civilno pravo-zgodovinski oris

of 102 /102
www.filternet.si CIVILISTIKA- dve načeli- 1) AVTONOMIJA VOLJE 2) DISPOZITIVNOST PRIVATNA AVTONOMIJA- posameznikova možnost uveljaviti in oblikovati svoja pravna razmerja z pravnimi posli. LASTNIKOVA POGODBENA SVOBODA je pravni položaj, ki lastniku omogoča, da po svoji volji upravlja svojo lastnino v okviru zakona in ob upoštevanju pravic tretjega. Civilno pravo je tisto pravno področje, ki je najbolj odvisno od volje subjektov. Subjekt sam odloča ali in pod kakšnimi pogoji bo stopil v pravno razmerja in kako bo v njem ravnal. Obstajajo še druga pravna pravila, ki stranko zavezujejo, nastanejo pa po volji tistih ki vstopajo v razmerja in ne po volji zakonodajalca. (primer- PRODAJNA POGODBA- razmerje nastane na podlagi volje obeh strank, ob soglasju o pravnem razmerju- sporazumeta se o ESSENTIALIA NEGOTII tega pravnega razmerja. V razmerje se spustita sama.) Vprašanje ki se postavlja je katero pravno pravilo velja v določenem medsebojnem razmerju. V civilnem pravu poznamo več kategorij pravnih pravil: IUS COGENS- kogentna pravna pravila- zavezujejo vse pravne subjekte. Določajo kaj je dopustno in nujno. V civilnopravnih virih jih je malo- določajo nek okvir dovoljenega, vse ostalo pa je prepuščeno volji strank. Skupno izražena volja strank ima enako moč kot zakonsko pravilo. (PRODAJNA POGODBA- pravne zahteve- sporazum o ceni in predmetu.) Večina zakonskih norm se uporablja le takrat in v toliko, kolikor stranke s svojo voljo, kadar zakon daje volji pooblastilo, razmerja ne zastavijo drugače- to je DISPOZITIVNA narava zakonskih določb. Bistvena značilnost civilnopravnega področja- je tisto pravno področje, ki ureja pravna razmerja, v katere vstopajo pravni subjekti kot ENAKOPRAVNI PARTNERJI- v medsebojni odbnosih ni prisile. KLEMEN M. 1

Author: bertolin3333

Post on 24-Apr-2015

530 views

Category:

Documents


3 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

www.filternet.si

1 2) DISPOZITIVNOST

CIVILISTIKA- dve naeli- 1) AVTONOMIJA VOLJE

PRIVATNA AVTONOMIJA- posameznikova monost uveljaviti in oblikovati svoja pravna razmerja z pravnimi posli. LASTNIKOVA POGODBENA SVOBODA je pravni poloaj, ki lastniku omogoa, da po svoji volji upravlja svojo lastnino v okviru zakona in ob upotevanju pravic tretjega. Civilno pravo je tisto pravno podroje, ki je najbolj odvisno od volje subjektov. Subjekt sam odloa ali in pod kaknimi pogoji bo stopil v pravno razmerja in kako bo v njem ravnal. Obstajajo e druga pravna pravila, ki stranko zavezujejo, nastanejo pa po volji tistih ki vstopajo v razmerja in ne po volji zakonodajalca. (primer- PRODAJNA POGODBA- razmerje nastane na podlagi volje obeh strank, ob soglasju o pravnem razmerju- sporazumeta se o ESSENTIALIA NEGOTII tega pravnega razmerja. V razmerje se spustita sama.) Vpraanje ki se postavlja je katero pravno pravilo velja v doloenem medsebojnem razmerju. V civilnem pravu poznamo ve kategorij pravnih pravil: IUS COGENS- kogentna pravna pravila- zavezujejo vse pravne subjekte. Doloajo kaj je dopustno in nujno. V civilnopravnih virih jih je malo- doloajo nek okvir dovoljenega, vse ostalo pa je prepueno volji strank. Skupno izraena volja strank ima enako mo kot zakonsko pravilo. (PRODAJNA POGODBApravne zahteve- sporazum o ceni in predmetu.) Veina zakonskih norm se uporablja le takrat in v toliko, kolikor stranke s svojo voljo, kadar zakon daje volji pooblastilo, razmerja ne zastavijo drugae- to je DISPOZITIVNA narava zakonskih dolob. Bistvena znailnost civilnopravnega podroja- je tisto pravno podroje, ki ureja pravna razmerja, v katere vstopajo pravni subjekti kot ENAKOPRAVNI PARTNERJI- v medsebojni odbnosih ni prisile. Razlini pogledi- civilno pravo sestavljajo OSEBNA (osebnostne pravice, druinsko pravo, pravica do asti in dobrega imena) in PREMOENJSKA (prenos pravic) razmerja.

ZGRADBA CIVILNEGA PRAVACivilno pravo ureja razmerja med posameznimi subjekti. Temelj civilnega prava je dispozitivna pravna norma, ki se uporabi: -ko je to posebej doloeno -ko subjekti ne doloijo drugae. V primeru spora med strankama sodie najprej izhaja iz volje strank, e pa njun dogovor ni bil popoln, se uporabi zakon. Volja ne sme presei okvirov zakona niti ne sme biti nepopolna. Zakon se uporabi: -SUBSIDIARNO (e se stranki ne izjasnita) -PRIMARNO (e norma ne predvideva drugae). RIP- GAI- v INSTITUCIJAH deli civilno pravo na 3 dele:KLEMEN M.

2 1) OBLIGACIJSKO PRAVO- najbolj obirno polje, ki ureja medsebojne obveznosti (pravice in dolnosti) med subjekti, kjer se vzpostavljajo odnosi pravic in obveznosti. Pogodba je izraz volje obeh strank, v kateri doloita medsebojne pravice in dolnosti. V obligacijsko pravo spada tudi ODKODNINSKO PRAVO. Temelj odkodninske odgovornosti je krivda, objektivna odgovornost in odgovornost za drugo osebo. Enostranski pravni- obligacija nastane na podlagi izjave volje ene stranke.REPARACIJSKE OBLIGACIJE-

kot posledica premika premoenja brez pravne podlage od ene

stranke k drugi. 2) STVARNO PRAVO- ureja odnos med posameznim subjektom (nosilcem pravic in dolnosti) in stvarjo. Ureja lstninsko pravico in druge pravice, ki doloajo pripadnost stvari in izvajanje oblasti nad stvarjo (zastavna pravica, slunost). 3) DEDNO PRAVO- ureja prehod premoenja po smrti doloenega pravnega subjekta na njegove naslednike. Primarno dedovanje je dedovanje po zapustniku na podlagi oporoke. Sekundarno dedovanje pa je zakonito dedovanje, ko ni izjave volje zapustnika. Danes dodamo e: 4) OSEBNOSTNO PRAVO- civilnopravno varovanje lovekovih pravic in svoboin 5) PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE- avtorsko pravo, pravo industrijske lastnine. 1-5 sodi v MATERIJALNO CIVILNO PRAVO- dolobe ki doloajo subjektom pravila obnaanja. Da se te materijalnopravne dolobe lahko uresniujejo, je potrebno postaviti nain za izpolnjevanje obveznosti. To se dosega s sodnim sistemom FORMALNO CIVILNO PRAVO- je pomemben dopolnilni del materijalnega civilnega prava. So posebni postopki namenjeni vzpostavitvi tistega stanja, ki ga zagotavlja materijalno civilno pravo. - PRAVDNI POSTOPEK- veina pravic se uveljavlja v pravdi (tonik, toenec, sodie, sodba- formalni civilni pravdniizvrilni). Sodba e ne pomeni uspeha stranke. Pomemben dodaten element je IZVRILNI POSTOPEK- slui za izvrevanje sodnih dolob. Razmerja se lahko reujejo tudi v nepravdnem postopku. Nadaljna lastnost civilnopravnih razmerij je ARBITRANI POSTOPEK- arbitraa prevzame funkcijo sodia in izda arbitrano odlobo, ki je izenaeno s sodbo. Ta odloba ni obvezna, ampak se lahko stranki to dogovorita.

RAZMEJITEV MED JAVNIM IN ZASEBNIM PRAVOM

www.filternet.si

3

I. VPRAANJE LOITVE CIVILNOPRAVNE SFERE OD SFERE JAVNEGA PRAVA. Razlike so predvsem v naravi, dometu in nainu oblikovanja pravnih pravil. V razvoju se pojavijo razlina stalia: 1) INTERESNA TEORIJA- ULPIJAN- najstareje stalie. Razliko utemeljuje na temelju interesa. Pravi, da je ZASEBNO PRAVO tisto, ki se nanaa na interes posameznika, JAVNO PRAVO pa je tisto, ki se nanaa na rimsko dravo. Slabost interesne teorije je ta da dananji interesi niso takni da bi jih lahko uvrstili v eno ali drugo sfero. Drava posega v civilnopravne dolobe in ne dovoli posameznikom da bi sami urejali zadeve, po drugi strani pa posamezniki posegajo v javno sfero. Ta teorija pa je pomembna zato ker vsi pozneji teoretiki gradijo na nekaterih njenih staliih. 2) TEORIJA SUBJEKTOV- vpraanje strank v zasebnem in javnem pravu- JAVNOPRAVNO razmerje je razmerje, v katerega vstopa drava preko svojih organov, ZASEBNOPRAVNO razmerje pa je tisto razmerje, v katerem so udeleeni subjekti posamezno. Vendar pa je funkcija drave v razlinih pravnih odnosih razlina: a) drava lahko nastopa v funkciji oblasti in nastopa proti posameznikom (primer- plailo davka). b) drava pa lahko nastopa na trgu kot gospodarski subjekt (ker je enostavno primorana). Zato se je ta teorija spremenila:- za javnopravna razmerja gre takrat ko drava v prevnem razmerjunastopa kot nosilec oblasti, -za zasebnopravna razmerja pa gre takrat ko gre za razmerja med posamezniki in za razmerja, v katerih nastopa drava, ki tu ni nosilec oblasti. 3) TEORIJA PRAVNEGA VARSTVA- za vsako pravno razmerje je znailno da doivlja neko pravno varstvo. Za civilnopravno sfero je znailno varstvo na temelju civilnegapostopka, za javnopravno sfero pa varstvo v upravnem postopku. Pomanjkljivost te teorije je ta da ni jasne razmejitve med pristojnostmi, lahko pa je razselitev opredeljena v postopkovnih predpisih. 4) TEORIJA O VSEBINI RAZMERJA- upoteva vse prejnje komponente posameznih teorij skupaj (subjekt + interes + pravno varstvo). Za civilnopravno (=zasebnopravno) sfero je znailna enakopravnost subjektov, ki v razmerja vstopajo- to pomeni da noben od subjektov nima pravno monejega poloaja. Ta pravna enakopravnost pa ne izkljuuje ekonomske neenakopravnosti.

PRAVNI VIRI CIVILNEGA PRAVA- gre za razvoj teh pravnih virov- konec rimske dobe- rimsko pravo je bilo kodificirano v DIGESTAH in SENTENCAH. - v srednejm veku se pojavi zaton blagovnih razmerij in s tem zamre civilistika.

KLEMEN M.

4 - potreba po civilnopranih pravilihu se znova pojavi v 17.stoletju - zane se RECEPCIJA rimskega prava. Pravniki prevzamejo Justinijanov kodeks, zavzemajo se za ponovno uporabo rimskega prava. Hkrati s tem se pojavljajo tenje po enotni ureditvi civilnopravne sfere v enoten civilnopravni zakonik. Prvi pomemben kodifikacijski rezultat je bil FRANCOSKI CODE DE CIVIL (NAPOLEON)pojavi se potreba po ureditvi razmerij blagovnega prometa, trgovine ini proizvodnje. Ta zakonik je zelo liberalen, saj dopua iroko avtonomijo in doloa da je intervencijska vloga drave zelo majhna. V EVROPI loimo v civilnem pravu dva sistema:- ANGLKOSAKI- ne pozna kodifikacij ampak se oblikuje obiajno pravo -EVROPSKI: a) ROMANSKI b) GERMANSKI V AVSTRIJI izide ABGB ali ODZ- OPTI DRAVLJANSKI ZAKONIK- je zelo pomemben za razvoj prava pri nas. Je zelo obseen in sledi idealni zgradbi utemeljeni na rimskopravnem sistemu. Razdeljen je na knjige, te pa na:- SPLONI DEL, -STVARNO PRAVO, -OBLIGACIJSKO PRAVO, -DEDNO PRAVO, -RODBINSKO PRAVO. Ko je bil sprejet je bila Slovenija del Avstro-Ogrske, zato predstavlja pomemben pravni vir za nas. Najbolj pomemben del ki je bil prevzet je terminologija. Od 1811 doivi spremembe pod vplivom pravnih ol. 1916 objavijo NOVELO ZAKONA, ki velja le za avstrijski del A-O. Ta novela je pomembna zaradi nekaterih posegov v civilnopravno podroje- rodbinsko pravo se odcepi od civilnega prava in postane samostojna pravna veja. Druge spremembe nastanejo zaradi modernizacije ivljenja. NEMKI PRAVNI SISTEM- APR- Sploni Pruski Zakon- ima okrog 15000 lenovstopnja abstraktnosti pravnih norm je zelo nizka (dolobe so zelo natanne- primer posamezen len za vsako divjo ival). - BGB- ima moan vpliv na kasneje civilne zakoni, tudi na nao zakonodajo. YU- zaradi udne delitve pristojnosti (nekaj pod federacijo, nekaj pod republikami) ni bilo mogoe urediti enotnega civilnega zakonika. Najprej je urejeno dedno pravo. -ZOR-1978- obligacijsko pravo- obseen zakon, ki ureja najveje podroje civilnega prava. Ker ni splonega dela vsebuje tudi nekaj dolob ki ponavadi sodijo v sploni del (pravni posli). Iz njega so oblikovana temeljna naela civilnega prava. Je relativno moderen zakon. -ZTLR- 1980- lastninska pravica je bila omejena kot taka (v ustavi), tam kjer pa je bila dovoljena se je normalno razvijala. SLOVENIJA- e danes veljajo nekatere dolobe ODZ kot pravno pravilo, ki naj se uporabi v konkretnem primeru. 1978- sprejet je zakon o obligacijskih razmerjih- ZOR 1980- zakon o temeljnih lastninskih razmerjih- ZTLR -oba zakona nista popolni kodifikaciji civilnega prava. Obravnavata le temeljna razmerja, zato se za druga razmerja e naprej uporablja ODZ. ODZ velja kot sekundarni pravni vir, v katerem so zajeta osnovna pravna pravila po katerih se presojajo nekatera pravna razmerja. Danes- sprejemamo nove predpise na civilnopravnem podroju. Obdelujejo dva predloga: 1) OZ- obligacijski zakonik 2) ZLST- lastnina in druge stvarne pravice

www.filternet.si

5

OZ- nova doloba- dolobe splonega dela obligacijskega zakonika se uporabljajo kot splone dolobe civilnega prava. 3 osnovni viri so:- ZD (zakon o dedovanju) -ZOR (zakon o obligacijskih razmerjih) -ZTLR (zakon o temeljnih lastninskih razmerjih). 2 predpisa:- ZOD (zakon o drubah) -ZOU (zakon o ustanovah). Zakon je formalno pravni vir. Pri obravnavanju pravnih razmerij pa se uporabljajo e drugi pravni viri. Poseben pomen na civilnopravnem podroju imajo OBIAJI- pomembni so predvsem za interpretacijo posameznih dolob.

