GOSPODARSKO PRAVO

1. VIRI GOSPODARSKEGA PRAVA..............................................................................................................31.1 DIREKTIVE EU................................................................................................................................... 3

2. GOSPODARSKE DRUŽBE........................................................................................................................ 52.1 VRSTE DRUŽB................................................................................................................................... 52.2 PRAVNA OSEBNOST DRUŽB...........................................................................................................52.3 FIRMA................................................................................................................................................. 5

2.3.1 NAČELA FIRMSKEGA PRAVA...................................................................................................52.3.2 OBVEZNE SESTAVINE FIRME..................................................................................................52.3.3 NEDOVOLJENE SESTAVINE FIRME........................................................................................62.3.4 NAMERAVANA FIRMA...............................................................................................................6

2.4 SEDEŽ................................................................................................................................................ 72.5 MIKRO, MAJHNE, SREDNJE IN VELIKE DRUŽBE...........................................................................72.6 ZASTOPANJE DRUŽB....................................................................................................................... 72.7 POSLOVNA SKRIVNOST................................................................................................................... 72.8 PREPOVED KONKURENCE..............................................................................................................82.9 STATUSNO PREOBLIKOVANJE DRUŽB..........................................................................................82.10 SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI...................................................................................................92.11 SODNI REGISTER........................................................................................................................... 10

2.11.1 VRSTE VPISOV V SODNI REGISTER.....................................................................................102.11.2 NAČELA REGISTRSKEGA PRAVA.........................................................................................11

2.12 POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE................................................................................................113. OSEBNE DRUŽBE................................................................................................................................... 11

3.1 PROBLEMI PRI AKTIH OSEBNIH DRUŽB.......................................................................................113.2 PRAVNA UREDITEV RAZMERIJ S TRETJIMI OSEBAMI................................................................133.3 SAMOSTOJNI PODJETNIK –s.p......................................................................................................143.1 DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO -d.n.o....................................................................153.2 KOMANDITNA DRUŽBA -k.d...........................................................................................................173.1 DVOJNA DRUŽBA............................................................................................................................ 173.2 TIHA DRUŽBA -t.d............................................................................................................................ 18

4. KAPITALSKE DRUŽBE........................................................................................................................... 194.1 DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO –d.o.o........................................................................194.2 DELNIŠKA DRUŽBA........................................................................................................................234.3 EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA –SE............................................................................................284.4 KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA –k.d.d.....................................................................................29

5. SPREMEMBA OSNOVNEGA KAPITALA...............................................................................................295.1 POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA..........................................................................................295.2 ZMAJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA...........................................................................................305.3 SPREMINJANJE OSNOVNEGA KAPITALA D.D.............................................................................30

6. PRENEHANJE DRUŽBE......................................................................................................................... 316.1 LIKVIDACIJA.................................................................................................................................... 316.2 PRENEHANJE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU..............................................................................316.3 STEČAJ............................................................................................................................................ 32

6.3.1 POTEK STEČAJNEGA POSTOPKA........................................................................................326.3.2 NAČELA STEČAJNEGA PRAVA..............................................................................................32

6.4 PRISILNA PORAVNAVA..................................................................................................................327. POVEZANE DRUŽBE.............................................................................................................................. 33

7.1 KONCERN IN KONCERNSKE DRUŽBE..........................................................................................337.2 HOLDING.......................................................................................................................................... 337.3 GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE..................................................................................34

8. DOKUMENTARNI AKREDITIV................................................................................................................348.1 AKREDITIVNA PRODAJA................................................................................................................34

9. BILANČNO PRAVO................................................................................................................................. 3610. ARBITRAŽNO PRAVO............................................................................................................................ 37

10.1 GOSPODARSKI SPORI...................................................................................................................3710.2 REŠEVANJE SPOROV NA ALTERNATIVNE NAČINE....................................................................37

10.2.1 ARBITRAŽA.............................................................................................................................. 3710.2.2 MEDIACIJA............................................................................................................................... 3810.2.3 KOMBINIRANI POSTOPEK......................................................................................................38

10.3 ARBITRAŽNE KLAVZULE................................................................................................................3810.3.1 TIPIZIRANA ARBITRAŽNA KLAVZULA SA GZS.....................................................................38

1

10.3.2 TIPIZIRANA KLAVZULA O POSREDOVANJU.........................................................................3810.3.3 KOMBINIRANA POSREDOVALNO-ARBITRAŽNA KLAVZULA...............................................38

10.4 ARBITRAŽA MEDNARODNE TRGOVINSKE ZBORNICE...............................................................3910.5 ČASTNO SODIŠČE PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE.................................................39

10.5.1 VSEBINA DOBREGA POSLOVNEGA OBIČAJA......................................................................3910.5.2 UKREPI ČASTNEGA SODIŠČA...............................................................................................39

11. PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE...................................................................................................4011.1 AVTORSKE PRAVICE...................................................................................................................... 4011.2 MODEL............................................................................................................................................. 4111.3 PATENT............................................................................................................................................ 42

11.3.1 PRISILNA LICENCA................................................................................................................. 4311.4 ZNAMKA........................................................................................................................................... 4311.5 GEOGRAFSKA OZNAČBA...............................................................................................................4311.6 IZUMI V DELOVNEM RAZMERJU...................................................................................................4411.7 VARSTVO NOVIH SORT RASTLIN.................................................................................................44

12. PRAVO KONKURENCE.......................................................................................................................... 4412.1 LOJALNA KONKURENCA................................................................................................................4512.2 NELOJALNA KONKURENCA...........................................................................................................45

12.2.1 GENERALNA KLAVZULA.........................................................................................................4612.2.2 SODNO VARSTVO PRED DEJANJI NELOJALNE KONKURENCE........................................48

12.3 OMEJEVANJE KONKURENCE........................................................................................................4912.3.1 KARTELNI SPORAZUMI..........................................................................................................4912.3.2 ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA =MONOPOLIZIRANJE......................................5012.3.3 KONCENTRACIJA PODJETIJ..................................................................................................5012.3.4 DUMPINŠKI UVOZ................................................................................................................... 5212.3.5 SUBVENCIONIRAN UVOZ.......................................................................................................5212.3.6 NEDOVOLJENA ŠPEKULACIJA..............................................................................................5312.3.7 DRŽAVNE POMOČI................................................................................................................. 53

13. POGODBENO PRAVO............................................................................................................................ 5413.1 POGODBA........................................................................................................................................ 5413.2 SKLADIŠČNICA................................................................................................................................ 5713.3 LICENČNA POGODBA..................................................................................................................... 5813.4 OBLIKE ZAGOTAVLJANJA POGODBENE DISCIPLINE.................................................................59

13.4.1 POGODBENA KAZEN..............................................................................................................6013.4.2 ARA........................................................................................................................................... 6013.4.3 ODSTOPNINA.......................................................................................................................... 6013.4.4 POROŠTVO.............................................................................................................................. 6013.4.5 VARŠČINA................................................................................................................................ 6013.4.6 PREDUJEM.............................................................................................................................. 61

13.5 POGODBE PRIZADEVANJA............................................................................................................6113.5.1 POGODBA O POSREDOVANJU..............................................................................................6113.5.2 AGENCIJSKA POGODBA........................................................................................................6113.5.3 KOMISIJSKA POGODBA.........................................................................................................6213.5.4 ŠPEDICIJSKA POGODBA........................................................................................................62

13.6 KONCESIJA...................................................................................................................................... 6313.7 POGODBA O KNOW – HOW...........................................................................................................6313.8 POGODBA O FRANSHIZINGU........................................................................................................6313.9 LICENČNA POGODBA..................................................................................................................... 6413.10 MEDNARODNE TRGOVINSKE KLAVZULE................................................................................64

2

1. VIRI GOSPODARSKEGA PRAVA

Pravni viri gospodarskega prava so:1. Direktive EU;2. ZGD-1 –upošteva vse direktive3. OZ4. Zakon o prevozu na cestah5. ZASP

ZGD-1- prej je bil trgovinski zakonik Kraljevine Jugoslavije (predpis)- imeli smo predpise, ki so veljali za banovine- po II. svetovni vojni smo imeli državna podjetja do skupne lastnine- leta 1993 je izšel prvič, zadnja izdaja je bila leta 2006

Najpomembnejše direktive EU o statusnem (korporacijskem) pravu, ki so bile podlaga pri pripravi ZGD. V vsej evropski skupnosti je pomembnih 13 direktiv:

1.1 DIREKTIVE EU1. direktiva je PUBLICITETNA DIREKTIVA (SMERNICA) Je najstarejša direktiva Evropske skupnosti s področja prava družb. Pripravljati so jo začeli že leta 1960, dokončno pa sprejeli 9. marca 1968. Z njenim sprejetjem se je začelo najpomembnejše obdobje v razvoju prava družb v okviru Evropske skupnosti in uresničevanja ideje o skupnem (zdaj notranjem) trgu in svobodnem podjetništvu.Ta smernica ureja tri sklope vprašanj, ki se nanašajo na delniške družbe in nekatere družbe z omejeno odgovornostjo (srednje in velike) v državah članicah s poudarkom na varstvu tretjih oseb. Ta direktiva daje poudarek predvsem:

- razkritju informacij o zadevni kapitalski družbi,- veljavnosti pravnih poslov, ki jih sklenejo zastopniki kapitalskih družb, torej d.d. in d.o.o., glede

tega ta direktiva skoraj v celoti ukinja uporabo doktrine ultra vires- in ničnosti vpisa kapitalskih družb.

Gre torej za poenotenje osnovnih standardov glede podatkov in drugih informacij, povezanih z: ustanovitvijo, organiziranostjo in poslovanjem d.o.o. in d.d., ki se morajo vpisati v sodni register pa za učinek vpisov v sodne in (ali) druge uradne registre ter za zagotovitev načela javnosti teh registrov.

2. direktiva ureja:- opredelitev vsebine statuta oziroma drugega ustanovitvenega akta d.d. in zagotavljanju informacij o ustanovitvi ter podatkih glede zadevne d.d.,- določitve višine minimalnega kapitala d.d., za delniške družbe mora biti določen minimalni osnovni kapital najmanj 25.000 evrov , ki ga mora imeti delniška družba ob ustanovitvi in ves čas svojega poslovanja,- instrumente za zagotovitev načela ohranitve kapitala d.d.,- postopke varovanja delničarjev in upnikov pri spremljanju kapitala, tako pri povečanju kot tudi pri zmanjšanju kapitala, zlasti pri izdajanju, spreminjanju ter umikanju delnic.

In izrecno tudi prepoveduje izdajo delnic sotto pari in zahteva vplačilo delnice pred njeno izdajo najmanj v višini ¼ njene nominalne vrednosti in, prepoveduje kakršnokoli vrnitev vložka delničarjem, razen v primerih zakonitih postopkov zmanjšanja osn. kapitala, itn.

4. direktiva je T.I. BILANČNA DIREKTIVA: Ureja vprašanja v zvezi s sestavo, sprejetjem in publiciteto zaključnega računa (annual accounts) z vidika njegove vsebine ter letno poročilo, metode vrednotenja, revizijski pregled in objave teh dokumentov. Četrta direktiva tvori skupaj s sedmo (direktiva o konsolidaciji bilanc) ter osmo direktivo temelj evropskega računovodskega kodeksa.

5. direktiva spada med t.i. STRUKTURNE DIREKTIVEUreja več modelov, ki jih delničarji lahko uporabijo pri oblikovnem sestavu organov delniške družbe in izbiri enotirnega ( z upravnim odborom) oziroma dvotirnega sistema ( z upravo in nadzornim svetom) in pri izbiri enega od več modelov sodelovanja zaposlencev pri upravljanju oziroma njihove vključenosti v upravljavski sestav delniških družb.

3

6. direktiva obravnava vprašanje DELITVE oziroma ODDELITVE DELNIŠKIH DRUŽB in ureja predvsem vsebinsko dopolnitev tretje direktive o združitvah. Pri tem nadrobno obravnava preoblikovanje gospodarskih družb, ki nastaja pri združitvah, s tem da so pravni postopki različni. Tudi pri delitvi delniške družbe, pri čemer le-ta preneha, pridobijo njeno premoženje in obveznosti bodisi na novoustanovljene delniške družbe bodisi obstoječe delniške družbe, kar je primerljivo z združitvami. Ob tem pa celovito ureja:

- delitev s prevzemom (division by acquisition),- delitev z ustanovitvijo novih družb (division by the formation of new companies)- in tudi ostale postopke, ki so obravnavani podobno kot delitve, npr. oddelitev.

Ciljnost te direktive je zagotoviti pravno varstvo upnikom gospodarske družbe, ki z delitvijo oziroma s cepitvijo preneha in katere premoženje se prenese na druge subjekte. Varstvo upnikov se pri tem zagotavlja s prevzemom odgovornosti po novonastalih subjektih, in subjektih, ki so prevzeli premoženje tiste družbe, ki se je delila.

7. direktiva ureja področje RAČUNOVODSTVA in določa primere, ko je treba za skupino povezanih gospodarskih družb izdelati in sprejeti tako imenovane konsolidirane (uskupinjene) bilance. Pri tem direktiva opredeljuje pojem povezanih družb oziroma skupino družb (Group of Companies). Pri tem ne gre za enako definiranje, kot je v določbah ZGD, saj gre za drug namen njihovega opredeljevanja. Namen opredeljevanja po tej direktivi je povezanost gospodarskih družb zaradi objektivnega ugotavljanja finančnega položaja družb, ki so medsebojno ekonomsko povezane, tako da lahko ena družba sprejema poslovne odločitve, pomembne za drugo družbo in realno izkazovanje rezultatov v zvezi s tem. Sedma direktiva pa se sklicuje tudi na tematiko, ki jo ureja 4. bilančna direktiva.

Omenjena direktiva daje poudarek:Opredelitvi povezanih družb, ki pa ni enaka opredelitvam v ZGD, saj tudi namennjihovega opredeljevanja ni enak. Podlaga določitve v direktivi je povezanost gospodarskih družb zaradi objektivnega ugotavljanja finančnega položaja družb, ki so medsebojno ekonomsko povezane. Le-to pa se kaže v tem, da ena družba sprejema poslovne odločitve, pomembne za drugo družbo.Predmet urejanja v direktivi so vprašanja strokovnih in drugih kvalifikacij, ki jih morajo imeti revizorji, pooblaščeni za pregled (audit) letnih računov gospodarskih družb. Pri tem je zahtevana visoka stopnja strokovnosti, najmanj univerzitetna izobrazba in ustrezne strokovne izkušnje. Države EU pa morajo zagotoviti poklicno integriteto in neodvisnost revizorjev. Revizorji so lahko fizične osebe ali pa člani v eni izmed pravnoorganizacijskih oblik gospodarskih družb, ki te posle opravljajo in so osebno odgovorni za svoje delo.

10. direktiva ureja REVIZIJE BILANC: Ta smernica ne ureja vsebinskih vprašanj urejenih v četrti in sedmi direktivi. Predmet njenega urejanja je le vprašanje strokovnih in drugih kvalifikacij, ki jih morajo imeti revizorji, pooblaščeni za pregled (audit) letnih računov gospodarskih družb. Pri tem se zahteva visoka stopnja strokovnosti, najmanj univerzitetna izobrazba ter ustrezne strokovne izkušnje, poleg tega pa morajo države zagotoviti poklicno integriteto in neodvisnost revizorjev.

11. direktivo so države članice EU harmonizirale PUBLICITETNE ZAHTEVE GLEDE PODRUŽNIC. Pripadniki članic EU lahko namreč udejanjajo pravico svobodnega podjetništva v katerikoli državi članici EU, bodisi z ustanovitvijo gospodarske družbe hčere ali pa tudi ustanovitvijo podružnice. Za družbe hčere se uporabljajo določbe prve direktive ter določbe četrte in sedme direktive. Ta direktiva pa poenotuje publicitetne zahteve tudi za podružnice. Zato nacionalne zakonodaje ne morejo določati za podružnice posebnih publicitetnih zahtev. Matične družbe pa morajo za svoje podružnice zagotavljati vse podatke, vključno z bilančnimi podatki, ki se zahtevajo za »lastne« gospodarske družbe hčere v državi, kjer ima sedež matična družba. Direktivo pa se po določbi 14. člena ne uporablja za podružnice bank in zavarovalnic, za katere je sprejet poseben predpis.

12. direktiva je DIREKTIVA O ENOOSEBNI KAPITALSKI DRUŽBIS to direktivo se ureja se tudi možnost ustanovitve d.d. z zgolj enim ustanoviteljem, pri čemer se določajo vse potrebne formalnosti pri poslovanju takšnih enoosebnih družb, npr. natančno vpisovanje podatkov o edinem družbeniku (delničarju) v sodni register, pisno sklepanje pogodb med družbo in edinim družbenikom, delničarjem, kar je bilo najprej upoštevano pri pripravi novega ZGD (1993) in zatem noveliranega ZGD (2001) ter tudi pri ZGD-1.Posebej naj opozorimo, da so pred sprejemom 12. direktive države članice EU to vprašanje zelo različno urejale. Večinoma pa niso pravno priznavale možnosti obstoja enoosebnih družb, ker se je trgovinska oziroma gospodarska družba tradicionalno štela kot družba najmanj dveh oseb!

4

13. direktiva je DIREKTIVA O PREVZEMIHTa direktiva daje poudarek: Okvirni ureditvi prevzemov v EU in želi ustvariti transparentna temeljna »vseevropska« pravila oziroma načela za ponudbe za prevzem, ki naj upoštevajo interese vseh v teh procesih udeleženih subjektov. S trinajsto direktivo o prevzemih se v okviru EU ureja vprašanje transparentnega in poštenega upravljavskega prevzemanja javnih delniških družb.Bistvena je zagotovitev varstva manjšinskih delničarjev in njihovo enakopravno obravnavanje po novem prevzemniku. Direktiva zato določa poseben institut obvezne ponudbe za odkup vse delnic. In sicer od vseh delničarjev pod enakimi pogoji. Obveza za odkup nastopi, ko prevzemnik prestopi določen prag. Direktiva prepušča določitev deleža glasovalnih pravic, ki zavezuje k izstavitvi ponudbe za odkup, in način njegovega izračuna ureditvi nacionalnega prava države sedeža ciljne družbe.

Direktiva o dopolnitvi statuta evropske delniške družbe glede delavske soudeležbeTo direktivo naj bi v državah članicah umestili v nacionalno pravo, v skladu z njenimi cilji. Tako je evropska delniška družba /SE/ glede večine vprašanj urejena z nadnacionalnim predpisom, vključevanje zaposlenih v upravljavsko strukturo, ki opredeljuje upravljavsko strukturo evropske delniške družbe, pa je dopolnilno urejeno z nacionalnim pravom držav članic, npr. v RS v ZGD-1 v členih 430-463, v zvezi z Uredbo 2157/2001 ES ter glede “soupravljanja” v lex specialis-u.

2. GOSPODARSKE DRUŽBE

2.1 VRSTE DRUŽB ZASEBNA DRUŽBA: je družba civilnega prava, ki nastane z družbeno pogodbo; DRUŠTVO: ukvarja se z nepridobitno dejavnostjo, ni pravna oseba; GOSPODARSKA DRUŽBA: je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot

svojo izključno dejavnost (smisel te družbe je pridobivanje dobička). Gospodarske družbe se lahko ustanovijo kot:

1. osebne družbe: d.n.o., k.d., t.d.2. kapitalske družbe: d.d., d.o.o., k.d.d., e.d.d.3. podjetniki: s.p.4. negospodarske družbe: GIZ, EGIZ

ZADRUGA: tudi zadruge se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo.

2.2 PRAVNA OSEBNOST DRUŽBVse gospodarske družbe, razen t.d., so pravne osebe. Družbe pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register.

2.3 FIRMAFirma je ime, s katerim družba posluje. V firmi mora biti oznaka, ki nakazuje dejavnost družbe. Firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij.Firma se lahko prenaša samo skupaj s podjetjem.

2.3.1 NAČELA FIRMSKEGA PRAVA1) načelo obveznosti2) načelo vpisa v sodni register3) načelo obvezne uporabe -družba mora pri poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register4) načelo proste izbire firme5) načelo stvarnosti in resničnosti 6) načelo enotnosti7) načelo trajnosti - firma se lahko prenaša samo skupaj s podjetjem.8) načelo izključnosti -firma družbe se mora jasno razlikovati od firm vseh drugih družb.

2.3.2 OBVEZNE SESTAVINE FIRME1. OZNAČBA DEJAVNOSTI DRUŽBE –npr: trgovsko podjetje. V firmi mora biti označba, ki napotuje na dejavnost družbe. Zakon s tem, ko predpisuje obvezno označbo v firmi, ki napotuje na dejavnost, uresničuje načelo stvarnosti firme. Dovoljeni pa so generični pojmi, ki na splošno opredeljujejo določeno dejavnost. Če

5

družba opravlja več dejavnosti, mora firma vsebovati podatke o tem v obliki opisa dejavnosti ali v kombinaciji besed, ki na to kažejo.

2. OZNAČBA PRAVNE OBLIKE DRUŽBE- npr. d.d. Gre za eno izmed 6 oblik gospodarske družbe. firma d.n.o.: mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter

oznako d.n.o.. firma k.d.

- mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja ter oznako k.d.. - Priimkov komanditistov ne sme biti v firmi.

firma t.d.: tiha družba posluje s firmo nosilca tihe družbe. Pri firmi nosilca tihe družbe se lahko uporablja dodatek, ki razkriva, da družba posluje s tihim družbenikom (s t.d.).

firma d.o.o.: d.o.o. mora imeti v firmi dodatno sestavino, ki družbo podrobneje označujejo, ki pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto in oznako d.o.o.

firma d.d.: d.d. mora imeti v firmi dodatno sestavino (glej d.o.o.) in oznako d.d. firma k.d.d.: firma k.d.d. mora imeti v firmi oznako k.d.d..

DODATNE SESTAVINE –gre za fantazijski dodatek, ki družbo podrobneje označuje. Niso obvezne.

2.3.3 NEDOVOLJENE SESTAVINE FIRMEFirma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki:

- nasprotujejo zakonu ali morali,- vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravičenca,- vsebujejo ali posnemajo uradne znake,- imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij.

2.3.4 NAMERAVANA FIRMA Vsak lahko zahteva, da registrski organ vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena družba (nameravana firma).Registrski organ po uradni dolžnosti nameravano firmo izbriše iz registra, če prijavitelj nameravane firme ne prijavi vpisa ustanovitve družbe s tako firmo v 1. letu od vpisa nameravane firme.

PRIMER 1 Tine Kovač in Marko Petrač sta ustanovila družbo z neomejeno odgovornostjo, katere temeljna dejavnost naj bi bila turizem. Ali lahko ustanovitelja firmo družbe oblikujeta takole: »Sončne planine, d.n.o.«?

ODGOVOR 1Manjka osebna odgovornost; npr.: Kovač in Petrač, Sončne planine, d.n.o.firma družbe mora vsebovati:·  ime in priimek vsaj enega družbenika ter v tem primeru navedbo, da je družbenikov več (možne različne kombinacije: npr. »& Co.«, »in partnerji«, »in sinovi«, »in bratje«, »in drugi«, itd);·  označbo, ki napotuje na dejavnost družbe, ter·  označbo pravnoorganizacijske oblike (»d. n. o.«).

Pravilno bi se firma predmetne družbe glasila takole:a. ) Popolna firma: »Tine Kovač in partnerji, turistična dejavnost, Sončne planine, d.n.o«b. ) Skrajšana firma: »Tine Kovač in partnerji, Sončne planine, d.n.o«

PRIMER 2 Jure Markovič je edini ustanovitelj in poslovodja d.o.o. HCV, izdelava drobnih izdelkov iz kovine, d.o.o.. Jure, sicer dober poznavalec naše nove statusne zakonodaje (ZGD), ima namen ustanoviti dvojno družbo, ki bi se ukvarjala s prodajo drobnih izdelkov iz kovine. V tej dvojni družbi bi imela HCV, d.o.o. položaj komplementarja. Juretu uspe prepričati soseda in prijatelja Ivana Polha v bleščeče možnosti skupnega podjema, zato Ivan pristane, da se vključi kot komanditist, z vložkom 1000 EUR. Napišite popolno firmo dvojne družbe, ki jo imata Jure in Ivan namen ustanoviti.

ODGOVOR 2V firmo dvojne družbe mora biti vnesena popolna firma komplementarja. Ker je v dvojni družbi tudi druga družba, ki prav tako mora imeti popolno firmo, bo firma dvojne družbe torej vsebovala obe popolni firm:

Popolna firma: HCV, izdelava izdelkov iz Kovine d.o.o., in KOVINA, prodaja izdelkov iz kovine, k.d., Ljubljanska cesta 5, Maribor.

Skrajšana firma :HCV, izdelava izdelkov iz kovine d.o.o., in KOVINA, prodaja izdelkov iz kovine, k.d.

6

2.4 SEDEŽSedež družbe je kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register.Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe.

PODRUŽNICE: družba lahko ima podružnice, ki so ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v register.Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.

2.5 MIKRO, MAJHNE, SREDNJE IN VELIKE DRUŽBE

MERILA RAZVRŠČANJA DRUŽB:    – povprečno število delavcev v poslovnem letu,    – čisti prihodki od prodaje in    – vrednost aktive.

MIKRO DRUŽBA je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:    – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10,    – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 €, in    – vrednost aktive ne presega 2.000.000 €.

MAJHNA DRUŽBA je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje dve od teh meril:    – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,    – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 €, in    – vrednost aktive ne presega 3.650.000 €.

SREDNJA DRUŽBA je družba, ki ni mikro družba ali majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril:    – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,    – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 29.200.000 €, in    – vrednost aktive ne presega 14.600.000 €.

VELIKA DRUŽBA je družba, ki ni mikro ali majhna ali srednja družba.V vsakem primeru so velike družbe:    – banke,    – zavarovalnice,    – borza vrednostnih papirjev,    – podrejene družbe, ki po 56. členu ZGD-1 morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo.

2.6 ZASTOPANJE DRUŽBZGD v 32. členu določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. V skupino zastopnikov družbe štejemo:- upravo v d.d.,- poslovodje v d.o.o., - družbenike v d.n.o. oziroma - komplementarje v k.d. To so t.i. korporacijski zastopniki, ki so praviloma hkrati upravičeni tudi voditi posle družbe (poslovodstvo).

2.7 POSLOVNA SKRIVNOST- zakonska opredelitev poslovne skrivnosti: to so vsi podatki, za katere družba tako določi s pisnim

sklepom in podatki zaradi katerih bi družbi nastala občutna škoda, če bi zanje zvedela nepooblaščena oseba (sledne velja tudi če družba teh podatkov ni določila s pisnim sklepom kot poslovno skrivnost)

- interna opredelitev poslovne skrivnosti: poslovna skrivnost je materialna ali imaterialna dobrina znotraj same družbe, ki je ni treba poznati ljudem, ki je pri svojem delu ne potrebujejo

- varovanje poslovne skrivnosti je določeno s pisnim sklepom. Poslovno skrivnost so dolžni varovati osebe znotraj in zunaj družbe, če vejo ali bi glede na naravo podatka mogle vedeti, da gre za poslovno skrivnost

7

2.8 PREPOVED KONKURENCEPrepoved konkurence pomeni omejitev proste konkurence na ta način, da se določenemu družbeniku prepove sodelovati kot družbeniku v drugi družbi ali kot samostojnemu podjetniku, če gre za konkurenčno dejavnost.Prepoved konkurence ne velja za vse družbenike, ampak za tiste osebe, ki imajo pomembne položaje v družbi, niti ni nujno da so družbeniki.Konkurenčna prepoved lahko traja tudi po prenehanju razmerja z družbo (največ 2 leti).Konkurenčno prepoved, ki je določena po zakonu je mogoče tudi omiliti.

Konkurenča prepoved po zakonu velja:- za družbenike d.n.o.- za komplementarje k.d. - za vse družbenike in poslovodjo d.o.o. - za člane uprave in nadzornega sveta d.d. - za prokuriste

- ne smejo sodelovati v nobeni od teh vlog v drugih družbah- ne smejo sodelovati kot delavci v družbi/kot podjetnik, ki se ukvarja s konkurenčno dejavnostjo

Konkurenčna prepoved velja, če je tako določeno v aktu o ustanovitvi:- za komanditiste v k.d.- za delničarje v d.d.- za komanditne delničarje v k.d.d - za člane GIZ

SANKCIJE za kršitev konkurenčne prepovedi so:- odškodnski zahtevek : če nastane škoda ob kršenju konkurenčne prepovedi (redko se uporablja)- prepustitev poslov družbi : če družbenik pridobi posel ali korist, mora prenesti posel ali korist bivši

družbi- izključitev družbenika : družbenika je mogoče izključiti iz družbe, vendar to za družbenika ni tako huda

posledica, bolj učinkovita je za pomembne funkcionarje družbe (razrešitev direktorja)

2.9 STATUSNO PREOBLIKOVANJE DRUŽBGospodarska družba se lahko statusno preoblikuje na sledeče načine:1. MATERIALNA STATUSNA PREOBLIKOVANJA -preoblikovanja pri katerih pride do prehoda

premoženja ene družbe na drugo družbo; prenos premoženja se opravi z enim samim pravnim poslom –ni potrebno sklepati posebnih pravnih poslov za vsak posamezen del premoženja prevzete družbe; na prevzemno družbo preide celotno premoženje prevzete družbe skupaj z obvez. prevzete družbe (enako kot pri dedovanju). Vrste materialnih statusnih preoblikovanj:

- ZDRUŽITVE: združitev se opravi:- s prenosom celotnega premoženja ene ali več družb (prevzeta družba) z univerzalnim pravnim

nasledstvom na drugo družbo (prevzemna družba) v zamenjavo za zagotovitev delnic prevzemne družbe (pripojitev);

- z ustanovitvijo nove delniške družbe, na katero z univerzalnim pravnim nasledstvom preide celotno premoženje družb, ki se spajajo, v zamenjavo za zagotovitev delnic nove delniške družbe, ki so jo ustanovile tiste gospodarske družbe, ki se ciljno spajajo (spojitev).

- DELITVE: delitev se opravi:- z razdelitvijo

- razdelitev z ustanovitvijo novih družb (opravi se z razdelitvenim načrtom, kjer prenosna družba preneha in iz nje se ustanovijo dve novi prevzemni družbi na kateri se prenese in razdeli premoženje prenosne družbe);

- razdelitev s prevzemom (opravi se z razdelitvenim načrtom, kjer prenosna družba preneha in njeno premoženje se prenese na dve že obstoječi prevzemni družbi);

- oddelitev z ustanovitvijo novih družb (opravi se z oddelitvenim načrtom, prenosna družba ne preneha, preneha pa njen del iz katerega nastane nova prevzemna družba, na katero se prenese del premoženja);

- oddelitev s prevzemom (opravi se z oddelitvenim načrtom, prenosna družba ne preneha, ampak se del premoženja prenosne družbe oddeli in prenese na že obstoječo prevzemno družbo)

- S PRENOSOM PREMOŽENJA- S STATUSNIM PREOBLIKOVANJEM PODJETNIKA

- prenos podjetja na novo kapitalsko družbo- prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo

8

2. FORMALNA STATUSNA PREOBLIKOVANJA- za formalna statusna preoblikovanja je značilno, da ne pride do prenosa premoženja, ampak do

sprememb pride v zvezi s preoblikovanjem pravnoorganizacijske oblike (npr: iz d.o.o. v d.d.)

