civilno procesno pravo - vaje

of 85 /85
Civilno procesno pravo, šolsko leto 2010/2011 Ana VRAN CIVILNO PROCESNO PRAVO VAJE VAJA 2., 21.10.2010 Tožba je SKLEPČNA, če iz dejstev, ki so v njej zatrjevana izhaja, da je zahtevek materialno utemeljen . Sodišče odloča v mejah postavljenega zahtevka . PRIMER 1 Pri prodajni pogodbi sta bistvena elementa STVAR in KUPNINA Ker nastanejo tudi stroški je bistveno kdo jih bo trpel o OZ določa, da jih trpi prodajalec o Vendar gre za dispozitivno normo: kadar ni posebnega dogovora je po zakonu dolžan stroške trpeti prodajalec Če bi se prodajalec protivil bi bila sodba zavrnilna, saj bi veljala ureditev iz zakona o Če bi zahtevek pripoznal bi sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj v primeru pripoznave sodišče NE PRESOJA materialne utemeljenosti oz. resničnosti dejstev (sodišče pripoznavo prepreči LE če ta nasprotuje kogentni določbi!!) Stroške bi torej v tem primeru plačal toženec o Če bi toženec priznal vsa dejstva ne bi takoj prišlo do obsodilne sodbe, saj to ne odveže sodišča od tega, da preveri dejstva in jih nekam subsumira. Dejstva v tem primeru so, da je bila pogodba sklenjena, da so nastali stroški,... Ko ugotavljamo zakonsko osnovo pridemo do 454. člena OZ (odločitev sodišča je vseeno odvisna od materialne utemeljenosti!! ) V primeru pasivnosti zamudna sodba ne bo izdana! o Tudi če dejstva prizna (glej zgoraj), ne bo prišlo do tožbe ZAMUDNA SODBA o Dolžnika ne moremo prisiliti, da se odzove na zahtevek oz. da sodeluje v postopku tako, kot upnika ne moremo siliti, da toži o Pasiven dolžnik lahko pričakuje negativne posledice o Obveznost v pravdnem postopku je odgovoriti na tožbo (z obrazložitvijo), v drugem primeru, lahko proti njemu izdajo zamudno sodbo o POGOJ za to sodbo: če sodišče iz dejstev ugotovi, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen!! o Ne temelji na fikciji, da se izda, če dolžnik ostane pasiven, ampak se šteje, da dejstva v tožbi priznava o Lahko je le obsodilna proti tožencu, ki je v zamudi! SKLEPČNOST SODBE o Če iz dejstev, ki so v njej zatrjevana izhaja, da je zahtevek utemeljen o Preizkus je MISELNI (sodnik bere sodbo in preverja dejstva), zatrjevana dejstva moramo subsumirati pod določeno normo ter izreči posledico (subsumirati moramo resnična in zatrjevana dejstva)

Author: lojzeeee

Post on 13-Apr-2016

118 views

Category:

Documents


18 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    CIVILNO PROCESNO PRAVO VAJE

    VAJA 2., 21.10.2010

    Toba je SKLEPNA, e iz dejstev, ki so v njej zatrjevana izhaja, da je zahtevek materialno utemeljen.

    Sodie odloa v mejah postavljenega zahtevka.

    PRIMER 1

    Pri prodajni pogodbi sta bistvena elementa STVAR in KUPNINA

    Ker nastanejo tudi stroki je bistveno kdo jih bo trpel

    o OZ doloa, da jih trpi prodajalec

    o Vendar gre za dispozitivno normo: kadar ni posebnega dogovora je po zakonu dolan

    stroke trpeti prodajalec

    e bi se prodajalec protivil bi bila sodba zavrnilna, saj bi veljala ureditev iz zakona

    o e bi zahtevek pripoznal bi sodie izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj v primeru

    pripoznave sodie NE PRESOJA materialne utemeljenosti oz. resninosti dejstev

    (sodie pripoznavo preprei LE e ta nasprotuje kogentni dolobi!!)

    Stroke bi torej v tem primeru plaal toenec

    o e bi toenec priznal vsa dejstva ne bi takoj prilo do obsodilne sodbe, saj to ne odvee

    sodia od tega, da preveri dejstva in jih nekam subsumira.

    Dejstva v tem primeru so, da je bila pogodba sklenjena, da so nastali stroki,...

    Ko ugotavljamo zakonsko osnovo pridemo do 454. lena OZ (odloitev sodia je

    vseeno odvisna od materialne utemeljenosti!!)

    V primeru pasivnosti zamudna sodba ne bo izdana!

    o Tudi e dejstva prizna (glej zgoraj), ne bo prilo do tobe

    ZAMUDNA SODBA

    o Dolnika ne moremo prisiliti, da se odzove na zahtevek oz. da sodeluje v postopku tako,

    kot upnika ne moremo siliti, da toi

    o Pasiven dolnik lahko priakuje negativne posledice

    o Obveznost v pravdnem postopku je odgovoriti na tobo (z obrazloitvijo), v drugem

    primeru, lahko proti njemu izdajo zamudno sodbo

    o POGOJ za to sodbo: e sodie iz dejstev ugotovi, da je zahtevek po materialnem pravu

    utemeljen!!

    o Ne temelji na fikciji, da se izda, e dolnik ostane pasiven, ampak se teje, da dejstva v

    tobi priznava

    o Lahko je le obsodilna proti toencu, ki je v zamudi!

    SKLEPNOST SODBE

    o e iz dejstev, ki so v njej zatrjevana izhaja, da je zahtevek utemeljen

    o Preizkus je MISELNI (sodnik bere sodbo in preverja dejstva), zatrjevana dejstva moramo

    subsumirati pod doloeno normo ter izrei posledico (subsumirati moramo resnina in

    zatrjevana dejstva)

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    PRIMER 15

    Gre za tobo na preivnino

    Preden sodie preverja dejstva, mora preveriti pravni temelj, kvalifikacijo

    Vpraati se moramo, ali so dejstva pravno relevantna ali je njihovo ugotavljanje bistveno

    (MISELNI PREIZKUS)

    o e bi se izvedlo dokaze in ugotovilo, da toenec lae bi bila sodba zavrnilna

    o e bi ugotovili, da je vse res ampak oe lae, bo sodba tudi zavrnilna

    o Bistveno je, da zaradi racionalnosti najprej presodimo temelj sodbe oz. sklepnost sodbe

    o e toba ni sklepna odpade dokazovanje (v tem primeru ni sklepna torej sodie ne bo

    izvajalo dokazov)

    o e bi pripoznal zahtevek bi bil obsojen na preivljanje1

    e pa ne bi odgovoril ne bi prilo do zamudne sodbe

    PRIMER 4

    Toba ni utemeljena

    o Je sklepna, saj gre le za miselni preizkus (gledamo le zatrjevana dejstva)

    Ker je toba sklepna moramo zahtevek presoditi

    o Ali so dejstva resnina

    o Ali pa z dokazovanjem pridemo do tega, da zahtevek zavrnemo oz. mu ugodimo

    PRIMER 14

    ODLOANJE V MEJAH POSTAVLJENEGA ZAHTEVKA

    o Sodie MORA presoditi, ali je zahtevek v vseh delih utemeljen

    e ni, lahko prisodi tudi manj od zahtevanega zneska

    o Velja ureditev stranskih terjatev (obresti, stroki), ki jih je tudi potrebno zahtevati

    e se jih ne zahteva jih sodie NE SME prisoditi

    o Podobno kot prva toka (presodi manj kot zahteva)

    o Ko se spraujemo, ali je nekaj manj kot zahtevamo, se moramo vpraati, ali bi (e nekaj

    dodamo) prili do zahtevane stvari

    V tem primeru to NI MOGOE (mogoe bi bilo, da zahteva extra model,

    prisodijo pa ti osnovnega)

    To je torej NEDOPUSTNO

    VAJA 3. , 26.10.2010

    PRIMER 12

    e je pogodba nina, pravice do spolnitve ni (in obratno), e pa smo e spolnili imamo pravico to

    dobiti nazaj

    Nimamo zahtevka na spolnitev imamo pa obogatitveni (kondikcijski) zahtevek

    1 OBSOJEN ker bi se e prej lahko dogovorila za preivljanje (kogentna norma ZZZDR)

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    Nima pravice prodajalec dobiti kupnine, e je pogodba nina

    Ali sme sodie prisoditi izven zahtevka?

    e nekdo zahteva samo izroitev kupnine v svoje zahtevku lahko po tem naelu sodie

    ali temu zahtevku ugodi ali pa ga zavrne (to je naelo dispozitivnosti)

    Moramo imeti neko shemo e sodie eli nekaj presoditi mora najprej potrditi

    materialnopravni pogoj in ele nato procesni pogoj (v naem primeru slednji ni bil

    izpolnjen, saj ni podal tonik zahtevka glede tega, ampak samo glede ugotovitve ne pa

    tudi do vrnitve stvari)

    e nekomu po materialnem pravu pravica e tako mono pripada pa tega

    nismo z zahtevkom/tobo zahtevali, tega sodie ne sme dosoditi!!

    Sodie se mora vpraati, kaj je zahteval tonik!

    Ugotovilo je, da je pogodba nina, torej nima prodajalec pravice dobiti kupnine.

    In to je to, ker je tonik/prodajalec dal samo tak zahtevek.

    Kaj pa bo z vrnitvijo stvari, sodie ne bo smelo sploh presojati, ker tonik

    zahtevka glede vrnitve stvari ni podal!!

    Narobe je toil moral bi toiti na vrnitev stvari, pa je toil samo na

    ugotovitev.

    Kupec bo torej obdral stvar, ki mu je bila izroena in tudi kupnino prodajalec po koncu pravde

    nima ne stvari in ne kupnine.

    92. len OZ pa pravi, da ima prodajalec pravico dobiti stvar nazaj pravica po

    materialnem pravu

    Zato moramo paziti kaj so pravice, ki nam jih daje materialno pravo in kakne so pravice,

    ki so e procesno varovane

    Ali lahko po tem, ko sodie odloi, prodajalec toi na vrnitev stvari (na novo) ali velja potem

    naelo NE BIS IN IDEM?

    e smo prej rekli, da ta zahtevek NI ENAK potem ne bo taka toba krila naela ne bis in

    idem, torej lahko toi na vrnitev stvari.

    To pa je naporno za tonika, ker mora dvakrat toiti.

    Kdor izgubi mora plaati stroke postopka, veliko asa pretee, da se taka sodna

    odloba sprejme (tudi par let)

    Kdo pa je kriv, da se je v prvi pravdi narobe toilo?

    e je pogodba nina, bi moral toiti na vrnitev stvari, toil pa je na izpolnitev

    pogodbe. Ni vedel da je pogodba nina, zato ni toil na vrnitev stvari. Ni pa vedno

    tako enostavno, da lahko reemo sam si je kriv.

    Ravno zato ZPP vsebuje drug institut, narejen prav za take izjeme kadar ne vemo tono, kaj

    nam pripada (ker namre naelo dispozitivnost temelji na lovekovi volji, torej da sam

    zahteva,...). Ta institut je EVENTUALNI ali PODREJENI ZAHTEVEK stranka predvsem zahteva

    eno, za primer, e pa bo primarni zahtevek zavrnjen, predlaga, naj sodie dosodi drugo.

    Sodie ne more prisoditi spolnitve pogodbe, ker je pogodba nina. Toda OZ pravi, da mora

    sodie za ninost skrbeti po uradni dolnosti. Toda ta doloba niesar ne spremeni.

    Da mora sodie na ninost paziti po uradni dolnosti pomeni, da etudi se nihe na

    ninost ne sklicuje mora sodie to upotevati (v materialnem pravu), v samem postopku

    pa bo sodie sledilo zahtevku (e bo nekdo zahteval spolnitev pa bo sodie sproti

    ugotovilo ninost po uradni dolnosti bo tak zahtevek zavrnjen, etudi se na ninost

    toenec ne sklicuje bo sodie to ugotavljalo).

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    Ne pomeni pa to da lahko sodie kar mimo tobe upoteva ninost, ampak jo mora

    upotevati v okviru zahtevka.

    PRIMER 10

    Primer se nanaa na vpraanje naina povrnitve premoenjske kode kako se odmeri

    odkodnina za premoenjsko kodo.

    V svetu se kombinirata 2 pristopa:

    VRNITEV V PREJNJE STANJE (NATURALNA RESTITUCIJA)

    Pri nas velja tako stanje (164. len OZ)

    DENARNA ODKODNINA

    e torej nekdo porui ograjo, mora to ograjo popraviti. e nekdo unii species stvar,

    mora vrniti enako species stvar.

