civilno procesno pravo

of 383/383
Civilno procesno pravo Mag. Urška Kežmah

Post on 13-Jan-2016

163 views

Category:

Documents

7 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Civilno procesno pravo. Mag. Urška Kežmah. Razmerje med civilnim pravdnim in civilnim nepravdnim postopkom. Teorije o razmejitvi med pravdnim in nepravdnim postopkom: - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

  • Civilno procesno pravoMag. Urka Kemah

  • Razmerje med civilnim pravdnim in civilnim nepravdnim postopkom Teorije o razmejitvi med pravdnim in nepravdnim postopkom:Teorija spora: v civilno pravo spadajo le tiste zadeve, ki so med strankama sporne, v nepravdnih postopkih pa sodie reuje nesporne zadeve.Teorija prevencije in represije: namen nepravdnega sodstva je prepreevati kritev pravnega reda (prevencija), namen pravdnega sodstva je sankcioniranje e nastalih kritev (represija).

  • Teorija strank: v civilni pravdi nastopajo stranke kot nosilci nasprotujoih si interesov, v nepravdnem postopku pa nastopajo udeleenci, ki nimajo nasprotujoih si interesov.Teorija o razlini naravi odlob v obeh postopkih: sodne odlobe v nepravdnem postopku obiajno ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo obstojea pravna razmerja (konstitutivna narava), odlobe sodi v pravdnem postopku pa le avtoritativno ugotavljajo obstoj pravic in pravnih razmerij (deklaratoren znaaj).

  • Teorija upravnega delovanja: delovanje sodi v nepravdnem postopku je podobno upravnemu odloanju.

    Nobena teorija ni dala popolne reitve. Zato: ali gre za pravdno ali nepravdno zadevo je odvisno od tega, ali je zakonodajalec predpisal za njeno reevanje pravdni ali nepravdni postopek.

  • Razmerje med civilnim pravdnim in civilnim izvrilnim postopkom Dilema:

    samostojnost nesamostojnost izvrilnega postopka

    Izvrilni postopek je (kot oblika varstva materialne pravice) le del procesa, ki zagotovi uveljavitev te pravice.

  • Je pa normativno samostojno urejen.

    Relativna samostojnost izvrilnega postopka.

  • Razmerje med civilnim pravdnim in upravnim postopkomUpravna zadeva je tista, ki jo kot tako opredeli zakon.Kompetenca o kompetenci

  • Razmerje med civilnim pravdnim postopkom in kazenskim postopkom 1. Reevanje predhodnih vpraanj in medsebojna vezanost na pravnomone odlobe2. Identino dejansko stanje

    3. Adhezijski postopek

  • Identino dejansko stanje Kadar sodii (civilno in kazensko) obravnavata isti historini dogodek.

    Civilno sodie je vezano na pravnomono obsodilno sodbo kazenskega sodia, vendar samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.Kazensko sodie pa nikoli ni vezano na pravnomono sodbo civilnega sodia.

  • Adhezijski postopek Kazensko sodie obravnava premoenjskopravne zahtevke, ki so nastali zaradi izvritve kaznivega dejanja.

  • PROCESNE PREDPOSTAVKE So okoliine ali lastnosti, ki morajo biti ali ne smejo biti podane, da je sojenje dopustno. Loimo:Procesne predpostavke glede na sodiePredpostavke glede na stranke Procesne predpostavke, ki se nanaajo na sporni predmet Pozitivne in negativne predpostavke Splone in posebne predpostavke Absolutne in relativne procesne predpostavke

  • Procesne predpostavke glede na sodie slovenska jurisdikcija (29. len ZPP),

    sodna pristojnost (18. len ZPP),

    stvarna in krajevna pristojnost.

  • Predpostavke glede na stranke obstoj stranke in sposobnost biti stranka, pravdna (procesna) sposobnost, pravilno zastopanje, obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde.

  • Procesne predpostavke, ki se nanaajo na sporni predmet visenost pravde (litispendenca) pravnomono razsojena stvar sodna poravnava pravni interes pri ugotovitveni tobi

  • Pozitivne in negativne predpostavke pozitivne predpostavke so tiste, ki morajo biti podane, da je pravda dopustna,negativne predpostavke so tiste, ki ne smejo biti podane, da je pravda dopustna.

  • Splone in posebne predpostavke splone morajo obstajati ves as spora

    posebne pa se nanaajo na posamezna dejanja oz. faze postopka.

  • Absolutne in relativne procesne predpostavke na absolutne mora sodie paziti po uradni dolnosti ves as postopka,relativne upoteva le na ugovor stranke.

    Nepravi (relativni) predpostavki sta npr. sklenjen arbitrani dogovor in tonika varina.

  • PRAVNA POMO Sodia si v doloenih primerih dajejo med seboj pravno pomo tako, da opravijo posamezna procesna dejanja sodia, ki sicer v zadevi ne odloajo.

    Obiajno se nanaa na izvajanje dokazov.

  • Sodia dajejo tudi tujim sodiem pravno pomo v primerih, ki jih doloajo mednarodne pogodbe, in tedaj, e velja glede pravne pomoi vzajemnost. e se dvomi o vzajemnosti, daje pojasnila ministrstvo, pristojno za pravosodje.Sodie odkloni pravno pomo tujemu sodiu, e prosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. V tem primeru polje sodie, ki je pristojno za pravno pomo, po uradni dolnosti zadevo vrhovnemu sodiu v dokonno odloitev.

  • TEMELJNA NAELA CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA Naelo zakonitosti

    v irem pomenu: sodia sodijo po ustavi in zakonih;v CPP: procesni subjekti lahko opravljajo le tista dejanja, ki jih predvideva zakon in v obliki, ki jo predvideva zakon.

  • Naelo dispozitivnosti in oficialnosti postopek se zane, tee in zakljui po volji strank (n. dispozitivnosti);

    postopek se zane, tee in zakljui po uradni dolnosti (n. oficialnosti);

  • Kje sta naeli uveljavljeni v ZPP? Naelo dispozitivnosti: prosto razpolaganje z zahtevki (3. l. ZPP),dolobe o umiku, odpovedi in spremembi zahtevka, pripoznavi in poravnavi v postopku t.i. materialne procesne dispozicije

  • Loimo e procesne dispozicije:

    to so tista dispozitivna dejanja, ki se nanaajo samo na procesualna vpraanja (npr. dogovor o mirovanju postopka).

  • Dispozitivnost strank pa je omejena: Sodie ne prizna razpolaganja strank (3. odst. 3. len ZPP):ki nasprotuje prisilnim predpisom;ki nasprotuje moralnim pravilom.

    V statusnih sporih (zakonski spori).

  • Naelo dispozitivnosti in oficialnosti v nepravdnih postopkihLoimo dispozitivne in oficiozne postopke. Odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti Odvzem in vrnitev roditeljske pravice Omejitev pravic starev glede upravljanja z otrokovim premoenjem Zapuinski postopek

  • Naelo dispozitivnosti in oficialnosti v izvrilnem postopku Ex offo:za izvritev odlob kazenskega sodia o zaplembi premoenja po zakonu o izvrevanju kazenskih sankcij, za izterjavo strokov, ki so bili plaani iz sredstev sodia, e tako doloa zakon.

  • Razpravno in preiskovalno naelo Nanaata se na vpraanje. Kdo zbira procesno gradivo (trditve o dejstvih, dokazi, pravila znanosti, pravna pravila).

  • Stranke so tiste, ki priskrbijo procesno gradivo. Sodie sme upotevati samo gradivo, ki so ga predloile stranke (isto razpravno naelo).Sodie samo zbira procesno gradivo, ki ga upoteva v sodni odlobi (isto preiskovalno naelo).

  • ZPP uvaja kombinacijo obeh nael

    Sodie upoteva samo dejstva, ki so jih stranke navajale.Omilitev pravila omogoa t.i. materialno procesno vodstvo.

  • Pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil in pravil loginega miljenja strankam ni treba dokazovati. Enako velja za pravna pravila (iura novit curia) sodie jih upoteva po uradni dolnosti.

    Preiskovalno (inkvizijsko naelo) pa je zlasti uveljavljeno v zakonskih sporih.

  • Naelo materialne resnice Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev.

    ZPP omejuje naelo materialne resnice z oenjem in koncentracijo pravice navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze za prvi narok za glavno obravnavo. Vendar ostale dolobe ZPP zagotavljajo ugotovitev materialne resnice.

  • Stopnje materialne resnice gotovost (najmoneja stopnja popolna skladnost subjektivne predstave z obstojeimi dejstvi)preprianje (o resninosti doloenega dejstva ne dvomi noben izkuen lovek)verjetnost (razlogi, ki govore za obstoj doloenega dejstva so moneji od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju)dvom (ne govorimo ve o materialni resnici. Razlogi, ki govore za obstoj doloenega dejstva so v ravnovesju z razlogi, ki govore proti njegovemu obstoju)

  • Izjeme od naela materialne resnice pravnomonost

    pripoznava tobenega zahtevka

    zamudna sodba

    pripoznava dejstev

  • Naelo proste presoje dokazov Sistem dokaznih pravil

    Sistem proste presoje dokazov

  • Sodnik na podlagi ocenjevanja posaminega dokaza, na podlagi ocenjevanja posaminega dokaza v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, katera dejstva so resnina in katera ne 8. len ZPP.

  • Naelo kontradiktornosti Sodie da vsaki stranki monost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (audiatur et altera pars). V ZPP je uveljavljeno: z dolobami o vroitvi vlog pravili o poteku glavne obravnave

  • Omejitve naela kontradiktornosti izdaja plailnega naloga brez naroka

    vrnitev v prejnje stanje

  • Naelo ustnosti in pisnosti Sodie sme za podlago odlobe vzeti le tisto procesno gradivo, ki ga stranke sodiu predloijo ustno na glavni obravnavi (n. ustnosti);Sodie sme za podlago odlobe vzeti le tisto procesno gradivo, ki ga stranke sodiu predloijo pisno (n. pisnosti).

  • ZPP poudarja naelo pisnosti.

