uvod v civilno pravo

8/14/2019 Uvod v Civilno Pravo

1/52


2/52

- povrailne oz. reparacijske obveznosti: do povrailne obveznosti pride, e ima nekpravni posel na zaetku pravno podlago, kasneje pa jo izgubi

- enostranski pravni posli: ko je volja ene stranke dovolj za nastanek pravnih uinkovDEDNO PRAVO- ureja nain prehoda premoenja po smrti zapustnika na njegove dedie- dedi stopi v celo vrsto zapustnikovih pravic in dolnosti- deduje se lahko samo po fizini osebi, podeduje pa lahko fizina ali pravna oseba

RODBINSKO, DRUINSKO PRAVO- druinsko pravo ureja razmerja med zakonci, zunajzakonskimi partnerji, odnos

med stari in otroki...- vpraanje je ali druinsko pravo e spada v podroje civilnega pravo, je e na meji z

javnim pravom, ker drava posega v druinskopravna razmerja z javnimi, kogentnimipredpisi

GOSPODARSKO PRAVO- ureja poloaj gospodarskih subjektov, gospodarske posle, vrednostne papirje

in pravno ureditev trga- pri urejanju poloaja gospodarskih subjektov se posebej ukvarja s statusom

gospodarskih drub, ki imajo izoblikovana avtonomna pravila in ne spadajo ve medsubjekte v splonem delu civilnega prava

OSEBNOSTNO PRAVO- varuje temeljne lovekove pravice in svoboine iz ustave v odnosu do drave

in do drugih posameznikovDELOVNO PRAVO- ureja odnose med delavci in delodajalci- danes se ta razmerja urejajo klasino, s pogodbo, ki ima elemente obligacijskega

prava- delovno pravo se zaradi omejevanja svobode volje in posega javnih interesov

oddaljuje od civilnega pravaPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE- v pravu intelektualne lastnine je predmet pravic oblast nad intelektualno

stvaritvijo- za gospodarski razvoj so nujno potrebni novi postopki, novi izumi in patenti, ki so plod

lovekovega duhovnega razvoja, lovekovega intelektualna stvaritev eprav nimajolastnosti stvari jih je treba pravno zaititi- avtorske in druge sorodne pravice : pravice izvajalcev, urednikov, glasbenih

producentov...- pravice industrijske lastnine

CIVILNO PROCESNO PRAVOCIVILNI PRAVDNI POSTOPEK- pravdni postopek je skupek pravnih norm, ki urejajo sodno uveljavljanje pravic, ki

posamezniku pripadajo- v pravdnem postopku se reuje spor med dvema strankama zaradi nasprotja

interesov in varujejo pravice civilnopravnega razmerja s pomojo sodnega postopka- subjekti postopka so tonik in toenec, med katerima poteka pravda in sodnik, ki

kot avtoriteta odloi o sporuCIVILNI NEPRAVDNI POSTOPEK- v nepravdnem postopku ne gre za nasprotje interesov strank, ampak za ureditev

razmerja med strankama(to so ponavadi postopki za delitev solastnine, zapuina,zadeve v zvezi z zemljiko knjigo, izguba poslovne sposobnosti...)

IZVRILNI POSTOPEK- izvrilni postopek, ki zagotavlja izvrbo ostalih postopkov- gre za realizacijo odlob, zagotavlja pravno varstvo, e ena od strank ne izpolni

svoje obveznosti prostovoljno

III. ZNAILNOSTI CIVILNOPRAVNEGA VARSTVA- pravni red daje posamezniku, ki je nosilec pravice, monost da uveljavlja in varuje

svojo pravico


3/52

- varstvo pravic je odvisno od avtonomne volje posameznika varstvo se uveljavljae okodovanec izrazi voljo, sicer pa ne, ker civilno pravo deluje samo v zasebneminteresu ne po uradni dolnosti

SODNO CIVILNOPRAVNO VARSTVOSODNO PRAVDNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO- drava ima sodni aparat, na katerega se lahko obrne posameznik, e eli zavarovati

svoje pravice

- glavne znailnosti sodnega civilnopravnega varstva:- velja naelo dispozitivnosti tonik se sam odloi ali bo vloil tobo ali ne- velja naelo kontradiktornosti tonik in toenec lahko povesta svoje poglede na

dejstva in na tobo- krajevna pristojnost sodia naeloma se ravna po prebivaliu toenca (lahko se

izjemoma dogovorita drugae)- funkcionalna pristojnost sodia sodie mora odloiti o zahtevku, e je pristojno

(sicer zahtevek zavre)- sodie je vezano na tobeni zahtevek lahko odloi samo v mejah postavljenega

zahtevka- sodie lahko sodi tudi v odsotnosti toenca

- subjekti pravdnega postopka so tonik, toenec in sodie- tonik sproi pravdo s tobo, v kateri je postavljen zahtevek, o katerem naj sodie

odloi- toenec od sodia prejme tobo, na katero mora odgovoriti in se izjaviti o tobi in

zahtevku tonika- sodie zagotavlja sodno varstvo v pravdi, rei spor, tako da avtoritativno odloi o

utemeljenosti zahtevka izda obsodilno (utemeljen zahtevek) ali zavrnilno sodbo(neutemeljen zahtevek)

- tobe:- dajatvena toba : tonik od toenca zahteva dajatev, storitev ali opustitev- ugotovitvena toba : tonik zahteva, da se ugotovi neka pravica ali pravno

razmerje, izkazan mora biti pravni interes za ugotovitev (ugotovitev oetovstva)

- oblikovalna toba : sodie na zahtevo tonika vzpostavi, preoblikuje ali ukinepravno razmerje- sodna poravnava:

- tekom postopka se lahko stranki sporazumno dogovorita, da bosta reili spor zvzajemnim popuanjem

- stranki v postopku skleneta pogodbo, s katero na novo uredita razmerje- s tem se stranki izogneta dolgotrajnosti postopka, nejasnosti, ki jo prinaa

odloitev sodia in strokom- sodna poravnava ima znaaj pravnomone odlobe, zoper poravnavo ni rednih

pravnih sredstevSODNO NEPRAVDNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO- pri nepravdnem varstvu ne gre za spor, ampak stranki elita urediti pravno

razmerje v korist obeh- nepravdno varstvo se uveljavlja, kadar zakon to izrecno doloa ali kadar je glede na

naravo postopka primerno- v nepravdnem postopku se urejajo osebna stanja(odvzem poslovne sposobnosti) in

druinska razmerja(odvzem roditeljske pravice, pridranje v psihiatrini bolninici)SPECIALNI POSTOPKI SODNEGA CIVILNOPRAVNEGA VARSTVA- postopki, ki urejajo predvsem premoenjska razmerja: vpis v zemljiko knjigo,

registrski postopek, dedni postopek, postopek prisilne poravnave in steaja, postopekizvrbe...

- izvrilni postopek: oblika nepravdnega varstva, v katerem drava s prisilnimisredstvi omogoi, da je pravnomona sodba izvrena, nanaa se na pravnomone

dajatvene sodbe e zavezanec v doloenem roku prostovoljno ne izpolni, kar mu jebilo naloeno v sodbi, se posluimo izvrilnega postopka


4/52


5/52

OBLIGACIJSKI ZAKONIK OZ, 2002- v celoti nadomea ZOR- OZ sledi tradiciji na jugoslovanskem teritoriju, v njem je prevzet koncept ZOR, ki je

bil izredno moderen in kvaliteten, poleg tega pa smo prevzeli e izkunje iz tujihzakonodaj

- razen manjkajoih pogodb in sklepanja pravnih poslov v njem praktino ni nobenihrazlik v primerjavi z ZOR

ZAKON O TEMELJNIH LASTNINSKIH RAZMERJIH ZTLR, 1980- ureja stvarnopravno podroje civilnega prava- v njem so urejenatemeljna lastninska razmerja, ve klasinih razmerij pa je

ostalo neurejenih- v celoti odgovarja modernim konceptom stvarnega prava, le posamezni instituti

niso izpeljani do koncaSTVARNOPRAVNI ZAKONIK SPZ, 2003- po osamosvojitvi ni bilo potrebe po spreminjanju ZLTR, tako da se je nov SPZ

uveljavil ele z letom 2003ZAKON O DEDOVANJU ZD, 1976- ureja dedno podroje civilnega prava- ker je bil to v celoti republiki predpis, ga uporabljamo e danes, razen nekaterih

zastarelih dolob- dedovanje je delno urejeno e v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev- posebno obravnavanje kmetij je znailnost alpskih drav, ker je kmetija nosilec

gospodarske obveznosti

V. PRAVNE NORME CIVILNEGA PRAVAKOGENTNE NORME- kogentne norme prepovedujejo in zapovedujejo kako naj se pravni subjekti vedejo

in ravnajo- kogentne norme doloajo okvir v katerem se lahko subjekti civilnega prava

gibljejo

- kogentne dolobe so razlino mone na razlinih podrojih civilnega prava,najmoneje so na podroju stvarnega prava, pri izkljuujoih pravicah, ki uinkujejoproti vsem

TEMELJNA NAELA- temeljna naela: dispozitivna narava zakonskih dolob, prosto urejanje razmerij,

enakopravnost udeleencev, naelo vestnosti in potenja, ravnanje v skladu z dobrimiposlovnimi obiaji, skrbnost, prepoved zlorabe pravic, naelo enake vrednosti dajatev,prepoved povzroanja kode, mirno reevanje sporov...

- temeljna naela so pravni standardi, navedeni v OZ, ampak niso konkretizirani,vsebino jim da sodie

- odlobe in sodbe vrhovnega sodia, ki konkretizirajo temeljna naela so zelo

pomemben pravni virDISPOZITIVNE NORME- dispozitivne norme so pravna pravila, za katera se dogovorijo subjekti, so

popustljiva in subsidiarna- zaradi naela pacta sund servanda so dogovori, ki jih stranki skleneta obvezni in

uinkujejo kot e bi bili kogentno doloeni z zakonom

ZAKONSKE DOLOBE- zakonske dolobe se uporabijo samo, e stranki ne izrabita monosti

samostojnega dogovoraSODNA PRAKSA- obstajajo nekatera razmerja, ki sploh niso urejena, pravne praznine

- sodia po analogiji poiejo pravna pravila, ki ustrezajo takemu razmerju inzapolnijo pravne praznine- sodna praksa ima na civilnopravnem podroju velik pomen


6/52

JAVNO IN ZASEBNO PRAVO

I. DELITEV PRAVNEGA REDA NA JAVNO IN ZASEBNO PRAVOJAVNO PRAVO- javno pravo ureja razmerja med dravo, kot nosilko oblasti in posameznikom.- v javnopravnem razmerju ima drava oblastni poloaj nad posameznikom-

v javnopravnem razmerju je drava imperium, nosilka oblasti, oblast izvruje prekoaparata represije, prisile- tipine veje javnega prava so ustavno pravo, upravno pravo, kazensko pravo...- v javnem pravu veljajo kogentna pravna pravila, ki prepovedujejo in zapovedujejo

kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo, teh pravil ni mogoe spreminjati inomejujejo avtonomijo strank

- v javnem pravu se odloa vjavnopravem postopku, ki stee neodvisno odokodovaneve volje, saj javno pravo deluje v javnem interesu

CIVILNO (ZASEBNO) PRAVO- civilno pravo ureja razmerja med posamezniki.- v civilnopravnem razmerju nobena od strank nima oblastnega poloaja- v civilnopravnem razmerju je drava gestionis, ne nastopa kot nosilka oblasti, ampak

kot posameznik, je enakopravna posamezniku, izgubi atribut oblasti- tipine veje civilnega prava so stvarno pravo, obligacijsko pravo, dedno pravo,

pravo intelektualne lastnine, osebnostno pravo, rodbinsko pravo, delovno pravo,gospodarno pravo

- v civilnem pravu veljajo dispozitivna pravna pravila, ki so popustljiva insubsidiarna, vedenje in ravnanje, ki ga predvidevajo dispozitivna pravna pravilazavezujejo le, e se stranke tako dogovorijo, ta pravila ne omejujejo volje strank,ampak jo dopolnjujejo in nadomeajo

- v civilnem pravu se odloa po civilnopravnih postopkih, ki stee odvisno odokodovaneve volje, saj civilno pravo deluje v zasebnem interesu

