Fakulteta z upravoUniverza v Ljubljani

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

Skripta

Mag. Niko Abrahamsberg

Marec 2004

1

Vsebina Uvod - 2A. Status gospodarskih subjektov v drubenoekonomskem okolju - 4

1. 1. Gospodarsko pravo - 42. 2. Status gospodarskih subjektov - 63. 3. Drava in gospodarski subjekti - 64. 4. Trg in gospodarski subjekti - 85. 5. Nacionalni, svetovni in regionalni trgi - 96. 6. Podjetje - 10

B. Statusne znailnosti gospodarskih drub - 131. 1. Pravna subjektiviteta gospodarskih drub - 132. 2. Odgovornost - 143. 3. Dejavnost - 144. 4. Sede - 155. 5. Firma - 15

C. Podjetnik - 17. Gospodarske drube - 18

1. 1. Druba z neomejeno odgovornostjo - 182. 2. Komanditna druba - 193. 3. Tiha druba - 204. 4. Delnika druba - 205. 5. Komanditna delnika druba - 296. 6. Druba z omejeno odgovornostjo - 30

D. Povezane drube - 341. 1. Splono o integracijah v gospodarstvu - 342. 2. Kapitalske povezave - 353. 3. Proizvodne, institucionalne povezave - 364. 4. Gospodarsko interesno zdruenje - 37

E. Statusno preoblikovanje gospodarskih drub 39 1.- 4 Pripojitev, Spojitev, Delitev - 39F. Postopek prenehanja gospodarskih drub - 42

1. 1. Likvidacijski postopek - 422. 2. Sanacija - 433. 3. Prisilna poravnava - 434. 4. Steaj - 44

G. Posebna ureditev statusa nekaterih organizacij - 451. 1. Banka Slovenije - 452. 2. Banke - 463. 3. Zavarovalnice - 47

tudijska literatura - 50

2

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

UVOD Gospodarsko pravo je del pravnega reda posamezne drave. Gospodarsko pravo zajema pravna pravila, ki opredeljujejo gospodarske subjekte, urejajo njihov poloaj, pravice in obveznosti ter njihova razmerja v drubenem sistemu oziroma dravi. Pravo se stalno razvija, spreminja in dopolnjuje v skladu z drubenimi potrebami, ki zahtevajo ustrezno pravno ureditev. Pozitivno pravo nastaja, se spreminja in dopolnjuje z novimi predpisi, ki jih sprejema posamezna drava. Pravna pravila nastajajo tudi na nadnacionalni ravni, ko skupine drav oblikujejo skupno pravo (Evropska unija) ali ko posamezne drave urejajo svoja medsebojna razmerja oziroma skupaj urejajo poloaj subjektov, ki stopajo v razmerja, ki vsebujejo tuje pravne sestavine (mednarodno pravo oziroma mednarodno kolizijsko pravo). Da bi lahko mnoico teh pravnih pravil spoznali, preuevali in pravilno dojeli jih poskua pravna znanost povezati v posamezne pravne institute. Taki pravni instituti so na primer: fizina oseba, pravna oseba, pravna sposobnost, poslovna sposobnost, lastninska pravica, pravica do dedovanja, oporoka, pogodba, sodie, kazen, drava, obina in e mnogo drugih. Pravne institute, ki obravnavajo in zajemajo ire podroje sorodnih drubenih razmerij, povezuje pravna znanost v pravne panoge, ki se lahko delijo e na podpanoge. Tako je pravna znanost oblikovala tradicionalne pravne panoge kot so: ustavno pravo, upravno pravo, civilno pravo, delovno pravo, kazensko pravo in mednarodno pravo. Tradicionalna delitev v pravne panoge uvra gospodarsko pravo (trgovinsko pravo) v civilno pravo. Civilno pravo se deli na podpanoge: osebno, stvarno, obligacijsko, rodbinsko in dedno ter trgovinsko pravo. Tako kot na drugih znanstvenih podrojih so tudi v pravni znanosti oitni vse veji razvoj, lenitev in specializacija pravnih pravil oziroma pravnih institutov, kar spreminja vsebino klasinih pravnih panog. V njih so posamezne podpanoge doivele toliken razvoj, da to narekuje njihovo izloitev in posebno obravnavo oziroma oblikovanje novih pravnih panog oziroma podpanog. To vsekakor velja tudi za trgovinsko oziroma gospodarsko pravo. eprav pravna znanost e ni postavila trdnih meril in pravil nove pravne panoge, je bilo nekaj poskusov tudi pri nas (Zabel, Uvod v gospodarsko pogodbeno pravo, Ljubljana 1987, str.:58)

3

Oblikujejo pa se tudi nova pravna pravila in instituti, ki oblikujejo nove podpanoge, ki bi jih lahko uvrstili v gospodarsko pravo. Tako lahko govorimo o pravu gospodarskih drub, trnem pravu, pravu vrednostnih papirjev, pravu varstva potronikov, zavarovalnem pravu, bannem pravu, davnem pravu, steajnem pravu itd., ki seveda imajo doloene temeljne institute, ki jih je razvilo civilno pravo, vendar pa obstaja tudi vrsta javnopravnih institutov, ki zahtevajo oblikovanje posebne pravne panoge gospodarskega prava. Specializacija in oblikovanje novih pravnih podroij, ki smo jih nateli, na drugi strani zahtevata iskanje skupnih prvin za povezovanje v pravno panogo. Gospodarsko pravo lahko razumemo tudi kot uni predmet, ki se je pri nas uveljavil zlasti na nepravnih olah ( Ekonomska fakulteta, Fakulteta za management, Fakulteta za upravo, Visoka ola za turizem). eprav izobraujejo strokovnjake, ki niso pravniki, je znanje prava nujno, saj je njihovo poklicno delovanje bolj ali manj pravno opredeljeno. Pravno znanje v interdisciplinarnem tudijskem programu pomeni tudi novo kakovost, saj ustvarja drugano celoto znanja posameznega profila diplomanta. Diplomanti managerskih oziroma upravnih ol naj bi bili sposobni razumeti,voditi, usklajevati, usmerjati, nadzirati manje ali veje drubene (gospodarske) sisteme in ker so ti drubeni sistemi pravno urejeni, je njihovo pravno ureditev nujno treba poznati. Namen predmeta Gospodarsko statusno pravo je torej tudente seznaniti s pravnim redom, pravno ureditvijo gospodarskega podsistema drave in pravno ureditvijo trga kot dveh pomembnih okolij, v katerih delujejo gospodarski subjekti. tudenti bodo spoznali pravnoorganizacijske oblike organiziranja gospodarskih subjektov in njihove znailnosti, ustanovitev, upravljanje ter pravice in obveznosti podjetnikov, drubenikov in organov gospodarskih drub in prenehanje delovanja gospodarskih drub. Spoznali bodo, da gospodarski subjekti delujejo v pravnem okolju, v katerem imajo obveznosti in pravice. Ta skripta so pripomoek tudentu pri tudiju in ga usmerjajo v obseno pravno literaturo in pravne vire. Vpraanja na koncu posameznih poglavjih naj bi spodbudila ustvarjalno razmiljanje in reevanje zastavljenih problemov.

4

A. STATUS GOSPODARSKIH SUBJEKTOV V DRUBENO EKONOMSKEM SISTEMU

1 Gospodarsko pravo 1.1 1.1 Opredelitev gospodarskega prava in njegovo mesto v pravni strukturi Gospodarsko pravo sestavljajo pravne norme, ki urejajo poloaj gospodarskih subjektov, njihove pravice in obveznosti.

- sistemizacija prava:

- dihotomija prava (javno in zasebno pravo, materialno in procesno)- - tradicionalne pravne panoge (ustavno pravo, upravno pravo,

civilno pravo, delovno pravo, kazensko pravo, mednarodno pravo)- - civilno pravo (osebno pravo, stvarno pravo, obligacijsko pravo, rodbinsko in dedno pravo, trgovinsko ali gospodarsko pravo)

1.2 1.2 Nastanek in razvoj trgovinskega oziroma gospodarskega prava - V 5.,6. stoletju pr.n. . pri Grkih e sreamo pravne norme, ki urejajo trgovino (polis Atene)

- V rimskem civilnem pravu ne obstaja posebna veja trgovinskega prava, pravila za trgovce in druge osebe so enaka.

- Razvoj obrti in trgovine povzroi nastanek prava trgovcev kot prava doloenega razreda, doloenega stanu trgovcev (subjektivni kriterij). Pravo uresniujejo consoli, ki so bili izvoljeni izmed trgovcev vpisanih v register trgovcev. Sodili so po naelu EX BONO ET AEQUO. Prehod sodne oblasti na dravna sodia ne spremeni subjektivnega kriterija pristojnosti. - Po francoski revoluciji, ki odpravi privilegije razlinih stanov, tudi trgovcev, dobimo prvi trgovinski zakonik 1807 Code de Commerce. Sledijo kodifikacije v

5

Nemiji 1861, Avstriji 1863, Italiji 1865. Trgovinsko pravo tako postane pravo trgovinskih sporov in ne ve pravo trgovcev (objektivni kriterij). - Delitev trgovinskega prava na statusno in pogodbeno pravo. Pojav komercializacije civilnega prava. Danes imamo enotno ureditev pogodbenega prava v civilnih zakonikih in loen in samostojen razvoj statusnega trgovinskega prava, ki vkljuuje vse ve javnopravnih institutov. V Evropi sta dve izjemi: Italija in vica, ki imata statusna vpraanja podjetnikov in drub urejeno v civilnem zakoniku. 1.3 1.3 Razvoj gospodarskega prava pri nas - 1863 Avstrijski trgovinski zakonik - 1937 Trgovinski zakonik kraljevine Jugoslavije- 1946 Temeljni zakon o dravnih gospodarskih podjetjih- 1950 Temeljni zakon o upravljanju dravnih gospodarskih podjetij in vijih gospodarskih zdruenj po delovnih kolektivih-1965 Temeljni zakon o podjetjih-1976 Zakon o zdruenem delu-1988 Zakon o podjetjih-1993 Zakon o gospodarskih drubah 1.4 Viri gospodarskega prava - dravni viri: - ustava 1991 (lastnina, podjetnika svoboda) - zakoni: lex generalis -Zakon o gospodarskih drubah 1993 in novele lex specialis - Zakon o bannitvu, Zakon o zavarovalnitvu, Zakon o obrti, Zakon o gostinstvu, Zakon o sodnem registru itd.; - podzakonski akti: uredbe, pravilniki; - avtonomni viri: - statuti,

