organizacija potniŠkega prometa na ŽelezniŠki … · 2020. 1. 30. · organizacija potniškega...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Martina Malek

ORGANIZACIJA POTNIŠKEGA PROMETA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR

Diplomsko delo

Maribor, september 2013

I

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

ORGANIZACIJA POTNIŠKEGA PROMETA

NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR

Študent: Martina MALEK

Študijski program: visokošolski, prometno inženirstvo

Smer: železniški promet

Mentor: izr. prof. dr. Tomislav Josip Mlinarić, univ. dipl. inž. prom.

Somentor: viš. pred. Silvo Cesnik, univ.dipl.inž.prom.

Maribor, september 2013

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju g. Tomislavu Josipu

Mlinariću in somentorju g. Silvu Cesniku za

pomoč ter vodenje pri opravljanju diplomskega

dela.

Posebna zahvala velja staršema, ki sta mi

omogočila študij in me vseskozi spodbujala, da

sem dosegla svoj cilj.

IV

ORGANIZACIJA POTNIŠKEGA PROMETA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR

Ključne besede: železniški promet, železniška postaja, anketiranje potnikov,

železniške potniške storitve

UDK: 656.211.01(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu je obravnavana možnost izboljšanja vloge železniškega prometa v

javnem potniškem prometu na primeru železniške postaje Maribor. Predstavljeni so

rezultati izvedene ankete potnikov na železniški postaji Maribor. Na podlagi pripomb

potnikov, podatkov o prometu ter lastnih opažanj so predstavljeni bistveni ukrepi, ki bi

lahko prispevali k povečanju kakovosti in pomena železniškega prometa. Pomembna je

načrtovana uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji, ki bo

prispevala k dvigu kakovosti potovanja z javnimi transportnimi sredstvi.

V

ORGANIZATION OF PASSENGER TRAFFIC ON MARIBOR

RAILWAY STATION

Key words: railway, railway station, interview of passengers, rail passenger service

UDK: 656.211.01(043.2)

Abstract

In this diploma work we discuss how to make a part of railway in the public passenger

transport better on example railway station Maribor. We represent results of passenger

interviews on the railway station Maribor. At the end we represent the important

actions that will make the importance of railway better. The most important is

introduction of integrated public passengers transport in Slovenia that will improve the

quality of travel with the public transport.

VI

VSEBINA

1 UVOD............................................................................................................................................ 1

1.1 DOLOČITEV PROBLEMA ......................................................................................................................... 1

1.2 POSTAVITEV CILJA ................................................................................................................................ 2

1.3 DELOVNA HIPOTEZA ............................................................................................................................. 2

1.4 OMEJITVE RAZISKAVE ........................................................................................................................... 2

1.5 STROKOVNE RAZISKOVALNE METODE ....................................................................................................... 3

1.6 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA ............................................................................................................ 3

2 ŽELEZNIŠKI PROMET V SLOVENIJI IN ŽELEZNIŠKA POSTAJA MARIBOR .......................................... 5

2.1 TEMELJNA ZAKONODAJA NA PODROČJU PREVOZA POTNIKOV V ŽELEZNIŠKEM PROMETU ..................................... 5

2.1.1 Zakon o železniškem prometu ............................................................................................. 5

2.1.2 Zakon o varnosti v železniškem prometu ............................................................................ 6

2.1.3 Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč ................................................. 7

2.1.4 Uredba o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v

notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu ............................................................. 10

2.2 ZGODOVINA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA V SLOVENIJI IN ŽELEZNIŠKE POSTAJE MARIBOR ...................................... 11

2.3 OPIS SLUŽB, KI DELUJEJO NA OBMOČJU ŽELEZNIŠKE POSTAJE MARIBOR IN DE MARIBOR .................................. 15

2.4 OPIS IN LEGA ŽELEZNIŠKE POSTAJE MARIBOR NA ŽELEZNIŠKEM OMREŽJU SLOVENIJE ....................................... 20

3 OBSEG POTNIŠKEGA PROMETA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR ............................................ 23

3.1 ŽELEZNIŠKE PROMETNE POVEZAVE, POVEZAVE Z JAVNIM POTNIŠKIM PROMETOM IN OSTALE PROMETNE POVEZAVE

(KOLO, PEŠ, TAKSI) ...................................................................................................................................... 23

3.2 POMEN ŽELEZNIŠKEGA PROMETA V DNEVNIH MIGRACIJAH NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR............................. 29

3.3 TRANZITNI POTNIKI NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR ............................................................................... 30

4 OPERACIJE ZA DELOVANJE POTNIŠKEGA PROMETA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR .............. 31

4.1 VOZNI REDI IN INFORMACIJE ZA POTNIKE ................................................................................................ 31

4.2 BLAGAJNA ZA POTNIKE IN PRODAJA VOZOVNIC ........................................................................................ 32

4.3 SHRANJEVANJE PRTLJAGE IN OSTALE STORITVE......................................................................................... 33

4.4 VLAKOVNE STORITVE ZA POTNIKE .......................................................................................................... 34

4.5 ANKETE POTNIKOV NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR ................................................................................ 37

4.5.1 Predstavitev anketnega vprašalnika ................................................................................. 37

4.5.2 Metoda anketiranja ........................................................................................................... 38

4.5.3 Analiza rezultatov anketiranja .......................................................................................... 38

VII

5 PREDLOGI IZBOLJŠAV V ORGANIZACIJI POTNIŠKEGA PROMETA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI

MARIBOR ............................................................................................................................................. 43

5.1 PREDLOGI ORGANIZACIJSKIH REŠITEV ..................................................................................................... 43

5.2 PREDLOGI IZBOLJŠAV VOZNIH REDOV ..................................................................................................... 44

5.3 OSTALI PREDLOGI IZBOLJŠAV ................................................................................................................ 45

6 SKLEP .......................................................................................................................................... 48

7 VIRI, LITERATURA ....................................................................................................................... 50

8 PRILOGE ...................................................................................................................................... 53

8.1 PRILOGA A ....................................................................................................................................... 53

8.2 SEZNAM SLIK .................................................................................................................................... 56

8.3 SEZNAM TABEL ................................................................................................................................. 56

8.4 SEZNAM GRAFOV .............................................................................................................................. 57

8.5 NASLOV DIPLOMANTKE ...................................................................................................................... 58

8.6 KRATEK ŽIVLJENJEPIS DIPLOMANTKE ...................................................................................................... 58

VIII

UPORABLJENE KRATICE

PLDP-povprečni letni dnevni promet

DE-delovna enota

ISO-Mednarodna organizacija za standardizacijo

MT terminal- mobile station terminal

PE-poslovna enota

PIC-prodajno informacijski center

SŽ-Slovenske železnice

JPP-javni potniški promet

ICS-InterCity Slovenija

Organizacija potniškega prometa na železniški postaji Maribor Stran 1

1 UVOD

Železniški promet omogoča varen in racionalen prevoz potnikov in tovora. Razvoj

železniškega prevoznega sistema je imel kot svoj prvotni namen izvajanje potniškega

prometa. Tako je železniški transport imel vodilno vlogo v javnem potniškem prometu vse

do izuma cestnih in zračnih prevoznih sredstev. Vloga železniškega transporta se je v

potniškem prometu nekoliko zmanjšala, vendar s posodobitvijo železniški transport

ponovno pridobiva svoj prvoten pomen v potniškem prometu. To velja v tistih državah,

kjer veliko vlagajo v razvoj organizacije, tehnologije in sredstev železniškega transporta.

V Sloveniji železniški promet izgublja konkurenco z hitrim razvojem drugih vrst prometa,

v javnem potniškem prometu mu je največja konkurenca cestni promet.

Za povečanje vloge železniškega transporta pri prevozu potnikov je potrebno prilagoditi in

izboljšati način organiziranja železniških podsistemov.

V diplomski nalogi so predstavljeni načini oz. možnosti izboljšanja organiziranja

železniškega prometa za potnike na primeru železniške postaje Maribor.

1.1 Določitev problema

Železniška postaja Maribor omogoča prometno povezavo mesta Maribora z železniškim

omrežjem Slovenije. Postaja omogoča migracijo potnikov, ki se odpravijo po opravkih v in

iz Maribora. Največji delež potnikov predstavljajo študenti in dijaki, ki dnevno potujejo z

vlakom; preostali potniki so ali zaposleni v Mariboru ali pa v mesto prihajajo in iz njega

odhajajo z drugimi nameni. V bližini železniške postaje se nahaja avtobusna postaja

Maribor (medkrajevni promet), postaja za mestni promet in taksi postajališča. Tako je

železniška postaja Maribor prostorsko povezana z javnim potniškim prometom,

organizacijsko in voznoredno pa še ni prilagojena cestnemu javnemu prometu oz. ni v

potrebni meri povezana v sistem integriranega javnega potniškega prometa.

1.2 Postavitev cilja

Cilj diplomskega dela je predstaviti možne rešitve izboljšav storitev in organiziranja

potniškega prometa na železniški postaji Maribor, izboljšanje oz. prilagoditev železniškega

prometa na postaji Maribor z javnim avtobusnim potniškim prometom in na podlagi tega

povečati vlogo železniškega transporta v javnem potniškem prometu v mestu in v SV

Sloveniji.

1.3 Delovna hipoteza

Na podlagi preučevanja delovanja služb, tehnologije in organizacije železniške postaje

Maribor je ugotoviti pomanjkljivosti pri organizaciji potniškega prometa in predložiti

možne rešitve za izboljšanje vloge in delovanja pri železniških potniških prevozih.

1.4 Omejitve raziskave

Do omejitev v raziskavi lahko pride pri pridobivanju različnih statističnih podatkov, ki so

potrebni za to diplomsko delo. Omejitve lahko nastanejo pri opisovanju posameznih

operacij na železniški postaji Maribor tudi zaradi zaupnosti podatkov.


1.5 Strokovne raziskovalne metode

Teoretična osnova diplomskega dela bo povzeta iz dane literature in navodil pridobljenih s

strani železniške postaje Maribor, iz interneta, iz raznih opravljenih študij na področju

javnega potniškega prometa in tudi iz zakonov, ki določajo normative oz. standarde pri

prevozu potnikov v železniškem prometu.

Pri izdelavi diplomskega dela so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode:

• induktivna metoda, • metoda analize in sinteze, • metoda deskripcije, • metoda kompilacije, • metoda anketiranja, • metoda klasifikacije, • metoda intervjuja z odgovornimi osebami v podjetju in • metoda slikovnega prikazovanja.

V diplomskem delu je bila uporabljena razpoložljiva literatura, zakonodaja in podzakonski

akti, posebna pravila in navodila kot notranji akti družbe Slovenske železnice, podatki iz

predavanj, člankov, revij, publikacij idr. Za potrebe analiz in sintez se bili uporabljeni

ustrezni prometni podatki Slovenskih železnic oz. DE Železniška postaja Maribor in

podatki dosegljivi preko spleta.

1.6 Struktura diplomskega dela

Diplomsko delo je razdeljeno na šest poglavij.

V poglavju UVOD je predstavljen problem, ki ga opisuje diplomsko delo, cilj diplomske

naloge, delovna hipoteza, na kateri bo temeljilo diplomsko delo. Opisane so omejitve, ki

lahko nastanejo pri izdelavi diplomskega dela in metode, ki bodo uporabljene.