II. ODNOS MED CIVILNIM IN JAVNIM PRAVOM

- meja med civilnim in javnim pravom je pogosto zabrisana- civilno pravo je lahko tudi v javnem interesu- javno pravo vedno bolj predpisuje in doloa mehanizme civilnega prava- v zvezi s tem so se razvile 4 teorijo o odnosu med civilnim in javnim pravomINTERESNA TEORIJA- po interesni teorijijavno pravo ureja interes drave, zasebno pravo pa interes

dravljanov- veina nadaljnjih teorij temelji na nadgradnji te teorijeSUBJEKTIVNA TEORIJA- po subjektivni teoriji razmejuje civilno in javno pravo glede na udeleence v pravnih

razmerjih

- javnopravne so vse tiste zadeve, kjer je stranka drava, civilnopravne pa sozadeve med posamezniki- kritika te teorije je, da tudi drava lahko nastopa v civilnopravnih zadevah kot

posameznik, za javno pravo pa re samo takrat, ko drava nastopa kot nosilka oblastiTEORIJA PRAVNEGA VARSTVA- teorija pravnega varstva razmejuje civilno in javno pravo glede na postopek varstva

doloene pravice- e gre za pravdni, nepravdni, steajni ali izvrilni postopek je razmerje

civilnopravne narave- e pa gre za javni, upravni ali kazenski postopek pa je razmerje javnopravne

narave-

kritika te teorije je, da dejansko ne daje odgovora na vpraanje, kaj spada v doloenosfero


7/52

TEORIJA VSEBINE RAZMERJA- teorija vsebine razmerja analizira vsebino posameznega razmerja in ga opredeli kot

javnopravno ali kot civilnopravno- pri tem upoteva tako interes, subjekte, kot tudi pravno varstvo v posameznem

primeru- ta teorija je integralna, povezuje vse teorije

CIVILNOPRAVNO RAZMERJEI. SPLONO O CIVILNOPRAVNIH RAZMERJIHPRAVNA UREJENOST- civilnopravno razmerje urejajo civilnopravni predpisi- civilnopravni predpisi so kogentni ali dispozitivni predpisi- dogovor med strankama ima zaradi avtonomije volje v civilnem pravu pomembno

veljavo, velja kot zakon- v obeh primerih je zagotovljeno sodno varstvo(izjema je, e je obveznost

naturalna in sodnega varstva ni)

STRANKE- subjekti civilnopravnega razmerja so stranke, lahko so fizine ali pravne osebe- ena stranka je nosilka pravice, ki ji omogoa ali zagotavlja doloen pravni poloaj ali

doloeno ravnanje- druga stranka pa nosilka dolnosti, kar pomeni ima dolnost zagotoviti uresnienje

pravice prve stranke- v civilnopravnem razmerju velja enakopravnost strank, eprav je pogosto le

formalna

II. ELEMENTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJAODNOS MED DVEMA SUBJEKTOMA-

pri civilnopravnem razmerju je bistveno, da gre za razmerje med dvemasubjektoma- v razmerju lahko nastopajo fizine ali pravne osebe, e imajo poslovno oziroma pravno

sposobnostPRAVICA IN DOLNOST- v vsakem civilnopravnem razmerju obstaja vsaj ena pravica in njej odgovarjajoa

dolnost- pravica je osrednji element vsakega civilnopravnega razmerja- za dananje civilno pravo je znailna prepletenost tevilnih pravic in dolnosti

med dvema subjektoma stranki sta medsebojno zavezani in upravieniBREME-

breme ni tako bistven element civilnopravnega razmerja, gre za hipotetino dolnost,za dolnost nije kategorije- zakon stranki, ki ima pravico nalaga tudi breme kot doloeno ravnanje v korist

drugega subjekta- nosilec bremena se lahko odloi ali bo naloeno breme izpolnil ali ne- opustitev ali neizpolnitev bremena za posledico nima protipravnega poloaja,

posledica je samo to, da nosilec bremena izgubi svoj dosedanji ugodneji pravnipoloaj

- primer bremena je notifikacija napake kupec nosi breme grajanja napak, nihe ga nemore prisiliti v to, da jih graja, vendar e jih ne, prodajalec za napake ne odgovarja inkupec izgubi ugodneji poloaj

PRISTOJNOST- tudi pristojnost spada med manj bistvene elemente civilnopravnega razmerja- pristojnost pove, kdo je pristojen, da opravi doloeno dejanje- pristojnost opraviti doloeno dejanje ima lahko stranka sama, ali pa je zato

doloena pooblaena oseba(primer: pri pogodbenih obveznostih je treba veljavno


8/52

sprejeti izpolnitev dolnosti, za kar je pristojen upnik, ampak upnik lahko pooblastinekoga drugega za sprejem izpolnitve dolnosti)

III. TIPI CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJERGA OMNES RAZMERJA- erga omnes so razmerja, ki uinkujejonasproti nedoloenemu krogu subjektov- pravicam, ki izhajajo iz taknega razmerja pravimo izkljuujoe pravice, ker ima

nosilec izkljuujoe pravice monost, da izkljui ostale subjekte od poseganja v svojopravico

- dolnost vseh je, da spotujejo upravienje, ki ga takna pravica zagotavlja dolnost pasivnega ravnanja

INTER PARTES RAZMERJA- inter partes so razmerja, ki uinkujejonasproti enemu ali ve subjektov- pravicam, ki izhajajo iz taknega razmerja pravimo relativne pravice- za udeleence inter partes razmerij je znailna medsebojna upravienost in

zavezanost- navadno gre za razmerje med dvema tono doloenima osebama razmerje med

upnikom in dolnikom

- upnik lahko od dolnika terja neko individualno ravnanje dajatev, storitev,opustitev ali dopustitev- upnik lahko terja tako ravnanje samo od dolnika in od nikogar drugega- za razmerja inter partes velja, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano z

zakonom- v razmerjih inter partes je zelo pomembno naelo pacta sund servandaVMESNI POLOAJI- relativizacija erga omnes razmerja: razmerje erga omnes preraste v razmerje

inter partes, e neupravieni subjekt v razmerju erga omnes posee v izkljuujoopravico drugega subjekta, postane to razmerje inter partes

- objektivizacija inter partes razmerja: razmerja inter partes dobijo znailnosti

razmerij erga omnes, e se na primer najemna pogodba, ki uinkuje inter partes, vpiev zemljiko knjigo, potem uinkuje erga omnes

IV. VARSTVO CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ- zahtevekje glavna oblika pravnega varstva civilnopravnih razmerij- iz vsake pravice izvira doloen zahtevek, vendar pa je varstvo te pravice odvisno od

nosilca pravice- opustitveni zahtevek: temeljni zahtevek za varstvo pravic iz erga omnes razmerij,

nosilec pravice zahteva opustitev ravnanja, ki pomeni poseg v njegovo pravico ergaomnes

- odkodninski zahtevek: e zaradi poseganja v pravico nastane koda- izpolnitveni zahtevek: temeljni zahtevek za varstvo pravic iz inter partes razmerij,

nosilec pravice zahteva doloeno ravnanje

V. ASOVNA KOMPONENTA- pravna razmerja obstajajo v asu, imajo svoj asovni zaetek in asovni konec- pravno razmerje nastane ob pogojih, ki jih doloa pravni red, ti pogoji se izpolnijo v

doloenem asovnem trenutku, nato pravno razmerje traja in na koncu ugasne

TRENUTNA RAZMERJA- trenutna razmerjaso razmerja, ki hitro nastajajo in ugaajo- znailna so za obligacijska razmerja ko se izpolnita obe obveznosti, razmerje, ki je

nastalo s pogodbo ugasne- cilj trenutnega razmerja je izpolnitev, asovni obstoj je le pot za dosego namena

TRAJAJOA RAZMERJA- trajajoa razmerja so asovno neomejena razmerja- znailna so za izkljuujoe pravice, ki obstajajo do tistega trenutka, ko ugasnejo za

nosilca pravice


9/52

- namen pravice se izpolnjuje z obstojem v asu, ne gre za dosego ciljaTRAJNA RAZMERJA- trajna razmerja ne prinaajo le enkratne izpolnitve, ampak se ta izpolnitev ponavlja

v asu- dokler obstaja pravno razmerje, nastajajo izpolnitvene dolnosti vedno na novo- vendar so tudi trajna razmerja postavljena glede na doloen konec- e ob ustanovitvi so miljena zgolj za doloen as in prenehajo s potekom tega

asa- lahko pa prenehajo tudi na temelju medsebojnega ali enostranskega ravnanja

PRAVICA

I. PRAVICA V CIVILNEM PRAVU- pravica je element vsakega civilnopravnega razmerja- v vsakem razmerju imamo pravico in njej pripadajoo dolnostPOSKUS OPREDELITVE PRAVICE- teorija skua opredeliti pojem pravice, vendar so definicije zaradi mnogih pojavnih oblik

pravice preve abstraktne- definicija pravice je pomembna zaradi sistematike civilnega prava, v praksi pa si z

njo ne moremo dosti pomagati- sodobna teorija skua pravico opredeliti tako, da nateva njena upravienja, vendar

pa je meja med pravico in upravienjem vasih teko dololjivaPRAVICE IN UPRAVIENJA- pravicaje sestavljena iz razlinih kategorij upravienj(primer: lastninska pravica

je sestavljena iz ius utendi, ius fruendi in ius abutendi lastnik je upravien do rabe,do plodov in do unienja stvari)

- pravice imajo monost samostojnega obstoja in samostojnega pravnega prenaanja,so trajno prenosljive

- upravienja so oja od pravice, vendar so tudi lahko predmet pravnega prometa, sole zaasno prenosljiva

- temeljno upravienje, ki izvira iz vsake civilnopravne pravice je tobenoupravienje, ki imetniku omogoa, da pod doloenimi pogoji dosee prisilnovzpostavitev pravice

TEMELJNI POGLEDI NA OPREDELITEV POJMA PRAVICEVOLJNA TEORIJA Windscheid- pravica je povezana z voljo subjekta subjekt lahko na podlagi pravice z voljo oblikuje

doloen poloaj- pravica je izraz volje posameznika in tej moi volje se morajo podrediti vsi, ki so s

to pravico zavezani- volja je pomembna tudi pri uresnievanju pravnega razmerja subjekt sam odloi, ali

bo pravico uporabljal ali ne- kritika te teorije je, da pravico priznavamo tudi nekaterim subjektom, ki niso sposobni

oblikovati volje, ki bi bila upotevana v pravu (primer: pravice nerojenega otroka)INTERESNA TEORIJA Jhering- pravicaje pravno zaiten interes, usmerjena je k varovanju interesa- kritika te teorije je, da je presplona saj vsaka pravica varuje nek interes, poleg tega

pa pravne interese itijo tudi drugi instituti, ne samo pravica pravno varstvointeresov ne more biti temeljni element pravice

INTEGRALNA ALI VOLJNO-INTERESNA TEORIJA Jellinek- pravica je pravno priznana in pravno zavarovana mo volje, ki je usmerjena k

doloeni dobrini ali interesu- ta teorija skua zdruiti pozitivna spoznanja interesne in voljne teorije, vendar se ni

prijela

KOLEKTIVISTINA TEORIJA Duguit- pravica je socialni pojem, ta teorija opozarja na socialno funkcijo pravice- posameznik mora izvrevanju pravice upotevati druge


10/52

II. OSNOVNA DELITEV PRAVIC- absolutne ali izkljuujoe pravice: uinkujejo v razmerjih erga omnes oblastne

pravice, osebnostne pravice in pravice intelektualne lastnine- relativne pravice: uinkujejo v razmerjih inter partes pravice iz osebnega in

dednega prava- oblikovalne pravice: uinkujejo v razmerjih erga omnes ali inter partes, so pravice

enostranskega oblikovanja volje, ki jih mora druga stranka sprejeti v breme

sodelovalne pravice, priakovalne pravice, pravice na pravici

III. ABSOLUTNE ALI IZKLJUUJOE PRAVICE- absolutne ali izkljuujoe pravice so pravice, ki nastajajo v ergaomnes razmerjih- te pravice uinkujejo nasproti nedoloenemu krogu subjektov- nosilec pravice lahko izkljui ostale subjekte od poseganja v pravico, imajo dolnost

pasivnega ravnanja- izkljuujoe pravice so statine narave, ker doloajo neko stanje in ga varujejo pred

nedopustnimi posegi- velja naelo numerus clausus poznamo samo toliko izkljuujoih pravic, kolikor jih

pozna zakon-

izkljuujoe pravico so praviloma premoenjske narave in so prenosljive- lahko pa so tudi osebnostni pravice, ki so nepremoenjske narave in niso

prenosljive- razmerja erga omnes lahko prerastejo v terjatve inter partes, e pride do kritve

razmerja erga omnesOBLASTNE PRAVICE- oblastvene pravice so izkljuujoe pravice, ki urejajo oblast nad stvarjo- sem sodijo predvsem pravice stvarnega prava- oblastvene pravice imajo publicitetni uinek, kar pomeni, da morajo biti spoznavne

navzven- poznamo dve temeljni vrsti oblastvenih pravic: lastninsko pravica in pravica na

tuji stvariLASTNINSKA PRAVICA- lastninska pravica lastniku zagotavlja oblast nad stvarjo in zagotavlja uporabo

stvari proti vsakomur- to je najosnovneja premoenjska pravica- predmet lastninske pravice kot oblastvene pravice je lahko samo stvar- po naelu specialnosti ne moreta obstajati dva izkljuna lastnika na isti stvari, lahko

pa obstaja solastnina- vasih so iz lastninske pravice izhajala 3 osnovna upravienja, ki jih je imel imetnik

lastninske pravice na stvari: ius utendi, ius fruendi, ius abutendi (pravica do rabe,plodov in unienja)

