civilno procesno pravo - vaje
TRANSCRIPT
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
CIVILNO PROCESNO PRAVO – VAJE
VAJA 2., 21.10.2010
Tožba je SKLEPČNA, če iz dejstev, ki so v njej zatrjevana izhaja, da je zahtevek materialno utemeljen.
Sodišče odloča v mejah postavljenega zahtevka.
PRIMER 1
Pri prodajni pogodbi sta bistvena elementa STVAR in KUPNINA
Ker nastanejo tudi stroški je bistveno kdo jih bo trpel
o OZ določa, da jih trpi prodajalec
o Vendar gre za dispozitivno normo: kadar ni posebnega dogovora je po zakonu dolžan
stroške trpeti prodajalec
Če bi se prodajalec protivil bi bila sodba zavrnilna, saj bi veljala ureditev iz zakona
o Če bi zahtevek pripoznal bi sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj v primeru
pripoznave sodišče NE PRESOJA materialne utemeljenosti oz. resničnosti dejstev
(sodišče pripoznavo prepreči LE če ta nasprotuje kogentni določbi!!)
Stroške bi torej v tem primeru plačal toženec
o Če bi toženec priznal vsa dejstva ne bi takoj prišlo do obsodilne sodbe, saj to ne odveže
sodišča od tega, da preveri dejstva in jih nekam subsumira.
Dejstva v tem primeru so, da je bila pogodba sklenjena, da so nastali stroški,...
Ko ugotavljamo zakonsko osnovo pridemo do 454. člena OZ (odločitev sodišča je
vseeno odvisna od materialne utemeljenosti!!)
V primeru pasivnosti zamudna sodba ne bo izdana!
o Tudi če dejstva prizna (glej zgoraj), ne bo prišlo do tožbe
ZAMUDNA SODBA
o Dolžnika ne moremo prisiliti, da se odzove na zahtevek oz. da sodeluje v postopku tako,
kot upnika ne moremo siliti, da toži
o Pasiven dolžnik lahko pričakuje negativne posledice
o Obveznost v pravdnem postopku je odgovoriti na tožbo (z obrazložitvijo), v drugem
primeru, lahko proti njemu izdajo zamudno sodbo
o POGOJ za to sodbo: če sodišče iz dejstev ugotovi, da je zahtevek po materialnem pravu
utemeljen!!
o Ne temelji na fikciji, da se izda, če dolžnik ostane pasiven, ampak se šteje, da dejstva v
tožbi priznava
o Lahko je le obsodilna proti tožencu, ki je v zamudi!
SKLEPČNOST SODBE
o Če iz dejstev, ki so v njej zatrjevana izhaja, da je zahtevek utemeljen
o Preizkus je MISELNI (sodnik bere sodbo in preverja dejstva), zatrjevana dejstva moramo
subsumirati pod določeno normo ter izreči posledico (subsumirati moramo resnična in
zatrjevana dejstva)
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
PRIMER 15
Gre za tožbo na preživnino
Preden sodišče preverja dejstva, mora preveriti pravni temelj, kvalifikacijo
Vprašati se moramo, ali so dejstva pravno relevantna ali je njihovo ugotavljanje bistveno
(MISELNI PREIZKUS)
o Če bi se izvedlo dokaze in ugotovilo, da toženec laže bi bila sodba zavrnilna
o Če bi ugotovili, da je vse res ampak oče laže, bo sodba tudi zavrnilna
o Bistveno je, da zaradi racionalnosti najprej presodimo temelj sodbe oz. sklepčnost sodbe
o Če tožba ni sklepčna odpade dokazovanje (v tem primeru ni sklepčna torej sodišče ne bo
izvajalo dokazov)
o Če bi pripoznal zahtevek bi bil obsojen na preživljanje1
Če pa ne bi odgovoril ne bi prišlo do zamudne sodbe
PRIMER 4
Tožba ni utemeljena
o Je sklepčna, saj gre le za miselni preizkus (gledamo le zatrjevana dejstva)
Ker je tožba sklepčna moramo zahtevek presoditi
o Ali so dejstva resnična
o Ali pa z dokazovanjem pridemo do tega, da zahtevek zavrnemo oz. mu ugodimo
PRIMER 14
ODLOČANJE V MEJAH POSTAVLJENEGA ZAHTEVKA
o Sodišče MORA presoditi, ali je zahtevek v vseh delih utemeljen
Če ni, lahko prisodi tudi manj od zahtevanega zneska
o Velja ureditev stranskih terjatev (obresti, stroški), ki jih je tudi potrebno zahtevati
Če se jih ne zahteva jih sodišče NE SME prisoditi
o Podobno kot prva točka (presodi manj kot zahteva)
o Ko se sprašujemo, ali je nekaj manj kot zahtevamo, se moramo vprašati, ali bi (če nekaj
dodamo) prišli do zahtevane stvari
V tem primeru to NI MOGOČE (mogoče bi bilo, da zahtevaš extra model,
prisodijo pa ti osnovnega)
To je torej NEDOPUSTNO
VAJA 3. , 26.10.2010
PRIMER 12
Če je pogodba nična, pravice do spolnitve ni (in obratno), če pa smo že spolnili imamo pravico to
dobiti nazaj
Nimamo zahtevka na spolnitev imamo pa obogatitveni (kondikcijski) zahtevek
1 OBSOJEN ker bi se že prej lahko dogovorila za preživljanje (kogentna norma ZZZDR)
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Nima pravice prodajalec dobiti kupnine, če je pogodba nična
Ali sme sodišče prisoditi izven zahtevka?
Če nekdo zahteva samo izročitev kupnine v svoje zahtevku lahko po tem načelu sodišče
ali temu zahtevku ugodi ali pa ga zavrne (to je načelo dispozitivnosti)
Moramo imeti neko shemo – če sodišče želi nekaj presoditi mora najprej potrditi
materialnopravni pogoj in šele nato procesni pogoj (v našem primeru slednji ni bil
izpolnjen, saj ni podal tožnik zahtevka glede tega, ampak samo glede ugotovitve ne pa
tudi do vrnitve stvari)
Če nekomu po materialnem pravu pravica še tako močno pripada pa tega
nismo z zahtevkom/tožbo zahtevali, tega sodišče ne sme dosoditi!!
Sodišče se mora vprašati, kaj je zahteval tožnik!
Ugotovilo je, da je pogodba nična, torej nima prodajalec pravice dobiti kupnine.
In to je to, ker je tožnik/prodajalec dal samo tak zahtevek.
Kaj pa bo z vrnitvijo stvari, sodišče ne bo smelo sploh presojati, ker tožnik
zahtevka glede vrnitve stvari ni podal!!
Narobe je tožil – moral bi tožiti na vrnitev stvari, pa je tožil samo na
ugotovitev.
Kupec bo torej obdržal stvar, ki mu je bila izročena in tudi kupnino – prodajalec po koncu pravde
nima ne stvari in ne kupnine.
92. člen OZ pa pravi, da ima prodajalec pravico dobiti stvar nazaj – pravica po
materialnem pravu
Zato moramo paziti kaj so pravice, ki nam jih daje materialno pravo in kakšne so pravice,
ki so že procesno varovane
Ali lahko po tem, ko sodišče odloči, prodajalec toži na vrnitev stvari (na novo) ali velja potem
načelo NE BIS IN IDEM?
Če smo prej rekli, da ta zahtevek NI ENAK potem ne bo taka tožba kršila načela ne bis in
idem, torej lahko toži na vrnitev stvari.
To pa je naporno za tožnika, ker mora dvakrat tožiti.
Kdor izgubi mora plačati stroške postopka, veliko časa preteče, da se taka sodna
odločba sprejme (tudi par let)
Kdo pa je kriv, da se je v prvi pravdi narobe tožilo?
Če je pogodba nična, bi moral tožiti na vrnitev stvari, tožil pa je na izpolnitev
pogodbe. Ni vedel da je pogodba nična, zato ni tožil na vrnitev stvari. Ni pa vedno
tako enostavno, da lahko rečemo »sam si je kriv«.
Ravno zato ZPP vsebuje drug institut, narejen prav za take izjeme – kadar ne vemo točno, kaj
nam pripada (ker namreč načelo dispozitivnost temelji na človekovi volji, torej da sam
zahteva,...). Ta institut je EVENTUALNI ali PODREJENI ZAHTEVEK – stranka predvsem zahteva
eno, za primer, če pa bo primarni zahtevek zavrnjen, predlaga, naj sodišče dosodi drugo.
Sodišče ne more prisoditi spolnitve pogodbe, ker je pogodba nična. Toda OZ pravi, da mora
sodišče za ničnost skrbeti po uradni dolžnosti. Toda ta določba ničesar ne spremeni.
Da mora sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti pomeni, da četudi se nihče na
ničnost ne sklicuje mora sodišče to upoštevati (v materialnem pravu), v samem postopku
pa bo sodišče sledilo zahtevku (če bo nekdo zahteval spolnitev pa bo sodišče sproti
ugotovilo ničnost po uradni dolžnosti bo tak zahtevek zavrnjen, četudi se na ničnost
toženec ne sklicuje bo sodišče to ugotavljalo).
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Ne pomeni pa to da lahko sodišče kar mimo tožbe upošteva ničnost, ampak jo mora
upoštevati v okviru zahtevka.
PRIMER 10
Primer se nanaša na vprašanje načina povrnitve premoženjske škode – kako se odmeri
odškodnina za premoženjsko škodo.
V svetu se kombinirata 2 pristopa:
VRNITEV V PREJŠNJE STANJE (NATURALNA RESTITUCIJA)
Pri nas velja tako stanje (164. člen OZ)
DENARNA ODŠKODNINA
Če torej nekdo poruši ograjo, mora to ograjo popraviti. Če nekdo uniči species stvar,
mora vrniti enako species stvar.
Včasih pa naturalna restitucija ni možna (npr. ko je stvar species), včasih je pa naturalna
restitucija sicer smotrna ampak ne bi bila smiselna oz. bi bila pretežka (npr. če popravilo
stane več, kot je vrednost stvari,...), kar določa tudi 164./II. in 164./III.
V teh primerih se to nadomesti z denarno odškodnino
Ali ima torej sedaj oškodovanec pravico izbirati način povrnitve?
NE! Če je naturalna restitucija možna, smotrna imamo pravico do vrnitve v
prejšnje stanje. Če pa ni možna, ima pravico samo do denarne odškodnine.
V 3. odstavku pa je povedano ravno obratno – da je oškodovanec upravičen do
denarne odškodnine, razen če je možna naturalna restitucija.
Če je pogodba nična imamo pravico dobiti samo vrnjeno stvar in ne tudi
izpolnitve
V tem primeru je sodišče ugotovilo, da je popravilo ograje (naturalna restitucija, vrnitev v
prejšnje stanje) smiselno in je zatorej to določilo.
Oškodovanec ima po materialnem pravu pravico dobiti popravilo.
On pa tega ne zahteva, zahteva vrnitev denarne odškodnine, do česar pa ni upravičen.
Ena možnost je, da se mu tak zahtevek zavrne, ker ni upravičen do denarne
odškodnine.
Druga možnost je, da sicer ni upravičen in da se zahtevek zavrne, ker pa je možna
naturalna restitucija, se mu namesto zahtevanega dodeli vrnitev v prejšnje
stanje.
Naturalna restitucija mu pripada po materialnem pravu, ampak mora to
procesno zahtevati z zahtevkom.
On je upravičen do tega, da se ograja popravi a tega ni zahteval zato se
mu tega nebi smelo prisoditi? Ampak sodišče ni dolžno najti rešitve –
torej sicer ni upravičen do denarne odškodnine mu pa mora dati
možnost da poda zahtevek za naturalno restitucijo, saj je do nje
upravičen.
Naloga sodišča ni da SANIRA, zahtevek se bo zavrnil, lahko pa
oškodovanec na novo toži – ima tudi tu možnost EVENTUALNEGA
ZAHTEVKA.
Država mora dati osebi samo na voljo institute, od posameznika je nato odvisno, ali se bo
teh institutov poslužil.
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
En takih institutov je eventualni zahtevek.
PRIMER 11
Ta denar, ki se ga lahko dodeli ni odškodnina ampak penal!
Gre ponovno za razliko, kaj je oseba upravičena po materialnem pravu in do česa po procesnem
pravu.
o Po materialnem pravu (134./II. OZ) mora kršitelj prenehati z dejanjem ali pa plačati
prizadetemu določen denarni znesek – prizadeti ima pravico zahtevati tako opustitev kot
tudi denarno (penalno) kazen.
o Tožil pa je samo na opustitev in ne tudi na denarno kazen, zato mu tega ne bodo dosodili.
Če OZ uporablja nomotehnični način pri pisanju norm – da sodišče lahko odredi oz. sodišče naloži
plačilo odškodnine – ni nujno da to sodišče mora dosoditi.
o OZ daje pravice in obveznosti, toda taka nomotehnika naj nas ne zavede – seveda bi bilo
prav, da bi sodišče obvestilo kršitelja naj preneha saj bo če ne moral plačati denarno
kazen ampak če tega ni v zahtevku ne bo dolžno sodišče tega dejansko tudi dosoditi.
o Kaj pa če ne izpolni tega, kar mu naloži sodišče?
Zapreti ga ne moremo, lahko pa se ga izsili s kaznimi.
PRIMER 6
Materialna podlaga: pri nas je plačilno sredstvo €. Ne moremo se dogovarjati za pogodbene
obveznosti v tudi valuti (v tem primeru za USD).
o V tem primeru je ničen samo valutni del (DELNA NIČNOST), vse ostalo je v redu.
V našem primeru ima po materialnem pravu torej prodajalec pravico dobiti kupnino v EUR, tožil
pa je v USD (upravičen je do € pa ni tega zahteval).
o Ponovno gre za neskladje med materialnim in procesnim upravičenjem.
o Tukaj pa je drugačno to, da gre za problem v denarju:
Denar je denar, je merilo vrednosti, ni produkt. V USD ni upravičen dobiti, je pa
upravičen dobiti v €.
Ali je torej enaka vrednost in je samo valuta drugačna in je torej pravilno da se
dobi v € nazaj? NE! Ker ni zahteval v € zato v € ne more dobiti. Pogodba ne bo
nična, ampak sodišče bo odločilo samo v meji zahtevka.
Čeprav je vrednost enaka in je samo valuta različna, gre za 2 različni spolnitvi, ter
trčimo ob načelo dispozitivnosti.
Lahko ima prodajalec možnost EVENTUALNEGA ZAHTEVKA.
VAJA 4., 27.10.2010
PRIMER 7
Sodba ni pravilna, zahtevek je bil prekoračen
o Po materialnem pravu lahko stranki pripada tudi 30000€, ampak če sama zahteva samo
25000€ mu sodišče lahko prisodi samo 25000€
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
V izvršilnem postopku velja, da se ne sme (ker bi to bila kršitev pravice do sodnega varstva) več
presojati ali je bil postopek pravilen, ali je bila dosojena prava vrednost škode,...
V tej sodbi je bilo odločeno za 25000€, za toliko je postala tudi pravnomočna ta sodba
o V 350/III. ZPP obstaja institut, ki služi primerom, kadar je zahtevek prekoračen
Nima prav
ZBIRANJE PROCESNEGA GRADIVA (2. poglavje)
Nanaša se na 2 drugi načeli, in sicer na RAZPRAVNO NAČELO in PREIZKOVALNO NAČELO. Da lahko
sodišče odloči o zahtevku morajo biti predhodno zbrano procesno gradivo (ustrezna dejstva, dokazi,
pravna pravila, pravila zanosti in strokovnih strok).
To kdo mora za procesno gradivo priskrbeti razlagata razpravno in preizkovalno načelo. Za dokaze
skrbijo stranke (razpravno načelo) ali sodnik (preiskovalno načelo).
PRIMER 1
Zahtevek je zastaran, toženec se na zastaranje ne sklicuje, ali ga sme sodišče upoštevati po uradni
dolžnosti?
o V OZ piše, da sodnik po uradni dolžnosti ne bo preverjal zastaranja, ampak mora stranka
to zatrjevati
o Sodišče ne more dejstva upoštevati, če ga nobena od strank ne navaja in zatrjuje
Volja strank je nad materialno resnico
o Sodišče po uradni dolžnosti ne sme upoštevati zastaranja
Ali sme sodišče toženca opozriti na pravico, da lahko ugovarja zastaranje?
o Tega sodnik ne sme storiti, mora skrbeti za enotnost, neodvisnost, nepristranskost (to je
ustavna pravica)
o 12. člen ZPP = sodnik je omejen na proučevanje o pravnih pravilih, ki jih ima po tem
zakonu
o Dalje ne gre, ker moramo paziti da ne kršimo načelo nepristranskosti sodišča
o Če nekdo nima pravnega znanja, mu je potrebno ponuditi nek sistem, s katerim bo do
potrebnega znanja prišel
Ne preko sodnikov ampak, da se mu da ustrezno pravn pomoč
o 285.člen ZPP = ima možnost spodbuditi stranke, da še kaj povejo (ne pa jim nuditi pravne
pomoči)
PRIMER 2
Tožba je sklepčna – opravimo miselni preizkus, preverimo ali so vsi podatki, ki so navedeni
resnični
o Tukaj tožba ni sklepčna, ker niso zatrjevana vsa potrebna dejstva (24letnik je do
preživnine upravičen samo, če se hkrati tudi redno šola), rekel je samo, da ima 24, glede
šolanja ni povedal nič
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Če bi želeli, da bi bila sklepčna bi moral navesti vsa pravnorelevantna dejstva (če o tem
šolanju nič ne reče moramo šteti, kot da se ne šola – sodišče je dolžno šteti, da se ne šola
redno)
o Ni razlike za sklepčnost, če reče »star sem 24let in se ne šolam« ali če reče »star sem
24let« (razlika je pri presojanju sodišča)
Neklepčnost je dveh vrst
o Da je iz tistega, kar reče jasno kaj je res (če reče da ima 24let in se ne šola ne more pod
nobenim pogojem uveljaviti pravice do preživnine)
o Da manjka bistvena informacija, ki situacijo opredeli, spremeni
Sodišče lahko vpraša osebo določena vprašanja
o To ni enako kot prej pri zastaranju (glej prejšnji primer), saj so taka vprašanja povsem
normalna in v določenih primerih celo potrebna
o V času ko sodišče postavi vprašanje, se še ne ve, komu bo odgovor v korist (zato lahko)
PRIMER 4
Sodišče ne sme upoštevati dejstva, ki ga nobena stranka ne zatrjuje
o Kako je pa v družinskih postopkih? Enako je. Sodišče sicer sme ugotavljati dejstva mimo
navedb strank, ampak samo zaradi koristi otrok. Tukaj pa gre za nevzdržnost, in to
zadostuje, kot razlog za razvezo, sodišče (če je tak pogoj nevzdržnosti podan) ne bo
preverjalo dodatnih dejstev.
o Sodišče lahko dejstvo izve od ene od strank ampak tega dejstva NE SME upoštevati
o Če sodišče to dejstvo ve iz nekega drugega postopka tega dejstva TUDI NE SME
upoštevati
o Pogostejša možnost je, da se izve v postopku, ampak tega ne pove stranka ampak neka
priča in tudi tukaj tega dejstva sodišče NE SME upoštevati
Stranke podajo dejstva, trditve, ki pa jih je potrebno DOKAZATI
o Če nekaj pride iz dokaza, samo po sebi ne more obstati ampak je zgolj potrditev nečesa,
kar je ena od strank zatrjevala
Sme sodišče neko dejstvo, ki ni zatrjevano upoštevati kot indic za dejstvo, ki je bilo zatrjevano
o Upoštevaš neko dejstvo zato, da iz njega sklepaš na drugo dejstvo, ki pa ga stranka
zatrjuje
o Tudi za take indice (za dejstvo ki je indic, služi da z njim logično sklepamo na drugo
dejstvo) je sprejeto pravilo, da se ga NE SME upoštevati
PRIMER 7
Tudi tukaj vidimo, kako je načelo materialnega resnice podrejeno volji strank
o Če je neko dejstvo priznano, je sodišče dolžno šteti, da je to RES (dejstva niso sporna, so
priznana in sodišče se z njimi ne bo več ukvarjalo) ni pa nujno da bo zaradi enega samega
priznanega dejstva tudi sodba obsodilna
o Lahko očitno nasprotuje resnici
Pravdni postopek ni namenjen temu, da se nekoga kaznuje ampak predvsem temu, da bo upnik
dobil povrnjeno svojo terjatev, uresničeno pravico
o Za kaznovanje imamo kazenski postopek
o Kazensko sodišče nikoli ni vezano na odločitve pravdnih sodišč
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Razpravno načelo (dejstva ki so zatrjevana se smejo upoštevati in če so priznana se štejejo, da so
resnična)
o Izjeme v DRUŽINSKEM PRAVU, kadar gre za koristi otrok
o Druga izjema je povezana z 3/III. ZPP, če stranke želijo izigrati zakon (se okoristiti z neko
procesno operacijo)
o Še ena izjema je, kadar je neko navajano dejstvo neresnično ampak stranka to dejstvo
prizna, bo sodišče dolžno upoštevati priznanje dejstva
VAJA 5, 3.11.2010
PRIMER 5
Nanaša se na vprašanje, kako naj v pravdnem postopku odloči sodišče, ko se na podlagi podanih
dokazov ne more prepričati, da je neko dejstvo resnično niti da neko dejstvo ni resnično
o Ali je denar bil vrnjen?
Sodišče je za ugotovitev tega vprašanja zaslišalo priče
Priče pa niso podale prepričljivih odgovorov ne za eno ne za drugo stran
Dokazni standard je PREPRIČANJE!, tukaj pa ni to prisotno ne na eni ne na drugi
strani
o Kako sodišče v takšnih sporih odloča pravi 2.ČLEN ZPP
NON LIQUET je institut po katerem lahko sodišče reče, da ne bo sodilo, ker naj
ne bi imelo dovolj dokazov
Pri nas (2./II. ZPP) ta institut ne velja
PRAVILA O DOKAZNEM BREMENU
o IN DUBIO PRO REO
V tem primeru bi sodnik rekel, da je toženec že plačal, sodba bi bila oprostilna, v
pravdnem postopku bi bila zavrnilna sodba
Tako BI BILO, če bi v civilnem postopku bilo enako kot v kazenskem postopku
o Ta pravila v pravdnem postopku niso enaka kot v kazenskem, tukaj veljajo PRAVILA
POVEZANOSTI TRDITVENEGA IN DOKAZNEGA BREMENA
Potrebno je dokazati
Vsakdo nosi dokazno breme za tisto, kar zatrjuje oz. za tisto kar mora zatrjevati
(kdor nekaj trdi to mora tudi dokazati)
Če neko dejstvo ostane NEDOKAZANO, bo to šlo v škodo stranke, ki ji je to
dejstvo sicer v korist (v kazenskem postopku je očitno, da temu ni tako)
Tisti, ki trdi, da je denar res vrnil nosi DOKAZNO BREME (v tem primeru)
o Če tega ne dokaže, mora sodišče šteti, da denar NI VRNJEN, torej bo sledila OBSODILNA
SODBA
Tožnik mora dokazati, da zahtevek obstaja, toženec pa mora dokazati neobstoj
zahtevka
Kdor je posodil mora dokazati da je posodil, če pa potem druga stranka trdi da je
sicer denar bil posojen ampak ga je že vrnila, potem mora to dokazati (ker velja
povezava med trditvijo in dokazom)
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Dokazati mora tisti, ki ima TRDITVENO BREME (kdor bi moral reči)
Tukaj imamo posojilno pogodbo (predmet je denar)
a) Sklenjena je bila posojilna pogodba
b) Na podlagi te pogodbe je posojilodajalec denar izročil posojilojemalcu
c) Poteče rok vrnitve posojila
Tretja točka je ta, ki jo mora toženec dokazati – KDAJ JE PRAVICA/ZAHTEVEK
nastal!!
Če nek zahtevek naknadno ugasne ali pa so bili določeni samostojni ugovori,
mora to dokazati tožnik
PRIMER 10
Da sodišče lahko odloči o zahtevku, mora najprej biti izbrano zadostno dokazno gradivo, če ne je
sodišče dolžno šteti, da tega dejstva ni
o Če nobena od strank tega dejstva ne zatrjuje, se šteje, da tega dejstva ni
o Če so dejstva sporna jih je potrebno dokazati
Sme sodišče postaviti izvedenca, čeprav tega stranke niso zahtevale?
o 7. ČLEN ZPP glede dejstev in dokazov tudi velja razpravno načelo
o Izjema za dokaze in dejstva je, če sodišče sumi, da stranki to želita zlorabiti
Če sodišče dobi sum, lahko v to smer ugotavlja dejstva z dokazi (stranke te
dokaze ne bodo želele predložiti zato jih bo moral sam dokazati)
To je edina izjema, sicer velja STRIKTNO, da samo stranki lahko predlagata
dokaze in se mora sodišče teh dokazov držati
o Zato velja, če stranki NE postavita izvedenca, tudi sodišče samo ne more postaviti
izvedenca (razen če obstaja sum zlorabe)
Se sodišče sploh lahko odloči, če nekega dokaza ne more preveriti, v tem primeru, če ne more
postaviti izvedenca?
o Teh poškodb, zmanjšane telesne aktivnosti,... kot dejstev, sodišče NE MORE ugotoviti
ampak to NE pomeni, da se zaradi tega ne more odločiti (pravda se da rešiti)
o Dokazno breme ima TOŽNIK za dokazanje zahtevka (glede tega kakšna je bila škoda,
kako je nastala,...)
o Pravdo se lahko reši, ne more se pa rešiti ugodno za tožnika (v korist tožnika), ker teh
dejstev ne moremo ugotoviti (in če teh dejstev ne moremo ugotoviti potem gre to v
škodo tožniku)
o Če so dokazna sredstva, ki jih predlaga stranka že abstraktno neprimerna, da sodišče
možnost stranki, da ponudi nove dokaze (tako se omeji razpravno načelo)
Velikokrat se zgodi, da stranki ne predlagata izvedenca (stroški so večji, večji je riziko, postopek
se zavleče,...)
PRIMER 6
KONKRETIZACIJA: dobimo domov račun za telefon, ki znaša 500€, ugotovimo, da so se zatipkali in
bi moral račun znašati 50€(in ne 500€)
o Imeti moramo MATERIALNOPRAVNO PODLAGO
o Tukaj je napaka ta, da je to pravno razmerje ne moremo subsumirati pod določbe
OZ-ja o odškodninski odgovornosti
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
180. ČLEN ZPP
o Glede pravnih pravil velja preizkovalno načelo (iura novit curia)
o Sodišče se ne sme samo zadovoljiti s tem, da stranka uporabi samo en člen (131.OZ)
o Sodišče ni vezano na pravno podlago je pa vezano na dejstva, ki sta jih stranki podali
Vedeti je potrebno KAKŠEN je zahtevek!
PRIMER 9
SLUŽNOST: da od lastnika služeče stvari dobi pravico to stvar uporabiti
o V tem primeru ima možnost poti preko zemljišča
o Lahko se pridobi tudi s PRIPOSESTVOVANJEM
Na to se tožnik sklicuje, da je že 5 let hodil po zemljišču in da je to počel z
dovoljenjem
Toženec pa pravi, da tega ni nikoli dovolil (ne on sam, ne predhodni lastnik,
njegov oče)
A PRIMER ni pravilen, ker tožba NI SKLEPČNA
o Ni sklepčna ker ne izpolnjuje materialnega pogoja, pogledati moramo materialni
zakon (v tem primeru SPZ ali prejšnji ZTLR), saj je preizkus sklepčnosti
materialnopravni preizkus (na eni strani gledamo, kaj navaja tožba, na drugi strani,
kaj navaja materialni zakon – VSEBINSKI PREIZKUS)
o Sodnik ni izvedel ponujenih dokazov (moral bi verjetno zaslišati polovico vasi), da bi
spoznal ali so dejstva (ki naj bi se z njimi ugotovila) sporna
B PRIMER ni pravilen
o Ker je preverjanje sklepčnosti VSEBINSKI PREIZKUS, ne more iti za ZAVRŽENJE, saj je
zavženje posledica PROCESNIH RAZLOGOV
o Tožba, ki ni sklepčna je lahko popolnoma pravilna iz procesnih razlogov, je pa
nepravilna iz materialnih razlogov!!
o Zato ne moremo ZAVREČI!!
C PRIMER je pravilen
o Če toženec odgovori na tožbo MORA sodišče razpisati glavno obravnavo
Na naroku bi se namreč lahko ugotovila nova dejstva, ki bi bila lahko tožencu
v korist
o Če pa se na glavni obravnavi (po tem ko je bila že razpisana, ker mora biti) ne bo nič
novega izvedelo, pač nebo, važno je da razpiše glavno obravnavo
D PRIMER ni pravilen
o Pravilen bi bil, če bi se vse dalo rešiti brez glavne obravnave, ampak tukaj ne gre tako
lahko
o Pravilno bi bilo, če toženec na tožbo ne bi odgovoril, saj v tem primeru sodišče ne bo
razpisalo glavne obravnave
PRIMER 3
Tukaj ne gre za situacijo neizpolnitve, ker gre za stvarno napako
o Tudi za neizpolnitev zaradi stvarne napake obstajajo določbe v OZ, ampak smo že
rekli, da v primeru, da tožnik ne navede vseh dejstev bo to lahko njemu v škodo
Iura novit curia
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Sodišče upošteva pravo po uradni dolžnosti
o Ali ima v tem primeru sploh kaj pomena to, da si stranka lahko sama oblikuje oz.
zamisli pravno kvalifikacijo spora?
