vidovi obvrznici

Download vidovi obvrznici

Post on 06-Sep-2015

33 views

Category:

Documents

11 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

......

TRANSCRIPT

4

1. VIDOVI HARTII OD VREDNOST NA PAZAROT NA PARI

1.1 Bankarski obligacii ili dr`avni blagajni~ki zapisi (Treasury Bills)

Bankarskite obligaciii se izdavaat od strana na vladite na golem broj na dr`avi. Site se garantirani od strana na dr`avite koi gi izdavaat kako nominalna vrednost i nosat odredena kamata.

Naj~esto rokot na dospeanost kaj ovie instrumenti iznesuva 91, 182 i 364 dena. Zapisite so rok od 91 i 182 dena se izdavaat na nedelna osnova, dodeka regularni ponudi na 52 nedelnite zapisi se pravat edna{ mese~no. Mo`no e gotovinski obligacii da se izdavaat i po potreba.

1.2 Komercijalni hartii (Commercial Paper)

Se kratkoro~ni, negocijabilni, neosigurani (unsecured promissory note) hartii od vrednost, izdadeni od golemite biznis kompanii. Na pazarot dominiraat golemite korporacii so najvisoki kreditni rejtinzi.

Vo Makedonija se u{te nema nitu edna takva hartija.

Vo poslednite godini komercijalnite hartii privlekuvaat pogolemo vnimanie poradi nivniot nagla ekspanzija upotrebata kako alternativa na kratkoro~nite bankarski zaemi.

Komercijalnite hartii voobi~aeno se kupuvaat vo minimalni iznosi od $25,000 do $100,000 i so rok na vtasuvawe od 5 do 270 dena.

1.3 Bezdano~ni hartii od vrednost ( Tax-exemt paper) .

Bezdano~nata hartija od vrednost naj~esto se narekuva dr`avna kratkoro~na obvrznica. Ovoj vid na hartii od vrednost mora da bide izdaden od dr`avnata vlast ili lokalnata vlast, ili pak od kvalifikuvana neprofitna organizacija. Pove}eto bezdano~nite hartii od vrednost imaat rok na dospevawe od 15 do 90 dena. Ovie hartii od vrednost se najbezrizi~nite, ke{ ekvivalentni instrumenti. Na niv najmalku deluva kreditniot rizik, nitu rizikot na dolg rok nitu na kamatnata stapka. Ova se hartiite koi ja opredeluvaat bezrizi~nata kamatna stapka.

1.4 Bankarski akcepti (Bankers Acceptances)

Poznati kako menici (bills of exchange, drafts). Menicite se nalozi ili naredbi da se isplati specifiziran iznos na to~no odreden datum, vle~en na poedinci, firmi ili finansiski institucii.Trasatot formalno ja prifa}a obvrskata so zapi{uvawe akceptirano (accepted), so {to nastanuva akceptot (acceptance) . Bankarskiot akcept normalno vtasuva za 30-180 dena, no naj~esto toj rok iznesuva 90 dena. Bankarskite akcepti voobi~aeno se izdavaat vo iznosi od $25,000 i pove}e.

1.5 Prenoslivi depozitni sertifikati (Negotiable Certificates of Deposit)Najva`en izvor za pribirawe sredstva na pazarot na pari na bankite vo SAD. Prenoslivite sertifikati na depozit pretstavuvaat potvrda za deponirani sredstva izdadena od banka. Negocijabilniot (prenosliv) sertifikat na depozit e izvonredno likvidna hartija i mnogu ~esto se dr`i vo investicionite portfolija. Obi~no se izdava vo golemi iznosi povisoki od $100,000.1.6 Evrodolari - EurodollarsEvrodolarite se izdavaat vo iznosi od $100,000 ili pove}e, so rokovi od eden den do edna godina . Se ~uvaat se do dospevaweto, (so niv nemo`e da se trguva na sekundarnite pazari) dokolku se koristat porano, se pla}aat penali .

