civilno procesno pravo - vaje
Embed Size (px)
TRANSCRIPT
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
CIVILNO PROCESNO PRAVO VAJE
VAJA 2., 21.10.2010
Toba je SKLEPNA, e iz dejstev, ki so v njej zatrjevana izhaja, da je zahtevek materialno utemeljen.
Sodie odloa v mejah postavljenega zahtevka.
PRIMER 1
Pri prodajni pogodbi sta bistvena elementa STVAR in KUPNINA
Ker nastanejo tudi stroki je bistveno kdo jih bo trpel
o OZ doloa, da jih trpi prodajalec
o Vendar gre za dispozitivno normo: kadar ni posebnega dogovora je po zakonu dolan
stroke trpeti prodajalec
e bi se prodajalec protivil bi bila sodba zavrnilna, saj bi veljala ureditev iz zakona
o e bi zahtevek pripoznal bi sodie izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj v primeru
pripoznave sodie NE PRESOJA materialne utemeljenosti oz. resninosti dejstev
(sodie pripoznavo preprei LE e ta nasprotuje kogentni dolobi!!)
Stroke bi torej v tem primeru plaal toenec
o e bi toenec priznal vsa dejstva ne bi takoj prilo do obsodilne sodbe, saj to ne odvee
sodia od tega, da preveri dejstva in jih nekam subsumira.
Dejstva v tem primeru so, da je bila pogodba sklenjena, da so nastali stroki,...
Ko ugotavljamo zakonsko osnovo pridemo do 454. lena OZ (odloitev sodia je
vseeno odvisna od materialne utemeljenosti!!)
V primeru pasivnosti zamudna sodba ne bo izdana!
o Tudi e dejstva prizna (glej zgoraj), ne bo prilo do tobe
ZAMUDNA SODBA
o Dolnika ne moremo prisiliti, da se odzove na zahtevek oz. da sodeluje v postopku tako,
kot upnika ne moremo siliti, da toi
o Pasiven dolnik lahko priakuje negativne posledice
o Obveznost v pravdnem postopku je odgovoriti na tobo (z obrazloitvijo), v drugem
primeru, lahko proti njemu izdajo zamudno sodbo
o POGOJ za to sodbo: e sodie iz dejstev ugotovi, da je zahtevek po materialnem pravu
utemeljen!!
o Ne temelji na fikciji, da se izda, e dolnik ostane pasiven, ampak se teje, da dejstva v
tobi priznava
o Lahko je le obsodilna proti toencu, ki je v zamudi!
SKLEPNOST SODBE
o e iz dejstev, ki so v njej zatrjevana izhaja, da je zahtevek utemeljen
o Preizkus je MISELNI (sodnik bere sodbo in preverja dejstva), zatrjevana dejstva moramo
subsumirati pod doloeno normo ter izrei posledico (subsumirati moramo resnina in
zatrjevana dejstva)
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
PRIMER 15
Gre za tobo na preivnino
Preden sodie preverja dejstva, mora preveriti pravni temelj, kvalifikacijo
Vpraati se moramo, ali so dejstva pravno relevantna ali je njihovo ugotavljanje bistveno
(MISELNI PREIZKUS)
o e bi se izvedlo dokaze in ugotovilo, da toenec lae bi bila sodba zavrnilna
o e bi ugotovili, da je vse res ampak oe lae, bo sodba tudi zavrnilna
o Bistveno je, da zaradi racionalnosti najprej presodimo temelj sodbe oz. sklepnost sodbe
o e toba ni sklepna odpade dokazovanje (v tem primeru ni sklepna torej sodie ne bo
izvajalo dokazov)
o e bi pripoznal zahtevek bi bil obsojen na preivljanje1
e pa ne bi odgovoril ne bi prilo do zamudne sodbe
PRIMER 4
Toba ni utemeljena
o Je sklepna, saj gre le za miselni preizkus (gledamo le zatrjevana dejstva)
Ker je toba sklepna moramo zahtevek presoditi
o Ali so dejstva resnina
o Ali pa z dokazovanjem pridemo do tega, da zahtevek zavrnemo oz. mu ugodimo
PRIMER 14
ODLOANJE V MEJAH POSTAVLJENEGA ZAHTEVKA
o Sodie MORA presoditi, ali je zahtevek v vseh delih utemeljen
e ni, lahko prisodi tudi manj od zahtevanega zneska
o Velja ureditev stranskih terjatev (obresti, stroki), ki jih je tudi potrebno zahtevati
e se jih ne zahteva jih sodie NE SME prisoditi
o Podobno kot prva toka (presodi manj kot zahteva)
o Ko se spraujemo, ali je nekaj manj kot zahtevamo, se moramo vpraati, ali bi (e nekaj
dodamo) prili do zahtevane stvari
V tem primeru to NI MOGOE (mogoe bi bilo, da zahteva extra model,
prisodijo pa ti osnovnega)
To je torej NEDOPUSTNO
VAJA 3. , 26.10.2010
PRIMER 12
e je pogodba nina, pravice do spolnitve ni (in obratno), e pa smo e spolnili imamo pravico to
dobiti nazaj
Nimamo zahtevka na spolnitev imamo pa obogatitveni (kondikcijski) zahtevek
1 OBSOJEN ker bi se e prej lahko dogovorila za preivljanje (kogentna norma ZZZDR)
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Nima pravice prodajalec dobiti kupnine, e je pogodba nina
Ali sme sodie prisoditi izven zahtevka?
e nekdo zahteva samo izroitev kupnine v svoje zahtevku lahko po tem naelu sodie
ali temu zahtevku ugodi ali pa ga zavrne (to je naelo dispozitivnosti)
Moramo imeti neko shemo e sodie eli nekaj presoditi mora najprej potrditi
materialnopravni pogoj in ele nato procesni pogoj (v naem primeru slednji ni bil
izpolnjen, saj ni podal tonik zahtevka glede tega, ampak samo glede ugotovitve ne pa
tudi do vrnitve stvari)
e nekomu po materialnem pravu pravica e tako mono pripada pa tega
nismo z zahtevkom/tobo zahtevali, tega sodie ne sme dosoditi!!
Sodie se mora vpraati, kaj je zahteval tonik!
Ugotovilo je, da je pogodba nina, torej nima prodajalec pravice dobiti kupnine.
In to je to, ker je tonik/prodajalec dal samo tak zahtevek.
Kaj pa bo z vrnitvijo stvari, sodie ne bo smelo sploh presojati, ker tonik
zahtevka glede vrnitve stvari ni podal!!
Narobe je toil moral bi toiti na vrnitev stvari, pa je toil samo na
ugotovitev.
Kupec bo torej obdral stvar, ki mu je bila izroena in tudi kupnino prodajalec po koncu pravde
nima ne stvari in ne kupnine.
92. len OZ pa pravi, da ima prodajalec pravico dobiti stvar nazaj pravica po
materialnem pravu
Zato moramo paziti kaj so pravice, ki nam jih daje materialno pravo in kakne so pravice,
ki so e procesno varovane
Ali lahko po tem, ko sodie odloi, prodajalec toi na vrnitev stvari (na novo) ali velja potem
naelo NE BIS IN IDEM?
e smo prej rekli, da ta zahtevek NI ENAK potem ne bo taka toba krila naela ne bis in
idem, torej lahko toi na vrnitev stvari.
To pa je naporno za tonika, ker mora dvakrat toiti.
Kdor izgubi mora plaati stroke postopka, veliko asa pretee, da se taka sodna
odloba sprejme (tudi par let)
Kdo pa je kriv, da se je v prvi pravdi narobe toilo?
e je pogodba nina, bi moral toiti na vrnitev stvari, toil pa je na izpolnitev
pogodbe. Ni vedel da je pogodba nina, zato ni toil na vrnitev stvari. Ni pa vedno
tako enostavno, da lahko reemo sam si je kriv.
Ravno zato ZPP vsebuje drug institut, narejen prav za take izjeme kadar ne vemo tono, kaj
nam pripada (ker namre naelo dispozitivnost temelji na lovekovi volji, torej da sam
zahteva,...). Ta institut je EVENTUALNI ali PODREJENI ZAHTEVEK stranka predvsem zahteva
eno, za primer, e pa bo primarni zahtevek zavrnjen, predlaga, naj sodie dosodi drugo.
Sodie ne more prisoditi spolnitve pogodbe, ker je pogodba nina. Toda OZ pravi, da mora
sodie za ninost skrbeti po uradni dolnosti. Toda ta doloba niesar ne spremeni.
Da mora sodie na ninost paziti po uradni dolnosti pomeni, da etudi se nihe na
ninost ne sklicuje mora sodie to upotevati (v materialnem pravu), v samem postopku
pa bo sodie sledilo zahtevku (e bo nekdo zahteval spolnitev pa bo sodie sproti
ugotovilo ninost po uradni dolnosti bo tak zahtevek zavrnjen, etudi se na ninost
toenec ne sklicuje bo sodie to ugotavljalo).
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Ne pomeni pa to da lahko sodie kar mimo tobe upoteva ninost, ampak jo mora
upotevati v okviru zahtevka.
PRIMER 10
Primer se nanaa na vpraanje naina povrnitve premoenjske kode kako se odmeri
odkodnina za premoenjsko kodo.
V svetu se kombinirata 2 pristopa:
VRNITEV V PREJNJE STANJE (NATURALNA RESTITUCIJA)
Pri nas velja tako stanje (164. len OZ)
DENARNA ODKODNINA
e torej nekdo porui ograjo, mora to ograjo popraviti. e nekdo unii species stvar,
mora vrniti enako species stvar.
Vasih pa naturalna restitucija ni mona (npr. ko je stvar species), vasih je pa naturalna
restitucija sicer smotrna ampak ne bi bila smiselna oz. bi bila preteka (npr. e popravilo
stane ve, kot je vrednost stvari,...), kar doloa tudi 164./II. in 164./III.
V teh primerih se to nadomesti z denarno odkodnino
Ali ima torej sedaj okodovanec pravico izbirati nain povrnitve?
NE! e je naturalna restitucija mona, smotrna imamo pravico do vrnitve v
prejnje stanje. e pa ni mona, ima pravico samo do denarne odkodnine.
V 3. odstavku pa je povedano ravno obratno da je okodovanec upravien do
denarne odkodnine, razen e je mona naturalna restitucija.
e je pogodba nina imamo pravico dobiti samo vrnjeno stvar in ne tudi
izpolnitve
V tem primeru je sodie ugotovilo, da je popravilo ograje (naturalna restitucija, vrnitev v
prejnje stanje) smiselno in je zatorej to doloilo.
Okodovanec ima po materialnem pravu pravico dobiti popravilo.
On pa tega ne zahteva, zahteva vrnitev denarne odkodnine, do esar pa ni upravien.
Ena monost je, da se mu tak zahtevek zavrne, ker ni upravien do denarne
odkodnine.
Druga monost je, da sicer ni upravien in da se zahtevek zavrne, ker pa je mona
naturalna restitucija, se mu namesto zahtevanega dodeli vrnitev v prejnje
stanje.
Naturalna restitucija mu pripada po materialnem pravu, ampak mora to
procesno zahtevati z zahtevkom.
On je upravien do tega, da se ograja popravi a tega ni zahteval zato se
mu tega nebi smelo prisoditi? Ampak sodie ni dolno najti reitve
torej sicer ni upravien do denarne odkodnine mu pa mora dati
monost da poda zahtevek za naturalno restitucijo, saj je do nje
upravien.
Naloga sodia ni da SANIRA, zahtevek se bo zavrnil, lahko pa
okodovanec na novo toi ima tudi tu monost EVENTUALNEGA
ZAHTEVKA.
Drava mora dati osebi samo na voljo institute, od posameznika je nato odvisno, ali se bo
teh institutov posluil.
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
En takih institutov je eventualni zahtevek.
PRIMER 11
Ta denar, ki se ga lahko dodeli ni odkodnina ampak penal!
