civilno procesno pravo - vaje

85
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN CIVILNO PROCESNO PRAVO VAJE VAJA 2., 21.10.2010 Tožba je SKLEPČNA, če iz dejstev, ki so v njej zatrjevana izhaja, da je zahtevek materialno utemeljen . Sodišče odloča v mejah postavljenega zahtevka . PRIMER 1 Pri prodajni pogodbi sta bistvena elementa STVAR in KUPNINA Ker nastanejo tudi stroški je bistveno kdo jih bo trpel o OZ določa, da jih trpi prodajalec o Vendar gre za dispozitivno normo: kadar ni posebnega dogovora je po zakonu dolžan stroške trpeti prodajalec Če bi se prodajalec protivil bi bila sodba zavrnilna, saj bi veljala ureditev iz zakona o Če bi zahtevek pripoznal bi sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj v primeru pripoznave sodišče NE PRESOJA materialne utemeljenosti oz. resničnosti dejstev (sodišče pripoznavo prepreči LE če ta nasprotuje kogentni določbi!!) Stroške bi torej v tem primeru plačal toženec o Če bi toženec priznal vsa dejstva ne bi takoj prišlo do obsodilne sodbe, saj to ne odveže sodišča od tega, da preveri dejstva in jih nekam subsumira. Dejstva v tem primeru so, da je bila pogodba sklenjena, da so nastali stroški,... Ko ugotavljamo zakonsko osnovo pridemo do 454. člena OZ (odločitev sodišča je vseeno odvisna od materialne utemeljenosti!! ) V primeru pasivnosti zamudna sodba ne bo izdana! o Tudi če dejstva prizna (glej zgoraj), ne bo prišlo do tožbe ZAMUDNA SODBA o Dolžnika ne moremo prisiliti, da se odzove na zahtevek oz. da sodeluje v postopku tako, kot upnika ne moremo siliti, da toži o Pasiven dolžnik lahko pričakuje negativne posledice o Obveznost v pravdnem postopku je odgovoriti na tožbo (z obrazložitvijo), v drugem primeru, lahko proti njemu izdajo zamudno sodbo o POGOJ za to sodbo: če sodišče iz dejstev ugotovi, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen!! o Ne temelji na fikciji, da se izda, če dolžnik ostane pasiven, ampak se šteje, da dejstva v tožbi priznava o Lahko je le obsodilna proti tožencu, ki je v zamudi! SKLEPČNOST SODBE o Če iz dejstev, ki so v njej zatrjevana izhaja, da je zahtevek utemeljen o Preizkus je MISELNI (sodnik bere sodbo in preverja dejstva), zatrjevana dejstva moramo subsumirati pod določeno normo ter izreči posledico (subsumirati moramo resnična in zatrjevana dejstva)

Upload: lojzeeee

Post on 13-Apr-2016

144 views

Category:

Documents


18 download

TRANSCRIPT

Page 1: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

CIVILNO PROCESNO PRAVO – VAJE

VAJA 2., 21.10.2010

Tožba je SKLEPČNA, če iz dejstev, ki so v njej zatrjevana izhaja, da je zahtevek materialno utemeljen.

Sodišče odloča v mejah postavljenega zahtevka.

PRIMER 1

Pri prodajni pogodbi sta bistvena elementa STVAR in KUPNINA

Ker nastanejo tudi stroški je bistveno kdo jih bo trpel

o OZ določa, da jih trpi prodajalec

o Vendar gre za dispozitivno normo: kadar ni posebnega dogovora je po zakonu dolžan

stroške trpeti prodajalec

Če bi se prodajalec protivil bi bila sodba zavrnilna, saj bi veljala ureditev iz zakona

o Če bi zahtevek pripoznal bi sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj v primeru

pripoznave sodišče NE PRESOJA materialne utemeljenosti oz. resničnosti dejstev

(sodišče pripoznavo prepreči LE če ta nasprotuje kogentni določbi!!)

Stroške bi torej v tem primeru plačal toženec

o Če bi toženec priznal vsa dejstva ne bi takoj prišlo do obsodilne sodbe, saj to ne odveže

sodišča od tega, da preveri dejstva in jih nekam subsumira.

Dejstva v tem primeru so, da je bila pogodba sklenjena, da so nastali stroški,...

Ko ugotavljamo zakonsko osnovo pridemo do 454. člena OZ (odločitev sodišča je

vseeno odvisna od materialne utemeljenosti!!)

V primeru pasivnosti zamudna sodba ne bo izdana!

o Tudi če dejstva prizna (glej zgoraj), ne bo prišlo do tožbe

ZAMUDNA SODBA

o Dolžnika ne moremo prisiliti, da se odzove na zahtevek oz. da sodeluje v postopku tako,

kot upnika ne moremo siliti, da toži

o Pasiven dolžnik lahko pričakuje negativne posledice

o Obveznost v pravdnem postopku je odgovoriti na tožbo (z obrazložitvijo), v drugem

primeru, lahko proti njemu izdajo zamudno sodbo

o POGOJ za to sodbo: če sodišče iz dejstev ugotovi, da je zahtevek po materialnem pravu

utemeljen!!

o Ne temelji na fikciji, da se izda, če dolžnik ostane pasiven, ampak se šteje, da dejstva v

tožbi priznava

o Lahko je le obsodilna proti tožencu, ki je v zamudi!

SKLEPČNOST SODBE

o Če iz dejstev, ki so v njej zatrjevana izhaja, da je zahtevek utemeljen

o Preizkus je MISELNI (sodnik bere sodbo in preverja dejstva), zatrjevana dejstva moramo

subsumirati pod določeno normo ter izreči posledico (subsumirati moramo resnična in

zatrjevana dejstva)

Page 2: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

PRIMER 15

Gre za tožbo na preživnino

Preden sodišče preverja dejstva, mora preveriti pravni temelj, kvalifikacijo

Vprašati se moramo, ali so dejstva pravno relevantna ali je njihovo ugotavljanje bistveno

(MISELNI PREIZKUS)

o Če bi se izvedlo dokaze in ugotovilo, da toženec laže bi bila sodba zavrnilna

o Če bi ugotovili, da je vse res ampak oče laže, bo sodba tudi zavrnilna

o Bistveno je, da zaradi racionalnosti najprej presodimo temelj sodbe oz. sklepčnost sodbe

o Če tožba ni sklepčna odpade dokazovanje (v tem primeru ni sklepčna torej sodišče ne bo

izvajalo dokazov)

o Če bi pripoznal zahtevek bi bil obsojen na preživljanje1

Če pa ne bi odgovoril ne bi prišlo do zamudne sodbe

PRIMER 4

Tožba ni utemeljena

o Je sklepčna, saj gre le za miselni preizkus (gledamo le zatrjevana dejstva)

Ker je tožba sklepčna moramo zahtevek presoditi

o Ali so dejstva resnična

o Ali pa z dokazovanjem pridemo do tega, da zahtevek zavrnemo oz. mu ugodimo

PRIMER 14

ODLOČANJE V MEJAH POSTAVLJENEGA ZAHTEVKA

o Sodišče MORA presoditi, ali je zahtevek v vseh delih utemeljen

Če ni, lahko prisodi tudi manj od zahtevanega zneska

o Velja ureditev stranskih terjatev (obresti, stroški), ki jih je tudi potrebno zahtevati

Če se jih ne zahteva jih sodišče NE SME prisoditi

o Podobno kot prva točka (presodi manj kot zahteva)

o Ko se sprašujemo, ali je nekaj manj kot zahtevamo, se moramo vprašati, ali bi (če nekaj

dodamo) prišli do zahtevane stvari

V tem primeru to NI MOGOČE (mogoče bi bilo, da zahtevaš extra model,

prisodijo pa ti osnovnega)

To je torej NEDOPUSTNO

VAJA 3. , 26.10.2010

PRIMER 12

Če je pogodba nična, pravice do spolnitve ni (in obratno), če pa smo že spolnili imamo pravico to

dobiti nazaj

Nimamo zahtevka na spolnitev imamo pa obogatitveni (kondikcijski) zahtevek

1 OBSOJEN ker bi se že prej lahko dogovorila za preživljanje (kogentna norma ZZZDR)

Page 3: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Nima pravice prodajalec dobiti kupnine, če je pogodba nična

Ali sme sodišče prisoditi izven zahtevka?

Če nekdo zahteva samo izročitev kupnine v svoje zahtevku lahko po tem načelu sodišče

ali temu zahtevku ugodi ali pa ga zavrne (to je načelo dispozitivnosti)

Moramo imeti neko shemo – če sodišče želi nekaj presoditi mora najprej potrditi

materialnopravni pogoj in šele nato procesni pogoj (v našem primeru slednji ni bil

izpolnjen, saj ni podal tožnik zahtevka glede tega, ampak samo glede ugotovitve ne pa

tudi do vrnitve stvari)

Če nekomu po materialnem pravu pravica še tako močno pripada pa tega

nismo z zahtevkom/tožbo zahtevali, tega sodišče ne sme dosoditi!!

Sodišče se mora vprašati, kaj je zahteval tožnik!

Ugotovilo je, da je pogodba nična, torej nima prodajalec pravice dobiti kupnine.

In to je to, ker je tožnik/prodajalec dal samo tak zahtevek.

Kaj pa bo z vrnitvijo stvari, sodišče ne bo smelo sploh presojati, ker tožnik

zahtevka glede vrnitve stvari ni podal!!

Narobe je tožil – moral bi tožiti na vrnitev stvari, pa je tožil samo na

ugotovitev.

Kupec bo torej obdržal stvar, ki mu je bila izročena in tudi kupnino – prodajalec po koncu pravde

nima ne stvari in ne kupnine.

92. člen OZ pa pravi, da ima prodajalec pravico dobiti stvar nazaj – pravica po

materialnem pravu

Zato moramo paziti kaj so pravice, ki nam jih daje materialno pravo in kakšne so pravice,

ki so že procesno varovane

Ali lahko po tem, ko sodišče odloči, prodajalec toži na vrnitev stvari (na novo) ali velja potem

načelo NE BIS IN IDEM?

Če smo prej rekli, da ta zahtevek NI ENAK potem ne bo taka tožba kršila načela ne bis in

idem, torej lahko toži na vrnitev stvari.

To pa je naporno za tožnika, ker mora dvakrat tožiti.

Kdor izgubi mora plačati stroške postopka, veliko časa preteče, da se taka sodna

odločba sprejme (tudi par let)

Kdo pa je kriv, da se je v prvi pravdi narobe tožilo?

Če je pogodba nična, bi moral tožiti na vrnitev stvari, tožil pa je na izpolnitev

pogodbe. Ni vedel da je pogodba nična, zato ni tožil na vrnitev stvari. Ni pa vedno

tako enostavno, da lahko rečemo »sam si je kriv«.

Ravno zato ZPP vsebuje drug institut, narejen prav za take izjeme – kadar ne vemo točno, kaj

nam pripada (ker namreč načelo dispozitivnost temelji na človekovi volji, torej da sam

zahteva,...). Ta institut je EVENTUALNI ali PODREJENI ZAHTEVEK – stranka predvsem zahteva

eno, za primer, če pa bo primarni zahtevek zavrnjen, predlaga, naj sodišče dosodi drugo.

Sodišče ne more prisoditi spolnitve pogodbe, ker je pogodba nična. Toda OZ pravi, da mora

sodišče za ničnost skrbeti po uradni dolžnosti. Toda ta določba ničesar ne spremeni.

Da mora sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti pomeni, da četudi se nihče na

ničnost ne sklicuje mora sodišče to upoštevati (v materialnem pravu), v samem postopku

pa bo sodišče sledilo zahtevku (če bo nekdo zahteval spolnitev pa bo sodišče sproti

ugotovilo ničnost po uradni dolžnosti bo tak zahtevek zavrnjen, četudi se na ničnost

toženec ne sklicuje bo sodišče to ugotavljalo).

Page 4: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Ne pomeni pa to da lahko sodišče kar mimo tožbe upošteva ničnost, ampak jo mora

upoštevati v okviru zahtevka.

PRIMER 10

Primer se nanaša na vprašanje načina povrnitve premoženjske škode – kako se odmeri

odškodnina za premoženjsko škodo.

V svetu se kombinirata 2 pristopa:

VRNITEV V PREJŠNJE STANJE (NATURALNA RESTITUCIJA)

Pri nas velja tako stanje (164. člen OZ)

DENARNA ODŠKODNINA

Če torej nekdo poruši ograjo, mora to ograjo popraviti. Če nekdo uniči species stvar,

mora vrniti enako species stvar.

Včasih pa naturalna restitucija ni možna (npr. ko je stvar species), včasih je pa naturalna

restitucija sicer smotrna ampak ne bi bila smiselna oz. bi bila pretežka (npr. če popravilo

stane več, kot je vrednost stvari,...), kar določa tudi 164./II. in 164./III.

V teh primerih se to nadomesti z denarno odškodnino

Ali ima torej sedaj oškodovanec pravico izbirati način povrnitve?

NE! Če je naturalna restitucija možna, smotrna imamo pravico do vrnitve v

prejšnje stanje. Če pa ni možna, ima pravico samo do denarne odškodnine.

V 3. odstavku pa je povedano ravno obratno – da je oškodovanec upravičen do

denarne odškodnine, razen če je možna naturalna restitucija.

Če je pogodba nična imamo pravico dobiti samo vrnjeno stvar in ne tudi

izpolnitve

V tem primeru je sodišče ugotovilo, da je popravilo ograje (naturalna restitucija, vrnitev v

prejšnje stanje) smiselno in je zatorej to določilo.

Oškodovanec ima po materialnem pravu pravico dobiti popravilo.

On pa tega ne zahteva, zahteva vrnitev denarne odškodnine, do česar pa ni upravičen.

Ena možnost je, da se mu tak zahtevek zavrne, ker ni upravičen do denarne

odškodnine.

Druga možnost je, da sicer ni upravičen in da se zahtevek zavrne, ker pa je možna

naturalna restitucija, se mu namesto zahtevanega dodeli vrnitev v prejšnje

stanje.

Naturalna restitucija mu pripada po materialnem pravu, ampak mora to

procesno zahtevati z zahtevkom.

On je upravičen do tega, da se ograja popravi a tega ni zahteval zato se

mu tega nebi smelo prisoditi? Ampak sodišče ni dolžno najti rešitve –

torej sicer ni upravičen do denarne odškodnine mu pa mora dati

možnost da poda zahtevek za naturalno restitucijo, saj je do nje

upravičen.

Naloga sodišča ni da SANIRA, zahtevek se bo zavrnil, lahko pa

oškodovanec na novo toži – ima tudi tu možnost EVENTUALNEGA

ZAHTEVKA.

Država mora dati osebi samo na voljo institute, od posameznika je nato odvisno, ali se bo

teh institutov poslužil.

Page 5: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

En takih institutov je eventualni zahtevek.

PRIMER 11

Ta denar, ki se ga lahko dodeli ni odškodnina ampak penal!

Gre ponovno za razliko, kaj je oseba upravičena po materialnem pravu in do česa po procesnem

pravu.

o Po materialnem pravu (134./II. OZ) mora kršitelj prenehati z dejanjem ali pa plačati

prizadetemu določen denarni znesek – prizadeti ima pravico zahtevati tako opustitev kot

tudi denarno (penalno) kazen.

o Tožil pa je samo na opustitev in ne tudi na denarno kazen, zato mu tega ne bodo dosodili.

Če OZ uporablja nomotehnični način pri pisanju norm – da sodišče lahko odredi oz. sodišče naloži

plačilo odškodnine – ni nujno da to sodišče mora dosoditi.

o OZ daje pravice in obveznosti, toda taka nomotehnika naj nas ne zavede – seveda bi bilo

prav, da bi sodišče obvestilo kršitelja naj preneha saj bo če ne moral plačati denarno

kazen ampak če tega ni v zahtevku ne bo dolžno sodišče tega dejansko tudi dosoditi.

o Kaj pa če ne izpolni tega, kar mu naloži sodišče?

Zapreti ga ne moremo, lahko pa se ga izsili s kaznimi.

PRIMER 6

Materialna podlaga: pri nas je plačilno sredstvo €. Ne moremo se dogovarjati za pogodbene

obveznosti v tudi valuti (v tem primeru za USD).

o V tem primeru je ničen samo valutni del (DELNA NIČNOST), vse ostalo je v redu.

V našem primeru ima po materialnem pravu torej prodajalec pravico dobiti kupnino v EUR, tožil

pa je v USD (upravičen je do € pa ni tega zahteval).

o Ponovno gre za neskladje med materialnim in procesnim upravičenjem.

o Tukaj pa je drugačno to, da gre za problem v denarju:

Denar je denar, je merilo vrednosti, ni produkt. V USD ni upravičen dobiti, je pa

upravičen dobiti v €.

Ali je torej enaka vrednost in je samo valuta drugačna in je torej pravilno da se

dobi v € nazaj? NE! Ker ni zahteval v € zato v € ne more dobiti. Pogodba ne bo

nična, ampak sodišče bo odločilo samo v meji zahtevka.

Čeprav je vrednost enaka in je samo valuta različna, gre za 2 različni spolnitvi, ter

trčimo ob načelo dispozitivnosti.

Lahko ima prodajalec možnost EVENTUALNEGA ZAHTEVKA.

VAJA 4., 27.10.2010

PRIMER 7

Sodba ni pravilna, zahtevek je bil prekoračen

o Po materialnem pravu lahko stranki pripada tudi 30000€, ampak če sama zahteva samo

25000€ mu sodišče lahko prisodi samo 25000€

Page 6: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

V izvršilnem postopku velja, da se ne sme (ker bi to bila kršitev pravice do sodnega varstva) več

presojati ali je bil postopek pravilen, ali je bila dosojena prava vrednost škode,...

V tej sodbi je bilo odločeno za 25000€, za toliko je postala tudi pravnomočna ta sodba

o V 350/III. ZPP obstaja institut, ki služi primerom, kadar je zahtevek prekoračen

Nima prav

ZBIRANJE PROCESNEGA GRADIVA (2. poglavje)

Nanaša se na 2 drugi načeli, in sicer na RAZPRAVNO NAČELO in PREIZKOVALNO NAČELO. Da lahko

sodišče odloči o zahtevku morajo biti predhodno zbrano procesno gradivo (ustrezna dejstva, dokazi,

pravna pravila, pravila zanosti in strokovnih strok).

To kdo mora za procesno gradivo priskrbeti razlagata razpravno in preizkovalno načelo. Za dokaze

skrbijo stranke (razpravno načelo) ali sodnik (preiskovalno načelo).

PRIMER 1

Zahtevek je zastaran, toženec se na zastaranje ne sklicuje, ali ga sme sodišče upoštevati po uradni

dolžnosti?

o V OZ piše, da sodnik po uradni dolžnosti ne bo preverjal zastaranja, ampak mora stranka

to zatrjevati

o Sodišče ne more dejstva upoštevati, če ga nobena od strank ne navaja in zatrjuje

Volja strank je nad materialno resnico

o Sodišče po uradni dolžnosti ne sme upoštevati zastaranja

Ali sme sodišče toženca opozriti na pravico, da lahko ugovarja zastaranje?

o Tega sodnik ne sme storiti, mora skrbeti za enotnost, neodvisnost, nepristranskost (to je

ustavna pravica)

o 12. člen ZPP = sodnik je omejen na proučevanje o pravnih pravilih, ki jih ima po tem

zakonu

o Dalje ne gre, ker moramo paziti da ne kršimo načelo nepristranskosti sodišča

o Če nekdo nima pravnega znanja, mu je potrebno ponuditi nek sistem, s katerim bo do

potrebnega znanja prišel

Ne preko sodnikov ampak, da se mu da ustrezno pravn pomoč

o 285.člen ZPP = ima možnost spodbuditi stranke, da še kaj povejo (ne pa jim nuditi pravne

pomoči)

PRIMER 2

Tožba je sklepčna – opravimo miselni preizkus, preverimo ali so vsi podatki, ki so navedeni

resnični

o Tukaj tožba ni sklepčna, ker niso zatrjevana vsa potrebna dejstva (24letnik je do

preživnine upravičen samo, če se hkrati tudi redno šola), rekel je samo, da ima 24, glede

šolanja ni povedal nič

Page 7: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Če bi želeli, da bi bila sklepčna bi moral navesti vsa pravnorelevantna dejstva (če o tem

šolanju nič ne reče moramo šteti, kot da se ne šola – sodišče je dolžno šteti, da se ne šola

redno)

o Ni razlike za sklepčnost, če reče »star sem 24let in se ne šolam« ali če reče »star sem

24let« (razlika je pri presojanju sodišča)

Neklepčnost je dveh vrst

o Da je iz tistega, kar reče jasno kaj je res (če reče da ima 24let in se ne šola ne more pod

nobenim pogojem uveljaviti pravice do preživnine)

o Da manjka bistvena informacija, ki situacijo opredeli, spremeni

Sodišče lahko vpraša osebo določena vprašanja

o To ni enako kot prej pri zastaranju (glej prejšnji primer), saj so taka vprašanja povsem

normalna in v določenih primerih celo potrebna

o V času ko sodišče postavi vprašanje, se še ne ve, komu bo odgovor v korist (zato lahko)

PRIMER 4

Sodišče ne sme upoštevati dejstva, ki ga nobena stranka ne zatrjuje

o Kako je pa v družinskih postopkih? Enako je. Sodišče sicer sme ugotavljati dejstva mimo

navedb strank, ampak samo zaradi koristi otrok. Tukaj pa gre za nevzdržnost, in to

zadostuje, kot razlog za razvezo, sodišče (če je tak pogoj nevzdržnosti podan) ne bo

preverjalo dodatnih dejstev.

o Sodišče lahko dejstvo izve od ene od strank ampak tega dejstva NE SME upoštevati

o Če sodišče to dejstvo ve iz nekega drugega postopka tega dejstva TUDI NE SME

upoštevati

o Pogostejša možnost je, da se izve v postopku, ampak tega ne pove stranka ampak neka

priča in tudi tukaj tega dejstva sodišče NE SME upoštevati

Stranke podajo dejstva, trditve, ki pa jih je potrebno DOKAZATI

o Če nekaj pride iz dokaza, samo po sebi ne more obstati ampak je zgolj potrditev nečesa,

kar je ena od strank zatrjevala

Sme sodišče neko dejstvo, ki ni zatrjevano upoštevati kot indic za dejstvo, ki je bilo zatrjevano

o Upoštevaš neko dejstvo zato, da iz njega sklepaš na drugo dejstvo, ki pa ga stranka

zatrjuje

o Tudi za take indice (za dejstvo ki je indic, služi da z njim logično sklepamo na drugo

dejstvo) je sprejeto pravilo, da se ga NE SME upoštevati

PRIMER 7

Tudi tukaj vidimo, kako je načelo materialnega resnice podrejeno volji strank

o Če je neko dejstvo priznano, je sodišče dolžno šteti, da je to RES (dejstva niso sporna, so

priznana in sodišče se z njimi ne bo več ukvarjalo) ni pa nujno da bo zaradi enega samega

priznanega dejstva tudi sodba obsodilna

o Lahko očitno nasprotuje resnici

Pravdni postopek ni namenjen temu, da se nekoga kaznuje ampak predvsem temu, da bo upnik

dobil povrnjeno svojo terjatev, uresničeno pravico

o Za kaznovanje imamo kazenski postopek

o Kazensko sodišče nikoli ni vezano na odločitve pravdnih sodišč

Page 8: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Razpravno načelo (dejstva ki so zatrjevana se smejo upoštevati in če so priznana se štejejo, da so

resnična)

o Izjeme v DRUŽINSKEM PRAVU, kadar gre za koristi otrok

o Druga izjema je povezana z 3/III. ZPP, če stranke želijo izigrati zakon (se okoristiti z neko

procesno operacijo)

o Še ena izjema je, kadar je neko navajano dejstvo neresnično ampak stranka to dejstvo

prizna, bo sodišče dolžno upoštevati priznanje dejstva

VAJA 5, 3.11.2010

PRIMER 5

Nanaša se na vprašanje, kako naj v pravdnem postopku odloči sodišče, ko se na podlagi podanih

dokazov ne more prepričati, da je neko dejstvo resnično niti da neko dejstvo ni resnično

o Ali je denar bil vrnjen?

Sodišče je za ugotovitev tega vprašanja zaslišalo priče

Priče pa niso podale prepričljivih odgovorov ne za eno ne za drugo stran

Dokazni standard je PREPRIČANJE!, tukaj pa ni to prisotno ne na eni ne na drugi

strani

o Kako sodišče v takšnih sporih odloča pravi 2.ČLEN ZPP

NON LIQUET je institut po katerem lahko sodišče reče, da ne bo sodilo, ker naj

ne bi imelo dovolj dokazov

Pri nas (2./II. ZPP) ta institut ne velja

PRAVILA O DOKAZNEM BREMENU

o IN DUBIO PRO REO

V tem primeru bi sodnik rekel, da je toženec že plačal, sodba bi bila oprostilna, v

pravdnem postopku bi bila zavrnilna sodba

Tako BI BILO, če bi v civilnem postopku bilo enako kot v kazenskem postopku

o Ta pravila v pravdnem postopku niso enaka kot v kazenskem, tukaj veljajo PRAVILA

POVEZANOSTI TRDITVENEGA IN DOKAZNEGA BREMENA

Potrebno je dokazati

Vsakdo nosi dokazno breme za tisto, kar zatrjuje oz. za tisto kar mora zatrjevati

(kdor nekaj trdi to mora tudi dokazati)

Če neko dejstvo ostane NEDOKAZANO, bo to šlo v škodo stranke, ki ji je to

dejstvo sicer v korist (v kazenskem postopku je očitno, da temu ni tako)

Tisti, ki trdi, da je denar res vrnil nosi DOKAZNO BREME (v tem primeru)

o Če tega ne dokaže, mora sodišče šteti, da denar NI VRNJEN, torej bo sledila OBSODILNA

SODBA

Tožnik mora dokazati, da zahtevek obstaja, toženec pa mora dokazati neobstoj

zahtevka

Kdor je posodil mora dokazati da je posodil, če pa potem druga stranka trdi da je

sicer denar bil posojen ampak ga je že vrnila, potem mora to dokazati (ker velja

povezava med trditvijo in dokazom)

Page 9: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Dokazati mora tisti, ki ima TRDITVENO BREME (kdor bi moral reči)

Tukaj imamo posojilno pogodbo (predmet je denar)

a) Sklenjena je bila posojilna pogodba

b) Na podlagi te pogodbe je posojilodajalec denar izročil posojilojemalcu

c) Poteče rok vrnitve posojila

Tretja točka je ta, ki jo mora toženec dokazati – KDAJ JE PRAVICA/ZAHTEVEK

nastal!!

Če nek zahtevek naknadno ugasne ali pa so bili določeni samostojni ugovori,

mora to dokazati tožnik

PRIMER 10

Da sodišče lahko odloči o zahtevku, mora najprej biti izbrano zadostno dokazno gradivo, če ne je

sodišče dolžno šteti, da tega dejstva ni

o Če nobena od strank tega dejstva ne zatrjuje, se šteje, da tega dejstva ni

o Če so dejstva sporna jih je potrebno dokazati

Sme sodišče postaviti izvedenca, čeprav tega stranke niso zahtevale?

o 7. ČLEN ZPP glede dejstev in dokazov tudi velja razpravno načelo

o Izjema za dokaze in dejstva je, če sodišče sumi, da stranki to želita zlorabiti

Če sodišče dobi sum, lahko v to smer ugotavlja dejstva z dokazi (stranke te

dokaze ne bodo želele predložiti zato jih bo moral sam dokazati)

To je edina izjema, sicer velja STRIKTNO, da samo stranki lahko predlagata

dokaze in se mora sodišče teh dokazov držati

o Zato velja, če stranki NE postavita izvedenca, tudi sodišče samo ne more postaviti

izvedenca (razen če obstaja sum zlorabe)

Se sodišče sploh lahko odloči, če nekega dokaza ne more preveriti, v tem primeru, če ne more

postaviti izvedenca?

o Teh poškodb, zmanjšane telesne aktivnosti,... kot dejstev, sodišče NE MORE ugotoviti

ampak to NE pomeni, da se zaradi tega ne more odločiti (pravda se da rešiti)

o Dokazno breme ima TOŽNIK za dokazanje zahtevka (glede tega kakšna je bila škoda,

kako je nastala,...)

o Pravdo se lahko reši, ne more se pa rešiti ugodno za tožnika (v korist tožnika), ker teh

dejstev ne moremo ugotoviti (in če teh dejstev ne moremo ugotoviti potem gre to v

škodo tožniku)

o Če so dokazna sredstva, ki jih predlaga stranka že abstraktno neprimerna, da sodišče

možnost stranki, da ponudi nove dokaze (tako se omeji razpravno načelo)

Velikokrat se zgodi, da stranki ne predlagata izvedenca (stroški so večji, večji je riziko, postopek

se zavleče,...)

PRIMER 6

KONKRETIZACIJA: dobimo domov račun za telefon, ki znaša 500€, ugotovimo, da so se zatipkali in

bi moral račun znašati 50€(in ne 500€)

o Imeti moramo MATERIALNOPRAVNO PODLAGO

o Tukaj je napaka ta, da je to pravno razmerje ne moremo subsumirati pod določbe

OZ-ja o odškodninski odgovornosti

Page 10: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

180. ČLEN ZPP

o Glede pravnih pravil velja preizkovalno načelo (iura novit curia)

o Sodišče se ne sme samo zadovoljiti s tem, da stranka uporabi samo en člen (131.OZ)

o Sodišče ni vezano na pravno podlago je pa vezano na dejstva, ki sta jih stranki podali

Vedeti je potrebno KAKŠEN je zahtevek!

PRIMER 9

SLUŽNOST: da od lastnika služeče stvari dobi pravico to stvar uporabiti

o V tem primeru ima možnost poti preko zemljišča

o Lahko se pridobi tudi s PRIPOSESTVOVANJEM

Na to se tožnik sklicuje, da je že 5 let hodil po zemljišču in da je to počel z

dovoljenjem

Toženec pa pravi, da tega ni nikoli dovolil (ne on sam, ne predhodni lastnik,

njegov oče)

A PRIMER ni pravilen, ker tožba NI SKLEPČNA

o Ni sklepčna ker ne izpolnjuje materialnega pogoja, pogledati moramo materialni

zakon (v tem primeru SPZ ali prejšnji ZTLR), saj je preizkus sklepčnosti

materialnopravni preizkus (na eni strani gledamo, kaj navaja tožba, na drugi strani,

kaj navaja materialni zakon – VSEBINSKI PREIZKUS)

o Sodnik ni izvedel ponujenih dokazov (moral bi verjetno zaslišati polovico vasi), da bi

spoznal ali so dejstva (ki naj bi se z njimi ugotovila) sporna

B PRIMER ni pravilen

o Ker je preverjanje sklepčnosti VSEBINSKI PREIZKUS, ne more iti za ZAVRŽENJE, saj je

zavženje posledica PROCESNIH RAZLOGOV

o Tožba, ki ni sklepčna je lahko popolnoma pravilna iz procesnih razlogov, je pa

nepravilna iz materialnih razlogov!!

o Zato ne moremo ZAVREČI!!