METODA IN INSTITUCIJE CPVsebina pravic in obveznosti ne sme nasprotovati kogentnim predpisom in pravilom morale. NAELO VESTNOSTI IN POTENJA- pravna razmerja naj bodo ustanoveljan na ta nain, da ne posegajo v druge po nepotrebnem. Vpraanje EKVIVALENCE- kaj je pravino v nekem odnosu. Vena pogodba je vzajemne narave, medsebojne storitve naj bodo uravnoteene, objektivna ekvivalenca v pravu ni mogoa, ker je preve subjektivna.

FIZINA OSEBA IN POSLOVNA SPOSOBNOSTOsebe v civilnem pravu so predvsem LOVEK, FIZINA oseba. Poznamo pa tudi doloene drubene tvorbe (drube), ki so PRAVNE (juridine) osebe. Oseba v najirem smislu- udeleenec civilnopravnih razmerij (nosilec pravic in obveznosti) CIVILNA OSEBNOST v irem smislu- celoten pravni poloaj ki ga ima nosilec pravic in obveznosti. Sestavljena je iz PRAVNE sposobnosti in VOLJNE sposobnosti (sposobnosti za DEJANJE). VOLJNO sposobnost pa delimo na POSLOVNO in KRIVDNO (DELIKTNO) sposobnost. Enoten pojem za pravno in voljno sposobnost je OSEBNA sposobnost. Nosilec pravic in dolnosti je danes v kulturnih dravah vsak lovek ne glede na raso, starost, spol, barvo koe. 6.len Deklaracije o lovekovih pravicah pravi "vsak ima pravico da ga povsod priznavajo pred zakonom kot osebo". V ODZ Slovenije so poroene enske postale manj sposobne (izenaena z nedoraslimi in bebci), redovniki pa niso imeli ne premoenja niti niso mogli skleniti zakonkse zveze. 1935- Nemija- poseben zakon o varstvu nemke krvi in nemke asti doloi da so vsi ljudje brez arijske krvi manjvredni.

PRAVNA SPOSOBNOST

KLEMEN M.

6 - je sposobnost biti subjekt pravic in dolnosti. V naelu je to abstraktna (splona) sposobnost imeti vse pravice in dolnosti, ki so po zakonu dovoljene in priznane. e je nekdo sposoben biti subjekt pravic in dolnosti to pomeni da ima monost pridobivati in uivati vse te pravice. Imetnik lahko pravice pridobi in izvruje z lastnim ravnanjem ali z ravnanjem zastopnika. Kdaj nastanejo na en in kdaj na drug nain je vpraanje voljne sposobnosti. Pravice in dolnosti pa lahko nastanejo ne glede na voljo subjekta (insula in flumine nata). VOLJNA sposobnost PRAVNA sposobnost- kdor ima voljno sposobnost ima tudi pravno sposobnost, kdor pa ima pravno sposobnost nima nujno tudi voljne sposobnosti. e torej ni pravne sposobnosti nemoremo govoriti o voljni sposobnosti. Vsak lovek ima doloen obseg pravne sposobnosti ne glede na to ali je sposoben za dejanje in ali v vsakem trenutku izpolnjuje pogoje za to da postane subjekt pravic in dolnosti (pravna sposobnost je le abstraktna monost). Konkretna pridobitev pravice- LASTNINSKA PRAVICA- pridobi se le e sta izpolnjena dva pogoja: 1) e gre za pogodbo je potreben poseben pravni naslov (TITULUS ACQUIERENDI) 2) potreben je e vpis v zemljiko knjigo (MODUS ACQUIERENDI). Za loveka velja naelo splone in enake pravne sposobnosti (vsak je pravno sposoben). To naelo enake in splone pravne sposobnosti pa e ne pomeni da je lahko vsaka oseba nosilec pravic in dolnosti. Tukaj loimo posebno in splono pravno sposobnost. SPLONA PRAVNA SPOSOBNOST- za posamezno osebo na splono ni zadrkov biti nosilec pravic in dolnosti.POSEBNA (DELNA) PRAVNA SPOSOBNOST-

za posamezno osebo ni zadrkov za posamezen pravni posel- posebni pogoji so doloeni za nastanek posameznr pravice in donosti. -Oporona sposobnost- le po doloeni starosti (15 let) in e je oseba dovolj zrela (razsodna). Kdor ni star 15 let ali ni razsoden ne more napraviti oporoke, niti je ne more zanj napraviti nihe drug. -Dedna sposobnost- sposobnost dedovati- po naem zakonu je dedno sposoben vsak (ta sposobnost je izenaena s pravno sposobnostjo). -Dedna nevrednost (relativna dedna nesposobnost)- doloena oseba postane po zakonu zaradi svojih dejanj nevredna da bi dedovala po konkretnem zapustniku (npr e ga ubije da bi dedoval). -Sposobnost za uresnievanje z Ustavo zagotovljene pravico do svobodnega odloanja o rojstvu otrok- oseba mora biti fizino sposobna in razsodna

NASTANEK PRAVNE SPOSOBNOSTI- kdaj lahko govorimo o loveku, osebi. NASCITURUS- tisti ki se bo rodil

www.filternet.si

7

FETUS- nima nobene pravne sposobnosti dokler je v telesu enska in ni sposoben za zunajtelesno ivljenje. Pri nas je zavarovan le POSREDNO (enska lahko po svoji volji dosee prekinitev nosenosti) in POGOJNO (kazensko pravo varuje le ensko pred posegom v njeno pravico). Kdaj postane oplojeno jajece oseba, lovek? Veg pogledov:- katoliko (v trenutku oploditve, nastane kot generini individuum) -drugi kristjani (ko postane sposoben iveti zunaj materinega telesa- vialibility, vite habilis) -muslimani (po 120 dneh nosenosti) -konfuciani (z rojstvom) Za nekatere pravnike je mnogo bolj pomembno od oploditve same vgnezdenje (MIDACIJA, implantacija) oplojene jajna celice v maternico (takrat se celice ne delijo ve), kar se zgodi v 12-16 dneh po oploditvi (28-32 dneh po zaetku zadnjega menstrualnega ciklusa). Nobena pravna ureditev ne vrednoti zarodka enako kot rojenega loveka ne glede na stopnjo razvoja. Po civilnem pravu zarodek ali plod ni oseba, nijma pravne sposobnosti ki jo ima ivorojeni plovek. Pripoznava pa se mu poseben pravni poloaj ko gre za njegovo korist (teje se da se je e rodil- pri dedovanju). e se ne rodi se teje kot da pravice sploh niso nastale. e se rodi iv se teje da mu gredo pravice od spoetja (125.len) Zakonodaje priznavajo zarodku pravico do ivljenja, hkrati pa dovoljujejo prekinitev nosenosti. nobena zakonodaja ne enai zarodka z rojenim otrokom, niti v civilnem niti v druinskem pravu, prav tako mu nobena ne priznava pravne sposobnosti.KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH-

v preambuli govori da je otroku potrebna skrb in varstvo po rojstvu in pred rojstvom. Pravice, ki jih ima otrok, ne pripadejo zarodku po konvenciji povsem enako. Pravna sposobnost se dobi z rojstvom. e bi bil tudi zarodek imetnik pravic iz konvencije, bi morala konvencija to napisati. Del pravnega varstva je pravna domneva, da se nascitorus teje za rojenega pred rojstvom, e gre za dedovanje. Zarodek se varuje pred kodljivimi vplivi s strani:- matere -zunanjega okolja. OSEBA ALI SUBJEKT V PRAVU- je vsak, ki se rodi iz enske. Ko se rodi, se vsi podatki vpiejo v ROJSTNO MATINO KNJIGO. e se rodijo dvojki, se vpie vrstni red rojstev, kar pride do pomena pri dedovanju. V rojstni knjigi zapisano dejstvo velja za pravilno, dokler se ne dokae nasprotno.

PRENEHANJE PRAVNE SPOSOBNOSTI- pravna sposobnost preneha s smrtjo (ko odmrejo moganske celice). Tudi smrt (in uro smrti) se vpie v matino knjigo. Da lahko matiar to opravi, mora imeti MRLIKI LIST.

KLEMEN M.

8 Smrt se dokae z izpiskom iz MRLIKE MATINE KNJIGE. To se uporablja za postopek za dokazovanje smrti in za postopek za razglasitev pogreancev za mrtve. Oba postopka ureja Zakon o nepravdnem postopku. S smrtjo prenehajo osebne pravice (ugasnejo), premoenjske pravice pa lahko prenesemo (z dedovanjem). Smrt je pomembno pravno dejstvo tudi za druge osebe (razveza zakonske zveze) ali e pride do smrti s civilnem deliktom (odkodninska odgovornost). (82.len)- Sodie razglasi za mrtvega pogreanca, kadar:1) je od njegovega rojstva pretekle e ve kot 70 let, pa: -o njem ni nobenih poroil 5 let 2) -ali je verjetno da ni ve iv 3) e je pogreanec izginil pri potopu ladje, prometni ali letalski nesrei, poaru ali kaki drugi smrtni nevarnosti, pa o njem ni 6 mesecev po prenehanju nevarnosti nobenih poroil 4)e je izginil med vojno pa po vojni ni 1 leto nobenih poroil.RAZGLASITEV POGREANEGA ZA MRTVEGA

(93.len)- e se smrt ne da dokazati z listinami, sodie uvede postopek za dokazovanje smrti in izda odlobo, s katero se ugotovi smrt take osebe (dejanski pozitivni dokazi). Civilne smrti nae civilno pravo ne pozna. Tisti, ki so bili obsojeni na smrtno jeo, delo, so se teli za mrtve kot pravni subjekt. Odvzela se jim je poslovna sposobnost.DOKAZOVANJE SMRTI

VOLJNA SPOSOBNOST- sposobnost za dejanje. Deli se na: POSLOVNO SPOSOBNOST (sposobnost sklepati pravne posle in se veljavno zavezati). DELIKTNA SPOSOBNOST = krivdna sposobnost, odkodninska sposobnost

PRIDOBITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTIPoslovna sposobnost je sposobnost pravnega subjekta sklepati pravne posle, zavezovati se na podlagi njih ter pridobivati pravice. Poslovna sposobnost se zane s polnoletnostjo. Kdor e ni dopolnil 18 let, je e pod roditeljsko pravico ali pod skrbnikom. PRED 18 LETOM pa lahko pridobi popolno poslovno sposobnost : -s sklenitvijo zakonske zveze (61-63.len ZNP- spregled let- VERNIA ETATIS) To poslovno sposobnost ohrani tudi e se e pred 18 letom razvee. Za sklenitev zz pa potrebuje soglasje CZSD - po odloitvi sodia takrat ko postane roditelj (117.len ZZZDR). Popolnoma poslovno nesposobni- mladoletnik do 15 leta, vsak posel, ki ga sklene, je neveljaven, etudi ga po polnoletnosti odobri ali e ga odobrijo stari. Pa tudi oseba, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost. Za poslovno nesposobne osebe ravnajo (pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti) zakoniti ali uradni zastopniki (SKRBNIKI ). Delno (omejeno) poslovno sposoben postane po naem pravu mladoletnik, ko dopolni 15 let. Ta delna poslovna sposobnost se razlikuje pri otroku, ki je pod roditeljsko pravico (privoljenje je potrebno le za pomembneje pravne posle), in pri otroku, ki je pod skrbnitvom (privoljenje je potrebno za vsak pravni posel).

www.filternet.si

9

Mladoletnik, ki dopolni 15 let, lahko sam sklepa pravne posle, e zakon ne doloa drugae. Za veljavnost teh poslov je potrebna odobritev starev, e so tako pomambni, da lahko vpivajo na otrokovo ivljenje takoj ali po polnoletnosti. Ob privolitvi posel KONVALIDIRA, postane veljaven, pred odobritvijo pa ne velja. Posli, ki ob sklenitvi veljajo, pa se jih lahko spodbija, e stari ne dajo privoljenja. Mladoletnik lahko od takega posla odstopi in lahko zahteva razveljavitev pogodbe, ko postane polnoleten, to pa lahko zahtevajo njegovi stari e prej, ko je on e mladoleten. Mladoletnik pod skrbnitvom lahko, ko dopolni 15 let, sam sklepa pravne posle, vendar je za veljavnost sklenjenih pravnih poslov potrebna odobritev skrbnika. Sam pa lahko sklepa nekatere pravne posle: -e je star 15 let in zaposlen, lahko sam upravlja in razpolaga z denarjem, ki ga pridobi z delom, ki je dopustno in drubeno sprejemljivo -lahko sklene pogodbo o delu, stopi v delovno razmerje -lahko razpolaga z avtorsko ali inovativno pravico -sam lahko razpolaga s tipendijo -lahko razpolaga z osebnimi pravicami (pravica do zasebnega ivljenja...) -mladoletnik se lahko sam zavee za storitev -lahko opravlja posle, s katerimi samo pridobiva in se ne zavezuje. To velja za otroke pod roditeljsko pravico, pod skrbnikom ter za osebo, ki je delno odvzeta poslovna sposobnost (za to osebo doloi CSD obseg poslov, ki jih lahko opravlja).