Problem je, da se lahko zgodi, da je stranka skoncentrirana na dejstva, ki izhajajo iz tiste norme
na katero se osredotoča, spregleda pa drugo normo, ki prav tako nosi pomembna dejstva
o Kupec bi moral GRAJATI napako kupljene stvari, če je videl, da ima stvar neko napako
Če tega ne stori si je »sam kriv«, razen če je prodajalec za napako vedel
Mi pa ne vemo ali je prodajalec za napako vedel, saj to v tožbi ni navedeno
VAJA 6, 10.11.2010
PREDHODNA VPRAŠANJA (3.poglavje)
Vprašanja o obstoju neke pravice ali razmerja o katerih je potem odvisen potek postopka
To vprašanje mora biti rešeno preden se sam postopek začne
PRIMER 4
Depozitna pogodba
Tukaj gre za ugotavljanje nekega dejstva (dejanskega stanje) ampak to ne ustreza definiciji
predhodnega vprašanja (ki je pojem, rezerviran za obstoj pravice ali/in pravnega razmerja)
o Predhodno vprašanje bi bilo »Ali je na primer sklenjena veljavna depozitna pogodba?«
o Če oseba stvari ni dala od sebe potem oseba pri katei bi stvar morala biti shranjena te
stvari ne more dati nazaj (je ne more vrniti če je ni nikoli dobila)
Gre za PREJUDICIRANO PRAVNO RAZMERJE
o To je eno od več elementov, ki jih mora sodišče presoditi, da lahko odloči o zahtevku
Torej sploh NE GRE za PREDHODNO VPRAŠANJE
PRIMER 2
Tukaj ne gre za vprašanje ali je oseba lastnik ali ne (v tem primeru bi res šlo za lastninsko
pravico in torej bi šlo za predhodno vprašanje)
Tukaj gre za KRAJEVNO PRISTOJNOST v nekem primeru (ali lastnikova stvar v tem primeru leži na
območju, za katero je to sodišče pristojno)
Torej NE GRE za PREDHODNO VPRAŠANJE
PRIMER 1
Tukaj imamo pravdo za plačilo najemnine, vsaki taki pogodbi se postavi predhodno vprašanje, ali
obstaja sploh najemna pogodba (ali obstaja RAZMERJE)
o Sodišče ne more odločiti o tem, ali ima oseba pravico do najemnine ali ne, brez da
prvotno ugotovi, ali je sploh obstajala najemna pogodba
o Če ugotovi, da je razmerje prej obstajalo bo lahko zahtevek po odločitvi glede najemnine
tudi upravičen
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Kdo in kako se odloča? Možna sta dva sistema:
o V trenutku, ko se pravdno sodišče s takim vprašanjem sreča je bilo to vprašanje že
pravnomočno rešeno pred matičnim organom na matičnem področju (torej npr. Na
kazenskem področju je amtični organ kazensko sodišče)
Sodišče sprejme odločitev in začne postopek
o Če pa matični organ o tem ni odločil
Se postavi to kot predhodno vprašanje pred začetkom postopka
Sodišče lahko samo reši to predhodno vprašanje, z učinkom za konkretni
primer (1. MOŽNOST)
Sodišče lahko postopek prekine in počaka, da se to vprašanje reši na
matičnem področju in šele nato začne postopek (2. MOŽNOST)
Če se kasneje iz istega razmerja pojavi nov zahtevek (kar je pri trajajočih pravnih razmerjih zelo
pogosto) bo predhodno vprašanje potrebno rešiti SPROTI, za vsak zahtevek POSEBEJ (in na novo)
o Ni nujno, da bo drugi sodnik glede tega vprašanja odločil enako, kot je odločil prejšnji
sodnik!
o Kar piše v obrazložitvi NI pravnomočno, pravnomočno je tisto, kar piše v izreku!
o 13. ČLEN ZPP
VMESNI UGOTOVITVENI ZAHTEVEK
o Glasil bi se »da se ugotovi obstoj veljavne najemne pogodbe«
o Ker je to zahtevek mora sodišče obrazložiti to v izreku, zato da bo lahko pravnomočno
PRIMER 3
PREDHODNO VPRAŠANJE: ali med tožnikom in tožencem obstaja delovnopravno razmerje?
o Če NI delavec, delodajalec ne bo odgovarjal, če JE delavec bo delodajalec odgovarjal
o Torej je to vprašanje o obstoju pravnega razmerja nujno za to, da se odloči o zahtevku
V tem primeru je za to pristojno DELOVNO sodišče (ne gre za pristojnost civilnopravnih sodišč)
ampak to NI ovira
o Pravdno sodišče, kadar odloča o predhodnih vprašanjih, lahko odloča tudi o zadevah, ki
načeloma niso v pristojnosti tega sodišča
o Pravdno sodišče sme tako predhodno vprašanje rešiti samo (ni ovire za to) ampak ima
seveda učinek samo za trenutno pravdo
PRIMER 5
ČE BI ŠLO ZA OTROKA ROJENEGA V ZAKONSKI ZVEZI
o Velja ta partner za očeta otroka, dokler o tem ni drugače pravnomočno odločeno
o Do pravnomočne odločbe o tem, da ni otrokov oče, mora plačevati preživnino
Če se po enoletnem (npr.) plačevanju preživnine ugotovi, da ni to oče otroka
lahko dobi ta denar nazaj
Ne od otroka
Lahko od pravega očeta (INVERZIJSKI ZAHTEVEK ), če ga najde
ČE GRE ZA IZVENZAKONSKEGA OTROKA
o Glede statusnih razmerij velja, da o njih ni mogoče odločati, kot o PREDHODNEM
VPRAŠANJU
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Edina možnost tukaj je, da je potrebno postopek prekiniti in počakati, da se ugotovi ali
je ta partner otrokov oče ali ne
PRIMER 12
V modernem civilnem pravu takih primerov ni več (zgolj še en primer obstaja v OZ, in sicer glede
zastaralnega roka odškodninske obveznosti)
o Za obstoj odškodninske obveznosti ni bistveno, ali je bila škoda storjena s kaznivim
dejanjem ali ne (354. ČLEN OZ), važno je to samo za zastaralni rok (ali bo daljši ali krajši)
o Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem bo zastaralni rok lahko daljši (ker se bo
združil s tistim zastaralnim rokom, ki je predviden za posamezno kaznivo dejanje)
V našem primeru je kazensko sodišče že odločilo in sicer z OPROSTILNO SODBO
o 14. ČLEN ZPP res govori samo o vezanosti na kazensko obsodilno sodbo (in ne na
oprostilno) ampak kljub vsemu tožnik v tem primeru nima prav, ko pravi, da sodišče ni
vezano na oprostilno sodbo
Ta člen nima veze s predhodnimi vprašanji ampak se nanaša na druge institute
Vse kar moramo vedeti o predhodnih vprašanjih piše v 13. ČLENU ZPP!!!
o Sodba kazenskega sodišča pomeni PRAVNOMOČNO ODLOČBO (na podlagi 13. ČLENA
ZPP), torej se lahko uporabi kot odločitev o predhodnem vprašanju
To velja tako za obsodilno kot za oprostilno sodbo
Velja po tem členu, da je pravdno sodišče vezano na odločitev matičnega sodišča
(vezano je tako na kazensko obsodilno, kot na kazensko oprostilno sodbo)
To ne pomeni, da če ni kaznivega dejanja da ne bo potrebno plačati odškodnine
(da je ni) ampak gre tukaj samo za vprašanje zastaralnega roka (prepozno je bila
vložena tožba)
Če bi se kazenski postopek končal z zavrnilno sodbo (ker bi državni tožilec na glavni obravnavi
umaknil obtožbo)?
o Če kazensko sodišče ni nič reklo ali je bilo dejanje strojeno ali ne, potem ni razloga, da bi
bilo pravdno sodišče na to vezano
VAJA 7, 16.11.2010
PRIMER 11
Po OZ je samo dolžina zastaralnega roka vezana na to, ali kaznivo dejanje obstaja ali ne, in je za
to potrebno obstoj kaznivega dejanja preverjati kot predhodno vprašanje
o Če je tako vprašanje že rešeno na matičnem sodišču, je pravdno sodišče vezano na to
odločitev
o Tukaj pa imamo drugo možnost – pravdno sodišče se s predhodnim vprašanjem sooči, ko
postopek še ni bil izveden
Pravdno sodišče v tem primeru ne more naprej presojati, ne da je prej razčiščeno predhodno
vprašanje, ali je kaznivo dejanje bilo storjeno ali ne (kazenskega postopka in kazenske sodbe še
ni)
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Splošno pravilo: pravdno sodišče vedno lahko prekine oz. ustavi postopek in čaka, da se
o tem izjavi matično sodišče
o Toda, ali sme pravdno sodišče SAMO odločiti o temu?
13. ČLEN ZPP pravi, da lahko sodišče samo o predhodnem vprašanju odloči,
razen če obstaja neka posebna norma, ki pravi, da sodišče tega ne sme storiti
Institut DOMNEVE NEDOLŽNOSTI (3. ČLEN ZKP) je pravni institut, ki bi lahko
preprečeval pravdnemu sodišču, da samo reši predhodno vprašanje obstoja
kaznivega dejanja
a) Stara praksa Vrhovnega sodišča pravi, da ni nobene ovire, da sme sodišče
odločati o obstoju KD samo, da s tem ne krši domneve nedolžnosti (ker
naj bi šlo tukaj samo za ugotavljanje objektivnih znakov, torej
zastaralnega roka in ne dejanskega stanja tudi, ampak to ni res, ker je
zastaralni rok tudi odvisen od teže kaznivega dejanja, za kar pa je
poterbno ugotoviti dejansko stanje)
b) Ustavno sodišče je izdalo 2 judikata, ki pravita ravno nasprotno - v enem
je presojalo tedanji zakon o notariatu in del določb razveljavilo (sprejelo
je širši koncept domneve nedolžnosti) v drugem je presojalo zakon o
delovnih razmerjih (kjer pa je sprejelo ožji koncept domneve nedolžnosti,
reklo je, da je lahko domneva nedolžnost kršena samo z dejanji v
kazenskem postopku in velja za storilca kdor je OBDOLŽEN KD)
c) V ESČP je bila ugotovljena kršitev domneve nedolžnosti, saj naj bi bilo
sodniku samemu že tako težko pravilno upoštevati domnevo nedolžnosti,
kar pa je toliko bolj oteženo, če je storilstvo opevano v medijih, ipd. –
»nihče ne sme odločati o obstoju kaznivega dejanja na enem področju, ki
bi lahko imelo negativne posledice na drugem področju, razen če je bilo
kaznivo dejanje dokazano s pravnomočn sodbo po izvedenem kazenskem
psotopku«
Pravdno sodišče pri nas (po praksi ESČP) ne sme več odločati SAMO o obstoju
kaznivega dejanja, kot predhodnemu vprašanju – to bi imelo negativne
posledice na civilnem področju (morebitni daljši zastaralni rok)
a) Izjema je dopuščena, kadar izvedbe kazenskega postopka NE MORE več
biti (smrt, amnestija, oprostilna sodba) – v tem primeru lahko pravdno
sodišče o obstoju kaznivega dejanja samo odloči
b) Civilni postopek je namreč bolj kompliciran, tukaj se večkrat zgodi, da
ena človekova pravica trči ob drugo človekovo pravico
V našem primeru ima načeloma prav toženec
o Obstoj kaznivega dejanja je pogoj za nastanek civilne obveznosti (civilno in kazensko
pravo sta ločeni področji), enaka civilna posledica lahko nastane ravno tako, če je bilo v
kazenskem postopku odločeno ali ne
Civilne odgovornosti se je težje rešiti kot kazenske odgovornosti (prag je nižji v civilnem pravu,
kot v kazenskem pragu)
o OBJEKTIVNA ODGOVORNOST, primeri, kjer oseba za kaznivo dejanje ne more biti
obsojena ampak bo vseeno odškodninsko odgovarjala
o PRIMER: povzročitev zloma noge nosi s seboj odškodninsko odgovornost, tudi če to ni
dejanje hode telesne poškodbe po kazenskem zakoniku
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Tukaj gre za objektivno odgovornost po kazenskem pravu, civilno sodišče bo
dosodilo odškodnino
o PRIMER: otrok povzroči zlom noge (starši ne bodo odgovarjali v kazenskem postopku, v
civilnem postopku pa bodo), skrajna sila (moramo plačati vseeno za razbito okno),
kvalificirana oblika krivde/naklep (v civilnem postopku zadošča malomarnost)
o Razlika je predvsem v DOKAZNIH STANDARDIH v kazenskem in civilnem postopku
O.J. SIMPSON je bil kazensko oproščen (dokazni standard: »beyond reasonable
doubt«) a civilno obsojen (dokazni standard: »2/3 verjetnost, da je moril«)
o DOKAZNO BREME
Silobran
a) IN DUBIO PRO REO (oprostilna sodba v kazenskem postopku)
b) TOŽENEC MORA DOKAZATI (obsodilna sodba v civilnem postopku)
Neprištevnost
a) Tudi po civilnem pravu je pogoj odškodninska odgovornost, ki vključuje
prištevnost in krivdo, zato NE odgovarja
b) IZJEMOMA lahko odgovarja iz razloga PRAVIČNOSTI (dementen, zaostal,
vendar zelo bogat)
ACTIO LIBERA IN CAUSA
o 136./II. OZ (odgovoren je, razen če ni sam kriv da je prišel v tako stanje)
o Po kazenskem pravu se presoja krivdo glede na zavedanje posledic, ki sledijo v času, ko je
bil še razsoden
o V civilnem pravi gre presoja samo na zavedanje posledic (MORAL bi se zavedati posledic)
IDENTIČNA DEJANSKA STANJA
o Isto ravnanje lahko povzroči kaznivo dejanje in odškodninsko odgovornost
o Na primere, kadar tako kazensko kot civilno sodišče gledata enak primer, se nanaša 14.
ČLEN ZPP (govori o VEZANOSTI NA OBSODILNO SODBO)
o Ko bo kazenski postopek končan, bo civilni postopek lažji (vezal se bo na obsodilno
sodbo)
PRIMER 6
Identično dejansko stanje
o Civilno sodišče je vezano na obsodilno sodbo
o Civilno sodišče pa ni vezano na vse, kar se nahaja v obsodilni sodbi
Ni vezano na ugotovitev kazenskega sodišča o višini škode
Mora pa ostati v OKVIRIH ugotovitve kazenskega sodišča
PRIMER 9
Za kaznivo dejanje sodelovanja pri pretepu zadošča sodelovanje, ni potrebna vzročna zveza
o Obsodba za to kaznivo dejanje, ne pomeni, da je bila ugotovljena vzročna zveza
V civilnem postopku je za odgovornost potrebna tudi VZROČNA ZVEZA (protipravno ravnanje,
škoda, odgovornost)
Odškodninsko sta ODGOVORNA B in C
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
VAJA 8, 23.11.2010
PRIMER 8
Gre za institut IDENTIČNEGA DEJANSKEGA STANJA
o Prag civilne odgovornosti je nižji od praga kazenske odgovornosti, pravdno sodišče zato
ni vezano vedno za vsa vprašanja na sodbo kazenskega sodišča ampak mora samo
določene stvari presoditi (četudi ni podana kazenska odgovornost, bo lahko podana
kazenska odgovornost)
o V poštev pride 14. ČLEN ZPP
o Pravdno sodišče ni vezano na VSE kar je navedeno v kazenski sodbi, navezuje se samo na
tiste stvari, ki so za civilno presojo pomembni
V tem primeru sodišče bo vezano na to, da je kazensko sodišče odločilo, da JE
odgovoren (če se v kazenskem postopku ni mogel rešiti odgovornosti, se je v
civilnem res nebo rešil)
Ali lahko pravdno sodišče ugotovi, da je samo zlomil roko in ne tudi poškodoval glave?
o Civilno sodišče ni vezano na dejstva iz kazenske sodbe, ki bi lahko vplivale na višino
odškodnine
o Edina omejitev je ta, da civilno sodišče ne sme iti izven meje razlage poškodbe (v tem
primeru) – lahko se civilno sodišče odloči, da je šlo za manjšo poškodbo kot je to reklo
kazensko sodišče
o Tukaj se postavlja vprašanje kaj je hujše – zlom roke ali poškodba glave?
Če rečemo, da je poškodba glave hujša, civilno sodišče ni preseglo meje
razumevanja in razlage poškodbe, kot jo je definiralo kazensko sodišče in zato je
v tem primeru ravnalo PRAVILNO
Kazensko sodišče je odločilo, da je prišlo do zloma roke IN do poškodbe glave,
civilno sodišče pa je reklo, da je prišlo SAMO do zloma roke
o Pravdno sodišče sme reči, da je šlo samo za zlom roke in ne tudi za poškodbo roke, nebi
pa moglo reči, da ni šlo ne za zlom roke in ne za poškodbo glave ampak za zvin noge (ker
bi v tem primeru šlo izven okvira)
Civilno sodišče (kot smo že rekli) ni vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodišča, saj je za
odgovornost po civilnem pravu manj pogojev oz. so le tej blažji
o Zato lahko civilno sodišče ugotovi, da je podana civilna odgovornost tudi za nekaj VEČ (če
ni kazensko sodišče osebe oprostilo ampak mu je izdalo obsodbo za neko nižje kaznivo
dejanje, lahko civilno sodišče presodi odškodnino tudi za strožje, težje kaznivo dejanje)
o Zgolj dejstvo da kazenske odgovornosti za nekaj več NI, to še ne pomeni, da za to nekaj
VEČ ne more biti civilne odgovornosti
PRIMER 7
Tipičen primer glede identičnega dejanskega stanja (tudi tukaj ne gre za predhodno vprašanje)
Civilno sodišče je vezano na kazensko sodbo
o Tega se zaveda storilec, pravi, da je tudi sam oškodovanec (pešec) prispeval 1/3 k
nastanku posledice
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Pešec pa se brani, češ da ni odgovoren, ker je kazensko sodišče odločilo, da je B spoznan
za krivega
Civilno sodišče je vezano na odločitev kazenskega sodišča, da JE KRIV, ni pa vezano na to v
KOLIKŠNI MERI je kdo kriv
o Ni vezano na deleže odgovornosti, zato ne gre za izključno vezanost na sodbo kazenskega
sodišča
o Kazensko sodišče se z vprašanjem prispevka žrtve (pri odločanju o samem kaznivem
dejanju) NE ukvarja, ga ne zanima viktimologija, za sam obstoj kaznivega dejanja (razen
za izjeme, ko gre za vezanost dveh oseb in izrecen prispevek drugega) pa prispevek žrtve
ne vpliva
V civilnem pravu je institut DELJENE ODGOVORNOSTI temeljni institut odločanja v postopku
glede določenih vprašanj
o Splošno pravilo pri ugotovitvi, koliko visoka je škoda, je to, da je obvezno potrebno
ponderirati tudi koliko je kdo k nastanku škode prispeval
o Ker tega v kazenski sodbi NI mora to civilno sodišče ugotoviti samo
V tem primeru lahko civilno sodišče ugotovi, da je pešec prispeval tudi do 99% za nastanek škode,
ne more pa nikoli odločiti, da je oškodovanec prispeval k škodi 100%
o S tem bi namreč odločilo v nasprotju s kazensko sodbo, ki pa pravi, da je storilec
odgovoren
PRIMER 10
ALI JE SODIŠČE NA UGOTOVITEV, DA VOZNIK AVTOBUSA NI ODGOVOREN ZA ŠKODO, VEZANO?
o Imamo primer, ko se 2 pravdna sodišča ukvarjata z enakim historičnim dogodkom (en
tožnik je tožbo vložil pri enemu sodišču, drugi pri drugemu)
o Sodišče tukaj ni vezano
ČE BI BIL OBSOJEN?
o Bi bilo pravdno sodišče vezano, moralo bi rešiti zadevo v škodo toženca
o Lahko bi se ga obsodilo na podlagi objektivne odgovornosti
Tukaj je materialnopravna napaka
o Delodajalec že odgovarja za škodo, ki jo povzroči delavec, če je ta škoda tudi
protipravna (ampak to ne bo dovolj)
STRANKE
SPOSOBNOST
o SPOSOBNOST BITI STRANKA (sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem
procesnem razmerju)
Spominja na definicijo pravne sposobnosti (sposobnost materialnega prava)
Razmerje s pravno sposobnostjo:
a) Vsakdo ki je pravno sposoben je sposoben biti stranka (tudi nasciritus
pro iam nato habetur,... velja v civilnem procesnem pravu – ne more pa
preden je rojen tožiti)
o PRAVDNA/PROCESNA SPOSOBNOST (sposobnost samostojno in veljavno opravljati
procesna dejanja)
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Ta definicija nas spomni na definicijo poslovne sposobnosti iz materialnega
prava.
Razmerje do poslovne sposobnosti
a) POPOLNO vezanost procesne na poslovno
b) Tako nimamo problemov z osebami starejšimi od 18let, ki jim poslovna
sposobnost ni bila odvzeta (ker imajo poslovno sposobnost), ni
problemov z osebami, ki so mlajši od 15let in z osebami, ki jim je bila
poslovna sposobnost odvzeta(ti nimajo poslovne sposobnosti, namesto
njih nastopa zastopnik)
Problem nastane za osebe, ki so stare med 15let in med 18let in za osebe, ki jim
je poslovna sposobnost delno odvzeta
PRIMER 9
Najprej se moramo vprašati, ali obstajajo procesne predpostavke (določene okoliščine, ki
morajo biti podane, da je tožba sploh dopustna)
Ali je carinska prava sploh sposobna biti stranka?
o Je, če je pravna oseba (na abstraktni ravni)
o Carinska uprava, kot tudi drugi upravni organi (uradi, ministrstva, državni zbor) niso
pravne osebe
Ne morejo biti toženi, ker nimajo sposobnosti biti stranka, lahko pa je tožena
država (Republika Slovenija)
o Carinsko upravo oz. državo bo v postopku zastopal DRŽAVNI PRAVOBRANILEC
Pazljivi moramo biti pri različnih agencijah
o To so pravne osebe in v primeru, da storijo škodo ne moremo tožiti državo ampak tožimo
agencijo (je lahko stranka postopka)
V tem primeru sodišče ZAVRŽE tožbo (tožba je nedopustna, če gre za procesno pomanjkljivost
oz. kršitev)
o Ali je sodišče pristojno za to, da izda mnenje kako naj se odpravi napaka, namesto da
tožbo kar zavrže?
Prevladuje mnenje da NE
PRIMER 10
Če drži to, kar smo zgoraj rekli, ne gre za pravno osebo in ne more biti stranka postopka
To bi lahko bil tipičen primer SOCIETETE (ni pravna oseba je pa neka skupina ljudi, ki se med
seboj združijo za dosego nekega skupnega namena)
o Po splošnem pravilu nima torej pravice biti stranka
SPOSOBNOST BITI STRANKA je pa malo širša od pravne sposobnosti – 2 vidika te širitve:
o Lahko kakšen poseben zakon določi, kdo poleg pravnih in fizičnih oseb še lahko nastopa
kot stranka v pravdnem postopku (takih primerov, ko zakon organu ki ni pravna oseba,
daje možnost tožbe je ZELO MALO)
Državni tožilec lahko toži za razveljavitev zakonske zveze (državno tožilstvo ni ne
fizična oseba, ker ne toži zase ampak kot državni delavec in ni pravna oseba)
Center za socialno delo lahko podaja določene tožbe (ni pravna oseba ampak
državni organ v okviru socialnega skrbstva
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Podeljena sposobnost biti stranka
Tukaj SODIŠČE za konkretni primer lahko neki obliki združevanja (ki sicer ni
pravna oseba) podeli sposobnost biti stranka (da lahko nastopa kot tožnik ali kot
toženec)
Praviloma se to dogaja na strani tožnika
POGOJ, da je ta podelitev možna je, da ima združenje neka sredstva (zadostna da
se pokrijejo stroški postopka in odškodnina, na katero je toženo)
To je tipično za societete
Če sodišče ne dovoli, da neko združenje toži (mu ni podeljena sposobnost biti stranka ali že
podana z zakonom)
o Lahko toži vsaka oseba posebej v sosporništvu
PRIMER 11
a) 15letnik toži za odpravo napake na kolesu, ki ga je kupil
Lahko sam toži
Pristop mora biti tak, da če je sam lahko veljavno kupil kolo, lahko tudi sam glede kolesa vloži
tožbo
b) nastopa kot toženec v pravdi za izročitev nepremičnine
po materialnem pravu se posli glede nepremičnin štejejo za pomembnejše
spet uporabimo logiko – če ne sme sam kupiti ali prodati nepremičnine, tudi sam ne more tožiti
ampak ga morajo pri tem zastopati starši
c) vloži tožbo za povračilo škode, ki jo je utrpel
tukaj se pokaže problem, odpove preslikava procesne na poslovno sposobnost takoj ko ne gre za
pravne posle
če imamo poslovno sposobnost glede določenega ravnanja imamo tudi procesno sposobnost,
problem pa pride takoj, ko materialnopravni spor nima veze s pravnimi posli
otrok, da lahko postane samostojno in veljavno upnik odškodninske terjatve, ne rabi biti star 0, ni
nujno da je že rojen
končno sprejet pristop je ta, da v zadevah, ki ne izhajajo iz pravnoposlovnih razmerij otrok pod
18let ne more sam tožiti ampak ga morajo zastopati starši
d) nastopa kot toženec v pravdi za povračilo škode
enaka rešitev kot pri c)
e) vloži tožbo za razvezo zakonske zveze
če je sklenil zakonsko zvezo (sklenil jo je, če se razvezuje) je s tem pridobil polno poslovno
sposobnost in zato tožbo lahko vloži
f) nastopa kot toženec v sporu za ugotovitev očetovstva
tukaj gre tudi za družinski postopek in po načelu razsodnosti, tožbo lahko vloži
g) nastopa kot toženec v pravdi za plačevanje preživnine
enako kot e), v družinskih postopkih je samostojno nastopanje mladoletnika v postopku lažje
VAJA 9, 24.11.2010
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
V družinskopravnih zadevah kriterij ni POSLOVNA SPOSOBNOST ampak RAZSODNOST (da otrok,
oseba razume pomen in možne posledice svojih dejanj)
o Razsodnost je pogoj, da lahko sam nastopa v postopkih
PRIMER 13
Mladoletnost matere v tem primeru ni relevantna
V tej tožbi sta toženca OTROK in MATI
o S tem kot toži oba, mati ne more zastopati otroka, ker bi v tem primeru prišlo do KOLIZIJE
INTERESOV (gre za NUJNO sosporništvo)
o Ni primerno, da en toženec zastopa drugega toženca (ker lahko pride do konflikta
interesov)
o Kdor ga toži (domnevni oče) pa definitivno otroka ne bi mogel zastopati
V tem primeru se otroku lahko postavi KOLIZIJSKEGA ZASTOPNIKA
o Postavi ga CSD, če se mudi, lahko tudi sodišče v konkretni pravdi postavi ZAČASNEGA
ZASTOPNIKA
o Sodišče lahko začasnega zastopnika (kolizijskega) tudi v primeru, ko si nasprotujejo
interesi stranke in njenega zakonitega zastopnika
PRIMER 12
Problem glede procesne sposobnosti se ne pojavi samo pri otrocih ampak tudi pri osebah, ki jim
je bila poslovna sposobnost delno ali popolno odvzeta
POOBLASTITEV odvetnika je enostranski pravni posel, za čigar veljavnost je potrebna poslovna
sposobnost
o Toda ali mi vemo, da ga ni dejansko pooblastil prej, preden mu je bila poslovna
sposobnost odvzeta?
Stališče naše sodne prakse: važno je, da obstaja poslovna sposobnost v času vložitve tožbe in
da je v tem času pravilno zastopan
o Po stališču naše sodne prakse torej ta primer po nobenih pogojih ne bi mogel biti
pravilen, četudi bi dala oseba pooblastilo odvetniku PRED odvzemom poslovne
sposobnosti
o Oseba, ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta rabi zastopnika, rabi ga ves čas postopka
(moral bi po odvzemu sposobnosti odvetnika ponovno pooblastiti)
Sodišče v tem primeru ne bo tako ZVRGLO TOŽBE ampak bo moralo najprej poskrbeti, da se
vzpostavi stanje, da lahko oseba ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta, vloži tožbo
o Lahko čaka, da CSD postavi zastopnika
o Lahko pa postavi zastopnika za konkretni primer (začasni zastopnik, ko ni zakonitega
zastopnika)
PRIMER 2
PROCESNA LEGITIMACIJA
o Pojavlja se tako na aktivni strani kot na pozitivni strani
o Gre za vprašanje, kdo v konkretni pravdi lahko nastopa kot TOŽNIK ali TOŽENEC
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Ne mešat s sposobnostjo biti stranka (ker se le-to nanaša na vse postopke, pri
procesni legitimaciji pa gre za konkretni primer)
o AKTIVNO PROCESNO LEGITIMIRAN je tisti, ki lahko v konkretni pravdi nastopa kot tožnik,
PASIVNO PROCESNO LEGITIMIRAN je tisti, ki lahko v konkretni pravdi nastopa kot
toženec
o Nesmisel bi bil, da bi morali za procesno legitimacijo najprej izkazati materialno
legitimacijo ampak velja, da je potrebno za OBSTOJ procesne legitimacije, zatrjevati
obstoj stvarne legitimacije!!
Tisti ki toži, bo moral postaviti trditev, da je res upnik, saj bo samo tako lahko
tožba pravilna
Tožnik mora tudi za toženca postaviti trditev, da je on res dolžnik, da mu nekaj
dolguje
To je v širšem smislu nek izraz pravnega interesa
STVARNA LEGITIMACIJA
o Pojavlja se tako na aktivni strani kot na pozitivni strani
o To je pojem materialnega prava
o Stvarno legitimiran je tisti, ki je nosilec pravice (AKTIVNO LEGITIMIRAN2) ali obveznosti
(PASIVNO LEGITIMIRAN3) po materialnem pravu
Delavec JLA (zaposlen v Jugoslovanski vojski) toži RS zaradi zaostalih obveznosti plače
Začeti moramo presojo PROCESNE LEGITIMACIJE
o Če bo ta predpostavka podana bomo šli na stvarno legitimaciji
o AKTIVNA PROCESNA legitimacija JE podana, saj zanjo zadošča, da je trditev postavljena
(tožnik trdi, da je do tega upravičen), PASIVNA PROCESNA legitimacija JE podana (toži
tržavo, država je lahko toženec v konkretnem primeru, ker zadošča, da tožnik trdi, da mu
je država dolžna nekaj)
To pomeni, da je tožba dopustna, presojati moramo nato ali je tudi UTEMELJENA!
o PASIVNA STVARNA legitimacija NI podana, ker država Slovenija NI dolžnik glede te
terjatve (četudi tožnik ima pravico dobiti plačo, tega ni dolžna dati država ampak nekdo
drug)
o Ker NI podana, se tožba ZAVRNE, zaradi materialne pomanjkljivosti (če ne bi bila podana
procesna predpostavka, bi tožbo zavrgli)
Pravila o legitimaciji izključujejo neke tožbe :
o Popularno tožbo (po splošnem pravilu taka tožba odpade)
Pravila o procesni legitimaciji so določena v ZPP, USTAVI,...