C PRIMER je pravilen

o Če toženec odgovori na tožbo MORA sodišče razpisati glavno obravnavo

Na naroku bi se namreč lahko ugotovila nova dejstva, ki bi bila lahko tožencu

v korist

o Če pa se na glavni obravnavi (po tem ko je bila že razpisana, ker mora biti) ne bo nič

novega izvedelo, pač nebo, važno je da razpiše glavno obravnavo

D PRIMER ni pravilen

o Pravilen bi bil, če bi se vse dalo rešiti brez glavne obravnave, ampak tukaj ne gre tako

lahko

o Pravilno bi bilo, če toženec na tožbo ne bi odgovoril, saj v tem primeru sodišče ne bo

razpisalo glavne obravnave

PRIMER 3

Tukaj ne gre za situacijo neizpolnitve, ker gre za stvarno napako

o Tudi za neizpolnitev zaradi stvarne napake obstajajo določbe v OZ, ampak smo že

rekli, da v primeru, da tožnik ne navede vseh dejstev bo to lahko njemu v škodo

Iura novit curia

Page 11: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Sodišče upošteva pravo po uradni dolžnosti

o Ali ima v tem primeru sploh kaj pomena to, da si stranka lahko sama oblikuje oz.

zamisli pravno kvalifikacijo spora?

Problem je, da se lahko zgodi, da je stranka skoncentrirana na dejstva, ki izhajajo iz tiste norme

na katero se osredotoča, spregleda pa drugo normo, ki prav tako nosi pomembna dejstva

o Kupec bi moral GRAJATI napako kupljene stvari, če je videl, da ima stvar neko napako

Če tega ne stori si je »sam kriv«, razen če je prodajalec za napako vedel

Mi pa ne vemo ali je prodajalec za napako vedel, saj to v tožbi ni navedeno

VAJA 6, 10.11.2010

PREDHODNA VPRAŠANJA (3.poglavje)

Vprašanja o obstoju neke pravice ali razmerja o katerih je potem odvisen potek postopka

To vprašanje mora biti rešeno preden se sam postopek začne

PRIMER 4

Depozitna pogodba

Tukaj gre za ugotavljanje nekega dejstva (dejanskega stanje) ampak to ne ustreza definiciji

predhodnega vprašanja (ki je pojem, rezerviran za obstoj pravice ali/in pravnega razmerja)

o Predhodno vprašanje bi bilo »Ali je na primer sklenjena veljavna depozitna pogodba?«

o Če oseba stvari ni dala od sebe potem oseba pri katei bi stvar morala biti shranjena te

stvari ne more dati nazaj (je ne more vrniti če je ni nikoli dobila)

Gre za PREJUDICIRANO PRAVNO RAZMERJE

o To je eno od več elementov, ki jih mora sodišče presoditi, da lahko odloči o zahtevku

Torej sploh NE GRE za PREDHODNO VPRAŠANJE

PRIMER 2

Tukaj ne gre za vprašanje ali je oseba lastnik ali ne (v tem primeru bi res šlo za lastninsko

pravico in torej bi šlo za predhodno vprašanje)

Tukaj gre za KRAJEVNO PRISTOJNOST v nekem primeru (ali lastnikova stvar v tem primeru leži na

območju, za katero je to sodišče pristojno)

Torej NE GRE za PREDHODNO VPRAŠANJE

PRIMER 1

Tukaj imamo pravdo za plačilo najemnine, vsaki taki pogodbi se postavi predhodno vprašanje, ali

obstaja sploh najemna pogodba (ali obstaja RAZMERJE)

o Sodišče ne more odločiti o tem, ali ima oseba pravico do najemnine ali ne, brez da

prvotno ugotovi, ali je sploh obstajala najemna pogodba

o Če ugotovi, da je razmerje prej obstajalo bo lahko zahtevek po odločitvi glede najemnine

tudi upravičen

Page 12: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Kdo in kako se odloča? Možna sta dva sistema:

o V trenutku, ko se pravdno sodišče s takim vprašanjem sreča je bilo to vprašanje že

pravnomočno rešeno pred matičnim organom na matičnem področju (torej npr. Na

kazenskem področju je amtični organ kazensko sodišče)

Sodišče sprejme odločitev in začne postopek

o Če pa matični organ o tem ni odločil

Se postavi to kot predhodno vprašanje pred začetkom postopka

Sodišče lahko samo reši to predhodno vprašanje, z učinkom za konkretni

primer (1. MOŽNOST)

Sodišče lahko postopek prekine in počaka, da se to vprašanje reši na

matičnem področju in šele nato začne postopek (2. MOŽNOST)

Če se kasneje iz istega razmerja pojavi nov zahtevek (kar je pri trajajočih pravnih razmerjih zelo

pogosto) bo predhodno vprašanje potrebno rešiti SPROTI, za vsak zahtevek POSEBEJ (in na novo)

o Ni nujno, da bo drugi sodnik glede tega vprašanja odločil enako, kot je odločil prejšnji

sodnik!

o Kar piše v obrazložitvi NI pravnomočno, pravnomočno je tisto, kar piše v izreku!

o 13. ČLEN ZPP

VMESNI UGOTOVITVENI ZAHTEVEK

o Glasil bi se »da se ugotovi obstoj veljavne najemne pogodbe«

o Ker je to zahtevek mora sodišče obrazložiti to v izreku, zato da bo lahko pravnomočno

PRIMER 3

PREDHODNO VPRAŠANJE: ali med tožnikom in tožencem obstaja delovnopravno razmerje?

o Če NI delavec, delodajalec ne bo odgovarjal, če JE delavec bo delodajalec odgovarjal

o Torej je to vprašanje o obstoju pravnega razmerja nujno za to, da se odloči o zahtevku

V tem primeru je za to pristojno DELOVNO sodišče (ne gre za pristojnost civilnopravnih sodišč)

ampak to NI ovira

o Pravdno sodišče, kadar odloča o predhodnih vprašanjih, lahko odloča tudi o zadevah, ki

načeloma niso v pristojnosti tega sodišča

o Pravdno sodišče sme tako predhodno vprašanje rešiti samo (ni ovire za to) ampak ima

seveda učinek samo za trenutno pravdo

PRIMER 5

ČE BI ŠLO ZA OTROKA ROJENEGA V ZAKONSKI ZVEZI

o Velja ta partner za očeta otroka, dokler o tem ni drugače pravnomočno odločeno

o Do pravnomočne odločbe o tem, da ni otrokov oče, mora plačevati preživnino

Če se po enoletnem (npr.) plačevanju preživnine ugotovi, da ni to oče otroka

lahko dobi ta denar nazaj

Ne od otroka

Lahko od pravega očeta (INVERZIJSKI ZAHTEVEK ), če ga najde

ČE GRE ZA IZVENZAKONSKEGA OTROKA

o Glede statusnih razmerij velja, da o njih ni mogoče odločati, kot o PREDHODNEM

VPRAŠANJU

Page 13: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Edina možnost tukaj je, da je potrebno postopek prekiniti in počakati, da se ugotovi ali

je ta partner otrokov oče ali ne

PRIMER 12

V modernem civilnem pravu takih primerov ni več (zgolj še en primer obstaja v OZ, in sicer glede

zastaralnega roka odškodninske obveznosti)

o Za obstoj odškodninske obveznosti ni bistveno, ali je bila škoda storjena s kaznivim

dejanjem ali ne (354. ČLEN OZ), važno je to samo za zastaralni rok (ali bo daljši ali krajši)

o Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem bo zastaralni rok lahko daljši (ker se bo

združil s tistim zastaralnim rokom, ki je predviden za posamezno kaznivo dejanje)

V našem primeru je kazensko sodišče že odločilo in sicer z OPROSTILNO SODBO

o 14. ČLEN ZPP res govori samo o vezanosti na kazensko obsodilno sodbo (in ne na

oprostilno) ampak kljub vsemu tožnik v tem primeru nima prav, ko pravi, da sodišče ni

vezano na oprostilno sodbo

Ta člen nima veze s predhodnimi vprašanji ampak se nanaša na druge institute

Vse kar moramo vedeti o predhodnih vprašanjih piše v 13. ČLENU ZPP!!!

o Sodba kazenskega sodišča pomeni PRAVNOMOČNO ODLOČBO (na podlagi 13. ČLENA

ZPP), torej se lahko uporabi kot odločitev o predhodnem vprašanju

To velja tako za obsodilno kot za oprostilno sodbo

Velja po tem členu, da je pravdno sodišče vezano na odločitev matičnega sodišča

(vezano je tako na kazensko obsodilno, kot na kazensko oprostilno sodbo)

To ne pomeni, da če ni kaznivega dejanja da ne bo potrebno plačati odškodnine

(da je ni) ampak gre tukaj samo za vprašanje zastaralnega roka (prepozno je bila

vložena tožba)

Če bi se kazenski postopek končal z zavrnilno sodbo (ker bi državni tožilec na glavni obravnavi

umaknil obtožbo)?

o Če kazensko sodišče ni nič reklo ali je bilo dejanje strojeno ali ne, potem ni razloga, da bi

bilo pravdno sodišče na to vezano

VAJA 7, 16.11.2010

PRIMER 11

Po OZ je samo dolžina zastaralnega roka vezana na to, ali kaznivo dejanje obstaja ali ne, in je za

to potrebno obstoj kaznivega dejanja preverjati kot predhodno vprašanje

o Če je tako vprašanje že rešeno na matičnem sodišču, je pravdno sodišče vezano na to

odločitev

o Tukaj pa imamo drugo možnost – pravdno sodišče se s predhodnim vprašanjem sooči, ko

postopek še ni bil izveden

Pravdno sodišče v tem primeru ne more naprej presojati, ne da je prej razčiščeno predhodno

vprašanje, ali je kaznivo dejanje bilo storjeno ali ne (kazenskega postopka in kazenske sodbe še

ni)

Page 14: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Splošno pravilo: pravdno sodišče vedno lahko prekine oz. ustavi postopek in čaka, da se

o tem izjavi matično sodišče

o Toda, ali sme pravdno sodišče SAMO odločiti o temu?

13. ČLEN ZPP pravi, da lahko sodišče samo o predhodnem vprašanju odloči,

razen če obstaja neka posebna norma, ki pravi, da sodišče tega ne sme storiti

Institut DOMNEVE NEDOLŽNOSTI (3. ČLEN ZKP) je pravni institut, ki bi lahko

preprečeval pravdnemu sodišču, da samo reši predhodno vprašanje obstoja

kaznivega dejanja

a) Stara praksa Vrhovnega sodišča pravi, da ni nobene ovire, da sme sodišče

odločati o obstoju KD samo, da s tem ne krši domneve nedolžnosti (ker

naj bi šlo tukaj samo za ugotavljanje objektivnih znakov, torej

zastaralnega roka in ne dejanskega stanja tudi, ampak to ni res, ker je

zastaralni rok tudi odvisen od teže kaznivega dejanja, za kar pa je

poterbno ugotoviti dejansko stanje)

b) Ustavno sodišče je izdalo 2 judikata, ki pravita ravno nasprotno - v enem

je presojalo tedanji zakon o notariatu in del določb razveljavilo (sprejelo

je širši koncept domneve nedolžnosti) v drugem je presojalo zakon o

delovnih razmerjih (kjer pa je sprejelo ožji koncept domneve nedolžnosti,

reklo je, da je lahko domneva nedolžnost kršena samo z dejanji v

kazenskem postopku in velja za storilca kdor je OBDOLŽEN KD)

c) V ESČP je bila ugotovljena kršitev domneve nedolžnosti, saj naj bi bilo

sodniku samemu že tako težko pravilno upoštevati domnevo nedolžnosti,

kar pa je toliko bolj oteženo, če je storilstvo opevano v medijih, ipd. –

»nihče ne sme odločati o obstoju kaznivega dejanja na enem področju, ki

bi lahko imelo negativne posledice na drugem področju, razen če je bilo

kaznivo dejanje dokazano s pravnomočn sodbo po izvedenem kazenskem

psotopku«

Pravdno sodišče pri nas (po praksi ESČP) ne sme več odločati SAMO o obstoju

kaznivega dejanja, kot predhodnemu vprašanju – to bi imelo negativne

posledice na civilnem področju (morebitni daljši zastaralni rok)

a) Izjema je dopuščena, kadar izvedbe kazenskega postopka NE MORE več

biti (smrt, amnestija, oprostilna sodba) – v tem primeru lahko pravdno

sodišče o obstoju kaznivega dejanja samo odloči

b) Civilni postopek je namreč bolj kompliciran, tukaj se večkrat zgodi, da

ena človekova pravica trči ob drugo človekovo pravico

V našem primeru ima načeloma prav toženec

o Obstoj kaznivega dejanja je pogoj za nastanek civilne obveznosti (civilno in kazensko

pravo sta ločeni področji), enaka civilna posledica lahko nastane ravno tako, če je bilo v

kazenskem postopku odločeno ali ne

Civilne odgovornosti se je težje rešiti kot kazenske odgovornosti (prag je nižji v civilnem pravu,

kot v kazenskem pragu)

o OBJEKTIVNA ODGOVORNOST, primeri, kjer oseba za kaznivo dejanje ne more biti

obsojena ampak bo vseeno odškodninsko odgovarjala

o PRIMER: povzročitev zloma noge nosi s seboj odškodninsko odgovornost, tudi če to ni

dejanje hode telesne poškodbe po kazenskem zakoniku

Page 15: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Tukaj gre za objektivno odgovornost po kazenskem pravu, civilno sodišče bo

dosodilo odškodnino

o PRIMER: otrok povzroči zlom noge (starši ne bodo odgovarjali v kazenskem postopku, v

civilnem postopku pa bodo), skrajna sila (moramo plačati vseeno za razbito okno),

kvalificirana oblika krivde/naklep (v civilnem postopku zadošča malomarnost)

o Razlika je predvsem v DOKAZNIH STANDARDIH v kazenskem in civilnem postopku

O.J. SIMPSON je bil kazensko oproščen (dokazni standard: »beyond reasonable

doubt«) a civilno obsojen (dokazni standard: »2/3 verjetnost, da je moril«)

o DOKAZNO BREME

Silobran

a) IN DUBIO PRO REO (oprostilna sodba v kazenskem postopku)

b) TOŽENEC MORA DOKAZATI (obsodilna sodba v civilnem postopku)

Neprištevnost

a) Tudi po civilnem pravu je pogoj odškodninska odgovornost, ki vključuje

prištevnost in krivdo, zato NE odgovarja

b) IZJEMOMA lahko odgovarja iz razloga PRAVIČNOSTI (dementen, zaostal,

vendar zelo bogat)

ACTIO LIBERA IN CAUSA

o 136./II. OZ (odgovoren je, razen če ni sam kriv da je prišel v tako stanje)

o Po kazenskem pravu se presoja krivdo glede na zavedanje posledic, ki sledijo v času, ko je

bil še razsoden

o V civilnem pravi gre presoja samo na zavedanje posledic (MORAL bi se zavedati posledic)

IDENTIČNA DEJANSKA STANJA

o Isto ravnanje lahko povzroči kaznivo dejanje in odškodninsko odgovornost

o Na primere, kadar tako kazensko kot civilno sodišče gledata enak primer, se nanaša 14.

ČLEN ZPP (govori o VEZANOSTI NA OBSODILNO SODBO)

o Ko bo kazenski postopek končan, bo civilni postopek lažji (vezal se bo na obsodilno

sodbo)

PRIMER 6

Identično dejansko stanje

o Civilno sodišče je vezano na obsodilno sodbo

o Civilno sodišče pa ni vezano na vse, kar se nahaja v obsodilni sodbi

Ni vezano na ugotovitev kazenskega sodišča o višini škode

Mora pa ostati v OKVIRIH ugotovitve kazenskega sodišča

PRIMER 9

Za kaznivo dejanje sodelovanja pri pretepu zadošča sodelovanje, ni potrebna vzročna zveza

o Obsodba za to kaznivo dejanje, ne pomeni, da je bila ugotovljena vzročna zveza

V civilnem postopku je za odgovornost potrebna tudi VZROČNA ZVEZA (protipravno ravnanje,

škoda, odgovornost)

Odškodninsko sta ODGOVORNA B in C

Page 16: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

VAJA 8, 23.11.2010

PRIMER 8

Gre za institut IDENTIČNEGA DEJANSKEGA STANJA

o Prag civilne odgovornosti je nižji od praga kazenske odgovornosti, pravdno sodišče zato

ni vezano vedno za vsa vprašanja na sodbo kazenskega sodišča ampak mora samo

določene stvari presoditi (četudi ni podana kazenska odgovornost, bo lahko podana

kazenska odgovornost)

o V poštev pride 14. ČLEN ZPP

o Pravdno sodišče ni vezano na VSE kar je navedeno v kazenski sodbi, navezuje se samo na

tiste stvari, ki so za civilno presojo pomembni

V tem primeru sodišče bo vezano na to, da je kazensko sodišče odločilo, da JE

odgovoren (če se v kazenskem postopku ni mogel rešiti odgovornosti, se je v

civilnem res nebo rešil)

Ali lahko pravdno sodišče ugotovi, da je samo zlomil roko in ne tudi poškodoval glave?

o Civilno sodišče ni vezano na dejstva iz kazenske sodbe, ki bi lahko vplivale na višino

odškodnine

o Edina omejitev je ta, da civilno sodišče ne sme iti izven meje razlage poškodbe (v tem

primeru) – lahko se civilno sodišče odloči, da je šlo za manjšo poškodbo kot je to reklo

kazensko sodišče

o Tukaj se postavlja vprašanje kaj je hujše – zlom roke ali poškodba glave?

Če rečemo, da je poškodba glave hujša, civilno sodišče ni preseglo meje

razumevanja in razlage poškodbe, kot jo je definiralo kazensko sodišče in zato je

v tem primeru ravnalo PRAVILNO

Kazensko sodišče je odločilo, da je prišlo do zloma roke IN do poškodbe glave,

civilno sodišče pa je reklo, da je prišlo SAMO do zloma roke

o Pravdno sodišče sme reči, da je šlo samo za zlom roke in ne tudi za poškodbo roke, nebi

pa moglo reči, da ni šlo ne za zlom roke in ne za poškodbo glave ampak za zvin noge (ker

bi v tem primeru šlo izven okvira)

Civilno sodišče (kot smo že rekli) ni vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodišča, saj je za

odgovornost po civilnem pravu manj pogojev oz. so le tej blažji

o Zato lahko civilno sodišče ugotovi, da je podana civilna odgovornost tudi za nekaj VEČ (če

ni kazensko sodišče osebe oprostilo ampak mu je izdalo obsodbo za neko nižje kaznivo

dejanje, lahko civilno sodišče presodi odškodnino tudi za strožje, težje kaznivo dejanje)

o Zgolj dejstvo da kazenske odgovornosti za nekaj več NI, to še ne pomeni, da za to nekaj

VEČ ne more biti civilne odgovornosti

PRIMER 7

Tipičen primer glede identičnega dejanskega stanja (tudi tukaj ne gre za predhodno vprašanje)

Civilno sodišče je vezano na kazensko sodbo

o Tega se zaveda storilec, pravi, da je tudi sam oškodovanec (pešec) prispeval 1/3 k

nastanku posledice

Page 17: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Pešec pa se brani, češ da ni odgovoren, ker je kazensko sodišče odločilo, da je B spoznan

za krivega

Civilno sodišče je vezano na odločitev kazenskega sodišča, da JE KRIV, ni pa vezano na to v

KOLIKŠNI MERI je kdo kriv

o Ni vezano na deleže odgovornosti, zato ne gre za izključno vezanost na sodbo kazenskega

sodišča

o Kazensko sodišče se z vprašanjem prispevka žrtve (pri odločanju o samem kaznivem

dejanju) NE ukvarja, ga ne zanima viktimologija, za sam obstoj kaznivega dejanja (razen

za izjeme, ko gre za vezanost dveh oseb in izrecen prispevek drugega) pa prispevek žrtve

ne vpliva

V civilnem pravu je institut DELJENE ODGOVORNOSTI temeljni institut odločanja v postopku

glede določenih vprašanj

o Splošno pravilo pri ugotovitvi, koliko visoka je škoda, je to, da je obvezno potrebno

ponderirati tudi koliko je kdo k nastanku škode prispeval

o Ker tega v kazenski sodbi NI mora to civilno sodišče ugotoviti samo

V tem primeru lahko civilno sodišče ugotovi, da je pešec prispeval tudi do 99% za nastanek škode,

ne more pa nikoli odločiti, da je oškodovanec prispeval k škodi 100%

o S tem bi namreč odločilo v nasprotju s kazensko sodbo, ki pa pravi, da je storilec

odgovoren

PRIMER 10

ALI JE SODIŠČE NA UGOTOVITEV, DA VOZNIK AVTOBUSA NI ODGOVOREN ZA ŠKODO, VEZANO?

o Imamo primer, ko se 2 pravdna sodišča ukvarjata z enakim historičnim dogodkom (en

tožnik je tožbo vložil pri enemu sodišču, drugi pri drugemu)

o Sodišče tukaj ni vezano

ČE BI BIL OBSOJEN?

o Bi bilo pravdno sodišče vezano, moralo bi rešiti zadevo v škodo toženca

o Lahko bi se ga obsodilo na podlagi objektivne odgovornosti

Tukaj je materialnopravna napaka

o Delodajalec že odgovarja za škodo, ki jo povzroči delavec, če je ta škoda tudi

protipravna (ampak to ne bo dovolj)

STRANKE

SPOSOBNOST

o SPOSOBNOST BITI STRANKA (sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem

procesnem razmerju)

Spominja na definicijo pravne sposobnosti (sposobnost materialnega prava)

Razmerje s pravno sposobnostjo:

a) Vsakdo ki je pravno sposoben je sposoben biti stranka (tudi nasciritus

pro iam nato habetur,... velja v civilnem procesnem pravu – ne more pa

preden je rojen tožiti)

o PRAVDNA/PROCESNA SPOSOBNOST (sposobnost samostojno in veljavno opravljati

procesna dejanja)

Page 18: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Ta definicija nas spomni na definicijo poslovne sposobnosti iz materialnega

prava.

Razmerje do poslovne sposobnosti

a) POPOLNO vezanost procesne na poslovno

b) Tako nimamo problemov z osebami starejšimi od 18let, ki jim poslovna

sposobnost ni bila odvzeta (ker imajo poslovno sposobnost), ni

problemov z osebami, ki so mlajši od 15let in z osebami, ki jim je bila

poslovna sposobnost odvzeta(ti nimajo poslovne sposobnosti, namesto

njih nastopa zastopnik)

Problem nastane za osebe, ki so stare med 15let in med 18let in za osebe, ki jim

je poslovna sposobnost delno odvzeta

PRIMER 9

Najprej se moramo vprašati, ali obstajajo procesne predpostavke (določene okoliščine, ki

morajo biti podane, da je tožba sploh dopustna)

Ali je carinska prava sploh sposobna biti stranka?

o Je, če je pravna oseba (na abstraktni ravni)

o Carinska uprava, kot tudi drugi upravni organi (uradi, ministrstva, državni zbor) niso

pravne osebe

Ne morejo biti toženi, ker nimajo sposobnosti biti stranka, lahko pa je tožena

država (Republika Slovenija)

o Carinsko upravo oz. državo bo v postopku zastopal DRŽAVNI PRAVOBRANILEC

Pazljivi moramo biti pri različnih agencijah

o To so pravne osebe in v primeru, da storijo škodo ne moremo tožiti državo ampak tožimo

agencijo (je lahko stranka postopka)

V tem primeru sodišče ZAVRŽE tožbo (tožba je nedopustna, če gre za procesno pomanjkljivost

oz. kršitev)

o Ali je sodišče pristojno za to, da izda mnenje kako naj se odpravi napaka, namesto da

tožbo kar zavrže?

Prevladuje mnenje da NE

PRIMER 10

Če drži to, kar smo zgoraj rekli, ne gre za pravno osebo in ne more biti stranka postopka

To bi lahko bil tipičen primer SOCIETETE (ni pravna oseba je pa neka skupina ljudi, ki se med

seboj združijo za dosego nekega skupnega namena)

o Po splošnem pravilu nima torej pravice biti stranka

SPOSOBNOST BITI STRANKA je pa malo širša od pravne sposobnosti – 2 vidika te širitve:

o Lahko kakšen poseben zakon določi, kdo poleg pravnih in fizičnih oseb še lahko nastopa

kot stranka v pravdnem postopku (takih primerov, ko zakon organu ki ni pravna oseba,

daje možnost tožbe je ZELO MALO)

Državni tožilec lahko toži za razveljavitev zakonske zveze (državno tožilstvo ni ne

fizična oseba, ker ne toži zase ampak kot državni delavec in ni pravna oseba)

Center za socialno delo lahko podaja določene tožbe (ni pravna oseba ampak

državni organ v okviru socialnega skrbstva

Page 19: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Podeljena sposobnost biti stranka

Tukaj SODIŠČE za konkretni primer lahko neki obliki združevanja (ki sicer ni

pravna oseba) podeli sposobnost biti stranka (da lahko nastopa kot tožnik ali kot

toženec)

Praviloma se to dogaja na strani tožnika

POGOJ, da je ta podelitev možna je, da ima združenje neka sredstva (zadostna da

se pokrijejo stroški postopka in odškodnina, na katero je toženo)

To je tipično za societete

Če sodišče ne dovoli, da neko združenje toži (mu ni podeljena sposobnost biti stranka ali že

podana z zakonom)

o Lahko toži vsaka oseba posebej v sosporništvu

PRIMER 11

a) 15letnik toži za odpravo napake na kolesu, ki ga je kupil

Lahko sam toži

Pristop mora biti tak, da če je sam lahko veljavno kupil kolo, lahko tudi sam glede kolesa vloži

tožbo

b) nastopa kot toženec v pravdi za izročitev nepremičnine

po materialnem pravu se posli glede nepremičnin štejejo za pomembnejše

spet uporabimo logiko – če ne sme sam kupiti ali prodati nepremičnine, tudi sam ne more tožiti

ampak ga morajo pri tem zastopati starši

c) vloži tožbo za povračilo škode, ki jo je utrpel

tukaj se pokaže problem, odpove preslikava procesne na poslovno sposobnost takoj ko ne gre za

pravne posle

če imamo poslovno sposobnost glede določenega ravnanja imamo tudi procesno sposobnost,

problem pa pride takoj, ko materialnopravni spor nima veze s pravnimi posli

otrok, da lahko postane samostojno in veljavno upnik odškodninske terjatve, ne rabi biti star 0, ni

nujno da je že rojen

končno sprejet pristop je ta, da v zadevah, ki ne izhajajo iz pravnoposlovnih razmerij otrok pod

18let ne more sam tožiti ampak ga morajo zastopati starši

d) nastopa kot toženec v pravdi za povračilo škode

enaka rešitev kot pri c)

e) vloži tožbo za razvezo zakonske zveze

če je sklenil zakonsko zvezo (sklenil jo je, če se razvezuje) je s tem pridobil polno poslovno

sposobnost in zato tožbo lahko vloži

f) nastopa kot toženec v sporu za ugotovitev očetovstva

tukaj gre tudi za družinski postopek in po načelu razsodnosti, tožbo lahko vloži

g) nastopa kot toženec v pravdi za plačevanje preživnine

enako kot e), v družinskih postopkih je samostojno nastopanje mladoletnika v postopku lažje

VAJA 9, 24.11.2010

Page 20: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

V družinskopravnih zadevah kriterij ni POSLOVNA SPOSOBNOST ampak RAZSODNOST (da otrok,

oseba razume pomen in možne posledice svojih dejanj)

o Razsodnost je pogoj, da lahko sam nastopa v postopkih

PRIMER 13

Mladoletnost matere v tem primeru ni relevantna

V tej tožbi sta toženca OTROK in MATI

o S tem kot toži oba, mati ne more zastopati otroka, ker bi v tem primeru prišlo do KOLIZIJE

INTERESOV (gre za NUJNO sosporništvo)

o Ni primerno, da en toženec zastopa drugega toženca (ker lahko pride do konflikta

interesov)

o Kdor ga toži (domnevni oče) pa definitivno otroka ne bi mogel zastopati

V tem primeru se otroku lahko postavi KOLIZIJSKEGA ZASTOPNIKA

o Postavi ga CSD, če se mudi, lahko tudi sodišče v konkretni pravdi postavi ZAČASNEGA

ZASTOPNIKA

o Sodišče lahko začasnega zastopnika (kolizijskega) tudi v primeru, ko si nasprotujejo

interesi stranke in njenega zakonitega zastopnika

PRIMER 12

Problem glede procesne sposobnosti se ne pojavi samo pri otrocih ampak tudi pri osebah, ki jim

je bila poslovna sposobnost delno ali popolno odvzeta

POOBLASTITEV odvetnika je enostranski pravni posel, za čigar veljavnost je potrebna poslovna

sposobnost

o Toda ali mi vemo, da ga ni dejansko pooblastil prej, preden mu je bila poslovna

sposobnost odvzeta?

Stališče naše sodne prakse: važno je, da obstaja poslovna sposobnost v času vložitve tožbe in

da je v tem času pravilno zastopan

o Po stališču naše sodne prakse torej ta primer po nobenih pogojih ne bi mogel biti

pravilen, četudi bi dala oseba pooblastilo odvetniku PRED odvzemom poslovne

sposobnosti

o Oseba, ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta rabi zastopnika, rabi ga ves čas postopka

(moral bi po odvzemu sposobnosti odvetnika ponovno pooblastiti)

Sodišče v tem primeru ne bo tako ZVRGLO TOŽBE ampak bo moralo najprej poskrbeti, da se

vzpostavi stanje, da lahko oseba ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta, vloži tožbo

o Lahko čaka, da CSD postavi zastopnika

o Lahko pa postavi zastopnika za konkretni primer (začasni zastopnik, ko ni zakonitega

zastopnika)

PRIMER 2

PROCESNA LEGITIMACIJA

o Pojavlja se tako na aktivni strani kot na pozitivni strani

o Gre za vprašanje, kdo v konkretni pravdi lahko nastopa kot TOŽNIK ali TOŽENEC

Page 21: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Ne mešat s sposobnostjo biti stranka (ker se le-to nanaša na vse postopke, pri

procesni legitimaciji pa gre za konkretni primer)

o AKTIVNO PROCESNO LEGITIMIRAN je tisti, ki lahko v konkretni pravdi nastopa kot tožnik,

PASIVNO PROCESNO LEGITIMIRAN je tisti, ki lahko v konkretni pravdi nastopa kot

toženec

o Nesmisel bi bil, da bi morali za procesno legitimacijo najprej izkazati materialno

legitimacijo ampak velja, da je potrebno za OBSTOJ procesne legitimacije, zatrjevati

obstoj stvarne legitimacije!!