V drugem poglavju ŽELEZNIŠKI PROMET V SLOVENIJI IN ŽELEZNIŠKA

POSTAJA MARIBOR je opisana zakonodaja na področju železniškega potniškega

prometa v Sloveniji, zgodovina razvoja železniškega prometa v Sloveniji in vloga

železniške postaje Maribor skozi zgodovino. Poglavje se nadaljuje z opisom delovanja

služb na železniški postaji, opisom sestave same postaje in opisom lege železniške postaje

glede na železniško omrežje Slovenije.

V tretjem poglavju OBSEG POTNIŠKEGA PROMETA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI

MARIBOR so predstavljeni statistični podatki o potnikih na železniški postaji Maribor

glede na javni potniški promet v mestu Maribor.

V četrtem poglavju OPERACIJE ZA DELOVANJE POTNIŠKEGA PROMETA NA

ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR so predstavljene vse operacije potrebne za

delovanje potniškega prometa na dani železniški postaji in sicer: vozni redi, informacije za

potnike, prodaja vozovnic, blagajna za potnike, ostale storitve na postajah, storitve na

vlaku v sklopu železniške postaje. Na koncu je predstavljeno splošno mnenje potnikov, ki

dnevno potujejo skozi železniško postajo Maribor o danih storitvah na železniški postaji

Maribor.

Peto poglavje PREDLOGI IZBOLJŠAV V ORGANIZACIJI POTNIŠKEGA

PROMETA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR opisuje možne rešitve oziroma

predloge izboljšav voznih redov, organizacijskih izboljšav in ostale predloge izboljšav, do

katerih sem se dokopala v sklopu priprave diplomskega dela.

V šestem in zadnjem poglavju SKLEP so opisane splošne ugotovitve za izboljšanje vloge

železniškega transporta pri prevozu potnikov.


2 ŽELEZNIŠKI PROMET V SLOVENIJI IN ŽELEZNIŠKA

POSTAJA MARIBOR

2.1 Temeljna zakonodaja na področju prevoza potnikov v železniškem prometu

Slovensko zakonodajo na področju železniškega prometa v Sloveniji definirajo številni

zakoni, uredbe in pravilniki, ki omogočajo pravilno izvajanje dejavnosti železniškega

transporta.

Področje prevoza potnikov v železniškem prometu definira naslednja zakonodaja:

• Zakon o železniškem prometu,

• Zakon o varnosti v železniškem prometu,

• Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč,

• Uredba o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v

notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu idr.

2.1.1 Zakon o železniškem prometu

Ta zakon določa način izvajanja prevoza v železniškem prometu, določa javne dobrine v

železniškem prometu, ki jih zagotovi država Slovenija in definira javno železniško

infrastrukturo.

Na področju prevoza potnikov v železniškem prometu določa, da mednarodni potniški

promet izvaja prevoz potnikov z vlakom, ki prečka najmanj eno državo članico Evropske

skupnosti. Vlak prevaža potnike, ki vstopajo in izstopajo v različnih državah članicah

Evropske skupnosti.

Vozni red je definiran kot načrt prevoznika za določeno obdobje, ki je sestavljen na

podlagi voznega reda omrežja.

Prevoznik opravlja prevoz kot javno dobrino. Javni prevoz potnikov in blaga mora biti

dostopen pod enakimi pogoji vsem uporabnikom. Prevoznik to storitev opravlja na podlagi

pogodbe o prevozu.

Država določa prevoz potnikov kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo.

Obseg te storitve se določi z voznim redom za posamezno voznoredno obdobje. Vozni red

sprejme gospodarska javna služba in pri tem mora podati svoje soglasje tudi ministrstvo. Z

tem ministrstvo zagotovi enoten in usklajen sistem javnega prevoza potnikov.

Javna železniška infrastruktura je definirana z vsemi pripadajočimi objekti, napravami in

zemljišča, ki služijo za neovirano delovanje javnega prevoza v železniškem prometu. Sem

spadajo zemljišča, na katerih stoji javna železniška infrastruktura, tiri, potniški peroni,

tovorne klančine, dostopne potni za potnike in prevoz blaga itd.1

2.1.2 Zakon o varnosti v železniškem prometu

Ta zakon določa varen, neoviran in hiter potek železniškega prometa v Sloveniji.

Železniški sistem v Sloveniji je sestavljen iz strukturnih in operativnih podsistemov.

Strukturni podsistemi so:

• infrastruktura (vsi infrastrukturni objekti),

• energija (naprave za elektrifikacijo in merjenje porabo električne energije),

• vodenje, upravljanje, signalizacija ( vsa potrebna oprema pri vodenju, nadzoru in

varnosti voženj vlakov),

• tirna vozila ( vsa oprema, naprave za varno vožnjo tirnih vozil, človeški faktor kot

voznik, vlakovno osebje in potniki).

Operativni podsistemi so:

• vodenje in upravljanje prometa (usklajevanje vseh podsistemov in sistemov),

1Zakon o železniškem prometu, Uradni list RS, št. 11, str. 1155, 2011


• vzdrževanje vseh naprav in objektov,

• telematske aplikacije za potniški (sistemi, ki dajejo informacije potnikom pred in

med vožnjo, rezervacije in plačila, upravljanje z prtljago in drugimi vrstami

prevoza) in za tovorni promet.

Postaja in postajališča, kjer je povprečno letni dnevni promet najmanj 500 odpravljenih

potnikov in najmanj 70 vlakov morajo imeti potniki neoviran dostop do vlakov.

Prostori za sprejem in odpravljanje potnikov in prtljage morajo zagotavljati varnost

potnikov in drugih oseb.

Potniki in osebe z omejeno mobilnostjo morajo imeti neoviran oziroma čim lažji dostop do

vlakov (izvennivojski prehodi,..).

Peroni morajo biti povezani z prehodi nad ali pod progo.

Železniški promet v Sloveniji poteka po vnaprej določenem voznem redu. Vozni red za

redni promet potniških vlakov se objavi najmanj 15 dni pred začetkom poteka tega

voznega reda.2

2.1.3 Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč

Pravilnik definira opremljenost posameznih postaj in postajališč v železniškem prometu. Z

ustrezno opremo se zagotavljajo pogoji za odvijanje železniškega prometa in za večjo

varnost potnikov in delavcev, ki delajo na železniški postaji in postajališču.

Čakalnica je prostor, ki je namenjen vsem potnikom in osebam z omejeno mobilnostjo.

Peron je objekt, ki je namenjen za sprejem in odpravo potnikov, prtljage na/z določenega

vlaka.

Vsaka postaja je opremljena z piktogrami oziroma slikovnimi oznakami, ki vodijo potnike

po železniški postaji in postajališču do končnega cilja.

2Zakon o varnosti v železniškem prometu, Uradni list RS, št. 36, str. 5022, 2010

Potnik je definiran kot oseba, ki ima veljavno vozovnico za določeno potovanje z vlakom.

Potnik je od trenutka, ko vstopi na železniški področje, kjer vstopi na vlak in do trenutka,

ko konča svoje potovanje z vlakom in zapusti železniško področje.

Pravilnik razvršča železniške postaje in postajališča v naslednje kategorije:

• železniške postaje I. reda-glavne postaje (na teh postajah se ustavljajo mednarodni

vlaki, PLDP (povprečni letni dnevni promet) je večji od 6000 odpravljenih in

prispelih potnikov),

• železniške postaje II. reda (tudi na teh postajah se ustavljajo mednarodni vlaki,

PLDP je med 1000 in 6000 odpravljenih in prispelih potnikov, sem spadajo tudi

regijsko pomembne postaje),

• železniške postaje III. reda (PLDP je med 200 in 1000 odpravljenih in prispelih

potnikov),

• železniške postaje in postajališča IV. reda (PLDP je do 200 prispelih in

odpravljenih potnikov, sem spadajo tudi vsa postajališča, ne glede na število

potnikov).

Železniška postaja Maribor spada med železniške postaje I. reda. Tako pravilnik določa o

opremljenosti železniških postaj I. reda. Postaje morajo imeti v svoji bližini parkirišče za

osebna vozila potnikov, če to dopuščajo prostorske možnosti. Na tem parkirišču morajo

biti parkirna mesta za invalide v bližini vhoda na železniško postajo. Takih parkirnih mest

mora biti najmanj 5%. V bližini železniške postaje mora biti zagotovljeno tudi parkirna

mesta za kolesa glede na frekvenco potnikov.

Potniku morajo biti zagotovljene naslednje informacije: varnostna navodila in opozorila,

znaki za prepovedi in obveznosti, informacije o odhodu in prihodu potniških vlakov in

oznake za storitev na postajah in dostop do teh storitev. Tako morajo biti informacije

zagotovljene na vseh točkah, kjer se poti ločijo, morajo biti jasne, usklajene z glavnim

sistemom za informiranje potnikov.

Postajno poslopje železniške postaje zajema naslednje: postajno dvorano, službene

prostore za izvajanje procesov v železniškem potniškem prometu in naprave, ki omogočajo

potnikom in drugim osebam varno gibanje na železniški postaji. V postajni dvorani se


nahaja prostor za informacije, blagajna za prodajo vozovnic, čakalnica, garderobe, in

sanitarije in prostori za opravljanje trgovinskih in drugih storitvenih dejavnosti.

Za boljšo oskrbo potnikov z vozovnicami je priporočljivo na železniški postaji namestiti

avtomate za vozovnice. Reža skozi katero potnik vloži denar ali kartico mora biti na višini

od tal med 700 in 1200 mm. Avtomati morajo biti prilagojeni slepim in slabovidnim

osebam, tako da je tekst na zaslonu berljiv in tipkovnica ima izhodiščno orientacijsko

točko. Avtomat je lahko prilagojen tudi osebam na invalidskem vozičku, tako da ima

otipno območje (obsega tipkovnico in del za plačilo ter izdajo vozovnice).

Blagajna za prodajo vozovnic imajo prodajno okno, kjer lahko potniki kupijo vozovnice.

Prodajno okno lahko ima vmesno zasteklitev, ki ločuje delavca od potnika, ali pa je

prodajno okno odprtega tipa, ki omogoča osebni kontakt med delavcem in potnikov.

Prodajno okence mora imeti dovolj široki pult, da lahko potnik plača vozovnico.

V notranjosti železniške postaje mora biti glede na pretok potnikov zadostno število

zaslonov, za prikaz informacij o voznem redu potniških vlakov. Prikazane morajo biti

sledeče informacije: imena ciljnih postaj, časi prihodov in odhodov vlakov, številke

vlakov, številke tirov in peronov, s katerih vlaki pripeljejo ali odpeljejo, zamude vlakov in

prikaz točnega časa. Zaslon mora biti dovolj velik, za čitljivo branje informacij. Potnike se

lahko obvešča tudi preko zvočnih informacij. Zvočne informacije so posredovane preko

ročne aktivacije predposnetih sporočil z operaterskih mest, ki so povezane s sistemi za

vodenje prometa. Tako morajo biti zvočne informacije usklajene z informacijami na

zaslonih.

Železniška postaja mora imeti saj eno čakalnico, ki je namenjena vsem potnikom in drugim

obiskovalcem ter je prilagojena funkcionalnim oviranim osebam. Čakalnica mora imeti

naslednje elemente: informacije o voznem redu in o točnem času, sedeži, klopi, izložba z

informacijskim materialom in čas odprtosti čakalnice. 3

3 Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč, Uradni list RS, št. 72, str. 9662, 2009

2.1.4 Uredba o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza

potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu

Uredba določuje kakovost storitev prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem

železniškem prometu. Pri tem je definirano, kako in v kakšnem obsegu se bo izvajala

storitev železniškega prevoza, pogoji za izvajanje teh storitev in na kakšen način se bodo

oblikovale prevozne cene in nadomestila.