- -statusne pogodbe; - nadnacionalni viri EU : - ustanovitvene pogodbe ( Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske

6

skupnosti- Rimska pogodba 1957, Pogodba o Evropski uniji - Maastricht 1992, Amsterdamska pogodba 1997..);

- -uredbe - Uredba o evropskem gospodarskem interesnem zdruenju

- Uredba o statutu evropske delnike drube - direktive

- mednarodni viri (univerzalni, multilateralni,bilateralni)

2 Status gospodarskih subjektov 2.1 Opredelitev pojma socioloki status in pravni status (drubenoregulativni in premoenjskopravni) Pravni status je s pravnimi normami zagotovljena lastnost osebe (fizine ali pravne), da lahko nastopa kot pravni subjekt v pravnih razmerjih. Iz statusa izhajajo doloene pravice in obveznosti oseb. 2.2 2.2 Sistemsko okolje podjetja - drava in trg

- -pojmi: okolje, sistem,element sistema- -podjetje kot drubeni sistem

3 Drava in gospodarski subjekti 3.1 Normativna dejavnost drave pri urejanju gospodarskega sistema

- -numerus clausus pravnoorganizacijskih oblik- -pogoji za ustanavljanje in poslovanje podjetij- -varstvo gospodarskih subjektov in pravic- -varstvo javnih koristi- -varstvo proste konkurence

7

3.2 Zagotavljanje razmer za uspeno delovanje gospodarstva

- -gospodarske javne slube : - javna podjetja - zasebna podjetja s koncesijo - gospodarski javni zavodi - reijski obrat - vlaganje javnega kapitala - -negospodarske javne slube javni zavodi

-----------------------Viri: Zakon o gospodarskih javnih slubah, Uradni list RS t. 32/93. Zakon o zavodih, Uradni list RS t.12/91- stari. 3.3 Pregled nad gospodarskimi subjekti

- -vrste registrov- -sodni register pojem , naloge in organiziranost- -naela registrskega prava : - javnosti - publicitete - obveznosti - aurnosti - zaupanja

- postopek registracije

- -konstitutivni in obvestilni vpisi --------------------------Viri: Zakon o sodnem registru, Uradni list RS t.13/94. Uredba o vpisih v sodni register, Uradni list RS t.18/02. Pravilnik o obrazcih predlogov za vpis podatkov v sodni register, Uradni list RS 18/94. 3.4 Neposredno nastopanje drave na trgu: - spodbujanje gospodarstva s kreditiranjem, premijami, subvencijami,- zaita domaih podjetij z carinsko, uvozno in izvozno politiko,

8

- davna politika,- vplivi blagovnih rezerv na trg in gospodarstvo,- javna naroila,- nadzor cen,- standardi kakovosti. 3.5 3.5 Reevanje sporov med gospodarskimi subjekti:

-redno sodstvo: - -stvarna pristojnost,

- krajevna pristojnost,- -pravdni in nepravdni postopek;

- arbitrae: stalne in ad hoc arbitrae, arbitrana klavzula, arbitrana odloba je dokonna in izvrljiva. 4 Trg in gospodarski subjekti 4.1 4.1 Opredelitev in znailnosti trga

Nacionalni trg je gospodarsko in zemljepisno zaokroen sistem. Na nacionalnem trgu izvajamo gospodarsko politiko, imamo denarni in devizni sistem in lasten denar. Domai gospodarski subjekti so enakopravni, svobodni so promet blaga, storitev, kapitala ter gibanje delovne sile. Trg je prostor, kjer se sreujeta ponudba in povpraevanje, se oblikujejo cene in doloajo zamenljive koliine. Za razvit trg sta znailna mona konkurenca in boj za obstanek na njem. Opredeljujejo ga tudi odnosi med podjetji in potroniki. Tako bi lahko opredelili tudi enoten evropski trg.

4.2 Konkurenca in varstvo poslovnih skrivnosti (39.do 43.l. ZGD) 4.3 Omejevanje konkurence:

- -Urad za varstvo konkurence,- -omejevanje konkurence s sporazumi,- -zloraba prevladujoega poloaja,- -koncentracije podjetij,- -omejevanje trga z oblastnimi akti in dejanji.

9

4.4 4.4 Nelojalna konkurenca:

To so dejanja podjetij pri nastopanju na trgu, ki so v nasprotju z dobrimi poslovnimi obiaji in s katerimi povzroijo ali utegnejo povzroiti kodo drugim udeleencem na trgu.

4.5 4.5 Dampinki in subvencioniran uvoz 4.6 4.6 Varstvo potronikov:

- -Urad za varstvo potronikov- -organizacije potronikov- -odgovornost proizvajalca za izdelek- -oglaevanje blaga in storitev- -garancija za brezhibno delovanje stvari- -pogodbeni pogoji- -prodaja blaga in opravljanje storitev

-----------------------------------Viri: Zakon o varstvu konkurence, Uradni list RS t. 18/93 Zakon o prepreevanju omejevanja konkurence, Uradni list RS t. 56/99 Zakon o varstvu potronikov, Uradni list RS 14/03 5 Nacionalni, svetovni in regionalni trgi 5.1 5.1 Splono o poloaju podjetij na domaem in tujem trgu

- -promet blaga in storitev s tujino- -pogodbeno povezovanje s tujimi podjetji ( kooperacija in

poslovno tehnino sodelovanje)- -lastninsko in organizacijsko povezovanje naih in tujih podjetij

(multinacionalne drube)

10

5.2 5.2 Status tujih podjetij in podrunic na naem trgu

- -pogoji in vpis podrunice v sodni register- -pravna subjektiviteta podrunice in odgovornost

5.3 5.3 Nastopanje naih podjetij na tujih trgih 5.4 5.4 Evropska unija in enoten evropski trg

- -Evropska gospodarska skupnost (Rimska pogodba 1957)- -Evropska unija ( Pogodba iz Maastrichta 1992 )Enoten evropski trg:- prost pretok blaga,- prost pretok oseb,- prost pretok storitev,- prost pretok kapitala,- denarna unija,- skupna zunanjetrgovinska politika,- varstvo konkurence,- kmetijska in ribika politika,- transportna politika,

6 Podjetje

6.1 Organizacijski, ekonomski in pravni pojem podjetja

Podjetnike teorije:

teorija namembnega premoenjateorija institucionalizacije in osamosvajanje podjetjateorija podjetja kot interesne skupnosti in korporacijsko upravljanje

11

Vrste gospodarskih drub:

- po poloaju drubenikov loimo:

osebne drube: druba z neomejeno odgovornostjo, komanditna druba, tiha druba;

kapitalske drube: delnika druba, komanditna delnika druba, druba z omejeno odgovornostjo;

- po velikosti delimo drube oziroma podjetja na: male drube, ki izpolnjujejo dve od teh meril v zadnjem poslovnem letu:

povpreno tevilo zaposlenih ne presega 50,isti prihodki od prodaje so manji od 1 milijarde tolarjev,vrednost aktive (premoenja) ne presega 500 milijonov;

srednje drube, ki izpolnjujejo dve od teh meril v zadnjem poslovnem letu:

povpreno tevilo zaposlenih ne presega 250,isti prihodki od prodaje ne presegajo 4 milijarde tolarjev,vrednost aktive ne presega 2 milijardi tolarjev;

velike drube, ki presegajo navedena merila, in banke, zavarovalnice, nadrejene drube.

Splono o ustanavljanju gospodarskih subjektov

12

- sistemi ustanavljanja ustanoviteljipogoji za ustanovitev posameznih drubpostopek ustanovitve: akt o ustanovitvi, transakcijski raun, vpis v sodni register.

Vpraanja za razmislek:

1. Kam bi uvrstili gospodarsko pravo, v javno ali zasebno pravo?2. Kaj pomeni objektivni in subjektivni kriterij za opredelitev trgovinskega prava?3. Kakno je razmerje med lex specialis in lex generalis?4. Razlika med uredbo in direktivo Evropske unije?5. Kdo doloa pravnoorganizacijske oblike organiziranja gospodarske dejavnosti in naelo numerus clausus.6. Razlika med javnim in zasebnim podjetjem (drubo)?7. V em je pomen gospodarske javne slube?8. Razlika med javnim zavodom in javnim podjetjem?9. Kako je organiziran sodni register?10. Kakne so posledice napanega vpisa v sodni register?11. Katere so izjeme naela javnosti pri sodnem registru?12. Kakne vrste vpis je vpis zastopnika v sodni register?13. Kaj so javna naroila?14. Katero sodie je pristojno, da sodi v gospodarskih sporih?15. Razloite primer pravdnega in nepravdnega postopka?16. Kakna je mo arbitrane odlobe?17. Pomen konkurence v trnem gospodarstvu?18. Objektivni kriterij varstva poslovnih skrivnosti?19. Zastaralni rok ob kritvi prepovedi konkurence?20. Pojasnite razliko med omejevanjem konkurence in nelojalno konkurenco?21. Kdaj lahko potronik odstopi od e sklenjene pogodbe o nakupu po internetu? 22. Kaj so nepoteni pogoji v pogodbah?23.Kakne obveznosti ima podjetje ob reklamacije potronika?24.Kakne pogoje mora izpolnjevati organizacija za vpis v register potronikih organizacij?26. Katere so znailnosti enotnega evropskega trga?