2.10SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTISpregled pravne osebnosti je izjema po kateri je dovoljen poseg v neodgovornost družbenikov8. člen ZGD-1: določa, da družbeniki v kapitalski družbi in tihi družbenik so ODGOVORNI ZA OBVEZNOSTI DRUŽBE:

• če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,

• če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov,• če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem pravne osebe kot s svojim lastnim

premoženjem,• če so v svojo korist ali v korist kakšne druge osebe zmanjšali premoženje družbe, in so vedeli, ali bi

morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

PRIMERTine in Mirko želita mojstra, ki je zaposlen v njuni delavnici za popravilo tovornih vozil, tesneje navezati na podjem, zato mu ponudita, da se jima pridruži kot družbenik. Ali mojster lahko postane družbenik, ne da bi zagotovil vložek, ki bi postal premoženje družbe?

ODGOVOR: Temeljne obveznosti plačila osnovnega vložka družbenik ne more biti oproščen. Prepoved oprostitve družbenika, da vplača osnovni vložek, je vnesena v zakon zaradi varstva upnikov in zagotavljanja temeljnih pogojev družbe, da lahko posluje. Če bi družbeniki kljub temu oprostili družbenika vplačila osnovnega vložka, odgovarjajo za obveznosti družbe v višini oproščenega plačila, v okviru spregleda pravne osebnosti.

Razlika med: KAPITALSKE DRUŽBE OSEBNE DRUŽBEZahteva se visok osnovni kapital (d.d. – 25.000 €; SE 120.000 €; d.o.o. –7.500 €;)vsak osnovni vložek najmanj 50 Evrov

Družba nima osnovnega kapitala (ZGD-1 zanje ne določa višine minimalnega osnovnega kapitala)

Družba jamči samo s svojim premoženjem, ne pa družbeniki osebno (le izjemoma, npr. ob spregledu pravne osebnosti; 8 člen ZGD-1)

Za obveznosti družbe praviloma jamčijo družbeniki neomejeno z vsem svojim premoženjem (razen komanditista). Upnikom je odgovoren vsak družbenik, ki ga izbere upnik, in sicer za celotni znesek obveznosti (visoka boniteta).

Zahtevnejši formalnopravni postopki Nezahteven formalnopravni postopek glede statusa (ne zahteva se notarska oblika)

Bolj zapleteno upravljanje (več obveznih organov)

Poenostavljeno upravljanje –družbo vodijo družbeniki skupno

Dražja ustanovitev in večji stroški delovanja. Oazni prihranki, zlasti za d.o.o. v okviru VEM

Cenejša ustanovitev in manj stroškov pri poslovanju

9

Pravno določujoče prvine gospodarskih družb

d.n.o.k.d.

d.d. d.o.o.

Pravnoorg. različica Osebna družba Osebna družba Kapitalska

družbaKapitalska družba

FirmaOsebno ime v firmi Janez As, pravne storitve, d.n.o.

Osebno ime v firmi Peter Mir & in drugi

Možna kombinacija osebnih ali stvarnih imen v firmi, npr. Siemens, AG; Krka d.d.

Možna kombinacija osebnih ali stvarnih imen v firmi

Število družbenikov Najmanj 2 Najmanj 2 in sicer

najmanj: 1 komplementar, 1 komantitist

Najmanj 1 oseba (fizična ali pravna)

Najmanj 1, največ 50 (več z dovoljenjem ministra za gosp. dejavnosti)

JamstvoPolna odgovornost družbe in vseh njenih družbenikov

Polna (osebna)

odgovornost komplementarjev, komanditistov le z vlogo

Družba neomejeno, delničar izgubi >vrednost< svojih delnic

Družba neomejeno, družbenik pa izgubi znesek svojega poslovnega deleža

Poslovodstvo Vsak družbenik;eden ali več družbenikov; prokurist

Vsak komplementar

Uprava pod nadzorom nadzor. sveta (dvotirni sistem) uprava pod nad. skupščine (enotirni sistem)

Eden ali več poslovodij pod nadzorom nadzornega sveta (če ga d.o.o. ima) ali skupščine oz. ustanoviteljev d.o.o.

2.11SODNI REGISTERSodni register je javna knjiga, ki je na vpogled vsem zainteresiranim osebam in vsebuje podatke o družbah in določenih dejstev o njih. Utrjuje pravno varnost v poslovnem prometu. Vpis posameznega podatka v sodni register ima nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v Uradnem listu RS, če zakon ne določa drugače. Vodi ga okrožno sodišče. Prijava za prvi vpis družbe v register mora vsebovati:

- firmo in sedež; dejavnost; pooblastila v pravnem prometu; vrste in obseg odgovornosti; imena oseb, ki so pooblaščena za zastopanje v pravnem prometu; imena, sedež in bivališče ter odgovornost ustanovitelja za obveznosti subjekta; ime in kraj poslovanja; pooblastila podružnic.

2.11.1 VRSTE VPISOV V SODNI REGISTER1. KONSTITUTIVNI (dokončni) –tisti, na podlagi katerih nastane neka pravica ali dejstvo. Brez vpisa ne

more nastati pravica. Gre zlasti za vpise ustanovitev družb, statusnih in drugih sprememb in njihovega prenehanja.

2. ZAČASNI (pogojni) –tisti, ki se vpisujejo kot predznamba v sodni register pogojno. Vpis bo dokončen šele, ko bo izpolnjeno določeno dejstvo. Tak vpis je začasen.

3. DEKLARATORNI (obvestilni) –so vpisi podatkov, ki se nanašajo na že obstoječe dejstvo. Gre za vpis že obstoječega dejstva, ki postane z vpisom javno in z objavo javno znano vsakomur. Ti vpisi se vpisujejo v obliki zaznambe. Za tak vpis gre pri spremembi zakonitega zastopnika (zamenjava direktorja) –pravni učinek ima od trenutka sprejema odločitve, deklarira pa se šele kasneje.

10

2.11.2 NAČELA REGISTRSKEGA PRAVA1) načelo javnosti –sodni register je javna evidenca, ki omogoča, da ima vpogled vanj vsakdo in ob

vsakem času, ne da bi moral pojasnjevati, zakaj bi rad vpogledal vanj. Smisel tega načela je ta, da so podatki iz registra zelo pomembni za poslovne partnerje, ki želijo imeti podatke o pravnem položaju družbe, njenem statusu, morebitnem stečaju.... Podatki sodnega registra so tisti, ki kažejo na boniteto družbe.

2) načelo publicitete –pomeni, da se vse, kar je zapisano v sodnem registru, šteje za vsakomur znano (praesumptio iuris et de iure). To pomeni, da se ne more nihče sklicevati, da mu kakršenkoli podatek, ki je zapisan v sodnem registru, ni bil znan.

3) načelo obveznega vpisa –vsaka družba in drugi pravni subjekt mora biti vpisan v sodni register. V register se vpišejo tudi podružnice.

4) načelo zaupanja v registrsko stanje -nihče ne more trpeti škodljivih posledic zato, ker se je zanesel, da je točno to, kar je zapisano v sodnem registru.

5) načelo ažurnosti –vsa novo nastala dejstva morajo biti vpisana v sodni register v določenem roku.

2.12POSLOVNI REGISTER SLOVENIJEPoslovni register Slovenije vsebuje podatke, ki so v sodnem registru ter podatke o samostojnih podjetnikih. Vodi ga AJPES (agencija za javno pravne evidence in storitve).

3. OSEBNE DRUŽBE

OSEBNE GOSPODARSKE DRUŽBE –družbe, pri katerih odgovarja za obveznosti poleg družbe še vsaj eden izmed družbenikov s svojim premoženjem.

3.1 PROBLEMI PRI AKTIH OSEBNIH DRUŽBPRIMER 1 Tomaž Kovač uvaža in prodaja italijansko oljčno olje. Jože Plut se želi pridružiti podjemu z vložkom 20.000 EUR, pri čemer želi omejiti svojo odgovornost za obveznosti družbe. a)  Svetujte Kovaču in Plutu, katero pravnoorganizacijsko obliko družbe naj izbereta. b)  Napišite firmo izbrane pravnoorganizacijske oblike družbe.

ODGOVOR 1 a) Kovač in Plut lahko ustanovita komanditno družbo –k.d.Komanditna družba je sestavljena iz dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb, od katerih je najmanj eden ali več odgovornih družbenikov, ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), in najmanj eden ali več družbenikov, ki vložijo sredstva v družbo, vendar ne odgovarjajo osebno za obveznosti družbe (komanditist). — po merilu interesa je komplementar nosilec podjetništva (Tomaž Kovač), družbenik s podjetniškim oziroma upravljavskim interesom, komanditist (Jože Plut) pa vlagatelj s pravico do udeležbe v dobičku, torej družbenik s premoženjskim, ne pa upravljavskim interesom; — k. d. združuje delo in kapital: delo vlaga komplementar, kapital pa komanditist. b) Popolna firma se glasi: »Tomaž Kovač, uvoz in prodaja italijanskih oljčnih olj, k.d., Cankarjeva ulica 5, Nova Gorica.« Skrajšana firma se glasi: »Tomaž Kovač, k.d.« V firmi k. d. mora biti jasno označeno, kdo je komplementar, imena komanditistov pa je prepovedano vnašati (drugi odstavek 27. člena ZGD). Podobno kot druge osebne družbe mora firma k.d. vsebovati priimek vsaj enega komplementarja in označbo k.d. V firmi komanditne družbe mora biti jasno izraženo, kdo je komplementar. Ni dovoljeno v firmi k.d. npr. zapisati »bratje Korošec«, pri čemer je eden brat komplementar, drugi pa so komanditisti. Če je v k.d. več komplementarjev, se lahko v firmi navaja priimek samo enega komplementarja, vendar mora firma potem vsebovati navedbo, da je komplementarjev več.

PRIMER 2 Miha Ule, ki ima v komanditni družbi položaj komanditista, želi aktivno sodelovati pri zastopanju komanditne družbe. Ali bi bilo tako pooblastilo veljavno, in pod katerimi pogoji?

ODGOVOR 2 —k. d. zastopa komplementar kot njen korporacijski zastopnik; —komanditist ne zastopa k. d.; lahko se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo

11

Za zastopanje družbe so pooblaščeni komplementarji, ki lahko družbo zastopajo skupno ali posamično. Po zakonu je komanditist izključen iz zastopanja, vendar pa se mu lahko podeli prokura ali posebno pooblastilo. Komplementar ne sme prenesti upravičenja za vodenje poslov na tretjega, če tega izrecno ne dovoljuje družbena pogodba ali drugi družbeniki. Komanditist ne more zastopati družbe niti tedaj, če edini komplementar umre!Komplementar je nosilec podjetništva in osebno odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Komandist je vlagatelj kapitala, ki pa ni osebno odgovoren za obveznosti družbe. Največkrat so to banke.

PRIMER 3 Pravna sposobnost je sposobnost osebe, da:

1. z lastnimi ravnanji prevzema pravice in obveznosti.2. vstopa v pravna razmerja brez zakonitega zastopnika.3. odškodninsko odgovarja za posledice kršitev dolžnostnega ravnanja.4. sprejema pravno zavezujoče odločitve.5. je nosilec pravic in obveznosti.

-    Pravno sposobnost imenujemo sposobnost postati in biti subjekt pravic in pravnih dolžnosti. Pravno sposobna je tista stranka, ki ji pravni red pripoznava sposobnost, da more biti subjekt pravic in dolžnosti. Fizična oseba postane pravno sposobna z rojstvom. Navadno preneha pravna sposobnost fizične osebe z njeno smrtjo.-    Poslovno sposobna je stranka, ki more sama ustvariti voljo, ki jo pravni red zahteva za uspešno sklepanje pravnih poslov. Tako sta pravno sposobna umobolni in otrok, ki mu je oče umrl, nista pa poslovno sposobna.

PRIMER 4 Gal, ki je direktor ter edini delničar pivovarne "Pivo, d.d.", s pogodbo v obliki notarskega zapisa od Antona odkupi njegov pub. Po sklenitvi pogodbe Anton zahteva od Gala, da mu plača kupnino, vendar pa ta plačilo kupnine zavrne z utemeljitvijo, da je obveznost plačila kupnine pobotana (kompenzirana) z nasprotno obveznostjo, ki izvira iz dobav piva, ki jih je Antonu dobavila pivovarna. Pojasnite:a) ali je Antonov zahtevek utemeljen? b) ali bi Anton lahko zahtevek uveljavljal od Gala, če bi pub prodal pivovarni?

ODGOVOR 4 a) DA, Antonov zahtevek je utemeljen saj gre za osebno razmerje med Antonom in Galom. Torej je Gal dolžan Antonu plačati kupnino za pub. b) NE, Anton predmetnega zahtevka ne bi mogel uveljavljati od Gala. V tem primeru se obveznost pivovarne »Pivo, d.d.« za plačilo kupnine za odkup Antonovega puba lahko pobota (kompenzira) z nasprotno obveznostjo, ki izvira iz dobav piva, ki jih je Antonu dobavila pivovarna. Gre za pravno razmerje med pravno osebo in Antonom. Gre za načelo ločenosti družbenega premoženja od zasebnega premoženja vložnikov kapitala.

PRIMER 5 Marka družba Sonce d.o.o. imenuje za prokurista. Poslovodja družbe, ki je Marka imenoval za prokurista, mu zabiča, da sme v imenu in za račun družbe sklepati izključno tiste posle, ki se nanašajo na nakup surovin, ki jih družba potrebuje za opravljanje svoje pridobitne dejavnosti. Marko čez nekaj mesecev od prijatelja izve, da bo mu je družba preklicala vsa pooblastila. Ves besen iz maščevanja v imenu in za račun družbe sklene pogodbo, s katero kupi za družbo nepotrebno zemljišče po zanjo zelo neugodni ceni. Ali je Sonce d.o.o. na podlagi te pogodbe postala zavezanec (dolžnik) za plačilo kupnine?

ODGOVOR 5 DA, družba je zavezana. Družba je na podlagi te pogodbe postala zavezanec (dolžnik) za plačilo kupnine, vendar je v tem primeru prokurist odškodninsko odgovoren družbi katera ga je imenovala za prokurista.Obseg prokure: Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvajanje in obremenjevanje nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Družba lahko prokuristu omeji pooblastila, vendar takšne omejitve nimajo pravnega učinka proti tretjim osebam. Pri omejitvah gre samo za odnos med družbo in prokuristom in kršitev takšne omejitve ima za posledico odškodninsko in disciplinsko odgovornost za prokurista.

PRIMER 6 Obseg zastopniških pooblastil katerih od navedenih oseb je v razmerjih s tretjimi dopustno omejiti? 1. poslovodje d.o.o.

12

2. člana uprave d.d. 3. prokurista. 4. pooblaščenca.   a)Vseh. b)Le osebe, navedene pod 4. c)Le oseb, navedenih pod 1 in 4. d)Oseb, navedenih pod 1, 2 in 4. e)Le oseb, navedenih pod 1 in 2. PRIMER 7 Osebe Vinko, Stane in Miha so družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo VSM, d.n.o. VSM, d.n.o. je družbenica družbe z neomejeno odgovornostjo Gama d.n.o. Pojasnite ali so, in če so, pod kakšnimi pogoji so, za obveznosti družbe Gama, d.n.o., odgovorni družbeniki VSM d.n.o.!

ODGOVOR 7 Družbeniki Vinko, Stane in Miha so odgovorni za obveznosti družbe Gama d.n.o. Če Gama d.n.o. ne plača svoje terjatve kljub pisnemu zahtevku in nato upnik terja VSM d.n.o. kot družbenika, ki odgovarja za obveznosti družbe Gama d.n.o., pa tudi VSM d.n.o. ne plača terjatve, po pisnem zahtevku odgovarjajo družbeniki V, S, M (neomejeno, subsidiarno in solidarno).Vsi družbeniki d.n.o. za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.

3.2 PRAVNA UREDITEV RAZMERIJ S TRETJIMI OSEBAMI - za razliko od notranjih razmerij so razmerja navzven –torej razmerja do tretjih oseb prisilne

(kogentne) narave: z družbeno pogodbo jih ni dopustno spreminjati; - odgovornost družbenikov za obveznosti družbe –vsi družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo

z vsem svojim premoženjem;

Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe je: neomejena –družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem; kakršenkoli

drugačen dogovor v družbeni pogodbi je v razmerju do upnikov brez pravnega učinka; subsidiarna –upnik družbe mora najprej poskušati doseči poplačilo od primarnega dolžnika (družbe),

pri čemer ni potrebno, da zahtevek uveljavlja sodno (zadošča, da pisno zahteva izpolnitev od družbe); če mu po pozivu družba svoje obveznosti ne izpolni, lahko v subsidiarnem krogu izpolnitev uveljavlja od (kateregakoli oziroma katerihkoli) družbenikov;

solidarna –kolektivno razmerje na strani družbenikov, pri katerem vsak od več družbenikov v razmerju do upnika odgovarja za celotno izpolnitev. To omogoča upniku, da terjatev na družbenike razporedi po poljubnem ključu;

Novi družbenik (družbenik, ki v družbo vstopi po ustanovitvi) odgovarja enako, kot drugi družbeniki tudi za obveznosti, ki jih je družba prevzela pred njegovim vstopom;

PRIMER 8 Jureta, družbenika d.n.o., nenadoma zadane možganska kap in umre. Edini Juretov dedič je njegov sin Tomaž. - Kakšen pomen ima Juretova smrt za družbo? - V kakšnem pravnem položaju se znajde Tomaž zaradi očetove smrti? - Opredelite Tomaževe pravne možnosti.

ODGOVOR 8 - Kakšen pomen ima Juretova smrt za družbo? Prenehanje članstva družbenika pomeni razlog za prenehanje družbe in za začetek likvidacije, razen če družbena pogodba ne določa drugače. Ostali družbeniki lahko o nadaljevanju družbe odločijo le soglasno. Če v družbeni pogodbi nadaljevanje ni določeno, mora dedič nadaljevati z vodenjem poslov do uvedbe likvidacijskega postopka.- V kakšnem pravnem položaju se znajde Tomaž zaradi očetove smrti? Če družba preneha s smrtjo družbenika, mora dedič umrlega nemudoma obvestiti ostale družbenike in mora nadaljevati s posli dokler ostali družbeniki, vključno z njim ne poskrbijo za vodenje poslov v skladu z zakonom.Če v družbeni pogodbi nadaljevanje ni določeno mora dedič nadaljevati z vodenjem poslov do uvedbe likvidacijskega postopka.- Opredelite Tomaževe pravne možnosti! Nadaljevanje družbe z dediči, ki jim je priznan beneficium inventarium;

13

Nadaljevanje družbe z dediči je možnost, da družba nadaljuje s poslovanjem z njegovimi dediči tudi po smrti družbenika. Možnost nadaljevanja družbe z dediči mora biti predvidena v družbeni pogodbi (dedna klavzula). Dediči za obveznosti družbe jamčijo z vsem svojim premoženjem, ne le z vrednostjo dednega deleža. Če v družbeni pogodbi ni dedne klavzule, lahko dedič pristopi k družbi kot družbenik (družba ne preneha).Zakon daje dediču pravico, da sam izbira položaj družbenika ali komanditista. S tem daje zakon dediču možnost, da se izogne osebni odgovornosti za obveznosti, ki so nastale pred njegovim vstopom v družbo. Zakon dediču ne priznava pravice do položaja komanditista, temveč le pravico, da tak položaj zahteva. Če družbeniki njegovega predloga ne sprejmejo, tega ne more zahtevati s tožbo –lahko le izstopi iz družbe. Če mu družbeniki priznajo položaj komanditista, morajo d.n.o. preoblikovati v k.d. Podedovani delež je vložek komanditista. Če se dedič izloči iz družbe ali dobi položaj komanditista, odgovarja po predpisih odgovornosti dedičev za zapadle dolgove t.j. do višine deleža, ki ga je podedoval.

Če je dedič osebno odgovoren družbenik, je odgovoren za vse obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem od dneva smrti njegovega predhodnika (torej tudi za obveznosti pred dedičevim vstopom v družbo).

Dokler se dedič ne odloči, kako bo deloval (ali bo nadaljeval kot družbenik oziroma komanditist ali bo izstopil iz družbe), ima status pogojno osebno odgovornega družbenika. To pomeni, da odgovarja kot osebno odgovorni družbenik, vendar samo do vrednosti podedovanega deleža.

3.3 SAMOSTOJNI PODJETNIK –s.p.Podjetnik na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.Določbe o podjetniku ne veljajo za tiste, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo.

FIRMA:Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p.Če podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika.Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi tudi ime in priimek podjetnika le, če s tem izrecno soglaša.

PODJETNIKlahko opravlja kakršnokoli dejavnost

OBRTNIKZakon o obrti zahteva, da ima obrtnik potrebno izobrazbo (določeni poklici se lahko opravljajo samo, če osebe izpolnjujejo določene predpostavke).

ZASTOPNIŠTVO:Zakoniti zastopnik ni potreben, saj je podjetnik sam fizična oseba, lahko pa ga imenuje če želi.

PROKURIST –podjetnik lahko prokurista imenuje na lastno željo, in sicer za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Prokura se lahko vsak čas prekliče.Prokurist prokure ne more prenesti na drugo osebo.

SKUPNA PROKURA - prokura se lahko podeli tudi dvema ali več osebam skupaj, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo in varujejo interese družbe.

VODENJE POSLOVNIH KNJIG:Podjetnik lahko vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril: 

1) da povprečno število delavcev ne presega 3,2) da so letni prihodki nižji od 42.000 €,3) da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan

poslovnega leta, ne presega 25.000 €. Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se določi na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila.Podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če izpolnjuje pogoje:

a) o prihodkih iz dejavnosti,b) o zaposlenih delavcih, inc) o načinu preteklega ugotavljanja davčne osnove,

VPIS:Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES-u vpisan v Poslovni register Slo.V prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije mora podjetnik navesti:

14

1. predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ni daljši od treh mesecev od dne vložitve prijave za vpis,

2. firmo podjetnika in podatke o sedežu,3. podatke o skrajšani firmi, če jo ima,4. podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko,5. podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko,6. navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal,7. podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja

Poslovni register Slovenije, in8. izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj.

SPREMEMBA DEJAVNOSTI:Podjetnik mora vsako spremembo podatkov prijaviti AJPES-u v 15 dneh po nastanku spremembe.

PRENEHANJE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTIPrenehanje opravljanja dejavnosti mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prijaviti AJPES-u najmanj 15 dni prej.Podjetnik mora vsaj 3 mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

AJPES po uradni dolžnosti IZBRIŠE PODJETNIKA iz Poslovnega registra Slovenije , če: 1. se podjetnik statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (podjetje prodal ali ga vložil v družbo);2. če podjetnik v 2. zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila; in 3. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom:

- ugotovil smrt podjetnika, če podjetnikov dedič v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ne obvesti AJPES, da ne nadaljuje zapustnikovega podjetja;

- odločil o stečaju podjetnika;- izgnal podjetnika iz Republike Slovenije;- prepovedal podjetniku opravljati dejavnosti , ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za

opravljanje dejavnosti ali da dejavnosti ne opravlja, ali- ugotovil, da je podjetnik dal neresnično izjavo, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz

njegovih prejšnjih poslovanj.  

ODGOVORNOSTI PODJETNIKA ZA OBVEZNOSTI:Podjetnik odgovarja za svoje obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoženjem. Gre za osebno, samostojno, neposredno odgovornost podjetnika, ki pa nima pravne narave solidarne odgovornosti, ker s.p. nima statusa večosebne pravne osebe.Podjetnik sam in neposredno odgovarja upnikom za obveznosti iz obrata tudi v primeru, če je poslovno ali kako drugače ločil svoje zasebno premoženje od premoženja v podjetniškem obratu.

3.1 DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO -d.n.o.d.n.o. je družba najmanj dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe neomejeno in solidarno odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.Družba se ustanovi s pogodbo med družbeniki. Ustanovna pogodba ni potrebno, da je v notarski obliki. Ustanovne vloge so lahko v denarju, stvareh, storitvah ali pravicah. Če ni drugače dogovorjeno, morajo družbeniki vplačati enake vložke. Minimalni ustanovni kapital v ZGD-1 ni predpisan . FIRMA d.n.o. mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter oznako d.n.o..

RAZMERJA MED DRUŽBENIKI:Vsak družbenik ima pravico in obveznost izpolnjevati prevzete obveznosti in opravljati posle družbe s skrbnostjo kot pri svojih zadevah. Če je z družbeno pogodbo vodenje poslov preneseno na enega ali več družbenikov, drugi družbeniki ne smejo voditi poslov.Vsak družbenik je odgovoren za škodo, ki jo povzroči družbi namenoma ali iz hude malomarnosti. Za ravnanje pomočnika je odgovoren družbenik.Notranja razmerja med družbeniki temeljijo na 7 načelih, in sicer:

1) načelo enakega obravnavanja družbenikov,2) dolžnost skrbnega ravnanja,3) načelo konkurenčne prepovedi,4) načelo skupnega vodenja poslov –družbeniki se mu lahko odrečejo ali to svoje upravičenje

prenesejo, npr. na prokurista.

15

5) načelo medsebojnega nadzorstva,6) sorazmerna delitev dobička in izgube,7) pravica razpolaganje z deležem.

ODGOVORNOST DRUŽBENIKOVDružbeniki neomejeno odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Odgovornost vsakega družbenika do upnikov je subsidiarna (kar pomeni, da družbeniki odgovarjajo šele, ko družba ne opravi svoje obveznosti), neomejena (družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem), neomejljiva (odgovornosti se ne da omejiti) in solidarna (če en družbenik ne more izpolniti svoje obveznosti, jo morajo izpolniti drugi družbeniki).

PRAVICE DRUŽBENIKOV:Vsak družbenik ima pravico do:

a) vodenja poslov;b) zastopanja družbe;c) ugovora vodenja poslov drugega družbenika;d) vpogleda v poslovne knjige, listine, dokumentacije;e) dela dobička;f) likvidacijskega presežka;g) povračila za izdatke, ki jih ima pri zadevah družbe;h) vložitve tožbe v svojem imenu in za račun družbe proti drugemu družbeniku, ki ni izpolnil

družbeniških dolžnosti pri ustanavljanju ali vodenju družbe;i) odškodnine za škodo, ki jo ima neposredno zaradi vodenja poslov ali zaradi nevarnosti, ki so z

vodenjem poslov neločljivo povezane.

Družbenik se lahko odreče vodenju poslov le, če obstaja utemeljen razlog za to. Tej pravici se ne more odpovedati.

PRENEHANJE DRUŽBE:Družba z neomejeno odgovornostjo preneha:

1) s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena;

2) s sklepom družbenikov;

3) s stečajem;

4) s smrtjo ali prenehanjem družbenika -dedič umrlega družbenika mora nemudoma obvestiti o smrti druge družbenike in mora, če grozi nevarnost, nadaljevati posle, dokler drugi družbeniki skupaj z njim ne poskrbijo za vodenje poslov, razen če družbena pogodba ne določa drugače;

5) z odpovedjo -družbenik lahko odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem.

6) na podlagi sodne odločbe -če obstaja utemeljen razlog, da drugi družbenik namerno ali iz hude malomarnosti krši kakšno bistveno obveznost iz družbene pogodbe, lahko eden ali več družbenikov s tožbo zahtevajo, da družba preneha ali de se izključi takega družbenika;

7) če se število družbenikov zmanjša pod dva (potem mora družbenik v enem letu ukreniti vse potrebno, da prilagodi družbo pogojem tega zakona, ali pa nadaljuje dejavnost kot podjetnik – če ne prijavi spremembe v registru, družba preneha).

Prenehanje družbe morajo prijaviti za vpis v register vsi družbeniki, razen če družba preneha zaradi stečaja.

LIKVIDACIJA DRUŽBE:Likvidacija družbe se opravi v vseh zgoraj navedenih primerih (razen v primeru stečaja). Likvidacijo opravljajo kot likvidacijski upravitelji vsi družbeniki (razen če je s sklepom družbenikov ali z družbeno pogodbo zaupana posameznim družbenikom ali tretjim osebam. Osebe, ki ima pravni interes, lahko od sodišča zahteva, da ta imenuje likvidacijske upravitelje; sodišče v takem primeru za likvidacijske upravitelje imenuje osebe, ki niso družbeniki -sodno imenovani likvidacijski upravitelji). Likvidacijski upravitelji zastopajo družbo; dokončati morajo tekoče posle; izterjati terjatve; unovčiti preostalo premoženje in poplačati upnike; za dokončanje nedokončanih poslov smejo sklepati tudi nove posle.

16

Družbenikom se morajo vrniti predmeti, ki so jih prepustili družbi v uporabo. Za naključno uničenje, poškodovanje ali zmanjšanje vrednosti predmeta družbeniki ne morejo zahtevati odškodnine.Če premoženje družbe ne zadošča za poplačilo obveznosti družbe, morajo drugi družbeniki za izpad poskrbeti v sorazmerju z njihovimi kapitalskimi deleži.Po končani likvidaciji morajo likvidacijski upravitelji prijaviti izbris družbe iz registra.

Poslovne knjige in knjigovodske listine družbe, ki je prenehala, se izročijo v hrambo enemu od družbenikov ali tretji osebi.

3.2 KOMANDITNA DRUŽBA -k.d.K.d. je družba dveh ali več oseb (t.j. družba najmanj dveh družbenikov), v kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem –komplementar, medtem ko najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti družbe –komanditist (omejen je na njegov vložek).K.d. nastane z družbeno pogodbo in vpisom v sodni register. Prijava za vpis družbe v sodni register mora poleg podatkov, ki se zahtevajo za d.n.o., vsebovati tudi podatke o komanditistih (le njihovo število, ne pa drugih podatkov o njih) in višini njihovih vložkov. Minimalni ustanovni kapital v ZGD-1 ni predpisan.

FIRMA k.d.:- mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja ter oznako k.d.. - Priimkov komanditistov ne sme biti v firmi.

KOMANDITIST:1) ni upravičen voditi poslov družbe (če je potem je odgovoren kot komplementar);2) ne sme nasprotovati poslovanju komplementarjev, če to ne presega običajnega obsega dejavnosti

družbe;3) ne sme zastopati družbe navzven, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo;4) ima pravico zahtevati prepis letnega poročila ter, zaradi preverjanja njegove pravilnosti, do

vpogleda v poslovne knjige in knjigovodske listine;5) Komanditistov dobiček se pripisuje njegovemu kapitalskemu deležu le toliko časa, dokler ne doseže

zneska njegovega določenega vložka;6) ni dolžan vrniti prejetega dobička zaradi poznejših izgub;7) Pri izgubi sodeluje le do zneska svojega kapitalskega deleža in svojega še neplačanega vložka;8) zaradi njegove smrti družba ne preneha.

KOMPLEMENTAR:- osebno sodeluje pri vodenju družbe.