Prevoz v notranjem železniškem prometu je definiran, kot prevozna storitev, kjer sta

začetna in končna postaja na območju Republike Slovenije. Prevoz poteka po javni

železniški infrastrukturi, določa pa ga izdelan in sprejeti vozni red.

Integrirane storitve v javnem potniškem prometu so medsebojno povezane z enotno

informacijsko podporo, s sistemom vozovnic in voznim redom v določenem geografskem

območju.

Prevoznik z potniško tarifo določa imenik železniških postaj, pogoje in popuste pri

prevozih, cene prevozov, prevoznine in dodatke in nadomestila pri prevozu potnikov.

Tarifna obveznost določuje, da se pri prevozu potnikov v notranjem železniškem prometu

upošteva potniška tarifa. Potniško tarifo določi vlada Republike Slovenije izvajalcu

gospodarske javne službe.

Država zagotavlja na območju Republike Slovenije prevoz potnikov z obvezno

gospodarsko javno službo v javnem interesu. Tako država zagotavlja večjo mobilnost

prebivalstva in pri tem upošteva kapaciteto dnevnih migracij, razvoj mest in podeželja,

dejavnike na področju sociale in okoljevarstva ter ohranitev kulturne dediščine. Izvajalec

mora prevoz potnikov opravljati v skladu z voznim redom.

Država in izvajalec prevoza potnikov skleneta pogodbo za izvajanje obvezne gospodarske

službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. V

Sloveniji je izvajalec Slovenske železnice. Po tej pogodbi mora izvajalec nuditi vozni park,

materialne možnosti za opravljanje prevoza in za dodatne storitve (prodajna mesta,

informacijski sistem,…) in strokovno usposobljen kader. Izvajalec mora nuditi kakovostne

vozne storitve, ki se merijo glede na stopnjo zadovoljstva potnikov in točnostjo. Stopnja

zadovoljstva potnikov se meri na letni ravni in sicer z anketiranjem potnikov na vseh

vlakih, ki vozijo po uradnem voznem redu. Točnost merijo s spremljanjem zamud vlakov z


elektronskimi evidencami. O teh rezultatih izvajalec obvešča za to pristojni organ v

železniškem prometu.

Izvajalec oblikuje ceno prevoza tako, da pokrije vse svoje stroške pri opravljanju prevoza

in pri tem po tržnih možnostih ustvari pozitivno poslovanje.4

2.2 Zgodovina železniškega prometa v Sloveniji in železniške postaje Maribor

Začetek železniškega prometa se je pričel v Angliji, ko je bila odprta prva uspešna

železniška proga med Stocktonom in Darlingtonom dne 27. septembra 1825. Slika 2

prikazuje razpoloženje ljudi ob otvoritvi proge, ki je bila dolga 19 km. George Stephenson

je konstruiral parno lokomotivo, ki je na tej progi vlekla vagone z 450 osebami in 90 t

tovora. Ta dan jemljemo kot začetek delovanja železniškega javnega prevoza, kot ga

poznamo danes. 5

Slika 2.1: Otvoritev proge med Stocktonom in Darlingtonom leta 18256

4Uredba o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem

regijskem železniškem prometu, Uradni list RS, št. 99, str. 13257, 2008

5Mohorič I., Zgodovina železnic na slovenskem, Slovenska matica, 1968

6Mohorič I., Zgodovina železnic na slovenskem, Slovenska matica 1968

Leta 1829 je na progi Liverpool–Manchester potekalo tekmovanje, kjer bi odkrili najboljšo

parno lokomotivo, ki bi začela voziti na tej progi. Tako je zmagala lokomotiva »The

Rocket«, ki sta jo zasnovala George Stephenson in njegov sin Robert Stephenson. Slika 2.2

prikazuje lokomotivo »The Rocket« v muzeju v Londonu. Lokomotiva je na tekmovanju

dosegla ob polni obremenitvi največjo hitrost 46 km/h. Tako se je parna lokomotiva

dokončno uveljavila v železniškem transportu. 7

Slika 2.2: Lokomotiva »The Rocket«8

Novica ob odprtju nove javne železniške proge v Angliji je močno odmevala po vsem

svetu in ljudje so začeli graditi železnice tudi v svojih deželah.

Tudi v stari Avstriji so zgodaj odkrili pomen železniških prog. Zaradi primanjkovanja

sredstev za gradnjo železniških prog je država to investicijo prepustila posameznim

zasebnikom. Ti so državo prosili za koncesijo in tako so ustanovili delniško družbo, ki je

zagotovila sredstva za gradnjo železniških prog.

Prva železniška proga v takratni Avstriji je bila zgrajena leta 1827 med mestoma Linz in

Budejovice na Češkem. Bila je ozkotirna proga, saj je imela tirno širino 1106 mm. Vagone

na tej progi so še vlekli konji. Prva normalnotirna železnica z lokomotivsko vleko v stari

7Wikipedia, http://sl.wikipedia.org/wiki/The_Rocket, (9.5.2013)

8Wikipedia, http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Stephenson%27s_Rocket.jpg, (9.5.2013)


Avstriji pa je bila severna železnica, ki je povezovala Dunaj z mestom Krakov na

Poljskem. Prvi vlak je na tej progi začel voziti že leta 1837.

Dunajski bančnik Sina je takrat pridobil koncesijo za gradnjo južne železnice iz Dunaja

proti Trstu, ki dandanes poteka preko slovenskega ozemlja. Vendar je takrat država kmalu

spoznala, da ni pametno prepuščati gradnje železnic zasebnim družbam, saj so se te le malo

ozirale na državne interese. Zato so morale vsaj glavne železniške proge biti pod kontrolo

države. Zato je država leta 1841 sklenila, da bo začela sama graditi železnico na sever do

meje s takratno Saško in na jug do mesta Trsta. Tako so se začeli tudi načrti za gradnjo

železnice na slovenskem ozemlju. Slika 2.3 prikazuje Južno železnico v obdobju 1841-

1858.

Slika 2.3: Južne železnice na Slovenskem v obdobju 1841-18589

Dvotirna železniška proga je leta 1844 dosegla mesto Gradec (Graz), Celje leta 1846 in

Ljubljano 1849. Država se je zelo potrudila pri gradnji te proge, saj se je zavedala njenega

vojaškega in gospodarskega pomena. Tako je prvi vlak z lokomotivo »Neuberg« 18.

avgusta 1849 pripeljal v Ljubljano, na rojstni dan takratnega cesarja. Otvoritev je potekala

9Bogić M., Tiri in čas z zaporedno številko 10, Ljubljana, 1998

na dan 16. septembra 1849, ko sta v Ljubljano prispeli lokomotivi »Laibach« in »Terglou«.

Že naslednji dan je bila ta proga odprta za javni promet.10

Maribor je bil prvo mesto na slovenskem ozemlju, ki je dobil železniško povezavo. Prvi

vlak z lokomotivo »Ocean« je skozi Maribor peljal leta 1846. Potek železnice skozi mesto

Maribor je zelo prispeval h gospodarski rasti Maribora. V bližini kolodvora se je začelo

razvijati gospodarstvo in tovorni promet se je vse bolj usmerjal na železnico.

Po gradnji železnice skozi Maribor, se je začelo tudi samo mesto naglo širiti. Naslednja

slika 2.4 prikazuje železniški kolodvor v Mariboru leta 1902.11

Slika 2.4: Železniška postaja Maribor v letu 190212

Železniško postajo Maribor so začeli graditi leta 1845 in je bila dokončana leta 1846. 2.

junija 1846 je na postajo pripeljal prvi vlak na poti od Gradca do Celja. Kolodvor se je z

leti vedno bolj širil, saj so leta 1912 začeli dograjevati dodatne prostore. Tako so tudi leta

1922 dogradili dodatno nadstropje za delo uradnikov. Med prvo svetovno vojno je postaja

predvsem služil za prevoz vojakov. Po 1. svetovni vojni pa je postala zadnja severna

postaja (starojugoslovanskih) Južnih železnic, zaradi takratnih političnih razmer. Zato so

10 Bogić M., Tiri in čas z zaporedno številko 10, Ljubljana, 1998

11 Radovanovič S., Ocean v Mariboru- Ob 150-obletnici prihoda prvega vlaka v Maribor, Muzejski listi

12 Radovanovič S., Ocean v Mariboru- Ob 150-obletnici prihoda prvega vlaka v Maribor, Muzejski listi


potniki mednarodnih vlakov na tej relaciji prestajali policijske in carinske preglede na

železniški postaji v Mariboru in tudi v Špilju oziroma v Lipnici. Zato so 15. maja 1936

zato pristojni organi sklenili dogovor, da naj železniška postaja Maribor postane obmejna

postaja in tako so potniki preglede opravljali samo na tej postaji. Na postaji so začeli

delovati carinski, policijski in železniški obmejni organi iz Avstrije.

Med 2. svetovno vojno je bila železniška postaja močno poškodovana zaradi vojaških

napadov. Zato so jo morali tudi obnoviti. Tako je mariborski arhitekt Milan Černigoj

zasnoval novi kolodvor in so ga začeli graditi leta 1951. Dokončan je bil 4. decembra 1955

in je takrat postal najlepši kolodvor v Sloveniji. Zavzemal je površino 4700 kvadratnih

metrov. S časom je postaja začela propadati in tako so leta 1986 spet obnovili postajo. Med

to obnovo je postaja pridobila veliko uro v avli, ki je uravnana s časom iz Frankfurta.13

2.3 Opis služb, ki delujejo na območju železniške postaje Maribor in DE Maribor

Na železniški postaji Maribor deluje DE (delovna enota) Maribor. Poslovnik o delu DE

Maribor opredeljuje delo in naloge DE Maribor, z organizacijo dela za potniški promet, s

pregledom številčnega stanja zaposlenih, obvladovanjem dokumentacije in procesov dela.

Pomembni cilji DE Maribor so:

• razvoj in izvajanje kakovosti sistema kakovosti in varstva okolja po ISO standardih,

• izobraževanje zaposlenih o ciljih kakovosti, preventivnih in korektivnih ukrepih,

• zmanjšati število pritožb uporabnikov,

• zmanjševanje zamud potniških vlakov po krivdi delavca v potniškem prometu,

• zmanjševanje nezgod pri delu,

• povečati zadovoljstvo uporabnikov, ki uporabljajo storitev v potniškem prometu.

13Mariborčan, http://www.revijakapital.com/mariborcan/clanki.php?idclanka=817, (30.5.2013)

Pomembne naloge DE Maribor so:

• gospodarna uporaba objektov,

• administrativna dela,

• posredovanje informacije potnikom,

• poučevanje in obveščanje osebja,

• postavitev potniških vlakov na izvozne tire,

• sestava, razstava in premik potniških in tovornih vlakov na železniški postaji,

• izvajanje tehnoloških procesov dela,

• vodenje evidence dela osebja,

• opravljanje transportno-komercialnih operativnih del (npr. blagajniško poslovanje,

preiskava nepravilnosti v potniškem prometu,…),

• prodaja in reševanje nastalih problemov pri potniških storitvah,

• nadzor dela postajnega, vlokospremnega, blagajniškega osebja,

• pomoč pri manipulaciji z invalidi.

