uvod v statusno gospodarsko pravo

8/14/2019 Uvod v Statusno Gospodarsko Pravo

1/34

UVOD V STATUSNO GOSPODARSKO PRAVO

II. STATUSNO PRAVO IN RAZVOJ NA OBMOJU SLOVENIJE- status je skupek pravnih posledic, ki se veejo na poloaj subjekta- statusno pravo je posebna skupina norm, ki ureja poloaj, pravni status, lastnosti in

sposobnosti pravnih oseb- do 1918 je veljal je avstrijski Trgovinski zakonik (AHGB), ki je urejal vse oblike

gospodarskih drub- od 1918 do 1946 je veljal klasien sistem kapitalizma- od 1946 do 1950 se uvede naelo administrativnega socializma, podravi se veina

podjetij- od 1950 dalje se uveljavi sistem samoupravljanja, drubena lastnina pripada

delavcem, materialne pravice se pridobivajo samo na podlagi dela, izkljuena jemonost pridobivanja materialnih pravic z vlaganjem kapitala

- leta 1965 je sprejet Temeljni zakon o podjetjih, uvede pojem podjetja kot pravneosebe, ki razpolaga s svojim premoenjem, podjetje ni lastnik premoenja, vendarodgovarja, nosilci odloanja so delavci

- leta 1971 so sprejeti ustavni amandmaji, ki ukinejo podjetje in uvedejo pojem

organizacije zdruenega dela- leta 1974 se v Ustavi e bolj poudari naelo samoupravljanja in uveljavi sistem

zadrunega dela- leta 1976 je sprejet Zakonu o zdruenem delu, ureja preteni del statusnega prava in

delovanje podjetij; ureja zdrueno delo, uveljavijo so se TOZD, v katerih naj bi lo zaneposredno odloanje delavcev, dejansko se odloa z delegatskim sistemom, karpospeuje rast administracije in slaba ekonomske razmere delavcev

- leta 1988 pride do pomembnih ustavnih sprememb, izkae se da sistem zdruenegadela ne funkcionira, ker ni stimulacije za vlaganja v gospodarstvo, ker kdor da kapitalne more odloati, spet naelo kapitalskega odloanja

- leta 1989 je sprejet Zakon o podjetjih, ki vnaa naelo kapitalskega odloanja, zakonpa omogoa zasebno ustanavljanje podjetij, ki so statusno izenaena z drubenimi,

zakon pa uveljavi v znane oblike trgovinskih drub- leta 1993 je sprejet Zakon o gospodarskih drubah, ki je glavni pravni vir

gospodarskega prava, ureja pravni status gospodarskih drub in samostojnegapodjetnika, v splonem delu so pravila, ki veljajo za vse gospodarske drube, vposebnem delu pa so urejene posamezne oblike gospodarskih drub

GOSPODARSKE DRUBE

I. SPLONORAZVOJ GOSPODARSKE DRUBE-

vasih so na trgu nastopale samo fizine osebe, posamezniki, ki so se ukvarjali zgospodarstvom- ko se zane pojavljati kapital, nastane potreba po povezovanju posameznikov v nove

pravne subjekte- prve se oblikujejo societas zdruenje fizinih oseb, ki se ustanovi z drubeno

pogodbo, ustvarja obligacijsko razmerje med pogodbeniki, skupen jim je riziko, obstajae danes, vendar se malo uporablja

- v 19. in 20. stoletju se zane pojavljati se velika koliina kapitala, ki pa je razpren- ko se zanejo posamezniki zdruevati v gospodarske drube, se zane kapital

zbirati v rokah enega subjekta, se investira, kar omogoa napredek, razvoj in vejidonos

POJEM GOSPODARSKE DRUBE- gospodarska drubaje pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno

dejavnost- gospodarski drubi pravni red podelil pravno subjektiviteto lastnost pravne osebe,

tako da lahko sama nastopa v pravnem prometu in je nosilec pravic in dolnosti


2/34

- gospodarska druba je sestavljena iz drubenikov (fizine ali pravne osebe), ki so joustanovili zato da bi v okviru drube opravljali pridobitno dejavnost, druba nastopanamesto njih

II. STATUS GOSPODARSKIH DRUBOSEBNE IN KAPITALSKE DRUBE- gospodarske drube se delijo na:

- osebne drube : D.N.O., K.D., T.D.- kapitalske drube : D.O.O., D.D., K.D.D.

- kriterij za delitev drub je odgovornost drubenikov za obveznosti drube- osebna druba : poleg drube odgovarja za obveznosti drube vsaj en drubenik z

vsem svojim premoenjem, upnik lahko posee na premoenje drube indrubenika

- kapitalska druba : druba sama odgovarja za svoje obveznosti, upnik lahko poseesamo na premoenje drube, drubenik tvega samo svoj vloek, tudi e so dolgovidrube veji od drubenega premoenja, upniki ne morejo posei po premoenjudrubenika

DVOJNI VIDIK STATUSA- ko govorimo o statusu gospodarske drube, mislimo na notranja razmerja med lani in

na zunanja razmerja gospodarske drube do tretjih oseb dvojni vidik statusaNUMERUS CLAUSUS- pravni red ponuja razline oblike gospodarskih drub- gospodarsko dejavnost je mono opravljati le v eni izmed oblik, ki jih predvideva

zakonodajaSOODLOANJE- drubeniki na podlagi vloenega kapitala pridobijo na gospodarskidrubi

doloene pravice pravico do udelebe na dobiku in pravico do soodloanja vorganih drube

- drubeniki ne pridobijo lastninske pravice, ker gospodarska druba nima lastnika, jesamostojen pravni subjektLOENOST PREMOENJA- premoenje drubenikov in drube je loeno- lastnik premoenja, ki ga pridobi druba niso drubeniki, ampak druba samaLASTNOST PRAVNE OSEBE- vse gospodarske drube razen tihe drube so pravne osebe- pravni red je podeli pravno subjektiviteto, lastnost pravne osebe, e druba izpolnjuje

predpisane pogoje- druba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni registerSUBSIDIARNA UPORABA CIVILNEGA PRAVA- e z zakonom ni drugae doloeno se pri D.N.O. uporabljajo pravila o civilnopravni

drubeni pogodbi- pred vpisom v register se za razmerja med drubeniki uporabljajo pravica o

civilnopravni drubeni pogodbi

III. NASTANEK GOSPODARSKE DRUBEAKT O USTANOVITVI- akt o ustanovitvi je drubena pogodba, razen pri D.D. je akt o ustanovitvi statut- v drubeni pogodbi ali statutu se drubeniki dogovorijo o pravni obliki drube in o

medsebojnih razmerjih- drubena pogodba ali statut pomenita izjavo volje drubenikov

- vendar z drubeno pogodbo in statutom e ne nastane pravna osebaVPIS V SODNI REGISTER- da bi gospodarska druba pridobila lastnost pravne osebe, jo je treba vpisati v

sodni register


3/34

- gospodarska druba pridobi pravno subjektiviteto s trenutkom vpisa v sodniregister

- z vpisom javnosti postane znano, da je druba nastala, sicer nastanek pravne osebenavzven ni razviden

- normativni sistem ustanavljanja gospodarskih drub: sodie mora vpisati vsodni register vsako gospodarsko drubo, e izpolnjuje pogoje za ustanovitev, ki jihdoloa zakon

-

koncesijski sistem ustanavljanja gospodarskih drub: vasih je drava odloalao tem, katera druba se sme ustanoviti in katera ne, za zaetek opravljanjagospodarske dejavnosti je bilo potrebno pridobiti dovoljenje

PREDDRUBA (vorgesellschaft)- med sprejetjem akta o ustanovitvi in vpisom v sodni register pretee nekaj asa- v tem asu druba e nima lastnosti pravne osebe, nima pravne sposobnosti, zato tudi

pravic in obveznosti nima- naeloma druba pridobi pravno subjektiviteto z vpisom v sodni register- pravni red odstopi od tega naela in prizna institut preddrube, ki omogoa, da ima

druba v obdobju med sprejetjem akta o ustanovitvi in vpisom v register e lahkoopravlja doloena dejanja in je nosilec pravic in dolnosti, eprav e ni pravna oseba:- lahko vloi prijavo za vpis v sodni register- lahko odpre banni raun- lahko pridobi sredstva

- v asu obstoja preddrube za drubenike in za preddrubo veljajo naslednjapravila- za medsebojna razmerja med drubeniki se uporabljajo pravila o civilnopravni

drubeni pogodbi- e kdo nastopa v imenu drube, odgovarja osebno, e je teh oseb ve, odgovarjajo

solidarno- koristi, ki jih je drubenik pridobil v tem asu, je dolan prenesti na drubo po vpisu

v register

STATUSNOPRAVNE ZNAILNOSTI GOSPODARSKEDRUBE

I. DEJAVNOST GOSPODARSKIH DRUB- gospodarska druba opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno dejavnost,

lahko pa opravlja tudi dejavnost ki ni pridobitna, e je to v skladu z zakonom

- druba se ne sme opravljati poslov, ki so izven okvira njene dejavnosti in tistihdejavnosti, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli- kljub temu sme druba opravljati nekatere posle, ki eprav ne pomenijo neposrednega

opravljanja dejavnosti, ampak so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnost(tovarna evljev kupi letalsko karto za direktorja)

- dejavnost drube je doloena v aktu o ustanovitvi in vpisana v register- posli, ki so sklenjeni izven dejavnosti drube so t.i. posli ultra vires

- po ZGD so pravni posli ultra vires veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali bimorala vedeti za prekoraitev dejavnosti, vendar navedba dejavnosti v registru ene pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev (izjemaod publicitetnega naela sodnega registra!!!)

II. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI- gospodarska druba vedno odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim

premoenjem


4/34

- vpraanje pa je, ali poleg drube odgovarjajo tudi drubeniki to je odvisno odtipa drube

- pri osebnih drubah odgovornost praviloma preide na drubenike, pri kapitalskihdrubah praviloma ne preide

- premoenje drube je premoenje, ki ga je druba pridobila z vlokom drubenikovali od profita

ODGOVORNOST DRUBENIKOV V OSEBNIH DRUBAH

- D.N.O.: za obveznosti drube odgovarjajo druba in vsi drubeniki z vsem svojimpremoenjem, upnik najprej posee po premoenju drube potem pa se popremoenju kateregakoli drubenika, drubeniki odgovarjajo subsidiarno glede nadrubo in solidarno med seboj

- K.D.: za obveznosti drube odgovarjata druba in komplementar z vsem svojimpremoenjem, komanditist pa le do viine vloka

- T.D.: za obveznosti drube odgovarja nosilec tihe drube, tihi drubenik pa le doviine vloka

ODGOVORNOST DRUBENIKOV V KAPITALSKIH DRUBAH- D.D.: za obveznosti drube odgovarja samo druba s svojim premoenjem, drubeniki,

ki zagotovijo osnovni kapital pa ne odgovarjajo-

D.O.O.: za obveznosti drube odgovarja samo druba s svojim premoenjem,delniarji, ki imajo dele v osnovnem kapitalu pa ne odgovarjajo- K.D.D.: za obveznosti drube odgovarjata druba in komplementar z vsem svojim

premoenjem, komanditni delniarji, ki imajo dele v osnovnem kapitalu pa neodgovarjajo

SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI PRI DRUBENIKIH KAPITALSKIH DRUB- eprav drubeniki kapitalskih drub vplivajo na odloitve drube, ne odgovarjajo za

svoje odloitve, saj upnik ne more posei njihovem premoenju to ni prav, zato jeizjemoma dovoljen poseg v neodgovornost drubenikov

- taken pristop se imenuje spregled pravne osebnosti- pravni red doloa, da drubeniki kapitalskih drub in tihi drubenik odgovarjajo

za obveznosti drube ob posebnih pogojih:

- e so drubo zlorabili, da bi dosegli prepovedan cilj- e so drubo zlorabili za okodovanje upnikov- e so s premoenjem drube ravnali kot s svojim lastnim- e so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjali premoenje drube in vedeli,

da druba ne bo sposobna poravnati teh obveznosti- taken poseg ni v nasprotju z zakonom, ker sodia odloajo po naelu vestnosti in

potenja

III. FIRMA- firma je ime s katerim druba posluje, ime s katerim se druba predstavlja navzven- firma drube mora biti vpisana v sodni register

POMEN FIRME- po firmi se druba loi od drugih firma je distinktivni, razlikovalni znak- blago se danes ocenjuje tudi po firmi, ne le po kvaliteti (nekatere firme so sinonim za

visoko kvaliteto Mercedes, Ferarri)- pravni red iti firme s pravu industrijske lastnineKAJ OZNAUJE GOSPODARSKO DRUBO- firma: ime s katerim druba posluje in se predstavlja navzven- blagovna oz. storitvena znamka:oznaba, s katero druba lahko oznauje svoje

proizvode, na doloeno blago lahko daje blagovno znamko samo tista druba, ki jepridobila pravico blagovne znamke

- oznaba geografskega porekla blaga: nekateri proizvodi so znani po tem, da so

nastali v doloenih geografskih okoljih (Kras kraki teran, kraki prut)3 SESTAVINE FIRME- Luka, pogrebne storitve, d.o.o.