    Vasih pa naturalna restitucija ni mona (npr. ko je stvar species), vasih je pa naturalna

    restitucija sicer smotrna ampak ne bi bila smiselna oz. bi bila preteka (npr. e popravilo

    stane ve, kot je vrednost stvari,...), kar doloa tudi 164./II. in 164./III.

    V teh primerih se to nadomesti z denarno odkodnino

    Ali ima torej sedaj okodovanec pravico izbirati nain povrnitve?

    NE! e je naturalna restitucija mona, smotrna imamo pravico do vrnitve v

    prejnje stanje. e pa ni mona, ima pravico samo do denarne odkodnine.

    V 3. odstavku pa je povedano ravno obratno da je okodovanec upravien do

    denarne odkodnine, razen e je mona naturalna restitucija.

    e je pogodba nina imamo pravico dobiti samo vrnjeno stvar in ne tudi

    izpolnitve

    V tem primeru je sodie ugotovilo, da je popravilo ograje (naturalna restitucija, vrnitev v

    prejnje stanje) smiselno in je zatorej to doloilo.

    Okodovanec ima po materialnem pravu pravico dobiti popravilo.

    On pa tega ne zahteva, zahteva vrnitev denarne odkodnine, do esar pa ni upravien.

    Ena monost je, da se mu tak zahtevek zavrne, ker ni upravien do denarne

    odkodnine.

    Druga monost je, da sicer ni upravien in da se zahtevek zavrne, ker pa je mona

    naturalna restitucija, se mu namesto zahtevanega dodeli vrnitev v prejnje

    stanje.

    Naturalna restitucija mu pripada po materialnem pravu, ampak mora to

    procesno zahtevati z zahtevkom.

    On je upravien do tega, da se ograja popravi a tega ni zahteval zato se

    mu tega nebi smelo prisoditi? Ampak sodie ni dolno najti reitve

    torej sicer ni upravien do denarne odkodnine mu pa mora dati

    monost da poda zahtevek za naturalno restitucijo, saj je do nje

    upravien.

    Naloga sodia ni da SANIRA, zahtevek se bo zavrnil, lahko pa

    okodovanec na novo toi ima tudi tu monost EVENTUALNEGA

    ZAHTEVKA.

    Drava mora dati osebi samo na voljo institute, od posameznika je nato odvisno, ali se bo

    teh institutov posluil.

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    En takih institutov je eventualni zahtevek.

    PRIMER 11

    Ta denar, ki se ga lahko dodeli ni odkodnina ampak penal!

    Gre ponovno za razliko, kaj je oseba upraviena po materialnem pravu in do esa po procesnem

    pravu.

    o Po materialnem pravu (134./II. OZ) mora kritelj prenehati z dejanjem ali pa plaati

    prizadetemu doloen denarni znesek prizadeti ima pravico zahtevati tako opustitev kot

    tudi denarno (penalno) kazen.

    o Toil pa je samo na opustitev in ne tudi na denarno kazen, zato mu tega ne bodo dosodili.

    e OZ uporablja nomotehnini nain pri pisanju norm da sodie lahko odredi oz. sodie naloi

    plailo odkodnine ni nujno da to sodie mora dosoditi.

    o OZ daje pravice in obveznosti, toda taka nomotehnika naj nas ne zavede seveda bi bilo

    prav, da bi sodie obvestilo kritelja naj preneha saj bo e ne moral plaati denarno

    kazen ampak e tega ni v zahtevku ne bo dolno sodie tega dejansko tudi dosoditi.

    o Kaj pa e ne izpolni tega, kar mu naloi sodie?

    Zapreti ga ne moremo, lahko pa se ga izsili s kaznimi.

    PRIMER 6

    Materialna podlaga: pri nas je plailno sredstvo . Ne moremo se dogovarjati za pogodbene

    obveznosti v tudi valuti (v tem primeru za USD).

    o V tem primeru je nien samo valutni del (DELNA NINOST), vse ostalo je v redu.

    V naem primeru ima po materialnem pravu torej prodajalec pravico dobiti kupnino v EUR, toil

    pa je v USD (upravien je do pa ni tega zahteval).

    o Ponovno gre za neskladje med materialnim in procesnim upravienjem.

    o Tukaj pa je drugano to, da gre za problem v denarju:

    Denar je denar, je merilo vrednosti, ni produkt. V USD ni upravien dobiti, je pa

    upravien dobiti v .

    Ali je torej enaka vrednost in je samo valuta drugana in je torej pravilno da se

    dobi v nazaj? NE! Ker ni zahteval v zato v ne more dobiti. Pogodba ne bo

    nina, ampak sodie bo odloilo samo v meji zahtevka.

    eprav je vrednost enaka in je samo valuta razlina, gre za 2 razlini spolnitvi, ter

    trimo ob naelo dispozitivnosti.

    Lahko ima prodajalec monost EVENTUALNEGA ZAHTEVKA.

    VAJA 4., 27.10.2010

    PRIMER 7

    Sodba ni pravilna, zahtevek je bil prekoraen

    o Po materialnem pravu lahko stranki pripada tudi 30000, ampak e sama zahteva samo

    25000 mu sodie lahko prisodi samo 25000

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    V izvrilnem postopku velja, da se ne sme (ker bi to bila kritev pravice do sodnega varstva) ve

    presojati ali je bil postopek pravilen, ali je bila dosojena prava vrednost kode,...

    V tej sodbi je bilo odloeno za 25000, za toliko je postala tudi pravnomona ta sodba

    o V 350/III. ZPP obstaja institut, ki slui primerom, kadar je zahtevek prekoraen

    Nima prav

    ZBIRANJE PROCESNEGA GRADIVA (2. poglavje)

    Nanaa se na 2 drugi naeli, in sicer na RAZPRAVNO NAELO in PREIZKOVALNO NAELO. Da lahko

    sodie odloi o zahtevku morajo biti predhodno zbrano procesno gradivo (ustrezna dejstva, dokazi,

    pravna pravila, pravila zanosti in strokovnih strok).

    To kdo mora za procesno gradivo priskrbeti razlagata razpravno in preizkovalno naelo. Za dokaze

    skrbijo stranke (razpravno naelo) ali sodnik (preiskovalno naelo).

    PRIMER 1

    Zahtevek je zastaran, toenec se na zastaranje ne sklicuje, ali ga sme sodie upotevati po uradni

    dolnosti?

    o V OZ pie, da sodnik po uradni dolnosti ne bo preverjal zastaranja, ampak mora stranka

    to zatrjevati

    o Sodie ne more dejstva upotevati, e ga nobena od strank ne navaja in zatrjuje

    Volja strank je nad materialno resnico

    o Sodie po uradni dolnosti ne sme upotevati zastaranja

    Ali sme sodie toenca opozriti na pravico, da lahko ugovarja zastaranje?

    o Tega sodnik ne sme storiti, mora skrbeti za enotnost, neodvisnost, nepristranskost (to je

    ustavna pravica)

    o 12. len ZPP = sodnik je omejen na prouevanje o pravnih pravilih, ki jih ima po tem

    zakonu

    o Dalje ne gre, ker moramo paziti da ne krimo naelo nepristranskosti sodia

    o e nekdo nima pravnega znanja, mu je potrebno ponuditi nek sistem, s katerim bo do

    potrebnega znanja priel

    Ne preko sodnikov ampak, da se mu da ustrezno pravn pomo

    o 285.len ZPP = ima monost spodbuditi stranke, da e kaj povejo (ne pa jim nuditi pravne

    pomoi)

    PRIMER 2

    Toba je sklepna opravimo miselni preizkus, preverimo ali so vsi podatki, ki so navedeni

    resnini

    o Tukaj toba ni sklepna, ker niso zatrjevana vsa potrebna dejstva (24letnik je do

    preivnine upravien samo, e se hkrati tudi redno ola), rekel je samo, da ima 24, glede

    olanja ni povedal ni

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o e bi eleli, da bi bila sklepna bi moral navesti vsa pravnorelevantna dejstva (e o tem

    olanju ni ne ree moramo teti, kot da se ne ola sodie je dolno teti, da se ne ola

    redno)

    o Ni razlike za sklepnost, e ree star sem 24let in se ne olam ali e ree star sem

    24let (razlika je pri presojanju sodia)

    Neklepnost je dveh vrst

    o Da je iz tistega, kar ree jasno kaj je res (e ree da ima 24let in se ne ola ne more pod

    nobenim pogojem uveljaviti pravice do preivnine)

    o Da manjka bistvena informacija, ki situacijo opredeli, spremeni

    Sodie lahko vpraa osebo doloena vpraanja

    o To ni enako kot prej pri zastaranju (glej prejnji primer), saj so taka vpraanja povsem

    normalna in v doloenih primerih celo potrebna

    o V asu ko sodie postavi vpraanje, se e ne ve, komu bo odgovor v korist (zato lahko)

    PRIMER 4

    Sodie ne sme upotevati dejstva, ki ga nobena stranka ne zatrjuje

    o Kako je pa v druinskih postopkih? Enako je. Sodie sicer sme ugotavljati dejstva mimo

    navedb strank, ampak samo zaradi koristi otrok. Tukaj pa gre za nevzdrnost, in to

    zadostuje, kot razlog za razvezo, sodie (e je tak pogoj nevzdrnosti podan) ne bo

    preverjalo dodatnih dejstev.

    o Sodie lahko dejstvo izve od ene od strank ampak tega dejstva NE SME upotevati

    o e sodie to dejstvo ve iz nekega drugega postopka tega dejstva TUDI NE SME

    upotevati

    o Pogosteja monost je, da se izve v postopku, ampak tega ne pove stranka ampak neka

    pria in tudi tukaj tega dejstva sodie NE SME upotevati

    Stranke podajo dejstva, trditve, ki pa jih je potrebno DOKAZATI

    o e nekaj pride iz dokaza, samo po sebi ne more obstati ampak je zgolj potrditev neesa,

    kar je ena od strank zatrjevala

    Sme sodie neko dejstvo, ki ni zatrjevano upotevati kot indic za dejstvo, ki je bilo zatrjevano

    o Upoteva neko dejstvo zato, da iz njega sklepa na drugo dejstvo, ki pa ga stranka

    zatrjuje

    o Tudi za take indice (za dejstvo ki je indic, slui da z njim logino sklepamo na drugo

    dejstvo) je sprejeto pravilo, da se ga NE SME upotevati

    PRIMER 7

    Tudi tukaj vidimo, kako je naelo materialnega resnice podrejeno volji strank

    o e je neko dejstvo priznano, je sodie dolno teti, da je to RES (dejstva niso sporna, so

    priznana in sodie se z njimi ne bo ve ukvarjalo) ni pa nujno da bo zaradi enega samega

    priznanega dejstva tudi sodba obsodilna

    o Lahko oitno nasprotuje resnici

    Pravdni postopek ni namenjen temu, da se nekoga kaznuje ampak predvsem temu, da bo upnik

    dobil povrnjeno svojo terjatev, uresnieno pravico

    o Za kaznovanje imamo kazenski postopek

    o Kazensko sodie nikoli ni vezano na odloitve pravdnih sodi

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    Razpravno naelo (dejstva ki so zatrjevana se smejo upotevati in e so priznana se tejejo, da so

    resnina)

    o Izjeme v DRUINSKEM PRAVU, kadar gre za koristi otrok

    o Druga izjema je povezana z 3/III. ZPP, e stranke elijo izigrati zakon (se okoristiti z neko

    procesno operacijo)

    o e ena izjema je, kadar je neko navajano dejstvo neresnino ampak stranka to dejstvo

    prizna, bo sodie dolno upotevati priznanje dejstva

    VAJA 5, 3.11.2010

    PRIMER 5

    Nanaa se na vpraanje, kako naj v pravdnem postopku odloi sodie, ko se na podlagi podanih

    dokazov ne more prepriati, da je neko dejstvo resnino niti da neko dejstvo ni resnino

    o Ali je denar bil vrnjen?