3.1 DVOJNA DRUŽBADvojne družbe so se razvile v Nemčiji in Avstriji predvsem zaradi davčnih razlogov, saj so želeli imeti osebno družbo z vsemi njenimi ugodnostmi in hkrati brez osebne odgovornosti. Zakon so obšli in za komplementarja postavili družbo pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov.Pravno naravo dvojne družbe ima tista k.d. v kateri je edini komplementar družba, v kateri ni osebno odgovornih družbenikov oziroma so vsi komplementarji take družbe.Dvojno družbo vodi in upravlja kapitalska družba po svojih organih, vendar sta dvojna družba in kapitalska družba med seboj ločeni in samostojni ter lahko opravljata enako ali različno dejavnost.

FIRMA:V firmi dvojne družbe mora biti celotno ime kapitalske družbe, ki je komplementar. Smisel tega določila je navzven pokazati, da nihče ne odgovarja osebno, ampak da odgovarja samo kapitalska družba s svojim premoženjem (Trgovsko podjetje, Veletrgovina Mars, d.o.o., k.d.).

ZGD-1 določa v zvezi z dvojno družbo dve pomembni prepovedi:1. d.d., d.o.o. in k.d.d se ne smejo preoblikovati v dvojno družbo;2. dvojna družba (»po sebi«) pa ne sme biti komplementar v k.d.

IZPITNO VPRAŠANJE:Razložite zakaj se v dvojno družbo ne smejo preoblikovati kapitalske družbe!Zato, ker če bi zakonodajalec to dovolil, bi dejansko dopustil možnost ločevanja med upravljanjem in samostojnim upravljanjem pridobitne dejavnosti kot izključne dejavnosti v zadevni dvojni družbi.

17

3.2 TIHA DRUŽBA -t.dTiha družba je pogojno gospodarska družba, saj nima vseh značilnosti gosp. družbe. Ni pravna oseba. Niso vpisane v register, niso razvidne navzven.Nastane s pogodbo (ta je ključen pravni akt za tiho družbo), na podlagi katere tihi družbenik s premoženjskim vložkom v podjetje koga drugega (d.o.o., k.d., d.n.o. d.d.), torej tihe družbe, pridobi pravico do udeležbe pri njegovem dobičku. Za razmerja med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom veljajo določbe sklenjene pogodbe, razen če ZGD-1 ne določa kaj drugega, npr. glede pravice do vpogleda v poslovne knjige. Nosilec tihe družbe je tisti, v katerega bo tihi družbenik vložil denar.

Slovenski ZGD ima neko posebnost, ki jo druge zakonodaje, ki tiho družbo urejajo, nimajo. Dopušča, da si nosilec tihe družbe k svoji firmi, s katero nastopa tudi za tiho družbo, doda označbo, da gre v bistvu za tiho družbo. Dodatek, ki si ga lahko pripiše, je s t.d. (s tiho družbo). Čeprav ta dodatek pripiše, gre še vedno za firmo nosilca tihe družbe. Smisel tega dodatka pa je v tem, da nosilec pokaže, da se pri njem zbira kapital.

POGODBA O USTANOVITVI TIHE DRUŽBE:ki jo skleneta:

NOSILEC TIHE DRUŽBE: TOBOGAN, zavarovalniško zastopanje, d.o.o.,Ljubljana, Župančičeva ulica 7, ki ga zastopa direktor Tomaž Črv

Matična št.: _______, DŠ: _____________in

TIHI DRUŽBENIKI: 1. Micka Kovač, stan. Dobova 36a, Dobova2. Andreja Košmrljr, stan. Pucova 20a, Dol pri Ljubljani

V praksi se ustanavljajo dve vrsti tihih družb- 1. z tipičnimi tihimi družbeniki (tak upnik ni udeležen kot družbenik pri nosilcu tihe družbe in ne

sodeluje pri upravljanju. Podoben je posojilodajalcu) 2. -z netipičnimi tihimi družbeniki (ta družbenik je bolj podoben družbeniku v d.o.o. in je udeležen pri

nosilcu tihe družbe kot družbenik, vendar na podlagi posebnega sporazuma med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom).

PRAVICE TIHEGA DRUŽBENIKA:1. PRAVICA PRI IZRAČUNAVANJU DOBIČKA:

a) na koncu vsakega poslovnega leta mora nosilec tihe družbe izračunati dobiček ali izgubo in tihemu družbeniku izplačati dobiček, ki mu pripada na podlagi njegovega vložka;

b) pri izgubi je udeležen do zneska vpisanega, četudi še nevplačanega vložka;c) ni dolžan vrniti prejetega dobička zaradi poznejših izgub;d) dobiček, ki ga ne prevzame, ne poveča njegovega vložka v družbo;

2. PRAVICA DO OBVEŠČENOSTIa) ima pravico od nosilca tihe družbe zahtevati prepis letnega poročila in vpogled v poslovne knjige in

knjigovodske listine –te pravice se mu ne morejo niti izključiti niti omejiti.

OBVEZNOSTI TIHEGA DRUŽBENIKA:- Ime ali priimek tihega družbenika ne sme biti v firmi nosilca tihe družbe, sicer je tihi družbenik, ki je za

to vedel ali bi moral vedeti, odgovoren upnikom za obveznosti nosilca tihe družbe solidarno z vsem svojim premoženjem.

- V firmi se sme pojavljati samo indis, da se pojavlja tihi družbenik (npr: A d.o.o. s t.d. –pravilno, A d.o.o. in M kot tihi družbenik –nepravilno, odgovarja tudi tihi družbenik)

PRENEHANJE TIHE DRUŽBETiha družba preneha:

A. s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena;B. s sporazumom med nosilcem in tihim družbenikom;C. z opustitvijo dejavnosti nosilca tihe družbe;D. s smrtjo ali prenehanjem nosilca tihe družbe, razen če pogodba ne določa česa drugega;E. z odpovedjo tihega družbenika aliF. na podlagi sodne odločbe.

18

4. KAPITALSKE DRUŽBE

4.1 DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO –d.o.o.d.o.o. je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Vrednost vložkov je lahko različna.Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež, ki je izražen v % (sak družbenik lahko ob ustanovitvi prispeva le en osnovni vložek in ima le en poslovni delež).Za poslovne deleže ni mogoče izdati VP, lahko pa družba izda družbeniku potrdilo kot dokazilo, da je imetnik poslovnega deleža.Za obveznosti d.o.o. družbeniki niso odgovorni. Družba odgovarja z vsem svojim premoženjem.

USTANOVITEV DRUŽBE:Družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki -družba ima lahko največ 50 družbenikov (več kot 50 družbenikov lahko ima le, če to dovoli minister za gospodarstvo).Družba se ustanovi z družbeno pogodbo, ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Družbeno pogodbo podpišejo vsi družbeniki. Družbeno pogodbo na obrazcu v fizični obliki družbeniki podpišejo pred uslužbencem organa, ki opravlja naloge enotne vstopne točke (točka VEM), kjer se družba prijavlja za vpis v register, če pa jo točki VEM pošljejo po pošti, lastnoročne podpise overijo. Obrazec družbene pogodbe v elektronski obliki , poslan po elektronski poti točki VEM ali registrskemu organu, mora vsak družbenik podpisati z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.Če družbeno pogodbo za katerega od družbenikov podpiše pooblaščenec, mora biti priloženo družbenikovo pooblastilo. Pooblastilo ni potrebno, če je zastopnik že po zakonu upravičen skleniti pogodbo o ustanovitvi družbe v imenu družbenika.Družbena pogodba mora vsebovati :

1) navedbo imena in priimka ter prebivališča ali firme in sedeža vsakega družbenika;2) firmo, sedež in dejavnost družbe;3) navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej, navedbo družbenika za

vsak osnovni vložek in njegov poslovni delež;4) čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določen čas;5) morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe poleg vplačila osnovnega vložka, in morebitne

obveznosti družbe do družbenikov. Pri ustanovitvi je potreben tudi osnovni kapital, ki znaša najmanj 7.500 €.

Ločimo 3 načine ustanovitve:1. z denarnimi vložki:

a) sklenitev družbene pogodbe,b) družbeniki imenujejo poslovodjo,c) vplačilo denarnih vložkov –na banki se odpre začasni račun na katerega se ti vložki vplačajo –

vsak družbenik mora zagotovit vsaj ¼ osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora biti najmanj 7.500 €,

d) poslovodja vloži prijavo za vpis družbe v sodni register ali na točko VEM (vse na enem mestu –ki je neke vrste inteligenten nabiralnik, če je vse v redu te vpišejo v register)

2. s stvarnimi vložki: a. sklenitev družbene pogodbe;b. družbeniki imenujejo poslovodjo;c. izročitev stvarnih vložkov (premičnine, nepremičnine, pravice, podjetje ali del podjetja)

družbeniki morajo pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih , kjer se popišejo in določijo vrednosti stvarnih vložkov. Če znaša skupna vrednost stvarnih vložki, več kot 100.000 €, morajo družbeniki, ki prispevajo stvarne vložke, na svoje stroške zagotoviti, da stvarne vložke oceni revizor;

d. isto kot pri denarnih vložkih…3. en sam družbenik.

- sklene in podpiše se akt o ustanovitvi (ni potrebno, da je v obliki notarskega zapisa, lahko je tudi na posebnem obrazcu v pisni ali elektronski obliki);

- vplačilo osnovnega kapitala;- vpis v sodni register (če ustanovitelj pred prijavo družbe za vpis v sodni register ni v celoti vplačal

denarnega dela osnovnega vložka, mora za manjkajoči del zagotoviti družbi ustrezno varščino).

19

SKLENITEV DRUŽBENE POGODBE -----------------------------------Med tem časom veljajo pravila civilne pogodbe, kjer poslovodja odgovarja za vse obveznosti

VPIS V SODNI REGISTER

PRAVICE DRUŽBENIKOV:Pravice družbenikov delimo na:1. premoženjske :

a. pravica do deleža pri bilančnem dobičku (dobiček se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače);

b. pravica odsvojitve poslovnega deleža;c. pravica do zahtevka na likvidacijskem presežku;d. pravica do dedovanja poslovnih deležev;

2. članske :a. pravica do sklica skupščine delničarjev (1/10 osnovnega kapitala, običajno skupščino skliče

poslovodja);b. glasovalna pravica; c. informacijska pravica (poslovodja mora družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o

zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise);d. pravice do vložitve tožbe za prenehanje družbe;e. pravica do izpodbijanja sklepov;

MENJAVA DRUŽBENIKOV:Poslovni deleži se lahko odsvojijo in dedujejo.Za odsvojitev poslovnega deleža je potreben notarski zapis. Odsvojitev poteka v dveh fazah:

1. prodajna pogodba,2. odstop.

Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami.Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v 1. mesecu od prejema obvestila.Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj.

VINKULACIJA: družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja.Varovalo: če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe.

Delitev poslovnega deleža ni dopustna, razen pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju. Družbena pogodba lahko delitev poslovnega deleža prepove.

IZKLJUČITEV IN IZSTOP DRUŽBENIKA:1. izključitev in izstop družbenika ureja družbena pogodba (ta lahko določi pogoje, postopek in posledice

izstopa ali izključitve).2. družbenik sme s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi:

a) če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, b) če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, c) če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali d) če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.

3. vsak družbenik lahko s tožbo zahteva, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti:

a. če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, b. če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, c. če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih

družbenikov ter d. če sicer grobo krši pogodbo.

20

O izključitvi in izstopu družbenika odloča nepristransko sodišče, postopek se začne s tožbo.

ORGANI DRUŽBE:1. POSLOVODSTVO

- družba ima enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo (skupno ali kot posamični poslovodje);

- poslovodja ni nujno, da je v družbi zaposlen, pomembno je da je na to funkcijo imenovan;- v družbeni pogodbi ali pa skupščina družbenikov lahko določi, da se poslovodja imenuje za

nedoločen ali določen čas, ki ne sme biti krajši od 2. let. Ista oseba je lahko ponovno imenovana.- skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za

določen ali nedoločen čas. (odpokliče lahko samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo).- če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče ta svet;- posle vodi na lastno odgovornost (ima neomejeno in neomejljivo moč zastopanja). Pri poslovanju ni

vezan na navodila skupščine, razen, če je z družbeno pogodbo določeno drugače;- pri opravljanju svojih nalog mora ravnati v dobro družbe s skrbnostjo, vestnega in poštenega

gospodarja in varovati mora poslovne skrivnosti;- poslovodja je odgovoren družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih nalog, razen če

dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti;

PRIMER:Poslovodja na službeni poti povozi pešca. Pešec poda odškodninski zahtevek. Kdo je odgovoren in kdo mora plačati odškodnino?Odgovor: OBA 148. člen OZ: -odškodninska odgovornost družbe in poslovodje

2. SKUPŠČINA DRUŽBENIKOVJe pomemben in vpliven organ v družbi. Odloča o:

1. sprejetju letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida in uporabi bilančnega dobička;2. zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov;3. vračanju naknadnih vplačil;4. delitvi in prenehanju poslovnih deležev;5. postavitvi in odpoklicu poslovodij;6. ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij;7. postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca;8. uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale

pri ustanavljanju ali poslovodenju;9. zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in10. drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.

Vsakih dopolnjenih 50 € osnovnega vložka daje družbeniku 1 glas. Družbena pogodba lahko določi, da imajo nekateri družbeniki več glasov na vsakih 50 € osnovnega vložka ali da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena.Skupščino običajno skliče poslovodja, vsaj 1x letno.Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, v katerem mora biti naveden tudi dnevni red skupščine, najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine (družbena pogodba lahko določi, da se že v vabilu za skupščino določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem času ne bi bila sklepčna).Če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki. Vse odločitve skupščine se vpisujejo v knjigo sklepov. Sklepi, ki niso vpisani so nični.KVORUM –prisotnih mora biti večinski družbeniki (pri spreminjanju družbene pogodbe je potrebna ¾ glasov vseh družbenikov).

3. NADZORNI SVET –fakultativni organČe je v družbeni pogodbi določeno , da ima družba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo določbe o nadzornem svetu v delniški družbi, če družbena pogodba ne določa drugače.

POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA:Znesek osnovnega kapitala je določen z družbeno pogodbo, vendar se lahko zaradi različnih razlogov družbeniki odločijo za povečanje osnovnega kapitala. Povečanje osnovnega kapitala je podobno ustanovitvi družbe, zato je potrebno spremeniti družbeno pogodbo in določiti nov osnovni kapital. Družbeniki to storijo na skupščini s sklepom, ki je sprejet s ¾ večino vseh.O povečanju osnovnega kapitala odloča skupščina družbenikov. Povečanje osnovnega kapitala se lahko opravi na 2 načina, in sicer kot:

21

(1) povečanje osnovnega kapitala z vložki: -6 korakov:1. sprejme se sklep o povečanju osnovnega kapitala,2. izključitev prednostne pravice –fakultativno (če prednostna pravica do prevzema novih vložkov ni

izključena s sklepom o povečanju osnovnega kapitala, imajo dosedanji družbeniki prednostno pravico do prevzema novih vložkov v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu).

3. prevzem novih vložkov,4. izvedenje osnovnega kapitala –denarni ali stvarni vložki,5. postopek za prijavo v sodni register,6. nastanek novega in samostojnega poslovnega deleža.

(2) kot povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe.1. sprejme se sklep o povečanju osnovnega kapitala,2. najava sodnemu registru zvišanje osnovnega kapitala,3. sodni register vpiše, da so se vsi vložki povečali sorazmero (osnovni vložki dosedanjih družbenikov se

povečajo v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži v dosedanjem osnovnem kapitalu).

ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA:Razmere na trgu lahko privedejo tudi do zmanjšanja osnovnega kapitala. O zmanjšanju odloča skupščina družbe. Premoženje družbe se ne sme zmanjšati pod osnovni kapital, biti pa mora vsaj toliko kot je osnovnega kapitala. Zmanjšanje osn. kapitala je veljavno le, če:- če poslovodja vsaj 2x objavi sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala in v objavi pozove upnike, da se

zglasijo pri družbi in izjavijo, ali soglašajo z zmanjšanjem osnovnega kapitala (upnike, ki so družbi znani, mora pozvati neposredno),

- če družba upnikom, ki niso soglašali z zmanjšanjem osnovnega kapitala, poravna zahtevke ali zagotovi varščino.

Zmanjšanje osnovnega kapitala se lahko prijavi za vpis v register šele po 1. letu od zadnje objave in po tem, ko poslovodja predloži dokaze o tem, da je družba poravnala zahtevke upnikom ali jim zagotovila varščino.Zmanjšanje osnovnega kapitala se lahko opravi tudi po poenostavljenem postopku, če so za to izpolnjeni določeni pogoji.

ZANIMIVOST: v časopisu piše: lastniki d.o.o.: –lastniki ni pravilen izraz, ker na pravici (poslovnem deležu) ne more

obstajati lastninska pravica. d.o.o. –družba z omejeno odgovornostjo: -omejena odgovornost je mišljena za družbenika (družbenik

posredno odgovarja s svojim vložkom)

IZPITNO VPRAŠANJEOsnovni kapital družbe je 100.000 €. Družbeniki so vplačali 25.000 € (to je vsaj ¼ in več kot 7.500 €). Družba pride do stečaja. Kaj se zgodi z manjkajočim osnovnim kapitalom?ODG: Stečajni upravitelji morajo izterjati 75.000 € od družbenikov.

PRIMER: IZRAČUN DELEŽA DOBIČKAKapitalski deleži družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo znašajo: družbenik A: 834,59 EUR, družbenik B: 792,86 EUR, družbenik C: 208,65 EUR. Kako si bodo družbeniki med seboj razdelili izkazan dobiček v višini 141,88 EUR?

ODGOVOR:vsakemu družbeniku pripada v prvem krogu ugotavljanja dobička delež dobička v višini 5 % njegovega, v preteklem poslovnem letu ugotovljenega kapitalskega deleža; t.i. »preddividenda«:

Izračun:5% delež dobička jim pripada pod pogojem, če je celotni dobiček večji od 5% glede na bilančno vrednost vseh deležev:

A+D+C = 834,59 + 792,86 + 208,65 = 1836,095% od 1836,09 = 91,80

Izkazan dobiček je 141,88 EUR. Zadostujejo pogoju.

1. PREDDIVIDENDA:A: 5% od 834,59 = 41,73 EURB: 5% od 792,86 = 39,64 EURC: 5% od 208,65 = 10,43 EUR

22

SKUPAJ A+B+C = 91,80 EUR

preostali dobiček se med družbenike v drugem krogu ugotavljanja dobička deli po enakih delih (»po glavah«, per capita );

2. PREOSTALI DOBIČEK: 141,88 EUR- 91,80 EUR= 50,08 EUR : 3 = 16,69 EUR

3. SKUPNI DOBIČEK:A: = 41,73 EUR + 16,69 = 116,69B: = 39,64 EUR + 16,69 = 56,33C: = 10,43 EUR + 16,69 = 27,12SKUPAJ A+B+C = 141,88 EUR

4.2 DELNIŠKA DRUŽBADelniška družba je družba, ki ima osnovni kapital (osnovno glavnico) razdeljen na delnice .Delniška družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.Delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom.

Delnice so lahko oblikovane kot: 1. DELNICE Z NOMINALNIM ZNESKOM preračunane v evre od 1.1.2007. Glasiti mora najmanj na 1

evro ali na njegov večkratnik. Delež delnice v osnovnem kapitalu se določa po razmerju med njenim nominalnim zneskom in zneskom osnovnega kapitala.

2. KOSOVNE DELNICE, ki so bile uvedene leta 2006 posebnost: v njih ni označena nominalna vrednost, ampak samo število delnic, ki je ima enak delež in pripadajoči znesek v osnovnem kapitalu. Znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada posamezni kosovni delnici ne sme biti nižji od 1 evra. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu se določa glede na število izdanih kosovnih delnic.

Bistvo razlikovanja je v tehniki izkazovanja udeležbe v osnovnem kapitalu družbe. Pri delnicah z nominalnim zneskom je njegova vrednost izrecno naznačena s številčnim nominalnim zneskom, v nasprotju s kosovnimi delnicami, pri katerih vrednost sploh ni razvidna. Kosovne delnice ne izkazujejo podatka o deležu oz. obsegu članskih pravic, temveč zgolj navedbo števila delnic, ki ga določena delnica predstavlja. Kosovne delnice ne razkrivajo podatka o proporcionalni udeležbi v osnovnem delniškem kapitalu.

emisijski znesek delnice -delnica se ne sme izdati za znesek (emisijski znesek), ki je nižji od nominalnega zneska, pri kosovni delnici pa od pripadajočega zneska -najmanjši emisijski znesek. Izdaja delnice za višji znesek je dopustna.

USTANOVITEV :Delniško družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut v obliki notarskega zapisa. Minimalni ustanovni kapital je 25.000 € (vrednost ene delnice : najmanj 1 € ali njegov večkratnik ali enak delež (XY) in pripadajoč znesek osnovnega kapitala pri kosovnih delnicah, ki pa ne sme biti manjši od 1 Evra!

POSTOPEK USTANOVITVE :1. ustanovitelji z osebnim obiskom, po pošti ali po elektronski pošti sporočijo notarju vse obvezne

elemente bodoče družbe (firmo in skrajšano firmo, sedež in poslovni naslov, podatke ustanoviteljev, podatke zastopnikov, nadzornega sveta ali upravnega odbora, višina osnovneg kapitala, št. in vrsta delnic, dejavnost družbe…)

2. notar sestavi vse potrebne listine, ki so navedene v točki "priloge k vpisu"3. za sestavo in podpis listin je potrebna osebna prisotnost ustanoviteljev (fizične osebe oz.

zakoniti zastopniki pravnih oseb),4. notar sestavi in vloži predlog za vpis v sodni register v e-obliki (predlogu priloži priloge, ki jih

predhodno pretvori v elektronsko obliko in jih overi s svojim elektronskim podpisom),5. o zahtevku za vpis v sodni register odloči registrsko (okrožno) sodišče,6. notarju se vroči sklep registrskega sodišče o vpisu in druge odločbe v tem postopku,7. na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta v sodni register, AJPES

temu subjektu določi šifro glavne dejavnosti in matično številko.Družba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice.

23

Kdo ne sme ustanoviti d.d.?- tiste fizične in pravne osebe, ki so z več kot 25% že udeležene v drugi kapitalski družbi (d.o.o., d.d.,

k.d.d.) in ta druga kapitalska družba nima poravnanih vseh davkov in drugih obveznih dajatev.

NAČIN USTANOVITVE DRUŽBE :1. POUSTANOVITEV (naknadna ustanovitev):

a) družba v prvih dveh letih po vpisu ustanovitve v register sklene pogodbo o poustanovitvi z ustanovitelji ali delničarji, ki so v osnovnem kapitalu udeleženi z več kot 10%, na podlagi katere družba pridobi stvari ali pravice za ceno, ki dosega najmanj 1/10 osnovnega kapitala družbe,

b) poustanovitev družbe začne veljati, ko skupščina sprejme sklep o soglasju za sklenitev pogodbe in je vpisana v sodni register,

c) pogodba o poustanovitvi mora biti sklenjena v pisni obliki. d) poslovodstvo mora pripraviti pisno poročilo o pogodbi o poustanovitvi. V poročilu mora

poslovodstvo zlasti razložiti namen pridobitve premoženja, kar ureja pogodba o poustanovitvi,e) pogodbo o poustanovitvi mora pregledati revizor,f) nadzorni svet mora na podlagi poročila poslovodstva in poročila o reviziji pogodbe o poustanovitvi

pregledati pogodbo in o tem pripraviti pisno poročilo,g) na zasedanju skupščine je treba predložiti pogodbo o poustanovitvi in poročila o reviziji pogodbe

o poustanovitvi. Na začetku obravnave na skupščini mora poslovodstvo ustno razložiti vsebino pogodbe o poustanovitvi,

h) sklep skupščine o soglasju za sklenitev pogodbe o poustanovitvi je veljavno sprejet, če zanj glasujejo najmanj ¾ pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.

2. SOČASNA (simultana) USTANOVITEV:a. vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter sami prevzamejo vse delnice (družba je

ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice),b. vplačilo delnic –delnice se lahko vplačajo v denarju (vsaj 1/3) ali s stvarnimi vložki,c. imenovanje prvih organov družbe -ustanovitelji imenujejo (le do prve skupščine) 1. nadzorni

svet ali prvi upravni odbor družbe in revizorja za prvo polno ali delno poslovno leto. Nadzorni svet imenuje člane 1. uprave, upravni odbor pa lahko imenuje prve izvršne direktorje.

d. ustanovitelji morajo pripraviti ustanovitveno poročilo –prikazane morajo biti bistvene okoliščine zlasti:

     – pravni posli, s katerimi je družba pridobila stvarne vložke;     – če je v družbo vloženo podjetje, njegov dobiček zadnjih dveh let, in

     – nabavni in proizvodni stroški v zadnjih dveh letih.e. ustanovitvena revizija –člani organov vodenja ali nadzora morajo preveriti potek ustanovitve

družbe. Ustanovitev mora pregledati tudi en ali več ustanovitvenih revizorjev. Ustanovitvene revizorje imenuje sodišče.

f. prijava družbe za vpis v sodni register -družbo prijavijo za vpis v register člani organov vodenja ali nadzora.

g. objava vpisa v sodnem registru

3. POSTOPNA (sukcesivna) USTANOVITEVDružba se lahko ustanovi tudi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu delnic (prospekt), kot ga določa zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.

1. ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt in prevzamejo del delnic,2. delnice in denarna vplačila zanje se vpisujejo samo pri bankah,

- vsak vpisnik mora podpisati tri izvode izjave o vpisu delnic (vpisnica), enega zase, druga dva za družbo

- rok za vpisovanje in vplačilo delnic ne sme biti daljši od 3. mesecev od dneva, določenega za začetek vpisovanja,

- če sta bili vpisovanje in plačevanje delnic uspešni, morajo ustanovitelji v 15 dneh po poteku roka (ki je v prospektu določen za vpisovanje delnic), delnice razdeliti med vpisnike,

- ustanovitelji ne smejo razpolagati z vplačili za delnice, poslovodstvo pa lahko z vplačili razpolaga šele, ko je družba vpisana v sodni register,

- ustanovitelji morajo sklicati ustanovno skupščino najpozneje v 2 mesecih po poteku s prospektom določenega roka za vpisovanje delnic. Sklicati se jo mora z oglasom, ki se mora objaviti enako kot prospekt, najmanj 15 dni pred skupščino -če ustanovna skupščina ni pravočasna, se šteje, da ustanovitev družbe ni bila uspešna,

24

- družba je ustanovljena, ko skupščina sprejme vse sklepe, za katere je pristojna.

USTANOVNA SKUPŠČINA:1. ustanovna skupščina mora biti na sedežu družbe, razen če ni bil v prospektu določen drug kraj,2. zastopana mora biti večina vseh delnic; če je predvidena izdaja delnic različnih razredov, pa

tudi večina vsakega razreda,3. odpre jo notar, ki ga morajo povabiti ustanovitelji,4. po odprtju izvoli skupščina predsednika in dva preštevalca glasov. Nato se preberejo poročila

ustanoviteljev in revizorjev,5. skupščinski zapisnik vodi notar, poleg njega ga morajo podpisati še predsednik skupščine, oba

preštevalca glasov in ustanovitelji družbe,6. na ustanovni skupščini daje vsaka delnica en glas.

IZBIRA SISTEMA UPRAVLJANJA:1. ENOTIRNI sistem upravljanja: značilnost tega sistema upravljanja, ki ga ZGD-1 dopušča, je v

delovanju upravnega in nadzornega dela upravljanja v enem samem organu imenovanem upravni odbor, v katerem sedijo izvršni (izvršujejo poslovanje) in neizvršni (kontrolirajo poslovanje) direktorji.

2. DVOTIRNI sistem upravljanja: je stari sistem z upravo in nadzornim svetom.

ORGANI DRUŽBE :Organi vodenja ali nadzora v delniški družbi so uprava, upravni odbor in nadzorni svet.Organ vodenja ali nadzora sestavljajo najmanj trije člani, če zakon ne določa drugače.Če ima organ vodenja ali nadzora več članov, se en član imenuje za predsednika.Člani organov vodenja ali nadzora so imenovani za obdobje, ki je določeno v statutu in ni daljše od 6. let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

1. UPRAVA –vodstvo družbea) člane uprave in predsednika imenuje nadzorni svet za največ 6 let, z možnostjo ponovnega

imenovanja (ponovno ne smejo biti imenovani prej kot eno leto pred potekom mandatne dobe uprave),

b) uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost,c) lahko ima enega ali več članov (direktorjev), obvezno 3, če družba nima NS (če ima več članov,

sprejemajo odločitve soglasno, če statut ne določa drugače),d) zastopa in predstavlja družbo skupno, če statut ne določa drugače,e) pripravlja pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno soglasje skupščine,f) uresničuje sklepe, ki jih sprejme skupščina,g) prejemki uprave so določeni v pogodbi in so sorazmerni nalogam in finančnemu stanju družbe,h) odpoklic: le iz zakonsko določenih razlogov (kršitve obveznosti, nesposobnost voditi poslov,

nezaupnica skupščine, ekonomsko-poslovni razlogi –reorganizacija, sprememba delničarjev); ZGD-1 ne predpisuje odpravnine!

i) lahko imajo pravico do deleža na letnem dobičku, če tako določa statut družbej) vsaj enkrat v četrtletju poroča nadzornemu svetu o poteku poslov, prometu in finančnem stanju

družbe, poslovnih načrtih, donosnosti itd.,k) člani uprave solidarno odgovarjajo delniški družbi za škodo, ki ji je nastala zaradi kršitve njihovih

dolžnosti, razen če dokažejo, da so vestno in pošteno izpolnjevali vse svoje dolžnosti.

2. NADZORNI SVET1. člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, voli skupščina; člane NS, ki zastopajo

interese zaposlenih volijo delavci v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanja,2. sestavo in število določa statut, po zakonu najmanj 3,3. nadzoruje poslovanje družbe in vodenje poslov,4. pregleduje in preverja poslovne knjige in dokumentacijo, njeno blagajno, shranjene VP, zaloge blaga

ter druge stvari,5. od uprave lahko zahteva informacije, ki so potrebne za izvajanje nadzora,6. lahko skliče skupščino delničarjev,7. vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet, lahko pa statut ali nadzorni svet sam določi,

da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem,8. odpoklic: skupščina lahko odpokliče člane nadzornega sveta, ki jih je izvolila, pred potekom

mandatne dobe z najmanj ¾ večino oddanih glasov (statut lahko določi tudi višjo večino in druge zahteve),

25

9. med svojimi mora člani izvoliti predsednika in najmanj enega namestnika, imena katerih mora uprava prijavi v sodni register,

10. lahko imenuje eno ali več komisij (npr: revizijsko komisijo, komisijo za imenovanja in komisijo za prejemke), ki pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge, ne more pa odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti nadzornega sveta,

Članom uprave in nadzornega sveta ni treba povrniti škode družbi in delničarjem samo tedaj, če je njihovo dejanje temeljilo na zakonitem sklepu skupščine d.d.Čeprav nadzorni svet odobri dejanje uprave, odškodninska odgovornost članov uprave ni izključena.V zvezi z odgovornostjo članov nadzornega sveta za škodo, povzročeno družbi gre opozoriti, da je merilo ugotavljanja odgovornosti objektivno z vidika načela opravljanja nalog članov nadzornega sveta s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika!