    Kritev naela ustnosti je naeloma relativna bistvena kritev dolob postopka (sodie jo upoteva na predlog stranke), absolutna bistvena kritev je le tedaj, e je sodie izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo.

  • Naelo pospeitve in ekonominosti postopka, naelo koncentracije Sodie mora im hitreje in s im manjimi stroki izdati pravno in dejansko pravilno odlobo.

    ZPP uvaja t.i. eventualno maksimo (stranka ima pravico navajati nova dejstva in nove dokaze na prvem naroku za glavno obravnavo).

  • Naelo pomoi prava nevei stranki Stranko, ki nima pooblaenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodie, katera pravdna dejanja lahko opravi (12. l. ZPP).

  • Naelo neposrednosti

    Naelo javnosti

    Naelo vesti in potenja

  • Naelo prirejenosti postopkov Sodia so, kadar odloajo o pravicah in pravnih razmerjih med seboj v poloaju prirejenosti. Vsak organ odloa v mejah svojih pristojnosti.

    N. prirejenosti se kae zlasti v vezanosti na pravnomone odlobe drugih organov in v sistemu reevanja predhodnih vpraanj.

  • Reevanje predhodnih vpraanj Predhodno vpraanje je tisto vpraanje, ki sicer samo ni predmet civilne pravde, od katerega reitve pa je odvisna odloitev o glavni stvari.

  • Kadar je odloba sodia odvisna od predhodne reitve vpraanja, ali obstaja kakna pravica ali pravno razmerje (predhodno vpraanje), pa o njem e ni odloilo sodie ali kaken drug pristojen organ, lahko sodie samo rei to vpraanje, e ni s posebnimi predpisi drugae doloeno. Reitev predhodnega vpraanja ima pravni uinek samo v pravdi, v kateri je bilo vpraanje reeno.3. Sodie lahko odloi, da samo ne bo reevalo predhodnega vpraanja. Odredi prekinitev postopka in aka na odloitev na matinem podroju.

  • Vezanost na pravnomone akte drugih organov e je matini organ o predhodnem vpraanju e odloil, je civilno sodie na tako odloitev vezano.

  • PROCESNI SUBJEKTI So organi in osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom doloenih pravic in dolnosti.

    Glavni procesni subjekti: sodie in stranke.

    Pomoni procesni subjekti: prie, izvedenci,

  • IZLOITEV SODNIKA izkljuitveni razlogi (iudex inhabilis)

    odklonitveni razlogi (iudex suspectus)

  • Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike funkcije (70. len ZPP): e je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec, e je s stranko v razmerju soupravienca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali e je bil v isti zadevi zaslian kot pria ali izvedenec;e je stalno ali zaasno zaposlen pri stranki ali e je drubenik v drubi z neomejeno odgovornostjo, komanditni drubi ali drubi z omejeno odgovornostjo ali tihi drubenik v tihi drubi, ki je stranka v postopku;

  • e je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do etrtega kolena, ali e je z njim v zakonu ali v svatvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;e je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaenca;e je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nijim sodiem, arbitrao ali drugim organom;e so podane druge okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

  • 1-5 izkljuitveni razlogi. 6 generalna klavzula za odklonitvene razloge.Izloitev lahko zahtevajo tudi stranke.Stranka mora zahtevati izloitev sodnika oziroma sodnika porotnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izloitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiem, e ni bilo obravnave, pa do izdaje odlobe.Stranka mora v zahtevi navesti okoliine, na katere opira svojo zahtevo za izloitev.

  • Postopek izloitve O zahtevi stranke za izloitev odloa predsednik sodia.e zahteva stranka izloitev predsednika , odloi o izloitvi predsednik neposredno vijega sodia.

  • O zahtevi strank za izloitev predsednika vrhovnega sodia odloa obna seja tega sodia.Preden se izda sklep o izloitvi, je treba dobiti izjavo sodnika ali sodnika porotnika, igar izloitev se zahteva; e je treba, se opravijo tudi druge poizvedbe.

  • e je sodnik izloen iz razloga po 6. toki 70. lena tega zakona, pravdna dejanja, ki jih je opravil, odkar je stranka vloila zahtevo za njegovo izloitev iz tega izloitvenega razloga, nimajo pravnega uinka.

  • PRISTOJNOST SODI Sodna pristojnost (jurisdikcija) Pravila, ki povedo ali spada reevanje zadeve v sodno ali pristojnost kaknega drugega organa (npr. upravni organ). Stvarna pristojnost Pove katero sodie je pristojno za reevanje spora glede na vrednost spora (competentio ratione valoris) in glede na pravni temelj (competentio ratione causae).

  • Funkcionalna pristojnost Pove, katero sodie odloa o pravnih sredstvih.

  • KRAJEVNA PRISTOJNOST Pravila o krajevni pristojnosti nam povedo, katero izmed ve stvarno pristojnih sodi je pooblaeno odloati v konkretnem sporu.

  • Sistem krajevnih pristojnosti splona krajevna pristojnost (forum generale)posebne krajevne pristojnosti izbirne krajevne pristojnosti (forum electivum)izkljune krajevne pristojnosti (forum exclusive)podrejene (subsidiarne) krajevne pristojnosti

  • Izbirna krajevna pristojnost daje toniku monost, da vloi tobo pri sodiu splone pristojnosti ali pri sodiu posebne pristojnosti.

    Izkljuna krajevna pristojnost izkljuuje splono pristojnost (tonik nima izbire).

  • Splona krajevna pristojnost Actor sequitur forum rei

    e ni z zakonom doloena izkljuna krajevna pristojnost kaknega drugega sodia, je za sojenje pristojno sodie, ki je splono krajevno pristojno za toeno stranko.

    V primerih, ki so doloeni v ZPP, je poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno za sojenje tudi drugo doloeno sodie.

  • Za fizine osebe Za sojenje je splono krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega ima toena stranka stalno prebivalie.e je sodie Republike Slovenije pristojno za sojenje, zato ker ima toena stranka v Republiki Sloveniji zaasno prebivalie, je splono krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega ima toena stranka zaasno prebivalie.e ima toena stranka poleg stalnega prebivalia tudi zaasno prebivalie v kaknem drugem kraju in se da po okoliinah domnevati, da bo tam prebivala dalji as, je splono krajevno pristojno tudi sodie zaasnega prebivalia toene stranke.

  • Za pravne osebe Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splono krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega je njihov sede. e nastane dvom, velja za sede kraj, kjer so njihovi organi upravljanja.

  • Izbirne krajevne pristojnosti Pristojnost za sospornike

    e je z isto tobo toenih ve oseb pa zanje ni krajevno pristojno isto sodie, je pristojno sodie, ki je krajevno pristojno za enega izmed toencev; e so med njimi glavni in stranski zavezanci, pa sodie, ki je krajevno pristojno za kaknega glavnega zavezanca.

  • Pristojnost v sporih za zakonito preivljanje e je v sporih za zakonito preivljanje toea stranka oseba, ki zahteva preivljanje, je za sojenje poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno tudi sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno oziroma zaasno prebivalie.

  • Pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij e je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodie Republike Slovenije, zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti, je krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost, ki je predmet spora.

  • Pristojnost v odkodninskih sporih Za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za kodo je poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno tudi sodie, na obmoju katerega je bilo storjeno kodno dejanje, ali sodie, na obmoju katerega je nastala kodljiva posledica.e je nastala koda zaradi smrti ali hude telesne pokodbe, je pristojno poleg sodia iz prvega odstavka tega lena tudi sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno oziroma zaasno prebivalie.

  • Pristojnost v zakonskih sporih Za sojenje v zakonskih sporih je pristojno poleg sodia splone krajevne pristojnosti tudi sodie, na obmoju katerega sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivalie.

  • Pristojnost v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva V sporih za ugotovitev ali izpodbijanje oetovstva ali materinstva lahko vloi otrok tobo tudi pri sodiu, na obmoju katerega ima stalno oziroma zaasno prebivalie.

  • Pristojnost po kraju, v katerem je podrunica pravne osebe Za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podrunico zunaj svojega sedea, je poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno tudi sodie, na obmoju katerega je ta podrunica, e izvira spor iz pravnega razmerja s to podrunico.

  • Pristojnost za tuje osebe, ki poslujejo v Republiki Sloveniji Za sojenje v sporih zoper tujo fizino ali pravno osebo, ki izvirajo iz njenega poslovanja v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega je v Republiki Sloveniji njena podrunica ali prebivalie oziroma sede osebe, ki ji je zaupano opravljanje njenih poslov.

  • Pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij Dokler zapuinski postopek ni pravnomono konan, je za sojenje v sporih iz dednopravnih razmerij in v sporih o terjatvah upnika proti zapustniku poleg sodia splone krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodie, ki vodi zapuinski postopek, oziroma sodie, na obmoju katerega je sodie, ki vodi zapuinski postopek.

  • Pristojnost po plailnem kraju Za sojenje v sporih imetnika menice ali eka zoper podpisnika je pristojno poleg sodia splone krajevne pristojnosti tudi sodie plailnega kraja.

  • Izkljune krajevne pristojnosti Pristojnost v sporih o nepremininah ali zaradi motenja posesti Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremininah, v sporih zaradi motenja posesti nepreminin ter v sporih iz zakupa ali najema nepreminin je izkljuno krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega lei nepreminina.

  • Pristojnost v sporih o letalu in ladji e je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na ladjah oziroma letalih ter v sporih iz zakupa ladje ali letala pristojno sodie Republike Slovenije, je izkljuno krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega se vodi vpisnik, v katerega je vpisana ladja oziroma letalo.

  • Pristojnost za spore v izvrilnem in steajnem postopku Za sojenje v sporih, ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvrilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvrilnega postopka oziroma med steajnim postopkom ali v zvezi s steajnim postopkom, je izkljuno krajevno pristojno sodie, ki vodi izvrilni ali steajni postopek, oziroma sodie, na obmoju katerega je sodie, ki vodi izvrilni postopek, oziroma sodie, na obmoju katerega se opravlja upravna izvrba.