Gre ponovno za razliko, kaj je oseba upraviena po materialnem pravu in do esa po procesnem
pravu.
o Po materialnem pravu (134./II. OZ) mora kritelj prenehati z dejanjem ali pa plaati
prizadetemu doloen denarni znesek prizadeti ima pravico zahtevati tako opustitev kot
tudi denarno (penalno) kazen.
o Toil pa je samo na opustitev in ne tudi na denarno kazen, zato mu tega ne bodo dosodili.
e OZ uporablja nomotehnini nain pri pisanju norm da sodie lahko odredi oz. sodie naloi
plailo odkodnine ni nujno da to sodie mora dosoditi.
o OZ daje pravice in obveznosti, toda taka nomotehnika naj nas ne zavede seveda bi bilo
prav, da bi sodie obvestilo kritelja naj preneha saj bo e ne moral plaati denarno
kazen ampak e tega ni v zahtevku ne bo dolno sodie tega dejansko tudi dosoditi.
o Kaj pa e ne izpolni tega, kar mu naloi sodie?
Zapreti ga ne moremo, lahko pa se ga izsili s kaznimi.
PRIMER 6
Materialna podlaga: pri nas je plailno sredstvo . Ne moremo se dogovarjati za pogodbene
obveznosti v tudi valuti (v tem primeru za USD).
o V tem primeru je nien samo valutni del (DELNA NINOST), vse ostalo je v redu.
V naem primeru ima po materialnem pravu torej prodajalec pravico dobiti kupnino v EUR, toil
pa je v USD (upravien je do pa ni tega zahteval).
o Ponovno gre za neskladje med materialnim in procesnim upravienjem.
o Tukaj pa je drugano to, da gre za problem v denarju:
Denar je denar, je merilo vrednosti, ni produkt. V USD ni upravien dobiti, je pa
upravien dobiti v .
Ali je torej enaka vrednost in je samo valuta drugana in je torej pravilno da se
dobi v nazaj? NE! Ker ni zahteval v zato v ne more dobiti. Pogodba ne bo
nina, ampak sodie bo odloilo samo v meji zahtevka.
eprav je vrednost enaka in je samo valuta razlina, gre za 2 razlini spolnitvi, ter
trimo ob naelo dispozitivnosti.
Lahko ima prodajalec monost EVENTUALNEGA ZAHTEVKA.
VAJA 4., 27.10.2010
PRIMER 7
Sodba ni pravilna, zahtevek je bil prekoraen
o Po materialnem pravu lahko stranki pripada tudi 30000, ampak e sama zahteva samo
25000 mu sodie lahko prisodi samo 25000
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
V izvrilnem postopku velja, da se ne sme (ker bi to bila kritev pravice do sodnega varstva) ve
presojati ali je bil postopek pravilen, ali je bila dosojena prava vrednost kode,...
V tej sodbi je bilo odloeno za 25000, za toliko je postala tudi pravnomona ta sodba
o V 350/III. ZPP obstaja institut, ki slui primerom, kadar je zahtevek prekoraen
Nima prav
ZBIRANJE PROCESNEGA GRADIVA (2. poglavje)
Nanaa se na 2 drugi naeli, in sicer na RAZPRAVNO NAELO in PREIZKOVALNO NAELO. Da lahko
sodie odloi o zahtevku morajo biti predhodno zbrano procesno gradivo (ustrezna dejstva, dokazi,
pravna pravila, pravila zanosti in strokovnih strok).
To kdo mora za procesno gradivo priskrbeti razlagata razpravno in preizkovalno naelo. Za dokaze
skrbijo stranke (razpravno naelo) ali sodnik (preiskovalno naelo).
PRIMER 1
Zahtevek je zastaran, toenec se na zastaranje ne sklicuje, ali ga sme sodie upotevati po uradni
dolnosti?
o V OZ pie, da sodnik po uradni dolnosti ne bo preverjal zastaranja, ampak mora stranka
to zatrjevati
o Sodie ne more dejstva upotevati, e ga nobena od strank ne navaja in zatrjuje
Volja strank je nad materialno resnico
o Sodie po uradni dolnosti ne sme upotevati zastaranja
Ali sme sodie toenca opozriti na pravico, da lahko ugovarja zastaranje?
o Tega sodnik ne sme storiti, mora skrbeti za enotnost, neodvisnost, nepristranskost (to je
ustavna pravica)
o 12. len ZPP = sodnik je omejen na prouevanje o pravnih pravilih, ki jih ima po tem
zakonu
o Dalje ne gre, ker moramo paziti da ne krimo naelo nepristranskosti sodia
o e nekdo nima pravnega znanja, mu je potrebno ponuditi nek sistem, s katerim bo do
potrebnega znanja priel
Ne preko sodnikov ampak, da se mu da ustrezno pravn pomo
o 285.len ZPP = ima monost spodbuditi stranke, da e kaj povejo (ne pa jim nuditi pravne
pomoi)
PRIMER 2
Toba je sklepna opravimo miselni preizkus, preverimo ali so vsi podatki, ki so navedeni
resnini
o Tukaj toba ni sklepna, ker niso zatrjevana vsa potrebna dejstva (24letnik je do
preivnine upravien samo, e se hkrati tudi redno ola), rekel je samo, da ima 24, glede
olanja ni povedal ni
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o e bi eleli, da bi bila sklepna bi moral navesti vsa pravnorelevantna dejstva (e o tem
olanju ni ne ree moramo teti, kot da se ne ola sodie je dolno teti, da se ne ola
redno)
o Ni razlike za sklepnost, e ree star sem 24let in se ne olam ali e ree star sem
24let (razlika je pri presojanju sodia)
Neklepnost je dveh vrst
o Da je iz tistega, kar ree jasno kaj je res (e ree da ima 24let in se ne ola ne more pod
nobenim pogojem uveljaviti pravice do preivnine)
o Da manjka bistvena informacija, ki situacijo opredeli, spremeni
Sodie lahko vpraa osebo doloena vpraanja
o To ni enako kot prej pri zastaranju (glej prejnji primer), saj so taka vpraanja povsem
normalna in v doloenih primerih celo potrebna
o V asu ko sodie postavi vpraanje, se e ne ve, komu bo odgovor v korist (zato lahko)
PRIMER 4
Sodie ne sme upotevati dejstva, ki ga nobena stranka ne zatrjuje
o Kako je pa v druinskih postopkih? Enako je. Sodie sicer sme ugotavljati dejstva mimo
navedb strank, ampak samo zaradi koristi otrok. Tukaj pa gre za nevzdrnost, in to
zadostuje, kot razlog za razvezo, sodie (e je tak pogoj nevzdrnosti podan) ne bo
preverjalo dodatnih dejstev.
o Sodie lahko dejstvo izve od ene od strank ampak tega dejstva NE SME upotevati
o e sodie to dejstvo ve iz nekega drugega postopka tega dejstva TUDI NE SME
upotevati
o Pogosteja monost je, da se izve v postopku, ampak tega ne pove stranka ampak neka
pria in tudi tukaj tega dejstva sodie NE SME upotevati
Stranke podajo dejstva, trditve, ki pa jih je potrebno DOKAZATI
o e nekaj pride iz dokaza, samo po sebi ne more obstati ampak je zgolj potrditev neesa,
kar je ena od strank zatrjevala
Sme sodie neko dejstvo, ki ni zatrjevano upotevati kot indic za dejstvo, ki je bilo zatrjevano
o Upoteva neko dejstvo zato, da iz njega sklepa na drugo dejstvo, ki pa ga stranka
zatrjuje
o Tudi za take indice (za dejstvo ki je indic, slui da z njim logino sklepamo na drugo
dejstvo) je sprejeto pravilo, da se ga NE SME upotevati
PRIMER 7
Tudi tukaj vidimo, kako je naelo materialnega resnice podrejeno volji strank
o e je neko dejstvo priznano, je sodie dolno teti, da je to RES (dejstva niso sporna, so
priznana in sodie se z njimi ne bo ve ukvarjalo) ni pa nujno da bo zaradi enega samega
priznanega dejstva tudi sodba obsodilna
o Lahko oitno nasprotuje resnici
Pravdni postopek ni namenjen temu, da se nekoga kaznuje ampak predvsem temu, da bo upnik
dobil povrnjeno svojo terjatev, uresnieno pravico
o Za kaznovanje imamo kazenski postopek
o Kazensko sodie nikoli ni vezano na odloitve pravdnih sodi
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Razpravno naelo (dejstva ki so zatrjevana se smejo upotevati in e so priznana se tejejo, da so
resnina)
o Izjeme v DRUINSKEM PRAVU, kadar gre za koristi otrok
o Druga izjema je povezana z 3/III. ZPP, e stranke elijo izigrati zakon (se okoristiti z neko
procesno operacijo)
o e ena izjema je, kadar je neko navajano dejstvo neresnino ampak stranka to dejstvo
prizna, bo sodie dolno upotevati priznanje dejstva
VAJA 5, 3.11.2010
PRIMER 5
Nanaa se na vpraanje, kako naj v pravdnem postopku odloi sodie, ko se na podlagi podanih
dokazov ne more prepriati, da je neko dejstvo resnino niti da neko dejstvo ni resnino
o Ali je denar bil vrnjen?
Sodie je za ugotovitev tega vpraanja zaslialo prie
Prie pa niso podale prepriljivih odgovorov ne za eno ne za drugo stran
Dokazni standard je PREPRIANJE!, tukaj pa ni to prisotno ne na eni ne na drugi
strani
o Kako sodie v taknih sporih odloa pravi 2.LEN ZPP
NON LIQUET je institut po katerem lahko sodie ree, da ne bo sodilo, ker naj
ne bi imelo dovolj dokazov
Pri nas (2./II. ZPP) ta institut ne velja
PRAVILA O DOKAZNEM BREMENU
o IN DUBIO PRO REO
V tem primeru bi sodnik rekel, da je toenec e plaal, sodba bi bila oprostilna, v
pravdnem postopku bi bila zavrnilna sodba
Tako BI BILO, e bi v civilnem postopku bilo enako kot v kazenskem postopku
o Ta pravila v pravdnem postopku niso enaka kot v kazenskem, tukaj veljajo PRAVILA
POVEZANOSTI TRDITVENEGA IN DOKAZNEGA BREMENA
Potrebno je dokazati
Vsakdo nosi dokazno breme za tisto, kar zatrjuje oz. za tisto kar mora zatrjevati
(kdor nekaj trdi to mora tudi dokazati)
e neko dejstvo ostane NEDOKAZANO, bo to lo v kodo stranke, ki ji je to
dejstvo sicer v korist (v kazenskem postopku je oitno, da temu ni tako)
Tisti, ki trdi, da je denar res vrnil nosi DOKAZNO BREME (v tem primeru)
o e tega ne dokae, mora sodie teti, da denar NI VRNJEN, torej bo sledila OBSODILNA
SODBA
Tonik mora dokazati, da zahtevek obstaja, toenec pa mora dokazati neobstoj
zahtevka
Kdor je posodil mora dokazati da je posodil, e pa potem druga stranka trdi da je
sicer denar bil posojen ampak ga je e vrnila, potem mora to dokazati (ker velja
povezava med trditvijo in dokazom)
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Dokazati mora tisti, ki ima TRDITVENO BREME (kdor bi moral rei)
Tukaj imamo posojilno pogodbo (predmet je denar)
a) Sklenjena je bila posojilna pogodba
b) Na podlagi te pogodbe je posojilodajalec denar izroil posojilojemalcu
c) Potee rok vrnitve posojila
Tretja toka je ta, ki jo mora toenec dokazati KDAJ JE PRAVICA/ZAHTEVEK
nastal!!
e nek zahtevek naknadno ugasne ali pa so bili doloeni samostojni ugovori,
mora to dokazati tonik
PRIMER 10
Da sodie lahko odloi o zahtevku, mora najprej biti izbrano zadostno dokazno gradivo, e ne je
sodie dolno teti, da tega dejstva ni
o e nobena od strank tega dejstva ne zatrjuje, se teje, da tega dejstva ni
o e so dejstva sporna jih je potrebno dokazati
Sme sodie postaviti izvedenca, eprav tega stranke niso zahtevale?
