civilno pravo, splošni del

8/14/2019 Civilno Pravo, Sploni Del

1/80

Civilno pravo, sploni del

JAVNO IN ZASEBNO PRAVO

DELITEV PRAVNEGA REDA NA JAVNO IN ZASEBNO PRAVO

JAVNO PRAVO

Javno pravo ureja razmerja med dravo, kot nosilko oblasti in posameznikom. Vjavnopravnem razmerju ima drava oblastni poloaj nad posameznikom, drava je imperium,nosilka oblasti, oblast izvruje preko aparata represije (prisile). Tipine veje javnega pravaso: upravno pravo, kazensko pravo, davni predpisi, ustavno pravo, itd.

V javnem pravu veljajo kogentna pravna pravila, ki prepovedujejo in zapovedujejo kako najse pravni subjekti vedejo in ravnajo, teh pravil ni mogoe spreminjati in omejujejo avtonomijostrank. V javnem pravu se odloa v javnopravem postopku, ki stee neodvisno odokodovaneve volje, saj javno pravo deluje v javnem interesu. Javni interes se lahkospreminja z dnevno politiko.

ZASEBNO PRAVO

Zasebno pravo je iri izraz kot civilno pravo. Ureja razmerja med posamezniki, nobena odstrank nima oblastnega poloaja (vendar pa gre veinoma samo za formalno prirejenost enposameznik je ponavadi gospodarsko moneji od drugega). e v zasebnopravnemrazmerju nastopa drava, je drava gestionis, ne nastopa kot nosilka oblasti, ampak kotposameznik, je enakopravna posamezniku in izgubi atribut oblasti. Tipine veje civilnega

prava so: obligacijsko pravo, stvarno pravo, dedno pravo, pravo intelektualne lastnine, osebnostno pravo, druinsko pravo, delovno pravo, gospodarno pravo.

V zasebnem pravu veljajo dispozitivna pravna pravila, ki so popustljiva in subsidiarna.

Vedenje in ravnanje, ki ga predvidevajo dispozitivna pravna pravila zavezujejo le, e sestranke ne dogovorijo drugae. Ta pravila ne omejujejo volje strank, ampak jo dopolnjujejo innadomeajo. V zasebnem pravu se odloa v civilnopravnih postopkih, ki steejo odvisno odokodovaneve volje, saj zasebno pravo deluje v zasebnem interesu.

ODNOS MED ZASEBNIM IN JAVNIM PRAVOM

Meja med civilnim in javnim pravom je pogosto zabrisana. Tudi civilno pravo je lahko vjavnem interesu, javno pravo vedno bolj predpisuje in doloa mehanizme civilnega prava. Vzvezi s tem so se razvile 4 teorije o odnosu med civilnim in javnim pravom:

1. Interesna teorija

To teorijo je vpeljal e Ulpijan. Po njejjavno pravo ureja interes drave, zasebno pravo painteres dravljanov. Slabost interesne teorije je, da dananji interesi niso takni, da bi jih

- 1 -


2/80


lahko uvrstili v eno ali drugo sfero. Drava posega v civilnopravne dolobe in ne dovoliposameznikom da bi sami urejali zadeve, po drugi strani pa posamezniki posegajo v javnosfero. Veina nadaljnjih teorij temelji na nadgradnji te teorije.

2. Subjektivna teorija (teorija subjektov)Po tej teoriji se razmejuje civilno in javno pravo glede na udeleence v pravnih razmerjih.Javnopravne so vse tiste zadeve, kjer je stranka drava, civilnopravne pa so zadeve medposamezniki. Kritika oz. nadgradnja te teorije je, da tudi drava lahko nastopa vcivilnopravnih zadevah kot posameznik (npr. kupuje pisarniki material). Zato je potrebnaveja natannost - za javno pravo gre samo takrat, ko drava nastopa kot nosilka oblasti, zazasebnopravna razmerja pa gre takrat, ko gre za razmerja med posameznikiin za razmerja,v katerih nastopa drava, ki tu ni nosilec oblasti.

3. Teorija pravnega varstvaTa teorija razmejuje civilno in javno pravo glede na postopek varstva doloene pravice. egre za pravdni, nepravdni, steajni ali izvrilni postopek je razmerje civilnopravne narave, epa gre za javni, upravni ali kazenski postopek pa je razmerje javnopravne narave. Kritika te

teorije je, da dejansko ne daje odgovora na vpraanje, kaj spada v doloeno sfero.4. Teorija vsebine razmerja (integralna teorija)Teorija vsebine razmerja analizira vsebino posameznega razmerja in ga opredeli kotjavnopravno ali kot civilnopravno. Pri tem upoteva tako interes, subjekte, kot tudipravnovarstvo v posameznem primeru. Za civilnopravno (zasebnopravno) sfero je znailnaenakopravnost subjektov, ki v razmerja vstopajo to pomeni da nobeden od subjektov nimapravno monejega poloaja. Ta pravna enakopravnost pa ne izkljuuje ekonomskeneenakopravnosti. Ta teorija je integralna, ker povezuje vse teorije.

UVOD V CIVILNO PRAVO

ZNAILNOSTI CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ

Znailna je avtonomija volje (volja je tista, ki vzpostavlja civilnopravna razmerja). Avtonomijavolje je omejena s kogentnimi predpisi javnega prava, ki doloajo okvir svobodnegadelovanja strank v civilnopravnih razmerjih. Ta omejitev vzpostavlja ravnoteje med voljo inpravnim redom. Znailna so tudi dispozitivna pravna pravila to pomeni, da so pravilasubsidiarna, zavezujejo le, e se stranke ne dogovorijo drugae, ne omejujejo volje strank,ampak jo dopolnjujejo in nadomeajo. Velja naelo enakopravnosti strank subjektivstopajo v razmerje z enakimi monostmi za porazdelitev pravic. Pravni red omogoavarstvo civilnopravnih razmerij posameznik, ki je nosilec pravice, lahko uveljavlja svojopravico, e zato izrazi ustrezno voljo (npr. z odkodninskim zahtevkom)

DELITEV ZASEBNEGA (CIVILNEGA) PRAVA

Delitev civilnega prava v Gajevih Institucijah: stvarno pravo, dedno pravo, obligacijsko pravoin rodbinsko pravo. Do danes sej marsikatera od teh pravnih panog osamosvojila in postalasamostojna pravna panoga civilnega prava. Civilno pravo se danes deli na dve skupini insicer na: materialno zasebno pravo in civilno procesno pravo.

1. Civilno materialno pravo

- 2 -


3/80


Gre za vsebinsko urejanje pravnih razmerij med posamezniki, tako da se doloijo njihovepravice in dolnosti v medsebojnih razmerjih. Sestavljajo ga:1.1. Sploni del civilnega pravaJe najpomembneji skupni imenovalec vseh vej materialnega zasebnega prava. Vsebujevisoko abstraktne pravne norme s katerimi opredeljuje: pravila, ki urejajo poloaj subjektov pravic in dolnosti (npr. pojmi fizine osebe, pravne

osebe, sposobnosti, itd.), pravila, ki urejajo poloaj objektov zasebnega (civilnega) prava (npr. premoenje), pravila v zvezi z pravnimi posli (npr. veljavnost pravnih poslov, rok, pogoj, itd.), pravila, ki materialnopravno doloajo vsebino civilnopravnih pravic in dolnosti (npr.

zastaranje), zdruevalna razmerja med subjekti, temeljna naela (npr. naelo vestnosti in potenja).

1.2. Stvarno pravoStvarno pravo ureja: odnos med subjekti, ki nastopajo kot nosilci pravic in dolnosti v razmerju do stvari, oblast nad stvarjo v odnosu do drugih posameznikov, nain pridobitve, prenehanje in varstvo stvarnih pravic v asu njihovega obstajanja.

Stvarne pravice so: lastninska pravica: je dominantna stvarna pravica, imetniku pravice zagotavlja izvrevati

oblast nad stvarjo, ta pravica je danes precej omejena z predpisi javnopravne narave,omejuje se jo javnem interesu

stvarne pravice na tuji stvari: slunost, zastavna pravica, stavbna pravica, zemljiki dolg,stvarno breme

Institut posesti: poseben institut, ki ni pravica, to je dejansko stanje, ki mu pravni redzagotavlja varstvo.

1.3. Obligacijsko pravoObligacijsko pravo ureja: pravna razmerja med subjekti, kjer se vzpostavljajo pravice in dolnosti subjektov, predvsem pogodbene pravne posle in iz njih izhajajoe pravne posle med dvema

posameznikoma.

Delitev obligacijskega prava:pogodbeno pravo: kontrakti in pogodbe; dolnik se zavee k nekemu ravnanju v korist

upnika; pogodbe imajo ponavadi tudi stvarnopravne uinke (prenos stvarne pravice), odkodninska razmerja: ob kritvi pravil civilnega prava nastane koda, okodovanec ima

proti povzroitelju kode odkodninski zahtevek, kot osnovno oblika varstva v civilnempravu; pogoj za uveljavitev odkodninskega zahtevka je, da koda nastane; odgovornostza kodo je lahko subjektivna ali objektivna,

povrailne oz. reparacijske obveznosti: do povrailne obveznosti pride, e ima nek pravniposel na zaetku pravno podlago, kasneje pa jo izgubi,

enostranski pravni posli: obligacija nastane na podlagi izjave volje ene stranke.

1.4. Dedno pravo ureja nain prehoda premoenja po smrti zapustnika na njegove dedie.dedi stopi v celo vrsto zapustnikovih pravic in dolnosti. Deduje se lahko samo po fiziniosebi, podeduje pa lahko fizina ali pravna oseba.

Posebno civilno (zasebno) pravo:

- 3 -


4/80


1.5. Druinsko pravo ureja razmerja med zakonci, zunajzakonskimi partnerji, odnos medstari in otroki, itd. Vpraanje je ali druinsko pravo e spada v podroje civilnega pravo, jee na meji z javnim pravom, ker drava posega v druinskopravna razmerja z javnimi,kogentnimi predpisi.1.6. Gospodarsko pravo ureja poloaj gospodarskih subjektov, gospodarske posle,vrednostne papirje in pravno ureditev trga. Pri urejanju poloaja gospodarskih subjektov seposebej ukvarja s statusom gospodarskih drub, ki imajo izoblikovana avtonomna pravila inne spadajo ve med subjekte v splonem delu civilnega prava.

1.7. Osebnostno pravo varuje temeljne lovekove pravice in svoboine iz ustave v odnosudo drave in do drugih posameznikov.

1.8. Delovno pravo ureja odnose med delavci in delodajalci. Danes se ta razmerja urejajoklasino, s pogodbo, ki ima elemente obligacijskega prava. Delovno pravo se zaradiomejevanja svobode volje in posega javnih interesov oddaljuje od civilnega prava

1.9. Pravo intelektualne lastnine

Predmet pravic je oblast nad intelektualno stvaritvijo. Za gospodarski razvoj so nujnopotrebni novi postopki, novi izumi in patenti, ki so plod lovekovega duhovnega razvoja,lovekovega intelektualna stvaritev eprav nimajo lastnosti stvari jih je treba pravnozaititi.

2. Civilno procesno pravo

Civilno procesno pravo zajema sklop pravil, ki zagotavljajo uveljavljanje materialnih razmerij.Doloa nain prisilnega zagotavljanja pravic zasebnega prava. Postavlja pravila po katerih seuresniujejo pravice in pravila, da se zagotovi uresnievanje dolnosti.

2.1. Civilni (temeljni) pravdni postopek je skupek pravnih norm, ki urejajo sodno

uveljavljanje pravic, ki posamezniku pripadajo. V njem se reuje spor med dvema strankamazaradi nasprotja interesovin se varujejo pravice civilnopravnega razmerja s pomojosodnega postopka. Subjekti postopka so tonik in toenec, med katerima poteka pravda insodnik, ki kot avtoriteta odloi o sporu.

2.2. Civilni nepravdni postopek v njem ne gre za nasprotje interesov strank, ampak zaureditev razmerja med strankama (to so ponavadi postopki za delitev solastnine, zapuina,zadeve v zvezi z zemljiko knjigo, odvzem poslovne sposobnosti, itd.).

2.3. Steajni postopek je poseben sodni postopek, ki ga opravi pristojno sodie nadpremoenjem dolnika (pravne osebe), ki posluje z izgubo in ni sposoben izpolnjevati svojihobveznosti do upnikov.2.4. Izvrilni postopek zagotavlja izvrbo ostalih postopkov. Gre za realizacijo odlob,zagotavlja pravno varstvo, e ena od strank ne izpolni svoje obveznosti prostovoljno.