  • Pomone krajevne pristojnosti Pomona krajevna pristojnost v sporih za zakonito preivljanje e je v sporih za zakonito preivljanje z mednarodnim elementom pristojno sodie Republike Slovenije, zato ker je toea stranka otrok, ki ima stalno prebivalie v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno prebivalie. e je v sporih za zakonito preivljanje pristojno sodie Republike Slovenije, zato ker ima toena stranka v Republiki Sloveniji premoenje, iz katerega

  • Vzajemna pristojnost za tobe zoper tuje dravljane e je v tuji dravi dravljan Republike Slovenije lahko toen pri sodiu, ki po dolobah tega zakona ne bi bilo krajevno pristojno za sojenje v tisti civilnopravni zadevi, velja enaka pristojnost tudi za sojenje dravljanu te tuje drave pred sodiem Republike Slovenije.

  • Doloitev krajevne pristojnosti po vijem sodiu e zaradi izloitve sodnika sodie ne more postopati, sporoi okrajno ali okrono sodie to vijemu sodiu, vije sodie pa vrhovnemu sodiu, ki odloi, da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodie z njegovega obmoja (nujna delegacija).

  • Vrhovno sodie lahko na predlog stranke ali pristojnega sodia doloi drugo stvarno pristojno sodie, da postopa v zadevi, e je oitno, da se bo tako lae opravil postopek, ali e so za to drugi tehtni razlogi (delegacija iz razlogov smotrnosti).

  • Doloitev krajevno pristojnega sodia e je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodie Republike Slovenije, vendar se po tem zakonu ne da dognati, katero sodie je krajevno pristojno, odloi vrhovno sodie na predlog stranke, katero stvarno pristojno sodie naj bo krajevno pristojno.

  • Sporazum o krajevni pristojnosti (prorogatio fori)e zakon ne doloa izkljune krajevne pristojnosti kaknega sodia, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji sodie, ki ni krajevno pristojno, toda le, e je to sodie stvarno pristojno.

    e zakon doloa, da je za sojenje v doloenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali ve sodi, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodi ali katero drugo stvarno pristojno sodie.

  • Sporazum strank velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in se nanaa na doloen spor ali bodoe spore, ki bi morebiti nastali iz doloenega pravnega razmerja.

    Listino o sporazumu mora toea stranka priloiti tobi.

  • Prorogatio expressa kadar med strankama obstoji izrecen sporazum. Prorogatio tacita- kadar je vloena toba pri nepristojnem sodiu, sodie se ex offo ne izree za nepristojno, toenec pa ne ugovarja. T.i. tiha prorogacija.

  • Preizkus pristojnosti Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali spada odloitev o sporu v sodno pristojnost.

    e sodie med postopkom ugotovi, da za odloitev o sporu ni pristojno sodie, temve kaken drug organ, se izree za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavre tobo.

  • Vsako sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti na svojo stvarno pristojnost.

  • Okrono sodie se lahko po uradni dolnosti izree za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodia ob predhodnem preizkusu tobe, na ugovor toene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tobo, pa do razpisa glavne obravnave.

    Zoper sklep okronega sodia, s katerim se je izreklo za stvarno pristojno, ni pritobe.

  • Sodie se lahko po uradni dolnosti izree za krajevno nepristojno le, kadar je kakno drugo sodie izkljuno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tobe.

  • Spor o pristojnosti Po pravnomonosti sklepa, s katerim je izreklo, da ni pristojno, odstopi sodie zadevo pristojnemu sodiu.Preden odstopi zadevo pristojnemu sodiu, zahteva po potrebi izjavo toee stranke.Sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodiu, nadaljuje postopek, kot da bi se bil zael pred njim.Pravdna dejanja nepristojnega sodia niso brez veljave samo zaradi tega, ker jih je opravilo nepristojno sodie.

  • e sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodiu, misli, da je pristojno tisto sodie, ki mu je zadevo odstopilo, ali kakno drugo sodie, polje zadevo sodiu, ki naj rei spor o pristojnosti (negativni komepetenni spor), razen e spozna, da mu je bila zadeva odstopljena oitno pomotoma, ker bi morala biti odstopljena kaknemu drugemu sodiu; v tem primeru odstopi zadevo drugemu sodiu in obvesti o tem sodie, ki mu jo je odstopilo.

  • V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okronimi sodii s svojega obmoja odloa vije sodie.

    V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okronimi sodii z obmoja razlinih vijih sodi ter v sporih o pristojnosti med sodii razne vrste odloa vrhovno sodie.

  • Ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) Pristojnost se doloa po okoliinah, ki obstojijo v asu vloitve tobe. e se kasneje okoliine, pomembne za doloanje pristojnosti, spremenijo, te spremembe ne vplivajo na pristojnost.To pravilo velja brez izjeme za krajevno pristojnost. Za stvarno pristojnost pa to pravilo naeloma ne velja.

  • Pojem stranke v civilni pravdi Materialnopravna koncepcija:Stranka je nosilec pravic in obveznosti materialnopravnem razmerju. opuena

    Procesna koncepcija: Stranka je tisti, ki zahteva od sodia pravno varstvo doloene vsebine ter tisti, proti kateremu tonik zahteva pravno varstvo.

  • Za stranko so pomembne tri sposobnosti:sposobnost biti stranka,pravdna sposobnost,postulacijska sposobnost.

  • Sposobnost biti stranka Je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju.

    Primerjamo s pravno sposobnostjo v materialnem pravu.

    Ima jo vsaka fizina oseba. Ni pomembno ali je fizina oseba tudi poslovno sposobna. V pravdi je lahko stranka tudi nerojeni otrok (nasciturus). Tudi pravne osebe lahko nastopajo kot stranke v civilni pravdi.

  • Pravdno sodie sme izjemoma, s pravnim uinkom v doloeni pravdi, priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam zdruevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka, e ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti e imajo premoenje, na katero je mogoe sei z izvrbo.

  • Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka na katero pazi sodie ves as postopka po uradni dolnosti.

    Kritev dolob o sposobnosti biti stranka pomeni absolutno bistveno kritev dolob pravdnega postopka (11. toka 339. len ZPP).

  • Pravdna (procesna) sposobnost Je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja.

    Stranka lahko opravlja procesna dejanja sama ali preko svojega pooblaenca.

    Pravdna sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti.Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost).

  • Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti.Mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, je pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost.

  • Tuj dravljan, ki ni pravdno sposoben po zakonu svoje drave, pa pa je pravdno sposoben po zakonu Republike Slovenije, lahko sam opravlja pravdna dejanja. Zakoniti zastopnik sme opravljati dejanja samo toliko asa, dokler tuj dravljan ne izjavi, da bo sam nastopal v pravdi.Pravdno sposobne so tudi pravne osebe.

  • Primer za vajeMladoletna, neporoena mati vloi kot zakonita zastopnica tobo na ugotovitev oetovstva za her B. Kaj bo storilo sodie? Ali je mati pravdno sposobna?

  • Postulacijska sposobnost Je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko.Sposobnost stranke, da sama brez pooblaenca neposredno opravlja uinkovita procesna dejanja.Nekatera procesna dejanja lahko stranka opravlja samo preko odvetnika. To pa ne velja, e ima stranka sama oz. njen zakoniti zastopnik opravljen pravniki dravni izpit.

  • Zastopanje v pravdi Zastopnik v civilni pravdi je oseba, ki v imenu in na raun stranke opravlja procesna dejanja.

    Dejanja zastopnika v civilni pravdi imajo neposreden uinek za in proti sami stranki.

  • Loimo zunanje in notranje razmerje: Notranje razmerje lahko temelji na zakonu, aktu dravnega organa ali na pogodbenem razmerju.Zunanje razmerje se pri zakonitih in statutarnih zastopnikih prav tako oblikuje na podlagi zakona, akta dravnega organa ali statuta.

    Pri pooblaencih pa se zunanje razmerje oblikuje na podlagi enostranske izjave volje pooblastila.

  • Zakoniti zastopnik namesto zastopanega tudi oblikuje pravo voljo, medtem ko pooblaenec vasih voljo zastopanega le izraa, oblikuje pa tako voljo le v skladu z navodili zastopanega.

  • Zakoniti zastopniki Pravdno nesposobne osebe morajo imeti zakonitega zastopnika. Mladoletne otroke po zakonu zastopajo stari (107. len ZZZDR). V izjemnih primerih stari zastopajo tudi polnoletnega otroka.

  • Skrbnik zastopa otroka, ki nima starev oz. za katerega stari ne skrbijo. Skrbnik zastopa tudi osebo, ki ji je v celoti ali deloma odvzeta poslovna sposobnost.

  • Zakoniti in statutarni zastopniki pravnih oseb Drubo zastopajo osebe, ki so doloene z zakonom ali z aktom o ustanovitvi drube na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Statutarna ali druga omejitev nima pravnega uinka proti tretjim osebam.

  • Zaasni zastopniki e se med postopkom pred sodiem prve stopnje pokae, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toeni stranki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale kodljive posledice za eno ali za obe stranki, postavi sodie na predlog toee stranke toeni stranki zaasnega zastopnika.

  • Sodie postavi toeni stranki zaasnega zastopnika zlasti v tehle primerih:e toena stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika;e si koristi toene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo;e imata obe stranki istega zakonitega zastopnika;e je prebivalie ali sede toene stranke neznan, pa toena stranka nima pooblaenca;

  • e je toena stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vroitev. Zaasnega zastopnika postavi sodie med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami.

  • Pooblaenci Pooblaenec je oseba, ki v imenu in na raun stranke v mejah pooblastila opravlja procesna dejanja. Stranka, ki jo zastopa pooblaenec, sme vselej priti pred sodie in dajati izjave poleg svojega pooblaenca.Zunanje razmerje se ustanovi z izdajo pooblastila.

  • V postopku pred okrajnim sodiem je lahko pooblaenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben. V postopku pred okronim, vijim in vrhovnim sodiem je pooblaenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniki dravni izpit.

  • Za zastopanje pred sodiem se lahko pooblasti tudi odvetnika druba. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaencu, ki je odvetnik.

  • Poloaj pooblaenca v pravdiPravdna dejanja, ki jih opravi pooblaenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni uinek, kakor e bi jih opravila sama stranka. Obseg pooblastila doloi stranka. Stranka lahko pooblasti pooblaenca samo za doloena dejanja ali pa za vsa pravdna dejanja.