Tisti ki toži, bo moral postaviti trditev, da je res upnik, saj bo samo tako lahko

tožba pravilna

Tožnik mora tudi za toženca postaviti trditev, da je on res dolžnik, da mu nekaj

dolguje

To je v širšem smislu nek izraz pravnega interesa

STVARNA LEGITIMACIJA

o Pojavlja se tako na aktivni strani kot na pozitivni strani

o To je pojem materialnega prava

o Stvarno legitimiran je tisti, ki je nosilec pravice (AKTIVNO LEGITIMIRAN2) ali obveznosti

(PASIVNO LEGITIMIRAN3) po materialnem pravu

Delavec JLA (zaposlen v Jugoslovanski vojski) toži RS zaradi zaostalih obveznosti plače

Začeti moramo presojo PROCESNE LEGITIMACIJE

o Če bo ta predpostavka podana bomo šli na stvarno legitimaciji

o AKTIVNA PROCESNA legitimacija JE podana, saj zanjo zadošča, da je trditev postavljena

(tožnik trdi, da je do tega upravičen), PASIVNA PROCESNA legitimacija JE podana (toži

tržavo, država je lahko toženec v konkretnem primeru, ker zadošča, da tožnik trdi, da mu

je država dolžna nekaj)

To pomeni, da je tožba dopustna, presojati moramo nato ali je tudi UTEMELJENA!

o PASIVNA STVARNA legitimacija NI podana, ker država Slovenija NI dolžnik glede te

terjatve (četudi tožnik ima pravico dobiti plačo, tega ni dolžna dati država ampak nekdo

drug)

o Ker NI podana, se tožba ZAVRNE, zaradi materialne pomanjkljivosti (če ne bi bila podana

procesna predpostavka, bi tožbo zavrgli)

Pravila o legitimaciji izključujejo neke tožbe :

o Popularno tožbo (po splošnem pravilu taka tožba odpade)

Pravila o procesni legitimaciji so določena v ZPP, USTAVI,...

Sodišče torej ni ravnalo prav, ker je ugotovilo procesno pomanjkljivost, v resnici pa je šlo za

materialno pomanjkljivost

PRIMER 1

Ponovno se postavlja vprašanje, ali so podane vse legitimacije

o A.P.L. = tožbo vlaga nekdo, ki s to tožbo ne zahteva ničesar v svojo korist

2 AKTIVNO STVARNO LEGITIMIRAN = ta izraz je daljši izraz za UPNIKA (upravičenca)

3 PASIVNO STVARNO LEGITIMIRAN = ta izraz je daljši izraz za DOLŽNIKA (zavezanca)

Page 22: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Za procesno legitimacijo ni potrebno veliko dokazovanja, samo zahtevati moramo nekaj,

ker menimo, da smo upniki – tukaj pa T. Kovač ne zahteva ničesar zase, ampak s tožbo

zahteva, da se izpolni neki družbi (pravni osebi)

Tožba je v korist tretje osebe, NI AKTIVNE PROCESNE LEGITIMACIJE

o Tožba se zato ZAVRŽE (ker gre za procesno pomanjkljivost)

Da bi bila tožba pravilna, bi morala biti tožnik DRUŽBA, T. KOVAČ pa bi moral biti njen zastopnik

in tožiti v njenem imenu

PRIMER 5

Lahko se zgodi, da kakšen zakon odstopi od splošnih pravil (in celo omogoči popularno tožbo

ipd.)

o Ravno pri varstvu okolja je predvidena popularna tožba

Tožba je DOPUSTNA!

o Je to v nasprotju s pravili o splošni legitimaciji

o Možna je izključno zato, ker so možne izjeme in ker za tak specifičen primer zakon

določa, da je možna popularna tožba

VAJA 10, 30.11.2010

PRIMER 8

Tukaj manjka stvarna predpostavka

o Ko opravimo preizkus gledamo najprej procesno predpostavko (procesno upravičen je

tisti, ki v konkretnem postopku sme biti tožnik ali sme biti toženec) za katero je dovolj, da

tožnik smiselno zatruje, da so njegove pravice kršene in da toži tistega, od katerega nekaj

zahteva = A.P.L. je podana, P.P.L. je tudi podana

o Nato pogledamo, ali drži to, kar trdi tožnik

Tukaj manjka AKTIVNA stvarna legitimacija, ker tožnik ni upravičen do tega kar je zahteval

o Če pravi, da je lastnik, mora dokazati da je res lastnik

Tudi če ni lastnik LAHKO TOŽI ampak bo tožba ZAVRNJENA, ker ni izpolnjena stvarna

predpostavka

PRIMER 3

Tožnik trdi, da je nastala škoda družbi in zahteva, da se odplača družbi

o To pa ne gre po procesni predpostavki, saj lahko samo družba sama uveljavlja

odškodninski zahtevek

o To je tožba v korist tretje osebe, ki ni mogoča (razen če veljajo posebna pravila)

Družbo mora zastopati ZAKONITI ZASTOPNIK (poslovodstvo, uprava)

o Če pa gre za spor proti zakonitemu zastopniku (tako kot gre tukaj) lahko zastopa

nadzorni svet, če tega ni pa člani izvolijo predstavnika

Pri odškodninskih tožbah zoper upravo družbe, ki je le-tej povzročila škodo

Page 23: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Problem v takih primerih je, da večinski lastnik (družbenik) ni zainteresiran preganjati

uprave, saj delajo škodo družbi ne delajo pa škode njemu, kot lastniku

o Prizadeti zaradi tega so upniki (ki pa imajo vseeno na voljo neke zahtevke) in manjšinjski

družbeniki

To se v pravu gospodarskih družb rešuje na 2načina

MANJŠINJSKA PRAVICA (manjšina lahko skliče zastopnika, s katerim

prisili večino, naj umakne tožbo ali ne ravna več v škodo)

DERIVATIVNA TOŽBA (v določenih izjemnih primerih lahko odškodninski

zahtevek družbe v svojem imenu uveljavlja družbenik – v svojem imenu

poda tožbo za račun družbe)

Ker ne gre za posebno situacijo, ki bi bila zajeta z ZGD, ni podlage, da bi lahko družbenik sam tožil

ampak mora tožiti družba sama!!!

o Ni podana AKTIVNA PROCESNA LEGITIMACIJA

o Tožba se ZAVRŽE

PRIMER 4

Če se ne plača tandemov pri javni priobčitvi, gre za kršitev avtorske pravice

o Male avtorske pravice avtorjev lahko (po zakonskem pooblastilu) zahteva tudi avtorska

organizacija (ki v svojem imenu zahteva plačilo za kršitev)!

o Pravica ni od avtorske organizacije ampak od avtorjev

PRIMER 15

Ali gre tu za prcesni ali materialni problem?

o Javni tožilec lahko toži na razveljavitev zakonske zveze ampak samo za določene primere

(če gre za sorodstvo, dvojno zakonsko zvezo ali če je bila sklenjena ko je bil en od njiju

nerazsoden)

o Torej javni tožilec ne more tožiti, če je zvezo sklenil mladoletnik

V tem primeru gre za problem PROCESNE PREDPOSTAVKE in moramo tožbo ZAVREČI

o Ta zakonska zveza je res izpodbojna, z njo ni vse v redu, ker jo je sklenila oseba, mlajša od

18let – če bi zahtevek ZAVRNILI (torej če bi šlo za napako materialne predpostavke) bi pa

rekli, da je s to zakonsko zvezo vse v redu

o Mi pa želimo tukaj samo odločiti, da tisti, ki je v tej zadevi uveljavljal zahtevek za to NI

PRISTOJEN (ne more tožit iz tega razloga)

Ker zavrženje tožbe nima učinka ne bis in idem, zato lahko starši ponovno vložijo tožbo

PRIMER 17

87./III. ZPP

o Ta del zakona govori o POOBLAŠČENCU

o Direktor (poslovodja) je ZAKONITI ZASTOPNIK D.O.O. in NI pooblaščenec

o Ta člen zahteva neko pravno omejitev SAMO za pooblaščenca

Vsakdo lahko v svoji zadevi nastopa pred sodiščem SAM (torej v našem primeru, ko govorimo o

pravni osebi, se nastopa s pomočjo zakonitega zastopnika) ali pa se odločimo za drugo rpavno

Page 24: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

pomoč, in če se odločimo za to pravno pomoč (v tem primeru je to pooblaščenec) pa mora le-ta

izpolnjevati neka merila

o V tem primeru pa imamo zakonitega zastopnika, za katerega pa ni določeno, da mora

imeti pravno izobrazbo, in lahko družbo zastopa tako na okrajnih, okrožnih in višjih

sodiščih

o To velja v primeru pravnih oseb (moramo ločiti med zakonitimi zastopniki in

pooblaščenci), v drugih primerih je lahko drugače

RAZLIKOVANJE:

o ZAKONITO ZASTOPSTVO temelji že na zakonu, zastopa se stranko v postopku, POLOŽAJ

POOBLAŠČENCA izhaja iz podelitve pooblastila (podlaga je pogodba, ki ji pravimo

mandat)

o Zakonitega zastopnika ne morejo imeti vsi, pooblaščenca si lahko vzame vsak

o Pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak (če si ga vzamemo), pred okrožnim,

višjim, vrhovnim pa so z 87./III. določena merila

V primeru IZREDNIH PRAVNIH SREDSTEV pa velja IZJEMA

o Moramo si za to vzeti odvetnika (razen če nismo že sami odvetniki)

o Zakon torej določa, da moramo v primeru vložitve pravnega sredstva (kjer odloča višje

oz. Vrhovno sodišče) imeti odvetnika, v naslednjem odstavku pa zakon pravi, da mora biti

v primeru postopka pred vrhovnim ali višjim sodiščem pooblaščenec odvetnik ampak se

lahko posameznik sam odloča ali ga bo vzel ali ne, torej ali se te 2 določbi izpodbijata?

NE, ker vrhovno sodišče odloča tudi o drugih zadevah rednega postopka in ne

samo o zadevah na podlagi izrednih pravnih sredstev

o Se pa zgodi, da imamo izredno pravno sredstvo tudi na sodišču prve stopnje (to je

UGOVOR), za katerega potrebujemo odvetnika

o Smisel zakonske ureditve, da za izredno pravno sredstvo potrebujemo odvetnika:

Da je bolje za stranko samo, da ima odvetnika (kot če bi sama nastopala v

zadevah, na katere se ne spozna)

Ni pa prav da rečemo, da je argument zakonske ureditve to, da je to

dobro za stranko (»stranko v nekaj prisilimo, zato ker je to zanjo dobro«),

ker to ne more biti razlog za to da se nekoga v nekaj prisili

Kvečjemu bi uspel argument, da je to dobro za ostale, za nekaj kar je

izven sfere posameznika, ki smo ga s tem omejili

Dobro je za sodišča (to je razlog za določitev obveznega zastopanja)

Zmanjšajo se časovni zaostanki

Sodišče lažje dela z vlogami odvetnikov kot z vlogami strank (ker so manj

čustveni, bolj sistematični), kar izboljša kvaliteto sodišča

»Iura novit curia« - če si sodnik lahko pomaga s kvalitetnimi vlogami ene

in druge stranke je delo sodišča lažje in bo tudi kvaliteta sodišča boljša

PRIMER 16

Tukaj ne gre več za procesno legitimacijo ali razmerje med zastopniki in pooblaščenci ampak se

nanaša na uspešnost pravde v primeru procesnih posledic v času pravde

o 205. ČLEN ZPP ponuja SPLOŠNO PRAVILO, ki pravi, da je nadaljni potek postopka odvisen

od tega, ali je imela stranka v času postopka pooblaščenca ali ne

Page 25: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Če pooblaščenca nima, je postopek prekinjen, dokler ga nekdo drug ne prevzame

(prevzeli bi ga dediči)

o Če stranka pooblaščenca IMA, smrt stranke NI OVIRA za nadaljni potek postopka

Postopek se nadaljuje brez zastoja, ker nastopa pooblaščenec, ki pa ne zastopa

več umrle stranke ampak dediče

Pooblastitev je pravni posel, ki je značilen tako za materialno pravo kot tudi za procesno pravo

o Pooblastilo za nastopanje pred sodiščem je stvar procesnega prava

V tem primeru, po procesnem zakonu, po smrti pooblastilo ne preneha

(postopek se nadaljuje)

Lahko ga pa dediči odpovejo

o Pooblastilo v primeru smrti pooblastitelja (po materialnem zakonu) avtomatično preneha

Tukaj gre za povračilo NEPREMOŽENJSKE ŠKODE

o Po OZ terjatev za nepremoženjsko škodo NI PODEDLJIVA razen, če je že priznana s

pravnomočno sodbo ali s pisnim sporazumom med upnikom in dolžnikom!!!!

o Tukaj ni podano ne eno ne drugo (postopek še teče, zato ni prišlo do pravnomočne

sodbe, pa tudi sporazuma ni med upnikom in dolžnikom, ker čene ne bi bilo tožbe)

o Posebnost tega primera je torej ta, da NI DEDIČEV (ni nikogar, ki bi ta postopek lahko

prevzel v primeru, da stranka umre)

V tem našem primeru bo sodišče postopek USTAVILO S SKLEPOM

o Sodna praksa je v tem primeru postavila neko tezo, da se sicer sodišče ne more več

odločati o vračilu nepremoženjske škode, kot glavnem vprašanju, lahko pa sodišče odloča

tem, ali bi v primeru, da bi tožnik še bil živ, bilo njegovemu zahtevku ugodeno ali ne (in če

bi bilo, bi na podlagi tega moral toženec plačati stroške)

o Vrhovno sodišče pa postavlja drugačno prakso, da v primeru, da sodišče zahtevku NE

ugodi (ne glede na to zakaj ne ugodi) morajo stroške postopka plačati dediči tožnika

Splošno pravilo pa je to, da so načeloma tej zahtevki podedljivi, ta primer je zgolj specifičen

primer!!

PRIMER 7

(1.DEL) Pri prenehanju fizične osebe je za nadaljevanje postopka načeloma odvisno od tega, ali

ima ta fizična oseba pooblaščenca ali ne, za pravne osebe pa velja, da se POSTOPEK VEDNO

PREKINE in se nadaljuje s PRAVNIM NASLEDNIKOM

(2.DEL) Tukaj gre tudi za preoblikovanje ampak ne gre za preoblikovanje subjektivitete pravne

osebe ampak le-ta ostane enaka, ampak gre samo za preoblikovanje imena, ki pa ni relevantno

VAJA 11, 1.12.2010

PRIMER 14

Po materialnem pravu obstaja okoliščina, po kateri se starši lahko izgovorijo iz odgovornosti za

otroka, v primeru, če je bil otrok v tem času zaupan nekomu drugemu

Page 26: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o V tem primeru ta druga oseba, ki ji je otrok zaupan odgovarja KRIVDNO in ne z

objektivno odgovornostjo

Oškodovanec od staršev zahteva, da naj mu plačajo odškodnino, ker mu je njihov otrok povzročil

škodo

o A.P.L. in P.P.L. sta podani

Toženec v tem primeru pa ni pravi dolžnik (starši niso dolžniki)!

o Oškodovanec sme tožiti starše in od njih nekaj zahtevati ampak v tem primeru nima prav

o Ni podana A.S.L.!!!

Zahtevek se kot NEUTEMELJEN ZAVRNE!

PRIMER 20

Označba stranke

o Tožba ni popolna, ker v njej niso pravilno označene stranke, tožnik bi moral to popraviti

To se velikokrat spregleda

Bila je neka napaka (v označbi) ampak so jo spregledali in je zadeva postopala po rednem

sodišču

o Sodna praksa pravi, da ne gre samo za pravilno označbo stranke ampak za sposobnost

biti stranka, zato je to absolutna bistvena kršitev in se tožba razveljavi ter vrne v ponovno

sojenje

o Načeloma je sprejet kriterij, da je bistveno (pri nepravi označbi stranke) preveriti, ali je

zaradi te napačne označbe stranke kdo trpel, ali je bil kdo oškodovan

Če bi višje sodišče danes reklo, da je to kršitev, bi jo samo lahko popravilo tako,

da bi bilo pravilno

o Zaradi nepravilne označbe stranke torej lahko pride do veliko problemov, zato je

najbolje, da se temu izognemo tako, da že na začetku pravilno označimo stranko (haha)

V drugem odstavku je primer, ko je označba stranke pravilna, ampak je pravna oseba vmes

prenehala obstajati

o Tukaj se postopka ne bo prekinilo ker A.A., kot fizična oseba, še vedno obstaja, in ni

bistveno, ali obstaja še vedno s.p. ali ne

o Že od začetka je A.A. stranka (in ne s.p.)

V zadnjem primeru velja enako

o Gre za isti subjekt, sodba se glasi na človeka z imenom in priimkom in ta človek še

vedno obstaja, ne glede na to ali je s.p. še vedno ali ne!

o A.A. odgovarja v vsakem primeru, v vsakem primeru je toženec, ne glede na to ali mu

status s.p. kasneje preneha ali ne

PRIMER 21

Sodna praksa je sprejela kriterij presojanja kršitve – ali je imela ta napaka kvarne posledice za

obrambo?

o US-RS dopušča možnost, da če je lahko iz vsega tega toženec nedvoumno sklepal, da gre

za njega, nosi breme, da bo odgovarjal v primeru, da sodišče ugotovi, da je odgovoren

o Toženec bi mel možnost sklepati iz konteksta, da se zadeva navezuje na njega

Page 27: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o To pa seveda velja ob upoštevanju zgornjega standarda (ali je bila obramba s tem kvarno

oškodovana)

PRIMER 22

PRIMER A

o V razmerju s pooblaščenci je potrebno ločiti in razumeti obstoj dveh razmerij

(NOTRANJEGA in ZUNANJEGA razmerja)

ZUNANJE RAZMERJE izhaja iz pooblastila (da bo pooblaščenec opravljal dejanja

za tretjega, za nastopanje proti tretjim osebam je bistvena izdaja pooblastila)

NOTRANJE RAZMERJE je razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem

(zakaj bo pooblaščenec zastopal, med njima je mandatna pogodba4)

Pravno pomemben temelj tega razmerja (zakaj bi nekdo moral na

sodišče) je podelitev brezplačne pravne pomoči

o Bistveno je samo to, kar izhaja iz POOBLASTILA (in ni pomembno notranje razmerje kot

tako)

Odvetnik v tem primeru (ob kršitvi pooblastila) je lahko odškodninsko

odgovoren(če je v pooblastilu izrecno navedeno, da nekaj ne sme storiti pa prav

to stori je odškodninsko odgovoren zaradi kršitve pogodbe)

Če krši pogodbo pride do škode, težko pa je dokazati, ali bo odškodninsko zares

odgovarjal

PRIMER B

o Pooblastilo je veljavno!

o Izdaja pooblastila je enostranski pravni posel in zato ne potrebuje sodelovanja druge

stranke, prav tako tudi ne njenega soglasja

o Pooblastilo je upravičenje za zastopanje (tako po materialnem kot tudi procesnem

pravu), noben odvetnik pa ni dolžan zaradi pooblastila iti na sodišče

Je pa dolžan to storiti, če ima s stranko neko NOTRANJE RAZMERJE

Tako se lahko kogarkoli pooblasti tudi proti njegovi volji ampak, če ni notranjega

razmerja ne bo ta pooblaščenec dolžan pristopiti na sodišče, razen če med njim

in pooblastiteljem obstaja neko notranje razmerje

o Pooblastilo je samo IZJAVA VOLJE, da bi radi nekoga, da nas zastopa in to pooblastilo ne

zavezuje kot pogodba ampak med stranko in odvetnikom/pooblaščencem zavezuje

mandatna pogodba kot taka (torej med stranko in odvetnikom je sklenjena mandatna

pogodba ki ustvarja med njima notranje razmerje)

PRIMER C

o Stranka se lahko vedno odreče pravnemu sredstvu tako sama, kot tudi z odvetnikom, če

ga pooblasti

To, da je stranka dala pooblastilo odvetniku še ne pomeni, da sedaj sama ne

more več opravljati procesnih dejanj

4 Lahko bi to razmerje izhajalo tudi npr. Iz razmerja pogodbe o zaposlitvi ali družbene pogodbe,...

Page 28: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Drugače velja pri IZREDNIH PRAVNIH SREDSTVIH, ko mora stranka vedno imeti

odvetnika in ne more sama opravljati procesnih dejanj

PRIMER D

o Problem je ta, ali se lahko za zastopanje pooblasti samo fizično ali tudi pravno osebo?

V materialnem pravu (po OZ) je pooblaščenec lahko fizična ali pravna oseba

o V procesnem pravu (po ZPP) je v skladu s stališči teorije in sodne prakse, pooblaščenec

lahko samo FIZIČNA OSEBA, z eno izjemo, in sicer ODVETNIŠKO DRUŽBO!!

98. ČLEN ZPP

Stranka lahko prej prekliče pooblastilo odvetniku!!

PRIMER 18

Stranke so v različnih pravdnih postopkih različne (nekatere na narokih sploh ne želijo

sodelovati,...)

o Prav zato tudi odvetnik pred vsakim narokom ne kliče stranke (da bi jo npr. Vprašal ali je

še živa ali ne), zato se velikokrat lahko zgodi, da stranka med procesom umre pa odvetnik

tega sploh ne ve (še posebno možno je da se to zgodi kadar so postopki dolgi)

o Postopek gre lahko naprej ampak se bo morala sodba glasiti na dediče (in ne na stranko

ki je umrla), če pa le-tej še niso znani se napiše za morebitne dediče

TOŽBA

INSTITUT LITISPENDENCE (VISEČNOST PRAVDE)

o Ni nobene potrebe po temu, da o isti zadevi potekata dve različni pravdi

To je tudi prepovedano

o Ta institut pomeni, da ko je ena pravda v teku (visi), se glede iste stvari ne sme začeti

nova pravda!!

PRIMER 4

Če bi bila razveza sporazumna bi se morala dogovoriti o razdelitvi skupnega premoženja, če pa

gre za razvezo na tožbo se o tem lahko dogovorita tudi, kadar je zakonska zveza že razvezana

Najprej mož vloži tožbo proti ženi, nato vloži še žena proti možu

o Stranka tožbo vloži na sodišče, sodišče pa nato to tožbo VROČI tožencu

o Pod predpostavko, da gre za isto stvar in je podana litispendenca, se vprašamo, katero

tožbo je potrebno zavreči

Litispendenca je procesna predpostavka, in njena kršitev rezultira v ZAVRŽENJU

tožbe

Zakon se je odločil za možnost, da se za relevanten trenutek za nastop

litispendence šteje trenutek VROČITVE TOŽBE

Če bi bilo torej potrebno zavreči neko tožbo v tem primeru, bi morali zavreči

moževo tožbo, ker je bila kasneje vročena

Ko je tožba VLOŽENA se začne pravdni postopek, ko pa je tožba nasprotniku

VROČENA pravimo, da se začne pravda

Zahtevka tukaj nista čisto ista, ampak položaja litispendence ne utemelji samo enakost

zahtevkov ampak tudi, kadar sta zahtevka med seboj IZKLJUČUJOČA

Page 29: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Gre za spor o deležih na skupnem premoženju zakoncev, zakonca sta dva, torej takoj ko

se določa delež enega se določa istočasno tudi delež drugega (zato ni potrebe po dveh

pravdah, ker bo z eno pravdo vse rešeno)

o RATIO LITISPENDENCE = nobene potrebe ni o dveh pravdah glede enake stvari, zato

tudi dve pravdi nista dovoljeni

o Mož ne bo oškodovan, če bo ugodeno pravdi žene, ker lahko še vedno dokaže, da je

njegov delež 70% in ne samo 50%

Sodišče lahko vedno ugodi zahtevku tudi deloma če je dokazano, da ni

popolnoma pravilen

o Zakonska domneva je, da so deleži 50:50

Zato teh deležev ni potrebno dokazovati, dokazovati pa je potrebno, če se trdi,

da so deleži več kot 50%

V tem primeru torej žena sploh ne bi rabila dokazovati deležev, mož pa v vsakem

primeru

Ker je litispendenca procesna predpostavka je tožbo v primeru njene kršitve potrebno zavreči

o Če sodišče tega ne stori in izda sodbo gre za ABSOLUTNO BISTVENO KRŠITEV postopka in

sodba bo padla (ampak samo če se kdo pritoži, če se nihče ne pritoži bo sodba

pravnomočna)

PRIMER 5

Zahtevka nista čisto ista ampak bi lahko bila med seboj izključujoča

o ZAHTEVKA sta MEDSEBOJNO IZKLJUČUJOČA, če je prvi zahtevek je utemeljen in to

avtomatično pomeni, da drugi zahtevek ni utemeljen

V primeru da prvi zahtevek ni utemeljen, mora to avtomatično pomeniti, da je

utemeljen drugi

o Ta dva zahtevka NISTA ISTA in NISTA MEDSEBOJNO IZKLJUČUJOČA, zato bosta lahko dve

pravdi lahko stekli

Nista zahtevka izključujoča, ker odločitev o temu, da A ni lastnik še ne pomeni

avtomatično da je B lastnik

Če bi želeli, da tožbo B-ja zavržemo zaradi kršitve litispendence bi moral B tožiti »da A NI lastnik«

PRIMER 6

Litispendenca velja med ISTIMA STRANKAMA, zato v tem primeru, kadar gre za druge stranke,

le-ta ni kršena zatorej bosta lahko potekali obe pravdi

Obe pogodbi v tem primeru sta veljavni (čeprav gre za dve pogodbi z različnima osebama,

katerima pa je bila z vsako pogodbo obljubljena ena sama ista stvar)

o Če sta obe pogodbi veljavni, komu mora prodajalec izročiti stvar X?

Obema mora izročiti stvar

Tukaj ni nobenemu izpolnil in oba sta ga nato tožila

o Sodišče bo ugodilo obema zahtevkoma

In B bo dolžan obema izpolniti

Ampak ker ne izpolni nobenemu, se lahko zahteva izvršba, ki jo zahtevata oba

(tako A kot C)

o Tu v fazi IZVRŠBE bo postalo odločilno vprašanje, da je ta stvar X samo ena

Page 30: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Odločilen trenutek za dodelitev stvari X bo, da tisti, ki bo prej prišel na vrsto za

izvršbo tisti bo dobil možnost rubeža in torej bo dobil stvar X, drugi, ki bo prišel

kasneje bo dobil denarno protivrednost

Ločiti moramo torej med procesnimi pravili in materialnimi pravili (stvarnega, obligacijskega

prava,...)

VAJA 12, 7.12.2010

PRIMER 8.a

Tožnik je vložil tožbo za več, kot bi moral

Ali gre za dve enaki tožbi? Kaj je razlog za litispendence?

o Razlog za litispendenco je, da druga pravda ni potrebna, če se bo vse rešilo v prvi pravdi

o Sodišče je vezano na zahtevek stranke, ne more določiti več ali pa nekaj drugega lahko pa

dosodi MANJ

Tukaj gre za VSEBOVANI ZAHTEVEK

o Teh 700€ je že vsebovanih v prvotnem zahtevku 1000€

o Torej gre za kršitev litispendence, druga pravda ne bo potrebna

PRIMER 8

Tožnik bi spremenil vrednost zahtevka iz prve pravde iz 1000€ na 1500€

o To pa ne more kar sam storiti, potrebna je ali privolitev toženca ali privolitev sodišča (ker

nemore kar tako spreminjati vsega sam)

Ali trčimo tukaj na pravila o litispendenci?

o Prve tožbe ne moremo zavreči, ker je prva tožba (»kdor prej pride prej melje«)

o Tudi druge tožbe ne moremo zavreči, prav tako pa ni v redu, če pustimo obe tožbi

o Za 1000€ že teče pravda, za dodanih 500€ (ki se jih zahteva z zahtevkom 1500€) pa

pravda še ne teče

Tožba je lahko tudi samo delno utemeljena (zahteva 1000€, dobi pa 700€), tako

je lahko tudi samo DELNO DOPUSTNA

Tožbo se lahko tudi samo DELNO ZAVRŽE, za prvih 1000€ je tožba

NEDOPUSTNA,ker o tem že teče pravda (torej zaradi litispendence je

nedopustna), za tistih 500€ pa ni litispendence in je za ta znesek tožba

DOPUSTNA (ali je utemeljena ali ne še ne vemo)

o Lahko eno stvar zahtevamo z več različnimi tožbami (lahko razdelimo na več tožb)

VRSTE TOŽB

DAJATVENA

o Klasičen koncept pravdnega postopka

o Imam neko pravico, nekdo jo prekrši, jaz ga tožim na povrnitev škode in sodišče ga

obsodi na spolnitev (dajatev, vrnitev škode,....)

OBLIKOVALNA TOŽBA

Page 31: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Tožnik zahteva naj sodišče ustanovi, preoblikuje ali ukine neko pravno razmerje

UGOTOVITVENA TOŽBA

o Z njo tožnik zahteva, naj sodišče ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja

o Najšibkejše pravno varstvo, od nikogar se ne zahteva da kaj da, naredi

PRIMER 3

Sklenili smo neko pogodbo in se tudi izpolne ta pogodba, kasneje se ugotovi, da smo bili v zmoti

o Pogodba je torej NEVELJAVNA, lahko se zahteva nazaj to kar smo izpolnili

o Pogodba je IZPODBOJNA (ni veljavna) ampak UČINKUJE (pravni učinki nastajajo)!!!!pazi

da ne rečeš da je veljavna

Izpodbojna pogodba dokler ni razveljavljena UČINKUJE, dokler ni razveljavljena

nihče ne more trditi da je neveljavna

OBLIKOVALNE pravice so 2h vrst

o Glede na način, kako stranka to oblikovalno pravico izpolni

Lahko jo izpolni z enostransko izjavo volje (opcija)

prodaja na daljavo, prodaja »od vrat do vrat«, od katere lahko

odstopimo z enostransko izjavo

Tiste, kjer ima stranka pravico doseči spremembo v pravnem razmerju, ampak

tega ne more sama narediti, rabi intervencijo sodišča

Primer je razveljavitev zakonske zveze

OBLIKOVALNA TOŽBA za primer OBLIKOVALNE pravice

o V tem primeru potrebujemo INTERVENCIJO SODIŠČA, po našem pravu je pravica doseči

izpodbojnost pogodbe v nalogah sodišča

o NAJPREJ moramo zahtevati razveljavitev pogodbe (in hkrati torej ugotovitev, da je ta

pogodba tudi izpodbojna) NATO še na vrnitev kupnine

Lahko v eni tožbi ampak morata biti 2 različna zahtevka

V tem naše primeru ni tako tožil, zato moramo njegov ZAHTEVEK ZAVRNITI kot NEUTEMELJEN

o Ker ni tožil pravilno

o Tožil je na vrnitev kupnine preden je bila pogodba zaradi zmote razveljavljena in v tem

primeru še učinkuje ta pogodba zato je dokler se pogodba ne razveljavi kupnino plačal po

utemeljeni pravni podlagi

PRIMER 2

Toženec se je upravičeno odločil za razveljavitev pogodbe (grajal je, prodajalec ni nič naredil,...)

o Ima torej pravico do ODSTOPA OD POGODBE

o In če ima torej to pravico, pomeni, da od pogodbe lahko odstopi sam in ne potrebuje

intervencije sodišča!! (že po jezikovni razlagi)

Brez intervencije sodišča lahko stranka sama to stori v primeru, da piše v materialnem zakonu

»stranka lahko odpove, ukine, odstopi,...«

On je torej utemeljeno odstopil od pogodbe, ampak zadeva je prišla na sodišče (Kaj nas sodišče

stori?)

o V sodni praksi je sprejeta možnost, da gre za POMANJKANJE PRAVNEGA INTERESA, kar

pomeni, da ne potrebujemo sodne intervencije, ker to lahko sami storimo ali smo to že

sami storili

Page 32: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o V tem primeru je napaka majhna, nima učinkov, samo zavleče se postopek – lahko bi sam

takoj odstopil pa gre prej na sodišče, sodišče pa mu bo samo reklo, naj to sam naredi

V obratnem primeru, ko bi morali na sodišče pa želimo to sami storiti, je lahko

napaka usodna!!!