Sodišče torej ni ravnalo prav, ker je ugotovilo procesno pomanjkljivost, v resnici pa je šlo za
materialno pomanjkljivost
PRIMER 1
Ponovno se postavlja vprašanje, ali so podane vse legitimacije
o A.P.L. = tožbo vlaga nekdo, ki s to tožbo ne zahteva ničesar v svojo korist
2 AKTIVNO STVARNO LEGITIMIRAN = ta izraz je daljši izraz za UPNIKA (upravičenca)
3 PASIVNO STVARNO LEGITIMIRAN = ta izraz je daljši izraz za DOLŽNIKA (zavezanca)
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Za procesno legitimacijo ni potrebno veliko dokazovanja, samo zahtevati moramo nekaj,
ker menimo, da smo upniki – tukaj pa T. Kovač ne zahteva ničesar zase, ampak s tožbo
zahteva, da se izpolni neki družbi (pravni osebi)
Tožba je v korist tretje osebe, NI AKTIVNE PROCESNE LEGITIMACIJE
o Tožba se zato ZAVRŽE (ker gre za procesno pomanjkljivost)
Da bi bila tožba pravilna, bi morala biti tožnik DRUŽBA, T. KOVAČ pa bi moral biti njen zastopnik
in tožiti v njenem imenu
PRIMER 5
Lahko se zgodi, da kakšen zakon odstopi od splošnih pravil (in celo omogoči popularno tožbo
ipd.)
o Ravno pri varstvu okolja je predvidena popularna tožba
Tožba je DOPUSTNA!
o Je to v nasprotju s pravili o splošni legitimaciji
o Možna je izključno zato, ker so možne izjeme in ker za tak specifičen primer zakon
določa, da je možna popularna tožba
VAJA 10, 30.11.2010
PRIMER 8
Tukaj manjka stvarna predpostavka
o Ko opravimo preizkus gledamo najprej procesno predpostavko (procesno upravičen je
tisti, ki v konkretnem postopku sme biti tožnik ali sme biti toženec) za katero je dovolj, da
tožnik smiselno zatruje, da so njegove pravice kršene in da toži tistega, od katerega nekaj
zahteva = A.P.L. je podana, P.P.L. je tudi podana
o Nato pogledamo, ali drži to, kar trdi tožnik
Tukaj manjka AKTIVNA stvarna legitimacija, ker tožnik ni upravičen do tega kar je zahteval
o Če pravi, da je lastnik, mora dokazati da je res lastnik
Tudi če ni lastnik LAHKO TOŽI ampak bo tožba ZAVRNJENA, ker ni izpolnjena stvarna
predpostavka
PRIMER 3
Tožnik trdi, da je nastala škoda družbi in zahteva, da se odplača družbi
o To pa ne gre po procesni predpostavki, saj lahko samo družba sama uveljavlja
odškodninski zahtevek
o To je tožba v korist tretje osebe, ki ni mogoča (razen če veljajo posebna pravila)
Družbo mora zastopati ZAKONITI ZASTOPNIK (poslovodstvo, uprava)
o Če pa gre za spor proti zakonitemu zastopniku (tako kot gre tukaj) lahko zastopa
nadzorni svet, če tega ni pa člani izvolijo predstavnika
Pri odškodninskih tožbah zoper upravo družbe, ki je le-tej povzročila škodo
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Problem v takih primerih je, da večinski lastnik (družbenik) ni zainteresiran preganjati
uprave, saj delajo škodo družbi ne delajo pa škode njemu, kot lastniku
o Prizadeti zaradi tega so upniki (ki pa imajo vseeno na voljo neke zahtevke) in manjšinjski
družbeniki
To se v pravu gospodarskih družb rešuje na 2načina
MANJŠINJSKA PRAVICA (manjšina lahko skliče zastopnika, s katerim
prisili večino, naj umakne tožbo ali ne ravna več v škodo)
DERIVATIVNA TOŽBA (v določenih izjemnih primerih lahko odškodninski
zahtevek družbe v svojem imenu uveljavlja družbenik – v svojem imenu
poda tožbo za račun družbe)
Ker ne gre za posebno situacijo, ki bi bila zajeta z ZGD, ni podlage, da bi lahko družbenik sam tožil
ampak mora tožiti družba sama!!!
o Ni podana AKTIVNA PROCESNA LEGITIMACIJA
o Tožba se ZAVRŽE
PRIMER 4
Če se ne plača tandemov pri javni priobčitvi, gre za kršitev avtorske pravice
o Male avtorske pravice avtorjev lahko (po zakonskem pooblastilu) zahteva tudi avtorska
organizacija (ki v svojem imenu zahteva plačilo za kršitev)!
o Pravica ni od avtorske organizacije ampak od avtorjev
PRIMER 15
Ali gre tu za prcesni ali materialni problem?
o Javni tožilec lahko toži na razveljavitev zakonske zveze ampak samo za določene primere
(če gre za sorodstvo, dvojno zakonsko zvezo ali če je bila sklenjena ko je bil en od njiju
nerazsoden)
o Torej javni tožilec ne more tožiti, če je zvezo sklenil mladoletnik
V tem primeru gre za problem PROCESNE PREDPOSTAVKE in moramo tožbo ZAVREČI
o Ta zakonska zveza je res izpodbojna, z njo ni vse v redu, ker jo je sklenila oseba, mlajša od
18let – če bi zahtevek ZAVRNILI (torej če bi šlo za napako materialne predpostavke) bi pa
rekli, da je s to zakonsko zvezo vse v redu
o Mi pa želimo tukaj samo odločiti, da tisti, ki je v tej zadevi uveljavljal zahtevek za to NI
PRISTOJEN (ne more tožit iz tega razloga)
Ker zavrženje tožbe nima učinka ne bis in idem, zato lahko starši ponovno vložijo tožbo
PRIMER 17
87./III. ZPP
o Ta del zakona govori o POOBLAŠČENCU
o Direktor (poslovodja) je ZAKONITI ZASTOPNIK D.O.O. in NI pooblaščenec
o Ta člen zahteva neko pravno omejitev SAMO za pooblaščenca
Vsakdo lahko v svoji zadevi nastopa pred sodiščem SAM (torej v našem primeru, ko govorimo o
pravni osebi, se nastopa s pomočjo zakonitega zastopnika) ali pa se odločimo za drugo rpavno
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
pomoč, in če se odločimo za to pravno pomoč (v tem primeru je to pooblaščenec) pa mora le-ta
izpolnjevati neka merila
o V tem primeru pa imamo zakonitega zastopnika, za katerega pa ni določeno, da mora
imeti pravno izobrazbo, in lahko družbo zastopa tako na okrajnih, okrožnih in višjih
sodiščih
o To velja v primeru pravnih oseb (moramo ločiti med zakonitimi zastopniki in
pooblaščenci), v drugih primerih je lahko drugače
RAZLIKOVANJE:
o ZAKONITO ZASTOPSTVO temelji že na zakonu, zastopa se stranko v postopku, POLOŽAJ
POOBLAŠČENCA izhaja iz podelitve pooblastila (podlaga je pogodba, ki ji pravimo
mandat)
o Zakonitega zastopnika ne morejo imeti vsi, pooblaščenca si lahko vzame vsak
o Pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak (če si ga vzamemo), pred okrožnim,
višjim, vrhovnim pa so z 87./III. določena merila
V primeru IZREDNIH PRAVNIH SREDSTEV pa velja IZJEMA
o Moramo si za to vzeti odvetnika (razen če nismo že sami odvetniki)
o Zakon torej določa, da moramo v primeru vložitve pravnega sredstva (kjer odloča višje
oz. Vrhovno sodišče) imeti odvetnika, v naslednjem odstavku pa zakon pravi, da mora biti
v primeru postopka pred vrhovnim ali višjim sodiščem pooblaščenec odvetnik ampak se
lahko posameznik sam odloča ali ga bo vzel ali ne, torej ali se te 2 določbi izpodbijata?
NE, ker vrhovno sodišče odloča tudi o drugih zadevah rednega postopka in ne
samo o zadevah na podlagi izrednih pravnih sredstev
o Se pa zgodi, da imamo izredno pravno sredstvo tudi na sodišču prve stopnje (to je
UGOVOR), za katerega potrebujemo odvetnika
o Smisel zakonske ureditve, da za izredno pravno sredstvo potrebujemo odvetnika:
Da je bolje za stranko samo, da ima odvetnika (kot če bi sama nastopala v
zadevah, na katere se ne spozna)
Ni pa prav da rečemo, da je argument zakonske ureditve to, da je to
dobro za stranko (»stranko v nekaj prisilimo, zato ker je to zanjo dobro«),
ker to ne more biti razlog za to da se nekoga v nekaj prisili
Kvečjemu bi uspel argument, da je to dobro za ostale, za nekaj kar je
izven sfere posameznika, ki smo ga s tem omejili
Dobro je za sodišča (to je razlog za določitev obveznega zastopanja)
Zmanjšajo se časovni zaostanki
Sodišče lažje dela z vlogami odvetnikov kot z vlogami strank (ker so manj
čustveni, bolj sistematični), kar izboljša kvaliteto sodišča
»Iura novit curia« - če si sodnik lahko pomaga s kvalitetnimi vlogami ene
in druge stranke je delo sodišča lažje in bo tudi kvaliteta sodišča boljša
PRIMER 16
Tukaj ne gre več za procesno legitimacijo ali razmerje med zastopniki in pooblaščenci ampak se
nanaša na uspešnost pravde v primeru procesnih posledic v času pravde
o 205. ČLEN ZPP ponuja SPLOŠNO PRAVILO, ki pravi, da je nadaljni potek postopka odvisen
od tega, ali je imela stranka v času postopka pooblaščenca ali ne
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Če pooblaščenca nima, je postopek prekinjen, dokler ga nekdo drug ne prevzame
(prevzeli bi ga dediči)
o Če stranka pooblaščenca IMA, smrt stranke NI OVIRA za nadaljni potek postopka
Postopek se nadaljuje brez zastoja, ker nastopa pooblaščenec, ki pa ne zastopa
več umrle stranke ampak dediče
Pooblastitev je pravni posel, ki je značilen tako za materialno pravo kot tudi za procesno pravo
o Pooblastilo za nastopanje pred sodiščem je stvar procesnega prava
V tem primeru, po procesnem zakonu, po smrti pooblastilo ne preneha
(postopek se nadaljuje)
Lahko ga pa dediči odpovejo
o Pooblastilo v primeru smrti pooblastitelja (po materialnem zakonu) avtomatično preneha
Tukaj gre za povračilo NEPREMOŽENJSKE ŠKODE
o Po OZ terjatev za nepremoženjsko škodo NI PODEDLJIVA razen, če je že priznana s
pravnomočno sodbo ali s pisnim sporazumom med upnikom in dolžnikom!!!!
o Tukaj ni podano ne eno ne drugo (postopek še teče, zato ni prišlo do pravnomočne
sodbe, pa tudi sporazuma ni med upnikom in dolžnikom, ker čene ne bi bilo tožbe)
o Posebnost tega primera je torej ta, da NI DEDIČEV (ni nikogar, ki bi ta postopek lahko
prevzel v primeru, da stranka umre)
V tem našem primeru bo sodišče postopek USTAVILO S SKLEPOM
o Sodna praksa je v tem primeru postavila neko tezo, da se sicer sodišče ne more več
odločati o vračilu nepremoženjske škode, kot glavnem vprašanju, lahko pa sodišče odloča
tem, ali bi v primeru, da bi tožnik še bil živ, bilo njegovemu zahtevku ugodeno ali ne (in če
bi bilo, bi na podlagi tega moral toženec plačati stroške)
o Vrhovno sodišče pa postavlja drugačno prakso, da v primeru, da sodišče zahtevku NE
ugodi (ne glede na to zakaj ne ugodi) morajo stroške postopka plačati dediči tožnika
Splošno pravilo pa je to, da so načeloma tej zahtevki podedljivi, ta primer je zgolj specifičen
primer!!
PRIMER 7
(1.DEL) Pri prenehanju fizične osebe je za nadaljevanje postopka načeloma odvisno od tega, ali
ima ta fizična oseba pooblaščenca ali ne, za pravne osebe pa velja, da se POSTOPEK VEDNO
PREKINE in se nadaljuje s PRAVNIM NASLEDNIKOM
(2.DEL) Tukaj gre tudi za preoblikovanje ampak ne gre za preoblikovanje subjektivitete pravne
osebe ampak le-ta ostane enaka, ampak gre samo za preoblikovanje imena, ki pa ni relevantno
VAJA 11, 1.12.2010
PRIMER 14
Po materialnem pravu obstaja okoliščina, po kateri se starši lahko izgovorijo iz odgovornosti za
otroka, v primeru, če je bil otrok v tem času zaupan nekomu drugemu
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o V tem primeru ta druga oseba, ki ji je otrok zaupan odgovarja KRIVDNO in ne z
objektivno odgovornostjo
Oškodovanec od staršev zahteva, da naj mu plačajo odškodnino, ker mu je njihov otrok povzročil
škodo
o A.P.L. in P.P.L. sta podani
Toženec v tem primeru pa ni pravi dolžnik (starši niso dolžniki)!
o Oškodovanec sme tožiti starše in od njih nekaj zahtevati ampak v tem primeru nima prav
o Ni podana A.S.L.!!!
Zahtevek se kot NEUTEMELJEN ZAVRNE!
PRIMER 20
Označba stranke
o Tožba ni popolna, ker v njej niso pravilno označene stranke, tožnik bi moral to popraviti
To se velikokrat spregleda
Bila je neka napaka (v označbi) ampak so jo spregledali in je zadeva postopala po rednem
sodišču
o Sodna praksa pravi, da ne gre samo za pravilno označbo stranke ampak za sposobnost
biti stranka, zato je to absolutna bistvena kršitev in se tožba razveljavi ter vrne v ponovno
sojenje
o Načeloma je sprejet kriterij, da je bistveno (pri nepravi označbi stranke) preveriti, ali je
zaradi te napačne označbe stranke kdo trpel, ali je bil kdo oškodovan
Če bi višje sodišče danes reklo, da je to kršitev, bi jo samo lahko popravilo tako,
da bi bilo pravilno
o Zaradi nepravilne označbe stranke torej lahko pride do veliko problemov, zato je
najbolje, da se temu izognemo tako, da že na začetku pravilno označimo stranko (haha)
V drugem odstavku je primer, ko je označba stranke pravilna, ampak je pravna oseba vmes
prenehala obstajati
o Tukaj se postopka ne bo prekinilo ker A.A., kot fizična oseba, še vedno obstaja, in ni
bistveno, ali obstaja še vedno s.p. ali ne
o Že od začetka je A.A. stranka (in ne s.p.)
V zadnjem primeru velja enako
o Gre za isti subjekt, sodba se glasi na človeka z imenom in priimkom in ta človek še
vedno obstaja, ne glede na to ali je s.p. še vedno ali ne!
o A.A. odgovarja v vsakem primeru, v vsakem primeru je toženec, ne glede na to ali mu
status s.p. kasneje preneha ali ne
PRIMER 21
Sodna praksa je sprejela kriterij presojanja kršitve – ali je imela ta napaka kvarne posledice za
obrambo?
o US-RS dopušča možnost, da če je lahko iz vsega tega toženec nedvoumno sklepal, da gre
za njega, nosi breme, da bo odgovarjal v primeru, da sodišče ugotovi, da je odgovoren
o Toženec bi mel možnost sklepati iz konteksta, da se zadeva navezuje na njega
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o To pa seveda velja ob upoštevanju zgornjega standarda (ali je bila obramba s tem kvarno
oškodovana)
PRIMER 22
PRIMER A
o V razmerju s pooblaščenci je potrebno ločiti in razumeti obstoj dveh razmerij
(NOTRANJEGA in ZUNANJEGA razmerja)
ZUNANJE RAZMERJE izhaja iz pooblastila (da bo pooblaščenec opravljal dejanja
za tretjega, za nastopanje proti tretjim osebam je bistvena izdaja pooblastila)
NOTRANJE RAZMERJE je razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem
(zakaj bo pooblaščenec zastopal, med njima je mandatna pogodba4)
Pravno pomemben temelj tega razmerja (zakaj bi nekdo moral na
sodišče) je podelitev brezplačne pravne pomoči
o Bistveno je samo to, kar izhaja iz POOBLASTILA (in ni pomembno notranje razmerje kot
tako)
Odvetnik v tem primeru (ob kršitvi pooblastila) je lahko odškodninsko
odgovoren(če je v pooblastilu izrecno navedeno, da nekaj ne sme storiti pa prav
to stori je odškodninsko odgovoren zaradi kršitve pogodbe)
Če krši pogodbo pride do škode, težko pa je dokazati, ali bo odškodninsko zares
odgovarjal
PRIMER B
o Pooblastilo je veljavno!
o Izdaja pooblastila je enostranski pravni posel in zato ne potrebuje sodelovanja druge
stranke, prav tako tudi ne njenega soglasja
o Pooblastilo je upravičenje za zastopanje (tako po materialnem kot tudi procesnem
pravu), noben odvetnik pa ni dolžan zaradi pooblastila iti na sodišče
Je pa dolžan to storiti, če ima s stranko neko NOTRANJE RAZMERJE
Tako se lahko kogarkoli pooblasti tudi proti njegovi volji ampak, če ni notranjega
razmerja ne bo ta pooblaščenec dolžan pristopiti na sodišče, razen če med njim
in pooblastiteljem obstaja neko notranje razmerje
o Pooblastilo je samo IZJAVA VOLJE, da bi radi nekoga, da nas zastopa in to pooblastilo ne
zavezuje kot pogodba ampak med stranko in odvetnikom/pooblaščencem zavezuje
mandatna pogodba kot taka (torej med stranko in odvetnikom je sklenjena mandatna
pogodba ki ustvarja med njima notranje razmerje)
PRIMER C
o Stranka se lahko vedno odreče pravnemu sredstvu tako sama, kot tudi z odvetnikom, če
ga pooblasti
To, da je stranka dala pooblastilo odvetniku še ne pomeni, da sedaj sama ne
more več opravljati procesnih dejanj
4 Lahko bi to razmerje izhajalo tudi npr. Iz razmerja pogodbe o zaposlitvi ali družbene pogodbe,...
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Drugače velja pri IZREDNIH PRAVNIH SREDSTVIH, ko mora stranka vedno imeti
odvetnika in ne more sama opravljati procesnih dejanj
PRIMER D
o Problem je ta, ali se lahko za zastopanje pooblasti samo fizično ali tudi pravno osebo?
V materialnem pravu (po OZ) je pooblaščenec lahko fizična ali pravna oseba
o V procesnem pravu (po ZPP) je v skladu s stališči teorije in sodne prakse, pooblaščenec
lahko samo FIZIČNA OSEBA, z eno izjemo, in sicer ODVETNIŠKO DRUŽBO!!
98. ČLEN ZPP
Stranka lahko prej prekliče pooblastilo odvetniku!!
PRIMER 18
Stranke so v različnih pravdnih postopkih različne (nekatere na narokih sploh ne želijo
sodelovati,...)
o Prav zato tudi odvetnik pred vsakim narokom ne kliče stranke (da bi jo npr. Vprašal ali je
še živa ali ne), zato se velikokrat lahko zgodi, da stranka med procesom umre pa odvetnik
tega sploh ne ve (še posebno možno je da se to zgodi kadar so postopki dolgi)
o Postopek gre lahko naprej ampak se bo morala sodba glasiti na dediče (in ne na stranko
ki je umrla), če pa le-tej še niso znani se napiše za morebitne dediče
TOŽBA
INSTITUT LITISPENDENCE (VISEČNOST PRAVDE)
o Ni nobene potrebe po temu, da o isti zadevi potekata dve različni pravdi
To je tudi prepovedano
o Ta institut pomeni, da ko je ena pravda v teku (visi), se glede iste stvari ne sme začeti
nova pravda!!
PRIMER 4
Če bi bila razveza sporazumna bi se morala dogovoriti o razdelitvi skupnega premoženja, če pa
gre za razvezo na tožbo se o tem lahko dogovorita tudi, kadar je zakonska zveza že razvezana
Najprej mož vloži tožbo proti ženi, nato vloži še žena proti možu
o Stranka tožbo vloži na sodišče, sodišče pa nato to tožbo VROČI tožencu
o Pod predpostavko, da gre za isto stvar in je podana litispendenca, se vprašamo, katero
tožbo je potrebno zavreči
Litispendenca je procesna predpostavka, in njena kršitev rezultira v ZAVRŽENJU
tožbe
Zakon se je odločil za možnost, da se za relevanten trenutek za nastop
litispendence šteje trenutek VROČITVE TOŽBE
Če bi bilo torej potrebno zavreči neko tožbo v tem primeru, bi morali zavreči
moževo tožbo, ker je bila kasneje vročena
Ko je tožba VLOŽENA se začne pravdni postopek, ko pa je tožba nasprotniku
VROČENA pravimo, da se začne pravda
Zahtevka tukaj nista čisto ista, ampak položaja litispendence ne utemelji samo enakost
zahtevkov ampak tudi, kadar sta zahtevka med seboj IZKLJUČUJOČA
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Gre za spor o deležih na skupnem premoženju zakoncev, zakonca sta dva, torej takoj ko
se določa delež enega se določa istočasno tudi delež drugega (zato ni potrebe po dveh
pravdah, ker bo z eno pravdo vse rešeno)
o RATIO LITISPENDENCE = nobene potrebe ni o dveh pravdah glede enake stvari, zato
tudi dve pravdi nista dovoljeni
o Mož ne bo oškodovan, če bo ugodeno pravdi žene, ker lahko še vedno dokaže, da je
njegov delež 70% in ne samo 50%
Sodišče lahko vedno ugodi zahtevku tudi deloma če je dokazano, da ni
popolnoma pravilen
o Zakonska domneva je, da so deleži 50:50
Zato teh deležev ni potrebno dokazovati, dokazovati pa je potrebno, če se trdi,
da so deleži več kot 50%
V tem primeru torej žena sploh ne bi rabila dokazovati deležev, mož pa v vsakem
primeru
Ker je litispendenca procesna predpostavka je tožbo v primeru njene kršitve potrebno zavreči
o Če sodišče tega ne stori in izda sodbo gre za ABSOLUTNO BISTVENO KRŠITEV postopka in
sodba bo padla (ampak samo če se kdo pritoži, če se nihče ne pritoži bo sodba
pravnomočna)
PRIMER 5
Zahtevka nista čisto ista ampak bi lahko bila med seboj izključujoča
o ZAHTEVKA sta MEDSEBOJNO IZKLJUČUJOČA, če je prvi zahtevek je utemeljen in to
avtomatično pomeni, da drugi zahtevek ni utemeljen
V primeru da prvi zahtevek ni utemeljen, mora to avtomatično pomeniti, da je
utemeljen drugi
o Ta dva zahtevka NISTA ISTA in NISTA MEDSEBOJNO IZKLJUČUJOČA, zato bosta lahko dve
pravdi lahko stekli
Nista zahtevka izključujoča, ker odločitev o temu, da A ni lastnik še ne pomeni
avtomatično da je B lastnik
Če bi želeli, da tožbo B-ja zavržemo zaradi kršitve litispendence bi moral B tožiti »da A NI lastnik«
PRIMER 6
Litispendenca velja med ISTIMA STRANKAMA, zato v tem primeru, kadar gre za druge stranke,
le-ta ni kršena zatorej bosta lahko potekali obe pravdi
Obe pogodbi v tem primeru sta veljavni (čeprav gre za dve pogodbi z različnima osebama,
katerima pa je bila z vsako pogodbo obljubljena ena sama ista stvar)
o Če sta obe pogodbi veljavni, komu mora prodajalec izročiti stvar X?
Obema mora izročiti stvar
Tukaj ni nobenemu izpolnil in oba sta ga nato tožila
o Sodišče bo ugodilo obema zahtevkoma
In B bo dolžan obema izpolniti
Ampak ker ne izpolni nobenemu, se lahko zahteva izvršba, ki jo zahtevata oba
(tako A kot C)
o Tu v fazi IZVRŠBE bo postalo odločilno vprašanje, da je ta stvar X samo ena
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Odločilen trenutek za dodelitev stvari X bo, da tisti, ki bo prej prišel na vrsto za
izvršbo tisti bo dobil možnost rubeža in torej bo dobil stvar X, drugi, ki bo prišel
kasneje bo dobil denarno protivrednost
Ločiti moramo torej med procesnimi pravili in materialnimi pravili (stvarnega, obligacijskega
prava,...)
VAJA 12, 7.12.2010
PRIMER 8.a
Tožnik je vložil tožbo za več, kot bi moral
Ali gre za dve enaki tožbi? Kaj je razlog za litispendence?
o Razlog za litispendenco je, da druga pravda ni potrebna, če se bo vse rešilo v prvi pravdi
o Sodišče je vezano na zahtevek stranke, ne more določiti več ali pa nekaj drugega lahko pa
dosodi MANJ
Tukaj gre za VSEBOVANI ZAHTEVEK
o Teh 700€ je že vsebovanih v prvotnem zahtevku 1000€
o Torej gre za kršitev litispendence, druga pravda ne bo potrebna
PRIMER 8
Tožnik bi spremenil vrednost zahtevka iz prve pravde iz 1000€ na 1500€
o To pa ne more kar sam storiti, potrebna je ali privolitev toženca ali privolitev sodišča (ker
nemore kar tako spreminjati vsega sam)
Ali trčimo tukaj na pravila o litispendenci?
o Prve tožbe ne moremo zavreči, ker je prva tožba (»kdor prej pride prej melje«)
o Tudi druge tožbe ne moremo zavreči, prav tako pa ni v redu, če pustimo obe tožbi
o Za 1000€ že teče pravda, za dodanih 500€ (ki se jih zahteva z zahtevkom 1500€) pa
pravda še ne teče
Tožba je lahko tudi samo delno utemeljena (zahteva 1000€, dobi pa 700€), tako
je lahko tudi samo DELNO DOPUSTNA
Tožbo se lahko tudi samo DELNO ZAVRŽE, za prvih 1000€ je tožba
NEDOPUSTNA,ker o tem že teče pravda (torej zaradi litispendence je
nedopustna), za tistih 500€ pa ni litispendence in je za ta znesek tožba
DOPUSTNA (ali je utemeljena ali ne še ne vemo)
o Lahko eno stvar zahtevamo z več različnimi tožbami (lahko razdelimo na več tožb)
VRSTE TOŽB
DAJATVENA
o Klasičen koncept pravdnega postopka
o Imam neko pravico, nekdo jo prekrši, jaz ga tožim na povrnitev škode in sodišče ga
obsodi na spolnitev (dajatev, vrnitev škode,....)
OBLIKOVALNA TOŽBA
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Tožnik zahteva naj sodišče ustanovi, preoblikuje ali ukine neko pravno razmerje
UGOTOVITVENA TOŽBA
o Z njo tožnik zahteva, naj sodišče ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja
o Najšibkejše pravno varstvo, od nikogar se ne zahteva da kaj da, naredi
PRIMER 3
Sklenili smo neko pogodbo in se tudi izpolne ta pogodba, kasneje se ugotovi, da smo bili v zmoti
o Pogodba je torej NEVELJAVNA, lahko se zahteva nazaj to kar smo izpolnili
o Pogodba je IZPODBOJNA (ni veljavna) ampak UČINKUJE (pravni učinki nastajajo)!!!!pazi
da ne rečeš da je veljavna
Izpodbojna pogodba dokler ni razveljavljena UČINKUJE, dokler ni razveljavljena
nihče ne more trditi da je neveljavna
OBLIKOVALNE pravice so 2h vrst
o Glede na način, kako stranka to oblikovalno pravico izpolni
Lahko jo izpolni z enostransko izjavo volje (opcija)
prodaja na daljavo, prodaja »od vrat do vrat«, od katere lahko
odstopimo z enostransko izjavo
Tiste, kjer ima stranka pravico doseči spremembo v pravnem razmerju, ampak
tega ne more sama narediti, rabi intervencijo sodišča
Primer je razveljavitev zakonske zveze
OBLIKOVALNA TOŽBA za primer OBLIKOVALNE pravice
o V tem primeru potrebujemo INTERVENCIJO SODIŠČA, po našem pravu je pravica doseči
izpodbojnost pogodbe v nalogah sodišča
o NAJPREJ moramo zahtevati razveljavitev pogodbe (in hkrati torej ugotovitev, da je ta
pogodba tudi izpodbojna) NATO še na vrnitev kupnine
Lahko v eni tožbi ampak morata biti 2 različna zahtevka
V tem naše primeru ni tako tožil, zato moramo njegov ZAHTEVEK ZAVRNITI kot NEUTEMELJEN
o Ker ni tožil pravilno
o Tožil je na vrnitev kupnine preden je bila pogodba zaradi zmote razveljavljena in v tem
primeru še učinkuje ta pogodba zato je dokler se pogodba ne razveljavi kupnino plačal po
utemeljeni pravni podlagi
PRIMER 2
Toženec se je upravičeno odločil za razveljavitev pogodbe (grajal je, prodajalec ni nič naredil,...)
o Ima torej pravico do ODSTOPA OD POGODBE
o In če ima torej to pravico, pomeni, da od pogodbe lahko odstopi sam in ne potrebuje
intervencije sodišča!! (že po jezikovni razlagi)
Brez intervencije sodišča lahko stranka sama to stori v primeru, da piše v materialnem zakonu
»stranka lahko odpove, ukine, odstopi,...«
On je torej utemeljeno odstopil od pogodbe, ampak zadeva je prišla na sodišče (Kaj nas sodišče
stori?)
o V sodni praksi je sprejeta možnost, da gre za POMANJKANJE PRAVNEGA INTERESA, kar
pomeni, da ne potrebujemo sodne intervencije, ker to lahko sami storimo ali smo to že
sami storili
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o V tem primeru je napaka majhna, nima učinkov, samo zavleče se postopek – lahko bi sam
takoj odstopil pa gre prej na sodišče, sodišče pa mu bo samo reklo, naj to sam naredi
V obratnem primeru, ko bi morali na sodišče pa želimo to sami storiti, je lahko
napaka usodna!!!