  • Splono pooblastilo daje odvetniku pravico:opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa vloiti tobo, jo umakniti, pripoznati tobeni zahtevek ali se mu odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vloiti redno pravno sredstvo, se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati zaasne odredbe;

  • zahtevati izvrbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja, ki so potrebna v tem postopku; sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroke; prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja.

  • Za vloitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predloiti novo pooblastilo. Stranka da pooblastilo pisno.

  • Prenehanje pooblastila Stranka lahko pooblastilo kadar koli preklie, pooblaenec pa ga lahko kadar koli odpove.Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodiu, pred katerim tee postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik.Preklic oziroma odpoved pooblastila velja za nasprotno stranko od trenutka, ko se ji naznani.

  • Stvarna in procesna legitimacija Stranka je stvarno legitimirana (legitimatio ad causam), e je nosilec pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katero se nanaa civilni spor.

    Stvarna legitimacija se nanaa na vpraanje utemeljenosti tobenega zahtevka.

  • Pravdno upravienje, procesna legitimacija (legitimatio ad procesum) pa pomeni, da pripada stranki upravienje sproiti konkretni spor.

    Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. e stranka nima procesne legitimacije sodie tobo zavre.

  • Pravno nasledstvoMono na aktivni in pasivni strani.

  • Procesna dejanja strank in sodiaAktivno ravnanje opustitevEnostranskaNapadalnaDefenzivnaNepogojnaPreklicljivaSodie (pripravljalna dejanja, odlobe)

  • Jezik v postopku Pravica do uporabe lastnega jezika.tolma

  • Vloge, zapisniki in vroanje Toba, odgovor na tobo, pravna sredstva in druge izjave, predlogi in sporoila, ki se vlagajo zunaj obravnave, se vlagajo pisno (vloge).

  • Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Predvsem morajo obsegati:navedbo sodia, ime ter stalno oziroma zaasno prebivalie oziroma sede strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaencev,sporni predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja.

  • Vloge, ki jih je treba vroiti nasprotni stranki, se morajo izroiti sodiu v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodie in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodie lahko vroi. To velja tudi za priloge.

  • Listine, ki se priloijo vlogi, so lahko v izvirniku ali v prepisu. e je listina priloena v prepisu, zahteva sodie na predlog nasprotne stranke od vlonika, naj predloi listino v izvirniku, nasprotni stranki pa dovoli, da jo pregleda. e je treba, doloi sodie rok, v katerem je treba listino izroiti oziroma pregledati.

  • e je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodie od vlonika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti.e vlonik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodie zavre.

  • Zapisnik Zapisnik se sestavi o dejanjih, ki so bila opravljena na naroku.Zapisnik se sestavi tudi o pomembnejih izjavah ali sporoilih, ki jih dajo stranke ali drugi udeleenci zunaj naroka. O manj pomembnih izjavah ali sporoilih se ne sestavi zapisnik, temve se naredi v spisu samo uradni zaznamek.Zapisnik pie zapisnikar.

  • V zapisnik se vpiejo: naslov in sestava sodia, kraj, dan in ura dejanja,sporni predmet in imena navzoih strank ali drugih oseb ter njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaencev.

  • Stranke imajo pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se jim prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika.Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolnosti, se zapie na koncu zapisnika. Na zahtevo teh oseb se vpiejo v zapisnik tudi ugovori, ki jim ni bilo ugodeno.

  • Zapisnik podpiejo predsednik senata, zapisnikar, stranke oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaenci in pa tolma.

  • Kdor ne zna pisati ali se ne more podpisati, pritisne na zapisnik odtis kazalca, zapisnikar pa zapie pod odtisom njegovo ime in priimek.

  • Posvetovalni zapisnik O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik. e je vije sodie v postopku o pravnem sredstvu odloilo soglasno, se ne sestavi zapisnik, temve se na izvirniku odlobe naredi zaznamek o posvetovanju in glasovanju.Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto odlobo.

  • Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben ovitek. Ta zapisnik sme pregledati samo vije sodie, ko odloa o pravnem sredstvu; v tem primeru mora vije sodie zapisnik spet zapreti v poseben ovitek in na ovitku oznaiti, da je zapisnik pregledalo.

  • Vroanje Pomeni uveljavitev naela kontradiktornosti.

    Nain vroanjaPisanja se vroajo po poti, po delavcu sodia, na sodiu ali na drug nain, doloen z zakonom.

  • Sodie lahko na predlog nasprotne stranke odredi, da se vroitev opravi po pravni ali fizini osebi, ki opravlja vroanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za pravosodje. Stroke takne vroitve zaloi predlagatelj take vroitve.

  • as in kraj vroanja Vroa se podnevi od 6. do 22. ure.

    Vroa se v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroi pisanje, ali pa na sodiu, e je naslovnik tam.

  • Pooblaenec za sprejemanje pisanj Toeni stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, ki je v tujini, pa nima pooblaenca v Republiki Sloveniji, naloi sodie ob prvi vroitvi pisanj, da imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. e toena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj, imenuje sodie na njene stroke zaasnega zastopnika, upravienega za sprejemanje pisanj, ter toeno stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem zaasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju.

  • Ugotovitev naslova Upravljalec zbirke podatkov je dolan stranki, ki izkae pravni interes, sporoiti naslov osebe, ki ji je treba vroiti pisanje. Pravni interes se izkae s potrdilom sodia o vloitvi tobe ali o obstoju pravde.

  • Vroilnica Potrdilo o vroitvi (vroilnico) podpieta prejemnik in vroevalec. Prejemnik zapie sam z besedo na vroilnici dan prejema.

  • ROKI Rok je asovno obdobje, ki ga omejujeta dve asovni toki zaetek in konec roka ter v katerem je mogoe opraviti doloeno procesno dejanje.

  • Poznamo:materialne in procesne roke,zakonske in sodne,podaljljive in nepodaljljive,subjektivne in objektivne,prekluzivne in instrukcijske roke.

  • Roki se raunajo po dnevih, mesecih in letih.e je rok doloen po dnevih, se ne vteje dan vroitve ali sporoitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba teti rok, temve se vzame za zaetek roka prvi naslednji dan.

  • Roki, ki so doloeni po mesecih oziroma po letih, se konajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji tevilki ujema z dnem, ko je rok zael tei. e tega dneva v zadnjem mesecu ni, se kona rok zadnji dan v tem mesecu.

  • NarokNarok je asovno in krajevno opredeljen sestanek sodia in strank, namenjen opravljanju procesnih dejanj. Narok se opravi praviloma v sodnem poslopju.

  • Preloitev naroka Sodie lahko preloi narok, e je to potrebno za izvedbo dokazov ali e so za to drugi upravieni razlogi. e sodie narok preloi, takoj naznani kraj in as novega naroka. Iz upravienih razlogov lahko sodie narok preloi za nedoloen as.

  • Posledice zamude roka Prekluzija najteja posledica, stranka ne more ve opraviti na rok vezanega dejanja.Zamuda roka lahko vasih pomeni fikcijo, da je stranka opravila doloeno procesno dejanje.

  • Vrnitev v prejnje stanje e stranka zamudi narok ali rok za kakno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodie na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejnje stanje), e spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravienega vzroka.

  • e se dovoli vrnitev v prejnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo, in razveljavijo vse odlobe, ki jih je sodie izdalo zaradi zamude.

  • Predpostavke za vrnitev v prejnje stanje: zamuda roka ali naroka,prekluzija stranke,zamuda roka iz upravienega razloga,predlog za vrnitev v prejnje stanje je predlagan v predvidenem roku,stranka skupaj z vloitvijo predloga opravi zamujeno procesno dejanje.

  • Roki za vloitevPredlog se mora vloiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; e je stranka ele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. (subjektivni rok).Po estih mesecih od dneva zamude se ne more ve zahtevati vrnitev v prejnje stanje. (objektivni rok).

  • Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejnje stanje zavre predsednik senata s sklepom.

  • PROCESNA DEJANJA TONIKAPojem tobeToba je tonikova zahteva za pravno varstvo

  • Vrste tob Dajatvena Ugotovitvena Oblikovalna

  • Dajatvena tobaZ dajatveno tobo tonik zahteva od sodia, da toenca obsodi, da v korist tonika nekaj da, stori, opusti ali dopusti.Pravni interes se praviloma predpostavlja.

  • Primer tob. zahtevka dajatvene tobeToena stranka je dolna plaati toei stranki znesek x z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne * do plaila ter ji povrniti vse njene pravdne stroke, vse v roku 15 dni pod izvrbo.

  • Ugotovitvena tobaTonik zahteva, da sodie ugotovi obstoj oz. neobstoj kakne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oz. nepristnost kakne listine.Praviloma je treba pravni interes izkazati, izjeme:e je toba vloena na podlagi posebnega predpisae se ugotavlja pristnost oz. nepristnost listine

  • Primer tob. zahtevka ugotovitvene tobeUgotovi se, da ena polovica stanovanjske hie v * , zgrajene na parc. t. * v izmeri * m2, vknjiene pod vl. t. * , k.o. * na ime * , ne spada v zapuino po pok. * iz * .Toeni stranki sta dolni povrniti toei stranki vse njene pravdne stroke v 15 dneh pod izvrbo.

  • Oblikovalna tobaZahteva se ustanovitev, prenehanje ali sprememba doloenega pravnega razmerja.

  • Primer tob. zahtevka oblikovalne tobeZakonska zveza, ki sta jo sklenila * in * , dne * v * , se razvee.Mladoletna otroka herka * in sin * se dodelita v varstvo in vzgojo materi - toei stranki.Toena stranka je dolna plaevati za preivljanje mladoletnih otrok po * meseno za vsakega otroka oz. skupaj * in sicer od vloitve tobe do pravnomonosti sodbe zapadle zneske v 15 dneh, v bodoe dospele zneske pa do vsakega 5. dne v mesecu za tekoi mesec toei stranki ter ji povrniti njene pravdne stroke v roku 15 dni pod izvrbo.