- danes lastninska pravica ni ve tako absolutna, ampak je relativizirana, omejena s

predpisi javnega prava- lastnik lahko izvruje oblast nad stvarjo samo v kolikor ga ne omejuje zakon zaradi

javnega interesa(gozd!)- lastninsko pravico imamo lahko na premininah ali nepremininah

- preminine : izraz publicitete je posest, tevilo preminin je neomejeno, zato jenemogo njihov register

- nepreminine : publiciteta je vezana na vpis v zemljiko knjigo, lastnik je tisti, ki jevpisan v zemljiko knjigo

PRAVICA NA TUJI STVARI- stvarne pravice na tuji stvari so omejene oblastvene pravice- pravice na tuji stvari so pravice, ki omejujejo lastnika pri oblasti, pomenijo

omejitve lastninske pravice

- ne dosegajo obsega lastninske pravice, ker se omejujejo le na del lastnine, vendarje v tem delu njihov poloaj moneji od lastninske pravice

- zastavna pravica:- zastavna pravica je prednostna poplailna pravica


11/52

- e dolnik ne plaa dolga, lahko zastavni upnik zahteva prodajo zastavljene stvariali razpolaga s stvarjo

- zastavna pravica omejuje lastnika v njegovem razpolaganju s stvarjo- zastavna pravica je prenosljiva skupaj s stvarjo, ki je zastavljena

- slunost:- lastnik slueega zemljia mora trpeti izvrevanje slunosti na svojem zemljiu- dokler obstaja slunost na stvari je lastninska pravica omejena, lastnik ima samo

e golo lastninsko pravico- osebne slunosti: so ustanovljene v korist doloeni oseb, niso prenosljive, ker so

vezane na osebo- stvarne slunosti: so ustanovljene v korist doloenemu zemljiu in so prenosljive

skupaj z zemljiem- zemljiki dolg

- zemljiki dolg je posebna oblika zastavne pravice, pomeni drugaen nain izvritvepoplaila

- stavbnapravica- stavbna pravica pomeni upravienje postaviti objekt na tujem zemljiu

OSEBNOSTNE PRAVICE- osebnostne pravice pomenijo zavarovanje nedotakljivosti osebnostne sfere in

pravico do svobodnega razvoja posameznikove osebnosti te pravice varujejoeksistencialne dobrine

- osebnostne pravice spadajo med temeljne lovekove pravice, ne moremo pa trditiobratno

- osebnostne pravice uinkujejo proti dravi in proti posamezniku- splone osebnostne pravice: nedotakljivost lovekove telesne in duevne

celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic, uveljavljene so v 35. lenuUstave

- posebne osebnostne pravice so se razvile v okviru splone osebnostne pravice- posebne osebnostne pravice: nedotakljivost lovekovega ivljenja, telesna in

osebnostna integriteta...,

- osebnostne pravice pripadajo tako fizinim kot pravnim osebam- po svoji naravi so osebnostne pravice izkljuujoe pravice, nepremoenjske,

neprenosljive in nepodedljive- so najmlaje pravice, pojavile so se na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko je se zael

boj za lovekove pravice in svoboine, pred tem so bili mnenja, da lovekovaosebnost ne more biti predmet pravic

- nato pa so ugotovili, da je bistveno varovanje teh pravic tudi na civilnem podroju(poleg kazenskega podroja)

ODKODNINSKO VARSTVO OSEBNOSTNIH PRAVIC- glede osebnostnih pravic govorimo v okviru civilnega prava predvsem o varstvu

osebnostnih pravic v civilnem pravu je mogoe zahtevati odkodnino za nastaleposledice (v kazenskem pravu to ni mogoe)

- najpogosteje je odkodninsko varstvo, pri katerem pride do prehoda iz razmerjaerga omnes v interpartes

- temelj za odkodninsko varstvo osebnostnih pravicje 134 OZ zahteva zaprenehanje s kritvami osebnostnih pravic (vsak ima pravico zahtevati od sodia, daodredi prenehanje dejanja, s katerim se kri kakna osebnostna pravica, da prepreitako dejanje ali da odstrani njegove posledice, kritelj mora prenehati z dejanjem sicermora plaati odkodnino)

- temeljni elementi odkodninskega zahtevka oz. predpostavke za odkodninskoodgovornost so:- koda : ni dovolj da koda grozi, ampak mora e nastati- protipravnost ravnanja : protipravnost je izkljuena e gre za silobran, skrajno silo,

samopomo, privolitev- krivda : potrebna je subjektivna odgovornost, samo ponekod je dovolj e objektivna

odgovornost- vzrona zveza med ravnanjem in kodo : protipravno ravnanje mora povzroiti

kodo


12/52

OBLIKE PRAVNO PRIZNANE KODE- premoenjska koda: koda, ki nastane na premoenjskih dobrinah:

- zmanjanje premoenja : dejanska koda (damnum emergens)- prepreitev poveanja premoenja : izgubljeni dobiek, hipotetina koda (lucrum

cessans)- nepremoenjska koda: koda, ki je rezultat posega v posameznikovo osebnost ali v

ugled pravne osebe:-

telesne boleine : posledice posegov v lovekovo telesno integriteto- duevne boleine : dogodki, ki povzroijo neprijetne psihine obutke in psihino

trpljenje (duevne boleine zaradi zmanjane ivljenjske aktivnosti, zaradiskaenosti, zaradi razalitve dobrega imena in asti, zaradi okrnitve svobode aliosebnostne pravice, zaradi smrti blinjega, zaradi kritve dostojanstva, zaradikritve spolne nedotakljivosti...)

- strah : strah pred posledicami, ki lahko nastanejo in strah zaradi samega kodnegadogodka

- okrnitev ugleda pravne osebe : nova doloba, sodie lahko prisodi pravni osebiodkodnino, tudi e premoenjske kode ni, e spozna, da okoliine primera toopraviujejo; pri pravnih osebah veinoma ne gre za odkodnino, temve za objavosodbe

- razlika med premoenjsko in nepremoenjsko kodo se kae v nadomestilu- premoenjska koda : se nadomesti v obsegu, kolikor znaa, pri emer so mona

rahla odstopanja zaradi upotevanja premoenjskih razmer okodovanca,okodovanec ima lahko pravico do subjektivne ocene vrednosti stvari (primer: vazadejansko ni ni vredna, vendar ima okodovanec nanjo vezane spomine na umrlomater)

- nepremoenjska koda : je neizmerljiva, pri njej gre za satisfakcijo, za kompenzacijaneprijetnega obutka; satisfakcija je lahko denarna (veinoma se zanepremoenjsko kodo izplaujejo premoenjska nadomestila), ali moralna(opraviilo okodovanca); sodie mora v vsakem konkretnem primeru ugotavljatistopnjo prizadetosti

PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE- predmet pravice intelektualne lastnine je imaterialna dobrina, stvaritevlovekovega duha, duhovna stvaritev

- problem je, ker na imaterialna dobrina ni stvar na kateri bi bilo omogoeno izvrevanjeoblasti, kljub temu pa avtor potrebuje oblast nad izkorianjem svoje imaterialnedobrine

- tudi imaterialnim dobrinam je treba zagotoviti pravno varstvo- pravo intelektualne lastnine skua varovati interese avtorja, ustvarjalca

imaterialne dobrine- avtorja oz. ustvarjalca je treba varovati, ker ima lovekovo duhovno ustvarjanje

velike gospodarske vrednosti- pravni red mora avtorju omogoati prilaanje gospodarske vrednosti, ki izhaja iz

njegovega duhovnega ustvarjanja (izumi imajo veliko gospodarsko vrednost,izumiteljem je treba omogoiti, da si prilastijo vrednost, ki jo izum ustvarja)

- problem nastane, ko avtor in lastnik stvari nista ista oseba (primer: ponavadi lastnikzgradbe in arhitekt nista ista oseba, lastnik lahko zunanjost zgradbe spreminja le ssoglasjem arhitekta pod doloenimi pogoji)

- pravice intelektualne lastnine predstavljajo nekaken most med premoenjskimi inosebnostnimi pravicami

- imajo dvojno naravo, ki se kae v tem, da so sestavljene so iz osebnih ali moralnihupravienj in iz premoenjskih ali materialnih upravienj- osebna ali moralna upravienja : avtor je moralni nosilec produkta, tudi e

materialno komponento prenese na koga drugega (zalonika) moralno upravienje

e vedno ostane njemu (avtor dela je slaven, ne zalonik)- premoenjska ali materialna upravienja : avtor je kot ustvarjalec varovan ne gledena to, kdo njegov produkt premoenjsko izkoria (varovanje je asovno omejeno,kar je


13/52

- pravice so intelektualne lastnine asovno omejene(znailno za premoenjskepravice) po doloenem asu postanejo pravice intelektualne lastnine public domain,avtorska upravienja trajajo e 70 let po smrti avtorja

- pravice intelektualne lastnine imajo omejeno prenosljivost, delno so prenosljive le zavtorsko pogodbo

- osnovna oblika varstva pravic intelektualne lastnine je opustitveni zahtevek(zahteva se prenehanje kritve)

-

poleg tega poznamo e odkodninsko varstvo(povrnitev kode avtorju), kar jetipino za razmerja inter partes- pravice intelektualne lastnine lahko razdelimo na dve kategoriji:

- avtorske pravice in avtorskim sorodne pravice- pravice industrijske lastnine

AVTORSKE PRAVICE- ureja jih Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ki v generalni klavzuli podaja

opredelitev avtorskega dela, v nadaljevanju pa eksemplifikativno nateva tipineprimere avtorskih del

- avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev, ki mora biti na nek nainizraena navzven, da je zaitena

- ideja kot taka nima monosti zaite, idejo je treba preliti v neko materialno stvar, pa

e takrat je ni mono zaititi absolutno, zaiten pa je nain, na katerega je idejaizraena

- avtor je oseba, ki ustvari avtorsko delo, lahko je le fizina oseba (pravna oseba jelahko le nosilec materialnih upravienj)

- pridobitev avtorskih pravic: velja domneva, da avtor postane nosilec avtorskepravice v trenutku, ko je avtorsko delo dokonano (vpraanje, kdaj je avtorsko delodokonano, pri nas ni potrebna formalnost, v ZDA dodajo )

- odprt ostaja problem dokazovanja avtorskega dela- tudi pri avtorski pravici se kae njena dvojnost narave v materialnih in moralnih

upravienjihMORALNA ALI OSEBNA UPRAVIENJA AVTORSKE PRAVICE- moralna upravienja so vezana na osebo avtorja, varujejo avtorja glede njegovih

duhovnih in osebnih sfer- moralno upravienje avtorske pravice pomeni, da avtor odloa o prvi objavi, ima

pravico do priznavanja in navajanja avtorstva, do spotovanja avtorskega dela,pravico do prepovedi uporabe dela, do skesanja...

- moralna upravienja niso prenosljiva, ostanejo avtorju ne glede na to, komu gredomaterialna upravienja

MATERIALNA ALI PREMOENJSKA UPRAVIENJA AVTORSKE PRAVICE- materialna upravienja varujejo premoenjske pravice avtorja- avtor se sam odloi na kaken nain se bo delo uporabilo in za kaj- materialnih upravienj je ve, odvisno od narave dela: pravica do reproduciranja, do

distribuiranja, pravica do javnega izvajanja, do prevoda, do predelave, avdiovizualne

podobe...- materialna upravienja so prenosljiva delno ali v celoti, avtor z njimi razpolaga, jih

spreminja, prenaa, obremeniAVTORSKIM SORODNE PRAVICE- sorodne pravice pomenijo duhovne stvaritve, ki so blizu avtorskim in pomagajo, da

avtorske pravice zaivijo- sorodne pravice so: pravice izvajalcev avtorskih del, pravice proizvajalcev

fonogramov, pravice filmskih producentov, pravice RTV organizacij, pravicezalonikov...

PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE- podobne avtorskim pravicam, vendar je tu bolj kot moralna poudarjena

premoenjska komponenta

- ne govoriti o duhovnem ustvarjanju, kljub temu pa imajo te pravice lahko zelo velikovrednost v proizvodnji


14/52

- za pridobitev pravice industrijske lastnine ne zadoa dokonanje, ampak je potrebnaregistracija na Uradu za industrijsko lastnino pravica pripade vloniku zahtevepo registraciji, to pa je lahko pravna ali fizina oseba

PRAVICA PATENTA- patent varuje izum kot rezultat lovekovega ustvarjanja- pogoji za izum : izum mora biti nekaj novega (ni mogoe zaititi neesa, kar je v tujini

e zaiteno), dosei ga je treba z ustvarjalnim delom (ne po nakljuju), biti mora

industrijsko uporabljiv- patent se pridobi na podlagi patentne prijave(kdor prvi prijavi patent, se teje, da jeprvi izumil doloeno stvar)

- as trajanja patenta je 20 let, po tem asu veina izumov zastari in postanejodostopni vsem

PRAVICA VZORCA IN MODELA- pomeni zaito novega modela, risbe, slike, ki se uporablja v industrijski

proizvodnji- varuje zunanji videz produkta, ki je podlaga za prepoznavnost izdelka (steklenica

Coca-cole)PRAVICA BLAGOVNE ZNAMKE- blagovna znamka je kombinacija znakov, ki slui prepoznavi blaga

- pravica blagovne znamke varuje znak, ki je namenjen razlikovanju iste ali podobnevrste produkta- znaki morajo biti dovolj razlini od ostalih, ne smejo povzroati zmede na trgu, ne

smejo biti nemoralni- doloena blagovna znamka se pridobi za doloen razred produktov(Boss za

konfekcijo, parfume, cigarete)- prepovedana je zaita svetovno znanih znakov (Mercedes) ali znaka, ki generino

predstavlja produkt (miza)- pravica blagovne znamke traja 10 let z monostjo podaljevanjaPRAVICA DO GEOGRAFSKEGA POREKLA- blago je lahko prepoznavno po tem, da prihaja iz doloenega podroja (kraki prut,

kraki teran, ampanjec...)

- ni klasina pravica industrijske lastnine, je pa sorodna tem pravicam in potrebujepravno varstvo

- sankcije: kritelj mora opustiti proizvodnjo, uniiti produkte, zoper kritelja se uveljaviodkodninski zahtevek

III. RELATIVNE PRAVICE- relativne pravice izhajajo iz razmerij inter partes- pravni temelj na podlagi katerega nastajajo relativne pravice je pravni posel,

predvsem pogodba- relativne pravice uinkujejo nasproti enemu ali ve subjektov, nimajo pa uinka

proti tretjim osebam

- ponavadi gre za razmerje med dvema tono doloenima strankama, medupnikom in dolnikom- relativne pravice so dinamine narave, to pomeni da veinoma ne gre za trajna

razmerja- razmerje inter partes in z njim relativna pravica ugasne, ko se obveznost izpolni- relativni pravici odgovarja dolnost aktivnega ravnanja upnik terja od dolnika

neko ravnanje, in sicer:- dajatev ali storitev (dolnik je aktivno zavezan)- opustitev ali dopustitev (dolnik je pasivno zavezan)

- vsebina razmerij inter partes je zelo iroka in neobvladljiva, zato zanje ne veljanaelo numerus clausus

- relativne pravice je mogoe oblikovati voljno, meje avtonomije strank postavlja

zakon- nekatere pogodbe sploh niso doloene in jih stranki ustvarita z dogovorom, praksa je

zelo kreativna


15/52

- zato je zelo pomembno naelo pacta sund servanda dogovor med strankama, imaveljavo pravnega vira

- relativne pravice se v doloenih primerih absolutizirajo, dobijo uinek erga omnes to se zgodi v primeru, ko se relativna pravice vpie v javni register (na primer v

zemljiko knjigo)- relativne pravice se vpisuje le, e tako doloa zakon (najem, predkupna pravica,

odkupna pravica, prepoved razpolaganja)

TERJATEV- terjatev je temeljni model relativne pravice- terjatev je pravica proti tono doloeni osebi, je zaveza dolnika, na temelju katere

zahteva upravienec od zavezanca izpolnitev terjatve- terjatev lahko zajema pozitivno(dajatev, storitev) ali negativno ravnanje

(dopustitev, opustitev)- pravni temelj za nastanek terjatve je pravni posel ali zakon- relativna narava terjatve se kae v tem, da upnik lahko terja izpolnitev samo od

dolnika in nikogar drugega- izkljuna narava terjatve se kae v tem, da terjatev izkljui vse tretje osebe iz

upnikovega razmerja do dolnika- za izpolnitev terjatve odgovarja dolnik z vsem svojim premoenjem- vsi zahtevki iz terjatve se izpolnijo le toliko, kolikor to dopua premoenjska masa

dolnika- terjatev je tipina premoenjska pravica in jo je mogoe prenaati- samo doloene terjatve niso podedljive ali prenosljive terjatve glede

osebnostnih pravic in terjatve za premoenjsko kodo- terjatev ugasne z izpolnitvijo, s pobotanjem, s pologomstvari pri sodiu, z

nezmonostjo izpolnitve

IV. RAZLIKA MED ABSOLUTNIMI IN RELATIVNIMI PRAVICAMI- najlepe se razlika med izkljuujoimi in relativnimi pravicami pokaejo pri steajnem

postopku pravne osebe

- steaj nastopi ko premoenje pravne osebe ne zadoa za poplailo njenih obveznosti- steajni upravitelj ugotovi kolikno je premoenje steajnega dolnika na dan

uvedbe steaja (steajna masa)- vsi upniki prijavijo svoje terjatve- steajna masa predstavlja aktivo, terjatve pa pasivo- razmerje med steajnim upraviteljem in upniki je razmerje inter partes, lahko pa

deluje tudi erga omnesKDAJ RAZMERJE DELUJE INTER PARTES- razmerje deluje inter partes, e glede plaila terjatev upnikov velja naelo

sorazmernosti plaila- primer : vsak upnik dobi enak dele iz steajne mase glede na svojo terjatev (vsak dobi

poplaanih 10% svoje terjatve)KDAJ RAZMERJE DELUJE ERGA OMNES- razmerje deluje erga omnes, e ima kateri od upnikov privilegirano terjatev (loitveno

ali izloitveno pravico)- izloitvena pravica: podlaga za izloitveno pravico je lastninska pravica, ki uinkuje

erga omnes- steajni dolnik je sklenil najemno pogodbo, najemnina je terjatev, ki spada v

steajno maso; glede te terjatve je najemodajalec poplaan enakomerno izsteajne mase; najeto stanovanje pa ne spada v steajno maso, ker imanajemodajalec na stanovanju lastninsko pravico in zahteva da se stanovanje izloiiz steajne mase

- prodajalec proda steajnemu dolniku stvar s pridrkom lastninske pravice, to

pomeni, da kupec postane lastnik ele ko je kupnina plaana; kupnina zapade vplailo in steajni dolnik pride v steaj, prodajalec zahteva izloitev stvari izsteajne mase, ker ima e lastninsko pravico na stvari


16/52


17/52

- odstop od pogodbe: kupec ima doloen as po sklenitvi pogodbe pravico od njeodstopiti, ne da bi navedel razlog za to, plaati pa mora skesnino, do odstopa lahkopride tudi zaradi kritve pogodbe ene stranke

- razdor pogodbe: pogodba preneha z razlogom, na primer zaradi pomanjkljiveizpolnitve ali kritve pogodbe

- izpodbijanje pogodbe: pomeni odpravo posledic voljne izjave za preteklostSPREMEMBA OBSTOJEEGA PRAVNEGA RAZMERJA-

obstojea, e izoblikovana pravna razmerja se spreminjajo z aneksi- stranki se z aneksom sporazumeta, da bo prilo do spremembe vsebine

obstojeega pravnega razmerja- nosilec oblikovalne pravice z enostransko izjavo volje spremeni vsebino pravnega

razmerja- primer : jamevanje za napako, pri kupoprodajni pogodbo prodajalec jami za napake

stvari; kupec, ki notificira napako, ima pravico, da od prodajalca zahteva: odpravonapake ali zmanjanje kupnine ali odstopi od pogodbe; prodajalec ne more prepreitinotifikacije in njenih posledic; notifikacija je breme kupca, izgubi ugodneji poloaj

OHRANITEV OBSTOJEEGA PRAVNEGA RAZMERJA- oblikovalne pravice, ki so usmerjene v ohranitev obstojeega pravnega

razmerja, so tipine za primere, v katerih razdor pogodbe nastopi po zakonu

- zakon doloa, da se pogodba razdre, e ni izpolnjena pravoasno, za tak razdor nipotreba izjava druge stranke

- gre za pogodbe, pri katerih je as bistvena sestavina pravnega posla in je dogovorjenmed strankama

- vasih pa ima izpolnitev kljub prekoraenemu roku e vedno pomen za kupca kupecdobi oblikovalno pravico, s katero lahko zahteva, da se ohrani pravno razmerje, e jeto v njegovem interesu

- kupec mora takoj po poteku roka sporoi prodajalcu, da pogodba e vedno velja- primer : kupec in prodajalec se dogovorita, da bo prodajalec do 22.12. dobavil 100

smrekic; as je tu bistvena sestavina, jasno je, da kasneje dobava ne bo imela venobenega smisla; e prodajalec ne dostavi smreic do 22.12. se pogodba po zakonurazdre; lahko pa kupec sporoi prodajalcu, da pogodba e vedno velja, e muprodajalec dostavi smreice naslednji dan, ker ima interes, da bi smreice prodalnaprej

PRILASTITVENE PRAVICE- prilastitvene pravice so posebna oblika oblikovalnih pravic, ki imajo uinek erga

omnes- te pravice dajejo monost subjektu, da z enostranskim ravnanjem vzpostavi

erga omnes razmerje- najvekrat gre za vzpostavitev lastninske pravice s prilastitveno pravico- niija stvar je stvar, nad katero lastnik po svoji volji odpove oblast (kosovni odvoz)- izgubljena stvar se ne teje za niijo, ker se lastnih ni odpovedal oblasti nad stvarjo po

svoji voljo

- prilastitev niije stvari je pri nas mona le na premininah, ki jih je potrebno vzeti vposest z namenom, da se na njih pridobi lastninska pravica

- prilastitev divjadi in rib je privilegirana prilastitvena pravica, po naih predpisih sovse prosto ivee ivali last Republike Slovenije, njihovo prilaanje s straniposameznikov omogoajo privilegirani prilastitveni poloaji, to so dovolilnice skaterimi lovci in ribii smejo pridobiti divjad in ribe, ki so sicer v lasti drave

SODELOVALNE PRAVICE- nosilcem sodelovalnih pravic je omogoeno sodelovanje pri oblikovanju volje

pravne osebe in udelebo pri delovanju pravne osebe (sodelovanje priupravljanju drube, pri vodenju poslov, pri odloanju glasovanje...)