PRIMER 21
Če je pogodba veljavna, jo bo treba izpolniti in sicer takrat, ko zapadejo zahtevki
o V primeru, da ima prav tožnik ne potrebuje z ugotovitveno tožbo tožiti na ugotovitev
ampak ker so zahtevki v našem primeru že zapadli, lahko toži z dajatveno tožbo
o Če pa ima prav toženec in tožnik najprej toži na dajatveno tožbo
Se bo ugotovitev pravnega razmerja ugotavljala kot PREDHODNO VPRAŠANJE
Če je sporno ali neka pogodba obstaja ali ne ne rabimo najprej tožiti z ugotovitveno tožbo ampak
nam je na voljo dajatvena tožba, pri kateri pa bo sodišče obstoj razmerja presojalo kot
predhodno vprašanje
Posebnost UGOTOVITVENE tožbe je da je edina oblika tožbe, za katero je posebej predpisan
OBSTOJ INTERESA
o Pri drugih dveh tožbah se pravni interes za obstoj tožbe predpostavlja, domneva
Pri ugotovitveni tožbi, pa mora tožnik to posebaj dokazati
o Dajatvena tožba daje močnejši pravno varstvo kot ugotovitvena tožba, ker v primeru, da
toženec ne ravna v skladu s pravnomočno sodbo pride do izvršbe, pri ugotovitveni pa je
potrebno ponovno tožiti
o Pravnomočna sodba pri ugotovitveni tožbi NI izvršilni naslov ampak mora ponovno tožiti
Ima močen učinek ta tožba ampak še vedno manj kot dajatvena tožba
Tukaj imamo situacijo za UGOTOVITVENO TOŽBO
PRIMER 20
Spor – ena stranka meni, da pogodba obstaja, druga da ne obstaja. Kaj naj stori?
o Tukaj se problematika dogaja že pred zapadlostjo (zapade šele junija, on pa že marca
zahteva)
o Je pa vseeno tukaj gostilničar lahko zaskrbljen (upnik je v negotovosti), ker že marca
dolžnik pravi, da mu do junija ne bo izpolnil
o To je lahko podlaga za UGOTOVITVENO TOŽBO
preventivno pravno varstvo je lahko podlaga za ugotovitveno tožbo, tožnik ne
rabi čakati, da do kršitve pride ampak lahko toži prej, če utemeljeno pričakuje,
da do časa izpolnitve ne bo dolžnik izpolnil svoje obveznosti
smisel sodnega varstva že pres samo kršitvijo je, da lahko stranki sklenejo nove pogodbe z
novimi dobavitelji oz z novimi gostilničarji (v tem primeru)
o da lahko gostilničar, dokler še lahko sklene pogodbo z novo pivovarno
VAJA 13, 15.12.2010
PRISTOJNOST
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Dolžnost nekega organa (sodišča) da odloča o nekem sporu (o tem sporu lahko in mora odločati)
Več vrst pristojnosti poznamo
o Najprej mora biti podana SODNA PRISTOJNOST
Kar pomeni, da so za odločanje pristojna sodišča (sodni organi) in ne upravni
organi
o MEDNARODNA PRISTOJNOST
Kadar gre za spore ki imajo pomembno zavezanost med dražvami, pojavi se
konkurenca med državami glede pristojnosti
Imajo mednarodni element
Ugotoviti moramo, ali se lahko taki spori rešujejo v Sloveniji
o STVARNA PRISTOJNOST
Katero sodišče lahko odloča o določeni vrsti spora (gledamo PREDMET spora)
Imamo sodišča splošne pristojnosti (okrajna in okrožna sodišča) in sodišča
posebne pristojnosti (delovno in socialno sodišče)
o KRAJEVNA PRISTOJNOST
Imamo več okrožnih in okrajnih sodišč, in če želimo priti do konkretnega sodišča,
ki bo odločalo, moramo ugotoviti katero je pristojno
Glavni kriterij za določitev pristojnosti je STALNO PREBIVALIŠČE TOŽENCA (actor
cepitur forem reis)!
Več vrst je, najbolj pogosto se uporablja ta splošna pristojnost (stalno
prebivališče), včasih so uporabljivi tudi drugi kriteriji
Zgodi se lahko, da ima poleg pristojnega sodišča pristojnost tudi neko drugo
sodišče (IZBIRNA PRISTOJNOST)
Če sodišče ugotovi da nekatere od teh pristojnosti ni:
o Če ni SODNE pristojnosti
Sodišče ne more odločati, zato izda procesni sklep s katerim se postopek ZAVRŽE
(poseben postopek brez meritornega odločanja)
Enako velja za mednarodno pristojnost, če ni podana
o Za ostale pristojnosti je pa drugače, veliko možnosti obstaja
Pristojnost določenega sodišča temelji na kriterijih, ki jih je na začetku treba ugotoviti
o Ne gre za odločitev o vsebinskem sporu ampak samo za odločitev, katero sodišče bo
odločalo, katero je pristojno
IZKLJUČNA PRISTOJNOST
o Kadar je toženec tako zelo vezan na nek teritorij, da bi bilo nesmiselno kje drugje
opraviti postopek
o V tem sporu ne more nobeno drugo sodišče odločati ampak je samo eno sodišče
izključno pristojno
PRIMER 1
Gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom
o Sodišče, pred katerim je bila vložena tožba je prezrlo, da je pri sporih, ki izhajajo iz
izzvršilnega postopka določena IZKLJUČNA PRISTOJNOST
Tisto sodišče, ki je odločalo v postopku glede izvršilnega postopka mora o tem
novem postopku ponovno odločati
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Toženec ni ugovarjal temu, da se je začelo odločati na drugem sodišču
Sodišče je spregledalo, da je neko drugo sodišče izključno krajevno pristojno, stranki sta se pa s
tem strinjali
o Načeloma se lahko stranki dogovorita, da bo krajevno pristojno neko drugo sodišče, kot
ga določa ZPP, lahko pride tudi do TIHEGA DOGOVORA O PRISTOJNOSTI (tožnik vloži
tožbo pri enemu sodišču in toženec temu ne ugovarja)
Dogovori o pristojnosti imajo tudi neke meje
o Krajevne pristojnosti sodišče načeloma NE preverja, preveriti pa mora samo to, da ni
neko drugo sodišče IZKLJUČNO PRISTOJNO (22. ČLEN ZPP)
V našem primeru je odločalo sodišče, ki je bilo nepristojno, hkrati pa je imelo
neko drugo sodišče izključno pristojnost
Sodišče bi se moralo izreči za NEPRISTOJNO!!
Kako se sankcionirajo napake sodišča v posotpku?
o Za to obstajajo PRAVNA SREDSTVA
Najbolj običajno pravno sredstvo je PRITOŽBA NA VIŠJE SODIŠČE
Obstajajo tudi izredna pravna sredstva, vendar je načeloma najprej treba
poizkusiti s pritožbo
o 339. ČLEN ZPP (BISTVENE KRŠITVE)!!!!!!!
Pove, katere so kršitve pravdnega postopka, zaradi katerih je mogoče vložiti
pritožbo
V drugem odstavku so podane ABSOLUTNE BISTVENE KRŠITVE POSTOPKA
Tukaj ne rabimo dokazovati, da je do njih resnično prišlo ampak
pomenijo avtomatično kršitev
V prvem odstavku so podane RELATIVNE BISTVENE KRŠITVE POSTOPKA
Pritožnik mora vselej dokazati, da je do take kršitve res prišlo
o Če toženec ne ugovarja in sodišče samo kasneje ugotovi, da ni bilo pristojno, je to
napaka, ki se je ne da več popraviti in ji nasprotovati
Razlog za tako ureditev je ta, da vseeno ni tako zelo bistveno, kje v Sloveniji se o
tem odloča
PRIMER 2
Gre za spor o nepogodbeni odškodninski obveznosti
o 52. ČLEN ZPP
Tu ne gre za izključno ampak za IZBIRNO PRISTOJNOST
o Sodišče, ki je bilo pristojno je storilo napako
Odstopilo je zadevo sodišču v Ljubljani, kjer je nastala škoda
Tudi to sodišče je po ZPP pristojno!
Stranki ne ugovarjata temu
O kompetenčen sporu odloča tisto sodišče, ki je obema sodiščema nadrejeno
o To bo Ustavno sodišče
o Konpetenčni spor lahko sproži tudi pristojno sodišče, ki meni, da mu je drugo sodišče
kratilo možnost odločanja (24. ČLEN ZPP)
PRIMER 3
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Sodišče v tem primeru mora postopek ZAVREČI, ker sploh ni podana sodna pristojnost!
o Pristojen je namreč upravni organ
o 18. ČLEN ZPP
o Kakšna je razlika za stranko, če sodišče zadevo odstopi drugemu sodišču ali če postopek
zavrže?
Stranki je bolje, da sodišče odstopi zadevo, ne bo potrebno na novo sestavljati
vloge, pomembno pa je tudi zaradi zastaranja
Če sodišče zavrže postopek zastaranje ni zadržano amapk tečejo zastaralni roki
dalje, pri odstopu pa se ustavijo
V drugem primeru je najbolje da odloči nekdo tretji
o Tako se prepreči, da bi se organi sami med seboj prepirali
o Sodišče ne more nazaj poslati vloge, ker sodišče NE MORE odstopiti postopka
upravnemu organu
o O temu bi odločalo USTAVNO SODIŠČE
To sodišče odloča o sporu med sodišči in drugimi državnimi organi
o Če se sodišče ne izjasni, o kompetenčnem sporu ne moremo več govorit
PRIMER 4
57. ČLEN ZPP
o V tem primeru gre za spor, ki se vrti okoli nepremičnine (hiša, za katero je kupec ugotovil,
da je v slabšem stanju, kot bi morala biti)
o Ta pristojnost je nevarna, ker je IZKLJUČNA!!!
Če ugotovimo, da nekatera stvar spada v to pristojnost, ne moremo uporabiti
nobenega drugega člena za to pristojnost!
Moramo biti previdni ali uporabiti ta člen ali ne
Prodajna pogodba NI STVARNOPRAVNI POSEL ampak obligacijskopravni posel
o Zato v tem primeru ne more priti do uporabe 57. ČLENA ZPP
Ker se ta člen nanaša na stvarne pravice na nepremičnini
o Pri nepremičninah ne more prodajalec prenesti lastninske pravice z izročitvijo ampak je
za to potreben zemljiškoknjižnji postopek
Mora izdat prodajalec zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bo kupec
lahko pridobil lastninsko pravico
PRIMER 5
Ponovno je to primer NEPOGODBENE ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI
o Tu obstajajo 3 pristojnosti
Kraj stalnega bivališča toženca
Kraj kjer je nastal škodni dogodek
Kraj kjer je nastala posledica
o Tožena stranka ugovarja, da škoda sploh ni nastala
IMA možnost ugovora
o Sodišče pravi, da ta je ta tožba NEUTEMELJENA
Gre za to, da se toženec brani na tak način, da uporablja enako obrambo, kot bi
jo uporabil že pri vsebinskem odločanju o zahtevku
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Gre za DVOJNO RELEVANTNA DEJSTVA
To so dejstva, ki so hkrati pomembna za določitev pristojnosti in za
odločitev v samem sporu
V pravdnem postopku se skušamo izogniti tem zapletom pri krajevni pristojnosti, zato je v tem
primeru odločitev taka, da se zanesemo na NAVEDBE TOŽNIKA
o Če je škoda nastala v Ljubljani, bo sodišče pristojnost utemeljilo na trditvah tožnika, se ne
bo spuščalo že v tem delu postopka na vsebinsko odločanje
o Sprejeta bo MERITORNA ODLOČITEV (vsebinska odločitev), sodišče bo zahtevek toženca
zavrnilo
PRIMER 6
Gre za to, da škoda lahko nastane na različnih krajih
o Posebno pri zdravstvenih zadevah se lahko posledice pojavijo kasneje in drugje (ne nujno
tam, kjer je nastala)
o To lahko povzroči, da se ne ve, katero sodišče je pristojno
To se omeji tako, da se vedno gleda samo prvi kraj
VAJA 14, 21.12.2010
TOŽBA
PRIMER 1
Da lahko sodišče prisodi zahtevek tožniku, mora biti terjatev zapadla
Sodišče vedno gleda, kakšno je stanje, ki velja v času presojanja
o Glede vseh dejstev se gleda trenutek konca glavne obravnave
o Ne gleda se trenutek vložitve tožbe, ker to ni smiselno (stvari se čez postopek lahko
spremenijo)
Če je sodišče odločilo pred zapadlostjo in zahtevek zavrnilo (ker terjatev še ni zapadla)
o Ali lahko tožnik po zapadlosti še enkrat toži na izpolnitev istega zahtevka?
Sodišče o tem zahtevku LAHKO še ENKRAT ODLOČA
V takih primerih se gleda CELA sodba (dejansko pravno stanje,...) in šele takrat se
vidi, kakšen individualni zahtevek je bil zavrnjen in se bo v tem primeru videlo, da
ta konkretni zahtevek še ni bil zavrnjen in bo lahko sodišče odločilo o novi tožbi
(ne gre torej za res iudicata)
Sodišče lahko določenih primerih dosodi plačilo nezapadlih terjatev
o V primeru preživnine (ker se varuje osebe), v primeru obresti do glavnice...
o Ne more pa pred zapadlostjo priti do izvršbe!!
PRIMER 7
Toži, da ne obstoji posojilna terjatev – ugotovitvena tožba
o POZITIVNA UGOTOVITVENA TOŽBA
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Naj se ugotovi, da neko razmerje, pravica OBSTAJA
Domnevni tožnik ima interes za dajatveno tožbo, zato ob zapadlosti ne uporabi
utemeljitvene tožbe ampak dajatveno
o NEGATIVNA UGOTOVITVENA TOŽBA
Naj se ugotovi, da neko razmerje, pravica NE OBSTAJA
Z njo se obsodi drugo stranko na večno molčečnost, zato ne zadostuje samo
vložitev tožbe kot pravni interes ampak je potrebno izkazati utemeljen pravni
interes za vložitev
Domnevni tožnik nima interesa za dajatveno tožbi zato lahko ob zapadlosti
vseeno uporabi ugotovitveno tožbo
Ni zadosten pravni interes da samo nekdo toži, da razmerje ne obstaja
o Dokazati je potrebno sodišču, da imamo nek utemeljen pravni interes
Naknadna dajatvena tožba povzroči zavrženje predhodne ugotovitvene tožbe
o Imamo ugotovitveno razmerje, procesna predpostavka za ugotovitveno tožbo je
PRAVNI INTERES, ki mora obstajati VES čas poteka ugotovitvenega postopka
Ko bo kasneje vložena dajatvena tožba po pravni interes za ugotovitveno tožbo
izginil, ker bo lahko z isti zahtevek, ki ga uporablja v tem primeru kot glavni
zahtevek uporabil kot predhodni zahtevek
o Sodišče bo primarno negativno ugotovitveno tožbo ZAVRNILO!
PRIMER 9
Tukaj gre za KUMULACIJO ZAHTEVKOV
o Dopustna je, kadar imata zahtevka enako pravno in dejansko podlago
V tem primeru ta pogoj ni izpolnjen
Ista dejanska podlaga je izpolnjena (gre za eno dejanje)
Ista pravna podlaga NI IZPOLNJENA
Za motenje posesti se uporabi SPZ (ker se varuje posest)
o Sodišče, ki je pristojno je OKRAJNO SODIŠČE
o Postopek je poseben pravdni postopek
Za odškodnino se uporablja odškodninsko pravo (varuje se pravica)
o Pristojno je OKRAJNO SODIŠČE (do 20.000€) ali OKROŽNO
SODIŠČE (nad 20.000€)
o Postopek je splošni pravdni postopek
Ne gre za ista postopka, zato pogoj za kumulacijo NI IZPOLNJEN
o V tej tožbi ne more priti do združitve zahtevkov
KUMULACIJA je lahko
o ZAČETNA
Damo že na začetku več GLAVNIH zahtevkov (in so izpolnjeni pogoji)
o NAKNADNA
Damo en GLAVNI zahtevek in kasneje v postopku predložimo še en GLAVNI
zahtevek (in so izpolnjeni pogoji)
Sodišče bo v našem primeru odločilo, da gre za DVE LOČENI TOŽBI
o Tisto tožbo, za katero ni pristojno bo prisodilo za to pristojnemu sodišču
o Izdalo bo SKLEP O RAZDRUŽITVI PRAVD
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
PRIMER 10
Tukaj gre za institut EVENTUALNE KUMULACIJE
o Če je pogodba veljavna je upravičen do izpolnitve s strani toženca, če pa pogodba ni
veljavna je upravičen do vritve tega, kar je že izpolnil v času pogodbe
o Toži tako »naj sodišče ugotovi TO, če pa tega ne ugotovi, naj ugotovi DRUGO«
Če bo sodišče ugodilo primarnemu zahtevku
o Odločitev bo sprejeta samo glede primarnega zahtevka in ne bo presojalo eventualnega
zahtevka (sekundarnega zahtevka)
Če bo sodišče delno ugodilo
o Enako kot prejšnji primer
Če bo sodišče zavrnilo primarni zahtevek
o Napiše, da je primarni zahtevek zavrnjen in bo o sekundarnem odločilo!!
o V sodbi bo pisala odločitev o obeh
o Če sekundarnemu ugodi pa pride do pritožbe in višje sodišče ugodi primarnemu
zahtevku?
Mora razveljaviti tudi ugotovitev sekundarnega in se bo vrnilo v ponovno
odločanje
VMESNI PRIMER
Najemodajalec ima z najemnikom sklenjeno neprofitno najemno pogodbo, najemnik te
najemnine že dolgo ne plačuje, najemodajalec ga toži
o Da primarni zahtevek – da mu vrne stanovanje, se izseli in vrne neplačano najemnino (v
višini 4000€)
o Da še podrejeni zahtevek – če sodišče slučajno ugotovi, da najemna pogodba ne obstoji,
je najemnik tam nezakonito in je najemodajalec prikrajšan za najemnino, ki bi jo lahko v
tistem času dobil (naj se najemnik izseli, vrne izpraznjeno stanovanje in vrne 45.000€)
o Zahtevka sta enakopravna
Toženec vloži pritožbo, da ta tožba sploh ne more obstajati, ker gre pri sekundarnem zahtevku za
tako velik znesek, da o njem ne more več odločati okrajno sodišče ampak že okrožno
o Kaj naj višje sodišče stori? Naj sodbo razveljavi ali ne?
V takem primeru SODNA PRAKSA pravi, da sodišče, ko tožbo dobi VEDNO
pogleda najprej primarni zahtevek in v kolikor mu ugodi, drugega zahtevka
sploh ne gleda, če pa prvemu ne ugotovi, pogleda drugega, pri čemer pa najprej
preveri vse procesne predpostavke (ali so izpolnjene ali ne, in če niso preda npr.
drugemu sodišču presojanje) in nato šele materialne zahtevke
PRIMER 19
Sprememba tožbe je dovoljena do konca glavne obravnave
o Bistveno je, ali je bila tožba tožencu že vročena ali ne
Če še ni bila vročena ni nobenega problema!
Če je prva tožba že bila vročena tožencu pa se tožnik premisli in tožbo spremeni
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Toženca se vpraša ali da soglasje ali ne
Če toženec soglasje zavrne ima še sodišče možnost, da ugotovi ali bi bilo
to smiselno ali ne (po načelu sodnega varstva in načelu ekonomičnosti)
O spremembi mora toženec biti obveščen
o V tem primeru je vedel za postopek, za njegov namen in se je zavestno odločil, da na
narok ne bo šel
o Ni pa vedel da je prišlo do spremembe tožbe (ker ga ni bilo na naroku) in sodišče bi v
tem primeru moralo prekiniti glavno obravnavo in mu poslati zapisnik s spremembo
Toženec v tem primeru ne bo več imel možnosti, da se izjavi o spremembi tožbe,
to možnost je izgubil, ker ga ni bilo na naroku
Ima možnost samo, da se brani (obveščen je samo o že spremenjeni tožbi)
V tem primeru je kršeno načelo KONTRADIKTORNOSTI
o Gre za relativno bistveno kršitev (ni taka kršitev, da se lahko sodišče samo odloči)
PRIMER 22
Za izpodbojnost mora biti odločeno v obliki OBLIKOVALNEGA ZAHTEVKA
o Izpodbojna pogodba mora biti razveljavljena s strani sodišča z oblikovalno sodbo!!
V našem primeru ugovor ni dovolj, ker pogodba ni veljavna
o Moral bi naperiti nasprotno oblikovalno tožbo!!
Kadar je pa pogodba nična je potrebno naperiti UGOTOVITVENI ZAHTEVEK
PRIMER 23
Smisel izvršljivega notarskega zapisa je, da greš lahko neposredno v izvršbo
o A lahko sodišče reče, da gre za res iudicata? Da zakaj bi zahteval še enkrat izvršilni
postopek če že ima izvršilni naslov?
Ne gre za res iudicata, ker o tem še ni bilo odločeno
Tožnik nima pravnega interesa za naslov nove tožbe o izvršbi, ker ima že izvršljiv notarski
naslov
o V našem primeru bo tožnik lahko tožil in se bo domnevalo, da ima pravni interes
Če bi pa toženec ugovarjal, da pravnega interesa ni, ga mora tožnik dokazati
V našem primeru, da bi lahko rekli, da pravni interes obstaja, bi morale biti določene okoliščine
izpolnjene
o Da je na primer tožnik tujec in da v njegovi državi izvršljiv notarski zapis ni upoštevan in je
potrebno tožiti na izvršbo
VAJA 15, 4.1.2011
PRIMER 18
Imamo primer ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI
o Te so lahko 2h vrst, odvisno je, kdo ima možnost izbre
o V procesnem pravu:
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Združevanje
Kumulacija zahtevkov
Na alternativen način
o V materialnem pravu:
Imamo alternativne obveznosti (v procesnem pravu ni nobene komplikacije)
o V poštev pride alternativna obveznost v PROCESU
Ta izključno povezuje s situacijo (alternativnega združevanja v procesu), ko je v
materialnem pravu alternativna obveznost po izbiri dolžnika (drugače ne
moremo uspešno vzpostaviti razmerja)
Če bi A zahteval določeno stvar, bi bil njegov zahtevek zavrnjen kot neutemeljen
o Tožiti moramo ALTERNATIVNO
o V izvršbi se bo upnik moral odločiti
FACULTAS ALTERNATIVA
o Ali nadomestno upravičenje
o Razlika z ALTERNATIVNO OBVEZNOSTJO
Če bi vikend zgorel, potem bi pri alternativni obveznosti moral dati drugo
Pri facultas alternativa pa bi bil prost obveznosti
o To je PROCESNO nadomestno upravičenje
Tožbeni zahtevek se mora nanašati na uporabo vikenda, te obveznosti se lahko
reši tako, da da 1000€
o V procesu se povezuje s facultas alternativa po materialnem pravu
Upnik/dolžnik lahko kadarkoli da ugodnost, da se tega reši, če mu da v zameno
nekaj drugega
TOŽBENI ZAHTEVEK
PRIMER 30
Določeno mora biti v konkretnem znesku denarja, v našem primeru pa je premalo konkretiziran
ta znesek
o Vedno, ko gre za denar, je potrebno navesti ZNESEK!!
o Tožbeni zahtevek moramo pisati tako, kot želimo, da se glasi sodba!!!
o Pisan mora biti v obliki velelnika!!
Vsi ostali zahtevki bi sicer preživeli postopek, najboljši pa je zadnji zahtevek
o Tožbeni zahtevek je tisto, kar želimo od toženca dobiti
o Odškodnina ni del zahtevka, zahtevek mora biti prost pravnih kvalifikacij!!
Pri nas imamo odstopanje samo pri obrestih
o Glede ZAMUDNIH obresti ni potrebno napisati stopnje obrestne mere
o Potrebno je napisati, od kdaj jih zahtevamo
Potrebno je zahtevati tudi stroške postopka, sodišču je potrebno dati specificiran stroškovnik
o Vedno je potrebno navesti, ne glede na to, če ne moremo objektivno oceniti vrednosti
spornega predmeta
o Ni dobro zahtevati premalo (sodišče ne sme presoditi več), niti preveč (ob neuspehu
lahko plača višje stroške, ki se merijo glede na uspeh)
PRIMER 27
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Nepremičnina mora biti individualno določena z izpiski iz ZK
o LASTNIKI postanemo z vpisom v ZK, v primeru izjemne pridobitve lastninske pravice pa
ta pravica nastane že IZVIRNO
ORIGINAREN NAČIN je, ko so podani zakonski pogoji
Priposestvovanje je IZVIREN NAČIN pridobitve lastninske pravice (npr. skupna
lastnina zakoncev)
A je že LASTNIK
o Zemljiškoknjižno stanje se more uskladiti s pravnim stanjem
V ZK vnesemo ZAZNAMBO SPORA in s tem preprečimo, da se bo stanje
spremenilo
o Zahtevanje izstave ZK DOVOLILA je protislovno, saj je A že lastnik
Potrebna je UGOTOVITVENA TOŽBA (temu ustreza 1.alineja)
o S sodbo gremo na ZK sodišče, ki uskladi stanje v ZK z izrekom sodbe!
PRIMER 28
Imamo primer pravnoposlovnega načina pridobitve lastninske pravice
o gre za nepremičnino, zato zahtevami IZSTAVITEV ZK DOVOLILA
sodba bo v primeru PASIVNEGA TOŽENCA nadomestila ZK dovolilo
Najbolj pravilna je 5.alineja (tudi 4.alineja bi bila primerna)
PRIMER 29
Tudi pri OPUSTITVENIH TOŽBAH velja, da mora biti zahtevek konkretiziran
o Če ni praktično in je samo en možen način, kako zaustaviti imisije, je potrebno izbiro
prepustiti dolžniku
o Zahtevek se mora glasiti na opustitev imisij
B ni procesno sporen, je pa sporen vsebinsko. A ni dovolj konkretiziral (kar bi lahko povzročilo,
da bi bil zahtevek nerazrešen)
o Najprimernejša je zadnja (C) rešitev
Praksa kaže, da včasih to ni možno, zamislimo si lahko samo v primerih stalnih
imisij
PRIMER 31
KONTRAHIRNA DOLŽNOST
o MORA skleniti pogodbo
D pogodbe ni sklenil zato ta pogodba ne more obstajati
Tožiti je potrebno z DAJATVENIM ZAHTEVKOM (1.ali 3.primer)
o Pravilna je 3.alineja!
VAJA 16, 11.1.2011
Tožbo lahko SPREMENIMO na 3 NAČINE:
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Toženec poveča zahtevek
o Toženec naknadno poleg prvotnega zahtevka doda še enega
o Toženec namesto prvega zahtevka zahteva nekaj drugega (spremeni se istovetnost
zahtevka)
Procesni pogoj je privolitev toženca ali dopustitev sodišče
o V nobenem primeru ni tožbe mogoče spreminjati po končani galvni obravnavi (npr v
pritožbi, ni mogoče da tu zahteva nekaj drugega)
o Obstajajo tudi primeri, ko privolitev toženca ni potrebna
Če se uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek naknadno
Če se sprememba tožbe opira na neke okoliščine, ki so nastale naknadno
(priviligirana sprememba tožbe – ker privolitev toženca ni potrebna)
Tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni samo pravno podlago ali zmanjša tožbeni
zahtevek (to pa nujno ne pomeni, da tudi privolitev ni potrebna!!!)
PRIMER 11
Vemo samo, da to znižanje zahtevka ni sprememba tožbe to pa še ne pomeni, da tudi privolitev
toženca ni potrebna
o Tožnik se lahko odpove zahtevku (ima učinek ne bis in idem, ni potrebna privolitev
toženca ker o enaki stvari ne more ponovno postaviti zahtevka) ali pa umakne tožbo
(nima učinka ne bis in idem torej je potrebna privolitev toženca, ker ima to lahko tudi
negativen učinek)
o Možna je tudi delna odpoved zahtevku ali delni umik tožbe!! To zmanjšanje zahtevka iz
tega primera je lahko delni umik tožbe ali delna odpoved zahtevku!
Privolitev toženca je torej odvisna od tega ali gre za delni umik tožbe (potrebna je
privolitev) ali gre za delno odpoved zahtevku (ni potrebna privolitev)
Ali gre v tem primeru za delni umik tožbe ali za delno odpoved zahtevku je najbolje vprašati
tožnika (vprašati, kaj je s tem dejanjem mislil, želel)
o V praksi se ne dogaja, da bi toženec zmanjšanju zahtevka ugovarjal ampak ima to
možnost!
PRIMER 14
V tem primeru gre za to, da je toženec zahteval razveljavitev iste oporoke z drugim
argumentom
o Teorije o identiteti tožbenega zahtevka (teorija o spornem predmetu)
Tožbeni zahtevek je sporni predmet
CIVILISTIČNA TEORIJA
Tožbeni zahtevek je isto kot zahtevek materialnega prava v skladu s to
teorijo
Takoj ko se spremeni materialni zahtevek, na katerega se tožnik naslanja
se takoj spremeni tudi tožbeni zahtevek
Ta teorija je neskladna z našim zakonom, saj je po ZPP je sodišče vezano
na tožbeni zahtevek (načelo dispozitivnosti) in ni vezano na pravno
kvalifikacijo (iura novit curia)!!!!
ČISTA PROCESNA TEORIJA
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Tožbeni zahtevek je v skladu s to teorijo opredeljen s tožbenim
predlogom (to je tista konkretna posledica, ki jo tožnik hoče)
Zahteva posledico in ta teorija gleda samo na posledico, ne glede na
»kako« ali »zakaj«, na podlagi te teorije se zahtevek sploh ni spremenil,
ker je obakrat zahteval razveljavitev
Na podlagi te teorije lahko tožnik spreminja vse, samo posledice ki jo
zahteva ne sme spremeniti
EKVIVALENČNA TEORIJA
Po tej teoriji je tožbeni zahtevek utemeljen na dva načina
o Sprememba tožbenega predloga
o BISTVENO se spremeni dejanska podlaga tožbe (in ne za pravno
kvalifikacijo)
o Ali če se spremeni oboje!