3. UPRAVNI ODBOR1) upravni odbor vodi družbo in nadzoruje izvajanje njenih poslov,2) zastopa in predstavlja družbo. Če upravni odbor med svojimi člani imenuje izvršne direktorje,

potem ti zastopajo in predstavljajo družbo, če statut ne določa drugače (izvršni direktorji morajo biti vpisani v sodni register),

3) če je imenovanih več izvršnih direktorjev, lahko sprejmejo o svojem delu poslovnik, razen če statut določa, da tak poslovnik sprejme upravni odbor,

4) predsednik upravnega odbora ne more biti izvršni direktor te družbe.5) upravni odbor mora oblikovati revizijsko komisijo v družbi,6) v zvezi z imenovanjem, odpoklicem, poslovanjem in plačilom članom upravnega odbora velja isto

kot pri NS,7) uresničuje sklepe, ki jih sprejme skupščina,8) lahko pregleduje in preverja poslovne knjige, in dokumentacijo, njeno blagajno, shranjene VP, zaloge

blaga ter druge stvari.

IZVRŠNI DIREKTORJIa. upravni odbor lahko imenuje enega ali več izvršnih direktorjev, za največ 6. let, z možnostjo

ponovnega imenovanja, b. upravni odbor mora vsako imenovanje in obseg upravičenja za zastopanje izvršnega direktorja ter

spremembo teh podatkov prijaviti za vpis v sodni register,c. upravni odbor lahko na izvršne direktorje prenese te naloge:

    – vodenje tekočih poslov;    – prijave vpisov in predložitve listin registru;    – skrb za vodenje poslovnih knjig, in    – sestavo letnega poročila, h kateremu priložijo revizorjevo poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička za skupščino, ter ga nemudoma predložijo upravnemu odboru,

d. pri opravljanju nalog morajo izvršni direktorji upoštevati navodila in omejitve, ki jim jih postavljajo skupščina družbe, upravni odbor, statut in poslovnik o delu izvršnih direktorjev,

e. če je imenovanih več izvršnih direktorjev, vodijo posle skupno, če statut ali poslovnik upravnega odbora ne določa drugače,

f. upravni odbor lahko kadarkoli odpokliče izvršnega direktorja. Za zahtevke izvršnih direktorjev iz pogodbe o opravljanju funkcije se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja,

g. izvršni direktorji se podpisujejo tako, da firmi družbe dodajo svoj podpis s pripombo » izvršni direktor«.

SKUPŠČINA d.d.na skupščini delničarji uresničujejo svoje pravice pri zadevah družbe. Člani organov vodenja ali nadzora se lahko udeležijo skupščine, tudi če niso delničarji (statut ali poslovnik skupščine lahko določi, kdaj lahko člani organov vodenja ali nadzora na skupščini sodelujejo tudi prek prenosa slike in tona ter da se sme potek zasedanja skupščine slikovno in tonsko prenašati).Skupščina odloča o:

1) sprejemu letnega poročila,2) uporabi bilančnega dobička -na predlog uprave in nadzornega sveta3) imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta, uprave in upravnega odbora –o podelitvi

razrešnice posameznemu članu se glasuje ločeno , če tako določi skupščina ali če to zahtevajo delničarji katerih skupni deleži dosegajo 1/10 osnovnega kapitala;

4) spremembah statuta,5) ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala d.d.6) prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju, npr. v d.o.o.

26

7) imenovanju revizorja,8) drugih zadevah, če tako v skladu z zakonom določa statut,

SPREMEMBA STATUTAZa vsako spremembo statuta je potreben sklep skupščine (najmanj ¾ zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko določa drugačno kapitalsko večino, vendar ne manj kot večino). Skupščina lahko prenese pooblastilo za spremembo statuta, ki se nanaša zgolj na uskladitev njegovega besedila z veljavno sprejetimi odločitvami, na nadzorni svet ali upravni odbor. Za veljavnost sklepa, s katerim se nalagajo delničarjem dodatne obveznosti, je potrebno soglasje vseh prizadetih delničarjev.Poslovodstvo mora spremembo statuta prijaviti za vpis v sodni register.

POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA1. povečanje osnovnega kapitala z VLOŽKI: o.k. se lahko poveča samo z izdajo novih delnic;2. povečanje osnovnega kapitala iz SREDSTEV DRUŽBE: osnovni kapital se lahko poveča s

preoblikovanjem lastnega kapitala (kapitalske rezerve, statutarne rezerve, rezerve iz dobička, preneseni dobiček itd.) v osnovni kapital

Osnovni kapital je povečan z vpisom sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register. Delničarjem pripadajo nove delnice v sorazmerju z njihovimi deleži v dosedanjem osnovnem kapitalu družbe. Drugačen sklep skupščine je ničen.

ZAMENLJIVE OBVEZNICE: to so obveznice, s katerimi se imetnikom zagotovi pravica do zamenjave z delnicami ali pravica do prednostnega nakupa delnic in

DIVIDENDNE OBVEZNICE: to so obveznice, s katerimi se pravice imetnikov obveznic povezujejo z dividendami delničarjev (),

Vse navedene obveznice se lahko izdajo le na podlagi sklepa skupščine. Delničarji družbe pa imajo prednostno pravico do nakupa teh obveznic.

ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA1) REDNO zmanjšanje osnovnega kapitala: o zmanjšanju osnovnega kapitala odloča skupščina

(najmanj ¾ zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko določi višjo kapitalsko večino in druge zahteve). V sklepu se določita razlog in način zmanjšanja osnovnega kapitala. Z vpisom sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v register je osnovni kapital zmanjšan. Sklep se objavi.

2) POENOSTAVLJENO zmanjšanje osnovnega kapitala: Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala je dopustno, če ne obstajajo ali se prej sprostijo rezerve iz dobička ter kapitalske rezerve; ali če čisti dobiček poslovnega leta ter preneseni dobiček ne obstaja več.

3) zmanjšanje osnovnega kapitala z UMIKOM DELNIC: o tem odloča skupščina; družba lahko umakne delnice prisilno (prisilni umik je dopusten le, če je bil določen ali dovoljen v prvotnem statutu ali s spremembo statuta pred prevzemom ali vpisom delnic) ali s pridobitvijo delnic s strani družbe.

IZKLJUČITEV MANJŠINSKIH DELNIČARJEV IZ DRUŽBESkupščina d.d. lahko na predlog delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (glavni delničar), sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delničarjev (manjšinskih delničarjev) na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine. Višino denarne odpravnine določi glavni delničar ob upoštevanju ZGD-1.Pred sklicem skupščine mora glavni delničar poslovodstvu družbe predložiti izjavo banke, s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, da bo nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v sodni register manjšinskim delničarjem plačal odpravnino za pridobljene delnice.Poslovodstvo družbe mora vložiti predlog za vpis sklepa o prenosu delnic v sodni register. Predlogu se priloži notarsko overjen prepis zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev, in priloge.

PRENEHANJE DRUŽBE:1) REDNO PRENEHANJE –z likvidacijo

razlogi rednega prenehanja:a. s pretekom časa, za katerega je bila družba ustanovljena;b. s sklepom skupščine, (najmanj ¾ večina zastopanega osnovnega kapitala);c. če poslovodstvo ne deluje več kot 12 mesecev;

27

d. če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe;e. s stečajem;f. na podlagi sodne odločbe;g. z združitvijo v kakšno drugo družbo,h. če se zmanjša osnovni kapital družbe pod minimum (pod 25.000 €), razen če se ta znesek ponovno

doseže s povečanjem osnovnega kapitala.i. Statut lahko določi tudi druge razloge za prenehanje družbe.

2) PRENEHANJE DRUŽBE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU –brez likvidacije- vsi delničarji predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu

priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev: da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.

3) PRENEHANJE NA ZAHTEVO –s tožbo- delničarji (1/4) ali vsak član organa vodenja ali nadzora lahko s tožbo zahteva, da sodišče odloči o

prenehanju družbe

4.3 EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA –SETa pravnoorganizacijska oblika je urejena z določbami Uredbe 2157/2001/ES, z zakoni nacionalnih držav (ZGD-1) in z direktivami.Naše gospodarske družbe imajo glede ustanovitve SE več možnosti:

1. ustanovitev podružnice v tuji državi,2. ustanovitev hčerinske družbe v tuji državi,3. ustanovitev evropske delniške družbe.

Prednosti se so opazne predvsem tedaj, ko družba posluje hkrati v več članicah EU.

USTANOVITEV SESE se v pravnoposlovni praksi lahko ustanovi na 4. načine:

1. z združitvijo dveh ali več obstoječih delniških družb, najmanj 2 različnih članic EU;2. z oblikovanjem holdinške družbe SE, ki bo imela v lasti delniške družbe oz. družbe z omejeno

odgovornostjo najmanj 2 različnih članic EU;3. z ustanovitvijo skupne hčerinske družbe iz najmanj 2 različnih članic EU;4. s preoblikovanjem javne d.d., ki je imela najmanj dve leti družbo hčer v 2 državi članici EU (formalno-

pravno preoblikovanje)Za ustanovitev je predpisan minimalni ustanovitveni kapital -120.000 €.SE je lahko javna ali zasebna.Se se ne registrira v t.i. centralnem registru evropskih družb, temveč v nacionalnem registru. Za vpis družbe v sodni register prijavijo organi vodenja oz. nadzora.Ustanovitev se mora objaviti tudi v U.l. EU.

SE se vpiše v register. Za prijavo SE za vpis v register se uporabljajo določbe ZGD-1 o vpisu d.d. v register. Predlogu za vpis SE v register je treba priložiti tudi:

- sporazum o sodelovanju delavcev pri upravljanju SE, na način in pod pogoji, določenimi

USTANOVITEV HOLDINŠKE SEHoldinška SE se ustanovi z izdajo notarskega zapisa statuta holdinške SE, ki se ga lahko izda šele po poteku dodatnega prijavnega roka. Ta rok začne teči z dnem objave, da so izpolnjene predpostavke za ustanovitev holdinške SE.

UPRAVLJANJE SEMožnost alternativnega izbora enotirnega (skupščina delničarjev in upravni odbor SE) ali dvotirnega (skupščina delničarjev ter nadzorni in poslovodni organ) sistema upravljanja družbe.Glede upravljanja se pri nas uporabljajo določbe o rednih d.d.

PRENOS SEDEŽAUredba določa, da se lahko statutarni sedež SE prenese v drugo državo članico EU. Prenos sedeža ne povzroči prenehanja SE ali nastanka nove pravne osebe.

28

Pri prenosu sedeža je potrebno zavarovati interese manjšinskih delničarjev SE (tisti delničarji, ki se niso strinjali s prenosom sedeža, vendar jim kapitalska udeležba, s katero razpolagajo, ni omogočila, da bi preprečili prenos sedeža), pred tveganji, ki so posledica prenosa sedeža SE na ozemlje druge države članice EU. Ti manjšinski delničarji imajo pravico do denarne odpravnine, ki mora biti ponujena vnaprej, da imajo delničarji možnost pretehtati o odločitvi.Odločitev o prenosu sedeža SE je dopustna najprej po preteku 2 mesecev od dneva objave predloga o prenosu sedeža.V državi dotedanjega SE mora registrski organ izdati potrdilo, da so bile v postopku prenosa sedeža v državi dotedanjega sedeža spoštovane oz. izpolnjene vse predvidene formalnosti.SE se v državi novega sedeža vpiše v sodni register.

POENOSTAVLJEN PRENOS SEDEŽA:Značilnost poenostavljenega prenosa sedeža je, da se ne uporabljajo tiste določbe zakona, ki stipulirajo pravila za varovanje interesov manjšinskih delničarjev. Razlog, ki upravičuje tak odmik je da manjšinjskih delničarjev, interese katerih bi bilo potrebno varovati, bodisi ni, bodisi so se na predpisan način odpovedali pravicam, ki jim jih pravna ureditev prizna.

NAČRT PREOBLIKOVANJA DELNIŠKE DRUŽBE V SENačrt preoblikovanja delniške družbe v SE mora vsebovati:

1. dosedanjo firmo, sedež in vložno številko družbe, ki se preoblikuje;2. predlog statuta SE;3. predvideni časovni okvir preoblikovanja;4. poročilo uprave o preoblikovanju v skladu s četrtim odstavkom 37. člena Uredbe 2157/2001/ES.

Načrt preoblikovanja mora pregledati revizor, ki mora izdelati pisno poročilo.

PRENEHANJE SEKadar SE ne izpolnjuje več zahtev iz 7. člena Uredbe 2157/2001/ES, se šteje, da obstaja pomanjkljivost določb statuta v smislu tretjega odstavka 371. člena tega zakona. Registrsko sodišče pozove SE, da v določenem roku nepravilnosti odpravi tako, da ponovno vzpostavi svojo glavo upravo v državi sedeža, ali da prenese svoj sedež po postopku, določenem v 8. členu Uredbe 2157/2001/ES.Če družba po pozivu sodišča v določenem roku ne odpravi nepravilnosti, sodišče po uradni dolžnosti ugotovi pomanjkljivosti statuta.

4.4 KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA –k.d.d.Komanditna delniška družba je gospodarska družba, pri kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar). Komanditni delničarji ne odgovarjajo za obveznosti družbe, ampak odgovarjajo omejeno le do višine osnovnega kapitala. K.d.d. mora za razliko od k.d. imeti osnovni kapital.Statut komanditne delniške družbe mora sprejeti najmanj 5 oseb. V statutu se navedejo osnovni kapital družbe in podatki o delnicah. Družbeniki, ki sprejmejo statut, so ustanovitelji družbe.O pomembnih zadevah družbe odločajo komplementarji in komanditni delničarji na skupščini. Odbor komanditnih delničarjev:

- izvaja sklepe komanditnih delničarjev, če statut ne določa drugače; - zastopa komanditne delničarje v sporih med skupnostjo komanditnih delničarjev in komplementarji, če

skupščina ni izvolila posebnih zastopnikov.

5. SPREMEMBA OSNOVNEGA KAPITALA

Sprememba O.K. je posledica odločitve družbenikov, da se O.K. poveča ali zmanjša efektivno/nominalno.

5.1 POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALATo ni temeljna obveznost družbenika in ne mora izhajati iz družbene pogodbe. Obveznost nastane samo s sklepom skupščine družbenikov, s to obveznostjo pa se skuša doseči ohranjanje osnovnega kapitala.Povečanje je namenjeno predvsem varstvu premoženja družbe, posredno pa varstvu upnikov.Družba ni dolžna zvišati osnovnega kapitala, družbenike pa lahko zaradi podkapitalizacije družbe zadene odgovornost na podlagi načel o spregledu pravne osebnosti.  POVEČANJE Z NOVIMI VLOŽKI- povečanje osnovnega kapitala pomeni plačilo novih vložkov v družbo, ki jih odkupijo družbeniki ali tretje osebe. Novi vložki so lahko enaki ali različni po vrednosti. Vrednost novega vložka pa ne sme biti nižja od 50 EUR.

29

Skupščina sprejeme sklep o povečanju osnovnega kapitala tako, da določi novo višino osn. kapitala, pri tem pa razliko med staro in novo višino razdeli na enega ali več vložkov.Ko družbenik vplača nov samostojni osnovni vložek, pridobi poslovni delež.

EFEKTIVNO POVEČANJE: družbeniki vplačajo nove vložkeDružbeniki lahko povečanje osnovnega kapitala zagotovijo z novimi denarnimi vložki ali z izročitvijo novih stvarnih vložkov, s tem se premoženje dejansko poveča.Pogodbe je treba skleniti v notarski obliki med prevzemnikom deleža in družbo o nakupu deleža, vplačati denarni znesek in vpisati povečanje premoženja osnovnega kapitala v sodni register.

NOMINALNO POVEČANJE: za toliko kolikor se poveča OK –prerazporejanje na PASIVI (npr. iz AGIA v OK)

Tu gre za povečanje osnovnega kapitala brez vplačila novih denarnih zneskov, s prenosom sredstev družbe iz rezerv in dobička v osnovno glavnico družbe.V obeh primerih mora skupščina sprejeti sklep o povečanju osnovnega kapitala v obliki spremembe družbene pogodbe.Nominalno povečanje O.K. ne vpliva na vrednost aktive, spreminja pa STRUKTURO pasive.

5.2 ZMAJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALAPotreben je sklep skupščine v obliki spremembe dru. pogodbe. Spremembo mora potrditi notar.efektivno zmanjšanje- sledi mu izplačilo dela osnovnega kapitala družbenikom in zmanjšanje premoženja družbenominalno zmanjšanje- zmanjšanje osnovnega kapitala in prerazporeditev sredstev v rezerve družbe.Zmanjšanje osnovnega kapitala nastane tudi v primeru, ko je posamezni družbenik oproščen vplačila dela ali celotnega osnovnega vložka, in pa če se izplačajo deleži dobička družbe.

EFEKTIVNO ZMANJŠANJE: družbeniki si vložke izplačajo NOMINALNO ZMANJŠANJE: za toliko kolikor se zmanjša –prerazporejanje na PASIVI (iz OK v

AGIO oz. v kapitalske rezerve).5.3 SPREMINJANJE OSNOVNEGA KAPITALA D.D.

Osnovni kapital d.d se v času njenega delovanja bodisi zvišuje, bodisi znižuje in je odvisen od rezultatov poslovanja, razvojnih načrtov ter poslovnih odločitev. Zakon precej nadrobno določa postopke in ureja razmerja pri povečanju oziroma zmanjšanju osnovnega kapitala. Pri spremembi osnovnega kapitala se morajo zagotoviti predvsem določanje in opredeljevanje večine, ki je potrebna za začetek postopka, javnost spremembe (doseže se s postopkom registracije) in zavarovanje pravic upnikov. Povečanje osnovnega kapitala se lahko opravi skozi 4 različne postopke:

1. POVEČANJE Z VLOŽKI: ta način je osrednji način zviševanja delniškega kapitala (efektivno povečanje). Zakon predpisuje ¾ kapitalsko večino za takšno povečanje. Ker je ves delniški kapital razdeljen na delnice, se mora višina osnovnega kapitala vedno ujemati s številom delnic glede na njihovo nominalno vrednost. Pri povečanju osnovnega kapitala obstajata dve možnosti izenačitve osnovnega kapitala z nominalnim zneskom delnic: izdaja novih delnic in povečanje nominalnega zneska delnic.V primeru povečanja kapitala z vložki se morajo vedno izdati nove delnice. Do nakupa novih delnic imajo dosedanji delničarji načeloma predkupno pravico. 

2. POGOJNO POVEČANJE: pri pogojnem povečanju kapitala gre v bistvu za povečanje dolžniškega kapitala, ki pa ima takšne pravne značilnosti, da lahko govorimo o pogojnem povečanju osnovnega (delniškega) kapitala. Gre za izdajanje konvertibilnih obveznic ali delniških opcij, s katerimi se povečuje dolžniški kapital družbe, ki se lahko v določenem trenutku spremeni v osnovni (lastniški) kapital. Tudi ti postopki lahko bistveno vplivajo na obstoječa lastninska razmerja, zato jih ZGD posebej urejuje. Sklepi se sprejemajo tedaj, ko se dejansko povečuje delniški kapital. Nominalni znesek takega pogojno povečanega kapitala je omejen. Ne sme presegati ½ osnovnega kapitala, ki obstaja v času sprejema sklepa o pogojnem povečanju. Omejitev varuje obstoječe delničarje in njihov lastninski interes. Po sprejetju sklepa o pogojnem povečanju kapitala družba na to področje ne sme več posegati. Osnovni kapital se lahko v tej zvezi povečuje zaradi: zamenjave zamenljivih obveznic za delnice; prednostnega nakupa novih delnic; priprave na združitev več družb.

3. ODOBRENI KAPITAL: odobreni kapital pomeni zvišanje osnovnega kapitala po enostavnem postopku, ki se izvede tako, da družba pooblasti upravo, da sme v 5 letih po registraciji družbe zvišati delniški kapital do višine, ki jo sama določi. Za delniški kapital se izdajo nove delnice. Upravi

30

d.d. je omogočeno, da zviša osnovni kapital, ne da bi bilo treba zaradi tega spreminjati statut. Odobreni kapital je omejen na ½ obstoječega osnovnega kapitala. Gre za zaščito proporcionalnega lastninskega interesa delničarjev, ki imajo prednostno pravico do nakupa novih delnic.

4. POVEČANJE IZ SREDSTEV DRUŽBE: Zakon določa dva vira, iz katerih se lahko realizira povečanje osnovnega kapitala:

1 . rezerve –tu velja omejitev, da se le te lahko preoblikujejo v osnovni kapital le, če dosegajo zakonsko predpisano višino (najmanj 1/10 osnovnega kapitala). Za povečanje se lahko uporabi le presežek nad tem zneskom. 2. nerazdeljeni dobiček –tu ni nikakršnih omejitev. Nerazdeljeni dobiček je lahko iz zadnjega ali preteklih poslovnih let.

Osnovni vložek v denarju je tisti, ki je prevzet in izročen v EUR. Stvarni vložek-sem se štejejo le tisti premoženjski predmeti ali pravice, katerih vrednost je ugotovljiva (npr: lastninska pravica, pravica do patenta, avtorske pravice, izvedene pravice, stvarne pravice na delničarjevih stvareh, pravice udeležbe, podjetje v celoti).Stvarni vložek ne more biti: -objekt, ki se bo šele dogradil, osebne storitve družbenikov, kredit družbenika, osebna storitev kakšne druge osebe –mora biti ovrednoten.

Terjatve do tretjih se na družbo prenesejo s cesijo.

6. PRENEHANJE DRUŽBE

RAZLOGI ZA PRENEHANJE - potek časa, za katerega je bila družba ustanovljena- sklep skupščine, ki je sprejet z 3/4 večino glasov- če uprava ne deluje več ko 12 mesecev- stečaj- če se zmanjša kapital pod zakonski minimum- sodna odločba

6.1 LIKVIDACIJA- je "naravna smrt" podjetja- družbeniki sprejmejo sklep o likvidaciji- upniki so v celoti poplačani- kar ostane si upniki razdelijo med seboj

POSTOPEK LIKVIDACIJE:- za prenehanje družbe ni dovolj nastop razlogov za prenehanje, potrebno je izvesti še likvidacijski

postopek. Šele po končanem likvidacijskem postopku se družbo izbriše iz sodnega registra- na podlagi sklepa o likvidaciji družba ali sodišče izvede postopek za svojo likvidacijo- sklep o likvidaciji sprejme skupščina ali sodišče, če je razlog za prenehanje v pristojnosti sodišča)- začetek likvidacije se vpiše v register, nato se začne postopek likvidacije- likvidacijo opravi eden ali več likvidacijskih upraviteljev- pooblastila likvidacijskega upravitelja: zastopa in predstavlja družbo v času likvidacije, sestavi

likvidacijsko bilanco, konča začete posle, pozove upnike naj prijavijo terjatve, poplača terjatve upnikom, izterja terjatve družbe, pripravi predlog o razdelitvi premoženja, predlaga izbris družbe iz registra...

- če likvidacijski upravitelj ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov, mora takoj ustaviti postopek likvidacije in podati predlog za uvedbo stečajnega postopka

- če po plačilu vseh terjatev upnikov ostane še kaj premoženja, likvidacijski upravitelj pripravi poročilo o poteku likvidacije in predlog za razdelitev premoženja med družbenike

- ko je likvidacijski postopek končan družba preneha, sledi izbris družbe iz sodnega registra

6.2 PRENEHANJE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU - prenehanje po skrajšanem postopku omogoča izbris družbe iz registra brez likvidacijskega postopka- prenehanje po skrajšanem postopku je možno, če vsi delničarji sprejmejo sklep in izjavijo, da so

poplačane vse obveznosti družbe in da prevzemajo obveznost poravnati preostale obveznosti družbe - če ni ugovorov zoper sklep o prenehanju družbe, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz sodnega

registra

31

6.3 STEČAJ - stečaj je z zakonom urejena oblika prenehanja gospodarskih subjektov, družbe- do stečaja pride, zaradi slabega premoženjskega stanja družbe, če je pasiva večja od aktive, ko

premoženje družbe ne zadošča za poplačilo terjatev upnikov –stečaj je zelo neugoden za družbo in upnike

- zaradi stečaja so upniki ob svojo terjatev ali pa niso poplačani v celoti- stečaj je kontroliran s strani sodišča – sodišče odloča o uvedbi stečaja, nadzoruje njegov potek, odloča

o zaključku stečaja in o izbrisu družbe iz registra6.3.1 POTEK STEČAJNEGA POSTOPKA

- stečajni postopek se začne na predlog stečajnega dolžnika, sodišče odloči o uvedbi stečaja- uvedba stečaja se objavi v sodnem registru, na oglasni deski sodnega registra in v URL- smisel objav je, da družba navzven opozarja, da je v stečajnem postopku- z uvedbo stečaja sodišče postavi stečajnega upravitelja, ki prevzame funkcijo vseh organov družbe- oblikuje se stečajna masa- stečajni upravitelj nato pozove upnike, da prijavijo svoje terjatve, upniki imajo čas 2 meseca- sodišče razpiše narok za ugotavljanje terjatev - na tem naroku se stečajni upravitelj izreče o vsaki terjatvi posebej: terjatev prizna ali terjatev prereka

(nasprotuje, v tem primeru morajo upniki tožiti na ugotovitev terjatve)- nato se odredi postopek vnovčevanja premoženja stečajnega dolžnika ali pa prodajo dolžnika kot

celote - ko se premoženje unovči oz. kot se dolžnik proda, stečajni upravitelj pripravi predlog razdelitve med

upnike- nato se razdelitev izvrši in sodišče družbo izbriše iz sodnega registra- ko je družba izbrisana, ne more ponovno oživeti, zato po izbrisu ni možno plačati dolgov

6.3.2 NAČELA STEČAJNEGA PRAVA načelo subsidiarnosti: v skladu s tem načelom se stečaj izpelje šele, ko ne uspejo postopki sanacije

podjetja s prisilno poravnavo. Treba je poskusiti vse, da se stečaj prepreči, ker je stečaj neugoden za upnike in za družbo;

načelo univerzalnosti: v stečajno maso sodi celotno dolžnikovo premoženje, ne glede na vrsto in lokacijo; načelo vnovčevanja premoženja: stečajni upravitelj vnovči vse dolžnikovo premoženje, tako da izterja

vse terjatve družbe ter proda premičnine in nepremičnine družbe; načelo omejitve dolžnikovih pravic:ob uvedbi stečajnega postopka je mogoče omejiti dolžnikove pravice

glede razpolaganja s premoženjem. Te pravice preidejo na stečajnega upravitelja načelo sorazmernega poplačila upnikov: upniki se iz stečajne mase poplačajo sorazmerno s svojimi

terjatvami. Obstajajo tudi izjeme od tega načela- upniki, ki imajo izločitveno pravico : imajo lastninsko pravico na stvareh v stečaju, zato lahko

zahtevajo, da se njihove stvari vzamejo iz stečajne mase in se jim vrnejo- upniki, ki imajo ločitveno pravico : upniki, ki so terjatve posebej zavarovali, z zastavno ali pridržno

pravico, zato se njihova terjatev poplača v celoti načelo praritete vseh upnikov- položaj vseh upnikov v stečajnem postopku je enak, noben ne more imeti privilegiranega položaja ali

prednosti- če stečajni dolžnik pred začetkom stečajnega postopka nakloni posebno ugodnost enemu izmed upnikov,

gre za kršitev paritetnega načela, zato se lahko takšno dejanje izpodbija- izpodbija lahko stečajni upravitelj ali vsakdo izmed ostalih upnikov- namen izpodbijanja je, da se premoženje, dano iz stečajne mase vrne in da se upniki poplačajo

sorazmerno- izpodbijanje je možno, če je bila ugodnost naklonjena največ 1 leto pred uvedbo stečaja in da je upnik

vedel za slabo stanje podjetja- obstajajo tudi izjeme od paritetnega načela, nekatere terjatve imajo prednost in se poplačajo prej:

- terjatve delavcev : najprej se plačano osebni dohodki in odškodnina delavcem, to je so v skladu z načelom prioritete določenih terjatev

- terjatve iz stroškov stečajnega postopka : stroški se poplačajo 100%, to je v skladu z načelom kritja stroškov, stečajni postopek se izvede le, če dolžnikovo premoženje zadošča vsaj za kritje stroškov stečajnega postopka

načelo atrakcije: sodišče, ki vodi stečajni postopek, je pristojno za vse spore v zvezi s stečajem načelo pospešitve postopka: stečajni postopki morajo potekati čim hitreje načelo oficialnosti: organi stečajnega postopka morajo opraviti z zakonom določena dejanja načelo dispozitivnosti

32

6.4 PRISILNA PORAVNAVAPrisilna poravnava se začne na predlog prezadolženega dolžnika z namenom odprave prezadolženosti. Prezadolženost se odpravi z odložitvijo ali zmanjšanjem dolgov družbe in njeno reorganizacijo. Pri prisilni poravnavi gre za to, da so upniki, ki so pripravljeni pomagati dolžniku iz insolventnosti. O uvedbi prisilne poravnave odloči sodišče z odločbo. Po odločbi sodišča družba ne more več odtujiti ali obremeniti svojega premoženja. Odločba o uvedbi prisilne poravnave se objavi v URL in na oglasni deski sodišča. Na dan začetka postopka se pravno izenači položaj vseh upnikov- upniki morajo v 30 dneh prijaviti svoje terjatve upniškemu odboru- oblikuje se načrt finančne reorganizacije družbe, ki naj bi odpravila prezadolženost- postopek vodi poravnalni senat, ki ga sestavljajo 3 sodniki, v postopku imajo posebno vlogo upniki - upniki oblikujejo upniški odbor, ki pregleda finančno stanje dolžnika, sodeluje pri oblikovanju načrta

finančne reorganizacije, predlaga postavitev upravitelja prisilne poravnave, predlaga ukrepe za varstvo upnikov

7. POVEZANE DRUŽBE

Za povezane dr. se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da:- ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);- je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);- so koncernske družbe;- sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali so povezane s podjetniškimi pogodbami -vzajemno

povezane družbe.

Odvisna družba je pravno samostojna družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba (obvladujoča družba).

7.1 KONCERN IN KONCERNSKE DRUŽBEKoncern je skupina dveh ali več družb, od katerih je ena obvladujoča družba, druge pa odvisne družbe, v katerih ima obvladujoča družba večinski lastniški delež ter jih upravlja.Razlikujemo 3 pojavne oblike koncernov:

1. dejanski koncern : tvorijo ga ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe;

2. pogodbeni koncern : tvorijo ga družbe, ki so povezane s podjetniško pogodbo o obvladovanju. V pogodbeni koncern se praviloma povezujejo kapitalske družbe. Za nastanek pogodbenega koncerna je potrebno, da je med odvisno in obvladujočo družbo sklenjena pisna pogodba o obvladovanju, ki mora biti tudi vpisana v sodnem registru. Pogodba o obvladovanju je podjetniška pogodba, s katero se daje obvladujoči družbi pravica, da posredno ali neposredno obvladuje odvisno družbo oz. se odvisna družba podredi vodenju obvladujoče družbe. ZGD-1 ne daje definicije podjetniške pogodbe, ampak samo ureja posamezne vrste podjetniških pogodb. Podjetniške pogodbe po ZGD-1 so:

• pogodba o obvladovanju, • pogodba o prenosu dobička, • pogodba o delnem prenosu dobička, • pogodba o oblikovanju profitne skupnosti, • pogodba o zakupu ali prepustitvi obrata.

