 9 lU , ••2

SANTA CRUZ-SlA 162S9ml

7- 8 Jun 'r987

Tratnik - L~kF'o4jonec - TruSflQYK

VI ,9{f'/ V,60- SOO

18 h , 1200m

N

• 70W80"

50"3

•

, "

~ .

....... ....,,_..,

,.'..',/

BOLlVIJA, COAOILlERA REAL

MURURATA (5868m) - J siena

"SLOVENSKA SMER"

VI, 90 0/80o_7Cf, 54Qm (SUOm - 5830m)

Prv, vzpon: Jernej Stritih

&jan PograjC

Filip BertonC81j

Bojan Počkar

18.5.1987 , 10h

....', Ml/RURATA

•

·0,, 40°,,

,

•

•

•

"

1

•

o 112 , 112

40mm

Tehnični metulj

_--'1,---"",,_ O-,l't hodlfWI~r",

R'liHJ'" ~OnK+-t-t-,.... p.I(l'IfljrPd,

hl--+Pocl1o.h, l~lInal

_Rui,rJ,nkoniC 9'd'.s,s-P~Č"'!l'?d Il09 -0""91JI"I~

NOVA zmanj~ana širina

NOVI metulj

Hatel'lal izsred!lIkov JlJ telesa Je zhtina 7075·T~,z yetik.o tornostJo lnmaJMo sp~(lh(no tezo. NovI metulji, ki SO manJslh st~vllk.lmiJo tetoIZ titana, Olja glavo ln dvqno zanko.