Tabela 2.1 prikazuje aktivnosti nalog DE Maribor, potrebne dokumente in izvršitelja za

posamezno nalogo pri sprejemu in odpravi potnika na železniški postaji Maribor.


Tabela 2.1: Opis nalog DE Maribor14

NALOGA

AKTIVNOST NOSILEC PLAN/DOKUMENT

Informiranje potnikov Dajanje ustnih ali telefonskih

informacij o voznem redu vlakov ali

ceni prevozne storitve

potniški blagajnik, sprevodnik/vodja vlaka

- vozni red, tarife MT terminal

Sestava in razstava

vlakov in postavitev

potniških vlakov

klasične sestave.

Premikalno delo na postaji, premik

potniških / tovornih vagonov ,

vodenje premikalnega dela

Vodja premika, premikač

- postajni poslovni red in

- tehnološki proces dela - dovoljenje za premik

Prodaja potniških

storitev Prodaja vozovnic in rezervacij v

notranjem in mednarodnem prometu

na postajah in na vlaku

Potniški blagajnik, sprevodnik, vodja vlaka

- Vozna karta, - Rezervacijska karta

Izvajanje voznih

olajšav Naročanje in izdajanje SP vozovnic

in vodenje evidenc

Potniški blagajnik - Dopisi PE

Dejavnosti DE Maribor obsega naslednje progovne odseke na slovenskem železniškem

omrežju:

• Progovni odsek Dolga gora-Šentilj,

• Progovni odsek Maribor-Prevalje,

• Progovni odsek Pragersko-Središče,

• Progovni odsek Ormož-Murska Sobota-Hodoš.

Slika 2.5 prikazuje progovne odseke v okviru DE Maribor. Slika 2.6 prikazuje področje

delovanje DE Maribor na slovenskem železniškem omrežju.

14 Poslovnik o delu delovne enote Maribor, 2012

Slika 2.5: Progovni odseki v okviru DE Maribor15

Slika 2.6: Dejavnost DE Maribor na slovenskem železniškem omrežju16




Glede na obseg dejavnosti DE Maribor je organizirana tudi njena struktura. Slika 2.7

prikazuje organizacijsko strukturo DE Maribor.

Slika 2.7: Organizacijska shema DE Maribor17

Vodja DE Maribor ima zelo pomembno vlogo, saj vodi tehnološki proces dela v DE za

potniški promet, ki vključuje organiziranje, kontroliranje in koordiniranje dela. Zraven tega

še spremlja vse nastale problematike v zvezi z voznim redom in jih rešuje, podpira boljšo

organizacijo in pripravlja predloge za izboljšavo voznega reda. Vodja DE sodeluje z vodji

nadzornih postaj v okviru dejavnosti DE Maribor in ima pomembno vlogo pri oblikovanju

tehnološkega procesa dela na vseh nadzornih postajah. Izvaja nadzor nad finančno

materialnim poslovanjem ter gospodarjenje z objekti v DE Maribor. V primeru kakršnekoli

nepravilnosti pri izvajanju dela lahko predlaga disciplinske ukrepe in opravlja zasliševanja

oseb. Vodja na delovnih mestih potniških blagajn vodi in organizira delo v PIC (prodajno

informacijski center) Maribor in na naslednjih postajah: Maribor, Pragersko, Ormož,

Poljčane, Rače in Murska Sobota in na postajališčih: Maribor Tezno in Ljutomer.

Bistvo naloge tehničnega referenta oziroma določevalca je spremljanje primopredaje služb

na različnih delovnih mestih. Ta služba se izvaja neprekinjeno. Obsega naslednje naloge:

vodi knjigo razporedov in evidence zaposlitve in odsotnosti, ugotavlja psihofizične

sposobnosti delavcev, obvešča vodjo DE o vseh nastalih nepravilnosti v času njegove


službe, spremlja zamude potniških vlakov in po potrebi ukrepa v cilju rednosti potniškega

prometa.

V PIC Maribor delujeta 2 prodajalca. Bistvene naloge prodajalca so: obračunavanje

voznine, naročanje vozovnice, prodaja kart v notranjem in mednarodnem prometu,

posredovanje informacij o voznem redu in cen vozovnic, rezervacija sedežev, ležalnikov in

spalnikov preko sistema EPA, zaračunavanje storitev pri prevozu prtljage pošiljk in koles,

dajanje informacij potnikom in prenos oziroma odvod transportnih prihodkov blagajne na

račun SŽ.18

2.4 Opis in lega železniške postaje Maribor na železniškem omrežju Slovenije

Železniška postaja Maribor ima dandanes različne vloge in sicer:

• je razporedna postaja in vodi promet na dvotirni progi Maribor-Zidani Most, na

enotirni progi Maribor-Prevalje in na enotirni progi Maribor- Šentilj,

• je izhodna postaja za potniške vlake v smeri Zidani Most, Šentilj, Središče in

Prevalje,

• mejna postaja za potniške in tovorne vlake v smeri Spielfeldstras (Avstrija),

• vmesna postaja za vlake, ki vozijo na progah Zagreb-Dunaj, Ljubljana-Dunaj in

obratno in za tovorne vlake, saj preko Železniške postaje Maribor vozi večina

tovornih vlakov v Evropo.

• je nadzorna postaja, saj sta ji podrejeni postaji Pesnica in Šentilj.

Sestavljena je iz dveh delov in sicer prvi del je namenjen za potniški promet, drugi del pa

za tovorni promet. Tiri, ki so namenjeni potniškemu prometu imajo perone in so pokriti,

kar omogoča potnikom lažji dostop potniškim vlakom.



Tako ima postaja Maribor dve skupini tirov:

• Potniška skupina tirov: 1, 2, 3 in 17(3A), ki so namenjeni za uvoze in izvoze vlakov

s prevozom potnikov in tire: 4, 5, 28, 29, 31, 32, 35, 36, 37 in 38, ki so namenjeni

za sestavo, gariranje in vzdrževanje potniških vagonov in garnitur,

• Tovorna skupina obsega tire: 6, 7, 8, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 19, 20, 21, 22,

25, 26, 40, 41, ter skladiščne tire od 1 S do 5 S.

Naslednja tabela 2.2 prikazuje podrobno delitev in pomen tirov v potniški skupini tirov.

Tabela 2.2: Delitev in pomen tirov za potniški promet19

TIR ŠTEV. NAMEN UPORABE

POTNIŠKA SKUPINA

1, 2, 3 za uvoze in izvoze potniških vlakov

3A za uvoze in izvoze potniških vlakov v sestavi ene enote DMG/EMG (tir 17 se za

obveščanje potnikov imenuje tir 3A in je na prostoru tako tudi označen)

4, 5, 15, 16, 35, 36,

37

za gariranje in sestavo potniških garnitur. Tira 4 in 5 sta namenjena tudi za

ogrevanje in hlajenje vagonov

31 za gariranje lokomotiv

32 za gariranje potniških vagonov, manjša popravila električne napeljave na potniških

vagonih in ogrevanje ter hlajenje vagonov

33 za uvoze in izvoze vlakov s tirov 1, 2 in premik na tir 32

33a za uvoze in izvoze vlakov s tirov 1, 2, 3 do 10

34 za potrebe pošte

28 za temeljito čiščenje potniških vagonov, dizel motornih garnitur ter vlečnih vozil,

zgrajen je na pralni ploščadi

29 za popravilo potniških vagonov, na katerem je zgrajen revizijski jašek

19Tehnološki proces dela prevoznika SŽ-potniški promet, d.o.o. za postajo Maribor, 2012

Naslednja slika 2.8 prikazuje označene tire na železniški postaji Maribor, ki so namenjeni

za potniške vlake.20

Slika 2.8: Prikaz tirov za potniške vlake na železniški postaji Maribor21

20 Tehnološki proces dela prevoznika SŽ-potniški promet, d.o.o. za postajo Maribor, 2012

21 Tehnološki proces dela prevoznika SŽ-potniški promet, d.o.o. za postajo Maribor, 2012


3 OBSEG POTNIŠKEGA PROMETA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI

MARIBOR

Železniška postaja Maribor ima pomembno vlogo v mestu Maribor, saj nudi železniške

povezave do večjih slovenskih in evropskih mest. Ima tudi veliki pomen v samem mestu

Maribor, saj v neposredni bližini leži avtobusna postaja Maribor, ki ima postajališča za

medkrajevni in mestni potniški promet v Mariboru in skupaj tvorita mestno prometno

glavo.

3.1 Železniške prometne povezave, povezave z javnim potniškim prometom in

ostale prometne povezave (kolo, peš, taksi)

Potniki ki prispejo na železniško postajo Maribor lahko nadaljujejo svojo potovanje z

mestnim potniškim prometom, peš ali s taksijem.

Naslednji graf 3.1 prikazuje število odpravljenih potnikov na železniški postaji Maribor v

obdobju med leti 2006 - 2012.

Graf 3.1: Število odpravljenih potnikov na železniški postaji Maribor v obdobju 2006-

201222

22Slovenske železnice, 2013

Iz grafa je vidno, da se je z leti nekoliko zmanjšalo število odpravljenih potnikov na

železniški postaji Maribor, vendar se je v lanskem letu nekoliko povečalo. Štetje potnikov

je bilo izvedeno na podlagi prodanih vozovnic. Tabela prikazuje potnike, ki so potovali v

notranjem prometu oziroma po Sloveniji in tu niso všteti potniki, ki so potovali iz

Maribora v tujino.23

Leta 2007 je bila opravljena raziskava prestopanje v sistemu javnega potniškega prometa v

Mariboru in v Ljubljani. Cilj raziskave je bil, ugotoviti koliko potnikov prestopi iz enega

na drugo transportno sredstvo v javnem potniškem prometu. Skupaj je bilo opravljenih

2680 anketiranj, od tega 1070 anket na primestnih vlakih v jutranji konici do Maribora in

1610 anket na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Raziskava je zajemala različne vrste

vlakov in sicer daljinske, regionalne in lokalne vlake.

Tako je anketiranje potnikov pokazalo, da iz železniške postaje Maribor prestopi 8,3 %

vseh anketiranih potnikov na avtobuse mestnega potniškega prometa v Mariboru.

Na podlagi tega rezultata lahko izračunamo delež potnikov, ki so prestopili iz vlaka na

avtobuse v mestnem potniškem prometu v Mariboru na letni ravni v obdobju 2006-2012,

kar prikazuje naslednji graf 3.2.

Graf 3.2: Število prestopajočih potnikov iz železniške postaje Maribor na mestni avtobus24

23Slovenske železnice, 2013

24Lep M., Prestopanje v sistemu integriranega javnega potniškega prometa, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor, 2007


V raziskavi je bilo tudi opravljeno anketiranje potnikov glede izbira njihovega prevoznega

sredstva pri vstopu ali izstopu iz železniške postaje Maribor. Tako je bilo pri vstopu na

železniško postajo Maribor anketiranih 76 anketirancev. Tabela 3.1 prikazuje število

potnikov glede na njihovo izbiro prevoznega sredstva pri prihodu na železniško postajo.

Anketiranci so na postajo prispeli peš, s kolesom, kot sopotnik in voznik v avtomobilu, s

taksijem, z medkrajevnim in mestnim avtobusom ter z vlakom.