ZNAILNOSTI CIVILNOPRAVNEGA VARSTVA

Pravni red daje posamezniku, ki je nosilec pravice, monost da uveljavlja in varuje svojopravico. Varstvo pravic je odvisno od avtonomne volje posameznika varstvo se uveljavljae okodovanec izrazi voljo, sicer pa ne, ker civilno pravo deluje samo v zasebnem interesune pa po uradni dolnosti.

1. SODNO PRAVDNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO

Varstvo je dvostopenjsko:

- 4 -


5/80


ugotovitev terjatve oz. civilnopravnega razmerja (gre za spor o vsebini razmerja): Ugotovitije potrebo ali neka pravica ali dolnost sploh obstaja

izvrba: Izvrbo dolob zagotavlja drava, ki proti posamezniku, ki se ne podredi vsebinidolobe, nastopi s prisilnim aparatom, da pride do dejanske realizacije.

Drava ima sodni aparat, na katerega se lahko obrne posameznik, e eli zavarovati svoje

pravice. Glavne znailnosti sodnega civilnopravnega varstva so: velja naelo dispozitivnosti: tonik se sam odloi ali bo vloil tobo ali ne, saj ne obstajanoben poseben dravni organ, ki bi preganjal tiste, ki ne spotujejo civilnopravnihrazmerij; e je tonik drava, nastopa kot posameznik, zanjo lahko tobo sproita vlada alipa dravno pravobranilstvo

velja naelo kontradiktornosti: tonik in toenec lahko povesta svoje poglede na dejstva inna tobo

krajevna pristojnost sodia se naeloma ravna po prebivaliu toenca (lahko seizjemoma dogovorita drugae)

funkcionalna pristojnost sodia: sodie mora odloiti o zahtevku, e je pristojno (sicerzahtevek zavre)

sodie je vezano na tobeni zahtevek: lahko odloi samo v mejah postavljenegazahtevka (npr. A od B-ja zahteva 100, eprav v pogodbi pie, da se mu je B zavezal za200, sodie odloa v mejah postavljenega zahtevka)

sodie lahko sodi tudi v odsotnosti toenca tristrani odnos: subjekti pravdnega postopka so tonik, toenec in sodie

Tonik sproi pravdo s tobo, v kateri je postavljen zahtevek, o katerem naj sodie odloi.Toenec od sodia prejme tobo, na katero mora odgovoriti in se izjaviti o tobi in zahtevkutonika. Sodie zagotavlja sodno varstvo v pravdi, rei spor, tako da avtoritativno odloi outemeljenosti zahtevka izda: obsodilno (utemeljen zahtevek) ali zavrnilno sodbo (neutemeljen zahtevek).

Tobe: dajatvena toba: tonik od toenca zahteva dajatev, storitev ali opustitev; sodie izda

dajatveno odlobo, ugotovitvena toba: tonik zahteva, da se ugotovi neka pravica ali pravno razmerje,

izkazan mora biti pravni interes za ugotovitev (npr. ugotovitev oetovstva); sodie izdaugotovitveno odlobo,

oblikovalna toba: sodie na zahtevo tonika vzpostavi, preoblikuje ali ukine pravnorazmerje (npr. razveza zakonske zveze); sodie izda oblikovalno odlobo.

Odloba sodia je lahko sodba ali pa sklep. Sklep pride v potev le v nekaterih redkih

primerih kot konna odloba (npr. varstvo posesti), sodie pa ga vedno uporabi, e imapostopek pomanjkljivosti (npr. s sklepom zavre tobo, e tonik na zahtevo sodia nedopolni zahtevka). Monosti sodia so da: zavrne zahtevek, zahtevku ugodi, zahtevku delno ugodi, delno pa ga zavrne.

V odlobi mora sodie odloiti e o: paricijskem roku: to je rok, ki ga toenec dobi za prostovoljno izpolnitev obveznosti,

ponavadi je 8 ali pa 15 dnevni, strokih postopka: o njih se odloi po uspehu tista stranka, ki z zahtevkom ni uspela,

nosi stroke, vendar pa mora tonik stroke in zamudne obresti zahtevati posebej, saj

- 5 -


6/80


sodie sledi zahtevku (e tonik tega ne zahteva, mora stroke kriti sam, tudi e zmaga vpravdi).

Sodna poravnava

Tekom postopka se lahko stranki sporazumno dogovorita, da bosta reili spor z vzajemnimpopuanjem. Stranki v postopku skleneta pogodbo, s katero na novo uredita razmerje. Stem se stranki izogneta dolgotrajnosti postopka in nejasnosti, ki jo prinaa odloitev sodiater strokom. Sodna poravnava ima znaaj pravnomone odlobe, zoper njo ni rednihpravnih sredstev.

2. SODNO NEPRAVDNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO

Pri nepravdnem varstvu ne gre za spor, ampak stranki elita urediti pravno razmerje v koristobeh. Nepravdno varstvo se uveljavlja, kadar zakon to izrecno doloa ali kadar je glede nanaravo postopka primerno. V njem se urejajo osebna stanja (odvzem poslovne sposobnosti)in druinska razmerja (odvzem roditeljske pravice, pridranje v psihiatrini bolninici)

SPECIALNI POSTOPKI SODNEGA CIVILNOPRAVNEGA VARSTVA

Gre za postopke, ki urejajo predvsem premoenjska razmerja: vpis v zemljiko knjigo,registrski postopek, dedni postopek, postopek prisilne poravnave in steaja, postopekizvrbe, itd.

Izvrilni postopek

Izvrilni postopek je oblika nepravdnega varstva, v katerem drava s prisilnimi sredstviomogoi, da je pravnomona sodba izvrena. e se zavezanec v paricijskem rokuprostovoljno ne podredipravnomoni odlobi sodia ali dokonni odloitvi arbitrae ali

izvrljivemu notarskemu zapisu, se posluimo izvrilnega postopka. Pri nas je sistem izvrbepremoenjski (ne poznamo dolnikih zaporov). e je predmet izvrbe denarna dajatev,problemov ni, ti pa nastanejo, e je predmet obveznosti nadomestna ali pa nenadomestnastoritev.e dolnik nima premoenja velja, da mora upnik iskati denar in predlagati sodiu na kaj najposee (npr. na 1/3 plae). Posei je mogoe na vse premoenje. e pa dolnik nimaniesar, se izda sklep o izvritvi, sodni izvritelji zaseejo stvari in te se potem prodajo.

IZVENSODNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO

Arbitraa

Ker civilnopravna razmerja temeljijo na volji, se stranki lahko dogovorita, da njun spor razreiarbitraa in ne sodie. Za arbitrao mora vedno obstajati soglasje strank. Z njo se lahkourejajo samo razmerja oz. pravice s katerimi stranki prosto razpolagata (premoenjskepravice). V nekaterih primerih pa sploh ni dovoljena (npr. glede lastninske pravice nanepremininah).

Arbitrae so: ad hoc arbitrae: arbitraa se oblikuje za posamezen primer, vsaka stranka imenuje

enega arbitra, ta dva arbitra pa skupaj imenujeta predsednika, ta oblika je redka, stalne arbitrae: pojavlja se predvsem v gospodarskih sporih, pogoste pa so tudi v mednarodnih razmerjih

obstaja lista arbitrov, vsaka stranka si izbere enega, ta dva arbitra pa skupaj izberetapredsednika arbitranega senata

- 6 -


7/80


Prednosti arbitrae so: hitreji postopek, bolj strokoven postopek, oji sistem reitve

odloajo tisti, ki so strokovno usposobljeni za doloeno podroje (na sodiu velja pravicado naravnega sodnika), odloitev je dokonna, pritobe ni (enostopenjsko razsojanje).

Slabost arbitrae pa je v tem, da so arbitrane takse e enkrat vije od sodnih taks.

PRAVNI VIRI CIVILNEGA PRAVA

1. Razvoj civilnega prava

Zgodovinska osnova civilnega prava so Gajeve Institucije, v katerih se rimsko civilno pravodeli na 4 temeljne skupine: stvarno pravo, dedno pravo, obligacijsko pravo in rodbinskopravo. Konec srednjega veka so zaela nastajati nova, vedno bolj zapletena razmerja,vendar pa srednjeveko pravo ni bilo dovolj kvalitetno in zato so zaeli ponovno uporabljatirimsko pravo (recepcija rimskega prava). Prilo je do potreb po kodifikaciji prava, zato sozaetek 17. stoletja zaele nastajati velike civilne kodifikacije.

2. Ureditev civilnega prava pri nas

Tri nosilna podroja civilnega prava, ki predstavljajo skelet civilnega prava, urejajo trijezakoni: stvarno pravo, ki ga ureja SPZ, obligacijsko pravo, ki ga ureja OZ,

dedno pravo, ki ga ureja ZD.

Pri nas e vedno ni enotne kodifikacije civilnega prava, zato je sploni del civilnega pravaurejen v vsaki panogi posebej, zato imajo vsi trije zakoni sploni in posebni del.

Obi dravljanski zakonik ODZ, 1811ODZ je po vsebini tako kot veina kodifikacij civilnega prava sledil klasifikaciji GajevihInstitucij: I. del: O osebnem pravu II. del: O stvarnem pravu III. del: O skupnih dolobah osebnih in stvarnih pravic

Za tiste ase je bil ODZ zelo moderen in napreden zakonik, v Avstriji z manjimi popravkivelja e danes, pri nas se je neposredno uporabljal do leta 1918.

Leta 1945 je bil izdan zakon o razveljavitvi vseh predpisov, ki so nastali pred in medokupacijo in ki so nasprotovali novi ureditvi, ker pa ni bilo drugih pravil so se dolobe ODZuporabljale kot pravna pravila.

Splone uzance za blagovni promet SUBP, 1954Ne gre za pravo zakonodajnega organa, ampak za zbirko obiajev, sprejetih v okvirugospodarske zbornice. SUBP veljajo samo, e se stranki tako dogovorita, vendar je veljaladomneva, da se stranki vnaprej podvreta predpisom SUBP, razen e jih nista izrecno

izkljuili s pogodbo. SUBP so bile zelo kvalitetne, so zbirka modernih gospodarskih pravil,veliko reitev iz modernih zakonodaj.

- 7 -


8/80


Zakon o obligacijskih razmerjih ZOR, 1978Gre za prvi pomembneji predpis, ki je celovito uredil podroje civilnega prava pri nas. ZaZOR je znailen monistini pristop, ker je celotno podroje obligacijskega prava urejenoenotno ne glede na to, ali je subjekt razmerja gospodarski ali negospodarski subjekt. V njemje sicer 11 dolob, ki veljajo samo za gospodarske pogodbe, vendar to se ne pomenidualizma. Ureja pravnoposlovne obveznosti, odkodninske in reparacijske obveznosti, neureja pa nekaterih klasinih pogodb (darilne pogodbe, dedne pogodbe, posodbenepogodbe...), za to se je e naprej uporabljal ODZ. ZOR je bil relativno ideoloko ist. Poosamosvojitvi ni bilo potrebe po hitrem nadomeanju ZOR, zato je veljal do uveljavitve OZleta 2002.

Obligacijski zakonik OZ, 2002V celoti nadomea ZOR. OZ sledi tradiciji na jugoslovanskem teritoriju, v njem je prevzetkoncept ZOR, ki je bil izredno moderen in kvaliteten, poleg tega pa smo prevzeli e izkunjeiz tujih zakonodaj. Razen manjkajoih pogodb in sklepanja pravnih poslov v njem praktino ninobenih razlik v primerjavi z ZOR.

Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih ZTLR, 1980Uredil je stvarnopravno podroje civilnega prava. V njem so bila urejena temeljna lastninskarazmerja, ve klasinih razmerij pa je ostalo neurejenih. V celoti je odgovarjal modernimkonceptom stvarnega prava, le posamezni instituti niso bili izpeljani do konca. Uporabljal seje do leta 2003, kljub temu da je bila primarna drubena lastnina.

Stvarnopravni zakonik SPZ, 2003Po osamosvojitvi ni bilo potrebe po spreminjanju ZTLR, tako da se je nov SPZ uveljavil elez letom 2003.

Zakon o dedovanju ZD, 1976

Ureja dedno podroje civilnega prava. Ker je bil to v celoti republiki predpis, ga uporabljamoe danes, razen nekaterih zastarelih dolob. Dedovanje je delno urejeno e v Zakonu odedovanju kmetijskih gospodarstev (posebno obravnavanje kmetij je znailnost alpskihdrav, ker je kmetija nosilec gospodarske obveznosti). Pomembna je novela iz leta 2001.