  • Vsebina tobe180. len ZPP obvezne sestavine doloen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tonik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, plailo sodne takse, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. len).

  • Toba lahko vsebuje e druge (fakultativne) sestavine:pravno kvalifikacijo (sodie ni vezano)procesni predlogi (npr. za izdajo zaasne odredbe)

  • Tobeni zahtevek mora biti doloen subjektivno in objektivno. Z natanno opredelitvijo strank. Z natanno opredelitvijo pravnega varstva, ki ga tonik eli.

  • Uinki vloene in vroene tobeUinki vloene tobeProcesniMaterialno pravniUinki vroene tobeLitispendenca

  • Procesni uinki so:z vloitvijo tobe se izrpa pravica tonika izbrati krajevno pristojno sodie,perpetuatio fori (sprememba okoliin po vloitvi tobe ne vpliva na doloitev pristojnosti),dopustnost tobe se presoja praviloma glede na obstoj procesnih predpostavk v asu vloitve tobe.

  • Materialnopravni uinki so: varovani so prekluzivni roki, zastaralni pa se pretrgajo.

  • Uinki vroene tobe Vzpostavi se trostrano razmerje (med sodiem, tonikom in toencem).

    Pravda se zane z vroitvijo tobe toencu nastopi litispendenca (visenost pravde).

  • Procesni uinki litispendence: v isti stvari se ne sme zaeti nova pravda (ne bis in idem). Sodie pazi ex offo.odtujitev stvari ali pravice o kateri tee pravda, ni ovira, da se pravda med istimi strankami ne dokona.druge procesne posledice.

  • Materialne posledice vroene tobe: dobroverni posestnik po vroitvi tobe pride v poloaj nedobrovernega,e je ve solidarnih upnikov, mora dolnik izpolniti tistemu, ki prvi terja.

  • Zdruevanje ali kopienje zahtevkov (objektivna kumulacija) O objektivni kumulaciji govorimo, kadar tonik v eni tobi proti istemu toencu uveljavlja ve tobenih zahtevkov.

  • Kumulacija je vedno dovoljena, e izvirajo zahtevki iz iste dejanske in pravne podlage.

    e pa zahtevki ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi je kumulacija dovoljena le, e je isto sodie stvarno pristojno za vse zahtevke in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka.

  • Vrste objektivne kumulacijeZaetna Naknadna Eventualna Kumulativno zdruevanje Alternativno zdruevanje Procesno nadomestno upravienje

  • Zaetna kumulacijaTonik e v tobi uveljavlja proti istemu toencu ve zahtevkov.

  • Naknadna kumulacijaTonik ele med postopkom poleg prvotnega zahtevka, uveljavlja e novega = sprememba tobe.

  • Eventualna Dva ali ve tobenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, lahko uveljavlja toea stranka z eno tobo tudi tako, da naj sodie ugodi naslednjemu zahtevku, e spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen.

  • PrimerToena stranka je dolna vrniti toei stranki eno moko kolo, znamke * , * barve, tov. tev. * in eno ensko kolo, znamke * , * barve, tov. tev. * ter ji povrniti vse njene pravdne stroke, vse v roku 15 dni pod izvrbo.V primeru, da naslovno sodie ugotovi, da prvi zahtevek toee stranke ni utemeljen, toea stranka predlaga, da ugodi njenemu naslednjemu zahtevku, tako da R A Z S O D I:Toena stranka je dolna plaati toei stranki znesek EUR * z zamudnimi obrestmi po Zakonu o obrestni meri zamudnih obresti od dne * do plaila ter ji povrniti vse njene pravdne stroke, vse v roku 15 dni pod izvrbo.

  • Kumulativno zdruevanje Tonik uveljavlja ve zahtevkov in predlaga, da sodie ugodi vsakemu zahtevku.

  • Alternativno zdruevanjeTemelj zahtevka je alternativna obligacija materialnega prava.

  • Procesno nadomestno upravienje Tonik ponudi, da sprejme namesto izpolnitve tudi nadomestno izpolnitev.

  • Sprememba tobe Subjektivna:Sprememba strank Objektivna:Sprememba tobenega zahtevka

  • Sprememba tobeObjektivna- e tonik povea obstojei zahtevek- e uveljavlja drug zahtevek poleg obstojeega- e spremeni istovetnost zahtevkaSubjektivna

  • Ne gre za spremembo tobe, e tonik spremeni pravno kvalifikacijo, zmanja tobeni zahtevek, e popravi doloene navedbe tako, da se tobeni zahtevek ne spremeni.

  • Predpostavke za dopustnost spremembe Toea stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tobo.

    Ko je toba vroena toeni stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodie dovoli spremembo, eprav se toena stranka temu upira, e misli, da bi bilo to smotrno za dokonno ureditev razmerja med strankama.

  • teje se, da je toena stranka privolila v spremembo tobe, e se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tobi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi.

  • Privilegirana sprememba tobe Privolitev toene stranke ni potrebna, e toea stranka spremeni tobo tako, da zahteva zaradi okoliin, ki so nastale po vloitvi tobe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, ali e uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek.

  • Subjektivna sprememba tobe Toea stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tobo tudi tako, da toi namesto prvotne toene stranke koga drugega.

  • Za takno spremembo tobe je potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto toene stranke. e pa se je toena stranka e spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev.

    Kdor stopi v pravdo namesto toene stranke, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo.

  • Umik tobe, odpoved zahtevkuToea stranka lahko umakne tobo brez privolitve toene stranke, preden se toena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari. Tobo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, e toena stranka v to privoli. e se toena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveena o umiku tobe, se teje, da je privolila v umik.

  • e je toba umaknjena, izda sodie sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep se vroi toeni stranki samo, e ji je bila predhodno vroena toba. e je toba umaknjena, se teje, kakor da sploh ni bila vloena, in se lahko znova vloi.

  • Umik se predpostavlja: e nobena stranka v tirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se teje, da je toba umaknjena.e toea stranka ne plaa predpisane takse za tobo po opominu, ki ji ga polje sodie po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plaila sodnih taks, se teje, da je tobo umaknila.

  • Odpoved zahtevku - Sodba na podlagi odpovedi e se tonik do konca glavne obravnave odpove tobenemu zahtevku, izda sodie brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero zavrne tobeni zahtevek (sodba na podlagi odpovedi).

  • Za odpoved tobenemu zahtevku ni potrebna privolitev toene stranke.

    Sodie ne izda sodbe na podlagi odpovedi, eprav so izpolnjeni potrebni pogoji, e spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. lena).

  • Procesna dejanja toencaUgovori- materialniugovor nenastale praviceugovor ugasle pravicesamostojni ugovori - procesnipomanjkanje procesnih predpostavk,ugovori tonikovim predlogom

  • Pobotanje v pravdiPogoji:vzajemnost, istovrstnost,dospelost in iztoljivost obeh terjatev

  • Predpravdno pobotanje.

    Procesno pobotanje.

    Posebnost: trilenski izrek sodbe.

  • Sodno priznanje, pripoznava

    Posledica!

  • Nasprotna toba (toena stranka)e je zahtevek nasprotne tobe v zvezi s tobenim zahtevkom alie se zahtevek tobe in zahtevek nasprotne tobe lahko pobotata alie se z nasprotno tobo zahteva ugotovitev kakne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odloba o tobenem zahtevku.

  • SOSPORNITVO(SUBJEKTIVNA KUMULACIJA) Materialno FormalnoNavadno Enotno NujnoZakonitoPodrejeno (eventualno) Zaetno naknadno sospornitvo

  • Materialno Ve oseb lahko toi oziroma je lahko toenih z isto tobo (sosporniki):e so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali e se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter e gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti;

  • Formalno e so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste, ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago, in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodia za vsak zahtevek in za vsakega toenca.

  • Navadno Kadar se lahko izda za vsakega sospornika razlina sodba.

  • Enotno e je mogoe po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor reiti samo na enak nain za vse sospornike (enotni sosporniki), se tejejo ti za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, e zamudijo posamezni sosporniki kakno pravdno dejanje, tudi nanje uinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.

  • Formalno sospornitvo je vedno navadno, materialno pa je lahko navadno ali enotno. Enotno sospornitvo je podano vedno pri tistih materialnih sospornikih, ki so glede na sporni element v pravni skupnosti.

  • Nujno sospornitvo Kadar morajo nastopiti na aktivni ali pasivni strani vsi sosporniki, ker sicer v procesu ne nastopa legitimirana stranka. Npr. spori v zvezi s skupnim premoenjem.

  • Zakonito sospornitvo Kadar ZPP doloa nastopanje ve oseb na eni ali drugi strani.

    Npr. Glavni dolnik in porok sta lahko skupaj toena, e to ne nasprotuje pogodbi o porotvu.

  • Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico, o kateri e tee pravda med drugimi, lahko toi pri sodiu, pri katerem tee pravda, obe stranki z eno tobo vse do takrat, dokler postopek ni pravnomono konan. glavna intervencija

  • Podrejeno (eventualno) sospornitvo Toea stranka lahko s tobo zajame dva ali ve toencev tudi tako, da zahteva, naj se ugodi tobenemu zahtevku proti naslednjemu toencu, e bi bil pravnomono zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tobi naveden pred njim.

  • Predpostavke: e uveljavlja nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali e uveljavlja proti posameznim od njih razline zahtevke, ki so v medsebojni zvezi, in je isto sodie stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek.

  • Zaetno naknadno sospornitvo Do konca glavne obravnave se lahko pridrui toniku nov tonik ali se toba raziri na novega toenca, e v to privoli.

  • UDELEBA DRUGIH OSEB V PRAVDI Stranska intervencija Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki tee med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridrui tej stranki.

  • Predpostavka: intervencijski interes.

    Stranski intervenient lahko vstopi v pravdo ves as postopka vse do pravnomonosti odlobe o tobenem zahtevku ter ves as postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloeno izredno pravno sredstvo.

  • Poloaj intervenienta v pravdi Izjavo o vstopu v pravdo lahko da intervenient na naroku ali s pisno vlogo.