    Sodie je za ugotovitev tega vpraanja zaslialo prie

    Prie pa niso podale prepriljivih odgovorov ne za eno ne za drugo stran

    Dokazni standard je PREPRIANJE!, tukaj pa ni to prisotno ne na eni ne na drugi

    strani

    o Kako sodie v taknih sporih odloa pravi 2.LEN ZPP

    NON LIQUET je institut po katerem lahko sodie ree, da ne bo sodilo, ker naj

    ne bi imelo dovolj dokazov

    Pri nas (2./II. ZPP) ta institut ne velja

    PRAVILA O DOKAZNEM BREMENU

    o IN DUBIO PRO REO

    V tem primeru bi sodnik rekel, da je toenec e plaal, sodba bi bila oprostilna, v

    pravdnem postopku bi bila zavrnilna sodba

    Tako BI BILO, e bi v civilnem postopku bilo enako kot v kazenskem postopku

    o Ta pravila v pravdnem postopku niso enaka kot v kazenskem, tukaj veljajo PRAVILA

    POVEZANOSTI TRDITVENEGA IN DOKAZNEGA BREMENA

    Potrebno je dokazati

    Vsakdo nosi dokazno breme za tisto, kar zatrjuje oz. za tisto kar mora zatrjevati

    (kdor nekaj trdi to mora tudi dokazati)

    e neko dejstvo ostane NEDOKAZANO, bo to lo v kodo stranke, ki ji je to

    dejstvo sicer v korist (v kazenskem postopku je oitno, da temu ni tako)

    Tisti, ki trdi, da je denar res vrnil nosi DOKAZNO BREME (v tem primeru)

    o e tega ne dokae, mora sodie teti, da denar NI VRNJEN, torej bo sledila OBSODILNA

    SODBA

    Tonik mora dokazati, da zahtevek obstaja, toenec pa mora dokazati neobstoj

    zahtevka

    Kdor je posodil mora dokazati da je posodil, e pa potem druga stranka trdi da je

    sicer denar bil posojen ampak ga je e vrnila, potem mora to dokazati (ker velja

    povezava med trditvijo in dokazom)

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o Dokazati mora tisti, ki ima TRDITVENO BREME (kdor bi moral rei)

    Tukaj imamo posojilno pogodbo (predmet je denar)

    a) Sklenjena je bila posojilna pogodba

    b) Na podlagi te pogodbe je posojilodajalec denar izroil posojilojemalcu

    c) Potee rok vrnitve posojila

    Tretja toka je ta, ki jo mora toenec dokazati KDAJ JE PRAVICA/ZAHTEVEK

    nastal!!

    e nek zahtevek naknadno ugasne ali pa so bili doloeni samostojni ugovori,

    mora to dokazati tonik

    PRIMER 10

    Da sodie lahko odloi o zahtevku, mora najprej biti izbrano zadostno dokazno gradivo, e ne je

    sodie dolno teti, da tega dejstva ni

    o e nobena od strank tega dejstva ne zatrjuje, se teje, da tega dejstva ni

    o e so dejstva sporna jih je potrebno dokazati

    Sme sodie postaviti izvedenca, eprav tega stranke niso zahtevale?

    o 7. LEN ZPP glede dejstev in dokazov tudi velja razpravno naelo

    o Izjema za dokaze in dejstva je, e sodie sumi, da stranki to elita zlorabiti

    e sodie dobi sum, lahko v to smer ugotavlja dejstva z dokazi (stranke te

    dokaze ne bodo elele predloiti zato jih bo moral sam dokazati)

    To je edina izjema, sicer velja STRIKTNO, da samo stranki lahko predlagata

    dokaze in se mora sodie teh dokazov drati

    o Zato velja, e stranki NE postavita izvedenca, tudi sodie samo ne more postaviti

    izvedenca (razen e obstaja sum zlorabe)

    Se sodie sploh lahko odloi, e nekega dokaza ne more preveriti, v tem primeru, e ne more

    postaviti izvedenca?

    o Teh pokodb, zmanjane telesne aktivnosti,... kot dejstev, sodie NE MORE ugotoviti

    ampak to NE pomeni, da se zaradi tega ne more odloiti (pravda se da reiti)

    o Dokazno breme ima TONIK za dokazanje zahtevka (glede tega kakna je bila koda,

    kako je nastala,...)

    o Pravdo se lahko rei, ne more se pa reiti ugodno za tonika (v korist tonika), ker teh

    dejstev ne moremo ugotoviti (in e teh dejstev ne moremo ugotoviti potem gre to v

    kodo toniku)

    o e so dokazna sredstva, ki jih predlaga stranka e abstraktno neprimerna, da sodie

    monost stranki, da ponudi nove dokaze (tako se omeji razpravno naelo)

    Velikokrat se zgodi, da stranki ne predlagata izvedenca (stroki so veji, veji je riziko, postopek

    se zavlee,...)

    PRIMER 6

    KONKRETIZACIJA: dobimo domov raun za telefon, ki znaa 500, ugotovimo, da so se zatipkali in

    bi moral raun znaati 50(in ne 500)

    o Imeti moramo MATERIALNOPRAVNO PODLAGO

    o Tukaj je napaka ta, da je to pravno razmerje ne moremo subsumirati pod dolobe

    OZ-ja o odkodninski odgovornosti

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    180. LEN ZPP

    o Glede pravnih pravil velja preizkovalno naelo (iura novit curia)

    o Sodie se ne sme samo zadovoljiti s tem, da stranka uporabi samo en len (131.OZ)

    o Sodie ni vezano na pravno podlago je pa vezano na dejstva, ki sta jih stranki podali

    Vedeti je potrebno KAKEN je zahtevek!

    PRIMER 9

    SLUNOST: da od lastnika sluee stvari dobi pravico to stvar uporabiti

    o V tem primeru ima monost poti preko zemljia

    o Lahko se pridobi tudi s PRIPOSESTVOVANJEM

    Na to se tonik sklicuje, da je e 5 let hodil po zemljiu in da je to poel z

    dovoljenjem

    Toenec pa pravi, da tega ni nikoli dovolil (ne on sam, ne predhodni lastnik,

    njegov oe)

    A PRIMER ni pravilen, ker toba NI SKLEPNA

    o Ni sklepna ker ne izpolnjuje materialnega pogoja, pogledati moramo materialni

    zakon (v tem primeru SPZ ali prejnji ZTLR), saj je preizkus sklepnosti

    materialnopravni preizkus (na eni strani gledamo, kaj navaja toba, na drugi strani,

    kaj navaja materialni zakon VSEBINSKI PREIZKUS)

    o Sodnik ni izvedel ponujenih dokazov (moral bi verjetno zasliati polovico vasi), da bi

    spoznal ali so dejstva (ki naj bi se z njimi ugotovila) sporna

    B PRIMER ni pravilen

    o Ker je preverjanje sklepnosti VSEBINSKI PREIZKUS, ne more iti za ZAVRENJE, saj je

    zavenje posledica PROCESNIH RAZLOGOV

    o Toba, ki ni sklepna je lahko popolnoma pravilna iz procesnih razlogov, je pa

    nepravilna iz materialnih razlogov!!

    o Zato ne moremo ZAVREI!!

    C PRIMER je pravilen

    o e toenec odgovori na tobo MORA sodie razpisati glavno obravnavo

    Na naroku bi se namre lahko ugotovila nova dejstva, ki bi bila lahko toencu

    v korist

    o e pa se na glavni obravnavi (po tem ko je bila e razpisana, ker mora biti) ne bo ni

    novega izvedelo, pa nebo, vano je da razpie glavno obravnavo

    D PRIMER ni pravilen

    o Pravilen bi bil, e bi se vse dalo reiti brez glavne obravnave, ampak tukaj ne gre tako

    lahko

    o Pravilno bi bilo, e toenec na tobo ne bi odgovoril, saj v tem primeru sodie ne bo

    razpisalo glavne obravnave

    PRIMER 3

    Tukaj ne gre za situacijo neizpolnitve, ker gre za stvarno napako

    o Tudi za neizpolnitev zaradi stvarne napake obstajajo dolobe v OZ, ampak smo e

    rekli, da v primeru, da tonik ne navede vseh dejstev bo to lahko njemu v kodo

    Iura novit curia

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o Sodie upoteva pravo po uradni dolnosti

    o Ali ima v tem primeru sploh kaj pomena to, da si stranka lahko sama oblikuje oz.

    zamisli pravno kvalifikacijo spora?

    Problem je, da se lahko zgodi, da je stranka skoncentrirana na dejstva, ki izhajajo iz tiste norme

    na katero se osredotoa, spregleda pa drugo normo, ki prav tako nosi pomembna dejstva

    o Kupec bi moral GRAJATI napako kupljene stvari, e je videl, da ima stvar neko napako

    e tega ne stori si je sam kriv, razen e je prodajalec za napako vedel

    Mi pa ne vemo ali je prodajalec za napako vedel, saj to v tobi ni navedeno

    VAJA 6, 10.11.2010

    PREDHODNA VPRAANJA (3.poglavje)

    Vpraanja o obstoju neke pravice ali razmerja o katerih je potem odvisen potek postopka

    To vpraanje mora biti reeno preden se sam postopek zane

    PRIMER 4

    Depozitna pogodba

    Tukaj gre za ugotavljanje nekega dejstva (dejanskega stanje) ampak to ne ustreza definiciji

    predhodnega vpraanja (ki je pojem, rezerviran za obstoj pravice ali/in pravnega razmerja)

    o Predhodno vpraanje bi bilo Ali je na primer sklenjena veljavna depozitna pogodba?

    o e oseba stvari ni dala od sebe potem oseba pri katei bi stvar morala biti shranjena te

    stvari ne more dati nazaj (je ne more vrniti e je ni nikoli dobila)

    Gre za PREJUDICIRANO PRAVNO RAZMERJE

    o To je eno od ve elementov, ki jih mora sodie presoditi, da lahko odloi o zahtevku

    Torej sploh NE GRE za PREDHODNO VPRAANJE

    PRIMER 2

    Tukaj ne gre za vpraanje ali je oseba lastnik ali ne (v tem primeru bi res lo za lastninsko

    pravico in torej bi lo za predhodno vpraanje)

    Tukaj gre za KRAJEVNO PRISTOJNOST v nekem primeru (ali lastnikova stvar v tem primeru lei na

    obmoju, za katero je to sodie pristojno)

    Torej NE GRE za PREDHODNO VPRAANJE

    PRIMER 1

    Tukaj imamo pravdo za plailo najemnine, vsaki taki pogodbi se postavi predhodno vpraanje, ali

    obstaja sploh najemna pogodba (ali obstaja RAZMERJE)

    o Sodie ne more odloiti o tem, ali ima oseba pravico do najemnine ali ne, brez da

    prvotno ugotovi, ali je sploh obstajala najemna pogodba

    o e ugotovi, da je razmerje prej obstajalo bo lahko zahtevek po odloitvi glede najemnine

    tudi upravien

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    Kdo in kako se odloa? Mona sta dva sistema:

    o V trenutku, ko se pravdno sodie s takim vpraanjem srea je bilo to vpraanje e

    pravnomono reeno pred matinim organom na matinem podroju (torej npr. Na

    kazenskem podroju je amtini organ kazensko sodie)

    Sodie sprejme odloitev in zane postopek

    o e pa matini organ o tem ni odloil

    Se postavi to kot predhodno vpraanje pred zaetkom postopka

    Sodie lahko samo rei to predhodno vpraanje, z uinkom za konkretni

    primer (1. MONOST)

    Sodie lahko postopek prekine in poaka, da se to vpraanje rei na

    matinem podroju in ele nato zane postopek (2. MONOST)

    e se kasneje iz istega razmerja pojavi nov zahtevek (kar je pri trajajoih pravnih razmerjih zelo

    pogosto) bo predhodno vpraanje potrebno reiti SPROTI, za vsak zahtevek POSEBEJ (in na novo)

    o Ni nujno, da bo drugi sodnik glede tega vpraanja odloil enako, kot je odloil prejnji

    sodnik!

    o Kar pie v obrazloitvi NI pravnomono, pravnomono je tisto, kar pie v izreku!

    o 13. LEN ZPP

    VMESNI UGOTOVITVENI ZAHTEVEK

    o Glasil bi se da se ugotovi obstoj veljavne najemne pogodbe

    o Ker je to zahtevek mora sodie obrazloiti to v izreku, zato da bo lahko pravnomono

    PRIMER 3

    PREDHODNO VPRAANJE: ali med tonikom in toencem obstaja delovnopravno razmerje?

    o e NI delavec, delodajalec ne bo odgovarjal, e JE delavec bo delodajalec odgovarjal

    o Torej je to vpraanje o obstoju pravnega razmerja nujno za to, da se odloi o zahtevku