ODVZEM POSLOVNE SPOSOBNOSTIPoslovna sposobnost se odvzame osebi e ta ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Razlogi za odvzem so: a) NAPAKE RAZUMA IN VOLJE (posledica duevne bolezni, duevne prizadetosti) b) NAPAKE ZNAAJA(-zapravljivost- e neka oseba trajno in nesmiselno brez razloga zapravlja denar in s tem spravlja v nevarnost svoje blinje -tobarjenje (kverulant) ljudjem, ki neprestano vlagajo tobe, se lahko poslovna sposobnost odvzame v celoti) Kdor ima poslovno sposobnost ima tudi PRAVDNO SPOSOBNOST. Tisti, ki ima delno poslovno sposobnost ima pravdno sposobnost le v obsegu poslov, ki jih lahko sklepa. c) TELESNA PRIZADETOST (gluhi in slepi)- poslovna sposobnost se odvzame deloma ali v celoti). Oseba, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta popolno je izenaena z mladoletnikom pod skrbnikom, mlajim od 15 let. Oseba, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta delno, je izenaena z mladoletnikom pod skrbnikom, ki je e dopolnil 15 let. CZSD je dolan obvestiti o odvzemu poslovne sposobnosti bolninica ali zdravnik ter sodie po uradni dolnosti.

KLEMEN M.

10

POSTOPEK ZA ODVZEM IN VRNITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI- ureja ga Zakon o Nepravdnem Postopku (44.-56.len) Uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti lahko predlagajo:- zakonec, -zunajzakonski partner, -CSD, -dravni toilec, -oseba sama, ki se zaveda svojega dejanja. Sodie nato odloi na podlagi dokaza in prianj izvedencev (psihiatrov), ali bo osebi odvzelo poslovno sposobnost ali ne, in e ja, delno ali v celoti. Posel, ki ga sklene oseba, ki ji je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, je neveljaven. Posel, ki ga sklene dejansko nerazsodna oseba, eprav ji poslovna sposobnost ni bila odvzeta, je neveljaven. O nerazsodni osebi govorimo, ko oseba ni sposobna razumeti posledic svojih ravnanj in daljnosenih posledic. e je oseba nerazsodna, pa ima v asu sklenitve pravnega posla svetle trenutke (lucirdum intervalum), potem je pravni posel veljaven.

KRIVDNA/DELIKTNA SPOSOBNOSTOseba je deliktno (odkodninsko) odgovorna e je poslovno sposobna. ODKODNINSKA ODGOVORNOST1) subjektivna odgovornost- velja naelo obratnega dokaznega bremena- kdor povzroi kodo drugemu, jo je dolan povrniti, e ne dokae da je koda nastala brez njegove krivde. 2)- objektivna odgovornost- za kodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira velja kodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo. Potrebno je le dokazati nastanek kode in to da gre za nevarno dejavnost.STOPNJA SPOSOBNOSTI-

Otroci in prizadeti imajo majhno ali nimajo sposobnosti. Odrasli imajo razline stopnje deliktne sposobnosti, odvisno od okolja, razvitosti, inteligence, vzgoje... e po zakonu ni doloena izjema da se razsodi, je potrebno upotevati osebnost. Sposobnost je potrebno presojati pri vsakem lanu posebej, razen e se ne doloi avtomatino (otrok pod 7 let- stari ne odgovarjajo, e je otrok storil kodo zaradi zunanjih uinkov, na katere nihe nima vpliva). e je otrok med 7 in 14 leti, velja OBRNJENO DOKAZNO BREME - stari se ekskulpirajo, e dokaejo, da niso oni krivi zaradi svojih dejanj). Po dopolnjenem 14 letu postane mladoletnik odgovoren po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti.

STATUS ali OSEBNO STANJEVsak lovek ima svojo individualnost (STATUS PERSONAE) in se po tem loi od drugih ljudi. lovek pripada doloeni druini, rodbini (STATUS FAMILIAE). lovek pripada doloeni dravi (STATUS CIVITATIS). Lastnosti, ki loveka loijo od drugih, so lahko: -dane po naravi (spol, starost, sorodstvo, narodnost, vera) -jih predpie pravo.

www.filternet.si

11

Za pravo so nekatere lastnosti pomembne (starost, izvor otroka, sorodstvo), druge pa nepomembne (telesna podoba, rasa, veroizpoved). Celota lovekovih lastnosti, na katere vee pravo pravneposledice imenujemo OSEBNO STANJE ali STATUS OSEBE. e lastnosti ne vee na pravne posledice, ne gre za osebno stanje. Pravno pomembne lastnosti se vpie v razne KNJIGE:- matini, -rojstni, -mrliki -poroni, -dravljanski. MATINE KNJIGE- PORONA KNJIGA- ne vpisuje se zunajzakonske skupnosti, saj bi se drugae le-ta ne razlikovala od zakonske skupnosti ROJSTVA MATINA KNJIGA- vpie se rojsto, sklenitev in razvezo zakonske zveze, priznanje in ugotavljanje oetovstva in materinstva, posvojitev, skrbnitvo, podaljanje roditeljske pravice, spremembe osebnega imena, sprememba dravljana, razglasitev za mrtvega.

PRAVNE OSEBEFizine osebe se med seboj povezujejo z doloenim namenom. s tem nastanejo PRAVNE OSEBE. Gre za posebne tvorbe, ki jim pravo priznava poloaj subjekta tako v materialnih kot v procesnih zadevah. FINGAR- Pravna oseba je organizacija, ki je po pravnem redu enota, ki je nosilec pravic in dolnosti. GAMS- pravna oseba ima organizacijsko zgradbo (enotnost nastopanja navzven) in doloeno premoenje, s katerim odgovarja za obveznosti v pravnem prometu. Premoenje pravnih oseb je loeno od premoenja fizinih oseb, ki jo zastopajo (pri nas to ni dosledno izpeljano). Pravne osebe brez premoenja ni. RAZVOJ- RIMSKO PRAVO na zaetku zavraa pravno osebo. Menijo, da je samo fizina oseba lahko subjekt civilnopravnih razmerij. Pojavijo se skupnosti, ki nastanejo kot rezultat potrebe po zdruevanju- DRUINA. Potrebe po zdruevanju za doloene stopnje blagovnih odnosov pripeljejo do prvih pravnih oseb- SOCIETAS- sopogodbeniki imajo nek skupen cilj, sicer nastopajo v pravnem prometu kot posamezniki. Kasneje se posameznim organizacijam priznava doloen status. Prvi primeri pravih pravnih oseb se pojavijo v cesarski dobi- RIMSKOPRAVNA OBINA-nastopa na enak nain kot posamezniki, ima poseben status, je subjekt, razlien od fizine osebe. Kasneje se pojavijo tudi druge oblike pravnih oseb- FISKUS, KOLEGIJA, UNIVERSITATIS Ta status zahteva pravno pojasnilo- FIKCIJO. Pravna oseba je fikcija. Na podlagi neke norme se takni osebi pripozna doloen poloaj fizine osebe. V SREDNJEM VEKU se pravne oseba ne razvijejo saj ni potrebe po zdruevanju gospodarskih faktorjev. Edino CERKEV in njene asocijacije so podobne pravnim osebam. To obdobje traja kar nekaj asa. Razlog za to je ideja francoske revolucije-francoska revolucija poudarja individualnost, lastnino posameznikov. Nenaklonjenost zdruevanju se pokae tudi v ODZ in Code Civil.

KLEMEN M.

12 Pravna oseba postane zopet pomembna v asu razvitega kapitalizma, ko pride do povezovanja kapitala. Pojavijo pa se prve delnike drube in drube z omejeno odgovornostjo (Code Civil, Handelsgesetzbuch) kot rezultat kapitalistine potrebe. Do sodelovanja subjektov pa pride tudi zaradi neekonomskih ciljev- DRUTVA, USTANOVE. V pravnem prometu se pojavijo tudi :-DRAVA (vedno bolj posega v pravna razmerja, postane subjekt nastopanja v pravnem prometu) -OBINE Pri nas se med leti 45 in 89/90 razvije socializem in drubene pravne osebe (samoupravno povezovanje, SOZD, TOZD, delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti). Posebnost teh pravnih oseb je da imajo poseben poloaj v civilnopravnih razmerjih- so privilegirane.

NASTANEK PRAVNE OSEBE-POZITIVNA PRAVNA UREDITEV- Ustava RS v 42.lenu doloa SVOBODO ZDRUEVANJA (dikcija zajema vse oblike lovekih dejavnosti, gospodarskih dejavnosti). Pravna oseba nastane z doloenimi pravnimi dejanji po volji in po zakonu. Kdaj nastanejo pravne osebe, razlagajo 3 principi: 1) SISTEM SVOBODNEGA ZDRUEVANJA- subjekti sprejmejo temeljne akte (poslovni akt, izraz skupne volje), na katerem temelji pravna oseba, sprejem tega akta pa priglasijo pristojnemu organu. Zadoa razmotritev volje registracijskih organov. Organi registrirajo pravne osebe v registre razlinih pravnih oseb, to pa zato da se zdruitev manifestira navzven. 2) SISTEM KONCESIJE-pravo doloa diskrecijsko pristojnost upravnega organa, ki bo odloal o (ne)primernosti ustanovitve nove pravne osebe (ali se bo doloeni tvorbi priznal status pravne osebe ali ne). Ta sistem je redek, ker ga mnogi tejejo za nasprotnika svobode zdruevanja, zato izginja. 3) SISTEM NORMATIVNEGA AKTA, REGISTRACIJE- zakonski predpis doloa osnovne pogoje za nastanek pravne osebe. Pogoje doloa organ, ki pa ne more odloati diskrecijsko. Kontrola je torej zaupana doloenemu organu, ki mora registrirati vsako osebo, ki izpolnjuje zakonsko navedene pogoje. Prav tako je doloen jasen postopek za registracijo. V bistvu zdruuje oba prejnja sistema. Ta sistem je najpogosteji. DOMAE POZITIVNO pravo temelji na sistemu normativnega akta ali registracije NASTANEK- pravna oseba nastane z vpisom v register- REGISTRACIJO. Ta vpis podeli tvorbi status pravne osebe.

VRSTE PRAVNIH OSEBa) -JAVNE OSEBE (osebe javnega prava)- organizacijo, nastanek, notranje odnose urejajo pravila civilnega prava - DRUTVO . -ZASEBNE OSEBE (osebe zasebnega prava)- organizacijo, nastanek, notranje odnose urejajo upravni predpisi in zakon- SKLAD ZA RAZVOJ, EKONOMSKI SKLADI Razlika je v postopku nastanka: -oseba JAVNEGA PRAVA nastane po volji strank (drutva, ustanova, gospodarska druba, skupnost stanovalcev) -oseba ZASEBNEGA PRAVA izhaja iz zakonske dolobe (drava, obine, agencije, direkcije, skladi). S stalia civilnega prava med njima ni razlik. Razlike obstajajo v notranji organizaciji.

www.filternet.si

13

PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA - DRAVA-ima status pravne osebe, eprav to ni nikjer doloeno. To pravno osebo zastopa vlada. Pravne osebnosti nimajo ministrstva in dravni organi. Izjema so nekatere agencije in direkcije. -OBINE- je pravna oseba. Obinske strukture pa niso pravne osebe. -JAVNI ZAVODI- predstavljajo problem, ker so ponekod doloeni z zakonom, drugje pa nastajajo po doloenem postopku in so vpisani v register. Za vse pravne osebe je znailno, da imajo PRAVNO SUBJEKTIVITETO, monost nastopanja v pravnem prometu in da so nosilci pravic in dolnosti. Vsaka pravna oseba mora imeti premoenje, s katerim odgovarja za svoje obveznosti. Premoenje pravne osebe je loeno od premoenja oseb, ki so se zdruile v pravno osebo. D.O.O. in KOMANDITNA DRUBA odgovarjata z vsem svojem premoenjem, tudi s tistim, ki ni last pravne osebe. To sta izjemi od prejnjega naela. Pri nekaterih pravnih osebah pa loitev premoenja ni popolno. b) -KORPORACIJA (universitas corporalum)- gre za osebo, pri kateri je temeljna komponenta LANSTVO. Veina pravnih oseb ima obliko korporacije (drutva). Gre za zdruevanje oseb. Sem spada tudi drava. Klasino pravno gledanje- korporacija je tvorba, ki je neodvisna od njenega lanstva. Smrt ali izstop enega od lanov nima pravnih posledic. Pri nas to sicer velja za veino korporacij (drava, drutva, gospodarske drube (z izjemo d.o.o. inkomanditne drube). - USTANOVA (universitaa bonorum)- je rezultat osamosvajanja doloenega premoenja. Doloeno premoenje nima statusa pravne osebe. Gre za premoenje, ki ima doloen namen (sklad za tipendije). V ustanovah so zaposleni subjekti, vendar ti delujejo tako, da se uresniijo cilji tega premoenja.

TEORIJE O PRAVNI OSEBNOSTIpogledi so dokaj razlini. Ni enotnega stalia, kaj pravna osebna je. TEORIJA FIKCIJE- najstareja teorija, njen oe je Savigny. Pravi, da je pravna osebnost to, da na podlagi fikcije pravni red doloa enakost pravnih in fizini oseb. Pravna oseba nima svoje volje. Na pravno osebo je potrebno gleddati kot na poslovno nesposobno fizino osebo. TEORIJA O REALNOSTI- trdi da je pravna oseba realna tvorba s svojo voljo, ki je loena od volje njenih lanov, in svoj poloaj v pravnem prometu kot samostojen nosilec pravic in obveznosti. Odloitve se sprejemajo na prej dogovorjen nain.