- gre za oblikovanje neke splone volje

- sreamo jih vgospodarskem pravu- so prenosljive, samostojno ali pa s korporacijsko pravico (delnica)


18/52

PRIAKOVALNE PRAVICE- pri priakovalnih pravicah gre za priakovanje doloene pravice, priakovanje

pravice v nastajanju- izpolnjeni so vsi bistveni elementi za nastanek doloene pravice, niso pa e izpolnjeni

isto vsi pogoji- primer je pogojni pravni posel, ki je sicer sklenjen, vendar njegov uinek nastopi

ele z izpolnitvijo pogoja- pravo daje varstvo doloenemu priakovanju- priakovalca pravo varuje tako, da omejuje tistega, ki bi skual prepreiti kasneji

uinek priakovalne pravice- priakovanje je mogoe prenesti na drugega- tipina priakovalna pravica je dedna pravicaPRAVICE NA PRAVICAH- v zaetku je bila ideja o pravici na pravici zavrnjena, danes pa obstajajo nekatere

pravice na pravicah- tak primer je zastavna pravica, danes je poleg stvari mogoe zastaviti tudi pravico, e

je prenosljiva in ima premoenjsko vrednost (mogoe je zastaviti terjatev)

PROTIPRAVICE ALI UGOVORI- protipravice dajejo imetniku monost, da se zoperstavi pravici, ki jo uveljavlja nek

drug subjekt- imenujemo jih ugovori nosilec protipravice lahko proti drugemu nosilcu pravice

nastopi s svojim ugovorom- ugovor je lahko trajen ali zaasen- z ugovorom se popolnoma ali deloma odvzame uinek uveljavljani pravici- e ena stranka postavi zahtevek, lahko nasprotna stran ukrepa z ugovorom- ugovor je treba uveljavljati, sodie ugovora ne upoteva po uradni dolnosti, ampak

le ga vloi upravienec

VI. IZVREVANJE PRAVICVSEBINA IN MEJE PRAVIC- vsebina in meje pravic sta doloeni:

- pri izkljuujoih pravicah z zakonom: vsebina je natanno doloena v zakonu- pri relativnih pravicah s pravnim poslom: v zakonu navedena samo temeljna

naela, iz njih ne moremo razbrati natanne vsebine pravice, ker so preveabstraktna, pravica se konkretizira ele s pravnim poslom

AVTONOMIJA VOLJE PRI IZVREVANJU PRAVIC- avtonomija volje pomeni, da subjekti svobodno vstopajo v civilnopravna

razmerja, na temelju svoje volje- vse pravice je treba izvrevati v skladu z njihovo vsebino, ki jo doloita stranki

po svoji avtonomni volji- vendar je avtonomna volja omejena s splonimi naeli, ki doloajo mejeizvrevanja pravic

- v civilnopravnih razmerjih mora vsakdo ravnati v skladu s temi naeliNAELA, KI VELJAJO ZA IZVREVANJE PRAVICNAELO VESTNOSTI IN POTENJA- pri izvrevanju pravic morajo udeleenci spotovati naelo vestnosti in potenja,

udeleenci morajo v pravnem prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimiobiaji(5. len)

- takno ravnanje se priakuje od vsakogar, ki stopa v civilnopravno razmerje- naelo vestnosti in potenja se dostikrat prekriva z moralnimi in prisilnimi predpisi- na naelo vestnosti in potenja se je mono sklicevati tudi pri izvrevanju pravic in

pri pravnih poslih- zaradi naela vestnosti in potenja je pravico nedopustno izvrevati na nain, ki

drugemu povzroa kodo


19/52

- sodie lahko zaradi krenja naela vestnosti in potenja razveljavi pogodbo, ki jepravilno sestavljena, ampak ima izrazito nepoteno vsebino ali e je vsebinapogodbe v nasprotju z moralnimi in prisilnimi predpisi

PREPOVED ZLORABE PRAVIC- prepovedano je izvrevanje pravic v nasprotju z namenom, za katerega je bila

pravica ustanovljena ali priznana- pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih-

pravice je treba izvrevati v skladu s temeljnimi naeli OZ in z njihovimnamenom- udeleenci v obligacijskih razmerjih se morajo pri izvrevanju svojih pravic vzdrati

ravnanja, s katerim bi bila oteena izpolnitev obveznosti drugih udeleencev- za navidezno izvrevanje pravice gre, e njen nosilec ravna z oitnim namenom, da

drugemu koduje.OKOLIINE, KI IZKLJUUJEJO PROTIPRAVNOST IZVREVANJA PRAVICSILOBRAN- e je oseba ki je v silobranu povzroila kodo ne odgovarja zanjo- pri prekoraenem silobranu (ni sorazmerja med povzroeno kodo in kodo, ki je

grozila) pa je odkodninska odgovornostODVRNITEV KODE OD DRUGEGA- komur nastane koda pri tem, ko odvraa od drugega kodno nevarnost, ima pravico

zahtevati od njega povrnitev kode, kateri se je smotrno izpostavilSTISKA- e posameznik povzroi kodo v nevarnosti, ki je ni povzroil sam, ne odgovarja za

kodo- okodovanec lahko zahteva odkodnino od tistega, ki je odgovoren za nastanek

nevarnosti ali od tistega od katerega je bila koda odvrnjenaSAMOPOMO- samopomo je pravica vsakogar, da odvrne kritev pravice, ko grozi neposredna

nevarnost, e je takna zaita nujna in e tak nain odvraanja kritve ustrezaokoliinam, v katerih nastaja nevarnost (139/2)

- pogoj za uporabo samopomoi je, da grozi neposredna nevarnost, da bo onemogoenaizvritev zahtevka- samopomo je zaasno zavarovanje zahtevka

VII. NASTANEK, PRENOS IN PRENEHANJE PRAVICNASTANEK PRAVIC IZVIRNI NAIN PRIDOBITVE PRAVIC- pri izvirnem nainu pridobitelj pridobi pravico ne gledena voljo predhodnikaOKUPACIJA- izvirni nain pridobitve lastninske pravice na nikogarnjih stvareh- izvede se tako, da pridobitelj pravice vzame nikogarnjo stvar v posest z

namenom prilastitve

PRIPOSESTVOVANJE- pridobitev lastninske pravice je pravna posledica dobroverne posesti, ki jetrajala

dalje asovno obdobje- dobroverni posestnik je posestnik, ki ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v

posesti, ni njegova- dolina priposestvovalnega roka je od 3 do 20 let (odvisno ali gre za preminino ali

nepreminino, ali je posest zakonita ali ne)IZDELAVA NOVE STVARI- najbolj pogosto se izdela nova stvar iz posameznikove lastne stvari- e se izdela nova stvar iz tujega materiala, gre za predelavo- e predelovalec ve, da stvar ni njegova, potem je lastnik predelane stvari lastnik

materiala

- e je predelovalec v dobri veri, da je material njegov, na predelani stvari nastanesolastnina v sorazmerju vrednosti materiala lastnika in vrednosti vloenega delapredelovalca


20/52

- e je delo predelovalca obutno ve vredno kot material, predelana stvar pripadepredelovalcu, vendar mora lastniku materiala povrniti nastalo kodo

SPOJITEV, ZMEANJE IN POMEANJE- e pomeanih stvari ni mono loiti brez znatnih strokov, nastane na njih

solastnina- e je nekdo pomeal stvari nedobroverno, lahko ostali njihovi lastniki zahtevajo

pomeano stvar zase ali pa mu jo prepustijo, pomeevalec pa mora povrniti

kodoGRADNJA NA TUJEM ZEMLJIU- graditelj postane lastnik stavbe e gradi v dobri veri, e lastnik zemljia za ve gradnjo,

e se lastnik gradnji ne upre- sicer pa graditelj ne postane lastnik stavbe zaradi naela superficies solo ceditPRIDOBITEV NARAVNIH PLODOV- plodovi pripadajo lastniku matine stvari- po loitvi plodov od matine stvari na plodovih izvirno pridobita lastninsko pravico

uitkar in zakupnikPRENOS PRAVIC IZVEDENI NAIN PRIDOBITVE PRAVICE- pri izvedenem nainu pridobitelj izvaja pravico od druge osebe in postane nosilec

pravice le, kadar je odsvojitelj imetnik pravice bistveno je soglasjevolje medodsvojiteljem in pridobiteljem

- nihe ne more prenesti na drugega ve pravic, kot jih ima sam (nemo plus iuris ad aliumtransferre potest quam ipse haberet)

- po obsegu so derivativne pridobitve:- posamine ali singularne : predmet pridobitve je posamezna pravica (kupoprodajna

pogodba)- vesoljne ali univerzalne : predmet pridobitve je cel kompleks pravic (dedovanje)

PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE- stvar je potrebno pridobiti od lastnika, e se stvar pridobi od nelastnika, postane

pridobitelj lastnik samo e je stvar kupljena na drabi, e nelastnik stvar proda napodlagi pravnega posla, e nelastnik stvar proda na podlagi svoje dejavnosti, pri

emer pridobitelj ne ve, da ni lastnik- pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepreminini kot izkljuujoe pravice je

vpis v zemljiko knjigo- za pridobitev lastninske pravice na preminini je potrebno soglasje in izroitev

(traditio)- pri izroitvi gre lahko za nadomestno izroitev, ki pomeni oznaitev prenosa stvari

(izroitev avtomobilskih kljuev)- bodoi kupec ima lahko stvar e v posesti, zato izroitev ni potrebna izroitev na

kratko roko(brevi manu traditio)- e nekdo eli prodati stvar, ki je v posesti nekoga drugega, lastninska pravica na stvari

nastane s pravnim poslomCESIJA

- en upnik prenese terjatev na drugega upnika cesijo, to lahko stori brez soglasjadolnika, stari upnik mora le obvestiti dolnika o novem upniku, po obvestilu lahkodolnik dolg veljavno izpolni le novemu upniku

PRENEHANJE PRAVICE- pravica lahko preneha absolutno ali relativno

- absolutno : pravica ugasne in ne obstaja za nikogar ve- relativno : pravica preneha le v sferi enega subjekta s tem ko preide v sfero

drugega subjekta- pravica lahko preneha tudi z odpovedjo- pri izkljuujoih pravicah je odpoved lahko enostranska, pri relativnih pravicah pa je

potrebno soglasje stranke

- e so pravice vezane na osebo, prenehajo z njeno smrtjo- terjatev preneha z odpustom dolga, z izpolnitvijo, s konfuzijo, z nemonostjo

izpolnitve


21/52

- terjatev je mono pobotati, pri pobotu morajo biti stvari istovrstne in iste kvalitete,terjatvi, ki se pobotata, morata biti zapadli (dospeli), e je terjatev zastarala, predenso stekli pogoji za pobot, je ni mono pobotati

- oblastvene pravice lahko prenehajo z unienjem stvari- oblikovalne pravice prenehajo z izpolnitvijo ali po preteku doloenega asa

ZAHTEVEK IN UGOVOR

I. ZAHTEVEKPOJEM ZAHTEVKA- zahtevek je materialnopravno upravienjeza varstvo poloaja, ki izvira iz pravice

uresniitev tega poloaja je mogoe sodno uveljavljati- zahtevek je namenjen uveljavljanju pravice in doseganju pravnega poloaja, ki

ga ta pravica vsebuje- zahtevek pomeni pravico zahtevati od koga drugega storitev ali opustitev- zahtevek vedno obstaja proti tono doloeni osebi gre za razmerje inter partes

med tistim, ki zahtevek postavi, in naslovnikom zahtevka (ne moremo toitiimaginarno)

- zahtevek je konkretizacija terjatve vsaka terjatev je zahtevek ampak ni vsakzahtevek terjatev

- za zahtevek veljajo splona obligacijska pravila o zastaranju zahtevek spotekom asa spremeni svojo vsebino, z zastaranjem ugasne monost uinkovitegasodnega uveljavljanja zahtevka

VRSTE ZAHTEVKOVVRNITVENI ALI VINDIKACIJSKI ZAHTEVEK- ta zahtevek se nanaa na vrnitev tono doloene stvari- uveljavlja ga lastnik nasproti posestniku (actio rei vindicatio)OPUSTITVENI ALI NEGATORNI ZAHTEVEK- z zahtevkom nosilec pravice zahteva opustitev ravnanja, ki posega v njegovo pravico

- mogoa je tudi preventivna prepoved bodoih istovrstnih ravnanj- znailen je za izkljuujoe pravice (actio negatoria)IZPOLNITVENI ALI INSTITUCIJSKI ZAHTEVEK- z zahtevkom upnik terja od dolnika ravnanje, za katero se je dolnik zavezal (primer:

prodajalec zahteva kupnino)ODKODNINSKI ZAHTEVEK- z zahtevkom se zahteva povrnitev, nadomestitev kode, ki je nastala s kritvijo praviceOBOGATITVENI ALI REPARACIJSKI ZAHTEVEK- z zahtevkom se zahteva vrnitev stvari, na raun katere je bil nekdo neupravieno

obogaten (kondikcije)KONKURENCA ZAHTEVKOV- konkurenca zahtevkov nastane, ko iz istega dejanskega stanja izhaja ve

zahtevkov- ko med istima strankama, v istem razmerju obstaja ve zahtevkov, pravimo si

konkurira ve zahtevkovNORMATIVNA ALI ZAKONSKA KONKURENCA ZAHTEVKOV- isto dejansko stanje se lahko odraa v ve zakonskih dolobah- v takih primerih velja naelo, da specialneji zahtevek stopi na mesto

splonejega zahtevka velja enako kot z zakoni, ampak to se v civilnem pravudogaja redko (primer: kodo se praviloma povrne enkratno, e pa gre za poseg vavtorsko pravico se povrne dvakratno zaradi specialnosti velja drugo pravilo)