PRIMER 21

Če je pogodba veljavna, jo bo treba izpolniti in sicer takrat, ko zapadejo zahtevki

o V primeru, da ima prav tožnik ne potrebuje z ugotovitveno tožbo tožiti na ugotovitev

ampak ker so zahtevki v našem primeru že zapadli, lahko toži z dajatveno tožbo

o Če pa ima prav toženec in tožnik najprej toži na dajatveno tožbo

Se bo ugotovitev pravnega razmerja ugotavljala kot PREDHODNO VPRAŠANJE

Če je sporno ali neka pogodba obstaja ali ne ne rabimo najprej tožiti z ugotovitveno tožbo ampak

nam je na voljo dajatvena tožba, pri kateri pa bo sodišče obstoj razmerja presojalo kot

predhodno vprašanje

Posebnost UGOTOVITVENE tožbe je da je edina oblika tožbe, za katero je posebej predpisan

OBSTOJ INTERESA

o Pri drugih dveh tožbah se pravni interes za obstoj tožbe predpostavlja, domneva

Pri ugotovitveni tožbi, pa mora tožnik to posebaj dokazati

o Dajatvena tožba daje močnejši pravno varstvo kot ugotovitvena tožba, ker v primeru, da

toženec ne ravna v skladu s pravnomočno sodbo pride do izvršbe, pri ugotovitveni pa je

potrebno ponovno tožiti

o Pravnomočna sodba pri ugotovitveni tožbi NI izvršilni naslov ampak mora ponovno tožiti

Ima močen učinek ta tožba ampak še vedno manj kot dajatvena tožba

Tukaj imamo situacijo za UGOTOVITVENO TOŽBO

PRIMER 20

Spor – ena stranka meni, da pogodba obstaja, druga da ne obstaja. Kaj naj stori?

o Tukaj se problematika dogaja že pred zapadlostjo (zapade šele junija, on pa že marca

zahteva)

o Je pa vseeno tukaj gostilničar lahko zaskrbljen (upnik je v negotovosti), ker že marca

dolžnik pravi, da mu do junija ne bo izpolnil

o To je lahko podlaga za UGOTOVITVENO TOŽBO

preventivno pravno varstvo je lahko podlaga za ugotovitveno tožbo, tožnik ne

rabi čakati, da do kršitve pride ampak lahko toži prej, če utemeljeno pričakuje,

da do časa izpolnitve ne bo dolžnik izpolnil svoje obveznosti

smisel sodnega varstva že pres samo kršitvijo je, da lahko stranki sklenejo nove pogodbe z

novimi dobavitelji oz z novimi gostilničarji (v tem primeru)

o da lahko gostilničar, dokler še lahko sklene pogodbo z novo pivovarno

VAJA 13, 15.12.2010

PRISTOJNOST

Page 33: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Dolžnost nekega organa (sodišča) da odloča o nekem sporu (o tem sporu lahko in mora odločati)

Več vrst pristojnosti poznamo

o Najprej mora biti podana SODNA PRISTOJNOST

Kar pomeni, da so za odločanje pristojna sodišča (sodni organi) in ne upravni

organi

o MEDNARODNA PRISTOJNOST

Kadar gre za spore ki imajo pomembno zavezanost med dražvami, pojavi se

konkurenca med državami glede pristojnosti

Imajo mednarodni element

Ugotoviti moramo, ali se lahko taki spori rešujejo v Sloveniji

o STVARNA PRISTOJNOST

Katero sodišče lahko odloča o določeni vrsti spora (gledamo PREDMET spora)

Imamo sodišča splošne pristojnosti (okrajna in okrožna sodišča) in sodišča

posebne pristojnosti (delovno in socialno sodišče)

o KRAJEVNA PRISTOJNOST

Imamo več okrožnih in okrajnih sodišč, in če želimo priti do konkretnega sodišča,

ki bo odločalo, moramo ugotoviti katero je pristojno

Glavni kriterij za določitev pristojnosti je STALNO PREBIVALIŠČE TOŽENCA (actor

cepitur forem reis)!

Več vrst je, najbolj pogosto se uporablja ta splošna pristojnost (stalno

prebivališče), včasih so uporabljivi tudi drugi kriteriji

Zgodi se lahko, da ima poleg pristojnega sodišča pristojnost tudi neko drugo

sodišče (IZBIRNA PRISTOJNOST)

Če sodišče ugotovi da nekatere od teh pristojnosti ni:

o Če ni SODNE pristojnosti

Sodišče ne more odločati, zato izda procesni sklep s katerim se postopek ZAVRŽE

(poseben postopek brez meritornega odločanja)

Enako velja za mednarodno pristojnost, če ni podana

o Za ostale pristojnosti je pa drugače, veliko možnosti obstaja

Pristojnost določenega sodišča temelji na kriterijih, ki jih je na začetku treba ugotoviti

o Ne gre za odločitev o vsebinskem sporu ampak samo za odločitev, katero sodišče bo

odločalo, katero je pristojno

IZKLJUČNA PRISTOJNOST

o Kadar je toženec tako zelo vezan na nek teritorij, da bi bilo nesmiselno kje drugje

opraviti postopek

o V tem sporu ne more nobeno drugo sodišče odločati ampak je samo eno sodišče

izključno pristojno

PRIMER 1

Gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom

o Sodišče, pred katerim je bila vložena tožba je prezrlo, da je pri sporih, ki izhajajo iz

izzvršilnega postopka določena IZKLJUČNA PRISTOJNOST

Tisto sodišče, ki je odločalo v postopku glede izvršilnega postopka mora o tem

novem postopku ponovno odločati

Page 34: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Toženec ni ugovarjal temu, da se je začelo odločati na drugem sodišču

Sodišče je spregledalo, da je neko drugo sodišče izključno krajevno pristojno, stranki sta se pa s

tem strinjali

o Načeloma se lahko stranki dogovorita, da bo krajevno pristojno neko drugo sodišče, kot

ga določa ZPP, lahko pride tudi do TIHEGA DOGOVORA O PRISTOJNOSTI (tožnik vloži

tožbo pri enemu sodišču in toženec temu ne ugovarja)

Dogovori o pristojnosti imajo tudi neke meje

o Krajevne pristojnosti sodišče načeloma NE preverja, preveriti pa mora samo to, da ni

neko drugo sodišče IZKLJUČNO PRISTOJNO (22. ČLEN ZPP)

V našem primeru je odločalo sodišče, ki je bilo nepristojno, hkrati pa je imelo

neko drugo sodišče izključno pristojnost

Sodišče bi se moralo izreči za NEPRISTOJNO!!

Kako se sankcionirajo napake sodišča v posotpku?

o Za to obstajajo PRAVNA SREDSTVA

Najbolj običajno pravno sredstvo je PRITOŽBA NA VIŠJE SODIŠČE

Obstajajo tudi izredna pravna sredstva, vendar je načeloma najprej treba

poizkusiti s pritožbo

o 339. ČLEN ZPP (BISTVENE KRŠITVE)!!!!!!!

Pove, katere so kršitve pravdnega postopka, zaradi katerih je mogoče vložiti

pritožbo

V drugem odstavku so podane ABSOLUTNE BISTVENE KRŠITVE POSTOPKA

Tukaj ne rabimo dokazovati, da je do njih resnično prišlo ampak

pomenijo avtomatično kršitev

V prvem odstavku so podane RELATIVNE BISTVENE KRŠITVE POSTOPKA

Pritožnik mora vselej dokazati, da je do take kršitve res prišlo

o Če toženec ne ugovarja in sodišče samo kasneje ugotovi, da ni bilo pristojno, je to

napaka, ki se je ne da več popraviti in ji nasprotovati

Razlog za tako ureditev je ta, da vseeno ni tako zelo bistveno, kje v Sloveniji se o

tem odloča

PRIMER 2

Gre za spor o nepogodbeni odškodninski obveznosti

o 52. ČLEN ZPP

Tu ne gre za izključno ampak za IZBIRNO PRISTOJNOST

o Sodišče, ki je bilo pristojno je storilo napako

Odstopilo je zadevo sodišču v Ljubljani, kjer je nastala škoda

Tudi to sodišče je po ZPP pristojno!

Stranki ne ugovarjata temu

O kompetenčen sporu odloča tisto sodišče, ki je obema sodiščema nadrejeno

o To bo Ustavno sodišče

o Konpetenčni spor lahko sproži tudi pristojno sodišče, ki meni, da mu je drugo sodišče

kratilo možnost odločanja (24. ČLEN ZPP)

PRIMER 3

Page 35: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Sodišče v tem primeru mora postopek ZAVREČI, ker sploh ni podana sodna pristojnost!

o Pristojen je namreč upravni organ

o 18. ČLEN ZPP

o Kakšna je razlika za stranko, če sodišče zadevo odstopi drugemu sodišču ali če postopek

zavrže?

Stranki je bolje, da sodišče odstopi zadevo, ne bo potrebno na novo sestavljati

vloge, pomembno pa je tudi zaradi zastaranja

Če sodišče zavrže postopek zastaranje ni zadržano amapk tečejo zastaralni roki

dalje, pri odstopu pa se ustavijo

V drugem primeru je najbolje da odloči nekdo tretji

o Tako se prepreči, da bi se organi sami med seboj prepirali

o Sodišče ne more nazaj poslati vloge, ker sodišče NE MORE odstopiti postopka

upravnemu organu

o O temu bi odločalo USTAVNO SODIŠČE

To sodišče odloča o sporu med sodišči in drugimi državnimi organi

o Če se sodišče ne izjasni, o kompetenčnem sporu ne moremo več govorit

PRIMER 4

57. ČLEN ZPP

o V tem primeru gre za spor, ki se vrti okoli nepremičnine (hiša, za katero je kupec ugotovil,

da je v slabšem stanju, kot bi morala biti)

o Ta pristojnost je nevarna, ker je IZKLJUČNA!!!

Če ugotovimo, da nekatera stvar spada v to pristojnost, ne moremo uporabiti

nobenega drugega člena za to pristojnost!

Moramo biti previdni ali uporabiti ta člen ali ne

Prodajna pogodba NI STVARNOPRAVNI POSEL ampak obligacijskopravni posel

o Zato v tem primeru ne more priti do uporabe 57. ČLENA ZPP

Ker se ta člen nanaša na stvarne pravice na nepremičnini

o Pri nepremičninah ne more prodajalec prenesti lastninske pravice z izročitvijo ampak je

za to potreben zemljiškoknjižnji postopek

Mora izdat prodajalec zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bo kupec

lahko pridobil lastninsko pravico

PRIMER 5

Ponovno je to primer NEPOGODBENE ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI

o Tu obstajajo 3 pristojnosti

Kraj stalnega bivališča toženca

Kraj kjer je nastal škodni dogodek

Kraj kjer je nastala posledica

o Tožena stranka ugovarja, da škoda sploh ni nastala

IMA možnost ugovora

o Sodišče pravi, da ta je ta tožba NEUTEMELJENA

Gre za to, da se toženec brani na tak način, da uporablja enako obrambo, kot bi

jo uporabil že pri vsebinskem odločanju o zahtevku

Page 36: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Gre za DVOJNO RELEVANTNA DEJSTVA

To so dejstva, ki so hkrati pomembna za določitev pristojnosti in za

odločitev v samem sporu

V pravdnem postopku se skušamo izogniti tem zapletom pri krajevni pristojnosti, zato je v tem

primeru odločitev taka, da se zanesemo na NAVEDBE TOŽNIKA

o Če je škoda nastala v Ljubljani, bo sodišče pristojnost utemeljilo na trditvah tožnika, se ne

bo spuščalo že v tem delu postopka na vsebinsko odločanje

o Sprejeta bo MERITORNA ODLOČITEV (vsebinska odločitev), sodišče bo zahtevek toženca

zavrnilo

PRIMER 6

Gre za to, da škoda lahko nastane na različnih krajih

o Posebno pri zdravstvenih zadevah se lahko posledice pojavijo kasneje in drugje (ne nujno

tam, kjer je nastala)

o To lahko povzroči, da se ne ve, katero sodišče je pristojno

To se omeji tako, da se vedno gleda samo prvi kraj

VAJA 14, 21.12.2010

TOŽBA

PRIMER 1

Da lahko sodišče prisodi zahtevek tožniku, mora biti terjatev zapadla

Sodišče vedno gleda, kakšno je stanje, ki velja v času presojanja

o Glede vseh dejstev se gleda trenutek konca glavne obravnave

o Ne gleda se trenutek vložitve tožbe, ker to ni smiselno (stvari se čez postopek lahko

spremenijo)

Če je sodišče odločilo pred zapadlostjo in zahtevek zavrnilo (ker terjatev še ni zapadla)

o Ali lahko tožnik po zapadlosti še enkrat toži na izpolnitev istega zahtevka?

Sodišče o tem zahtevku LAHKO še ENKRAT ODLOČA

V takih primerih se gleda CELA sodba (dejansko pravno stanje,...) in šele takrat se

vidi, kakšen individualni zahtevek je bil zavrnjen in se bo v tem primeru videlo, da

ta konkretni zahtevek še ni bil zavrnjen in bo lahko sodišče odločilo o novi tožbi

(ne gre torej za res iudicata)

Sodišče lahko določenih primerih dosodi plačilo nezapadlih terjatev

o V primeru preživnine (ker se varuje osebe), v primeru obresti do glavnice...

o Ne more pa pred zapadlostjo priti do izvršbe!!

PRIMER 7

Toži, da ne obstoji posojilna terjatev – ugotovitvena tožba

o POZITIVNA UGOTOVITVENA TOŽBA

Page 37: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Naj se ugotovi, da neko razmerje, pravica OBSTAJA

Domnevni tožnik ima interes za dajatveno tožbo, zato ob zapadlosti ne uporabi

utemeljitvene tožbe ampak dajatveno

o NEGATIVNA UGOTOVITVENA TOŽBA

Naj se ugotovi, da neko razmerje, pravica NE OBSTAJA

Z njo se obsodi drugo stranko na večno molčečnost, zato ne zadostuje samo

vložitev tožbe kot pravni interes ampak je potrebno izkazati utemeljen pravni

interes za vložitev

Domnevni tožnik nima interesa za dajatveno tožbi zato lahko ob zapadlosti

vseeno uporabi ugotovitveno tožbo

Ni zadosten pravni interes da samo nekdo toži, da razmerje ne obstaja

o Dokazati je potrebno sodišču, da imamo nek utemeljen pravni interes

Naknadna dajatvena tožba povzroči zavrženje predhodne ugotovitvene tožbe

o Imamo ugotovitveno razmerje, procesna predpostavka za ugotovitveno tožbo je

PRAVNI INTERES, ki mora obstajati VES čas poteka ugotovitvenega postopka

Ko bo kasneje vložena dajatvena tožba po pravni interes za ugotovitveno tožbo

izginil, ker bo lahko z isti zahtevek, ki ga uporablja v tem primeru kot glavni

zahtevek uporabil kot predhodni zahtevek

o Sodišče bo primarno negativno ugotovitveno tožbo ZAVRNILO!

PRIMER 9

Tukaj gre za KUMULACIJO ZAHTEVKOV

o Dopustna je, kadar imata zahtevka enako pravno in dejansko podlago

V tem primeru ta pogoj ni izpolnjen

Ista dejanska podlaga je izpolnjena (gre za eno dejanje)

Ista pravna podlaga NI IZPOLNJENA

Za motenje posesti se uporabi SPZ (ker se varuje posest)

o Sodišče, ki je pristojno je OKRAJNO SODIŠČE

o Postopek je poseben pravdni postopek

Za odškodnino se uporablja odškodninsko pravo (varuje se pravica)

o Pristojno je OKRAJNO SODIŠČE (do 20.000€) ali OKROŽNO

SODIŠČE (nad 20.000€)

o Postopek je splošni pravdni postopek

Ne gre za ista postopka, zato pogoj za kumulacijo NI IZPOLNJEN

o V tej tožbi ne more priti do združitve zahtevkov

KUMULACIJA je lahko

o ZAČETNA

Damo že na začetku več GLAVNIH zahtevkov (in so izpolnjeni pogoji)

o NAKNADNA

Damo en GLAVNI zahtevek in kasneje v postopku predložimo še en GLAVNI

zahtevek (in so izpolnjeni pogoji)

Sodišče bo v našem primeru odločilo, da gre za DVE LOČENI TOŽBI

o Tisto tožbo, za katero ni pristojno bo prisodilo za to pristojnemu sodišču

o Izdalo bo SKLEP O RAZDRUŽITVI PRAVD

Page 38: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

PRIMER 10

Tukaj gre za institut EVENTUALNE KUMULACIJE

o Če je pogodba veljavna je upravičen do izpolnitve s strani toženca, če pa pogodba ni

veljavna je upravičen do vritve tega, kar je že izpolnil v času pogodbe

o Toži tako »naj sodišče ugotovi TO, če pa tega ne ugotovi, naj ugotovi DRUGO«

Če bo sodišče ugodilo primarnemu zahtevku

o Odločitev bo sprejeta samo glede primarnega zahtevka in ne bo presojalo eventualnega

zahtevka (sekundarnega zahtevka)

Če bo sodišče delno ugodilo

o Enako kot prejšnji primer

Če bo sodišče zavrnilo primarni zahtevek

o Napiše, da je primarni zahtevek zavrnjen in bo o sekundarnem odločilo!!

o V sodbi bo pisala odločitev o obeh

o Če sekundarnemu ugodi pa pride do pritožbe in višje sodišče ugodi primarnemu

zahtevku?

Mora razveljaviti tudi ugotovitev sekundarnega in se bo vrnilo v ponovno

odločanje

VMESNI PRIMER

Najemodajalec ima z najemnikom sklenjeno neprofitno najemno pogodbo, najemnik te

najemnine že dolgo ne plačuje, najemodajalec ga toži

o Da primarni zahtevek – da mu vrne stanovanje, se izseli in vrne neplačano najemnino (v

višini 4000€)

o Da še podrejeni zahtevek – če sodišče slučajno ugotovi, da najemna pogodba ne obstoji,

je najemnik tam nezakonito in je najemodajalec prikrajšan za najemnino, ki bi jo lahko v

tistem času dobil (naj se najemnik izseli, vrne izpraznjeno stanovanje in vrne 45.000€)

o Zahtevka sta enakopravna

Toženec vloži pritožbo, da ta tožba sploh ne more obstajati, ker gre pri sekundarnem zahtevku za

tako velik znesek, da o njem ne more več odločati okrajno sodišče ampak že okrožno

o Kaj naj višje sodišče stori? Naj sodbo razveljavi ali ne?

V takem primeru SODNA PRAKSA pravi, da sodišče, ko tožbo dobi VEDNO

pogleda najprej primarni zahtevek in v kolikor mu ugodi, drugega zahtevka

sploh ne gleda, če pa prvemu ne ugotovi, pogleda drugega, pri čemer pa najprej

preveri vse procesne predpostavke (ali so izpolnjene ali ne, in če niso preda npr.

drugemu sodišču presojanje) in nato šele materialne zahtevke

PRIMER 19

Sprememba tožbe je dovoljena do konca glavne obravnave

o Bistveno je, ali je bila tožba tožencu že vročena ali ne

Če še ni bila vročena ni nobenega problema!

Če je prva tožba že bila vročena tožencu pa se tožnik premisli in tožbo spremeni

Page 39: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Toženca se vpraša ali da soglasje ali ne

Če toženec soglasje zavrne ima še sodišče možnost, da ugotovi ali bi bilo

to smiselno ali ne (po načelu sodnega varstva in načelu ekonomičnosti)

O spremembi mora toženec biti obveščen

o V tem primeru je vedel za postopek, za njegov namen in se je zavestno odločil, da na

narok ne bo šel

o Ni pa vedel da je prišlo do spremembe tožbe (ker ga ni bilo na naroku) in sodišče bi v

tem primeru moralo prekiniti glavno obravnavo in mu poslati zapisnik s spremembo

Toženec v tem primeru ne bo več imel možnosti, da se izjavi o spremembi tožbe,

to možnost je izgubil, ker ga ni bilo na naroku

Ima možnost samo, da se brani (obveščen je samo o že spremenjeni tožbi)

V tem primeru je kršeno načelo KONTRADIKTORNOSTI

o Gre za relativno bistveno kršitev (ni taka kršitev, da se lahko sodišče samo odloči)

PRIMER 22

Za izpodbojnost mora biti odločeno v obliki OBLIKOVALNEGA ZAHTEVKA

o Izpodbojna pogodba mora biti razveljavljena s strani sodišča z oblikovalno sodbo!!

V našem primeru ugovor ni dovolj, ker pogodba ni veljavna

o Moral bi naperiti nasprotno oblikovalno tožbo!!

Kadar je pa pogodba nična je potrebno naperiti UGOTOVITVENI ZAHTEVEK

PRIMER 23

Smisel izvršljivega notarskega zapisa je, da greš lahko neposredno v izvršbo

o A lahko sodišče reče, da gre za res iudicata? Da zakaj bi zahteval še enkrat izvršilni

postopek če že ima izvršilni naslov?

Ne gre za res iudicata, ker o tem še ni bilo odločeno

Tožnik nima pravnega interesa za naslov nove tožbe o izvršbi, ker ima že izvršljiv notarski

naslov

o V našem primeru bo tožnik lahko tožil in se bo domnevalo, da ima pravni interes

Če bi pa toženec ugovarjal, da pravnega interesa ni, ga mora tožnik dokazati

V našem primeru, da bi lahko rekli, da pravni interes obstaja, bi morale biti določene okoliščine

izpolnjene

o Da je na primer tožnik tujec in da v njegovi državi izvršljiv notarski zapis ni upoštevan in je

potrebno tožiti na izvršbo

VAJA 15, 4.1.2011

PRIMER 18

Imamo primer ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI

o Te so lahko 2h vrst, odvisno je, kdo ima možnost izbre

o V procesnem pravu:

Page 40: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Združevanje

Kumulacija zahtevkov

Na alternativen način

o V materialnem pravu:

Imamo alternativne obveznosti (v procesnem pravu ni nobene komplikacije)

o V poštev pride alternativna obveznost v PROCESU

Ta izključno povezuje s situacijo (alternativnega združevanja v procesu), ko je v

materialnem pravu alternativna obveznost po izbiri dolžnika (drugače ne

moremo uspešno vzpostaviti razmerja)

Če bi A zahteval določeno stvar, bi bil njegov zahtevek zavrnjen kot neutemeljen

o Tožiti moramo ALTERNATIVNO

o V izvršbi se bo upnik moral odločiti

FACULTAS ALTERNATIVA

o Ali nadomestno upravičenje

o Razlika z ALTERNATIVNO OBVEZNOSTJO

Če bi vikend zgorel, potem bi pri alternativni obveznosti moral dati drugo

Pri facultas alternativa pa bi bil prost obveznosti

o To je PROCESNO nadomestno upravičenje

Tožbeni zahtevek se mora nanašati na uporabo vikenda, te obveznosti se lahko

reši tako, da da 1000€

o V procesu se povezuje s facultas alternativa po materialnem pravu

Upnik/dolžnik lahko kadarkoli da ugodnost, da se tega reši, če mu da v zameno

nekaj drugega

TOŽBENI ZAHTEVEK

PRIMER 30

Določeno mora biti v konkretnem znesku denarja, v našem primeru pa je premalo konkretiziran

ta znesek

o Vedno, ko gre za denar, je potrebno navesti ZNESEK!!

o Tožbeni zahtevek moramo pisati tako, kot želimo, da se glasi sodba!!!

o Pisan mora biti v obliki velelnika!!

Vsi ostali zahtevki bi sicer preživeli postopek, najboljši pa je zadnji zahtevek

o Tožbeni zahtevek je tisto, kar želimo od toženca dobiti

o Odškodnina ni del zahtevka, zahtevek mora biti prost pravnih kvalifikacij!!

Pri nas imamo odstopanje samo pri obrestih

o Glede ZAMUDNIH obresti ni potrebno napisati stopnje obrestne mere

o Potrebno je napisati, od kdaj jih zahtevamo

Potrebno je zahtevati tudi stroške postopka, sodišču je potrebno dati specificiran stroškovnik

o Vedno je potrebno navesti, ne glede na to, če ne moremo objektivno oceniti vrednosti

spornega predmeta

o Ni dobro zahtevati premalo (sodišče ne sme presoditi več), niti preveč (ob neuspehu

lahko plača višje stroške, ki se merijo glede na uspeh)

PRIMER 27

Page 41: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Nepremičnina mora biti individualno določena z izpiski iz ZK

o LASTNIKI postanemo z vpisom v ZK, v primeru izjemne pridobitve lastninske pravice pa

ta pravica nastane že IZVIRNO

ORIGINAREN NAČIN je, ko so podani zakonski pogoji

Priposestvovanje je IZVIREN NAČIN pridobitve lastninske pravice (npr. skupna

lastnina zakoncev)

A je že LASTNIK

o Zemljiškoknjižno stanje se more uskladiti s pravnim stanjem

V ZK vnesemo ZAZNAMBO SPORA in s tem preprečimo, da se bo stanje

spremenilo

o Zahtevanje izstave ZK DOVOLILA je protislovno, saj je A že lastnik

Potrebna je UGOTOVITVENA TOŽBA (temu ustreza 1.alineja)

o S sodbo gremo na ZK sodišče, ki uskladi stanje v ZK z izrekom sodbe!

PRIMER 28

Imamo primer pravnoposlovnega načina pridobitve lastninske pravice

o gre za nepremičnino, zato zahtevami IZSTAVITEV ZK DOVOLILA

sodba bo v primeru PASIVNEGA TOŽENCA nadomestila ZK dovolilo

Najbolj pravilna je 5.alineja (tudi 4.alineja bi bila primerna)

PRIMER 29

Tudi pri OPUSTITVENIH TOŽBAH velja, da mora biti zahtevek konkretiziran

o Če ni praktično in je samo en možen način, kako zaustaviti imisije, je potrebno izbiro

prepustiti dolžniku

o Zahtevek se mora glasiti na opustitev imisij

B ni procesno sporen, je pa sporen vsebinsko. A ni dovolj konkretiziral (kar bi lahko povzročilo,

da bi bil zahtevek nerazrešen)

o Najprimernejša je zadnja (C) rešitev

Praksa kaže, da včasih to ni možno, zamislimo si lahko samo v primerih stalnih

imisij

PRIMER 31

KONTRAHIRNA DOLŽNOST

o MORA skleniti pogodbo

D pogodbe ni sklenil zato ta pogodba ne more obstajati

Tožiti je potrebno z DAJATVENIM ZAHTEVKOM (1.ali 3.primer)

o Pravilna je 3.alineja!

VAJA 16, 11.1.2011

Tožbo lahko SPREMENIMO na 3 NAČINE:

Page 42: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Toženec poveča zahtevek

o Toženec naknadno poleg prvotnega zahtevka doda še enega

o Toženec namesto prvega zahtevka zahteva nekaj drugega (spremeni se istovetnost

zahtevka)

Procesni pogoj je privolitev toženca ali dopustitev sodišče

o V nobenem primeru ni tožbe mogoče spreminjati po končani galvni obravnavi (npr v

pritožbi, ni mogoče da tu zahteva nekaj drugega)

o Obstajajo tudi primeri, ko privolitev toženca ni potrebna

Če se uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek naknadno

Če se sprememba tožbe opira na neke okoliščine, ki so nastale naknadno

(priviligirana sprememba tožbe – ker privolitev toženca ni potrebna)

Tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni samo pravno podlago ali zmanjša tožbeni

zahtevek (to pa nujno ne pomeni, da tudi privolitev ni potrebna!!!)

PRIMER 11

Vemo samo, da to znižanje zahtevka ni sprememba tožbe to pa še ne pomeni, da tudi privolitev

toženca ni potrebna

o Tožnik se lahko odpove zahtevku (ima učinek ne bis in idem, ni potrebna privolitev

toženca ker o enaki stvari ne more ponovno postaviti zahtevka) ali pa umakne tožbo

(nima učinka ne bis in idem torej je potrebna privolitev toženca, ker ima to lahko tudi

negativen učinek)

o Možna je tudi delna odpoved zahtevku ali delni umik tožbe!! To zmanjšanje zahtevka iz

tega primera je lahko delni umik tožbe ali delna odpoved zahtevku!

Privolitev toženca je torej odvisna od tega ali gre za delni umik tožbe (potrebna je

privolitev) ali gre za delno odpoved zahtevku (ni potrebna privolitev)

Ali gre v tem primeru za delni umik tožbe ali za delno odpoved zahtevku je najbolje vprašati

tožnika (vprašati, kaj je s tem dejanjem mislil, želel)

o V praksi se ne dogaja, da bi toženec zmanjšanju zahtevka ugovarjal ampak ima to

možnost!

PRIMER 14

V tem primeru gre za to, da je toženec zahteval razveljavitev iste oporoke z drugim

argumentom

o Teorije o identiteti tožbenega zahtevka (teorija o spornem predmetu)

Tožbeni zahtevek je sporni predmet

CIVILISTIČNA TEORIJA

Tožbeni zahtevek je isto kot zahtevek materialnega prava v skladu s to

teorijo

Takoj ko se spremeni materialni zahtevek, na katerega se tožnik naslanja

se takoj spremeni tudi tožbeni zahtevek

Ta teorija je neskladna z našim zakonom, saj je po ZPP je sodišče vezano

na tožbeni zahtevek (načelo dispozitivnosti) in ni vezano na pravno

kvalifikacijo (iura novit curia)!!!!