KLEMEN M.

14 IHERINGOV PRISTOP- zanikanje pravne osebe zanikanje realnosti. Pravna oseba je le neka posebna oblika izraanja interesov lanov oziroma upraviencev. Ne pojasnjuje loenosti premoenja. PRAGMATIEN PRISTOP- pravna oseba je tista tvorba, ki jo kot tako doloa zakonodajalec.

SPOSOBNOSTI PRAVNIH OSEBVse fizine osebe imajo enako pravno sposobnost.Tega pa ne moremo rei za pravne osebe. PRAVNA SPOSOBNOST- v evropskem pravu veljajo 2 temeljni usmeritvi: 1) POPOLNA (SPLONA) PRAVNA SPOSOBNOST- pravna oseba je lahko nosilec vseh poslov in subjekt vseh pravic in dolnosti, razen tistih, ki so vezane na posamezen subjekt (oporoka, nekatere osebnostne pravice). Pravnim osebam se lahko pripoznajo doloene osebnostne pravice (e niso vezane na posamezen subjekt):- pravica do asti in dobrega imena -svoboda izraanja. Gre za mono izenaenje poloaja fizinih in pravnih oseb. 2) OMEJENA (SPECIALNA) PRAVNA SPOSOBNOST- izhaja iz temeljne opredelitve pravne osebe kot tvorbe, ustanovljene za doseg doloenega cilja, zato ima pravno sposobnost le na podroju, za katerega je bila ustanovljena. Je razlina od fizine osebe. Cilji pravneosebe so doloeni z AKTOM, ki je temelj za ustanovitev. Na pravni sistem- za pravne osebe ZASEBNEGA PRAVA velja princip omejene pravne sposobnosti -za pravne osebe JAVNEGA PRAVA velja princip popolne pravne sposobnosti. Pravne osebe lahko opravljajo posle le V OKVIRU DEJAVNOSTI, za katero so ustanovljene. Temu je prilagojen ZOR- Doloba 54.lena je LEX GENERALIS- velja, e ni s posebnimi predpisi doloeno drugae. 54/1 -Pravna oseba lahko sklepa pogodbe v pravnem prometu v mejah svoje pravne sposobnosti. Z izrazom meje pravne sposobnosti se doloa podroje delovanja pravne osebe (pravna oseba je sposobna le za namen, za katerega je bila ustanovljena). 54/2- pogodba, ki jo pravna oseba sklene preko meje svoje pravne sposobnosti (svoje registracije), je nina, nima pravnega uinka. TEORIJA ULTRA VIRES pravi, da so posli, sklenjeni preko meje registrirane dejavnosti, neveljavni. Ta teorija je zelo omejujoa, kajti e bi jo uporabljali dosledno, bi pravni promet kmelu zamrl. Pri nas ta teorija velja, delno pa jo omehata odlobi 4/4 in 4/5.lena ZGD. Najtevilneje pravne osebe so tiste, ki nastajajo po pravilih prava gospodarskih drub. ZGD- 4/1- drube smejo kot dejavnost opravljati vse posle razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. 4/3- gospodarske drube smejo opravljati pposle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register. Pravna sposobnost je tako omejena:- na gospodarske posle -le na posle, gospodarske posle, katerih dejavnost je vpisana v sodni register ob posamezni drubi.

www.filternet.si

15

ZGD pa pravno sposobnost pravnih oseb raziri z dvema dolobama in s tem omejuje teorijo ultra vires: 4/4- druba sme opravljati tudi vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljenje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. 4/5- pravni posli, ki jih sklene druba s tretjimi osebami in s katerimi prekorai v registru vpisano dejavnost ali sicer dovoljene posle, so veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali morala vedeti za prekoraitev. Navedba v registru e ne pomeni da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev. Tukaj gre za odstopanje od principa ultra vires. Te teorije ti dve dolobi sicer ne ukinjata, jo pa relativizirata.

POSLOVNA SPOSOBNOST PRAVNE OSEBEDva pristopa: -FIKTIVNA TEORIJA- pravna oseba ima kot mladoletni otrok zakonitega zastopnika. Pravna oseba je le fikcija, tvorba, ki nima svoje volje, niti je ne more oblikvoati, zato rabi zakonitega zastopnika. -REALNA TEORIJA- pravna oseba je sposobna oblikovati svojo voljo, ki je neodvisna od volje posamezikov, ki jo tvorijo. Pravna oseba kot taka volje ne more svobodno oblikovati. Zato obstajajo v vsaki pravni osebi doloeni organi, ki so kot taki doloeni kot nosilci oblikovanja volje pravne osebe. Pravna oseba je toliko poslovno sposobna, kot je poslovno sposoben organ, ki jo predstavlja. O poslovni nesposobnostipravne osebe pa govorimo takrat, ko pristojni organ volje ni sposoben oblikovati (ni kvoruma). Pri vsaki pravni osebi loimo 2 funkciji organov pravne osebe: 1) ODLOITVE O UPRAVLJANJU PRAVNIH OSEB (sprejemanje organizacijskih odloitev v zvezi s pravno osebo) 2) FUNKCIJA POSLOVODSTVA (opravljenje poslov)- oblikuje voljo. Ti dve funkciji doloa ZGD za vsako obliko pravne osebe posebej. Isti organ lahko vasih zdruuje obe funkciji, lahko pa sta funkciji loeni na ve organov. Za vsako pravno osebo je pomembno, da ugotovimo, kateri organ je pristojen za sklepanje poslov v pravne prometu (za poslovodstvo). Na kaken nain pa organ, ki je za to pristojen, oblikuje voljo- voljo lahko oblikuje le fizina oseba, zato tudi organ sam ne more oblikovati volje brez fizine osebe. Organ je lahko: a) INDIVIDUALNI b) KOLEGIJSKI INDIVIDUALNI ORGAN- neka fizina oseba nastopa v funkciji organa in preko svoje voljne sposobnosti nastopa (oblikuje voljo) za pravno osebo. Pri tem nainu oblikovanja volje organa lahko pride do KOLIZIJE- ko naj pravna oseba, ki jo zastopa fizina oseba, s to fizino osebo sklene pravni posel. KOLEGIJSKI ORGAN- ne gre za enako oblikovanje volje kot pri posamezni fizini osebi. Do oblikovanje volje pride po posebej doloenih procesnih proceduralnih pravilih- vse osebe oblikujejo voljo s sklepom. Pri vsakem poslovanju pravne osebe je pomembno, da vemo:-kdo je pristojen za nastopanje v prometu -kdo lahko oblikuje voljo pravne osebe.

DELIKTNA SPOSOBNOST PRAVNE OSEBEKLEMEN M.

16 Deliktna sposobnost pravne osebe je naeloma popolna in neomejena. Pravna oseba ni sama sposobna ravnati deliktno. Je pa vsaka pravn aoseba s svojim premoenjem popolnoma odgovorna za dejanja svojih lanov. PROCESNO PODROJE- pravne osebe so sposobne biti stranke v razlinih civilnih postopkih, procesna dejanja zanje pa opravljajo organi poslovodstva. Posebnost naega ZKP- dopua, da kot stranka v doloenih pogojih nastopa neka premoenjska skupnost, ki nima statusa pravne osebe.

IDENTIFIKACIJSKI ZNAKI PRAVNIH OSEB -OPREDELITEV PRAVNE OSEBE KOTSUBJEKTA V PRAVNEM PROMETU

- IME -vsaka pravna oseba ima ime, pod katerim nastopa v pravnem prometu. to ime za nekatere gospodarske drube tudi FIRMA. V pravu pravnih oseb velja princip, da naeloma ni mono, da bi enako ime uporabljalo ve pravnih oseb. - SEDE -gre za prebivalie fizine osebe, ki odgovarja za pravno osebo. Kraj sedea je pomemben zaradi pripadnosti pravne osebe doloenem pravu. V Evropi veljata dva principa: 1) vsaka pravna oseba lahko sama izbira sede (ali v kraju, kjer so organi, ali tam, kjer je dejavnost). Na sede se vee registracija pravne osebe 2) ??? Domae pravne osebe so vse tiste pravne osebe, ki so vpisane v register na ozemlje republike Slovenije.

PRAVNE NORME- civilno pravo obvladujeta 2 temeljni naeli:1) AVTONOMIJA STRANK 2) DISPOZITIVNOST Kaj to pomeni?- naeloma lahko subjekti civilnopravnih razmerij samostojno urejajo ta razmerja tudi v nasprotju z nekaterimi zakonskimi dolobami. ZAKONSKE NORME civilnega prava delimo na: a) KOGENTNE ZAKONSKE DOLOBE- so minimalni okvirji, ki jih morajo vsi subjekti ne glede na avtonomijo in dispozitivnost upotevati. Tudi e se stranki strinjata med sabo, se o nasprotju takega pravila ne moreta veljavno dogovoriti. Te norme so znailne za razmerja ki uinkujejo napram tretji osebi. b) NEDOLOENE KOGENTNE DOLOBE- izvirajo iz temeljnih nael, so zelo abstraktne. Primer LICITACIJSKE POGODBE- ne ureja jih nobena zakonska doloba, sodna praksa pa lahko doloi da nek dogovor ne velja, ker kri temeljna naela. Sodie se lahko na podlagi pooblastila splonega naela postavi v vlogo zakonodajalca in postavi kogentno pravno normo.

www.filternet.si

17

c) DISPOZITIVNE ZAKONSKE DOLOBE- uporabijo se samo e se stranke ne dogovorijo drugae. Dogovor strank ima prednost pred dispozitivnimi zakonskimi dolobami po naelu avtonomije in dispozitivnosti. d) SODNO OBLIKOVANJE ZAKONSKIH DOLOB- prisotno je pri pojasnevanju temeljnih nael. Sistem civilnega prava ni v celoti pokril vseh civilnopravnih razmerij. Za ta razmerja, ki niso pokrita, sodia v skladu s splonimi normami oblikujejo pravna pravila. e gre za delovanje splonih nael ima tako pravilo znaaj kogentnega pravila, e pa gre za zapolnjevanje pravne praznine ima znaaj dispozitivnega pravnega pravila.

PRAVNO RAZMERJE Gre za pravno urejeno ivljensko razmerje. Gre za pravni odnos med pravnimi subjekti, katerih bistvene vsebine so pravice in njim odgovarjajoe dolnosti.

PRAVNO RAZMERJE V ASU 1) POGODBENO RAZMERJE- sklene se s pogodbo. e se izpolnita obe obveznosti, ki izhajata iz pogodbe, potem ti dve obveznosti ugasneta. Bistvena tukaj je izpolnitev. 2) LASTNINSKA PRAVICA- obstaja za doloeni pravni subjekt od ustanovitve naprej do takrat, ko za lastnika ugasne. bistven je obstoj v asu. 3) TRAJNA POGODBENA RAZMERJA- vmesna kategorija. Znailno zanje je, da udeleencem ne prinaajo samo enkratne izpolnitve, temve spolnitve,ki se ponavljajo v doloenem asovnem obdobju (zakup) ali pa obstajajo trajno (najem). Prenehajo takrat, ko je to dolono ob ustanovitvi, na temelju medsebojega dogovora ali po odpovedi ene strani. CIVILNO PRAVNO RAZMERJE- je tisti povezovalni element, ki med subjekti, ki vstopajo v pravni odnos, vzpostavlja medsebojno zvezo in doloa pravila obnaanja. Je medsebojna vez med pravnimi subjekti- nosilci pravic in dolnosti v civilnem pravu. STRANKA pravnega razmerja- so vse kategorije subjektov ki jim civilno pravo priznava to lastnost. Vsako civilno pravno razmerje je specifina vez med vsaj dvema subjektoma. Ta vez opredeljuje odnos- prvi subjekt ima neko PRAVICO, drugi subjekt pa DOLNOST. V vsakem razmerju je en subjekt UPRAVIEN, drug pa ZAVEZAN. Danes je civilno pravno razmerje s pravom urejen odnos med subjekti, kjer sta bistvena elementa pravica in zaveza. Poznamo 2 temeljna tipa civilnih pravnih razmerij, dva modela po katerih so opredeljena vsa razmerja: 1) pravno razmerje proti DOLOENEM SUBJEKTU 2) pravno razmerje proti NEDOLOENEMU KROGU LJUDI. 1) subjekta sta tono doloena. Najnujneji pogoj za obstojj takega razmerja je da ima A neko pravico do B, B pa ima neko zavezo ki se nanaa na pravico A. A lahko svojo

KLEMEN M.

18 pravico uveljavi le proti B in proti nikomur drugemu. B pa je zavezan le napram A. To je tipino obligacijskopravno (RELATIVNO) razmerje. Primer takega razmerja je razmerje UPNIK - DOLNIK. Mono pa je tudi to da imata oba subjekta pravico in dolnost- PRODAJNA POGODBA- prodajalec ima pravico terjati denar, zavezan pa je dati stvar, kupec pa je zavezan plaati ceno, ima pa pravico terjati stvar. 2) primer- LASTNINSKO RAZMERJE- lastnik stvari je nosilec pravice. Vasih je bila lastnina odnos med lastnikom in stvarjo, danes pa je treba izhajati iz definicije pravnega razmerja da to lahko obstaja le med vsaj dvema subjektoma. Lastninska pravica je torej pravica lastnika napram nedoloenemu krogu subjektov. Lastnik ima pravico stvar uporabljati, prisvajati... Ostali subjekti pa so ta odnos lastnikobjekt dolni spotpvati. To razmerje obstaja v latentni obliki napram nedoloenemu krogu ljudi. Taka pravica je ABSOLUTNA (izkljuujoa)- do konkretizacije pravnega razmerja pride ele takrat ko neka oseba posee v pravno razmerje (B vzame lastniku stvar). Ko pride do posega se oblikuje razmerje med lastnikom stvari in B. tako razmerje je razmerje med doloenim subjekti (lastnik ima pravico zahtevati stvar nazaj, B pa je zavezan stvar vrniti). Znailno za to razmerje je to da se tu pravica lahko nanaa na enak nain proti katerikoli osebi. Ta vrsta razmerja se pojavlja predvsem v stvarnem pravu. Vsako razmerje civilnega prava je pravno urejeno z neko pravno normo. Zakon pa ni edini vir pravnih pravil. Ponavadi pa zakon ureja razmerja napram tretjim. V razmerju proti doloenemu subjektu pa obstaja poleg zakonskega vira e monost druganega postavljanja pravil obnaanja. Pojavijo se DISPOZITIVNA PRAVILA obnaanja, ki ju stranki sami postavita in zato ta pravila postanejo pravo (velja le za njun odnos).