ALTERNATIVNA KONKURENCA ZAHTEVKOV- e nekomu iz istega dejanskega stana pripada ve zahtevkov z razlino vsebino,

lahko njihov imetnik alternativno izbira med njimi ko se uveljavi en zahtevek,ostali ugasnejo (primer: e ima stvar napako, kupec lahko zahteva odpravo napake,dopolnitev ali znianje kupnine, zahteva lahko samo eno od teh stvari, ne pa vseh treh)


22/52

KUMULATIVNA KONKURENCA ZAHTEVKOV- e nekomu iz istega dejanskega stana pripada ve zahtevkov, jih lahko uveljavlja

hkrati(primer: odkodninski zahtevek se lahko uveljavlja kumulativno, hkrati stemeljnim zahtevkom)

KONKURENCA NORMATIVNEGA IZPODRIVANJA ZAHTEVKOV- iz istega dejanskega stanja izhaja ve zahtevkov, ki so usmerjeni v isto posledico-

isto dejansko stanje ima razline pravne podlage za uveljavljanje zahtevka- stranki pripada samo en zahtevek, in e se izpolni zahtevek iz ene pravne podlage,

se ne more zahtevati uveljavitve zahtevka e iz druge pravne podlage (primer: lastniklahko zahteva najete vrnitev stvarni pa podlagi lastninske pravico ali pa na podlaginajemne pogodbe)

KONKURENCA POSAMEZNIH TERJATEV- konkurenca terjatev pomeni, da je na individualni stvari ve terjatev, terjatev pa

se lahko izpolnisamoenkrat- e pride do konkurence terjatev velja naelo prejnji po asu, moneji po

pravici(prior tempore, potior iure)- prednost ima izvritveno ravnanje prva izpolnjena terjatev- pri konkurenci terjatev na zastavljeni nepreminini ima prednost zastavni upnik, prvi

vpisan v zemljiko knjigo

II. UGOVORPOJEM UGOVORA- ugovor ima lastnost pravice, je sinonim za protipravico- ugovor je obrambno sredstvo proti zahtevku ugovor se pod doloenimi pogoji

lahko uveljavlja zoper neko pravico, ki se uveljavlja z zahtevkom- ugovor lahko daje oseba, ki ji zakon daje to monost- ne upoteva se po uradni dolnosti, temve vedno le na zahtevo njegovega nosilcaVRSTE UGOVOROV- trajni ugovori: ugovori, ki trajno izkljuujejo zahtevek, zanikajo obstoj zahtevka

(primer: ugovor zastaranja)- zaasni ugovori: obstajajo, dokler za njih obstajajo pogoji, nato ugasnejo (primer:

ugovor predkupne pravice)- ugovori, ki omejijo zahtevek: ugovori, ki odlagajo pravno mo zahtevka (primer:

ugovor neizpolnjene pogodbe, na izpolnitev se lahko toi le, e je druga stran pravilnoporavnala svoj del obveznosti)

OBJEKTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA

I. PREDMETI PRVE KATEGORIJE- predmeti I. kategorije so objekti oblastvenih pravic, so objekti samo v civilnopravnih

razmerjih- predmeti I. kategorije so stvari, ravnanja in imaterialne dobrine1. STVARI- stvar je osnovna oblika objekta I. kategorije- stvar je telesni del narave, ki je lahko obvladljiv s lovekovimi ravnanji- stvari so predmet oblastvenih stvarnopravnih pravic- ival imajo pri nas lastnost stvari, lahko so predmet lastninske pravice- ivali so zaitene s posebnimi zakoni, e takih zakonov ni, se smiselno uporabljajo

dolobe, ki veljajo za stvari- za stvari tejejo tudi energije in valovanja, ki sicer nimajo telesnosti, ko tipine

lastnosti stvari

- klasifikacija stvari:ENOSTAVNE IN SESTAVLJENE STVARI- enostavnestvari so enotne, enovite po naravi (kamen), takih stvari je danes vedno

manj


23/52

- sestavljenestvari je ve enovitih stvari, povezanih, spojenih skupaj v novo enotnostvar

- s spojitvijo v sestavljeno stvar nastopijo doloene pravne posledice deli sestavljenestvari so bili pred spojitvijo samostojni, zdaj pa je predmet lastninske pravice lesestavljena stvar, njeni deli pa ne, izgubijo pravno samostojnost

- e obstaja tuja lastninska pravica na delu, je ni mono uveljavljati, dokler del ne postanesamostojen

ZBIRNE STVARI- zbirne stvari imajo obe priznane lastnosti stvari samo kot celota (set kart, par

evljev), samo kot celota so lahko predmet lastninske pravicePRITIKLINE- pritikline so stvari, ki so manj pomembne in sestavljajo z bolj pomembno stvarjo

trajno zvezo, sluijo doseganju gospodarskega namena glavne stvari- za pritikline velja naelo accessio cedit principali: stranska gospodarsko manj

vana stvar postane sestavina glavne, gospodarsko bolj vane stvari s tem stranskastvar izgubi pravno samostojnost, priraste k glavni stvari, postane akcesija, prirastglavne stvari

- pritiklina deli usodo glavne stvari, e ni doloeno drugae

TELESNE IN NETELESNE STVARI- telesne stvari so stvari, ki zavzemajo prostor, vse tisto kar lahko primemo- netelesne stvari so stvari, ki ne zavzemajo prostora (dediina, terjatve, pravice)PREMININE IN NEPREMININE- preminine so stvari, ki lahko brez kode za svoje bistvo spreminjajo kraj, na

katerem so- nepreminine so odmerjeni deli zemeljske povrine, zemljike parcele, posamezni

deli zgradbe (etae), tudi ladje in letala se tejejo za nepreminine- zemljia so oznaena z mejami, parcelnimi tevilkami in vpisana v zemljiko knjigo- k zemljiu spada zrani prostor nad njim in zemlja pod njim- po naelu superficies solo cedit je vse, kar je trdno in trajno spojeno z zemljiem

sestavni del zemljia, prirast zemljia pripade zemljiu, dejansko ne moremo bitilastniki hie, lahko smo samo lastniki zemljia

- odstop od tega naela je etana lastnina v venadstropnih stavbahNADOMESTNE IN NENADOMESTNE STVARI- nadomestne stvari so generine stvari, genus- nadomestne stvari so doloene po vrsti, v gospodarskem ivljenju pojavljajo v vejih

koliinah, lahko jih med seboj zamenjujemo doloamo jih s tetjem, merjenjem intehtanje

- e je predmet dajatve genus, dolnost ne preneha, e se stvar unii, ker se generinestvari ne izrpajo

- nenadomestne stvari so individualno doloene stvari, species

- nenadomestne stvari so doloene kot enkratna stvar, ki je ni mogoe nadomestiti- e je predmet dajatve species, z unienjem stvari dolnost preneha, ker dajatev

postane nemogoaPOTRONE IN NEPOTRONE STVARI- potrone stvari se z enkratno rabo porabijo, naravno (hrana, pijaa) ali pravno

(denar)- glede potronih stvari se sklepajo posojilne pogodbe posojilojemalec mora vrniti

posojilodajalcu enako koliino istovrstnih stvari enake kvalitete (tantumdem eiusdemgeneris et qualitatis)

- nepotrone stvari so stvari, ki se z uporabo ne iztroijo- glede nepotronih stvari se sklepajo najemne in posodbene pogodbeDELJIVE IN NEDELJIVE STVARI- deljive stvarije mono razdeliti na enakovredne dele, ne da bi pri tem trpelo njihovo

bistvo in vrednost, delitev stvari je lahko realna ali fizina- nedeljive stvari je mono deliti le miselno stvar pripada ve osebam kot

solastnikom, solastnik ima na stvari miselni ali idealni dele (pars pro indiviso)


24/52

PLODOVI- od matine stvari se organsko loi nova samostojna stvar, ki je iste vrste kot

neposredna matina stvar- plodovi so naravni (sadei, ivalski mladii, mleko, anorganski donosi rudninskega

sveta) ali pravni (denarne koristi, ki jih dobiva upravienec od stvari na podlagiobligacije)

IMATERIALNE DOBRINE

- imaterialne dobrine so vsi ostali objekti izkljuujoih pravic, ki niso stvari- to je predvsem intelektualna lastnina, ki jo varujejo pravice intelektualne lastnine

lovekova osebnost, ki jo varujejo osebnostne praviceRAVNANJE- ravnanje je tipien objekt obligacijskega razmerja- ravnanje zajema zelo irok spekter- dajatve: dolnost nekaj dati v korist upnika- storitve: dolnost nekaj storiti v korist upnika, fizino ali umsko delo- opustitve: dolnik v korist upnika opua nekaj, kar mu je sicer dovoljeno- dopustitve: dolnik upniku dopusti nekaj, kar bi bilo sicer prepovedano

II. PREDMETI DRUGE KATEGORIJE- predmeti II. kategorije so pravice in pravna razmerja, ki so lahko objekt drugih pravic

in pravnih razmerij- za predmete II. kategorije je znailno, da so lahko predmet razpolagalnih pravnih

poslov, s katerimi pravica nastane, se spremeni ali ugasne1. PRAVICE IN PRAVNA RAZMERJA- tipien primer predmeta II. kategorije je premoenje- premoenje pomeni celoto vseh pravic in pravnih razmerij, ki pripadajo doloenemu

pravnemu subjektu- sem sodijo le pravice, ki imajo neko vrednost in jih lahko izrazimo v obliki denarnih

enot-

premoenje je pomembno zaradi premoenjske odgovornosti, saj subjekt za svojeobveznosti odgovarja s celotnim premoenjem- e subjekt noe prostovoljno izpolniti obveznosti se lahko prisilno posee v premoenje

z izvrilnim postopkom- vendar se ne sme posei v celotno premoenje (v preivninskih terjatvah se posee v

1/2 premoenja, v ostalih terjatvah pa v 1/3 premoenja)- premoenje kot celota ni predmet pravic in pravnih razmerij, razen pri univerzalnem

pravnem nasledstvu- predmet pravic in pravnih razmerij so ponavadi posamezne pravice, ki izvirajo iz

premoenja lastninska pravica, zastavna pravica...

III. RAZLIKA MED PREDMETI PRVE IN DRUGE KATEGORIJE- razliko je mogoe prikazati na primeru lastninske pravice: ko lastnik proda stvar

kupcu predmet kupoprodajne pogodbe ni stvar ampak lastninska pravica, stvar se neprenese kot objekt I. kategorije, ampak se prenese lastninska pravica kot objekt II.kategorije

FIZINA OSEBA

I. OPREDELITEV FIZINE OSEBE- fizina oseba je vsak posameznik, lovek, ki se v procesnem pravu imenuje stranka- osebna sposobnost fizine osebe je sestavljena iz:

- pravna sposobnost : splona in posebna- voljna sposobnost : poslovna in deliktna


25/52

II. PRAVNA SPOSOBNOST FIZINIH OSEB- pravna sposobnostje sposobnost postati in biti subjekt pravic in dolnosti- pomeni zmonost subjekta, da ima katerekoli pravice in dolnosti, ki so pravno

dovoljene- pravno sposobnost ima vsak(vsak je sposoben biti nosilec pravic in dolnosti, ne

glede na spol, starost ali duevno stanje)- pri pravni sposobnosti je bistveno vpraanje pridobitve posameznih pravic in

dolnosti- kako in ali bo subjekt pridobil doloene pravice in dolnosti, je odvisno od njegove

poslovne sposobnosti- danes se predvideva, da vsak, ki ima voljno sposobnost, ima tudi pravno sposobnostSPLONA PRAVNA SPOSOBNOST- osebi ni treba izpolnjevati nikakrnega pogoja, da bi lahko postala nosilec nekaterih

pravic in dolnostiPOSEBNA PRAVNA SPOSOBNOST- oseba mora izpolnjevati doloene pogoje, zato da bi lahko postala nosilec nekaterih

pravic in dolnosti- oporona sposobnost: sposobnost napraviti oporoko, jo spremeniti ali uniiti, starost

oporonika mora biti nad 15 let, biti mora razsoden, volje zapustnika ne more nihenadomestiti, zastopanje tu ni mogoe- dedna sposobnost: sposobnost dedia, da stopi v poloaj zapustnika, naeloma je

dedi lahko vsak razen, e je dedno nevreden, ker s svojim zavrnim ravnanjem dozapustnika zapravil monost, da bi po njem dedoval

- sposobnost za uresnievanje z ustavo doloene pravice o svobodi odloanjaglede rojstev otrok: zahteva se razsodnost, drugi posebni pogoji pa so vpraljivi(zdravje, starost, primerna za rojevanje, psihine in moralne lastnosti)

- sposobnost otroka, da izvruje pravice doloene s Konvencijo o otrokovihpravicah: vezana je na doloeno starost, za otroka se teje lovek do 18. leta starostioz. otrok ki ni poslovno sposoben

- ekovna sposobnost, avtorska pravna sposobnost...