13

27. Pojasnite razlike pri nastopanju naih podjetij na nacionalnem, evropskem in svetovnem trgu.28. Kaken je status tuje podrunice pri nas?29. Kako obravnavati gospodarsko drubo, ki je v 100 odstotni lasti slovenskega podjetja in ima sede v vici, ko nastopa na naem trgu?30. Pojasnite razliko med pogodbenim in institucionalnim povezovanjem naih in tujih gospodarskih drub.31. Pravni in ekonomski pojem podjetja?32. igave interese zastopajo managerji ?33. Kaj razumete pod pojmom korporacijsko upravljanje?34. Po kaknih kriterijih loimo gospodarske drube?35. Kakne vrste aktov o ustanovitvi gospodarskih drub poznate?36. Ali pri nas poznamo institut podjetja v ustanavljanju?36. Kdaj gospodarska druba nastane in kdaj lahko zane opravljati dejavnost?

B. STATUSNE ZNAILNOSTI GOSPODARSKIH DRUB

1 Pravna subjektiviteta gospodarskih drub

Fizina in pravna oseba lovek kot pravni subjekt ima pravno in poslovno sposobnost. Take sposobnosti pripisujemo tudi pravnim osebam.

Pravna oseba je pravnotehnini institut, ki omogoa gospodarskim drubam ali drugim organizacijam, ki jih opredeljuje zakon, nastopati v pravnih razmerjih. Pravna oseba mora imeti trajni namen, imeti mora organizacijo (personalni substrat) in premoenje (materialni substrat).

Teorije o pravni osebi: - teorija fikcije, teorije ki zanikajo pravno osebnost, teorije o realnosti pravnih oseb,

14

normativna teorija pravne osebe.

Noveji pojavi pri razvoju pravne osebe:

razenotenje pravne osebediferenciacija pravne osebespregled pravne osebnosti ( 6.len ZGD)

Pravna in poslovna sposobnost gospodarskih drub

Zastopanje gospodarske drube ( 32.do 39.len ZGD)

splono o zastopanju,zakoniti zastopniki v osebnih in kapitalskih drubah: skupno in posamino zastopanje,pooblaenec,prokurist: skupna in posamina prokura,zastopniki iz zaposlitve,zastopanje kot dejavnost.

2 Odgovornost

2.1 Nastanek obveznosti in odgovornost

2.2 Vrste odgovornosti

Odgovornost gospodarskih drub:

neomejena in omejena solidarna odgovornostneomejena in omejena subsidiarna odgovornost Odgovornost organov kapitalskih drub

Odgovornost ustanoviteljev

Odgovornost ob statusnih spremembah

15

3 Dejavnost (4. len ZGD)

3.1 Opredelitev in doloitev dejavnostistandardna klasifikacija dejavnosti (Uradni list RS 2/02)( podroja, oddelki, skupine, razredi )

Sploni pogoji za opravljanje dejavnosti

- statusnopravna organiziranost, - registracija dejavnosti: -prekoraitev registrirane dejavnosti in veljavnost pravnega posla

3.2 3.3 Posebni pogoji: tehnini, sanitarni, higienski, kadrovski, varstva pri delu

. 4 Sede ( (29. do 32. len ZGD) 4.1 Doloitev, registracija in pomen sedea4.2 Sede podrunice 5 Firma ( 12. do 29. len ZGD) 5.1 Pojem in gospodarski pomen firme 5.2 5.2 Naela firmskega prava :

- -resninosti,- -obveznosti,- -enotnosti,- -izkljunosti,- -spremenljivosti.

16

5.3 5.3 Sestavine firme skrajana firma

- -ime osebnih in kapitalskih drub,- -oznaba dejavnosti,- -oznaba statusne oblike,- -dodatne sestavine.

5.4 5.4 Posebna pravila glede sestave firme:

- -uporaba jezika,- -ime Slovenija (republiki, obinski) in uradni dravni znaki,- -imena tujih drav in mednarodnih organizacij,- -imena osebnosti in zgodovinskih osebnosti,- -besede, ki nasprotujejo zakonu in morali,- -besede, ki vsebujejo blagovne in storitvene znamke.

5.5 5.5 Varstvo firme

- -javnopravno varstvo - sodni register - -civilnopravno varstvo s tobo zahtevati opustitev uporabe

firme, izbris iz registra in uveljavljanje odkodnine izkazati upravieni pravni interes, prednost prej vpisane firme, zastaranje v treh letih.

Vpraanja za razmislek:

1. Kdaj fizina oseba pridobi pravno in kdaj poslovno sposobnost?2. Kako lahko pravna oseba uresniuje poslovno sposobnost?3. Pri katerih drubah uporabimo institut spregleda pravne osebnosti in kakne so posledice?4. Ali prokuristu lahko omejimo obseg zastopanja?

17

5. Je bolja skupna ali posamina prokura?6. Kdo lahko sklene pogodbo, e imamo tri zastopnike in je zastopanje posamino oziroma e je zastopanje skupno?7. Ali omejitev zastopanja zakonitih zastopnikov deluje tudi zoper tretjo osebo?8. Ali je gospodarska druba lahko zastopnik pravne osebe?9. Kdo odgovarja za obveznosti gospodarske drube, ki jih je v njenem imenu prevzel zakoniti zastopnik ?10. Kakna je odgovornost drubenikov za obveznosti drube?11. Kaj pomeni solidarna odgovornost?12. Kdaj nastopi subsidiarna odgovornost dolnika?13. Kdo odgovarja za obveznosti drube po njenem prenehanju ?14. Kakne pogoje moramo izpolniti za ustanovitev gospodarske drube ?15. Kakne pogoje moramo izpolniti za opravljanje neke dejavnosti ?16. Kaj pove teorija ultra vires, ali pri nas velja?17. Kakne so posledice sklenitve pravnega posla preko registrirane dejavnosti ?18. Ali je sede sestavni del firme gospodarske drube ?19. Kaken je gospodarski pomen firme ?20. Ali lahko firmo prodamo in koliko je vredna ?21. Na katerem naelu firmskega prava temelji javno pravno varstvo firme.22. Ali moramo spremeniti firmo, e izstopi drubenik, katerega ime je navedeno v firmi drube ?23. Kdaj lahko s tobo zahtevamo da druga druba opusti uporabo svoje firme in njen izbris iz registra, ter odkodnino?24. Zakaj je pomemben institut nameravane firme

C. PODJETNIK (72. do 77. len ZGD) Podjetnik je fizina oseba, ki organizira oziroma opravlja pridobitno dejavnost na trgu.

1. 1. Spremembe pri dojemanju podjetnitva in podjetnika 2. Status samostojnega podjetnika

- -Nastopanje v pravnem prometu in odgovornost

18

3. 3. Dejavnost, firma in sede podjetnika 4. 4. Pravila za male ter srednje in velike podjetnike

- priglasitev oziroma registracija podjetnika- zaetek opravljanja dejavnosti- vodenje poslovnih knjig

5. 5. Prenehanje poslovanja

Vpraanja za razmislek:

1. Pojasnite razliko med obrtnikom in podjetnikom!2. Pojasnite razlike med malim in velikim podjetnikom!3. Je podjetnik fizina ali pravna oseba?4. Ali podjetnik odgovarja le s premoenjem svojega podjetja ali tudi z zasebnim premoenjem?5. Napiite primer poljubne firme podjetnika.6. Kdaj lahko mali podjetnik prine opravljati dejavnost?7. Ali lahko podjetnik poleg obrtne dejavnosti opravlja tudi druge dejavnosti?8. Kakna pravila veljajo za vodenje poslovnih knjig podjetnika?9. Ali lahko dedii vstopijo na mesto podjetnika in nadaljujejo njegovo podjetje?10. Ali se podjetnik lahko preoblikuje v gospodarsko drubo?11. Kakne obveznosti ima podjetnik ob prenehanja?

. GOSPODARSKE DRUBE 1 Druba z neomejeno odgovornostjo ( 77. do 136. len ZGD ) Druba z neomejeno odgovornostjo je osebna druba dveh ali ve oseb, ki odgovarjajo za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem. 1.1 1.1 Zgodovinski razvoj in njene znailnosti:

- -XII stol. Compagnia,

19

- -1673 Ordonnance de commerce,- -1807 Code de commerde.

1.2 1.2 Ustanovitev drube:

- -ustanovitvena pogodba , pogodbena svoboda,- -ustanovitveni kapital in vloki drubenikov, transakcijski

raun,- -vpis v sodni register.

1.3 1.3 Razmerja, pravice in obveznosti drubenikov:

- -poslovodenje, odvzem in odrek pravici do poslovodenja,- -poroanje in obraun sklenjenih poslov,- -nadzor, skrbnost in odgovornost drubenika za kodo,- -ugotavljanje in delitev dobika oz. izgube, pravica do

izplaila,- -izstop, izkljuitev in izloitev drubenika ter obraun

premoenja. 1.4 1.4 Razmerja do tretjih oseb:

- -zastopanje drube in odvzem pravice do zastopanja- -odgovornost za obvesti drube- -zastaranje terjatev do drubenikov

1.5 1.5 Prenehanje drube

- -s potekom asa, za katerega je bila ustanovljena- -s sklepom drubenikov- -z odpovedjo pogodbe o ustanovitvi drube- -s smrtjo ali prenehanjem drubenika - nadaljevanje drube z dedii- -e se tevilo drubenikov zmanja pod dva - nadaljevanje dejavnosti kot samostojni podjetnik- -na podlagi sodne odlobe- -s steajem- -v drugih primerih v skladu z zakonom

2 Komanditna druba (136. do 159. lena ZGD)

20

Komanditna druba je druba dveh ali ve oseb, v kateri najmanj en drubenik za obveznosti drube odgovarja z vsem svojim premoenjem (komplementar), medtem ko najmanj en drubenik za obveznosti drube ne odgovarja (komanditist).