o 7. LEN ZPP glede dejstev in dokazov tudi velja razpravno naelo
o Izjema za dokaze in dejstva je, e sodie sumi, da stranki to elita zlorabiti
e sodie dobi sum, lahko v to smer ugotavlja dejstva z dokazi (stranke te
dokaze ne bodo elele predloiti zato jih bo moral sam dokazati)
To je edina izjema, sicer velja STRIKTNO, da samo stranki lahko predlagata
dokaze in se mora sodie teh dokazov drati
o Zato velja, e stranki NE postavita izvedenca, tudi sodie samo ne more postaviti
izvedenca (razen e obstaja sum zlorabe)
Se sodie sploh lahko odloi, e nekega dokaza ne more preveriti, v tem primeru, e ne more
postaviti izvedenca?
o Teh pokodb, zmanjane telesne aktivnosti,... kot dejstev, sodie NE MORE ugotoviti
ampak to NE pomeni, da se zaradi tega ne more odloiti (pravda se da reiti)
o Dokazno breme ima TONIK za dokazanje zahtevka (glede tega kakna je bila koda,
kako je nastala,...)
o Pravdo se lahko rei, ne more se pa reiti ugodno za tonika (v korist tonika), ker teh
dejstev ne moremo ugotoviti (in e teh dejstev ne moremo ugotoviti potem gre to v
kodo toniku)
o e so dokazna sredstva, ki jih predlaga stranka e abstraktno neprimerna, da sodie
monost stranki, da ponudi nove dokaze (tako se omeji razpravno naelo)
Velikokrat se zgodi, da stranki ne predlagata izvedenca (stroki so veji, veji je riziko, postopek
se zavlee,...)
PRIMER 6
KONKRETIZACIJA: dobimo domov raun za telefon, ki znaa 500, ugotovimo, da so se zatipkali in
bi moral raun znaati 50(in ne 500)
o Imeti moramo MATERIALNOPRAVNO PODLAGO
o Tukaj je napaka ta, da je to pravno razmerje ne moremo subsumirati pod dolobe
OZ-ja o odkodninski odgovornosti
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
180. LEN ZPP
o Glede pravnih pravil velja preizkovalno naelo (iura novit curia)
o Sodie se ne sme samo zadovoljiti s tem, da stranka uporabi samo en len (131.OZ)
o Sodie ni vezano na pravno podlago je pa vezano na dejstva, ki sta jih stranki podali
Vedeti je potrebno KAKEN je zahtevek!
PRIMER 9
SLUNOST: da od lastnika sluee stvari dobi pravico to stvar uporabiti
o V tem primeru ima monost poti preko zemljia
o Lahko se pridobi tudi s PRIPOSESTVOVANJEM
Na to se tonik sklicuje, da je e 5 let hodil po zemljiu in da je to poel z
dovoljenjem
Toenec pa pravi, da tega ni nikoli dovolil (ne on sam, ne predhodni lastnik,
njegov oe)
A PRIMER ni pravilen, ker toba NI SKLEPNA
o Ni sklepna ker ne izpolnjuje materialnega pogoja, pogledati moramo materialni
zakon (v tem primeru SPZ ali prejnji ZTLR), saj je preizkus sklepnosti
materialnopravni preizkus (na eni strani gledamo, kaj navaja toba, na drugi strani,
kaj navaja materialni zakon VSEBINSKI PREIZKUS)
o Sodnik ni izvedel ponujenih dokazov (moral bi verjetno zasliati polovico vasi), da bi
spoznal ali so dejstva (ki naj bi se z njimi ugotovila) sporna
B PRIMER ni pravilen
o Ker je preverjanje sklepnosti VSEBINSKI PREIZKUS, ne more iti za ZAVRENJE, saj je
zavenje posledica PROCESNIH RAZLOGOV
o Toba, ki ni sklepna je lahko popolnoma pravilna iz procesnih razlogov, je pa
nepravilna iz materialnih razlogov!!
o Zato ne moremo ZAVREI!!
C PRIMER je pravilen
o e toenec odgovori na tobo MORA sodie razpisati glavno obravnavo
Na naroku bi se namre lahko ugotovila nova dejstva, ki bi bila lahko toencu
v korist
o e pa se na glavni obravnavi (po tem ko je bila e razpisana, ker mora biti) ne bo ni
novega izvedelo, pa nebo, vano je da razpie glavno obravnavo
D PRIMER ni pravilen
o Pravilen bi bil, e bi se vse dalo reiti brez glavne obravnave, ampak tukaj ne gre tako
lahko
o Pravilno bi bilo, e toenec na tobo ne bi odgovoril, saj v tem primeru sodie ne bo
razpisalo glavne obravnave
PRIMER 3
Tukaj ne gre za situacijo neizpolnitve, ker gre za stvarno napako
o Tudi za neizpolnitev zaradi stvarne napake obstajajo dolobe v OZ, ampak smo e
rekli, da v primeru, da tonik ne navede vseh dejstev bo to lahko njemu v kodo
Iura novit curia
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Sodie upoteva pravo po uradni dolnosti
o Ali ima v tem primeru sploh kaj pomena to, da si stranka lahko sama oblikuje oz.
zamisli pravno kvalifikacijo spora?
Problem je, da se lahko zgodi, da je stranka skoncentrirana na dejstva, ki izhajajo iz tiste norme
na katero se osredotoa, spregleda pa drugo normo, ki prav tako nosi pomembna dejstva
o Kupec bi moral GRAJATI napako kupljene stvari, e je videl, da ima stvar neko napako
e tega ne stori si je sam kriv, razen e je prodajalec za napako vedel
Mi pa ne vemo ali je prodajalec za napako vedel, saj to v tobi ni navedeno
VAJA 6, 10.11.2010
PREDHODNA VPRAANJA (3.poglavje)
Vpraanja o obstoju neke pravice ali razmerja o katerih je potem odvisen potek postopka
To vpraanje mora biti reeno preden se sam postopek zane
PRIMER 4
Depozitna pogodba
Tukaj gre za ugotavljanje nekega dejstva (dejanskega stanje) ampak to ne ustreza definiciji
predhodnega vpraanja (ki je pojem, rezerviran za obstoj pravice ali/in pravnega razmerja)
o Predhodno vpraanje bi bilo Ali je na primer sklenjena veljavna depozitna pogodba?
o e oseba stvari ni dala od sebe potem oseba pri katei bi stvar morala biti shranjena te
stvari ne more dati nazaj (je ne more vrniti e je ni nikoli dobila)
Gre za PREJUDICIRANO PRAVNO RAZMERJE
o To je eno od ve elementov, ki jih mora sodie presoditi, da lahko odloi o zahtevku
Torej sploh NE GRE za PREDHODNO VPRAANJE
PRIMER 2
Tukaj ne gre za vpraanje ali je oseba lastnik ali ne (v tem primeru bi res lo za lastninsko
pravico in torej bi lo za predhodno vpraanje)
Tukaj gre za KRAJEVNO PRISTOJNOST v nekem primeru (ali lastnikova stvar v tem primeru lei na
obmoju, za katero je to sodie pristojno)
Torej NE GRE za PREDHODNO VPRAANJE
PRIMER 1
Tukaj imamo pravdo za plailo najemnine, vsaki taki pogodbi se postavi predhodno vpraanje, ali
obstaja sploh najemna pogodba (ali obstaja RAZMERJE)
o Sodie ne more odloiti o tem, ali ima oseba pravico do najemnine ali ne, brez da
prvotno ugotovi, ali je sploh obstajala najemna pogodba
o e ugotovi, da je razmerje prej obstajalo bo lahko zahtevek po odloitvi glede najemnine
tudi upravien
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Kdo in kako se odloa? Mona sta dva sistema:
o V trenutku, ko se pravdno sodie s takim vpraanjem srea je bilo to vpraanje e
pravnomono reeno pred matinim organom na matinem podroju (torej npr. Na
kazenskem podroju je amtini organ kazensko sodie)
Sodie sprejme odloitev in zane postopek
o e pa matini organ o tem ni odloil
Se postavi to kot predhodno vpraanje pred zaetkom postopka
Sodie lahko samo rei to predhodno vpraanje, z uinkom za konkretni
primer (1. MONOST)
Sodie lahko postopek prekine in poaka, da se to vpraanje rei na
matinem podroju in ele nato zane postopek (2. MONOST)
e se kasneje iz istega razmerja pojavi nov zahtevek (kar je pri trajajoih pravnih razmerjih zelo
pogosto) bo predhodno vpraanje potrebno reiti SPROTI, za vsak zahtevek POSEBEJ (in na novo)
o Ni nujno, da bo drugi sodnik glede tega vpraanja odloil enako, kot je odloil prejnji
sodnik!
o Kar pie v obrazloitvi NI pravnomono, pravnomono je tisto, kar pie v izreku!
o 13. LEN ZPP
VMESNI UGOTOVITVENI ZAHTEVEK
o Glasil bi se da se ugotovi obstoj veljavne najemne pogodbe
o Ker je to zahtevek mora sodie obrazloiti to v izreku, zato da bo lahko pravnomono
PRIMER 3
PREDHODNO VPRAANJE: ali med tonikom in toencem obstaja delovnopravno razmerje?
o e NI delavec, delodajalec ne bo odgovarjal, e JE delavec bo delodajalec odgovarjal
o Torej je to vpraanje o obstoju pravnega razmerja nujno za to, da se odloi o zahtevku
V tem primeru je za to pristojno DELOVNO sodie (ne gre za pristojnost civilnopravnih sodi)
ampak to NI ovira
o Pravdno sodie, kadar odloa o predhodnih vpraanjih, lahko odloa tudi o zadevah, ki
naeloma niso v pristojnosti tega sodia
o Pravdno sodie sme tako predhodno vpraanje reiti samo (ni ovire za to) ampak ima
seveda uinek samo za trenutno pravdo
PRIMER 5
E BI LO ZA OTROKA ROJENEGA V ZAKONSKI ZVEZI
o Velja ta partner za oeta otroka, dokler o tem ni drugae pravnomono odloeno
o Do pravnomone odlobe o tem, da ni otrokov oe, mora plaevati preivnino
e se po enoletnem (npr.) plaevanju preivnine ugotovi, da ni to oe otroka
lahko dobi ta denar nazaj
Ne od otroka
Lahko od pravega oeta (INVERZIJSKI ZAHTEVEK ), e ga najde
E GRE ZA IZVENZAKONSKEGA OTROKA
o Glede statusnih razmerij velja, da o njih ni mogoe odloati, kot o PREDHODNEM
VPRAANJU
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Edina monost tukaj je, da je potrebno postopek prekiniti in poakati, da se ugotovi ali
je ta partner otrokov oe ali ne
PRIMER 12
V modernem civilnem pravu takih primerov ni ve (zgolj e en primer obstaja v OZ, in sicer glede
zastaralnega roka odkodninske obveznosti)
o Za obstoj odkodninske obveznosti ni bistveno, ali je bila koda storjena s kaznivim
dejanjem ali ne (354. LEN OZ), vano je to samo za zastaralni rok (ali bo dalji ali kraji)
o e je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem bo zastaralni rok lahko dalji (ker se bo
zdruil s tistim zastaralnim rokom, ki je predviden za posamezno kaznivo dejanje)
V naem primeru je kazensko sodie e odloilo in sicer z OPROSTILNO SODBO
o 14. LEN ZPP res govori samo o vezanosti na kazensko obsodilno sodbo (in ne na
oprostilno) ampak kljub vsemu tonik v tem primeru nima prav, ko pravi, da sodie ni
vezano na oprostilno sodbo
Ta len nima veze s predhodnimi vpraanji ampak se nanaa na druge institute
Vse kar moramo vedeti o predhodnih vpraanjih pie v 13. LENU ZPP!!!