Zakon o zakonski zvezi in druinskih razmerjih ZZZDR, 1976Pomembna je novela iz leta 2004.

Drugi viri civilnega prava so: dobri poslovni obiaji (12. len OZ) poslovni obiaji (12. len OZ) uzance: Uzance so zbrani in sistemizirani trgovinski obiaji, ki so sprejeti in objavljeni s

strani pooblaenih oseb, in so pogosto odobreni od dravnih organov. Najpogosteje jihsprejemajo gospodarske zbornice. Poznamo posebne (npr. gostinske uzance) in sploneuzance (npr. SUBP).

sodna praksa: V naem pravu sicer ne velja mo precedensa, vendar imajo stalia vijihsodi neko veljavo in pomen. Na podroju civilnega prava se kreativnost sodi pokaepredvsem v konkretiziranju abstraktnih pojmov, na katere pravo vee doloene posledice,zakonodajalec pa pojma ni (hotel) opredeliti (npr. pojem nevarne stvari). Te opredelitve sopomembne pri naelih, pravnih standardih, generalnih klavzulah in pravnih prazninah.

Ustava RS Zakon o zemljiki knjigi Zakon o varstvu potronikov Zakon o drutvih Zakon o ustanovah

- 8 -


9/80


Stanovanjski zakon

3. Razvojni trendi civilnega prava

3.1. Delovno pravo

Delovno pravo je samostojno podroje, ki ne sodi ve v civilno pravo. V rimskem pravu je bilapogodba o delu (locatio conductio) del civilnega prava. Iz te pogodbe so izle 3 zelopomembne pogodbe: najemna in zakupna pogodba, delovna pogodba in podjetnikapogodba. Danes je za veino pravnih sistemov znailno, da delovno pravo ni ve izrazavtonomnega urejanja med delavcem in delodajalcem: omejitve svobode pri urejanju razmerij: ob zaposlitvi so pogoji ostro doloeni, saj delovno

pravo doloa npr. delovni as, letni dopust, zdruevanje v sindikate, itd, zelo moan javni element.

Pravne praznine na podroju delovnega prava pa se kljub temu zapolnjujejo s predpisicivilnega prava.

3.2. Stanovanjsko pravo

V vsaki drubi so pogoji bivanja izredno pomembni, zato vsi sodobni pravni sistemi, kitemeljijo na lovekovih pravicah, striktno in prisilno doloajo okvirje, v katerih lahko subjektiurejajo svoja stanovanjska razmerja. Nekatere pravne ureditve imajo poseben zakon, ki urejato materijo, ali pa je stanovanjsko pravo vsebovano kot del civilnega zakonika. V Slovenijiimamo poseben Stanovanjski zakon (SZ-1, 2003)

Omejitve avtonomije so potrebne predvsem zaradi zavarovanja pravic ibkejega, to jeiskalec stanovanja, saj je ponudba praviloma manja od povpraevanja.

SZ je v klasino civilistiko vnesel tevilne omejitve, ki kaejo vpliv javne sfere na sicerzasebno urejanje stanovanjskih odnosov. Ta zakon se nanaa predvsem na vrstestanovanjskih stavb, pogoje za vzdrevanje stanovanjskih stavb, pogoje za nartovanjestanovanj, stanovanjska najemna razmerja, lastninskopravna razmerja in upravljanje vvestanovanjskih stavbah (bloki, stolpnice) in na pojav t.i. etane lastnine. Pri njej pride doodstopanja od naela, da je na eni stvari mona le ena lastninska pravica. Skupni delivestanovanjskih stavb so v solastnini etanih lastnikov, ki morajo glede solastninskih stvariskleniti pogodbo. Tu ne gre le za obvezno sklenitev pogodbe, ampak je okvirno doloenacelo vsebina pogodbe.

3.3. Sploni pogoji pogodbe ali formularne pogodbe (120. in 121. len OZ)

Pogodba je v klasinem civilnem pravu usklajevanje volj dveh avtonomnih strank. Pogodbaje sklenjena, ko ti dve stranki doseeta sporazum. V modernem pravu pa so zelo razirjenisploni pogoji pogodbe, pri katerih ena stranka vnaprej postavi pogoje za sklenitevpogodbe (npr. pogodba z banko, zavarovalnico). Predstavljajo zbir klavzul, ki so vnaprejpisno formulirane in ki bodo postavljale temelj pravic in obveznosti pogodbenih strank obsklepanju konkretne pogodbe v prihodnosti. Praviloma so v interesu tistega, ki jih postavlja,ta stranka je praviloma tudi bolj vea prava in se s to vrsto pogodb poklicno ukvarja. Njihovcilj je, da olajajo sklepanje pogodbe. Druga stranka pa se mora odloiti ali bo predlaganeklavzule sprejela ali zavrnila (take it or leave it).

Zakon posebej poudarja, da v primeru neskladnosti med splonimi pogoji in (konkretno)

pogodbo, velja slednja. Sploni pogoji so lahko dani kot priloga h konkretni pogodbi, lahko so

- 9 -


10/80


natisnjeni na hrbtni strani konkretne pogodbe, itd. Da bi obveljali, morajo biti objavljeni naobiajen nain.

Nina so doloila splonih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe alidobrim poslovnim obiajem, in to celo, e je splone pogoje, ki jih vsebujejo, odobril pristojniorgan (122/1 OZ).

Sodie lahko zavrne uporabo posameznih doloil splonih pogojev, ki: drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih doloil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicernepravina alipretirano stroga zanjo (122/2 OZ):

Formularne pogodbe so pogodbe, ki so natisnjene na nekem obrazcu (formularju) in kamorse vpisujejo le doloene variable (npr. ime, priimek, poklic, itd.), medtem ko so vsi ostalipogoji doloeni kot sploni pogoji pogodbe.

3.4. Objektivizacija odgovornosti

Klasina ideja civilnega prava izhaja iz ideje nikomur kodovati (neminem laedere).Odkodninska odgovornost pomeni dolnost vrniti kodo, ki je posledica delovanjapovzroitelja kode. Temelj za odkodninsko odgovornost je krivda (ki pa je v civilnem pravudrugana kot v kazenskem) povzroitelj kode mora kodo povrniti le, e je kriv (e jeravnal naklepno oz. malomarno). e zelo zgodaj so se pojavili principi, da nekdo odgovarjaza kodo ne glede na svojo krivdo gre za t.i. objektivno odgovornost(npr. v rimskem pravuobjektivna odgovornost gostilniarjev, brodnikov in imetnikov hlevov). eprav se je pojavila vrimskem pravu, pa je imela takrat, kot tudi v civilnih kodifikacijah 19. stoletja majhen pomen.V dananjem asu pa so se zaradi tehninega napredka pojavile stvari, ki so same po sebinevarne (npr. razstrelivo) in pomenijo vejo nevarnost za nastanek kode tudi brez krivde.Bremena kode pa ne moremo kar naprtiti komurkoli, ampak odgovarja za: kodo od nevarne stvari tisti, ki je imetnik nevarne stvari, kodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja (150. len OZ).

3.5. Potroniko pravo

Potronik potrebuje v sodobnem pravnem prometu posebno varstvo nasproti ekonomskomonejim proizvajalcem. V Sloveniji je sprejet Zakon o varstvu potronikov. Del varstva senanaa tudi na odkodninsko odgovornost. e potronik utrpi kodo zaradi napake kupljenestvari, je prodajalec odkodninsko odgovoren. Po klasinem pravu je moral potronikprodajalcu dokazati, da je prilo do napak pri proizvodu, skratka moral mu je dokazati krivdo.Moderni pravni razvoj pa je prinesel objektivno odgovornost in odvzem dokaznega

bremena potroniku. Prodajalec mora dokazati, da ni kriv gre za t.i. obrnjeno dokaznobreme. V naem odkodninskem pravu je naelo obrnjenega dokaznega bremena generalniprincip.

4. Pravne norme civilnega prava

Za civilno pravo je temelj naelo avtonomije strank (prosta volja strank), ki je utemeljeno vOZ in pa naelo dispozitivne narave zakonskih dolob.

Kogentne norme (ius cogens) prepovedujejo in zapovedujejo kako naj se pravni subjektivedejo in ravnajo, doloajo okvir v katerem se lahko subjekti civilnega prava gibljejo. Sorazlino mone na razlinih podrojih civilnega prava, najmoneje so na podroju stvarnega

prava, pri izkljuujoih pravicah, ki uinkujejo proti vsem.

- 10 -


11/80


Dispozitivne norme (ius dispositivum) so pravna pravila, za katera se dogovorijo subjekti,so popustljiva in subsidiarna. Zaradi naela pacta sunt servanda so dogovori, ki jih strankiskleneta obvezni in uinkujejo kot e bi bili kogentno doloeni z zakonom.

Temeljna naela so pravni standardi, navedeni v OZ, ampak niso konkretizirani, vsebino jimda sodie. Temeljna naela so: dispozitivna narava zakonskih dolob, prosto urejanje razmerij, enakopravnost udeleencev, naelo vestnosti in potenja, ravnanje v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji, skrbnost, prepoved zlorabe pravic, naelo enake vrednosti dajatev, prepoved povzroanja kode, mirno reevanje sporov.

Odlobe in sodbe vrhovnega sodia, ki konkretizirajo temeljna naela so zelo pomembenpravni vir.

5. Sodna praksa

e obstaja spor, sodi o njem sodie. e manjka, ali pa sploh ni urejen bistven del spora, tj.e ni zakonsko urejen, ali pa se niti stranki ne dogovorita oz. pogodita, govorimo o nastankupravne praznine. Slednjo reujejo sodia z analogijo. Sodia po analogiji poiejo pravnapravila, ki ustrezajo takemu razmerju in zapolnijo pravne praznine. S tem vzpostavi sodiedispozitivno zakonsko dolobo. Sodna praksa ima na civilnopravnem podroju velik pomen

CIVILNOPRAVNO RAZMERJE

SPLONO O CIVILNOPRAVNIH RAZMERJIH

Civilnopravno razmerje ni enoten pojem. Veino avtorjev ga opredeljuje kotpravno razmerjemed dvema ali ve subjekti, kjer obstaja vsaj ena pravica in tej pravici odgovarjajoadolnost. Civilnopravnim subjektom pravimo stranke, ki so lahko fizine ali pravne osebe(izraz lahko pokriva tudi ve oseb npr. solastniki), izraz 3. oseba pa pokriva subjekte, ki vdoloeno pravno razmerje niso neposredno vkljueni, vendar pa obstajajo pravila oobnaanju teh oseb, vasih pa te osebe lahko posegajo v pravna razmerja. V civilnopravnem

razmerju velja enakopravnost strank, eprav je pogosto le formalna.Splone znailnosti civilnopravnih razmerij

Pravna urejenostCivilnopravno razmerje urejajo civilnopravni predpisi, ki so kogentni ali dispozitivni. Dogovormed strankama ima zaradi avtonomije volje v civilnem pravu pomembno veljavo, volja veljakot zakon oz. nadomea zakon. V obeh primerih je zagotovljeno sodno varstvo (izjema jele, e je obveznost naturalna in sodnega varstva ni).

Pravno razmerje je za eno stranko pravica, za drugo pa dolnost (oz. pravna zaveza)Za vsako razmerje je znailen obstoj vsaj ene pravice (ta je tudi osrednji element vsakega

civilnopravnega razmerja). Za dananje civilno pravo je znailna kompleksnost, ki predstavljapreplet tevilnih pravic in dolnosti med dvema subjektoma (npr. pri najemnem razmerju je

- 11 -


12/80


najemodajalec dolan prepustiti uporabo stvari in vzdrevati stvar, upravien pa je do plailanajemnine).

ELEMENTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA

BISTVENI ELEMENTI:

1. Odnos med dvema subjektomaPri civilnopravnem razmerju je bistveno, da gre za razmerje med dvema subjektoma. Vrazmerju lahko nastopajo fizine ali pravne osebe, e imajo poslovno oz. pravno sposobnost.2. Pravice in dolnostV vsakem civilnopravnem razmerju obstaja vsaj ena pravica in njej odgovarjajoa dolnost.Za dananje civilno pravo je znailna prepletenost tevilnih pravic in dolnostimed dvemasubjektoma (stranki sta medsebojno zavezani in upravieni).