- -nastanek in pomen drube, - -ustanovitev, poslovodenje, zastopanje, odgovornost, - -poloaj, pravice in obveznosti komanditista:

- vpis in vplailo delea, - pravica do nadzora, - pravica do dobika in pokrivanje izgube, - -smrt komanditista.

2.1 2.1 Dvojna druba Dvojna druba je komanditna druba, v kateri je edini komplementar druba, pri kateri ni osebno odgovornih drubenikov ( kapitalske drube), oziroma so vsi koplementarji take drube. Dvojna druba je lahko tudi druba z neomejeno odgovornostjo.

3 Tiha druba ( 159. do 169. len ZGD) Tiha druba nastane s pogodbo, na podlagi katere tihi drubenik s premoenjskim vlokom v podjetje nosilca tihe drube pridobi pravico do udelebe pri njegovem dobiku.

- -Nastanek in pomen drube, - -poloaj tihe drube v razmerju do tretjih oseb: - ni pravna oseba,

- nima svoje firme, - nosilec tihe drube, - -poloaj, pravice in obveznosti tihega drubenika, - -pravica do obveenosti in nadzora,

21

- -pravica do dobika in pokrivanje izgube, - -prenehanje drube:

- s potekom asa, za katerega je bila ustanovljena, - s sporazumom med nosilcem in tihim drubenikom, - z opustitvijo dejavnosti nosilca tihe drube

- s smrtjo oz. prenehanjem nosilca t.d., razen e pogodba ne doloa drugae, - z odpovedjo tihega drubenika, - na podlagi sodne odlobe.

4 Delnika druba (169. do 399.len ZGD) Delnika druba je kapitalska druba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice. Za svoje obveznosti odgovarja upnikom z vsem svojim premoenjem, delniarji za obveznosti drube ne odgovarjajo. Delnika druba je od vsega zaetka priznana kot pravna oseba. 4.1 Zgodovinski razvoj in pomen delnike drube

- -koncentracija kapitala ( banka Sv. Jurija v Genovi 1407,

17. stoletje - ezmorske kolonialne drube - Nizozemska, Anglija, Francija)

- -delnike drube z razprenim lastnitvom- -delnike drube velikih delniarjev

4.2 Delnice in drugi vrednostni papirji: 4.2.1 Vrste vrednostnih papirjev:

- -javni in zasebni,- -kratkoroni in dolgoroni,- dolniki in lastniki.

4.2.2 4.2.2 Dolniki ali obligacijski vrednostni papirji

22

Izdajatelj se obvezuje izpolniti obveznost, zapisano na vrednostnem papirju: - obveznice, komercialni zapisi, menice, eki

4.2.3 4.2.3 Lastniki vrednostni papirji:

- -vrednostni papirji s stvarnopravnimi pravicami ( skladinica, nakladnica, prenosni tovorni list),

- -korporacijski ali lanski vrednostni papir delnica.

4.2.3.1 4.2.3.1 Delnica obveznosti in pravice delniarjev

Delnica je vrednostni papir, ki zakonitemu imetniku zagotavlja lanske in premoenjske pravice v delniki drubi

- -sestavine delnice kot listine: pla delnice, kuponska pola, talon;

- -delnica kot nematerializiran vrednostni papir;

Nematerializiran vrednostni papir je izjava izdajatelja, vpisana v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (klirinko-depotne drube), s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznost iz vrednostnega papirja osebi, ki je kot zakoniti imetnik vpisana v centralni register;

- -vpis in vplailo delnice,

- -lanske pravice delniarjev: pravica do obveenosti, pravica do glasovanja na skupini: naelo enakega obravnavanja delniarjev, pravice manjinskih delniarjev, pravica izpodbijati sklepe oziroma ukrepe organov; - -premoenjske pravice delniarjev:

23

pravica do razpolaganja z delnico, pravica do dividende, pravica do prednostnega nakupa novih emisij delnic, pravica do likvidacijskega delea.

4.2.3.2 4.2.3.2 Vrste delnic

- -po obliki: imenske in prinosnike

- -po vsebini pravic: navadne in prednostne: prednostne kumulativne, prednostne participativne, brez glasovalne pravice;- -razredi in rodovi delnic

4.3 4.3 Ustanovitev delnike drube

- postopna ustanovitev - prvotni namen koncentracija kapitala - soasna ustanovitev - v razvitem kapitalizmu, ko e imamo koncentrirani kapital,

- osnovni kapital, minimalni osnovni kapital, premoenje drube, poveanje oziroma zmanjanje osnovnega kapitala, - ustanovitelji ena ali ve fizinih ali pravnih oseb,

- akt o ustanovitvi je statut, ki se sprejme v obliki notarskega zapisa, - statut delnike drube doloa :

- -ime in prebivalie oz. firma in sede ustanovitelja,- -firma in sede drube,- -dejavnost drube,- -znesek osnovnega kapitala ter vrste in razredi delnic,- -tevilo lanov uprave in nadzornega sveta,- -obliko in nain objav pomembnih za drubo in delniarje,- -as trajanja drube,- -nain prenehanja drube;

- sklep o izdaji delnic povzema dolobe statuta o osnovnem kapitalu in delnicah ter

24

podrobneje doloa nekatere pravice vpisnikov delnic ter as, kraj in nain vpisa in vplaila delnic. 4.3.1 4.3.1 Postopek soasne (simultane) ustanovitve delnike drube - prevzem in vplailo delnic: ena tretjina osnovnega kapitala v denarju in vplailo najmanj 25 odstotkov nominalne vrednosti delnice pred vpisom v register. e imamo le enega ustanovitelja, mora vplaati vse delnice pred vpisom v register ali pa zagotovi varino; - ustanovitelji:

- imenujejo prvi nadzorni svet, ta pa imenuje upravo, - sestavijo pisno poroilo o ustanovitvi

- uprava in nadzorni svet:

- preverita potek ustanovitve, - prijavita drubo za vpis v register,

- izjemoma v nekaterih primerih sodie imenuje ustanovitvene revizorje.

4.3.2 4.3.2 Postopek postopne (sukcesivne) ustanovitve delnike drube

- sprejetje statuta, sklepa o izdaji delnic, ustanovitvenega in revizijskega poroila,

- prospekt za javni vpis delnic, rok za vpisovanje delnic ne sme biti dalji od treh mesecev, vpisane morajo biti vse delnice;

25

E vpis ni uspel in ustanovitelji sami v 15 dneh niso prevzeli preostalih delnic, morajo z oglasom pozvati vplanike, naj dvignejo vplaane zneske, ker ustanovitev delnike drube ni uspela. - sklic ustanovne skupine najpozneje v dveh mesecih: zaradi utemeljenih razlogov lahko sodie podalja rok za en mesec, sklepnost skupine - veina vseh delnic in veina v vsakem razredu delnic, e veine ni se skupina lahko ponovi, ne prej kot v 8 in ne pozneje kot v 15 dneh E skupina ni sklicana ali ni doseena sklepnost se teje, da ustanovitev drube ni bila uspena in ustanovitelji v 15 dneh pozovejo vpisnike, da dvignejo vplaila;

- ustanovna skupina: potrdi poroilo ustanoviteljev in poroilo revizorjev, ugotovi ali so vpisane in prevzete vse delnice, ugotovi ali so stvarni vloki na razpolago drubi, potrdi ustanovitvene stroke, ki bremenijo drubo, izvoli nadzorni svet lahko spremeni obvezne sestavine statuta le s soglasjem vseh; - nadzorni svet imenuje upravo delnike drube; - vpis v sodni register.

4.3.3 4.3.3 Poustanovitev delnike drube O poustanovitvi oziroma pozneji ustanovitvi govorimo, kadar druba v prvih dveh letih po ustanovitvi na podlagi obligacijskega pravnega posla (pogodbe) pridobi stvari ali pravice, ki po vrednosti presegajo desetino osnovnega kapitala. V takem primeru moramo ravnati, kot da bi lo za ustanovitev. Uprava lahko sklene pogodbo o poustanovitvi le, e dobi soglasje skupine. Sklep o soglasju je veljaven, e zanj glasuje najmanj tri etrtine celotnega osnovnega kapitala oziroma

26

najmanj tri etrtine na skupini zastopanega osnovnega kapitala, e pogodbo sklepajo drugo leto po ustanovitvi. - Pogodba o poustanovitvi mora biti pisna, - uprava izdela pisno poroilo, - pogodbo pregleda revizor, - nadzorni svet na podlagi poroila uprave in revizorja sestavi pisno poroilo.

4.4 4.4 Upravljanje in organi delnike drube - dvotirni sistem upravljanja - po nemkem zgledu, - enotirni sistem upravljanja - po amerikem zgledu.

4.4.1 Uprava delnike drube Uprava vodi, zastopa in prestavlja delniko drubo - samostojnost in odgovornost uprave, - obveznosti do skupine in poroanje nadzornemu svetu (249., 256. len ZGD), - imenovanje in sestava uprave (246. len ZGD)

- upravo in predsednika imenuje nadzorni svet za najve pet let,

- v upravo ne more biti imenovana oseba:

- ki je bila pravnomono obsojena za doloena kazniva dejanja, pet let po pravnomonosti sodbe in ne prej kot dve leti po prestani kazni

- e ji je bil izreen varnostni ukrep, - e je bila obsojena na plailo odkodnine zaradi steaja podjetja, dve leti po pravnomonosti sodbe;

- odpoklic lana in predsednika uprave :

27

- -e huje kri obveznosti,- -e ni sposoben voditi poslov,- -e mu skupina izree nezaupnico, razen e je

nezaupnico, izrekla iz oitno neutemeljenih razlogov,- -iz drugih ekonomskoposlovnih razlogov.

4.4.2 Nadzorni svet delnike drube

Nadzorni svet je kolektivni organ, ki odloa z veino oddanih glasov na sejah, lahko pa tudi pisno, e temu nihe od lanov ne nasprotuje. Na sejah se pie zapisnik.