o Sodba kazenskega sodia pomeni PRAVNOMONO ODLOBO (na podlagi 13. LENA
ZPP), torej se lahko uporabi kot odloitev o predhodnem vpraanju
To velja tako za obsodilno kot za oprostilno sodbo
Velja po tem lenu, da je pravdno sodie vezano na odloitev matinega sodia
(vezano je tako na kazensko obsodilno, kot na kazensko oprostilno sodbo)
To ne pomeni, da e ni kaznivega dejanja da ne bo potrebno plaati odkodnine
(da je ni) ampak gre tukaj samo za vpraanje zastaralnega roka (prepozno je bila
vloena toba)
e bi se kazenski postopek konal z zavrnilno sodbo (ker bi dravni toilec na glavni obravnavi
umaknil obtobo)?
o e kazensko sodie ni ni reklo ali je bilo dejanje strojeno ali ne, potem ni razloga, da bi
bilo pravdno sodie na to vezano
VAJA 7, 16.11.2010
PRIMER 11
Po OZ je samo dolina zastaralnega roka vezana na to, ali kaznivo dejanje obstaja ali ne, in je za
to potrebno obstoj kaznivega dejanja preverjati kot predhodno vpraanje
o e je tako vpraanje e reeno na matinem sodiu, je pravdno sodie vezano na to
odloitev
o Tukaj pa imamo drugo monost pravdno sodie se s predhodnim vpraanjem sooi, ko
postopek e ni bil izveden
Pravdno sodie v tem primeru ne more naprej presojati, ne da je prej razieno predhodno
vpraanje, ali je kaznivo dejanje bilo storjeno ali ne (kazenskega postopka in kazenske sodbe e
ni)
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Splono pravilo: pravdno sodie vedno lahko prekine oz. ustavi postopek in aka, da se
o tem izjavi matino sodie
o Toda, ali sme pravdno sodie SAMO odloiti o temu?
13. LEN ZPP pravi, da lahko sodie samo o predhodnem vpraanju odloi,
razen e obstaja neka posebna norma, ki pravi, da sodie tega ne sme storiti
Institut DOMNEVE NEDOLNOSTI (3. LEN ZKP) je pravni institut, ki bi lahko
prepreeval pravdnemu sodiu, da samo rei predhodno vpraanje obstoja
kaznivega dejanja
a) Stara praksa Vrhovnega sodia pravi, da ni nobene ovire, da sme sodie
odloati o obstoju KD samo, da s tem ne kri domneve nedolnosti (ker
naj bi lo tukaj samo za ugotavljanje objektivnih znakov, torej
zastaralnega roka in ne dejanskega stanja tudi, ampak to ni res, ker je
zastaralni rok tudi odvisen od tee kaznivega dejanja, za kar pa je
poterbno ugotoviti dejansko stanje)
b) Ustavno sodie je izdalo 2 judikata, ki pravita ravno nasprotno - v enem
je presojalo tedanji zakon o notariatu in del dolob razveljavilo (sprejelo
je iri koncept domneve nedolnosti) v drugem je presojalo zakon o
delovnih razmerjih (kjer pa je sprejelo oji koncept domneve nedolnosti,
reklo je, da je lahko domneva nedolnost krena samo z dejanji v
kazenskem postopku in velja za storilca kdor je OBDOLEN KD)
c) V ESP je bila ugotovljena kritev domneve nedolnosti, saj naj bi bilo
sodniku samemu e tako teko pravilno upotevati domnevo nedolnosti,
kar pa je toliko bolj oteeno, e je storilstvo opevano v medijih, ipd.
nihe ne sme odloati o obstoju kaznivega dejanja na enem podroju, ki
bi lahko imelo negativne posledice na drugem podroju, razen e je bilo
kaznivo dejanje dokazano s pravnomon sodbo po izvedenem kazenskem
psotopku
Pravdno sodie pri nas (po praksi ESP) ne sme ve odloati SAMO o obstoju
kaznivega dejanja, kot predhodnemu vpraanju to bi imelo negativne
posledice na civilnem podroju (morebitni dalji zastaralni rok)
a) Izjema je dopuena, kadar izvedbe kazenskega postopka NE MORE ve
biti (smrt, amnestija, oprostilna sodba) v tem primeru lahko pravdno
sodie o obstoju kaznivega dejanja samo odloi
b) Civilni postopek je namre bolj kompliciran, tukaj se vekrat zgodi, da
ena lovekova pravica tri ob drugo lovekovo pravico
V naem primeru ima naeloma prav toenec
o Obstoj kaznivega dejanja je pogoj za nastanek civilne obveznosti (civilno in kazensko
pravo sta loeni podroji), enaka civilna posledica lahko nastane ravno tako, e je bilo v
kazenskem postopku odloeno ali ne
Civilne odgovornosti se je teje reiti kot kazenske odgovornosti (prag je niji v civilnem pravu,
kot v kazenskem pragu)
o OBJEKTIVNA ODGOVORNOST, primeri, kjer oseba za kaznivo dejanje ne more biti
obsojena ampak bo vseeno odkodninsko odgovarjala
o PRIMER: povzroitev zloma noge nosi s seboj odkodninsko odgovornost, tudi e to ni
dejanje hode telesne pokodbe po kazenskem zakoniku
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Tukaj gre za objektivno odgovornost po kazenskem pravu, civilno sodie bo
dosodilo odkodnino
o PRIMER: otrok povzroi zlom noge (stari ne bodo odgovarjali v kazenskem postopku, v
civilnem postopku pa bodo), skrajna sila (moramo plaati vseeno za razbito okno),
kvalificirana oblika krivde/naklep (v civilnem postopku zadoa malomarnost)
o Razlika je predvsem v DOKAZNIH STANDARDIH v kazenskem in civilnem postopku
O.J. SIMPSON je bil kazensko oproen (dokazni standard: beyond reasonable
doubt) a civilno obsojen (dokazni standard: 2/3 verjetnost, da je moril)
o DOKAZNO BREME
Silobran
a) IN DUBIO PRO REO (oprostilna sodba v kazenskem postopku)
b) TOENEC MORA DOKAZATI (obsodilna sodba v civilnem postopku)
Nepritevnost
a) Tudi po civilnem pravu je pogoj odkodninska odgovornost, ki vkljuuje
pritevnost in krivdo, zato NE odgovarja
b) IZJEMOMA lahko odgovarja iz razloga PRAVINOSTI (dementen, zaostal,
vendar zelo bogat)
ACTIO LIBERA IN CAUSA
o 136./II. OZ (odgovoren je, razen e ni sam kriv da je priel v tako stanje)
o Po kazenskem pravu se presoja krivdo glede na zavedanje posledic, ki sledijo v asu, ko je
bil e razsoden
o V civilnem pravi gre presoja samo na zavedanje posledic (MORAL bi se zavedati posledic)
IDENTINA DEJANSKA STANJA
o Isto ravnanje lahko povzroi kaznivo dejanje in odkodninsko odgovornost
o Na primere, kadar tako kazensko kot civilno sodie gledata enak primer, se nanaa 14.
LEN ZPP (govori o VEZANOSTI NA OBSODILNO SODBO)
o Ko bo kazenski postopek konan, bo civilni postopek laji (vezal se bo na obsodilno
sodbo)
PRIMER 6
Identino dejansko stanje
o Civilno sodie je vezano na obsodilno sodbo
o Civilno sodie pa ni vezano na vse, kar se nahaja v obsodilni sodbi
Ni vezano na ugotovitev kazenskega sodia o viini kode
Mora pa ostati v OKVIRIH ugotovitve kazenskega sodia
PRIMER 9
Za kaznivo dejanje sodelovanja pri pretepu zadoa sodelovanje, ni potrebna vzrona zveza
o Obsodba za to kaznivo dejanje, ne pomeni, da je bila ugotovljena vzrona zveza
V civilnem postopku je za odgovornost potrebna tudi VZRONA ZVEZA (protipravno ravnanje,
koda, odgovornost)
Odkodninsko sta ODGOVORNA B in C
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
VAJA 8, 23.11.2010
PRIMER 8
Gre za institut IDENTINEGA DEJANSKEGA STANJA
o Prag civilne odgovornosti je niji od praga kazenske odgovornosti, pravdno sodie zato
ni vezano vedno za vsa vpraanja na sodbo kazenskega sodia ampak mora samo
doloene stvari presoditi (etudi ni podana kazenska odgovornost, bo lahko podana
kazenska odgovornost)
o V potev pride 14. LEN ZPP
o Pravdno sodie ni vezano na VSE kar je navedeno v kazenski sodbi, navezuje se samo na
tiste stvari, ki so za civilno presojo pomembni
V tem primeru sodie bo vezano na to, da je kazensko sodie odloilo, da JE
odgovoren (e se v kazenskem postopku ni mogel reiti odgovornosti, se je v
civilnem res nebo reil)
Ali lahko pravdno sodie ugotovi, da je samo zlomil roko in ne tudi pokodoval glave?
o Civilno sodie ni vezano na dejstva iz kazenske sodbe, ki bi lahko vplivale na viino
odkodnine
o Edina omejitev je ta, da civilno sodie ne sme iti izven meje razlage pokodbe (v tem
primeru) lahko se civilno sodie odloi, da je lo za manjo pokodbo kot je to reklo
kazensko sodie
o Tukaj se postavlja vpraanje kaj je huje zlom roke ali pokodba glave?
e reemo, da je pokodba glave huja, civilno sodie ni preseglo meje
razumevanja in razlage pokodbe, kot jo je definiralo kazensko sodie in zato je
v tem primeru ravnalo PRAVILNO
Kazensko sodie je odloilo, da je prilo do zloma roke IN do pokodbe glave,
civilno sodie pa je reklo, da je prilo SAMO do zloma roke
o Pravdno sodie sme rei, da je lo samo za zlom roke in ne tudi za pokodbo roke, nebi
pa moglo rei, da ni lo ne za zlom roke in ne za pokodbo glave ampak za zvin noge (ker
bi v tem primeru lo izven okvira)
Civilno sodie (kot smo e rekli) ni vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodia, saj je za
odgovornost po civilnem pravu manj pogojev oz. so le tej blaji
o Zato lahko civilno sodie ugotovi, da je podana civilna odgovornost tudi za nekaj VE (e
ni kazensko sodie osebe oprostilo ampak mu je izdalo obsodbo za neko nije kaznivo
dejanje, lahko civilno sodie presodi odkodnino tudi za stroje, teje kaznivo dejanje)
o Zgolj dejstvo da kazenske odgovornosti za nekaj ve NI, to e ne pomeni, da za to nekaj
VE ne more biti civilne odgovornosti
PRIMER 7
Tipien primer glede identinega dejanskega stanja (tudi tukaj ne gre za predhodno vpraanje)
Civilno sodie je vezano na kazensko sodbo
o Tega se zaveda storilec, pravi, da je tudi sam okodovanec (peec) prispeval 1/3 k
nastanku posledice
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Peec pa se brani, e da ni odgovoren, ker je kazensko sodie odloilo, da je B spoznan
za krivega
Civilno sodie je vezano na odloitev kazenskega sodia, da JE KRIV, ni pa vezano na to v
KOLIKNI MERI je kdo kriv
o Ni vezano na delee odgovornosti, zato ne gre za izkljuno vezanost na sodbo kazenskega
sodia
o Kazensko sodie se z vpraanjem prispevka rtve (pri odloanju o samem kaznivem
dejanju) NE ukvarja, ga ne zanima viktimologija, za sam obstoj kaznivega dejanja (razen
za izjeme, ko gre za vezanost dveh oseb in izrecen prispevek drugega) pa prispevek rtve
ne vpliva
V civilnem pravu je institut DELJENE ODGOVORNOSTI temeljni institut odloanja v postopku
glede doloenih vpraanj
o Splono pravilo pri ugotovitvi, koliko visoka je koda, je to, da je obvezno potrebno
ponderirati tudi koliko je kdo k nastanku kode prispeval
o Ker tega v kazenski sodbi NI mora to civilno sodie ugotoviti samo
V tem primeru lahko civilno sodie ugotovi, da je peec prispeval tudi do 99% za nastanek kode,
ne more pa nikoli odloiti, da je okodovanec prispeval k kodi 100%
o S tem bi namre odloilo v nasprotju s kazensko sodbo, ki pa pravi, da je storilec
odgovoren
PRIMER 10
ALI JE SODIE NA UGOTOVITEV, DA VOZNIK AVTOBUSA NI ODGOVOREN ZA KODO, VEZANO?
o Imamo primer, ko se 2 pravdna sodia ukvarjata z enakim historinim dogodkom (en
tonik je tobo vloil pri enemu sodiu, drugi pri drugemu)
o Sodie tukaj ni vezano
E BI BIL OBSOJEN?
o Bi bilo pravdno sodie vezano, moralo bi reiti zadevo v kodo toenca
o Lahko bi se ga obsodilo na podlagi objektivne odgovornosti
Tukaj je materialnopravna napaka
o Delodajalec e odgovarja za kodo, ki jo povzroi delavec, e je ta koda tudi
protipravna (ampak to ne bo dovolj)
STRANKE
SPOSOBNOST
o SPOSOBNOST BITI STRANKA (sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem
procesnem razmerju)
Spominja na definicijo pravne sposobnosti (sposobnost materialnega prava)
Razmerje s pravno sposobnostjo:
a) Vsakdo ki je pravno sposoben je sposoben biti stranka (tudi nasciritus
pro iam nato habetur,... velja v civilnem procesnem pravu ne more pa
preden je rojen toiti)
o PRAVDNA/PROCESNA SPOSOBNOST (sposobnost samostojno in veljavno opravljati
procesna dejanja)
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Ta definicija nas spomni na definicijo poslovne sposobnosti iz materialnega
prava.