Bistveno je, da se vprašamo kaj je tožnik rekel!
o Če se v drugo sklicuje na nekaj drugega so lahko v tem primeru pomembna čisto druga
dejstva (če se sklicuje na npr. pomanjkanje obličnosti ni enako kot če se sklicuje na npr.
grožnjo)
Po civilistični bi šlo za spremembo tožbe, po čisti procesni teoriji ne gre za spremembo tožbe, po
ekvivalenčni pa se moramo ustaviti in presoditi
o V praksi bi rekli, da tudi po ekvivalenčni teoriji GRE za spremembo tožbe
o V razmerju med čisto procesno in ekvivalenčno teorijo ne morejo razložiti kaj je prav in
kaj ni prav, pri nas v teoriji je bolj sprejeta čista procesna teorija, v sodni praksi pa je v
velkih večinah primerov rezultat ustrezen pogosteje ekvivalenčni teoriji glede
spremembe tožbe (ustreza kdaj pa kdaj tudi čisti procesni teoriji)
PRIMER 16
Iz katerih pravnih naslovov (temeljev) lahko potnik zahteva odškodnino?
o Pogodbena odškodninska obveznost
Če se s pogodbo dogovorimo, da nas taksist pripelje do cilja s standardom
dobrega strokovnjaka/taksista in če zaradi kršitve pogodbe nastane neka škoda
(ki tudi ni predvidljiva)!
o Objektivna odškodninska odgovornost
Nepogodbena
Avto je nevarna stvar in v zvezi s škodo, ki nastane s tako nevarno stvarjo
odgovarja lastnik nevarne stvari
o Subjektivna odškodninska odgovornost
Nepogodbena krivdna odgovornost!!
Po civilistični teoriji bi šlo za spremembo tožbe, po čisti procesni teoriji ne bi šlo za spremembo
tožbe, po ekvivalenčni teoriji gre za spremembo, če navaja bistveno različno dejansko podlago in
tukaj ne gre za bistveno različno dejansko podlago torej ne gre za spremembo
o Tukaj gre res za druge kvalifikacije ampak tem kvalifikacijam ustrezajo bolj ali manj enaka
dejstva (uporabimo lahko enaka dejstva – taksist, rdeča luč, razbita vaza), historični
dogodek je isti
o Po nobeni od (za nas uporabnih) teorij ne gre za spremembo tožbe!
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
PRIMER 13
Tožnik se sklicuje na nekaj drugega, zahteva pa enako stvar (samo z drugim argumentom želi to
dobiti), in sicer lastninsko pravico (posledica, ki jo želi je, da ugotovi ali je lastnik ali ne)
o Po civilistični teoriji gre za spremembo, ker gre za različen pravni temelj (gledamo
materialni zakon)
o Po čisti procesni teoriji ne gre za spremembo
o Po ekvivalenčni teoriji bi tukaj bila tožba spremenjena, ker se tožnik opira na bistveno
spremenjena dejstva
PRIMER 15
Ali gre za spremembo tožbe?
o Po čisti procesni teoriji ne gre za spremembo (ker obakrat zahteva isto, in sicer 500€)??
Tukaj moramo biti pozori na posebno vrsto zahtevkov (ni enako če zahtevamo
500€ ali če zahtevamo avto, razlika je v naravi zahtevka), kadar imamo torej
species in genus moramo paziti kako odločimo
Ko smo imeli primer oporok, lastništva neke nepremičnine smo imeli
individualno določene stvari
Tukaj pa gre za GENERIČNE ZAHTEVKE (denar ni specifična stvar), ne vemo za kaj
gre pri prvih 500€ in za kaj gre pri drugih 500€, zato moramo tudi po tej teorij pri
generičnih zahtevkih upoštevati tudi DEJANSKO pravno podlago (brez tega ne
moremo vedeti za kateri denar gre)!!
Tu gre verjetno za običajno najemno pogodbo, NE GRE za isti denar (denar za
oktober ni enak kot denar za november)
Vprašati se moramo ALI GRE ZA ISTI DENAR?!?!
Vedno se moramo vprašati (ko tožnik denar zahteva zaradi A pa potem
enak denar zahteva zaradi B) kaj bi bilo, če bi tožnik že od začetka
zahteval zaradi A in zaradi B, ali bi dobil oboje?
o V 16.primeru po takem testu lahko oseba dobi denar samo
enkrat (saj gre za isti denar) ampak lahko dobi po več temeljih,
takoj ko se po enem temelju izpolni po drugih dveh ne more
dobit
o To je poseben test, ki ga sami opravimo, da dobimo odgovor!
VAJA 17, 3.2.2011
STRANSKA INTERVENCIJA
Stranski intervenient je oseba, ki se v pravdi pridruži eni od strank, ker ima pravni interes da ta
stranka v pravdi zmaga
o Stranski intervenient NI STRANKA
Se pridruži stranki
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Želi da stranka zmaga
Ima PRAVNI INTERES
PRAVNI INTERES je podan, ko sodba med dvema osebama POSREDNO vpliva na pravni položaj
tretjega (intervenienta)
Primere se da kar konkretno opredeliti
o Praktično jo bomo vedno našli na strani toženca
Med intervenientom in stranko, ki se ji pridruži obstaja neko izvenprocesno, materialnopravno
razmerje, ki mora biti takšne narave, da bi stranka, če bi v tisti pravdi izgubila prav zaradi tega
dejstva (poraza v pravdi) pridobila neko pravico proti intervenientu
Intervenient lahko v pravdi dela vse tako kot to dela stranka!!!
PRIMER 6
Ker gre za institut jamčevanja za napake, lahko potrošnik toži prodajalca
o Ali proizvajalca torej naj briga kako se bo ta tožba končala?
o Proizvajalcu grozi, da se bo v primeru, da prodajalec izgubi in mora potrošniku nekaj
plačati, obrnil na proizvajalca, naj mu povrne te stroške
To je ŠOLSKI (tipični) primer stranske intervencije
o Proizvajalec si želi, da bi v tej pravdi bil zahtevek proti prodajalcu ZAVRNJEN
o Gre za POSREDEN vpliv, ne more biti tukaj neposrednega razmerja med potrošnikom in
proizvajalcem
o Tukaj tudi drži, da med prodajalcem in proizvajalcem obstaja neko izvenprocesno,
materialnopravno razmerje
Če bi tukaj prodajalec izgubil, bi pridobil neko pravico proti proizvajalcu
(intervenientu)
Tukaj moramo imeti v mislih vedno neko shemo 2H PRAVD
o Imamo eno pravdo med potrošnikom in prodajalcem (potrošnik toži prodajalca,
proizvajalec je tukaj intervenient) ter drugo pravdo med prodajalcem in proizvajalcem
(prodajalec toži proizvajalca, tukaj je proizvajalec toženec)
Intervenient že pomaga tožencu ampak to ne počne zgolj iz solidarnosti ampak zaradi lastnega
pravnega interesa
PRIMER 7
Naravna situacija je, da proizvajalec običajno za tako pravdo (kot je v primeru 6) ne bo vedel
(razen če je to medijsko močno podprto)
Imamo torej pravdo med potrošnikom in prodajalcem, kamor se proizvajalec ni vključil kot
interveninent
o Sodišče je ugotovilo, da gre za SERIJSKO NAPAKO (to je napaka proizvajalca), če sodišče
ugotovi kakšna je napaka se že takoj ve, čigava napaka to je
o Gre torej za napako proizvajalca
Prodajalec uveljavlja nato zahtevek proti proizvajalcu - ali lahko proizvajalec uveljavlja, da je bila
stvar, prodana kupcu, brezhibna?
o V drugi pravdi je potrebno dati proizvajalcu možnost da se izjavi, saj za prvo pravdo ni
vedel in se tam ni mogel izjaviti
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Na sodbo pravdnega sodišče, ne moremo gledati kot na neko večno resnico ampak je to
rezultat konkretnega postopka in predvsem tega, kar sta stranki predložili kot dokazni
material (kako sta se stranki pravdali) in je prav, da taka sodba veže stranki, ki sta imeli
možnost izjaviti se
o Proizvajalec pravi: »Že možno, da ste bili obsojeni in da v sodbi piše da gre za serijsko
napako, ampak je to lahko rezultat vašega slabega pravdanja in ni nujno resnica«,
čemur pravimo tudi UGOVOR SLABEGA PRAVDANJA
Američani pravijo da mora imeti vsakdo »a day in court« (vsakdo mora imeti
svoj dan na sodišču, možnost izjaviti se) – dovolj je, da imamo to možnost enkrat
INSTITUT OBVESTILA O PRAVDI
o Proizvajalec izve za pravdo tako, da ga toženec obvesti (toženec predlaga sodišču in
sodišče pošlje obvestilo)
Proizvajalec lahko ostane pasiven, noben ga ne more prisiliti, da se v tožbo vključi
o Ali lahko v tem primeru, ko proizvajalec ni reagiral na poziv sodišča, navaja isti ugovor?
S tem, ko je bil pozvan je dobil možnost, da se brani, da se izjavi
o To ja slabo za proizvajalca saj nastopi INTERVENCIJSKI UČINEK/EFEKT (to je centralni
pojem intervencije)
Če je nekdo imel možnost, vključiti se kot intervenient ali se je vključil kot
intervenient v prvo pravdo, potem v drugi pravdi ne bo mogel ueljavljati
ugovora slabega pravdanja in ne bo mogel ugovarjati stališčem iz prve pravde
(ker je imel možnost sodelovati)
Za koga je v tej situaciji najbolje da pride do intervencije?
o Za potrošnika je to slabo
Lahko izgubi pravdo, navadno bo proizvajalec več vedel o taki napaki
o Za proizvajalca je res najbolje da intervenira, da bo že takoj lahko zahtevek zavrnjen (če
je vedel za pravdo), če pa za pravdo ni vedel, ima še vedno možnost da se izjavi v drugi
pravdi, kar ni slabo za njega (tudi če riskira, da bo v drugi pravdi obsojen)
o Za prodajalca je tudi relativno slabo, ker se lahko zgodi da izgubi tako v prvi kot v drugi
pravdi
To bi sam lahko preprečil s tam, da bi poslal obvestilo
Če smo kdaj toženi, se nam splača čim več obvestil o pravdi poslati na različne konce našim
morebitnim regresnim zavezancem in si tako zagotovimo intervencijski učinek. Če dobimo od sodišča
obvestilo o pravdi, da nas nekdo pozove, da se pridružimo pravdi kot intervenient tega NE ignorirati
(to je lahko usodna napaka). Tipičen primer toženca, ki bo razmišljal o tem, ali lahko dobijo regres od
nekoga povrnjen je ZAVAROVALNICA. Intervenient, ki je imel možnost da se vključi v pravdo, pa se ni
in mora sedaj odgovarjati za regresni zahtevek, bi se le-tega lahko rešil samo, če bi bilo ugotovoljeno,
da sta stranki v prvi pravdi zlorabljali pravice.
PRIMER 9
Lahko toži samo enega, ker je obveznost A in B SOLIDARNA!
o Lahko O toži samo enega, je pa na koncu razmerje med toženci tako, da ima en proti
drugemu regresni zahtevek, zato imata pravni interes, da se vključijo v sodbo kot
intervenienti
Tipičen primer INTERVENCIJSKEGA UČINKA
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o B je sodeloval že v prvi pravdi in tam je imel možnost izjaviti se, če je nato sodišče v
tej pravdi ugotovilo, da je škoda znašala npr. 20000€ ne more sedaj B v drugi pravdi
ugovarjati, da škoda ni bila takšna, ker je že imel možnost izjaviti se v prvi pravdi in
ga odločitev iz prve pravde zavezuje
o Kar pa ni bilo zajeto v prvi sodbi, ostane še odprto za drugo sodbo (ampak to še
vedno samo v primeru, da je imel možnost, da se izjavi)
PRIMER 8
Lahko naročnik v tem primeru toži izvajalca, ker je z njim sklenili pogodbo o delu, koga je on
nato najel, da izvaja določena dela za tožbo ni pomembno (ne še)
o Pri gradbenih delih ni tako, da je izvajalec nujno vezan na želje naročnika, ker lahko
grozi huda škoda in celo nevarnost, recimo pa, da bi lahko v primeru ploščic
»uspešno« ugovarjali, da je naročnik zahteval slabše lepilo
Intervenientov položaj je slabši od položaja stranke, v primeru, da si torej ravnanje stranke in
ravnanje intervenenta nasprotujeta, bo potrebno upoštevati to, kar je naredila stranka
o Nesmiselno je torej podizvajalec kot intervenient v tem primeru ugovarjal, da je
stranka to zahtevala, ker bo sodišče upoštevalo ravnanje stranke (torej pripoznava
zahtevka)
Nastopil je INTERVENCIJSKI UČINEK, imel je možnost, da se izjavi v prvotni pravdi ampak v tej
pravdi ni imel UČINKOVITE možnosti, da se brani, da se izjavi
o Ne pomaga, da ni mogel izjaviti se, sodišče tega sploh ni smelo slišati, tega ni smelo
upoštevati zato v tem primeru, intervencijski učinek ne nastane in mora dobiti
možnost, da se brani v drugi pravdi
Kako je možno, da pride do intervencije in ne do intervencijskega učinka (izpitno vprašanje)? Do tega
pride, kadar intervenient ni imel UČINKOVITE MOŽNOSTI, da se v prvotni pravdi brani zato, ker
mora sodišče gledati RAVNANJE STRANKE.
Kako je možno, da pride do intervencijskega učinka in ne do intervencije? Kadar je morebitni
intervenient POZVAN na pravdo, pa ostane pasiven in se pravde NE UDELEŽI.
PRIMER 15
Pravno gledano odvetnik nima interesa, da bi njegova stranka zmagala
o Med njima je mandatna pogodba (nima povezave s tako pravdo), kar mora stranka
svojemu odvetniku plačati, lahko dobi povrnjeno od svojega nasprotnika, če v pravdi
zmaga
o Zato morda zgleda, da poražena stranka plača odvetnika in bi odvetnik lahko imel
interes
Odvetnik ima lahko zelo močen interes, da njegova stranka v postopku zmaga, saj bo tako večja
verjetnost, da bo poplačan
o Ampak ima v tem primeru EKONOMSKI (finančni) INTERES in ne pravnega interesa
(pravni interes pa vpliva tudi na pravico in ne samo na možnost dejanske izterjave)
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
VAJA 18, 10.2.2011
VRNITEV V PREJŠNJE STANJE, VROČANJE, ROKI
PRIMER 1
Poznamo institut RESTITUTIO IN INTEGRUM (VRNITEV V PREJŠNJE STANJE)
o Z vrnitvijo v prejšnje stanje VRNEMO PRAVDO v čas, preden so nastale škodljive
posledice za tisto stranko, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje
o Delamo se v tem primeru, kot da ne bi šlo za zamudo naroka
Za to mora obstajati pravni interes, v tem primeru je zaradi zamude nastala
škodna posledica tožencu
o Zakon pravi, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoča, če za to obstaja utemeljen razlog
Ali bi takemu tožencu odobrili vrnitev v prejšnje stanje, če je imel visoko vročino in ni bil zmožen
za delo?
o Vrnitev v prejšnje stanje mora biti IZJEMNA (ker je v nasprotju z naravnim stanjem in
naravnim potekom stvari), uporabljati ga je potrebno restriktivno
o S tem institutom se varuje temeljna pravica KONTRADIKTORNOSTI
Obe stranki morata imeti možnost, da v postopku enako sodelujeta
o Če se tej vrnitvi ugodi, je na škodi nasprotna stranka (ki je enakopravna stranki, kateri se
ta vrnitev v prejšnje stanje dovoli)
Tožnik ima na voljo tožbo, s katero je zmagal v sporu, kar je bilo tudi
pravnomočno potrjeno in z vrnitvijo v prejšnje stanje bo vse to razveljavljeno, kar
mu definitivno škodi!
o Opravičljive okoliščine morajo biti s strani stranke, ki zahteva vrnitev
Kako so sodišča utemeljila zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje s strani toženca?
o Toženec bi lahko poslal pooblaščenca na narok, če sam ni mogel
To je odvisno od tega, koliko časa je trajala ta njegova visoka fibrilnost
o To da ima on visoko vročino in da ni sposoben na delo ni nujno tudi pogoj za to, da ne
more priti na nalog
Odvisno je od tega kaj on počne, kaj je njegovo delo
V kakšnem primeru pa je verjetno lahko pogoj
Iz opravičila v tem primeru ni jasno razvidno, da se ne more udeležiti naroka
o Sodišča so prišla do tega, da obstaja dvom o upravičenosti tega opravičila!
o NI DOKAZANO, da ni imel možnosti sodelovanja – kdo mora to dokazovati?
Če toženec želi neko posebno korist zase, ki bo šla celo v račun tožnika in v račun
dela sodišča mora NAVESTI in DOKAZATI VSE OKOLIŠČINE s katerimi sodišče
prepriča, zakaj se naroka ni mogel udeležiti!!!!!
Zdravniško potrdilo še ni dovolj, da se ve, da je tako stanje nastopilo točno tisti
dan in da je bila bolezen tako huda, da se naroka ni mogel udeležiti
Ustavno sodišče je prav zaradi slednjega zavrnilo ustavno pritožbo
Bolezen se šteje za opravičljivo okoliščino ampak ker ima to posledico za nasprotno stranko mora
biti opravičena z utemeljenimi razlogi
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Ni dovolj, da tako zbolimo, da na narok ne moremo priti ampak moramo storiti vse kar je
v naših možnostih, da ta narok ne bo izpeljan
PRIMER 2
Imamo ZAMUDO ROKA (prej smo imeli zamudo naroka)
o Stranka je imela odvetnika, kar pomeni, da odvetnik prejema vsa najpomembnejša
pisanja sodišča
Stranka ne prejme obvestil!
Takoj ko pooblastimo odvetnika vsa pisanja dobi odvetnik, sodišče ne pošilja
ničesar več sami stranki
o Pritožbeni rok poteče ob polnoči zadnjega dne (ne glede na to, kdaj je bila sodba izdana)
o Če mi zamudimo ROK za opravilo nekega dejanja moramo hkrati s predlogom za vrnitev
v prejšnje stanje opraviti tudi to dejanje, ki smo ga zamudili
V tem primeru mora poleg zahteve za vrnitev v prejšnje stanje predložiti
odvetnik tudi samo pritožbo!!!!!
PRVA TOČKA
o Tukaj imamo opravka z odvetnikom in ne z neko prava neuko stranko, odnos med
odvetnikom in stranko temelji na mandatni pogodbi (pogodba po kateri ima odvetnik
obveznost prizadevanja, mora se truditi k nekemu rezultatu)
Običajne stranke morajo izkazati skrbnost dobrega gospodarja, odvetnik kot
profesionalec pa mora izkazati VEČJO SKRBNOST
Pri vrnitvi v prejšnje stanje se bo opravičljivost razloga pri odvetniku strožje
presojala
o Roki v ZPP so določeni zato, da se lahko neko dejanje v tem času opravi, se vključi v
običajen dnevni urnik
o Drugače bi bilo, če bi zadnji dan oddaje pritožbe odšel na lov, v tem primeru, bi lahko
sodišče to navedlo kot razlog
V našem primeru (na polovici roka je odšel) pa ne more sodišče zavrnitve
utemeljiti samo s tem razlogom!!
DRUGA TOČKA
o Substitucija – da pošlje njegovo zamenjavo
Če mi v zadnjem trenutku nekoga pooblastimo in smo mi večino časa sledili
primer, nas je stranka tudi zato najela, ker smo dobri v svojem početju – ali je
dobro da pošljemo nekoga, ki nima nujno enakega znanja, ki ni sledil celotni
proceduri?
V praksi je odgovor na to da JE MOŽNA substitucija! Odvetnik lahko pošlje
substituta na narok oz. v našem primeru lahko pošlje substituta, da napiše
pritožbo
o Ali lahko sodišče pove, da bi v tem primeru odvetnik moral poslati substituta?
Vedno moramo imeti pred očmi tudi stranko, ki ji ta institut lahko škodi, zato
moramo ta institut odobriti samo izjemoma
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
TRETJA TOČKA
o Sodišče mora zahtevati od odvetnika, kot profesionalca, da pokaže več skrbnosti pri
preprečevanju takih zamud torej zahtevati da odvrne posledice te zamude (torej da
pooblasti substituta)
ČETRTA TOČKA
o Ponovno gledamo na to, da gre za profesionalca, čigar delo sestoji iz tega, da sprejema
določene vloge, da sledi, kdaj določeni roki potečejo
o Ni potrebno, da nekdo vsak dan hodi po pošto k temu odvetniku ampak bi moral
pooblastiti nekoga, da to pošto pobira (ker so nekateri roki tudi krajši od števila dni, ki jih
je ta odvetnik preživel na dopustu)
Odvetnik mora ravnati po SKRBNOSTI DOBREGA STROKOVNJAKA
o Tukaj stranki preostane samo še odškodninska tožba proti odvetniku
PRIMER 3
Ali lahko toženec uspe s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje?
o Opravka imamo s pravnim laikom in s tožbo (prvotnim aktom)
o Zakon lahko fikcijo vročitve določa samo, če obstaja predpostavka da se oseba izogiba
vročitvi
Študent ni profesionalec zato je to v tem primeru opravičljiv razlog
o SUBJEKTIVNI ROK začne teči od trenutka ko nastane zamuda oz od trenutka, ko je
oseba za zamudo izvedela (15dni), OBJEKTIVNI ROK pa je 6mesecev od nastopa zamude
V našem primeru je bil objektivni rok prekoračen (na dopust je šel za več
mesecev)
o Tukaj bi prišla v uporabo OBNOVA POSTOPKA in ne vrnitev v prejšnje stanje (pri
slednjem se namreč vse odločitve sodišča razveljavijo)
Obnova postopka je IZREDNO pravno sredstvo in je za fikcijo vročitve (pri
nepretrgani odsotnosti) posebej predvideno (394. ČLEN ZPP)
PRIMER 11
Tožba se VROČA
o NEPOSREDNO naslovniku, če njega ni doma (ker se vročajo večinoma po pošti) pa pusti
vročevalec obvestilo, da se nahaja tožba na pošti in jo je potrebno prevzeti v roku 15dni
in šele po preteku tega roka se tožba vrže v nabiralnik in se šteje za vročeno (FIKCIJA
VROČITVE)
V našem primeru je vročitelj tožbo takoj vrgel v nabiralnik
o Vročevalec je tukaj ravnal napačno in to ne pomeni, da bo toženec še toliko bolj uspel z
vrnitvijo v prejšnje stanje ampak do tega instituta sploh ne bo prišlo, ker bo zaradi
absolutne bistvene kršitve uspel že prej s pritožbo!
o Institut vrnitve v prejšnje stanje predlaga stranka, pri kateri se je nekaj zalomilo
o V tem primeru je poštar delavec sodišča, ker vroča pisanja sodišča! Vročanje je dejanje
sodišča! Če je poštar pooblaščenec sodišča je njegova napaka, napaka sodišča!
Napake sodišča se sankcionirajo s PRITOŽBO (redno pravno sredstvo)
o Dovolj je da do te kršitve pride, potem se ne sprašujemo več ali je to tudi kako vplivalo na
stranko, ker se že samo kršitev lahko uveljavlja s pritožbo
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
PRIMER 4
140. ČLEN ZPP določa, da lahko vročevalec obvestilo pusti ODRASLEMU ČLANU
GOSPODINJSTVA, če ne dobi naslovnika
Naslov toženca je OBVEZNA SESTAVINA TOŽBE
o Ali sodišče mora v centralnem registru prebivalstva preveriti ali gre za pravilen naslov in
se nato odločiti ali bo poslalo na stalni ali začasni naslov?
Od novele dalje je sodišče še bolj pasivno zato velja, da sodišče pošlje vlogo na
tisti naslov, ki ga je v tožbi navedel tožnik
Imajo pa osebe, ki tam živijo, možnost, da povejo, da ta oseba ne živi v Kopru
ampak ima stalno prebivališče v Ljubljani
Zakon ne govori o začasnemu ali stalnemu bivališču ampak govori o STANOVANJU!!
o Stanovanje se interpretira kot kraj, kjer ta oseba dejansko živi (bodisi je to stalno,
začasno prebivališče,...), vročati moramo tam, kjer oseba DEJANSKO ŽIVI
o Oče v tem primeru NI ODRASEL ČLAN GOSPODINJSTVA TEGA ŠTUDENTA
Odrasli člani gospodinjstva so tiste osebe, ki z osebo živijo
Oče tukaj ni odrasel član gospodinjstva, ker študent ne živi več s starši ampak
drugje v nekem najemniškem stanovanju
VAJA 19, 15.2.2011
SOSPORNIŠTVO
SOSPORNIŠTVO
o Kadar na strani toženca ali tožnika nastopa več oseb, kot stranke!!
o Ni enako kot intervencija
o Je lahko ekonomično, saj en spor lahko poenostavi tako, da je več pravd rešenih
naenkrat, je pa po drugi strani mogoč le, če gre za neko povezavo med osebami, ki
tožijo!!
Ni mogoče vedno
VRSTE SOSPORNIŠTVA
o FORMALNO in MATERIALNO
FORMALNO
Zahtevki več oseb se opirajo na neko podobno pravno in dejansko
podlago
Tipičen primer: Mobitel d.d. ima enake dolžnike po celi Slo, ki se med
sabo ne poznajo in lahko Mobitel toži vse hkrati
Pristojnost mora obstajati za vsakega posebej (da so lahko ti skupaj
toženi)
Vedno gre za NAVADNO sosporništvo
MATERIALNO
Močnejša vez
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Če obstoji ISTA dejanska in pravna podlaga (kadar zahtevki izvirajo iz
istega historičnega dogodka), če gre za družbenike/zakonce/pravno
skupnost, če gre za solidarne upnike/zavezance
Tukaj je krajevno sodišče pristojno za vse hkrati
Lahko je NAVADNO ali ENOTNO SOSPORNIŠTVO!!!
o NUJNO SOSPORNIŠTVO
Je podvrsta ENOTNEGA SOSPORNIŠTVA!!!
Posebnost tega sosporništva je, da MORA več oseb (več enotnih sospornikov)
SKUPAJ TOŽITI ali biti SKUPAJ TOŽENI
Npr. pri ugotavljanju očetovstva,...
Tožiti MORAJO skupaj, če velja, da ne bodo uspeli, če ne tožijo vsi skupaj oz. če
niso toženi vsi skupaj
PRIMER 10
Jamčevanje za napake je del prodajne pogodbe in ker gre pri izrednem študiju za odplačen
posel (kar je pogoj za jamčevanje za napake) je možna tožba!
o Pri rednih ne bi bilo mogoče
NAČELO DISPOZITIVNOSTI (stranka je gospodar svojih pravic, lahko z njimi prosto razpolaga,
sama se odloča ali bo zahtevek priznala ali se mu odpovedala,...)
o Zgolj okoliščina, da je več oseb skupaj toženih ali skupaj toži nič ne spremeni v izhodišču,
da se vsak posameznik šteje za samostojno pravno stranko, za katerega velja
dispozitivnost
Seveda lahko pride do tega, da bo proti enemu izdana UGODILNA sodba (ker bo vztrajal, bo
dokazal da so predavanja bila slaba, se bo dobro pravdal) proti drugemu pa drugačna sodba!!
o Ne gledat na sodbo kot na absolutno resnico!!!
o Spor v tem primeru je ločen (ker ima človek svojo pravno subjektiviteto, ki ne more biti
okrnjena samo zato, ker v sporu sodeluje še nekdo)
če nekdo toži se lahko še vedno odpove zahtevku in ta njegova pravica ne sme
biti okrnjena samo zato, ker se druga oseba odloči, da bo vztrajala
v določenih primerih pa je narava razmerja, narava stvari (logika) takšna, da mora biti odločeno
za vse ENAKO (ker po logiki ne gre drugače)
o v tem primeru je ali zahtevek obema zavrnjen ali pa obema ugoden!!
o Primer je npr. v družinskem pravu (razveza zakonske zveze)
o Gleda se ali je REZULTAT sam po sebi mogoč ali ne!
o Tukaj govorimo o ENOTNEM SOSPORNIŠTVU!!!!!!!!
Tukaj mora na koncu sodba biti enotna/ista za vse sospornike
Je bolj izjema, kadar po naravi stvari drugače ne gre!
PRIMER 14
Zakoniti dediči tožijo na razveljavitev oporoke!
o V interesu jim je, da se deduje po zakonu in ne po oporoki
o Pri oporočnih dedičih bi lahko sodba za enega bila taka in za drugega drugačna
o V primeru zakonitih dedičev pa to ne gre
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Če se bo oporoka razveljavila, bo to v korist vsem zakonitim dedičem, če bo
poroka obstala nebo dedoval noben zakoniti dedič!!
o to je klasičen primer ENOTNEGA SOSPORNIŠTVA (ni tudi nujno sosporništvo!)
PRIMER 11
Imamo primer KONFESORNE TOŽBE (v tem primeru gre za tožbo o ugotovitvi služnosti)
Če gre za odločitev ali služnost obstaja ali ne, lahko obvelja samo eno, ker mora imeti sodba
učinek za oba enako!!
o Obvelja v tem primeru to, kar je za toženca koristneje
V našem primeru je koristneje, da toženec zmaga, zato zanj ni koristno pripoznati
zahtevek ampak je bolje, da se zahtevku upira
Sodba NE MORE biti različna
o Odločitev glede služnosti obvelja za oba enako (ker sta C in B SOLASTNIKA in ima vsak od
njiju polovico miselnega dela te stvar, služnost pa je pot, ki gre fizično po zemljišču in ne
po miselnih deležih, zato bremeni oba lastnika)
o B in C sta ENOTNA SOSPORNIKA
V tem primeru obvelja KORISTNEJŠE torej bo v našem primeru veljalo, da oba
ugovarjata in gre tako tožba dalje
PRIMER 12
Ponovno imamo solastnino in vprašanje ali gre za enotna (pripoznave se ne upošteva in se za oba
upošteva ugovor in se obema izda enaka sodba) ali za navadna sospornika (se upošteva taka
pripoznava kot ugovarjanje zahtevku)?
Nekdo lahko svoj solastniški delež proda, ugotovimo, da sta NAVADNA sospornika
o Nista več A in B ampak B in C solastnika
Gre za NAVADNA MATERIALNA sospornika
o Ker gre za solastnino je to podlaga za neko pravno skupnost (je torej MATERIALNO
sosporništvo), ne moremo pa takoj reči, da gre za navadna ali enotna
o Ker gre za miselni delež 50% pa gre za NAVADNA sospornika (vsakdo lahko prosto
razpolaga s svojim miselnim deležem)
PRIMER 13
Skupna lastnina pomeni, da se ne more prosto razpolagati z deležem na skupnem premoženju
o Za obveznosti iz skupnega premoženja odgovarjata OBA SKUPAJ
o Če sta lastnika dva lahko lastninsko pravico preneseta samo SKUPAJ in morata SKUPAJ
tožiti
o Vsak skupen lastnik lahko zahteva varstvo pravice na svoji stvari (na aktivni strani tukaj
ne more biti NIKOLI nujnega sosporništva!!)