5/34

- oznaba dejavnosti: v firmi mora biti oznaba, ki napotuje na dejavnost (pogrebnestoritve)

- oznaba pravne oblika druba: v firmi mora biti navedeno za katero izmed 6monih oblik drube gre, lahko je zapisana s kratico ali celim imenom (d.o.o. alidruba z omejeno odgovornostjo)

- dodatna sestavina: to je fantazijska sestavina, ki drubo podrobneje oznauje in loiod ostalih drub (Luka), pri osebnih drubah mora biti iz dodatne sestavine razvidno,

poleg drube e odgovarja s premoenjem, pri kapitalskih drubah je dodatnasestavina poljubna

FIRME DRUB- S.P.: firma mora vsebovati ime in priimek podjetnika, oznabo dejavnosti in oznabo

"s.p.", lahko uporablja tudi skrajano firmo ime in priimek podjetnika, oznabo s.p.- D.N.O.: dodatna sestavina firma mora vsebovati priimek vsaj enega drubenika in

navedbo, da je drubenikov ve (Kranjc in drugi) ter oznabo d.n.o.- K.D.: dodatna sestavina firme mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja in

oznabo k.d., imena komanditista ne sme biti v firmi- T.D.: nima svoje firme, posluje s firmo nosilca tihe drube, ki lahko z dodatkom "s t.d."

razkriva, da druba posluje s tihim drubenikom, imena tihega drubenika ne sme bitiv firmi

- D.O.O.: v firmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upotevajo zakonskeomejitve in oznabo d.o.o.

- D.D.: v firmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upotevajo zakonskeomejitve in oznabo d.d.

- K.D.D.: v firmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upotevajo zakonskeomejitve in oznabo k.d.d.

NAELA FIRMSKEGA PRAVANAELO IZKLJUNOSTI FIRME ali NAELO PRIORITETE- firmi se morata jasno razlikovati od firm drugih drub- firmi dveh drub si ne smeta biti tako podobni, da ju povpreen potronik lahko

zamenjal

- ali je firma dovolj jasna in razlina se ocenjuje v vsakem posameznem primeru(Fructal Fructa, Oho Uhu)- naelo izkljunosti velja za vse firme, ne glede na to, katero dejavnost (razlinost

dejavnosti ni dovolj razlikovalna)- teritorialna veljavnost naela izkljunosti firme:

- v Sloveniji, ki je zelo majhna drava, velja naelo izkljunosti za celo dravo- v svetu je pomembna razdalja med sedeema firm, lahko obstajata isti firmi, e

imata zelo oddaljena sedea, tako da ni istih kupcev v mednarodnem okolju nevarujemo izkljunosti

- varstvo izkljunosti firme:- varstvo po uradni dolnosti: sodie ob vpisu v sodni register ugotavlja, ali se firma

dovolj razlikuje od e vpisanih firm, vendar sodie ne more zajeti vseh monihprimerov, zato obstaja e civilnopravno varstvo

- civilnopravno varstvo : prizadeta firma lahko zahteva od drube s podobno firmoopustitev uporabe firme, izbris firme ali odkodnino, rok je 3 leta po vpisu drugepodobne firme v register

NAELO STVARNOSTI IN RESNINOSTI FIRME- v firmi ne sme biti podatkov, ki bi povzroili zmedo na trgu glede vrste in

obsega dejavnosti, glede velikosti drube, glede pomena drube...- nepravilnost v katerikoli od 3 sestavin firme pomeni kritev naela stvarnosti in

resninosti- to naelo varuje bistveni namen firme da je e navzven razvidna vsebina poslovanjaNAELO PROSTE IZBIRE FIRME

- druba si lahko v izbere katerokoli firmo, upotevajo naela izkljunosti ter naelastvarnosti in resninosti- dodatna sestavina firmaje lahko iz rk, simbolov, v grafini obliki, lahko je kratica,

ni nujno da ima pomen


6/34

- jezik firme: firma mora biti v slovenskem jeziku (vse tri sestavine firme!)- uporaba tujih besed v firmi:

- prevod firme v tuj jezik : e se prevod v tuj jezik uporablja skupaj s firmo vslovenini (e se uporablja samo Adria Airways, d.d. je narobe, pravilno je Adria

Airways, slovenski letalski prevoznik, d.d., Airways je prevod dejavnosti, ki se lahkouporablja samo skupaj s slovenskim nazivom za dejavnost)

- podrunica tuje firme : e je tuja firma ali tuj drubenik sestavni del firme (Erste

Sparkasse, finanne storitve, d.d.)- firma v mrtvem jeziku : dodatna sestavina je lahko v mrtvem jeziku

- omejitve naela proste izbire firme:- prepoved uporabe imen ali znakov tujih drav in mednarodnih organizacij v firmi :

zato ker je firma oznaba, ki se pojavlja na mnogih trgih in bi lahko povzroilazmedo

- omejitev uporabe imena Slovenija, izpeljank in kratic : uporaba je mona le zdovoljenjem Vlade (Slovenijales in Slovenijavto so stare firme iz povojnegaobdobja, ko je bilo to e dovoljeno, doloili so, da se ta imena lahko ohranijo)

- omejitev uporabe besed, ki oznaujejo dravo ali lokalno skupnost : uporaba jemona le z dovoljenjem Vlade (imena kot so dravni, obinski; dovoljene so kratice,kot so DZS, eprav nimajo ve nobene zveze s Slovenijo)

- omejitev uporabe osebnih imen : gre za uporabo osebnih imen znanih alizgodovinskih oseb v firmi; uporaba imen je omejena z dovoljenjem te osebe, e jeta oseba mrtva je potrebno dovoljenje njenih sorodnikov in MNZ; iti se interesposameznika, da zavaruje svoje ime (firma portna oprema Kunc, d.d. je dopustna,e je priimek glavnega delniarja Kunc, drugae pa je prizadet interes priznanegaportnika)

- sankcije za kritev omejitev:- e je v firmi ime osebe ali beseda Slovenija, lahko upraviena oseba ali pristojni

organ zahteva izbris firme iz registra, e bi s poslovanjem bil kren njun ugledNAELO OBVEZNE UPORABE FIRME- druba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo, ki je vpisana v register, z

vsemi tremi sestavinami- druba lahko uporablja skrajano firmo, ki mora vsebovati vsaj dodatno sestavino

in oznabo pravne oblikedrube(Luka, d.o.o.) skrajana firma mora biti vpisanav sodni register

NAMERAVANA FIRMA- naeloma firma se varuje od dne vpisa drube v register naprej- ZGD omogoa vpis nameravane firme, e imajo drubeniki interes zavarovati firmo

drube, ki e ni nastala- sodie vpie firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena druba- nameravana firma je firma, ki jo nekdo namerava dati drubi, obstaja brez drube in

uiva varstvo- nameravana firma se vpie v register zato, da ne bi kdo ukradel nameravanega

imena, kot "rezervacija firme"- nameravano firmo se po 1 leti izbrie iz registra, e v tem asu druba ni bila

registriranaPRENOS FIRME- firma se lahko prenaa le skupaj s podjetjem (podjetje predstavljajo premoenje in

delavci)- samo e se prenese cel kompleks premoenja, se lahko prenese tudi firma (to je

razlika med firmo in blagovno znamko)

IV. SEDE DRUBE- sede drubeje kraj, ki je kot sede drube vpisan v register

- sede doloa geografsko pripadnost drube nekemu kraju, druba je vezana na kraj vkaterem ima sede

- sede drube je kraj, ne naslov, e se druba preseli na drugo ulico ali e se imeulice spremeni, ne gre za spremembo sedea, ampak za spremembo naslova


7/34


8/34

- e zakoniti zastopnik, ki ima omejeno pooblastilo, sklene pogodbo s tretjo osebo, jetakna pogodba spodbojna s strani drube, ker bi tretja oseba mogla in moralavedeti za omejena pooblastila (publiciteta registra)

- e pa ima zakoniti zastopnik omejeno pooblastilo samo z internim navodilom alisklepom, to ne velja navzven proti tretji osebi in ne vpliva na veljavnost pravnegaposla, ker tretja oseba tega ni mogla vedeti

STATUTARNI ZASTOPNIK-

statutarni zastopnik je zastopnik, ki je doloen v aktu o ustanovitvi drubeakt o ustanovitvi lahko doloa, da zastopajo drubo poleg zakonitega zastopnika tudi

druge osebe- akt o ustanovitvi doloi vsa pooblastila statutarnega zastopnikaZASTOPANJE PO POOBLASTILU- zastopnik po pooblastilu dobi pooblastilo od zakonitega zastopnika izvedeno

pooblastilo za zastopanje- pooblaenec ne izraa volje drube ampak voljo zastopnika, deluje v skladu z

njegovimi pooblastili- zakoniti zastopnik ima popolno razpolaganje glede ustanovitve pooblastila- zakoniti zastopnik s pooblastilom ne prenese svojih pravic, ampak le ustanovi novo

zastopanje

- ker obstaja velika nevarnost zlorab, mora biti pooblastilo pisno, naveden mora bitias in obsegpooblastila

- obseg pooblastila ni doloen v zakonu in ni vpisan v sodni register, doloi gazakoniti zastopnik drube

- zakoniti zastopnik daje dve vrsti pooblastil:- splono pooblastilo : pooblastilo za sklepanje doloenih vrst dejanj- posebno pooblastilo : pooblastilo za sklepanje posamino doloenih pogodb,

sklepanje posaminih dejanjPROKURIST- prokura je posebna oblika pooblastila za zastopanje gospodarskih subjektov v

prometu blaga in storitev- prokuro podeli organ drube, po postopku, ki je doloen v aktu o ustanovitvi- prokura se lahko podeli eni ali ve osebam(loena ali skupna prokura)- obseg prokure doloa zakon: prokurist lahko sklepa vse pravne posle, ki so obiajni

pri opravljanju neke dejavnosti, razen odsvajanja in obremenjevanja nepreminin (zato mora biti posebej pooblaen)

- obseg pooblastila se presoja glede na pravno sposobnost drube ali so pravniposli takni, da lahko druba v njih nastopa kot nosilec pravic in obveznosti

- omejitev obsega prokure nima uinka proti tretji osebi- pogodba, ki jo sklene prokurist vedno velja, druba je ne more izpodbiti poslovanje s

prokuristom je zanesljivo- e prokurist kri omejitev, odkodninsko in disciplinsko odgovarja drubi- prokurist je vpisan v sodni register podelitev ali prenehanje prokure je treba prijaviti

v registru- pri pismenem sklepanju pogodb je prokurist poleg svojega podpisa dolan dopisati, da

je prokurist (kratica p.p.a.)TRGOVSKI POTNIK- trgovski potnik posebna vrsta pooblaenca, ki sme zastopati drubo pri prodaji blaga- nima pravice sklepati pogodb, lahko pa sprejema naroila, reklamacije za napake,

izjave v zvezi pogodbami- trgovski potnik je posrednik za sklepanje pogodb, e jo sklene, pogodba velja, e jo

pooblastitelj kasneje odobri

POSLOVNI POOBLAENEC- poslovni pooblaenec ima splono pooblastilo, na podlagi katerega ima pravico

sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle, ki so obiajni pri opravljanjuposlovne dejavnosti drube


9/34

- obseg pooblastila se presoja glede na naravo posla ali je tak posel obiajen priopravljanju poslovne dejavnosti drube

- poslovni pooblaenec ne more sklepati vseh pogodb po zakonuPOOBLAENEC PO ZAPOSLITVI- pooblaenec po zaposlitvi je delavec v drubi, ki opravlja takno delo, ki obsega tudi

pooblastila za sklepanje nekaterih pogodb, v mejah opravljanja delovnih opravil(prodajalec sklepanje kupoprodajne pogodbe )

-

obseg pooblastila se presoja glede na obiaje ali tako dejanje obiajno spada vdelovno podroje delavca- pooblaenec po zaposlitvi pooblastilo pripada z delovnim mestom

VI. SODNI REGISTERSODNI REGISTER- sodni register jejavna evidenca, kamor se vpisujejo gospodarske drube, samostojni

podjetniki in drugi subjekti (zavodi, zadruge...; drutva in ustanove pa ne, kajti zanjeobstaja poseben register)

- sodni register vodi pristojno okrono sodie za vse subjekte, ki imajo sede naobmoju tega sodia

-

z vpisom v sodni register druba postane pravna osebavpis ima konstitutivni pomen, povzroi pravno posledico nastanek pravne osebe- prijavo za vpis drube v sodni register vloi zakoniti ali statutarni zastopnik drube- prijava za prvi vpis v register mora vsebovati akt o ustanovitvi drube, firmo, sede,

dejavnost in druge podatke doloene z zakonom (doloeno za posamezne oblikedrub)

- v sodni register je treba prijaviti tudi vsako sprememboDRUGE EVIDENCE- ko ugotavljamo ali je poslovni partner zanesljiv ali ne, nas zanimajo tudi drugi podatki,

ki jih ni v sodnem registru- obstajajo posebne drube, ki poizvedujejo o boniteti drube podatki o pravnem in

finannem poloaju drube

- te drube sistematino zbirajo koristne informacije v komercialne namene insestavljajo posebne evidence (sodni spori, neplaane menice, krediti, osebni podatkidrubenikov, solidnost, zanesljivost...)