Razmerje do poslovne sposobnosti
a) POPOLNO vezanost procesne na poslovno
b) Tako nimamo problemov z osebami starejimi od 18let, ki jim poslovna
sposobnost ni bila odvzeta (ker imajo poslovno sposobnost), ni
problemov z osebami, ki so mlaji od 15let in z osebami, ki jim je bila
poslovna sposobnost odvzeta(ti nimajo poslovne sposobnosti, namesto
njih nastopa zastopnik)
Problem nastane za osebe, ki so stare med 15let in med 18let in za osebe, ki jim
je poslovna sposobnost delno odvzeta
PRIMER 9
Najprej se moramo vpraati, ali obstajajo procesne predpostavke (doloene okoliine, ki
morajo biti podane, da je toba sploh dopustna)
Ali je carinska prava sploh sposobna biti stranka?
o Je, e je pravna oseba (na abstraktni ravni)
o Carinska uprava, kot tudi drugi upravni organi (uradi, ministrstva, dravni zbor) niso
pravne osebe
Ne morejo biti toeni, ker nimajo sposobnosti biti stranka, lahko pa je toena
drava (Republika Slovenija)
o Carinsko upravo oz. dravo bo v postopku zastopal DRAVNI PRAVOBRANILEC
Pazljivi moramo biti pri razlinih agencijah
o To so pravne osebe in v primeru, da storijo kodo ne moremo toiti dravo ampak toimo
agencijo (je lahko stranka postopka)
V tem primeru sodie ZAVRE tobo (toba je nedopustna, e gre za procesno pomanjkljivost
oz. kritev)
o Ali je sodie pristojno za to, da izda mnenje kako naj se odpravi napaka, namesto da
tobo kar zavre?
Prevladuje mnenje da NE
PRIMER 10
e dri to, kar smo zgoraj rekli, ne gre za pravno osebo in ne more biti stranka postopka
To bi lahko bil tipien primer SOCIETETE (ni pravna oseba je pa neka skupina ljudi, ki se med
seboj zdruijo za dosego nekega skupnega namena)
o Po splonem pravilu nima torej pravice biti stranka
SPOSOBNOST BITI STRANKA je pa malo ira od pravne sposobnosti 2 vidika te iritve:
o Lahko kaken poseben zakon doloi, kdo poleg pravnih in fizinih oseb e lahko nastopa
kot stranka v pravdnem postopku (takih primerov, ko zakon organu ki ni pravna oseba,
daje monost tobe je ZELO MALO)
Dravni toilec lahko toi za razveljavitev zakonske zveze (dravno toilstvo ni ne
fizina oseba, ker ne toi zase ampak kot dravni delavec in ni pravna oseba)
Center za socialno delo lahko podaja doloene tobe (ni pravna oseba ampak
dravni organ v okviru socialnega skrbstva
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Podeljena sposobnost biti stranka
Tukaj SODIE za konkretni primer lahko neki obliki zdruevanja (ki sicer ni
pravna oseba) podeli sposobnost biti stranka (da lahko nastopa kot tonik ali kot
toenec)
Praviloma se to dogaja na strani tonika
POGOJ, da je ta podelitev mona je, da ima zdruenje neka sredstva (zadostna da
se pokrijejo stroki postopka in odkodnina, na katero je toeno)
To je tipino za societete
e sodie ne dovoli, da neko zdruenje toi (mu ni podeljena sposobnost biti stranka ali e
podana z zakonom)
o Lahko toi vsaka oseba posebej v sospornitvu
PRIMER 11
a) 15letnik toi za odpravo napake na kolesu, ki ga je kupil
Lahko sam toi
Pristop mora biti tak, da e je sam lahko veljavno kupil kolo, lahko tudi sam glede kolesa vloi
tobo
b) nastopa kot toenec v pravdi za izroitev nepreminine
po materialnem pravu se posli glede nepreminin tejejo za pomembneje
spet uporabimo logiko e ne sme sam kupiti ali prodati nepreminine, tudi sam ne more toiti
ampak ga morajo pri tem zastopati stari
c) vloi tobo za povrailo kode, ki jo je utrpel
tukaj se pokae problem, odpove preslikava procesne na poslovno sposobnost takoj ko ne gre za
pravne posle
e imamo poslovno sposobnost glede doloenega ravnanja imamo tudi procesno sposobnost,
problem pa pride takoj, ko materialnopravni spor nima veze s pravnimi posli
otrok, da lahko postane samostojno in veljavno upnik odkodninske terjatve, ne rabi biti star 0, ni
nujno da je e rojen
konno sprejet pristop je ta, da v zadevah, ki ne izhajajo iz pravnoposlovnih razmerij otrok pod
18let ne more sam toiti ampak ga morajo zastopati stari
d) nastopa kot toenec v pravdi za povrailo kode
enaka reitev kot pri c)
e) vloi tobo za razvezo zakonske zveze
e je sklenil zakonsko zvezo (sklenil jo je, e se razvezuje) je s tem pridobil polno poslovno
sposobnost in zato tobo lahko vloi
f) nastopa kot toenec v sporu za ugotovitev oetovstva
tukaj gre tudi za druinski postopek in po naelu razsodnosti, tobo lahko vloi
g) nastopa kot toenec v pravdi za plaevanje preivnine
enako kot e), v druinskih postopkih je samostojno nastopanje mladoletnika v postopku laje
VAJA 9, 24.11.2010
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
V druinskopravnih zadevah kriterij ni POSLOVNA SPOSOBNOST ampak RAZSODNOST (da otrok,
oseba razume pomen in mone posledice svojih dejanj)
o Razsodnost je pogoj, da lahko sam nastopa v postopkih
PRIMER 13
Mladoletnost matere v tem primeru ni relevantna
V tej tobi sta toenca OTROK in MATI
o S tem kot toi oba, mati ne more zastopati otroka, ker bi v tem primeru prilo do KOLIZIJE
INTERESOV (gre za NUJNO sospornitvo)
o Ni primerno, da en toenec zastopa drugega toenca (ker lahko pride do konflikta
interesov)
o Kdor ga toi (domnevni oe) pa definitivno otroka ne bi mogel zastopati
V tem primeru se otroku lahko postavi KOLIZIJSKEGA ZASTOPNIKA
o Postavi ga CSD, e se mudi, lahko tudi sodie v konkretni pravdi postavi ZAASNEGA
ZASTOPNIKA
o Sodie lahko zaasnega zastopnika (kolizijskega) tudi v primeru, ko si nasprotujejo
interesi stranke in njenega zakonitega zastopnika
PRIMER 12
Problem glede procesne sposobnosti se ne pojavi samo pri otrocih ampak tudi pri osebah, ki jim
je bila poslovna sposobnost delno ali popolno odvzeta
POOBLASTITEV odvetnika je enostranski pravni posel, za igar veljavnost je potrebna poslovna
sposobnost
o Toda ali mi vemo, da ga ni dejansko pooblastil prej, preden mu je bila poslovna
sposobnost odvzeta?
Stalie nae sodne prakse: vano je, da obstaja poslovna sposobnost v asu vloitve tobe in
da je v tem asu pravilno zastopan
o Po staliu nae sodne prakse torej ta primer po nobenih pogojih ne bi mogel biti
pravilen, etudi bi dala oseba pooblastilo odvetniku PRED odvzemom poslovne
sposobnosti
o Oseba, ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta rabi zastopnika, rabi ga ves as postopka
(moral bi po odvzemu sposobnosti odvetnika ponovno pooblastiti)
Sodie v tem primeru ne bo tako ZVRGLO TOBE ampak bo moralo najprej poskrbeti, da se
vzpostavi stanje, da lahko oseba ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta, vloi tobo
o Lahko aka, da CSD postavi zastopnika
o Lahko pa postavi zastopnika za konkretni primer (zaasni zastopnik, ko ni zakonitega
zastopnika)
PRIMER 2
PROCESNA LEGITIMACIJA
o Pojavlja se tako na aktivni strani kot na pozitivni strani
o Gre za vpraanje, kdo v konkretni pravdi lahko nastopa kot TONIK ali TOENEC
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Ne meat s sposobnostjo biti stranka (ker se le-to nanaa na vse postopke, pri
procesni legitimaciji pa gre za konkretni primer)
o AKTIVNO PROCESNO LEGITIMIRAN je tisti, ki lahko v konkretni pravdi nastopa kot tonik,
PASIVNO PROCESNO LEGITIMIRAN je tisti, ki lahko v konkretni pravdi nastopa kot
toenec
o Nesmisel bi bil, da bi morali za procesno legitimacijo najprej izkazati materialno
legitimacijo ampak velja, da je potrebno za OBSTOJ procesne legitimacije, zatrjevati
obstoj stvarne legitimacije!!
Tisti ki toi, bo moral postaviti trditev, da je res upnik, saj bo samo tako lahko
toba pravilna
Tonik mora tudi za toenca postaviti trditev, da je on res dolnik, da mu nekaj
dolguje
To je v irem smislu nek izraz pravnega interesa
STVARNA LEGITIMACIJA
o Pojavlja se tako na aktivni strani kot na pozitivni strani
o To je pojem materialnega prava
o Stvarno legitimiran je tisti, ki je nosilec pravice (AKTIVNO LEGITIMIRAN2) ali obveznosti
(PASIVNO LEGITIMIRAN3) po materialnem pravu
Delavec JLA (zaposlen v Jugoslovanski vojski) toi RS zaradi zaostalih obveznosti plae
Zaeti moramo presojo PROCESNE LEGITIMACIJE
o e bo ta predpostavka podana bomo li na stvarno legitimaciji
o AKTIVNA PROCESNA legitimacija JE podana, saj zanjo zadoa, da je trditev postavljena
(tonik trdi, da je do tega upravien), PASIVNA PROCESNA legitimacija JE podana (toi
travo, drava je lahko toenec v konkretnem primeru, ker zadoa, da tonik trdi, da mu
je drava dolna nekaj)
To pomeni, da je toba dopustna, presojati moramo nato ali je tudi UTEMELJENA!
o PASIVNA STVARNA legitimacija NI podana, ker drava Slovenija NI dolnik glede te
terjatve (etudi tonik ima pravico dobiti plao, tega ni dolna dati drava ampak nekdo
drug)
o Ker NI podana, se toba ZAVRNE, zaradi materialne pomanjkljivosti (e ne bi bila podana
procesna predpostavka, bi tobo zavrgli)
Pravila o legitimaciji izkljuujejo neke tobe :
o Popularno tobo (po splonem pravilu taka toba odpade)
Pravila o procesni legitimaciji so doloena v ZPP, USTAVI,...