Imamo primer NUJNEGA SOSPORNIŠTVA
o Sodba bo učinkovala tudi glede tistih, ki niso tožili oz. ki niso bili toženi!
o Pri enotnih nujnih sospornikih bo za vse ki so tožili ENAKA sodba in bo ta sodba
učinkovala enako na tožnike in bo učinkovala enako tudi na tiste osebe, ki niso tožile
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Če je npr. tožba proti dvema zavrnjena, tretji (ki sicer ob uspehu ima učinke) ne
more ob neuspehu tožbe še sam tožiti
Velja torej v vse smeri!
Zakonca sta NUJNA sospornika
Če se le da, naj bo enotno sosporništvo na pasivni strani tudi nujno. Včasih se res ne da, ker je ta
krog oseb preširok. Če je krog dosti opredeljen, jasen potem je zaradi načela kontradiktornosti dobro
vztrajati pri nujnem enotnem sosporništvu.
VAJA 20, 22.2.2011
VRNITEV V PREJŠNJE STANJE, VROČANJE, ROKI
PRIMER 5
Pogosto se dogaja, da vročevalec ni nikogar najde in ni nikjer priimka toženca pa oceni kot
»neznano« ali »odselil«
o Poštar mora tudi povprašati okoli, ali ta oseba živi na tem naslovu ali ne
Če se to ugotovi se tožba vrne sodišču
o Načelno pravilo je, da mora TOŽNIK priskrbeti naslov toženca
o V našem primeru je šel gledati na Centralni register prebivalstva, kjer se lahko podatke
dobi samo v primeru, da se ima pravni interes, in v tem primeru je njegov pravni interes
ta, da je želel njemu nasproti vložiti tožbo
Toženec je opustil obveznost prijave stalnega prebivališča
o V 8h dneh po spremembi prebivališča je dolžnost prijaviti novo prebivališče, če ne smo v
prekršku
o Tožnik NE SME trpeti posledic opustitve toženca!!
o Ali je s tem, ko je opustil obveznost že zamudil možnost? Ali je to prehuda kazen?
Edina druga možnost, če rečemo da tožnik ne sme trpeti posledic toženčeve
opustitve je, da sodišče samo ugotavlja prebivališče
Če navedemo naslov iz CRP, pri čemer mora tožnik pojasniti da gre za naslov iz CRP, velja ta
tožba za popolno, tudi, če se potem izkaže, da ta naslov ni pravilen
o Sodišče tukaj nima posebnih obveznosti, da bi iskalo pravi naslov, da bi preverjalo ali je
naslov še obstoječ ali ne
Ta tožba v našem primeru je torej VELJAVNA, POPOLNA
o Za tožnika je pomembno, da se tožba ne zavrže (tudi če potem sam postopek traja še
5let) zaradi ZASTARANJA (če je tožba popolna se prekinejo zastaralni roki)
Se vročitev lahko opravi na tem naslovu po pravilih o fikciji vročitve? Toženec je v prekršku, ker
ni prijavil svojega novega stalnega prebivališča.
o Če rečemo, da gre za hišo, kjer je nabiralnik ampak na nabiralniku ni njegovega imena
Ali naj se to vrne sodišču ali se pripiše malomarnosti toženca?
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Oglasna deska pride v poštev, če postopek že traja in potem stranka ne sporoči
spremembe prebivališča pa vročitev ni mogoča in se prilepi na desko sodišča,
zato ker se tukaj lahko že zagotovi, da bo toženec pogledal na oglasno desko (ker
je tako in tako že v postopku in se zaveda možnih vročitev,...)
Za vročitev same tožbe pa ne more biti kot veljavna vročitev sprejeta oglasna
deska sodišča
o Beseda stanovanje se interpretira kot KRAJ, kjer oseba živi (140. ČLEN ZPP)
Vročati je potrebno tam, kjer oseba živi, tudi če se izkaže da oseba živi drugje,
kjer je uradno prijavljena!! Če seveda se na temu kraju sploh lahko vroča!
Vročanje, kjer oseba NE ŽIVI, ni sorazmerno!
o V takih primerih lahko imenujemo začasnega zastopnika, da zastopa neznano osebo
(85. ČLEN ZPP)
To je veliko boljše kot nič, ni pa optimalno, ker določenih ugovorov ne more
podajati
To je končna možnost
Lahko pa tožnik predlaga vročanje preko posebnega sodnega vročitelja (in ne samo pismonoše)
ali preko detektiva (ENA MOŽNOST)
Vsakdo (ali kakšen organ) lahko naznani, da nekoga ni tam, kjer bi moral biti glede na CRP ,
mora obvestiti upravni organ, ki sproži poseben postopek ugotavljanja dejanskega stalnega
prebivališča
o Če je uspešen, se vpiše nov naslov v CRP, če pa ni uspešen ta postopek, se osebo iz CRP
izbriše (DRUGA MOŽNOST)
Če tudi ta postopek ni uspešen se mora zavarovati pravice tožnika in se predlaga začasnega
zastopnika (kot KONČNO MOŽNOST)
o Se mora postopek speljati
PRIMER 7
Kako naj sodišče vroči odgovor na tožbo tožniku, ki živi v Amsterdamu?
o Zakon določa, da bi moral postaviti tožnik pooblaščenca za sprejem pisanj
o Vročanje je oblastno dejanje, je dejanje sodišča, je akt sodišča, kot nosilca oblasti v neki
državi in sodišče ima pravico do oblasti samo v Sloveniji in ne tudi v drugih državah
Se morajo druge države odločiti, ali bodo sprejele naša pisanja, naše vročitve
tožb
o Problem je ČAS
Ker gre za oblastno dejanje, je zanjo predvidena posebna pot, kako se morajo ta
pisanja posredovati
Posredujejo se po konzularni ali diplomatski poti, ki pa sta lahko zelo dolgi
To je pravilo, če ne obstajajo drugačni sporazumi
Tožnik mora, ko vloži tožbo hkrati tudi pooblastiti nekoga, da sprejme njegova pisanja
o Večinoma je tak splošni pooblaščenec odvetnik
o Ta pooblaščenec je pooblaščen izključno zato, da mu sodišče vroča pisanja!!
o Na ta način dosežemo, da se to oblastno dejanje sodišča konča znotraj meja SLO in se
nadaljuje po zasebni poti
Če on ne postavi pooblaščenca za sprejem pisanj (kot pravilo) kakšna sankcija naj sledi?
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Najprej bo sodišče poskušalo rešiti situacijo tako, da bo vročanje možno v Sloveniji,
lahko bo samo postavilo tega pooblaščenca in mu preko njega poslalo vabilo, naj sam
svojega pooblaščenca določi
o Če nič od tega ni učinkovito se tožba ZAVRŽE
Vročitev tožbe je kritičen moment v postopku, če je tukaj kakšna napaka pade cel postopek
o Zato se pri vročitvi tožbe bolj potrudimo
o Zato je boljše, da se vroči po konzularni poti, ker je nekako bolj gotovo, da bo tožnik ta
odgovor dejansko tudi dobil
Kdaj moramo šteti, da je pisanje vročeno?
o Šteje se za vročeno, ko je vročeno pooblaščencu za sprejem pisanj
o To je boljše ker je to boljši dokaz (moramo vedno vročati po določenih obrazcih na
določen način, zato da lahko to nudi boljše dokazno sredstvo), če bi se štelo za vročeno
takrat, ko bi prišlo k tožencu vsi ti roki ne bi imeli smisla (lahko bi zatrjeval, da ni dobil
pisanja,...)
V EU obstaja UREDBA o čezmejnem vročanju, ki poenostavlja vročanje znotraj EU
o Znotraj EU ni več vročanja po diplomatski ali konzularni poti ampak mora država predati
nek pooblaščeni organ, ki potem obvesti pooblaščeni organ druge države
o Še vedno gre za neko posredovanje preko več organov ampak je krajše kot po konzularni
ali diplomatski poti
PRIMER 6
Za REVIZIJO je potrebno odvetniško zastopanje!
o 98. ČLEN ZPP pravi, da mora sodišče za čas postopka ves čas paziti na upravičenje za
zastopanje (po uradni dolžnosti)
o Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo na začetku postopka! To pooblastilo gre v
spis
Načeloma ni potrebno ves čas teh pooblastil nositi, da smo res cel čas postopka
pooblaščeni
o 99. ČLEN ZPP (med pooblaščencem in stranko je navadno mandatna pogodba, za katero
je značilno, da jo lahko katerakoli stranka v vsakem trenutku odpovemo)
Kadar jo prekliče stranka govorimo o preklicu pogodbe, kadar odpove
pooblaščenec govorimo o odpovedi pogodbe
Odpoved je potrebno SODIŠČU NAZNANITI (ne pomeni, da mora biti sodišče cel
čas postopka prepričano, da ni pooblastila dobil nekdo drug in se lahko nanaša
na to, da prvotno pooblastilo še velja)
Sodišče ni prejelo obvestila o odpovedi pooblastila
o Zato je bilo vročanje odvetniku (ki se je izkazal za bivšega odvetnika) PRAVILNO
o Odvetnik mora 30dni še opravljati naloge za stranko, če je sam odpovedal pooblastilo!!
To je njegova obveznost, zato da se zavaruje stranko
Ta revizija NI PRAVOČASNA
o Sodišče je pravočasno vročalo, ne morejo pa postopki tako potekati, da je nejasno kdaj je
prišlo do vročitve kako je do nje prišlo
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Sodišču je potrebno najaviti spremembo, čeprav ima sodišče uradno dolžnost da pazi na
pravilnost pooblastila ampak slednje pomeni samo to, da mora sodišče paziti na to, da je
pooblastilo vedno v spisu in ne tudi na to, ali se je morda spremenilo
PRIMER 8
Pritožbeni rok je 15dni ampak so vmes nastopile sodne počitnice
o Če sodnih počitnic ne bi bilo bi 15dnevni rok potekel 25.7. ob polnoči (ker začnemo šteti
naslednji dan, torej 11.7.)
o Če bi bil 10.7. sobota je prvi dan roka NEDELJA
Praznik in dela prost dan je pomemben samo, kadar gre za zadnji dan vročitve in
ne tudi za prvi dan vročitve
Med 15.7. in 15.8. roki ne tečejo!!!ker so takrat sodne počitnice
o To pomeni, da bo rok iztekel 15dan ob polnoči (26.8.) s tem, da se vmesnih dni med
15.7.in 15.8. ne bomo šteli!!!
o To je pravilo
PRIMER 10
SODNI roki so v procesu podaljšljivi, ZAKONSKI niso
o Tukaj imamo sodni rok, določilo ga je sodišče
o Podaljša se jih tako, da se pred iztekom roka prosi za podaljšanje pri čemer je potrebno
navest zadosten razlog
o Tukaj stranka ni zaprosila za podaljšanje roka!
V takem primeru naša sodna praksa pravi, da v primeru ko je stranka zamudila SODNI rok,
sodišče vseeno tako vlogo upošteva dokler še ni izdalo sklepa o zavrženju tožbe
o To se šteje za neko KONKLUDENTNO podaljšanje sodnega roka
o Bolj sprejemljiva bi bila rešitev, da bi se to ZAVRGLO ampak je sodna praksa drugačna
PRIMER 13
Prosil je pred iztekom roka, gre pa za ZAKONSKI ROK
o Zato četudi je zelo upravičljiv rok, ga ne moremo podaljšati (ker se zakonskih rokov ne
da podaljšati!!!)
PRIMER 12
Primer iz časa ko je bil v ZPP še arbitražen postopek (sedaj ga nimamo več)
o 1letni rok za izpodbijanje arbitražne odločbe (v 1letu sta stranki imeli čas za izpodbijanje
te odločbe)
o V našem primeru je izvedla 4.6.2005, tožba pa je bila vložena 5.6.2006, ali je bil 1letni rok
ujet ali ne?
1letni, 1mesečni roki potečejo na isti dan (isto številko) v naslednjem letu ali mesecu
o Če nam vmes ne pridejo prazniki, ali je ta rok ujet ali ne? Ali je to bilo vloženo v
enoletnem roku? Mora se ujemati po številki dneva!!!
Ko imamo 1 mesec (ali več) oz 1leto (ali več) začnemo rok šteti na 4.6.2005 in
ne na 5.6.2005!!!!!!
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Pri 15dnevnih, 30dnevnih rokih pa začnemo šteti naslednji dan (zato da
ima stranka dejansko cel ta rok časa)
Zadnji dan je torej 4.6.2006 ob polnoči!!!!!
Je pa po realnem koledarju 4.6.2006 bila NEDELJA, zato je ta rok res iztekel 5.6.2006, ker je to
naslednji delovni dan
VAJA 21, 2.3.2011
PRIMER 16 (INTERVENCIJA IN SOSPORNIŠTVO)
ZAKONITO SOSPORNIŠTVO
o Je posebna kategorija
o Zakon točno navede, katere osebe so lahko tožene
o 2 primera samo:
Dolžnik in porok sta lahko skupaj tožena (194. ČLEN ZPP)
Ni nujno sosporništvo, lahko sta skupaj tožena ni pa to obveza
Glavna intervencija
Tukaj ni nič glavnega, tudi ni intervencije
En toži 2, ki se kregata o eni stvari, ker je ta stvar dejansko njegova
Poroštvo je subsidiarno (razen če je drugače določeno), torej je potrebno najprej dolžnika tožiti
(po OZ), po ZPP pa sta LAHKO skupaj tožena
o Najprej terjamo od dolžnika, šele na to zapade obveznost poroka
o TERJATI pomeni v smislu poroštva, da mora tožnik najprej izven sodnega postopka
zahtevati od dolžnika naj plača in če dolžnik ne plača, nastane zapadla obveznost
poroka (ker smo dolžnika predhodno terjali) in zato ni ovire da sta skupaj tožena
o Subsidiarnost poroštva ne pomeni, da moramo dolžnika najprej TOŽITI ampak ga
moramo TERJATI (kar je lahko izvensodno!)
PRIMER 5 (INTERVENCIJA IN SOSPORNIŠTVO)
B ima stvar v najemu in ne more biti tožen z lastninsko tožbo!
o Ne more biti reivindikacija uspešna, če tisti ki je tožen ni posestnik
o Lahko lastnik toži osebo, ki ni lastnik (ampak mora biti posestnik)
ZPP pozna institut IMENOVANJE PREDNIKA (»nominatio auctoris«)
o Da bi toženec, ki ima stvar samo v najemu, imenoval C-ja kot prednika (ker je on prava
stranka lastninskega spora)
o Ali lahko tožnik imenovanje prednika prepreči? NE, razen če ima sam ločene zahtevke do
posestnika
o Imenovani prednik (C) ima 3 možnosti
Lahko vstopi v pravdo namesto prvotnega toženca (da bo on vstopil kot toženec
in mora B izstopiti iz pravde)
Lahko vstopi na stran B, kot stranski intervenient (ima pravni interes da tega
avta nihče ne odpelje)
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Lahko pa ne naredi nič (to ima lahko tudi zanj slabe posledice, če ignorira poziv
na pravdo)
Če je bil obveščen o pravdi je zoper njega nastopil intervencijski učinek,
imel je možnost vstopiti v pravdo in si zagotoviti da bo avto ostal njegov
(če bo A uspel v lastninski tožbi, bo moral C trpeti, da avta ne bo dobil
več nazaj)
Če imamo stvar v najemu in nas toži 3. oseba, se splača o temu obvestiti najemodajalca
o Tako si zagotovimo, da če bo taka pravda uspešna za 3. osebo, nas najemodajalec ne
more več tožiti na vrnitev stvari ki je dana v najem!
PRIMER 4 (INTERVENCIJA IN SOSPORNIŠTVO)
Pri zavarovanju ima zavarovanec aktivno tožbo proti zavarovalnici (ne svoji ampak proti tisti,
kjer je zavarovan povzročitelj nesreče), lahko pa toži povzročitelja nesreče
Dobro je, da je obvestil zavarovalnico (zaradi intervencijskega učinka)
o Zavarovalnica odgovarja za škodo ki smo jo povzročili in ne za sodbo, ki smo jo izgubili,
zato je dobro obvestiti zavarovalnico, da se lahko ona pridruži kot intervenient in ima
možnost pravdati se
Zavarovalnica kot intervenient se upira, B pa prizna zahtevku A-ja (nasprotujoče si mnenje B-ja in
zavarovalnice)
o Upošteva se tisto, kar je rekla STRANKA (četudi je to manj koristno), zato se izda v tem
primeru sodba na podlagi priznanja zahtevka
Zavarovalnica lahko uveljavlja UGOVOR SLABEGA PRAVDANJA
o Intervencijski učinek ne bo nastopil, če stranka opravlja dejanja v nasprotju z interesom
zavarovalnice kot intervenienta
o Zavarovalnica je imela možnost vstopiti v pravdo ni pa imela možnost, da se uspešno
pravda (ker obvelja to, kar reče stranka, v primeru da stranka in intervenient ne pravita
isto), zato ta učinek ni nastopil in ima zavarovalnica možnost ugovora proti B
PRIMER 24 (TOŽBA)
Za uspeh reivindikacije: tožba neposedujočega lastnika proti posedujočemu lastniku
o Ti pogoji morajo biti izpolnjeni takrat, kakšno je STANJE NA KONCU GLAVNE
OBRAVNAVE
o Pogoj za uspeh dajatvene tožbe je zapadlost, zato moramo gledati stanje na koncu glavne
obravnave (in ne to kaj se dogaja v času poteka pravde, saj so postopki dolgotrajni in se v
tem času marsikaj spremeni)
o Če toženec, ki je posestnik ve da se gleda stanje do konca obravnave lahko spremeni, se
lahko obsodbe reši tako, da stvar proda
Tako da lastnik nikoli ne more ujeti svojega zavezanca
Kar pa izniči institut reivindikacije in smisel sodnega varstva
Zakon zato predvideva poseben institut, da se to prepreči
o 190. ČLEN ZPP (odtujitev stvari ali pravice o kateri teče pravda)
Tudi brez tega pravila bi se pravda lahko končala (bi bil pač zahtevek zavrnjen ker
toženec ni več posestnik)
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Kar zakon želi povedati je, da ta odtujitev stvari o kateri teče pravda, ni ovira, da
se pravda konča ugodno za tožnika (smisel določbe je da bo sodišče sodilo, kot
da do te odtujitve ni prišlo, kot da je toženec še vedno posestnik)
A je tožil B, sodišče je zahtevku ugodilo in dosodilo v prid A, B pa računalnika ni več imel zato ga
ni moral vrniti
o Bistvo tega člena je, da obsodilna sodba (proti B) učinkuje tudi proti pridobitelju
o A se bo lahko s to sodbo izdano B zglasil pri C (pridobitelju) in s tem zahteval svojo stvar
nazaj (tudi če z izvršbo)
o Sodba sicer učinkuje samo proti strankama, ampak če med pravdo C (pridobitelj)postane
naslednik bo sodba učinkovala tudi proti njemu
NAUK TE ZGODBE: ne kupuj stvari o katerih teče pravda, ker nam bo lahko stvar odvzeta
Tukaj gre za institut JAMČEVANJA ZA PRAVNE NAPAKE
o To je tipični primer
o Samo da se tukaj lastnik (A) ne oglasi pri C in zahteva izročitev, ampak ima že sodbo v roki
s katero zahteva od C vrnitev stvari
o Ima pa kupec (C) tudi določene zahtevke proti B
C ima pravni interes in se v pravdo lahko celo vključi kot enotni sospornik, ker se zahtevek tiče
tudi njega neposredno
Če je C za pravdo zvedel ko je še tekla
o Ni dovolj da je nekdo pošteno kupil in postal lastnik, osnovno pravilo je »nihče ne more
na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam«
o Lahko je veljavna pogodba prodaje tuje stvari (v smislu obligacijskopravnega posla),
zaplete pa se pri prenosu LP
o Tore če B ni bil lastnik, tudi C-ja ni mogel narediti lastnika
Od splošnega pravila (to zgoraj) izstopajo določene izjeme (3 predpogoji za primer ko pride to v
poštev)
o Mora iti za PREMIČNINO
o Mora iti za ODPLAČEN POSEL
o Mora biti PRIDOBITELJ V DOBRI VERI
Če so ti predpogoji izpolnjeni še ni dovolj, obstajajo 3 primeri, v katerih je potem možna izjema
o Če je kupil na javni dražbi
o Če je prodano v okviru dejavnosti prodajalca
o Če je dobil stvar v posest po volji lastnika
Če je B stvar ukradel ne more postati lastnik
Če velja varianta iz oklepaja (torej ne da je B stvar ukradel ampak da je A B-ju posodil stvar)
o Bo C lahko postal lastnik pod zgornjimi 3mi pogoji, reivindikacijska tožba ne bo več
uspešna
o Problem je v tem, da A ni več lastnik, saj je po teh posebnih določbah C postal lastnik
PRIMER 26 (TOŽBA)
V tem primeru imamo odtujitev pravice (odstop terjatve ali cesija) na strani tožnika
o Ni ovire, da bi tožnik med pravdo cediral svojo pravico
o B-jev ugovor ne bo učinkoval
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
190. / II. ZPP
o Možno je, da ta ki je pridobil pravico (C) vstopi v pravdo, če se vsi 3 strinjajo
o Če bi se to zgodilo, bi se C zamenjal namesto A
RELEVANČNA TEORIJA (stranki se lahko zamenjata, ni pa to nujno) in IRELEVANČNA TEORIJA (po
tem velja, da je sprememba irelevantna, da ni ničesar potrebno storiti)
o To ima zvezo z vprašanjem, ali je potrebno kaj spremeniti zahtevek?
Ali mora zaradi odtujitve pravice, prvotni tožnik zahtevek spremeniti?
Po irelevančni teoriji velja to, kar piše v 2. alineji
Po relevančni teoriji velja to, kar piše v 3. alineji
Tožnik še vedno ostane A (ne gre za spremembo strank ampak samo za
spremembo zahtevka) ampak zahteva, da B izpolni C-ju (osebi, kateri je bila
pravica odstopljena)
V PRIMERU 24 je treba vztrajati pri IRELEVANČNI TEORIJI (tožniku ni potrebno nič narediti)
o Na strani tožnika je priporočljiva ta irelevančna teorija, ker reši veliko problemov potem v
izvršbi – ne rabi ponovno dokazovati
o Na pasivni strani je sprejeta IRELEVANČNA TEORIJA, na aktivni strani pa se priporoča (ni
absolutno sprejeta) RELEVANČNA TEORIJA
PRIMER 25 (TOŽBA)
Gre za izpolnitev prodajne pogodbe (ni enako kot pri reivindikaciji), pri taki tožbi pa mora tožnik
dokazati, da je pogodba sklenjena, veljavna in da še ni bila izpolnjena (torej da zahteva izpolnitev)
o RELATIVNOST ZAVEZE (prodaja bo veljavna, zapletlo se bo pri izpolnitvi tožbe)
Ali je on dolžan izpolniti pogodbo ali ne je čisto vseeno, prav tako je vseeno ali
ima tožnik kaj denarja ali ne
Institut VRNITVE STVARI O KATERIH TEČE PRAVDA pride absolutno v poštev samo pri
STVARNOPRAVNIH PRAVICAH
o Tukaj mora toženec biti posestnik
o Dolžnik je oseba, ki je sklenila prodajno pogodbo (prodajalec avtomobila), ta oseba
ostane zavezana, četudi je ta avto pridobila neka druga oseba
o Če imamo pogodbo z neko osebo lahko od te osebe zahtevamo izpolnitev
B je še vedno lastnik stvari in tisti, kateremu bo stvar izročil bo postal lastnik te stvari
o To pa ne pomeni, da se bo rešil tožbe na izpolnitev prodajne pogodbe
o Še vedno je lahko obsojen na izpolnitev obveznosti
o C pa ni nič zavezan, postal je lastnik
VAJA 22, 8.3.2011
PRIMER 14 (SOSPORNIŠTVO)
3. ALINEJA
o Ima pravni interes, da se vključi v pravdo, zato bi lahko glede tega bil stranski
intervenient
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Ampak gre pri intervenientu za posreden vpliv, posreden pravni učinek!!
Tukaj pa velja, da sodba neposredno učinkuje tudi nanj, ker je potencialni enotni
sospornik!!
Ima močnejši pravni interes kot v primerih z intervencijo
4. ALINEJA
o Močnejše kot stranski intervenient je SOSPORNIŠKA INTERVENCIJA!!!
Položaj sosporniškega intervenienta je v pravdi popolnoma enak položaju
enotnih sospornikov
Pri stranski intervenciji v primeru nasprotovanja ravnanj stranke in intervenienta
se upošteva ravnanje stranke (tudi če to ni boljše), ker je stranka močnejša
Intervenient se lahko vključi vse do pravnomočnosti sodbe, ne more se
pa vključiti šele po pravnomočnosti (torej šele pri izrednih pravnih
sredstvih)
Pri sosporniški intervenciji pa v primeru nasprotovanja ravnanj, učinkuje tisto, ki
je najučinkovitejše (najkoristnejše)
Sosporniški intervenient se lahko vključi tudi šele po pravnomočnosti
(npr. vloži revizijo ali predlog za obnovo postopka)
5. ALINEJA
o Enotni sosporniki se štejejo za eno in enotno stranko (čeprav gre za več različnih oseb)
Ovira je litispendenca, ker se tej sosporniki štejejo za eno stranko
o Nima pa možnosti, da sam vloži samostojno (ločeno) tožbo za razveljavitev oporoke
Z3 se lahko vključi ali kot enotni sospornik, kot sosporniški intervenient ali pa ne stori ničesar (pri
slednjem se mora zavezati, da bo sodba neposredno učinkovala nanj).
STROŠKI
POVRNITEV STROŠKOV
o Glavno pravilo: »Stranka, ki zmaga ima pravico, da ji nasprotnik povrne stroške.«
Če zmaga v deležu se ta vrnitev poračuna glede na delež
V večini pravnih redov je tako, v ZDA ni tako ampak stranka dokončno nosi svoje
stroške (prednost je, ker je bolj predvidljivo kakšne in kolike stroške nosi stranka)
o Velja tudi, da se ne povrnejo avtomatično vsi stroški, ki nam nastanejo ampak se
povrnejo POTREBNI STROŠKI (npr. strošek za odvetnika)
Do katere mere je strošek za odvetnika potreben določajo ODVETNIŠKE TARIFE
o Sodišče bo priznalo stroške do razumne mere (da se obvaruje stranko, ki mora to
plačati)
o V odvetniškem poklicu se spoštuje razumno mero
PRIMER 1
Odvetnik si lahko obračuna kilometrino (stroške za pot), kar pravi Odvetniška tarifa
o Ovira, pomislek, da se ti stroški ne bi mogli priznati je, da se ne ve ali gre za
koristne/potrebne stroške
Stranka je iz Celja, če bi jo silili, da naj si vzame odvetnika iz Maribora, saj bi se
nato sama morala voziti tja večkrat
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Sodna praksa je glede tega vprašanja neenotna, odvisno je od okoliščin
o Ne pričakuje se od stranke, da bi si morala vzeti odvetnika drugje
Ko sodišče odloča o stroških nič ne odloča o tem, koliko moramo našemu odvetniku plačati (o
tem bo odločalo, če se bomo z odvetnikom sprli glede stroškov)
o Lahko se sodišče odloči, da to dejanje odvetnika ni bil potreben strošek
o Ampak to ne pomeni, da stranka tega ne bo rabila plačati
PRIMER 2
Če je uspeh tožnika popoln, bo moral toženec do konca kriti svoje strške in tožniku njegove
povrnit
o Če stranka delno uspe se o temu ustrezno določajo stroški
Celoten znesek je 30.000€ odškodnine, tožnik uspe le o 1/3
o Tožnik ima 4000 stroškov in dobi samo 1/3 povrnjeno (1333€)
o Toženec ima 5000 stroškov in dobi 2/3 povrnjeno (3400€)
Terjatev bi se lahko medsebojno pobotala
o Tožnik bo tožencu moral plačati 2.000€ za stroške
o Toženec
Če bi tožil za 10.000 bi bil njegov uspeh 100% povrnjen, toženec pa bi 100% izgubil zato ne bo
dobil nič sam
o Bolje bi torej bilo, če bi tožil bolj skromno, torej samo za 10.000€
PRIMER 3
Tak dogovor je bil veliko časa pri nas nedovoljen ampak se je veliko uprabljal v praksi, zato je
sčasoma postal dovoljen ampak omejen na 15% od prisojenega!!
o Smisel odvetniške tarife je, da določa (na abstrakten način) kakšni naj so ti stroški in
koliko bo moral nasprotnik plačati drugemu, če bo ta zmagal
Sodišče je vezano na odvetniško tarifo, ko računa povračilo stroškov!!!!
Tožnik bi dobil 20.000€, od tega bo dal 1000€ za sodne takse in 3000€ za odvetnika (ker to znaša
15% od izkupička, kar je bilo dogovorjeno)
PRIMER 4
Večkrat se zgodi, da se toženec v pravdi brani in se cel spor razdeli na dvoje: spor glede temelja
(ali sploh je bilo to protipravno, je bila odgovornost, krivda, vzročna zveza) in spor glede
odškodnine in njene višine (če se že ugotovi da je nekdo odgovoren lahko ugovarja da je
zahtevek pretiran)
Je možno, da sodiše odloči, da sta tožnik in toženec uspela vsak do polovice in tako vsak nosi
svoje stroške (tožnik 1000€ in toženec 1500€)
Sodišča pa lahko tudi uporabijo drugi pristop in sicer da loči (ko gre za stroške) USPEH PO
TEMELJU in USPEH PO VIŠINI
o Po temelju je lahko oseba uspela 100%, po višini pa 50%, skupaj torej 75% (do tega
pridemo s ponderiranjem)
Sodišča so prosta glede tega ali se odločijo za en ali drugi način
o Odločitve na koncu so lahko povsem različne
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Za tožnika je boljše da se loči uspeh!!!, čeprav je prvi način lažji za računanje
o Sodišča se pogosto odločajo za ločitev uspeha!!