3. koncern z razmerjem enakopravnosti : tvorijo ga pravno samostojne družbe, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem družbe medsebojno odvisne.

Koncernske družbe so družbe, ki so vključene v koncern in so povezane z enotnim vodstvom družbe.7.2 HOLDING

Holding je družba z večinskim deležem, ki ima v lasti večino deležev pravno samostojne družbe (hčerinska podjetja) in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh družb ter kontroliranja večinskega dela ustanovitvenega kapitala teh hčerinskih podjetij. S proizvodnjo in trgovinsko dejavnostjo se ne ukvarjajo.

RAZLIKA MED KONCERNOM IN HOLDINGOM:Koncern je skupina lastniško povezanih podjetij, pravnih oseb; koncern ni pravna oseba.Holding je krovno podjetje v skupini podjetij; holding je pravna oseba.

33

Krovna podjetja tako dodajajo fantazijskemu imenu v firmi dodatke, kot: "poslovni sistem", "podjetje za poslovne informacije", "koncern", "holding" itd. Iz teh označb, ni mogoče vselej zanesljivo sklepati, da gre za krovno podjetje v skupini. Takšni dodatki prej zavajajo, kot pa kažejo naslovniku, da gre za krovno podjetje. Krovna podjetja pogosto nastopajo s "skrajšano firmo", to je s fantazijskim imenom in dodatkom "d.d.".

7.3 GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE- G.I.Z. je posebna atipična oblika osebne družbe- G.I.Z. se ustanovi, z namenom olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost svojih članov ter

izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti- G.I.Z. ne sme ustvarjati lastnega dobička, če pa ga ustvari, ga mora razdeliti med članice- članice G.I.Z. odgovarjajo za njegove obveznosti z vsem svojim premoženjem- G.I.Z. ima status pravne osebe, ki ga pridobi z vpisom v sodni register

USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ZDRUŽENJAG.I.Z. lahko ustanovi več fizičnih ali pravnih oseb. Pogodba o ustanovitvi mora biti pisna in sklenjena v obliki notarskega zapisa. Za ustanovitev ni potreben osnovni kapital, vendar se lahko določi v ustanovitveni pogodbi. G.I.Z. ne more prevzeti vodstva nad posameznim podjetjem, ne sme imeti kapitalskih deležev v posamezni članici- G.I.Z. ne more biti član G.I.Z.

UPRAVLJANJE G.I.Z.- obvezna organa G.I.Z. sta:

- skupščina : je pristojna za sprejemanje vseh bistvenih odločitev, njena pooblastila so natančneje določena v družbeni pogodbi, odločitve na skupščini se sprejemajo soglasno, nekateri člani imajo lahko več glasov kot drugi, vsi člani morajo imeti glasovalno pravico

- uprava : zastopa in vodi vodi posle G.I.Z., organizira delo G.I.Z.- nadzor nad poslovanjem G.I.Z. opravljajo revizorji: to so lahko le fizične osebe, imenuje jih skupščina,

zato so ji revizorji dolžni poročati o rezultatih svojega dela, če ima G.I.Z. več kot 100 zaposlenih, morajo revizorji opravljati tudi nadzor nad poslovnimi knjigami

ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI- kot pravna oseba G.I.Z. odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem- subsidiarno in solidarno so za obveznosti G.I.Z. odgovorne njegove članice, ne glede na čas pristopa

8. DOKUMENTARNI AKREDITIV

Dokumentarni akreditiv načelno bremeni naročnika akreditiva (dolžnika denarne obveznosti) in varuje interese upravičenca iz akreditiva. Interese upravičenca varuje zaradi dveh razlogov:

1. po odprtju dokumentarnega akreditiva je nasproti upravičencu oziroma upniku iz temeljnega posla za izplačilo denarnega zneska zavezana banke; banke so zaradi posebnega načina poslovanja najzanesljivejši dolžniki

2. abstraktna narava dokumentarnega akreditiva

Faze pri poslovanju z dokumentarnima akreditivom: 1. sklenitev temeljnega posla , ki vključuje dogovor o plačilu z dokumentarnim akreditivom; 2. nalog kupca ali drugega dolžnika plačila banki, da odpre dokumentarni akreditiv;3. odprtje akreditiva – pisna izjava akreditivne banke upravičencu, da je odprt dokumentarni akreditiv, in

pogoji za izplačilo akreditivnega zneska;4. izplačilo akreditivnega zneska upravičencu , potem ko je banka pregledala v roku predložene

dokumente in ugotovila njihovo ustreznost;5. likvidacija akreditiva .

8.1 AKREDITIVNA PRODAJA Akreditivna prodaja označuje prodajno pogodbo ali drug posel, pri katerem je dogovorjeno plačilo s pomočjo dokumentarnega akreditiva.

34

PRIMER 1 Utemelji katera od strank je varovana pri akreditivnem poslovanju?

ODGOVOR 1 Dokumentarni akreditiv varuje interese upravičenca iz akreditiva (upnika denarne obveznosti, prodajalca). Varuje ga iz dveh razlogov: 1. po odprtju dok. akr. Je nasproti upravičencu iz temeljnega posla za izplačilo denarnega zneska zavezana banka – banke so zaradi posebnega načina poslovanja najzanesljivejši dolžniki) in 2. abstraktna narava dokumentarnega akreditiva (akreditivno razmerje je ločeno od temeljnega posla, ugovori iz temeljnega posla ne vplivajo oz. ne preprečujejo izplačila na podlagi dokumentarnega akreditiva)

PRIMER 2 Kaj pomeni neakcesornost dokumentarnega akreditiva, komu je v korist in zakaj?

ODGOVOR 2 Dokumentarni akreditiv je plačilni instrument gpp. Neakcesornost tega instituta pomeni, da je abstrakten, to pa pomeni, da ne deli usode temeljnega posla. Ločenost je korist upravičenca d.a. Ko je enkrat akreditiv odprt je banka zavezana izplačati akreditivni znesek, četudi temeljni posel ni veljavno sklenjen, enako velja glede napak pri izpolnitvi temeljnega posla, kar očitno ščiti upravičenca d.a. Ugovori iz temeljnega posla ne vplivajo oz. ne preprečujejo izplačila na podlagi d.a.

PRIMER 3 Dokumentarni akreditiv. Načelo poslovanja z dokumenti. Za koga je to boljše za kupca ali za prodajalca.

ODGOVOR 3 Dokumentarni akreditiv je obveznost banke, sprejeta po nalogu naročitelja, da bo upravičencu izplačala določen denarni znesek, če oziroma potem, ko ji bo upravičenec predložil dokumente, ki so določeni v izjavi banke o odprtju d.a. Pri d.a. se posluje z dokumenti in ne z blagom. Banka izplača upravičencu akreditvini znesek le, če v roku izpolni pogoje iz akreditiva. Ti pogoji so vedno dokumentarne narave.Ti dokumenti hkrati izkazujejo, da je upravičenec izpolnil določene posle iz temeljnega posla. Banka dejanskega stanja v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti nikoli ne preverja, zato dejansko stanje ni podlaga za izplačilo. Banka preverja le, ali je zahtevani dokument predložen in na njegovi podlagi izplača znesek. Ker je pogoj za izplačilo le dokument je na boljšem prodajalec, saj tudi v primeru, ko dokumenti ne izkazujejo resničnega dejanskega stanja dobi plačilo od banke.

PRIMER 4 Zakaj je dokumentarni akreditiv sredstvo zavarovanja obveznosti in koga ščiti?

ODGOVOR 4 D.a. je plačilno sredstvo, ki opravlja tudi funkcijo zavarovanja. Ne gre za klasično zavarovanje, ampak za zavarovanje značilno za gospodarsko pogodbeno pravo. D.a. izdajajo samo banke, kar mu daje posebno vrednost. D.a. je obveznost banke, da bo izplačala določen denarni znesek upravičencu ob predložitvi ustreznih dokumentov. Nalog za plačilu da banki kupec, upravičenec pa je prodajalec. Kupec se zaveže, da bo banka namesto njega izplačala kupnino. Namesto obljube kupca imamo obljubo banke. Poslovanje bank je bolj zanesljivo kot poslovanje drugih subjektov. Za ustanovitev banke morajo biti izpolnjeni izredno strogi pogoji, banka ne sme rizično poslovati, banke vedno izpolnjujejo svoje obveznosti. Gre torej za zelo učinkovito, zanesljivo sredstvo zavarovanja. Predvsem d.a. varuje prodajalca. Prodajalec se izogne tveganju, če nasprotne stranke ne pozna, če se je prepričal o zanesljivosti banke. Plačilo prejme takoj, ko dobavi blago, pošlje,…Možnost za financiranje celotnega posla.

PRIMER 5 Katera oblika zavarovanja obveznosti je z dolžniškega vidika bolj ugodna za primer zamude: pogodbena kazen ali neodvisna bančna garancija.

ODGOVOR 5 Pogodbena kazen. Pogodbena kazen je akcesoren institut, bančna garancija pa neakcesoren. Akcesornost je vedno v prid dolžniku, saj lahko podaja ugovore iz temeljnega posla, pri neakcesornih pa to ne gre (plačaj takoj, ugovarjaj kasneje). Pri pogodbeni kazni mora upnik najprej izkazati upravičenost in šele potem dobi izplačilo, pri bančni garanciji, pa plačilo samo zahteva in mu ni treba ničesar dokazovati.

PRIMER 6

35

Kateri instrument zavarovanja je za upnika najprimernejši in zakaj: bančno poroštvo, aval ali neodvisna bančna garancija?

ODGOVOR 6 Neodvisna bančna garancija, ker je neakcesorna (obveznost garanta je veljavna tudi, če temeljni posel, zaradi katerega je bila b.garancija izdana ni veljaven). Garant mora izpolniti obveznost ne glede na to, ali so obveznosti iz temeljnega posla izpolnjene. Ko upravičenec zahteva izplačilo, mora garant plačatiàbančna garancija na prvi poziv. Velja načelo »plačaj takoj, ugovarjaj kasneje).

PRIMER 7 Načelo ločenosti akreditivnih razmerij od temeljnega posla in ali je pri ostalih oblikah zavarovanja in utrditvah obveznosti enako?

ODGOVOR 7 Abstraktnost DA pomeni, da DA ne deli usode temeljnega posla in zato tudi ugovori iz temeljnega posla na vplivajo na izplačilo DA. Klasični instituti obligacijskega prava za zavarovanje in utrditev obveznosti so akcesorne narave (poroštvo, ara, pogodbena kezen). To pomeni, da zavarovanje deli usodo temeljnega posla, ki je s tem sredstvo zavarovanja. Akcesornost je določena v korist dolžnika. Ta zavarovanja so uporabljena v glavnem v splošnem pogodbenem pravu. V gospodarskem pogodbenem pravu, kjer se bolj varuje dolžnika pa pridejo bolj v poštev zavarovanja abstraktne narave, ki so ločena od temeljnega posla (neodvisna bančna garancija, menica, DA).

PRIMER 8 Ali velja tudi, da je vsako krovno podjetje holding?

ODGOVOR 8 NE. Ni vsako krovno podjetje tudi holding podjetje. Holding je tisto krovno podjetje, ki opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja odvisnih družb. Iz prakse vemo, da malo krovnih podjetij v svoji firmi (imenu) navaja dodatek "holding", čeprav bi bil glede na dejavnost, ki jo opravljajo, tak dodatek ustrezen. Iz firme podjetja naj bi namreč bilo razvidno, s čim se podjetje ukvarja.

PRIMER 9 Ali lahko navodilo obvladujoče družbe naloži odvisni družbi, da opravi kakršenkoli pravni posel ali drugo ravnanje, ki ni v zvezi z njeno dejavnostjo ali celo da spremeni svojo dejavnost?

ODGOVOR 9 Navodilo obvladujoče družbe ne sme naložiti odvisni družbi, da opravi kakršenkoli pravni posel ali drugo ravnanje, ki ni v zvezi z njeno dejavnostjo ali celo da spremeni svojo dejavnost, kajti to vprašanje je v pristojnosti skupščine in ne poslovodstva.

PRIMER 10 Ali lahko obvladujoča družba da navodilo, ki bi pomenilo spremembo, podaljšanje ali prenehanje pogodbe o obvladovanju?

ODGOVOR 10 Obvladujoča družba ne more dati navodila, ki bi pomenilo spremembo, podaljšanje ali prenehanje pogodbe o obvladovanju, ker to še vedno ostane v pristojnosti skupščine. Lahko pa obvladujoča družba na skupščino naslovi ustrezni predlog.

9. BILANČNO PRAVO

Bilančno pravo je urejeno v začetku ZGD-1 (53-70. člena), v podzakonskih aktih in slovenskih računovodskih standardih, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo.

DRUŽBENIK je družbenik osebne družbe ali d.o.o. ali delničar; DELEŽ je poslovni delež v d.o.o. ali delnica v d.d.; STATUT je družbena pogodba osebne družbe ali družbena pogodba d.o.o. ali akt o ustanovitvi d.o.o. (če

ustanovi to družbo ena sama oseba), ali statut d.d.;

36

BILANČNI PRESEČNI DAN je dan, po stanju na katerega se izdela bilanca stanja; bilančni presečni dan letne bilance stanja je zadnji dan poslovnega leta;

SLOVENSKI RAČUNOVODSKI STANDARDI so računovodski standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v skladu s ZGD-1;

MEDNARODNI STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA so standardi, ki so kot mednarodni računovodski standardi določeni z Uredbo 1606/2002/ES in Uredbo 1725/2003/ES.

SPLOŠNA PRAVILA O RAČUNOVODENJU:1. Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z ZGD-1 in

slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače.

2. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo.

3. Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva. 4. Najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v

poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem.5. Če se nad družbo ali podjetnikom začne postopek likvidacije ali stečaja, je treba zadnji dan pred

začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.6. Poslovne knjige , bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter letna in poslovna poročila je treba trajno

hraniti. Knjigovodske listine se lahko hranijo samo določeno časovno obdobje.

Računovodsko pravo razlikuje med:a) MIKRO, MAJHNIMI, SREDNJIMI in VELIKIMI podjetji.

Letno poročilo MAJHNIH DRUŽB vsebuje vsaj:1. BILANCO STANJA: prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega

leta. Naredi se jo na presečni dan (dan, ko ugotovimo stanje). 2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA: prikazuje odhodke in poslovni izid v poslovnem letu3. PRILOGE S POJASNILI K IZKAZOM

POSLOVNO POROČILO:Poslovno poročilo mora vsebovati vsaj:

1. pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe,2. njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba

izpostavljena.

10. ARBITRAŽNO PRAVO

Za reševanje gospodarskih sporov so pristojna:b) redna sodišča: okrajna -44; okrožna-11; višja-4 in Vrhovno sodišče RS

STVARNA PRISTOJNOST -nam pove katero izmed rednih sodišč ima pravico in dolžnost postopati ter soditi v zadevnem sporu;

KRAJEVNO PRISTOJNO -je praviloma tisto sodišče, na katerega področju je sedež tožene stranke.

10.1GOSPODARSKI SPORIPo 32. poglavju ZPP ima pravno naravo gospodarskega spora spor v katerem sta stranki, ki sodita v okvir vrstnega pojma gospodarska družba (torej vse osebne družbe in vse kapitalske družbe), ter zavodi, zadruge, samoupravne lokalne skupnosti oziroma država.

V gospodarske spore uvrščamo tudi spore, ki zadevajo medsebojna pravna razmerja samostojnih podjetnikov posameznikov ter družbenikov in družb, zadružnikov in zadrug ter ustanoviteljev javnih in drugih zavodov.

10.2REŠEVANJE SPOROV NA ALTERNATIVNE NAČINE

37

10.2.1 ARBITRAŽA Je nedržavno razsodišče, ki razsoja v sporu na podlagi dogovora pogodbenih strank. Arbitražno razsodišče je zlasti primerno za reševanje sporov med pogodbeniki v gospodarskih sporih, saj je postopek manj formalen, sam izbereš arbitra in sam izbereš pravila razsojanja.V postopku arbitraže je izključena javnost, manjši so stroški in postopek je hitrejši.

Razlikujemo: 1. stalne (institucionalne) arbitraže: ustanovljene so pri določeni instituciji, od katere pa so neodvisne

(npr. Arbitraža pri Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu, Stalna arbitraža pri GZS).2. specializirane arbitraže: (npr. Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov-ICSID;

Londonsko pomorsko arbitražno združenje –LMAA; Arbitražna zbornica v Trstu –za spore o kavi; Arbitraža pri zavarovalnici Triglav d.d.)

3. priložnostne (ad hoc) arbitraže: stranke se same, praviloma brez pomoči institucionalnih arbitraž, odločajo o pravilih in postopku reševanja zadevnega spora. Največkrat se uporabljajo UNCITRAL-ova vzorčna (modelna) pravila.

10.2.2 MEDIACIJA oziroma konciliacija (posredovalni oziroma pomiritveni postopek) je prostovoljna oblika reševanja sporov, ki za razliko od arbitraže nima pravne narave sodne odločbe, tako kot jo ima arbitražna odločba, ki je izvršljiva tako kot katerakoli pravnomočna sodna odločba.

10.2.3 KOMBINIRANI POSTOPEK je združek mediacije (neuspele), ki se nadaljuje in konča z arbitražno odločbo.

10.3ARBITRAŽNE KLAVZULEArbitražna klavzula:

1. katera arbitraža naj odloča,2. katero pravo naj se uporabi,3. kje bo sedež arbitraže,4. jezik arbitraže

Razlaga sestava in namena treh vzorčnih klavzul : arbitražne, pomiritvene in kombinirane po pravilnikih SA GZS:

10.3.1 TIPIZIRANA ARBITRAŽNA KLAVZULA SA GZS Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije priporoča strankam, ki se želijo dogovoriti za pristojnost Stalne arbitraže, naj v svoje pogodbe vključijo naslednjo tipizirano arbitražno klavzulo:»Vsako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe ali je z njo v zvezi ali izvira iz njene kršitve, prenehanja ali neveljavnosti, bo dokončno rešil senat treh arbitrov ali arbiter posameznik, imenovan na podlagi Pravilnika o arbitražnem postopku pred Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije.«

MEDNARODNI SPORIV sporih z mednarodnim elementom je priporočljivo, če so vključene tudi naslednje določbe:1. Glede vsebine spora se bo uporabilo ……….... pravo.2. V arbitražnem postopku se bo uporabil ………….. jezik3. Arbitražni senat bo sestavljen iz ……………... (arbiter posameznik ali arbitražni senat)4. Pooblaščenec za imenovanje je ………….

10.3.2 TIPIZIRANA KLAVZULA O POSREDOVANJUStalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije priporoča strankam, ki želijo rešiti spor po mirni poti s posredovanjem, naj v svoje pogodbe vključijo naslednjo tipizirano klavzulo o posredovanju:»Vsako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe ali je z njo v zvezi ali izvira iz njene kršitve, prenehanja ali neveljavnosti,se bo reševal s posredovanjem v skladu z določbami Pravilnika o posredovalnem postopku pred Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije.«

10.3.3 KOMBINIRANA POSREDOVALNO-ARBITRAŽNA KLAVZULAStranke se lahko odločijo za posredovanje kot obvezen predhodni poskus rešitve spora pred začetkom arbitražnega postopka. V takšnem primeru bosta stranki že v svojo pogodbo vključili naslednjo kombinirano posredovalno-arbitražno klavzulo:“Vsako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe ali je z njo v zvezi ali izvira iz njene kršitve, prenehanja ali neveljavnosti, se bo reševal najprej s posredovanjem v skladu z določbami Pravilnika o posredovalnem postopku pred Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije.”

38

Nadaljevanje:“Če posredovanje ne bo uspešno, bo spor dokončno rešil arbitražni senat ali arbiter posameznik v skladu s Pravilnikom o arbitražnem postopku pred Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije.”

10.4ARBITRAŽA MEDNARODNE TRGOVINSKE ZBORNICE (arbitraža MTZ) Ta opozarja, da tisti pogodbeni stranki, ki želita imeti možnost, da se v primeru spora s pogodbeno stranko obrneta na arbitražo MTZ, se morata o tem izrecno in jasno opredeliti v pogodbi . V primeru, da ni oblične pogodbe, pa v medsebojni korespondenci, ki vsebuje njun dogovor. Dejstvo, da pogodba ali ustrezna korespondenca vsebuje enega ali več Incotermsov, samo po sebi ne pomeni dogovora o pristojnosti arbitraže MTZ.Zato MTZ priporoča umestitev naslednje standardne arbitražne klavzule v zadevno pogodbo:»Vsi spori, ki izhajajo iz te pogodbe ali so v zvezi s to pogodbo, bodo dokončno rešeni po arbitražnih pravilih Mednarodne trgovinske zbornice s strani enega ali več arbitrov, ki bodo imenovani v skladu z navedenimi pravili.«

PRAVILA ZA VODENJE POSTOPKOV v skladu z ARBITRAŽNIMI PRAVILI UNCITRAL;Arbitražna pravila UNCITRAL je leta 1976 sprejela Komisija Združenih narodov za mednarodno gospodarsko pravo, ki je svetovna organizacija sestavljena iz predstavnikov različnih pravnih, ekonomskih in družbenih sistemov in geografskih področij. Generalna skupščina ZN je priporočila vključitev Arbitražnih pravil UNCITRAL v mednarodne gospodarske pogodbe.

Spori se bodo v skladu z Arbitražnimi pravili UNCITRAL reševali bolj učinkovito, če bodo stranke v svoji pogodbi imenovale strokovno in nepristransko institucijo, ki bo nastopila kot organ za imenovanje arbitra v primeru, če tega ne storijo pogodbene stranke. Predsednik Stalne arbitraže bo opravljal vlogo organa za imenovanje v skladu z Arbitražnimi pravili UNCITRAL na ustrezno zahtevo ali če bo za to določen s pogodbo.Stalna arbitraža bo zagotavljala tudi administrativne storitve v Sloveniji in zunaj nje, da bi strankam in arbitrom pomagala pri reševanju sporov v skladu z Arbitražnimi pravili UNCITRAL.

Okrožno sodišče v Ljubljani omogoča strankam v sodnemu postopku pridružen postopek mediacije, ki je že podal rezultate pri reševanju civilnih in družinskih sporov. Strankam, ki so že v sodnem postopku, se ob izrecnem soglasju zagotovi mediator, ki jim bo pomagal do skupnega dogovora. Ob zaključku bodo stranke dogovor pred sodišče, sklenile v obliki sodne poravnave, ki predstavlja pravnomočen izvršilni naslov, tako kot sodba v rednem postopku.Med gospodarske spore v katerih sodišče omogoča možnost mediacije, spadajo zlasti:a) odškodninski spori med zavarovalnicami oz., kjer je vsaj ena od strank zavarovalnica,b) gradbeni spori,c) pogodbe o delu, d) ugotavljanje terjatev v stečaju,e) druge vrste sporov, če sodnik izrecno oceni, da bi stranki lahko dosegli soglasje s pomočjo mediatorja

10.5ČASTNO SODIŠČE PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJEČastno sodišče pri GZS je samostojen in neodvisen organ, ki skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev. Častno sodišče izvaja to javno pooblastilo tako, da kršitve dobrih poslovnih običajev ugotavlja in skladno s postopkom, ki ga določa Pravilnik o organizaciji in postopku pred Častnim sodiščem pri Gospodarski zbornici Slovenije, tudi izreka ukrepe.

10.5.1 VSEBINA DOBREGA POSLOVNEGA OBIČAJANeposredno pravno podlago za delovanje častnega sodišča predstavlja Statut GZS, ki določa, da kot kršitve dobrih poslovnih običajev in poslovne morale štejejo zlasti:

1. kršitve in izigravanje predpisov in uzanc,2. kršitve sprejetih obveznosti,3. dejanja, ki povzročajo in utegnejo povzročiti škodo drugim,4. druge kršitve pravil o medsebojnih razmerjih, ki ogrožajo pravice drugih, oz. kako drugače

prizadenejo njihov interes.

10.5.2 UKREPI ČASTNEGA SODIŠČA Kot ukrep lahko Častno sodišče GZS izreče:

1. v najlažjih primerih kršitev opozorilo;2. v lažjih primerih kršitev opomin ali opomin z objavo v okviru združenja, v katerega je član povezan;3. v težjih primerih javni opomin z objavo v tistem glasilu, ki se ga določi častno sodišče.

39

Pri odločanju o ukrepu Častno sodišče GZS upošteva:a) težo oz. pomen kršitve in njene posledice,b) ali je bil stranki že izrečen ukrep (v zadnjih 2 letih),c) ali je bila kršitev storjena v javnih glasilih.

Javni opomin se lahko objavi v javnih glasilih, v glasilu GZS, glasilu združenja, v katerega je včlanjena obtožena stranka ali na seji odbora tega združenja.

Vsebina objave izrečenega ukrepa častnega sodišča obsega izrek senata I. stopnje oz. II. stopnje, če je bil v celoti spremenjen, bistveni del obrazložitve, iz katere izhaja utemeljitev odločitev in datum pravočasnosti.

11. PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE

Delitev intelektualne lastnine se nanaša na tri kategorije pravic: 1. industrijsko lastnino 2. avtorske in sorodne pravice ter 3. ostale pravice.

SLOVENSKA PRAVNA UREDITEV PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINEV grobem smemo reči, da so formalni pravni viri, npr.:- Zakon o industrijski lastnini -ZIL- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah -ZASP- določbe o firmi v ZGD-1- Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine- Evropska patentna konvencija –EPK- TRIPS –sporazum o trgovinski in intelektualni lastnini (pri WTO)

11.1 AVTORSKE PRAVICEPo 2. odst. 5. člena Zakona o avtorski in sorodni pravici, za avtorska dela veljajo zlasti:- govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;- pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;- glasbena dela z besedilom ali brez besedila;- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;- koreografska in pantomimska dela,

40

- fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;- avdiovizualna dela;- likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;- arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedbeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;- kartografska dela;- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične rise, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Pravno naravo samostojnih avtorskih del imajo tudi prevodi, priredbe, aranžmaji, spremembe in druge predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna stvaritev. Posebej naj poudarimo, da so zbirke avtorskih del ali drugega gradiva, kot so enciklopedije, antologije, baze podatkov, zbirke dokumentov ipd., ki so po izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine individualne intelektualne stvaritve, zato tudi uvrščene med avtorska dela.

Pravice intelektualne lastnine so absolutne narave in delujejo nasproti vsem in so prepovedne. Pravice industrijske lastnine morajo biti registrirane, če hočejo delovati erga omnes.Avtorska pravica se označi z znakom ( © npr.), pri pravicah industrijske lastnine pa so te označbe drugačne – patenti , registrirana oznaka ®, trademark ™ (po navadi se da oznaka pri zadnji črki spodaj ali zgoraj). S tem nosilci pravic skušajo javnost opozoriti, da je izdelek/znamka zaščitena in od nosilca moraš pridobiti dovoljenje, če hočeš pravice izkoriščati (sklene se licenčna pogodba).V svetovnem merilu obstaja organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) – dolžnost države, da zagotovi varstvo intelektualne lastnine

11.2MODELModel je izključna pravica fizične ali pravne osebe s katero se zavaruje videz izdelka, in sicer če izpolnjuje dve zahtevi: da je videz izdelka nov in videz ima individualno naravo.

1. nov videz izdelka, če enak videz ni bil dostopen javnosti pred vložitvijo prijave modela. Za enak videz izdelka se šteje, če se njegove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.

2. videz izdelka ima individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi nanj kak drug videz izdelka, ki je bil javnosti dostopen pred datumom vložitve prijave.

Z modelom se ne more zavarovati: - značilnosti videza izdelka, ki so določene izključno z njegovo tehnično funkcijo ali pa morajo biti reproducirane v natančni obliki in dimenzijah - videza izdelka, če vsebuje ali posnema znamenja, embleme, grbe, zastave, ime in kratico kakšne države ali mednarodne organizacije ali njen znak, razen z dovoljenjem pristojnih organov, in če videz izdelka nasprotuje javnemu redu ali morali.

REGISTRACIJA MODELAZ registracijo modela se zavarujejo materialni interesi z izključno pravico uporabe in prepreči tretjim osebam uporaba brez soglasja imetnika. Novost je osnovni pogoj za varovanje videza izdelka z modelom. Videz izdelka se ne šteje za dostopnega javnosti, če je postal znan v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja ali zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.

c) V šestih mesecih po vložitvi prijave v katerikoli državi članici Pariške unije lahko prijavitelj vloži prijave, v katerih se sklicuje na to prvo prijavo. Tako sklicevanje se imenuje "uveljavljanje prednostne pravice" in je zelo pomembno pri izvajanju popolnega vsebinskega preizkusa.

d) V Sloveniji se nacionalna prijava za registracijo modela vloži pri Uradu RS za intelektualno lastnino bodisi osebno v sprejemni pisarni bodisi po pošti oziroma telefaksu. Model traja eno ali več petletnih obdobij od datuma vložitve prijave, vendar največ 25 let. Ob plačilu ustreznih pristojbin se lahko obnavlja vsakih pet let. Če se model nanaša na več videzov izdelkov, se lahko obnovi v celotnem obsegu ali pa v zoženem obsegu le za nekatere videze izdelkov.

Postopek za priznanje pravic Za registracijo modela je potrebno uradu predložiti:

a. zahtevo za registracijo modela, praviloma na obrazcu SIPO M-1; b. fotografijo ali grafični prikaz vsakega prijavljenega videza izdelka, iz katerega mora biti razvidno, v čem

je novost in individualni značaj videza izdelka (3 izvode); c. potrdilo o plačilu prijavne pristojbine;

41

d. potrdilo o razstavni prednostni pravici, če je le-ta zahtevana; e. pooblastilo zastopniku, če je prijava vložena po zastopniku.

V prijavi se lahko zahteva odlog objave prijave za največ 12 mesecev. Če se prijava nanaša na več izdelkov, ni mogoče zahtevati odloga objave le za nekatere izdelke.Obrazec za prijavo modela je na voljo tudi na spletni strani urada. Potrebno ga je predložiti v treh izvodih.

11.3PATENT Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum iz področja tehnike, ki je

1. Nov : izum oziroma tehnična rešitev je nova, če ni obsežena s stanjem tehnike, se pravi, da ni bila pred datumom vložitve patentne prijave dostopna javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način.

2. na inventivni ravni : izum je na inventivni ravni, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike.

3. industrijsko uporabljiv : izum je industrijsko uporabljiv, če se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom.

VARSTVO PATENTAV roku enega leta po vložitvi prijave v katerikoli državi članici Pariške unije ima prijavitelj možnost vložiti prijave, v katerih se sklicuje na to prvo prijavo. Tako sklicevanje se imenuje "uveljavljanje prednostne pravice" in je zelo pomembno pri izvajanju popolnega vsebinskega preizkusa. Zakon pozna tudi priznanje prednosti na osnovi razstavljanja na sejmih, ki imajo status mednarodnih sejmov in razstav, vendar je v tem spisku le nekaj največjih sejmov na svetu.Prijava za podelitev patenta se načeloma vloži v tistih državah, kjer želimo zavarovati svoje interese ali v katerih pričakujemo, da bo naša konkurenca poskušala izkoriščati naš izum s proizvodnjo ali prodajo novega izdelka.V Sloveniji se nacionalna prijava za podelitev patenta vloži pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Slovenski prijavitelj jo lahko vloži sam ali prek zastopnika.