Sodie torej ni ravnalo prav, ker je ugotovilo procesno pomanjkljivost, v resnici pa je lo za
materialno pomanjkljivost
PRIMER 1
Ponovno se postavlja vpraanje, ali so podane vse legitimacije
o A.P.L. = tobo vlaga nekdo, ki s to tobo ne zahteva niesar v svojo korist
2 AKTIVNO STVARNO LEGITIMIRAN = ta izraz je dalji izraz za UPNIKA (upravienca)
3 PASIVNO STVARNO LEGITIMIRAN = ta izraz je dalji izraz za DOLNIKA (zavezanca)
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Za procesno legitimacijo ni potrebno veliko dokazovanja, samo zahtevati moramo nekaj,
ker menimo, da smo upniki tukaj pa T. Kova ne zahteva niesar zase, ampak s tobo
zahteva, da se izpolni neki drubi (pravni osebi)
Toba je v korist tretje osebe, NI AKTIVNE PROCESNE LEGITIMACIJE
o Toba se zato ZAVRE (ker gre za procesno pomanjkljivost)
Da bi bila toba pravilna, bi morala biti tonik DRUBA, T. KOVA pa bi moral biti njen zastopnik
in toiti v njenem imenu
PRIMER 5
Lahko se zgodi, da kaken zakon odstopi od splonih pravil (in celo omogoi popularno tobo
ipd.)
o Ravno pri varstvu okolja je predvidena popularna toba
Toba je DOPUSTNA!
o Je to v nasprotju s pravili o sploni legitimaciji
o Mona je izkljuno zato, ker so mone izjeme in ker za tak specifien primer zakon
doloa, da je mona popularna toba
VAJA 10, 30.11.2010
PRIMER 8
Tukaj manjka stvarna predpostavka
o Ko opravimo preizkus gledamo najprej procesno predpostavko (procesno upravien je
tisti, ki v konkretnem postopku sme biti tonik ali sme biti toenec) za katero je dovolj, da
tonik smiselno zatruje, da so njegove pravice krene in da toi tistega, od katerega nekaj
zahteva = A.P.L. je podana, P.P.L. je tudi podana
o Nato pogledamo, ali dri to, kar trdi tonik
Tukaj manjka AKTIVNA stvarna legitimacija, ker tonik ni upravien do tega kar je zahteval
o e pravi, da je lastnik, mora dokazati da je res lastnik
Tudi e ni lastnik LAHKO TOI ampak bo toba ZAVRNJENA, ker ni izpolnjena stvarna
predpostavka
PRIMER 3
Tonik trdi, da je nastala koda drubi in zahteva, da se odplaa drubi
o To pa ne gre po procesni predpostavki, saj lahko samo druba sama uveljavlja
odkodninski zahtevek
o To je toba v korist tretje osebe, ki ni mogoa (razen e veljajo posebna pravila)
Drubo mora zastopati ZAKONITI ZASTOPNIK (poslovodstvo, uprava)
o e pa gre za spor proti zakonitemu zastopniku (tako kot gre tukaj) lahko zastopa
nadzorni svet, e tega ni pa lani izvolijo predstavnika
Pri odkodninskih tobah zoper upravo drube, ki je le-tej povzroila kodo
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Problem v takih primerih je, da veinski lastnik (drubenik) ni zainteresiran preganjati
uprave, saj delajo kodo drubi ne delajo pa kode njemu, kot lastniku
o Prizadeti zaradi tega so upniki (ki pa imajo vseeno na voljo neke zahtevke) in manjinjski
drubeniki
To se v pravu gospodarskih drub reuje na 2naina
MANJINJSKA PRAVICA (manjina lahko sklie zastopnika, s katerim
prisili veino, naj umakne tobo ali ne ravna ve v kodo)
DERIVATIVNA TOBA (v doloenih izjemnih primerih lahko odkodninski
zahtevek drube v svojem imenu uveljavlja drubenik v svojem imenu
poda tobo za raun drube)
Ker ne gre za posebno situacijo, ki bi bila zajeta z ZGD, ni podlage, da bi lahko drubenik sam toil
ampak mora toiti druba sama!!!
o Ni podana AKTIVNA PROCESNA LEGITIMACIJA
o Toba se ZAVRE
PRIMER 4
e se ne plaa tandemov pri javni priobitvi, gre za kritev avtorske pravice
o Male avtorske pravice avtorjev lahko (po zakonskem pooblastilu) zahteva tudi avtorska
organizacija (ki v svojem imenu zahteva plailo za kritev)!
o Pravica ni od avtorske organizacije ampak od avtorjev
PRIMER 15
Ali gre tu za prcesni ali materialni problem?
o Javni toilec lahko toi na razveljavitev zakonske zveze ampak samo za doloene primere
(e gre za sorodstvo, dvojno zakonsko zvezo ali e je bila sklenjena ko je bil en od njiju
nerazsoden)
o Torej javni toilec ne more toiti, e je zvezo sklenil mladoletnik
V tem primeru gre za problem PROCESNE PREDPOSTAVKE in moramo tobo ZAVREI
o Ta zakonska zveza je res izpodbojna, z njo ni vse v redu, ker jo je sklenila oseba, mlaja od
18let e bi zahtevek ZAVRNILI (torej e bi lo za napako materialne predpostavke) bi pa
rekli, da je s to zakonsko zvezo vse v redu
o Mi pa elimo tukaj samo odloiti, da tisti, ki je v tej zadevi uveljavljal zahtevek za to NI
PRISTOJEN (ne more toit iz tega razloga)
Ker zavrenje tobe nima uinka ne bis in idem, zato lahko stari ponovno vloijo tobo
PRIMER 17
87./III. ZPP
o Ta del zakona govori o POOBLAENCU
o Direktor (poslovodja) je ZAKONITI ZASTOPNIK D.O.O. in NI pooblaenec
o Ta len zahteva neko pravno omejitev SAMO za pooblaenca
Vsakdo lahko v svoji zadevi nastopa pred sodiem SAM (torej v naem primeru, ko govorimo o
pravni osebi, se nastopa s pomojo zakonitega zastopnika) ali pa se odloimo za drugo rpavno
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
pomo, in e se odloimo za to pravno pomo (v tem primeru je to pooblaenec) pa mora le-ta
izpolnjevati neka merila
o V tem primeru pa imamo zakonitega zastopnika, za katerega pa ni doloeno, da mora
imeti pravno izobrazbo, in lahko drubo zastopa tako na okrajnih, okronih in vijih
sodiih
o To velja v primeru pravnih oseb (moramo loiti med zakonitimi zastopniki in
pooblaenci), v drugih primerih je lahko drugae
RAZLIKOVANJE:
o ZAKONITO ZASTOPSTVO temelji e na zakonu, zastopa se stranko v postopku, POLOAJ
POOBLAENCA izhaja iz podelitve pooblastila (podlaga je pogodba, ki ji pravimo
mandat)
o Zakonitega zastopnika ne morejo imeti vsi, pooblaenca si lahko vzame vsak
o Pred okrajnim sodiem je lahko pooblaenec vsak (e si ga vzamemo), pred okronim,
vijim, vrhovnim pa so z 87./III. doloena merila
V primeru IZREDNIH PRAVNIH SREDSTEV pa velja IZJEMA
o Moramo si za to vzeti odvetnika (razen e nismo e sami odvetniki)
o Zakon torej doloa, da moramo v primeru vloitve pravnega sredstva (kjer odloa vije
oz. Vrhovno sodie) imeti odvetnika, v naslednjem odstavku pa zakon pravi, da mora biti
v primeru postopka pred vrhovnim ali vijim sodiem pooblaenec odvetnik ampak se
lahko posameznik sam odloa ali ga bo vzel ali ne, torej ali se te 2 dolobi izpodbijata?
NE, ker vrhovno sodie odloa tudi o drugih zadevah rednega postopka in ne
samo o zadevah na podlagi izrednih pravnih sredstev
o Se pa zgodi, da imamo izredno pravno sredstvo tudi na sodiu prve stopnje (to je
UGOVOR), za katerega potrebujemo odvetnika
o Smisel zakonske ureditve, da za izredno pravno sredstvo potrebujemo odvetnika:
Da je bolje za stranko samo, da ima odvetnika (kot e bi sama nastopala v
zadevah, na katere se ne spozna)
Ni pa prav da reemo, da je argument zakonske ureditve to, da je to
dobro za stranko (stranko v nekaj prisilimo, zato ker je to zanjo dobro),
ker to ne more biti razlog za to da se nekoga v nekaj prisili
Kvejemu bi uspel argument, da je to dobro za ostale, za nekaj kar je
izven sfere posameznika, ki smo ga s tem omejili
Dobro je za sodia (to je razlog za doloitev obveznega zastopanja)
Zmanjajo se asovni zaostanki
Sodie laje dela z vlogami odvetnikov kot z vlogami strank (ker so manj
ustveni, bolj sistematini), kar izbolja kvaliteto sodia
Iura novit curia - e si sodnik lahko pomaga s kvalitetnimi vlogami ene
in druge stranke je delo sodia laje in bo tudi kvaliteta sodia bolja
PRIMER 16
Tukaj ne gre ve za procesno legitimacijo ali razmerje med zastopniki in pooblaenci ampak se
nanaa na uspenost pravde v primeru procesnih posledic v asu pravde
o 205. LEN ZPP ponuja SPLONO PRAVILO, ki pravi, da je nadaljni potek postopka odvisen
od tega, ali je imela stranka v asu postopka pooblaenca ali ne
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o e pooblaenca nima, je postopek prekinjen, dokler ga nekdo drug ne prevzame
(prevzeli bi ga dedii)
o e stranka pooblaenca IMA, smrt stranke NI OVIRA za nadaljni potek postopka
Postopek se nadaljuje brez zastoja, ker nastopa pooblaenec, ki pa ne zastopa
ve umrle stranke ampak dedie
Pooblastitev je pravni posel, ki je znailen tako za materialno pravo kot tudi za procesno pravo
o Pooblastilo za nastopanje pred sodiem je stvar procesnega prava
V tem primeru, po procesnem zakonu, po smrti pooblastilo ne preneha
(postopek se nadaljuje)
Lahko ga pa dedii odpovejo
o Pooblastilo v primeru smrti pooblastitelja (po materialnem zakonu) avtomatino preneha
Tukaj gre za povrailo NEPREMOENJSKE KODE
o Po OZ terjatev za nepremoenjsko kodo NI PODEDLJIVA razen, e je e priznana s
pravnomono sodbo ali s pisnim sporazumom med upnikom in dolnikom!!!!
o Tukaj ni podano ne eno ne drugo (postopek e tee, zato ni prilo do pravnomone
sodbe, pa tudi sporazuma ni med upnikom in dolnikom, ker ene ne bi bilo tobe)
o Posebnost tega primera je torej ta, da NI DEDIEV (ni nikogar, ki bi ta postopek lahko
prevzel v primeru, da stranka umre)
V tem naem primeru bo sodie postopek USTAVILO S SKLEPOM
o Sodna praksa je v tem primeru postavila neko tezo, da se sicer sodie ne more ve
odloati o vrailu nepremoenjske kode, kot glavnem vpraanju, lahko pa sodie odloa
tem, ali bi v primeru, da bi tonik e bil iv, bilo njegovemu zahtevku ugodeno ali ne (in e
bi bilo, bi na podlagi tega moral toenec plaati stroke)
o Vrhovno sodie pa postavlja drugano prakso, da v primeru, da sodie zahtevku NE
ugodi (ne glede na to zakaj ne ugodi) morajo stroke postopka plaati dedii tonika
Splono pravilo pa je to, da so naeloma tej zahtevki podedljivi, ta primer je zgolj specifien
primer!!