    Vloga intervenienta se vroi obema pravdnima strankama; e pa je dal intervenient izjavo na naroku, se vroi prepis zadevnega dela zapisnika samo tisti stranki, ki ni prila na narok.

  • Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridruil.

  • Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni uinek za stranko, ki se ji je pridruil, e niso v nasprotju z njenimi dejanji.

    S privolitvijo obeh pravdnih strank lahko vstopi intervenient v pravdo kot stranka namesto stranke, ki se ji je pridruil.

  • Intevencijski efekt Intervenient po zakljuku pravde ne more oitati stranki, da se je slabo pravdala.

    (seveda ob pogoju, e je bil pravoasno obveen o pravdi in stranka ni opravljala procesnih dejanj v nasprotju z intervenientovimi).

  • Sosporniki intevenient Kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odloba neposredno nanaa. Ta oseba ima poloaj enotnega sospornika (196. len).

  • Obvestilo o pravdi (litis denuntiatio) e mora toea ali toena stranka obvestiti koga drugega o zaeti pravdi, da si s tem zagotovi kaken civilnopravni uinek, lahko to stori po pravdnem sodiu z vlogo, v kateri navede razlog obvestitve in stanje, v katerem je pravda, vse do takrat, dokler se pravda pravnomono ne kona.

  • Imenovanje prednika (nominatio auctoris) Kdor je toen kot posestnik kakne stvari ali imetnik kakne pravice, pa trdi, da ima stvar v posesti ali da izvruje pravico v imenu koga drugega, lahko po sodiu pozove tega drugega (prednika) najpozneje na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, naj vstopi namesto njega v pravdo kot stranka.

  • e prednik, ki je bil v redu povabljen, ne pride na narok ali noe vstopiti v pravdo, se toena stranka ne more ve upirati, da bi se spustila v pravdo.

  • Dokazovanjeje zbir procesnih dejanj procesnih subjektov, ki naj ustvari pri sodiu preprianje o resninosti trditev strank, ki se nanaajo na pravno relevantna dejstva v civilnem sporu.obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odlobo (213. len ZPP)

  • Dokazna sredstvaNEPOSREDNI dokazi za ugotovitev pravno relevantnih dejstev, to je dejstev, ki sestavljajo doloeno civilno dejansko stanje. POSREDNI dokazi ne rabijo neposredno ugotavljanju pravno relevantnih dejstev, temve ugotavljanju dejstev, iz katerih ele sklepamo na obstoj pravno relevantnih dejstev.

    Dokazovanje z indici

  • Trditveno in dokazno bremeSplono pravilo ZPP glede trditvenega in dokaznega bremena je, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (7. len ZPP). Isto pravilo velja tudi za dejstva, na katera stranka opira svoje ugovore. 212. len ZPP doloa, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.

  • Predmet dokazovanja (dejstva, pravila znanosti, pravna pravila)Izvajanje dokazov (dokazni predlog, dokazni sklep)Ocenjevanje dokazov (Naelo proste presoje dokazov. Izjema javne listine).Zavarovanje dokazov

  • Postopek na I. stopnjivloitev tobepredhodni preizkus tobevroitev toencu v odgovorrazpis glavne obravnave

  • Naela glavne obravnave naelo javnosti,naelo ustnosti,naelo neposrednosti,naelo kontradiktornosti,naelo obligatornosti glavne obravnavenaelo koncentracije glavne obravnavenaelo enotnostinaelo materialnega in formalnega procesnega vodstva

  • Zastoji v postopku PREKINITEV POSTOPKA Mirovanje postopka

  • Prekinitev postopkaPostopek se prekine (na podlagi zakona):e stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaenca;e zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje, pa stranka nima pooblaenca v pravdi;e stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma e ji pristojni organ pravnomono prepove delovanje;

  • e nastanejo pravne posledice zaetka steajnega postopka;e zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodie preneha delati;e drug zakon tako doloa.Sklep o prekinitvi postopka izda sodie prve stopnje.

  • Sodie odredi prekinitev postopka: e sklene, da ne bo samo reevalo predhodnega vpraanja;e ivi stranka na obmoju, ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave ipd.) odrezano od sodiae je odloba o tobenem zahtevku odvisna od tega, ali je bil storjen gospodarski prestopek ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren, zlasti e, kadar je podan sum, da sta pria ali izvedenec po krivem izpovedala ali da je listina, ki je bila uporabljena kot dokaz, ponarejena.

  • Posledice prekinitve postopka: Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo tei vsi roki, doloeni za pravdna dejanja.

    Dokler traja prekinitev postopka, ne more sodie opravljati nobenih pravdnih dejanj. e pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odlobo.

  • Nadaljevanje postopkaV vseh primerih se nadaljuje prekinjeni postopek na predlog stranke, takoj ko preneha razlog za prekinitev.

  • Mirovanje postopka e se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta.

  • Mirovanje postopka ne nastane, e nobena od strank ne pride na narok za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali pred zaproenim sodnikom. V takem primeru se narok opravi, e sta bili stranki nanj v redu povabljeni.

  • Posledice mirovanja postopka e postopek miruje, nastanejo iste pravne posledice, kakor e se postopek prekine, le da ne prenehajo tei z zakonom doloeni roki.

  • Postopek miruje, dokler kakna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje. Preden ne preteejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati.

    e nobena stranka v tirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se teje, da je toba umaknjena.

  • SODNA PORAVNAVA Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiem prve stopnje kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava).

    Poravnava lahko obsega ves tobeni zahtevek ali pa njegov del.

  • Sodie opozori stranke med postopkom na monost sodne poravnave in jim pomaga, da se poravnajo.

    Pred sodiem se ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. lena).

  • Sporazum strank o poravnavi se vpie v zapisnik.

    Sodna poravnava je sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpieta ta zapisnik.

  • Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti:ali ne tee morda pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava; e ugotovi, da tee pravda o predmetu, o katerem je e sklenjena sodna poravnava, zavre tobo.

  • SODBA S sodbo odloi sodie o zahtevku, ki se nanaa na glavno stvar in stranske terjatve.

    e je ve zahtevkov, se odloi praviloma o vseh zahtevkih z eno sodbo.

    Kadar se v sodbi naloi kakna dajatev, se doloi tudi rok, v katerem se mora izpolniti.

  • e ni v posebnih predpisih drugae doloeno, znaa rok za izpolnitev dajatve petnajst dni, vendar pa lahko doloi sodie za dajatve, ki niso denarne, dalji rok. V meninih in ekovnih sporih znaa ta rok osem dni.

  • Vrste sodb DajatvenaUgotovitvenaOblikovalnaKonnaDelna sodba Vmesna sodbaDopolnilna Sodba na podlagi pripoznave Zamudna sodba

  • Pojem in nalogeS sodbo sodnik razrei sporSodba kot akt dravne suverenostiLastnost izvrilnega naslova (razen ugotovitvene)

  • Delitev sodbGlede na vsebino pravnega varstvaUgotovitvena, oblikovalna, dajatvenaGlede na del zahtevka o katerem naj odloi sodieKonna, delna, vmesna, dopolnilnaGlede na procesna dejanja strankZamudna, sodba na podlagi pripoznave, sodba na podlagi odpovediGlede na uspeh stranke v pravdi

  • Glede na vsebino pravnega varstvaUgotovitvena sodbaPozitivna negativnaOblikovalna sodbaDajatvena sodba

  • Glede na del zahtevka o katerem naj odloi sodieKonna sodba

  • Delna sodba e so od ve tobenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za konno odlobo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za konno odlobo, lahko sodie glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka kona obravnavo in izda sodbo (delna sodba).

  • Delno sodbo sme izdati sodie tudi takrat, ko je bila vloena nasprotna toba, e je zrel za odlobo samo zahtevek tobe ali samo zahtevek nasprotne tobe.

  • Vmesna sodba e je toena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi viino tobenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odlobo, lahko izda sodie, e je to smotrno, najprej sodbo samo o podlagi tobenega zahtevka (vmesna sodba).

  • Sodie poaka z obravnavanjem o viini tobenega zahtevka, dokler ne postane vmesna sodba pravnomona.

  • e sodie ugotovi, da podlaga tobenega zahtevka med strankama ni sporna, lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma strank).

  • Dopolnilna sodbae sodie ni odloilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odloiti s sodbo, ali ni odloilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodiu, naj se sodba dopolni.

  • Glede na procesna dejanja strankzamudna sodbaSodba na podlagi pripoznaveSodba na podlagi odpovediSodba na podlagi stanja spisa

  • Zamudna sodba e toena stranka v postavljenem roku ne odgovori na tobo, izda sodie sodbo, s katero ugodi tobenemu zahtevku (zamudna sodba), e so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • da je toeni stranki pravilno vroena toba v odgovor;da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. lena tega zakona);da izhaja utemeljenost tobenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tobi;da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so splono znana.

  • e iz dejstev, ki so navedena v tobi, ne izhaja utemeljenost tobenega zahtevka, toea stranka pa v roku, ki ga je doloilo sodie s sklepom, tobe ustrezno ne popravi, izda sodie sodbo, s katero tobeni zahtevek zavrne (zavrnilna zamudna sodba).

  • Posebnoste na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, ne pride toena stranka, sodie pod pogoji, ki jih doloa ta zakon, izda zamudno sodbo, eprav je toena stranka odgovorila na tobo. e iz navedb toee stranke ne izhaja utemeljenost tobenega zahtevka, nanaroku pa toea stranka tobe ustrezno ne popravi, sodie tobeni zahtevek zavrne.

  • Sodba na podlagi pripoznave e toena stranka do konca glavne obravnave pripozna tobeni zahtevek, izda sodie brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tobenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave).

  • Pripoznavo tobenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko preklie toena stranka tudi brez privolitve toee stranke do izdaje sodbe.

  • Sodba na podlagi stanja spisae na kaken pozneji narok ne pride nobena stranka, sodie odloi glede na stanje spisa, e je e opravilo narok, nakaterem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa).

  • Tako ravna sodie tudi v primeru, e na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odloitev glede na stanje spisa. Zoper sklep, s katerim sodie zavrne predlog za odloitev glede na stanje spisa, ni pritobe.