- Delnika druba mora imeti nadzorni svet:

- -e njen osnovni kapital presega 410 milijonov tolarjev,- -e ima povpreno letno ve kot 500 zaposlenih,- -e ima ve kot 100 delniarjev,- -e njene delnice kotirajo na borzi,- -e je bila ustanovljena postopno (sukcesivno).

E delnika druba nima nadzornega sveta, mora doloiti v statutu, katere pristojnosti bo prenesla na skupino in o katerih zadevah bo uprava odloala soglasno oziroma s kvalificirano veino. Za pregled in nadzor nad vodenjem poslov lahko skupina imenuje osebo, ki zanjo pripravi poroilo o pregledu, sicer pregled opravi revizor.

- Pristojnosti nadzornega sveta:

- -nadzoruje vodenje poslov drube ( pregleduje in preverja poslovne knjige in dokumentacijo, blagajno, vrednostne papirje, zaloge in drugo),

- -potrjuje letno poroilo, ki je s tem sprejeto,- -daje soglasje upravi za opravljanje doloenih vrst poslov, - -zastopa drubo v pravdah zoper lane uprave,- -lahko sklie skupino;

- sestava, mandat in odpoklic

28

- -nadzorni svet imenuje skupina za najve tiri leta - -sestavo doloa statut - najmanj trije lani,

- predsednika izvolijo med seboj, - udeleba delavcev v upravljanju;

- -lan nadzornega sveta ne more biti:

- lan uprave te drube, - lan nadzornih svetov petih drugih drub ( v to ne teje lanstvo v najve petih koncernsko odvisnih drubah ), - lan uprave od te drube odvisne drube, - lan uprave druge kapitalske drube, v katerem nadzornem svetu je lan uprave te drube, - oseba , ki po zakonu ne more biti lan uprave.

Skupina lahko predasno odpoklie lane nadzornega sveta. Za odpoklic je potrebna najmanj trietrtinska veina oddanih glasov. 4.4.3 Skupina delnike drube

Skupina je hierarhino najviji organ delnike drube. Skupina je organ delniarjev v katerem uresniujejo svoje lanske pravice.

- Pristojnosti skupine:

- -obravnava oziroma sprejema letno poroilo,- -odloa o uporabi bilannega dobika,- -odloa o podelitvi razrenice lanom uprave in nadzornega

sveta,- -odloa o poveanju oziroma zmanjanju kapitala,- -imenuje in odpoklie lane nadzornega sveta,- -imenuje revizorja,- -odloa o spremembah statuta,- -odloa o statusnih spremembah in prenehanju drube,

29

- -odloa o drugih zadevah, e tako v skladu z zakonom doloa, statut oziroma v drugih zadevah, ki jih doloa zakon.

- Sklic skupine:

- -skupino sklie uprava, izjemoma nadzorni svet ali

manjina delniarjev (ena dvajsetina osnovnega kapitala),- -skupina se sklie vsaj en mesec pred dnem zasedanja,- -objavi se dnevni red zasedanja in- -predlogi sklepov skupine. - -delniarji lahko podajo nasprotne predloge v enem tednu

po objavi sklica skupine (288. len ZGD) - -uprava v 12 dneh po objavi sklica skupine sporoi sklic

skupine, dnevni red, nasprotne predloge delniarjev in svoja mnenja finannim organizacijam, zdruenjem delniarjem in delniarjem, ki to zahtevajo ali so prijavili udelebo na skupini.

Zakon za sklepnost in veljavnost sklepov ne predvideva kvoruma, lahko pa ga doloi statut.

Skupina sprejema odloitve s sklepi. Sklepi se potrdijo v notarskem zapisniku. Uprava mora v 24 urah po koncu skupine poslati registru notarsko overjeni prepis zapisnika in priloge k zapisniku. Skupina praviloma sprejema odloitve z veino oddanih glasov, e v zakonu ali statutu ni predvidena kvalificirana veina:

- -statutarna omejitev glasovalne pravice,- -glasovanje prek finannih in drugih organizacij;

- ninost in izpodbojnost sklepov skupine (359.do 371.len ZGD).

4.5 4.5 Delnika druba preneha :

- -s potekom asa, za katerega je bila ustanovljena,- -e skupina sprejme sklep o prenehanju,- -e uprava ne deluje ve kot 12 mesecev,

30

- -e kapital drube pade pod minimalni osnovni kapital,- -e sodie ugotovi ninost vpisa,- -na podlagi sodbe,- -e se zdrui s kakno drugo drubo,- -s steajem.

3. 3. Komanditna delnika druba (399. do 406. len ZGD) Komanditna delnika druba je kapitalska druba, pri kateri najmanj en drubenik odgovarja za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem ( KOMPLEMENTAR), KOMANDITNI DELNIARJI , ki imajo dele v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti drube do upnikov ne odgovarjajo. - Pomen drube - Ustanovitev: - statut sprejme najmanj pet drubenikov, ki so ustanovitelji drube

- -ustanovitveni kapital ni predpisan- -delnice in delei v kapitalu

- upravljanje in organi k.d.d.- -uprava in poloaj komplementarjev- -skupina in nadzorni svet

- omejitve pravice glasovanja na skupini (403. len ZGD)

- komanditni delniarji in odbor komanditnih delniarjev

4. 4. Druba z omejeno odgovornostjo ( 406. do 460. len ZGD) Druba z omejeno odgovornostjo je kapitalska druba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vloki drubenikov.

31

Vsak drubenik ima ob ustanovitvi samo en osnovni vloek, vloki pa so lahko razlini. Drubeniki za obveznosti drube ne odgovarjajo. 6.1 6.1 Razvoj in pomen drube 6.2 6.2 Ustanovitev drube - Drubo ustanovi ena ali ve oseb s sklenitvijo drubene pogodbe v notarski obliki, - osnovni vloek (14.000 sit) - poslovni dele, - minimalni osnovni kapital (2.100.000 sit), - osnovni kapital: najmanj ena tretjina v denarju,

razen kadar druinski lani vlagajo svoje podjetje,razen e gre za zdruitev drub oziroma podjetnikov,razen e stvarni vloki znaajo ve kot 10 milijonov in je zagotovljenih vsaj 1.400.000 sit v denarju,

pred vpisom vplaa vsak drubenik najmanj eno etrtino denarnega vloka in vsi skupaj najmanj 1.100.000 sit, stvarni vloki se morajo izroiti pred vpisom v register; - poroilo ustanoviteljev o stvarnih vlokih, - poslovodja prijavi drubo za vpis v sodni register. 6.3 6.3 Obveznosti in pravice drubenikov:

- -obveznost vplaila delea,- -obveznost ohranjanja osnovnega kapitala;

premoenjske pravice: - pravica do poslovnega delea ( odtujitev, pridobitev, delitev, dedovanje), - pravica do udelebe na dobiku, - pravica do likvidacijskega delea, - pravica do drugih ugodnosti; lanske pravice:

32

- glasovalna pravica, - pravica do informacij in vpogleda v poslovne knjige, - izstop drubenika (odpoved pogodbe, toba na izstop), - izkljuitev drubenika, - prenehanje poslovnega delea in izplailo ob izstopu oziroma izkljuitvi skupine v treh mesecih sprejme sklep o: zmanjanju osnovnega kapitala ali poveanju deleev drubenikov, sicer poslovodja po zakonu prijavi vpis zmanjanja kapitala, izplailo delea v treh letih po izstopu (stvarni vloki) izplailo delea v estih letih po izkljuitvi. 6.4 6.4 Upravljanje drube

- skupina:- -sklic in dnevni red s priporoenim pismom en teden pred

zasedanjem,- -sklepnost, naknaden sklic in sprejemanje sklepov brez

skupine,- -pravice manjinskih drubenikov (10 %);

- nadzorni svet - poslovodja:

- -imenovanje in odpoklic (mandat najmanj dve leti),- -uporaba dolob o upravi delnike drube.

6.5 6.5 Prenehanje drube

- -e potee as za katerega je bila ustanovljena,- -e tako sklenejo drubeniki s tremi etrtinami glasov,- -e se osnovni kapital znia pod minimalni kapital, - -e sodie ugotovi ninost vpisa,- -s sodno odlobo,- -z zdruitvijo,- -s steajem.

6.2 6.5 Posebnosti enoosebne drube:

33

- -poloaj edinega drubenika,- -vplailo denarnega dela osnovnega kapitala pred vpisom,- -vodenje knjige sklepov,- -pisne pogodbe za posle med drubenikom in drubo.

Vpraanja za razmislek: 1. Pojasnite razliko med drubo z neomejeno odgovornostjo in drubo z omejeno odgovornostjo!2. Ali lahko d.n.o ustanovimo brez ustanovitvenega kapitala?3. Ali je lahko d.n.o enoosebna druba?4. Kdaj drubenik v osebni drubi ravna skrbno?5. Ali se lahko drubeniku pravica do poslovodenja odvzame oziroma ali se ji lahko odree?6. Na kaken nain drubeniki v d.n.o uresniujejo pravico do nadzora?7. Kako se med drubenike v d.n.o razdeli dobiek oziroma izguba?8. Ali lahko drubenik v d.n.o razpolaga s svojim deleem?9. Kdo je zakoniti zastopnik d.n.o?10. Kako so drubeniki odgovarni za obveznosti d.n.o?11. Ali drubenik d.n.o lahko izstopi iz drube?12. Kakna pravila veljajo za obraun premoenja izloenega drubenika?13. Kakne obveznosti in pravice imajo dedii umrlega drubenika v d.n.o?14. Kdaj d.n.o preneha?15. Ali je drubenik odgovoren za obveznosti drube po njenem prenehanju in izbrisu iz sodnega registra?16. V em se komanditna druba razlikuje od drugih osebnih drub?17. Ali lahko komplementarju odvzamemo pravico do zastopanja drube?18. V em se razlikuje poloaj komplementarja v primerjavi z drubenikom v d.n.o?19. Ali lahko komanditist zastopa drubo?20. Kakne so obveznosti komanditista do pokrivanja izgube drube?21. Ali komanditist odgovarja za obveznosti drube?22. e komanditno drubo ustanovita dve kapitalski drubi je to, kakna druba?23. Kakni so bili zgodovinski motivi za nastanek tihe drube?24. Kaken je pravni status tihe drube?25. Ali je tihi drubenik odgovoren za obveznosti tihe drube?26. Kakne so pravice in obveznosti tihega drubenika?27. Kaken je pomen pojava delnikih drub?28. V em sta si podobni in v emse razlikujeta obveznica oziroma delnica?29. V em so prednosti oziroma slabosti prinosnikih oziroma imenskih delnic?