- s kombinacijo podatkov iz taknih evidenc in podatkov iz sodnega registra dobimovpogled v obnaanje drube

- podatki iz takih evidenc se lahko uporabljajo le za namen, za katerega so bilevzpostavljene

UINEK VPISOVANJA DRUB V SODNI REGISTER- pravni uinek: z vpisom v sodni register druba postane pravna oseba, potem, ko je

druba vpisana v register je vsakomur znano, da obstaja, prej pa ne, ker sedrubenikom navzven ne vidi, da sestavljajo pravno osebo, tudi e dejansko

izpolnjujejo pogoje, ki jih pravni red doloa za nastanek pravne osebe- informativni uinek: tretjim osebam je treba omogoiti, da se lahko prepriajo o

istovetnosti drube in statusnih znailnostih drube, s katero poslujejo, ker zunanjiznaki drube ne dajejo nobene garancije, sodni register omogoa pridobivanjepodatkov o drubi, kar zagotavlja pravno varnost pri poslovanju

VRSTE VPISOV- konstitutivni vpis: pravna posledica nastane z vpisom v sodni register, ne z

nastankom dejstev (primer: pravna oseba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom vsodni register)

- deklaratorni vpis: pravna posledica nastane e z nastankom dejstev, vpis ima samonamen obveanja tretjih oseb, dokler nastanek dejstev ni vpisan sicer velja, ampak

ne nasproti tretjim osebam, ker tretja oseba ne sme trpeti kode, e zaupa v sodniregister, im pa je vpis izvren, nastopijo pravne posledice tudi za tretjo osebo, ker sene more ve sklicevati na to, da ni vedela tistega, kar je vpisano v sodni register (primer: na skupini se imenuje novega poslovodjo, kar se s asovnim zamikom vpie


10/34

v register, poslovodja prevzame kompetence e z imenovanjem, vendar je ele zvpisom v register nastopijo pravne posledice tudi za tretjo osebo)

ORGANIZACIJA SODNEGA REGISTRA- zaradi velikega pomena sodnega registra, je vodenje poverjeno sodiu- sodni register vodijo posebni registrski oddelki na okronih sodiih- vseh 11 registrov je raunalniko povezanih v centralno podatkovno bazo, vendar

imajo vanjo vpogled le notarji

- navadni dravljani imajo vpogled samo v registre na okronih sodiih- sodie pridobi podatke od drube (na podlagi prijave za vpis) ali po uradni dolnosti- tehnina organizacija sodnega registra: vsaka druba ima svoj vloek, vloki so

sistemizirani po firmah- vsi vpisi v register se opravijo na podlagi sklepa sodia- sklep se izda v registrskem postopku(posebna vrsta nepravdnega postopka): sklep

o vpisu delnike drube v register izda sodnik I. stopnje, sklep o vpisu ostalihgospodarskih drub izda sodni referent

NAELA REGISTRSKEGA PRAVANAELO JAVNOSTI- sodni register jejavna evidenca-

vsakdo ima vpogled v register in dobi izpis iz registra, ne da bi za to potreboval razlog,pronjo ali utemeljitev- javnosti se ne sme omejiti, etudi ima druba teave ali je v steaju- javnost registra je absolutna, vendar absolutnost velja samo iskanje po kriteriju

firme drube- za iskanje po drugih kriterijih pa obstajajo omejitve, ni mogoe iskati drub po

dejavnosti, po pravni obliki, po imenih drubenikov... (to je izjemoma dovoljenoupniku, ki ima ugotovljeno terjatev s strani dravnega organa)

- funkcija naela javnostije dajanje informacij monim sopogodbenikom inposlovnim patrnerjem

NAELO PUBLICITETE- obstaja neizpodbojna pravna domneva, da je tisto, kar je vpisano v register, znano

vsem, eprav v resnici ni- nihe se ne more sklicevati na to, da ni vedel, kaj pie v registru- izjema od naela so pravni posli ultra vires pravni posli sklenjeni izven dejavnosti

drube so veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitevdejavnosti, vendar navedba dejavnosti v registru e ne pomeni, da je tretja osebavedela ali bi morala vedeti za prekoraitev

NAELO ZAUPANJA- tisti, ki je zaupal v podatke, ki so zapisani v sodni register ne sme trpeti kode zaradi

zaupanja- to je odloilno za varstvo tretjih oseb, ki se zanaajo na podatke v sodnem registru,

eprav mogoe da niso isto realni in povsem aurniNAELO AURNOSTI- prijavo za vpis je treba vloiti v 15 dneh po izpolnitvi pogojev za vpis, enako velja za

spremembeNAELO OBVEZNEGA VPISA- vsaka gospodarska druba mora biti vpisana v sodni register

VII. POSLOVNA SKRIVNOST- zakonska opredelitev poslovne skrivnosti: to so vsi podatki, za katere druba

tako doloi s pisnim sklepom in podatki zaradi katerih bi drubi nastala obutna koda,e bi zanje zvedela nepooblaena oseba (sledne velja tudi e druba teh podatkov nidoloila s pisnim sklepom kot poslovno skrivnost)

- interna opredelitev poslovne skrivnosti: poslovna skrivnost je materialna ali

imaterialna dobrina znotraj same drube, ki je ni treba poznati ljudem, ki je pri svojemdelu ne potrebujejo

- varovanje poslovne skrivnosti je doloeno s pisnim sklepom


11/34

- poslovno skrivnost so dolni varovati osebe znotraj in zunaj drube, e vejo ali bi gledena naravo podatka mogle vedeti, da gre za poslovno skrivnost

VIII. PREPOVED KONKURENCE- prepoved konkurence pomeni omejitev proste konkurence na ta nain, da se

doloenemu drubeniku prepove sodelovati kot drubeniku v drugi drubi ali kotsamostojnemu podjetniku, e gre za konkurenno dejavnost

- prepoved konkurence ne velja za vse drubenike, ampak za tiste osebe, ki imajopomembne poloaje v drubi, niti ni nujno da so drubeniki- konkurenna prepoved lahko traja tudi po prenehanju razmerja z drubo (najve 2

leti)- konkurenno prepoved, ki je doloeno po zakonu je mogoe tudi omiliti- konkurena prepoved po zakonu velja:

- za drubenike D.N.O.- za komplementarje K.D. - ne smejo sodelovati v nobeni od teh

vlog v drugih drubah- za vse drubenike in poslovodjo D.O.O. - ne smejo sodelovati kot

delavci v drubi/kot podjetnik- za lane uprave in nadzornega sveta D.D. ki se ukvarja s konkurenno

dejavnostjo- za prokuriste

- konkurenna prepoved velja, e je tako doloeno v aktu o ustanovitvi:- za komanditiste v K.D.- za delniarje v D.D.- za komanditne delniarje v K.D.D- za lane GIZ

- sankcije za kritev konkurenne prepovedi so:- odkodnski zahtevek : e nastane koda ob krenju konkurenne prepovedi, redko

se uporablja- prepustitev poslov drubi: e drubenik pridobi posel ali korist, mora prenesti posel

ali korist bivi drubi- izkljuitev drubenika : drubenik je mogoe izkljuiti iz drube, vendar to za

drubenika ni tako huda posledica, bolj uinkovita je pomembne funkcionarjedrube (razreitev direktorja)

SAMOSTOJNI PODJETNIK POSAMEZNIK S.P.

I. POJEM SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA- pravni red dopua monost, da fizina oseba samostojno opravlja gospodarsko

dejavnost- pri nas se za take fizine osebe uporablja izraz podjetnik(ne obrtnik!)- S.P.je fizina oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kot svojo

izkljuno dejavnost- svoje premoenje organizira kot podjetje, ne da bi pri tem ustanovil drubo,

premoenje se ne osamosvoji, ampak ostane del premoenja posameznika

III. ZNAILNOSTI S.P.- S.P. ni pravna oseba- S.P. odgovarja z vsem svojim premoenjem, tudi z osebnim premoenjem, kljub

temu, da je njegovo osebno premoenje fizino loeno od premoenja podjetja- S.P. ponavadi ne opravlja dejavnosti z velikim kapitalom in z veliko odgovornostjo, ker

gre za fizino osebo- za S.P. veljajo glede dejavnosti, firme, sedea, podrunic, prokure in poslovne

skrivnosti dolobe ZGD- po obsegu dejavnosti so S.P. razlini, razlikujejo se glede na tevilo zaposlenih,

vrednost aktive in dobiek:


12/34

- srednji in veliki podjetniki: podjetniki, katerih velikost podjetja ustreza merilom zasrednje in velike gospodarske drube, zanje se smiselno uporabljajo doloila osodnem registru

- mali podjetniki: dejavnost zane opravljati s priglasitvijo davnemu organu- S.P. ne potrebuje zastopnika, ker gre za fizino osebo, ki lahko sama stopa v

razmerja (lahko pa ima zastopnika)- za ustanovitev S.P. ni potreben ustanovni kapital-

samostojni podjetnik ne more biti drubenik v osebni drubi, lahko pa je drubenik vkapitalski drubi- ustanovitev S.P.

- S.P. mora zaetek opravljanja dejavnosti priglasiti na DURS- priglasitev mora vsebovati: firmo podjetnika, podatke o sedeu, skrajano firmo,

ime in priimek podjetnika, prebivalie podjetnika, dejavnost, ki jo bo opravljal- DURS vodi vpisnik podjetnikov, kamor vpisuje vse S.P.- e S.P. izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje zakon, ga DURS mora vpisati v vpisnik

podjetnikov- prenehanje S.P.

- S.P. mora prenehanje dejavnosti prijaviti na DURS- vsaj 3 mesece pred priglasitvijo prenehanja mora o tem na primeren nain

obvestiti upnike

DRUBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO D.N.O.