ELEMENTI PRAVNEGA RAZMERJA- PRAVNO RAZMERJE -pri njem gre zapravno urejeno ivljensko razmerje. Temeljna elementa pravnega razmerja sta PRAVICA in DOLNOST. Poznamo pa e 3 druge elemente:- PRIAKOVANJE, -BREME -PRISTOJNOST. Ti trije elementi so vzporedni in niso nujni razpoznavni znak civilno pravnega razmerja.

PRAVICA- je nosilni element pravnega razmerja. Razlagajo jo 3 teorije, ki skuajopojasniti uinkovanje pravice: 1) TEORIJA VOLJE (voljno opredeljevanje pravice)- je najstareja teorija- pravica je od pravnega reda podeljena voljna oblast na podlagi katere gre subjektu doloen pravni poloaj ki mu doloa temelj njegovega delovanja. Zakon pove kdaj ima nekdo pravic in kdaj nastane. Potem ta pravica preide v voljno sfero- subjekt na lastni podlagi zahteva doloeno delovanje, po svoji volji oblikuje razmerje, sam odloa, ali bo svojo voljo uveljavljal ali ne.. Pravica je le monost, ni pa prisila. Kritika te teorije- vpraanje popolno nesposobnih oseb (nimajo svoje volje) -osebnostne pravice se nanaajo na varovanje osebne sfere, zato teko reemo da z voljno oblastjo varujemo lastno pravico.

www.filternet.si

19

2) IHERINGH- temeljni na pravici kot pravno varovanem interesu. Izhaja iz tega da pravno razerje samo varuje doloene interese. Vsaka pravica varuje nek doloen interes preko monosti ravnanja v okviru prava (postavljeno ali dogovorjeno). Varovalni mehanizem za dosego interesa ni le pravica ampak je lahko interes varovan tudi na drugih podrojih. Kritika- povzdiguje interes, izhaja iz pravnega varstva. Pjavi se vpraanje varovanja osebne sfere. 3) INTEGRALNA TEORIJA PRAVICE (SINTETINA) - skua povzeti elemente 1 in 2 teorije.- Pravica je pravno priznana in varovana subjektivna mo volje, ki je usmerjena v neko drubo ali interes. Doloi dva temeljna tipa pravic:- LASTNINSKA PRAVICA -TERJATEV VSEBINA PRAVICE- to kaj pravica pokriva. Loimo: ENOTNE PRAVICE- iz njih izvira le ena doloena zaveza. SESTAVLJENE PRAVICE- iz njih izhajajo razline oblike zavez. Vsaka pravica je sestavljena iz razlinih upravienj. Enotne pravice pokrivajo vsaj enoupravienje Element prenosnih poslov v pravnem prometu je vedno pravica. Nekateri pravni posli pa niso usmerjeni v prenos pravice ampak le v prenos njenega upravienja (najemna pogodba). TOBENO UPRAVIENJE- ima ga vsaka pravica. Vsak imetnik pravice lahko zahteva prisilno vzpostavitev pravice. To upravienje ni samostojno, ampak je vgrajeno v vsako civilno pravico. DOLNOST- vsaki pravici odgovarja dolnost, ki se pokriva z vsebino te pravice. Loimo 3 tipe dolnosti: - RAVNALNA DOLNOST- zagotovitev aktivnega ravnanja. Omejena je le na obligacijskopravno sfero, na terjatve. -OPUSTITVENA DOLNOST- v obligacijskopravni, lastninski in osebnostni sferi. Ponavadi veljajo za nedoloenkrog ljudi. -AKCEPTIRANJE PRAVNE POSLEDICE- nasprotna stranka se sprijazni z oblikovanjem razmerja, ki ga enostransko ustvari upravienec.

BREME- dolnost vije kategorije. Stranka mora nekaj opraviti, kar je v interesu obehstrank, vendar druga stranka etga ne more zahtevati s tobo. Opustitev ravnanja ima za posledico izgubo pravice ali ugodnega poloaja.OBRNJENO DOKAZNO BREME -

kdo drugemu povzroi kodo, jo mora povrniti, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde. PRISTOJNOST razvojpravnega razmerja je vezan na izjavo volje. Gre za to, kdo jepristojen za razlina pravna dejanja (stranki ali zastopniki).

KLEMEN M.

20 PRIAKOVANJA- razumeli naj bi tak pravni poloaj, ki zagotavlja pravno zavarovano monost pripada pravice, tako terjatve kot stvarne pravice, ki poiva na tem, da je normalni dejanski stan pridobitve take pravice e delno uresnien in je mogoe z verjetnostjo priakovati njegovo izpolnitev, uresniitev. Gre za pravico, ki nastaja. Nekateri zakonsko doloeni pogoji za nastanek pravice so izpolnjeni, drugi manjkajo. To ni GOLA NADA, ko se nastanek pravice le obeta, pa ni izpolnjen noben pogoj. primer- priakovanje kupca, kateremu je stvar izroena pod pridrkom polnega plaila kupnine, priakovalec, zakaterega e ni izvren vpis v zemljiko knjigo, za katerega je e vloen predlog UPRAVIENJA -iz posamezne pravice lashko izhajajo razlina upravienja. Ta upravienja pridobijo svojo samostojnost ko se odvojijo od pravice.

CIVILNOPRAVNE PRAVICEDelijo se na ABSOLUTNE in na RELATIVNE- ta delitev poiva na obeh temeljnih modelih civilnopravnih razmerij in se z njima praktino pokriva (absolutne pravice odgovarjajo tipu razmerja med nedoloenim osebam, relativne pravice pa ustrezajo tipu razmerja med doloenima osebama).

ABSOLUTNE PRAVICE (=IZKLJUUJOE)- doloeno pravno varovanopravno dobrino, ki je predmet pravice, zagotavljajo upraviencu v razmerju do vseh tretjih oseb. Primer : RAZVOJ LASTNINSKE PRAVICE- v zaetnem obdobju je lastninska pravica zagotavljala absolutno oblast (lastnik je v odnosu do stvari lahko izvajal vsa ravnanja, po svoji volji, stvar je lahko tudi uniil). -danes se absolutnost oblasti , ki jo pravica zagotavlja, mono omejuje. Zaradi omejitvenih dolob (ki so prisilne narave), ki jih mora spotovati vsak nosilec pravice, teko govorimo o absolutni pravici, saj je vsak lastnik vezan na nekatera splona pravila pri ravnanju s svojo lastninsko pravico. Zato pravimo da te pravice niso ve absolutne ampak IZKLJUUJOE PRAVICE. Absolutnost pravice ni danes nikjer ve popolnoma neomejena. Pri nas doloata omejitve 67.len Ustave in 4.len ZTLR. ZNAILNOSTI IZKLJUUJOIH PRAVIC: - Temeljna znailnost teh pravic je ta da imetniku pravice zagotavljajo tak pravni poloaj, da lahko iz pravice, ki jo ima, izkljui vse tretje osebe

www.filternet.si

21

- tej pravici odgovarja dolnost, ki zavezuje vse tretje (nedoloene) osebe - te pravice uinkujejo ERGA OMNES- napram vsem - tevilo tistih, ki morajo izkljuujoo pravico spotovati (potencialni zavezanci) je neomejeno (zato je ta pravica abstraktna) - dolnost ki izhaja iz teh pravic je NEGATIVNA ( zavezanci se morajo vzdrato vseh ravnanj ki bi neposredno posegle v izkljuujoo pravico - tem pravicam odgovarja dolnost vzdrevanja posega v doloeno sfero - obstaja njihov NUMERUS CLAUSUS (uinek teh pravic je tak da ne dopua dvomov ali gre za izkljuujoo pravico); to je pravilo o zakonsko omejenem tevilu izkljuujoih pravic

TIPI IZKLJUUJOIH PRAVIC: 1) PREMOENJSKE- vse pravice stvarnega prava (lastnina, slunost, zastavna pravica, pravica realnega (stvarnega) bremena) 2) NEPREMOENJSKE = OSEBNE- tipine premoenjske so osebnostne pravice. Lahko pa se tudi v nepremoenjskih pravicah pojavijo pravice, ki so vezane na 1 osebo (osebne slunosti). OSEBNE PRAVICE- pravice ki so po svojih znailnosti taka da pripada tono doloeni osebi OSEBNOSTNE PRAVICE- varujejo temeljne pravice in svoboine loveka, nanaajo se na lovekovo osebnost in so namenjene njenemu varovanju (so hkrati tudi osebnostne pravice) 3) PRAVICE NA MATERIJALNIH DOBRINAH- duhovne stvaritve (proizvod lovekove intelekta), niso stvari. Te pravice so sestavljene iz materijalne (premoenjskeizkorianje pravice) in moralne (osebne- tono doloena oseba) komponente. Uvramo jih med premoenjske in osebnostne izkljuujoe pravice. V primerjavi z drugimi izkljuujoimi pravicami pa imajo znailno lastnost- ASOVNA in KRAJEVNA OMEJENOST- tako so omejene materijalne komponente, moralne komponente pa niso asovno in krajevno omejljive. Sem uvramo pravice: -avtorske pravice, pravice izvajalcev - pravice industrijske lastnine (patent, vzorec in model, blagovna in storitvena znamka) - osebnostne druinske pravice - osebnostne avtorske pravice - prilastitvene pravice - stvarne pravice na tuji stvari - stvarna priakovanja. LASTNINSKA PRAVICA- zagotavlja lastniku ekskluzivno oblast nad stvarjo. Lastnik pa lahko del te svoje pravice prenese z kaknim pravnim poslom (slunost, raba stvari). Gre za omejitve ki izvirajo iz samega izvrevanja lastninske pravice. Nihe pa ne sme sam posei v lastninsko pravico druge osebe. e oseba posee v lastninsko pravico lastnika, pride do konkretizacije razmerja. Dokler pa do posega ne pride ni kakih posebnih varovalnih elementov.

KLEMEN M.

22

RELATIVNE PRAVICE- odgovarjajo tipu razmerja med doloenima osebama.Subjekta pravic in dolnosti sta ves as tono doloena. Tukaj je lahko dolnost, ki odgovarja pravici tudi POZITIVNA- veina relativnih pravic zavezuja k pozitivnem ravnanju (dajatev, storitev), nekaj pa jih zavezuje tudi k negativnem ravnanju (opustitev, trpljenje). Vsebinsko so tono doloene (kaj je vsebina pravice), gre torej za konkretna razmerja. Vedno jih je mogoe oblikovati na novo z dogovorom. So izkljuno PREMOENJSKE pravice. Uinkujejo INTER PARTES. Sem spadajo: -TERJETVE, ZAHTEVKI, UGOVORI. Primer- SLUNOSTNA PRAVICA- vonja preko sosedove parcele: A je slunostni upravienec, B je lastnik zemljia. Ta pravica uinkuje proti vsem in ne proti doloenima osebama (e B svoje zemljie proda, ostane a-ju slunost tudi vnaprej). A in B pa bi lahko sklenila tudi obligacijsko pogodbo- med dvema tono doloenima osebama -dogovorita se da bo A lahko uporabljal zemljie B-ja -e pa B proda zemljie C-ju. potem A ne more ve uveljaviti svoje pravice naapram C-ju. Nekatere relativne pravice se lahko vpiejo v zemljiko knjigo in postanejo izkljuujoe.

RAZLIKA MED IZKLJUUJOIMI IN RELATIVNIMI PRAVICAMI Pokae se v dveh primerih: 1) VSEBINA PRAVNEGA VARSTVA- en tip pravic uinkuje napram vsem, drug pa le med dvema tono doloenima osebama. IZKLJUUJOE PRAVICE- temeljna oblika varstva je OPUSTITVENI ZAHTEVEK, s katerim zahteva imetnik izkljuujoe pravice od tistega, ki v pravico posee, opustitev ravnanja ki pomeni kritev te pravice. Izjema je le lastninska pravica, kjer je poleg opustitvenega zahtevka znailen e POVRNITVENI ZAHTEVEK. RELATIVNE PRAVICE- poleg opustitvenega zahtevka je znailen e IZPOLNITVENI ZAHTEVEK- nosilec pravice zahteva izpolnitev tistega ravnanja ki je predmet relativne pravice. 2) STEAJ- primer: Podjetje se ukvarja s prodajo in servisom vozil. Zabrede v dolgove in gre v steajni postopek. Steajni upravitelj ugotovi da se na dvoriu tega podjetja nahaja ve vozil:- ena so kupljena s strani podjetja za nadaljno prodajo -druga so last strank ki so jih pripeljale na servis. Lastnik vozila (A), ki ga je pripeljal na servis ima izkljuujoo pravico, ki uinkuje napram vsem, zato bo imel A v steajnem postopku IZLOITVENI ZAHTEVEK iz steajne mase. Kupec (B), ki pa je pri tem podjetju avto e vplaal, ni pa ga e prevzel (po prodajni pogodbi pa se lastninska pravica prenese ele z izroitvijo), ne bo mogel zahtevati izloitve avta ampak bo imel enak poloaj kot vsi ostali upniki. Ker je B nosilec relativne pravice, ne bo dobil vsega svojega zahtevka. Nekatere relativne pravice pa lahko vsaj delno prehajajo v absolutne pravice (=ABSOLUTIZIRANJE RELATIVNIH PRAVIC), in to takrat, ko a) so doloeni posebni pogoji b) je to doloeno v prisilnih pravnih normah

www.filternet.si

23

a) e se relativna pravica vpie v javno knjigo nepreminin, nastopijo s tem vpisom nekatere znailnosti absolutne pravice. Subjekti ki vstopajo v pravni promet morajo poznati absolutne pravice drugih subjektov in se ne morejo zagovarjati da jih niso poznali e jih prekrijo. b) doloba ki ureja poloaj najemnika v najemni pogodbi- e je neka stvar e izroena najemniku, potem pa najemodajalec to stvar proda drugemu, ima najemnik e vedno nekatere pravice napram novemu lastniku. e pa pride do steaja se lahko zgodi da prenehajo najemne pravice (e se stanovanja priteje steajni masi). Najemna pravica je torej relativna pravica, v nekaterih primerih pa dobi znailnosti absolutne pravice.