PRIDOBITEV PRAVNE SPOSOBNOSTI- pravna sposobnost se pridobi z rojstvom tu se postavi vpraanje koga smatramo

za e rojenega- po nai zakonodaji pravno sposobnost priznavamo samo ivorojenemu otroku- otrok mora ob rojstvu kazati znake ivljenja (pogoj za ivljenje je, da otrok diha), ni

potrebno, da je sposoben za ivljenje- dvomu velja pravna domneva, da je bil otrok iv rojenVARSTVO ZARODKA, NASCITURUSA- po naem pravu nasciturus nima pravne sposobnosti, ni samostojno bitje s

pravicami in svoboinami- nima absolutne pravice do ivljenja, ustava sicer zagotavlja nedotakljivost

ivljenja, a to ne velja za nasciturus- ivljenje nasciturusa je varovano posredno preko ivljenja njegove matere, vendar je

hkrati odvisno od njene volje- tudi se nasciturusu prizna doloeno pravno varstvo, kadar gre za njegove pravice in

koristi, ne pa ko gre dolnosti- nasciturus teje za e rojenega, kadar gre za njegove pravice, vendar se mora roditi

iv, sicer te pravice odpadejo, kakor da ne bi nikoli nastale (rimsko pravilo: nascituruspro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur)

- pravice nasciturusa:- dedna pravica : nasciturus lahko deduje- pravica do povraila kode , ki je bila povzroena s kodnim ravnanjem v asu, ko je

bil e nasciturus

PRENEHANJE PRAVNE SPOSOBNOSTI- pravna sposobnost loveka preneha s smrtjo(pravno relevantna je moganska ali

cerebralna smrt)


26/52

- s smrtjo prenehajo, ugasnejo vse pravice, vezane na umrlo osebo- veina pravic se lahko z dedovanjem prenese na dedie- sodie lahko v nepravdnem postopku pogreano osebo spozna za mrtvo, doloi

dan in uro, ki veljata za smrt- v tem primeru se vzpostavi domneva smrti z vsemi pravnimi posledicami- ta domneva je izpodbojna e se pogreani vrne, mora sodie vzpostaviti prejnje

stanje ter mu vrniti vse pravice in dolnosti, edino zakonska zveza z vrnitvijo

pogreanega ne oivi- sodie pogreanega razglasi za mrtvega, e:

- o njem zadnjih 5 let ni nobenega poroila in je njegovega rojstva poteklo 70 let terje verjetno, da ni ve iv

- je izginil v poaru, potopu ladje, letalski nesrei ali drugi katastrofi, pa o njem vekot 6 mesecev ni glasu

- je pogrean v vojni, pa o njem 1 leto ni glasu- vpraanje komorience se postavi v primeru, ko umreta 2 osebi v istem trenutku in

se ne da natanno doloiti, katera je umrla prej kdor zaradi uveljavljanja koristi trdi,da je ena oseba preivela drugo, mora to dokazati

III. VOLJNA SPOSOBNOST FIZINIH OSEB- voljna sposobnost pomeni sposobnost zazavestno in preudarno tvorjenje lastne

volje- kdor ima voljno sposobnost, ima tudi pravno sposobnost- voljna sposobnost je sestavljena iz deliktne in poslovne sposobnostiPOSLOVNA SPOSOBNOST- poslovna sposobnost je sposobnost subjekta, da sam ustvari voljo, ki se zahteva

za sklepanje pravnih poslov- poslovna sposobnost pomeni zavest in voljo pravnega subjekta

- sklepati pravne posle- se zavezovati na podlagi teh poslov- pridobivati pravice

- prevzemati obveznosti- pretei mora nekaj asa, da lovek je sposoben presoditi pomen in posledice dejanj in

zanje prevzeti odgovornostPOPOLNA POSLOVNA SPOSOBNOST- popolno poslovno sposobnost se praviloma pridobi s polnoletnostjo- izjemoma se lahko pridobi e prej s sklenitvijo zakonske zveze ali rojstvom

potomca, e obstajajo pomembni razlogi za pridobitev poslovne sposobnosti (spregledmladoletnosti, venia aetatis)

POSLOVNA NESPOSOBNOST- popolnoma poslovno nesposoben je otrok do 15. leta- otrok je popolnoma nesposoben, ker ne more izjaviti pravno relevantne volje- vsak posel, ki ga sklene otrok, je nien kljub temu pa vasih taknih pravnih

poslov ne tejemo za nine (otrok kupi malico), ampak smatramo, da je otrok sel,ki ni nujno poslovno sposoben

- veljavni so pravni posli, ki jih sklene oseba o odvzeto poslovno sposobnostjo, ki je bilav trenutku sklenitve pravnega posla razsodna, je imela svetel trenutek (lucidumintervallum)

- tisti, ki jim je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta, ne morejo sklepatipravnih poslov, taki pravni posli so nini, so v enakem poloaju kot otroci do 15.leta starosti

- poslovna sposobnost se v celoti odvzame osebi, ki ni sposobna skrbeti zase, zasvoje pravice in koristi, zaradi:- napake volje, razuma in znaaja

- duevnih bolezni ali duevne zaostalosti- trajnega uivanja alkohola ali mamil, hude telesne prizadetosti, pretirane

zapravljivosti ali kverulantstva- odvzem lahko predlagajo:


27/52

- blinji sorodniki- zakonski partner- prizadeta oseba sama v obdobju svetlega trenutka- CSD- dravni toilec

- sodie o odvzemu poslovne sposobnosti odloi v nepravdnem postopku na podlagidokazov

-

najbolj upoteva mnenje izvedenca sodnopsihiatrine stroke

DELNA ALI OMEJENA POSLOVNA SPOSOBNOST- omejeno poslovno sposobnost ima mladoletnik od 15. do 18. leta, ki je pod

roditeljsko ali skrbniko pravico- omejeno poslovno sposobna oseba lahko praktino sklepa vse posle, razen

pomembnejih pravnih poslov, za katere je potrebna avtorizacija(odobritev)starev ali skrbnika

- kot pomembneji pravni posli se tejejo tisti pravni posli, ki vplivajo na ivljenjemladoletnika v prihodnosti

- pomembneji pravni posel, ki ga sklene omejeno poslovno sposobna oseba ne velja,e ni avtoriziran

- neavtoriziran pravni posel zavezuje le sopogodbenika omejeno poslovno sposobneosebe, zato se za take posle uporablja naziv epavi pravni posel(negotiumclaudicans)

- po avtorizaciji pa pravni posel velja, kot da bi bil veljaven e od dneva sklenitve- dokler niso avtorizirani so pomembneji pravni posli izpodbojni izpodbija ga

lahko mladoletnik- sopogodbenik ima pravico zahtevati od mladoletnikovih starev, naj se izjavijo, ali

bodo posel avtorizirali ali ne, e se v 30 dneh od tega poziva ne izreejo, aliodobravajo pogodbo ali ne, se teje, da so odobritev zavrnili

- sopogodbenikmladoletnika, ki ni vedel za njegovo omejeno poslovnonesposobnost, lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil z njo brez dovoljenjanjenega zakonitega zastopnika

- sopogodbenikmladoletnika, ki je vedel za da je mladoletna oseba omejenoposlovno nesposobna, pa ga je ta prevarala, e da ima dovoljenje od njenegazakonitega skrbnika lahko odstopi od pogodbe

- pravica odstopiti od pogodbe ugasne v 30 dneh potem, ko sopogodbenik zve zaposlovno omejeno sposobnost druge stranke oziroma za to, da nima dovoljenjazakonitega zastopnika

- e stari ali skrbnih odobrijo pogodbo preden se iztee ta rok, sopogodbenik ne more

odstopiti od pogodbe- poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja svojega zakonitega

zastopnika sklepati samo tiste pravne posle, katere ji dovoljuje sklepati zakon to so pravni posli:- sklepa pravne posle glede zasluka in razpolaga s svojim zaslukom- sklene delovno razmerje in pogodbo o delu- razpolaga z avtorskimi in iznajditeljskimi pravicami- razpolaga z osebnimi pravicami- pridobivanje pravice in ne prevzemanje dolnosti- prosto razpolaganje s tipendijo- umetna prekinitev nosenosti (velja le za razsodne mladoletnice)- opravlja v vsakdanjem ivljenju obiajen pravni promet (velja tudi za otroka, ki e

ni dopolnil 15 let)- omejeno poslovno sposobna je tudi oseba, ki ji je bila poslovna sposobnost delno

odvzeta (s podaljanjem roditeljske pravice ali z odvzemom poslovne sposobnosti vnepravdnem postopku)


28/52

- take osebe imajo enak poloaj, kot mladoletniki od 15. do 18. leta- CSD jim lahko dovoli opravljati nekatere pravne posle pri tem pa mora upotevati

vzrok, zaradi katerega jim je bila omejena poslovna sposobnostDELIKTNA SPOSOBNOST- deliktna sposobnost je sposobnost prevzeti odgovornost za posledice

prepovedanega dejanja- v civilnem pravu je delikna sposobnost, sposobnost za kodno ravnanje in

odkodninsko odgovornost- za odkodninsko odgovornost so potrebni 4 pogoji:

- krivdna odgovornost- nedopustno kodno ravnanje- nastanek prepovedane posledice- vzrona zveza med nedopustnim ravnanjem in kodo

- odkodninska odgovornost ima obrnjeno dokazno breme toenec mora dokazatida ni ravnal kodno

- razsodnost je pogoj za krivdno odgovornost v civilnopravnem pomenu(=pritevnost v kazenskem pravu)

- kdorje nerazsoden zaradi ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi drugemu- kdor je v stanju prehodne nerazsodnosti, odgovarja za kodo, ki jo povzroi, razen e

dokae, da ni po svoji kri-vdi priel v tako stanje; e je priel v tako stanje po tuji krivdi,odgovarja za kodo tisti, ki ga je v tako stanje spravil

- deliktna odgovornost mladoletnika:- mladoletnik do dopolnjenega 7. leta : ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi,

odgovarjajo stari, ne glede na krivdo, so objektivno odgovorni, razen e so podanirazlogi za izkljuitev odgovornosti

- mladoletnik od dopolnjenega 7. leta do dopolnjenega 14. leta : ne odgovarja zakodo, razen e se dokae, da je bil pri povzroitvi kode zmoen razsojati; stariodgovarjajo za kodo, razen e dokaejo, da je koda nastala brez njihove krivde;dokazno breme je na strani starev; e se dokae, da je bil otrok ob povzroitvikodljive posledice razsoden, odgovarja poleg solidarno starev

- mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti: odgovarja po splonih pravilih odgovornosti zakodo, stari odgovarjajo subsidiarno; e je kodo povzroil za razsojanje zmoenmladoletnik, ki pa je ne more povrniti, sme sodie, naloiti starem, da v celoti alideloma povrnejo kodo, eprav zanjo ne odgovarjajo

V. OSEBNO STANJE (STATUS) IN EVIDENCA OSEBNEGA STANJA- vsak lovek ima svojo osebnost, po kateri se loi od drugih, je nosilec 3 statusov:

- status familiae : pripadnost druini- status personae : osebni poloaj- status civitatis : pripadnost dravi

- lastnosti loveka so prirojene ali pridobljene- osebno stanje ali osebni statusje celota lovekovih lastnosti, na katere pravo vee

doloene posledice- evidenca osebnega stanja se vodi v matinih knjigah (rojstna, porona in mrlika

matina knjiga)- v rojstno matino knjigo se vpie rojstvo in tudi druge okoliine: priznanje oetovstva

in materinstva, dejstvo posvojitve, skrbnitvo, spremembe osebnega imena,sprememba dravljanstva

OSEBNO IME- vsak lovek ima osebno ime, ki ga sestavljata ime in priimek- osebno ime je edini reprezentativni znak fizine osebe, po imenu se posamezna

fizina oseba loi od ostalih- dovoljeno je imeti najve 2 imeni in 2 priimka e ima oseba ve imen, si mora zaradi

varnosti pravnega prometa, izbrati ime, s katerim bo nastopala v pravnem prometu

- pomen osebnega imena:- razlikovanje in ohranjanju reda v drubi (priimki dajejo podobo o medsebojni

povezanosti)- povezanost osebe z doloenim geografskim okoljem


29/52

- kae na spol posameznika- pridobitev osebnega imena:

- ob rojstvu- s spremembo : na zahtevo, s sklenitvijo zakonske zveze, s posvojitvijo

- velja obveznostna pravica glede osebnega imena oseba je dolna uporabljatisvoje ime v pravnem prometu

- psevdonim uiva enako pravno varstvo kot osebno ime, vendar mora biti znan in

se ga mora uporabljati- ne sme se uporabljati psevdonima, ki ga e ima doloena znana oseba (nedopustna

korist)- stari niso upravieni dati otroku kakrnegakoli imena, ime mora biti primerno- primernost imena presoja matiar, e je ime neprimerno, ga ne vpie v matino knjigo

iz tega lahko izhaja spor- ime ne sme biti vulgarno, slogovno zaznamovano, ne sme vsebovati nijega izraza

aki imeti aljive vsebinePRAVNO VARSTVO OSEBNEGA STANJAZAHTEVKI- opustitveni zahtevek: uporabi se, kadar pride do neupraviene uporabe osebnega

imena, ker je prepovedano, da imata 2 osebi enako osebno ime, razen e takodovoljuje zakon ali s privolitvijo prizadete osebe

- odstranitveni zahtevek: poseg mora biti izvren in dokonan, da ni nevarnostiponovitve

- odkodninski zahtevek: uporablja se po povzroitvi duevnih bolein, zahteva sepovrailo kode zaradi materialne izgube in duevnih bolein

- ugotovitveni zahtevek: ugotavlja se pravica osebnega imena in pravni interesPOSMRTNA ZAITA OSEBNOSTI- po smrti se ne varujejo osebne pravice posameznika, ker prenehajo, varuje pa se

lovekovo dostojanstvo- za asa ivljenja se varuje: ivljenje, zdravje, svoboda gibanja- po smrti se varuje: dostojanstvo, ast in dobro ime, ivljenjska podoba.