DODATNI ELEMENTI:

3. BremeBreme je hipotetina dolnostoz. dolnost manje intenzivnosti. Zakon stranki, ki imapravico, nalaga tudi breme kot doloeno ravnanje v korist drugega subjekta. Nosilecbremena se lahko odloi ali bo naloeno breme izpolnil ali ne. Opustitev ali neizpolnitevbremena za posledico nima protipravnega poloaja, posledica je samo to, da nosilecbremena izgubi svoj dosedanji ugodneji pravni poloaj. Primer bremena je notifikacijanapake kupec nosi breme grajanja napak, nihe ga ne more prisiliti v to, da jih graja,vendar e jih ne, prodajalec za napake ne odgovarja in kupec izgubi ugodneji poloaj.

4. PristojnostPristojnost pove, kdo je pristojen, da opravi doloeno dejanje. Pristojnost opraviti doloeno

dejanje ima lahko stranka sama, ali pa je zato doloena pooblaena oseba. Primer: Pripogodbenih obveznostih je treba veljavno sprejeti izpolnitev dolnosti, za kar je pristojenupnik, ampak upnik lahko pooblasti nekoga drugega za sprejem izpolnitve dolnosti.

TIPI CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ

Dva osnovna tipa civilnopravnih razmerij sta:

ERGA OMNES RAZMERJA so razmerja, ki uinkujejo nasproti nedoloenemu krogu subjektov pravicam, ki izhajajo iz taknega razmerja pravimo izkljuujoe pravice, ker ima nosilec

izkljuujoe pravice monost, da izkljui ostale subjekte od poseganja v svojo pravico vsebini pravice odgovarja dolnost vseh, da spotujejo upravienje, ki ga takna pravica

zagotavlja (gre za dolnost pasivnega ravnanja) velja numerus clausus (omejeno tevilo) poloajev erga omnes, ki jih naeloma doloa

zakon, volja posameznika pride tu manj do izraza

Primer: Lastninska pravica. Lastnik stvari ima nad stvarjo doloeno oblast. Lastninskapravica deluje proti nedoloenemu krogu oseb oz. proti vsem 3. osebam v doloenempravnem prostoru, ki morajo lastninsko pravico spotovati in ne smejo posegati vanjo. Dovzpostavitve pravnega razmerja pride ele, ko nekdo posee v lastninsko pravico (npr. stvarodvzame). Pravno razmerje je torej vzpostavljeno na abstraktnem nivoju in je prikrito(latentno) do konkretizacije (to so latentne pravice). Pri lastninski pravici gre za razmerje med

lastnikom stvari in vsemi ostalimi subjekti in ne za razmerje med lastnikom stvari in stvarjo.

- 12 -


13/80


INTER PARTES RAZMERJA so razmerja, ki uinkujejo nasproti enemu ali ve subjektov pravicam, ki izhajajo iz taknega razmerja pravimo relativne pravice za udeleence inter partes razmerij je znailna medsebojna upravienost in zavezanost navadno gre za razmerje med dvema tono doloenima osebama (razmerje med upnikom

in dolnikom) upnik lahko od dolnika terja neko individualno ravnanje dajatev, storitev, opustitev ali

dopustitev upnik lahko terja tako ravnanje samo od dolnika in od nikogar drugega za razmerja inter partes velja, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano z zakonom v razmerjih inter partes je zelo pomembno naelo pacta sund servandaVMESNI POLOAJI

Gre za pojav ko se: erga omnes razmerje relativizira: erga omnes preraste v razmerje inter partes, e

neupravieni subjekt v razmerju erga omnes posee v izkljuujoo pravico drugega

subjekta, postane to razmerje inter partes inter partes razmerje objektivizira: razmerja inter partes dobijo znailnosti razmerij erga

omnes, e se npr. najemna pogodba, ki normalno uinkuje inter partes, vpie v zemljikoknjigo, potem pa uinkuje erga omnes

VARSTVO CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ

Zahtevek je glavna oblika pravnega varstva civilnopravnih razmerij. Iz vsake pravice izviradoloen zahtevek, vendar pa je varstvo te pravice odvisno od nosilca pravice. Poznamo: opustitveni zahtevek: temeljni zahtevek za varstvo pravic iz erga omnes razmerij, nosilec

pravice zahteva opustitev ravnanja, ki pomeni poseg v njegovo pravico erga omnes odkodninski zahtevek: e zaradi poseganja v pravico nastane koda izpolnitveni zahtevek: temeljni zahtevek za varstvo pravic iz inter partes razmerij, nosilec

pravice zahteva doloeno ravnanje

ASOVNA KOMPONENTA

Civilnopravna razmerja obstajajo predvsem v asu, imajo svoj asovni zaetek in asovnikonec. Pravno razmerje ni niti telesna stvar, niti miselni konstrukt, ampak neko dejstvo, kinastane ob pogojih, ki jih doloa pravni red. Ti pogoji se izpolnijo v doloenem asovnemtrenutku, nato pravno razmerje traja in na koncu ugasne. Glede na as loimo:

1. TRENUTNA RAZMERJA

njihov cilj je izpolnitev, asovni obstoj je le pot za dosego namena to so predvsem obligacijska razmerja ko se izpolnita obe obveznosti, razmerje, ki je

nastalo s pogodbo ugasne za njih je znailno stalno nastajanje in ugaanje obveznosti trajajo relativno kratek as

2. TRAJAJOA RAZMERJA trajajoa razmerja ne prinaajo le enkratne izpolnitve, ampak se ta izpolnitev ponavlja v

asu (npr. najem) dokler obstaja pravno razmerje, nastajajo izpolnitvene dolnosti vedno na novo vendar so tudi trajajoa razmerja postavljena glede na doloen konec e ob ustanovitvi so miljena zgolj za doloen as in prenehajo s potekom tega asa lahko pa prenehajo tudi na temelju medsebojnega ali enostranskega ravnanja

- 13 -


14/80


3. TRAJNA RAZMERJA trajna razmerja so asovno neomejena razmerja znailna so za izkljuujoe pravice, ki obstajajo do tistega trenutka, ko ugasnejo za

nosilca pravice

namen pravice se izpolnjuje z obstojem v asu, ne gre za dosego cilja njihov cilj je uivanje razmerja

PRAVICA

Pravica je element vsakega civilnopravnega razmerja. V vsakem razmerju imamo pravico innjej pripadajoo dolnost.Poskus opredelitve pravice

Teorija skua opredeliti pojem pravice, vendar so definicije zaradi mnogih pojavnih oblikpravice preve abstraktne. Definicija pravice je pomembna zaradi sistematike civilnega

prava, v praksi pa si z njo ne moremo dosti pomagati. Sodobna teorija skua pravicoopredeliti tako, da nateva njena upravienja, vendar pa je meja med pravico inupravienjem vasih teko dololjiva.

Pravice in upravienja

Pravica je sestavljena iz razlinih kategorij upravienj(npr. lastninska pravica je sestavljenaiz ius utendi, ius fruendi in ius abutendi lastnik je upravien do rabe, do plodov in dounienja stvari). Pravice imajo monost samostojnega obstoja in samostojnega pravnegaprenaanja, so trajno prenosljive. Upravienja so oja od pravice, vendar so tudi lahkopredmet pravnega prometa, so le zaasno prenosljiva. Temeljno upravienje, ki izvira izvsake civilnopravne pravice je tobeno upravienje, ki imetniku omogoa, da pod doloenimipogoji dosee prisilno vzpostavitev pravice.

TEMELJNI POGLEDI NA OPREDELITEV POJMA PRAVICE

1. Voljna teorija (Windscheid)Ta teorija pravi, da je pravica je od pravnega reda podeljena voljna oblast. Pravica jepovezana z voljo subjekta subjekt lahko na podlagi pravice z voljo oblikuje doloen poloaj.Pravica je izraz volje posameznika in tej moi volje se morajo podrediti vsi, ki so s to pravicozavezani. Volja je pomembna tudi pri uresnievanju pravnega razmerja subjekt sam odloi,ali bo pravico uporabljal ali ne.Kritika te teorije je, da pravico priznavamo tudi nekaterim subjektom, ki niso sposobni

oblikovati volje, ki bi bila upotevana v pravu (npr. pravice nerojenega otroka). Voljni elementtako ne more biti temeljni element pravice. Ta teorija velja le za oblastvene, terjatvene inpremoenjske pravice (ne pride pa v potev pri osebnostnih pravicah te pravice senanaajo na varovanje osebne sfere, zato teko reemo, da z voljno oblastjo varujemolastno pravico).

2. Interesna teorija (Jhering)Ta teorija pravi, da je pravica pravno zaiten interes (pravica je usmerjena je k varovanjuinteresa). Ta teorija danes prevladuje, vendar pa pravne interese itijo tudi drugi instituti, nele pravica, zato pravno varstvo ne more biti opredelilni element pravice. Opredelitev pravicelahko veemo na njeno vsebino.K ritika te teorije je, da je presplona, saj vsaka pravica varuje nek interes, poleg tega pa

pravne interese itijo tudi drugi instituti, ne samo pravica pravno varstvo interesov nemore biti temeljni element pravice.

- 14 -


15/80


3. Integralna ali voljno-interesna teorija (Jellinek)Ta teorija poskua zdruiti pozitivna spoznanja interesne in voljne teorije, vendar se niprijela. Pravi, da jepravica pravno priznana inpravno zavarovana mo volje, ki je usmerjenak doloeni dobriniali interesu. Poudarja individualizem.

4. Kolektivistina teorija (Duguit)Ta teorija pravi, da jepravica socialni pojem, opozarja na socialno funkcijo pravice. Vse prejnatete teorije so bile zelo individualistine, ta pa opozarja na socialno funkcijo pravice.Pravica ni sama sebi namen, saj slui posamezniku in drubi. Ni je mogoe izvrevati ingledati zgolj individualistino, posameznik mora upotevati tudi pravice drugih. Ta pristop soizrabili vsi totalitarni reimi v Evropi.

OSNOVNA DELITEV PRAVIC

Absolutne ali izkljuujoe pravice (uinkujejo v razmerjih erga omnes) so:

oblastvene pravice, osebnostne pravice in pravice intelektualne lastnine.

Relativne pravice (uinkujejo v razmerjih inter partes): terjatve, zahtevki, ugovori, oblikovalne pravice.

IZKLJUUJOE ALI ABSOLUTNE PRAVICE

Izkljuujoe pravice so pravice, ki nastajajo v erga omnes razmerjih in uinkujejo nasprotinedoloenemu krogu subjektov. Njihova glavna znailnost je, da upraviencu zavarujejodobrino napram vsem 3. osebam.

Glavne znailnosti izkljuujoih pravic so: nosilec pravice lahko izkljui ostale subjekte od poseganja v pravico, dolnost 3. oseb je negativna, vzdrati se morajo posegov v pravno zavarovano dobrino -

imajo dolnost pasivnega ravnanja (opustitvena dolnost) so statine narave, ker doloajo neko stanje in ga varujejo pred nedopustnimi posegi se konkretizirajo, e nekdo 3. posee v njih (poseg ustvarja relativno razmerje in to

razmerje je obiajno terjatev) velja naelo numerus clausus poznamo samo toliko izkljuujoih pravic, kolikor jihpozna zakon in nihe ne more ustanavljati novih izkljuujoih pravic

praviloma sopremoenjske narave in soprenosljive, lahko pa so tudi osebnostne pravice,ki so nepremoenjske narave in niso prenosljive

Izkljuujoe pravice so:1. oblastvene pravice,2. osebnostne pravice,3. pravice intelektualne lastnine.

1. OBLASTVENE PRAVICE

- 15 -


16/80


Oblastvene pravicezagotavljajo imetniku oblast nad stvarjo in omogoajo njeno podreditevterprisvajanje njene vrednosti. Sem sodijo predvsem pravice stvarnega prava. Oblastvenepravice imajopublicitetni uinek, kar pomeni, da morajo biti navzven spoznavne. Poznamodve temeljni vrsti oblastvenih pravic: lastninsko pravico in

stvarne pravice na tuji stvari.1.1. LASTNINSKA PRAVICA (37. len SPZ)

Lastninska pravica lastniku zagotavlja oblast nad stvarjo in zagotavlja uporabo stvari protivsakomur. Je najosnovneja premoenjska pravica. Predmet lastninske pravice kotoblastvene pravice je lahko samo stvar. Po naelu specialnosti ne moreta obstajati dvaizkljuna lastnika na isti stvari, lahko pa obstaja solastnina.

Vasih so iz lastninske pravice izhajala 3 osnovna upravienja, ki jih je imel imetniklastninske pravice na stvari: ius utendi, ius fruendi, ius abutendi (pravica do rabe, plodov inunienja). Danes pa lastninska pravica ni ve tako absolutna, ampak je relativizirana,

omejena je s predpisi javnega prava. Lastnik lahko izvruje oblast nad stvarjo samo v kolikorga ne omejuje zakon zaradi javnega interesa (npr. gozd). Lastninsko pravico imamo lahko napremininah ali nepremininah.