I. POJEM DRUBE Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO- D.N.O. je najpreprosteja oblika gospodarske drube spada med osebne drubeje pravna oseba(ZGD to izrecno doloa, v nekaterih drugih pravnih redih pa to ni

pravna oseba)- D.N.O. je druba dveh ali ve oseb, ki odgovarjajo za obveznosti drube z

vsem svojim premoenjem- zaradi osebne odgovornosti drubenikov, mora med njimi obstajati medsebojno

zaupanje- v pravnem prometu ta druba uiva veliko zaupanje, ker se upniki lahko poplaajo

iz premoenja drubenikov, je zelo kredibilna, nekoliko manj je ugodna za drubenike

II. USTANOVITEV D.N.O.- ustanovitev D.N.O. je zelo poenostavljenaDRUBENA POGODBA- za ustanovitev sta potrebni najmanj 2 osebi, ki skleneta drubeno pogodbo- drubena pogodba je akt o ustanovitvi D.N.O.- zakon ne doloa vsebine niti oblike sklepanja drubene pogodbe (praviloma se sklepa

v pisni obliki)

- drubena pogodba ureja notranja pravna razmerja med drubeniki D.N.O.- drubeniki se v drubeni pogodbi dogovorijo:

- koliko sredstev bodo vloili: denar, pravice, storitve, stvari...- kako odloajo : lahko se dogovorijo, e se ne dogovorijo, odloajo sorazmerno z

vloki, vendar odloajo vsi- s sklenitvijo drubene pogodbe nastane med drubeniki pogodbeno razmerje- drubenike D.N.O. se uporabljajo pravila o civilnopravni drubeni pogodbi

VPIS V SODNI REGISTER- status pravne osebe dobi D.N.O. z vpisom v sodni register- prijavo za vpis v sodniregister vloijo drubeniki skupaj

- prijava mora vsebovati:- e so drubeniki fizine osebe : ime, poklic in prebivalie vsakega drubenika- e so drubeniki pravne osebe : firmo in sede vsake drube


13/34

III. PRAVNA RAZMERJA MED DRUBENIKI IN DO TRETJIH OSEBODGOVORNOST DRUBENIKOV ZA OBVEZNOSTI DRUBE- pri D.N.O. vsi drubeniki odgovarjajo z vsem svojim premoenjem- doloila o osebni odgovornosti drubenikov so kogentne narave, drugani dogovor je

brez pravnega uinka- subsidiarna odgovornost drubenikov glede na drubo: upnik mora najprej

posei po premoenju drube, ele e premoenje drube ne zadoa za poplailo,

lahko posee po premoenju drubenikov; upnik mora najprej pisno pozvati drubo,naj vrne dolg, e druba tega ne naredi, lahko upnik posee po premoenjudrubenikov, etudi je druba sposobna plaati (ima premoenje, vendar ne plaa)

- solidarna odgovornost med drubeniki: za upnika ni pomembno kakna sonotranja razmerja med drubeniki, svojo terjatev lahko poljubno razdeli meddrubenike ali jo v celoti izterja od enega drubenika smisel solidarne odgovornosti

je, da si upnik izbere tistega drubenika, od katerega se bo najlaje poplaal,drubenik, ki je plaal celotno terjatev ima reparacijski zahtevek nasproti ostalimdrubenikom

- nov drubenik, odgovarja tudi za obveznosti drube, prevzete pred njegovimpristopom

UREJANJE RAZMERIJ MED DRUBENIKI IN DO TRETJIH OSEB- razmerja med drubeniki ureja drubena pogodba- velja svoboda urejanja drubeniki lahko razmerja v drubeni pogodbi poljubno

uredijo, e jih en uredijo, veljajo pravila o civilnopravni drubeni pogodbi- drubeniki pa ne morejo svobodno urejati razmerij do tretjih oseb, za ta razmerja

veljajo kogentne dolobeVLOKI V DRUBO- za drubenike velja obveznost vlokov, vsak drubenik mora nekaj vloiti v drubo

(ni nujno denar)- na podlagi vlokov drubeniki pridobijo kapitalske delee to je pomembno pri

delitvi dobika-

e ni drugae doloeno v drubeni pogodbi, obstaja naelo enakostidrubenikovglede vlokovDELITEV DOBIKA IN IZGUBE- konec poslovnega leta se ugotovi ali je druba poslovala pozitivno ali negativno

razdeli se dobiek ali izguba- dobiekse deli na podlagi kapitalskega delea(do 5% dobika se sorazmerno

razdeli med drubenike glede na vloeni kapital, kar je nad 5% dobika se enakorazdeli med drubenike)

- izguba se deli med vse drubenike po enakih delihVODENJE POSLOV IN ODLOANJE- naelo skupnega vodenja poslov pomeni, da so vsi drubeniki upravieni in

zavezani voditi posle drube- drubena pogodba lahko doloa, da nekdo posebej vodi posle, drugi pa jih ne smejo- drubeniki, ki ne vodijo poslov imajo vedno pravico do vpogleda v poslovanje

drube- drubeniki, ki so upravieni do vodenja poslov, sprejemajo odloitve soglasnoSKRBNO RAVNANJE- velja naelo skrbnosti, drubeniki morajo biti pri poslovanju skrbni, kot v lastnih

zadevah- drubenik odgovarja za kodo, ki jo povzroi drubiEDICIJSKA DOLNOST- drubeniki so dolni koristi, ki jih pridobijo takoj prenesti na drubo


14/34

KOMANDITNA DRUBA K.D.I. POJEM KOMANDITNE DRUBE- K.D. je druba dveh ali ve oseb, v kateri najmanj en drubenik odgovarja za

obveznosti drube z vsem svojim premoenjem (komplementar), najmanj endrubenik pa za obveznosti drube ne odgovarja (komanditist)

- K.D. je primerna za gospodarske situacije, kadar se povezujejo ljudje z razlinimiinteresi

- povezuje 2 vrsti drubenikov, z razlinim pravnim poloajemPRAVNI POLOAJ KOMPLEMENTARJA- komplementarji odgovarjajo z vsem svojim premoenjem subsidiarno glede na

drubo in solidarno med seboj (po enakih pravilih, kot veljajo za D.N.O.)- v firmi drube mora biti ime vsaj enega od komplementarjev, da se ve kdo

odgovarja (pravilo o firmi)- komplementar vodi poslovanje drube, je nosilec podjetnitva- komplementar je zakoniti zastopnik drube- za komplementarja velja konkurenna prepovedPRAVNI POLOAJ KOMANDITISTA- komanditisti neomejeno odgovarjajo le do viine vloka- komanditistova vloga v drubi se kona, ko plaa svoj celotni del vloka- vloki komanditistov so doloeni v drubeni pogodbi, viino vlokov se vpie v register- komanditistu ni treba takoj plaati vsega vloka

- e komanditist e ni v celoti plaal dogovorjenega vloka, odgovarja tudi z neplaanimvlokom- v firmi drube ne sme biti imena komanditista(pravilo o firmi)- komanditist ne sme voditi poslov drube- komanditist ne sme nasprotovati poslovanju komplementarja, e pa komplementar

opravlja posle, ki presegajo obiajni obseg, lahko komanditist takim poslom nasprotuje- e komanditist prekri ta pravila, polno odgovarja z vsem svojim premoenjem

postane komplementar- ima pa pravico do nadzora, pravico do prepisa letnega poroila, vpogleda v poslovne

knjige- komanditist ni upravien zastopati drube, lahko pa se mu podeli prokura ali

posebno pooblastilo

- za komanditista ne velja konkurenna prepoved

II. USTANOVITEV K.D.- K.D. se ustanovi z drubeno pogodbo, ki ureja pravna razmerja med drubeniki- drubena pogodba mora biti sklenjena med vsaj enim komplementarjem in enim

komanditistom- K.D. pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register- prijava za vpis v register mora vsebovati podatke o komplementarju in

komanditistu, pa tudi podatke o viini vlokov komanditistov- v objavi vpisa se ne navedejo podatki o komanditistih, le njihovo tevilo

III. DVOJNA DRUBARAZVOJ- do razvoja dvojne drube je prilo, ko zaeli razmiljati, kako bi imeli osebno drubo z

vsemi njenimi ugodnostmi in hkrati brez osebne odgovornosti


15/34

- zakon so obli in za komplementarja postavili drubo, pri kateri ni osebnoodgovornih drubenikov ko so ugotovili da je komplementar lahko tudi pravnaoseba, so se izognili osebni odgovornosti pri osebnih drubah

ZNAILNOSTI DVOJNE DRUBE- dvojna druba je K.D., v kateri je komplementar druba, pri kateri ni osebno

odgovornih drubenikov- dvojna druba je D.N.O., v kateri so vsi drubeniki drube, ki nimajo osebno

odgovornih drubenikov- dvojno drubo vodi in upravlja kapitalska druba po svojih organih, vendar sta dvojna

druba in kapitalska druba med seboj loeni in samostojni, lahko opravljata enako alirazlino dejavnost

- varovalke dvojne drube- firma : v firmi dvojne drube mora biti celotno ime kapitalske drube, ki je

komplementar, smisel tega doloila je navzven pokazati, da nihe ne odgovarjaosebno, ampak da odgovarja samo kapitalska druba s svojim premoenjem(Trgovsko podjetje, Veletrgovina Mars, d.o.o., k.d.)

- prepovedana je dvonadstropna dvojna druba : dvojna druba ne sme bitikomplementar v drugi K.D.

- na poslovnih listinah mora biti poleg firme navedeno tudi ime poslovodjekomplementarja: zato da je vidno, kdo je fizina oseba, ki odloa in zastopa K.D.,e je komplementar D.O.O. je zastopnik poslovodja D.O.O

TIHA DRUBA T.D.

I. POJEM TIHE DRUBE- T.D. se je razvila, ker nekateri niso smeli opravljati gospodarske dejavnosti

(duhovniki), vendar je obstajal interes- T.D. nima vseh znailnosti gospodarskih drub, vendar jo ZGD uvra mednje- T.D. nastane s pogodbo, na podlagi katere tihi drubenik z vlokom v podjetje

nosilca tihe drube, pridobi pravico do udelebe pri njegovem dobiku- T.D. ni pravna oseba- T.D. ni vpisana v register, zato se navzven ne vidi, da je gospodarska druba- pri T.D. je prikrito, da gre za povezavo drubenikov, da gre za gospodarsko drubo se

vidi le navznoter

II. USTNANOVITEV T.D.- T.D. nastane s pogodbo med tihim drubenikom in nosilcem tihe drube- pogodba ureja notranja razmerja med tihim drubenikom in nosilcem tihe drube- urejanje razmerij s pogodbo je svobodno, pri njihovem uresnievanju je treba ravnati

skrbno- pogodba ni dostopna tretjim osebam- zakon ne doloa posebne oblike pogodbe, v njej morajo biti vsebovana doloila o viini

premoenjskega vloka, as vloitve, dele tihega drubenika pri dobiku oz. izgubi...

III. TIHI DRUBENIK IN NOSILEC TIHE DRUBE- tiha druba je pogodbeno razmerje mednosilcem tihe drube in tihim

drubenikom- nosilec tihe drube:

- nosilec je gospodarska druba ali S.P.- ima vsa upravljalska upravienja, samostojno vodi in zastopa drubo- nosilec odgovarja obveznosti iz poslovanja drube

- tihi drubenik:- tihi drubenik je tisti, ki na podlagi pogodbe vloi v podjetje nosilca tihe drube

premoenjski vloekne odgovarja za obveznosti nosilca tihe drubeje upravien do udelebe pri dobiku nosilca tihe drube sorazmerno glede na

vloek


16/34

- pri izgubi tihi drubenik udeleen do viine vrednosti vpisanega vloka (tudi e eni v celoti vplaan)

- ima pravico do obveenosti

IV. FIRMA T.D.- T.D. nima svoje firme, ampak posluje s firmo nosilca tihe drube- nosilec tihe drube lahko z dodatkom "s t.d." razkriva, da druba posluje s tihim

drubenikom- imena tihega drubenika ne sme biti v firmi, ostati mora anonimen- e se ime tihega drubenika pojavi v firmi nosilca tihe drube, potem tihi drubenik

odgovarja za obveznosti tihe drube poleg nosilca tihe drube

DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO D.O.O.

I. POJEM DRUBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO- D.O.O. zdruuje pozitivne lastnosti kapitalskih in osebnih drub ima enostavno

obliko, odnosi med drubeniki so bolj osebni, zdruuje omejeno odgovornostdrubenikov in svobodo odloanja

- temeljna znailnost D.O.O. je, da drubeniki ne odgovarjajo za obveznostidrube, ampak odgovarja samo druba v viini osnovnega kapitala

- osnovni kapital drube sestavljajo osnovni vloki drubenikov, vrednost vlokov jelahko razlina

- na podlagi osnovnega vloka, dobi drubenik poslovni dele (poslovni dele =osnovni vloek/osnovni kapital)

II. USTANOVITEV D.O.O.USTANOVITELJI- D.O.O. lahko ustanovi ena ali ve fizinih oz. pravnih oseb (e jo ustanovi samo ena

oseba, gre za enoosebno D.O.O.)