34

30. Kaj pomeni naelo enakega obravnavanja delniarjev?31. Kje je opredeljen osnovni kapital d.d in kaken je minimalni osnovni kapital d.d ?32 Ali lahko delniko drubo ustanovi samo ena pravna oseba?33. V em se razlikujeta soasna in postopna ustanovitev d.d ?34. V katerih primerih nam postopna ustanovitev d.d lahko ne uspe?35. Ali mora biti skupina d.d sklepna, da bi lahko odloala in s kakno veino sprejemajo odloitve?36. Je rok za vpisovanje delnic lahko kraji ali dalji od treh mesecev?37. Ali lahko delnika druba pridobiva lastne delnice?38. Kdo in s kakno veino odloa o poustanovitvi d.d ?39. Kakne so obveznosti posameznih organov v zvezi s poustanovitvijo d.d?40. Pojasnite razlike med enotirnim in dvotirnim upravljanjem d.d.41. Kdo jo imenuje in kako je sestavljena uprava d.d ?42. Opredelite pristojnosti in naloge uprave.43. Ali so lani uprave odkodninsko odgovorni za obveznosti drube?44. Ali je v srednje velikih delnikih drubah nadzorni svet obvezen organ?45. Kdo pripravi in kdo sprejme letno poroilo d.d ?46. Ali so delavci lani skupine d.d, ali delavci sodelujejo pri upravljanju d.d?47. Kaj je razrenica in kdaj se podeli?48. Kakne so pravice manjinskih delniarjev? 49. Kakna pravila veljajo glede nasprotnih predlogov delniarje za zasedanje skupine?50. Zakaj morajo biti sklepi skupine d.d poslani registrskemu sodiu?51. V em se komanditna delnika druba razlikuje od drugih kapitalskih drub?52. Kdo so lani uprave k.d.d in kakne so njene pristojnosti?52. O em komplementarji na skupini k.d.d ne morejo odloati?53. Kaj je osnovni vloek in kaj poslovni dele drubenika v d.o.o?54. Kaj sestavlja osnovni kapital d.o.o?55. Ali lahko drubenik izstopi iz d.o.o? 56. Kako ravna drubenik d.o.o, e drugi drubeniki noejo odkupiti njegovega delea?57. Ali se poslovni dele drubenika lahko deli?58. Kdaj je mogoa izkljuitev oziroma kdaj lahko drubenik izstopi iz d.o.o?59. Kakne so posledice izkljuitve oziroma izstopa drubenika iz d.o.o ?60. O em odloa edini drubenik v enoosebni d.o.o. 61. Katere enakosti in razlike bi odkrili, e bi primerjali samostojnega podjetnika in enoosebno d.o.o?62. Kje vidite prednosti ustanovitve enoosebne d.o.o v primerjavi s samostojnim podjetnikom?

35

D. POVEZANE DRUBE ( 460. do 496. len ZGD) Povezane drube so pravno samostojne drube, ki so med seboj povezane na podlagi kapitalske udelebe ali proizvodne povezanosti ali obojega. Zaradi povezanosti se med drubami vzpostavijo razmerja, ki sicer samostojnim drubam omejujejo njihovo upravljavsko in ekonomsko samostojnost. 1 Splono o integracijah v gospodarstvu - Ekonomski vidiki integracij:

- -horizontalne povezave,- -vertikalne povezave, - -diagonalne povezave.

- Pravni vidiki integracij:

- -neenotnost ureditve v Evropi,- -pojmovna neenotnost,- -medsebojno proizvodno oziroma kapitalsko povezane

drube,- -obvladujoe in odvisne drube,- -varnost manjinskih delniarjev in upnikov.

2. Kapitalske povezave Gospodarska druba, ki pridobi delnice oziroma delee v drugi drubi, postane njen delniar oziroma drubenik in uresniuje vse lanske in premoenjske pravice. Poleg tega pa lahko uresniuje tudi druge interese, ki izvirajo iz medsebojne povezanosti. 2.1 Vzajemno kapitalsko udeleene drube so kapitalske drube s sedeem v Republiki Sloveniji, ki jim pripada ve kot ena etrtina deleev druge drube, ki ima prav tako ve kot enoetrtinski dele v tej drubi.

- dolnost obveanja, kadar dosee 25 oziroma 50 odstotni dele, - dolnost objave sporoila, - sankcija druba ne more uresnievati nobenih lanskih in

36

premoenjskih pravic iz delnic oziroma deleev, dokler udelebe ne sporoi. 2.22.2 Vzajemno (kapitalsko udeleene) povezane drube, katerih dele

medsebojne udelebe ne presega 50 odstotkov in zato niso obvladujoe oziroma odvisne:

ne morejo druga v drugi uresnievati ve kot 25 odstotkov lanskih oziroma premoenjskih pravic iz svojega delea. 2.3 Vkljuena druba

Druba, ki je v 95 odstotni lasti druge drube, se lahko s sklepom skupine vkljui v to drugo drubo, e skupina te druge, glavne drube s tem soglaa. Vkljuena druba tudi po vkljuitvi deluje kot samostojna pravna oseba.

- -Vse delnice vkljuene drube preidejo na glavno drubo izstopajoi delniarji imajo pravico do primerne odpravnine;

- -glavna druba ima pravico dajati navodila upravi

vkljuene drube;- -glavna druba mora poravnati bilanno izgubo vkljueni

drubi;

- -glavna druba jami upnikom vkljuene drube tudi za obveznosti nastale, pred vkljuitvijo.

2.4 Holding Holding je druba z veinskim deleem, ki ima v lasti veino deleev v drugih pravno samostojnih drubah. Dejavnost holdinga je ustanavljati, financirati in upravljati drube, v katerih ima veinski dele. Te drube so odvisne drube. Domneva se, da je holding druba mati v koncernu, torej obvladujoa druba. Holding praviloma ne izvaja enotnega vodenja drub, v katerih ima veinske delee in te drube praviloma niso proizvodno povezane. e obstaja to enotno vodenje in proizvodna povezanost, se oblikuje holdinko-koncernska povezava.

37

3. Proizvodne, institucionalne povezave - koncerni

Koncern je sistem proizvodno povezanih drub, ki imajo enotno vodstvo. Ekonomsko gledano koncern deluje kot enotno podjetje, vendar mu ni priznana pravna subjektiviteta in deluje kot celota pravno samostojnih koncernskih drub.

3.13.1 Dejanski koncern

- -obvladujoa druba - mati uveljavlja svoj vpliv na podlagi veinske udelebe v odvisnih drubah herah;

- -obvladujoa druba ne sme uporabiti svojega vpliva zato,

da bi prikrajala odvisno drubo: - nadomestiti prikrajanje,

- povrniti nastalo kodo, - solidarna odgovornost zastopnikov obvladujoe drube;- poslovodstvo odvisne drube mora sestaviti poroilo o razmerjih

z obvladujoo drubo,- solidarna odgovornost poslovodstva odvisne drube- solidarna odgovornost lanov nadzornega sveta

3.23.2 Pogodbeni koncern:

- -obvladujoa druba mati uveljavlja svoj vpliv na podlagi pogodbe o obvladovanju z odvisnimi drubami- herami. - soglasje skupine odvisne drube trietrtinska veina, - vpis pogodbe v sodni register, - primerno nadomestilo zunanjim delniarjem,

- zagotovitev odpravnine zunanjim delniarjem (delnice obvladujoe drube ali denarno plailo),

- obvladujoa druba ima pravico, da odvisni drubi daje navodila za vodenje poslov (pravilnost in skrbnost zastopnikov obvladujoe drube),

- -obvladujoa druba mora odvisni drubi poravnati letno izgubo,

38

- solidarna odgovornost poslovodstva in nadzornega sveta obvladujoe drube, e so krili svoje obveznosti,

- -druge podjetnike pogodbe ( pogodba o prenosu dobika, pogodba o profitni skupnosti, pogodba o delnem prenosu dobika, pogodba o zakupu obrata).

3.33.3 Koncern z razmerjem enakopravnosti

Pravno samostojne drube se lahko poveejo tako, da na podlagi posebne pogodbe oblikujejo skupno vodstvo, vendar nobena od drub ni v razmerju odvisnosti.