VRSTE PATENTNEGA VARSTVA V SLOVENIJIPri "normalnem" patentu je doba veljavnosti 20 let oziroma toliko, kolikor imetnik patenta plačuje pristojbine za vzdrževanje. Pred iztekom devetega leta mora imetnik uradu predložiti pisno dokazilo, da patentirani izum izpolnjuje vse bistvene pogoje novosti, se pravi, da je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Če dokazila ne predloži pravočasno, veljavnost patenta nepreklicno preneha po desetih letih. Druga možnost je patent s skrajšanim trajanjem, katerega trajanje je omejeno na 10 let. S tem patentom ni mogoče zavarovati postopkov in novih rastlinskih ali živalskih vrst, vendar pa njegovemu imetniku ni treba predložiti dokazila o novosti, inventivnosti in industrijske uporabljivosti izuma.Posebna možnost je izločena patentna prijava, do katere pride na poziv urada ali na zahtevo prijavitelja in to v primeru, ko izum, za katerega se zahteva varovanje s patentom, ni enoten. Gre torej za primer, ko imamo opravka z več izumi, ki pa med seboj niso tako povezani, da bi pomenili enotno izumiteljsko zamisel. Izločena patentna prijave ohrani datum vložitve prijave, iz katere je izločena, vendar živi naprej svoje lastno življenje in nanjo ne vpliva potek varstva osnovne prijave.

POSTOPEK ZA PRIDOBITEV VARSTVA Za pridobitev patenta je potrebno uradu predložiti:

1. zahtevo za podelitev patenta, praviloma na obrazcu SIPO P-1( );2. opis izuma (2 izvoda), ki vsebuje prikaz problema, podatke o do sedaj znanih rešitvah in njihovih

pomanjkljivostih ter opis nove rešitve; 3. patentni zahtevek ali zahtevke (2 izvoda), ki morajo biti napisani v enem stavku in opredeljujejo obseg

in vsebino patentnega varstva; 4. kratko vsebino bistva izuma - povzetek (2 izvoda); 5. skico ali skice, če je to potrebno (2 izvoda); 6. potrdilo o plačilu prijavne pristojbine; 7. pooblastilo zastopnikuče je prijava vložena po zastopniku.

NI PATENTNEGA VARSTVA1. Odkritja , znanstvene teorije, matematične metode in druga pravila, načrti, metode in postopki za

duhovno aktivnost se neposredno kot taki ne štejejo za izume in torej ne morejo biti predmet patentnega varstva.

42

2. Patent ne sme biti podeljen za izume kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takšnem postopku.

3. S patentom se tudi ne da zavarovati izuma, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom ali moralo.

11.3.1 PRISILNA LICENCASodišče lahko odloči, da se s prisilno licenco, brez soglasja imetnika patenta, dovoli tretjim osebam ali vladi RS izkoriščanje izuma, če to zahteva javni interes (npr: državna varnost, prehrana) ali če sodišče ugotovi, da imetnik patenta ali licence zlorablja pravice iz patenta, zlasti, da v nasprotju z veljavnimi predpisi omejuje konkurenco.Bistvo prisilne licence je v tem, da vložnik zahteve za pridobitev prisilne licence dokaže, da si je prizadeval skleniti licenčno pogodbo z imetnikom patenta pod razumnimi poslovnimi pogoji in da ta prizadevanja niso bila uspešna.Pomeni izjemo od učinkovanja pravnega monopola, ki ga pomeni patent in se lahko podeli samo v dveh primerih in samo za patentirane izume, ne pa tudi za npr: znamke, modele.

11.4ZNAMKAMožne različice znamk:

1. blagovna znamka: nanaša se na blago (npr. STIL)2. storitvena znamka: nanaša se na storitev (npr. AIR FRANCE3. koncernska znamka, npr. MERCATOR4. kolektivna znamka, npr. »M« obsega znak oz. simbol, ki ga sestavljata abstraktni simbol stilizirane

črke M in logotip Mercator v črkopisu Folio Extra Bold. Obvezni barvi pri barvni izvedbi sta: simbol – rdeča (pantone 1935), logotip – siva (pantone 425).

5. homonimna znamka, npr. Coca Cola, Adidas

Sloveča znamka je izjema od potrebe po registraciji znamke – ta ni treba, da je regisrirana, da velja. To se ugotavlja na podlagi ankete (npr. Google ali Rolls Royce). Sicer veljajo na območju, kjer so bile registrirane.Z blagovno oziroma storitveno znamko se zavaruje znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste.

Znamka mora biti taka, da ima razlikovalni učinek.Za znamko se po ZIL-u ne štejejo pečat, štampiljka, in punec (uradni znak za plemenite kovine, mere ipd.).

Z znamko se sme zavarovati samo tisti znak, ki je primeren za razlikovanje blaga oziroma storitev v gospodarskem prometu npr. slika, risba, beseda, izraz, vinjeta, šifra ter kombinacija znakov in kombinacija barv.

Pijača Kokakolin – ne bi dobili pravnega varstva patentnega urada, ker rešitev x ne sme biti na istem področju zamenljiva z rešitvijo yBlendax pep zamenljiva z znamko pep? – če pep ne bi bila zobna krema, bi bilo okLuigi Rossi – Vittorio Rossi je zamenljivo (nemško sodišče)Playboy – Playman je zamenljivo (nemško sodišče)Diva – Divacel je zamenljivo, ker gre za isto blagovno skupino. če ne bi šlo za isto blagovno skupino, pa ne bi bilo zamenljivo.

Pri presoji, ali je kakšen znak primeren za razlikovanje blaga oziroma storitev v gospodarskem prometu, se upoštevajo vse okoliščine, zlasti pa čas in obseg njegove dotedanje uporabe v blagovnem prometu oziroma predmetu storitev v Republiki Sloveniji.

20. člen ZILČe je znak sestavljen iz besed ali črk ali kombinacije besed ali črk, so z njegovim varstvom obsežene te besede, črke ali kombinacije, njihove transkripcije ali transliteracije, napisane v kakršnikoli pisavi, v kakršnikoli barvi ali izražene na kakršenkoli drug način.

11.5GEOGRAFSKA OZNAČBAGeografska označba proizvoda je pravica, s katero so pravno zavarovani proizvodi, ki kažejo na povezanost s krajem, iz katerega so, npr.: idrijska čipka, muransko steklo, parmezan, šampanjec itn.

43

V sporazumu TRIPS (22. člen) so geografske označbe tiste, ki označujejo, da blago izvira iz ozemlja članice ali iz regije ali lokacije na tem ozemlju, če se dana kakovost, sloves ali kaka druga značilnost tega blaga bistveno pripisuje njegovemu ozemeljskemu izvoru.V našem pravnem redu pa se ob tem v Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina uporabljajo tri posebne oznake geografskega porekla vina:- zaščiteno geografsko poreklo (ZGP)- priznana geografska oznaka (PGO)- priznano tradicionalno poimenovanje (PTP)

Označba porekla je strogo vezana na določeno območje, saj le-to določa njeno vsebino in pomen. Ozemeljska narava označbe porekla določa tudi njeno nadaljnjo bistveno lastnost po kateri lahko vsi proizvajalci določenega kraja, ki dajejo istovrstnim proizvodom svoje posebne značilnosti, imajo pravico, če izpolnjujejo v zakonu določene formalnosti (28. in 29. člen ZIL), označevati svoje proizvode z enako označbo porekla. Označba porekla ima torej za razliko od drugih razlikovalnih znakov kolektivno naravo.ZIL v 2. odst. 25. člena ureja tako imenovane posredne označbe porekla. Za posredne označbe porekla je bistveno, da ne vsebuje geografskega imena, temveč je zveza s krajem porekla proizvod miselne operacije, asociacij, pri katerih izvira podatek o geografskem poreklu iz slike mesta ali tipične pokrajine, simbola (grb, zastava), imena ulic, barv (zastav), znanih ljudi in prireditev, tipične embalaže (oblika in barva steklenice itd.).

11.6 IZUMI V DELOVNEM RAZMERJUIzumi, ki jih ustvarjajo delojemalci so lahko službeni ali prosti izumi. Službeni izum je lahko:

Neposredni službeni izum je tista tehnična stvaritev, ki je ustvarjena pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca in na podlagi posebne pogodbe med delodajalcem in delojemalcem.

Posredni službeni izum, ki je ustvarjen pri opravljanju poklica, če so k nastanku izuma pretežno pripomogle izkušnje, ki si jih je delojemalec pridobil na delovnem mestu, ali sredstva, ki mu jih je delodajalec dal na razpolago.

Pravno varstvo ima izum, ki je ustvarjen v času trajanja delovnega razmerja ali v 6 mesecih od dneva, ko je delojemalcu prenehalo delovno razmerje. Vsi drugi izumi, ki so ustvarjeni po tem obdobju pa so prosti izumi.

11.7VARSTVO NOVIH SORT RASTLINMednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin zavezuje vse njene članice, da vsaka pogodbenica žlahtniteljem podeljuje pravice in sočasno tudi varuje njihove pravice.DZ RS je sprejel Zakon o varstvu novih sort rastlin, ki v celoti upošteva določbe mednarodne konvencije. Ta zakon določa postopek zavarovanja novih sort rastlin ter pridobitev in varstvo žlahtniteljske pravice. Po tem zakonu se lahko zavarujejo sorte vseh rastlinskih rodov in vrst, vključno s križanci med rodovi in vrstami.

Nova rastlinska sorta je zavaruje s pridobitvijo žlahtniteljske pravice. Žlahniteljsko pravico lahko uveljavlja upravičenec, ki je državljan RS, tujec s stalnim prebivališčem v RS in pravna oseba s sedežem v RS.

Zavarujemo lahko vsako sorto, ki je nova, razločljiva, izenačena, nespremenljiva, poimenovana v skladu z določbami ZVNSR.Žlahtnitelj je fizična oseba, ki zadevno novo rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali razvije sam ali skupaj z drugimi fizičnimi osebami.

12. PRAVO KONKURENCE

TRŽNO PRAVO IN TRG - tržno pravo je skupek pravnih pravil, ki neposredno urejajo trg- upoštevni trg je konkurenčni prostor na trgu, na katerem ponudniki in proizvodi tekmujejo za

naklonjenost potrošnikov - proizvodi morajo biti z vidika potrošnika medsebojno zamenljivi, substitutivni, kar pomeni, da se bodo

potrošniki po zvišanju cen enega proizvoda odzvali s prestopom k drugemu proizvodu- upoštevni trg lahko opredelimo v trojnem smislu

- predmetni, stvarni trg : na isti predmetni trg sodijo, proizvodi, ki so substituti, to so proizvodi, ki so zamenljivi v tolikšni meri, da se bo kupec odločil za enega ali za drugega, če so prodajni pogoji podobni

44

- prostorski, geografski trg : območje, na katerem so podjetja udeležena v dobavi proizvodov in storitev, na katerem so pogoji konkurence homogeni in ga je možno ločiti od območij, kjer so pogoji konkurence drugačni, upoštevni geografski trg je na tako majhnem trgu kot je Slovenija, enak na območju cele države

- časovni trg : na trgu se lahko proizvodi menjajo počasi ali hitro (računalniška industrija), trg je lahko tudi časovno omejen (pojavi se samo ob enkratnih dogodkih)

KONKURENČNO PRAVO- konkurenčno pravo neposredno ureja konkurenco- ni del civilnega zasebnega prava, ampak spada bolj v javnopravno sfero (država z represijo določa

disciplino na trgu)- to je zaradi varstva potrošnikov in konkurence KONKURENCA - konkurenca je zaželeno stanje na trgu- v konkurenci se podjetja prilagajajo tržnim razmeram, zato da si zagotovijo čim boljši položaj, ki se kaže

predvsem v dobičku in stalni navzočnosti na trgu- za konkurenco je bistveno, da si vsak konkurent izbira svoje parametre (cena, količina...) in da sam

svobodno oblikuje razmerja med parametri - poznamo dve vrsti dejanj, ki škodujeta konkurenci

- nelojalna konkurenca - omejevanje konkurence

NELOJALNA KONKURENCA- nelojalna konkurenca je prepovedana z ustavo- gre za dejanje, ki nasprotuje tržnim običajem- zatiranje nelojalne konkurence je namenjeno ščitenju konkurence

OMEJEVANJE KONKURENCE- omejevanje konkurence je prepovedano z zakonom- preprečevanje omejevanja konkurence je namenjeno ščitenju trga in s tem koristi potrošnika

RAZLIKA MED NELOJALNO IN OMEJENO KONKURENCO- pri nelojalni konkurenci konkurenca obstaja, vendar konkurenti ravnajo v nasprotju z dobrimi poslovnimi

običaji, pri omejeni konkurenci pa konkurence sploh ni, je omejena ali pa otežuje delovanje tržnih zakonitosti

PRAVNA UREDITEV KONKURENCE - s pravno ureditvijo konkurence se ukvarjata Zakon o varstvu konkurence in Zakon o preprečevanju

omejevanja konkurence- ZVK prepoveduje dejanja, ki omejujejo konkurenco na trgu ali nasprotujejo dobrim poslovnim običajem pri

nastopanju na trgu ali pomenijo nedovoljeno špekulacijo - ZPOmK ureja prepovedane omejitve konkurence, varstvo in ukrepe, če do takih omejitev pride, organe, ki

skrbijo za varstvo konkurence, njihove pristojnosti in postopek v zvezi z omejitvami konkurence- oba zakona veljata za pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost- oba zakona veljata na ozemlju Slovenije, veljata pa tudi za gospodarske subjekte, ki imajo svoj sedež

v tujini, a opravljajo gospodarsko dejavnost prek slovenskega trga- to je zato, ker je Slovenija enoten gospodarski in tržni prostor, kjerkoli pride do dejanj, ki škodujejo

konkurenci, so taka dejanja prepovedana, čeprav ne učinkujejo na vsem državnem ozemlju

12.1LOJALNA KONKURENCAGospodarske družbe ter samostojni podjetniki posamezniki medsebojno tekmujejo na trgu.Bistvo konkurenčne funkcije je, da hočejo to uveljavljati, da se lažje uveljavljajo na trgu. Dokler medsebojno tekmujejo z boljšimi in kakovostnejšimi izdelki ali storitvami, z bolj domiselno in uporabno oblikovanimi proizvodi, dotlej govorimo o lojalni konkurenci.

12.2NELOJALNA KONKURENCANelojalna konkurenca je po Pariški Konvenciji za varstvo industrijske lastnine, tista konkurenčna dejanja, ki nasprotujejo poštenim običajem v industriji ali trgovini.

45

V Sloveniji je nelojalna konkurenca ustavna kategorija, saj je v 74. členu Ustave prepoved nelojalne konkurence: "prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.”Z dejanjem nelojalne konkurence storilec ne ogroža obstoja konkurence kot takšne, ampak gre za nastopanje na trgu na način, ki ni primeren.Prepoved nelojalne konkurence je določena v interesu drugih gospodarskih subjektov, potrošnikov in v javnem interesu.

V Slo. nelojalno konkurenco prepoveduje Zakon o varstvu konkurence –ZVK v 13. členu. V drugem odst. tega člena je nelojalna konkurenca opredeljena kot ravnanje gospodarske družbe oz. fizične osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in se z njimi dejansko povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu. Opredelilne prvine nelojalne konkurence so torej tisto dejanje:

1) ki ga je storila gospodarska družba oz. s.p.;2) ki je bilo storjeno pri nastopanju na trgu;3) ki nasprotuje dobrim poslovnim običajem;4) s katerimi se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim podjetjem ali potrošnikom.

Nelojalna konkurenca je prepovedana zato, ker s takim dejanjem storilec krši lastno dolžnost poštenega tržnega obnašanja. Če s tem hkrati poseže v kakšno tujo pravico, ima njen imetnik možnost, da uveljavlja varstvo take pravice.ZVK opredeljuje nelojalno konkurenco s pomočjo generalne klavzule. Prevzel je sistem primarnosti generalne klavzule.Vsako dejanje, ki ustreza opredelitvi iz 13/2 je dejanje nelojalne konkurence.

12.2.1 GENERALNA KLAVZULA Nelojalna konkurenca je dejanje pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.Da bi bilo podano dejanje nelojalne konkurence, morajo obstajati vsi elementi generalne klavzule (13/2) komulativno. Iti mora za dejanje, ki ga stori -podjetje -pri nastopanju na trgu -v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in -s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.

1) PODJETJE - pojem podjetja je določen v 2. členu ZVK- pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ne glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost

2) NASTOPANJE NA TRGU - Za dejanje nelojalne konkurence gre samo takrat, ko podjetje nastopa na trgu. nastopanje na trgu je vsaka aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja.

3) NASPROTOVANJE DOBRIM POSLOVNIM OBIČAJEM - ta element je ločnica med lojalno in nelojalno konkurenco. Pojem dobrih poslovnih običajev je potrebno določiti v vsakem konkretnem primeru posebej.

4) ŠKODA - za nelojalno konkurenco ne bomo šteli dejanje, s katerim se niti ne povzroči niti ne utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu. Nastanek škode torej ni pogoj za nelojalno konkurenco (ampak za odškodninski zahtevek). Zadošča možnost nastanka škode.

EKSPEMPLIFIKATIVNO NAŠTEVANJE - nekaj dejanj nelojalne konkurence je eksemplifikativno naštetih v zakonu- namen naštevanja je, da nam da informacijo o tem, katera dejanja običajno štejemo za nelojalno

konkurenco, če izpolnjujejo pogoje iz generalne klavzule

1. NELOJALNA REKLAMA –reklama je kakršnokoli ravnanje, usmerjeno na vplivanje na potrošnike, da bi zbudilo njihovo zanimanje za določeno blago ali storitev. V bistvu obvešča potrošnika o obstoju izdelka, o njegovih lastnostih, kakovosti, ZVK v tej alineji vsebuje tri alternativne opredelitve, ki pojasnjujejo, kdaj je reklamiranje nelojalno. Sem spadajo:

a) neresnična reklama –gre za najočitnejši primer nelojalne reklame. Če navedeni podatki ne ustrezajo resnici, je tržna informacija netočna in o nelojalnosti ni dvoma. Problem pa je ugotoviti neresničnost podatkov. Pri izmerljivih podatkih problema ni, drugače pa je pri poudarjanju splošnih lastnosti blaga ali storitev. Tukaj utegne biti neresničnost dopustna, če pri povprečnem potrošniku ustvarja le vtis kvalitete, ne pa navajanja točnih lastnosti (Plavi radion pere sam).Prav tako se ne šteje za nelojalno SUPERLATIVNA REKLAMA, pri kateri so dobre lastnosti tako zelo poudarjene, da tega nihče ne jemlje resno (Ora, najboljša ta hip, najboljši hotel, vodilni, edini, pravi, ni boljšega, nedosegljiv, optimalen). Vsebina takšne reklame kaže na močan položaj ponudnika na trgu. Podatki, ki so podani, niso izmerljivi. Če pa ta oblika reklame zaide v zavajanje, gre za nelojalno reklamo. Sodna praksa:- sladoled se ne sme špricati z CO2, če se topi pred kamerami

46

- če pes noče jesti pasje hrane, se mu ne sme pomagati drugače - volvo so postavili na streho konkurenčnega vozila, streha tega vozila se je zaradi teže udrla. Nato so konkurenčno vozilo postavili na Volvo, da pa se streha ne bi udrla, so za snemanje streho dodatno utrdili.- pivovarniška industrija (problem pene, mehurčkov, barvanje kozarcev)

b) zavajalna reklama -ne gre za podatke, ki so neresnični, ampak za tako navajanje podatkov ali izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu.Taki podatki ali izrazi so lahko tisti, ki:o imajo več pomenov (npr: Camelhair)o ustvarjajo napačen vtis glede porekla, proizvajalca, lastnosti blaga (Istarski Teran)o ustvarjajo ugoden vtis samo na prvi pogled (npr: pločevinka špagetov s sliko špagetov z

polivko, kjer je zelo slabo vidno, da pločevinka vsebuje samo špagete)o posli forfetiranja (npr: Rolex po 10$), sintetični izdelek, nadomestek za vato z imenom Vata.

c) reklama z zlorabo potrošnikov –reklamiranje, pri katerem se pri potrošnikih ustvarja vtis o posebni kvaliteti blaga z navedbami, ki računajo na to, da so potrošniki pretežno nestrokovnjaki. Njihova nelojalnost je še zlasti vprašljiva, če je usmerjena na določeno skupino potrošnikov (npr: Silaniziranje- meliziranje...)

2. PRIMERJALNA IN NASLANJAJOČA REKLAMA- za te oblike reklame je značilno, da skuša ustvariti dober vtis o lastnih izdelkih tako, da se jih prikazuje v odnosu do drugih izdelkov.

Ločimo naslanjajočo primerjalno, kritizirajočo primerjalno in osebno primerjalno. Poznamo pa še osebno primerjalno reklamo, ki jo ZVK obravnava v členu 13/3.

1) naslanjanje lahko pomeni sočasno tudi kršitev tuje pravice industrijske lastnine, zlasti blagovne znamke (Lego-sistem) ali označbe geografskega porekla (a la Gorgonzola), ni pa to nujno.

2) primerjanje - tukaj pa gre za primerjanje lastnega blaga z zamenljivim blagom drugega podjetja, pri čemer se ocenjujejo lastnosti obeh in se seveda naglašajo prednosti lastnega izdelka. Če so uporabljeni podatki neresnični, sploh ni dvoma o nelojalni reklami. Sem vključimo tudi nepopolnost primerjave ali uporabo različnih metod ocenjevanja različnih izdelkov.ZVK označi kot primerjalno reklamo vsako, kjer se kvaliteta proizvodov drugega podjetja ocenjuje ali podcenjuje (ob prisotnosti elementov generalne klavzule). Potrebno je ugotoviti dve sestavini:

- primerjava s proizvodom drugega podjetja- v reklami mora biti zajeto tudi prikazovanje tujega izdelka, sem pa spada tudi konkludentna označba ostalih konkurentov.- ocenjevanje ali podcenjevanje kvalitete- zadostuje kakršnakoli vrednostna sodba o obeh izdelkih, niti ni nujno da je ta sodba neugodna ali nepravična.

3. DISKRIMINACIJSKA REKLAMA- tu gre v bistvu za primerjalno reklamo s to posebnostjo, da podjetje reklamira svoje blago ali omalovažuje drugo s primerjanjem ne stvarnih, ampak osebnih okoliščin na svoji strani (prvi primer) ali pri konkurentu (pri omalovaženju). Ta določba je omejena na sklicevanje na narodnostno, rasno, politično ali versko pripadnost osebe in ne pokriva vseh primerov osebne primerjalne reklame.

4. OČRNITEV- Tukaj ni nujno, da gre za reklamiranje, oglaševanje ali ponujanje, ampak zadostuje kakršnokoli dajanje podatkov o konkurentu, ki bi utegnilo prizadeti njegov ugled in poslovanje.Gre za izjave o dejstvih, ki jih je mogoče preveriti. Same ocene o poslovanju ne spadajo v ta dejanski stan.

5. NERESNIČNO OZNAČEVANJE BLAGA ALI STORITEV- tukaj gre lahko hkrati za kršitev kakšne pravice industrijske lastnine drugega podjetja, zlasti razlikovalnih znakov, kar sicer varuje Zakon o Industrijski Lastnini.Dejanje nelojalne konkurence je storjeno s samo uporabo označbe oziroma podatka, ne glede na to, ali ta uživa varstvo po drugih disciplinah. Prepoved tega dejanja skuša zavarovati tržno disciplino in ne pravic drugih oseb.

6. PRIKRIVANJE NAPAK IN DRUGAČNO ZAVAJANJE POTROŠNIKOV- Gre samo za dejanje podjetja, ko z aktivnim delovanjem (z zatrjevanjem, da ima blago določene lastnosti) ali z opustitvijo (če ne opozori druge stranke na napako) povzroči, da drugi stranki ostane neznana napaka, ki jo kot tako opredeljuje Obligacijski zakonik.Prikrivanje napak pa je le eno od nedovoljenih načinov zavajanja potrošnikov.

7. POSEG V TUJA POSLOVNA RAZMERJA- za to dejanje so potrebne tri osebe- dve, med katerima obstaja ali bi lahko nastalo poslovno razmerje, in pa tretje podjetje, ki s svojim dejanjem želi takšno razmerje razdreti oziroma preprečiti ali otežiti njegov nastanek.

47

Ni nujno, da bi to dejanje bilo usmerjeno v to, da bi tretje podjetje samo vstopilo v tako razmerje.Med najbolj značilna dejanja te vrste spada bojkot, to je poziv podjetja drugemu, naj ne sklepajo poslovnih razmerij z določenim podjetjem oziroma naj taka razmerja razdrejo.Poseben primer takega dejanja je speljevanje delavca drugemu podjetju.

8. NEUPRAVIČENO NEIZPOLNJEVANJE ALI RAZDIRANJE POGODB- gre za kršitev načela pacta sunt servandad. Gre za poseg podjetja v pogodbeno razmerje, pri katerem je samo udeleženo. Potreben pa je še dodaten element- namen skleniti enako ali podobno pogodbo z drugim podjetjem.

9. NAVIDEZNA RAZPRODAJA- poudarek je na navidezni razprodaji- izdelek najprej podražijo na 120%, potem pa oglasijo razprodajo za 30%. Resnično znižanje je le 16%- gre za nelojalno konkurenco zaradi goljufije.

navidezno znižanje cen- izven obdobij razprodaj.Dejanje je nemoralneo, zato je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji

10. NEUPRAVIČENA RABA ZUNANJIH OZNAMENIL- gre za varovanje razlikovalnih znakov in pa znakov, ki drugje sploh niso varovani. Ta raba mora biti neupravičena.Sankcionirana pa je tudi uporaba tujega oznamenila v primeru, koje upravičenec sicer dal soglasje za tako uporabo, vendar se s tem ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu.Varovan je javni interes, ne interes konkurentov.

11. PODKUPOVANJE- gre za aktivno podkupovanje, katerega naslovnik je lahko drugo podjetje, njegov delavec ali oseba, ki dela za drugo podjetje.Za nelojalno konkurenco se šteje samo dajanje oziroma obljubljanje daril, ne pa tudi njihovo prejemanje. Oboje pa sta kaznivi dejanji.

12.UPORABA STORITVE ZASTOPNIKA DRUGEGA PODJETJA- ko so določene osebe v zelo tesnem razmerju s podjetjem, potem konkurent brez dovoljenja principala ne sme uporabljati njihovih storitev.

13. PREMIJSKI POSLI- pri premijskem poslu se na kupca vpliva tako, da se mu obljubi ali da posebna nagrada. Ta lahko pripade vsakemu kupcu ali pa je odvisna od žreba ali nagradne igre. Odločitev kupca za nakup določenega blaga ne bo temeljila samo na njegovem prepričanju o kvaliteti samega blaga ampak na nagradi ali na njenem pričakovanju. Kupec pogosto nima možnosti, da bi ugotovil, kakšen odstotek možnosti ima, da bo nagrado dobil.Zabel- premijski posel je tisti posel, pri katerem gospodarski subjekt obeta ali daje potrošnikom poleg blaga še nagrado. Gre za dodatno nagrado.Prepovedano je zbujanje strahu pri prodaji:- grožnja z glasom; prijazni opomin (eden zadnjih); sexualna radovednost- Fructalova Breskev. Taka reklama ni vedno dopustna. primeri - slovenske novice in EMŠO- čunga lunga- ne smejo biti izvajani napram ogroženim skupinam - coca cola- za olimpijske igre v Montrealu je organizirala igro z zbiranjem zamaškov s črkami imena. Cilj je bil oblikovati ime coca cola iz zamaškov in s tem dobiti nagradno potovanje v Montreal. Proizvajalec pa je na trg dal le majhno število zamaškov s črko L. To je vrsta premijskega posla, saj je vrednost nagrade bistveno večja od vrednosti proizvoda.- kataloška prodaja - zbiranje sličic. Nelojalni so premijski posli zato, ker spremenijo motiv nakupa, odločitev kupcev ne temelji več na koristi, psihološki pritisk na povprečnega kupca je velik, nagrade, ki so obljubljene, so ponavadi takšne, ki si jih povprečnikupec ne more privoščiti, razpis nagrade daje vtis, da je kupec v boljšem položaju, reklamni stroški se prenesejo na potrošnika, ni nadzora države.

14.KRŠITEV POSLOVNE TAJNOSTI- poslovna skrivnost je v našem pravu opredeljena v ZGD, po katerem se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi gospodarska družba s pisnim sklepom, in pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje zvedela nepooblaščena oseba.Za nelojalno konkurenco gre tako v primeru pridobivanja kot v primeru izkoriščanja poslovne skrivnosti. Oboje sta tudi kaznivi dejanji.

48

12.2.2 SODNO VARSTVO PRED DEJANJI NELOJALNE KONKURENCE- načeloma lahko prizadeti udeleženec s tožbo zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne

konkurence, uničenje predmetov, s katerimi je bilo storjeno dejanje nelojalne konkurence in vzpostavitev prejšnjega stanja – dejansko je to bolj težko izvedljivo

- če je bilo dejanje nelojalne konkurence storjeno s sredstvi javnega obveščanja ali je prizadelo veliko udeležencev, lahko prizadeti udeleženec zahteva tudi objavo sodbe v sredstvih javnega obveščanja

- veliko časa mine, preden sodba postane pravnomočna in do takrat je ravnanje, ki pomeni nelojalno konkurenco, že zdavnaj preneha – razen moralne obsodbe s tožbo ne dosežemo ničesar

- sodna praksa glede nelojalne konkurence je bolj borna- poleg tega pa med udeleženci na trgu velja pakt o nenapadanju- če je z dejanji, ki so po tem zakonu nedopustna, komu storjena škoda, sme ta zahtevati odškodnino

12.3OMEJEVANJE KONKURENCE12.3.1 KARTELNI SPORAZUMI

Kartelni sporazum je sporazum med podjetji, ki omejuje konkurenco. Sporazumi med podjetji so sporazumi, v katerih podjetniki izrazijo voljo za omejitev konkurence.Pojem sporazuma v konkurenčnem pravu je širši od pojma pogodbe v civilnem pravu, ker zajema tudi primere izražanja volj, ki jih v civilnem pravu ne moremo šteti za pogodbo ali so neveljavni. Je dovolj, da stranki nedvoumno izrazita, da se hočeta zavezati s sporazumom, ki omejuje konkurenco. Bistven skupni namen strank –da se bodo na trgu obnašale na način, ki omejuje konkurenco. Kot sporazum v konkurenčnem pravu lahko štejemo:

- ustni ali pisni sporazum- sporazum, ki je izražen v enem ali več aktih (pismo predlagatelja in odgovor naslovnika da se strinja s

predlogom)- formalen ali neformalen sporazum (gentlemanske pogodbe)- nepodpisane pogodbe, ki so za stranke nedvoumno razumljive (pogodbe sklenjene prek

pooblaščencev)- pogodbe, ki ne veljajo, a povzročajo pravne in ekonomske učinke- pogodbe, sklenjene pod pritiskom- serija povezanih pogodb (franšizing, delovanje hčerinskih družb)- vezani posli...