ČISTA PROCESNA TEORIJA

Page 43: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Tožbeni zahtevek je v skladu s to teorijo opredeljen s tožbenim

predlogom (to je tista konkretna posledica, ki jo tožnik hoče)

Zahteva posledico in ta teorija gleda samo na posledico, ne glede na

»kako« ali »zakaj«, na podlagi te teorije se zahtevek sploh ni spremenil,

ker je obakrat zahteval razveljavitev

Na podlagi te teorije lahko tožnik spreminja vse, samo posledice ki jo

zahteva ne sme spremeniti

EKVIVALENČNA TEORIJA

Po tej teoriji je tožbeni zahtevek utemeljen na dva načina

o Sprememba tožbenega predloga

o BISTVENO se spremeni dejanska podlaga tožbe (in ne za pravno

kvalifikacijo)

o Ali če se spremeni oboje!

Bistveno je, da se vprašamo kaj je tožnik rekel!

o Če se v drugo sklicuje na nekaj drugega so lahko v tem primeru pomembna čisto druga

dejstva (če se sklicuje na npr. pomanjkanje obličnosti ni enako kot če se sklicuje na npr.

grožnjo)

Po civilistični bi šlo za spremembo tožbe, po čisti procesni teoriji ne gre za spremembo tožbe, po

ekvivalenčni pa se moramo ustaviti in presoditi

o V praksi bi rekli, da tudi po ekvivalenčni teoriji GRE za spremembo tožbe

o V razmerju med čisto procesno in ekvivalenčno teorijo ne morejo razložiti kaj je prav in

kaj ni prav, pri nas v teoriji je bolj sprejeta čista procesna teorija, v sodni praksi pa je v

velkih večinah primerov rezultat ustrezen pogosteje ekvivalenčni teoriji glede

spremembe tožbe (ustreza kdaj pa kdaj tudi čisti procesni teoriji)

PRIMER 16

Iz katerih pravnih naslovov (temeljev) lahko potnik zahteva odškodnino?

o Pogodbena odškodninska obveznost

Če se s pogodbo dogovorimo, da nas taksist pripelje do cilja s standardom

dobrega strokovnjaka/taksista in če zaradi kršitve pogodbe nastane neka škoda

(ki tudi ni predvidljiva)!

o Objektivna odškodninska odgovornost

Nepogodbena

Avto je nevarna stvar in v zvezi s škodo, ki nastane s tako nevarno stvarjo

odgovarja lastnik nevarne stvari

o Subjektivna odškodninska odgovornost

Nepogodbena krivdna odgovornost!!

Po civilistični teoriji bi šlo za spremembo tožbe, po čisti procesni teoriji ne bi šlo za spremembo

tožbe, po ekvivalenčni teoriji gre za spremembo, če navaja bistveno različno dejansko podlago in

tukaj ne gre za bistveno različno dejansko podlago torej ne gre za spremembo

o Tukaj gre res za druge kvalifikacije ampak tem kvalifikacijam ustrezajo bolj ali manj enaka

dejstva (uporabimo lahko enaka dejstva – taksist, rdeča luč, razbita vaza), historični

dogodek je isti

o Po nobeni od (za nas uporabnih) teorij ne gre za spremembo tožbe!

Page 44: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

PRIMER 13

Tožnik se sklicuje na nekaj drugega, zahteva pa enako stvar (samo z drugim argumentom želi to

dobiti), in sicer lastninsko pravico (posledica, ki jo želi je, da ugotovi ali je lastnik ali ne)

o Po civilistični teoriji gre za spremembo, ker gre za različen pravni temelj (gledamo

materialni zakon)

o Po čisti procesni teoriji ne gre za spremembo

o Po ekvivalenčni teoriji bi tukaj bila tožba spremenjena, ker se tožnik opira na bistveno

spremenjena dejstva

PRIMER 15

Ali gre za spremembo tožbe?

o Po čisti procesni teoriji ne gre za spremembo (ker obakrat zahteva isto, in sicer 500€)??

Tukaj moramo biti pozori na posebno vrsto zahtevkov (ni enako če zahtevamo

500€ ali če zahtevamo avto, razlika je v naravi zahtevka), kadar imamo torej

species in genus moramo paziti kako odločimo

Ko smo imeli primer oporok, lastništva neke nepremičnine smo imeli

individualno določene stvari

Tukaj pa gre za GENERIČNE ZAHTEVKE (denar ni specifična stvar), ne vemo za kaj

gre pri prvih 500€ in za kaj gre pri drugih 500€, zato moramo tudi po tej teorij pri

generičnih zahtevkih upoštevati tudi DEJANSKO pravno podlago (brez tega ne

moremo vedeti za kateri denar gre)!!

Tu gre verjetno za običajno najemno pogodbo, NE GRE za isti denar (denar za

oktober ni enak kot denar za november)

Vprašati se moramo ALI GRE ZA ISTI DENAR?!?!

Vedno se moramo vprašati (ko tožnik denar zahteva zaradi A pa potem

enak denar zahteva zaradi B) kaj bi bilo, če bi tožnik že od začetka

zahteval zaradi A in zaradi B, ali bi dobil oboje?

o V 16.primeru po takem testu lahko oseba dobi denar samo

enkrat (saj gre za isti denar) ampak lahko dobi po več temeljih,

takoj ko se po enem temelju izpolni po drugih dveh ne more

dobit

o To je poseben test, ki ga sami opravimo, da dobimo odgovor!

VAJA 17, 3.2.2011

STRANSKA INTERVENCIJA

Stranski intervenient je oseba, ki se v pravdi pridruži eni od strank, ker ima pravni interes da ta

stranka v pravdi zmaga

o Stranski intervenient NI STRANKA

Se pridruži stranki

Page 45: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Želi da stranka zmaga

Ima PRAVNI INTERES

PRAVNI INTERES je podan, ko sodba med dvema osebama POSREDNO vpliva na pravni položaj

tretjega (intervenienta)

Primere se da kar konkretno opredeliti

o Praktično jo bomo vedno našli na strani toženca

Med intervenientom in stranko, ki se ji pridruži obstaja neko izvenprocesno, materialnopravno

razmerje, ki mora biti takšne narave, da bi stranka, če bi v tisti pravdi izgubila prav zaradi tega

dejstva (poraza v pravdi) pridobila neko pravico proti intervenientu

Intervenient lahko v pravdi dela vse tako kot to dela stranka!!!

PRIMER 6

Ker gre za institut jamčevanja za napake, lahko potrošnik toži prodajalca

o Ali proizvajalca torej naj briga kako se bo ta tožba končala?

o Proizvajalcu grozi, da se bo v primeru, da prodajalec izgubi in mora potrošniku nekaj

plačati, obrnil na proizvajalca, naj mu povrne te stroške

To je ŠOLSKI (tipični) primer stranske intervencije

o Proizvajalec si želi, da bi v tej pravdi bil zahtevek proti prodajalcu ZAVRNJEN

o Gre za POSREDEN vpliv, ne more biti tukaj neposrednega razmerja med potrošnikom in

proizvajalcem

o Tukaj tudi drži, da med prodajalcem in proizvajalcem obstaja neko izvenprocesno,

materialnopravno razmerje

Če bi tukaj prodajalec izgubil, bi pridobil neko pravico proti proizvajalcu

(intervenientu)

Tukaj moramo imeti v mislih vedno neko shemo 2H PRAVD

o Imamo eno pravdo med potrošnikom in prodajalcem (potrošnik toži prodajalca,

proizvajalec je tukaj intervenient) ter drugo pravdo med prodajalcem in proizvajalcem

(prodajalec toži proizvajalca, tukaj je proizvajalec toženec)

Intervenient že pomaga tožencu ampak to ne počne zgolj iz solidarnosti ampak zaradi lastnega

pravnega interesa

PRIMER 7

Naravna situacija je, da proizvajalec običajno za tako pravdo (kot je v primeru 6) ne bo vedel

(razen če je to medijsko močno podprto)

Imamo torej pravdo med potrošnikom in prodajalcem, kamor se proizvajalec ni vključil kot

interveninent

o Sodišče je ugotovilo, da gre za SERIJSKO NAPAKO (to je napaka proizvajalca), če sodišče

ugotovi kakšna je napaka se že takoj ve, čigava napaka to je

o Gre torej za napako proizvajalca

Prodajalec uveljavlja nato zahtevek proti proizvajalcu - ali lahko proizvajalec uveljavlja, da je bila

stvar, prodana kupcu, brezhibna?

o V drugi pravdi je potrebno dati proizvajalcu možnost da se izjavi, saj za prvo pravdo ni

vedel in se tam ni mogel izjaviti

Page 46: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Na sodbo pravdnega sodišče, ne moremo gledati kot na neko večno resnico ampak je to

rezultat konkretnega postopka in predvsem tega, kar sta stranki predložili kot dokazni

material (kako sta se stranki pravdali) in je prav, da taka sodba veže stranki, ki sta imeli

možnost izjaviti se

o Proizvajalec pravi: »Že možno, da ste bili obsojeni in da v sodbi piše da gre za serijsko

napako, ampak je to lahko rezultat vašega slabega pravdanja in ni nujno resnica«,

čemur pravimo tudi UGOVOR SLABEGA PRAVDANJA

Američani pravijo da mora imeti vsakdo »a day in court« (vsakdo mora imeti

svoj dan na sodišču, možnost izjaviti se) – dovolj je, da imamo to možnost enkrat

INSTITUT OBVESTILA O PRAVDI

o Proizvajalec izve za pravdo tako, da ga toženec obvesti (toženec predlaga sodišču in

sodišče pošlje obvestilo)

Proizvajalec lahko ostane pasiven, noben ga ne more prisiliti, da se v tožbo vključi

o Ali lahko v tem primeru, ko proizvajalec ni reagiral na poziv sodišča, navaja isti ugovor?

S tem, ko je bil pozvan je dobil možnost, da se brani, da se izjavi

o To ja slabo za proizvajalca saj nastopi INTERVENCIJSKI UČINEK/EFEKT (to je centralni

pojem intervencije)

Če je nekdo imel možnost, vključiti se kot intervenient ali se je vključil kot

intervenient v prvo pravdo, potem v drugi pravdi ne bo mogel ueljavljati

ugovora slabega pravdanja in ne bo mogel ugovarjati stališčem iz prve pravde

(ker je imel možnost sodelovati)

Za koga je v tej situaciji najbolje da pride do intervencije?

o Za potrošnika je to slabo

Lahko izgubi pravdo, navadno bo proizvajalec več vedel o taki napaki

o Za proizvajalca je res najbolje da intervenira, da bo že takoj lahko zahtevek zavrnjen (če

je vedel za pravdo), če pa za pravdo ni vedel, ima še vedno možnost da se izjavi v drugi

pravdi, kar ni slabo za njega (tudi če riskira, da bo v drugi pravdi obsojen)

o Za prodajalca je tudi relativno slabo, ker se lahko zgodi da izgubi tako v prvi kot v drugi

pravdi

To bi sam lahko preprečil s tam, da bi poslal obvestilo

Če smo kdaj toženi, se nam splača čim več obvestil o pravdi poslati na različne konce našim

morebitnim regresnim zavezancem in si tako zagotovimo intervencijski učinek. Če dobimo od sodišča

obvestilo o pravdi, da nas nekdo pozove, da se pridružimo pravdi kot intervenient tega NE ignorirati

(to je lahko usodna napaka). Tipičen primer toženca, ki bo razmišljal o tem, ali lahko dobijo regres od

nekoga povrnjen je ZAVAROVALNICA. Intervenient, ki je imel možnost da se vključi v pravdo, pa se ni

in mora sedaj odgovarjati za regresni zahtevek, bi se le-tega lahko rešil samo, če bi bilo ugotovoljeno,

da sta stranki v prvi pravdi zlorabljali pravice.

PRIMER 9

Lahko toži samo enega, ker je obveznost A in B SOLIDARNA!

o Lahko O toži samo enega, je pa na koncu razmerje med toženci tako, da ima en proti

drugemu regresni zahtevek, zato imata pravni interes, da se vključijo v sodbo kot

intervenienti

Tipičen primer INTERVENCIJSKEGA UČINKA

Page 47: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o B je sodeloval že v prvi pravdi in tam je imel možnost izjaviti se, če je nato sodišče v

tej pravdi ugotovilo, da je škoda znašala npr. 20000€ ne more sedaj B v drugi pravdi

ugovarjati, da škoda ni bila takšna, ker je že imel možnost izjaviti se v prvi pravdi in

ga odločitev iz prve pravde zavezuje

o Kar pa ni bilo zajeto v prvi sodbi, ostane še odprto za drugo sodbo (ampak to še

vedno samo v primeru, da je imel možnost, da se izjavi)

PRIMER 8

Lahko naročnik v tem primeru toži izvajalca, ker je z njim sklenili pogodbo o delu, koga je on

nato najel, da izvaja določena dela za tožbo ni pomembno (ne še)

o Pri gradbenih delih ni tako, da je izvajalec nujno vezan na želje naročnika, ker lahko

grozi huda škoda in celo nevarnost, recimo pa, da bi lahko v primeru ploščic

»uspešno« ugovarjali, da je naročnik zahteval slabše lepilo

Intervenientov položaj je slabši od položaja stranke, v primeru, da si torej ravnanje stranke in

ravnanje intervenenta nasprotujeta, bo potrebno upoštevati to, kar je naredila stranka

o Nesmiselno je torej podizvajalec kot intervenient v tem primeru ugovarjal, da je

stranka to zahtevala, ker bo sodišče upoštevalo ravnanje stranke (torej pripoznava

zahtevka)

Nastopil je INTERVENCIJSKI UČINEK, imel je možnost, da se izjavi v prvotni pravdi ampak v tej

pravdi ni imel UČINKOVITE možnosti, da se brani, da se izjavi

o Ne pomaga, da ni mogel izjaviti se, sodišče tega sploh ni smelo slišati, tega ni smelo

upoštevati zato v tem primeru, intervencijski učinek ne nastane in mora dobiti

možnost, da se brani v drugi pravdi

Kako je možno, da pride do intervencije in ne do intervencijskega učinka (izpitno vprašanje)? Do tega

pride, kadar intervenient ni imel UČINKOVITE MOŽNOSTI, da se v prvotni pravdi brani zato, ker

mora sodišče gledati RAVNANJE STRANKE.

Kako je možno, da pride do intervencijskega učinka in ne do intervencije? Kadar je morebitni

intervenient POZVAN na pravdo, pa ostane pasiven in se pravde NE UDELEŽI.

PRIMER 15

Pravno gledano odvetnik nima interesa, da bi njegova stranka zmagala

o Med njima je mandatna pogodba (nima povezave s tako pravdo), kar mora stranka

svojemu odvetniku plačati, lahko dobi povrnjeno od svojega nasprotnika, če v pravdi

zmaga

o Zato morda zgleda, da poražena stranka plača odvetnika in bi odvetnik lahko imel

interes

Odvetnik ima lahko zelo močen interes, da njegova stranka v postopku zmaga, saj bo tako večja

verjetnost, da bo poplačan

o Ampak ima v tem primeru EKONOMSKI (finančni) INTERES in ne pravnega interesa

(pravni interes pa vpliva tudi na pravico in ne samo na možnost dejanske izterjave)

Page 48: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

VAJA 18, 10.2.2011

VRNITEV V PREJŠNJE STANJE, VROČANJE, ROKI

PRIMER 1

Poznamo institut RESTITUTIO IN INTEGRUM (VRNITEV V PREJŠNJE STANJE)

o Z vrnitvijo v prejšnje stanje VRNEMO PRAVDO v čas, preden so nastale škodljive

posledice za tisto stranko, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje

o Delamo se v tem primeru, kot da ne bi šlo za zamudo naroka

Za to mora obstajati pravni interes, v tem primeru je zaradi zamude nastala

škodna posledica tožencu

o Zakon pravi, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoča, če za to obstaja utemeljen razlog

Ali bi takemu tožencu odobrili vrnitev v prejšnje stanje, če je imel visoko vročino in ni bil zmožen

za delo?

o Vrnitev v prejšnje stanje mora biti IZJEMNA (ker je v nasprotju z naravnim stanjem in

naravnim potekom stvari), uporabljati ga je potrebno restriktivno

o S tem institutom se varuje temeljna pravica KONTRADIKTORNOSTI

Obe stranki morata imeti možnost, da v postopku enako sodelujeta

o Če se tej vrnitvi ugodi, je na škodi nasprotna stranka (ki je enakopravna stranki, kateri se

ta vrnitev v prejšnje stanje dovoli)

Tožnik ima na voljo tožbo, s katero je zmagal v sporu, kar je bilo tudi

pravnomočno potrjeno in z vrnitvijo v prejšnje stanje bo vse to razveljavljeno, kar

mu definitivno škodi!

o Opravičljive okoliščine morajo biti s strani stranke, ki zahteva vrnitev

Kako so sodišča utemeljila zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje s strani toženca?

o Toženec bi lahko poslal pooblaščenca na narok, če sam ni mogel

To je odvisno od tega, koliko časa je trajala ta njegova visoka fibrilnost

o To da ima on visoko vročino in da ni sposoben na delo ni nujno tudi pogoj za to, da ne

more priti na nalog

Odvisno je od tega kaj on počne, kaj je njegovo delo

V kakšnem primeru pa je verjetno lahko pogoj

Iz opravičila v tem primeru ni jasno razvidno, da se ne more udeležiti naroka

o Sodišča so prišla do tega, da obstaja dvom o upravičenosti tega opravičila!

o NI DOKAZANO, da ni imel možnosti sodelovanja – kdo mora to dokazovati?

Če toženec želi neko posebno korist zase, ki bo šla celo v račun tožnika in v račun

dela sodišča mora NAVESTI in DOKAZATI VSE OKOLIŠČINE s katerimi sodišče

prepriča, zakaj se naroka ni mogel udeležiti!!!!!

Zdravniško potrdilo še ni dovolj, da se ve, da je tako stanje nastopilo točno tisti

dan in da je bila bolezen tako huda, da se naroka ni mogel udeležiti

Ustavno sodišče je prav zaradi slednjega zavrnilo ustavno pritožbo

Bolezen se šteje za opravičljivo okoliščino ampak ker ima to posledico za nasprotno stranko mora

biti opravičena z utemeljenimi razlogi

Page 49: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Ni dovolj, da tako zbolimo, da na narok ne moremo priti ampak moramo storiti vse kar je

v naših možnostih, da ta narok ne bo izpeljan

PRIMER 2

Imamo ZAMUDO ROKA (prej smo imeli zamudo naroka)

o Stranka je imela odvetnika, kar pomeni, da odvetnik prejema vsa najpomembnejša

pisanja sodišča

Stranka ne prejme obvestil!

Takoj ko pooblastimo odvetnika vsa pisanja dobi odvetnik, sodišče ne pošilja

ničesar več sami stranki

o Pritožbeni rok poteče ob polnoči zadnjega dne (ne glede na to, kdaj je bila sodba izdana)

o Če mi zamudimo ROK za opravilo nekega dejanja moramo hkrati s predlogom za vrnitev

v prejšnje stanje opraviti tudi to dejanje, ki smo ga zamudili

V tem primeru mora poleg zahteve za vrnitev v prejšnje stanje predložiti

odvetnik tudi samo pritožbo!!!!!

PRVA TOČKA

o Tukaj imamo opravka z odvetnikom in ne z neko prava neuko stranko, odnos med

odvetnikom in stranko temelji na mandatni pogodbi (pogodba po kateri ima odvetnik

obveznost prizadevanja, mora se truditi k nekemu rezultatu)

Običajne stranke morajo izkazati skrbnost dobrega gospodarja, odvetnik kot

profesionalec pa mora izkazati VEČJO SKRBNOST

Pri vrnitvi v prejšnje stanje se bo opravičljivost razloga pri odvetniku strožje

presojala

o Roki v ZPP so določeni zato, da se lahko neko dejanje v tem času opravi, se vključi v

običajen dnevni urnik

o Drugače bi bilo, če bi zadnji dan oddaje pritožbe odšel na lov, v tem primeru, bi lahko

sodišče to navedlo kot razlog

V našem primeru (na polovici roka je odšel) pa ne more sodišče zavrnitve

utemeljiti samo s tem razlogom!!

DRUGA TOČKA

o Substitucija – da pošlje njegovo zamenjavo

Če mi v zadnjem trenutku nekoga pooblastimo in smo mi večino časa sledili

primer, nas je stranka tudi zato najela, ker smo dobri v svojem početju – ali je

dobro da pošljemo nekoga, ki nima nujno enakega znanja, ki ni sledil celotni

proceduri?

V praksi je odgovor na to da JE MOŽNA substitucija! Odvetnik lahko pošlje

substituta na narok oz. v našem primeru lahko pošlje substituta, da napiše

pritožbo

o Ali lahko sodišče pove, da bi v tem primeru odvetnik moral poslati substituta?

Vedno moramo imeti pred očmi tudi stranko, ki ji ta institut lahko škodi, zato

moramo ta institut odobriti samo izjemoma

Page 50: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

TRETJA TOČKA

o Sodišče mora zahtevati od odvetnika, kot profesionalca, da pokaže več skrbnosti pri

preprečevanju takih zamud torej zahtevati da odvrne posledice te zamude (torej da

pooblasti substituta)

ČETRTA TOČKA

o Ponovno gledamo na to, da gre za profesionalca, čigar delo sestoji iz tega, da sprejema

določene vloge, da sledi, kdaj določeni roki potečejo

o Ni potrebno, da nekdo vsak dan hodi po pošto k temu odvetniku ampak bi moral

pooblastiti nekoga, da to pošto pobira (ker so nekateri roki tudi krajši od števila dni, ki jih

je ta odvetnik preživel na dopustu)

Odvetnik mora ravnati po SKRBNOSTI DOBREGA STROKOVNJAKA

o Tukaj stranki preostane samo še odškodninska tožba proti odvetniku

PRIMER 3

Ali lahko toženec uspe s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje?

o Opravka imamo s pravnim laikom in s tožbo (prvotnim aktom)

o Zakon lahko fikcijo vročitve določa samo, če obstaja predpostavka da se oseba izogiba

vročitvi

Študent ni profesionalec zato je to v tem primeru opravičljiv razlog

o SUBJEKTIVNI ROK začne teči od trenutka ko nastane zamuda oz od trenutka, ko je

oseba za zamudo izvedela (15dni), OBJEKTIVNI ROK pa je 6mesecev od nastopa zamude

V našem primeru je bil objektivni rok prekoračen (na dopust je šel za več

mesecev)

o Tukaj bi prišla v uporabo OBNOVA POSTOPKA in ne vrnitev v prejšnje stanje (pri

slednjem se namreč vse odločitve sodišča razveljavijo)

Obnova postopka je IZREDNO pravno sredstvo in je za fikcijo vročitve (pri

nepretrgani odsotnosti) posebej predvideno (394. ČLEN ZPP)

PRIMER 11

Tožba se VROČA

o NEPOSREDNO naslovniku, če njega ni doma (ker se vročajo večinoma po pošti) pa pusti

vročevalec obvestilo, da se nahaja tožba na pošti in jo je potrebno prevzeti v roku 15dni

in šele po preteku tega roka se tožba vrže v nabiralnik in se šteje za vročeno (FIKCIJA

VROČITVE)

V našem primeru je vročitelj tožbo takoj vrgel v nabiralnik

o Vročevalec je tukaj ravnal napačno in to ne pomeni, da bo toženec še toliko bolj uspel z

vrnitvijo v prejšnje stanje ampak do tega instituta sploh ne bo prišlo, ker bo zaradi

absolutne bistvene kršitve uspel že prej s pritožbo!

o Institut vrnitve v prejšnje stanje predlaga stranka, pri kateri se je nekaj zalomilo

o V tem primeru je poštar delavec sodišča, ker vroča pisanja sodišča! Vročanje je dejanje

sodišča! Če je poštar pooblaščenec sodišča je njegova napaka, napaka sodišča!

Napake sodišča se sankcionirajo s PRITOŽBO (redno pravno sredstvo)

o Dovolj je da do te kršitve pride, potem se ne sprašujemo več ali je to tudi kako vplivalo na

stranko, ker se že samo kršitev lahko uveljavlja s pritožbo

Page 51: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

PRIMER 4

140. ČLEN ZPP določa, da lahko vročevalec obvestilo pusti ODRASLEMU ČLANU

GOSPODINJSTVA, če ne dobi naslovnika

Naslov toženca je OBVEZNA SESTAVINA TOŽBE

o Ali sodišče mora v centralnem registru prebivalstva preveriti ali gre za pravilen naslov in

se nato odločiti ali bo poslalo na stalni ali začasni naslov?

Od novele dalje je sodišče še bolj pasivno zato velja, da sodišče pošlje vlogo na

tisti naslov, ki ga je v tožbi navedel tožnik

Imajo pa osebe, ki tam živijo, možnost, da povejo, da ta oseba ne živi v Kopru

ampak ima stalno prebivališče v Ljubljani

Zakon ne govori o začasnemu ali stalnemu bivališču ampak govori o STANOVANJU!!

o Stanovanje se interpretira kot kraj, kjer ta oseba dejansko živi (bodisi je to stalno,

začasno prebivališče,...), vročati moramo tam, kjer oseba DEJANSKO ŽIVI

o Oče v tem primeru NI ODRASEL ČLAN GOSPODINJSTVA TEGA ŠTUDENTA

Odrasli člani gospodinjstva so tiste osebe, ki z osebo živijo

Oče tukaj ni odrasel član gospodinjstva, ker študent ne živi več s starši ampak

drugje v nekem najemniškem stanovanju

VAJA 19, 15.2.2011

SOSPORNIŠTVO

SOSPORNIŠTVO

o Kadar na strani toženca ali tožnika nastopa več oseb, kot stranke!!

o Ni enako kot intervencija

o Je lahko ekonomično, saj en spor lahko poenostavi tako, da je več pravd rešenih

naenkrat, je pa po drugi strani mogoč le, če gre za neko povezavo med osebami, ki

tožijo!!

Ni mogoče vedno

VRSTE SOSPORNIŠTVA

o FORMALNO in MATERIALNO

FORMALNO

Zahtevki več oseb se opirajo na neko podobno pravno in dejansko

podlago

Tipičen primer: Mobitel d.d. ima enake dolžnike po celi Slo, ki se med

sabo ne poznajo in lahko Mobitel toži vse hkrati

Pristojnost mora obstajati za vsakega posebej (da so lahko ti skupaj

toženi)

Vedno gre za NAVADNO sosporništvo

MATERIALNO

Močnejša vez

Page 52: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Če obstoji ISTA dejanska in pravna podlaga (kadar zahtevki izvirajo iz

istega historičnega dogodka), če gre za družbenike/zakonce/pravno

skupnost, če gre za solidarne upnike/zavezance

Tukaj je krajevno sodišče pristojno za vse hkrati

Lahko je NAVADNO ali ENOTNO SOSPORNIŠTVO!!!

o NUJNO SOSPORNIŠTVO

Je podvrsta ENOTNEGA SOSPORNIŠTVA!!!

Posebnost tega sosporništva je, da MORA več oseb (več enotnih sospornikov)

SKUPAJ TOŽITI ali biti SKUPAJ TOŽENI

Npr. pri ugotavljanju očetovstva,...

Tožiti MORAJO skupaj, če velja, da ne bodo uspeli, če ne tožijo vsi skupaj oz. če

niso toženi vsi skupaj

PRIMER 10

Jamčevanje za napake je del prodajne pogodbe in ker gre pri izrednem študiju za odplačen

posel (kar je pogoj za jamčevanje za napake) je možna tožba!

o Pri rednih ne bi bilo mogoče

NAČELO DISPOZITIVNOSTI (stranka je gospodar svojih pravic, lahko z njimi prosto razpolaga,

sama se odloča ali bo zahtevek priznala ali se mu odpovedala,...)

o Zgolj okoliščina, da je več oseb skupaj toženih ali skupaj toži nič ne spremeni v izhodišču,

da se vsak posameznik šteje za samostojno pravno stranko, za katerega velja

dispozitivnost

Seveda lahko pride do tega, da bo proti enemu izdana UGODILNA sodba (ker bo vztrajal, bo

dokazal da so predavanja bila slaba, se bo dobro pravdal) proti drugemu pa drugačna sodba!!

o Ne gledat na sodbo kot na absolutno resnico!!!

o Spor v tem primeru je ločen (ker ima človek svojo pravno subjektiviteto, ki ne more biti

okrnjena samo zato, ker v sporu sodeluje še nekdo)

če nekdo toži se lahko še vedno odpove zahtevku in ta njegova pravica ne sme

biti okrnjena samo zato, ker se druga oseba odloči, da bo vztrajala

v določenih primerih pa je narava razmerja, narava stvari (logika) takšna, da mora biti odločeno

za vse ENAKO (ker po logiki ne gre drugače)

o v tem primeru je ali zahtevek obema zavrnjen ali pa obema ugoden!!

o Primer je npr. v družinskem pravu (razveza zakonske zveze)

o Gleda se ali je REZULTAT sam po sebi mogoč ali ne!

o Tukaj govorimo o ENOTNEM SOSPORNIŠTVU!!!!!!!!

Tukaj mora na koncu sodba biti enotna/ista za vse sospornike

Je bolj izjema, kadar po naravi stvari drugače ne gre!

PRIMER 14

Zakoniti dediči tožijo na razveljavitev oporoke!

o V interesu jim je, da se deduje po zakonu in ne po oporoki

o Pri oporočnih dedičih bi lahko sodba za enega bila taka in za drugega drugačna

o V primeru zakonitih dedičev pa to ne gre

Page 53: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Če se bo oporoka razveljavila, bo to v korist vsem zakonitim dedičem, če bo

poroka obstala nebo dedoval noben zakoniti dedič!!

o to je klasičen primer ENOTNEGA SOSPORNIŠTVA (ni tudi nujno sosporništvo!)

PRIMER 11

Imamo primer KONFESORNE TOŽBE (v tem primeru gre za tožbo o ugotovitvi služnosti)

Če gre za odločitev ali služnost obstaja ali ne, lahko obvelja samo eno, ker mora imeti sodba

učinek za oba enako!!

o Obvelja v tem primeru to, kar je za toženca koristneje

V našem primeru je koristneje, da toženec zmaga, zato zanj ni koristno pripoznati

zahtevek ampak je bolje, da se zahtevku upira

Sodba NE MORE biti različna

o Odločitev glede služnosti obvelja za oba enako (ker sta C in B SOLASTNIKA in ima vsak od

njiju polovico miselnega dela te stvar, služnost pa je pot, ki gre fizično po zemljišču in ne

po miselnih deležih, zato bremeni oba lastnika)

o B in C sta ENOTNA SOSPORNIKA

V tem primeru obvelja KORISTNEJŠE torej bo v našem primeru veljalo, da oba

ugovarjata in gre tako tožba dalje

PRIMER 12

Ponovno imamo solastnino in vprašanje ali gre za enotna (pripoznave se ne upošteva in se za oba

upošteva ugovor in se obema izda enaka sodba) ali za navadna sospornika (se upošteva taka

pripoznava kot ugovarjanje zahtevku)?