Četudi je po temelju uspel z nižjim procentom se to lahko popravi s 100%
uspehom
PRIMER 6
ZPP določa NAČELO USPEHA!
o Če si je nasprotnik tudi vzel odvetnika ali bomo ob izgubi morali plačati njegovega
odvetnika (čeprav smo mi dobili brezplačno pravno pomoč, ker smo revnejši)
o Brezplačna pravna pomoč ne posega v obveznost povrnitve stroškov nasprotniku
Če bo izgubil (bo rešen svojih sodnih taks in plačila odvetnika) bo moral plačati
sodne takse nasprotnika in njegovega odvetnika
VAJA 23, 15.3.2011
PRAVNOMOČNOST
FORMALNA
o Pravnomočna je sodba, ki se ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom
MATERIALNA
o Kaj pomeni, da je nekaj pravnomočno, po vsebini?
o NEGATIVNI VIDIK
Učinek NE BIS IN IDEM
o POZITIVNI VIDIK (ta je pomemben)
V kazenskem ga ni
Kar je pravnomočno razsojeno, se neizpodbitno šteje za pravilno in resnično (res
iudicata pro veritate habetur)!!
Če je nekaj pravnomočno, so določeni subjekti na to vezani
o Pravnomočnost je za stranki zakon!
MEJE PRAVNOMOČNOSTI
o OBJEKTIVNE meje
Kaj v sodbi se šteje za neizpodbitno in resnično?
o SUBJEKTIVNE meje
Kdo je tisti, ki ga sodba veže?
o ČASOVNE meje
Na kateri trenutek se pravnomočnost nanaša?
PRIMER 1
Tukaj gre za SUBJEKTIVNO MEJO pravnomočnosti (koga veže pravnomočnost?)
o Sodba učinkuje INTER PARTES!!! Torej med strankama (drugače tudi ne more biti)
Da sodba veže samo tistega, ki je imel možnost na sodišču izjaviti se
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Je v neposredni povezavi ta pravomočnost z načelom kontradiktornosti
o Možne so izjeme od tega, da gre za inter partes razmerje
Npr. stvarna pravica ima učinke ERGA OMNES (od vsakega imam pravico
zahtevati, da ne posega v mojo lastnino)
Napaka je, če rečemo, da zato ker stvarna pravica učinkuje erga omnes, tudi sama sodba učinkuje
erga omnes
o Ni enako v materialnem in procesnem pravu
o Če v sodbi piše, da je nekdo lastnik, še ne pomeni, da je on dejansko tudi lastnik (sodba
veže ni pa to neka absolutna resnica)
PRIMER 3
Če bi oškodovanec A in B skupaj tožila bi bila navadna sospornika, ampak nista skupaj tožila
o Tožil je najprej A in uspel, ali je možno, da se ostali na to zanesejo?
Sodba učinkuje med strankama, in to velja v vseh smereh (sodba ne sme iti v
škodo nekomu tretjemu in tudi ne sme iti v korist nekoga tretjega)
Instituta pravnomočnost ne smemo mešati z učinkom precedensa!!!
o Če je nekaj pravnomočno, bo to kar je določeno v izreku stranki vezalo
o Sodna odločba ima precedenčni učinek (tudi pri nas) kar pomeni, da gre za neko
abstraktno pravno pravilo, ki ga sodba izreka (pravno stališče, ki ga zavzame sodišče)
PRIMER 2
Če bi A uspel z razveljavitvijo oporoke, ne bi dedoval samo A ampak tudi B (tudi če slednji ni nič
razveljavljal)
o B se mora zavedati, da kakorkoli bo v primeru Aja razsojeno bo to učinkovalo tudi nanj,
zato se lahko vključi kot sosporniški intervenient
Vsaka širitev subjektivne meje pravnomočnosti je poseg v ustavno pravico, zato moramo biti
zelo previdni
o Učinkuje širitev proti potencialnim enotnim sospornikom, ker se le-ti štejejo za enotno
stranko in tukaj učinek ne bis in idem ne pride v poštev
o Taka tožba Bja NE BO dopustna!!!
PRIMER 4
Dokler je mesto očeta zasedeno, ne more nekdo tretji tožiti, da je on oče temu otroku, ker bi imel
otrok v takem primeru 2 očeta
o Tudi moški, ki meni da je oče, lahko izpodbija očetovstvo
Tukaj mislimo na očetovstvo,ki lahko v pravnem smislu nastane na 3 načine
Zakonita domneva
Tožba na ugotovitev očetovstva
Priznanje očetovstva prek CSD
o Očetovstvo, ki nastane na podlagi sodbe o ugotovitvi očetovstva NI MOŽNO izpodbijati
To je sodba, ki učinkuje ERGA OMNES (proti vsem), saj gre za statusni spor
katerega smisel je, da učinkuje proti vsem (da veže vse)
Pravnomočnost prepoveduje ponovno odločanje o isti stvari
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Ali lahko obstaja pomislek na to, če je v prvem primeru bilo toženo na ugotovitev, da
oseba je oče, v drugem pa toženo, da oseba NI oče
o Gre za izključujoča si zahtevka – če je ugotovljeno da je A oče je s tem ugotovljeno, da
nekdo drug ni oče
Zato, če to velja za vse, B ne more več tožiti, da je on oče
V družinskih sporih NI MOGOČE pripoznati zahtevka, lahko pa oseba, ki ve da ni oče, pred CSD prizna
očetovstvo. To je logično, ker prinaša različne učinke. Ne more biti škode, če nekdo pred CSD prizna
očetovstvo (četudi ve da ni oče), ker pravega očeta to ne bo omejilo v njegovih pravicah (ker lahko še
vedno izpodbija to očetovstvo). V postopku pa je ravno obratno, saj sodbe s katero ugotovimo
očetovstvo, tretja oseba ne more več izpodbijati – ko je tukaj očetovstvo enkrat ugotovljeno je to
konec.
PRIMER 5
Sodišče je ravnalo prav, saj je pogoj za veljavnost dajatvene tožbe, da je zahtevek zapadel in ker
tukaj ni zapadel je sodišče pravilno zavrnilo zahtevek
Tukaj gledamo ČASOVNO MEJO PRAVNOMOČNOSTI
o Sodnik sodi, glede na to, kar ima pred sabo
Lahko A vloži novo tožbo, ker se je zadeva zgodila kasneje
PRIMER 6
B je takoj plačal 5000€!! Kasneje pa je dobil še sodbo, da mora plačati 5000€
Sodišče sodi, glede na stanje, ki je ob koncu glavne obravnave, pritožba (po sami besedi) je
uporabna, če menimo, da je sodišče odločilo narobe
o Sodba sodišča je pravilna, saj B ni plačal do konca glavne obravnave, zato pritožba proti
taki sodbi ne more biti uspešna (odločeno je bilo prav)
Enako velja tudi za sodišče druge stopnje
Najpomembnejši razlog za obnovo postopka je v novih dejstvih in dokazih (394. / X. ZPP)
o Nova dejstva so nova v subjektivnem smislu – že prej so dejstva obstajala ampak je komaj
zdei to stranka ugotovila
V izvršilnem postopku se ne sme še enkrat preverjati ali je sodba pravilna ali ne
o S tem argumentom dolžnik/toženec sodbe ne psotavlja pod vprašaj, reče da je to, kar mu
je bilo naloženo, naknadno (kasneje) že izpolnil
o S tem se ne postavi pod vprašaj pravnomočnosti (ker to kar se je zgodilo kasneje ni
zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti)
V obeh primerih se je po koncu glavne obravnave zgodilo nekaj pomembnega. V petem primeru se je
novo dejstvo zgodilo v korist tožnika (ima možnost nove tožbe), v šestem primeru pa se je zgodilo
nekaj novega v korist toženca (ki se lahko na novo dejstvo sklicuje z opozicijskim zahtevkom v izvršbi
– torej da bo v izvršilnem postopku ugovarjal, da je že izpolnil).
VAJA 24, 24.3.2011
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
PRAVICA DO POŠTENEGA SOJENJA V PRAKSI ESČP
6. ČLEN EKČP ureja pravico do POŠTENEGA SOJENJA in pravico do DOSTOPA DO SODIŠČA.
PRIMER 1
Imamo sklad, ustanovljen za primere, ko se stranke okužijo s krvo pri transfuziji. V trenutku ko je
tožnik sprejel ponudbo (aprila 1994) se ni zavedal in se ni mogel zavedati, da bo njegov tožbeni
zahtevek kasneje zavrnjen in ni mogel vedeti da bo moral vrniti milijon frankov.
On je že v samem poravnalnem postopku jasno izrazil željo, da postopek nadaljuje, kar pomeni, da
ni mogel in moral vedeti, da bo zahtevek kasneje bil zavrnjen.
PRIMER 2
V tem primeru pritožnik je imel dostop do sodišča – lahko je vložil tožbo in je imel dostop. Ni pa prišlo
do odločitve(postopek je bil prekinjen) ker se je čakalo na nov zakon. Ker se je čakalo 4 leta in v teh
4h letih o pritožnikovem zahtevku NI bilo odločeno je sodišče menilo, da je to zadostna podlaga, da
se sklepa, da pravica do dostopa do sodišča NI učinkovita (čeprav je vlada pred sodiščem zatrjevala,
da gre samo za začasno ureditev).
Tudi tukaj je bil zakon kriv, da je prišlo do kršitve pravice do dostopa do sodišča.
PRIMER 3
S spremembo zakona je bil sprememnjen revizijski prag. Ker je prišlo do spremembe zakona vmes (v
času postopka) ni prišlo do revizije – če se zakon ne bi sprememnil, bi ji bila omogočena pravica
dostopa do sodišča. Vrhovno sodišče lahko uživa neko diskrecijo pri tem, kaj bo vzelo pod obravnavo
ali ne in da cilj, ki ga zasleduje ni omejen v svojem bistvu, je legitimen in racionalen.
6. ČLEN ne daje obveznosti državam da zagotovijo pritožbeno ali revizijsko sodišče. Če pa že v
posameznih državah obstaja tak sodišče mora biti v skladu s tem členom.
PRIMER 4
Dostop do sodišča mora biti tudi učinkovit – o tej tožbi mora biti tudi odločeno, nič ne sme
preprečiti, da tak postopek ne bi bil zaključen. Finančno stanje pritožnika ne dopušča, da bi si najdel
odvetnika, ki bi ga zastopal pred kasacijskem sodiščem. In učinkovitost pravice dostopa do sodišča
pomeni tudi to, da se takemu pritožniku zagotovi pravica do zagovornika (brezplačna pravna pomoč),
če gre za delno učinkovitost.
Če je pravna pisarna sodišča konkretno preko odvetnika preverila možnost za uspeh in ugotovila, da
te možnosti ni in zato ni omogočila tega – s tem ni kršila pravice dostopa do sodišča. Vedno je
potrebno pogledati vse okoliščine. Ko sodišče odloča mora upoštevati veliko procesnih predpostavk
– najpomembnejša je ta, da mora biti pritožba OČITNO UTEMELJENA.
PRIMER 5
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Plačilo sodnih stroškov samo po sebi ne pomeni omejitve pravice dostopa do sodišča. Če so stroški
neosrazmerno visoki – sodišče vedno preveri, glede na okoliščine posameznega primera, ali so res
stroški tako visoki, da lahko omejujejo bistvo te pravice. Sodišče tudi preveri ali so domača sodišča
arbitrarno zavrnila pravico do povračila stroškov.
PRIMER 6
Ali lahko dejanska ovira ovira dostop do sodišča? Ali mora biti to pravna ovira? Njihovo domače
pravo predvideva, da lahko pooblasti neko drugo osebo, da zanj opravlja ta dejanja ali jih sam opravi
po pošti. To bi lahko pomenilo kršitev pravice dostopa do sodišča, če državno pravo ne bi
predvidevalo drugih možnih načinov, da se učinkovito izvrši pravica dostopa do sodišča.
Prvo pritožbo na ESČP je pritoožnik vložil po pošti in je nato na vsa ostala pisanja odgovarjal v roku po
pošti zato ne mroe biti utemeljeno dejstvo, ki ga pritožnik zatrjuje, to je, da ni imel dostopa do
sodišča. Zato je sodišče pritožbo ZAVRGLO kot neutemeljeno.
PRIMER 7
Pritožnik je vložil tožbo elektronsko, saj je zakon določal, da lahko tožbo vloži elektronsko (v taki
obliki) zato mu ne moremo očitati, da je storil nekaj kar ni smel in glede na okoliščine je očitno, da
ni mogel drugače vložiti.
To je prvi primer v katerem je sodiišče odločilo, da je tehnična pomanjkljivost kršila pravico dostopa
do sodišča.
PRIMER 8
Imamo pritožnice, ki ne morejo dostopati do svojih medicinskih dosjejev, ne morejo jih kopirati
(lahko pa določene podatke dobijo) in zatrjujejo da jim je že bila kršena pravica dostopa do sodišča.
Glede na to, da jim je na začetku to zakon omejeval mora biti ta omejitev legitimna in proporcionalna
– toda tukaj gre za osebne podatke. V tej zadevi je sodišče odločilo, da je najpomembnejše to, kar se
pritožnicam zdi relevantno – pritožnice bi na podlagi informacij, ki so jih pridobile z vpogledom
vseeno vložile tožbo je pa mnenja, da niso mogle (zaradi prepovedi fotokopiranja) učinkovito
zatrjevati dejstev pred sodiščem, ker niso mogle predložiti gradiva (fotokopij, ker jih ni bilo). Zato je
kršena njihova pravica dostopa do sodišča.
PRIMER 9
Ustavno sodišče ni doseglo večine in zato ni ugodilo ustavni pritožbi – enako število je glasovalo za in
proti, bilo je 7sodnikov. Če sodniki niso dosegli večine je bil rezultat 3:3, zato se je sodišče spraševalo
kaj je bilo s tistim sedmim sodnikom – zakon ni določal več kot to, da če ustavno sodišče ne določi
večine, se ustavni pritožbi ne ugodi. Pritožnik ima možnost ponovno vložiti enako ustavno pritožbo,
z enakimi dejstvi o enaki stvari, ali to pomeni, da mu s tem ne more biti kršena pravica dostopa do
sodišča – praksa ESČP je izvedela pravico dostopa do sodišča in to predvideva tudi možnost
meritorne odločitve (ker EKČP v 6. ČLENU ne predvideva neposredno pravice dostopa do sodišča).
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
VAJA 25, 29.3.2011
PRIMER 4
REIVINDIKACIJSKA TOŽBA – tožba lastnika proti posestniku
o A je zahteval od B naj mu vrne avtomobil, B je zagovarjal, da ima upravičenje posesti na
podlagi najemne pogodbe z A-jem
o Lastnik mora dokazati, da ima nekdo drug to stvar v posesti
TOŽNIK (A) bi moral dokazovati da je lastnik tega avtomobila
o Mora dokazovati samo SPORNA DEJSTVA (dejstva, ki jih toženec ugovarja, da niso
pravilna)
In v tem primeru ne bo rabil dokazovati da je lastnik, ker se B s tem, da je A
lastnik strinja
o TOŽENA STRANKA (B) se je tudi strinjala, da ima stvar v posesti
Torej sta dve bistveni sestavini reivindikacije nesporni
Obstaja pa kljub temu spor glede NAJEMNE POGODBE, spor glede upravičenosti posesti
o B zatrjuje , da ima avto v posesti na podlagi najemne pogodbe in ker to zatrjuje mora to
tudi dokazati
o A zatrjuje samo reivindikacijsko tožbo in mora dokazati samo, da je on lastnik in B
posestnik
Če je sodišče ostalo v dvomu (50:50) glede obstoja najemne pogodbe (razmerja) bo zmagal A
PRIMER 5
V tem primeru sodišče bolj verjame tožencu kot tožniku, še vedno pa ni povsem prepričano
o 215. ČLEN ZPP
Tukaj je ključna beseda »zanesljivo«, kar pomeni, da mora sodišče zanesljivo
ugotoviti dejstvo in ne samo z verjetnostjo (prag je višji)
V našem primeru ni dovolj, da je uspel toženec verjetno dokazati razmerje
o Rešitev v tem primeru je, da bo vseeno A dobil spor in bo moral B vrniti avtomobil
PRIMER 6
Sodišče pregleduje pogodbo in vidi potencialno hudo napako v pogodbi (avto ni obstajal ko je
bila pogodba sklenjena, gre za avto, ki ni v pravnem prometu)
o Sodišče sedaj tehta, ali je ta pogodba nična ali je neveljavna (je v dvomu)
o Sodnik mora poznati pravo (iura novit curia), tega ne rabi dokazovati mora samo
utemeljiti s pravnimi argumenti
PO URADNI DOLŽNOSTI ne pomeni, da ima sodišče posebna pooblastila, ampak je to le
situacija da lahko na določena dejstva reagira
PRIMER 7
Imamo odškodninsko odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom – krivde ni potrebno
dokazovati ampak mora nasprotna stranka dokazati da NI kriva
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Ali je to vprašanje prava ali vprašanje dejstev? Nevarna stvar je t.i. PRAVNI STANDARD
(spada v zgornjo premiso, v pravo), ker v naprej ni mogoče predvideti vseh možnosti,
kdaj bi lahko stvar bila nevarna, lahko je pa tudi določena stvar v posebnih primerih
nevarna, ko drugače ni = Zato gre za pravno vprašanje
Ta nevarna stvar iz OZ je drugačen pravni standard kot to, kar mi pravimo da je nevarno
o Je podlaga za odškodninsko (krivdno) odgovornost (mora imeti visoko stopnjo nevarnosti
in kakšna je ta nevarnost je odvisno od pravne presoje)
o Če pri pravnih standardih menimo, da je sodišče napačno razlagalo ta pravni standard v
konkretnem primeru lahko uveljavljamo zmotno uporabo materialnega prava
PRIMER 9
Sodišče NAJ IZVEDE ponujene dokaze, ker gre za dejansko vprašanje, ali je to hišo dejansko bilo
potrebno popraviti (koliko se je vrednost s popravili povečala)
o Gre za dejstva, ki jih je potrebno dokazati
o Ampak ne rabimo dokazati vseh dejstev
Poslovodstvo brez naročila: ne glede na prijaznost do sosedov si na tak način ne
moremo prilastiti njegovih premičnin in nepremičnin
Zahtevek torej ni pravilen in ni sklepčnost (ta se gleda glede na materialno pravo)
Zahtevek mora biti sklepčen, kar pomeni, da mora iz tega kar mi zatrjujemo izhajati
utemeljenost tega zahtevka
o Tukaj pa gre za zahtevek, ki ni sklepčen – vsa dejstva in dokazi, ki jih je tožnik navajal,
niso a priori pravno relevantna (sodišče ne bo upoštevalo teh dejstev, ker se dokazuje
samo pravno relevantna dejstva)
Sodišče bo tako tožbo ZAVRNILO!!!
o Takoj ko govorimo o utemeljenosti zahtevka, gledamo vsebino zahtevka (in smo izven
procesnih predpostavk) in sledi lahko meritorna odločitev (ali ugoditev zahtevku ali
zavrnitev zahtevka) in v tem primeru bo prišlo do ZAVRNITVE
PRIMER 11
Primer reivindikacije
o B je priznal posest nad avtomobilom in A-jevo lastništvo (A bi moral dokazati v tem
primeru samo svoje lastništvo in B-jevo posest, kar pa je že priznal sam B), B pa zatrjuje,
da najemne pogodbe sploh ni bilo
Da bi B obdržal ta avto v posesti bi moral zatrjevati, da najemna pogodba še ni potekla (in temu
primerno predložiti priče)
o Ali mora dokazovati, da je ta pogodba potekla, če je toženec zatrjeval, da te pogodbe
sploh še ni bilo? Oba sedaj govorita enako, in sicer da v tem trenutku te pogodbe ni (da
tak pravni temelj za posest ne obstaja), stranki se o vsem strinjata in ni potrebno ničesar
več dokazovati
Sodišče bo pritrdilo A-ju!!! Če so njegovi zahtevki sklepčni
PRIMER 8
SPLOŠNO
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Sodišče se mora opredeliti do dokaznih predlogov, bo sprejelo dokazni sklep kjer bo
povedalo, katere dokaze bo sprejelo in katere ne
Ker je to izjema, ker s tem omejuje stranko v prosti predložitvi dokazov, mora
sodišče svoje odločitve obrazložiti
o Sodišče je izvedbo določenih dokazov zavrnilo in presoditi moramo, ali je ta odločitev in
argumentacija sodišča ustrezna (če ni pride do kršitve pravice do kontradiktornosti, ki je
huda kršitev)
PRVA ALINEJA
o Pri klasični odškodninski odgovornosti mora tožnik dokazati vzročno zvezo, protipravno
ravnanje, škodo, toženec pa mora dokazati da ni kriv (odškodninska odgovornost z
obrnjenim dokaznim bremenom)
Krivda se domneva, če so prvi 3 elementi dokazani (če so ti 3 elementi dokazani,
toženec ne rabi dokazovati krivde je pa to domneva, ki se lahko izpodbija)
o Sodišče mora ravnati v skladu z ekonomičnostjo postopka zato ne rabi dokazovati
20dokazov, ki bi dokazali enako stvar
Sodišče mora priti do prepričanja, za kar lahko zadostuje že en sam dokaz
DRUGA ALINEJA
o Sodišče je že prepričano, da je kriv
o Tukaj ne gre za kumulacijo istih dokazov v enako smer
Lahko predlagani dokaz popelje v popolnoma drugačno smer in sodišče si ne
sme dovoliti, da si tako olajša delo ampak mora izvesti tudi ta dokaz
TRETJA ALINEJA
o Dejstva in dokaze lahko navajamo na prvem naroku za glavno obravnavo
Do konca glavne obravnave jih izjemoma lahko navajamo samo, če jih prej nismo
mogli navajati in podati brez svoje krivde
o Načeloma je utemeljitev veljavna (da je torej dokaz prepozen), v primeru, da se dokaže,
da prej ni mogla dokaza predložiti pa ne bo utemeljena
PETA ALINEJA
o Stranka ni navedla vseh okoliščin in drugih sestavin dokaznega predloga (ni obrazložila
zakaj je ta dokaz predlagala) zato lahko sodišče tak dokazni predlog zavrne
ŠESTA ALINEJA
o Sodišče meni, da tisto dokazno sredstvo ni več primerno, ni več na voljo
Tudi druga stranka lahko odloča pri tem, katere dokaze bo sodišče izvedlo s tem
da predlaga močen dokaz (npr. očividca,...)
SEDMA ALINEJA
o Priča je samo slišala od neke osebe o temu dogodku
o Nekateri dokazi so močnejši, drugi pa manj močni
Priče so dokazno sredstvo, ki ima na sodiščih zelo velik pomen so pa dejansko
najslabše dokazno sredstvo, če gledamo iz naslova materialne resnice
OSMA ALINEJA
o Tukaj gre za dokazovanje dejstev, ki so pravno nerelevantna (v našem primeru, ko
krivda ni relevantna, saj je sodišče odločilo, da bo uporabilo pravila o objektivni
odgovornosti)
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
VAJA 26, 5.4.2011
PRIMER 7 (pravnomočnost)
Pri »opozicijskem ugovoru« je glavni trenutek, ki ga sodišče gleda trenutek zaključka glavne
obravnave pred sodiščem prve stopnje
o Tega ne bo mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku
o Lahko razmisli, da bi uveljavljal nove dokaze in dejanska stanja, za katere mora dokazati,
da so za sam postopek pomembni in da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti v času
glavne obravnave (to da je potrdilo založil ne more bit dober ugovor, da ni prej mogel
predložiti dokazov)
PRIMER 15
Primer odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo (za duševne bolečine)
o Včasih je bila res sodna praksa takšna, da se je zavračalo zahtevke pri zelo majhnih
otrocih za duševne bolečine zaradi smrti družinskega člana (ker ne ve kaj je izgubil, se
tega ne more zavedati, ne more čutiti duševnih bolečin)
o Kasneje se je sodna praksa spremenila, ker so menili, da je res morda da takrat otrok ne
čuti bolečine ali izgube ampak gre pri smrti bližnjega za gotovo prihodnjo bolečino (slej
ko prej bo čutil praznino, duševno bolečino, ko bo odrastel brez enega starša,...)
o Sprememba sodne prakse ni neko novo pravno relevantno dejstvo (tako kot ni pravno
relevantno v prvem primeru ne bo pravno relevantno v drugem primeru)
Ker sodišče ne sodi tako zato ker je taka sodna praksa ampak zato, ker meni, da
je tako prav!!
Kar se objektivnih mej tiče gre za istega tožnika, zaradi istega dogodka toži,
enakega toženca toži, spremenila se je samo razlaga zakona sodišč ampak to še
ne pomeni spremembe dejanskega stanja, ki je pogoj, da se lahko vloži novo
tožbo
PRIMER 13
Sodna praksa je bila včasih takšna, da se ni mogel tožnik poplačati iz domače zavarovalnice, če je
bil v sporu s tujim državljanom, ki je bil zavarovan pri tuji zavarovalnici
o Če nesrečo povzroči tuje ali domače nezavarovano vozilo, to ni več nesreča ampak se
lahko dobi poplačilo škode
To, da se je sodna praksa spremenila to NE pomeni, da lahko tisti, ki so v času drugačne sodne
prakse izgubili, ponovno tožijo
o Ker pa je tožnik v tem primeru najprej tožil za PREMOŽENJSKO (materialno) in drugič za
NEPREMOŽENJSKO (nematerialno) škodo je to MOGOČE
Lahko se dobi tako stroške za materialno, kot za nematerialno škodo
Pri nas ni ovire, da lahko dve različni vrsti škode (ali več različnih vrst škode) tožimo z različnimi
tožbami (ker gre za RAZLIČNE vrste škode)
o Zato je dopustno najprej tožiti za premoženjsko škodo in nato za nepremoženjsko (kot je
bilo v tem primeru) ali obratno
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Druga tožba JE DOPUSTNA (ne zaradi spremembe sodne prakse ampak zaradi druge
VRSTE škode)
Vse skupaj izvira iz enake nesreče iz istega dogodka
o V prejšnji pravnomočni odločbi piše, da domača zavarovalnica ne odgovarja za škodo,
glede nesreče, ki jo povzroči tuje vozilo – ali lahko zavarovalnica vseeno odgovarja?
o Pravnomočen je izrek sodbe in ne obrazložitev sodbe
V izreku sodbe je vsebovana odločitev o zahtevku!!!
Objektivne meje pravnomočnosti – pravnomočna postane odločitev o zahtevku
oz. odločitev, ki je vsebovana v izreku sodbe (s tem povemo isto, ker je v izreku
vsebovana odločitev o zahtevku)
o Sodišče je torej vezano samo na to, da tožnik nima pravice pridobiti materialne škode!!!,
ker je bilo o tem zahtevku pravnomočno odločeno in je bil ta zahtevek pravnomočno
zavrnjen
V obrazložitvi piše, zakaj se je sodišče tako odločilo, pojasniti mora katera dejstva
je ugotovilo, katero pravno normo je uporabilo (pravna stališča)
Predhodno vprašanje je tudi samo v obrazložitvi vsebovano in zato NE postane
pravnomočno, če pa tožnik da vmesni ugotovitveni ZAHTEVEK, bo o temu
sodišče odločilo in bo ta odločitev postala PRAVNOMOČNA
PRIMER 11
Imamo ugotovitveno tožbo (za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe)
o Sodišče je ugotovilo, da je pogodba nična in tožnik toži ter zahteva plačilo kupnine (torej
vloži dajatveno tožbo)
Dajatvena tožba gre po učinku preko ugotovitvene
Če je pravnomočno ugotovljeno v ugotovitveni tožbi to še ne pomeni, da
dajatvena tožba ni možna
V drugi pravdi se bo štelo, da je zaradi pravnomočne ugotovitve veljavnosti pogodbe to že
rešeno (ker se bo štela veljavnost pogodbe, ugotovljena s pravnomočno ugotovitveno tožbo, kot
predhodno vprašanje)
o V IZREKU piše, da je prodajna pogodba nična, izrek je pravnomočen, kar je v izreku se
šteje za neizpodbitno in resnično in sodišče glede tega v drugi pravdi VEZANO
Tožba JE DOPUSTNA (sodišče je ne bo zavrglo) bo pa ZAVRNJENA KOT
NEUTEMELJENA (ker je pogodba nična in je sodišče vezano na ugotovitev
ničnosti s pravnomočno odločbo v pretekli pravdi)
PRIMER 17
OZ govori o načinu prenehanja dveh istovrstnih, dospelih, vzajemnih terjatev – POBOTANJE
o Potrebna je enostranska izjava enega od dveh vzajemnih upnikov (učinkuje za nazaj (ex
tunc), za takrat ko so si stopili stranki skupaj)
o Pobotanje je torej način prenehanja terjatev
o Če nekdo trdi, da je že pobotal po OZ je to enako kot da bi ugovarjal (ugaslo pravico) in
sodba bo zavrnilna
POBOTANJE V PRAVDI (ureja ga pa ZPP) – loči to od ugovora ugasle pravice
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Toženec reče, da ima še vedno terjatev do tožnika in predlaga, da sodišče izreče
pobotanje v SODBI
o Če sta pri takem pobotanju terjatvi enaki pride na koncu do posebnega izreka, ki mu
pravimo TROČLENSKI IZREK (najprej se ugotovi obstoj tožnikove terjatve 1000, nato
obstoj toženčeve terjatve 1000 in se nato izreče pobotanje), ki je vsebovan v SODBI
Posebnost tega ugovora je edini ugovor toženca, pri kateremu odločitev o
ugovora postane pravnomočna
To je prav zaradi tročlenskega izreka, ker je pobotanje zapisano v izreku
o Ker gre za obrambno sredstvo sodišče toženčeve terjatve ne more nikoli ugotoviti kot
višje od tožnika (do 1000 se ukvarjajo, dalje ni več stvar sodišča, ker gre za ugovor, čeprav
toženec še vedno meni, da ima 1500) = sodišče ugotovi obstoj tožnikove terjatve 1000 in
toženčeve terjatve 1000 (čeprav on zatrjuje da je 1500) nato nastopi pobot
Sodišče je odločilo samo do 1000 toženčevih in ima toženec prav, ko pravi, da o
teh 500 (od 1000 do 1500) NI bilo nič odločeno (toženec LAHKO TOŽI na
povrnitev 500)
Bolj se tožencu splača vložiti nasprotno tožbo (ker v tem primeru ne bo šlo več za obrambno
sredstvo in bo sodišče odločilo o vseh 1500), če pa vloži samo pobotanje (ugovor) je na slabšem
(saj bo sodišče odločilo samo do zneska tožnikove terjatve, ker je ta ugovor obrambno sredstvo)
o Pobotanje pripelje do tega, da upnikove terjatve ni več ampak ni več tudi naše terjatve
(nasprotne terjatve) – tako drug drugemu priznata nasprotnikovo terjatev
Zato bi dolžniku moralo biti v interesu, da najprej pomisli na kakšne druge
razloge proti upnikovi terjatvi (da je nično razmerje, da upnik ni nikoli ni dal
denarja, ali da mu ga je dolžnik že vrnil – pobotanje bo zadnja možnost, ker s
tem prizna da mora plačati)
o Po OZ, ko uporabimo ugovor pobota, se dve terjatvi pobotata in nobena ne obstaja več!!!