DOVOLJENI SPORAZUMI, KI OMEJUJEJO KONKURENCO- ZPOmK se je približal uporabi pravila utemeljenosti – rule of reason- rule of reason je splošno pravilo, ki kljub načelni prepovedi omejevanja konkurence dovoljuje nekatere

omejitve konkurence, če so te omejitve razumne, utemeljene in potrebne, ker varujejo nekatere dobrine, ki so v konkretnem primeru pomembnejše kot svobodna konkurenca

- prepoved omejevanja konkurence s sporazumi se ne uporablja pod določenimi pogoji- pozitivni pogoji so pogoji, ki morajo biti podani v konkretnem primeru in biti morajo tako pomembni, da

je zaradi njih vredno žrtvovati načelo o svobodni konkurenci - če sporazum prispeva k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin- če sporazum pospešuje tehnični in gospodarski razvoj- če sporazum zagotavlja uporabnikom pravičen delež doseženih koristi

- negativni pogoji so pogoji, ki preprečujejo, da bi za sporazum veljala izjema, ne smejo viti podani- če sporazumi nalagajo udeleženim podjetjem omejitve, ki niso nujne za doseganje navedenih

ciljev: - če sporazumi dajejo udeleženim podjetjem možnost, da izključijo pomemben del konkurence

glede predmetov pogodbe

1. POSAMIČNE IZJEME (singular exemptions)- posamična izjema je sporazum, ki sicer omejuje konkurenco, ampak je dopusten, ker vsebuje pozitivne

pogoje in ne vsebuje negativnih pogojev, ki jih navaja 5/3 ZPOmK- UVK z odločbo odloči, ali gre za dopusten sporazum - če UVK ne odobri posamične izjeme, je sporazum prepovedan in ničen že od svojega nastanka (ex tunc)

2. SKUPINSKE IZJEME (block exemptions)- skupinske izjeme so skupine sporazumov, ki sicer omejujejo konkurenco, ampak so dopustni, ker

vsebujejo pozitivne pogoje in ne vsebujejo negativnih pogojev, ki jih navaja 5/3 ZPOmK- Vlada z uredbo določi, katere skupine sporazumov so dopustne

3. NEGATIVNI IZVID (negative clerance)

49

- negativni izvid je postopek v katerem UVK na zahtevo podjetja potrdi, da glede na dejstva, ki jih pozna, z določenim sporazum ni bila kršena prepoved omejevanja konkurence s sporazumi

- značilnosti negativnega izvida so:- odločitev, da ne gre za omejitev konkurence- odločba se opira na dejstva, ki jih UVK pozna (UVK ni treba opraviti zahtevnega postopka kot za

posamično izjemo)- šibak učinek odločbe (kadarkoli se lahko začne postopek zaradi omejevanja konkurence s sporazumi)

4. OMEJITVE MAJHNEGA POMENA –DE MINIS- omejevalni sporazumi niso prepovedani, če ne vplivajo na konkurenco v določeni meri- prepoved omejevanja konkurence s sporazumi se ne uporablja za omejitve majhnega pomena- omejitve majhnega pomena sicer imajo znake protipravnosti, vendar sta obseg in nevarnost

protipravnega dejanja zelo majhna

12.3.2 ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA =MONOPOLIZIRANJE - prevladujoč položaj pomeni:

- da podjetje na trgu nima konkurence (monopol)- da podjetje nima bistvene konkurence (obstajajo tudi druga konkurenčna podjetja, vendar njihov vpliv

ni bistven)- da ima podjetje na trgu občutno boljši tržni položaj kot konkurenti (določeno velikost tržnega deleža)

- prevladujoč položaj podjetju omogoča, da prepreči učinkovito konkurenco na trgu in da ravna neodvisno od konkuretnov, odjemalcev in potrošnikov

- za prevladujoč položaj ni bistvena velikost podjetja, ampak tržni delež podjetja na upoštevnem trgu- prevladujoč položaj ima podjetje, ki ima 40% tržni delež- če ima podjetje prevladujoč položaj, si ne sme dovoliti neodvisnega ravnanja, ki bi ogrozilo konkurenco na

trgu

ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA- prevladujoč položaj sam na sebi ni prepovedan, prepovedana je zloraba prevladujočega položaja na

trgu- zloraba prevladujočega položaja je ravnanje, ki povzroča škodo drugim podjetjem ali potrošnikom in ki

ga podjetje ne bi moglo storiti, če bi obstajala konkurenca - opredelitev zlorabe prevladujočega položaja

- škoda : drugim podjetjem ali potrošnikom mora biti povzročena škoda ali pa mora obstajati možnost da škoda nastane; škodo mora biti posledica nedovoljenega ravnanja – ni vsaka škoda posledica zlorabe položaja

- nedopustnost ravnanja : nedopustna so ravnanja, ki jih podjetje ne bi moglo storiti, če ne bi imelo prevladujočega položaja; nedopustno je lahko tudi ravnanje, ki nasprotuje dobrim poslovnim običajem;

- korist prevladujočega podjetja : podjetje mora imeti od zlorabljanja prevladujočega položaja korist; vendar vsaka korist od prevladujočega položaja še ne pomeni zlorabe, to se presoja v vsakem primeru posebej

TIPIČNI PRIMERI ZLORABE PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA- primeri zlorab, ki so eksemplifikativno našteti v zakonu

- pogojevanje nepoštenih prodajnih ali nakupnih cen - neupravičeno zviševanje ali zniževanje cen- omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega napredka- uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z različnimi poslovnimi partnerji- pogojevanje sklepanja pogodb z dodatnimi obveznostmi, ki niso povezane z vsebino teh pogodb

- našteta dejanja so sama po sebi negativna in povzročajo škodo- namen oškodovanja drugih podjetij se predpostavlja in ga ni treba posebej dokazovati, podjetje s

prevladujočim položajem se mora zavedati, da s takim ravnanjem povzroča škodo

UGOTAVLJANJE PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA (merjenje tržne moči)- pri ugotavljanju prevladujočega položaja je treba:

- definirati upoštevni trg- ugotoviti, da je podjetje z visokim tržnim deležem aktivno na upoštevnem trgu- ugotoviti, da ni realne možnosti, da bi konkurenti zmanjšali ali omajali moč prevladujočega podjetja- ugotoviti, da prevladujoči položaj obstaja na določenem geografskem trgu

50

12.3.3 KONCENTRACIJA PODJETIJPOJEM KONCENTRACIJ- koncentracije so različne oblike združevanja podjetij, s katerimi se število konkurentov na trgu zmanjša- koncentracije nimajo samo negativnih ekonomskih učinkov ampak tudi pozitivne- zato je pri presoji koncentracije bistveno, ali je oz. bi lahko bila zaradi koncentracije omejena, izkrivljena

ali preprečena učinkovita konkurenca- prepovedane so koncentracije, ki povečujejo moč enega ali več podjetij, pri tem pa bistveno

zmanjšujejo ali onemogočajo učinkovito konkurenco na upoštevnem trgu - glede na obseg in značaj obstajata dve vrsti koncentracij:

- združitve : subjekti se združujejo, da bi zadržali položaj na trgu (statusne koncentracije)- prevzemi : namenjeni so krepitvi tržnih vlog (pogodbene, obligacijske koncentracije)

EKONOMSKI UČINKI KONCENTRACIJPOZITIVNI UČINKI

- poveča se učinkovitost podjetja- večja rentabilnost poslovanja podjetja- večje sposobnosti za raziskave in razvoj- lastno financiranje- notranje kadrovske rezerve- napoved združitve poveča učinkovitost- krepitev nacionalnega gospodarstva

NEGATIVNI UČINKI- koncentriranost trga se povečuje (manj igralcev)- prihaja do koluzije (združitev pripelje do

usklajenih ravnanj)- novo podjetje je tako močno, da lahko izvaja

samostojne učinke (hoče izkoristiti možnost za monopolni dobiček)

- velika koncentracija politične moči podjetja

ZDRUŽITEV PODJETIJ- pri združitvi se dve ali več predhodno neodvisnih podjetij nadomesti z enim novim podjetjem- kot združevanje lahko štejemo:

- pridobitev premoženja drugega podjetja : novo podjetje dobi premoženje spojenih podjetij (aquisition, merger)

- pridobitev deleža drugih podjetij : nakup delnic, poslovnih deležev, a mora imeti dovolj pomemben obseg

- nastanek koncerna ali podobnih oblik : odvisno podjetje je podrejeno vodenju gospodujočega podjetja- različne oblike podreditve drugemu podjetju : gre za delovanje na račun drugega podjetja, pogodba o

odvajanju dobička, zakup podjetja- enak osebni sestav nadzornega sveta ali uprave : tudi to mora imeti dovolj pomemben obseg

PREVZEM PODJETIJ- pri prevzemu eno ali več podjetij pridobi nadzor nad delom drugega podjetja (z nakupom vrednostnih

papirjev ali premoženja, s pogodbo, na kakršenkoli drugačen način)- del nad katerim je pridobljen nadzor, morajo biti sposobni samostojnega podjetniškega delovanja- nadzor nad podjetjem predstavljajo pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki omogočajo ali dajejo

možnost izvrševanje odločilnega vpliva na to podjetje (lastništvo celotnega kapitala ali kapitalskega deleža, lastništvo ali pravica do kakršnekoli uporabe celotnega premoženja ali dela premoženja določenega podjetja, pravica ali pogodba, ki zagotavlja odločilen vpliv na glasovanje ali sklepe organov podjetja)

IZJEME, KI NE ŠTEJEJO ZA KONCENTRACIJO - če finančne organizacije ali zavarovalnice, ki običajno trgujejo z vrednostnimi papirji, pridobijo poslovne

deleže v nekem podjetju z namenom njihove nadaljnje prodaje- če poslovne deleže pridobijo investicijske družbe za upravljanje, če pridobljene pravice uveljavljajo

zaradi ohranitve celotne vrednosti naložb in ne vplivajo na konkurenčno vedenje podjetja

PRIGLASITEV KONCENTRACIJE- obstaja dolžnost priglasitve koncentracije ne UVK - zakon določa tudi količinske pragove, to pomeni da je treba koncentracija priglasiti, ko doseže

predvideni prag (če je skupni promet zadnjih 2 let presegel 8 milijard SIT, če so koncentrirana podjetja ustvarila več kot 40% tržnega deleža)

- koncentracije, ki ne dosežejo predvidenega praga niso pomembne- UVK presodi koncentracijo in izda odločbo

PRESOJA KONCENTRACIJE

51

- UVK presoja koncentracije glede na to- ali koncentracija ustvarja prevladujoč položaj- ali je zaradi tega učinkovita konkurenca bistveno oslabljena

- smisel presoje je ugotoviti, ali je koncentracija združljiva ali nezdružljiva s pravili konkurence

52

12.3.4 DUMPINŠKI UVOZ- za dumpinški uvoz gre, če je blago uvoženo po ceni, ki je nižja od normalne vrednosti- dumpinški proizvod je na tujem trgu naprodaj mnogo ceneje, ker za pokritje nižje cene pa poskrbi

prodajalec ali izvoznik s pomočjo višjih cen istega proizvoda na domačem trgu - dumping sam po sebi ni prepovedan, zato ne more priti do odškodninske odgovornosti- sankcija proti dumpinškemu uvozu je samo antidumpinška dajatev- ni vsak poceni uvoz hkrati tudi dumpinški uvoz, biti mora pravno relevanten- v vsakem posameznem primeru je treba dokazati, da je izvozna cena nižja od normalne vrednosti

UGOTAVLJANJE NORMALNE VREDNOSTI- primarna metoda: primerjanje cene po kateri se proizvod prodaja na domačem in na tujem trgu - subsidiarna metoda: kadar se enak proizvod na domačem trgu sploh ne prodaja ali prodaje ne

omogočajo pravilne primerjave, se normalna cena ugotovi:- primerjanje s ceno, po kateri se proizvod izvaža v tretjo državo - konstruirananje vrednosti proizvoda : sešteje se proizvodne stroške, režijske in prodajne stroške ter

dobiček- posebne metode za države z netržnim gospodarstvom:

- primerjanje s ceno, po kateri se proizvod prodaja v državi tržnega gospodarstva - konstruiranje vrednosti enakega proizvoda v tretji državi tržnega gospodarstva - primerjanje s ceno, ki se za enak proizvod plačuje na območju EGS z razumno stopnjo dobička

- posebna pravila za določanje normalne vrednosti veljajo za:- tranzitna prodaja : če se blago prodaja prek tretje države, se lahko vzame v poštev prodajna cena v

državi izvoza ali v državi dejanskega izvora- povezane stranke : pri ugotavljanju normalne vrednosti se ne upoštevajo prodajni posli med strankami,

ki so medsebojno povezane ali imajo sklenjen kompenzatorni dogovor

UGOTAVLJANJE IZVOZNE CENE- primarna metoda: izvozna cena je dejansko plačana cena, zmanjšana za dajatve, popuste, rabate- konstruiranje izvozne cene: če prave izvozne cene ni

PRIMERJAVA MED NORMALNO VREDNOSTJO IN IZVOZNO CENO- normalna vrednost in izvozna cena se morata nanašati na isto fazo v trgovanju, da sta realno primerljivi - primerjavo je treba opraviti na podlagi tovarniški cene (treba je upoštevati uvozne dajatve, davki,

prodajne stroške)

STOPNJA DUMPINGA (dumpinške marže)- stopnja dumpinga je znesek oz. odstotek, za katerega normalna vrednost presega izvozno ceno- stopnja dumpinga je podlaga za določitev maksimalne antidumpinške dajatve

12.3.5 SUBVENCIONIRAN UVOZ- za subvencionirani uvoz gre, kadar je bilo blago, ki se uvaža, deležno neposredne ali posredne pomoči

pri proizvodnji ali izvozu v državi, iz katere blago izvira ali iz katere se izvaža- subvencionirani proizvod je naprodaj ceneje, ker proizvajalcu del cene v obliki subvencije primakne

država- sankcija proti subvencioniranemu uvozu je samo kompenzacijska carina- za uvedbo kompenzacijskih carin je potrebno dokazati obstoj subvencije v državi izvoza ter njeno

višino

VRSTE SUBVENCIJ- posredne in neposredne subvencije- subvencije, namenjene le izvozu- subvencije, namenjene izvozu in domači proizvodnji ANTIDUMPINŠKE DAJATVE IN KOMPENZACIJSKE CARINE- če vlada ugotovi da gre dumpinški ali subvencionirani uvoz in da takšen uvoz povzroča znatno

škodo domači proizvodnji istovrstnega blaga ali če takšna škoda grozi, lahko po predpisanem postopku uvede antidumpinške dajatve ali kompenzacijske carine

- značilnosti antidumpinške dajatve ali kompenzacijske carine:- zaračunava se poleg redne cene - ne sme biti večja od stopnje dumpinga ali zneska subvencije- velja za čas in v višini, ki sta potrebna, da se nevtralizira dumping ali subvencija, ki povzroča škodo

- predlog za uvedbo antidumpinške dajatve ali kompenzacijske carine lahko vloži eno ali več podjetij, ki pomenijo znaten del proizvodnje istovrstnega ali podobnega blaga

53

- predlog mora vsebovati podatke, iz katerih izhaja: - verjetnost , da obstaja dumpinški ali subvencionirani uvoz- škoda , ki nastaja ali utegne nastati na podlagi takšnega uvoza- vzročna zveza med dumpinškim oz. subvencioniranim uvozom ter škodo ali morebitno škodo

ŠKODA ZA DOMAČO INDUSTRIJO - zoper dumpinški ali subvencionirani uvoz se ukrepa se samo, če se dokaže, da takšen uvoz povzroča ali

utegne povzročiti škodo domači proizvodnji - obstajati mora verjetnost, da se bo grozeča škoda razvila v dejansko škodo, takšna ugotovitev mora

temeljiti na dejstvih, ne le sklepanjih - nastajanje ali možnost nastanka škode je treba dokazati na ravni industrijske panoge, ne zadošča da

škoda nastaja ali utegne nastati le enemu ali nekaterim proizvajalcem, škoditi mora proizvajalcem kot celoti

- dumpinški in subvencionirani uvoz morata povzročati zaviranje razvoja domače industrije

VZROČNA ZVEZA - za uvedbo zaščitnih ukrepov ni dovolj, da se dokažejo negativni trendi v ogroženi industriji (ker ne

moremo vseh negativnih gibanj v ogroženi domači industriji pripisati dumpinškemu uvozu)- biti mora dokazano, da so negativni trendi posledica dumpinškega in subvencioniranega uvoza in

ne drugih dejavnikov

POSTOPEK- določbe ZVK urejajo le začetno fazo postopka- aktivna legitimacija: vlagatelji morajo predstavljati znaten del proizvodnje istovrstnega ali podobnega

blaga, dumping je možno sankcionirati le, če povzroča škodo celotni panogi in ne le posameznemu proizvajalcu

- raze preiskave v primerjalnih ureditvah:- preverjanje vloge oz. predloga za uvedbo postopka- razpošiljanje vprašalnikov o ekonomskih podatkih izvoznikom, ki so obtoženi dumpinga, uvoznikom

teh proizvodov na trg EGS, predstavnikom prizadete industrijske panoge- preverjanje z obiskom inšpektorjev na sedežu izvoznikov, uvoznikov in predstavnikov industrije- ustno zaslišanje (obravnava) na kateri imajo prizadete osebe pravico do vpogleda v dokumentacijo in

podatke, na katere se bo opirala odločitev v postopku, vendar je potrebno pri tem upoštevati varovanje poslovnih skrivnosti prizadetih podjetij

12.3.6 NEDOVOLJENA ŠPEKULACIJA- nedovoljena špekulacija je prepovedana, ker izkorišča neredno stanje na trgu za pridobivanje

neupravičene premoženjske koristi - posledice nedovoljene špekulacije so motnje na trgu, motnje pri preskrbi ali neupravičeno povečanje

cen- ni nujno, da bi do posledic prišlo, zadošča, da dejanje utegne imeti posledice- neredno stanje na trgu pomeni pomanjkanje določenega blaga, neredna oskrba z blagom, omejitve pri

uvozu, hitro spreminjanje cen, občutna inflacija, razmere, ki nastanejo z oblastnimi ukrepi...- v nerednem stanju lahko podjetje uveljavlja neobičajne prodajne pogojev (izjemno visoke cene

določenega blaga)- namen nedovoljene špekulacije je pridobitev neupravičene premoženjske koristi

PRIMERI NEDOVOLJENE ŠPEKULACIJE- prikrivanje blaga, omejevanje ali ustavitev prodaje- vezanje nakupa ene vrste blaga z nakupom druge vrste- prodaja blaga na način in pod pogoji, s katerimi se kupcem opazno otežuje ali onemogoča nakup blaga- sklepanje fiktivnih pogodb o nakupu ali prodaji- nedoločitev roka dobave blaga- pogojevanje prodaje blaga z vnaprejšnjim plačilom celotne ali delne kupnine

12.3.7 DRŽAVNE POMOČI- državna pomoč je enostranski ukrep države, ki predstavlja breme za državo in prinaša koristi uporabniku- bistveno je, da je državna pomoč dana je brez pravega razloga in brez ustrezne protistoritve podjetja

(protistoritve sploh ni ali ima premajhno vrednost glede na prejeto pomoč)- takšne državne pomoči so prepovedane- za ugotovitev, ali je bila podeljena državna pomoč, je treba kumulativno ugotoviti:

54

- obstoj državne pomoči , ki prinaša koristi uporabniku- da je pomoč zagotovljena iz državnih virov (sem štejejo tudi državni viri na lokalni ravni)- da dodeljena državna pomoč izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami EU

IZJEMOMA DOVOLJENE DRŽAVNE POMOČI- dovoljene državne pomoči so izjeme od načela prepovedi državnih pomoči- ločimo dve vrsti izjem:

- izjeme ki so dovoljene po sami pogodbi : pomoči socialnega značaja, namenjene posameznim potrošnikom, pomoči za odpravo škode, povzročene z naravnimi nesrečami ali izrednimi razmerami, pomoč Vzhodni Nemčiji za razvoj gospodarstva

- izjeme, o katerih odloča Komisija Evropske skupnosti : pomoči za spodbujanje gospodarskega razvoja na socialno ogroženih območjih, pomoči za izpeljavo pomembnega projekta v skupnem evropskem interesu, pomoči, da se odpravijo motnje v gospodarstvu države članice, pomoči za olajšanje razvoja gospodarskih dejavnosti ali gospodarskih območij, pomoči za ohranjanje kulturne ali naravne nacionalne dediščine, pomoči, za katere Svet Evropske skupnosti poda posebno odločbo

PRIMER 1 PRELEDA gre za textilno tovarno Prebold, ki je izdelovalo čistilno krpo Preleda. Štartalo je na ime Vileda. Vileda pravi, da je dejanja Prelede nelojalno.Sodnik odloči, da gre res za nelojalno konkurenco in prepove uporabo imena Preleda. Ime res ni enako, končnica in artikel pa dajeta možnost za uveljavljanje določene pravice, obenem pa gre za nasprotovanje dobrim poslovnim običajem

PRIMER 2 GRUNDIG-KONSTEN- v 60 letih pride na trgu EU do dogovora med tema dvema podjetjema, da bo Grundig v Francijo prodajal le preko Konstena. Skupaj ustanovita v Franciji novo blagovno znamko Gint. Grundig se tudi zaveže, da ne bo prodajal nobenemu drugemu podjetju, ki bi utegnilo prodajati v Franciji. Gre za primer kartelnega trga. Zlorabili so blagovno znamko za določeno pravico v nasprotju z namenom ustanovitve. Blagovna znamka se je ustanovila le zato, da se pridobi boljši položaj v konkurenci.13. POGODBENO PRAVO

13.1POGODBAJe pravni posel, ki nastane na podlagi soglasja volje strank. Gre za sporazum soglasja volje med dvema ali več osebami, ki imajo cilj, da se spremeni, oblikuje ali preneha eno ali več obligacijskih razmerij.Za veljavno sklenjeno pogodbo se zahtevajo določene predpostavke, ki so:- stranki morata biti poslovno sposobni- imeti morata pravo voljo- posel mora biti mogoč in dopusten

Posebna oblika za izkazano voljo je predpostavka le v nekaterih primerih. Prav tako so za posamezno pogodbo lahko določene druge posebne predpostavke.

BISTVENE SESTAVINE POGODBEV zvezi z ugotavljanjem soglasja volj je med pogodbenimi sestavinami treba razlikovati bistvene (essentialia negotii) in nebistvene sestavine(naturalia negotii). Stranki morata:

1. izrecno soglašati o pogodbenem tipu 2. izrecno soglašati o bistvenih sestavinah tega pogodbenega tipa 3. o nebistvenih sestavinah soglasja ni treba izkazati, med strankama pa glede nebistvenih sestavin ne

sme biti izkazano nesoglasje

Glede soglasja o nebistvenih sestavinah velja:- če nobena od strank ne izjavi svoje volje o nebistvenih sestavinah, se domneva, da je o nebistvenih

sestavinah izkazano soglasje, določijo se po pravnih pravilih-    če stranka izjavi svojo voljo o katerikoli od nebistvenih sestavin, mora biti o teh sestavinah izjavljena tudi enaka volja nasprotne stranke.

FAZE PRI SKLEPANJU POGODBGlede pravnih posledic je dejanja v zvezi s sklenitvijo pogodbe mogoče razdeliti v tri faze:

• popolnoma neobvezujoča faza

55

• pogajanja –pogajanja ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe, vendar je stranka, ki se nepošteno pogaja, odškodninsko odgovorna.

• ponudba in sprejem ponudbe –ponudba ponudnika veže. Če jo naslovnik sprejme, je pogodba sklenjena.

PONUDBA IN SPREJEM PONUDBE Predlog za sklenitev pogodbe učinkuje kot ponudba (oferta) samo, če so izpolnjeni opredelilni elementi ponudbe:

• predlog mora izražati voljo predlagatelja, da je v primeru sprejetja zavezan• vsebovati mora bistvene sestavine in • naslovnik mora biti določen

Sprejem ponudbe in njegovi učinki Sprejem ponudbe je prav tako kot ponudba enostranska izjava volje, le, da ne ustvarja učinkov samo za naslovnika, to je osebo, ki izjavi sprejem. Sprejem ponudbe pomeni, da je pogodba sklenjena. Pogodba je sklenjena, če so kumulativno izpolnjeni pogoji:1. sprejem mora biti pravočasen – sprejem je pravočasen, če naslovnikova izjava o sprejemu ponudbe prispe k ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe. Izjemi od tega pravila sta:

• sprejem ponudbe, ki je prenehala veljati• zapoznela vročitev izjave o sprejemu

2. sprejem mora biti istoveten s ponudbo – sprejem je istoveten s ponudbo, če se vsebina izjave o sprejemu ponudbe sklada s ponudbo, saj sicer ne moremo govoriti o soglasni volji obeh pogodbenih strank. Izjava, ki izraža sprejem, obenem pa predlaga, da se ponudba spremeni ali dopolni, ni istovetna s ponudbo. Pomeni, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo prejšnjemu ponudniku(nasprotna ponudba).3. izražati mora voljo naslovnika, da je s sprejemom zavezan

Načini sprejema ponudbe Ponudba se lahko izjavi:1. izrecno2. s konkludentnim ravnanjem – ponudba se lahko sprejme z določenim ravnanjem, brez izrecne izjave, če takšen način sprejema dopušča ponudba sama, praksa, vzpostavljena med strankama ali običaji3. molče – po splošnem pogodbenem pravu molk naslovnika ne pomeni, da sprejme ponudbo. Pri g.p.p. pa je takrat, ko naslovnik sicer molči, a določena okoliščina utemeljuje sklepanje, da njegov molk izraža sprejem, pogodba kljub naslovnikovemu molku sklenjena. OZ določa dva primera, ko se kljub naslovnikovemu molku šteje, da ponudbo sprejema. To sta:

• stalna poslovna zveza glede določenega blaga• izvajanje naročil in določenih dejavnosti

POGAJANJA  O pogajanjih govorimo, ko stranka izkazuje drugi stranki namen, da bo sklenila konkretno pogodbo.Za presojo, ali je stranka s svojim ravnanjem izkazala namen, da namerava skleniti pogodbo, je treba upoštevati predvsem objektivna, namreč kako praksa vrednoti ravnanje. Če to ravnanje pri nasprotni stranki upravičeno vzbudi prepričanje o namenu skleniti pogodbo, je stranka vstopila v fazo pogajanj. V fazi pogajanj je lahko samo ena stranka, lahko pa obe.

Nepoštena pogajanja –pogajanja brez namena skleniti pogodboČe stranka od pogajanj odstopi zaradi razloga, ki je po objektivnih merilih neupravičen, ji je mogoče očitati, da v resnici niti ni imela nameniti skleniti pogodbo, oziroma vsaj ne bi smela izkazovati tega namena. Primeri pogajanj brez namena skleniti pogodbo (nepoštena pogajanja):

1. če stranka ve, da ne bo zmogla finančnih sredstev2. če stranka ve, da ni sposobna tehnično ali v zahtevanem roku izvršiti posla3. če se pogaja zato, da drugemu prepreči sklenitev posla4. če stranka ugotovi, da so njene ocene o lastnih potrebah po blagu ali storitvah napačne5. če stranka ugotovi, da so njene kalkulacije cene napačne

Primeri upravičenega odstopa od pogajanj:• stranka izve za slabo premoženjsko stanje nasprotne stranke• stranka izve, da lahko najde izvajalca po ugodnejši ceni• stranka zaradi dodatnih zahtev nasprotne stranke ugotovi, da njeno blago ne ustreza• stranka izve, da nasprotna stranka ni pripravljena zagotoviti zavarovanj za izpolnitev pogodbenih

obveznosti

56

• nasprotna stranka pove, da v primeru doseženega soglasja ni pripravljena potrditi pisnega zapisa o sklenitvi pogodbe

Odškodninska odgovornost za nepošteno pogajanje Stranka, ki se je nepošteno pogajala, mora drugi stranki povrniti škodo. V fazi pogajanj je stranka načelno upravičena do stroškov v zvezi s pogajanji, ne pa tudi do stroškov, ki merijo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, saj pogodba še ni sklenjena. Pogajanja ne obvezujejo k sklenitvi pogodbe.

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe -vabilo k dajanju ponudbEden od opredelilnih elementov za ponudbo je določenost ponudnika oziroma ponudnikov. Slovensko pravo, tako kot večina pravnih redov normira individualno ponudbo. Ponudbe javnosti (splošne ponudbe) pa načelno ne šteje za ponudbo.Če predlog izraža predlagateljevo voljo za sklenitev pogodbe in vsebuje vse bistvene sestavine, toda ni namenjen določeni osebi, ampak nedoločenemu številu oseb, se načelno šteje kot vabilo k dajanju ponudb.

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe –razstavljanje blaga Razstavljeno blago z označitvijo cene se ne šteje kot vabilo k dajanju ponudb (kar velja za predlog naslovljen nedoločenemu številu oseb), ampak kot ponudba.

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe – katalogi in oglasiKatalogi, ceniki tarife, oglasi in druga obvestila se enako kot vsi predlogi, naslovljeni nedoločenemu številu oseb, štejejo samo za vabila k dajanju ponudb. Pošiljatelj ni zavezan k sklenitvi pogodbe.

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe – javni razpis, licitacijaV javnem razpisu, ki je objavljen v javnih glasilih, razpisovalec objavi poglavitne pogoje o bodočem poslu in pogojih za izbiro pogodbene stranke. Javni razpis predvsem ne izraža volje razpisovalca, da želi zgolj na podlagi te izjave skleniti pogodbo(ne izraža animus contrahendi), torej ne izpolnjuje vseh opredelilnih elementov za ponudbo. Vabilo k licitaciji zavezuje vabilca, da sklene pogodbo s tistim, ki ponudi najnižjo ceno. Toda ta obveznost še ne ustvari učinkov ponudbe. Če torej oseba objavi vabilo k licitaciji in prekrši svojo obveznost sklenitve pogodbe s tistim, ki ponudi najnižjo ceno, odgovarja le odškodninsko.

PREDPOGODBA Predpogodba (pactum de contrahendo, preliminarna pogodba) je pogodba, s katero se stranki obvežeta, da bosta sklenili glavno pogodbo. Predmet predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe. Predpogodbo skleneta stranki takrat, ko želita vzpostaviti obveznostno razmerje, a še ne želita prevzemati obveznosti iz glavne pogodbe. Najpogostejši razlog je, da še niso znane vse okoliščine, povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz glavne pogodbe.

Pravni učinki predpogodbe Veljavno sklenjena predpogodba zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe. Ko je sklenjena glavna pogodba, je izpolnjena obveznost iz predpogodbe. Predpogodba zaradi izpolnitve preneha veljati.

Rok za sklenitev glavne pogodbe Stranki lahko določita rok, v katerem se lahko zahteva sklenitev glavne pogodbe. Če ga določita, se mora sklenitev zahtevati v šestih mesecih od izteka tega roka. Če ga stranki ne določita, velja šestmesečni rok., ki začne teči od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena(glej 33. člen OZ, na primer, če stranki skleneta predpogodbo, ker obstajajo pravne ovire za sklenitev glavne pogodbe, začne šestmesečni rok teči takrat, ko pravne ovire prenehajo.).