Evrodolarskite depozitni sertifikati ili EuroCDs, se obi~no dostapni vo minimalni iznosi od $5 milioni, so zgolemuvawe na iznosite za po $1 milion. Tipi~en rok na dospevawe iznesuva od 30 dena do 6 meseci.

1.7 REPO - Repurchase agreementsKaj tipi~noto repo, vladiniot diler so hartii od vrednost pozajmuva pari, taka {to prodava hartii od vrednost na investitorot, so vetuvawe deka povtorno }e gi otkupi od investitorot po povisoka cena na odredena data vo idnina.

Prodadenite hartii od vrednost, vsu{nost slu`at kako kolateral za zaemot, dodeka razlikata vo cenata pome|u prodadenata i kupenata hartija od vrednost pretstavuva kamata. Repo dogovori naj~esto se pravat za brza upotreba za eden deloven den.

Repo moraat da bidat naplateni so gotovinski fondovi raspolo`livi vedna{, fondovi koi mo`at da se povlekuvaat vo gotovina (ke{) i valuta na samiot deloven den koga se realizira transakcijata

1.8 Amerikanski Federalni fondovi (Federal Funds)Federalni fondovi se slobodni (uncommited) rezervi na finansiskite institucii, raspolo`livi za proda`ba na drugi finansiski institucii i ne se generalno dostapni za nebankarski korporacii. Takvata trgovija se pravi vo iznosi obi~no od $1 milion ili pove}e, za eden den (overnight basis).

1.9 Preferencijalni akcii na pazarot na pari (Money Market Preferred Stock)Preferencijalni akcii na pazarot na pari gi koristat korporativnite investitori koi mo`at da zarabotat pari od pazarnite kamatni stapki pri {to istovremeno izbegnuvaat pla}awe na danok na 70% na nivnite prihodi od dividendi. 2. Vidovi hartii od vrednost so fiksen prinosZa razlika od prethodnite hartii na pazarot na pari, ovie se podolgoro~ni i ve}e mo`at da se smetaat za podolgoro~na investicija. Tuka }e bidat spomenati onie vidovi hartii od vrednost koi mo`at da se najdat vo portfolioto na investitorite, bez ogled dali se raboti za portfolio menaxeri ili poedine~ni investitori fizi~ki lica . Cenite na site ovie hartii od vrednost variraat pod vlijanie na promenite na op{tite, preovladuva~ki kamatni stapki, no i od vlijanijata na nivnite specifi~ni rizi~ni faktori.Vidovi hartii so fiksen prinos:

Dr`avni dolgovi

Korporativni zapisi

\ubre (junk) obvrznici

Hartii od vrednost pokrieni so imot

Konvertibilni obvrznici

Obvrznici na povik (call)

Obvrznici so rok koj mo`e da se pomestuva Dr`avni dolgoro~ni hartii od vrednostObvrznicite se hartii od vrednost koi na imatelot mu obezbeduvaat finansisko pobaruvawe.obaruvaweto e za{titeno so t.n. trustovska konvencija. Nacionalnite vladi odnosno nivnite centralni banki imaat mo} da vr{at emisija na pari so {to poseduvaat zakonska mo`nost da sozdavaat gotovinski prilivi koi im ovozmo`uvaat da gi platat svoite dolgovi.

Dr`avata za da go finansira svoeto rabotewe, odnosno javnite rashodi ~esto pati emitira hartii od vrednost. Soogled na toa {to dr`avata ima mo`nost samata da si gi kreira svoite prihodi, preku svojata dano~na funkcija, se smeta za prvoklasen dol`nik, odnosno za bezrizi~en dol`nik.

Dr`avnite hartii od vrednost se koristat za finansirawe na javnite rashodi, no i kako instrument za funkcionirawe na operaciite na otvoreniot pazar, kade {to se regulira koli~inata pari vo optek vo nacionalnata ekonomija. Skoro i da nema dr`ava vo svetot ~ija{to javna potro{uva~ka vremenski se poklopuva so javnite prihodi. Tokmu zatoa dr`avata mo`e da pozajmuva pari koga ima namalen priliv vo javnata kasa, a zgolemeni rashodi, a pozajmenite pari da gi vra}a toga{ koga ima vi{ok na prihodi nad rashodite.