    V tem primeru je za to pristojno DELOVNO sodie (ne gre za pristojnost civilnopravnih sodi)

    ampak to NI ovira

    o Pravdno sodie, kadar odloa o predhodnih vpraanjih, lahko odloa tudi o zadevah, ki

    naeloma niso v pristojnosti tega sodia

    o Pravdno sodie sme tako predhodno vpraanje reiti samo (ni ovire za to) ampak ima

    seveda uinek samo za trenutno pravdo

    PRIMER 5

    E BI LO ZA OTROKA ROJENEGA V ZAKONSKI ZVEZI

    o Velja ta partner za oeta otroka, dokler o tem ni drugae pravnomono odloeno

    o Do pravnomone odlobe o tem, da ni otrokov oe, mora plaevati preivnino

    e se po enoletnem (npr.) plaevanju preivnine ugotovi, da ni to oe otroka

    lahko dobi ta denar nazaj

    Ne od otroka

    Lahko od pravega oeta (INVERZIJSKI ZAHTEVEK ), e ga najde

    E GRE ZA IZVENZAKONSKEGA OTROKA

    o Glede statusnih razmerij velja, da o njih ni mogoe odloati, kot o PREDHODNEM

    VPRAANJU

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o Edina monost tukaj je, da je potrebno postopek prekiniti in poakati, da se ugotovi ali

    je ta partner otrokov oe ali ne

    PRIMER 12

    V modernem civilnem pravu takih primerov ni ve (zgolj e en primer obstaja v OZ, in sicer glede

    zastaralnega roka odkodninske obveznosti)

    o Za obstoj odkodninske obveznosti ni bistveno, ali je bila koda storjena s kaznivim

    dejanjem ali ne (354. LEN OZ), vano je to samo za zastaralni rok (ali bo dalji ali kraji)

    o e je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem bo zastaralni rok lahko dalji (ker se bo

    zdruil s tistim zastaralnim rokom, ki je predviden za posamezno kaznivo dejanje)

    V naem primeru je kazensko sodie e odloilo in sicer z OPROSTILNO SODBO

    o 14. LEN ZPP res govori samo o vezanosti na kazensko obsodilno sodbo (in ne na

    oprostilno) ampak kljub vsemu tonik v tem primeru nima prav, ko pravi, da sodie ni

    vezano na oprostilno sodbo

    Ta len nima veze s predhodnimi vpraanji ampak se nanaa na druge institute

    Vse kar moramo vedeti o predhodnih vpraanjih pie v 13. LENU ZPP!!!

    o Sodba kazenskega sodia pomeni PRAVNOMONO ODLOBO (na podlagi 13. LENA

    ZPP), torej se lahko uporabi kot odloitev o predhodnem vpraanju

    To velja tako za obsodilno kot za oprostilno sodbo

    Velja po tem lenu, da je pravdno sodie vezano na odloitev matinega sodia

    (vezano je tako na kazensko obsodilno, kot na kazensko oprostilno sodbo)

    To ne pomeni, da e ni kaznivega dejanja da ne bo potrebno plaati odkodnine

    (da je ni) ampak gre tukaj samo za vpraanje zastaralnega roka (prepozno je bila

    vloena toba)

    e bi se kazenski postopek konal z zavrnilno sodbo (ker bi dravni toilec na glavni obravnavi

    umaknil obtobo)?

    o e kazensko sodie ni ni reklo ali je bilo dejanje strojeno ali ne, potem ni razloga, da bi

    bilo pravdno sodie na to vezano

    VAJA 7, 16.11.2010

    PRIMER 11

    Po OZ je samo dolina zastaralnega roka vezana na to, ali kaznivo dejanje obstaja ali ne, in je za

    to potrebno obstoj kaznivega dejanja preverjati kot predhodno vpraanje

    o e je tako vpraanje e reeno na matinem sodiu, je pravdno sodie vezano na to

    odloitev

    o Tukaj pa imamo drugo monost pravdno sodie se s predhodnim vpraanjem sooi, ko

    postopek e ni bil izveden

    Pravdno sodie v tem primeru ne more naprej presojati, ne da je prej razieno predhodno

    vpraanje, ali je kaznivo dejanje bilo storjeno ali ne (kazenskega postopka in kazenske sodbe e

    ni)

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o Splono pravilo: pravdno sodie vedno lahko prekine oz. ustavi postopek in aka, da se

    o tem izjavi matino sodie

    o Toda, ali sme pravdno sodie SAMO odloiti o temu?

    13. LEN ZPP pravi, da lahko sodie samo o predhodnem vpraanju odloi,

    razen e obstaja neka posebna norma, ki pravi, da sodie tega ne sme storiti

    Institut DOMNEVE NEDOLNOSTI (3. LEN ZKP) je pravni institut, ki bi lahko

    prepreeval pravdnemu sodiu, da samo rei predhodno vpraanje obstoja

    kaznivega dejanja

    a) Stara praksa Vrhovnega sodia pravi, da ni nobene ovire, da sme sodie

    odloati o obstoju KD samo, da s tem ne kri domneve nedolnosti (ker

    naj bi lo tukaj samo za ugotavljanje objektivnih znakov, torej

    zastaralnega roka in ne dejanskega stanja tudi, ampak to ni res, ker je

    zastaralni rok tudi odvisen od tee kaznivega dejanja, za kar pa je

    poterbno ugotoviti dejansko stanje)

    b) Ustavno sodie je izdalo 2 judikata, ki pravita ravno nasprotno - v enem

    je presojalo tedanji zakon o notariatu in del dolob razveljavilo (sprejelo

    je iri koncept domneve nedolnosti) v drugem je presojalo zakon o

    delovnih razmerjih (kjer pa je sprejelo oji koncept domneve nedolnosti,

    reklo je, da je lahko domneva nedolnost krena samo z dejanji v

    kazenskem postopku in velja za storilca kdor je OBDOLEN KD)

    c) V ESP je bila ugotovljena kritev domneve nedolnosti, saj naj bi bilo

    sodniku samemu e tako teko pravilno upotevati domnevo nedolnosti,

    kar pa je toliko bolj oteeno, e je storilstvo opevano v medijih, ipd.

    nihe ne sme odloati o obstoju kaznivega dejanja na enem podroju, ki

    bi lahko imelo negativne posledice na drugem podroju, razen e je bilo

    kaznivo dejanje dokazano s pravnomon sodbo po izvedenem kazenskem

    psotopku

    Pravdno sodie pri nas (po praksi ESP) ne sme ve odloati SAMO o obstoju

    kaznivega dejanja, kot predhodnemu vpraanju to bi imelo negativne

    posledice na civilnem podroju (morebitni dalji zastaralni rok)

    a) Izjema je dopuena, kadar izvedbe kazenskega postopka NE MORE ve

    biti (smrt, amnestija, oprostilna sodba) v tem primeru lahko pravdno

    sodie o obstoju kaznivega dejanja samo odloi

    b) Civilni postopek je namre bolj kompliciran, tukaj se vekrat zgodi, da

    ena lovekova pravica tri ob drugo lovekovo pravico

    V naem primeru ima naeloma prav toenec

    o Obstoj kaznivega dejanja je pogoj za nastanek civilne obveznosti (civilno in kazensko

    pravo sta loeni podroji), enaka civilna posledica lahko nastane ravno tako, e je bilo v

    kazenskem postopku odloeno ali ne

    Civilne odgovornosti se je teje reiti kot kazenske odgovornosti (prag je niji v civilnem pravu,

    kot v kazenskem pragu)

    o OBJEKTIVNA ODGOVORNOST, primeri, kjer oseba za kaznivo dejanje ne more biti

    obsojena ampak bo vseeno odkodninsko odgovarjala

    o PRIMER: povzroitev zloma noge nosi s seboj odkodninsko odgovornost, tudi e to ni

    dejanje hode telesne pokodbe po kazenskem zakoniku

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    Tukaj gre za objektivno odgovornost po kazenskem pravu, civilno sodie bo

    dosodilo odkodnino

    o PRIMER: otrok povzroi zlom noge (stari ne bodo odgovarjali v kazenskem postopku, v

    civilnem postopku pa bodo), skrajna sila (moramo plaati vseeno za razbito okno),

    kvalificirana oblika krivde/naklep (v civilnem postopku zadoa malomarnost)

    o Razlika je predvsem v DOKAZNIH STANDARDIH v kazenskem in civilnem postopku

    O.J. SIMPSON je bil kazensko oproen (dokazni standard: beyond reasonable

    doubt) a civilno obsojen (dokazni standard: 2/3 verjetnost, da je moril)

    o DOKAZNO BREME

    Silobran

    a) IN DUBIO PRO REO (oprostilna sodba v kazenskem postopku)

    b) TOENEC MORA DOKAZATI (obsodilna sodba v civilnem postopku)

    Nepritevnost

    a) Tudi po civilnem pravu je pogoj odkodninska odgovornost, ki vkljuuje

    pritevnost in krivdo, zato NE odgovarja

    b) IZJEMOMA lahko odgovarja iz razloga PRAVINOSTI (dementen, zaostal,

    vendar zelo bogat)

    ACTIO LIBERA IN CAUSA

    o 136./II. OZ (odgovoren je, razen e ni sam kriv da je priel v tako stanje)

    o Po kazenskem pravu se presoja krivdo glede na zavedanje posledic, ki sledijo v asu, ko je

    bil e razsoden

    o V civilnem pravi gre presoja samo na zavedanje posledic (MORAL bi se zavedati posledic)

    IDENTINA DEJANSKA STANJA

    o Isto ravnanje lahko povzroi kaznivo dejanje in odkodninsko odgovornost

    o Na primere, kadar tako kazensko kot civilno sodie gledata enak primer, se nanaa 14.

    LEN ZPP (govori o VEZANOSTI NA OBSODILNO SODBO)

    o Ko bo kazenski postopek konan, bo civilni postopek laji (vezal se bo na obsodilno

    sodbo)

    PRIMER 6

    Identino dejansko stanje

    o Civilno sodie je vezano na obsodilno sodbo

    o Civilno sodie pa ni vezano na vse, kar se nahaja v obsodilni sodbi

    Ni vezano na ugotovitev kazenskega sodia o viini kode

    Mora pa ostati v OKVIRIH ugotovitve kazenskega sodia

    PRIMER 9

    Za kaznivo dejanje sodelovanja pri pretepu zadoa sodelovanje, ni potrebna vzrona zveza

    o Obsodba za to kaznivo dejanje, ne pomeni, da je bila ugotovljena vzrona zveza

    V civilnem postopku je za odgovornost potrebna tudi VZRONA ZVEZA (protipravno ravnanje,

    koda, odgovornost)

    Odkodninsko sta ODGOVORNA B in C

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    VAJA 8, 23.11.2010

    PRIMER 8

    Gre za institut IDENTINEGA DEJANSKEGA STANJA

    o Prag civilne odgovornosti je niji od praga kazenske odgovornosti, pravdno sodie zato

    ni vezano vedno za vsa vpraanja na sodbo kazenskega sodia ampak mora samo

    doloene stvari presoditi (etudi ni podana kazenska odgovornost, bo lahko podana

    kazenska odgovornost)

    o V potev pride 14. LEN ZPP

    o Pravdno sodie ni vezano na VSE kar je navedeno v kazenski sodbi, navezuje se samo na

    tiste stvari, ki so za civilno presojo pomembni

    V tem primeru sodie bo vezano na to, da je kazensko sodie odloilo, da JE

    odgovoren (e se v kazenskem postopku ni mogel reiti odgovornosti, se je v

    civilnem res nebo reil)

    Ali lahko pravdno sodie ugotovi, da je samo zlomil roko in ne tudi pokodoval glave?

    o Civilno sodie ni vezano na dejstva iz kazenske sodbe, ki bi lahko vplivale na viino

    odkodnine

    o Edina omejitev je ta, da civilno sodie ne sme iti izven meje razlage pokodbe (v tem

    primeru) lahko se civilno sodie odloi, da je lo za manjo pokodbo kot je to reklo

    kazensko sodie

    o Tukaj se postavlja vpraanje kaj je huje zlom roke ali pokodba glave?

    e reemo, da je pokodba glave huja, civilno sodie ni preseglo meje

    razumevanja in razlage pokodbe, kot jo je definiralo kazensko sodie in zato je

    v tem primeru ravnalo PRAVILNO

    Kazensko sodie je odloilo, da je prilo do zloma roke IN do pokodbe glave,

    civilno sodie pa je reklo, da je prilo SAMO do zloma roke

    o Pravdno sodie sme rei, da je lo samo za zlom roke in ne tudi za pokodbo roke, nebi

    pa moglo rei, da ni lo ne za zlom roke in ne za pokodbo glave ampak za zvin noge (ker

    bi v tem primeru lo izven okvira)

    Civilno sodie (kot smo e rekli) ni vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodia, saj je za

    odgovornost po civilnem pravu manj pogojev oz. so le tej blaji

    o Zato lahko civilno sodie ugotovi, da je podana civilna odgovornost tudi za nekaj VE (e

    ni kazensko sodie osebe oprostilo ampak mu je izdalo obsodbo za neko nije kaznivo

    dejanje, lahko civilno sodie presodi odkodnino tudi za stroje, teje kaznivo dejanje)

    o Zgolj dejstvo da kazenske odgovornosti za nekaj ve NI, to e ne pomeni, da za to nekaj

    VE ne more biti civilne odgovornosti

    PRIMER 7

    Tipien primer glede identinega dejanskega stanja (tudi tukaj ne gre za predhodno vpraanje)