  • PravnomonostFormalna - materialna

  • PRAVNA SREDSTVA RednaPritoba proti sodbiPritoba proti sklepuIzrednaRevizija proti sodbi/sklepuZahteva za varstvo zakonitostiObnova postopkaToba za razveljavitev sodne poravnave

  • ZNAILNOSTI PRAVNIH SREDSTEV Suspenzivnostodloen je nastop pravnomonosti in izvrljvost Devolutivnost o pravnem sredstvu odloa vije sodie Enostranost in dvostranost kadar imata obe stranki monost prispevati procesno gradivo za odloanje o pravnem sredstvu je le-to dvostranokadar nasprotnik vlagatelja pravnega sredstva nima monosti, da se o njem izjavi (npr. pritoba proti sklepu)

  • Reformatorinost in kasatorinost kadar lahko sodie zavrne ali razveljavi pravno sredstvo govorimo o kasatorinem pravnem sredstvukadar lahko sodie izpodbijano sodno odlobo spremeni govorimo o reformatorinem (revizijskem) pooblastilu Samostojna in nesamostojna kadar lahko pravno sredstvo vloimo samo obenem z vloitvijo drugega pravnega sredstva je le-to nesamostojno

  • DOPUSTNOST PRAVNIH SREDSTEV Pravno sredstvo zoper sodno odlobo je dopustno: e je predvideno v zakonu,e je pravoasno,e ga je vloila upraviena (legitimirana) oseba, ki se pritobi ni odpovedala ali jo umaknila,e ima vlagatelj pravni interes,e je popolno.

  • ODPOVED IN UMIK PRAVNEGA SREDSTVA odpoved povzroi nastop pravnomonosti (zato je smiseln samo pri rednih pravnih sredstvih)Stranka se lahko odpove pravnemu sredstvu, ko je razglaena sodna odloba, e pa le-ta ni bila razglaena, pa takrat, ko ji je bil vroen njen prepis.Dokler sodie druge stopnje ne izda odlobe, lahko stranka umakne e vloeno pravno sredstvo.

    Odpoved in umik pravnega sredstva se ne moreta preklicati.

  • PRITOBA PROTI SODBI je redno, suspenzivno, devolutivno, dvostrano in samostojno pravno sredstvodovoljena je zoper vsako sodbo, izdano na prvi stopnjiKdo je legitimiran za vloitev: stranka, njen univerzalni in singularni naslednik, e je vstopil v pravdo in sosporniki intervenient.Rok za vloitev: 15 dni8 dni v meninih in ekovnih sporih

  • VSEBINA PRITOBE Pritoba mora obsegati:navedbo sodbe, zoper katero se vlaga;izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v doloenem delu;pritobene razloge;podpis pritonika. Obligatorni sta samo 1. in 4. sestavina.GOLA PRITOBA (pritoba, ki ima samo 1. in 4. sestavino).

  • PRITOBENI RAZLOGI errores in procedendoerrores in iudicando

  • ZPP - 3. pritobeni razlogi Sodba se sme izpodbijati:zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka;zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

  • Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

    Sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi se lahko izpodbijata zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma o odpovedi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijae.

  • Bistvene kritve dolob pravdnega postopkaAbsolutne:vpliv se predpostavljasodba je ninaupotevajo se ex offo (z izjemami) Relativne:e sodie med postopkom ni uporabilo kakne dolobe ZPP, ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo ali je moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbesodba je izpodbojnaupotevajo se na ugovor strank

  • Bistvena kritev dolob pravdnega postopka je vselej podana: e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi; (kritev naela neposrednosti ter kritev pravil o sestavi sodia)e je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen (1. do 5. toka prvega odstavka 70. lena) oziroma ki je bil s sklepom predsednika oziroma predstojnika sodia izloen;e je bilo odloeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. len); (pomanjkanje sodne jurisdikcije)

  • e je sodie odloilo o tobenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno vije sodie iste vrste ali sodie druge vrste, ali e je na ugovor stranke v odlobi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odloilo, da je krajevno pristojno; (kritev pravil o razmejitvi pristojnosti med sodii ter kritev pravil o stvarni in krajevni pristojnosti)e je sodie na ugovor stranke, da gre za spor, glede katerega je bil sklenjen arbitrani dogovor, v odlobi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odloilo, da je pristojno;

  • e je sodie v nasprotju z dolobami tega zakona oprlo svojo odlobo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. lena); (kritev naela oficialnosti)e je sodie v nasprotju z dolobami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave ali sodbo na podlagi odpovedi;e kakni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vroitve, ni bila dana monost obravnavanja pred sodiem; (kritev naela kontradiktornosti)

  • e je sodie v nasprotju z dolobami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek; (kritev naela o pravici do uporabe lastnega jezika) e je sodie izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo; (kritev naela obligatornosti glavne obravnave)

  • e se je postopka udeleeval kot tonik ali toenec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali e stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravien zastopati, ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali e stranke ni zastopal pooblaenec v skladu z dolobami tega zakona ali e pooblaenec stranke ni imel pooblastila, razen e je bila pravda oziroma e so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena; (kritev procesnih predpostavk o sposobnosti biti stranka in o procesni sposobnosti ter kritev pravil o zastopanju)

  • e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda ali o katerem je bilo e prej pravnomono razsojeno ali o katerem je bila e sklenjena sodna poravnava; (kritev procesnih predpostavk litispendence, res iudicate, res transacte in ponovnem odloanju o zahtevku, ki se mu je tonik odpovedal) e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave; (kritev naela javnosti)

  • e ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali e sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odloilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; ali e je o odloilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. (kritev pravil o sestavi in vsebini sodne odlobe)

  • 15. e je o odloilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvonih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

  • Absolutne bistvene kritve lahko razvrstimo v 3 skupine: Kritve temeljnih nael CPP(kritve pod tokami 1, 6, 8, 9, 10, 13)Kritve procesnih predpostavk(kritve pod tokami 3, 4, 11, 12)Kritve nekaterih drugih pomembnejih procesnih pravil(kritve pod tokami 2, 7, 14, 15)

  • Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaZmotna ugotovitev dejanskega stanja: kadar sodie napano ugotovi kakno odloilno dejstvo.

    Nepopolna ugotovitev dejanskega stanja: kadar sodie ni ugotovilo kaknega pomembnega dejstva.

  • IUS NOVORUM V pritobi sme pritonik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, e izkae, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predloiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, e so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. lena tega zakona.

  • Zmotna uporaba materialnega pravaKritev je podana:e uporabi sodie nepravilno pravno normoe sodie sicer uporabi pravo pravno normo, vendar jo napano interpretirae napravi napano subsumpcijo dejanskega stanja pod pravno normo

  • PRITOBENI POSTOPEK Pritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem tevilu izvodov za sodie in nasprotno stranko.

    Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo zavre s sklepom predsednik senata sodia prve stopnje brez naroka.

  • Pritoba je prepozna, e je bila vloena po preteku zakonskega roka zanjo.Pritoba je nedovoljena, e jo je vloila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritobi odpovedala ali jo umaknila, ali e pritonik ni imel pravnega interesa za pritobo.Pritoba je nepopolna e se po podatkih pritobe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija, ali e pritoba ni podpisana.

  • PostopekPRITOBA (pravoasna, popolna, dovoljena) ODGOVOR NA PRITOBO (rok 8 dni)- Izvod odgovora na pritobo vroi sodie prve stopnje pritoniku.- Prepozen odgovor na pritobo se ne zavre, temve se polje sodiu druge stopnje, ki ga upoteva, e je to e mogoe.

  • Ko dobi odgovor na pritobo ali ko se iztee rok za odgovor na pritobo, polje sodie prve stopnje pritobo in odgovor na pritobo, e je bil vloen, z vsemi spisi sodiu druge stopnje. e pritonik trdi, da so bile v postopku na prvi stopnji prekrene dolobe pravdnega postopka, da predsednik senata sodia prve stopnje pojasnilo k navedbam v pritobi, ki se nanaajo na te kritve, po potrebi pa opravi tudi poizvedbe, da ugotovi, ali so navedbe v pritobi resnine.

  • Doloitev sodnika poroevalca, ki pripravi poroilo o obravnavani zadevi za pritobeni senat.

    Sodnik poroevalec si lahko, e je treba, od sodia prve stopnje priskrbi poroilo o kritvah dolob postopka in zahteva, naj se za ugotovitev teh kritev opravijo poizvedbe

  • PRITOBENI SENAT SEJA-praviloma OBRAVNAVA- e senat spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti e izvedene dokaze pred sodiem druge stopnje

  • Glavna obravnava pred pritobenim senatom Povabijo stranke oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaenci in pa tiste prie in izvedenci, za katere sodie sklene, da jih bo zaslialo.e ne pride na obravnavo katera od strank ali ne pride nobena stranka, obravnava sodie pritobo in izda odlobo, upotevajo zlasti tisto, kar je navedeno v pritobi in v odgovoru na pritobo

  • Poroilo poroevalca

    Branje sodbe ali dela sodbe

    Pritonik obrazloi pritobo

    Nasprotna stranka obrazloi odgovor na tobo

  • Na obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov niti uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala pred sodiem prve stopnje.

  • Novost sodnik posameznike senat sodia druge stopnje oceni, da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vpraanj in e od odloitve o pritobi ni mogoe priakovati reitev pomembnega pravnega vpraanja, lahko ob razpisu obravnave odloi, da bo o zadevi odloil sodnik poroevalec kot sodnik posameznik.

  • Sodnik poroevalec ne more o zadevi odloati kot sodnik posameznik, e delo na mestu vijega sodnika opravlja manj kot leto dni.

  • Meje preizkusa sodbe prve stopnje Sodie druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritobo; e pa se iz pritobe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu.

  • Sodie druge stopnje preizkusi sodbo sodia prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritobi, pri tem pa pazi po uradni dolnosti na:bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. toke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiem prve stopnje, ter 12. in 14. toke pravilno uporabo materialnega prava. Sodie druge stopnje pazi na prekoraitev tobenega zahtevka samo na zahtevo stranke.