Lastninska pravica omogoa lastniku: stvar uporabljati, razpolagati z njo, imeti jo v posesti.

1.2. STVARNE PRAVICE NA TUJI STVARI

Stvarne pravice na tuji stvari so omejene oblastvene pravice. So pravice, ki omejujejolastnika pri oblasti, pomenijo omejitve lastninske pravice. Ne dosegajo obsega lastninskepravice, ker se omejujejo le na del lastnine, vendar je v tem delu njihov poloaj moneji odlastninske pravice. Velja naelo numerus clausus glede stvarnih pravic na tuji stvari (5).

Zastavna pravica jeprednostna poplailna pravica, ki uinkuje erga omnes in se deli nazastavno pravico na premininah (rona zastava ali pignus) in na zastavno pravico nanepremininah (hipoteka). Bistvo zastavne pravice je, da se upnik poplaa iz vrednostizastavljene stvari, e dolnik pravoasno ne poravna svojega dolga. Upnik stvar lahko prodabrez dolnikovega soglasja. Pri nas je zastavna pravica izkljuno poplailna pravica, sajzastavni upnik ne more postati lastnik stvari. Za rono zastavo je znailna tudi nezmonostuporabe zastavljene stvari, eprav jo ima upnik v svoji posesti. Hipoteka je ista poplailna

pravica, saj zastavljena stvar ostane v posesti in uporabi dolnika. Zastavna pravica jeprenosljiva skupaj s stvarjo, ki je zastavljena.

Slunostje pravica, pri kateri slunostni upravienec stvar uporablja, eprav ni njen lastnik,ampak je z lastnikom sklenil poseben pravni posel, ki mu tako uporabo dovoljuje. Slunostidelimo na: stvarne slunosti: so ustanovljene v korist doloenemu zemljiu, prenosljive so skupaj z

zemljiem in veljajo erga omnes, osebne slunosti (uitek, raba, stanovanje): so ustanovljene v korist doloeni oseb, niso

prenosljive, ker so vezane na doloeno osebo in veljajo erga omnes.

Lastnik slueega zemljia mora trpeti izvrevanje slunosti na svojem zemljiu. Doklerobstaja slunost na stvari je lastninska pravica omejena, lastnik ima samo e golo lastninskopravico.

- 16 -


17/80


Zemljiki dolgje pravica zahtevati poplailo doloenega denarnega zneska iz vrednostinepreminine pred drugimi upniki s slabim vrstim redom. Je posebna oblika zastavnepravice, pomeni drugaen nain izvritve poplaila.Stavbna pravicaje pravica imeti v lasti zgradbo na tujem zemljiu, je asovno omejena (nesme trajati ve kot 99 let) in je prenosljiva.

Stvarno breme je pravica na podlagi katere je lastnik obremenjene nepreminine zavezan kbodoim dajatvam in storitvam. Pomembna je bila v fevdalizmu, danes jo sreamo boljporedko. Je meanica zastavne pravice in slunosti.

Znailnosti oblastvenih pravic: so predvsempremoenjske pravice, njihovpredmetje lahko le stvar, ne pa tudi njen del, prenosljivost (zemljika slunost je prenosljiva le skupaj z gospodujoim oz. slueim

zemljiem, zastavna pravica pa le skupaj s terjatvijo) na njih obstaja publiciteta: na nepremininah se izraa z vpisom v zemljiko knjigo, na

premininah pa s posestjo stvari (tevilo preminin je neomejeno, zato je njihov registernemogo)

podedljivost, s spremembo subjekta se prenese vsa oblast na stvari, ni vsebinske spremembe pravice.

Oblastvene pravice prenehajo: s prenosom stvari, z unienjem stvari, s smrtjo subjekta.

2. OSEBNOSTNE PRAVICE

Osebnostne pravice pomenijo zavarovanje nedotakljivosti osebnostne sfere in njenegatemelja ter pravico do svobodnega razvoja posameznikove osebnosti te pravice varujejoeksistencialne dobrine. Te pravice so najmlaje, saj so se v pravu pojavile ele na prelomu19. v 20. stoletje, ko je se zael boj za lovekove pravice in svoboine, pred tem so bilinamre mnenja, da lovekova osebnost ne more biti predmet pravic. So izraz lovekovihpravic in svoboin v civilnem pravu.

Osebnostne pravice spadajo med temeljne lovekove pravice, ne moremo pa trditi obratno,torej da so temeljne lovekove pravice osebnostne pravice. Razlika je v tem, da so temeljnelovekove pravice po svoji naravi usmerjene proti dravi, osebnostne pravice pa uinkujejoproti dravi in proti posamezniku.

Delimo jih na: splono osebnostno pravico: prva jo je uvedla Bonnska ustava po 2. svetovni vojni pri nas jo uvaja 35. len Ustave RS: zagotovljena je nedotakljivost lovekove telesne in

duevne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic posebne osebnostne pravice so se razvile v okviru splone osebnostne pravice (npr.

nedotakljivost lovekovega ivljenja, telesna in osebnostna integriteta, itd.)

Osebnostne pravice gredo osebi kot taki, sedaj pripadajo tako pravnim (npr. pravica dodobrega imena, nedotakljivosti pisarne, pravica do pisemske tajnosti, itd.) kot fizinim

osebam. e vedno pa gredo doloene pravice le fizinim osebam, npr. pravica do ivljenja.

- 17 -


18/80


Osebnostne pravice so po svoji naravi: izkljuujoe pravice, nepremoenjske pravice, neprenosljive pravice, saj so povezane z osebnostjo nekega subjekta, nepodedljive pravice, eprav lahko uinkujejo tudi po smrti (npr. pravica do asti in

dobrega imena).

ODKODNINSKO VARSTVO OSEBNOSTNIH PRAVIC

Glede osebnostnih pravic govorimo v okviru civilnega prava predvsem o varstvu osebnostnihpravic v civilnem pravu je mogoe zahtevati odkodnino za nastale posledice (vkazenskem pravu to ni mogoe). Najpogosteje je odkodninsko varstvo, pri katerem pridedo prehoda iz razmerja erga omnes v inter partes. Temelj za odkodninsko varstvoosebnostnih pravic je 134. len OZ zahteva za prenehanje s kritvami osebnostnih pravic(vsak ima pravico zahtevati od sodia, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krikakna osebnostna pravica, da preprei tako dejanje ali da odstrani njegove posledice,kritelj mora prenehati z dejanjem sicer mora plaati odkodnino).

Temeljni elementi odkodninskega zahtevka oz. predpostavke za odkodninsko odgovornostso: koda: ni dovolj da koda grozi, ampak mora e nastati protipravnost ravnanja, ki je povzroilo kodo - protipravnost je izkljuena e gre za: silobran skrajno silo samopomo privolitev krivda: potrebna je subjektivna odgovornost, samo ponekod je dovolj e objektivna

odgovornost vzrona zveza med ravnanjem in kodo (protipravno ravnanje mora povzroiti kodo)

OBLIKE PRAVNO PRIZNANE KODE

Premoenjska ali gmotna koda je koda, ki nastane na premoenjskih dobrinah: zmanjanje premoenja: dejanska koda (damnum emergens), prepreitev poveanja premoenja: izgubljeni dobiek (lucrum cessans), to je hipotetina

koda, pri kateri se upoteva normalni potek dogodkov.

Nepremoenjska ali negmotna koda je koda, ki je rezultat posega v posameznikovoosebnost ali v ugled pravne osebe. Upotevajo se le v zakonu nateti primeri: za telesne boleine: posledice posegov v lovekovo telesno integriteto za duevne boleine: dogodki, ki povzroijo neprijetne psihine obutke in psihino

trpljenje (duevne boleine zaradi zmanjane ivljenjske aktivnosti, zaradi skaenosti,zaradi razalitve dobrega imena in asti, zaradi okrnitve svobode ali osebnostne pravice,zaradi smrti blinjega, zaradi kritve dostojanstva, zaradi kritve spolne nedotakljivosti...)

za strah: strah pred posledicami, ki lahko nastanejo in strah zaradi samega kodnegadogodka

za okrnitev ugleda pravne osebe: gre za novo dolobo, sodie lahko prisodi pravni osebiodkodnino, tudi e premoenjske kode ni, e spozna, da okoliine primera toopraviujejo; pri pravnih osebah veinoma ne gre za odkodnino, temve za objavo sodbe

Razlika med premoenjsko in nepremoenjsko kodo se kae v nadomestilu:

- 18 -


19/80


premoenjska koda se nadomesti v obsegu, kolikor znaa (popolna odkodnina alirestitucija), pri emer so mona rahla odstopanja zaradi upotevanja premoenjskihrazmer okodovanca; okodovanec ima lahko pravico do subjektivne ocene vrednostistvari precijska odkodnina (praetium affectionis), kjer se ne upoteva le objektivniampak tudi subjektivni element pri ugotavljanju kode. Pogoj zanjo je, da je koda nastalanaklepno in da subjektivni element obstaja (npr. vaza dejansko ni ni vredna, vendar imaokodovanec nanjo vezane spomine na umrlo mater),

nepremoenjska koda je neizmerljiva, pri njej gre za satisfakcijo, za kompenzacijoneprijetnega obutka; satisfakcija je lahko denarna (veinoma se za nepremoenjskokodo izplaujejo premoenjska nadomestila), ali moralna (opraviilo okodovancu);sodie mora v vsakem konkretnem primeru ugotavljati stopnjo prizadetosti.

3. PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE

Pravo intelektualne lastnine je skupen izraz za avtorske in sorodne pravice ter praviceindustrijske lastnine. Predmetpravice intelektualne lastnine je imaterialna dobrina, stvaritevlovekovega duha, duhovna stvaritev. Problem je v tem, ker imaterialna dobrina ni stvar na

kateri bi bilo omogoeno izvrevanje oblasti, kljub temu pa avtor potrebuje oblast nadizkorianjem svoje imaterialne dobrine.

Tudi imaterialnim dobrinam je treba zagotoviti pravno varstvo. Pravo intelektualne lastnineskua varovati interese avtorja, ustvarjalca imaterialne dobrine. Avtorja oz. ustvarjalca jetreba varovati, ker ima lovekovo duhovno ustvarjanje velike gospodarske vrednosti. Pravnired mora avtorju omogoati prilaanje gospodarske vrednosti, ki izhaja iz njegovegaduhovnega ustvarjanja (izumi imajo veliko gospodarsko vrednost, izumiteljem je trebaomogoiti, da si prilastijo vrednost, ki jo izum ustvarja). Problem nastane, ko avtor in lastnikstvari nista ista oseba (npr. ponavadi lastnik zgradbe in arhitekt nista ista oseba, lastnik lahkozunanjost zgradbe spreminja le s soglasjem arhitekta pod doloenimi pogoji).

Pravice intelektualne lastnine predstavljajo nekaken most med premoenjskimi inosebnostnimi pravicami. Imajo dvojno naravo, ki se kae v tem, da so sestavljene iz osebnihali moralnih upravienj in iz premoenjskih ali materialnih upravienj: osebna ali moralna upravienja: avtor je moralni nosilec produkta, tudi e materialno

komponento prenese na koga drugega (zalonika), moralno upravienje e vedno ostanenjemu (avtor dela je slaven, ne zalonik),

premoenjska ali materialna upravienja: avtor je kot ustvarjalec varovan ne glede nato, kdo njegov produkt premoenjsko izkoria.

Pravice intelektualne lastnine so asovno omejene (kar je znailno za premoenjskepravice), po doloenem asu postanejo pravice intelektualne lastnine public domain,

avtorska upravienja trajajo e 70 let po smrti avtorja. Pravice intelektualne lastnine imajoomejeno prenosljivost, prenosljivo je samo premoenjsko upravienje z avtorsko pogodbo.Osnovna oblika varstva pravic intelektualne lastnine je opustitveni zahtevek (zahteva seprenehanje kritve). Poleg tega poznamo e odkodninsko varstvo (povrnitev kode avtorju),kar je tipino za razmerja inter partes. Pravice intelektualne lastnine lahko razdelimo na dvekategoriji: avtorske pravice in avtorskim sorodne pravice, pravice industrijske lastnine.

3.1. AVTORSKE PRAVICE

Avtorske pravice ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP), ki v generalni klavzuli

podaja opredelitev avtorskega dela, v nadaljevanju pa eksemplifikativno nateva tipineprimere avtorskih del. Predmet varstva je avtorsko delo. Avtorsko delo je individualna

- 19 -


20/80


intelektualna stvaritev s podroja knjievnosti, znanosti in umetnosti, ki mora biti na neknain izraena navzven, da je zaitena.