- druba ima lahko najve 50 drubenikov, izjemoma tudi ve, e to dovoli Ministrstvoza gospodarstvo- samo v D.O.O. je tevilo drubenikov omejeno navzgor zaradi bolj osebnih

odnosov ta oblika ne prenaa prevelikega tevila subjektov odloanjaDRUBENA POGODBA- D.O.O. se ustanovi z drubeno pogodbo v obliki notarskega zapisa- za sprejem drubene pogodbe je potrebno soglasje vseh drubenikov, morajo jo

podpisati vsi drubeniki- drubeniki lahko po ustanovitvi D.O.O. spremenijo drubeno pogodbo z kvalificirano

veino glasov- zakon doloa obliko in vsebino drubene pogodbe, pogodba pa lahko vsebuje tudi

druge sestavine- v drubeni pogodbi je dogovorjena viina osnovnega kapitala, drubeniki

zagotovijo sredstva za ustanovitev- pri urejanju razmerjih z drubeno pogodbo so drubeniki bolj svobodniVPIS V SODNI REGISTER- prijavo za vpis v register vloi poslovodja D.O.O.- druba z vpisom v sodni register pridobi status pravne osebe, vpis je konstitutivnega

pomena- v vpisom v sodni register postane drubena pogodba ustanovitveni akt

III. OSNOVNI KAPITAL, OSNOVNI VLOKI IN POSLOVNI DELEI

OSNOVNI KAPITAL IN OSNOVNI VLOKI- osnovni kapital sestavljajo osnovni vloki drubenikov- osnovni kapital mora znaati najmanj 2,100.000 SIT- najmanji osnovni vloekje 14.000 SIT


17/34

- kot osnovni vloekje lahko zagotovljen- denarni vloek : denar v domai valuti- stvarni vloek : preminine, nepreminine, pravice, podjetje, sem spadajo tudi

devize???- osnovni vloekmora biti vedno izraen v denarju, zato je treba pri stvarnem

vloku opredeliti vrednost stvari- vse stvarne vloke je treba vloiti ob vpisu v sodni register-

e je vrednost stvarnih vlokov nad 14,000.000 SIT, mora njihovo cenitev opravitirevizorPOSLOVNI DELE- na podlagi osnovnega vloka drubenik pridobi poslovni dele- poslovni deledoloaobseg pravic drubenika do drube- drubenik ni lastnik D.O.O., ampak ima do drube le skupek pravic, ki izvirajo iz

poslovnega delea- ob ustanovitvi drube ima drubenik samo en osnovni vloek in en poslovni dele, po

registraciji pa lahko pridobi ve osnovnih vlokov in na podlagi tega tudi ve poslovnihdeleev

- poslovni delei se lahko odsvojijo in dedujejo (glej prenos poslovnih deleev v D.O.O.!)

KAPITALSKA RAZMERJA- najmanj 1/3 osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju e jeosnovni kapital 3,300.000 SIT in je sestavljen iz denarnih in stvarnih vlokov, mora biti1,100.000 SIT zagotovljenih v denarju, ostalih 2,200.000 SIT pa lahko predstavljastvarni vloek

- pred prijavo za vpis v register morajobiti vloeni vsi stvarni vloki- pred prijavo za vpis v register moravsak drubenik plaati najmanj 1/4 svojega

denarnega vloka drubenik lahko pa tudi celoten vloek, e ne plaa vloka vceloti se mora zavezati, da bo del vloka vplaal pozneje, druba ima nasproti takemudrubeniku terjatev, e je drubenik v zamudi ali ne plaa osnovnega vloka, ga lahkodruba izkljui v kaducitetnem postopku

- pred prijavo za vpis v register mora vsota vseh v denarju vplaanih vlokov

znaati najmanj 1,100.000 SIT vsota denarnih vlokov, ki jih vplaajo vsidrubeniki, mora znaati najmanj 1,100.000 SIT

VIII. PRENOS POSLOVNEGA DELEA- poslovni dele, ki ga ima drubenik v D.O.Oje mogoe prenaati- prenos poslovnega delea se izvri s pisno pogodbo v obliki notarskega zapisa- poslovni dele je mogoe odsvojiti(prodati, podariti) in podedovati- pri prenaanju poslovnih deleev se drubenik zavee, da bo tretjo osebo

napravil za drubenika na temelju pogodbe (prodajne, darilne), ne gre za prenoslastninske pravice na deleu

- drubenik mora o prodaji poslovnega delea obvesti poslovodjo D.O.O.

- obvestilo je konstitutivnega pomena, ker s primernim obvestilom postane odsvojitevveljavnaPREDKUPNA PRAVICA OSTALIH DRUBENIKOV- drubenik, ki namerava prodati svoj poslovni dele, mora pisno obvestiti o tem ostale

drubenike in jim ponuditi svoj dele naprodaj, ker imajo predkupno pravico- predkupno pravico drubenikov je mogoe omejiti v drubeni pogodbi- e nobeden od drubenikov ne uveljavi predkupne pravice na deleu, se ga lahko

ponudi tretji osebiVINKULACIJSKE KLAVZULE- vinkulacijske klavzule so klavzule, ki doloajo, da je za odsvojitev poslovnega

delea osebam, ki niso drubeniki potrebno soglasje veine ali vseh drubenikov

(poleg predkupne pravice pravico)- to oteuje poloaj drubenika pri prenosu poslovnega delea, e ostali drubeniki ne

kupijo njegovega delea in hkrati ne daljo soglasja tretji osebi v tem primeru lahkodrubenik izstopi iz drube


18/34

IV. POVEANJE IN ZMANJANJE OSNOVNEGA KAPITALAPOVEANJE OSNOVNEGA KAPITALA- skupina lahko s sklep doloi poveanje osnovnega kapitala(taken sklep

pomeni spremembo drubene pogodbe)- s tem se skua dosei ohranitev osnovnega kapitala zaradi varovanja premoenja

drube

- 2 vrsti poveanja kapitala:- dejansko poveanje : kapital se povea z novimi vloki drubenikov- nominalno poveanje : kapital se prenese iz sredstev drube v osnovni kapital

drube, dejansko se premoenje drube se ne povea, ker gre za raunovodskooperacijo

ZMANJANJE OSNOVNEGA KAPITALA- skupina lahko s sklep doloi zmanjanjeosnovnega kapitala(taken sklep

pomeni spremembo drubene pogodbe)- obstajata 2 vrsti zmanjanja kapitala

- dejansko zmanjanje : del osnovnega kapitala se izplaa drubenikom- nominalno zmanjanje : del osnovnega kapitala se prenese v rezerve drube

V. PRAVICE DRUBENIKOVPREMOENJSKE PRAVICE- predpogoj za pridobitev premoenjskih pravic je plailo osnovnega vlokaPRAVICA DO UDELEBE PRI DOBIKU DRUBE- udeleba pri dobiku se uveljavlja v skladu s poslovnim deleem drubenika, e

ni drugae dogovorjeno- udeleba na dobiku je glavni cilj drubenika- udelebe pri dobiku ni mogoe izkljuiti v drubeni pogodbi- ta pravica je pogojena z uspehom poslovanja, saj se lahko realizira ele ko je

dobiek ustvarjen

- pravica do udelebe na dobiku je prenosljiva, vezana je na lastnitvo poslovnegadeleaPRAVICA DO LIKVIDACIJSKEGA DELEA- e pride do likvidacijskega postopka drube, se najprej poplaajo upniki,

preostalo premoenje drube pa se razdeli med drubenike v skladu z njihovimiposlovnimi delei

- to je edini primer, ko je drubenik udeleen na premoenju drube- likvidacija je mona, e je pasiva veja od aktive ali e zanjo glasuje 3/4 osnovnega

kapitalaPRAVICA DO DRUGIH UGODNOSTI- v drubeni pogodbi se lahko doloi, da je druba dolna v korist drubenika nekaj dati,

storiti, dopustiti, opustiti

- gre za monost zadovoljevanja potreb drubenika prek poslovanja drubeLANSKE PRAVICEPRAVICA DO IZSTOPA- drubenik ni dolan ostati v drubi, e tega noe, ima pravico, da izstopi iz drube- glede na sodno prakso drubena pogodba ne more izkljuiti pravice do izstopa- drubeno razmerje se razvee z enostransko izjavo- poslovni dele drubenika, ki je izstopil, preneha in s tem tudi vse pravice in

obveznosti drubenika- ob izstopu je drubenik upravien do izplaila ocenjene vrednosti svojega poslovnega

delea- po izstopu drubenika morajo drugi drubeniki poveati svoje dosedanje poslovne

delee, tako da ostane viina osnovnega kapitala enaka ali pa sprejmejo sklep oznianju osnovnega kapitalaPRAVICA DRUBENIKOV DO IZKLJUITVE DRUGEGA DRUBENIKA- vsak drubenik lahko s tobo zahteva, da se drug drubenik izkljui iz drube


19/34

- drubeniki niso dolni trpeti drubenika, ki ovira delovanje drube, povzroa kodo,kri dolobe pogodbe...

- za izkljuitev drubenika veljajo enaka pravila o prenehanju in izplailu vrednostiposlovnega delea kot za izstop

PRAVICA DO UPRAVLJANJA IN NADZORA- pravica do upravljanja in nadzora je lahko konkretizirana v drubeni pogodbi, sicer se

uporabljajo dolobe ZGD-

upravljanje in nadzor se udejanja na skupini D.O.O. z glasovanjemPRAVICA DO INFORMACIJ IN DO VPOGLEDA V POSLOVNE KNJIGE- drubenik in pravico zahtevati od poslovodje informacije o zadevah drube in vpogled

v poslovne knjige- s to pravico je drubenik zaiten pred samovoljo poslovodjeVI. OBVEZNOSTI DRUBENIKA

TEMELJNE OBVEZNOSTI DRUBENIKAPLAILO OSNOVNEGA VLOKA- osnovni vloek je premoenje, ki ga zagotavlja drubenik v okviru osnovnega kapitala

drube- e z drubeno pogodbo ni doloeno drugae, so osnovni vloki drubenikov enaki-

doloba o plailu vloka je kogentna, drubena pogodba ne more oprostitidrubenika od plaila vloka- v drubeni pogodbi se lahko doloi, da drubeniki ob ustanovitvi plaajo le del

osnovnega vloka- v tem primeru se morajo drubeniki zavezati, da bodo preostali del vloka plaali

kasneje, druba ima nasproti njim terjatev- drubenik mora pravoasno plaati vloekza katerega se je zavezal, sicer mora

plaatizamudne obresti- drubenik ki je v zamudi mora v roku 1 meseca izpolniti svojo obveznost, sicer je

izkljuen- druba izkljui drubenika, ki je v zamudi po kaducitetnem postopku:

- drubeniku ob izkljuitvi preneha status drubenika

- druba lahko kljub izkljuitvi od njega e vedno lahko zahteva plailo osnovnegavloka in odkodnino

- e drubenik plaa svoj osnovni vloek in odkodnino, lahko ponovno pridobi statusdrubenika

- drubeniki v celoti izpolnijo svojo obveznost, ko vplaajo osnovne vloke- s plailom osnovnega vloka, drubeniki pridobijo pravice, ki jih lahko

uresniujejo ali ne(po vplailu osnovnega vloka je drubenik lahko povsempasiven)

OHRANJANJE OSNOVNEGA KAPITALA- ohranjanje osnovnega kapitala je ohranjanje vrednosti premoenja drube- osnovni kapital se ohranja predvsem z zakonsko prepovedjo izplail iz

premoenja, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala, prepovedane sotudi vse oblike prikritega izplaila dobika

- drubeniki morajo za ohranjanje osnovnega kapitala zagotoviti drubi lastenkapital, e je to za poslovanje nujno potrebno to lahko storijo s poveanjemosnovnega kapitala, z naknadnimi vplaili, s posojili drubi

STRANSKE OBVEZNOSTI DRUBENIKA- poleg temeljnih obveznosti imajo drubeniki lahko tudi stranske obveznosti, ZGD jih

ne ureja- stranske obveznosti so: izroitev pravic do uporabe izuma, blagovne znamke,

patenta drubi, dogovor med drubeniki, da bodo kupovali ali prodajali blago drubi...- stranske obveznosti so vezane na poslovni dele, prenaajo se samo skupaj s

poslovnim deleem

- stranske obveznosti so dogovorjene v drubeni pogodbi ali pa v obiajni pogodbi- pri opredeljevanju stranskih obveznosti velja naelo avtonomije volje drubenikov


20/34


21/34

POGODBA O POSLOVODSTVU- poloaj poslovodje do drube se uredi v pogodbi, za katero ZGD ne predpisuje vsebine

niti oblike- stranki lahko avtonomno uredita odnos med poslovodjo in drubo- v pogodbi so opredeljene osnovne pravice, obveznosti in odgovornosti

poslovodjeIMENOVANJE POSLOVODJE-

poslovodjo imenujejo drubeniki na skupini z veino glasov (poslovodjo imenujenarzorni svet, e ga druba ima)- poslovodja mora biti vpisan v sodni register- imenovanje poslovodje se mora opravi pred vpisom v sodni register, zato je vpis

deklaratoren- poslovodja je imenovan za doloen ali za nedoloen as, ni omejitev za ponovno

imenovanje- poslovodja ne sme biti imenovan za manj kot 2 letiODPOKLIC POSLOVODJE- na skupini lahko drubeniki kadarkoli odpokliejo poslovodjo (poslovodjo

odpoklie narzorni svet, e ga druba ima)- poslovodja je lahko odpoklican brez razloga ali iz utemeljenega razloga

- drubena pogodba lahko doloa, da se sme poslovodjo odpoklicati samo iz razlogovdoloenih v drubeni pogodbi

NADZORNI SVET D.O.O.- nadzorni svet v D.O.O. ni obvezen, razen e tako doloa zakon ali drubena pogodba- za nadzorni svet D.O.O. se smiselno uporabljajo dolobe o nadzornem svetu v

D.D.(ve kot 500 zaposlenih, ve kot 410'000'000 SIT osnovnega kapitala, ve kot100 drubenikov,...)