Nekdo lahko svoj solastniški delež proda, ugotovimo, da sta NAVADNA sospornika

o Nista več A in B ampak B in C solastnika

Gre za NAVADNA MATERIALNA sospornika

o Ker gre za solastnino je to podlaga za neko pravno skupnost (je torej MATERIALNO

sosporništvo), ne moremo pa takoj reči, da gre za navadna ali enotna

o Ker gre za miselni delež 50% pa gre za NAVADNA sospornika (vsakdo lahko prosto

razpolaga s svojim miselnim deležem)

PRIMER 13

Skupna lastnina pomeni, da se ne more prosto razpolagati z deležem na skupnem premoženju

o Za obveznosti iz skupnega premoženja odgovarjata OBA SKUPAJ

o Če sta lastnika dva lahko lastninsko pravico preneseta samo SKUPAJ in morata SKUPAJ

tožiti

o Vsak skupen lastnik lahko zahteva varstvo pravice na svoji stvari (na aktivni strani tukaj

ne more biti NIKOLI nujnega sosporništva!!)

Imamo primer NUJNEGA SOSPORNIŠTVA

o Sodba bo učinkovala tudi glede tistih, ki niso tožili oz. ki niso bili toženi!

o Pri enotnih nujnih sospornikih bo za vse ki so tožili ENAKA sodba in bo ta sodba

učinkovala enako na tožnike in bo učinkovala enako tudi na tiste osebe, ki niso tožile

Page 54: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Če je npr. tožba proti dvema zavrnjena, tretji (ki sicer ob uspehu ima učinke) ne

more ob neuspehu tožbe še sam tožiti

Velja torej v vse smeri!

Zakonca sta NUJNA sospornika

Če se le da, naj bo enotno sosporništvo na pasivni strani tudi nujno. Včasih se res ne da, ker je ta

krog oseb preširok. Če je krog dosti opredeljen, jasen potem je zaradi načela kontradiktornosti dobro

vztrajati pri nujnem enotnem sosporništvu.

VAJA 20, 22.2.2011

VRNITEV V PREJŠNJE STANJE, VROČANJE, ROKI

PRIMER 5

Pogosto se dogaja, da vročevalec ni nikogar najde in ni nikjer priimka toženca pa oceni kot

»neznano« ali »odselil«

o Poštar mora tudi povprašati okoli, ali ta oseba živi na tem naslovu ali ne

Če se to ugotovi se tožba vrne sodišču

o Načelno pravilo je, da mora TOŽNIK priskrbeti naslov toženca

o V našem primeru je šel gledati na Centralni register prebivalstva, kjer se lahko podatke

dobi samo v primeru, da se ima pravni interes, in v tem primeru je njegov pravni interes

ta, da je želel njemu nasproti vložiti tožbo

Toženec je opustil obveznost prijave stalnega prebivališča

o V 8h dneh po spremembi prebivališča je dolžnost prijaviti novo prebivališče, če ne smo v

prekršku

o Tožnik NE SME trpeti posledic opustitve toženca!!

o Ali je s tem, ko je opustil obveznost že zamudil možnost? Ali je to prehuda kazen?

Edina druga možnost, če rečemo da tožnik ne sme trpeti posledic toženčeve

opustitve je, da sodišče samo ugotavlja prebivališče

Če navedemo naslov iz CRP, pri čemer mora tožnik pojasniti da gre za naslov iz CRP, velja ta

tožba za popolno, tudi, če se potem izkaže, da ta naslov ni pravilen

o Sodišče tukaj nima posebnih obveznosti, da bi iskalo pravi naslov, da bi preverjalo ali je

naslov še obstoječ ali ne

Ta tožba v našem primeru je torej VELJAVNA, POPOLNA

o Za tožnika je pomembno, da se tožba ne zavrže (tudi če potem sam postopek traja še

5let) zaradi ZASTARANJA (če je tožba popolna se prekinejo zastaralni roki)

Se vročitev lahko opravi na tem naslovu po pravilih o fikciji vročitve? Toženec je v prekršku, ker

ni prijavil svojega novega stalnega prebivališča.

o Če rečemo, da gre za hišo, kjer je nabiralnik ampak na nabiralniku ni njegovega imena

Ali naj se to vrne sodišču ali se pripiše malomarnosti toženca?

Page 55: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Oglasna deska pride v poštev, če postopek že traja in potem stranka ne sporoči

spremembe prebivališča pa vročitev ni mogoča in se prilepi na desko sodišča,

zato ker se tukaj lahko že zagotovi, da bo toženec pogledal na oglasno desko (ker

je tako in tako že v postopku in se zaveda možnih vročitev,...)

Za vročitev same tožbe pa ne more biti kot veljavna vročitev sprejeta oglasna

deska sodišča

o Beseda stanovanje se interpretira kot KRAJ, kjer oseba živi (140. ČLEN ZPP)

Vročati je potrebno tam, kjer oseba živi, tudi če se izkaže da oseba živi drugje,

kjer je uradno prijavljena!! Če seveda se na temu kraju sploh lahko vroča!

Vročanje, kjer oseba NE ŽIVI, ni sorazmerno!

o V takih primerih lahko imenujemo začasnega zastopnika, da zastopa neznano osebo

(85. ČLEN ZPP)

To je veliko boljše kot nič, ni pa optimalno, ker določenih ugovorov ne more

podajati

To je končna možnost

Lahko pa tožnik predlaga vročanje preko posebnega sodnega vročitelja (in ne samo pismonoše)

ali preko detektiva (ENA MOŽNOST)

Vsakdo (ali kakšen organ) lahko naznani, da nekoga ni tam, kjer bi moral biti glede na CRP ,

mora obvestiti upravni organ, ki sproži poseben postopek ugotavljanja dejanskega stalnega

prebivališča

o Če je uspešen, se vpiše nov naslov v CRP, če pa ni uspešen ta postopek, se osebo iz CRP

izbriše (DRUGA MOŽNOST)

Če tudi ta postopek ni uspešen se mora zavarovati pravice tožnika in se predlaga začasnega

zastopnika (kot KONČNO MOŽNOST)

o Se mora postopek speljati

PRIMER 7

Kako naj sodišče vroči odgovor na tožbo tožniku, ki živi v Amsterdamu?

o Zakon določa, da bi moral postaviti tožnik pooblaščenca za sprejem pisanj

o Vročanje je oblastno dejanje, je dejanje sodišča, je akt sodišča, kot nosilca oblasti v neki

državi in sodišče ima pravico do oblasti samo v Sloveniji in ne tudi v drugih državah

Se morajo druge države odločiti, ali bodo sprejele naša pisanja, naše vročitve

tožb

o Problem je ČAS

Ker gre za oblastno dejanje, je zanjo predvidena posebna pot, kako se morajo ta

pisanja posredovati

Posredujejo se po konzularni ali diplomatski poti, ki pa sta lahko zelo dolgi

To je pravilo, če ne obstajajo drugačni sporazumi

Tožnik mora, ko vloži tožbo hkrati tudi pooblastiti nekoga, da sprejme njegova pisanja

o Večinoma je tak splošni pooblaščenec odvetnik

o Ta pooblaščenec je pooblaščen izključno zato, da mu sodišče vroča pisanja!!

o Na ta način dosežemo, da se to oblastno dejanje sodišča konča znotraj meja SLO in se

nadaljuje po zasebni poti

Če on ne postavi pooblaščenca za sprejem pisanj (kot pravilo) kakšna sankcija naj sledi?

Page 56: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Najprej bo sodišče poskušalo rešiti situacijo tako, da bo vročanje možno v Sloveniji,

lahko bo samo postavilo tega pooblaščenca in mu preko njega poslalo vabilo, naj sam

svojega pooblaščenca določi

o Če nič od tega ni učinkovito se tožba ZAVRŽE

Vročitev tožbe je kritičen moment v postopku, če je tukaj kakšna napaka pade cel postopek

o Zato se pri vročitvi tožbe bolj potrudimo

o Zato je boljše, da se vroči po konzularni poti, ker je nekako bolj gotovo, da bo tožnik ta

odgovor dejansko tudi dobil

Kdaj moramo šteti, da je pisanje vročeno?

o Šteje se za vročeno, ko je vročeno pooblaščencu za sprejem pisanj

o To je boljše ker je to boljši dokaz (moramo vedno vročati po določenih obrazcih na

določen način, zato da lahko to nudi boljše dokazno sredstvo), če bi se štelo za vročeno

takrat, ko bi prišlo k tožencu vsi ti roki ne bi imeli smisla (lahko bi zatrjeval, da ni dobil

pisanja,...)

V EU obstaja UREDBA o čezmejnem vročanju, ki poenostavlja vročanje znotraj EU

o Znotraj EU ni več vročanja po diplomatski ali konzularni poti ampak mora država predati

nek pooblaščeni organ, ki potem obvesti pooblaščeni organ druge države

o Še vedno gre za neko posredovanje preko več organov ampak je krajše kot po konzularni

ali diplomatski poti

PRIMER 6

Za REVIZIJO je potrebno odvetniško zastopanje!

o 98. ČLEN ZPP pravi, da mora sodišče za čas postopka ves čas paziti na upravičenje za

zastopanje (po uradni dolžnosti)

o Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo na začetku postopka! To pooblastilo gre v

spis

Načeloma ni potrebno ves čas teh pooblastil nositi, da smo res cel čas postopka

pooblaščeni

o 99. ČLEN ZPP (med pooblaščencem in stranko je navadno mandatna pogodba, za katero

je značilno, da jo lahko katerakoli stranka v vsakem trenutku odpovemo)

Kadar jo prekliče stranka govorimo o preklicu pogodbe, kadar odpove

pooblaščenec govorimo o odpovedi pogodbe

Odpoved je potrebno SODIŠČU NAZNANITI (ne pomeni, da mora biti sodišče cel

čas postopka prepričano, da ni pooblastila dobil nekdo drug in se lahko nanaša

na to, da prvotno pooblastilo še velja)

Sodišče ni prejelo obvestila o odpovedi pooblastila

o Zato je bilo vročanje odvetniku (ki se je izkazal za bivšega odvetnika) PRAVILNO

o Odvetnik mora 30dni še opravljati naloge za stranko, če je sam odpovedal pooblastilo!!

To je njegova obveznost, zato da se zavaruje stranko

Ta revizija NI PRAVOČASNA

o Sodišče je pravočasno vročalo, ne morejo pa postopki tako potekati, da je nejasno kdaj je

prišlo do vročitve kako je do nje prišlo

Page 57: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Sodišču je potrebno najaviti spremembo, čeprav ima sodišče uradno dolžnost da pazi na

pravilnost pooblastila ampak slednje pomeni samo to, da mora sodišče paziti na to, da je

pooblastilo vedno v spisu in ne tudi na to, ali se je morda spremenilo

PRIMER 8

Pritožbeni rok je 15dni ampak so vmes nastopile sodne počitnice

o Če sodnih počitnic ne bi bilo bi 15dnevni rok potekel 25.7. ob polnoči (ker začnemo šteti

naslednji dan, torej 11.7.)

o Če bi bil 10.7. sobota je prvi dan roka NEDELJA

Praznik in dela prost dan je pomemben samo, kadar gre za zadnji dan vročitve in

ne tudi za prvi dan vročitve

Med 15.7. in 15.8. roki ne tečejo!!!ker so takrat sodne počitnice

o To pomeni, da bo rok iztekel 15dan ob polnoči (26.8.) s tem, da se vmesnih dni med

15.7.in 15.8. ne bomo šteli!!!

o To je pravilo

PRIMER 10

SODNI roki so v procesu podaljšljivi, ZAKONSKI niso

o Tukaj imamo sodni rok, določilo ga je sodišče

o Podaljša se jih tako, da se pred iztekom roka prosi za podaljšanje pri čemer je potrebno

navest zadosten razlog

o Tukaj stranka ni zaprosila za podaljšanje roka!

V takem primeru naša sodna praksa pravi, da v primeru ko je stranka zamudila SODNI rok,

sodišče vseeno tako vlogo upošteva dokler še ni izdalo sklepa o zavrženju tožbe

o To se šteje za neko KONKLUDENTNO podaljšanje sodnega roka

o Bolj sprejemljiva bi bila rešitev, da bi se to ZAVRGLO ampak je sodna praksa drugačna

PRIMER 13

Prosil je pred iztekom roka, gre pa za ZAKONSKI ROK

o Zato četudi je zelo upravičljiv rok, ga ne moremo podaljšati (ker se zakonskih rokov ne

da podaljšati!!!)

PRIMER 12

Primer iz časa ko je bil v ZPP še arbitražen postopek (sedaj ga nimamo več)

o 1letni rok za izpodbijanje arbitražne odločbe (v 1letu sta stranki imeli čas za izpodbijanje

te odločbe)

o V našem primeru je izvedla 4.6.2005, tožba pa je bila vložena 5.6.2006, ali je bil 1letni rok

ujet ali ne?

1letni, 1mesečni roki potečejo na isti dan (isto številko) v naslednjem letu ali mesecu

o Če nam vmes ne pridejo prazniki, ali je ta rok ujet ali ne? Ali je to bilo vloženo v

enoletnem roku? Mora se ujemati po številki dneva!!!

Ko imamo 1 mesec (ali več) oz 1leto (ali več) začnemo rok šteti na 4.6.2005 in

ne na 5.6.2005!!!!!!

Page 58: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Pri 15dnevnih, 30dnevnih rokih pa začnemo šteti naslednji dan (zato da

ima stranka dejansko cel ta rok časa)

Zadnji dan je torej 4.6.2006 ob polnoči!!!!!

Je pa po realnem koledarju 4.6.2006 bila NEDELJA, zato je ta rok res iztekel 5.6.2006, ker je to

naslednji delovni dan

VAJA 21, 2.3.2011

PRIMER 16 (INTERVENCIJA IN SOSPORNIŠTVO)

ZAKONITO SOSPORNIŠTVO

o Je posebna kategorija

o Zakon točno navede, katere osebe so lahko tožene

o 2 primera samo:

Dolžnik in porok sta lahko skupaj tožena (194. ČLEN ZPP)

Ni nujno sosporništvo, lahko sta skupaj tožena ni pa to obveza

Glavna intervencija

Tukaj ni nič glavnega, tudi ni intervencije

En toži 2, ki se kregata o eni stvari, ker je ta stvar dejansko njegova

Poroštvo je subsidiarno (razen če je drugače določeno), torej je potrebno najprej dolžnika tožiti

(po OZ), po ZPP pa sta LAHKO skupaj tožena

o Najprej terjamo od dolžnika, šele na to zapade obveznost poroka

o TERJATI pomeni v smislu poroštva, da mora tožnik najprej izven sodnega postopka

zahtevati od dolžnika naj plača in če dolžnik ne plača, nastane zapadla obveznost

poroka (ker smo dolžnika predhodno terjali) in zato ni ovire da sta skupaj tožena

o Subsidiarnost poroštva ne pomeni, da moramo dolžnika najprej TOŽITI ampak ga

moramo TERJATI (kar je lahko izvensodno!)

PRIMER 5 (INTERVENCIJA IN SOSPORNIŠTVO)

B ima stvar v najemu in ne more biti tožen z lastninsko tožbo!

o Ne more biti reivindikacija uspešna, če tisti ki je tožen ni posestnik

o Lahko lastnik toži osebo, ki ni lastnik (ampak mora biti posestnik)

ZPP pozna institut IMENOVANJE PREDNIKA (»nominatio auctoris«)

o Da bi toženec, ki ima stvar samo v najemu, imenoval C-ja kot prednika (ker je on prava

stranka lastninskega spora)

o Ali lahko tožnik imenovanje prednika prepreči? NE, razen če ima sam ločene zahtevke do

posestnika

o Imenovani prednik (C) ima 3 možnosti

Lahko vstopi v pravdo namesto prvotnega toženca (da bo on vstopil kot toženec

in mora B izstopiti iz pravde)

Lahko vstopi na stran B, kot stranski intervenient (ima pravni interes da tega

avta nihče ne odpelje)

Page 59: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Lahko pa ne naredi nič (to ima lahko tudi zanj slabe posledice, če ignorira poziv

na pravdo)

Če je bil obveščen o pravdi je zoper njega nastopil intervencijski učinek,

imel je možnost vstopiti v pravdo in si zagotoviti da bo avto ostal njegov

(če bo A uspel v lastninski tožbi, bo moral C trpeti, da avta ne bo dobil

več nazaj)

Če imamo stvar v najemu in nas toži 3. oseba, se splača o temu obvestiti najemodajalca

o Tako si zagotovimo, da če bo taka pravda uspešna za 3. osebo, nas najemodajalec ne

more več tožiti na vrnitev stvari ki je dana v najem!

PRIMER 4 (INTERVENCIJA IN SOSPORNIŠTVO)

Pri zavarovanju ima zavarovanec aktivno tožbo proti zavarovalnici (ne svoji ampak proti tisti,

kjer je zavarovan povzročitelj nesreče), lahko pa toži povzročitelja nesreče

Dobro je, da je obvestil zavarovalnico (zaradi intervencijskega učinka)

o Zavarovalnica odgovarja za škodo ki smo jo povzročili in ne za sodbo, ki smo jo izgubili,

zato je dobro obvestiti zavarovalnico, da se lahko ona pridruži kot intervenient in ima

možnost pravdati se

Zavarovalnica kot intervenient se upira, B pa prizna zahtevku A-ja (nasprotujoče si mnenje B-ja in

zavarovalnice)

o Upošteva se tisto, kar je rekla STRANKA (četudi je to manj koristno), zato se izda v tem

primeru sodba na podlagi priznanja zahtevka

Zavarovalnica lahko uveljavlja UGOVOR SLABEGA PRAVDANJA

o Intervencijski učinek ne bo nastopil, če stranka opravlja dejanja v nasprotju z interesom

zavarovalnice kot intervenienta

o Zavarovalnica je imela možnost vstopiti v pravdo ni pa imela možnost, da se uspešno

pravda (ker obvelja to, kar reče stranka, v primeru da stranka in intervenient ne pravita

isto), zato ta učinek ni nastopil in ima zavarovalnica možnost ugovora proti B

PRIMER 24 (TOŽBA)

Za uspeh reivindikacije: tožba neposedujočega lastnika proti posedujočemu lastniku

o Ti pogoji morajo biti izpolnjeni takrat, kakšno je STANJE NA KONCU GLAVNE

OBRAVNAVE

o Pogoj za uspeh dajatvene tožbe je zapadlost, zato moramo gledati stanje na koncu glavne

obravnave (in ne to kaj se dogaja v času poteka pravde, saj so postopki dolgotrajni in se v

tem času marsikaj spremeni)

o Če toženec, ki je posestnik ve da se gleda stanje do konca obravnave lahko spremeni, se

lahko obsodbe reši tako, da stvar proda

Tako da lastnik nikoli ne more ujeti svojega zavezanca

Kar pa izniči institut reivindikacije in smisel sodnega varstva

Zakon zato predvideva poseben institut, da se to prepreči

o 190. ČLEN ZPP (odtujitev stvari ali pravice o kateri teče pravda)

Tudi brez tega pravila bi se pravda lahko končala (bi bil pač zahtevek zavrnjen ker

toženec ni več posestnik)

Page 60: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Kar zakon želi povedati je, da ta odtujitev stvari o kateri teče pravda, ni ovira, da

se pravda konča ugodno za tožnika (smisel določbe je da bo sodišče sodilo, kot

da do te odtujitve ni prišlo, kot da je toženec še vedno posestnik)

A je tožil B, sodišče je zahtevku ugodilo in dosodilo v prid A, B pa računalnika ni več imel zato ga

ni moral vrniti

o Bistvo tega člena je, da obsodilna sodba (proti B) učinkuje tudi proti pridobitelju

o A se bo lahko s to sodbo izdano B zglasil pri C (pridobitelju) in s tem zahteval svojo stvar

nazaj (tudi če z izvršbo)

o Sodba sicer učinkuje samo proti strankama, ampak če med pravdo C (pridobitelj)postane

naslednik bo sodba učinkovala tudi proti njemu

NAUK TE ZGODBE: ne kupuj stvari o katerih teče pravda, ker nam bo lahko stvar odvzeta

Tukaj gre za institut JAMČEVANJA ZA PRAVNE NAPAKE

o To je tipični primer

o Samo da se tukaj lastnik (A) ne oglasi pri C in zahteva izročitev, ampak ima že sodbo v roki

s katero zahteva od C vrnitev stvari

o Ima pa kupec (C) tudi določene zahtevke proti B

C ima pravni interes in se v pravdo lahko celo vključi kot enotni sospornik, ker se zahtevek tiče

tudi njega neposredno

Če je C za pravdo zvedel ko je še tekla

o Ni dovolj da je nekdo pošteno kupil in postal lastnik, osnovno pravilo je »nihče ne more

na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam«

o Lahko je veljavna pogodba prodaje tuje stvari (v smislu obligacijskopravnega posla),

zaplete pa se pri prenosu LP

o Tore če B ni bil lastnik, tudi C-ja ni mogel narediti lastnika

Od splošnega pravila (to zgoraj) izstopajo določene izjeme (3 predpogoji za primer ko pride to v

poštev)

o Mora iti za PREMIČNINO

o Mora iti za ODPLAČEN POSEL

o Mora biti PRIDOBITELJ V DOBRI VERI

Če so ti predpogoji izpolnjeni še ni dovolj, obstajajo 3 primeri, v katerih je potem možna izjema

o Če je kupil na javni dražbi

o Če je prodano v okviru dejavnosti prodajalca

o Če je dobil stvar v posest po volji lastnika

Če je B stvar ukradel ne more postati lastnik

Če velja varianta iz oklepaja (torej ne da je B stvar ukradel ampak da je A B-ju posodil stvar)

o Bo C lahko postal lastnik pod zgornjimi 3mi pogoji, reivindikacijska tožba ne bo več

uspešna

o Problem je v tem, da A ni več lastnik, saj je po teh posebnih določbah C postal lastnik

PRIMER 26 (TOŽBA)

V tem primeru imamo odtujitev pravice (odstop terjatve ali cesija) na strani tožnika

o Ni ovire, da bi tožnik med pravdo cediral svojo pravico

o B-jev ugovor ne bo učinkoval

Page 61: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

190. / II. ZPP

o Možno je, da ta ki je pridobil pravico (C) vstopi v pravdo, če se vsi 3 strinjajo

o Če bi se to zgodilo, bi se C zamenjal namesto A

RELEVANČNA TEORIJA (stranki se lahko zamenjata, ni pa to nujno) in IRELEVANČNA TEORIJA (po

tem velja, da je sprememba irelevantna, da ni ničesar potrebno storiti)

o To ima zvezo z vprašanjem, ali je potrebno kaj spremeniti zahtevek?

Ali mora zaradi odtujitve pravice, prvotni tožnik zahtevek spremeniti?

Po irelevančni teoriji velja to, kar piše v 2. alineji

Po relevančni teoriji velja to, kar piše v 3. alineji

Tožnik še vedno ostane A (ne gre za spremembo strank ampak samo za

spremembo zahtevka) ampak zahteva, da B izpolni C-ju (osebi, kateri je bila

pravica odstopljena)

V PRIMERU 24 je treba vztrajati pri IRELEVANČNI TEORIJI (tožniku ni potrebno nič narediti)

o Na strani tožnika je priporočljiva ta irelevančna teorija, ker reši veliko problemov potem v

izvršbi – ne rabi ponovno dokazovati

o Na pasivni strani je sprejeta IRELEVANČNA TEORIJA, na aktivni strani pa se priporoča (ni

absolutno sprejeta) RELEVANČNA TEORIJA

PRIMER 25 (TOŽBA)

Gre za izpolnitev prodajne pogodbe (ni enako kot pri reivindikaciji), pri taki tožbi pa mora tožnik

dokazati, da je pogodba sklenjena, veljavna in da še ni bila izpolnjena (torej da zahteva izpolnitev)

o RELATIVNOST ZAVEZE (prodaja bo veljavna, zapletlo se bo pri izpolnitvi tožbe)

Ali je on dolžan izpolniti pogodbo ali ne je čisto vseeno, prav tako je vseeno ali

ima tožnik kaj denarja ali ne

Institut VRNITVE STVARI O KATERIH TEČE PRAVDA pride absolutno v poštev samo pri

STVARNOPRAVNIH PRAVICAH

o Tukaj mora toženec biti posestnik

o Dolžnik je oseba, ki je sklenila prodajno pogodbo (prodajalec avtomobila), ta oseba

ostane zavezana, četudi je ta avto pridobila neka druga oseba

o Če imamo pogodbo z neko osebo lahko od te osebe zahtevamo izpolnitev

B je še vedno lastnik stvari in tisti, kateremu bo stvar izročil bo postal lastnik te stvari

o To pa ne pomeni, da se bo rešil tožbe na izpolnitev prodajne pogodbe

o Še vedno je lahko obsojen na izpolnitev obveznosti

o C pa ni nič zavezan, postal je lastnik

VAJA 22, 8.3.2011

PRIMER 14 (SOSPORNIŠTVO)

3. ALINEJA

o Ima pravni interes, da se vključi v pravdo, zato bi lahko glede tega bil stranski

intervenient

Page 62: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Ampak gre pri intervenientu za posreden vpliv, posreden pravni učinek!!

Tukaj pa velja, da sodba neposredno učinkuje tudi nanj, ker je potencialni enotni

sospornik!!

Ima močnejši pravni interes kot v primerih z intervencijo

4. ALINEJA

o Močnejše kot stranski intervenient je SOSPORNIŠKA INTERVENCIJA!!!

Položaj sosporniškega intervenienta je v pravdi popolnoma enak položaju

enotnih sospornikov

Pri stranski intervenciji v primeru nasprotovanja ravnanj stranke in intervenienta

se upošteva ravnanje stranke (tudi če to ni boljše), ker je stranka močnejša

Intervenient se lahko vključi vse do pravnomočnosti sodbe, ne more se

pa vključiti šele po pravnomočnosti (torej šele pri izrednih pravnih

sredstvih)

Pri sosporniški intervenciji pa v primeru nasprotovanja ravnanj, učinkuje tisto, ki

je najučinkovitejše (najkoristnejše)

Sosporniški intervenient se lahko vključi tudi šele po pravnomočnosti

(npr. vloži revizijo ali predlog za obnovo postopka)

5. ALINEJA

o Enotni sosporniki se štejejo za eno in enotno stranko (čeprav gre za več različnih oseb)

Ovira je litispendenca, ker se tej sosporniki štejejo za eno stranko

o Nima pa možnosti, da sam vloži samostojno (ločeno) tožbo za razveljavitev oporoke

Z3 se lahko vključi ali kot enotni sospornik, kot sosporniški intervenient ali pa ne stori ničesar (pri

slednjem se mora zavezati, da bo sodba neposredno učinkovala nanj).

STROŠKI

POVRNITEV STROŠKOV

o Glavno pravilo: »Stranka, ki zmaga ima pravico, da ji nasprotnik povrne stroške.«

Če zmaga v deležu se ta vrnitev poračuna glede na delež

V večini pravnih redov je tako, v ZDA ni tako ampak stranka dokončno nosi svoje

stroške (prednost je, ker je bolj predvidljivo kakšne in kolike stroške nosi stranka)

o Velja tudi, da se ne povrnejo avtomatično vsi stroški, ki nam nastanejo ampak se

povrnejo POTREBNI STROŠKI (npr. strošek za odvetnika)

Do katere mere je strošek za odvetnika potreben določajo ODVETNIŠKE TARIFE

o Sodišče bo priznalo stroške do razumne mere (da se obvaruje stranko, ki mora to

plačati)

o V odvetniškem poklicu se spoštuje razumno mero

PRIMER 1

Odvetnik si lahko obračuna kilometrino (stroške za pot), kar pravi Odvetniška tarifa

o Ovira, pomislek, da se ti stroški ne bi mogli priznati je, da se ne ve ali gre za

koristne/potrebne stroške

Stranka je iz Celja, če bi jo silili, da naj si vzame odvetnika iz Maribora, saj bi se

nato sama morala voziti tja večkrat

Page 63: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Sodna praksa je glede tega vprašanja neenotna, odvisno je od okoliščin

o Ne pričakuje se od stranke, da bi si morala vzeti odvetnika drugje

Ko sodišče odloča o stroških nič ne odloča o tem, koliko moramo našemu odvetniku plačati (o

tem bo odločalo, če se bomo z odvetnikom sprli glede stroškov)

o Lahko se sodišče odloči, da to dejanje odvetnika ni bil potreben strošek

o Ampak to ne pomeni, da stranka tega ne bo rabila plačati

PRIMER 2

Če je uspeh tožnika popoln, bo moral toženec do konca kriti svoje strške in tožniku njegove

povrnit

o Če stranka delno uspe se o temu ustrezno določajo stroški

Celoten znesek je 30.000€ odškodnine, tožnik uspe le o 1/3

o Tožnik ima 4000 stroškov in dobi samo 1/3 povrnjeno (1333€)

o Toženec ima 5000 stroškov in dobi 2/3 povrnjeno (3400€)

Terjatev bi se lahko medsebojno pobotala

o Tožnik bo tožencu moral plačati 2.000€ za stroške

o Toženec

Če bi tožil za 10.000 bi bil njegov uspeh 100% povrnjen, toženec pa bi 100% izgubil zato ne bo

dobil nič sam

o Bolje bi torej bilo, če bi tožil bolj skromno, torej samo za 10.000€

PRIMER 3

Tak dogovor je bil veliko časa pri nas nedovoljen ampak se je veliko uprabljal v praksi, zato je

sčasoma postal dovoljen ampak omejen na 15% od prisojenega!!

o Smisel odvetniške tarife je, da določa (na abstrakten način) kakšni naj so ti stroški in

koliko bo moral nasprotnik plačati drugemu, če bo ta zmagal

Sodišče je vezano na odvetniško tarifo, ko računa povračilo stroškov!!!!

Tožnik bi dobil 20.000€, od tega bo dal 1000€ za sodne takse in 3000€ za odvetnika (ker to znaša

15% od izkupička, kar je bilo dogovorjeno)

PRIMER 4

Večkrat se zgodi, da se toženec v pravdi brani in se cel spor razdeli na dvoje: spor glede temelja

(ali sploh je bilo to protipravno, je bila odgovornost, krivda, vzročna zveza) in spor glede

odškodnine in njene višine (če se že ugotovi da je nekdo odgovoren lahko ugovarja da je

zahtevek pretiran)

Je možno, da sodiše odloči, da sta tožnik in toženec uspela vsak do polovice in tako vsak nosi

svoje stroške (tožnik 1000€ in toženec 1500€)

Sodišča pa lahko tudi uporabijo drugi pristop in sicer da loči (ko gre za stroške) USPEH PO

TEMELJU in USPEH PO VIŠINI

o Po temelju je lahko oseba uspela 100%, po višini pa 50%, skupaj torej 75% (do tega

pridemo s ponderiranjem)

Sodišča so prosta glede tega ali se odločijo za en ali drugi način

o Odločitve na koncu so lahko povsem različne

Page 64: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Za tožnika je boljše da se loči uspeh!!!, čeprav je prvi način lažji za računanje

o Sodišča se pogosto odločajo za ločitev uspeha!!