VRSTE PRAVIC- OSEBNOSTNE, NEMATERIALNE, OBLASTVENE, TERJATVE, OBLIKOVALNE,SODELOVALNE, PRILASTIVENE.

OSEBNOSTNE PRAVICE-gredo loveku kot takemu, glede na njegovo osebo, telesne in psihine sposobnosti. Te pravice so izkljuujoe, uinkujejo proti nedoloenemu krogi tretjih oseb. Gredo fizinim in pravnim osebam. So nepremoenjske in neprenosljive ter nededljive. Nekatere lahko uinkujejo tudi po smrti osebe, na temelju doloene pravice, ki gre tistim, ki so bili z umrlim v blinji zvezi. Varuje se jih z OPUSTITVENIMI ZAHTEVKI in z odkodnino, e je ravnanje tretje osebe povzroilokodo. NEMATERIALNE PRAVICE- Imaterialne pravice delimo na dve skupini: -pravice s premoenjsko vrednostjo (avtorska pravica, pravica intelektualne lastnine), -pravice brez premoenjske vrednosti. Pravicam nematerialne narave lahko dodamo avtorsko pravico in pravico intelektualne lastnine, pravica do vzorca in modela, do blagovne in storitvene znamke. So sicer enotne pravice, ki pa so sestavljene iz 2 komponent: -osebnostna, -materialna. So asovno omejene. PREMOENJSKA SFERA CIVILNEGA PRAVA- premoenjske pravice so stvarnopravne pravice, obstaja pa premoenjsa narava pri vseh relativnih pravicah. Tako govorimo o delitvi na OBLASTVENE (stvarnopravne) pravice in na TERJATVE (relativne).

OBLASTVENE (STVARNE) PRAVICEKLEMEN M.

24 Stvarne pravice so praviloma prenosljive, podedljive, lahko se jim odreemo. Kljub prenosu ostane stvarna pravica ista. Stvarna pravica preneha samo e propade stvar, na katero se nanaa. Narava vseh stvarnopravnih pravic je OBLASTVENA- zagotavlja oblast nad stvarjo. Nosilcu zagotavljajo doloeno pravno oblast nad predmetom pravice. A) RELATIVNE OBLASTVENE PRAVICE- so tiste relativne pravice, ki zagotavljajo oblast nad stvarjo. Uinkujejo med dvema dolonima osebama, krog varstva pa lahko see tudi ire. Za doloen as ustanavljajo oblast doloenim subjektom. Take pravice so najem, zakup, posodba (eprav so stvarne pravice, ne veljajo napram vsem) B) OBLIGACIJSKE PRAVICE SO- izkljuujoe pravice, premoenjske pravice,pravice ki so predmet pravnega prometa, podedljive pravice. C) STVARNE OBLASTVENE PRAVICE- objekt tega pravnega razmerja je izvrevanje pravic na stvari (uitek- ni prenosljiv niti podedljiv) Temeljna STVARNOPRAVNA OBLASTVENA PRAVICA je LASTNINSKA PRAVICA (lastnik ima oblast nad stvarjo, stvar pa pripada subjektu). Druge so STVARNE PRAVICE NA TUJI STVARI- zanje je znailna omejenost oblasti (zmanja se oblast lastnika). Te pravice imajo prednost (prioritetne) pred oblastjo lastnika na podroju pravice. Sem sodijo SLUNOSTI in ZASTAVNE PRAVICE, po novem zakonu pa e REALNO BREME . SLUNOSTI- osebne (uitek, raba, stanovanje- so asovno omejene) in stvarne (odnos 2 stvari) ZASTAVNA PRAVICA- na premininah (pignus) in na nepremininah (hipoteka). to je akcesorna pravica, ker je vedno vezana na neko drugo pravico.

TERJATVE -so RELATIVNE PRAVICE (proti doloeni osebi).Na temelju terjatve ahkoupravienec zahteva od zavezanca doloeno iizpolnitev. Ko je ta obveznost izpolnjena, terjatev ugasne. Vsebujejo asovno komponento (z izvritvijo ugasnejo). Tudi terjatev lahko uinkuje proti vsem (terja lahko le upnik od dolnika, vsaka terjatev pa pripada doloenemu upniku, ki lahko reagira zoper kogarkoli ki posega vnjegove pravice). Terjatev je lahko predmet izvrbe, je prenosljiva (razen e to prepoveduje zakon ali pogodba). So PREMOENJSKE PRAVICE- izjema so OSEBNE TERJATVE ( terjatve zaradi nepremoenjske kode, niso prenosljive, e ni pripoznana s polnomono sodno odlobo, lahko pa niso prenosljive na osnovi dogovora (PACTUM DE NON CEDENDO). Nastanejo na podlagi:- pravnih poslov, -neposlovnih temeljev (kodni dogodek), -po zakonu.

OBLIKOVALNE PRAVICE = PRAVOTVORNA UPRAVIENJATe pravice so blizu terjatvam, imajo pa nekaj posebnih znailnosti. Oblikovalne pravice so tiste pravice, ki v doloenem pravnem razmerju pooblaajo enega od subjektov, da z enostransko izjavo volje oblikuje medsebojno pravno razmerje.

www.filternet.si

25

Bistvo je v nainu enostranskega oblikovanja pravnega razmerja (zato so pravotvorna upravienja). Stranka z enostranskim ravnanjem (sprejemno izjavo) oblikuje neko pravno razmerje, druga stranka pa je zavezana, da prevzame pravno posledico, ki izvira iz oblik razmerja. primer- PRAVICA DO ODPOVEDI- pogodba za nedoloen as z enomesenim odpovednim rokom- vsak od subjektov lahko sam samostojno oblikuje pravno razmerje s tem, da ga odpove. S tem pravno razmerje preneha ne glede na voljo drugega subjekta. Ta pa se mora z uinki oblikovalnega upravienja sprijazniti.

Oblikovalne pravice delimo na: 1) USTANAVLJAJOE oblikovalne pravice (ali OPCIJE) so najbolj redke. Na neki pravni podlagi lahko z nekim pravnim oblikovanjem nastane novo pravno razmerje (predkupna pravica, pomudba) 2) SPREMINJAJOE oblikovalne pravice so tiste, ki spreminjajo pravno razmerje. Primer- A QUANTI MINORIS- znianje kupnine zaradi grajanja napake- kupec z enostransko izjavo zmanja kupnino 3) UKINJAJOE oblikovalne pravice pravno razmerje odpovedo. Za oblikovalne pravice je znailno to, da prva stranka ne potrebuje soglasja druge stranke niti katerekoli tretje stranke (sodie), da to pravico izpolni. Sodie ugotavlja le to, ali je bila oblikovalna pravica izvrena (izvrena je lahko le, e so izpolnjeni vsi pogoji). Uveljaviti jih je mogoe le v doloenem asovnem obdobju. Oblikovalne pravice vasih niso bile SAMOSTOJNO PRENOSLJIVE. Danes pa to naeloma e dri, vendar z nekaterimi izjemami, e za prenos obstaja pravni interes- tudi tisti, ki oblikovalno pravico pridobi, mora imeti interes da jo pridobi. Poloaj tistega, proti kateremu se pravica uveljavlja, pa se na sme poslabati.

VRSTE OBLIKOVALNIH PRAVIC I. OPCIJE- usmerjene so v nastanek novega pravnega razmerja (predkupna pravica, nazajkupna pravica). IZBIRNE PRAVICE- pride do vsebinskega oblikovanja obligacijskega razmerja (znianje kupnine ali zamenjava stvari) PRAVICE, ki so usmerjene v prenehanje pravnega razmerja (ODPOVED ali SPODBIJANJE). Pravna posledica nastane neposredno na podlagi oblikovalnega upravienja. TOBENE PRAVICE- e se razmerja ne da spremeniti z enostranskim pravnom poslom (zakonska zveza, najem za doloen as) II. SAMOSTOJNE - prilastitev (ni vezana na nobeno obstojee pravno razmerje)

KLEMEN M.

26 NESAMOSTOJNE- izhajajo iz konkretnega pravnega razmerja (ugovor zastaranja, opomin) III. USTAVLJAJOE OBLIKOVALNE PRAVICEUKINJAJOE (NEGATIVNE)-obraa se proti obstojeemu razmerju (preklic ponudbe, odpoved, odstop od pogodbe, izstop iz drubenega razmerja) Upravienec uveljavlja oblikovalne pravice v obliki razlinih izjav. Lahko pa zadostuje tudi neposredna potrditev volje v dejanskem ravnanju (prilastitev, zavrenje) SODELOVALNE PRAVICE- gre za pravice, ki se nanaajo na sodelovanje pri oblikovanju volje, kot tudi udelebo pri delovanju doloene zdrube kot pravne osebe, drutva, skupnosti civilnega prava. Te pravice izhajajo iz poloaja drubenika. Ni jih mogoe loiti od pravnega poloaja upravienih subjektov. Po svoji naravi niso oblastvene narave niti terjatve. Ne gre za pravice, ki bi zasledovale izkljuno uveljavljanje lastne pravice. Od oblikovalnih pravic se razlikujejo po tem, da ne gre za pravice, ki bi zasledovale izkljuno uveljavljanje lastne pravice. Gre za oblikovanje nove skupne volje. primer- sodelovanje pri organih skupnosti, pri glasovanjih, pri vodenju skupnih poslov.

PRILASTITVENE PRAVICE- te pravice so stvarne narave. Stvarna prilastitvenapravica na niiji stvari podeljuje prilastitelju izkljuno upravienje, da si stvar, ki jo je vzel v oblast, lasti, vzame v posest, s emer pridobi na njej lastninsko pravico. e pa ima na tej stvari neksdo drug lastninsko pravico, potem pridobitelj lastninske pravice ne pridobi. Prilastitelj ima v primeru izvrevanja te pravice absolutno uinkujoo pravico, izkljui vsakega tretjega od oblasti nad stvarjo. Razlika se pojavi glede prilastitvenih pravic v primeru proizvodnje ali sestavin stvari, e je je taka prilastitev vezana na privolitev lastnika stvari.

PRIAKOVANJE- je tak pravni poloaj, ki zagotavlja zavarovano monost pripadapravice (terjatve in stvarne pravice), ki poiva na tem, da je dejanski stan pridobitve take pravice e delno uresnien in je mogoe z verjetnostjo priakovati njegovo izpolnitev, nastop, uresniitev. Tak poloaj se lahko zastavi, prenese, obremeni. Primer take pravice- priakovanje kupca, ki mu je stvar izroena pod pridrkom polnega plaila kupnine -pripad dediine dediem.

PRAVICE NA PRAVICAHGre za odnos z vsebino uporabe in za razmerje z upravienjem, da je mogoe stvar uporabljati, izkoriati. Predmet uitka ali zastavne pravice na pravici so praviloma lahko vse prenosljive pravice. Pravice na lastninski pravici so omejene stvarne pravice, ki jih enaimo z oblastvenimi pravicami.

www.filternet.si

27

V bistvu gre pri pravici na pravici za posamezne samostojne obstojnosti temeljne pravice, pri emer so ta upravienja zardeljena med imetnika pravice in upravienca. zato so pravice na pravicah nujno take narave kot pravice, na katerih obstajajo. primer- uitkar ima pravico do obresti, dividend, uitek na pravici, zastavna pravica na pravici, stvarna slunost na nepreminini.

PROTIPRAVICE- so pravice, ki omogoajo ali onemogoajo proti pravnemusubjektu naperjeno pravico drugega pravnega subjekta, z njimi naj se odvzame popolnoma ali delno uinkovanje uveljavljane pravice. Govorimo o UGOVORIH. Z oblikovalnimi pravicami so si podobne v tem, da omogoajo spremembo pravnega poloaja drugega. Poznamo pa tudi zahtevke, ki imajo naravo nasprotnih terjatev.

MEJE PRAVIC- vsebino in s tem meje pravic doloata zakon ali pogodba.Oblastvene pravice pa dopuajo soasno soobstojnost istih ali drugih oblastvenih pravic (ve zastavnih pravic, ve slunostnih upravienj, dve terjatvi na isto izpolnitev. Tukaj meje pravic izhajajo iz njihove narave. Obstajajo pa tudi splone omejitve, ki veljajo za vse vrste pravic, izhajajo pa iz skrajne sile, silobrana, iz naela dobre vere in potenja. Izvrevanje vsake pravice je nedopustno, e nima drugega namena kot povzroiti drugemu subjektu kodo. To je temeljna prepoved (meja pravic).

PRIDOBITEV, PRENOSLastnikov pravni poloaj preide praviloma s prenosom lastninske pravice na pravnega naslednika z vso svojo vsebino, preidejo vse terjatve in vsa bremena in omejitve lastninske pravice. Celoten pravni poloaj preide na drugo osebo neposredno iz pogodbenega razmerja v primeru smrti med nasledniki (UNIVERZALNO NASLEDSTVO). Na dedie ne preidejo samo pravice in dolnosti, ampak tudi vsa z razmerjem zdruena priakovanja. Tak pravni poloaj pa lahko nastane tudi med ivimi na temelju prevzemne pogodbe. V tem primeru prevzemnik nadaljuje pravni poloaj dosedanjega subjekta razmerja do njegovega konca. Vpraanje se je pojavilo pri osebnih drubah, alai je mogoe prenesti lanstvo, odgovor pa je, da je mono lanstvo prenesti na temelju pogodbe med izstopajoim in vstopajoim lanom s soglasjem ostalih lanov.. Danes NISO PRENOSLJIVI osebnostni in druinski pravni poloaji. Razmerje, ki je nosilno za posamezno stvarno pravico, preide hkrati s to stvarno pravico. Pravni poloaj v pravnoposlovnem poslu je praviloma prenosljiv s pravnim poslom med ivimi s soglasjem druge stranke.