Avtorskopravno niso varovane: ideje (ideja kot taka nima monosti zaite, idejo je treba preliti v neko materialno stvar,

pa e takrat je ni mono zaititi absolutno, zaiten pa je nain, na katerega je idejaizraena),

naela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega podroja, ljudske knjievne in umetnike stvaritve.

Avtor je oseba, ki ustvari avtorsko delo, to je lahko le fizina oseba (pravna oseba je lahko lenosilec materialnih upravienj).

Pridobitev avtorskih pravicVelja domneva, da avtor postane nosilec avtorske pravice v trenutku, ko je avtorsko delodokonano (vpraanje je, kdaj je avtorsko delo dokonano, pri nas ni potrebna formalnost, v

ZDA dodajo znak ). Odprt ostaja problem dokazovanja avtorskega dela.

Vsebina avtorske pravice

a) Moralna ali osebna upravienja

so vezana na osebo avtorja in varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih sfer moralna upravienja so:

pravica odloanja o prvi objavi (avtor sam odloa ali bo delo dal v javnost ali ne,vasih pa je delo javnosti predstavljeno e z nastankom npr. jazz improvizacije)

pravica do priznanja avtorstva (to pravico ima tudi v primeru, da je materialnoupravienje preneseno) pravica do spotovanja avtorskega dela (avtor se lahko upre skazitvi in posegu v

svoje delo) pravica do skesanja (avtor ima pravico umakniti svoje delo, e da primerno

odkodnino imetniku materialnega upravienja, vendar pa ta pravica ne velja zafilmska, avdiovizualna in raunalnika dela)

niso prenosljiva, ostanejo avtorju ne glede na to, komu gredo materialna upravienja niso asovno omejena, so tudi podedljiva po omejenem tevilu generacij

b) Materialna ali premoenjska upravienja

so tista, ki ustvarjalcu zagotavljajo, da zajame vrednost, ki jo prenese duhovna stvaritev varujejo premoenjske pravice avtorja omogoajo, da se avtor sam odloi na kaken nain se bo delo uporabilo in za kaj materialnih upravienj je ve, odvisna so od narave dela:

pravica do reproduciranja, pravica do distribuiranja, pravica do javnega izvajanja, pravica do prevoda, do predelave, avdiovizualne priredbe

materialna upravienja so samostojno prenosljiva delno ali v celoti, avtor z njimirazpolaga, jih spreminja, prenaa, obremeni

so asovno omejena, trajajo do avtorjeve smrti in e 70 let po njej

- 20 -


21/80


c) Druga opravienja

Druga upravienja so: pravica do dostopa do avtorskega dela (npr. e slikar proda sliko, lahko zahteva od

novega lastnika, da si sliko ponovno ogleda, jo polje na razstavo)

sledna ali zasledovalna pravica (e prihaja do nadaljnjih prenosov lastninske pravicena likovnem delu ima avtor pravico do 3% maloprodajne cene za vsak prenos) pravica avtorja zaradi fotokopiranja, avdiovideo tehnike (od prodaje vsakega

videorekorderja, fotokopirnega stroja, itd. se plauje doloena pristojbina avtorskimorganizacijam)

3.2. AVTORSKIM SORODNE PRAVICE

Sorodne pravice pomenijo duhovne stvaritve, ki so blizu avtorskim in pomagajo, daavtorske pravice zaivijo. Sorodne pravice so: pravice izvajalcev avtorskih del, pravice proizvajalcev fonogramov, pravice filmskih producentov, pravice radiodifuznih organizacij (npr. prenos nogometne tekme ni duhovna stvaritev,

vendar je televizijska hia zavarovana pred krajo svojih programov) pravice RTV organizacij, pravice zalonikov, itd.

3.3. PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE

Pravice industrijske lastnine so po strukturi in lastnostih so zelo podobne avtorskimpravicam, vendar je tu bolj kot moralna poudarjena premoenjska komponenta.

Premoenjska komponenta obsega izkljuno pravico gospodarskega izkorianja in

razpolaganja s tem predmetom. Monopol je primarno pri nosilcu pravice, vendar pa ga jemogoe prenaati s pravnimi posli, da se dosee optimalno gospodarsko izkorianje.Premoenjska komponenta je poudarjena pri vseh pravicah, razen pri izumu (tam je boljpoudarjena moralna komponenta).

Moralna komponenta se nanaa na priznanje ustvarjalnosti. Ustvarjalci se oznaujejo vprijavi in v vseh listinah, ki se nanaajo na patente, modele in vzorce, na samem izdelku paje le tevilka patenta.

Za razliko od avtorske pravice je tu pridobitev teh pravic drugana. Za pridobitev praviceindustrijske lastnine ne zadoa dokonanje, ampak je potrebna registracija na Uradu zaindustrijsko lastnino (to je konstitutiven pogoj). Pravice se pridobijo ele z izdajo odlobe,

vendar pa odloba uinkuje od dne, ko je bila prijava vloena (ex tunc). Pravica pripadevloniku zahteve po registraciji, to pa je lahko pravna ali fizina oseba. V zahtevi zaregistracijo je potrebno navesti, kdo je izumitelj, to pa je lahko le fizina oseba.

a) Pravica patenta

Patent je pravica, ki varuje izum kot rezultat lovekovega ustvarjanja. Pogoji za izum so: izum mora biti nekaj novega (ni mogoe zaititi neesa, kar je v tujini e zaiteno), dosei ga je treba z ustvarjalnim delom na podroju izumiteljstva (za ustvarjalno delo gre,

e izum oitno ne izhaja iz znanega znanja tehnike; e nekaj nastane po nakljuju, nipatentibilno, ker ne nastane z ustvarjalnim delom),

biti mora industrijsko uporabljiv(mora se ga dati izkoriati v industrijske namene).

- 21 -


22/80


Patent se pridobi na podlagipatentne prijave (kdor prvi prijavi patent, se teje, da je prviizumil doloeno stvar). Prijavo je potrebno vloiti povsod po svetu, kjer izumitelj elivarstvo (v drugih dravah tega izuma sicer ne bo mogoe patentirati, lahko pa segospodarsko izkoria, e prijava ni vloena). Patentna prijava uinkuje za nazaj(ex tunc),torej od vloitve patentne prijave. Ko je izum enkrat patentiran ima izumitelj monopol nadpostopkom in nad produkti. as trajanja patenta je 20 let, po tem asu veina izumov zastariin postanejo dostopni vsem.

Omejitve - ni patentibilno, e: je uporaba patenta v nasprotju z zakonom ali moralo (npr. genska tehnologija) ali gre za podroja, ki so pomembna iz obelovekega gledia.

b) Pravica vzorca in modela pomeni zaito novega modela, risbe, slike, ki se uporablja v industrijski proizvodnji varuje zunanji videz produkta, ki je podlaga za prepoznavnost industrijskega ali obrtnega

izdelka (npr. steklenica Coca-Cole)

Omejitve: dravni simboli simboli mednarodnih organizacij.

c) Pravice blagovne in storitvene znamke varuje znak, ki je namenjen razlikovanju blaga iste ali podobne vrste (npr. znak za Nike) znak je lahko sestavljen iz kombinacije rk, besed, risb in drugih elementov, ki sluijo

prepoznavnosti znaki morajo biti dovolj razlini od ostalih, ne smejo povzroati zmede na trgu, ne smejo

biti nemoralni najbolj uspene so tiste znamke, ki so postale pojem (npr. Vileda za krpo za ienje) znailnost blagovne znamke je, da se iti le za doloeno kategorijo proizvoda doloena blagovna znamka se pridobi za doloen razred produktov (Boss za konfekcijo,

parfume, cigarete) prepovedana je zaita svetovno znanih znakov (Mercedes) ali znaka, ki generino

predstavlja produkt (miza) pravica blagovne znamke traja 10 let z monostjo podaljevanja

d) Pravica do geografskega porekla

Ni klasina pravica industrijske lastnine, saj ni rezultat lovekovega individualnegaustvarjanja, je pa sorodna tem pravicam in potrebuje pravno varstvo. Blago je lahko

prepoznavno po tem, da prihaja iz doloenega podroja (kraki prut, kraki teran,ampanjec...). To je pomembno za razpoznavnost blaga, stopnjo kvalitete in za trnokomunikacijo. Sankcije: kritelj mora opustiti proizvodnjo, uniiti produkte, zoper kritelja seuveljavi odkodninski zahtevek.

RELATIVNE PRAVICE

Glavne znailnosti relativnih pravic so: izhajajo iz razmerij inter partes pravni temelj na podlagi katerega nastajajo je pravni posel, predvsem pogodba uinkujejo nasproti enemu ali ve subjektov, nimajo pa uinka proti 3. osebam

ponavadi gre za razmerje med dvema tono doloenima strankama, med upnikom indolnikom

- 22 -


23/80


so dinamine narave, to pomeni da veinoma ne gre za trajna razmerja razmerje inter partes in z njim relativna pravica ugasne, ko se obveznost izpolni relativni pravici odgovarja dolnost aktivnega ravnanja upnik terja od dolnika neko

ravnanje, in sicer: dajatev ali storitev (dolnik je aktivno zavezan)

opustitev ali dopustitev (dolnik je pasivno zavezan) vsebina razmerij inter partes je zelo iroka in neobvladljiva, zato zanje ne velja naelo

numerus clausus mogoe jih je oblikovati voljno, meje avtonomije strank postavlja zakon nekatere pogodbe sploh niso doloene in jih stranki ustvarita z dogovorom, praksa je zelo

kreativna (zato je zelo pomembno naelo pacta sund servanda dogovor medstrankama, ima veljavo pravnega vira)

so naelomapremoenjske narave v doloenih primerih se absolutizirajo, kar pomeni, da dobijo uinek erga omnes to se

zgodi v primeru, ko se relativna pravice vpie v javni register(npr. v zemljiko knjigo)

Relativna pravica dobi znake izkljunosti (se absolutizira) le, e ima za topodlago v zakonuin sicer e: se vpie v zemljiko knjigo: e je relativna pravica vpisana v zemljiko knjigo zagotavlja to

publiciteto in erga omnes efekt (v zemljiko knjigo se lahko vpisujejo le pravice, ki sodoloene v zakonu numerus clausus): najem predkupna pravica odkupna pravica prepoved razpolaganja

to izhaja iz zakonske dolobe: najem (ima uinek erga omnes e po zakonu)

TERJATEV

Terjatev je temeljni model relativne pravice. Terjatev jepravica proti tono doloeni osebi, jezaveza dolnika, na temelju katere zahteva upravienec od zavezanca izpolnitev terjatve.Terjatev lahko zajema pozitivno (dajatev, storitev) ali negativno ravnanje (dopustitev,opustitev). Predmet terjatve je lahko neka: dajatev(npr. plailo kupnine), storitev(dolnik se zavee, da bo upniku opravil neko delo, npr. zastopanje), opustitev(dolnik se zavee, da bo opustil neko ravnanje), dopustitev(dolnik se zavee upniku, da mu bo nekaj dopustil kar je sicer prepovedano,

npr. slunost pepoti ez njegovo zemljo).Pravni temelj za nastanek terjatve je pravni posel ali zakon. Relativna narava terjatve sekae v tem, da upnik lahko terja izpolnitev samo od dolnika in nikogar drugega, izkljuujoanarava terjatve pa se kae v tem, da terjatev izkljui vse 3. osebe iz upnikovega razmerja dodolnika. Za izpolnitev terjatve odgovarja dolnik z vsem svojim premoenjem. Vsi zahtevkiiz terjatve se izpolnijo le toliko, kolikor to dopua premoenjska masa dolnika (npr. steaj).Tako lahko pride le do sorazmernega in ne celotnega poplaila upnika.

Terjatev je tipina premoenjska pravica in jo je mogoe prenaati, vendar pa doloeneterjatve niso podedljive ali prenosljive. Take terjatve so: terjatve glede osebnostnih pravicin

terjatve za nepremoenjsko kodo (npr. odkodnina za duevne boleine).

- 23 -


24/80


Upnik lahko zahteva od pravosodja, da s prisilnimi sredstvi vpliva na dolnika, da izpolnivsebino terjatve. Terjatev ugasne: z izpolnitvijo, s pobotanjem (stvari morajo biti istovrstne in iste kvalitete; terjatvi, ki se pobotata, morata

biti zapadli (dospeli), e je terjatev zastarala, preden so stekli pogoji za pobot, je ni mono

pobotati), s pologom stvari pri sodiu, z nezmonostjo izpolnitve.