Četudi je po temelju uspel z nižjim procentom se to lahko popravi s 100%

uspehom

PRIMER 6

ZPP določa NAČELO USPEHA!

o Če si je nasprotnik tudi vzel odvetnika ali bomo ob izgubi morali plačati njegovega

odvetnika (čeprav smo mi dobili brezplačno pravno pomoč, ker smo revnejši)

o Brezplačna pravna pomoč ne posega v obveznost povrnitve stroškov nasprotniku

Če bo izgubil (bo rešen svojih sodnih taks in plačila odvetnika) bo moral plačati

sodne takse nasprotnika in njegovega odvetnika

VAJA 23, 15.3.2011

PRAVNOMOČNOST

FORMALNA

o Pravnomočna je sodba, ki se ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom

MATERIALNA

o Kaj pomeni, da je nekaj pravnomočno, po vsebini?

o NEGATIVNI VIDIK

Učinek NE BIS IN IDEM

o POZITIVNI VIDIK (ta je pomemben)

V kazenskem ga ni

Kar je pravnomočno razsojeno, se neizpodbitno šteje za pravilno in resnično (res

iudicata pro veritate habetur)!!

Če je nekaj pravnomočno, so določeni subjekti na to vezani

o Pravnomočnost je za stranki zakon!

MEJE PRAVNOMOČNOSTI

o OBJEKTIVNE meje

Kaj v sodbi se šteje za neizpodbitno in resnično?

o SUBJEKTIVNE meje

Kdo je tisti, ki ga sodba veže?

o ČASOVNE meje

Na kateri trenutek se pravnomočnost nanaša?

PRIMER 1

Tukaj gre za SUBJEKTIVNO MEJO pravnomočnosti (koga veže pravnomočnost?)

o Sodba učinkuje INTER PARTES!!! Torej med strankama (drugače tudi ne more biti)

Da sodba veže samo tistega, ki je imel možnost na sodišču izjaviti se

Page 65: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Je v neposredni povezavi ta pravomočnost z načelom kontradiktornosti

o Možne so izjeme od tega, da gre za inter partes razmerje

Npr. stvarna pravica ima učinke ERGA OMNES (od vsakega imam pravico

zahtevati, da ne posega v mojo lastnino)

Napaka je, če rečemo, da zato ker stvarna pravica učinkuje erga omnes, tudi sama sodba učinkuje

erga omnes

o Ni enako v materialnem in procesnem pravu

o Če v sodbi piše, da je nekdo lastnik, še ne pomeni, da je on dejansko tudi lastnik (sodba

veže ni pa to neka absolutna resnica)

PRIMER 3

Če bi oškodovanec A in B skupaj tožila bi bila navadna sospornika, ampak nista skupaj tožila

o Tožil je najprej A in uspel, ali je možno, da se ostali na to zanesejo?

Sodba učinkuje med strankama, in to velja v vseh smereh (sodba ne sme iti v

škodo nekomu tretjemu in tudi ne sme iti v korist nekoga tretjega)

Instituta pravnomočnost ne smemo mešati z učinkom precedensa!!!

o Če je nekaj pravnomočno, bo to kar je določeno v izreku stranki vezalo

o Sodna odločba ima precedenčni učinek (tudi pri nas) kar pomeni, da gre za neko

abstraktno pravno pravilo, ki ga sodba izreka (pravno stališče, ki ga zavzame sodišče)

PRIMER 2

Če bi A uspel z razveljavitvijo oporoke, ne bi dedoval samo A ampak tudi B (tudi če slednji ni nič

razveljavljal)

o B se mora zavedati, da kakorkoli bo v primeru Aja razsojeno bo to učinkovalo tudi nanj,

zato se lahko vključi kot sosporniški intervenient

Vsaka širitev subjektivne meje pravnomočnosti je poseg v ustavno pravico, zato moramo biti

zelo previdni

o Učinkuje širitev proti potencialnim enotnim sospornikom, ker se le-ti štejejo za enotno

stranko in tukaj učinek ne bis in idem ne pride v poštev

o Taka tožba Bja NE BO dopustna!!!

PRIMER 4

Dokler je mesto očeta zasedeno, ne more nekdo tretji tožiti, da je on oče temu otroku, ker bi imel

otrok v takem primeru 2 očeta

o Tudi moški, ki meni da je oče, lahko izpodbija očetovstvo

Tukaj mislimo na očetovstvo,ki lahko v pravnem smislu nastane na 3 načine

Zakonita domneva

Tožba na ugotovitev očetovstva

Priznanje očetovstva prek CSD

o Očetovstvo, ki nastane na podlagi sodbe o ugotovitvi očetovstva NI MOŽNO izpodbijati

To je sodba, ki učinkuje ERGA OMNES (proti vsem), saj gre za statusni spor

katerega smisel je, da učinkuje proti vsem (da veže vse)

Pravnomočnost prepoveduje ponovno odločanje o isti stvari

Page 66: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Ali lahko obstaja pomislek na to, če je v prvem primeru bilo toženo na ugotovitev, da

oseba je oče, v drugem pa toženo, da oseba NI oče

o Gre za izključujoča si zahtevka – če je ugotovljeno da je A oče je s tem ugotovljeno, da

nekdo drug ni oče

Zato, če to velja za vse, B ne more več tožiti, da je on oče

V družinskih sporih NI MOGOČE pripoznati zahtevka, lahko pa oseba, ki ve da ni oče, pred CSD prizna

očetovstvo. To je logično, ker prinaša različne učinke. Ne more biti škode, če nekdo pred CSD prizna

očetovstvo (četudi ve da ni oče), ker pravega očeta to ne bo omejilo v njegovih pravicah (ker lahko še

vedno izpodbija to očetovstvo). V postopku pa je ravno obratno, saj sodbe s katero ugotovimo

očetovstvo, tretja oseba ne more več izpodbijati – ko je tukaj očetovstvo enkrat ugotovljeno je to

konec.

PRIMER 5

Sodišče je ravnalo prav, saj je pogoj za veljavnost dajatvene tožbe, da je zahtevek zapadel in ker

tukaj ni zapadel je sodišče pravilno zavrnilo zahtevek

Tukaj gledamo ČASOVNO MEJO PRAVNOMOČNOSTI

o Sodnik sodi, glede na to, kar ima pred sabo

Lahko A vloži novo tožbo, ker se je zadeva zgodila kasneje

PRIMER 6

B je takoj plačal 5000€!! Kasneje pa je dobil še sodbo, da mora plačati 5000€

Sodišče sodi, glede na stanje, ki je ob koncu glavne obravnave, pritožba (po sami besedi) je

uporabna, če menimo, da je sodišče odločilo narobe

o Sodba sodišča je pravilna, saj B ni plačal do konca glavne obravnave, zato pritožba proti

taki sodbi ne more biti uspešna (odločeno je bilo prav)

Enako velja tudi za sodišče druge stopnje

Najpomembnejši razlog za obnovo postopka je v novih dejstvih in dokazih (394. / X. ZPP)

o Nova dejstva so nova v subjektivnem smislu – že prej so dejstva obstajala ampak je komaj

zdei to stranka ugotovila

V izvršilnem postopku se ne sme še enkrat preverjati ali je sodba pravilna ali ne

o S tem argumentom dolžnik/toženec sodbe ne psotavlja pod vprašaj, reče da je to, kar mu

je bilo naloženo, naknadno (kasneje) že izpolnil

o S tem se ne postavi pod vprašaj pravnomočnosti (ker to kar se je zgodilo kasneje ni

zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti)

V obeh primerih se je po koncu glavne obravnave zgodilo nekaj pomembnega. V petem primeru se je

novo dejstvo zgodilo v korist tožnika (ima možnost nove tožbe), v šestem primeru pa se je zgodilo

nekaj novega v korist toženca (ki se lahko na novo dejstvo sklicuje z opozicijskim zahtevkom v izvršbi

– torej da bo v izvršilnem postopku ugovarjal, da je že izpolnil).

VAJA 24, 24.3.2011

Page 67: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

PRAVICA DO POŠTENEGA SOJENJA V PRAKSI ESČP

6. ČLEN EKČP ureja pravico do POŠTENEGA SOJENJA in pravico do DOSTOPA DO SODIŠČA.

PRIMER 1

Imamo sklad, ustanovljen za primere, ko se stranke okužijo s krvo pri transfuziji. V trenutku ko je

tožnik sprejel ponudbo (aprila 1994) se ni zavedal in se ni mogel zavedati, da bo njegov tožbeni

zahtevek kasneje zavrnjen in ni mogel vedeti da bo moral vrniti milijon frankov.

On je že v samem poravnalnem postopku jasno izrazil željo, da postopek nadaljuje, kar pomeni, da

ni mogel in moral vedeti, da bo zahtevek kasneje bil zavrnjen.

PRIMER 2

V tem primeru pritožnik je imel dostop do sodišča – lahko je vložil tožbo in je imel dostop. Ni pa prišlo

do odločitve(postopek je bil prekinjen) ker se je čakalo na nov zakon. Ker se je čakalo 4 leta in v teh

4h letih o pritožnikovem zahtevku NI bilo odločeno je sodišče menilo, da je to zadostna podlaga, da

se sklepa, da pravica do dostopa do sodišča NI učinkovita (čeprav je vlada pred sodiščem zatrjevala,

da gre samo za začasno ureditev).

Tudi tukaj je bil zakon kriv, da je prišlo do kršitve pravice do dostopa do sodišča.

PRIMER 3

S spremembo zakona je bil sprememnjen revizijski prag. Ker je prišlo do spremembe zakona vmes (v

času postopka) ni prišlo do revizije – če se zakon ne bi sprememnil, bi ji bila omogočena pravica

dostopa do sodišča. Vrhovno sodišče lahko uživa neko diskrecijo pri tem, kaj bo vzelo pod obravnavo

ali ne in da cilj, ki ga zasleduje ni omejen v svojem bistvu, je legitimen in racionalen.

6. ČLEN ne daje obveznosti državam da zagotovijo pritožbeno ali revizijsko sodišče. Če pa že v

posameznih državah obstaja tak sodišče mora biti v skladu s tem členom.

PRIMER 4

Dostop do sodišča mora biti tudi učinkovit – o tej tožbi mora biti tudi odločeno, nič ne sme

preprečiti, da tak postopek ne bi bil zaključen. Finančno stanje pritožnika ne dopušča, da bi si najdel

odvetnika, ki bi ga zastopal pred kasacijskem sodiščem. In učinkovitost pravice dostopa do sodišča

pomeni tudi to, da se takemu pritožniku zagotovi pravica do zagovornika (brezplačna pravna pomoč),

če gre za delno učinkovitost.

Če je pravna pisarna sodišča konkretno preko odvetnika preverila možnost za uspeh in ugotovila, da

te možnosti ni in zato ni omogočila tega – s tem ni kršila pravice dostopa do sodišča. Vedno je

potrebno pogledati vse okoliščine. Ko sodišče odloča mora upoštevati veliko procesnih predpostavk

– najpomembnejša je ta, da mora biti pritožba OČITNO UTEMELJENA.

PRIMER 5

Page 68: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Plačilo sodnih stroškov samo po sebi ne pomeni omejitve pravice dostopa do sodišča. Če so stroški

neosrazmerno visoki – sodišče vedno preveri, glede na okoliščine posameznega primera, ali so res

stroški tako visoki, da lahko omejujejo bistvo te pravice. Sodišče tudi preveri ali so domača sodišča

arbitrarno zavrnila pravico do povračila stroškov.

PRIMER 6

Ali lahko dejanska ovira ovira dostop do sodišča? Ali mora biti to pravna ovira? Njihovo domače

pravo predvideva, da lahko pooblasti neko drugo osebo, da zanj opravlja ta dejanja ali jih sam opravi

po pošti. To bi lahko pomenilo kršitev pravice dostopa do sodišča, če državno pravo ne bi

predvidevalo drugih možnih načinov, da se učinkovito izvrši pravica dostopa do sodišča.

Prvo pritožbo na ESČP je pritoožnik vložil po pošti in je nato na vsa ostala pisanja odgovarjal v roku po

pošti zato ne mroe biti utemeljeno dejstvo, ki ga pritožnik zatrjuje, to je, da ni imel dostopa do

sodišča. Zato je sodišče pritožbo ZAVRGLO kot neutemeljeno.

PRIMER 7

Pritožnik je vložil tožbo elektronsko, saj je zakon določal, da lahko tožbo vloži elektronsko (v taki

obliki) zato mu ne moremo očitati, da je storil nekaj kar ni smel in glede na okoliščine je očitno, da

ni mogel drugače vložiti.

To je prvi primer v katerem je sodiišče odločilo, da je tehnična pomanjkljivost kršila pravico dostopa

do sodišča.

PRIMER 8

Imamo pritožnice, ki ne morejo dostopati do svojih medicinskih dosjejev, ne morejo jih kopirati

(lahko pa določene podatke dobijo) in zatrjujejo da jim je že bila kršena pravica dostopa do sodišča.

Glede na to, da jim je na začetku to zakon omejeval mora biti ta omejitev legitimna in proporcionalna

– toda tukaj gre za osebne podatke. V tej zadevi je sodišče odločilo, da je najpomembnejše to, kar se

pritožnicam zdi relevantno – pritožnice bi na podlagi informacij, ki so jih pridobile z vpogledom

vseeno vložile tožbo je pa mnenja, da niso mogle (zaradi prepovedi fotokopiranja) učinkovito

zatrjevati dejstev pred sodiščem, ker niso mogle predložiti gradiva (fotokopij, ker jih ni bilo). Zato je

kršena njihova pravica dostopa do sodišča.

PRIMER 9

Ustavno sodišče ni doseglo večine in zato ni ugodilo ustavni pritožbi – enako število je glasovalo za in

proti, bilo je 7sodnikov. Če sodniki niso dosegli večine je bil rezultat 3:3, zato se je sodišče spraševalo

kaj je bilo s tistim sedmim sodnikom – zakon ni določal več kot to, da če ustavno sodišče ne določi

večine, se ustavni pritožbi ne ugodi. Pritožnik ima možnost ponovno vložiti enako ustavno pritožbo,

z enakimi dejstvi o enaki stvari, ali to pomeni, da mu s tem ne more biti kršena pravica dostopa do

sodišča – praksa ESČP je izvedela pravico dostopa do sodišča in to predvideva tudi možnost

meritorne odločitve (ker EKČP v 6. ČLENU ne predvideva neposredno pravice dostopa do sodišča).

Page 69: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

VAJA 25, 29.3.2011

PRIMER 4

REIVINDIKACIJSKA TOŽBA – tožba lastnika proti posestniku

o A je zahteval od B naj mu vrne avtomobil, B je zagovarjal, da ima upravičenje posesti na

podlagi najemne pogodbe z A-jem

o Lastnik mora dokazati, da ima nekdo drug to stvar v posesti

TOŽNIK (A) bi moral dokazovati da je lastnik tega avtomobila

o Mora dokazovati samo SPORNA DEJSTVA (dejstva, ki jih toženec ugovarja, da niso

pravilna)

In v tem primeru ne bo rabil dokazovati da je lastnik, ker se B s tem, da je A

lastnik strinja

o TOŽENA STRANKA (B) se je tudi strinjala, da ima stvar v posesti

Torej sta dve bistveni sestavini reivindikacije nesporni

Obstaja pa kljub temu spor glede NAJEMNE POGODBE, spor glede upravičenosti posesti

o B zatrjuje , da ima avto v posesti na podlagi najemne pogodbe in ker to zatrjuje mora to

tudi dokazati

o A zatrjuje samo reivindikacijsko tožbo in mora dokazati samo, da je on lastnik in B

posestnik

Če je sodišče ostalo v dvomu (50:50) glede obstoja najemne pogodbe (razmerja) bo zmagal A

PRIMER 5

V tem primeru sodišče bolj verjame tožencu kot tožniku, še vedno pa ni povsem prepričano

o 215. ČLEN ZPP

Tukaj je ključna beseda »zanesljivo«, kar pomeni, da mora sodišče zanesljivo

ugotoviti dejstvo in ne samo z verjetnostjo (prag je višji)

V našem primeru ni dovolj, da je uspel toženec verjetno dokazati razmerje

o Rešitev v tem primeru je, da bo vseeno A dobil spor in bo moral B vrniti avtomobil

PRIMER 6

Sodišče pregleduje pogodbo in vidi potencialno hudo napako v pogodbi (avto ni obstajal ko je

bila pogodba sklenjena, gre za avto, ki ni v pravnem prometu)

o Sodišče sedaj tehta, ali je ta pogodba nična ali je neveljavna (je v dvomu)

o Sodnik mora poznati pravo (iura novit curia), tega ne rabi dokazovati mora samo

utemeljiti s pravnimi argumenti

PO URADNI DOLŽNOSTI ne pomeni, da ima sodišče posebna pooblastila, ampak je to le

situacija da lahko na določena dejstva reagira

PRIMER 7

Imamo odškodninsko odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom – krivde ni potrebno

dokazovati ampak mora nasprotna stranka dokazati da NI kriva

Page 70: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Ali je to vprašanje prava ali vprašanje dejstev? Nevarna stvar je t.i. PRAVNI STANDARD

(spada v zgornjo premiso, v pravo), ker v naprej ni mogoče predvideti vseh možnosti,

kdaj bi lahko stvar bila nevarna, lahko je pa tudi določena stvar v posebnih primerih

nevarna, ko drugače ni = Zato gre za pravno vprašanje

Ta nevarna stvar iz OZ je drugačen pravni standard kot to, kar mi pravimo da je nevarno

o Je podlaga za odškodninsko (krivdno) odgovornost (mora imeti visoko stopnjo nevarnosti

in kakšna je ta nevarnost je odvisno od pravne presoje)

o Če pri pravnih standardih menimo, da je sodišče napačno razlagalo ta pravni standard v

konkretnem primeru lahko uveljavljamo zmotno uporabo materialnega prava

PRIMER 9

Sodišče NAJ IZVEDE ponujene dokaze, ker gre za dejansko vprašanje, ali je to hišo dejansko bilo

potrebno popraviti (koliko se je vrednost s popravili povečala)

o Gre za dejstva, ki jih je potrebno dokazati

o Ampak ne rabimo dokazati vseh dejstev

Poslovodstvo brez naročila: ne glede na prijaznost do sosedov si na tak način ne

moremo prilastiti njegovih premičnin in nepremičnin

Zahtevek torej ni pravilen in ni sklepčnost (ta se gleda glede na materialno pravo)

Zahtevek mora biti sklepčen, kar pomeni, da mora iz tega kar mi zatrjujemo izhajati

utemeljenost tega zahtevka

o Tukaj pa gre za zahtevek, ki ni sklepčen – vsa dejstva in dokazi, ki jih je tožnik navajal,

niso a priori pravno relevantna (sodišče ne bo upoštevalo teh dejstev, ker se dokazuje

samo pravno relevantna dejstva)

Sodišče bo tako tožbo ZAVRNILO!!!

o Takoj ko govorimo o utemeljenosti zahtevka, gledamo vsebino zahtevka (in smo izven

procesnih predpostavk) in sledi lahko meritorna odločitev (ali ugoditev zahtevku ali

zavrnitev zahtevka) in v tem primeru bo prišlo do ZAVRNITVE

PRIMER 11

Primer reivindikacije

o B je priznal posest nad avtomobilom in A-jevo lastništvo (A bi moral dokazati v tem

primeru samo svoje lastništvo in B-jevo posest, kar pa je že priznal sam B), B pa zatrjuje,

da najemne pogodbe sploh ni bilo

Da bi B obdržal ta avto v posesti bi moral zatrjevati, da najemna pogodba še ni potekla (in temu

primerno predložiti priče)

o Ali mora dokazovati, da je ta pogodba potekla, če je toženec zatrjeval, da te pogodbe

sploh še ni bilo? Oba sedaj govorita enako, in sicer da v tem trenutku te pogodbe ni (da

tak pravni temelj za posest ne obstaja), stranki se o vsem strinjata in ni potrebno ničesar

več dokazovati

Sodišče bo pritrdilo A-ju!!! Če so njegovi zahtevki sklepčni

PRIMER 8

SPLOŠNO

Page 71: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Sodišče se mora opredeliti do dokaznih predlogov, bo sprejelo dokazni sklep kjer bo

povedalo, katere dokaze bo sprejelo in katere ne

Ker je to izjema, ker s tem omejuje stranko v prosti predložitvi dokazov, mora

sodišče svoje odločitve obrazložiti

o Sodišče je izvedbo določenih dokazov zavrnilo in presoditi moramo, ali je ta odločitev in

argumentacija sodišča ustrezna (če ni pride do kršitve pravice do kontradiktornosti, ki je

huda kršitev)

PRVA ALINEJA

o Pri klasični odškodninski odgovornosti mora tožnik dokazati vzročno zvezo, protipravno

ravnanje, škodo, toženec pa mora dokazati da ni kriv (odškodninska odgovornost z

obrnjenim dokaznim bremenom)

Krivda se domneva, če so prvi 3 elementi dokazani (če so ti 3 elementi dokazani,

toženec ne rabi dokazovati krivde je pa to domneva, ki se lahko izpodbija)

o Sodišče mora ravnati v skladu z ekonomičnostjo postopka zato ne rabi dokazovati

20dokazov, ki bi dokazali enako stvar

Sodišče mora priti do prepričanja, za kar lahko zadostuje že en sam dokaz

DRUGA ALINEJA

o Sodišče je že prepričano, da je kriv

o Tukaj ne gre za kumulacijo istih dokazov v enako smer

Lahko predlagani dokaz popelje v popolnoma drugačno smer in sodišče si ne

sme dovoliti, da si tako olajša delo ampak mora izvesti tudi ta dokaz

TRETJA ALINEJA

o Dejstva in dokaze lahko navajamo na prvem naroku za glavno obravnavo

Do konca glavne obravnave jih izjemoma lahko navajamo samo, če jih prej nismo

mogli navajati in podati brez svoje krivde

o Načeloma je utemeljitev veljavna (da je torej dokaz prepozen), v primeru, da se dokaže,

da prej ni mogla dokaza predložiti pa ne bo utemeljena

PETA ALINEJA

o Stranka ni navedla vseh okoliščin in drugih sestavin dokaznega predloga (ni obrazložila

zakaj je ta dokaz predlagala) zato lahko sodišče tak dokazni predlog zavrne

ŠESTA ALINEJA

o Sodišče meni, da tisto dokazno sredstvo ni več primerno, ni več na voljo

Tudi druga stranka lahko odloča pri tem, katere dokaze bo sodišče izvedlo s tem

da predlaga močen dokaz (npr. očividca,...)

SEDMA ALINEJA

o Priča je samo slišala od neke osebe o temu dogodku

o Nekateri dokazi so močnejši, drugi pa manj močni

Priče so dokazno sredstvo, ki ima na sodiščih zelo velik pomen so pa dejansko

najslabše dokazno sredstvo, če gledamo iz naslova materialne resnice

OSMA ALINEJA

o Tukaj gre za dokazovanje dejstev, ki so pravno nerelevantna (v našem primeru, ko

krivda ni relevantna, saj je sodišče odločilo, da bo uporabilo pravila o objektivni

odgovornosti)

Page 72: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

VAJA 26, 5.4.2011

PRIMER 7 (pravnomočnost)

Pri »opozicijskem ugovoru« je glavni trenutek, ki ga sodišče gleda trenutek zaključka glavne

obravnave pred sodiščem prve stopnje

o Tega ne bo mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku

o Lahko razmisli, da bi uveljavljal nove dokaze in dejanska stanja, za katere mora dokazati,

da so za sam postopek pomembni in da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti v času

glavne obravnave (to da je potrdilo založil ne more bit dober ugovor, da ni prej mogel

predložiti dokazov)

PRIMER 15

Primer odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo (za duševne bolečine)

o Včasih je bila res sodna praksa takšna, da se je zavračalo zahtevke pri zelo majhnih

otrocih za duševne bolečine zaradi smrti družinskega člana (ker ne ve kaj je izgubil, se

tega ne more zavedati, ne more čutiti duševnih bolečin)

o Kasneje se je sodna praksa spremenila, ker so menili, da je res morda da takrat otrok ne

čuti bolečine ali izgube ampak gre pri smrti bližnjega za gotovo prihodnjo bolečino (slej

ko prej bo čutil praznino, duševno bolečino, ko bo odrastel brez enega starša,...)

o Sprememba sodne prakse ni neko novo pravno relevantno dejstvo (tako kot ni pravno

relevantno v prvem primeru ne bo pravno relevantno v drugem primeru)

Ker sodišče ne sodi tako zato ker je taka sodna praksa ampak zato, ker meni, da

je tako prav!!

Kar se objektivnih mej tiče gre za istega tožnika, zaradi istega dogodka toži,

enakega toženca toži, spremenila se je samo razlaga zakona sodišč ampak to še

ne pomeni spremembe dejanskega stanja, ki je pogoj, da se lahko vloži novo

tožbo

PRIMER 13

Sodna praksa je bila včasih takšna, da se ni mogel tožnik poplačati iz domače zavarovalnice, če je

bil v sporu s tujim državljanom, ki je bil zavarovan pri tuji zavarovalnici

o Če nesrečo povzroči tuje ali domače nezavarovano vozilo, to ni več nesreča ampak se

lahko dobi poplačilo škode

To, da se je sodna praksa spremenila to NE pomeni, da lahko tisti, ki so v času drugačne sodne

prakse izgubili, ponovno tožijo

o Ker pa je tožnik v tem primeru najprej tožil za PREMOŽENJSKO (materialno) in drugič za

NEPREMOŽENJSKO (nematerialno) škodo je to MOGOČE

Lahko se dobi tako stroške za materialno, kot za nematerialno škodo

Pri nas ni ovire, da lahko dve različni vrsti škode (ali več različnih vrst škode) tožimo z različnimi

tožbami (ker gre za RAZLIČNE vrste škode)

o Zato je dopustno najprej tožiti za premoženjsko škodo in nato za nepremoženjsko (kot je

bilo v tem primeru) ali obratno

Page 73: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Druga tožba JE DOPUSTNA (ne zaradi spremembe sodne prakse ampak zaradi druge

VRSTE škode)

Vse skupaj izvira iz enake nesreče iz istega dogodka

o V prejšnji pravnomočni odločbi piše, da domača zavarovalnica ne odgovarja za škodo,

glede nesreče, ki jo povzroči tuje vozilo – ali lahko zavarovalnica vseeno odgovarja?

o Pravnomočen je izrek sodbe in ne obrazložitev sodbe

V izreku sodbe je vsebovana odločitev o zahtevku!!!

Objektivne meje pravnomočnosti – pravnomočna postane odločitev o zahtevku

oz. odločitev, ki je vsebovana v izreku sodbe (s tem povemo isto, ker je v izreku

vsebovana odločitev o zahtevku)

o Sodišče je torej vezano samo na to, da tožnik nima pravice pridobiti materialne škode!!!,

ker je bilo o tem zahtevku pravnomočno odločeno in je bil ta zahtevek pravnomočno

zavrnjen

V obrazložitvi piše, zakaj se je sodišče tako odločilo, pojasniti mora katera dejstva

je ugotovilo, katero pravno normo je uporabilo (pravna stališča)

Predhodno vprašanje je tudi samo v obrazložitvi vsebovano in zato NE postane

pravnomočno, če pa tožnik da vmesni ugotovitveni ZAHTEVEK, bo o temu

sodišče odločilo in bo ta odločitev postala PRAVNOMOČNA

PRIMER 11

Imamo ugotovitveno tožbo (za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe)

o Sodišče je ugotovilo, da je pogodba nična in tožnik toži ter zahteva plačilo kupnine (torej

vloži dajatveno tožbo)

Dajatvena tožba gre po učinku preko ugotovitvene

Če je pravnomočno ugotovljeno v ugotovitveni tožbi to še ne pomeni, da

dajatvena tožba ni možna

V drugi pravdi se bo štelo, da je zaradi pravnomočne ugotovitve veljavnosti pogodbe to že

rešeno (ker se bo štela veljavnost pogodbe, ugotovljena s pravnomočno ugotovitveno tožbo, kot

predhodno vprašanje)

o V IZREKU piše, da je prodajna pogodba nična, izrek je pravnomočen, kar je v izreku se

šteje za neizpodbitno in resnično in sodišče glede tega v drugi pravdi VEZANO

Tožba JE DOPUSTNA (sodišče je ne bo zavrglo) bo pa ZAVRNJENA KOT

NEUTEMELJENA (ker je pogodba nična in je sodišče vezano na ugotovitev

ničnosti s pravnomočno odločbo v pretekli pravdi)

PRIMER 17

OZ govori o načinu prenehanja dveh istovrstnih, dospelih, vzajemnih terjatev – POBOTANJE

o Potrebna je enostranska izjava enega od dveh vzajemnih upnikov (učinkuje za nazaj (ex

tunc), za takrat ko so si stopili stranki skupaj)

o Pobotanje je torej način prenehanja terjatev

o Če nekdo trdi, da je že pobotal po OZ je to enako kot da bi ugovarjal (ugaslo pravico) in

sodba bo zavrnilna

POBOTANJE V PRAVDI (ureja ga pa ZPP) – loči to od ugovora ugasle pravice

Page 74: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Toženec reče, da ima še vedno terjatev do tožnika in predlaga, da sodišče izreče

pobotanje v SODBI

o Če sta pri takem pobotanju terjatvi enaki pride na koncu do posebnega izreka, ki mu

pravimo TROČLENSKI IZREK (najprej se ugotovi obstoj tožnikove terjatve 1000, nato

obstoj toženčeve terjatve 1000 in se nato izreče pobotanje), ki je vsebovan v SODBI

Posebnost tega ugovora je edini ugovor toženca, pri kateremu odločitev o

ugovora postane pravnomočna

To je prav zaradi tročlenskega izreka, ker je pobotanje zapisano v izreku

o Ker gre za obrambno sredstvo sodišče toženčeve terjatve ne more nikoli ugotoviti kot

višje od tožnika (do 1000 se ukvarjajo, dalje ni več stvar sodišča, ker gre za ugovor, čeprav

toženec še vedno meni, da ima 1500) = sodišče ugotovi obstoj tožnikove terjatve 1000 in

toženčeve terjatve 1000 (čeprav on zatrjuje da je 1500) nato nastopi pobot

Sodišče je odločilo samo do 1000 toženčevih in ima toženec prav, ko pravi, da o

teh 500 (od 1000 do 1500) NI bilo nič odločeno (toženec LAHKO TOŽI na

povrnitev 500)

Bolj se tožencu splača vložiti nasprotno tožbo (ker v tem primeru ne bo šlo več za obrambno

sredstvo in bo sodišče odločilo o vseh 1500), če pa vloži samo pobotanje (ugovor) je na slabšem

(saj bo sodišče odločilo samo do zneska tožnikove terjatve, ker je ta ugovor obrambno sredstvo)

o Pobotanje pripelje do tega, da upnikove terjatve ni več ampak ni več tudi naše terjatve

(nasprotne terjatve) – tako drug drugemu priznata nasprotnikovo terjatev

Zato bi dolžniku moralo biti v interesu, da najprej pomisli na kakšne druge

razloge proti upnikovi terjatvi (da je nično razmerje, da upnik ni nikoli ni dal

denarja, ali da mu ga je dolžnik že vrnil – pobotanje bo zadnja možnost, ker s

tem prizna da mora plačati)

o Po OZ, ko uporabimo ugovor pobota, se dve terjatvi pobotata in nobena ne obstaja več!!!