    Civilno sodie je vezano na kazensko sodbo

    o Tega se zaveda storilec, pravi, da je tudi sam okodovanec (peec) prispeval 1/3 k

    nastanku posledice

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o Peec pa se brani, e da ni odgovoren, ker je kazensko sodie odloilo, da je B spoznan

    za krivega

    Civilno sodie je vezano na odloitev kazenskega sodia, da JE KRIV, ni pa vezano na to v

    KOLIKNI MERI je kdo kriv

    o Ni vezano na delee odgovornosti, zato ne gre za izkljuno vezanost na sodbo kazenskega

    sodia

    o Kazensko sodie se z vpraanjem prispevka rtve (pri odloanju o samem kaznivem

    dejanju) NE ukvarja, ga ne zanima viktimologija, za sam obstoj kaznivega dejanja (razen

    za izjeme, ko gre za vezanost dveh oseb in izrecen prispevek drugega) pa prispevek rtve

    ne vpliva

    V civilnem pravu je institut DELJENE ODGOVORNOSTI temeljni institut odloanja v postopku

    glede doloenih vpraanj

    o Splono pravilo pri ugotovitvi, koliko visoka je koda, je to, da je obvezno potrebno

    ponderirati tudi koliko je kdo k nastanku kode prispeval

    o Ker tega v kazenski sodbi NI mora to civilno sodie ugotoviti samo

    V tem primeru lahko civilno sodie ugotovi, da je peec prispeval tudi do 99% za nastanek kode,

    ne more pa nikoli odloiti, da je okodovanec prispeval k kodi 100%

    o S tem bi namre odloilo v nasprotju s kazensko sodbo, ki pa pravi, da je storilec

    odgovoren

    PRIMER 10

    ALI JE SODIE NA UGOTOVITEV, DA VOZNIK AVTOBUSA NI ODGOVOREN ZA KODO, VEZANO?

    o Imamo primer, ko se 2 pravdna sodia ukvarjata z enakim historinim dogodkom (en

    tonik je tobo vloil pri enemu sodiu, drugi pri drugemu)

    o Sodie tukaj ni vezano

    E BI BIL OBSOJEN?

    o Bi bilo pravdno sodie vezano, moralo bi reiti zadevo v kodo toenca

    o Lahko bi se ga obsodilo na podlagi objektivne odgovornosti

    Tukaj je materialnopravna napaka

    o Delodajalec e odgovarja za kodo, ki jo povzroi delavec, e je ta koda tudi

    protipravna (ampak to ne bo dovolj)

    STRANKE

    SPOSOBNOST

    o SPOSOBNOST BITI STRANKA (sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem

    procesnem razmerju)

    Spominja na definicijo pravne sposobnosti (sposobnost materialnega prava)

    Razmerje s pravno sposobnostjo:

    a) Vsakdo ki je pravno sposoben je sposoben biti stranka (tudi nasciritus

    pro iam nato habetur,... velja v civilnem procesnem pravu ne more pa

    preden je rojen toiti)

    o PRAVDNA/PROCESNA SPOSOBNOST (sposobnost samostojno in veljavno opravljati

    procesna dejanja)

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    Ta definicija nas spomni na definicijo poslovne sposobnosti iz materialnega

    prava.

    Razmerje do poslovne sposobnosti

    a) POPOLNO vezanost procesne na poslovno

    b) Tako nimamo problemov z osebami starejimi od 18let, ki jim poslovna

    sposobnost ni bila odvzeta (ker imajo poslovno sposobnost), ni

    problemov z osebami, ki so mlaji od 15let in z osebami, ki jim je bila

    poslovna sposobnost odvzeta(ti nimajo poslovne sposobnosti, namesto

    njih nastopa zastopnik)

    Problem nastane za osebe, ki so stare med 15let in med 18let in za osebe, ki jim

    je poslovna sposobnost delno odvzeta

    PRIMER 9

    Najprej se moramo vpraati, ali obstajajo procesne predpostavke (doloene okoliine, ki

    morajo biti podane, da je toba sploh dopustna)

    Ali je carinska prava sploh sposobna biti stranka?

    o Je, e je pravna oseba (na abstraktni ravni)

    o Carinska uprava, kot tudi drugi upravni organi (uradi, ministrstva, dravni zbor) niso

    pravne osebe

    Ne morejo biti toeni, ker nimajo sposobnosti biti stranka, lahko pa je toena

    drava (Republika Slovenija)

    o Carinsko upravo oz. dravo bo v postopku zastopal DRAVNI PRAVOBRANILEC

    Pazljivi moramo biti pri razlinih agencijah

    o To so pravne osebe in v primeru, da storijo kodo ne moremo toiti dravo ampak toimo

    agencijo (je lahko stranka postopka)

    V tem primeru sodie ZAVRE tobo (toba je nedopustna, e gre za procesno pomanjkljivost

    oz. kritev)

    o Ali je sodie pristojno za to, da izda mnenje kako naj se odpravi napaka, namesto da

    tobo kar zavre?

    Prevladuje mnenje da NE

    PRIMER 10

    e dri to, kar smo zgoraj rekli, ne gre za pravno osebo in ne more biti stranka postopka

    To bi lahko bil tipien primer SOCIETETE (ni pravna oseba je pa neka skupina ljudi, ki se med

    seboj zdruijo za dosego nekega skupnega namena)

    o Po splonem pravilu nima torej pravice biti stranka

    SPOSOBNOST BITI STRANKA je pa malo ira od pravne sposobnosti 2 vidika te iritve:

    o Lahko kaken poseben zakon doloi, kdo poleg pravnih in fizinih oseb e lahko nastopa

    kot stranka v pravdnem postopku (takih primerov, ko zakon organu ki ni pravna oseba,

    daje monost tobe je ZELO MALO)

    Dravni toilec lahko toi za razveljavitev zakonske zveze (dravno toilstvo ni ne

    fizina oseba, ker ne toi zase ampak kot dravni delavec in ni pravna oseba)

    Center za socialno delo lahko podaja doloene tobe (ni pravna oseba ampak

    dravni organ v okviru socialnega skrbstva

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o Podeljena sposobnost biti stranka

    Tukaj SODIE za konkretni primer lahko neki obliki zdruevanja (ki sicer ni

    pravna oseba) podeli sposobnost biti stranka (da lahko nastopa kot tonik ali kot

    toenec)

    Praviloma se to dogaja na strani tonika

    POGOJ, da je ta podelitev mona je, da ima zdruenje neka sredstva (zadostna da

    se pokrijejo stroki postopka in odkodnina, na katero je toeno)

    To je tipino za societete

    e sodie ne dovoli, da neko zdruenje toi (mu ni podeljena sposobnost biti stranka ali e

    podana z zakonom)

    o Lahko toi vsaka oseba posebej v sospornitvu

    PRIMER 11

    a) 15letnik toi za odpravo napake na kolesu, ki ga je kupil

    Lahko sam toi

    Pristop mora biti tak, da e je sam lahko veljavno kupil kolo, lahko tudi sam glede kolesa vloi

    tobo

    b) nastopa kot toenec v pravdi za izroitev nepreminine

    po materialnem pravu se posli glede nepreminin tejejo za pomembneje

    spet uporabimo logiko e ne sme sam kupiti ali prodati nepreminine, tudi sam ne more toiti

    ampak ga morajo pri tem zastopati stari

    c) vloi tobo za povrailo kode, ki jo je utrpel

    tukaj se pokae problem, odpove preslikava procesne na poslovno sposobnost takoj ko ne gre za

    pravne posle

    e imamo poslovno sposobnost glede doloenega ravnanja imamo tudi procesno sposobnost,

    problem pa pride takoj, ko materialnopravni spor nima veze s pravnimi posli

    otrok, da lahko postane samostojno in veljavno upnik odkodninske terjatve, ne rabi biti star 0, ni

    nujno da je e rojen

    konno sprejet pristop je ta, da v zadevah, ki ne izhajajo iz pravnoposlovnih razmerij otrok pod

    18let ne more sam toiti ampak ga morajo zastopati stari

    d) nastopa kot toenec v pravdi za povrailo kode

    enaka reitev kot pri c)

    e) vloi tobo za razvezo zakonske zveze

    e je sklenil zakonsko zvezo (sklenil jo je, e se razvezuje) je s tem pridobil polno poslovno

    sposobnost in zato tobo lahko vloi

    f) nastopa kot toenec v sporu za ugotovitev oetovstva

    tukaj gre tudi za druinski postopek in po naelu razsodnosti, tobo lahko vloi

    g) nastopa kot toenec v pravdi za plaevanje preivnine

    enako kot e), v druinskih postopkih je samostojno nastopanje mladoletnika v postopku laje

    VAJA 9, 24.11.2010

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    V druinskopravnih zadevah kriterij ni POSLOVNA SPOSOBNOST ampak RAZSODNOST (da otrok,

    oseba razume pomen in mone posledice svojih dejanj)

    o Razsodnost je pogoj, da lahko sam nastopa v postopkih

    PRIMER 13

    Mladoletnost matere v tem primeru ni relevantna

    V tej tobi sta toenca OTROK in MATI

    o S tem kot toi oba, mati ne more zastopati otroka, ker bi v tem primeru prilo do KOLIZIJE

    INTERESOV (gre za NUJNO sospornitvo)

    o Ni primerno, da en toenec zastopa drugega toenca (ker lahko pride do konflikta

    interesov)

    o Kdor ga toi (domnevni oe) pa definitivno otroka ne bi mogel zastopati

    V tem primeru se otroku lahko postavi KOLIZIJSKEGA ZASTOPNIKA

    o Postavi ga CSD, e se mudi, lahko tudi sodie v konkretni pravdi postavi ZAASNEGA

    ZASTOPNIKA

    o Sodie lahko zaasnega zastopnika (kolizijskega) tudi v primeru, ko si nasprotujejo

    interesi stranke in njenega zakonitega zastopnika

    PRIMER 12

    Problem glede procesne sposobnosti se ne pojavi samo pri otrocih ampak tudi pri osebah, ki jim

    je bila poslovna sposobnost delno ali popolno odvzeta

    POOBLASTITEV odvetnika je enostranski pravni posel, za igar veljavnost je potrebna poslovna

    sposobnost

    o Toda ali mi vemo, da ga ni dejansko pooblastil prej, preden mu je bila poslovna

    sposobnost odvzeta?

    Stalie nae sodne prakse: vano je, da obstaja poslovna sposobnost v asu vloitve tobe in

    da je v tem asu pravilno zastopan

    o Po staliu nae sodne prakse torej ta primer po nobenih pogojih ne bi mogel biti

    pravilen, etudi bi dala oseba pooblastilo odvetniku PRED odvzemom poslovne

    sposobnosti

    o Oseba, ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta rabi zastopnika, rabi ga ves as postopka

    (moral bi po odvzemu sposobnosti odvetnika ponovno pooblastiti)

    Sodie v tem primeru ne bo tako ZVRGLO TOBE ampak bo moralo najprej poskrbeti, da se

    vzpostavi stanje, da lahko oseba ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta, vloi tobo

    o Lahko aka, da CSD postavi zastopnika

    o Lahko pa postavi zastopnika za konkretni primer (zaasni zastopnik, ko ni zakonitega

    zastopnika)

    PRIMER 2

    PROCESNA LEGITIMACIJA

    o Pojavlja se tako na aktivni strani kot na pozitivni strani

    o Gre za vpraanje, kdo v konkretni pravdi lahko nastopa kot TONIK ali TOENEC

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    Ne meat s sposobnostjo biti stranka (ker se le-to nanaa na vse postopke, pri

    procesni legitimaciji pa gre za konkretni primer)

    o AKTIVNO PROCESNO LEGITIMIRAN je tisti, ki lahko v konkretni pravdi nastopa kot tonik,

    PASIVNO PROCESNO LEGITIMIRAN je tisti, ki lahko v konkretni pravdi nastopa kot

    toenec

    o Nesmisel bi bil, da bi morali za procesno legitimacijo najprej izkazati materialno

    legitimacijo ampak velja, da je potrebno za OBSTOJ procesne legitimacije, zatrjevati

    obstoj stvarne legitimacije!!