- e ima D.O.O. nadzorni svet, potem nadzorni svet imenuje in razrei poslovodjo

VII. ENOOSEBNA D.O.O.RAZVOJ- vasih je bila enoosebna D.O.O. nedopustna, zato obli zakon tako, da je drubo

formalno ustanovilo ve drubenikov, vendar je imel eden od njih veinski dele, takoda so bili ostali nepomembni (slamnati moje)

- zato je danes splono priznana monost ustanovitve drube z enim samimdrubenikom

- enoosebna D.O.O. je mejna oblika med S.P. in obiajno D.O.O.- enoosebna D.O.O. lahko nastane s preoblikovanjem S.P.USTANOVITEV ENOOSEBNE D.O.O.- D.O.O. ima enega samega drubenika- enoosebna D.O.O. ne nastane s pogodbo, ampak z aktom o ustanovitvi v obliki

notarskega zapisa

- akt o ustanovitvi je enak kot pri D.O.O., ureja samo razmerja med drubo indrubenikom (ne pa med drubeniki)- veljajo enaka pravila o osnovnih vlokih in osnovnem kapitalu kot za D.O.O.- razlika je v tem, da je tu samo en osnovni vloek in da mora edini ustanovitelj

zagotoviti celoten osnovni kapital- e edini drubenik doloi, da denarni vloekne bo takoj izplaan v celoti, mora

dati za to doloeno garancijoUPRAVLJANJE ENOOSEBNE D.O.O.- drubenik odloa s sklepi, za katere ni potrebna nobena formalnost, biti pa morajo

vpisani v knjigo sklepov- sklepi ki niso vpisani v knjigo sklepov nimajo pravnega uinka

- knjigo sklepov mora predhodno overiti notar, gre za evidenca odloanja, ki jepotrebna zato, da je razvidno kakne sklepe sprejema drubenik


22/34

RAZLIKA MED ENOOSEBNO D.O.O. IN S.P.- v enoosebni D.O.O. je ista oseba edini drubenik in poslovodja, kar je identino, kot pri

S.P.- razlika je v tem da je enoosebna D.O.O. pravna oseba in je oblikovana po pravilih

za oblikovanje D.O.O.- pravna razlika med S.P. in enoosebno D.O.O. je, da S.P. odgovarja za obveznosti z

vsem svojim premoenjem, enoosebni drubenikpa odgovarja le s

premoenjem drube- zato je varneje poslovati s samostojnim podjetnikom kot z enoosebnim

drubenikom

DELNIKA DRUBA D.D.

I. POJEM DELNIKE DRUBE- D.D. je druba, ki ima osnovnikapital razdeljen na delnice- drubenikD.D. se imenuje delniar- za svoje obveznosti druba odgovarja z vsem svojim premoenjem, delniar- delniar pa ne odgovarjaza obveznosti drube, izgubi lahko le toliko, kolikor je

vloil v nakup delnic- premoenje D.D. je loeno od osebnega premoenja delniarjev- samo druba je lastnik premoenja in nosilec pravic in obveznosti- delniarji niso lastniki drube, njihova udeleba v drubi je kapitalska, delniarji iz

naslova delnice uresniujejo premoenjske in lanske pravice (premoenjske inlanske pravice delniarjev se uveljavljajo na podlagi delnice)

- delnica omogoa delniarjem pridobivanje dobika, z delnicamije monotrgovati, poleg tega pa je delnica likvidna, ker jo je mogoe v vsakem trenutkupretvoriti nazaj v denar

- ta oblika gospodarske drube omogoa velikekoncentracije kapitala, karomogoa velik gospodarski razvoj

- predpisi o D.D. veinoma kogentne narave, pri urejanju odnosov ni avtonomije volje

II. USTANOVITEV D.D.- vasih so se D.D. ustanavljale po koncesijskem sistemu, danes pa se ustanavljajo po

normativnem sistemu- normativni sistem pomeni, da zakon doloa pogoje za ustanovitev, kdor izpolnjuje

pogoje lahko ustanovi D.D.- postopek ustanovitve ima 3 faze:

- predinkorporacijska faza : v tej fazi se bodoi ustanovitelji se dogovorijo oustanovitvi D.D., sklenejo sporazum, v katerem se dogovorijo o strukturi drube, sirazdelijo medsebojne pravice in obveznosti...

- faza organiziranja in strukturiranja drube : v tej fazi se bodoi ustanovitelji

realizirajo sporazum, sprejmejo statut D.D. in zagotovijo vpis celotnega osnovnegakapitala s tem je druba e ustanovljena

- faza inkorporacije : v tej fazi se D.D. vpie v sodni register in pridobi lastnost pravneosebe

- D.D. je mogoe ustanovitipo dveh postopkih: simultana ustanovitev in sukcesivnaustanovitev

- postopka se loita glede na nain zbiranja osnovnega kapitala- za ustanovitev D.D. je zelo pomemben statut, ki mora biti izdelan v obliki

notarskega zapisa- drubo lahko ustanovi ena ali ve fizinih ali pravnih osebSOASNA ALI SIMULTANA USTANOVITEV

- za simultano ustanovitev je znailno, da ustanovitelji sami zagotovijo celotenosnovni kapital- druba se ustanovi tako, da ustanovitelji sprejmejo in podpiejo statut ter sami

prevzamejo vse delnice


23/34

- druba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice- dejansko druba nastane s prevzemom vseh delnic, vendar e nima pravne

osebnosti (obstaja kot preddruba)- ustanovitelji morajo o ustanovitvi drube sestaviti ustanovno poroilo- ustanovitelji imenujejo finannega revizorja in prvinadzorni svet, ki imenuje lane

prve uprave (do prve skupine)- lani uprave in nadzornega morajo preveriti potek ustanovitve drube, poleg

njih pa mora ustanovitev pregledati tudi ustanovni revizor, ki ga imenuje sodiePOSTOPNA ALI SUKCESIVNA USTANOVITEV- za sukcesivno ustanovitev je znailno, da ustanovitelji zagotovijo samo del

osnovnega kapitala- preostali del osnovnega kapitala zagotovijo bodoi delniarji, ki so e neznani- pri sukcesivni na zaetku ni znano, ali bo ustanovitev uspela ali ne odvisno je od

tega, ali bo druba pridobila vpisnike delnic za ves osnovni kapitalPOTEK SUKCESIVNE USTANOVITVE- ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt in prevzamejo del delnic- preostali del delnic se postopno vpisuje na podlagi prospekta (prospekt = oglas z

vabilom k javnemu vpisu delnic)- vpisovanje delnic in vplaila zanje se opravljajo pri banki- e je vpisovanje delnic uspeno sledi razdelitev delnic, doloi se, koliko delnic

pripada posameznemu delniarju- z razdelitvijo delnic pride do dejanskega prevzema vseh delnic- v trenutku prevzema delnic druba dejansko nastane, vendar e nima pravne

osebnosti (obstaja kot preddruba)- sklie se ustanovna skupina, ki imenuje nadzorni svet, ta pa imenuje upravoVPIS V SODNI REGISTER- druba je dejansko ustanovljena, ko pride do prevzema vseh delnic, nima pa e

pravne sposobnosti- z vpisom v sodni register druba pridobi tudi pravno sposobnost- prijavo za vpis v register vloijo lani nadzornega sveta in uprave

- sodie po uradni dolnosti preveri, ali je druba pravilno ustanovljena in prijavljena- e ni, mora sodie vpis zavrniti- e je, mora sodie drubo vpisati v sodni register in objaviti registracijo

III. OSNOVNI KAPITAL IN PREMOENJE D.D.- osnovnikapital je setevek nominalnih vrednosti vseh izdanih delnic (tevilo delnic x

nominalni znesek delnice)- osnovni kapital je nosilec eksistence drube- minimalni znesek osnovnega kapitala je 6,000.000 SIT- preostanek kapitala je treba vplaati na podlagi zahteve uprave, v razmeroma

kratkem roku po ustanovitvi

- samo druba je lastnik premoenja, delniarji niso lastniki drube, njihova udelebav drubi je kapitalska,- premoenje drube sestavljajo denar, stvari in pravice- premoenje drube je identino z osnovnim kapitalom samo na zaetku, kasneje pa ga

presee- za svoje obveznosti druba odgovarja z vsem svojim premoenjem, ne le z

osnovnim kapitalom

IV. DELNICADELNICA KOT ALIKVOTNI DEL KAPITALA- delnica kot alikvotni del kapitala predstavlja tisti delni znesek, na katere je

razdeljen osnovni kapital- delniarje tista pravna ali fizina oseba, ki prevzame en taken dele, eno

delnico- iz tega izhaja, da delniarjev ne more biti ve kot je delnic


24/34

- pravice delniarja v drubi se doloijo glede na njegov alikvotni dele- alikvotni dele = nominalna vrednost delnice/vrednost osnovnega kapitalaNOMINALNA VREDNOST DELNICE- nominalna vrednost je znesek, ki je napisan na delnici- setevek nominalnih vrednosti vseh delnic predstavlja osnovni kapital- posamezna delnica se mora glasiti na nominalni znesek najmanj 1.000 SIT (e je

nominalni znesek niji, so nine)-

viji nominalni zneski se glasijo na vekratnik zneska 1.000 SIT- posamezna izdaja (emisija) delnic ne sme vsebovati delnic razlinih nominalnih

zneskovPRESEEK OSNOVNEGA KAPITALA- ob izdaji (emisiji) se delnice ne smejo prodajati pod svojo nominalno vrednostjo,

dopustno pa je prodajati delnice nad nominalno vrednostjo- e se delnice prodajo draje od njihove minimalne nominalne vrednosti, se zbere ve

kapitala, kolikor znaa osnovni kapital ta preseek osnovnega kapitala seimenuje agio

- preseek osnovnega kapitala gre v rezervni sklad, v osnovni kapital gre samonominalni znesek

SISTEM DELNIC

- per value shares: vrednost delnice kot alikvotnega dela osnovnega kapitala, jezapisana v znesku, tako je pri nas

- non per value shares: vrednost delnice kot alikvotnega dela osnovnega kapitala, jezapisana v odstotku

VPIS IN PLAILO DELNIC- za ustanovitev D.D. je nujno, da so vse delnice vpisane- glavna obveznost delniarjev je plailo vpisanih delnic ali izroitev stvarnih

vlokov, kajti na ta nain delniarji zagotovijo osnovni kapital drubeni nujno da je izpolnitev obveznosti in pridobitev pravic delniarja vzajemna- moen je odlog vplaila tistih delnic, ki se vplaano v denarju (vplaana mora biti vsaj

1/4 nominalne vrednosti)- delniarji morajo preostanek vloka plaati na poziv uprave- delniar, ki je v zamudi mora v roku plaati preostanek vloka sicer ga druba izkljui

po kaducitetnem postopkuIZKLJUITEV DELNIARJA V ZAMUDI- postopek izkljuitve vodi uprava, razen e statut doloi drugae- z izkljuitvijo delniar izgubi vse pravice delniarja, odvzamejo se mu delnice in

izvrena plaila v korist drube- izkljuenemu delniarju preneha obveznost plaila neplaanih vlokov- izkljueni delniar subsidiarno odgovarja, e druba ne dobi neplaanega zneska v

postopku prodaje delnic izkljueni delniar odgovarja drubi za nastalo kodoDELNICA KOT LISTINA- delnica je lahko izdana v materializirani obliki: v tem primeru se mora izdati

delnika listina, pravice ki jih daje delnica so vezane na listino in so odvisne od obstojalistine, veinoma se delnice izdajajo kot listine

- delnica je lahko izdana v nematerializirani obliki: v tem primeru ni treba izdatidelnike listine, delniar uveljavlja svoje pravice iz naslova imetnitva delnice

DELNIKA LISTINA- delnika listina se izda za vsako delnico ali za ve delnic istega razreda skupaj- delnike listine se lahko izdajo ele po vpisu drube v registe- delnika listinaje sestavljena iz 3 delov: pla delnice, kuponska pola in talonVREDNOSTNI PAPIR- delnice so izrazit vrednostni papir- vrednostni papirje pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej

zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku- vsak drubenik lahko zahteva, da mu delnico izdajo kot vrednostni papir