  • Odlobe sodia druge stopnje o pritobi lahko zavre pritobo kot prepozno, nepopolno ali kot nedovoljeno ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodia prve stopnje alirazveljavi to sodbo in polje zadevo sodiu prve stopnje v novo sojenje ali razveljavi sodbo prve stopnje in zavre tobo ali spremeni sodbo prve stopnje.

  • Sodie druge stopnje zavre s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo, e tega ni storilo sodie prve stopnje.Sodie druge stopnje zavrne s sodbo pritobo kot neutemeljeno in potrdi sodbo prve stopnje, e spozna, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolnosti.

  • Sodie druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje, e ugotovi, da je podana bistvena kritev dolob pravdnega postopka, in vrne zadevo istemu sodiu prve stopnje ali pa jo odstopi pristojnemu sodiu prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo. V tem sklepu odloi sodie druge stopnje tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bistvena kritev dolob pravdnega postopka, se razveljavijo.

  • e sodie druge stopnje razveljavi sodbo sodia prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, lahko odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom.

  • Kdaj sodie druge stopnje spremeni sodbo sodia prve stopnje: e ugotovi na podlagi obravnave drugano dejansko stanje, kakor pa je ugotovljeno v sodbi prve stopnje;e je sodie prve stopnje zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze, njegova odloba pa se opira samo na te dokaze;e je sodie prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira na ta dejstva;e misli, da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je sodie prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

  • Sodie druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v kodo stranke, ki se je pritoila, e se je pritoila samo ona.

  • SESTAVA PRITOBENE ODLOBE V obrazloitvi sodbe oziroma sklepa mora sodie druge stopnje presoditi navedbe pritobe, ki so odloilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upotevalo po uradni dolnosti.

    Kadar se sodba prve stopnje razveljavi zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka, je treba v obrazloitvi navesti, katere dolobe so bile prekrene in v em je kritev.

  • e se sodba prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodiu prve stopnje v novo sojenje, da pravilno ugotovi dejansko stanje, se navede, v em so pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma zakaj so nova dejstva in novi dokazi pomembni za pravilno odlobo in zakaj vplivajo na tako odlobo.

  • PRITOBA ZOPER SKLEP redno, praviloma suspenzivno, devolutivno in enostransko pravno sredstvo.Zoper sklep sodia prve stopnje je dovoljena pritoba, e ni v tem zakonu doloeno, da ni pritobe.e zakon izrecno doloa, da ni posebne pritobe, se sme sklep sodia prve stopnje izpodbijati samo v pritobi zoper konno odlobo.

  • Ko odloa o pritobi, lahko sodie druge stopnje:zavre pritobo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (prvi, drugi in tretji odstavek 343. lena ter prvi odstavek 363. lena);zavrne pritobo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodia prve stopnje;ugodi pritobi in sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek.

  • REVIZIJA PROTI SODBI izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo

  • Dopustnost revizije in legitimacija za njeno vloitevzoper pravnomono sodbo, izdano na drugi stopnji (rok: trideset dni od vroitve prepisa sodbe dovoljena revizija; oziroma v 15 dneh po vroitvi sklepa vrhovnega sodia o dopustitvi revizije (dopuena revizija).

  • Revizija je dovoljena, e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe presega 40.000 eurov (dovoljena revizija).

    e revizija ni dovoljena, je dovoljena le, e jo v skladu s 367.a lenom tega zakona dopusti sodie (dopuena revizija).

  • Sodie dopusti revizijo, e je od odloitve vrhovnega sodia mogoe priakovati odloitev o pravnem vpraanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

  • Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vroitvi pravnomone sodbe sodia druge stopnje.Predlog za dopustitev revizije se vloi pri vrhovnem sodiu.Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priloiti izvod pravnomone sodbe sodia druge stopnje, lahko pa priloi tudiizvod sodbe sodia prve stopnje in kopije drugih listin iz sodnega spisa, ki naj bi izkazovale obstoj kritev pravdnega postopka, ki jih zatrjuje.

  • Pred vrhovnim sodiem lahko stranko zastopa samo odvetnik, pravno osebo pa direktor, e ima opravljen pravniki dravni izpit.

  • REVIZIJSKI RAZLOGI Revizija se lahko vloi: zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. lena tega zakona, razene se kritev nanaa na krajevno pristojnost (4. toka drugega odstavka 339. lena) ali na pristojnost arbitrae (5. toka drugega odstavka 339. lena),e je sodnik sodia prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave, eprav bi jo moral opraviti (10. toka drugega odstavka 339. lena), e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda (12. toka drugega odstavka 339. lena) ali e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave (13. toka drugega odstavka 339. lena);

  • zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. lena tega zakona v postopku pred sodiem druge stopnje;zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

  • Zaradi prekoraitve tobenega zahtevka je revizija dopustna samo, e je bila ta kritev storjena ele v postopku pred sodiem druge stopnje.

    Revizije ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

  • Meje preizkusa pravnomone sodne odlobeRevizijsko sodie preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri emer pazi po uradni dolnosti le na pravilno uporabo materialnega prava.

  • Postopek pred revizijskim sodiemRevizija se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo prve stopnje, in sicer v zadostnem tevilu izvodov za sodie, nasprotno stranko in Dravno toilstvo Republike Slovenije.

    Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavre s sklepom sodnik sodia prve stopnje brez naroka.

  • Revizija je nedovoljena, e jo vloi nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali e je vloena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoe vloiti.Izvod vsake revizije polje sodnik sodia prve stopnje nasprotni stranki in Dravnemu toilstvu Republike Slovenije.Dravnemu toilstvu Republike Slovenije je treba poslati skupaj z revizijo tudi prepis sodbe, zoper katero je revizija vloena.

  • Nasprotna stranka lahko v tridesetih dneh od vroitve revizije poda sodiu nanjo odgovor, Dravno toilstvo Republike Slovenije pa se lahko izjavi o njej.

    Ko dobi odgovor oziroma izjavo o reviziji ali ko potee rok za odgovor oziroma izjavo, polje sodnik sodia prve stopnje revizijo in morebitni odgovor nanjo oziroma morebitno izjavo o njej z vsemi spisi po sodiu druge stopnje revizijskemu sodiu.

  • O reviziji odloa revizijsko sodie brez obravnave.

    Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavre revizijsko sodie s sklepom, e ni storil tega v mejah svojih pravic (374. len) e sodnik sodia prve stopnje.

  • ODLOBE REVIZIJSKEGA SODIA S sklepom zavre prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijos sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno, e ugotovi, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vloena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolnosti.

  • s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodia druge stopnje in sodia prve stopnje ali samo sodbo sodia druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodia prve ali druge stopnje oziroma drugemu pristojnemu sodiu. s sklepom razveljavi izdane odlobe in zavre toboe ugotovi, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, ugodi revizijsko sodie s sodbo reviziji in spremeni izpodbijano sodbo.

  • e ugotovi, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe, ugodi revizijsko sodie s sklepom reviziji in v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodia prve in druge stopnje ali samo sodbo sodia druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodiu prve oziroma druge stopnje.

  • e ugotovi, da je bil s pravnomono sodbo, izdano na drugi stopnji, prekoraen tobeni zahtevek, revizijsko sodie glede na naravo prekoraitve s sklepom razveljavi sodbo sodia druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodiu druge stopnje oziroma s sodbo spremeni izpodbijano sodbo.

  • REVIZIJA ZOPER SKLEP Revizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodie druge stopnje zavrglo vloeno pritobo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodia prve stopnje, da se revizija zavre.V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o reviziji zoper sodbo.

  • ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI izredno, devolutivno, nesuspenzivno, dvostrano pravno sredstvo dravnega toilcaROK: tri mesece od pravnomonosti sodne odlobe

  • Rok za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti se teje: zoper odlobo, izdano na prvi stopnji, zoper katero ni bila vloena pritoba - od dneva, od katerega odlobe ni bilo ve mogoe izpodbijati s pritobo;zoper odlobo, izdano na drugi stopnji, zoper katero ni bila vloena revizija - od dneva, ko je bila odloba vroena tisti stranki, ki ji je bila vroena pozneje.

  • Zahteve za varstvo zakonitosti ni zoper odlobo, ki jo je na revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti izdalo vrhovno sodie.

    O zahtevi za varstvo zakonitosti odloa vrhovno sodie.

  • Razlogi za zahtevo za varstvo zakonitostizaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. lena tega zakona, razen e se kritev nanaa na krajevno pristojnost (4. toka drugega odstavka 339. lena) ali na pristojnost arbitrae (5. toka drugega odstavka 339. lena), e je sodie prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, moralo pa bi opraviti glavno obravnavo (10. toka drugega odstavka 339. lena), e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda (12. toka drugega odstavka 339. lena), ali e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave (13. toka drugega odstavka 339. lena);

  • zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

    Dravno toilstvo ne more vloiti zahteve za varstvo zakonitosti zaradi prekoraitve tobenega zahtevka in tudi ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

  • e sta zoper isto odlobo vloeni revizija in zahteva za varstvo zakonitosti, odloi vrhovno sodie o obeh pravnih sredstvih z eno odlobo.

    O seji, na kateri bo sodie odloilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, je treba obvestiti Dravno toilstvo Republike Slovenije.

  • Meje preizkusa Pri odloanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se omeji sodie samo na preizkus kritev, ki jih uveljavlja dravno toilstvo v svoji zahtevi.

  • Postopek smiselna uporaba pravil za postopek, ki veljajo za revizijo.

  • Toba za razveljavitev sodne poravnave Stranke lahko sklenjeno sodno poravnavo izpodbijajo s tobo za razveljavitev sodne poravnave.

  • Razlogi za vloitev: zaradi tega, ker je sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijae;zaradi tega, ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen (1. do 5. toka prvega odstavka 70. lena) oziroma ki je bil s sklepom sodia izloen;

  • e je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali e stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravien zastopati, ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali e pooblaenec stranke ni imel pooblastila, razen e je bila pravda oziroma e so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena.

  • Rok za vloitev: V treh mesecih od dneva, ko je stranka zvedela za razlog za razveljavitev. (subjektivni rok)

    Po preteku treh let od dneva, ko je bila sodna poravnava sklenjena, se t