Po ZPP ima pa pobotanje v pravdi prednost, da ga je možno uveljavljati SUBSIDIARNO,

kot rezerven element (tukaj pobotanje ne nastopi za nazaj, sodišče bo avtomatično samo

najprej preizkusilo vse ostale možnosti in nato šele uporabilo možnost pobota)!!

319. ČLEN ZPP

PRIMER 18

Toženec ugovarja po temelju in po višini, kar je v pravdi popolnoma normalno

o Druga tožba je možna, ker toži za nepremoženjsko škodo (v prvi toži za premoženjsko

škodo) in toženec se v drugi pravdi enako brani kot v prvi

o Tako v teoriji kot v praksi VMESNA sodba nima učinkov pravnomočnosti IZVEN

konkretne pravde

Njen smisel je, da bo sodišče ko odloča na kocu o celotni tožbi, vezano na

vmesno sodbo s katero se je prej nekaj odločilo

Tožnik bi si lahko zagotovil, da bo to vse skupaj odločeno pravnomočno z VMESNIM

UGOTOVITVENIM ZAHTEVKOM (ni povezan nikakor z vmesno sodbo!!!!)

o Sodišče o predhodnem vprašanju ne odloči pravnomočno, razen če stranka ne uveljavlja

vmesnega ugotovitvenega zahtevka

o Vmesno sodbo (ker gre za smotrno ravnanje sodišča) lahko sodišče izda po uradni

dolžnosti – ta sodba pa ne pomeni, da potem, ko gre za drugačne vrste škodi, je sodišče

Page 75: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

na to vmesno sodbo vezano (NI vezano, ker ta sodba vpliva samo na tisto konkretno

pravdo, znotraj katere je bilo o njej pravnomočno odločeno)

o Vmesni ugotovitveni zahtevek pa velja tudi za drugo pravdo

VAJA 27, 12.4.2011

PRIMER 8 (pravnomočnost)

SODBA NI PRAVILNA – objektivna odgovornost je podana in zato se krivec ne more izogniti tej

krivdi

o Sodba je napačna ampak tudi taka sodba lahko postane pravnomočna (ali se prvo sodišče

zmoti ali se zmoti tudi drugo sodišče)

o Po pravnomočnost nas ne zanima več, ali je sodba pravilna ali ne, kar je pravnomočno

razsojeno se šteje za neizpodbitno pravilno in zavezuje

Namen postopka je, predvsem da se reši spor in da bo tak spor rešen bo slej kot

prej moralo priti do odločbe, ki jo ne bo več možno dati pod vprašaj (zato se

lahko zgodi da kakšna sodba, ki ni pravilna postane pravnomočna)

o Na institut pravnomočnost glej z vidika individualne pravice do sodnega varstva

Instituta pravnomočnosti ni mogoče izigrati (z vedno novimi in novimi pravnimi sredstvi)

Primer se nanaša na objektivna meje pravnomočnosti

o Stranke so iste (enaka je subjektivna meja), nič novega se ni zgodilo (časovna meja je

tudi enaka)

o Ne bis in idem (ne moremo še enkrat glede enakega zahtevka podati enako tožbo)!!!

PRIMER 10

Tožba JE DOPUSTNA

o Ker gre za drugo stvar, sodišče je vezano na zahtevek in ne sme presoditi nekaj drugega,

kar je zahteval in če tega ne sme potem ne velja niti NE BIS IN IDEM (ta institut je

namenjen, kadar je tožbeni zahtevek enak, tukaj pa je drugačen tožbeni zahtevek – v prvi

tožbi je zahtevek bil na ugotovitev, v drugi tožbi pa je na vrnitev kupnine)

PRIMER 12

Sodišče je pravilno odločilo, da pogodba ni veljavna

o Nobene ovire ni, da bi s kondikcijo dobil A nazaj vrnjene stvari

A bi lahko zahteval vrnitev motorja, zahteva pa odškodnino

o KONVERZIJSKI ZAHTEVEK (če se nekdo okoristi tako, da stvar proda to ni podlaga za

kondikcijo ampak za konverzijo)

o O denarju v zvezi s tem motorjem je prej že bilo odločeno, prej je že tožil za isti znesek

tega motorja (prej je tožil za kupnino, sedaj toži za denar, ki ga ne kvalificira več kot

kupnino ampak kot nadomestilo, ker motorja ne more več dobiti nazaj)

Ali gre za isti denar, imamo generični zahtevek?

o Če ne gre za isti denar ni sploh problemov

Page 76: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Ker pa gre v našem primeru za enak denar, imamo problem (ne moremo dobiti kupnine

za motor + konverzije zato, ker ga ne moremo več dobiti)

o Če prodajalec zahteva plačilo kupnine je VSEENO kaj kupec s stvarjo (iz prodajne

pogodbe) počne!!!

Po ekvivalenčni teoriji je zahtevek utemeljen s predlogom in dejanskim stanjem

o Po čisti procesni teoriji (če je zahtevek opredeljen samo s tožbenim predlogom) NE BO

nova tožba dopustna (ker zahteva obakrat enak denar)

o Po ekvivalenčni teoriji bo nova tožba DOPUSTNA, če opira na bistveno druga dejstva (na

drug historični dogodek kot prva tožba)

Tukaj se moramo vprašati, kaj je rekel v prvi pravdi (dejstva glede veljavnosti,

neizpolnitve pogodbe,..) in kaj v drugi (da je ta motor njegov, ...)

Po ekvivalenčni teoriji je taka tožba dopustna

V praksi prevladuje ekvivalenčna, v teoriji pa čista procesna

Po pravnomočnost je enotno sprejeta EKVIVALENČNA TEORIJA

Tožba JE DOPUSTNA (gledamo po ekvivalenčni teoriji), ker je bistveno spremenjena dejanska

podlaga, čeprav je zahtevek enak (in to po tej teoriji zadošča)

PRIMER 17 (stran 18)

Pravni posel med zakoncema mora biti NOTARSKO overjen, zato taka pogodba res ni veljavna,

je NIČNA(mož je posodil 5000€ ženi, da je ona odplačala dolgove in nato zahteva ta denar nazaj)

o Tukaj ne gre za prepoved manjšega pomena, gre za veliko napako!!

o Pri posojilni pogodbi je spolnitev pogodbe in vrnitev že izpolnjenega ena in ista stvar (je

isti trenutek)

o ZZZDR določa, da je pogodba med zakoncema, ki ni sklenjena v veljavni obliki, NIČNA, nič

pa ne piše, da se lahko pretvori v darilno pogodbo

o Žena bi morala ta denar TAKOJ vrniti

Sodišče je naredilo napako in vztrajalo pri ničnosti pogodbe, zaradi katere žena ne rabi vrniti

5000€

o Mož pa ima na voljo KONDIKCIJO, po kateri bo žena dolžna vrniti toliko, za kolikor je bila

obogatena

Zahteva pa isto stvar, isti sta tudi stranki

Edina razlika je ta, da se tukaj sam spomni, da je pravni temelj zahtevka nekje

drugje

V prvi sodbi imamo hudo napako – je nezakonita ampak tudi taka sodba lahko postane

pravnomočna

o Sodišče je sicer pravilno odločilo o ničnosti prve tožbe ampak bi moralo dopustiti že takoj

kondikcijski zahtevek, ker to sledi taki odločitvi, je pa namesto možnosti kondikcije

zahtevek zavrnilo!!!!

o Nova tožba (ker gre za isto stvar) bo ZAVRŽENA (in mož nebo mogel uveljavljati

kondikcije)

PRIMER 19

Ta sodba je po našem mnenju napačna in ni bilo pravnega temelja, da je izpolnil

Page 77: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Neupravičeno je nekdo prikrajšan, če ne more izpolniti pravnega temelja ampak če je

sodba pravnomočna je izpolnil točno to, kar je bil dolžan izpolniti

Če je nekdo pridobil nekaj na podlagi pravnomočno izpolnjene sodbe ne moremo

reči, da je nekaj neutemeljeno pridobil (ne more se občina sklicevati, da je

protipravno prikrajšana, ker je izpolnila na podlagi pravnomočne sodbe in ne

more se Aja obtožiti da je bil protipravno okoriščen samo zato, ker je nekaj

pridobil na podlagi pravnomočne sodbe)

To velja, dokler je sodba pravnomočna

Občina je neupravičeno prikrajšana (druga alineja), ker je plačala dolg, ki ni bil njen (morala bi

ga plačati država, ki je zaradi plačila občine, neupravičeno obogatena)

o Če je izpolnila občina na podlagi sodbe je zelo upravičeno prikrajšana

o Izigrati ne moremo niti s kondikcijo proti nasprotniku ali tretji osebi, niti z novo tožbo; niti

z izničenjem učinka pravnomočnosti z odškodninsko tožbo proti državi (ki odgovarja za

delo sodnika), kjer lahko pride do ponovnega celotnega ovrednotenja prvega postopka

o Pojem nezakonitega dela sodnika ni enako kot instančna presoja pravilnosti sodbe!! (delo

sodnika je obligacija prizadevanja, mora se truditi da prav odloči – in samo ko namerno

ali s hudo malomarnostjo ne dela tako je njegova presoja nepravilna, saj samo v tem

primeru ne ravna pošteno)

o Izkazati bo potrebno, da je odvetnik z višjo stopnjo krivde kršil obveznosti in izkazati bo

potrebno VZROČNO ZVEZO med njegovo kršitvijo in posledico (prav zaradi slednjega

velikokrat odpade tak zahtevek, ker se ne da dokazati – podana je, kadar se izkaže, da bi

sodišče gotovo spremenilo odločitev, če bi pritožba bila pravočasna)

PRIMER 22

Tožnik je pozabil povedati, da je zaposlen pri tožencu

o Sodba JE PRAVILNA!! Velja razpravno načelo glede dejstev, če tožnik ni rekel, da je

povzročitelj škode zaposlen pri oškodovancu sodišče tega ne bo upoštevalo

Tukaj v prvi pravdi sodišče ni naredilo napake, ker stranka nekaj ni navajala, tega sodišče ne bo

upoštevalo

o V prvi pravdi instituta pravnomočnosti ne moremo izničiti tako, da dopustimo novo tožbo

da z njo saniramo napake strank v prejšnjem postopku (same stranke so si krive, da

določenih dejstev niso povedale)

o PREKLUZIJSKI UČINEK – vse kar se je zgodilo do konca glavne obravnave je zajeto s

pravnomočnostjo

PRIMER 23

Pri obveznih zavarovanjih se zavarujemo za primere, ko nekomu povzročimo škodo

o Škode, za katere zavarovalnica odgovarja je LIMITIRANO, pri prometnih nesrečah je limit

tako visok, da skoraj vedno vse povrne zavarovalnica

o Tudi odvetniki se obvezno zavarujejo za primere odškodninskih odgovornosti (limit pa

tukaj ni tako visok)

o 5 je limit, sodišče ugotovi da je škoda 7 ampak lahko presodi samo 5 (kar gre preko

limita, nam zavarovalnica NE pokrije!!!)

Page 78: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Kar piše v prvi pravdi ne more iti v škodo osebe, ki je na prvi pravdi ni bilo (razen če gre za

razmerje kjer pride lahko v poštev intervencijski učinek)

VAJA 28, 19.4.2011

PRITOŽBA

Je REDNO pravno sredstvo proti nepravnomočni sodbi, postopek je enak

Je DEVOLUTIVNO sredstvo, kar pomeni, da o njem odloča višje sodišče in je SUSPENZIVNO

sredstvo, kar pomeni, da odloži pravnomočnost in izvršljivost

JE DVOSTRANSKO sredstvo

o Vložita ga lahko obe stranki (vložita gradivo in se izjasnita)

o ENOSTRANSKA sredstva pa se kot gradivo ne izročajo nasprotni stranki (taka je npr.

pritožba zoper sklep, izjema je samo pomembnejši sklep)

Je SAMOSTOJNO sredstvo, torej se ga vloži samega

o NESAMOSTOJNA sredstva se lahko vloži samo skupaj z drugim pravnim sredstvom

POOBLASTILA SODIŠČA, ko odloča o pravnem sredstvu

o Reformatorično pooblastilo

o Kasatorično pooblastilo (na prvo stopnjo)

Sestavine pritožbe so 4

o BISTVENI SESTAVINI (nujno morata biti, če ne se pritožba ZAVRŽE)

Podpis

Opravilna številka sodbe

o V praksi se kot sestavina pojavlja predlog ali želiš reformatorično ali kasatorično

pooblastilo sodišča

3 PRITOŽBENI RAZLOGI

Nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

Zmotna uporaba materialnega prava OZ

Zmotna uporaba ZPP

o V primeru majhne vrednosti je pritožba možna samo iz razloga zmotne uporabi

materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev

o V primeru pritožbe zoper zamudno sodbo se lahko izda samo zaradi spremembe

dejanskega stanja

o V primeru pritožbe zoper pripoznavo, je možna samo iz kršitve ZPP ali drugih bistvenih

kršitev

ABSOLUTNE BISTVENE KRŠITVE POSTOPKA

o Domneva se kršitev, ima vpliv na zakonitost

o Večina (ne pa vse) se preverja po uradni dolžnosti

o V zakonu so taksativno naštete

RELATIVNE BISTVENE KRŠITVE POSTOPKA

o Dokazati je potrebno, da so kršitve vplivale na pravilnost sodbe

Pri pritožbi velja oboje

Page 79: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Pritožnik sam opozori

o Kot generalna klavzula so določene

PRIMER 1

B se Ne strinja, vprašanje je, ali gre za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ali za kršitev

materialnega prava OZ?

o Sodišče ugotavlja dejstva, subsumira pod pravni standard

o B se ne strinja z OPERACIJO, kar pomeni, da gre za zmotno uporabo materialnega prava

Če bi B rekel, da ga je obiskoval bi šlo za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja

PRIMER 2

Odločanje po prostem preudarku ali gre za dejansko ali pravno vprašanje?

o POGOJA

Utemeljenost

Nesorazmernost težav

(višina škode je dejansko vprašanje)

o Imamo neka DEJSTVA

V pravnem smislu ugotavljamo ali je možna subsumpcija

Prosti preudarek = pravno vprašanje

Z dokazi ugotavljamo neka dejstva

Prosti preudarek = dejansko vprašanje

LE TU se lahko uporabi PROSTI PREUDAREK (uporabimo ga namesto

dokazovanja)

Kaj ugotavljamo pri duševnih bolečinah?

o To ni nadomestna stvar! Duševne bolečine ni mogoče nadomestiti z denarjem!, pri

odškodnini za nepremoženjsko škodo priznavamo primerno ali pravično odškodnino

o 179./I. OZ

Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi

zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali

okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada

oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter

njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina neodvisno od

povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni

Če prisojamo odškodnino za nepremoženjsko škodo, je to v bistvu uporaba materialnega prava,

medtem ko se 216. ČLEN ZPP glasi, da kadar višine ni možno ugotoviti

o Stranka ima sicer pravico do odškodnine, sodišče pa odloči, da se ta člen uporablja tudi

pri ugotovitvi nepremoženjske škode

o Pri nepremoženjski škodi, bi se prisodila torej pravična odškodnina, kar pa se s časom

spreminja (kaj je pravično in kaj ne)

Pravična odškodnina za nepremoženjske škode je odvisna tudi od standarda

družbe, a satisfakcije, ki bi nadomestila vso škodo ni

Page 80: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o 216. ČLEN pa se uporablja v primerih, ko npr. tožnik ni imel privezane koze in je zašla na

moj vrt in tam pojedla vso zelenjavo

V tem primeru bi se približno ugotovila vrednost solate in bi se dosodilo nekaj

stroškov

Višina stroškov za ugotavljanje te vrednosti z izvedencem pa bi bila

nesorazmerna

Pri ugotavljanju dejanskega stanja se ugotavlja višina denarnega zneska oz. nadomestnih stvari

o Če se zoper ugotavljanje dejstev pritožimo, je to ugotavljanje dejanskega stanja, ki pa v

primeru revizije ni možno

o V 216. ČLENU pa je potrebno izpeljati vse možne dokaze, razen v primeru, ko bi bilo

izpeljevanje dokazov absurdno (pri miniaturnih zneskih)

*Če gre za zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja najpogosteje pride do

razveljavitve, medtem ko se poskuša uveljaviti tendenca, da bi tudi v tem primeru sodišče lahko

spremenilo sodbo

PRIMER 3

REVIZIJSKI RAZLOGI:

Absolutna bistvena kršitev postopka

Relativna bistvena kršitev postopka (ki se je zgodila pred sodiščem druge stopnje)

Prekoračitev tožbenega zahtevka

Zmotna uporaba materialnega prava

NI pa revizijski razlog napačno ugotovljeno dejansko stanje!!!

Je sodišče prve stopnje izreklo, da delo natakarja v bifeju ni nevarna dejavnost, tožnik pa meni,

da to je nevarna dejavnost

1) Ni nevarna dejavnost in tako bi v tem primeru šlo za pritožbeni razlog zmotne uporabe

materialnega prava in torej napačna zapolnitev pravnega standarda

2) Revizija je tako v tem primeru mogoča, saj je zmotna uporaba materialnega prava

revizijski razlog

Je sodišče prve stopnje sodbo oprlo na dokaze (listine), ne da bi strankam dalo možnost, da se z

njimi seznanijo

1) Gre za bistveno kršitev pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti

Sodišče je na te dokaze oprlo sodbo

Nekdo ni mogel komentirati dokazov, drugi pa za to ni sposoben

2) Tudi v tem primeru je mogoča revizija, saj je ena najhujših bistvenih kršitev, kršitev

načela kontradiktornosti, ki je tudi podobna kršitvi voditi postopek s stranko, ki ni

pravdno sposobna in ne more braniti svojih pravic (nekdo ni mogel komentirati dokazov,

drugi pa za to ni sposoben)

Ti dve kršitvi sta najhujši in sta tako tudi revizijski razlog

Je sodišče prve stopnje v pravdi za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo prisodilo

10.000€ odškodnine, tožnik pa meni, da bi glede na ugotovljene okoliščine pravična

odškodnina znašala 20.000€

1) EKLEKTOIČNA METODA

Page 81: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Ali je to pomembno tudi za splošno pravno zavest, za posamično odškodnino pa

ni nujno, da se ugotovi, da je ta pomembna ali ne

Če se pojavi neka nova odškodnina (179. ČLEN OZ, govori o oblikah

nepremoženjske škode je odprt, saj pravi tudi za prizadetost drugih osebnostnih

pravic)

Sodna praksa sledi tendenci zapiranja nepremoženjske škode

Ta člen torej ostane odprt v primeru okrnitve svobode ali osebnostne

pravice, ki jih je veliko, saj so številne ustavne pravice osebnostne

pravice

To je torej materialnopravno vprašanje in je revizija dopustna (v kolikor

je znesek pravi)

2) To je materialno pravo in je tudi revizija možna, a je prenizek znesek za revizijo in do

revizije ne bi prišlo zaradi prenizkega zneska. Če pa bi šlo za 10.000, on bi pa menil, da

gre za 20.000 je to nepravilna uporaba materialnega prava in revizija bi bila mogoča

Za dopustnost revizije je pomemben sporen del zahtevka in ne tisti, ki je bil na

začetku zahtevan! Na primer, da bi zahteval 10000, dobil bi pa 8000 bi se lahko

pritožil za 2000, ki pa je premalo.

Je sodišče prve stopnje po prostem preudarku (čl. 216 ZPP) ugotovilo, da je višina škode

50.000€, tožnik pa meni, da bi sodišče po prostem preudarku moralo ugotoviti, da je višina

škode 100.000€

1) Gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja

2) V tem primeru gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja in tako revizija ni dopustna

PRIMER 4

Toženec na prvi stopnji navaja dejstva, da je ravnal, kot bi moral

o Sodišče prve stopnje dejstev v tej smeri ne ugotavlja (čeprav so bila zatrjevana) in

dokazov za ugotovitev nekrivde ne izvede, saj gre tako ali drugače za objektivno

odgovornost (Ali je to procesno prav?)

o Toženec predlaga dokaze da ni kriv

o Vendar je sodišče ravnalo prav, saj se lahko ukvarja le z dejstvi, ki so pravno relevantna

in če je pravno prava relevantna podlaga o objektivni odgovornosti, je vseeno ali je

toženec kriv ali ne

Racionalno je, da sodišče 1. stopnje ugotavlja le pravno relevantna dejstva, ki so relevantna z

vidika materialnega prava

o Lahko pa se sodišče o materialnopravni presoji tudi zmoti

o Procesno je bilo pravilno ravnano, samo izhodišče je bilo napačno, saj gre za krivdno in

ne objektivno odgovornost

Sodišče je pa naredilo napako, kot posledico napačne uporabe materialnega

prava!!!

o Sodišče 1. stopnje reče, da gre za objektivno odgovornost, in to potrdi sodišče 2. stopnje,

vrhovno sodišče pa reče, da gre za krivdno odgovornost

o Vrhovno sodišče ugotavlja pravni standard in lahko reče, da npr. konj ni nevarna stvar in

je potrebno tako upoštevati pravila o krivdni odgovornosti

Vrhovno sodišče bo razveljavilo sodbo in vrnilo zadevo v ponovno sojenje

Page 82: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o To pa zato, ker je prišlo do nepravilne uporabe materialnega prava, zaradi nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja (ki sicer ni revizijski razlog), zato ker je nepravilna uporaba

materialnega prava povzročila nepopolno ugotovitev dejanskega stanja

o Če torej sodišče zgreši materialno podlago ne ugotavlja pomembnih dejstev, ki so

pomembna z vidika druge pravne podlage

Nepravilna uporaba materialnega prava torej lahko povzroči nepopolno ugotovitev dejanskega

stanja

o Ne more pa iti v obratno smer, da bi torej nepopolno ugotovili dejansko stanje, kar bi

povzročilo napačno uporabo materialnega prava

To pa zato, ker gre za napačno dejansko stanje, na katerega se materialno pravo

nato pravilno aplicira

o Logična operacija velja samo v eno smer

PRIMER 5

Kakšen pritožbeni razlog je tožnikovo nestrinjanje z odločitvijo sodišča, da ne zasliši B-ja

(nepravilna ugotovitev dejanskega stanja, nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, procesna

kršitev)?

o Gre za nepravilno ali zmotno ugotovitev dejanskega stanja?

Če jaz ne zaslišim priče sem zato ugotovil napačen sklep

To je zmotna ugotovitev, ki je bila storjena zato, ker niso bili izpeljani vsi dokazi

– zaradi nepopolnega dejanskega postopka!

o To torej NI procesna kršitev

Kaj naj stori pritožbeno sodišče, če meni, da je resnično dvomljiva ocena sodišča prve stopnje

glede Ajeve izpovedbe?

o Gre za nepravilno ugotovitev dejanskega stanja

o Če senat spozna, da je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebno

ponoviti vse ali nekatere dokaze (ki so že bili izvedeni na prvi stopnji), mora razpisati

obravnavo

o Sodnik, ki ugotavlja dejansko stanje je sodnik prve stopnje, sodnik druge stopnje pa že

izpeljanih dokazov ne sme oceniti drugače

Če dvomi v oceno mora razpisati pritožbeno obravnavo in ali verjame priči ali ne

in spremeni dejansko stanje

Le če samo izpelje dokaze lahko dokaze oceni drugače

Kaj naj stori pritožbeno sodišče, če meni, da sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ker ni

zaslišalo tudi Bja?

o LAHKO razpiše obravnavo in izvede dokaze v pritožbenem postopku, ki sploh še niso

bila izvedena

PRIMER 7

Če je šlo za razdelavo nečesa, kar je dodal pritožbi posameznik, se to zavrže, saj je prepozno

(včasih so razdelavo še sprejeli, sedaj pa so glede rokov postali zelo striktni)

o Pri goli pritožbi pa se presoja tiso, kar preverja sodišče EX OFFO

Napačno uporabo materialnega prava v delu v katerem pritožnik ni uspel

Nekatere absolutne bistvene kršitve

Page 83: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

o Pritožbo o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja je potrebno razdelati v pritožbi in če se je

šele dopolnitev nanašala na zmotno ugotovitev, to ne bo upoštevano kot razlog in se

bodo preverjale le bistvene kršitve in uporabo materialnega prava

Če pa je nekaj stvari o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja že navedel v prvi

pritožbi, bo pritožbeno sodišče tisto uveljavljajo, medtem ko dopolnitve ne bo

upoštevalo v nobenem primeru

o Sodišče dopolnitev upošteva SAMO če je DANA V PRITOŽBENEM ROKU

Če bi bila prvotna tožba popolnoma brez obrazložitve, ne bi bilo nič drugače

*Potrebno je skrčiti zadeve o katerih odloča US, ampak ne na način, da se enostavno vse zavrže

o Potrebno je izbrati pomembne zadeve

PRIMER 8

Naklep po kazenskem in civilnem pravu sestoji iz intelektualnega elementa (da vem za

posledice in možnost) in voluntarističnega (da je to želel)

o To je tako kot dobra vera in gre za ugotavljanje dejanskega vprašanja – gre za vprašanje

notranjega življenja posameznika

Tukaj gre za to, da na podlagi zunanjih znakov sklepa na namen

o Gre za dejansko vprašanje

o Gre za dejstva in ne pravo

Revizija NI MOŽNA

PRIMER 9

a) Napaka sodišča ne sme iti v škodo stranke

Sodišče je dalo napačen pouk, pritožba bo VELJAVNA, saj se stranka na ta pouk lahko

zanese (iura novit curia)

b) Ne, pritožba bi se zavrgla

Če pouka NI, vsak laik ve, da nekaj mora biti narobe, zato je na njem dolžnost, da sam

preveri rok pritožbe

Kaj pa če ne bi bilo v sodbi majhnega pomena pravnega pouka in bi pritožbo vložil 9 dan?

o Teh stališč ne smemo absolutizirati!

o V posameznih primerih je potrebno od striktnih stališč odstopiti

o Če bi bila pritožbo vložila prava neuka stranka, bi se večina sodnikov sicer vložila

za zavrženje, je pa res, da to mogoče kdaj ni pravično

VAJA 29, 5.5.2011

PRIMER 1 (sosporništvo in intervencija)

Do delitve zapuščine so dediči v takem razmerju kot zakonci

o Dedovanje se uvede s smrtjo in s tem trenutku postanejo skupni lastniki zapuščine

o So v razmerju skupne lastnine kot zakonci

Page 84: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

Tudi v tem primeru so DEDIČI NUJNI in je ugovor toženca točen (pravi, da »so

nujni sosporniki«)

o Skupna lastnina je tipično takšno razmerje, da pripelje do nujnega sosporništva

Potrebno pa je vedeti, da dediči za zapustnikove dolgove odgovore solidarno

o Upnik si lahko najde enega in od njega terja vse

Skupni lastniki so skupni sosporniki, dediči pa so solidarni lastniki

o Vprašanje je kakšna je obveznost, ki se zahteva s tožbo, kaj je predmet te obveznosti? Ali

je predmet te obveznosti stvar, ki spada v zapuščino (individualno določena stvar), ali nek

denarni (generični) dolg zapustnika?

o Ne gre pa SOLIDARNA OBVEZNOST skupaj z NUJNIM SOSPORNIŠTVOM, saj gre za

različne obveznosti

V tem primeru ne piše za kakšno obveznost gre

o Če bi šlo za prenos lastnine na species stvari, bi bili skupni lastniki in tako tudi nujni

sosporniki

o Če pa bi šlo za generično stvar, lahko toži enega, na podlagi solidarne obveznosti

o Če gre torej za uveljavljanje skupne lastnike, gre za nujno sosporništvo

PRIMER 3 (sosporništvo in intervencija)

Obveznost staršev je SOLIDARNA, mati lahko regresira očeta

o Upnik lahko TERJA, vse dokler se ne poplača

o Obveznost solidarnega dolžnika preneha, ko je sodolžnik plačal

o NI ugovora RES IUDICATA

Ugovor se glasi »saj sem že plačal«

To NISO NUJNI sosporniki, NISO niti ENOTNI sosporniki

o Solidarna obveznost je TIPIČNA za uporabo STRANSKE INTERVENCIJE

Oče lahko ugovarja v izvršbi z POZICIJSKIM ugovorom!

PRIMER 1 (dokazovanje)

EKSKLUZIJA PROTIPRAVNO PRIDOBLJENIH DOKAZOV

o Saj se krši pravica do zasebnosti

o Trčita 2 ustavni pravici, in sicer pravica do kontradiktornosti in pravica do zasebnosti

o V ZPP imamo 2 enakovredni stranki, zaradi česar je presoja bolj kompleksna kot pri KPP,

saj je potrebno varovati pravice obeh strank

Če zavarujemo eno stranko, kaj bo z drugo?

KONFLIKT PRAVIC

o Načelo proporcionalnosti pravi, da gre pri presoji za občutek, kaj se komu zdi bolj

pomembno

o Odvisno je od okoliščin primera

o V civilnem pravu NI POPOLNE EKSKLUZIJE DOKAZOV!!

Pomembno je vprašanje, ali bi se dokaz lahko dobilo na kak drugi način

NEM ustavno sodišče je odločilo, da je pomembno, kolikokrat je pravica do zasebnosti kršena

o Če se že posamezniki gre tako, se sodišče ne sme!!!

o Večkrat je bilo kršeno – enkrat ko se je posnelo in enkrat ko se je predvajalo

Page 85: Civilno Procesno Pravo - Vaje

Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN

PRIMER 3 (dokazovanje)

Ta primer je prišel do ustavnega sodišča RS

Če se dokaza NE izvede, bo zahtevek ZAVRNJEN

o Vrhovno sodišče je reklo, da ta dokaz sploh ni protipravno pridobljen, oprlo se je na

TEORIJO PRIČAKOVANE ZASEBNOSTI

V POSLOVNEM pogovoru tema NI zasebna

Lahko bi pričakoval, moral bi vedeti, da zasebnost NI varovana

USTAVNO SODIŠČE je pa reklo, da gre za poseg v zasebnost, ki JE nedopusten

Gradivo se ponavlja, približno vsako leto je enako. Jaz ga imam žal samo v fizični obliki. Upam, da

bodo vaje vseeno komu prišle prav!