PRIMER 7
(1.DEL) Pri prenehanju fizine osebe je za nadaljevanje postopka naeloma odvisno od tega, ali
ima ta fizina oseba pooblaenca ali ne, za pravne osebe pa velja, da se POSTOPEK VEDNO
PREKINE in se nadaljuje s PRAVNIM NASLEDNIKOM
(2.DEL) Tukaj gre tudi za preoblikovanje ampak ne gre za preoblikovanje subjektivitete pravne
osebe ampak le-ta ostane enaka, ampak gre samo za preoblikovanje imena, ki pa ni relevantno
VAJA 11, 1.12.2010
PRIMER 14
Po materialnem pravu obstaja okoliina, po kateri se stari lahko izgovorijo iz odgovornosti za
otroka, v primeru, e je bil otrok v tem asu zaupan nekomu drugemu
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o V tem primeru ta druga oseba, ki ji je otrok zaupan odgovarja KRIVDNO in ne z
objektivno odgovornostjo
Okodovanec od starev zahteva, da naj mu plaajo odkodnino, ker mu je njihov otrok povzroil
kodo
o A.P.L. in P.P.L. sta podani
Toenec v tem primeru pa ni pravi dolnik (stari niso dolniki)!
o Okodovanec sme toiti stare in od njih nekaj zahtevati ampak v tem primeru nima prav
o Ni podana A.S.L.!!!
Zahtevek se kot NEUTEMELJEN ZAVRNE!
PRIMER 20
Oznaba stranke
o Toba ni popolna, ker v njej niso pravilno oznaene stranke, tonik bi moral to popraviti
To se velikokrat spregleda
Bila je neka napaka (v oznabi) ampak so jo spregledali in je zadeva postopala po rednem
sodiu
o Sodna praksa pravi, da ne gre samo za pravilno oznabo stranke ampak za sposobnost
biti stranka, zato je to absolutna bistvena kritev in se toba razveljavi ter vrne v ponovno
sojenje
o Naeloma je sprejet kriterij, da je bistveno (pri nepravi oznabi stranke) preveriti, ali je
zaradi te napane oznabe stranke kdo trpel, ali je bil kdo okodovan
e bi vije sodie danes reklo, da je to kritev, bi jo samo lahko popravilo tako,
da bi bilo pravilno
o Zaradi nepravilne oznabe stranke torej lahko pride do veliko problemov, zato je
najbolje, da se temu izognemo tako, da e na zaetku pravilno oznaimo stranko (haha)
V drugem odstavku je primer, ko je oznaba stranke pravilna, ampak je pravna oseba vmes
prenehala obstajati
o Tukaj se postopka ne bo prekinilo ker A.A., kot fizina oseba, e vedno obstaja, in ni
bistveno, ali obstaja e vedno s.p. ali ne
o e od zaetka je A.A. stranka (in ne s.p.)
V zadnjem primeru velja enako
o Gre za isti subjekt, sodba se glasi na loveka z imenom in priimkom in ta lovek e
vedno obstaja, ne glede na to ali je s.p. e vedno ali ne!
o A.A. odgovarja v vsakem primeru, v vsakem primeru je toenec, ne glede na to ali mu
status s.p. kasneje preneha ali ne
PRIMER 21
Sodna praksa je sprejela kriterij presojanja kritve ali je imela ta napaka kvarne posledice za
obrambo?
o US-RS dopua monost, da e je lahko iz vsega tega toenec nedvoumno sklepal, da gre
za njega, nosi breme, da bo odgovarjal v primeru, da sodie ugotovi, da je odgovoren
o Toenec bi mel monost sklepati iz konteksta, da se zadeva navezuje na njega
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o To pa seveda velja ob upotevanju zgornjega standarda (ali je bila obramba s tem kvarno
okodovana)
PRIMER 22
PRIMER A
o V razmerju s pooblaenci je potrebno loiti in razumeti obstoj dveh razmerij
(NOTRANJEGA in ZUNANJEGA razmerja)
ZUNANJE RAZMERJE izhaja iz pooblastila (da bo pooblaenec opravljal dejanja
za tretjega, za nastopanje proti tretjim osebam je bistvena izdaja pooblastila)
NOTRANJE RAZMERJE je razmerje med pooblastiteljem in pooblaencem
(zakaj bo pooblaenec zastopal, med njima je mandatna pogodba4)
Pravno pomemben temelj tega razmerja (zakaj bi nekdo moral na
sodie) je podelitev brezplane pravne pomoi
o Bistveno je samo to, kar izhaja iz POOBLASTILA (in ni pomembno notranje razmerje kot
tako)
Odvetnik v tem primeru (ob kritvi pooblastila) je lahko odkodninsko
odgovoren(e je v pooblastilu izrecno navedeno, da nekaj ne sme storiti pa prav
to stori je odkodninsko odgovoren zaradi kritve pogodbe)
e kri pogodbo pride do kode, teko pa je dokazati, ali bo odkodninsko zares
odgovarjal
PRIMER B
o Pooblastilo je veljavno!
o Izdaja pooblastila je enostranski pravni posel in zato ne potrebuje sodelovanja druge
stranke, prav tako tudi ne njenega soglasja
o Pooblastilo je upravienje za zastopanje (tako po materialnem kot tudi procesnem
pravu), noben odvetnik pa ni dolan zaradi pooblastila iti na sodie
Je pa dolan to storiti, e ima s stranko neko NOTRANJE RAZMERJE
Tako se lahko kogarkoli pooblasti tudi proti njegovi volji ampak, e ni notranjega
razmerja ne bo ta pooblaenec dolan pristopiti na sodie, razen e med njim
in pooblastiteljem obstaja neko notranje razmerje
o Pooblastilo je samo IZJAVA VOLJE, da bi radi nekoga, da nas zastopa in to pooblastilo ne
zavezuje kot pogodba ampak med stranko in odvetnikom/pooblaencem zavezuje
mandatna pogodba kot taka (torej med stranko in odvetnikom je sklenjena mandatna
pogodba ki ustvarja med njima notranje razmerje)
PRIMER C
o Stranka se lahko vedno odree pravnemu sredstvu tako sama, kot tudi z odvetnikom, e
ga pooblasti
To, da je stranka dala pooblastilo odvetniku e ne pomeni, da sedaj sama ne
more ve opravljati procesnih dejanj
4 Lahko bi to razmerje izhajalo tudi npr. Iz razmerja pogodbe o zaposlitvi ali drubene pogodbe,...
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Drugae velja pri IZREDNIH PRAVNIH SREDSTVIH, ko mora stranka vedno imeti
odvetnika in ne more sama opravljati procesnih dejanj
PRIMER D
o Problem je ta, ali se lahko za zastopanje pooblasti samo fizino ali tudi pravno osebo?
V materialnem pravu (po OZ) je pooblaenec lahko fizina ali pravna oseba
o V procesnem pravu (po ZPP) je v skladu s stalii teorije in sodne prakse, pooblaenec
lahko samo FIZINA OSEBA, z eno izjemo, in sicer ODVETNIKO DRUBO!!
98. LEN ZPP
Stranka lahko prej preklie pooblastilo odvetniku!!
PRIMER 18
Stranke so v razlinih pravdnih postopkih razline (nekatere na narokih sploh ne elijo
sodelovati,...)
o Prav zato tudi odvetnik pred vsakim narokom ne klie stranke (da bi jo npr. Vpraal ali je
e iva ali ne), zato se velikokrat lahko zgodi, da stranka med procesom umre pa odvetnik
tega sploh ne ve (e posebno mono je da se to zgodi kadar so postopki dolgi)
o Postopek gre lahko naprej ampak se bo morala sodba glasiti na dedie (in ne na stranko
ki je umrla), e pa le-tej e niso znani se napie za morebitne dedie
TOBA
INSTITUT LITISPENDENCE (VISENOST PRAVDE)
o Ni nobene potrebe po temu, da o isti zadevi potekata dve razlini pravdi
To je tudi prepovedano
o Ta institut pomeni, da ko je ena pravda v teku (visi), se glede iste stvari ne sme zaeti
nova pravda!!
PRIMER 4
e bi bila razveza sporazumna bi se morala dogovoriti o razdelitvi skupnega premoenja, e pa
gre za razvezo na tobo se o tem lahko dogovorita tudi, kadar je zakonska zveza e razvezana
Najprej mo vloi tobo proti eni, nato vloi e ena proti mou
o Stranka tobo vloi na sodie, sodie pa nato to tobo VROI toencu
o Pod predpostavko, da gre za isto stvar in je podana litispendenca, se vpraamo, katero
tobo je potrebno zavrei
Litispendenca je procesna predpostavka, in njena kritev rezultira v ZAVRENJU
tobe
Zakon se je odloil za monost, da se za relevanten trenutek za nastop
litispendence teje trenutek VROITVE TOBE
e bi bilo torej potrebno zavrei neko tobo v tem primeru, bi morali zavrei
moevo tobo, ker je bila kasneje vroena
Ko je toba VLOENA se zane pravdni postopek, ko pa je toba nasprotniku
VROENA pravimo, da se zane pravda
Zahtevka tukaj nista isto ista, ampak poloaja litispendence ne utemelji samo enakost
zahtevkov ampak tudi, kadar sta zahtevka med seboj IZKLJUUJOA
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Gre za spor o deleih na skupnem premoenju zakoncev, zakonca sta dva, torej takoj ko
se doloa dele enega se doloa istoasno tudi dele drugega (zato ni potrebe po dveh
pravdah, ker bo z eno pravdo vse reeno)
o RATIO LITISPENDENCE = nobene potrebe ni o dveh pravdah glede enake stvari, zato
tudi dve pravdi nista dovoljeni
o Mo ne bo okodovan, e bo ugodeno pravdi ene, ker lahko e vedno dokae, da je
njegov dele 70% in ne samo 50%
Sodie lahko vedno ugodi zahtevku tudi deloma e je dokazano, da ni
popolnoma pravilen
o Zakonska domneva je, da so delei 50:50
Zato teh deleev ni potrebno dokazovati, dokazovati pa je potrebno, e se trdi,
da so delei ve kot 50%
V tem primeru torej ena sploh ne bi rabila dokazovati deleev, mo pa v vsakem
primeru
Ker je litispendenca procesna predpostavka je tobo v primeru njene kritve potrebno zavrei
o e sodie tega ne stori in izda sodbo gre za ABSOLUTNO BISTVENO KRITEV postopka in
sodba bo padla (ampak samo e se kdo pritoi, e se nihe ne pritoi bo sodba
pravnomona)
PRIMER 5
Zahtevka nista isto ista ampak bi lahko bila med seboj izkljuujoa
o ZAHTEVKA sta MEDSEBOJNO IZKLJUUJOA, e je prvi zahtevek je utemeljen in to
avtomatino pomeni, da drugi zahtevek ni utemeljen
V primeru da prvi zahtevek ni utemeljen, mora to avtomatino pomeniti, da je
utemeljen drugi
o Ta dva zahtevka NISTA ISTA in NISTA MEDSEBOJNO IZKLJUUJOA, zato bosta lahko dve
pravdi lahko stekli
Nista zahtevka izkljuujoa, ker odloitev o temu, da A ni lastnik e ne pomeni
avtomatino da je B lastnik
e bi eleli, da tobo B-ja zavremo zaradi kritve litispendence bi moral B toiti da A NI lastnik
PRIMER 6
Litispendenca velja med ISTIMA STRANKAMA, zato v tem primeru, kadar gre za druge stranke,
le-ta ni krena zatorej bosta lahko potekali obe pravdi
Obe pogodbi v tem primeru sta veljavni (eprav gre za dve pogodbi z razlinima osebama,
katerima pa je bila z vsako pogodbo obljubljena ena sama ista stvar)
o e sta obe pogodbi veljavni, komu mora prodajalec izroiti stvar X?