OBLIKOVALNE PRAVICE

Oblikovalna pravica je pravica upravienega subjekta, da z enostranskim oblikovalnimravnanjem samostojno oblikuje razmerje, ki obstaja med njim in drugim pravnim subjektom,bodisi da gre za ustanovitev, spremembo, novo vsebinsko opredelitevaliprenehanjepravnega razmerja. Oblikovalne pravice oblikujejo pravna razmerja, lahko jih imenujemo tudipravotvorna upravienja.

Med oblikovalnim upraviencev in oblikovalnim udeleencem e od prej obstaja pravni odnos(npr. najemna pogodba). Delujejo v razmerjih inter partes, vendar imajo lastnost, ki velja zaerga omnes pravice. Imajo tri osnovne znailnosti: ena stranka z enostransko izjavo volje ustvari posledice, ki zavezujejo drugo stranko

(razdor najemne pogodbe), druga stranka ima dolnost, da uinke oblikovalne pravice sprejme, preoblikovanega

razmerja ne more zavrniti, posegajo v materialno pogodbeno naelo, ki zahteva soglasje med strankama (ni

soglasja).

Pravni temelj oblikovalnih pravic je v:

zakonu ali pravnem poslu.

so asovno omejene, sicer bi vnaale negotovost v pravno razmerje prenehajo s svojo uveljavitvijo ali spotekom asa so samostojno prenosljive, e obstaja interes za to sopremoenjske pravice, ker vplivajo na premoenjsko razmerje na katerega so vezane

Delitve oblikovnih pravic:1. po posledicah, ki izhajajo iz razmerij2. glede na samostojnost

3. glede na odnos do razmerja4. glede na nain njihovega uveljavljanja

1. Delitev oblikovalnih pravic po posledicah, ki izhajajo iz razmerij

1.1. Nastanek novega pravnega razmerja

Pravice, ki so usmerjene v nastanek novega pravnega razmerja imenujemo tudi opcije.Opcije se nanaajo na vzpostavitev novega pravnega razmerja med imetnikom opcije inzavezancem, ki bo zavezovalo obe stranki, vzpostavitev dvostranskega razmerja jeprepuena izjavi samo ene stranke. So oblikovalne pravice s katerimi je mogoesamostojno razpolagati.

Tipine opcije so:

- 24 -


25/80


ponudba, predkupna pravica, prodajne opcije, nakupne opcije, futuresi.

Primer: Kdor ima predkupno pravico, lahko takrat ko se stvar prodaja, z enostransko izjavovolje spremeni predkupno pravico v kupoprodajno pogodbo, ki zavezuje tudi lastnika.

1.2. Prenehanje obstojeega pravnega razmerja

Najpogosteje so oblikovalne pravice, ki so usmerjene v prenehanje obstojeega pravnegarazmerja, to so: odpoved razmerja: Velja za trajajoa razmerja inter partes, tako pogodbo lahko ena

stranka kadarkoli odpove z doloenim odpovednim rokom, druga stranka pa mora sprejetiodpoved (npr. najemna pogodba najemodajalec ali najemnik lahko odpovesta pravnorazmerje na podlagi zakona ali pogodbe).

odstop od pogodbe: Kupec ima doloen as po sklenitvi pogodbe pravico od njeodstopiti, ne da bi navedel razlog za to, plaati pa mora skesnino (znesek, ki se plaa zaodstop). V potronikem pravu se ta institut imenuje cooling off (stvar je mogoe vrniti v15 dneh). Pogoji izvrevanja te pravice so odvisni od narave stvari, zato je vasih tapravica izkljuena (npr. ko stvar porabi), drugje pa sploh ni dovoljena (npr. asopisi,sreke, itd.).

razdor pogodbe: Pogodba preneha z razlogom, npr. zaradi pomanjkljive izpolnitve alikritve pogodbe ene stranke.

1.3. Sprememba obstojeega pravnega razmerja

Obstojea, e izoblikovana pravna razmerja se spreminjajo z aneksi. Stranki se z aneksomsporazumeta, da bo prilo do spremembe vsebine obstojeega pravnega razmerja. Nosilecoblikovalne pravice z enostransko izjavo volje spremeni vsebino pravnega razmerja.

Primer: Jamevanje za napako. Pri kupoprodajni pogodbo prodajalec jami za napake stvari.Kupec, ki notificira napako, ima pravico, da od prodajalca zahteva: odpravo napake alizmanjanje kupnine ali odstopi od pogodbe. Prodajalec ne more prepreiti notifikacije innjenih posledic; Notifikacija je breme kupca, stvar mora pregledati in napake sporoiti, etega ne stori, izgubi ugodneji poloaj.

1.4. Ohranitev obstojeega pravnega razmerja

Oblikovalne pravice, ki so usmerjene v ohranitev obstojeega pravnega razmerja, so tipineza primere, v katerih razdor pogodbe nastopi po zakonu. Zakon doloa, da se pogodbarazdre, e ni izpolnjena pravoasno, za tak razdor ni potreba izjava druge stranke. Gre zapogodbe, pri katerih je as bistvena sestavina pravnega posla in je dogovorjen medstrankama.Vasih pa ima izpolnitev kljub prekoraenemu roku e vedno pomen za kupca kupec dobioblikovalno pravico, s katero lahko zahteva, da se ohrani pravno razmerje, e je to vnjegovem interesu. Kupec mora takoj po poteku roka sporoiti prodajalcu, da pogodba evedno velja.

Primer: Kupec in prodajalec se dogovorita, da bo prodajalec do 22.12. dobavil 100 smrekic.as je tu bistvena sestavina, jasno je, da kasneja dobava ne bo imela ve nobenega

- 25 -


26/80


smisla. e prodajalec ne dostavi smreic do 22.12. se pogodba po zakonu razdre. Vendarpa kupec lahko sporoi prodajalcu, da pogodba e vedno velja, e mu prodajalec dostavismreice naslednji dan, ker ima interes, da bi smreice prodal naprej.

1.5. Natanneja doloitev pravnega razmerja

Tu gre predvsem za izbirne pravice pri alternativnih obligacijah. Primer: Za dogovorjeno jedati 2 stvari, plaati pa eno odloitev katera stvar se bo plaala se prepusti eni stranki. Mednatannejo doloitvijo pravnega razmerja in spremembo obstojeega pravnega razmerja jeteko dololjiva meja.

2. Delitev oblikovalnih pravic glede na samostojnost

Delimo jih na: samostojne oblikovalne pravice: te obstajajo neodvisno od drugega pravnega razmerja (to

so npr. predkupna pravica, priglasitev, opcije, itd.), nesamostojne oblikovalne pravice: te lahko obstajajo le vzporedno z nekim pravnim

razmerjem (npr. izbirne oblike, itd.).Samostojne oblikovalne pravice se praviloma lahko odtujijo in tudi podedujejo. Enako veljatudi za nesamostojne, eprav ta monost dolgo ni obstajala. Sedaj velja, da so tudi te praviceprenosljive in podedljive, e to terja pravni interes in to dopua njihova narava.

3. Delitev oblikovalnih pravic glede na odnos do razmerja

Delimo jih na: ustanavljajoe oblikovalne pravice: ustanavljajo neko novo pravno razmerje (npr. opcije), spreminjajoe oblikovalne pravice: spreminjajo neko pravno razmerje (npr. znianje

kupnine), ukinjajoe oblikovalne pravice: ukinjajo neko pravno razmerje (npr. odpoved najemnega

razmerja).

4. Delitev glede na nain njihovega uveljavljanja

Delimo jih na: tobene oblikovalne pravice: za njihovo uveljavljanje je potrebno vloiti tobo prave oblikovalne pravice. za njihovo uveljavljanje zadoa enostranska izjava

oblikovalnega upravienca, ena stranka z enostranskim ravnanjem (izrecno alikonkludentno) ustvari posledice, ki zavezujejo drugo stranko

PRILASTITVENE PRAVICE

Prilastitvene pravice so podobne oblikovalnim pravicam, vendar imajo za razliko od njihuinek erga omnes. Dajejo upravienje subjektu, da z enostranskim ravnanjem vzpostavierga omnes razmerje (najvekrat gre za vzpostavitev lastninske pravice s prilastitvenopravico). So izkljuujoe narave.

Primer: Okupacija. Subjekt vzame v posest niijo stvar, z namenom pridobiti lastninskopravico na tej stvari. Niija stvar je stvar, nad katero lastnik po svoji volji odpove oblast,opraviti mora pravni posel derelikcije (npr. kosovni odvoz). Izgubljena stvar se ne teje zaniijo, ker se lastnih ni odpovedal oblasti nad stvarjo po svoji volji. Prilastitev niije stvari jepri nas mona le na premininah.

Prilastitev divjadi in rib je privilegirana prilastitvena pravica, po naih predpisih so vseprosto ivee ivali last Republike Slovenije, njihovo prilaanje s strani posameznikov

- 26 -


27/80


omogoajo privilegirani prilastitveni poloaji, to so dovolilnice s katerimi lovci in ribii smejopridobiti divjad in ribe, ki so sicer v lasti drave.

SODELOVALNE PRAVICE

Nosilcem sodelovalnih pravic je omogoeno sodelovanje pri oblikovanju volje pravne osebein udelebo pri delovanju pravne osebe (sodelovanje pri upravljanju drube, pri vodenjuposlov, pri odloanju glasovanje...) Pri njih ne gre za izkljuno uveljavljanje lastne pravice,ni jih mogoe loiti od pravnega poloaja upravienih subjektov. So prenosljive, in sicersamostojno ali pa s korporacijsko pravico (delnica). Veljajo v razmerju inter partes in sopremoenjske narave. Sreamo jih v gospodarskem pravu.

Razlika med sodelovalnimi in oblikovalnimi pravicami je v tem, da so sodelovalne pravice zapravne osebe, oblikovalne pravice pa za fizine osebe. Ne gre za pravice, ki bi zasledovaleizkljuno uveljavljanje lastne pravice, gre za oblikovanje nove skupne volje.

PRIAKOVALNE PRAVICE

Pri priakovalnih pravicah gre za priakovanje doloene pravice, priakovanjepravice vnastajanju. Izpolnjeniso vsi bistveni elementiza nastanek doloene pravice, niso pa eizpolnjeni isto vsi pogoji. Povezane so s asom (npr. priakovanje dedne pravice dediaka da zapustnik umre). Veljajo v razmerju inter partes in so vezane na pogoj. Pogojnipravni posel je sicer sklenjen, vendar njegov uinek nastopi ele z izpolnitvijo pogoja. Pravodaje varstvo doloenemu priakovanju - priakovalca pravo varuje tako, da omejuje tistega,ki bi skual prepreiti kasneji uinek priakovalne pravice. Priakovanje je mogoe prenestina drugega. Tipina priakovalna pravica je dedna pravica.

PRAVICE NA PRAVICAH

V zaetku je bila ideja o pravici na pravici zavrnjena, danes pa obstajajo nekatere pravice napravicah. Tak primer je zastavna pravica, danes je poleg stvari mogoe zastaviti tudi pravico,e je prenosljiva in ima premoenjsko vrednost (mogoe je zastaviti terjatev).

PROTIPRAVICE ALI UGOVORI

Protipravice dajejo imetniku monost, da se zoperstavi pravici, ki jo uveljavlja nek drugsubjekt. Imenujemo jih ugovori nosilec protipravice lahko proti drugemu nosilcu pravicenastopi s svojim ugovorom. Ugovor je lahko trajen ali zaasen, z njim se popolnoma alideloma odvzame uinek uveljavljeni pravici. e ena stranka postavi zahtevek, lahko

nasprotna stran ukrepa z ugovorom. Treba ga je uveljavljati, sodie ugovora ne upotevapo uradni dolnosti, ampak le e ga vloi upravienec.

ZAHTEVEK

Zahtevek je materialnopravno upravienje za varstvo poloaja, ki izvira iz pravice uresniitev tega poloaja je mogoe sodno uveljavljati. Namenjen je uveljavljanju pravice indoseganju pravnega poloaja, ki ga ta pravica vsebuje. Pomeni pravico zahtevati od kogadrugega storitev ali opustitev. Vedno obstaja proti tono doloeni osebi gre za razmerjeinter partes med tistim, ki zahtevek postavi in naslovnikom zahtevka.