KRŠITEV POGODBE, SANKCIJE IN VPLIV SPREMENJENIHOKOLIŠČIN NA POGODBENO RAZMERJE V slovenskem oblig. pravu je pri kršitvi pogodbene obveznosti treba ugotoviti njeno pravno naravo oziroma vrsto kršitve. Poudarek je na tem, da so pogoji za uveljavljanje sankcij odvisni od narave kršitve. Narava kršitve pa vsaj načelno ne pogojuje vrste možne sankcije. Po OZ je v primeru kršitve pogodbenih obveznosti bistvena njena uvrstitev v neizpolnitev ali pa v nepravilno izpolnitev.

Oblike nepravilne izpolnitve so:• izpolnitev z zamudo• izpolnitev s stvarnimi napakami• izpolnitev s pravnimi napakami

57

• delna izpolnitev(izpolnjen je del obveznosti, del izpolnitve ima napake, količinske napake).

Vpliv spremenjenih okoliščin na pogodbeno razmerje Načelno velja pravilo, da kljub spremenjenim razmeram na trgu sklenjena pogodba zavezuje obe stranki. Enako kot v splošnem pogodbenem pravu pa tudi za gospodarsko pogodbeno pravo velja, da je ob nastopu določenih okoliščin nesmiselno vztrajati pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti. Tudi za razmerja med gospodarskimi subjekti veljata instituta nemožnosti izpolnitve in oteženosti izpolnitve(clausula rebus sic stantibus).

Nemožnost izpolnitve Pravna pravila razlikujejo nemožnost izpolnitve v fazi sklepanja pogodbe in nemožnost izpolnitve, ki nastopi po tem, ko je pogodba veljavno sklenjena. Če nemožnost izpolnitve obstaja že ob sklenitvi pogodbe(pravna ali dejanska nemožnost) je takšna pogodba nična. Nemožnost izpolnitve po tem, ko je pogodba veljavno sklenjena, se imenuje tudi naknadna nemožnost izpolnitve.

Oteženost izpolnitve (clausula rebus sic stantibus, hardship) Sklenjena pogodba zavezuje k izpolnitvi. Velja načelo pacta sund servanda. Pravni redi in avtonomna pravila pa urejajo poseben pravni institut, ki je izjema od načela o obveznosti izpolnitve pogodbenih obveznosti. Pravni institut ima različna imena, v teoriji je to clausula rebus sic stantibus, po OZ razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, mednarodna pravila pa govorijo o oteženosti izpolnitve(hardship) ali spremenjenih okoliščinah.Bistvene razlike med posameznimi ureditvami niso v pogojih za uporabo instituta, ampak v upravičenjih strank.Opredelitev oteženosti izpolnitve – upoštevajo se okoliščine:-         ki bistveno porušijo pogodbeno ravnotežje in-         ki so bile ob sklenitvi pogodbe nepričakovane in niso pod nadzorom strank

13.2SKLADIŠČNICAS skladiščno pogodbo se ena stranka(skladiščnik) zaveže, da bo proti plačilu sprejela v skladiščenje blago druge stranke(položnika). Skladiščenje ni le varovanje blaga, poudarek je na strokovnem varovanju oziroma strokovni oskrbi blaga. Bistveni sestavini skladiščne pogodbe sta blago in odplačni namen. Ob sklenitvi pogodbe mora biti blago, ki naj se skladišči, določeno ali določljivo. Zakonska pravila nalagajo položniku, da ob predaji blaga skladiščnika obvesti o posebnih lastnostih blaga in da navede njegovo vrednost.

Temeljna obveznost skladiščnika je varovanje in oskrba blaga:-         opozarjanje položnika o blagu-         obveznosti ob prevzemu blaga od prevoznika-         obveznosti prodaje blaga-         obveznost dopustiti pregled blaga in jemanje vzorcev-         obveznosti v zvezi s skladiščnico(listina)

Skladiščnik, ki opravlja dejavnost skladiščenja kot registrirano dejavnost, je položniku na njegovo zahtevo dolžan izdati skladiščnico za blago, sprejeto v skladišče (757. člen Obligacijskega zakonika -OZ). Skladiščnica je stvarnopravni vrednostni papir. Imetniku vrednostnega papirja pripadajo stvarne pravice na blagu in terjatve do skladiščnika. Imetnik priznanice razpolaga z blagom, imetnik zastavnice pa zahteva prodajo blaga v poplačilo zapadle terjatve (prvi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika -SPZ).

Skladiščnica je sestavljena iz pobotnice in zastavnice (758. člen OZ), ki se lahko prenašata v celoti ali vsak del samostojno. Prenašata se z indosamentom. Imetnik zastavnice brez pobotnice ima zastavno pravico na blagu (prvi odstavek 763. člena OZ). Po drugem odstavku 763. člena OZ morajo biti ob prvem prenosu na zastavnici zapisani firma oz. ime ter sedež oz. prebivališče upnika, znesek njegove terjatve vključno z obrestmi, in dan zapadlosti.

Realizacija zastavnice mora upoštevati prvi odstavek 764.člena OZ, ki določa, da mora imetnik zastavnice brez pobotnice, ki mu ni v roku plačana z zastavnico zavarovana terjatev, vložiti protest po Zakonu o menici (ZM), ker sicer izgubi pravico zahtevati plačilo od prenosnikov. Zakona o menici4 ne moremo povsem samodejno uporabiti pri protestu skladiščnice, ker se ta v posameznih lastnostnih razlikuje od menice.

58

Komu se predloži zastavnica v plačilo? Zastavna pravica se ustanovi s prvim indosamentom zastavnice po drugem odstavku 762.člena OZ. Prvi indosant, ki ustanovi zastavno pravico, postane glavni dolžnik in ima enak položaj kot trasant pri lastni menici in akceptant pri trasirani menici. Zastavnica se mora predložiti prvemu indosantu v plačilo, kar pomeni, da se tudi zoper njega vloži protest.

Kdaj se mora zastavnica predložiti v plačilo? Kadar obveznost zapade določenega dne, je stvar jasna. Drugače je, kadar plačilo zapade v roku. Zastavnico je najprimerneje predložiti zadnji dan plačilnega roka. Imetnik zastavnice mora vložiti protest,če mu ni plačana v zastavnici zavarovana terjatev po zapadlosti terjatve.

Odškodninska odgovornost skladiščnika Skladiščnik se razbremeni odgovornosti samo, če dokaže obstoj enega od razbremenilnih razlogov in dokaže, da je škoda povzročena zaradi tega razloga. Za razbremenitev mora dokazati:-         da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali jih odvrniti-         da je škoda nastala po krivdi položnika, zaradi hib ali lastnosti blaga ali slabe embalaže. Pravice in obveznosti položnika Pravice in obveznosti položnika:-         obveznost dvigniti blago-         obveznosti ob dvigu oziroma prevzemu blaga iz skladišča-         obveznost plačilao        pregled blagao        grajanje očitnih napak o        grajanje skritih napak v 7 dnevih

13.3LICENČNA POGODBALicenca je temeljni pravni instrument za prenos izkoriščanja pravic intelektualne lastnine, lahko pa tudi drugih absolutnih pravic. Ločevati moramo med licenčno pogodbo kot dvostranskim in podelitvijo licence kot enostranskim poslom.

Licenca ni nujno podeljena na podlagi licenčne pogodbe, ampak lahko tudi samostojno. Pravna narava licence je v precejšnji meri odvisna od narave pravice, na katero se nanaša. Njena vsebina je lahko opredeljena pozitivno ali negativno, podelitev licence pa kot razpolagalni ali kot zavezovalni posel, od česar je odvisno predvsem pravno učinkovanje licence proti tretjim osebam. Tehnično znanje, ki ni varovano z absolutno pravico, je lahko predmet licence, če predstavlja poslovno skrivnost.

Licenčna pogodba povzroči nastanek trajnega pogodbenega razmerja za določen ali nedoločen čas. V tem se loči od prodajne pogodbe. Poleg tega dajalec licence ne prenaša svoje pravice, temveč le njeno uporabo. Zaradi te značilnosti pravna teorija licenčno pogodbo šteje za tip rabokupa. Pravica je lahko predmet rabokupa samo, če kaj prinaša. Izkoriščanje licenciranih pravic industrijske lastnine pa je v tem, da se te pravice uporabijo v proizvodnji ali na trgu in dajejo imetniku licence ugodnosti. Licenčna pogodba se res najbolj približa zakupu pravice (tudi po tipični interesni podlagi), od katerega pa se temeljno razlikuje v tem, da isti predmet ne more biti dan v zakup več neodvisnim osebam, medtem ko je pri licenci tak položaj običajen.

Licenčna pogodba je dvo- ali večstranski posel, s katerim se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju podelil licenco (dovoljenje za izkoriščanje varovane netelesne dobrine), ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo – licenčnino. Iz pogodbe nastanejo vzajemne pravice in obveznosti za obe stranki.

Obveznosti dajalca licence, ki jih predvideva OZ, so na primer izročitev predmeta licence, dajanje obvestil in navodil, odgovornost za tehnično izvedljivost in uporabnost predmeta licence in za pravne napake. Obveznosti pridobitelja licence pa so izkoriščanje predmeta licence, varovanje njegove morebitne zaupnosti, zaznamovanje blaga z označbo o proizvodnji po licenci, poročanje o obsegu izkoriščanja predmeta licence itd. Navedene obveznosti strank torej izvirajo iz licenčne pogodbe in ne iz same licence. To posebej pride do izraza pri licencah, ki niso pogodbene narave, temveč so pridobljene z odločbo pristojnega državnega organa. S podelitvijo prisilne ali uradne licence nosilec patenta namreč ni zavezan k nikakršnemu pozitivnemu dejanju, temveč le na opustitev realizacije prepovednih upravičenj. Ne odgovarja torej za pravne ali dejanske napake predmeta licence in pridobitelju licence ni zavezan dajati navodil, obvestil ali tehnične dokumentacije, potrebne za praktično uporabo izuma. Vsebina tipične licenčne pogodbe pa po obsegu daleč

59

presega vsebino gole licence – licenca je samo eden od več njenih elementov. Gre seveda za bistveni element licenčne pogodbe, medtem ko vse druge obveznosti strank, navedene v OZ, pomenijo naturalia negotii.

PRIMER 1 Ponudnik ponudi 10 t jabolk in ti rečeš, da kupiš 20 t, a jih ponudnik 20 t nima. Kaj to pomeni? V poslovni praksi pomeni, da kupiš 10 t. Šetje se, da je 10 t sprejel, za 10 t pa je dal novo ponudbo. Ponudnik ponudi 20 t jabolk in ti rečeš, da kupiš 17 t. Kaj to pomeni? Pomeni za 17 t sprejem ponudbe, za 3 t pa odklonitev. Kaj v obeh primerih pomeni, če je količina bistven element pog.? Vse to pomeni odklonitev.

PRIMER 2 Po pošti si od znane založbe prejel letak, ki ponuja ugoden nakup knjig. Ali je tak letak ponudba? Kakšna sankcija zadene pošiljatelja, če se premisli glede zapisanega na letaku? To ni ponudba je vabilo k dajanju ponudbe. Oseba, ki je dala takšno vabilo k dajanju ponudbe je odškod. odgovorna, če brez utemeljenega razloga ne sprejme ponudbe. Utemeljen razlog je, če izdelki zmanjkajo, neutemeljen pa, če si pošiljatelj premisli.

PRIMER 3 Prodajalec A in kupec B sta sklenila pogodbo o prodaji kombija, pri čemer je kupec plačal. Kombi kljub opominu kupca ni bil dobavljen, je kupec vložil tožbo na plačilo 10.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter zatrjeval, da predstavlja plačilo 5.000 EUR, ki jih je plačal prodajalcu ob podpisu pogodbe, aro in da mu je zato dolžan prodajalec vrniti dvojni znesek are. Kakšne pravne možnosti ima kupec? Dani znesek ni ara, ker mora biti ara dogovorjena med strankama (ara se ne domneva) in dobro je, da se tudi zapiše, da gre za aro zaradi lažjega dokazovanja pri morebitnem kasnejšem sporu. Dani znesek je v našem primeru avans in ker A ni izpolnil svoje obveznosti niti v dodatnem roku, lahko B dani avans zahteva nazaj. Če mu je pri tem nastala škoda, lahko zahteva tudi odškodnino.Ali predstavlja konkretno plačilo 5.000 EUR aro? Konkretno plačilo ne predstavlja are temveč avans.

PRIMER 4 Pogodbeni stranki A in B sta se dogovarjali o sklenitvi predpogodbe za prodajo hleva, pri čemer nista podpisali predpogodbene listine medtem pa je potencialni kupec plačal aro v višini 10% pogodbene vrednosti. Ali je bil dogovor o ari veljavno sklenjen? Dogovor o ari ni bil veljavno sklenjen. Za predpogodbo se zahteva, da je sklenjena v takšni obliki kot se zahteva za glavno pogodbo. Ker se za poslovanje z nepremičninami zahteva pisna oblika, predpogodba pa ni izpolnjevala zahtevane obličnosti (neveljavna), je neveljavna tudi glavna pogodba. Ara je akcesorna obv. in ker glavna pogodba ni veljavna, lahko kupec zahteva plačani znesek (aro) nazaj.

PRIMER 5 Pogodbena stranka A, ki je pogodbeni stranki B izročila aro ter je bila kasneje odgovorna za neizpolnitev obveznosti, je B-ju sporočil, da naj kar obdrži prejeto aro, ona (A) pa se več ne čuti vezanega iz prevzete obveznosti. Ali je A ravnal pravilno? Ni ravnal pravilno, ker ima pogodbi zvesta stranka možnost izbire (ali vztraja pri izpolnitvi pogodbe ali pa obdrži prejeto aro). Ali lahko zahteva B kljub temu izpolnitev obveznosti? Lahko, ker je B pogodbi zvesta stranka in ima pravico izbirati med tem ali vztraja pri izpolnitvi obveznosti ali pa obdrži aro.

13.4OBLIKE ZAGOTAVLJANJA POGODBENE DISCIPLINES sredstvi za zagotavljanje pogodbene discipline oz. utrdilnimi sredstvi gre razumeti tiste pravne institute s katerimi se sopogodbeniki na temelju dogovora zavarujejo, da bodo obveznosti iz njihove pogodbe v celoti izpolnjene.Med sredstva za zagotavljanje pogodbene discipline uvrščamo predvsem:- sredstva, ki so lahko že v pogodbi posebej dogovorjena: npr. pogodbena kazen, ara, poroštvo,

varščina, odstopnina, predujem;- sredstva, ki so določena z OZ: npr. zastavna pravica, pridržna pravica.

60

13.4.1 POGODBENA KAZENZ dogovorom o pogodbeni kazni se stranka zaveže, da bo v primeru kršite svoje pogodbene obveznosti, ali v primeru svoje zamude nasprotni stranki plačala določen denarni znesek ali ji preskrbela kakšno drugo premoženjsko korist. Pogodbeno kazen je mogoče uveljavljati le, če sta se stranki zanjo dogovorili. Bistvena razlika med odškodnino in pogodbeno kaznijo je v tem, da se odškodnina lahko uveljavlja le, če nastane škoda. Nastalo škodo mora dokazati upnik. Pogodbeno kazen pa je mogoče uveljavljati ne glede na nastalo škodo. Pogodbena kazen ima funkcijo utrditve pogodbenih obveznosti zaradi dveh razlogov:-         ker grozi dolžniku in ga s tem vzpodbuja k pravilni izpolnitvi-         ker v primeru kršitve pogodbenih obveznosti olajša položaj upnika

Pogodbena kazen (ali konkurenčna klavzula) mora biti določena v pogodbi , sicer ne velja !

13.4.2 ARAAra (likof, zadav) 64. – 68. člen OZ, je določen znesek denarja ali določena količina nadomestnih stvari, ki ga ena stranka izroči drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena. Ara je klasični institut za utrditev pogodbenih obveznosti, ob tem pa ima še poseben pomen v zvezi s sklenitvijo pogodbe in njeno izpolnitvijo (potrditev sklenitve pogodbe). V zvezi s sklenitvijo pogodbe zato, ker je ara realni kontrakt (potrebna je dejanska izročitev denarja ali določene stvari). Kadar je med strankama dogovorjena ara, je pogodba sklenjena šele takrat, ko je ara dana. Ara se izroči ob sklenitvi pogodbe, predstavlja pa delno izpolnitev pogodbenih obveznosti (včasih 1. obrok), zato povezuje sklenitveno (stipulacijsko) in izpolnitveno (solucijsko) fazo pogodbe. Ara je institut za utrditev pogodbenih obveznosti, ker v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti obremeni dolžnika, s tem pa nanj pritiska, da ne pride do neizpolnitve. (avans = plačilo vnaprej – ne utrjuje obveznosti)

13.4.3 ODSTOPNINAOdstopnina (skesnina) ne utrjuje pogodbenih obveznosti, ampak jih rahlja. Na podlagi dogovora o odstopnini ima ena stranka ali vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe. Izjava o odstopu učinkuje le, če je hkrati z izjavo dana tudi odstopnina, to je določen znesek denarja ali druga premoženjska korist.

13.4.4 POROŠTVOPoroštvo (fideuissio) je osebno ali personalno sredstvo za zavarovanje dolžnikovih obveznosti. Porok je oseba, ki se zaveže določeni osebi (tujemu upniku), da ji bo izpolnila obveznost, če ji obveznosti ne bo izpolnil njen dolžnik. Zaradi te obveznosti je upnikova terjatev nasproti dolžniku zavarovana. Upniku je še naprej zavezan obveznost izpolniti dolžnik, vendar pa je poleg dolžnika v zavezi tudi porok. Poroštvo utrjuje dolžnikovo obveznost do upnika. Poroštveno pogodbo skleneta porok in upnik. Glavni dolžnik ni stranka poroštvene pogodbe.

RAZLIKA SOLIDARNO – SUBSIDIARNO POROŠTVO Pri SUBSIDIARNEM POROŠTVU mora upnik najprej terjati glavnega dolžnika, in šele če ta obveznosti ne izpolni, sme terjati poroka. Če terja poroka, ima ta ugovor vrstnega reda (beneficium ordinis) – da terja najprej glavnega dolžnika. Pri SOLIDARNEM POROŠTVU lahko upnik ob dospelosti terja izpolnitev od glavnega dolžnika ali od poroka. Sinonim za solidarno poroštvo je, da porok odgovarja kot porok in plačnik.

13.4.5 VARŠČINAVarščina je določen denarni znesek, ki ga ena stranka da drugi stranki za utrditev sklenitve pogodbe ali za zagotovitev izpolnitve obveznosti iz pogodbe.Če stranka v zavarovanje izpolnitve ali utrditve obveznosti ne bi položila varščine, lahko druga stranka razdre pogodbo.Varščina se po svoji vsebini razlikuje od are v tem, da ara zavaruje interese obeh strank, varščina pa varuje le prejemnikov (upnikov) interes.

61

13.4.6 PREDUJEMPredujem je denarni znesek, ki ga ena stranka da drugi stranki ob sklenitvi pogodbe ali med njenim izvrševanjem. Predujem pomeni že delno izpolnitev obveznosti, se pravi da z njim utrdimo in olajšamo njeno izpolnitev.

IZPITNO VPRAŠANJE:Kaj imata skupnega in v čem se razlikujeta pravna instituta jamčevanja in garancije?

1. Za oba instituta je skupno to, da se nanašata na napake na prodani stvari in da pravna pravila kupcu zagotavljajo izpolnitev pogodbe ter povrnitev škode.

2. Pomembne so razlike so predvsem v podlagi ter vsebini zahtevkov oz. sankcij. Pri jamčevanju ima kupec praviloma prosto izbiro med sankcijami in ne glede na to za katero možnost se je odločil ima kupec pravico tudi do povrnitve škode. Pri garanciji pa je potrebno najprej uveljavljati zahtevek za popravilo napake na prodani stvari. Če pa mu prodajalec stvari ni popravil ali zamenjal v določenem roku, lahko kupec razdre pogodbo ali zniža ceno in zahteva odškodnino. Odgovornost se pri jamčevanju nanaša na vse tiste kupljene stvari, ki imajo stvarne napake, odgovornost pri garanciji pa se nanaša samo na tehnične stvari.

13.5POGODBE PRIZADEVANJA1. MANDATNA POGODBA2. POGODBA O POSREDOVANJU3. AGENCIJSKA POGODBA –pogodbo o trgovskem zastopanju4. KOMISIJSKA POGODBA5. POGODBA O KONTROLI BLAGA6. ŠPEDICIJSKA POGODBA

13.5.1 POGODBA O POSREDOVANJUS pogodbo o posredovanju se posrednik zaveže, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki bo z njim sklenila pogodbo. Posrednik lahko sprejme izpolnitev samo, če ima posebno PISNO POOBLASTILO.Naročitelj pa se zaveže, da mu bo dal plačilo, če bo pogodba sklenjena (če je tak dogovor, dobi provizijo tudi, če pogodba ni sklenjena).PREKLIC: naročitelj lahko naročilo prekliče kadarkoli:- če se temu ni odpovedal,- če ni v nasprotju s poštenjem.

OBVEZNOSTI in ODGOVORNOSTI POSREDNIKA:1. mora iskati priložnosti kot dober gospodarstvenik ter opozoriti naročitelja na to,2. mora posredovati pri pogajanjih,3. dolžan je obveščati naročitelja o vseh pomembnih okoliščinah.

- odgovarja za škodo, ki nastane, ker je posredoval za:- poslovno nesposobno osebo (ta je povzročil stroške drugemu pogajalcu),- osebo za katero je vedel oz. bi moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti

- odgovarja za škodo, če je brez dovoljenja naročitelja 3 osebo obvestil o vsebini naročila

PRAVICE POSREDNIKA:- ima pravico do plačila, ko je pogodba sklenjena (razen, če ni kaj drugega dogovorjeno),- nima pravice do povračila stroškov (razen, če ni to bilo dogovorjeno)- če je dobil naročilo za posredovanje od obeh strank, lahko od vsake zahteva le polovico plačila, ne sme

pa zahtevati dvojne provizije.

13.5.2 AGENCIJSKA POGODBAS agencijsko pogodbo oz. pogodbo o trgovskem zastopanju se trgovski zastopnik zavezuje, da bo ves čas skrbel za to, da bodo 3 osebe sklepale pogodbe z njegovim naročnikom. Zastopnik sklepa pogodbe v imenu in na račun naročnika le, če ima za to POOBLASTILO.Naročnik pa se zavezuje, da mu bo plačal provizijo.

ZNAČILNOSTI:- mora biti sklenjena v pisni obliki - je oblika posredovanj,- trajnost (ves čas skrbel),

62

- naročnik ima na istem območju lahko več zastopnikov, zastopnik pa ne more imeti več naročnikov (konkurenčna klavzula!),

- zastopnik je lahko fizična ali pravna oseba, ki opravlja zastopanje kot svoj poklic ali dejavnost.

OBVEZNOSTI AGENTA:- ves čas mora skrbeti za to, da bodo 3 osebe sklepale pogodbe z njegovim naročnikom,- skrbeti mora za naročnikove interese, upoštevati njegova navodila in pri tem ravnati kot dober

gospodarstvenik,- obveščati mora naročnika o vseh pomembnih zadevah za vsak posamezen posel- za izpolnitev obveznosti iz pogodbe odgovarja samo, če to odgovornost izrecno prevzame (potem ima

pravico tudi do del credere provizije),- varovati mora poslovne tajnosti svojega naročnika,- vrniti mora naročniku vse stvari, ki mu jih je ta izročil v rabo

OBVEZNOSTI NAROČNIKA:- zastopniku mora dati na razpolago ustrezno dokumentacijo,- izjasniti se mora ali bo sprejel ali zavrnil podpis pogodbe,- plačilo provizije,- dolžan je poravnati izredne stroške, ki so mu v korist ali če so izrecno dogovorjeni

Obračunavanje provizije: naročnik mora evidentirati posle, ki jih je sklenil s posredovanjem agenta. Vsake tri mesece mu mora poslati obračun in plačati provizijo v 1 mesecu po tem.

IZP. VPRAŠANJE: Opiši komisijsko in agencijsko pogodbo in razvrsti njune razlike ter skupne značilnosti.

13.5.3 KOMISIJSKA POGODBAS komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. Komisionar ima pravico do plačila, tudi če ni bilo dogovorjeno.

Za komisijsko pogodbo veljajo smiselno pravila o pogodbi o naročilu, če ni s komisijskimi pravili drugače določeno.

PRAVNA NARAVA: komisionar ni nosilec rizika za uspeh posla, temveč jamči le za pravilno opravljanje posla ---komitent nima pravice zahtevati od komisarja plačilo odškodnine.

OBVEZNOSTI KOMISIONARJA:1. hraniti mora zaupano blago kot dober gospodarstvenik, 2. odgovoren je tudi za naključno uničenje ali poškodbo blaga, če ga ni zavaroval, čeprav bi ga bil po

naročilu moral,3. obvestiti mora komitenta o stanju prevzetega blaga od prevoznika,4. odgovarja tudi za uspeh posla, če je tako dogovorjeno,5. ker gre za del credere odgovornost ima pravico tudi do del credere provizije,6. mora povrniti razliki in povzročeno škodo, če je sklenil posel pod neugodnejšimi pogoji, kot mu je

določil komitent

OVEZNOSTI KOMITENTA:1. plačilo provizije, ko je posel izvršen (če ne pride do izvršitve posla po nekrivdi komitenta in ne

komisionarja, ima komisionar pravic do ustreznega plačila za svoj trud),2. povrniti mora stroške potrebne za izvršitev naročila,3. komitent ni dolžan dati predujma komisionarju (razen, če ni v pogodbi določeno drugače)

PRAVNA RAZMERJA DO 3 OSEB:Razmerja med komitentom in 3 osebo nastane šele takrat, ko komisionar prenese na komitenta vse terjatve, ki izvirajo iz pogodbe (cessio necessaria).

13.5.4 ŠPEDICIJSKA POGODBA

IZPITNO VPR.: Opredeli namen špediterske pogodbe ter razloži krog špediterskih obveznosti

63

S špedicijsko pogodbo se špediter zavezuje, da bo za prevoz določene stvari sklenil v svojem imenu na računa naročitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter opravil druge običajne posle in dejanja. Naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo.Če je v pogodbi tako dogovorjeno, lahko špediter sklene prevozno pogodbo in opravi druga pravna dejanja v imenu in na račun naročitelja.Za tista razmerja med naročiteljem in špediterjem, ki niso urejena v tem poglavju, se smiselno uporabljajo pravila o komisijski pogodbi oziroma pogodbi o trgovskem zastopanju.

Carinska dejanja in plačilo carine: naročilo za odpravo stvari čez mejo vsebuje za špediterja obveznost, da opravi vsa potrebna carinska dejanja in plača za naročitelja carinske dajatve, če ni v pogodbi drugače določeno.

Zavarovanje pošiljke: špediter je dolžan zavarovati pošiljko samo, če je bilo to dogovorjeno. Če v pogodbi ni določeno, katere nevarnosti naj zajame zavarovanje, je špediter dolžan zavarovati stvari pred običajnimi nevarnostmi.

Kdaj lahko špediter zahteva plačilo: špediter lahko zahteva plačilo, ko izpolni svoje obveznosti iz špedicijske pogodbe.

Špediterjeva zastavna pravica: za zavarovanje svojih terjatev, nastalih v zvezi s špedicijsko pog., ima špediter zastavno pravico na stvareh, ki so mu bile izročene za špedicijo in v zvezi z njo, vse dokler jih ima v posesti ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoča razpolaganje z njimi.

13.6KONCESIJAS koncesijsko pogodbo dajalec koncesije (država ali lokalna skupnost) in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe.Koncesionar opravlja koncesionirano gospodarsko javno službo v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila dajalca koncesije.Urejanje ključnih pravnih razmerij v zvezi s koncesijo se določi v koncesijskem aktu, ki je predpis vlade ali pa odlok lokalne skupnosti.Koncesijska pogodba preneha: po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, z odpovedjo, če je bila sklenjena za nedoločen čas ali z razdrtjem.

13.7POGODBA O KNOW – HOW Pri pogodbi o know – how gre za to, da nekdo, ki ima neko znanje ali izkušnje, to proti plačilu odstopa oz. prodaja drugim. Poznamo:- glede na tehniko: tehnični know – how,- glede na način poslovanja: poslovni know – how

Vsebuje elemente:1. licenčne pogodbe: vendar to znanje ni priznano kot patent in ne gre za monopolno izkoriščanje te

pravice,2. prodajne pogodbe: gre za prodajo znanja in izkušenj,3. societete: združevanje znanje in izkušenj

13.8POGODBA O FRANSHIZINGUS pogodbo o franšizingu najemnik franšizinga (franšizij) pridobi pravico do sistema trženja blaga, storitev ali tehnologije v skladu s konceptom poslovanja dajalca franšizinga (franšizor). S to pogodbo se franšizij zavezuje, da bo proizvajal ali tržil izdelek ali storitev po navodilih franšizorja. Franšizor pa mora franšiziju zagotavljati stalno podporo pri poslovanju, raziskavah in razvoju ter mu nuditi pomoč pri trženju. V zameno mu franšizij mora izplačati pristopnino (=znesek za vključitev v verigo) in določen % od prodaje.Franšizij mora počakati z začetkom poslovanja do konca izpopolnjevanja. Pri svojem poslovanju je dolžan varovati poslovne skrivnosti in se ravnati po navodilih franšizorja.

KLAVZULA O EKSKLUZIVITETI: ta klavzula omogoča franšiziju, da ne bo imel konkurence na določenem območju.

64

13.9LICENČNA POGODBAZ licenčno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence delno ali v celoti odstopil pravice izkoriščanja patentiranega izuma, tehničnega znanja in izkušenj, znamke vzorca ali modela. Pridobitelj licence pa se zavezuje, da bo za to dal določeno plačilo, na način in tedaj, kot je to dogovorjeno v pogodbiLicenca za izkoriščanje patentiranega izuma, vzorca ali modela ni mogoče skleniti za daljši čas kot traja zakonito varstvo teh pravic.Če je bila z licenčno pogodbo odstopljena tudi licenca za uporabo znamke, sme pridobitelj licence dajati v promet blago s to znamko samo, če je blago enake kakovosti kot je blago, ki ga proizvaja dajalec licence.V licenčni pogodbi ne sme biti restriktivne klavzule.

13.10 MEDNARODNE TRGOVINSKE KLAVZULEPo splošnem pravilu 1. odstavka 436. člena OZ do izročitve stvari nosi nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari prodajalec. Z izročitvijo ali s kupčevo zamudo, pa ta nevarnost preide na kupca.V poslovni praksi pri nas in v tujini, se za ureditev prehoda nevarnosti in določitev nosilca prevoznih stroškov uporablja predvsem in najpogosteje pravila mednarodne trgovinske klavzule.Mednarodne trgovinske klavzule v grobem urejajo vprašanja o kraju in času izročitve stvari kupcu, prehod nevarnosti na kupca, vprašanja o stroških in o drugih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.Temeljni namen prevoznih klavzul je v tem, da se čim bolj na drobno določi točka oziroma trenutek po katerem preidejo prevozni ter drugi stroški in nevarnost naključnega uničenja od enega na drugega pogodbenika.

65