4. Gospodarsko interesno zdruenje (496. do 510. len ZGD) Gospodarsko interesno zdruenje je samostojna pravna oseba, ki jo ustanovijo pravne oziroma fizine osebe. Cilj zdruenja ni ustvarjati lastnega dobika, ampak olajati in pospeevati pridobitno dejavnost svojih lanov, izboljati in poveati rezultate njihove dejavnosti. - pogodba o ustanovitvi :

- -ime zdruenja,- -cilj in dejavnost zdruenja,- -sede zdruenja,- -vpraanja povezana z upravljanjem zdruenja,- -as za katerega se ustanavlja,- -imena ali firme lanov,

- zdruenje se lahko ustanovi brez ustanovitvenega kapitala

- -lani za obveznosti g.i.z odgovarjajo neomejeno subsidiarno,

- -odgovornost med lani je praviloma neomejena solidarna,- -lani lahko izstopijo ali lanstvo preneha zaradi izgube

poslovne sposobnost, steaja ali likvidacije,

39

- -zdruenje lahko sprejme nove lane pod pogoji doloenimi v pogodbi;

- organi zdruenja: skupina:

- -skupino sestavljajo vsi lani,- -vsak lan ima praviloma en glas,- -odloitve se sprejemajo soglasno, e pogodba ne doloa

drugae,

uprava:- -je lahko individualna ali kolektivna,- -lan uprave je lahko tudi pravna oseba, ki imenuje fizino

osebo za stalnega predstavnika,- -odgovornost lanov uprave je posamina ali omejena

solidarna- sodie doloi delee pri povrailu kode, - revizor obvezno pregleda poslovne knjige zdruenja, e zdruenje zaposluje ve kot sto oseb, sicer v skladu z ustanovitveno pogodbo, - g.i.z. se lahko preoblikuje v d.n.o., - prenehanje g.i.z.. - Evropsko gospodarsko interesno zdruenje. Vpraanja za razmislek:

1. Zakaj se gospodarske drube povezujejo?2. Pojasnite pojma koncern in povezana druba!3. Kakne omejitve lanskih in premoenjskih pravic doloa zakon za vzajemno kapitalsko povezane drube?4. Kakna je razlika med vkljueno drubo in drubo, ki je v 100 -odstotni lasti druge drube?5. Pojasnite razliko med holdingom in obvladujoo drubo, drubo materjo v koncernu!6. Pojasnite razlike upravljanja odvisnih drub v dejanskem koncernu in pogodbenem koncernu7. Kakna je razlika med koncernom in gospodarskim interesnim zdruenjem?

40

8. Kaj pomeni, da so lani odgovorni za obveznosti gospodarskega interesnega zdruenja neomejeno subsidiarno?9. V em se razlikuje odloanje v skupini d.d. in GIZ ?

E. STATUSNO PREOBLIKOVANJE GOSPODARSKIH DRUB Gospodarske drube lahko menjajo svojo statusno pravno obliko. S statusnim preoblikovanjem druba pravno preneha, materialno (premoenjsko) pa nadaljuje svoj obstoj v drugi obliki. Vse premoenje, pravice in obveznosti prevzame univerzalni naslednik te preminule drube. spojitev A+B=C (dve ali ve drub se zdrui v novo drubo, prejnje drube prenehajo)- zdruitev drub

pripojitev A+B=A (druba B se pripoji drubi A, druba B preneha, ne nastane nova druba) razdelitev A= B+C (druba A preneha, nastanejo nove drube ali premoenje drube a preide na druge e obstojee drube)- delitev drub oddelitev A= A+B (druba A ne preneha, del njenega premoenja preide na drugo drubo ali iz tega premoenja nastane nova druba ) - sprememba pravnoorganizacijske oblike : d.n.o - s.p

41

d.n.o - k.dd.d - k.d.d - in obratno

d.d - d.o.o - in obratno k.d.d - d.o.o - in obratno zavod - gospodarska druba kapitalska druba - osebna druba osebna druba - kapitalska druba - prenos premoenja: kapitalske drube lahko svoje premoenje v celoti prenesejo na Republiko Slovenijo ali lokalno skupnost (pravila pripojitve) 1. Pripojitev (511. do 530. len ZGD)

- -pogodbo o pripojitvi sklenejo uprave drub, ki se zdruujejo,

- -pisno poroilo uprave o pripojitvi,- -revizija pripojitve,- -pisno poroilo nadzornega sveta,- -soglasje skupine (tri etrtine pri sklepanju zastopanega

osnovnega kapitala oziroma tri etrtine v vsakem razredu delnic),

- -vpis pripojitve v sodni register,- -varstvo delniarjev in upnikov.

2. Spojitev (530. len ZGD)

Namesto pogodbe o pripojitvi skupine drub, ki se spajajo, potrdijo nov statut in potrdijo nov nadzorni svet,- -smiselna uporaba dolob o pripojitvi,- -smiselna uporaba dolob o ustanovitvi delnike drube.

3. Delitev z ustanovitvijo novih drub ( 533.b do 533.p len ZGD)

Uprava prenosne drube sestavi delitveni nart,- -poroilo uprave o delitvi,

42

- -revizija delitve,- -pisno poroilo nadzornega sveta,- -sklep o soglasju za delitev sprejme skupina z

trietrtinsko veino pri sklepanju zastopanega kapitala, oziroma tri etrtine v vsakem razredu, oziroma devet desetin osnovnega kapitala, kadar drubeniki niso udeleeni v enakih razmerjih v novih drubah,

- -varstvo drubenikov (prevzem deleev za primerno denarno odpravnino),

- -varstvo upnikov (omejena solidarna odgovornost novonastalih drub),

- -vpis v sodni register. 4. Delitev s prevzemom (533. o len ZGD)

Namesto delitvenega narta sprejmejo uprave pogodbo o delitvi in prevzemu;- -smiselna uporaba dolob o delitvi z ustanovitvijo novih

drub;- -smiselna uporaba dolob o pripojitvi.

5. Zdruitev in delitev osebnih drub (533. p len ZGD)

Soglasje osebno odgovornih drubenikov- -smiselna uporaba dolob o statusnem preoblikovanju

kapitalskih drub. Vpraanja za razmislek:

1. V em je razlika med povezovanjem in zdruevanjem gospodarskih drub?2. Kaken pravni akt moramo sprejeti za pripojitev in kaknega za spojitve?3. Kaken namen ima poroilo uprave o pripojitvi in komu je namenjeno?4. Kakna je vloga revizorjev in kakna nadzornega sveta ob pripojitvi?5. V em je razlika med delitvijo z ustanovitvijo novih drub in delitvijo s prevzemom?6. Kako je zagotovljeno varstvo drubenikov ob zdruitvi oziroma delitvi gospodarskih drub?

43

7. Kako je zagotovljeno varstvo upnikov ob zdruitvi oziroma delitvi gospodarskih drub?8. Kdaj se delnika druba ne more preoblikovati v drubo z omejeno odgovornostjo?1. 9. Kdo in s kakno veino odloa o preoblikovanju zavoda v

gospodarsko drubo? F. POSTOPEK PRENEHANJA GOSPODARSKIH DRUB Gospodarske drube kot socialni organizmi, kot drubeni sistemi nastanejo, ivijo bolj ali manj uspeno poslovno ivljenje in konno tudi iz razlinih vzrokov, ki smo jih navajali pri posameznih drubah, tudi prenehajo delovati. Drube lahko prenehajo, po postopku likvidacije ali steaja. Druba gre v likvidacijo, e ima dovolj sredstev za poplailo vseh dolgov, praviloma pa sredstva e ostanejo za konno razdelitev med drubenike (pravica do likvidacijskega delea) Druba gre v steaj, kadar nima sredstev, da bi poplaala svoje dolgove, zato tudi drubeniki v steaju praviloma izgubijo vse, kar so v drubo vloili, pri osebnih drubah pa lahko izgubijo tudi zasebno premoenje zaradi osebne odgovornosti. 1. Likvidacijski postopek je postopek, v katerem dokonamo vsa pravna razmerja in razdelimo premoenje drube. Praviloma postopek vodijo organi drube, v nekaterih primerih pa postopek vodi tudi sodie (prisilna likvidacija);

- -sklep o prenehanju in zaetku likvidacije, vpis v register,- -organi likvidacijskega postopka,- -dokonanje poslov in prodaja likvidacijske mase- -poroilo o poteku likvidacijskega postopka in predlog o

razdelitvi premoenja,- -izbris iz sodnega registra;

prenehanje po skrajanem postopku.

44

2. Sanacija Drubo, ki zaide v finanne teave, lahko reijo drubeniki s sanacijo, to je z vplailom novega kapitala in drugimi organizacijskimi, poslovnimi, kadrovskimi spremembami. Sanacija je stvar samih lastnikov, drubenikov, ki morajo spotovati pravila finannega poslovanja, pri emer je zlasti pomembna obveznost zagotavljanja kapitalske ustreznosti drube. Zakon posebej ureja odgovornost poslovodstva in nadzornega sveta za finanno poslovanje gospodarske drube. (Zakon o finannem poslovanju podjetij Uradni list RS t.54/99)

45

3. Prisilna poravnava Drubo, ki zaide v finanne teave lahko reijo tudi upniki. Prezadoleno podjetje lahko predlaga svojim upnikom odloitev oziroma zmanjanje njihovih terjatev, da bi se podjetje lahko reorganiziralo in usposobilo za normalno gospodarsko poslovanje. Organi prisilne poravnave: - senat treh sodnikov, - upravitelj prisilne poravnave, - upniki odbor. Prisilna poravnava je sodni postopek

- -predlog za uvedbo postopka,- -zaetek postopka in posledice,- -nart finanne reorganizacije: - poplailo v enem letu 20 %, - poplailo v dveh letih 40 %, - poplailo v treh letih 60 %, - poplailo v tirih letih 80 %, - poplailo v petih letih 100 %, - konverzija terjatev v delnice oziroma delee.

Sklenitev in potrditev prisilne poravnave za prisilno poravnavo mora glasovati ve kot 60 odstotkov vseh terjatev Razveljavitev prisilne poravnave: upnik lahko v estih mesecih po poteku roka za izvritev potrjene prisilne poravnave zahteva razveljavitev, e ugotovi da bi dolnik lahko v celoti poplaal svoj dolg 4. Steaj Steajni postopek je postopek prenehanja gospodarske drube (dolnika), ki ni sposoben poravnati svojih obveznosti. Cilj steajnega postopka je prodaja podjetja oziroma njegovega premoenja, da bi s kupnino poplaali im veji del terjatev upnikov.