Tabela 3.1: Prihod potnikov na železniško postajo Maribor glede na izbiro prevoznega

sredstva25

Vstop na vlak Prihod na vstopno žel.

postajo

število

Maribor a) peš 22

Maribor b) s kolesom 4

Maribor c) z avtomobilom kot

sopotnik

21

Maribor d) z avtomobilom kot

voznik

13

Maribor e) s taksijem 5

Maribor f) z medkrajevnim

avtobusom

1

Maribor g) z mestnim

avtobusom

6

Maribor h) z vlakom 4

Skupaj: 76

25 Lep M., Prestopanje v sistemu integriranega javnega potniškega prometa, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor, 2007

Naslednji graf 3.3 prikazuje delež potnikov pri izbiri transportnega sredstva pri prihodu

potnikov na železniško postajo. Največji delež je prihod potnikov peš ali kot sovoznik v

avtomobilu in sicer vsaki delež zajema skoraj eno tretjino vseh anketirancev. S kolesom jih

prispe 5,3% in s taxi-jem prispe 6,6 % vseh anketiranih. Najmanj jih pa prispe z

medkrajevnim avtobusom in sicer 1,3 % potnikov.

Graf 3.3: Delež potnikov pri vstopu na železniško postajo Maribor glede na izbiro

prevoznega sredstva26

Pri izstopu iz vlakov na železniški postaji Maribor je bilo anketiranih 47 potnikov. Tabela

3.2 prikazuje število potnikov pri izstopu iz vlaka oziroma železniške postaje glede njihove

izbire prevoznega sredstva pri nadaljevanju potovanja.


Maribor, 2007


Tabela 3.2: Izstop potnikov iz žel. postaje Maribor glede na izbiro prevoznega sredstva27

Anketirani potniki so svoje potovanje nadaljevali peš, kot sopotnik in voznik v avtomobilu,

s taxi-jem, z mestnim avtobusom ter z vlakom.

Naslednji graf 3.4 prikazuje delež potnikov pri izbiri transportnega sredstva pri odhodu iz

železniške postaje. 38,3 % anketiranih nadaljuje svoje potovanje kot sopotnik v avtomobilu

in 36,2 % potujejo peš. Med anketiranimi pa ni bilo nobenega potnika, ki bi nadaljeval

svoje potovanje s kolesom ali z medkrajevnim avtobusom.28


Maribor, 2007


Maribor, 2007

Izstop iz vlaka Nadaljevanje

potovanja anketiranca

število

Maribor a) Peš 17

Maribor c) z avtomobilom

kot sopotnik

18

Maribor d) z avtomobilom

kot voznik

5

Maribor e) S taxi-jem 3

Maribor g) Z mestnim

avtobusom

2

Maribor h) Z vlakom 2

Skupaj: 47

Graf 3.4: Delež potnikov pri odhodu iz železniške postaje Maribor glede na izbiro

prevoznega sredstva29


Maribor, 2007


3.2 Pomen železniškega prometa v dnevnih migracijah na železniški postaji

Maribor

Železniški promet ima pomembno vlogo pri dnevnih migrantih na daljše razdalje,

predvsem v času šolskega leta. Tako v tem času med potniki prevladujejo dijaki in

študentje, ki potujejo z vlakom v kraj izobraževanja. Vendar bi se število potnikov tudi

povečalo v primeru boljše organizacije in povezanosti med posameznimi podsistemi v

javnem potniškem prometu, kjer je vključen tudi železniški potniški promet. Tako se bo

sčasoma uvedel sistem integriranega javnega potniškega prometa ( železniškega prometa-

regionalnega avtobusnega prometa in mestnega BUS prometa) in s tem integracija voznih

redov in prodaje vozovnic.30

Temeljni cilji tega projekta so:

• usklajen vozni red med podsistemi v JPP,

• več prometnih povezav( več vlakov na dan, uvesti nove linije, proge,…),

• enotna vozovnica, s katero bi lahko potnik nemoteno potoval z različnimi

transportnimi sredstvi,

• enoten informacijski sistem (enotna podatkovna baza vseh podsistemov JPP),

• povečanje kakovosti potovanja z vlakom in avtobusom (udobnost, hitrost,

točnost,…) in s tem povečati število potnikov v JPP.31

Z uvedbo integriranega javnega potniškega prometa se bo izboljšalo sodelovanje med

prevoznima sistemoma slovenskih železnic in avtobusnimi prevozniki. Železniški prevoz

bo veliko lažje deloval v sodelovanju z lokalnimi avtobusnimi prevozniki v primeru zapor

železniških prog na določenih odsekih. Usklajeni vozni redi pa bodo izboljšali povezave

med železniškimi postajami in mesti, kjer potujejo dnevni migranti. 32

30MZIP, http://www.mzip.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6937/, ( 5.8.2013)

31Koren B., Razvoj integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji, Fakulteta za management Koper,

2010

32Letno poročilo Slovenske železnice d.o.o., 2008, str. 15

3.3 Tranzitni potniki na železniški postaji Maribor

Železniška postaja Maribor ima tudi zelo pomembno vlogo pri potovanju potnikov iz/v

tujino, ob delavniku odpravi približno 100 potnikov na dan v tujino. V poletnih počitnicah

se število potnikov poveča in sicer do približno 150 potnikov na dan. V zimskih mesecih se

število potnikov zmanjša; takrat se v tujino odpravi približno 50 potnikov na dan. Izjeme

so dnevi v času večjih praznikov (božič, 1. maj, novo leto), saj se takrat število

odpravljenih potnikov v/iz tujino zelo zviša.

Železniška postaja Maribor nudi veliko železniških povezav v večja in tudi mala evropska

mesta. Tako lahko potniki potujejo v naslednja mesta: Varšava, Praga, Frankfurt,

München, Dunaj, Zürich, Bratislava, Graz, Budimpešta, Beljak, Lipnica, Zagreb, Beograd,

Reka/Rijeka, Sofija, Benetke in v državo BIH. Povezanost postaje z tujino prikazuje

naslednja slika 3.1, na kateri so označena mesta in države, v katere se lahko odpravijo

potniki.33

Slika 3.1: Prometne povezave železniške postaje Maribor z tujino34

33Interno gradivo, železniška postaja Maribor, 2013

34Interno gradivo, železniška postaja Maribor, 2013


4 OPERACIJE ZA DELOVANJE POTNIŠKEGA PROMETA NA

ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR

Na udobnost potovanj z vlakom zelo vplivajo storitve, ki jih ponujajo posamezne

železniške postaje. Tako morajo biti storitve na železniških postajah kakovostne in

potnikom dostopne. Slovenske železnice na slovenskih železniških postajah ponujajo

naslednje storitve: prodaja vozovnic v mednarodnem in notranjem prometu, rezervacije

sedežev na vlakih, informacije o veljavnem voznem redu, gostinske storitve, menjava tujih

valut, shranjevanje prtljage v omaricah, prevzem prtljage po prevozu in nudijo tudi

parkirišča za osebna vozila.35

4.1 Vozni redi in informacije za potnike

Posredovanje informacij potnikov je zelo pomembna naloga, ki posledično vpliva na

odločitev potnika o potovanju z vlakom ali z drugim prevoznim sredstvom. Tako mora za

to pooblaščena oseba potnika informirati o veljavnem voznem redu, zamudah vlakov in

poskrbeti, da potnik prejme primerno in pravočasno informacijo pomembno za potovanje.

Informacije o voznih redih, cenah vozovnic in zamudah vlakov lahko potnik dobi na

različne načine in sicer:

• »Call« center v Ljubljani, telefon: 01 291 33 32,

• e-naslov: [email protected],

• na potniških blagajnah na železniški postajah,

• PIC Ljubljana, Maribor, Koper in Celje,

• turistične agencije, ki prodajajo železniške vozovnice,

35Kovač S., Povečanje obsega dela v potniškem prometu z novimi produkti, Kranj, 2008

• spletna stran: http://www.slo-zeleznice.si/,

• teletekst na straneh: 194-199,

• avtomatski telefonski odzivnik: 090 93 9801 in 090 93 9809,

• informacije o potovanjih v notranjem prometu; e-naslov: notranji.promet@slo-

zeleznice.si in o potovanjih v mednarodnem prometu na e-naslovu:

[email protected] (delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00

in do 15.00 ure).36

Tabela 4.1 prikazuje proces informiranja potnikov na železniški postaji Maribor.

Tabela 4.1: Proces informiranja potnikov37

4.2 Blagajna za potnike in prodaja vozovnic

Na železniški postaji Maribor deluje PIC Maribor, ki potnikom ponuja vse potrebne

informacije in storitve, ki jih potrebujejo. Zraven tega še deluje INFO center, ki ponuja

aktualne informacije o voznih redih. Tako je komunikacija med potnikom in ponudnikom

prevoza bolj pristna in dvosmerna, kar pomeni da je potnik bolj zadovoljen. INFO center

36 Interno gradivo, železniška postaja Maribor, 2013



ponuja tudi nakup raznih vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in v tujini. Tako se

poveča krog uporabnikov železniških storitev. 38

Tabela 4.2 prikazuje proces izdajanje vozovnic in rezervacij na železniški postaji Maribor.

Tabela 4.2: Proces izdajanja vozovnic in rezervacij39

4.3 Shranjevanje prtljage in ostale storitve

Železniška postaja Maribor ponuja storitev shranjevanje prtljage v avtomatskih

garderobnih omaricah. To je zelo priročno za tiste potnike, ki si ne želijo svoje prtljage

prenašati zraven na pot in se bodo kasneje vrnili po prtljago. Med shranjeno prtljago se ne

sprejemajo predmeti, ki se hitro kvarijo, živali, denar, vrednostni papirji, znamke vseh vrst

in dragocenosti.

Potniki lahko prtljago shranijo za največ 72 ur oziroma 3 dni. Tako se vsebina omarice

pregleda po treh dneh. Po sedmih dneh se omarica izprazni in vsebino omarice hranijo še

30 dni na železniški postaji, da se lahko potnik vrne po svojo prtljago. V primeru če se v

tem času ne vrne, se prtljaga proda na dražbi.

Za shranjevanje prtljage se plača nadomestilo, ki velja vsakih 26 ur. Cena nadomestila

prikazuje naslednja tabela 4.3 za malo, srednjo in veliko omarico.

38 Kovač S., Povečanje obsega dela v potniškem prometu z novimi produkti, Kranj, 2008


Tabela 4.3: Cena garderobnih omaric na železniški postaji Maribor40

Velikost omarice Cena(EUR)

mala 2,00

srednja 3,00

velika 8,00

Tako ob plačilu nadomestila dobi potnik ključ dane omarice. V primeru, če potnik izgubi

ključ mora za izgubljen ključ plačati 20,85 EUR.41

4.4 Vlakovne storitve za potnike

Vlakovne storitve za potnike se razlikujejo od vrsta vlaka, z katerimi potujejo potniki.

Tako so vlakovne storitve opisane glede na vrsto vlaka, ki vozijo skozi železniško postajo

Maribor:

• Eurocity vlak »Mimara«: je visoko kakovostni vlak, ki vozi na glavnih progah in

povezuje pomembna, turistična središča v Sloveniji in v Evropi. Za vožnjo v

notranjem prometu z tem vlakom mora potnik plačati EC-dodatek in rezervacijo

sedeža. Vlak sestavlja udobni in klimatizirani vagoni in ima gostinske storitve.

Potovalni čas vlaka je krajši, saj ima manj postankov. Na sliki 4.1 je prikazan

Eurocity vlak.