25/34

- med vrednostne papirje uvramo tudi zaasnice, ki se delniarjem izroijo predizdajo delnic, pozneje se lahko zamenjajo za dokonno izdane delnice, zaasnicedajejo enake pravice kot delnice, tudi pravico do dividende

- samostojen vrednostni papir je tudi uitnica se izda za najrazlineje zasluge, uitnicaupraviuje njenega nosilca do doloenih koristi, zlasti do dividende

- med vrednostne papirje ne moremo uvrati potrdil o izdanih delnicah, ki seuporabljajo se kot izkazni znak za uveljavitev pravice do udelebe in glasovanja na

skupiniVRSTE DELNIC- delnice posameznih vrst je mono preoblikovati, pri emer stroke preoblikovanja nosi

delniarDELITEV PO FORMALNEM KRITERIJU- imenske delnice:

- delnice, ki se glasijo na ime delniarja- imenske delnice se vpiejo v delniko knjigo (zapie se ime in prebivalie

imetnika)- vpis v delniko knjiga ustvarja razmerje med delniarjem in drubi in ima

legitimacijski uinek- imenske delnice se p renaajo se z indosamentom in z vpisom prenosa v knjigo

delniarjev- naeloma so imenske delnice prosto prenosljive- izjema je vinkulirana imenska delnica, katere prenos je vezan na odobritev drube,

to mora biti posebej doloeno v statutu, e se takna delnica prenese brez soglasjadrube, prenos nima pravnega uinka

- prinosnike ali imetnike delnice:- delnice, ki se glasijo se na prinosnika- te delnice se prenaajo z navadno tradicijo vrednostnega papirja- prinosnike delnice so proneje, laje kroijo v prometu, bolj so uporabne na borzi

in so anonimneDELITEV PO VSEBINSKEM KRITERIJU

- navadne delnice:- delnice, ki dajejo svojim imetnikom pravico do udelebe pri upravljanju drube,

pravico do dividende, in pravico do likvidacijskega delea- samo poseben zakon lahko doloi izdajo navadnih delnic brez glasovalne pravice

- prednostne delnice:- delnice, ki zagotavljajo poleg pravic navadnih delnic, e doloene prednostne

pravice- obstajata 2 vrsti prednostnih delnic:

- kumulativna prednostna delnica : daje imetniku pravico do izplaila vseh eneizplaanih fiksnih dividend

- udelebena prednostna delnica : daje imetniku poleg prednostne dividendepravico do navadnih dividend

- prednostne delnice, ki se nanaajo na prednostno pravico pri razdelitvi dobika, selahko izdajo brez glasovalne pravice (non voting shares),

DELNICA KOT SKUPEK PRAVIC IN DOLNOSTI DELNIARJAPREMOENJSKE PRAVICE- pravica do dividende: to je pravica do udelebe na dobiku delnike drube, enkrat

letno skupina odloa, ali se bo dobiek porabil za dividende ali ne, dobiek se lahkotudi investira

- pravica do likvidacijskega delea: v postopku likvidacije se iz premoenja najprejpoplaajo upniki, ostali del premoenja se razdeli med delniarje, dele ki ga dobijo

delniarji je sorazmeren z nominalno vrednostjo delnice- pravica do prednostnega nakupa novih delnic: e druba izda nove delnice, zato,

da bi poveala osnovni kapital, mora delnice najprej ponuditi obstojeim delniarjem,


26/34

saj bi drugae prili v nevarnost, da se jim zmanja obstojei dele in s tem obsegpravic, pravica do prednostnega nakupa je podana ob sorazmerju s starim deleem

LANSKE PRAVICE PRAVICE- glasovalna pravica: najvaneja upravljalska pravica, delniarju zagotavlja, da

glasuje na skupini, obseg glasov je doloen glede na alikvotni dele nominalnevrednosti do osnovnega kapitala

- pravica do nadzora nad poslovanjem drube-

pravica do informacij- pravica do izpodbijanja sklepovoz. ukrepov organov drubeDOLNOSTI DELNIARJEV- glavna obveznost: obveznost delniarja do plaila vseh vpisanih delnic- dodatne obveznosti: so fakultativne, doloi jih statutLASTNE DELNICE- velja prepoved pridobivanja lastnih delnic je prepovedana- druba ne more biti lastnik sama sebeIZJEME PREPOVEDI PRIDOBIVANJA LASTNIH DELNIC- e je to potrebno za prepreitev hude in neposredne kode- z namenom, da se bodo delnice ponudile v odkup delavcem drube- zato, da se zagotovi ustrezna odpravnina delniarjem- e druba pridobi lastne delnice neodplano (e so ji podarjene)- pridobitev pri nakupni komisiji (znailno za banke, ki kupujejo lastne delnice zase in za

svoje komitente)- pridobitev na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva (pripojitev, spojitev,

preoblikovanje, dedovanje)- na podlagi sklep skupine o umiku delnicDODATNI POGOJI ZA PRIDOBITEV LASTNIH DELNIC- skupni nominalni znesek lastnih delnic ne sme presei 10% osnovnega kapitala (e

pride do preseka, mora druba preseene delnice odtujiti v 1 letu ali v 3 letih, e tegane stori, mora lastne delnice razveljaviti)

- druba mora pred odkupom lastnih delnic oblikovati sklad za lastne delnice

ZNAILNOSTI LASTNIH DELNIC- lastne delnice ne glasujejo, ne pripada jim nobena premoenjska pravica- druba lahko lastne delnice zastavi, proda ali da v uitek- med lastne delnice tejejo tudi delnice, ki jih imajo tretje osebe na raun drube,

odvisne drube, drube v veinski lasti in lastne delnice, ki jih je d.d. pridobila vzastavo.

V. AMORTIZACIJA DELNIC- amortizacija delnic pomeni razveljavitev delnic- razveljavitev delnic po amortizacijskem postopku: razveljavi se delnica kot

listina, ker je tako pokodovana, da ni primerna za pravni, je uniena ali izgubljena,D.D. delniarju izda novo delniko listino

- razveljavitev delnic s strani drube: vsebina delnike listine je zaradispremenjenih pravnih razmerij postala nepravilna, zato D.D. pozove delniarje, naj jiizroijo delnice, izroene in neizroene delnice se razveljavijo in delniarji imajopravico zahtevati nove listine

VI. DOLNIKI KAPITAL ALI OBVEZNICE- del premoenja drube sestavlja dolniki kapital ali obveznice- to je kapital, ki ga druba pridobila s krediti in drugimi investicijami, tako da je izdala

obveznico investitorju- obveznica je obligacija, ki investitorju jami vrailo vloene glavnice in obresti- imetnik obveznice je poplaan pred delniarjem

VRSTE OBLIGACIJ- zamenljive ali konvertibilne obveznice: mono jih je spremeniti v delnice


27/34


28/34

- delniarji drubi ne odgovarjajo za napano odloitev, delujejo v lastnem interesu,ne v interesu drube

PRISTOJNOSTI SKUPINE- skupina odloa o uporabi dobika vsaj enkrat letno (zelo pomembno, tu gre za

vpraanje ali se dobiek razdeli v obliki dividend ali gre v rezerve ali kombinacijaobojega )

- skupina odloa o sprejemu letnega poroila, ki ga poda uprava-

skupina odloa o imenovanju in odpoklicu lanov nadzornega sveta- skupina odloa o razreitvi lanov nadzornega sveta in uprave- skupina odloa o spremembah statuta- skupina odloa o ukrepih za zvianje ali znianje osnovnega kapitala- skupina odloa o prenehanju drube in statusnem preoblikovanju- skupina odloa o imenovanju revizorja- skupina ne more odloati o poslovanju, ker je to v pristojnosti uprave- skupina lahko daje nasvete upravi, vendar uprava nanje ni vezana

SKLIC SKUPINE- o sklicu skupine odloi uprava ali e to zahtevajo delniarji, katerih delnice

dosegajo 1/20 osnovnega kapitala- sklic skupine se objavi javno najmanj 30 dni pred zasedanjem, ne vabijo se

delniarji osebno- javna objava sklica skupine mora vsebovati:

- datum, kraj, uro- dnevni red (spreminjanje dnevnega reda na skupini ni mogoi e se spremeni

ga je mogoe izpodbijati s tobo)- navedbo potrebnega gradiva za sejo- predlogi delniarjev

- delniar mora v sklicnem roku napovedati svojo udelebo na skupini, sicer nemore sodelovati na skupini

- zasedanjeskupineni javno, razen e je javnost povabljenaGLASOVALNA PRAVICA IN ODLOANJE SKUPINE- glasovalna pravica se nanaa delniki kapital in ne na delniarje, velja naelo

kapitalskega odloanja- naeloma velja pravilo: 1 delnica = 1 glas(pravilo ima tudi izjema, glasovalna

pravica je lahko omejena v statutu)- glasovalno pravico lahko uresniuje delniar osebno, ali pooblasti koga

drugega, da odloa namesto njega- pooblaenec potrebuje pa pooblastilo delniarja, ni potrebno, da je sam delniar

- pravico glasovati in odloati imajo vsi delniarji, razen tistih, ki imajo nevolilnedelnice (non voting shares)- za sprejem sklepov potrebna je navadna veina oddanih glasov, e ni z zakonom ali

statutom doloeno drugaeZAPISNIK SKUPINE- na skupini mora biti prisoten notar, ki pie zapisnik(zapisnik je javen, etudi

zasedanje ni javno)- notam mora vsak skupinski sklep potrditi v notarskem zapisniku to predstavlja

garancijo, da so bili sklepi sprejeti po predpisanem postopku

NADZORNI SVET D.D.- nadzorni svet je organ, preko katerega delniarji kontrolirajo delovanje uprave

PRISTOJNOSTI NADZORNEGA SVETA- nadzorni svet imenuje in odpoklie odpravo- nadzorni svet izvaja tudi nadzoruje vodenje poslov drube (ima vpogled v

poslovanje uprave)


29/34

- nadzorni svet lahko sklie skupino- nadzorni svet lahko preverja letno poroilo in predlog za uporabo dobika, ki ga

predloi uprava- nadzorni svet ne more voditi poslov in spreminjati sklepov upraveODLOANJE NADZORNEGA SVETA- nadzorni svet je sklepen, e je navzoa vsaj polovica lanov- sklep nadzornega sveta je sprejet, e je zanj glasovala veina oddanih glasov

OBVEZNOST NADZORNEGA SVETA- nadzorni svet ni obvezen pri vseh D.D. statut doloi ali ima druba tudi nadzorni

svet- e druba nima nadzornega sveta se s statutom doloi, kateri organi izvrujejo

pristojnosti nadzornega sveta- nadzorni svet je obvezen je pri D.D.:

- ki imajo ve kot 410,000.000 SIT osnovnega kapitala- ki imajo ve kot 500 zaposlenih- ki so bile ustanovljene sukcesivno- ki imajo delnice uvrene na borzi- ki imajo ve kot 100 delniarjev

IMENOVANJE IN SESTAVA NADZORNEGA SVETA

- nadzorni svet sestavljajo:- lani, ki jih imenujejo delniarji: veino lanov imenuje skupina- lani, ki jih imenujejo zaposleni: zaposleni v D.D. izmed sebe imenujejo doloeno

tevilo lanov v nadzornem svetu, to je odstop od istega kapitalskega odloanja,socialna nota

- nadzorni svet torej varuje interese delniarjev in interese zaposlenihLANI V NADZORNEM SVETU- zakon doloa, da morajo biti v nadzornem svetu najmanj 3 lani- lani nadzornega sveta imajo mandat 4 leta, lahko so ponovno izvoljeni- pri nas je lahko lan nadzornega sveta le fizina oseba- e je lan nadzornega sveta delniar ima pravice delniarja na skupini ter pravice in

dolnosti kot lan sveta- lan nadzornega sveta ne sme biti- lan uprave iste drube- lan uprave odvisne drube- lan nadzornega sveta e v petih drugih D.D.- lan uprave druge drube, e je v nadzornem svetu druge drube, lan uprave te

drubeDOLNOST IN ODGOVORNOST NADZORNEGA SVETA- za lane nadzornega sveta velja dolnost skrbnega ravnanja- lani nadzornega sveta so dolni sodelovati pri opravljanju funkcij nadzornega

sveta- e krijo svoje dolnosti, so lani nadzornega sveta odkodninsko odgovorni

UPRAVA D.D.- uprava je strokoven organ, ki vodi drubo- pri svojem delovanju samostojna in deluje na lastno odgovornost, vendar mora

delati v korist drube- nadzorni svet ali skupina ji ne moreta prevzeti njenih pristojnosti, lahko pa jo

odpoklietaPRISTOJNOSTI UPRAVE- uprava vodi posle in sprejema odloitve iz svoje pristojnosti uprava odloa o

dogajanju znotraj drube- uprava zastopa in predstavlja drubo uprava je zakoniti zastopnik drube,

zastopa drubo nasproti tretjim osebam, izjavlja voljo drube, druba preko uprave

sklepa posle s tretjimi osebami; uprava predstavlja drubo tako da v imenu drubenastopa pred pristojnimi dravnimi organi v nepremoenjskih zadevah- uprava sklicuje skupino in daje poroila nadzornemu svetu