    Tisti ki toi, bo moral postaviti trditev, da je res upnik, saj bo samo tako lahko

    toba pravilna

    Tonik mora tudi za toenca postaviti trditev, da je on res dolnik, da mu nekaj

    dolguje

    To je v irem smislu nek izraz pravnega interesa

    STVARNA LEGITIMACIJA

    o Pojavlja se tako na aktivni strani kot na pozitivni strani

    o To je pojem materialnega prava

    o Stvarno legitimiran je tisti, ki je nosilec pravice (AKTIVNO LEGITIMIRAN2) ali obveznosti

    (PASIVNO LEGITIMIRAN3) po materialnem pravu

    Delavec JLA (zaposlen v Jugoslovanski vojski) toi RS zaradi zaostalih obveznosti plae

    Zaeti moramo presojo PROCESNE LEGITIMACIJE

    o e bo ta predpostavka podana bomo li na stvarno legitimaciji

    o AKTIVNA PROCESNA legitimacija JE podana, saj zanjo zadoa, da je trditev postavljena

    (tonik trdi, da je do tega upravien), PASIVNA PROCESNA legitimacija JE podana (toi

    travo, drava je lahko toenec v konkretnem primeru, ker zadoa, da tonik trdi, da mu

    je drava dolna nekaj)

    To pomeni, da je toba dopustna, presojati moramo nato ali je tudi UTEMELJENA!

    o PASIVNA STVARNA legitimacija NI podana, ker drava Slovenija NI dolnik glede te

    terjatve (etudi tonik ima pravico dobiti plao, tega ni dolna dati drava ampak nekdo

    drug)

    o Ker NI podana, se toba ZAVRNE, zaradi materialne pomanjkljivosti (e ne bi bila podana

    procesna predpostavka, bi tobo zavrgli)

    Pravila o legitimaciji izkljuujejo neke tobe :

    o Popularno tobo (po splonem pravilu taka toba odpade)

    Pravila o procesni legitimaciji so doloena v ZPP, USTAVI,...

    Sodie torej ni ravnalo prav, ker je ugotovilo procesno pomanjkljivost, v resnici pa je lo za

    materialno pomanjkljivost

    PRIMER 1

    Ponovno se postavlja vpraanje, ali so podane vse legitimacije

    o A.P.L. = tobo vlaga nekdo, ki s to tobo ne zahteva niesar v svojo korist

    2 AKTIVNO STVARNO LEGITIMIRAN = ta izraz je dalji izraz za UPNIKA (upravienca)

    3 PASIVNO STVARNO LEGITIMIRAN = ta izraz je dalji izraz za DOLNIKA (zavezanca)

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o Za procesno legitimacijo ni potrebno veliko dokazovanja, samo zahtevati moramo nekaj,

    ker menimo, da smo upniki tukaj pa T. Kova ne zahteva niesar zase, ampak s tobo

    zahteva, da se izpolni neki drubi (pravni osebi)

    Toba je v korist tretje osebe, NI AKTIVNE PROCESNE LEGITIMACIJE

    o Toba se zato ZAVRE (ker gre za procesno pomanjkljivost)

    Da bi bila toba pravilna, bi morala biti tonik DRUBA, T. KOVA pa bi moral biti njen zastopnik

    in toiti v njenem imenu

    PRIMER 5

    Lahko se zgodi, da kaken zakon odstopi od splonih pravil (in celo omogoi popularno tobo

    ipd.)

    o Ravno pri varstvu okolja je predvidena popularna toba

    Toba je DOPUSTNA!

    o Je to v nasprotju s pravili o sploni legitimaciji

    o Mona je izkljuno zato, ker so mone izjeme in ker za tak specifien primer zakon

    doloa, da je mona popularna toba

    VAJA 10, 30.11.2010

    PRIMER 8

    Tukaj manjka stvarna predpostavka

    o Ko opravimo preizkus gledamo najprej procesno predpostavko (procesno upravien je

    tisti, ki v konkretnem postopku sme biti tonik ali sme biti toenec) za katero je dovolj, da

    tonik smiselno zatruje, da so njegove pravice krene in da toi tistega, od katerega nekaj

    zahteva = A.P.L. je podana, P.P.L. je tudi podana

    o Nato pogledamo, ali dri to, kar trdi tonik

    Tukaj manjka AKTIVNA stvarna legitimacija, ker tonik ni upravien do tega kar je zahteval

    o e pravi, da je lastnik, mora dokazati da je res lastnik

    Tudi e ni lastnik LAHKO TOI ampak bo toba ZAVRNJENA, ker ni izpolnjena stvarna

    predpostavka

    PRIMER 3

    Tonik trdi, da je nastala koda drubi in zahteva, da se odplaa drubi

    o To pa ne gre po procesni predpostavki, saj lahko samo druba sama uveljavlja

    odkodninski zahtevek

    o To je toba v korist tretje osebe, ki ni mogoa (razen e veljajo posebna pravila)

    Drubo mora zastopati ZAKONITI ZASTOPNIK (poslovodstvo, uprava)

    o e pa gre za spor proti zakonitemu zastopniku (tako kot gre tukaj) lahko zastopa

    nadzorni svet, e tega ni pa lani izvolijo predstavnika

    Pri odkodninskih tobah zoper upravo drube, ki je le-tej povzroila kodo

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o Problem v takih primerih je, da veinski lastnik (drubenik) ni zainteresiran preganjati

    uprave, saj delajo kodo drubi ne delajo pa kode njemu, kot lastniku

    o Prizadeti zaradi tega so upniki (ki pa imajo vseeno na voljo neke zahtevke) in manjinjski

    drubeniki

    To se v pravu gospodarskih drub reuje na 2naina

    MANJINJSKA PRAVICA (manjina lahko sklie zastopnika, s katerim

    prisili veino, naj umakne tobo ali ne ravna ve v kodo)

    DERIVATIVNA TOBA (v doloenih izjemnih primerih lahko odkodninski

    zahtevek drube v svojem imenu uveljavlja drubenik v svojem imenu

    poda tobo za raun drube)

    Ker ne gre za posebno situacijo, ki bi bila zajeta z ZGD, ni podlage, da bi lahko drubenik sam toil

    ampak mora toiti druba sama!!!

    o Ni podana AKTIVNA PROCESNA LEGITIMACIJA

    o Toba se ZAVRE

    PRIMER 4

    e se ne plaa tandemov pri javni priobitvi, gre za kritev avtorske pravice

    o Male avtorske pravice avtorjev lahko (po zakonskem pooblastilu) zahteva tudi avtorska

    organizacija (ki v svojem imenu zahteva plailo za kritev)!

    o Pravica ni od avtorske organizacije ampak od avtorjev

    PRIMER 15

    Ali gre tu za prcesni ali materialni problem?

    o Javni toilec lahko toi na razveljavitev zakonske zveze ampak samo za doloene primere

    (e gre za sorodstvo, dvojno zakonsko zvezo ali e je bila sklenjena ko je bil en od njiju

    nerazsoden)

    o Torej javni toilec ne more toiti, e je zvezo sklenil mladoletnik

    V tem primeru gre za problem PROCESNE PREDPOSTAVKE in moramo tobo ZAVREI

    o Ta zakonska zveza je res izpodbojna, z njo ni vse v redu, ker jo je sklenila oseba, mlaja od

    18let e bi zahtevek ZAVRNILI (torej e bi lo za napako materialne predpostavke) bi pa

    rekli, da je s to zakonsko zvezo vse v redu

    o Mi pa elimo tukaj samo odloiti, da tisti, ki je v tej zadevi uveljavljal zahtevek za to NI

    PRISTOJEN (ne more toit iz tega razloga)

    Ker zavrenje tobe nima uinka ne bis in idem, zato lahko stari ponovno vloijo tobo

    PRIMER 17

    87./III. ZPP

    o Ta del zakona govori o POOBLAENCU

    o Direktor (poslovodja) je ZAKONITI ZASTOPNIK D.O.O. in NI pooblaenec

    o Ta len zahteva neko pravno omejitev SAMO za pooblaenca

    Vsakdo lahko v svoji zadevi nastopa pred sodiem SAM (torej v naem primeru, ko govorimo o

    pravni osebi, se nastopa s pomojo zakonitega zastopnika) ali pa se odloimo za drugo rpavno

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    pomo, in e se odloimo za to pravno pomo (v tem primeru je to pooblaenec) pa mora le-ta

    izpolnjevati neka merila

    o V tem primeru pa imamo zakonitega zastopnika, za katerega pa ni doloeno, da mora

    imeti pravno izobrazbo, in lahko drubo zastopa tako na okrajnih, okronih in vijih

    sodiih

    o To velja v primeru pravnih oseb (moramo loiti med zakonitimi zastopniki in

    pooblaenci), v drugih primerih je lahko drugae

    RAZLIKOVANJE:

    o ZAKONITO ZASTOPSTVO temelji e na zakonu, zastopa se stranko v postopku, POLOAJ

    POOBLAENCA izhaja iz podelitve pooblastila (podlaga je pogodba, ki ji pravimo

    mandat)

    o Zakonitega zastopnika ne morejo imeti vsi, pooblaenca si lahko vzame vsak

    o Pred okrajnim sodiem je lahko pooblaenec vsak (e si ga vzamemo), pred okronim,

    vijim, vrhovnim pa so z 87./III. doloena merila

    V primeru IZREDNIH PRAVNIH SREDSTEV pa velja IZJEMA

    o Moramo si za to vzeti odvetnika (razen e nismo e sami odvetniki)

    o Zakon torej doloa, da moramo v primeru vloitve pravnega sredstva (kjer odloa vije

    oz. Vrhovno sodie) imeti odvetnika, v naslednjem odstavku pa zakon pravi, da mora biti

    v primeru postopka pred vrhovnim ali vijim sodiem pooblaenec odvetnik ampak se

    lahko posameznik sam odloa ali ga bo vzel ali ne, torej ali se te 2 dolobi izpodbijata?

    NE, ker vrhovno sodie odloa tudi o drugih zadevah rednega postopka in ne

    samo o zadevah na podlagi izrednih pravnih sredstev

    o Se pa zgodi, da imamo izredno pravno sredstvo tudi na sodiu prve stopnje (to je

    UGOVOR), za katerega potrebujemo odvetnika

    o Smisel zakonske ureditve, da za izredno pravno sredstvo potrebujemo odvetnika:

    Da je bolje za stranko samo, da ima odvetnika (kot e bi sama nastopala v

    zadevah, na katere se ne spozna)

    Ni pa prav da reemo, da je argument zakonske ureditve to, da je to

    dobro za stranko (stranko v nekaj prisilimo, zato ker je to zanjo dobro),

    ker to ne more biti razlog za to da se nekoga v nekaj prisili

    Kvejemu bi uspel argument, da je to dobro za ostale, za nekaj kar je

    izven sfere posameznika, ki smo ga s tem omejili

    Dobro je za sodia (to je razlog za doloitev obveznega zastopanja)

    Zmanjajo se asovni zaostanki

    Sodie laje dela z vlogami odvetnikov kot z vlogami strank (ker so manj

    ustveni, bolj sistematini), kar izbolja kvaliteto sodia

    Iura novit curia - e si sodnik lahko pomaga s kvalitetnimi vlogami ene

    in druge stranke je delo sodia laje in bo tudi kvaliteta sodia bolja

    PRIMER 16

    Tukaj ne gre ve za procesno legitimacijo ali razmerje med zastopniki in pooblaenci ampak se

    nanaa na uspenost pravde v primeru procesnih posledic v asu pravde

    o 205. LEN ZPP ponuja SPLONO PRAVILO, ki pravi, da je nadaljni potek postopka odvisen

    od tega, ali je imela stranka v asu postopka pooblaenca ali ne

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o e pooblaenca nima, je postopek prekinjen, dokler ga nekdo drug ne prevzame

    (prevzeli bi ga dedii)

    o e stranka pooblaenca IMA, smrt stranke NI OVIRA za nadaljni potek postopka

    Postopek se nadaljuje brez zastoja, ker nastopa pooblaenec, ki pa ne zastopa

    ve umrle stranke ampak dedie

    Pooblastitev je pravni posel, ki je znailen tako za materialno pravo kot tudi za procesno pravo

    o Pooblastilo za nastopanje pred sodiem je stvar procesnega prava

    V tem primeru, po procesnem zakonu, po smrti pooblastilo ne preneha

    (postopek se nadaljuje)

    Lahko ga pa dedii odpovejo

    o Pooblastilo v primeru smrti pooblastitelja (po materialnem zakonu) avtomatino preneha

    Tukaj gre za povrailo NEPREMOENJSKE KODE

    o Po OZ terjatev za nepremoenjsko kodo NI PODEDLJIVA razen, e je e priznana s

    pravnomono sodbo ali s pisnim sporazumom med upnikom in dolnikom!!!!

    o Tukaj ni podano ne eno ne drugo (postopek e tee, zato ni prilo do pravnomone

    sodbe, pa tudi sporazuma ni med upnikom in dolnikom, ker ene ne bi bilo tobe)

    o Posebnost tega primera je torej ta, da NI DEDIEV (ni nikogar, ki bi ta postopek lahko

    prevzel v primeru, da stranka umre)

    V tem naem primeru bo sodie postopek USTAVILO S SKLEPOM

    o Sodna praksa je v tem primeru postavila neko tezo, da se sicer sodie ne more ve

    odloati o vrailu nepremoenjske kode, kot glavnem vpraanju, lahko pa sodie odloa

    tem, ali bi v primeru, da bi tonik e bil iv, bilo njegovemu zahtevku ugodeno ali ne (in e

    bi bilo, bi na podlagi tega moral toenec plaati stroke)

    o Vrhovno sodie pa postavlja drugano prakso, da v primeru, da sodie zahtevku NE

    ugodi (ne glede na to zakaj ne ugodi) morajo stroke postopka plaati dedii tonika

    Splono pravilo pa je to, da so naeloma tej zahtevki podedljivi, ta primer je zgolj specifien

    primer!!