40SŽ, http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/dobro-je-vedeti/dodatna-ponudba/shranjevanje-prtljage,

(4.7.2013)

41SŽ, http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/dobro-je-vedeti/dodatna-ponudba/shranjevanje-prtljage,

(4.6.2013)


Slika 4.1: Eurocity vlak42

• Euro Night vlaki: so visoko kakovostni nočni mednarodni vlaki, ki vozijo po

glavnih progah v Sloveniji in v Evropi. imajo spalnike in ležalnike, za katere je

treba plačat dodatek za posteljo ali ležišče.

• InterCity Slovenija vlak: to je vlak z nagibno tehniko, ki lahko doseže velike

hitrosti. Potnikom ponuja, klimatizirane vagone, v 1. razredu imajo potniki

brezplačno gostinsko ponudbo in električni priključek, brezplačno parkirišče na

železniških postajah, naročilo prevoza taksija po pavšalni ceni, prevoz na

invalidskih vozičkih. Vlak v Sloveniji vozi na relaciji Ljubljana-Maribor, v poletnih

mesecih pa tudi do Kopra.

• InterCity vlaki: vozijo na večjih razdaljah v notranjem in v mednarodnem

prometu. Imajo udobne vagone, krajši vozni čas in manj postankov.

42 Eurocity vlak, http://eurocitycard.blogspot.com/2010_09_01_archive.html, ( 4.7.2013)

• Regionalni in lokalni potniški vlaki: povezujejo slovenske kraje na krajših in

daljših razdaljah. Namenjeni so predvsem dnevnim migrantov, ki se prevažajo v

službo ali v šolo. Dopolnjujejo ponudbo InterCity vlakov.43

Zraven opisanih vlakovnih storitev vlaki ponujajo tudi prevoz koles in koles z motorji.

Kolesa se lahko prevažajo na naslednjih vlakih: vlaki InterCity, mednarodni regionalni

vlaki, v službenih oddelkih dizel motornih vlakov do 10 koles in elektromotorni potniški

vlaki s službeni vagoni do 20 koles.

Naslednji vlaki pa ne prevažajo koles: ICS, EuroCity in drugi vlaki, ki nimajo službenega

vagona.

Cena za prevoz kolesa je enotna in ni odvisna od razdalje. Tako stane prevoz kolesa 3,20

EUR. Kolesarska vozovnica velja 1 dan, ne glede na št prevozov kolesa na slovenskem

železniškem omrežju, z veljavno vozovnico za potnika.

Potnik mora pri tem upoštevati nekaj naslednjih določil:

• potnik in kolo potujeta na istem vlaku,

• potnik lahko spremlja največ eno kolo,

• potnik kolo sam naloži in razloži, med prevozom pa je potnik sam odgovoren za

kolo,

• skupine, ki imajo več kot 10 kolesarjev, morajo najmanj 8 dni pred prevozom

prijaviti potovanje na začetni železniški postaji.

Potnik lahko na voznem redu vlakov pogleda možnost prevoza kolesa na vlaku. Tako se je

v zadnjih letih začel naraščati trend prevoza kolesa z vlakom.44

43SŽ, http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/slovenija/vozni-redi/vrste-vlakov, (4.7.2013),

Kovač S., Povečanje obsega dela v potniškem prometu z novimi produkti, Kranj, 2008

44SŽ, http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/slovenija/na-izlet/s-kolesom-na-vlak, (5.6.2013)


4.5 Ankete potnikov na železniški postaji Maribor

Vsako podjetje si želi čim bolje prodati svoje storitve oziroma izdelke. Vendar je to

odvisno od zadovoljstva njihovih uporabnikov. Če bodo uporabniki zadovoljni z dano

storitvijo jo bodo še naprej uporabljali, sicer se lahko zgodi da bodo začeli uporabljati

storitve drugega ponudnika. Zato je ključnega pomena spremljanje zadovoljstva

uporabnikov z dano storitvijo. V našem primeru je bilo izvedeno anketiranje potnikov

glede njihovega zadovoljstva s storitvami na železniški postaji Maribor.45

4.5.1 Predstavitev anketnega vprašalnika

Anketni vprašalnik (PRILOGA A) je bil sestavljen na podlagi dejavnikov, ki definirajo

zadovoljstvo potnikov s storitvami železniškega prevoza, ki so: storitve na postajah, videz

postaj, ustrežljivost in urejenost osebja, udobje, videz urejenosti in hitrost vlakov, točnost

vlakov in vozni red. Anketni vprašalnik je bil delno prilagojen glede zadovoljstvo potnikov

s storitvami na železniški postaji Maribor.46

Anketni vprašalnik je sestavljen iz 8 vprašanj. Prvi dve vprašanji sta demografske narave

in sicer bomo izvedeli spol, starost in status anketiranca. Pri tretjem vprašanju bomo

izvedeli pogostost potovanja anketiranca z vlakom. Pri naslednjem vprašanju je

anketiranec navedel relacijo njegovega potovanja z vlakom. S pomočjo petega vprašanja

bomo izvedeli namen potovanja anketiranca. V sklopu šestega vprašanja bomo izvedeli

zadovoljstvo potnika z železniško postajo Maribor. Šesto vprašanje je tematsko razdeljeno

na 4 dele in sicer: storitve na železniški postaji Maribor, izgled postaje, osebje, prometna

povezava postaje z javnim potniškim prometom. Anketiranci vsako trditev ocenjujejo z

ocenami od 1 do 5. Imajo pa še možnost vpisati štev. 99 v primeru, če ne morejo oziroma

ne znajo oceniti določenega stanja. Pri sedmem vprašanju anketiranci ocenjujejo splošno

45Smajlović E., Zadovoljstvo potnikov s storitvami Slovenskih železnic, Ekonomska fakulteta, Ljubljana,

2011

46Smajlović E., Zadovoljstvo potnikov s storitvami Slovenskih železnic, Ekonomska fakulteta, Ljubljana,

2011

zadovoljstvo z železniško postajo z ocenami od 1 do 5. Pri osmem vprašanju pa bomo

izvedeli na kakšen način anketiranec prispe ali zapušča železniško postajo Maribor.

4.5.2 Metoda anketiranja

Anketiranje potnikov je bilo izvedeno na dva načina: osebni pristop do potnikov in

anketiranje preko spleta. Cilj je bil doseči 50 vprašalnikov, odgovorilo jih je 36

anketirancev. Nekateri vprašalniki niso bili v celo rešeni zato niso bili obravnavani pri

nadaljnji analizi. Pogoj za izpolnjevanje anketnega lista je bil potovanje potnika iz/na

železniško postajo Maribor. Zato so bili nekateri vprašalniki izključeni iz obdelave, saj

potniki niso potovali skozi železniško postajo Maribor.

4.5.3 Analiza rezultatov anketiranja

Rezultate anketiranje sem analizirala po posameznih vprašanjih.

Pri prvem vprašanju so potniki navedli spol in starost. Tako je v raziskavi sodelovalo 36

potnikov v starostnem obdobju od 16 do 66 let. Pri anketiranju je sodelovalo večji delež

žensk in sicer 86,1 % in majhni delež moških in sicer 13.9 %. To lahko vidimo na

naslednjem grafu 4.1.

Graf 4.1: Delež anketirancev glede na spol


Pri drugem vprašanju pa smo izvedeli status potnikov. Največji delež potnikov je

študentov oziroma dijakov in sicer 83.3%. nato sledijo zaposleni, ki jih je 8.3%, nato

upokojenci ki jih je 5,6% in najmanjši delež je nezaposlenih 2,8%. Naslednji graf 4.2

prikazuje status anketirancev.

Graf 4.2: Status anketirancev

Tretje vprašanje razkriva pogostost potovanja potnikov z vlakov v obdobju 1 leta. Največ

anketirancev je potovalo skoraj vsak dan in sicer 22,2% najmanj pa jih je potovalo

nekajkrat tedensko in vsak dan sicer 13,9 %. Naslednji graf 4.3 prikazuje pogostost

potovanja anketiranec z vlakom glede na železniško postajo Maribor.

Graf 4.3: Pogostost potovanja potnikov

Pri četrtem vprašanju so anketiranci vpisovali relacije potovanja z vlakom. Pri tej relaciji

so vsi potniki začeli ali končali potovanje na železniški postaji Maribor.

Tako je največji delež potnikov potovalo na dveh relacijah in sicer Slovenska Bistrica-

Maribor in Pragersko-Maribor. Na vsaki relaciji je potovalo 6 potnikov. Nato sledi relacija

Rače-Maribor, kje je potovalo 5 potnikov. Na relaciji Poljčane-Maribor so potovali 4

potniki, relacijo Krško-Maribor so navedli trije potniki. Na vsaki relaciji Celje-Maribor in

Ljubljana-Maribor sta potovala 2 potnika. Tako ostanejo relacije kjer je potoval en potnik

in sicer: Šentilj-Maribor, Ormož-Maribor, Ptuj-Maribor, Brežice-Maribor, Rijeka-Maribor,

Laško-Maribor, Hoče-Maribor.

V sklopu petega vprašanja smo izvedeli namen potovanja anketirancev. Pri tem vprašanju

je bilo možnih več odgovorov, saj nekateri anketiranci so potovali z vlakom z več nameni.

Tako je bilo 45 označenih namenov.

Največji delež namena predstavlja šola in sicer 53.3%. najmanj pa namen drugo, kar je

6,7%. Naslednji graf 4.4 prikazuje delež posameznih namenov potovanja anketirancev.

Graf 4.4: Namen potovanja anketirancev

Pri šestem vprašanju so anketiranci ocenjevali železniško postajo Maribor. Ocenjevali so z

ocenami od 1 do 5. Graf 4.5 prikazuje povprečno oceno pri posameznih ocenitvah danih

storitev.


Graf 4.5: Ocenitev anketirancev železniške postaje Maribor

Tako so potniki ocenjevali železniško postajo v štirih sklopih.

V prvem sklopu so ocenjevali posamezen storitve na železniški postaji Maribor. Iz grafa

vidimo, da so bili najbolj zadovoljni z voznim redom na železniški postaji, saj je povprečna

ocena 3,8, najmanj pa so bili zadovoljni s shranjevanjem prtljage, kjer je bila povprečna

ocena 3.

V drugem sklopu so ocenjevali izgled železniške postaje Maribor. Ocene so nekoliko nižje,

saj potniki niso preveč zadovoljni z izgledom železniške postaje. Anketiranci so bili

najbolj zadovoljni pri urejenosti postaje, saj je povprečna ocena najvišja v tej skupini in

sicer 3,2, najmanj pa so bili zadovoljni z udobjem prostorov na železniški postaji, saj ocena

je zelo nizka in sicer 2,5.

V tretjem sklopu se je ocenjevalo osebje na železniški postaji Maribor. Tu so ocene zelo

visoke, iz česar lahko sklepamo, da so anketiranci zelo zadovoljni z delom osebja na

železniški postaji Maribor. Tako so najbolj zadovoljni z urejenostjo osebja, kjer je

povprečna ocena 4,1, sledita pa prijaznost osebja in pripravljenost osebja (pomagati z

informacijami) z oceno 4.

V četrtem sklopu pa so ocenjevali povezanost postaje z JPP. V tem sklopu so ocenili, da

ima postaja najboljšo povezavo z taksijem, kjer je povprečna ocena 3,7, najslabšo

povezavo ima z kolesarskim prometom in sicer je povprečna ocena 3,2.

Pri sedmem vprašanju so potniki ocenjevali njihovo splošno mnenje o železniški postaji

Maribor oziroma, kako so na splošno zadovoljni z postajo. Ocenjevali so tudi na lestvici od

1 do 5. Tako povprečna ocena znaša 3,28, kar je nizka ocena splošnega mnenja o

železniški postaji Maribor.