Obema mora izroiti stvar
Tukaj ni nobenemu izpolnil in oba sta ga nato toila
o Sodie bo ugodilo obema zahtevkoma
In B bo dolan obema izpolniti
Ampak ker ne izpolni nobenemu, se lahko zahteva izvrba, ki jo zahtevata oba
(tako A kot C)
o Tu v fazi IZVRBE bo postalo odloilno vpraanje, da je ta stvar X samo ena
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Odloilen trenutek za dodelitev stvari X bo, da tisti, ki bo prej priel na vrsto za
izvrbo tisti bo dobil monost rubea in torej bo dobil stvar X, drugi, ki bo priel
kasneje bo dobil denarno protivrednost
Loiti moramo torej med procesnimi pravili in materialnimi pravili (stvarnega, obligacijskega
prava,...)
VAJA 12, 7.12.2010
PRIMER 8.a
Tonik je vloil tobo za ve, kot bi moral
Ali gre za dve enaki tobi? Kaj je razlog za litispendence?
o Razlog za litispendenco je, da druga pravda ni potrebna, e se bo vse reilo v prvi pravdi
o Sodie je vezano na zahtevek stranke, ne more doloiti ve ali pa nekaj drugega lahko pa
dosodi MANJ
Tukaj gre za VSEBOVANI ZAHTEVEK
o Teh 700 je e vsebovanih v prvotnem zahtevku 1000
o Torej gre za kritev litispendence, druga pravda ne bo potrebna
PRIMER 8
Tonik bi spremenil vrednost zahtevka iz prve pravde iz 1000 na 1500
o To pa ne more kar sam storiti, potrebna je ali privolitev toenca ali privolitev sodia (ker
nemore kar tako spreminjati vsega sam)
Ali trimo tukaj na pravila o litispendenci?
o Prve tobe ne moremo zavrei, ker je prva toba (kdor prej pride prej melje)
o Tudi druge tobe ne moremo zavrei, prav tako pa ni v redu, e pustimo obe tobi
o Za 1000 e tee pravda, za dodanih 500 (ki se jih zahteva z zahtevkom 1500) pa
pravda e ne tee
Toba je lahko tudi samo delno utemeljena (zahteva 1000, dobi pa 700), tako
je lahko tudi samo DELNO DOPUSTNA
Tobo se lahko tudi samo DELNO ZAVRE, za prvih 1000 je toba
NEDOPUSTNA,ker o tem e tee pravda (torej zaradi litispendence je
nedopustna), za tistih 500 pa ni litispendence in je za ta znesek toba
DOPUSTNA (ali je utemeljena ali ne e ne vemo)
o Lahko eno stvar zahtevamo z ve razlinimi tobami (lahko razdelimo na ve tob)
VRSTE TOB
DAJATVENA
o Klasien koncept pravdnega postopka
o Imam neko pravico, nekdo jo prekri, jaz ga toim na povrnitev kode in sodie ga
obsodi na spolnitev (dajatev, vrnitev kode,....)
OBLIKOVALNA TOBA
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Tonik zahteva naj sodie ustanovi, preoblikuje ali ukine neko pravno razmerje
UGOTOVITVENA TOBA
o Z njo tonik zahteva, naj sodie ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja
o Najibkeje pravno varstvo, od nikogar se ne zahteva da kaj da, naredi
PRIMER 3
Sklenili smo neko pogodbo in se tudi izpolne ta pogodba, kasneje se ugotovi, da smo bili v zmoti
o Pogodba je torej NEVELJAVNA, lahko se zahteva nazaj to kar smo izpolnili
o Pogodba je IZPODBOJNA (ni veljavna) ampak UINKUJE (pravni uinki nastajajo)!!!!pazi
da ne ree da je veljavna
Izpodbojna pogodba dokler ni razveljavljena UINKUJE, dokler ni razveljavljena
nihe ne more trditi da je neveljavna
OBLIKOVALNE pravice so 2h vrst
o Glede na nain, kako stranka to oblikovalno pravico izpolni
Lahko jo izpolni z enostransko izjavo volje (opcija)
prodaja na daljavo, prodaja od vrat do vrat, od katere lahko
odstopimo z enostransko izjavo
Tiste, kjer ima stranka pravico dosei spremembo v pravnem razmerju, ampak
tega ne more sama narediti, rabi intervencijo sodia
Primer je razveljavitev zakonske zveze
OBLIKOVALNA TOBA za primer OBLIKOVALNE pravice
o V tem primeru potrebujemo INTERVENCIJO SODIA, po naem pravu je pravica dosei
izpodbojnost pogodbe v nalogah sodia
o NAJPREJ moramo zahtevati razveljavitev pogodbe (in hkrati torej ugotovitev, da je ta
pogodba tudi izpodbojna) NATO e na vrnitev kupnine
Lahko v eni tobi ampak morata biti 2 razlina zahtevka
V tem nae primeru ni tako toil, zato moramo njegov ZAHTEVEK ZAVRNITI kot NEUTEMELJEN
o Ker ni toil pravilno
o Toil je na vrnitev kupnine preden je bila pogodba zaradi zmote razveljavljena in v tem
primeru e uinkuje ta pogodba zato je dokler se pogodba ne razveljavi kupnino plaal po
utemeljeni pravni podlagi
PRIMER 2
Toenec se je upravieno odloil za razveljavitev pogodbe (grajal je, prodajalec ni ni naredil,...)
o Ima torej pravico do ODSTOPA OD POGODBE
o In e ima torej to pravico, pomeni, da od pogodbe lahko odstopi sam in ne potrebuje
intervencije sodia!! (e po jezikovni razlagi)
Brez intervencije sodia lahko stranka sama to stori v primeru, da pie v materialnem zakonu
stranka lahko odpove, ukine, odstopi,...
On je torej utemeljeno odstopil od pogodbe, ampak zadeva je prila na sodie (Kaj nas sodie
stori?)
o V sodni praksi je sprejeta monost, da gre za POMANJKANJE PRAVNEGA INTERESA, kar
pomeni, da ne potrebujemo sodne intervencije, ker to lahko sami storimo ali smo to e
sami storili
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o V tem primeru je napaka majhna, nima uinkov, samo zavlee se postopek lahko bi sam
takoj odstopil pa gre prej na sodie, sodie pa mu bo samo reklo, naj to sam naredi
V obratnem primeru, ko bi morali na sodie pa elimo to sami storiti, je lahko
napaka usodna!!!
PRIMER 21
e je pogodba veljavna, jo bo treba izpolniti in sicer takrat, ko zapadejo zahtevki
o V primeru, da ima prav tonik ne potrebuje z ugotovitveno tobo toiti na ugotovitev
ampak ker so zahtevki v naem primeru e zapadli, lahko toi z dajatveno tobo
o e pa ima prav toenec in tonik najprej toi na dajatveno tobo
Se bo ugotovitev pravnega razmerja ugotavljala kot PREDHODNO VPRAANJE
e je sporno ali neka pogodba obstaja ali ne ne rabimo najprej toiti z ugotovitveno tobo ampak
nam je na voljo dajatvena toba, pri kateri pa bo sodie obstoj razmerja presojalo kot
predhodno vpraanje
Posebnost UGOTOVITVENE tobe je da je edina oblika tobe, za katero je posebej predpisan
OBSTOJ INTERESA
o Pri drugih dveh tobah se pravni interes za obstoj tobe predpostavlja, domneva
Pri ugotovitveni tobi, pa mora tonik to posebaj dokazati
o Dajatvena toba daje moneji pravno varstvo kot ugotovitvena toba, ker v primeru, da
toenec ne ravna v skladu s pravnomono sodbo pride do izvrbe, pri ugotovitveni pa je
potrebno ponovno toiti
o Pravnomona sodba pri ugotovitveni tobi NI izvrilni naslov ampak mora ponovno toiti
Ima moen uinek ta toba ampak e vedno manj kot dajatvena toba
Tukaj imamo situacijo za UGOTOVITVENO TOBO
PRIMER 20
Spor ena stranka meni, da pogodba obstaja, druga da ne obstaja. Kaj naj stori?
o Tukaj se problematika dogaja e pred zapadlostjo (zapade ele junija, on pa e marca
zahteva)
o Je pa vseeno tukaj gostilniar lahko zaskrbljen (upnik je v negotovosti), ker e marca
dolnik pravi, da mu do junija ne bo izpolnil
o To je lahko podlaga za UGOTOVITVENO TOBO
preventivno pravno varstvo je lahko podlaga za ugotovitveno tobo, tonik ne
rabi akati, da do kritve pride ampak lahko toi prej, e utemeljeno priakuje,
da do asa izpolnitve ne bo dolnik izpolnil svoje obveznosti
smisel sodnega varstva e pres samo kritvijo je, da lahko stranki sklenejo nove pogodbe z
novimi dobavitelji oz z novimi gostilniarji (v tem primeru)
o da lahko gostilniar, dokler e lahko sklene pogodbo z novo pivovarno
VAJA 13, 15.12.2010
PRISTOJNOST
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Dolnost nekega organa (sodia) da odloa o nekem sporu (o tem sporu lahko in mora odloati)
Ve vrst pristojnosti poznamo
o Najprej mora biti podana SODNA PRISTOJNOST
Kar pomeni, da so za odloanje pristojna sodia (sodni organi) in ne upravni
organi
o MEDNARODNA PRISTOJNOST
Kadar gre za spore ki imajo pomembno zavezanost med dravami, pojavi se
konkurenca med dravami glede pristojnosti
Imajo mednarodni element
Ugotoviti moramo, ali se lahko taki spori reujejo v Sloveniji
o STVARNA PRISTOJNOST
Katero sodie lahko odloa o doloeni vrsti spora (gledamo PREDMET spora)
Imamo sodia splone pristojnosti (okrajna in okrona sodia) in sodia
posebne pristojnosti (delovno in socialno sodie)
o KRAJEVNA PRISTOJNOST
Imamo ve okronih in okrajnih sodi, in e elimo priti do konkretnega sodia,
ki bo odloalo, moramo ugotoviti katero je pristojno
Glavni kriterij za doloitev pristojnosti je STALNO PREBIVALIE TOENCA (actor
cepitur forem reis)!
Ve vrst je, najbolj pogosto se uporablja ta splona pristojnost (stalno
prebivalie), vasih so uporabljivi tudi drugi kriteriji
Zgodi se lahko, da ima poleg pristojnega sodia pristojnost tudi neko drugo
sodie (IZBIRNA PRISTOJNOST)
e sodie ugotovi da nekatere od teh pristojnosti ni:
o e ni SODNE pristojnosti
Sodie ne more odloati, zato izda procesni sklep s katerim se postopek ZAVRE
(poseben postopek brez meritornega odloanja)
Enako velja za mednarodno pristojnost, e ni podana
o Za ostale pristojnosti je pa drugae, veliko monosti obstaja
Pristojnost doloenega sodia temelji na kriterijih, ki jih je na zaetku treba ugotoviti
o Ne gre za odloitev o vsebinskem sporu ampak samo za odloitev, katero sodie bo
odloalo, katero je pristojno
IZKLJUNA PRISTOJNOST
o Kadar je toenec tako zelo vezan na nek teritorij, da bi bilo nesmiselno kje drugje
opraviti postopek
o V tem sporu ne more nobeno drugo sodie odloati ampak je samo eno sodie
izkljuno pristojno
PRIMER 1
Gre za spor, ki je nastal med izvrilnim postopkom
o Sodie, pred katerim je bila vloena toba je prezrlo, da je pri sporih, ki izhajajo iz
izzvrilnega postopka doloena IZKLJUNA PRISTOJNOST
Tisto sodie, ki je odloalo v postopku glede izvrilnega postopka mora o tem
novem postopku ponovno odloati
-
Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Toenec ni ugovarjal temu, da se je zaelo odloati na drugem sodiu
Sodie je spregledalo, da je neko drugo sodie izkljuno krajevno pristojno, stranki sta se pa s
tem strinjali
o Naeloma se lahko stranki dogovorita, da bo krajevno