KLEMEN M.

28

NAINI PRIDOBITVE PRAVICE-poznamo ORIGINARNI (IZVIRNI) in DERIVATNI(IZVEDENI) nain pridobitve. IZVIRNI (ORIGINARNI) NAIN PRIDOBITVE- ko pridobitev nastopi neodvisno od tega, ali pripada pravica v trenutku pridobitve nekomu drugemu. Gre za nastanek nove pravice.Taka je pridobitev v primeru prisvojitve niije stvari, na temelju priposestvovanja, pomeanja, zmeanja, predelave, najdbe, pridobitve avtorske pravice, lanstva. IZVEDENI NAIN PRIDOBITVE- ko pridobiteljevo upravienje temelji na upravienem poloaju pravnega prednika ne glede na odgovarjajoi pridobitni nain. Tukaj govorimo o pravnem nasledstvu (TRANSLATIVNEM). Izvedena pridobitev poiva na temelju prodaje stvari, terjatve ali prenosa pravice nasploh s strani dosedanjega imetnika. Prenesena pravica je identina s pravico pravnega prednika. Lahko pa ima tudi izvedena pridobitev za posledico nastanek nove pravice- kot taka se predstavlja nova pravica kot izloitev in osamosvojitev posameznih delnih upravienj iz vsebine prednikove pravice. Govorimo o KONSTITUTIVNEM NASLEDSTVU. Ta nova upravienja se predstavljajo kot izvedenke in njegove lastninske pravice. Izvedeni translativni prenos pomeni, da naslednik povsem vstopa v pravni poloaj svojega pravnega naslednika. PRAVNO NASLEDSTVO- lahko je posamino (singularno) ali skupno (univerzalno). Razlika je v tem, ali se nanaa dejanski stan, na katerem temelji, na posamezno pravico ali na skupino pravic. Tipien primer za univerzalno nasledstvo je dedno nasledstvo, podobni pa so tudi prehod premoenja moa in ene na zakonsko skupnost, prirast delea izkljuenega lana premoenja skupnosti. V civilnem pravu je med ivimi mogoe samo posamino nasledstvo. e gre za prenos ve pravic, sa vsaka posebej prenese na nain, kot zanjo velja. e gre za prenos NEPREMININ ali stvarnih pravic na njih, je potebno za tak prenos stvarnopravno soglasje in vpis v zemljiko knjigo. Lastninsko pravico na nepreminini je mogoe pridobiti na temelju sporazuma med strankama in na njem temeljeega vpisa v zemljiko knjigo. e gre za prenos PREMININ, je potreben sporazum o prenosu lastninske pravice in izroitev ali nadomestek izroitve preminine. Pri TERJATVAH se prenos izvri z odstopom terjatve. UITEK se lahko ustanavalja na posameznih pravicah.

www.filternet.si

29

Ko gre za pravno nasledstvo, izgubi dosedanji imetnik pravico, ne da bi ta zaradi tega prenehala obstajati, gre za spremembo v osebi imetnikov.Pravica preneha obstajati po volji imetnika, ko se ji ta odpove, ne more pa se odpovedati osebnostnim in druinskim dolnostim pravicam.

ODPOVED IN PRENEHANJE PRAVICE- izvri se v veini primerov natemelju enostranskega pravnega posla in z izroitvijo v lastnino pri nepremininah ali z vpisom v doloeno knjigo pri nepremininah. Odreenje terjatvi je mogoe samo na podlagi pogodbe (ne enostransko) in to z dolnikovo privolitvijo. Loimo prenehanje pravic na sploh (ko ugasne in ko ne obstaja ve) ter prenehanje pravice z vidika doloenega upravienca (obstaja v korist druge osebe). V ASU TRAJANJA pravice so naini prenehanja: -odpoved pravici, -neuveljavljanje, -smrt upravienca, -izpolnitev, -pretek asa, -unienje stvari. a) odpoved pravici- pri relativnih pravicah se ji ni mogoe odpovedati enostransko) DERELIKCIJA- opustitev lastninske pravice na nepreminini b) neuveljavljanje pravice = spea pravica c) smrt uprauienca- osebnostne pravice, osebne pravice, premoenjske d) unienje stvari- oblastvene pravice e) z izvritvijo, z pretekom asa- oblikovalne pravice NEPODEDLJIVE PRAVICE, uitek, omejena slunost in ivljenska renta prenehajo z upravienevo smrtjo. Podedljiv tudi ni zahtevek na denarno odkodnino, ki nima znaaja premoenjske kode. Nepodedljivi so zahtevki, katerih vsebina so storitve osebnostne narave. OBLIKOVALNE PRAVICE ugasnejo s samim izvrevanjem. Nekatere od njih pa ugasnejo, e se ne uveljavljajo v doloenem roku (izkljuevalni rok), ker upravienec izgubi pravico z iztekom tega roka. TERJATVE in drugi ZAHTEVKI prenehajo z dosego cilja, ki ga zasledujejo. Ugasnejo z izpolnitvijo. Terjatve pa lahko prenehajo tudi na drug nain (prevzem dajatve namesto izpolnitve, polobo z odpovedjo, zdruitvijo terjatev v eni osebi). Prav tako terjatev preneha zaradi nezmonosti izpolnitve, e dolni za to ne odgovarja. Propad predmeta terjatve pomeni preoblikovanje terjatve v odkodninsko terjatev. OBLASTVENE PRAVICE prenehajo s propadom stvari, katera je predmet pravice (pravice postanejo brezpredmetne). LASTNINSKA PRAVICA in vse omejene pravice na stvari prenehajo s propadom ali unienjem stvari. AVTORSKA PRAVICA- potek zastaralne dobe ne pomeni prenehanja, saj ta potek utemeljuje le ugovor (nasprotno pravico)

KLEMEN M.

3 0 Ugasnitev (prenehanje) pravice pa vedno ne pomeni tudi prenehanja uinkov, upravienj, ki predstavljajo vsebino ugasle pravice. To pa ne velja takrat, ko posamezna pravica, ki izhaja iz pravice (matere) ne prenehajo.

ZAHTEVKIZahtevek pomeni pravico zahtevati od drugega storitev ali opustitev. Zahtevki so podvreni zastaranju. Zastarajo v 5 letih. Zahtevek se nam predstavlja kot monost uveljaviti doloeno pravno zahtevo enega subjekta napram drugemu subjektu. SAMOSTOJNI ZAHTEVKI- niso vezani na neko pred njimi obstojeo pravico. Najvekrat so povezani z relativno pravico. Predstavljajo samostojno gospodarsko vrednost. Sem tejemo terjatve, vzdrevalne zahtevke. Samostojni zahtevki so praviloma tudi samostojno prenosljivi NESAMOSTOJNI ZAHTEVKI- sluijo uresnievanje druge absolutne pravice (oblastvene, druinske, osebnostne, imaterialne). Znailni so za izkljuujoe pravice. Nekateri stvarnopravni zahtevki NE ZASTARAJO- pravica tobe za vrnitev stvari, -opustitveni zahtevek Jasno moramo loiti lastninsko pravico kot absolutno oblastveno pravico in njeno uveljavljanje napram doloenemu motitelju od zahtevkov, ki nastanejo na temelju lastninske pravice. Zastarajo samo zahtevki, na pa lastninska pravica sama.

UGOVORI- pri ugovoru gre za PROTIPRAVICO. Pri ugovoru gre za pravico protizahtevku, katere namen je prepreiti izvajanje in uresnievanje zahtevka (stalno ali zaasno). Ne glede na ugovor je mogoe zahtevek vedno izpolniti prostovoljno. Ugovor preneha, ko se mu upravienec odpove. VRSTE UGOVOROV: -TRAJNI- trajno prepreujejo uveljavljenje zahtevka Ugovor zastaranja, neutemeljenosti zahtevka, ustanovitev terjatve z nedopustnim ravnanjem - ZAASNI (ODLONI)- zaasno omejujejo uveljavljanje zahtevka. Ugovor roka, predkupne pravice, poroka - ZAHTEVKE OMEJUJOI- ti ugovori ne prepreujejo njegovega sodnega uveljavljanja, vodijo pa do sodne odlobe izpolnitve iz rok v roke ali so obsodbe omejenega jamenja. Pogojujejo zahtevek. e terjatvi stoji nasproti trajni ugovor, se mnogokrat obravnavajo tako kot da bi ne nastale. e terjatvi nasprotuje katerikoli ugovor, je ni mogoe pobotati. Zastavna pravica in hipoteka v takem primeru ugasneta. Trajni in zaasni ugovori onemogoajo, e so uveljavljeni, sodno uveljavitev zahtevka za vedno ali za doloen as. Uinki ugovorov se razvijejo v tekoi pravdi. Upravienec mora poskrbeti, da bo ugovor, ki ga je uveljavljal pred ali izven tekoe pravde, uveljavljen pred sodiem. Ugovor uveljavlja tisti, ki mu pravni red tak ugovor priznava ob izpolnjenih pogojih. Od oblikovalnih pravic se ugovor razlikuje po tem, da e sam njegov obstoj, ne pa samo

www.filternet.si

31

uveljavljanje ustanavlja doloene materialnopravne posledice. Upravienec lahko v tekoi pravdi svojega prejnjega ugovora ne uveljavlja ponovno, e pa bi lo za oblikovalno pravico, bi naknadno odreenje e uveljavljenemu zahtevku v sami pravdi ne prilo v potev, saj bi bilo oblikovalno upravienje izrabljeno s prvim izjavnim ravnanjem.

ZASTARANJE ZAHTEVKOVZastaranje ni temelj ugasnitve ampak samo, ustanavlja ugovor za zavezanca. Ugovor zastaranja je trajne narave. Zahtevki so zastarljivi, zastarajo s potekom asa. Ne zastarajo: -zahtevki iz pravic, ki so zapisane v zemljjiki knjigi, -zahtevki na popravo napak zemljike knjige, -zahtevki, ki merijo na prenehanje doloene civilnopravneskupnosti, zahtevki iz druinskih razmerij, -zahtevki sodedia, -osebnostne, oblastvene, sodelovalne in oblikovalne pravice - zahtevki, ki izhajajo iz osebnostne ali oblastvene pravice, katerih namen je vzpostaviti odgovarjajoo stanje poravic (nesamostojni zahtevki na izroitev, odpravo, opustitev motenj ali kodljivih posledic). Nekatere pravice so omejene po izkljuevalnih rokih, ko ta rok nastopi, pravica ugasne. Temeljno zane tei zastaralni rok z nastankom zahtevka, pri opustitvenih zahtevkih pa z izvajanjem nasprotnega ravnanja. Potek roka je odvisen od nastanka terjatve. e je potrebno naknadno odobriti doloeno pravnoposlovno razmerje, zane zastaralni rok tei z odobritvijo. Za nastanek odkodninskega zahtevka je dovolj da nastopi koda, etudi njena viina e ni znana. V primeru odstopov zane zastaralni rok tei od takrat, ko je upraviencu mogoe uveljaviti zahtevek. Obenem z glavnim zahtevkom zastarajo tudi zahtevki iz postranskih obveznosti (zamudne obresti). Zastaralnih rokov ni mogoe podaljati. POTEK ZASTARALNEGA ROKA Loimo med PRETRGANJEM (as, v katerem je zastaranje teklo, ni vtet v zastaralni rok) in PREKINITVI (pomeni, da je e pretekli as zastaralnega obdobja brez pomena. Po odpadu razloga prekinitve zane tei nov zastaralni rok) zastaralnega roka. Posledica zastaranja zahtevka je ta, da je zavezanec upravien odkloniti izpolnitev svoje obveze. Nedopustnost ugovora nastopi takrat, ko je dolnik dajal videz o izpolnitvi zahtevka in je tako upnika odvraal od pravoasne tobe. V tem primeru se lahko naporam takemu ugovoriu uveljavlja nasprotni ugvor (replika) nedopustnega izvrevanja pravice.

KONKURENCA ZAHTEVKOV-ko iz enega dejanskega stanja izvira vezahtevkov, ki imajo enako vsebino, gre samo za en zahtevek.KLEMEN M.

32

1) KONKURENCA IZPODRIVANJANORM- zakonska konkurenca zahtevkov. Na doloeno dejansko stanje ima upravienec 2 normi, pri emer je ena od norm splona, druga specialna. Lahko pa se zgodi, da ena pravna norma, nakateri temelji zahtevek, izpodrine drugo, tako da se uporabi samo ena.Specialna norma izpodriva generalno normo. 2) ALTERNATIVNA (IZBIRNA, ELEKTIVNA) KONKURENCA- ziz pravnega temelja za dolono dejansko stanje lahko subjekt uveljavlja dva ali ve zahtevkov ali zahtevek in oblikovalno pravico (IUS VARIANDI), s tem drugi zahtevki ugasnejo. 3) KOMULATIVNA KONKURENCA- e iz doloenega dejanskega stana izhajajo razlini zahtevki na temelju razlinih norm, ki merijo na razline izpolnitve, so ti zahtevki lahko uresnieni eden poleg drugega. (primer- krivdna telesna pokodbaokodovanec utemeljuje odkodnino na povrailo premoenjske kode, hkrati pa zahteva plailo boleznine). Upravienec lahko vsakega med njimi posebej odstopi in vtouje. e vtouje vse skupaj, gre za objektivno kopienje tobenih zahtevkov. e vloi vse zahtevke skupaj, gre za komulativno konkurenco. 4) Moni pa so primeri, ko je isti dejanski stan mogoe podrediti razlinim pravilom, ki zahtevke utemeljujejo, po teh razlinih normah utemeljeni zahtevki pa so vsebinsko enaki, usmerjeni v isto posledico. Nespolnitev pogodbe lahko soasno predstavlja dejanski stan nedopustnega ravnanja in soasni odkodninski zahtevek. Zahtevek na temelju najemne pogodbe- podan je zahtevek na vrnitev v najem dane stvari ali prenehanje najemnega razmerja, zahtevati pa je mogoe tudi vrnitev stvari stvariu na temelju lastnikove lastninske pravice. V teh primerih gre za konkurenco izpodrivanja norm. Upravienec se lahko sklicuje na sve norme, ki pridejo v potev. Tukaj gre za KONKURENCO ZAHTEVKOV. Vsi zahtevki so usmerjeni na isto izpolnitev, ki pa jo je mogoe zahtevati samo ekrat. Z izpolnitvijo enega zahtevka ugasnejo vsi drugi, e se vsebinskomed seboj pokrivajo. Znak konkurence zahtevkov je, da ima upnik ve razlinih zahtevkov za isto vsebino terjatve, katere izpolnitev pa lahko zahteva samo enkrat. Upnik lahko posamezne zahtevke vtouje v razlinih pravdah. e mu z enim zahtevkom ne uspe, lahko v novi tobi naperi drugega. e pa pride kljub samostojnosti zahtevkov do medsebojnega vplivanja, ne gre za konkurenco zahtevkov, ampak za ve temeljnih zahtevkov ali za KONKURENCO NORM, ki utemeljujejo vtoevani zahtevek. Z zahtevkom, ki je vekrat utemeljen, je mogoe razpolagati le enotno. Mogoe ga je odstopiti ali se mu odrei, ga enotno vtoevati.