Zahtevek je konkretizacija terjatve, saj je vsaka terjatev zahtevek, vendar pa ni vsakzahtevek terjatev. Zanj veljajo splona obligacijska pravila o zastaranju (razen e ni doloenodrugae, nekateri stvarnopravni zahtevki ne zastarajo), saj zahtevek s potekom asa

- 27 -


28/80


spremeni svojo vsebino in tako z zastaranjem ugasne monost uinkovitega sodnegauveljavljanja zahtevka.

Pri relativnih pravicah se zahtevek pokriva s samo pravico (po vsebini), pri drugih pravicahpa zahtevek ne more biti identien pravici (npr. pri lastninski pravici imamo lahko vindikacijskiin negatorni zahtevek).

1. Oblike zahtevka glede na samostojnost: samostojni zahtevki: so prenosljivi in neodvisni od neke doloene pravice (npr. terjatve), nesamostojni zahtevki: vezani so na doloeno pravico, znailni so za izkljuujoe

pravice, saj se v primeru, da 3. oseba posee npr. v lastninsko pravico neke osebe,vzpostavi zahtevek to vzpostavi subjektivno vsebino zahtevka in objektivno vsebinozahtevka.

2. Oblike zahtevkovpo vsebiniso: vrnitveni ali vindikacijski zahtevek ta zahtevek se nanaa na vrnitev tono doloene stvari tipien je za oblastvene pravice uveljavlja ga lastnik nasproti posestniku (actio rei vindicatio) sploni opustitveni ali negatorni zahtevek s tem zahtevkom nosilec pravice zahteva opustitev ravnanja, ki posega v njegovo pravico mogoa je tudi preventivna prepoved bodoih istovrstnih ravnanj znailen je za izkljuujoe pravice (actio negatoria) izpolnitveni ali institucijski zahtevek s tem zahtevkom upnik terja od dolnika ravnanje, za katero se je dolnik zavezal (primer:

prodajalec zahteva kupnino) usmerjen je lahko v aktivno ali pa pasivno ravnanje

znailen je za relativne pravice, odgovarja vsebini pravice odkodninski zahtevek s tem zahtevkom se zahteva povrnitev, nadomestitev kode, ki je nastala s kritvijo

pravice obogatitveni ali reparacijski zahtevek s tem zahtevkom se zahteva vrnitev stvari, na raun katere je bil nekdo neupravieno

obogaten (kondikcije) loitveni in izloitveni zahtevki

3. Vrste zahtevkovpo oblikiso: izpolnitveni zahtevki: znailni so za relativne pravice

opustitveni oz. negatorni zahtevki odkodninski zahtevki:

restitucijski institucijski odkodninski

KONKURENCA ZAHTEVKOV

Konkurenca zahtevkov nastane, ko iz istega dejanskega stanja izhaja ve zahtevkov.

1. Normativna ali zakonska konkurenca zahtevkov (Konkurenca izpodrivanja pravnih

norm oz. konkurenca splone in specialne norme)

- 28 -


29/80


Za njo gre, ko se isto dejansko stanje odraa v 2 ali ve zakonskih dolobah. V takih primerihvelja naelo, da specialneji zahtevek stopi na mesto splonejega zahtevka (velja enako kotpri zakonih - specialneji zakon razveljavi splonega)

Primer: kodo se praviloma povrne enkratno, e pa gre za poseg v avtorsko pravico sekoda povrne dvakratno. Zaradi specialnosti velja drugo pravilo.

2. Alternativna konkurenca zahtevkov

Za njo gre, e nekomu iz istega dejanskega stana pripada ve zahtevkov z razlino vsebino.Imetnik teh zahtevkov lahko alternativno izbira med njimi ko se uveljavi en zahtevek, ostaliugasnejo (npr. e ima stvar napako, kupec lahko zahteva odpravo napake, dopolnitev aliznianje kupnine, zahteva lahko samo eno od teh stvari, ne pa vseh treh).

3. Kumulativna konkurenca zahtevkov

Za njo gre, e nekomu iz istega dejanskega stana pripada ve zahtevkov, ki se jih lahko

uveljavlja hkrati(npr. odkodninski zahtevek se lahko uveljavlja kumulativno, hkrati stemeljnim zahtevkom).

4. Konkurenca enakovrednih pravnih podlag (konkurenca normativnega izpodrivanjazahtevkov)

Za njo gre, ko iz istega dejanskega stanja izhaja ve zahtevkov, ki so po vsebini enakioz.usmerjeni v isto posledico. Isto dejansko stanje ima razline pravne podlage za uveljavljanjezahtevka. Naeloma velja, da upraviena oseba lahko uporabi katerikoli zahtevek ali pa vezahtevkov, vendar pa v trenutku, ko z enim zahtevkom uspe, vsi ostali zahtevki ugasnejo.

Primer: Lastnik lahko zahteva vrnitev najete stvari na podlagi lastninske pravice ali pa na

podlagi najemne pogodbe.

UGOVOR

Ugovor je sinonim zaprotipravico, je obrambno sredstvo proti zahtevku. Ugovor se poddoloenimi pogoji lahko uveljavlja zoper neko pravico, ki se uveljavlja z zahtevkom. Lahko gadaje oseba, ki ji zakon daje to monost. Pravici do ugovora se na splono ni mogoe vnaprejodrei. Ne upoteva se po uradni dolnosti, temve vedno le na zahtevo njegovega nosilca(upravienec ga mora uveljavljati po svoji volji v pravdi).

Vrste ugovorov so: trajni ugovori: so ugovori, ki trajno izkljuujejo zahtevek, zanikajo obstoj zahtevka

Primer: Ugovor zastaranja (zahtevki obligacijskega prava ponavadi zastarajo v 5 letih). Aproda B-ju nek predmet in mu ga tudi izroi, B pa A-ju 5 let ne plaa kupnine. A toi B-ja insodnik spozna, da je zahtevek zastaral, zato ga A-ju ne prizna. To ne pomeni, da je ugasnilaA-jeva terjatev zoper B-ja. e se B ne bi skliceval na protipravico zastaranja, mu je sodiene bi priznalo. Poznamo e npr. ugovor neutemeljenega zahtevka.

zaasni ugovori: obstajajo, dokler za njih obstajajo pogoji, nato ugasnejo (zaasnoprepreujejo uveljavljanje zahtevka), glej 101 OZ

Primeri:

ugovor predkupne pravice ugovor nezapadle terjatve

- 29 -


30/80


ugovor roka nedospelosti (pride v potev, e upnik toi dolnika na izpolnitev prej kot bismel, npr. pred iztekom odlonega pogoja)

ugovor vrstnega reda (ta ugovor ima porok, upnik mora najprej terjati od dolnika, elepotem lahko terja od poroka)

ugovori, ki omejijo zahtevek: ugovori, ki odlagajo pravno mo zahtevka

So ugovori, ki: zanikajo obstoj zahtevka (npr. ugovor pasivne legitimacije), izniujejo uinek zahtevka: ugovor pobotanja (medsebojne terjatve se poraunajo) ugovor zastaranja (po doloenem asu pravica zastara in zahtevek za izpolnitev ugasne), odlagajo pravo mo zahtevka.

Omenja se e ena delitev ugovorov in sicer na: pravozavorne ugovore: ugovor predstavlja oviro zahtevka (zaasno zanikanje zahtevka)

in pravozatorne ugovore: negacija zahtevka (zahtevka ni).

DOLNOST

Vsaki pravici odgovarja dolnost, ki se pokriva z vsebino te pravice. Dolnost je prav takotemelj civilnopravnih razmerij. Primarno je etina zaveza, saj se mora vsak drati dolnosti,ker mu etina pravila narekujejo, da ne kri pravic drugih subjektov. e etina zavezaodpove, lahko prizadeta stranka na podlagi tobenega upravienja dosee izvrevanjedolnosti z uporabo dravnega aparata prisile, saj gre tudi tu za pravno zavezo, ki jeaktivnega ali pasivnega ravnanja, ki je iztoljiva. V grobem loimo 3 tipe dolnosti: dolnost ravnanja: gre za zagotovitev aktivnega ravnanja, znailna je za obligacijsko

pravo, dolnost opustitve: prisotna je tako v obligacijskem kot v stvarnem pravu vsakdo se je

dolan vzdrati posega v lastninsko pravico in v osebno integriteto; gre predvsem zarazmerje do nedoloenega kroga subjektov,

dolnosti, ki izhajajo iz oblikovalnih pravic: gre za t.i. akceptiranje pravne posledice nasprotna stranka se mora sprijazniti z oblikovanjem razmerja, kot ga oblikujeupraviena stranka.

Dolnost lahko izhaja tudi iz zakona. Tako npr. OZ v 10. lenu doloa, da se je vsakdodolan vzdrati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzroiti kodo.

DRUGE SESTAVINE PRAVNEGA RAZMERJA

1. Priakovanje oz. pravica v nastajanjuZa nastanek pravnega razmerja morajo biti izpolnjeni doloeni pogoji. e kaken od tehpogojev manjka, govorimo o priakovanju. Pri priakovanju niso e izpolnjeni vsi pogoji(elementi) za nastanek pravice, vendar pa je e zagotovljenih toliko elementov, da pravni redto pravico v nastajanju varuje. Takemu pravnemu razmerju se ne da zagotoviti enakegavarstva kot kompletnemu pravnemu razmerju, vendar pa ga v doloenih primerih pravovseeno varuje (npr. pravni posel, sklenjen pod odlonim pogojem; obljuba darila). Pogojnapravica je varovana e od trenutka, ko je ustanovljena kot pogojna pravica, eprav terjatevnastane ele z izpolnitvijo pogoja.

2. Gola nada oz. nadejanjeZa nadejanje gre takrat, ko se obeta nastanek pravice, ni pa e izpolnjen noben pogoj.

- 30 -


31/80


RAZLIKA MED ABSOLUTNIMI IN RELATIVNIMI PRAVICAMI

Najlepe se razlika med izkljuujoimi in relativnimi pravicami pokaejo pri steajnempostopku pravne osebe. Steaj nastopi ko premoenje pravne osebe ne zadoa zapoplailo njenih obveznosti. Steajni upravitelj ugotovi kolikno je premoenje steajnegadolnika na dan uvedbe steaja (steajna masa). Vsi upniki prijavijo svoje terjatve. Steajnamasa predstavlja aktivo, terjatve pa pasivo. Razmerje med steajnim upraviteljem in upniki jerazmerje inter partes, lahko pa deluje tudi erga omnes.

Kdaj razmerje deluje inter partes?Razmerje deluje inter partes, e glede plaila terjatev upnikov velja naelo sorazmernostiplaila. Primer: Vsak upnik dobi enak dele iz steajne mase glede na svojo terjatev (vsakdobi poplaanih 10% svoje terjatve).

Kdaj razmerje deluje erga omnes?Razmerje deluje erga omnes, e ima kateri od upnikovprivilegirano terjatev(loitveno ali

izloitveno pravico): izloitvena pravica: podlaga za izloitveno pravico je lastninska pravica, ki uinkuje ergaomnes

Primer 1: Steajni dolnik je sklenil najemno pogodbo, najemnina je terjatev, ki spada vsteajno maso; glede te terjatve je najemodajalec poplaan enakomerno iz steajne mase;najeto stanovanje pa ne spada v steajno maso, ker ima najemodajalec na stanovanjulastninsko pravico in zahteva da se stanovanje izloi iz steajne mase.Primer 2: Prodajalec proda steajnemu dolniku stvar s pridrkom lastninske pravice, topomeni, da kupec postane lastnik ele ko je kupnina plaana; kupnina zapade v plailo insteajni dolnik pride v steaj, prodajalec zahteva izloitev stvari iz steajne mase, ker imae lastninsko pravico na stvari. loitvena pravica: podlaga za loitveno pravico je zastavna pravica, ki uinkuje erga

omnesPrimer: Steajni dolnik si sposodi pri upniku denar, upnik pa svojo terjatev zavaruje znepreminino steajnega upnika. Upnik ni lastnik nepreminine in po steaju ne morezahtevati izloitev nepreminine iz steajne mase, ampak zaradi zastavne pravice lahkozahteva loeno poplailo svoje terjatve. Nepreminina se loi od steajne mase, se proda inz izkupikom se poplaa zastavni upnik, ostanek pa gre v steajno maso.

Loitvena pravica ima prednost pred izloitveno pravico.

IZVREVANJE PRAVIC

1. Vsebina in meje pravic

Vsebina in meje pravic sta doloeni: pri izkljuujoih pravicah z zakonom: vsebina je natanno doloena v zakonu, pri relativnih pravicah s pravnim poslom: v zakonu so navedena samo temeljna naela, iz

njih ne moremo razbrati natanne vsebine pravice, ker so preve a

civilno pravo, splošni del

Documents