- svojci dajejo soglasje za objavo fotografije e 10 let- ustrezna zaita osebe traja, dokler je e iv spomin na pokojnika (lahko tudi 100 in

ve let)- zahtevo za zaito dajo svojci- pri transplantaciji je mona uporaba organov umrle osebe, razen e je umrli temu

izrecno nasprotoval ali temu izrecno nasprotujejo svojci, ki izhajajo iz domnevne voljeumrlega

- v primeru spora mora sodnik pretehtati interes javnosti in hkrati varovati pietetoumrlega

POSEBNO DRUBENO VARSTVO OTROKA- otrok ne more povedati, da so njegove pravice krene, zato ga je treba posebej

varovati

- prepoved diskriminacije: gre za vpraanje dolnosti sprejema priimka oeta priizbiri osebnega imena otroku, e imata stara sklenjeno zakonsko zvezo, po naempravu ni nujno prevzeti oetovega priimka

- najdencu da ime CSD- e oe pripozna oetovstvo, najdenec dobi oetov priimek

PRAVNA OSEBA

I. UVOD- pravne osebe so umetno, s pravnimi akti ustvarjeni pravni subjekti


30/52

- pravna oseba je skupek fizinih oseb, ki so se zdruili za doseganje skupnihciljev in zato da lajeskupnonastopajo v pravnem prometu pravni red jimpodeli lastnost pravne osebe

- vendar ni vsaka tvorba posameznikov, ki je ustvarjena za doseganje nekih ciljev tudipravna oseba

- zdruevanje je mono na ve nainov: societas in pravna oseba

II. SOCIETAS PREDSTOPNJA PRAVNE OSEBE- societas je zdruevanje oseb za doseganje skupnih ciljev na podlagi drubena

pogodba- posledica drubene pogodbe je povezanost in zdruevanje med drubeniki kot

strankami- societas je ustanovljena z namenom doseganja doloenega premoenjskega cilja, ki

ga drubeniki kot posamezniki ne bi mogli dosei oz. bi ga dosegli zelo teko- z drubeno pogodbo ne nastane pravna oseba, societas ni sposobna biti nosilec

pravic in dolnosti- pravice in dolnosti drubeniki sprejemajo posamezno ali skupno, odvisno od

notranjega razmerja- zdruevanje v societas je ibko, saj preneha s smrtjo enega drubenika, s potekom

asa ali z izpolnitvijo cilja- za drubeno pogodbo je znailna avtonomija strank drubeniki avtonomno uredijo

medsebojna razmerja- drubena pogodba ureja:

- vloek vsakega drubenika v drubo- korist, ki jo drubenik iz drube pridobiva

- nain nastopanja- skupno nastopanje : vsi skupaj pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti- samostojno nastopanje : vsak posameznik pridobiva pravice in prevzema

obveznosti, vendar jih je nato dolan prenesti na ostale lane drube- drubena pogodba temelji na solastnini

- drubeniki solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki izvirajo iz zunanje sfere- odgovornost za obveznosti lahko uveljavlja vsak drubenik z actio pro socio, s

katero:- uveljavlja obveznosti iz drubene pogodbe nasproti ostalim drubenikom- zahteva vplailo prispevkov, dobika in izgube- terja povrnitev strokov in plailo kode

- primer societas : trije kmetje skupaj kupijo stroj, pri tem ne nastane pravna oseba,tvorba, ki nastane, ni sposobna biti nosilec pravic in dolnosti, v pravnem prometu vrazmerju do tretjih oseb, e naprej nastopa vsak kmet zase, drubena pogodba samoureja njihova notranja razmerja glede uporabe stroja in prispevka k nakupu

- tipini primerih drubenih pogodb danes so glasbene skupine

III. PRAVNA OSEBAUVOD- zaradi razvoja gospodarstva se pojavi tenja po moneji povezanosti zanejo se

oblikovatipravne osebe- pravna oseba je umetna tvorba- pravni red priznava tej tvorbi lastnost pravne osebe in jo s tem dvigne na enak

nivo kot fizine osebe- na podroju pravnih oseb obstajajo stroga kogentna pravila- da lahko ugotovimo, e pravna oseba sploh obstaja, obstajajo posebni registri

IV. TEORIJE O NARAVI PRAVNE OSEBETEORIJA FIKCIJE von Savigny- pravna oseba v resnici sploh ne obstaja- gre za umetno tvorbo, ki na podlagi pravnega reda uiva pravno subjektiviteto


31/52

- na pravno osebo moramo gledatikot naposlovno nesposobno fizino osebo, kipravne posle sklepa po zastopniku resnini nosilci pravic in dolnosti so lahkosamo ljudje

TEORIJA ZANIKANJA PRAVNE OSEBNOSTI Jhering- pravne osebe obstajajo le kot pravna abstrakcija, ki na zunaj nastopa ko pravni

subjekt- pravna oseba je le lupina, bistvo pravne osebe pa so njeni lani

- bistveni namen pravne osebe je osamosvojitev premoenjaTEORIJA O REALNOSTI PRAVNIH OSEB Otto von Grke- pravna oseba je resnina, ni namiljena, je socialni organizem- pravna oseba ima svojo voljo in poloaj v pravnem prometu kot samostojen

nosilec pravic in dolnosti- priznava se ki lastnost pravne osebe in jo po sposobnosti izenaujemo s fizino

oseboPRAGMATINA TEORIJA- pravna oseba je to, kar doloi zakonodajalec.

V. DELITEV PRAVNIH OSEB

PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA- pravne osebe javnega prava so ustanovljene z oblastvenim aktom Republika

Slovenija pravna oseba (ustava)- take pravne osebe se financirajo iz prorauna- pravne osebe javnega prava lahko nastopajo tudi kot subjekti civilnega prava

PRAVNE OSEBE ZASEBNEGA PRAVA- pravne osebe zasebnega nastanejo na podlagi pravnega posla enostranskega

ali pogodbe- obstajata 2 vrsti pravnih oseb zasebnega prava:

- pravne osebe gospodarskega prava : gospodarske drube (d.n.o., k.d., t.d., d.o.o.,d.d., k.d.d.)

- pravne osebe civilnega prava : drutva in ustanove- pravne osebe zasebnega prava se financirajo iz zasebnih virov

VI. SPOSOBNOST PRAVNIH OSEBPRAVNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB- pravna sposobnost pravih oseb je enaka pravni sposobnosti fizinih osebah- pravna oseba ne more biti nosilec doloenih pravic, ki so po naravi takne, da jih

imajo lahko le fizine osebe(primer: osebne pravice, pa e celo nekatereosebnostne pravice priznavamo tudi pravnim osebam, z izjemo telesne integritete)

- pravne osebe zasebnega prava imajo posebno pravno sposobnost- drava, kot pravna oseba javnega prava, ima splono pravno sposobnost

- pravna sposobnost pravne osebe je funkcionalno opredeljena pravna oseba lahkopridobiva pravice in prevzema obveznosti, ki so vezane na namen, za katerega jeustanovljena oz. podroje njenega delovanja

- po ultra vires teoriji so neveljavni pravni posli, ki jih sklene pravna oseba prekomeja svojih dejavnosti to naelo je omejeno tako, da ostane pravni posel v veljavi, estranka ni vedela za prekoraitev

- pridobitev lastnosti pravne osebe:- pravne osebe javnega prava postanejo pravne osebe z dnem, ko zane veljati akt,

ki jih je ustanovil- pravne osebe zasebnega prava nastanejo v trenutku vpisa v ustrezen register (sodni

register, register drutev, ustanov)- pri nas velja

normativni registracijski sistem registracijski organ mora v register

vpisati osebo, ki izpolnjuje z zakonom doloene pogoje, presojajo se le formalni pogoji,vsebinski ne (sicer bi lo za koncesijski sistem)

- postopek registracije je pri gospodarskih drubah sodni, pri drutvih in ustanovahpa upravni


32/52

- velja naelo numerus clausus nainov ustanovitve pravnih oseb pravne osebe selahko ustanovijo le na naine, ki so doloeni v zakonu

VOLJNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEBPOSLOVNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB- poslovna sposobnostpravne osebeje sposobnost voljnega oblikovanja za

doseganje pravnih uinkov

- ker pravna oseba ni sposobna oblikovati volje, je oblikovanje volje vezano naposameznika- zato mora imeti vsaka pravna oseba zakonitega zastopnika.- poslovna sposobnost pravne osebe se presoja po poslovni sposobnosti

posameznikov, ki so pooblaeni za zastopanje in upravljanje pravne osebe- za svoje delovanje potrebuje druba poslovodstvo in upravljanje

- upravljanje : se nanaa na medsebojna razmerja med pravno osebo inpooblaenimi za upravljanje

- poslovodenje : se nanaa na medsebojna razmerja med pravno osebo in 3. osebamiDELIKTNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB- pravna oseba ima popolno deliktno sposobnost- pravna oseba odgovarja za ravnanja, ki jih posamezniki opravijo, ko ravnajo za pravno

oseboODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI- za obveznosti odgovarja primarno pravna oseba z vsem svojim premoenjem- pri doloenih pravnih osebah je doloena tudi odgovornost njenih lanovVII. KORPORACIJE- korporacija je zdruenje lanov z namenom doseganja skupnega cilja- za korporacijo je znailno lanstvo- lani odloajo o zadevah, ki so vezane na delovanje korporacije- lanstvo v korporaciji je lahko abstraktno, ni nujno da je individualno lanstvo- korporacije danes prevladujejo d.d. in d.o.o.sta isti korporaciji, medtem ko d.n.o. ni

ista korporacija

VIII. DRUTVO- v ureditvi drutva se prepletajo civilnopravni in upravnopravni elementi- drutvoje interno zdruevanje za doseganje ciljev na posameznih podrojih- deluje v interesu lanov- drutvo je korporacija, ampak nima gospodarskega znaaja- drutvo nastane s sprejemom ustanovitvenega akta, lastnost pravne osebe pa

pridobi z vpisom v register- ima sposobnost nastopanja v pravnem prometu- drutvo ima omejeno pravno sposobnost ne sme opravljati gospodarskih

dejavnosti

- lahko sicer opravlja nekatere dejavnosti z znaki gospodarske dejavnosti, vendar morabiti takna dejavnost v skladu z interesi drutva (primer: portno drutvo lahkoprodaja lanom portno opremo, ne sme pa odpreti okrepevalnice)

- drutvo lahko nastopa kot delodajalec (primer: portno drutvo ima zaposleneportnike)

- drutvo mora imeti svoje organe- to so skupina ali obni zbor lanov drutva- veja drutva imajo tudi upravni odbor v tem primeru drutvo predstavlja

predsednik upravnega odbora- premoenje drutvaje premoenje pravne osebe in ne njenih lanov- velja prepoved delitve premoenja drutva med njegovimi lani- velja popolna loenost premoenja drutva in premoenja lanov

- to je najbolj oitno ob prenehanju drutva ob likvidaciji

uvod v civilno pravo

Documents