OBLIKE ZAHTEVKOVZa IZKLJUUJOE pravice:

www.filternet.si

3 3

a) VINDIKACIJA- zahtevek, ki je usmerjen na vrnitev stvari, uveljavlja ga lastnih stvari proti posestniku. b) NEGATORNI, SPLONI - zahtevek za opustitev doloenih ravnanj. Gre za sploen zahtevek, ki je vgrajen v vse izkljuujoe pravice. Za TERJATVE: c) IZPOLNITVENI (INSTITUCIJSKI) - lahko je usmerjen na aktivno ali pasivno ravnanje. d) ODKODNINSKI - zahtevek na povrnitev utrpljene kode. e) REPETICIJSKI - zahtevek na vrnitev tistega, kar je bilo prej napodlagi obligacije dano. f) IZLOITVENI (LOITVENI)- steajni postopek, proda se premoenje, poplaajo se upniki. e je v tem premoenju tuja stvar, lahko njen lastnik z tem zahtevkom zahteva izloitev svoje stvari iz steajnega premoenja. g) RESTITUCIJSKI- zahtevek za postavitev v prejnje stanje

UVELJAVLJANJE ZAHTEVKOVZahtevke se lahko uveljavlja v:-pravdni postopek, -izvrilni postopek, -nepravdni postopek, -arbitraa, -steajni postopek, -samopomo 1) PRAVDNI POSTOPEK- je veinski nain reevanja zahtevkov. Je kontradiktoren. Osnovno gibalo je zahtevek stranke. Obstaja konflikt interesov strank. Zavezanec toi na nekaj. TOBA: -DAJATVENA (tonik zahteva od sodia, da toencu naloi neko ravnanje) - UGOTOVITVENA- oseba, ki izkae pravni interes, zahteva od sodia, da ugotovi obstoj neke pravice ali pravnega razmerja. - KONSTITUTIVNA- ko pride do oblikovanja ele s sodbo sodia. SODBA- vasih e ne pomeni konec spora. Sodie le ugotovi vsebino pravnega razmerja (pravic in dolnosti). Upravienec dobi podlago za uresniitev svoje pravice. IZVRILNI POSTOPEK- ureja naine, kako se vsebina sodbe uresnii v ivljenju. - e je dolan denar, se mu zasee premoenje - e je dolan ravnanje, lahko to ravnanje opravi nekdo drug, stroke pa nosi dolnik. 2) NEPRAVDNI POSTOPEK- ni razlinosti interesov. 3) ARBITRAA- oblika meddravnega sodia. Vsaka stranka imenuje enega arbitra. Arbitraa pa je lahko tudi institucionalna. 4) STEAJNI POSTOPEK- likvidira se pravna oseba, proda se njeno premoenje, upniki se poplaajo iz izkupika. 5) SAMOPOMO - civilno pravo dovoli nosilcu pravice, da sam ravna na nain, ki je namenjen uresniitvi pravice-.

SAMOPOMO, ZAVAROVANJEVsak posameznik lahko v primeru, ko je prizadet v svojih pravicah, in ne bi mogel dosei pravoasne pomoi, e bi za pomo prosil organe pravnega reda, upravien, da neKLEMEN M.

3 4 ostaja nedejaven. Prizadeti lahko sam brani svojo pravico in s tem posega v tuje pravne sfere in tuje pravne odbrine. Loimo dva primera dopustne obrambe:- obramba v sili, -skrajna sila, +-agresivna obliko samopomoi. OBRAMBA V SILI (SILOBRAN) je tista obramba, ki je potrebna, da prizadeti od sebe odvrne nasproten protipraven napad ali da zavaruje drugega pred takim napadom. Gre za obrambo pred napadom. Napad mora biti protipraven. Napadalec pa je lahko tudi pravna oseba. Obramba mora biti istoasna z napadom. Dopustna je le taka obramba, ki je nujna, da se odvrne napad. V dopustni obrambi izvreno ravnanje ni protipravno tudi v primeru, koje pokodavana kakna pravica ali pravna dobrina napadalca.

SKRAJNA SILA- pomeni nevarnost posameznikovim dobrinam, zoper katero se prizadeti lahko brani s posegom v tuje premoenje, ne pa v lovekove dobrine. Obramba v teh primerih pomeni vrsto pomoi, ki za ogroenega ni protipravna. Nevarnost grozi neposredno od tuje stvari, zato ne gre za obrambo proti nedopustnemu ravnanju, ampak za obrambo in zavarovanje posameznikovega inetresa. Branilec je lastniku odkodninsko odgovoren, e je nevarnost sam povzroil. SAMOPOMO- vodi le do zaasnega zavarovanja zahtevka. Njegovo dokonno ugotovitev moramo prepustiti sodnemu postopku. Predpostavka samopomoi je zahtevek. Obstajati pa mora tudi nevarnost, da bi brez takojnjega nastopanja bila onemogoena ali otekoena uresniitev ali zavarovanje zahtevka. e ima zavezanec na razpolago trajni ugovor, odpade vsaka monost samopomoi. e sta podani obe predpostavki, sme upraviene stvar odvzeti, uniiti ali pokodovati, sme pa tudi pridarati zavezanca, ki je begosumen. Samopomo ne sme prekoraiti meje, ki je potrebna za odvrnitev nevarnosti.

OBJEKTI PRAVICObjekt pravic je predmet, na katerega se doloena pravica civilnega prava nanaa. V teoriji predmete razvramo po razlinih kriterijih. Osnovna delitev: I} OBJEKTI 1.STOPNJE (na njih se pravice neposredno nanaajo)- uinkujejo proti nedoloenemu krogu ljudi.

www.filternet.si

35

II} OBJEKTI 2.STOPNJE- samo civilnopravna razmerja. So objekti, na katerih je mogoe ustanavljati razpolage, so predmet razpolagalnih pravnih poslov. STVARI (OBJEKTI 1.STOPNJE) so predmet stvarnih pravic (te pravice so oblastvene in izkljuujoe). Pojem pravno ni v celoti urejen, prav tako ni enoten v razlinih sistemih prava. Nemki sistem- 90.len Nemkega Civilnega Zakonika- stvari so tiste, ki zapolnjujejo prostor. stvari v pravnem prometu so le telesne stvari. ODZ- 285.-stvar v pravnem smislu je vse, kar se razlikuje od osebe in kar slui za zadovoljevanje lovekih potreb. Za stvar se lahko tejejo tudi nekatere dobrine, ki nimajo znaaja telesnosti (energija, signali...), zato je ta definicija ira. Kasneje pa so dodali nov len-285.a- ivali niso stvari in pravice in dolnosti glede njih so doloene s posebnimi zakoni. Pri nas- naa zakonodaja definicije stvari nima. Teorija prevzema opredelitev iz avstrijskega ODZ- FINGAR- stvar je samostojen, prostorno odmejen del narave, ki ga je mogoe prisvojiti. BISTVENI ELEMENTI a) gre za nekaj, kar je razlino od osebe b) slui ljudem za rabo, je loveku obvladljivo c) opredelitev stvari v pravnem smislu.

VRSTE STVARI-TELESNE (stvari, ki zavzemajo svojo mesto v prostoru) -NETELESNE (tiste dobrine, ki prostora ne zavzemajo- terjatve, pravice, intelektualne storitve) TELESNE STVARI pa naprej delimo na: PREMININE NEPREMININE Ta delitev je najpomembneja delitev civlnega prava. V naem pravu jasne delitve med premininami in nepremininami ni. Zato se naslonimo na opredelitev ODZ-293-stvari, ki se dajo prestavljati brez pokodbe svoje tvarine (gospodarske substance), so preminine, ostale stvari pa so nepreminine. Bistvo preminin je monost premikanja brez posega v njihovo tvarino. Ta delitev je tako pomembna zato, ker iz nje izhajajo druge razlike med stvarmi.

PREMININEa)-NADOMESTNE (tiste, ki jih je mogoe v prometu razdeljevati po tevilu, tei, meri.) Lahko so predmet posojila NENADOMESTNE (umetnike stvarine, obleke, kosi pohitva) Razlika pride do izraza ko se zaradi propada ali unienja stvari naperi zahtevek- pri nadomestnih stvareh je mogoa naturalna restitucija, pri nenadomestnih stvareh pa pa pride v potev samo denarno nadomestilo

KLEMEN M.

36 b)- POTRONE- stvari, katerih redna uporaba obstaja v njihovi izrabi ali prodaji, stvari, ki so v skladiu. Potrona narava je v tem, da enkratna uporabapomeni popolno ali delno porabo stvari. Teh stvari ni mogoe dati v posodo ali v najem. e so nadomestne nartave, so lahko predmet posojila. e se na njih ustanovi uitek, je uitkar lastnik. NEPOTRONE c) DELJIVE- deliitev je lahko dovoljena le v omejenem obsegu. Pravno je lahko deljiva tudi stvar, ki dejansko ni deljiva. NEDELJIVE- stvari, ki jih ni mogoe deliti na dele ali ki se ne dajo deliti tako,d a bi imel vsak del svojo vrednost in vsi deli skupaj priblino enako vrednost kot celovita stvar. Delitev v naravi nemogoa. Mona pa je civilna delitev ali delitev po rvednosti. d) NARAVNA BOGASTVA- rude in druge mineralne surovine, ribe, divjad, morske ivali... Te stvari niso last lastnika zemljia, niso niije stvari, ki bi si jih lahko vsak prilastil. STVARI V SPLONI RABI- stvari, ki zaradi svoje naravne lastnosti ali zaradi posebne namembe sluijo sploni rabi (ceste, mopstovi, trgi, ulice, pristania). Ta stvar sploh ni predmet civilen premoenjska pravice. Vsakdo jih lahko uporablja na nain, kot ga doloa zakon. e) SKUPNOST STVARI (knjinica)- vpraanje je, ali gre za eno stvar, na kateri je mogoa enotna lastninska pravica, ali za toliko lastninskih pravic kolikor je stvari. Civilno pravo ne pozna skupne stvari, ki bi bila sestavljena iz posameznih samostojnih stvari. Na posamezni stvari obstaja posebna lastninska pravica. Pri ugotavljanju o tem, ali gre za posamezno stvar ali za skupnost stvari, gledamo na monost dejanske uporabe. MNOINSKE STVARI- treba jih je teti za eno stvar in ne za skupnost (par evljev). f) SPECIES (individualno doloene stvari)- stvar, ki je v svoji pojavnosti enkratna (diamant). Species se izrpa (e se unii, izgine iz pravnega prometa) -GENUS (generino doloene stvari)-stvar, ki se pojavlja v doloeni koliini in doloeni vrsti. Opredeljena mora biti z koliino in kvaliteto. SPECIFIKACIJA- vsak genus je nagnjen k prehodu v species. Genera non perenutgenes se ne izrpa.

NEPREMININA je stvar, ki se ne da prestavljati iz kraja v kraj. Temeljnanepreminina je ZEMLJIE- je tudi osnovna enota nepremoenjskega prava -je doloen del zemeljske povrine, ki je opredeljen z mejami. Osnovni element pravnega prometa je PARCELA. Temeljno naelo nepremininskega prava je SUPERFICIES SOLO CEDIT. V pravu loimo:-ENOTNE (stvari, ki so glede na svojo gospodarsko funkcijo enovito sestavljene- po fizinih lastnostih) -SESTAVLJENE (stvari, pri katerih prihaja do doloene povezave med enotnimi stvarmi, ki so lahko bolj ali manj trajne. Ta povezava je pomembna takoj, ko neka sestavina izgubi lastnost samostojne stvari in preide v drugo stvar).

www.filternet.si

3 7

V pravu velja da so vse tiste stvari, ki postanejo neloljivo spojene z zemljiem (sestavni del zemljia). Dokler spojenost traja, nimajo lastnosti samostojnih stvari ampak se tejejo za sestavni del glavne stvari. Doloba nemkega prava- BISTVENA SESTAVINA zemljia so stvari, ki so vrsto povezane z njim (zgradbe, drevesa), in vse dokler so z zemljiem trdno povezane. Zato lahko govorimo le o lastninski pravici NA ZEMLJIU in ne na lastninski pravici NA ZGRADBI . Predmet pravnega prometa je torej zamljie kot celota. Dokler ima neka stvar lastnost bistvene sestavine, toliko asa je del glavne stvari. Dokler ta vez ni pretrgana, na njej ne obstaja pravica in ni prerdmet pravnega prometa. Pri nas- izjema iz asa nacionalizacije- stalie je bilo, da na obmojih, ki so bilanamenjena za stanovanjsko gradnjo, nihe ne more imeti lastninske pravice. e se je na drubenem zemljiu zgradila hia, je ta postala samostojna stvar. Izjema od naela superficies solo cedit- STANOVANJE- g