    PRIMER 7

    (1.DEL) Pri prenehanju fizine osebe je za nadaljevanje postopka naeloma odvisno od tega, ali

    ima ta fizina oseba pooblaenca ali ne, za pravne osebe pa velja, da se POSTOPEK VEDNO

    PREKINE in se nadaljuje s PRAVNIM NASLEDNIKOM

    (2.DEL) Tukaj gre tudi za preoblikovanje ampak ne gre za preoblikovanje subjektivitete pravne

    osebe ampak le-ta ostane enaka, ampak gre samo za preoblikovanje imena, ki pa ni relevantno

    VAJA 11, 1.12.2010

    PRIMER 14

    Po materialnem pravu obstaja okoliina, po kateri se stari lahko izgovorijo iz odgovornosti za

    otroka, v primeru, e je bil otrok v tem asu zaupan nekomu drugemu

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o V tem primeru ta druga oseba, ki ji je otrok zaupan odgovarja KRIVDNO in ne z

    objektivno odgovornostjo

    Okodovanec od starev zahteva, da naj mu plaajo odkodnino, ker mu je njihov otrok povzroil

    kodo

    o A.P.L. in P.P.L. sta podani

    Toenec v tem primeru pa ni pravi dolnik (stari niso dolniki)!

    o Okodovanec sme toiti stare in od njih nekaj zahtevati ampak v tem primeru nima prav

    o Ni podana A.S.L.!!!

    Zahtevek se kot NEUTEMELJEN ZAVRNE!

    PRIMER 20

    Oznaba stranke

    o Toba ni popolna, ker v njej niso pravilno oznaene stranke, tonik bi moral to popraviti

    To se velikokrat spregleda

    Bila je neka napaka (v oznabi) ampak so jo spregledali in je zadeva postopala po rednem

    sodiu

    o Sodna praksa pravi, da ne gre samo za pravilno oznabo stranke ampak za sposobnost

    biti stranka, zato je to absolutna bistvena kritev in se toba razveljavi ter vrne v ponovno

    sojenje

    o Naeloma je sprejet kriterij, da je bistveno (pri nepravi oznabi stranke) preveriti, ali je

    zaradi te napane oznabe stranke kdo trpel, ali je bil kdo okodovan

    e bi vije sodie danes reklo, da je to kritev, bi jo samo lahko popravilo tako,

    da bi bilo pravilno

    o Zaradi nepravilne oznabe stranke torej lahko pride do veliko problemov, zato je

    najbolje, da se temu izognemo tako, da e na zaetku pravilno oznaimo stranko (haha)

    V drugem odstavku je primer, ko je oznaba stranke pravilna, ampak je pravna oseba vmes

    prenehala obstajati

    o Tukaj se postopka ne bo prekinilo ker A.A., kot fizina oseba, e vedno obstaja, in ni

    bistveno, ali obstaja e vedno s.p. ali ne

    o e od zaetka je A.A. stranka (in ne s.p.)

    V zadnjem primeru velja enako

    o Gre za isti subjekt, sodba se glasi na loveka z imenom in priimkom in ta lovek e

    vedno obstaja, ne glede na to ali je s.p. e vedno ali ne!

    o A.A. odgovarja v vsakem primeru, v vsakem primeru je toenec, ne glede na to ali mu

    status s.p. kasneje preneha ali ne

    PRIMER 21

    Sodna praksa je sprejela kriterij presojanja kritve ali je imela ta napaka kvarne posledice za

    obrambo?

    o US-RS dopua monost, da e je lahko iz vsega tega toenec nedvoumno sklepal, da gre

    za njega, nosi breme, da bo odgovarjal v primeru, da sodie ugotovi, da je odgovoren

    o Toenec bi mel monost sklepati iz konteksta, da se zadeva navezuje na njega

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o To pa seveda velja ob upotevanju zgornjega standarda (ali je bila obramba s tem kvarno

    okodovana)

    PRIMER 22

    PRIMER A

    o V razmerju s pooblaenci je potrebno loiti in razumeti obstoj dveh razmerij

    (NOTRANJEGA in ZUNANJEGA razmerja)

    ZUNANJE RAZMERJE izhaja iz pooblastila (da bo pooblaenec opravljal dejanja

    za tretjega, za nastopanje proti tretjim osebam je bistvena izdaja pooblastila)

    NOTRANJE RAZMERJE je razmerje med pooblastiteljem in pooblaencem

    (zakaj bo pooblaenec zastopal, med njima je mandatna pogodba4)

    Pravno pomemben temelj tega razmerja (zakaj bi nekdo moral na

    sodie) je podelitev brezplane pravne pomoi

    o Bistveno je samo to, kar izhaja iz POOBLASTILA (in ni pomembno notranje razmerje kot

    tako)

    Odvetnik v tem primeru (ob kritvi pooblastila) je lahko odkodninsko

    odgovoren(e je v pooblastilu izrecno navedeno, da nekaj ne sme storiti pa prav

    to stori je odkodninsko odgovoren zaradi kritve pogodbe)

    e kri pogodbo pride do kode, teko pa je dokazati, ali bo odkodninsko zares

    odgovarjal

    PRIMER B

    o Pooblastilo je veljavno!

    o Izdaja pooblastila je enostranski pravni posel in zato ne potrebuje sodelovanja druge

    stranke, prav tako tudi ne njenega soglasja

    o Pooblastilo je upravienje za zastopanje (tako po materialnem kot tudi procesnem

    pravu), noben odvetnik pa ni dolan zaradi pooblastila iti na sodie

    Je pa dolan to storiti, e ima s stranko neko NOTRANJE RAZMERJE

    Tako se lahko kogarkoli pooblasti tudi proti njegovi volji ampak, e ni notranjega

    razmerja ne bo ta pooblaenec dolan pristopiti na sodie, razen e med njim

    in pooblastiteljem obstaja neko notranje razmerje

    o Pooblastilo je samo IZJAVA VOLJE, da bi radi nekoga, da nas zastopa in to pooblastilo ne

    zavezuje kot pogodba ampak med stranko in odvetnikom/pooblaencem zavezuje

    mandatna pogodba kot taka (torej med stranko in odvetnikom je sklenjena mandatna

    pogodba ki ustvarja med njima notranje razmerje)

    PRIMER C

    o Stranka se lahko vedno odree pravnemu sredstvu tako sama, kot tudi z odvetnikom, e

    ga pooblasti

    To, da je stranka dala pooblastilo odvetniku e ne pomeni, da sedaj sama ne

    more ve opravljati procesnih dejanj

    4 Lahko bi to razmerje izhajalo tudi npr. Iz razmerja pogodbe o zaposlitvi ali drubene pogodbe,...

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o Drugae velja pri IZREDNIH PRAVNIH SREDSTVIH, ko mora stranka vedno imeti

    odvetnika in ne more sama opravljati procesnih dejanj

    PRIMER D

    o Problem je ta, ali se lahko za zastopanje pooblasti samo fizino ali tudi pravno osebo?

    V materialnem pravu (po OZ) je pooblaenec lahko fizina ali pravna oseba

    o V procesnem pravu (po ZPP) je v skladu s stalii teorije in sodne prakse, pooblaenec

    lahko samo FIZINA OSEBA, z eno izjemo, in sicer ODVETNIKO DRUBO!!

    98. LEN ZPP

    Stranka lahko prej preklie pooblastilo odvetniku!!

    PRIMER 18

    Stranke so v razlinih pravdnih postopkih razline (nekatere na narokih sploh ne elijo

    sodelovati,...)

    o Prav zato tudi odvetnik pred vsakim narokom ne klie stranke (da bi jo npr. Vpraal ali je

    e iva ali ne), zato se velikokrat lahko zgodi, da stranka med procesom umre pa odvetnik

    tega sploh ne ve (e posebno mono je da se to zgodi kadar so postopki dolgi)

    o Postopek gre lahko naprej ampak se bo morala sodba glasiti na dedie (in ne na stranko

    ki je umrla), e pa le-tej e niso znani se napie za morebitne dedie

    TOBA

    INSTITUT LITISPENDENCE (VISENOST PRAVDE)

    o Ni nobene potrebe po temu, da o isti zadevi potekata dve razlini pravdi

    To je tudi prepovedano

    o Ta institut pomeni, da ko je ena pravda v teku (visi), se glede iste stvari ne sme zaeti

    nova pravda!!

    PRIMER 4

    e bi bila razveza sporazumna bi se morala dogovoriti o razdelitvi skupnega premoenja, e pa

    gre za razvezo na tobo se o tem lahko dogovorita tudi, kadar je zakonska zveza e razvezana

    Najprej mo vloi tobo proti eni, nato vloi e ena proti mou

    o Stranka tobo vloi na sodie, sodie pa nato to tobo VROI toencu

    o Pod predpostavko, da gre za isto stvar in je podana litispendenca, se vpraamo, katero

    tobo je potrebno zavrei

    Litispendenca je procesna predpostavka, in njena kritev rezultira v ZAVRENJU

    tobe

    Zakon se je odloil za monost, da se za relevanten trenutek za nastop

    litispendence teje trenutek VROITVE TOBE

    e bi bilo torej potrebno zavrei neko tobo v tem primeru, bi morali zavrei

    moevo tobo, ker je bila kasneje vroena

    Ko je toba VLOENA se zane pravdni postopek, ko pa je toba nasprotniku

    VROENA pravimo, da se zane pravda

    Zahtevka tukaj nista isto ista, ampak poloaja litispendence ne utemelji samo enakost

    zahtevkov ampak tudi, kadar sta zahtevka med seboj IZKLJUUJOA

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o Gre za spor o deleih na skupnem premoenju zakoncev, zakonca sta dva, torej takoj ko

    se doloa dele enega se doloa istoasno tudi dele drugega (zato ni potrebe po dveh

    pravdah, ker bo z eno pravdo vse reeno)

    o RATIO LITISPENDENCE = nobene potrebe ni o dveh pravdah glede enake stvari, zato

    tudi dve pravdi nista dovoljeni

    o Mo ne bo okodovan, e bo ugodeno pravdi ene, ker lahko e vedno dokae, da je

    njegov dele 70% in ne samo 50%

    Sodie lahko vedno ugodi zahtevku tudi deloma e je dokazano, da ni

    popolnoma pravilen

    o Zakonska domneva je, da so delei 50:50

    Zato teh deleev ni potrebno dokazovati, dokazovati pa je potrebno, e se trdi,

    da so delei ve kot 50%

    V tem primeru torej ena sploh ne bi rabila dokazovati deleev, mo pa v vsakem

    primeru

    Ker je litispendenca procesna predpostavka je tobo v primeru njene kritve potrebno zavrei

    o e sodie tega ne stori in izda sodbo gre za ABSOLUTNO BISTVENO KRITEV postopka in

    sodba bo padla (ampak samo e se kdo pritoi, e se nihe ne pritoi bo sodba

    pravnomona)

    PRIMER 5

    Zahtevka nista isto ista ampak bi lahko bila med seboj izkljuujoa

    o ZAHTEVKA sta MEDSEBOJNO IZKLJUUJOA, e je prvi zahtevek je utemeljen in to

    avtomatino pomeni, da drugi zahtevek ni utemeljen

    V primeru da prvi zahtevek ni utemeljen, mora to avtomatino pomeniti, da je

    utemeljen drugi

    o Ta dva zahtevka NISTA ISTA in NISTA MEDSEBOJNO IZKLJUUJOA, zato bosta lahko dve

    pravdi lahko stekli

    Nista zahtevka izkljuujoa, ker odloitev o temu, da A ni lastnik e ne pomeni

    avtomatino da je B lastnik

    e bi eleli, da tobo B-ja zavremo zaradi kritve litispendence bi moral B toiti da A NI lastnik

    PRIMER 6

    Litispendenca velja med ISTIMA STRANKAMA, zato v tem primeru, kadar gre za druge stranke,

    le-ta ni krena zatorej bosta lahko potekali obe pravdi

    Obe pogodbi v tem primeru sta veljavni (eprav gre za dve pogodbi z razlinima osebama,

    katerima pa je bila z vsako pogodbo obljubljena ena sama ista stvar)

    o e sta obe pogodbi veljavni, komu mora prodajalec izroiti stvar X?