Po ZPP ima pa pobotanje v pravdi prednost, da ga je možno uveljavljati SUBSIDIARNO,
kot rezerven element (tukaj pobotanje ne nastopi za nazaj, sodišče bo avtomatično samo
najprej preizkusilo vse ostale možnosti in nato šele uporabilo možnost pobota)!!
319. ČLEN ZPP
PRIMER 18
Toženec ugovarja po temelju in po višini, kar je v pravdi popolnoma normalno
o Druga tožba je možna, ker toži za nepremoženjsko škodo (v prvi toži za premoženjsko
škodo) in toženec se v drugi pravdi enako brani kot v prvi
o Tako v teoriji kot v praksi VMESNA sodba nima učinkov pravnomočnosti IZVEN
konkretne pravde
Njen smisel je, da bo sodišče ko odloča na kocu o celotni tožbi, vezano na
vmesno sodbo s katero se je prej nekaj odločilo
Tožnik bi si lahko zagotovil, da bo to vse skupaj odločeno pravnomočno z VMESNIM
UGOTOVITVENIM ZAHTEVKOM (ni povezan nikakor z vmesno sodbo!!!!)
o Sodišče o predhodnem vprašanju ne odloči pravnomočno, razen če stranka ne uveljavlja
vmesnega ugotovitvenega zahtevka
o Vmesno sodbo (ker gre za smotrno ravnanje sodišča) lahko sodišče izda po uradni
dolžnosti – ta sodba pa ne pomeni, da potem, ko gre za drugačne vrste škodi, je sodišče
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
na to vmesno sodbo vezano (NI vezano, ker ta sodba vpliva samo na tisto konkretno
pravdo, znotraj katere je bilo o njej pravnomočno odločeno)
o Vmesni ugotovitveni zahtevek pa velja tudi za drugo pravdo
VAJA 27, 12.4.2011
PRIMER 8 (pravnomočnost)
SODBA NI PRAVILNA – objektivna odgovornost je podana in zato se krivec ne more izogniti tej
krivdi
o Sodba je napačna ampak tudi taka sodba lahko postane pravnomočna (ali se prvo sodišče
zmoti ali se zmoti tudi drugo sodišče)
o Po pravnomočnost nas ne zanima več, ali je sodba pravilna ali ne, kar je pravnomočno
razsojeno se šteje za neizpodbitno pravilno in zavezuje
Namen postopka je, predvsem da se reši spor in da bo tak spor rešen bo slej kot
prej moralo priti do odločbe, ki jo ne bo več možno dati pod vprašaj (zato se
lahko zgodi da kakšna sodba, ki ni pravilna postane pravnomočna)
o Na institut pravnomočnost glej z vidika individualne pravice do sodnega varstva
Instituta pravnomočnosti ni mogoče izigrati (z vedno novimi in novimi pravnimi sredstvi)
Primer se nanaša na objektivna meje pravnomočnosti
o Stranke so iste (enaka je subjektivna meja), nič novega se ni zgodilo (časovna meja je
tudi enaka)
o Ne bis in idem (ne moremo še enkrat glede enakega zahtevka podati enako tožbo)!!!
PRIMER 10
Tožba JE DOPUSTNA
o Ker gre za drugo stvar, sodišče je vezano na zahtevek in ne sme presoditi nekaj drugega,
kar je zahteval in če tega ne sme potem ne velja niti NE BIS IN IDEM (ta institut je
namenjen, kadar je tožbeni zahtevek enak, tukaj pa je drugačen tožbeni zahtevek – v prvi
tožbi je zahtevek bil na ugotovitev, v drugi tožbi pa je na vrnitev kupnine)
PRIMER 12
Sodišče je pravilno odločilo, da pogodba ni veljavna
o Nobene ovire ni, da bi s kondikcijo dobil A nazaj vrnjene stvari
A bi lahko zahteval vrnitev motorja, zahteva pa odškodnino
o KONVERZIJSKI ZAHTEVEK (če se nekdo okoristi tako, da stvar proda to ni podlaga za
kondikcijo ampak za konverzijo)
o O denarju v zvezi s tem motorjem je prej že bilo odločeno, prej je že tožil za isti znesek
tega motorja (prej je tožil za kupnino, sedaj toži za denar, ki ga ne kvalificira več kot
kupnino ampak kot nadomestilo, ker motorja ne more več dobiti nazaj)
Ali gre za isti denar, imamo generični zahtevek?
o Če ne gre za isti denar ni sploh problemov
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Ker pa gre v našem primeru za enak denar, imamo problem (ne moremo dobiti kupnine
za motor + konverzije zato, ker ga ne moremo več dobiti)
o Če prodajalec zahteva plačilo kupnine je VSEENO kaj kupec s stvarjo (iz prodajne
pogodbe) počne!!!
Po ekvivalenčni teoriji je zahtevek utemeljen s predlogom in dejanskim stanjem
o Po čisti procesni teoriji (če je zahtevek opredeljen samo s tožbenim predlogom) NE BO
nova tožba dopustna (ker zahteva obakrat enak denar)
o Po ekvivalenčni teoriji bo nova tožba DOPUSTNA, če opira na bistveno druga dejstva (na
drug historični dogodek kot prva tožba)
Tukaj se moramo vprašati, kaj je rekel v prvi pravdi (dejstva glede veljavnosti,
neizpolnitve pogodbe,..) in kaj v drugi (da je ta motor njegov, ...)
Po ekvivalenčni teoriji je taka tožba dopustna
V praksi prevladuje ekvivalenčna, v teoriji pa čista procesna
Po pravnomočnost je enotno sprejeta EKVIVALENČNA TEORIJA
Tožba JE DOPUSTNA (gledamo po ekvivalenčni teoriji), ker je bistveno spremenjena dejanska
podlaga, čeprav je zahtevek enak (in to po tej teoriji zadošča)
PRIMER 17 (stran 18)
Pravni posel med zakoncema mora biti NOTARSKO overjen, zato taka pogodba res ni veljavna,
je NIČNA(mož je posodil 5000€ ženi, da je ona odplačala dolgove in nato zahteva ta denar nazaj)
o Tukaj ne gre za prepoved manjšega pomena, gre za veliko napako!!
o Pri posojilni pogodbi je spolnitev pogodbe in vrnitev že izpolnjenega ena in ista stvar (je
isti trenutek)
o ZZZDR določa, da je pogodba med zakoncema, ki ni sklenjena v veljavni obliki, NIČNA, nič
pa ne piše, da se lahko pretvori v darilno pogodbo
o Žena bi morala ta denar TAKOJ vrniti
Sodišče je naredilo napako in vztrajalo pri ničnosti pogodbe, zaradi katere žena ne rabi vrniti
5000€
o Mož pa ima na voljo KONDIKCIJO, po kateri bo žena dolžna vrniti toliko, za kolikor je bila
obogatena
Zahteva pa isto stvar, isti sta tudi stranki
Edina razlika je ta, da se tukaj sam spomni, da je pravni temelj zahtevka nekje
drugje
V prvi sodbi imamo hudo napako – je nezakonita ampak tudi taka sodba lahko postane
pravnomočna
o Sodišče je sicer pravilno odločilo o ničnosti prve tožbe ampak bi moralo dopustiti že takoj
kondikcijski zahtevek, ker to sledi taki odločitvi, je pa namesto možnosti kondikcije
zahtevek zavrnilo!!!!
o Nova tožba (ker gre za isto stvar) bo ZAVRŽENA (in mož nebo mogel uveljavljati
kondikcije)
PRIMER 19
Ta sodba je po našem mnenju napačna in ni bilo pravnega temelja, da je izpolnil
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Neupravičeno je nekdo prikrajšan, če ne more izpolniti pravnega temelja ampak če je
sodba pravnomočna je izpolnil točno to, kar je bil dolžan izpolniti
Če je nekdo pridobil nekaj na podlagi pravnomočno izpolnjene sodbe ne moremo
reči, da je nekaj neutemeljeno pridobil (ne more se občina sklicevati, da je
protipravno prikrajšana, ker je izpolnila na podlagi pravnomočne sodbe in ne
more se Aja obtožiti da je bil protipravno okoriščen samo zato, ker je nekaj
pridobil na podlagi pravnomočne sodbe)
To velja, dokler je sodba pravnomočna
Občina je neupravičeno prikrajšana (druga alineja), ker je plačala dolg, ki ni bil njen (morala bi
ga plačati država, ki je zaradi plačila občine, neupravičeno obogatena)
o Če je izpolnila občina na podlagi sodbe je zelo upravičeno prikrajšana
o Izigrati ne moremo niti s kondikcijo proti nasprotniku ali tretji osebi, niti z novo tožbo; niti
z izničenjem učinka pravnomočnosti z odškodninsko tožbo proti državi (ki odgovarja za
delo sodnika), kjer lahko pride do ponovnega celotnega ovrednotenja prvega postopka
o Pojem nezakonitega dela sodnika ni enako kot instančna presoja pravilnosti sodbe!! (delo
sodnika je obligacija prizadevanja, mora se truditi da prav odloči – in samo ko namerno
ali s hudo malomarnostjo ne dela tako je njegova presoja nepravilna, saj samo v tem
primeru ne ravna pošteno)
o Izkazati bo potrebno, da je odvetnik z višjo stopnjo krivde kršil obveznosti in izkazati bo
potrebno VZROČNO ZVEZO med njegovo kršitvijo in posledico (prav zaradi slednjega
velikokrat odpade tak zahtevek, ker se ne da dokazati – podana je, kadar se izkaže, da bi
sodišče gotovo spremenilo odločitev, če bi pritožba bila pravočasna)
PRIMER 22
Tožnik je pozabil povedati, da je zaposlen pri tožencu
o Sodba JE PRAVILNA!! Velja razpravno načelo glede dejstev, če tožnik ni rekel, da je
povzročitelj škode zaposlen pri oškodovancu sodišče tega ne bo upoštevalo
Tukaj v prvi pravdi sodišče ni naredilo napake, ker stranka nekaj ni navajala, tega sodišče ne bo
upoštevalo
o V prvi pravdi instituta pravnomočnosti ne moremo izničiti tako, da dopustimo novo tožbo
da z njo saniramo napake strank v prejšnjem postopku (same stranke so si krive, da
določenih dejstev niso povedale)
o PREKLUZIJSKI UČINEK – vse kar se je zgodilo do konca glavne obravnave je zajeto s
pravnomočnostjo
PRIMER 23
Pri obveznih zavarovanjih se zavarujemo za primere, ko nekomu povzročimo škodo
o Škode, za katere zavarovalnica odgovarja je LIMITIRANO, pri prometnih nesrečah je limit
tako visok, da skoraj vedno vse povrne zavarovalnica
o Tudi odvetniki se obvezno zavarujejo za primere odškodninskih odgovornosti (limit pa
tukaj ni tako visok)
o 5 je limit, sodišče ugotovi da je škoda 7 ampak lahko presodi samo 5 (kar gre preko
limita, nam zavarovalnica NE pokrije!!!)
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Kar piše v prvi pravdi ne more iti v škodo osebe, ki je na prvi pravdi ni bilo (razen če gre za
razmerje kjer pride lahko v poštev intervencijski učinek)
VAJA 28, 19.4.2011
PRITOŽBA
Je REDNO pravno sredstvo proti nepravnomočni sodbi, postopek je enak
Je DEVOLUTIVNO sredstvo, kar pomeni, da o njem odloča višje sodišče in je SUSPENZIVNO
sredstvo, kar pomeni, da odloži pravnomočnost in izvršljivost
JE DVOSTRANSKO sredstvo
o Vložita ga lahko obe stranki (vložita gradivo in se izjasnita)
o ENOSTRANSKA sredstva pa se kot gradivo ne izročajo nasprotni stranki (taka je npr.
pritožba zoper sklep, izjema je samo pomembnejši sklep)
Je SAMOSTOJNO sredstvo, torej se ga vloži samega
o NESAMOSTOJNA sredstva se lahko vloži samo skupaj z drugim pravnim sredstvom
POOBLASTILA SODIŠČA, ko odloča o pravnem sredstvu
o Reformatorično pooblastilo
o Kasatorično pooblastilo (na prvo stopnjo)
Sestavine pritožbe so 4
o BISTVENI SESTAVINI (nujno morata biti, če ne se pritožba ZAVRŽE)
Podpis
Opravilna številka sodbe
o V praksi se kot sestavina pojavlja predlog ali želiš reformatorično ali kasatorično
pooblastilo sodišča
3 PRITOŽBENI RAZLOGI
Nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zmotna uporaba materialnega prava OZ
Zmotna uporaba ZPP
o V primeru majhne vrednosti je pritožba možna samo iz razloga zmotne uporabi
materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev
o V primeru pritožbe zoper zamudno sodbo se lahko izda samo zaradi spremembe
dejanskega stanja
o V primeru pritožbe zoper pripoznavo, je možna samo iz kršitve ZPP ali drugih bistvenih
kršitev
ABSOLUTNE BISTVENE KRŠITVE POSTOPKA
o Domneva se kršitev, ima vpliv na zakonitost
o Večina (ne pa vse) se preverja po uradni dolžnosti
o V zakonu so taksativno naštete
RELATIVNE BISTVENE KRŠITVE POSTOPKA
o Dokazati je potrebno, da so kršitve vplivale na pravilnost sodbe
Pri pritožbi velja oboje
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Pritožnik sam opozori
o Kot generalna klavzula so določene
PRIMER 1
B se Ne strinja, vprašanje je, ali gre za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ali za kršitev
materialnega prava OZ?
o Sodišče ugotavlja dejstva, subsumira pod pravni standard
o B se ne strinja z OPERACIJO, kar pomeni, da gre za zmotno uporabo materialnega prava
Če bi B rekel, da ga je obiskoval bi šlo za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja
PRIMER 2
Odločanje po prostem preudarku ali gre za dejansko ali pravno vprašanje?
o POGOJA
Utemeljenost
Nesorazmernost težav
(višina škode je dejansko vprašanje)
o Imamo neka DEJSTVA
V pravnem smislu ugotavljamo ali je možna subsumpcija
Prosti preudarek = pravno vprašanje
Z dokazi ugotavljamo neka dejstva
Prosti preudarek = dejansko vprašanje
LE TU se lahko uporabi PROSTI PREUDAREK (uporabimo ga namesto
dokazovanja)
Kaj ugotavljamo pri duševnih bolečinah?
o To ni nadomestna stvar! Duševne bolečine ni mogoče nadomestiti z denarjem!, pri
odškodnini za nepremoženjsko škodo priznavamo primerno ali pravično odškodnino
o 179./I. OZ
Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi
zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali
okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada
oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter
njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina neodvisno od
povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni
Če prisojamo odškodnino za nepremoženjsko škodo, je to v bistvu uporaba materialnega prava,
medtem ko se 216. ČLEN ZPP glasi, da kadar višine ni možno ugotoviti
o Stranka ima sicer pravico do odškodnine, sodišče pa odloči, da se ta člen uporablja tudi
pri ugotovitvi nepremoženjske škode
o Pri nepremoženjski škodi, bi se prisodila torej pravična odškodnina, kar pa se s časom
spreminja (kaj je pravično in kaj ne)
Pravična odškodnina za nepremoženjske škode je odvisna tudi od standarda
družbe, a satisfakcije, ki bi nadomestila vso škodo ni
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o 216. ČLEN pa se uporablja v primerih, ko npr. tožnik ni imel privezane koze in je zašla na
moj vrt in tam pojedla vso zelenjavo
V tem primeru bi se približno ugotovila vrednost solate in bi se dosodilo nekaj
stroškov
Višina stroškov za ugotavljanje te vrednosti z izvedencem pa bi bila
nesorazmerna
Pri ugotavljanju dejanskega stanja se ugotavlja višina denarnega zneska oz. nadomestnih stvari
o Če se zoper ugotavljanje dejstev pritožimo, je to ugotavljanje dejanskega stanja, ki pa v
primeru revizije ni možno
o V 216. ČLENU pa je potrebno izpeljati vse možne dokaze, razen v primeru, ko bi bilo
izpeljevanje dokazov absurdno (pri miniaturnih zneskih)
*Če gre za zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja najpogosteje pride do
razveljavitve, medtem ko se poskuša uveljaviti tendenca, da bi tudi v tem primeru sodišče lahko
spremenilo sodbo
PRIMER 3
REVIZIJSKI RAZLOGI:
Absolutna bistvena kršitev postopka
Relativna bistvena kršitev postopka (ki se je zgodila pred sodiščem druge stopnje)
Prekoračitev tožbenega zahtevka
Zmotna uporaba materialnega prava
NI pa revizijski razlog napačno ugotovljeno dejansko stanje!!!
Je sodišče prve stopnje izreklo, da delo natakarja v bifeju ni nevarna dejavnost, tožnik pa meni,
da to je nevarna dejavnost
1) Ni nevarna dejavnost in tako bi v tem primeru šlo za pritožbeni razlog zmotne uporabe
materialnega prava in torej napačna zapolnitev pravnega standarda
2) Revizija je tako v tem primeru mogoča, saj je zmotna uporaba materialnega prava
revizijski razlog
Je sodišče prve stopnje sodbo oprlo na dokaze (listine), ne da bi strankam dalo možnost, da se z
njimi seznanijo
1) Gre za bistveno kršitev pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti
Sodišče je na te dokaze oprlo sodbo
Nekdo ni mogel komentirati dokazov, drugi pa za to ni sposoben
2) Tudi v tem primeru je mogoča revizija, saj je ena najhujših bistvenih kršitev, kršitev
načela kontradiktornosti, ki je tudi podobna kršitvi voditi postopek s stranko, ki ni
pravdno sposobna in ne more braniti svojih pravic (nekdo ni mogel komentirati dokazov,
drugi pa za to ni sposoben)
Ti dve kršitvi sta najhujši in sta tako tudi revizijski razlog
Je sodišče prve stopnje v pravdi za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo prisodilo
10.000€ odškodnine, tožnik pa meni, da bi glede na ugotovljene okoliščine pravična
odškodnina znašala 20.000€
1) EKLEKTOIČNA METODA
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Ali je to pomembno tudi za splošno pravno zavest, za posamično odškodnino pa
ni nujno, da se ugotovi, da je ta pomembna ali ne
Če se pojavi neka nova odškodnina (179. ČLEN OZ, govori o oblikah
nepremoženjske škode je odprt, saj pravi tudi za prizadetost drugih osebnostnih
pravic)
Sodna praksa sledi tendenci zapiranja nepremoženjske škode
Ta člen torej ostane odprt v primeru okrnitve svobode ali osebnostne
pravice, ki jih je veliko, saj so številne ustavne pravice osebnostne
pravice
To je torej materialnopravno vprašanje in je revizija dopustna (v kolikor
je znesek pravi)
2) To je materialno pravo in je tudi revizija možna, a je prenizek znesek za revizijo in do
revizije ne bi prišlo zaradi prenizkega zneska. Če pa bi šlo za 10.000, on bi pa menil, da
gre za 20.000 je to nepravilna uporaba materialnega prava in revizija bi bila mogoča
Za dopustnost revizije je pomemben sporen del zahtevka in ne tisti, ki je bil na
začetku zahtevan! Na primer, da bi zahteval 10000, dobil bi pa 8000 bi se lahko
pritožil za 2000, ki pa je premalo.
Je sodišče prve stopnje po prostem preudarku (čl. 216 ZPP) ugotovilo, da je višina škode
50.000€, tožnik pa meni, da bi sodišče po prostem preudarku moralo ugotoviti, da je višina
škode 100.000€
1) Gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja
2) V tem primeru gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja in tako revizija ni dopustna
PRIMER 4
Toženec na prvi stopnji navaja dejstva, da je ravnal, kot bi moral
o Sodišče prve stopnje dejstev v tej smeri ne ugotavlja (čeprav so bila zatrjevana) in
dokazov za ugotovitev nekrivde ne izvede, saj gre tako ali drugače za objektivno
odgovornost (Ali je to procesno prav?)
o Toženec predlaga dokaze da ni kriv
o Vendar je sodišče ravnalo prav, saj se lahko ukvarja le z dejstvi, ki so pravno relevantna
in če je pravno prava relevantna podlaga o objektivni odgovornosti, je vseeno ali je
toženec kriv ali ne
Racionalno je, da sodišče 1. stopnje ugotavlja le pravno relevantna dejstva, ki so relevantna z
vidika materialnega prava
o Lahko pa se sodišče o materialnopravni presoji tudi zmoti
o Procesno je bilo pravilno ravnano, samo izhodišče je bilo napačno, saj gre za krivdno in
ne objektivno odgovornost
Sodišče je pa naredilo napako, kot posledico napačne uporabe materialnega
prava!!!
o Sodišče 1. stopnje reče, da gre za objektivno odgovornost, in to potrdi sodišče 2. stopnje,
vrhovno sodišče pa reče, da gre za krivdno odgovornost
o Vrhovno sodišče ugotavlja pravni standard in lahko reče, da npr. konj ni nevarna stvar in
je potrebno tako upoštevati pravila o krivdni odgovornosti
Vrhovno sodišče bo razveljavilo sodbo in vrnilo zadevo v ponovno sojenje
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o To pa zato, ker je prišlo do nepravilne uporabe materialnega prava, zaradi nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja (ki sicer ni revizijski razlog), zato ker je nepravilna uporaba
materialnega prava povzročila nepopolno ugotovitev dejanskega stanja
o Če torej sodišče zgreši materialno podlago ne ugotavlja pomembnih dejstev, ki so
pomembna z vidika druge pravne podlage
Nepravilna uporaba materialnega prava torej lahko povzroči nepopolno ugotovitev dejanskega
stanja
o Ne more pa iti v obratno smer, da bi torej nepopolno ugotovili dejansko stanje, kar bi
povzročilo napačno uporabo materialnega prava
To pa zato, ker gre za napačno dejansko stanje, na katerega se materialno pravo
nato pravilno aplicira
o Logična operacija velja samo v eno smer
PRIMER 5
Kakšen pritožbeni razlog je tožnikovo nestrinjanje z odločitvijo sodišča, da ne zasliši B-ja
(nepravilna ugotovitev dejanskega stanja, nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, procesna
kršitev)?
o Gre za nepravilno ali zmotno ugotovitev dejanskega stanja?
Če jaz ne zaslišim priče sem zato ugotovil napačen sklep
To je zmotna ugotovitev, ki je bila storjena zato, ker niso bili izpeljani vsi dokazi
– zaradi nepopolnega dejanskega postopka!
o To torej NI procesna kršitev
Kaj naj stori pritožbeno sodišče, če meni, da je resnično dvomljiva ocena sodišča prve stopnje
glede Ajeve izpovedbe?
o Gre za nepravilno ugotovitev dejanskega stanja
o Če senat spozna, da je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebno
ponoviti vse ali nekatere dokaze (ki so že bili izvedeni na prvi stopnji), mora razpisati
obravnavo
o Sodnik, ki ugotavlja dejansko stanje je sodnik prve stopnje, sodnik druge stopnje pa že
izpeljanih dokazov ne sme oceniti drugače
Če dvomi v oceno mora razpisati pritožbeno obravnavo in ali verjame priči ali ne
in spremeni dejansko stanje
Le če samo izpelje dokaze lahko dokaze oceni drugače
Kaj naj stori pritožbeno sodišče, če meni, da sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ker ni
zaslišalo tudi Bja?
o LAHKO razpiše obravnavo in izvede dokaze v pritožbenem postopku, ki sploh še niso
bila izvedena
PRIMER 7
Če je šlo za razdelavo nečesa, kar je dodal pritožbi posameznik, se to zavrže, saj je prepozno
(včasih so razdelavo še sprejeli, sedaj pa so glede rokov postali zelo striktni)
o Pri goli pritožbi pa se presoja tiso, kar preverja sodišče EX OFFO
Napačno uporabo materialnega prava v delu v katerem pritožnik ni uspel
Nekatere absolutne bistvene kršitve
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
o Pritožbo o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja je potrebno razdelati v pritožbi in če se je
šele dopolnitev nanašala na zmotno ugotovitev, to ne bo upoštevano kot razlog in se
bodo preverjale le bistvene kršitve in uporabo materialnega prava
Če pa je nekaj stvari o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja že navedel v prvi
pritožbi, bo pritožbeno sodišče tisto uveljavljajo, medtem ko dopolnitve ne bo
upoštevalo v nobenem primeru
o Sodišče dopolnitev upošteva SAMO če je DANA V PRITOŽBENEM ROKU
Če bi bila prvotna tožba popolnoma brez obrazložitve, ne bi bilo nič drugače
*Potrebno je skrčiti zadeve o katerih odloča US, ampak ne na način, da se enostavno vse zavrže
o Potrebno je izbrati pomembne zadeve
PRIMER 8
Naklep po kazenskem in civilnem pravu sestoji iz intelektualnega elementa (da vem za
posledice in možnost) in voluntarističnega (da je to želel)
o To je tako kot dobra vera in gre za ugotavljanje dejanskega vprašanja – gre za vprašanje
notranjega življenja posameznika
Tukaj gre za to, da na podlagi zunanjih znakov sklepa na namen
o Gre za dejansko vprašanje
o Gre za dejstva in ne pravo
Revizija NI MOŽNA
PRIMER 9
a) Napaka sodišča ne sme iti v škodo stranke
Sodišče je dalo napačen pouk, pritožba bo VELJAVNA, saj se stranka na ta pouk lahko
zanese (iura novit curia)
b) Ne, pritožba bi se zavrgla
Če pouka NI, vsak laik ve, da nekaj mora biti narobe, zato je na njem dolžnost, da sam
preveri rok pritožbe
Kaj pa če ne bi bilo v sodbi majhnega pomena pravnega pouka in bi pritožbo vložil 9 dan?
o Teh stališč ne smemo absolutizirati!
o V posameznih primerih je potrebno od striktnih stališč odstopiti
o Če bi bila pritožbo vložila prava neuka stranka, bi se večina sodnikov sicer vložila
za zavrženje, je pa res, da to mogoče kdaj ni pravično
VAJA 29, 5.5.2011
PRIMER 1 (sosporništvo in intervencija)
Do delitve zapuščine so dediči v takem razmerju kot zakonci
o Dedovanje se uvede s smrtjo in s tem trenutku postanejo skupni lastniki zapuščine
o So v razmerju skupne lastnine kot zakonci
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
Tudi v tem primeru so DEDIČI NUJNI in je ugovor toženca točen (pravi, da »so
nujni sosporniki«)
o Skupna lastnina je tipično takšno razmerje, da pripelje do nujnega sosporništva
Potrebno pa je vedeti, da dediči za zapustnikove dolgove odgovore solidarno
o Upnik si lahko najde enega in od njega terja vse
Skupni lastniki so skupni sosporniki, dediči pa so solidarni lastniki
o Vprašanje je kakšna je obveznost, ki se zahteva s tožbo, kaj je predmet te obveznosti? Ali
je predmet te obveznosti stvar, ki spada v zapuščino (individualno določena stvar), ali nek
denarni (generični) dolg zapustnika?
o Ne gre pa SOLIDARNA OBVEZNOST skupaj z NUJNIM SOSPORNIŠTVOM, saj gre za
različne obveznosti
V tem primeru ne piše za kakšno obveznost gre
o Če bi šlo za prenos lastnine na species stvari, bi bili skupni lastniki in tako tudi nujni
sosporniki
o Če pa bi šlo za generično stvar, lahko toži enega, na podlagi solidarne obveznosti
o Če gre torej za uveljavljanje skupne lastnike, gre za nujno sosporništvo
PRIMER 3 (sosporništvo in intervencija)
Obveznost staršev je SOLIDARNA, mati lahko regresira očeta
o Upnik lahko TERJA, vse dokler se ne poplača
o Obveznost solidarnega dolžnika preneha, ko je sodolžnik plačal
o NI ugovora RES IUDICATA
Ugovor se glasi »saj sem že plačal«
To NISO NUJNI sosporniki, NISO niti ENOTNI sosporniki
o Solidarna obveznost je TIPIČNA za uporabo STRANSKE INTERVENCIJE
Oče lahko ugovarja v izvršbi z POZICIJSKIM ugovorom!
PRIMER 1 (dokazovanje)
EKSKLUZIJA PROTIPRAVNO PRIDOBLJENIH DOKAZOV
o Saj se krši pravica do zasebnosti
o Trčita 2 ustavni pravici, in sicer pravica do kontradiktornosti in pravica do zasebnosti
o V ZPP imamo 2 enakovredni stranki, zaradi česar je presoja bolj kompleksna kot pri KPP,
saj je potrebno varovati pravice obeh strank
Če zavarujemo eno stranko, kaj bo z drugo?
KONFLIKT PRAVIC
o Načelo proporcionalnosti pravi, da gre pri presoji za občutek, kaj se komu zdi bolj
pomembno
o Odvisno je od okoliščin primera
o V civilnem pravu NI POPOLNE EKSKLUZIJE DOKAZOV!!
Pomembno je vprašanje, ali bi se dokaz lahko dobilo na kak drugi način
NEM ustavno sodišče je odločilo, da je pomembno, kolikokrat je pravica do zasebnosti kršena
o Če se že posamezniki gre tako, se sodišče ne sme!!!
o Večkrat je bilo kršeno – enkrat ko se je posnelo in enkrat ko se je predvajalo
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN
PRIMER 3 (dokazovanje)
Ta primer je prišel do ustavnega sodišča RS
Če se dokaza NE izvede, bo zahtevek ZAVRNJEN
o Vrhovno sodišče je reklo, da ta dokaz sploh ni protipravno pridobljen, oprlo se je na
TEORIJO PRIČAKOVANE ZASEBNOSTI
V POSLOVNEM pogovoru tema NI zasebna
Lahko bi pričakoval, moral bi vedeti, da zasebnost NI varovana
USTAVNO SODIŠČE je pa reklo, da gre za poseg v zasebnost, ki JE nedopusten
Gradivo se ponavlja, približno vsako leto je enako. Jaz ga imam žal samo v fizični obliki. Upam, da
bodo vaje vseeno komu prišle prav!