30/34

ODLOANJE UPRAVE- e je lanov uprave ve, odloajo vsi lani uprave skupaj in soglasno- to pravilo je dispozitivne narave, statut lahko doloi drugaen nain odloanja

(odloanje z veino)- vsi lani uprave v enakem poloaju vsak lan ima 1 glas, tu ne velja princip

kapitalske veine- e je v statutu doloen veinski sistem odloanja in je rezultat glasovanja neodloen,

potem odloi predsednik uprave zato ni nujno, da je tevilo lanov uprave lihoIMENOVANJE IN ODPOKLIC UPRAVE- lane in predsednika uprave imenuje nadzorni svet- zakon ne doloa tevila lanov uprave, uprava ima lahko liho ali sodo tevilo

lanov- uprava je lahko enoosebna ali veosebna to doloi statut- mandatna doba lanov uprave ne more biti dalja od 5 let, lahko pa je kraja- mono je ponovno imenovanje lana uprave- lana uprave je mogoe odpoklicati: e huje kri obveznosti, e ni sposoben voditi

poslov, e mu skupina izree nezaupnico, iz drugih pomembnih razlogovDOLNOST IN ODGOVORNOST UPRAVE- uprava delujena lastno odgovornost

- za lane uprave velja dolnost skrbnega ravnanja- delovati mora v korist drubi- e uprava ne deluje v korist drube je kazensko in odkodninsko odgovorna,

obstaja pa tudi nevarnost, da jo skupina ali nadzorni svet odpoklietaKONKURENNA PREPOVED- za lane uprave je izrecno doloena prepoved konkurence

- ne smejo sodelovati v nobeni dejavnosti druge konkurenna drubene smejo biti lani uprave v dveh D.D., ki sta konkurenni- ne smejo biti lani uprave v eni drubi in lani nadzornega sveta v drugi drubi, e

sta drubi konkurenni- mono je biti lan uprave v ve D.D., e med njimi ni konkurence

UPRAVA V DRUBAH, KI NIMAJO NADZORNEGA SVETA- e druba nima nadzornega sveta, mora biti uprava kolektivna(ne more bitienoosebna)

- doloen mora biti predsednik upraveSODNA UPRAVA- druba mora imeti upravo, drugae ne more poslovati- v praksi se lahko zgodi, da druba ostane brez kaknega lana uprave (umre, odstopi,

je odpoklican)- ker druba tako ne more delovati, zakon dopua sodno intervencijo- sodie lahko na predlog zainteresirane osebe (tudi tretje osebe)imenuje lana

uprave ali kar celo upravo- takno upravo imenujemo sodna uprava

- sodna uprava deluje do redne izvolitve nove uprave.

KOMANDITNA DELNIKA DRUBA K.D.D.

I. KOMANDITNA DELNIKA DRUBA-

K.D.D. je druba, pri kateri najmanj en drubenik odgovarja za obveznostidrube z vsem svojim premoenjem(komplementar), ostali drubeniki, ki imajodele v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti drube ne odgovarjajo(komanditnidelniarji)


31/34

- za pravna razmerja med komplementarji in razmerja med komplementarji inkomanditnimi delniarji se uporabljajo dolobe o K.D., za kapitalska razmerja indelnice se uporabljajo dolobe o D.D.

II. USTANOVITEV K.D.D.- ustanovitelji so komplementarji in komanditni delniarji- K.D.D. se ustanovi s sprejetjem statuta, ki ga mora sprejeti vsaj 5 oseb (1

komplementar, 4 komanditni delniarji)- druba je ustanovljena, ko komanditni delniarji prevzamejo vse delnice- K.D.D. je mono ustanoviti le na simultan nain

III. UPRAVLJANJE K.D.D.- obvezni organi:

- uprava : v njej so vsi komplementarji, ki imajo enake pristojnosti, pravice inodgovornosti kot uprava D.D.

- skupina : sestavljajo jo komanditni delniarji, za sklicevanje in odloanjeskupine veljajo pravila o D.D., sodelujejo tudi komplementarji, ki imajoglasovalno pravico v sorazmerju z udelebo na osnovnem kapitalu

- nadzorni svet : je obvezen, e K.D.D. izpolnjuje z zakonom doloene pogoje ali edoloa statut- fakultativni organ:

- odbor komanditnih delniarjev : sestavljajo ga predstavniki, ki so jih izvolilikomanditni delniarji z namenom, da varujejo njihove interese, odbor izvaja sklepekomanditnih delniarjev

GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUENJE G.I.Z.

I. POJEM GOSPODARSKEGA INTERESNEGA ZDRUENJA- G.I.Z. je posebna atipina oblika osebne drube

- G.I.Z. se ustanovi, z namenom olajevati in pospeevati pridobitno dejavnostsvojih lanov ter izboljevati in poveevati rezultate te dejavnosti- G.I.Z. ne sme ustvarjati lastnega dobika, e pa ga ustvari, ga mora razdeliti med

lanice- lanice G.I.Z. odgovarjajo za njegove obveznosti zvsem svojim premoenjem- G.I.Z. ima status pravne osebe, ki ga pridobi z vpisom v sodni register

II. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ZDRUENJA- G.I.Z. lahko ustanovi ve fizinih ali pravnih oseb- pogodba o ustanovitvi mora biti pisna in sklenjena v obliki notarskega zapisa- za ustanovitev ni potreben osnovni kapital, vendar se lahko doloi v ustanovitveni

pogodbi- G.I.Z. ne more prevzeti vodstva nad posameznim podjetjem, ne sme imeti kapitalskih

deleev v posamezni lanici- G.I.Z. ne more biti lan G.I.Z.

III. UPRAVLJANJE G.I.Z.- obvezna organa G.I.Z. sta:

- skupina : je pristojna za sprejemanje vseh bistvenih odloitev, njena pooblastilaso natanneje doloena v drubeni pogodbi, odloitve na skupini se sprejemajosoglasno, nekateri lani imajo lahko ve glasov kot drugi, vsi lani morajo imetiglasovalno pravico

- uprava : zastopa in vodi vodi posle G.I.Z., organizira delo G.I.Z.- nadzor nad poslovanjem G.I.Z. opravljajo revizorji: to so lahko le fizine osebe,

imenuje jih skupina, zato so ji revizorji dolni poroati o rezultatih svojega dela, eima G.I.Z. ve kot 100 zaposlenih, morajo revizorji opravljati tudi nadzor nadposlovnimi knjigami


32/34

IV. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI- kot pravna oseba G.I.Z. odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoenjem- subsidiarno in solidarno so za obveznosti G.I.Z. odgovorne njegove lanice, ne glede

na as pristopa

PRENEHANJE DRUBE

I. LIKVIDACIJA, REDNO PRENEHANJERAZLOGI ZA PRENEHANJE- potek asa, za katerega je bila druba ustanovljena- sklep skupine, ki je sprejet z 3/4 veino glasov- e uprava ne deluje ve ko 12 mesecev- steaj- e se zmanja kapital pod zakonski minimum- sodna odlobaPOSTOPEK LIKVIDACIJE- za prenehanje drube ni dovolj nastop razlogov za prenehanje, potrebno je

izvesti e likvidacijski postopek- ele po konanem likvidacijskem postopku se drubo izbrie iz sodnega registra- na podlagi sklepa o likvidaciji druba ali sodie izvede postopek za svojo likvidacijo- sklep o likvidaciji sprejme skupina ali sodie, e je razlog za prenehanje v

pristojnosti sodia)- zaetek likvidacije se vpie v register, nato se zane postopek likvidacije- likvidacijo opravi eden ali ve likvidacijskih upraviteljev- pooblastila likvidacijskega upravitelja: zastopa in predstavlja drubo v asu

likvidacije, sestavi likvidacijsko bilanco, kona zaete posle, pozove upnike najprijavijo terjatve, poplaa terjatve upnikom, izterja terjatve drube, pripravi predlog orazdelitvi premoenja, predlaga izbris drube iz registra...

- e likvidacijski upravitelj ugotovi, da premoenje drube ne zadoa za poplailo vseh

terjatev upnikov, mora takoj ustaviti postopek likvidacije in podati predlog zauvedbo steajnega postopka

- e po plailu vseh terjatev upnikov ostane e kaj premoenja, likvidacijski upraviteljpripravi poroilo o poteku likvidacije in predlog za razdelitev premoenja meddrubenike

- ko je likvidacijski postopek konan druba preneha, sledi izbris drube iz sodnegaregistra

II. PRENEHANJE PO SKRAJANEM POSTOPKU- prenehanje po skrajanem postopku omogoa izbris drube iz registra brez

likvidacijskega postopka

- prenehanje po skrajanem postopku je mono, e vsi delniarji sprejmejo sklep inizjavijo, da so poplaane vse obveznosti drube in da prevzemajo obveznostporavnati preostale obveznosti drube

- e ni ugovorov zoper sklep o prenehanju drube, sodie izda sklep o izbrisudrube iz sodnega registra

III. STEAJPOJEM STEAJA- steaj je z zakonom urejena oblika prenehanja gospodarskih subjektov, drube- zakon doloa razloge in postopek steaja, steaj je sodni postopek- do steaja pride, zaradi slabega premoenjskega stanja drube, e je pasiva veja od

aktive, ko premoenje drube ne zadoa za poplailo terjatev upnikov steaj je zeloneugoden za drubo in upnike- zaradi steaja so upniki ob svojo terjatev ali pa niso poplaani v celoti


33/34

- steaj je kontroliran s strani sodia sodie odloa o uvedbi steaja, nadzorujenjegov potek, odloa o zakljuku steaja in o izbrisu drube iz registra

POTEK STEAJNEGA POSTOPKA- steajni postopek se zanena predlog steajnega dolnika, sodie odloi o

uvedbi steaja- uvedba steaja se objavi v sodnem registru, na oglasni deski sodnega registra in v

URL

- smisel objav je, da druba navzven opozarja, da je v steajnem postopku- z uvedbo steaja sodie postavi steajnega upravitelja, ki prevzame funkcijo

vseh organov drube- oblikuje se steajna masa- steajni upravitelj nato pozove upnike, da prijavijo svoje terjatve, upniki imajo as

2 meseca- sodie razpie narok za ugotavljanje terjatev- na tem naroku se steajni upravitelj izree o vsaki terjatvi posebej: terjatev prizna ali

terjatev prereka (nasprotuje, v tem primeru morajo upniki toiti na ugotovitevterjatve)

- nato se odredi postopek vnovevanja premoenja steajnegadolnika ali paprodajo dolnika kot celote

- ko se premoenje unovi oz. kot se dolnik proda, steajni upravitelj pripravi predlograzdelitve med upnike

- nato se razdelitev izvri in sodie drubo izbrie iz sodnega registra- ko je druba izbrisana, ne more ponovno oiveti, zato po izbrisu ni mono plaati

dolgovNAELA STEAJNEGA PRAVANAELO SUBSIDIARNOSTI- v skladu s tem naelom se steaj izpelje ele, ko ne uspejo postopki sanacije podjetja

s prisilno poravnavo- treba je poskusiti vse, da se steaj preprei, ker je steaj neugoden za upnike in za

drubo

NAELO UNIVERZALNOSTI- v steajno maso sodi celotno dolnikovo premoenje, ne glede na vrsto in lokacijoNAELO VNOVEVANJA PREMOENJA- steajni upravitelj vnovi vse dolnikovo premoenje, tako da izterja vse terjatve

drube ter proda preminine in nepreminine drubeNAELO OMEJITVE DOLNIKOVIH PRAVIC- ob uvedbi steajnega postopka je mogoe omejiti dolnikove pravice glede

razpolaganja s premoenjem- te pravice preidejo na steajnega upraviteljaNAELO SORAZMERNEGA POPLAILA UPNIKOV- upniki se iz steajne mase poplaajo sorazmerno s svojimi terjatvami- obstajajo t

uvod v statusno gospodarsko pravo

Documents