V sklopu osmega vprašanja pa so potniki navedli, na kakšen način vstopajo oziroma

vstopajo na železniško postajo Maribor. Rezultate prikazuje graf 4.6.

Graf 4.6: Način prihoda/odhoda potnikov na/iz železniške postaje Maribor

Največ potnikov je označilo, da prihajajo oziroma odhajajo iz železniške postaje peš. Delež

teh potnikov je 52,8%. Nato sledi avtobus in sicer 25%, za tem pa avto z 22.2 %. Z

taksijem in s kolesom pa ni izbral noben potnik.


5 PREDLOGI IZBOLJŠAV V ORGANIZACIJI POTNIŠKEGA

PROMETA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR

Železniška postaja Maribor ima zelo pomembno vlogo v javnem potniškem prometu v

Mariboru, saj nudi prevoz iz oddaljenih krajev v mesto Maribor. Vendar je še vedno

premalo število potnikov, ki se vozijo z vlakom iz/v Maribor. Zato bi bilo potrebno

izboljšati splošno konkurenčnost železniškega prevoza v JPP.

V tem poglavju bodo predstavljene bistveni ukrepi oziroma rešitve za izboljšanje položaja

železniškega prevoza v JPP v Mariboru in tako tudi same železniške postaje Maribor.

5.1 Predlogi organizacijskih rešitev

Za boljšo vlogo železniške postaje Maribor glede na organizacijo je potrebno uvesti

številne spremembe na ravni javnega potniškega prometa.

Javni potniški promet v Sloveniji je sestavljen iz podsistemov, ki je vsak posebej

organiziran, deluje vsak za sebe in tvori svojo celoto. Zato nastanejo problemi pri

prehajanju potnikov iz enega na drugo prevozno sredstvo. Zato se potniki rajši odločijo za

druga prevozna sredstva npr. avtomobil, ki je zelo velika konkurenca JPP v Sloveniji. Da

bi preprečili te probleme bi bila potrebna korenita sprememba in sicer, da bi se podsistemi

v JPP povezali v en veliki sistem. Tako bi komponente posameznih podsistemov

prilagodili med sabo in tako ustvarili usklajen JPP. Poenotili bi vozne rede, uvedli enotne

vozovnice, kombinirane vozovnice, ki bi še posebej zadovoljili potrebe potnikov. Do tega

lahko pridemo z uvedbo integriranega potniškega prometa, ki bi izboljšal JPP v Sloveniji

in z tem povečal svojo konkurenco proti osebnim avtomobilom. Tako bi bila možnost

povečanja število potnikov v JPP.

5.2 Predlogi izboljšav voznih redov

Javni potniški promet v Mariboru sestavlja železniški prevoz, avtobusni mestni in

medkrajevni prevoz, taksi in kolesarski promet. Med železniškim in avtobusnim prevozom

je premalo usklajen vozni red. Posledica tega je nezadovoljstvo potnika z javnim potniškim

prometom, saj se čas potovanja poveča, poveča se čas čakanja na drugo prevozno sredstvo.

Zato se potniki odločijo za osebni avtomobil, ki zadovolji njihove potrebe. Da bi zmanjšali

takšne primere, bi morali izboljšati sodelovanje med lokalnimi ponudniki avtobusnih

storitev in železniško postajo v Mariboru.

Tako se tudi vozni red posebej sprejema za mestni avtobusni in železniški promet.

Občina Maribor je pred leti dodelila 10 letno koncesijo najugodnejšemu BUS prevozniku

za izvajanje mestnih avtobusnih prevozov. Po izteku koncesijskega obdobja je ustanovila

lastno prevozno podjetje Marprom, ki je registriran za izvajanje mestnega potniškega

prevoza. Vozni red se sprejme tako, da BUS prevoznik poda predlog podrobnega voznega

reda Direkciji Republiki Sloveniji za ceste najkasneje 30 dni pred začetkom izvajanja

prevozov na podlagi koncesijske pogodbe, razen če je bil predlog voznega reda že sestavni

del koncesijske pogodbe(to je pri izvajanju mestnih prevozov v Ljubljani in Mariboru, kjer

mestni občini sami potrjujeta vozni red). Direkcija nato določi vozni red s sklepom, ki ga

izda en mesec po sprejemu popolnega predloga.47

Pri sprejetju voznega reda mestnega avtobusnega prometa ni bil v zadostni meri upoštevan

vozni red vlakov na železniški postaji Maribor. Tudi pri sprejetju voznega reda vlakov se

ne upošteva javni avtobusni promet, saj se vozni red na železnicah sprejemajo vsako leto

decembra in velja za obdobje enega leta.

Na danem primeru, lahko vidimo probleme neusklajenih voznih redov. Že pri sprejetju

vozni redov se ne upoštevajo drugi prometni podsistemi, ki skupaj tvorijo javni potniški

promet. Zato bi morali uvesti vozne rede, ki bi bili prilagojeno med sabo in tako zadovoljili

potrebe potnikov.

47Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem

prometu in o koncesiji te javne službe, Uradni list RS, št. 73, str. 3216, 2009


5.3 Ostali predlogi izboljšav

Za boljšo udobnost potnikov na železniški postaji Maribor je potrebno uvesti številne

ukrepe oziroma rešitve, ki bodo naredili železniško postajo oziroma sam železniški promet

bolj konkurenčen drugim oblikam prometa. Bistveni ukrepi za izboljšave so pridobljeni iz

predlogov na podlagi anketiranja potnikov na železniški postaji Maribor in so:

• pritegniti več stalnih potnikov. Zato bi bilo potrebno pritegniti potnike, ki so

zaposleni in se danes prevažajo z osebnimi avtomobili in še več upokojencev.

Potrebno je uvesti posebej cenovno ugodne vozovnice (subvencionirane) za te

ljudi, ki dnevno potujejo v službe.

• izboljšati informacije za potnike. Velikokrat se zgodi, da informacija pride

prepozno do potnika. Torej je potrebno posodobiti sistem s posebno spletno stranjo,

ki bi ponujala vozne red vlakov z informacijami (zamudi vlakov, dela na progi,…)

in informacije o drugih prevoznih sredstvih.

• posodobiti blagajne. Blagajna za potnike omogoča nakupovanje vozovnic za vlake

in ponuja potrebne informacije potnikom. Vendar vizualno ne privablja potnikov.

Zato bi bila potrebna zunanja posodobitev blagajn, ki bi povečala dobro počutje

potnikov pri čakanju na blagajnah. Slika 5.1 prikazuje blagajne na železniški

postaji Maribor, ki se nahajajo v avli postaje.

Slika 5.1: Blagajne za potnike na železniški postaji Maribor48

48 Lastno gradivo, 2013

• urediti zunanji videz in površine postaje. Pri anketiranju potnikov je imel sklop o

izgledu postaje najnižje ocene. Torej so potniki zelo nezadovoljni z zunanjim in

notranji izgledom postaje. Zato bi bilo potrebno obnoviti železniško postajo, in tako

bi se potniki počutili bolj udobno, sproščeno na postaji. Naslednji dve sliki

prikazujeta zunanji in notranji izgled postaje.

Slika 5.2: Avla na železniški postaji Maribor49

Slika 5.3: Zunanjost železniške postaje Maribor50




• povezanost železniške postaje z ostalimi sistemi mobilnosti. Železniška postaja

Maribor ima slabe prometne povezave z avtobusnim in kolesarskim prometom.

Največ potnikov odhaja oziroma prispe na železniško postajo peš ali z avtobusom.

Tisti ki se vozijo tudi z avtobusom večkrat predolgo čakajo na vlak ali obratno.

Zelo majhen je delež potnikov, ki potujejo z kolesom na vlakih. Tako bi morali

javnost bolj obveščati o tej storitvi in navdušiti tiste, ki radi potujejo z kolesom na

dolge razdalje. Potrebno bi bilo povečati in narediti bolj varno parkirišče za kolesa.

• informiranje potnikov na vlakih. Vlakovne storitve na železniški postaji Maribor

se razlikuje od vrste oziroma ranga vlaka. Tako ponujajo različne storitve v prvem

in v drugem razredu. Potrebno bi bilo uvesti na vseh vlakih ozvočenje, preko

katerega bi do potnikov prenesli potrebne informacije.

6 SKLEP

Vloga železniškega prometa se je skozi zgodovino zelo spreminjala. Tako je na začetku

svojega razvoja imel pomembno vlogo, nato pa se je začela zmanjševati z razvojem

cestnega prometa. Dandanes ima železniški promet zelo veliko konkurenco v letalskem

prometu, predvsem na daljše razdalje. Tudi v Sloveniji se je vloga železniškega prometa

zelo zmanjšala. Tudi v JPP ima zelo malo vlogo. To je predvsem zaradi premalo vlaganja v

razvoj železniškega prevoza v primerjavi z cestnim javnim prevozom, ki se je v zadnjem

času posodabljal. Zato je potrebno začeti več vlagati v razvoj železniškega prometa, saj je

izmed vseh vrst prometa najmanj škodljiv naravnemu okolju.

Cilj diplomske naloge je bil predstaviti ukrepe za izboljšano delovanje železniškega

prometa v Sloveniji, na primeru železniške postaje Maribor.

Železniška postaja Maribor je imela skozi zgodovino različne vloge v železniškem

prometu v Sloveniji. Maribor je bilo prvo mesto na slovenskem ozemlju, ki je dobilo

železniško povezavo.

Železniška postaja Maribor ima dandanes pomembno vlogo pri prevozu dnevnih migrantov

iz oddaljenih krajev v samo mesto Maribor, ki tja potujejo zaradi izobraževanja, službe…

V neposredni bližini postaje leži avtobusna postaja Maribor, kje se ustavljajo avtobusi

mestnega in medkrajevnega prometa. V bližini se nahaja tudi parkirišče za taksi promet.

Torej prostorsko ima železniška postaja Maribor v bližini dva prevozna sistema, ki sta

kompatibilna za podaljšanje prevozov po cesti, vendar organizacijsko nastanejo težave.

Zato se bo v naslednjih letih uvedel sistem integriranega potniškega prometa, ki bo povečal

vlogo železniške postaje Maribor. Tako bodo povezani in usklajeni vozni redi vlakov in

avtobusov, uvedli bodo enotne vozovnice, ki bodo omogočile potnikom prevoze z eno

vozovnico z različnimi transportnimi sredstvi. Z tem se bo zmanjšal čas potovanja, manj

bo čakanja in hiter potek prestopov med prevoznimi sredstvi. Premalo je v Mariboru

poudarka na pomenu kolesarskega prometa. Morali bi bolj reklamirati potovanja s kolesom

na vlakih in uvesti še kakšne ugodne ponudbe.


Tudi vse storitve na železniški postaji Maribor ne zadovoljijo potrebe potnikov. Čeprav so

anketiranci bili še kar sprejemljivo zadovoljni s storitvami, je potrebna posodobitev

nekaterih storitev. Posodobiti bi morali prodajo vstopnic preko avtomatov. Potrebno bi bilo

tudi namestiti TV ekrane, na katerih bi predstavljali cenovno ugodne ponudbe vozovnic, ki

jih ponujajo Slovenske železnice. Na železniški postaji bi bilo dobro povečati trgovinsko

ponudbo, saj trenutno deluje le ena mala trafika.