    Obema mora izroiti stvar

    Tukaj ni nobenemu izpolnil in oba sta ga nato toila

    o Sodie bo ugodilo obema zahtevkoma

    In B bo dolan obema izpolniti

    Ampak ker ne izpolni nobenemu, se lahko zahteva izvrba, ki jo zahtevata oba

    (tako A kot C)

    o Tu v fazi IZVRBE bo postalo odloilno vpraanje, da je ta stvar X samo ena

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    Odloilen trenutek za dodelitev stvari X bo, da tisti, ki bo prej priel na vrsto za

    izvrbo tisti bo dobil monost rubea in torej bo dobil stvar X, drugi, ki bo priel

    kasneje bo dobil denarno protivrednost

    Loiti moramo torej med procesnimi pravili in materialnimi pravili (stvarnega, obligacijskega

    prava,...)

    VAJA 12, 7.12.2010

    PRIMER 8.a

    Tonik je vloil tobo za ve, kot bi moral

    Ali gre za dve enaki tobi? Kaj je razlog za litispendence?

    o Razlog za litispendenco je, da druga pravda ni potrebna, e se bo vse reilo v prvi pravdi

    o Sodie je vezano na zahtevek stranke, ne more doloiti ve ali pa nekaj drugega lahko pa

    dosodi MANJ

    Tukaj gre za VSEBOVANI ZAHTEVEK

    o Teh 700 je e vsebovanih v prvotnem zahtevku 1000

    o Torej gre za kritev litispendence, druga pravda ne bo potrebna

    PRIMER 8

    Tonik bi spremenil vrednost zahtevka iz prve pravde iz 1000 na 1500

    o To pa ne more kar sam storiti, potrebna je ali privolitev toenca ali privolitev sodia (ker

    nemore kar tako spreminjati vsega sam)

    Ali trimo tukaj na pravila o litispendenci?

    o Prve tobe ne moremo zavrei, ker je prva toba (kdor prej pride prej melje)

    o Tudi druge tobe ne moremo zavrei, prav tako pa ni v redu, e pustimo obe tobi

    o Za 1000 e tee pravda, za dodanih 500 (ki se jih zahteva z zahtevkom 1500) pa

    pravda e ne tee

    Toba je lahko tudi samo delno utemeljena (zahteva 1000, dobi pa 700), tako

    je lahko tudi samo DELNO DOPUSTNA

    Tobo se lahko tudi samo DELNO ZAVRE, za prvih 1000 je toba

    NEDOPUSTNA,ker o tem e tee pravda (torej zaradi litispendence je

    nedopustna), za tistih 500 pa ni litispendence in je za ta znesek toba

    DOPUSTNA (ali je utemeljena ali ne e ne vemo)

    o Lahko eno stvar zahtevamo z ve razlinimi tobami (lahko razdelimo na ve tob)

    VRSTE TOB

    DAJATVENA

    o Klasien koncept pravdnega postopka

    o Imam neko pravico, nekdo jo prekri, jaz ga toim na povrnitev kode in sodie ga

    obsodi na spolnitev (dajatev, vrnitev kode,....)

    OBLIKOVALNA TOBA

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o Tonik zahteva naj sodie ustanovi, preoblikuje ali ukine neko pravno razmerje

    UGOTOVITVENA TOBA

    o Z njo tonik zahteva, naj sodie ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja

    o Najibkeje pravno varstvo, od nikogar se ne zahteva da kaj da, naredi

    PRIMER 3

    Sklenili smo neko pogodbo in se tudi izpolne ta pogodba, kasneje se ugotovi, da smo bili v zmoti

    o Pogodba je torej NEVELJAVNA, lahko se zahteva nazaj to kar smo izpolnili

    o Pogodba je IZPODBOJNA (ni veljavna) ampak UINKUJE (pravni uinki nastajajo)!!!!pazi

    da ne ree da je veljavna

    Izpodbojna pogodba dokler ni razveljavljena UINKUJE, dokler ni razveljavljena

    nihe ne more trditi da je neveljavna

    OBLIKOVALNE pravice so 2h vrst

    o Glede na nain, kako stranka to oblikovalno pravico izpolni

    Lahko jo izpolni z enostransko izjavo volje (opcija)

    prodaja na daljavo, prodaja od vrat do vrat, od katere lahko

    odstopimo z enostransko izjavo

    Tiste, kjer ima stranka pravico dosei spremembo v pravnem razmerju, ampak

    tega ne more sama narediti, rabi intervencijo sodia

    Primer je razveljavitev zakonske zveze

    OBLIKOVALNA TOBA za primer OBLIKOVALNE pravice

    o V tem primeru potrebujemo INTERVENCIJO SODIA, po naem pravu je pravica dosei

    izpodbojnost pogodbe v nalogah sodia

    o NAJPREJ moramo zahtevati razveljavitev pogodbe (in hkrati torej ugotovitev, da je ta

    pogodba tudi izpodbojna) NATO e na vrnitev kupnine

    Lahko v eni tobi ampak morata biti 2 razlina zahtevka

    V tem nae primeru ni tako toil, zato moramo njegov ZAHTEVEK ZAVRNITI kot NEUTEMELJEN

    o Ker ni toil pravilno

    o Toil je na vrnitev kupnine preden je bila pogodba zaradi zmote razveljavljena in v tem

    primeru e uinkuje ta pogodba zato je dokler se pogodba ne razveljavi kupnino plaal po

    utemeljeni pravni podlagi

    PRIMER 2

    Toenec se je upravieno odloil za razveljavitev pogodbe (grajal je, prodajalec ni ni naredil,...)

    o Ima torej pravico do ODSTOPA OD POGODBE

    o In e ima torej to pravico, pomeni, da od pogodbe lahko odstopi sam in ne potrebuje

    intervencije sodia!! (e po jezikovni razlagi)

    Brez intervencije sodia lahko stranka sama to stori v primeru, da pie v materialnem zakonu

    stranka lahko odpove, ukine, odstopi,...

    On je torej utemeljeno odstopil od pogodbe, ampak zadeva je prila na sodie (Kaj nas sodie

    stori?)

    o V sodni praksi je sprejeta monost, da gre za POMANJKANJE PRAVNEGA INTERESA, kar

    pomeni, da ne potrebujemo sodne intervencije, ker to lahko sami storimo ali smo to e

    sami storili

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    o V tem primeru je napaka majhna, nima uinkov, samo zavlee se postopek lahko bi sam

    takoj odstopil pa gre prej na sodie, sodie pa mu bo samo reklo, naj to sam naredi

    V obratnem primeru, ko bi morali na sodie pa elimo to sami storiti, je lahko

    napaka usodna!!!

    PRIMER 21

    e je pogodba veljavna, jo bo treba izpolniti in sicer takrat, ko zapadejo zahtevki

    o V primeru, da ima prav tonik ne potrebuje z ugotovitveno tobo toiti na ugotovitev

    ampak ker so zahtevki v naem primeru e zapadli, lahko toi z dajatveno tobo

    o e pa ima prav toenec in tonik najprej toi na dajatveno tobo

    Se bo ugotovitev pravnega razmerja ugotavljala kot PREDHODNO VPRAANJE

    e je sporno ali neka pogodba obstaja ali ne ne rabimo najprej toiti z ugotovitveno tobo ampak

    nam je na voljo dajatvena toba, pri kateri pa bo sodie obstoj razmerja presojalo kot

    predhodno vpraanje

    Posebnost UGOTOVITVENE tobe je da je edina oblika tobe, za katero je posebej predpisan

    OBSTOJ INTERESA

    o Pri drugih dveh tobah se pravni interes za obstoj tobe predpostavlja, domneva

    Pri ugotovitveni tobi, pa mora tonik to posebaj dokazati

    o Dajatvena toba daje moneji pravno varstvo kot ugotovitvena toba, ker v primeru, da

    toenec ne ravna v skladu s pravnomono sodbo pride do izvrbe, pri ugotovitveni pa je

    potrebno ponovno toiti

    o Pravnomona sodba pri ugotovitveni tobi NI izvrilni naslov ampak mora ponovno toiti

    Ima moen uinek ta toba ampak e vedno manj kot dajatvena toba

    Tukaj imamo situacijo za UGOTOVITVENO TOBO

    PRIMER 20

    Spor ena stranka meni, da pogodba obstaja, druga da ne obstaja. Kaj naj stori?

    o Tukaj se problematika dogaja e pred zapadlostjo (zapade ele junija, on pa e marca

    zahteva)

    o Je pa vseeno tukaj gostilniar lahko zaskrbljen (upnik je v negotovosti), ker e marca

    dolnik pravi, da mu do junija ne bo izpolnil

    o To je lahko podlaga za UGOTOVITVENO TOBO

    preventivno pravno varstvo je lahko podlaga za ugotovitveno tobo, tonik ne

    rabi akati, da do kritve pride ampak lahko toi prej, e utemeljeno priakuje,

    da do asa izpolnitve ne bo dolnik izpolnil svoje obveznosti

    smisel sodnega varstva e pres samo kritvijo je, da lahko stranki sklenejo nove pogodbe z

    novimi dobavitelji oz z novimi gostilniarji (v tem primeru)

    o da lahko gostilniar, dokler e lahko sklene pogodbo z novo pivovarno

    VAJA 13, 15.12.2010

    PRISTOJNOST

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    Dolnost nekega organa (sodia) da odloa o nekem sporu (o tem sporu lahko in mora odloati)

    Ve vrst pristojnosti poznamo

    o Najprej mora biti podana SODNA PRISTOJNOST

    Kar pomeni, da so za odloanje pristojna sodia (sodni organi) in ne upravni

    organi

    o MEDNARODNA PRISTOJNOST

    Kadar gre za spore ki imajo pomembno zavezanost med dravami, pojavi se

    konkurenca med dravami glede pristojnosti

    Imajo mednarodni element

    Ugotoviti moramo, ali se lahko taki spori reujejo v Sloveniji

    o STVARNA PRISTOJNOST

    Katero sodie lahko odloa o doloeni vrsti spora (gledamo PREDMET spora)

    Imamo sodia splone pristojnosti (okrajna in okrona sodia) in sodia

    posebne pristojnosti (delovno in socialno sodie)

    o KRAJEVNA PRISTOJNOST

    Imamo ve okronih in okrajnih sodi, in e elimo priti do konkretnega sodia,

    ki bo odloalo, moramo ugotoviti katero je pristojno

    Glavni kriterij za doloitev pristojnosti je STALNO PREBIVALIE TOENCA (actor

    cepitur forem reis)!

    Ve vrst je, najbolj pogosto se uporablja ta splona pristojnost (stalno

    prebivalie), vasih so uporabljivi tudi drugi kriteriji

    Zgodi se lahko, da ima poleg pristojnega sodia pristojnost tudi neko drugo

    sodie (IZBIRNA PRISTOJNOST)

    e sodie ugotovi da nekatere od teh pristojnosti ni:

    o e ni SODNE pristojnosti

    Sodie ne more odloati, zato izda procesni sklep s katerim se postopek ZAVRE

    (poseben postopek brez meritornega odloanja)

    Enako velja za mednarodno pristojnost, e ni podana

    o Za ostale pristojnosti je pa drugae, veliko monosti obstaja

    Pristojnost doloenega sodia temelji na kriterijih, ki jih je na zaetku treba ugotoviti

    o Ne gre za odloitev o vsebinskem sporu ampak samo za odloitev, katero sodie bo

    odloalo, katero je pristojno

    IZKLJUNA PRISTOJNOST

    o Kadar je toenec tako zelo vezan na nek teritorij, da bi bilo nesmiselno kje drugje

    opraviti postopek

    o V tem sporu ne more nobeno drugo sodie odloati ampak je samo eno sodie

    izkljuno pristojno

    PRIMER 1

    Gre za spor, ki je nastal med izvrilnim postopkom

    o Sodie, pred katerim je bila vloena toba je prezrlo, da je pri sporih, ki izhajajo iz

    izzvrilnega postopka doloena IZKLJUNA PRISTOJNOST

    Tisto sodie, ki je odloalo v postopku glede izvrilnega postopka mora o tem

    novem postopku ponovno odloati

  • Civilno procesno pravo, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

    Toenec ni ugovarjal temu, da se je zaelo odloati na drugem sodiu

    Sodie je spregledalo, da je neko drugo sodie izkljuno krajevno pristojno, stranki sta se pa s

    tem strinjali

    o Naeloma se lahko stranki dogovorita, da bo krajevno