Nekoi vidovi dr`avni hartii od vrednost:

Trezorski zapisi (notes)

Trezorski obvrznici (bonds)

Kolaterizirani Hipotekarni obvrznici

Op{ti Dolgovni Municipalni obvrznici

Prihodna Municipalna obvrznica

Obvrznici od serijata EE ili HH

GNMA Hipotekarno zasnovani obvrznici izdadeni od Dr`avnata Nacionalna hipotekarna asocijacija

FHLMC Hipotekarno zasnovani obvrznici izdadeni od Federalnata korporacija za doma{ni hipotekarni zaemi

Trezorski zapisi (Treasury Notes)Imaat podolgoro~no dospevawe od 2, 3, 5 i 10 godini. Se narekuvaat ~esto T-zapisi (T-notes) ili trezorski zapisi i nosat fiksna kamatna zarabotka koja se isplatuva na sekoi {est meseci se do datumot na dospevaweto, koga se isplatuva i glavnicata. Trezorskite zapisi mo`at da se kupat direktno od trezorot ili preku banka ili broker. Za da se kupat direktno od trezorot se podnesuva konkurentna ili nekonkurentna ponuda na aukcijata.

So nekonkurentnata ponuda se prifa}a prose~nata kamatna stapka koja }e se postigne na aukcijata.

So konkurentnata ponuda sekoj investitor opredeluva svoja ponuda za zarabotka, odnosno kamatna stapka, so {to direktno vlijae vrz op{tata kamatna stapka. Nekonkurentnite ponudi se po obem mnogu pomali vo odnos na konkurentnite ponudi. Najmal iznos koj mo`e da se kupi e $1.000, a najvisok kaj nekonkurantna ponuda $5.000.000, dodeka kaj konkurentnite ponudi do 35% od ponudeniot iznos na aukcijata. Metodata na emisija e elektronska i zapisite se vo elektronski oblik.

Dr`avni obvrznici (Treasury Bonds)Dr`avnite obvrznici se dolgoro~ni hartii od vrednost so fiksna glavnina, ~esto narekuvani T-obvrznici (T-bonds). Kamatata se ispla}a na sekoi {est meseci. Dolgoro~ni se i mo`at da dospevaat i po pedeset godini. Vo Britanija se narekuvaat Gilt-oviSpored Fajnan{ajl tajms se klasificiraat kako:

Kratkoro~ni (pomalku od pet godini)

Srednoro~ni (pet do petnaeset godini)

Dolgoro~ni (pove}e od petnaeset godini)

Obvrznicite sekoga{ se isplatuvaat spored nominiranata (nazna~enata) vrednost ili vrednost delliva so 100. Toa ne zna~i deka tie nemo`e da se trguvaat spored cena razli~na od 100, tuku deka se obi~no nominalno zaokru`eni na 100, a se kupuvaat nad (so premija) ili pod 100 (so diskont).

Kamatnata stapka platena na obvrznicata se narekuva kuponska stapka i se pla}a na nominalniot iznos na obvrznicite po fiksna stapka. Ova se osobeno sigurni hartii od vrednost. Podobna e za onie koi sakaat da {tedat, baraat dohod ili baraat hartija koja e visoko likvidna. Zna~i, mo`e da se smeta za ke{ ekvivalent vo investiciskoto portfolio pa i vo bilansite na bankite i korporaciite .Cenite na vladinite obvrznici imaat direktna vrska so nivoto na op{tata kamatna stapka. Kako {to kamatite rastat taka cenite na vladinite obvrznici pa|aat, a rastat fiksnite prinosi (zarabotkite) i obratno. Kolku e podolg rokot na dospevawe na vladinite obvrznici tolku pogolem del od nejzinata cena }e ima tendencija da fluktuira. Hartiite so pokusi rokovi pri upotrebata imaat tendecija da vle~at do dospevaweto.

Postojat i t.n. {tedni obvrznici, no tie se razlikuvaat od dr`avnite obvrznici edinstveno spored mo`nosta da se trguva so niv ili ne