V izvedeni raziskavi pa so bili potniki najmanj zadovoljni z zunanjim in notranjim

izgledom postaje ter s čistočo in urejenostjo postaje. Tu so potrebne korenite spremembe,

kater bi prinesle boljše počutje potnikov na železniški postaji Maribor. Tako jo je potrebno

obnoviti. V avli postaje bi bilo zelo pomembno preurediti čakalnico, kjer bi potniki udobno

in sproščeno čakali na vlak.

Zato vse našteto pa so potrebne tudi korenite spremembe v samem vrhu kadra javnega

potniškega prometa, ki bi vzpostavile boljšo harmonično delovanje med posameznimi

podsistemi in z tem povečali vlogo železniškega prometa. S temi spremembami bi se vse

več potnikov odločalo za prevoz z javnim prevoznim sredstvom, ki bi jim ponujal hitro,

varno, nemoteno potovanje iz začetne do končne točke. Zmanjšala bi se pretirana uporaba

osebnih motornih vozil, ki ima škodljive vplive na okolico in ljudi.

7 VIRI, LITERATURA

I.KNJIGE:

1. Bogić M., Tiri in čas z zaporedno številko 10, Ljubljana, 1998.

2. Koren B., Razvoj integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji, Fakulteta za

management Koper, 2010.

3. Kovač S., Povečanje obsega dela v potniškem prometu z novimi produkti, Kranj, 2008.

4. Lep M., Prestopanje v sistemu integriranega javnega potniškega prometa, Fakulteta za

gradbeništvo, Maribor, 2007.

5. Mohorič I., Zgodovina železnic na slovenskem, Slovenska matica, 1968.

6. Radovanovič S., Ocean v Mariboru- Ob 150-obletnici prihoda prvega vlaka v Maribor,

Muzejski listi.

7. Smajlović E.,Zadovoljstvo potnikov s storitvami Slovenskih železnic, Ekonomska

fakulteta, Ljubljana, 2011.

8. Letno poročilo, Slovenske železnice d.o.o., 2008, str. 15.

9. Interno gradivo, železniška postaja Maribor, 2013.

II.ZAKONI PRAVILNIKI IN UREDBE:

10. Zakon o železniškem prometu, Uradni list RS, št. 11, str. 1155, 2011

11. Zakon o varnosti v železniškem prometu, Uradni list RS, št. 36, str. 5022, 2010

12. Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč, Uradni list RS, št. 72, str.

9662, 2009


13. Uredba o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v

notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, Uradni list RS, št. 99, str.

13257, 2008

14. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v

notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe, Uradni list RS, št.73, str.

3216, 2009

15. Poslovnik o delu delovne enote Maribor, 2012

16. Tehnološki proces dela prevoznika SŽ-potniški promet, d.o.o. za postajo Maribor,

2012

III. INTERNETNI VIRI:

17. Wikipedia, opis lokomotive Raketa, dostopno na:

http://sl.wikipedia.org/wiki/The_Rocket, (9.5.2013).

18. Wikipedia, lokomotiva »The Rocket«, dostopno na:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Stephenson%27s_Rocket.jpg, (9.5.2013).

19. Mariborčan, Železniška postaja Maribor, dostopno na:

http://www.revijakapital.com/mariborcan/clanki.php?idclanka=817, (30.5.2013).

20. Slovenske železnice, shranjevanje prtljage dostopno na:

http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/dobro-je-vedeti/dodatna-ponudba/shranjevanje-

prtljage, (4.7.2013).

21. Eurocitycard, Eurocity vlak, dostopno na:

http://eurocitycard.blogspot.com/2010_09_01_archive.html, (4.7.2013).

22. Slovenske železnice, Vlaki po Sloveniji, dostopno na:

http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/slovenija/vozni-redi/vrste-vlakov, (4.7.2013).

23. Slovenske železnice, s kolesom na vlak, dostopno na:

http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/slovenija/na-izlet/s-kolesom-na-vlak, (5.6.2013).

24. MZIP, medijsko središče, dostopno na:

http://www.mzip.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6937/, ( 5.8.2013).


8 PRILOGE

8.1 Priloga A

Anketni list

Pozdravljeni!

Sem študentka študijske smeri Prometno inženirstvo na Fakulteti za gradbeništvo Univerze

v Mariboru. V svojem diplomskem delu obravnavam problematiko organizacije potniškega

prometa na železniški postaji Maribor. V ta namen sem pripravila anketni vprašalnik, ki

zajema 8 vprašanj. Reševanje bi vam vzelo približno 5 minut. Anketa je anonimna,

rezultati te ankete pa se uporabljajo izključno za namene diplomskega dela. Upam, da

boste lahko namenili nekaj minut za reševanje te ankete, saj je vsaka izpolnjena anketa

zame zelo pomembna pri pisanju moje diplomske naloge. Za vaše sodelovanje se vam že

vnaprej zahvaljujem.

1) SPOL: moški ženski STAROST_____

2) STATUS: zaposlen študent/dijak upokojenec brezposeln

Drugo______

3) Kako pogosto ste potovali z vlakom v zadnjem letu?

•vsak dan

•skoraj vsak dan

•nekajkrat tedensko

•nekajkrat mesečno

•nekajkrat letno

•nikoli

4) Na kateri relaciji se najpogosteje vozite z vlakom? Od________________do___________________

5) Namen vašega potovanja je:

• služba

• šola

• prosti čas

• drugo_______

6) Prosim vas da ocenite, v kolikšni meri ste zadovoljni/nezadovoljni z storitvami, z prometnimi povezavami, z izgledom in z osebjem na železniški postaji Maribor. Ocenjujete z ocenami od 1 (zelo nezadovoljen) do 5 (zelo zadovoljen) in 99 (ne vem, ne znam oceniti). Ocene vpišete zraven v okvirček, kjer ocenjujete storitve.

STORITVE NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR

Vozni red

Informacije za potnike

Blagajna za potnike (prodaja vozovnic)

Shranjevanje prtljage

IZGLED POSTAJE

Videz (zunanji in notranji izgled)

Čistoča

Urejenost

Udobje prostorov (čakalnica,

sanitariji,…)

OSEBJE( na blagajni, v infocentru, na peronu in na vlakih)

Prijaznost

Urejenost

Pripravljenost(pomagati z ustreznimi

informacijami)

PROMETNA POVEZA POSTAJE Z JAVNIM POTNIŠKIM PROMETOM


Kolo( parkirišče za kolesa, dostopnost z

kolesom,…)

taksi

avtobus

7) Prosim Vas, da ocenite v kolikšni meri ste na splošno zadovoljni z železniško postajo Maribor?

1 2 3 4 5

8) Na kakšen način najpogosteje prispete/odidete na/iz železniške postaje Maribor?

• peš

• avto(sopotnik, voznik)

• taxi

• kolo

• avtobus(mestni, medkrajevni)

• drugo______________

8.2 Seznam slik

SLIKA 2.1: OTVORITEV PROGE MED STOCKTONOM IN DARLINGTONOM LETA 1825 ........................................................... 11

SLIKA 2.2: LOKOMOTIVA »THE ROCKET« .................................................................................................................. 12

SLIKA 2.3: JUŽNE ŽELEZNICE NA SLOVENSKEM V OBDOBJU 1841-1858........................................................................... 13

SLIKA 2.4: ŽELEZNIŠKA POSTAJA MARIBOR V LETU 1902 .............................................................................................. 14

SLIKA 2.5: PROGOVNI ODSEKI V OKVIRU DE MARIBOR ................................................................................................. 18

SLIKA 2.6: DEJAVNOST DE MARIBOR NA SLOVENSKEM ŽELEZNIŠKEM OMREŽJU ................................................................. 18

SLIKA 2.7: ORGANIZACIJSKA SHEMA DE MARIBOR ...................................................................................................... 19

SLIKA 2.8: PRIKAZ TIROV ZA POTNIŠKE VLAKE NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR ................................................................. 22

SLIKA 3.1: PROMETNE POVEZAVE ŽELEZNIŠKE POSTAJE MARIBOR Z TUJINO ....................................................................... 30

SLIKA 4.1: EUROCITY VLAK ...................................................................................................................................... 35

SLIKA 5.1: BLAGAJNE ZA POTNIKE NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR ................................................................................ 45

SLIKA 5.2: AVLA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR....................................................................................................... 46

SLIKA 5.3: ZUNANJOST ŽELEZNIŠKE POSTAJE MARIBOR ................................................................................................. 46

8.3 Seznam tabel

TABELA 2.1: OPIS NALOG DE MARIBOR .................................................................................................................... 17

TABELA 2.2: DELITEV IN POMEN TIROV ZA POTNIŠKI PROMET ......................................................................................... 21

TABELA 3.1: PRIHOD POTNIKOV NA ŽELEZNIŠKO POSTAJO MARIBOR GLEDE NA IZBIRO PREVOZNEGA SREDSTVA ........................ 25

TABELA 3.2: IZSTOP POTNIKOV IZ ŽEL. POSTAJE MARIBOR GLEDE NA IZBIRO PREVOZNEGA SREDSTVA ..................................... 27

TABELA 4.1: PROCES INFORMIRANJA POTNIKOV .......................................................................................................... 32

TABELA 4.2: PROCES IZDAJANJA VOZOVNIC IN REZERVACIJ............................................................................................. 33

TABELA 4.3: CENA GARDEROBNIH OMARIC NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR .................................................................... 34


8.4 Seznam grafov

GRAF 3.1: ŠTEVILO ODPRAVLJENIH POTNIKOV NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR V OBDOBJU 2006-2012 ............................. 23

GRAF 3.2: ŠTEVILO PRESTOPAJOČIH POTNIKOV IZ ŽELEZNIŠKE POSTAJE MARIBOR NA MESTNI AVTOBUS ................................. 24

GRAF 3.3: DELEŽ POTNIKOV PRI VSTOPU NA ŽELEZNIŠKO POSTAJO MARIBOR GLEDE NA IZBIRO PREVOZNEGA SREDSTVA ............ 26

GRAF 3.4: DELEŽ POTNIKOV PRI ODHODU IZ ŽELEZNIŠKE POSTAJE MARIBOR GLEDE NA IZBIRO PREVOZNEGA SREDSTVA ............. 28

GRAF 4.1: DELEŽ ANKETIRANCEV GLEDE NA SPOL ........................................................................................................ 38

GRAF 4.2: STATUS ANKETIRANCEV ........................................................................................................................... 39

GRAF 4.3: POGOSTOST POTOVANJA POTNIKOV .......................................................................................................... 39

GRAF 4.4: NAMEN POTOVANJA ANKETIRANCEV.......................................................................................................... 40

GRAF 4.5: OCENITEV ANKETIRANCEV ŽELEZNIŠKE POSTAJE MARIBOR .............................................................................. 41

GRAF 4.6: NAČIN PRIHODA/ODHODA POTNIKOV NA/IZ ŽELEZNIŠKE POSTAJE MARIBOR ...................................................... 42

8.5 Naslov diplomantke

Martina Malek

Čagona 78

2236 Cerkvenjak

Telefon: 041295800

Email: [email protected]

8.6 Kratek življenjepis diplomantke

Rojena: 21.02.1991

Šolanje: 1997-2005 Osnovna šola Cerkvenjak

2005-2009 Srednja prometna šola Maribor

2009-2013 Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru,

visokošolski študijski program Prometno inženirstvo

Praktično usposabljanje:

2012 Poštni logistični center Maribor

organizacija potniŠkega prometa na ŽelezniŠki … · 2020. 1. 30. · organizacija potniškega...

Documents