46

- Organi steajnega postopka: - steajni senat, - steajni upravitelj, - upniki odbor; - predlog za uvedbo steajnega postopka ( dolnik, upnik, osebno odgovorni drubenik), - zaetek postopka in pravne posledice:

- -sprememba firme,- -prenos pooblastil na steajnega upravitelja,- -oblikovanje steajne mase,- -ustavitev izvrb,- -zapadlost terjatev,- -pobotanje terjatev,- -ukinitev dolnikovih raunov,- -zastaranje terjatev, - -obresti,- -prenehanje dela delavcev (odpoved pogodbe, odpravnina);

- prodaja dolnika oziroma njegovega premoenja, - poplailo upnikov, - zakljuek postopka in izbris iz registra. --------------------------------------------Viri: Zakon o prisilni poravnavi, steaju in likvidaciji (Uradni list RS 67/93) in pozneje spremembe in dopolnitve: Uradni list 39/97, 1/99, 52/99, 42/02, 58/03

47

G. POSEBNA UREDITEV STATUSA NEKATERIH ORGANIZACIJ 1. Banka Slovenije Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije, je pravna oseba in je finanno samostojna ter je upravljalsko avtonomna. Z vstopom Slovenije v EU je Banka Slovenije postala sestavni del Evropskega sistema centralnih bank. Pristojnosti in naloge:

- -oblikuje in uresniuje denarno politiko,- -izdaja in daje v promet bankovce in kovance,- -je odgovorna za likvidnost bannega sistema,- -opravlja nadzor nad poslovanjem bank in hranilnic,- -odpira raune bankam in hranilnicam,- -sprejema depozite bank in hranilnic,- -ureja plailne sisteme,- -oblikuje svoj informacijski sistem;

Organa Banke Slovenije:

- -svet banke - ima devet lanov od tega pet po poloaju - odloitve sprejema z dvotretjinsko veino vseh svojih lanov- -guverner.

-------------------Vir: Zakon o Banki Slovenije, Uradni list RS t.58/02 2. Banke Banke so delnike drube, ki opravljajo banne in druge finanne storitve. Banke morajo pred ustanovitvijo pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bannih in drugih finannih storitev. Za ustanovitev banke je treba zagotoviti najmanj 1.000.000.000 sit osnovnega kapitala. Delnice so izdane v nematerializirani obliki, so imenske in jih je

48

treba v celoti vplaati pred vpisom ustanovitve v sodni register. Banka ne sme izdati ve kot eno tretjino prednostnih delnic. Posamezna domaa ali tuja oseba lahko pridobi dele, ki je veji od 10- odstotnega osnovnega kapitala (kvalificirani dele) le z dovoljenjem Banke Slovenije. Dovoljenje banke je potrebno tudi za nadaljnji dvig vrednosti delea na 20, 33 oziroma 50 odstotkov osnovnega kapitala. Delnice, ki so pridobljene v nasprotju z zakonom, nimajo glasovalne pravice. Organi banke: Organi banke so uprava, nadzorni svet in skupina. Zanje veljajo dolobe ZGD, e v Zakonu o bannitvu ni urejeno drugae. Uprava banke ima najmanj dva lana. Zastopanje mora biti skupno. lani uprave morajo biti v rednem delovnem razmerju za poln in nedoloen delovni as. Najmanj en lan uprave mora obvladati slovenski jezik. Najmanj en lan uprave mora imeti v RS sredie uresnievanja svojih ivljenjskih interesov. Za lana uprave je lahko imenovana oseba, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije, ki ji ga izda, e je oseba ustrezno strokovno usposobljena, ima najmanj petletne izkunje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti in ni vpisana v sodno evidenco obsojenih na nepogojno zaporno kazen nad tri mesece. Za nadzorni svet poleg pravil ZGD veljajo e te omejitve: Za lana ne more biti imenovana oseba : - ki je e lan uprave ali nadzornega sveta druge banke, razen e gre za lane v organih nadrejene (obvladujoe) banke,- ki je povezana s pravnimi osebami v katerih ima banka ve kot 5-odstotni dele v njihovem osnovnem kapitalu,- e so obveznosti osebe do banke veje od njenih terjatev in vlog . Nadzorni svet poleg pristojnosti, po ZGD daje upravi soglasje za: - doloitev poslovne politike,

- doloitev finannega narta, - doloitev organizacije sistema notranjih kontrol,- doloitev programa dela notranje revizije.

49

----------------Vir: Zakon o bannitvu, Uradni list RS 110/03 3. Zavarovalnice Zavarovalnice so posebne finanne organizacije, ki opravljajo zavarovalne posle.Zavarovalni posli se sklepajo za premoenjska in ivljenjska zavarovanja ter pozavarovanja. Zavarovalstvo temelji na naelu solidarnosti in zakonu velikih tevil.Z zavarovalnimi posli se lahko ukvarjajo le zavarovalnice (naelo ekskluzivnosti).Zavarovalnica lahko sklepa le ivljenjska ali premoenjska zavarovanja.Zavarovalnica se lahko organizira kot delnika druba ali druba za vzajemno zavarovanje.Zavarovalnice nadzira Agencija za zavarovalni nadzor, ki daje tudi soglaje za ustanovitev zavarovalnice oziroma opravljanje zavarovalnih poslov. 3.1 Zavarovalna delnika druba Za zavarovalno delniko drubo se uporabljajo dolobe ZGD, e v Zakonu o zavarovalnitvu ni doloeno drugae. Za ustanovitev zavarovalne delnike drube moramo zagotoviti veji osnovni kapital odvisno od vrste zavarovalnih poslov, ki jih izvaja (od 80 do 560 milijonov tolarjev). Delnice izdamo v nematerializirani obliki, so imenske in jih moramo v celoti vplaati pred vpisom ustanovitve v sodni register. Zavarovalna delnika druba ne sme izdati ve kot eno tretjino prednostnih delnic. Tudi pri zavarovalnih delnikih drubah moramo pridobiti dovoljenje za nakup kvalificiranega delea (10 odstotkov) in vijih deleev (20 , 33 , 50 odstotkov) Organi zavarovalne delnike drube so skupina, nadzorni svet in uprava Uprava zavarovalnice ima najmanj dva lana. Zastopanje mora biti skupno. lani uprave morajo biti v rednem delovnem razmerju za polni in nedoloeni delovni as. Najmanj en lan uprave mora obvladati slovenski jezik. Najmanj en

50

lan uprave mora imeti v RS sredie uresnievanja svojih ivljenjskih interesov. Nadzorni svet je obvezen organ in poleg drugih pristojnosti po ZGD daje upravi oglasje za: - doloitev poslovne politike,

- - doloitev finannega narta, - - doloitev organizacije sistema notranjih kontrol,- - doloitev okvirnega letnega programa dela notranje

revizije. 3.2 Druba za vzajemno zavarovanje Druba za vzajemno zavarovanje je posebna oblika zavarovalnice, ki opravlja zavarovalne posle za svoje lane. Po statusu jo lahko primerjamo z zadrugo. Ustanovi se s sprejetjem statuta, ki ga podpiejo vsi ustanovitelji, ki morajo imeti sklenjeno zavarovalno pogodbo z drubo za vzajemno zavarovanje. Statut lahko doloa, da druba za vzajemno zavarovanje sklepa zavarovalne posle tudi z nelani. Pravila glede osnovnega kapitala so enaka kot pri delniki zavarovalni drubi. Organi so: skupina, nadzorni svet in uprava

3.4 3.4 Agencija za zavarovalni nadzor:

- - je samostojna pravna oseba,- - je samostojna in neodvisna,- - ima strokovni svet (predsednik in est lanov). - - ima direktorja.

3.5 3.5 Slovensko zavarovalno zdruenje:

51

- je organizirano in deluje kot gospodarsko interesno zdruenje, - opravlja posle predvidene s sprejetimi mednarodnimi sporazumi o zavarovanju lastnikov motornih vozil (zelena karta) in predstavlja zavarovalnice v mednarodnih organizacijah zavarovalnic, - sprejema zavarovalne statistine standarde, - opravlja naloge skupnega pomena za zavarovalnice, - upravlja kodni sklad za izplailo kod po neznanih storilcih. -----------------Vir: Zakon o zavarovalnitvu, Uradni list RS 13/00 Obvezna tudijska literatura: Ivanjko, Kocbek; Korporacijsko pravo, GV Ljubljana 2003 aliIvanjko, Kocbek; Pravo drub, Uradni list RS Ljubljana 2001 aliBohinc, Bratina, Pivka; Pravo gospodarskih drub, FDV Ljubljana 1999 in kasnejein v skripta navedeni zakoni. Priporoena literatura : J. Arah; Pravna ureditev drub, Arah consulting, Ljubljana 1989R. Bohinc; Delnika druba, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1989Bohinc, Ivanjko; Direktor gospodarske drube, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999Grilc, Juhart; Pravo vrednostnih papirjev, Gospodarski vestnik, Ljubljana1996Ilei, Grilc; Pravo Evropske unije, Cankarjeva zaloba Ljubljana 2001M.Kocbek; Delnice in delnika druba, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1995Kocbek, Ivanjko, Bratina; Nadzorni sveti v d.d. in d.o.o, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1998M.Knaus; Pravo gospodarskih drub, zaloba Uradni list , Ljubljana 2002

52

D.Menar; Podjetniko pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000S.Pretnar; Oris primerjalnega trgovinskega prava, zaloba Uradni list, Ljubljana 1990S.Preli; Steajno pravo, Pravna fakulteta Maribor 1999K.Puhari; Gospodarsko pravo, zaloba Uradni list, Ljubljana 1997D.Senar; Varstvo manjinskih delniarjev, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1998J.inkovec; Koncernsko pravo, zaloba Uradni list, Ljubljana 2001V.Trstenjak; Pravne osebe, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2003B. Zabel; Trno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999 lanki v reviji Podjetje in delo in v asopisu Pravna praksa.

53

Uvod - 2A. Status gospodarskih subjektov v drubenoekonomskem okolju - 4B. Statusne znailnosti gospodarskih drub - 13C. Podjetnik - 17D. Povezane drube - 34E. Statusno preoblikovanje gospodarskih drub 39F. Postopek prenehanja gospodarskih drub - 42G. Posebna ureditev statusa nekaterih organizacij - 45tudijska literatura - 50Nemiji 1861, Avstriji 1863, Italiji 1865. Trgovinsko pravo tako postane pravoC. PODJETNIK (72. do 77. len ZGD)B. Zabel; Trno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999