bernarda kuzma - delovna razmerja in civilno pravo

7/30/2019 Bernarda Kuzma - Delovna Razmerja in Civilno Pravo

1/71

Bernarda Kuzma

DELOVNA RAZMERJA IN CIVILNO PRAVO

Program: EKONOMSKI TEHNIKModul: Sodobno gospodarstvo

Vsebinski sklop: PRAVNOORGANIZACIJSKI VIDIKI POSLOVANJA

Ljubljana, maj 2011


2/71

Srednje strokovno izobraevanje

Program: Ekonomski tehnikModul: Sodobno gospodarstvoVsebinski sklop: Pravnoorganizacijski vidiki poslovanja

Naslov unega gradivaDelovna razmerja in civilno pravo

Kljune besede: delavec, delodajalec, stranke, pravice, dolnosti, pogodba o zaposlitvi, odgovornost,obligacije, pogodba.

Seznam kompetenc, ki jih zajema uno gradivo:POVP1 Razumevanje pravnih temeljev poslovanja gospodarskih drub.POVP2 Razvijanje racionalnosti in delovne odgovornosti v postopkih ustanovitve in prenehanja gospodarskihdrub.POVP3 Ravnanje skladno z naelom avtonomije volje pravnih subjektov v civilnopravnih razmerjih in znaeli obligacijskega prava.

CIP - Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

347(075.3)(0.034.2)

349.22(075.3)(0.034.2)

KUZMA, Bernarda

Delovna razmerja in civilno pravo [Elektronski vir] / Bernarda

Kuzma. - El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno

usposabljanje, 2011. - (Srednje strokovno izobraevanje. Program

Ekonomski tehnik. Modul Sodobno gospodarstvo. Vsebinski sklop

Pravnoorganizacijski vidiki poslovanja)

Nain dostopa (URL): http://www.unisvet.si/index/index/activityld/44.

- Projekt UNISVET

ISBN 978-961-6413-69-5

256659968

Avtorica: Bernarda KuzmaRecenzentka: Darja VidoviLektorica: Boa Ivanua Trajbari

Zalonik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje

Projekt unisVETURL: http://www.unisvet.si/index/index/activityId/44

Kraj in datum: Ljubljana, maj 2011

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons:Priznanje avtorstva Nekomercialno - Deljenje pod enakimi pogoji.

Uno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraevalnih programov v srednjem poklicnem instrokovnem izobraevanju s podroja storitev za obdobje 2008-2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskegasocialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru operativnega programarazvoja lovekih virov za obdobje 2007 2013.Razvojne prioritete: Razvoj lovekih virov in vseivljenjskega uenja, prednostna usmeritev: izboljanje kakovosti in

uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.Vsebina gradiva v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor.
http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/


3/71

NAGOVOR AVTORICE

Uno gradivo je namenjeno dijakom in uiteljem kot pripomoek pri vsebinskem sklopuPravnoorganizacijski vidiki poslovanja v okviru modula Sodobno gospodarstvo. Sestavljeno je

tako, da omogoa povezovanje teoretinega, praktinega in splonega znanja z namenom

razvijati kompetence za vseivljenjsko uenje. Obravnava dva zaokroena pravna podroja, in

sicer delovna razmerja in civilno pravo kot najobsenejo pravno panogo celotnega pravnega

sistema. Navedene pravne panoge so predstavljene zelo strnjeno in poenostavljeno in usmerjajo

k iskanju dodatnih informacij. Delovna razmerja poskuajo podati temeljne smernice za

zavedanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Civilno pravodaje poudarek avtonomiji pravnega razmerja, prepoznavanju osnovnih stvarno pravnih pravic,

dednega prava in obligacijskega prava. Poglavje o obligacijskih razmerjih se prepleta z modulom

Poslovanje podjetij, zato so v gradivu podane le iztonice za medpredmetno povezovanje.

Vsako poglavje v gradivu vsebuje osnovna teoretina znanja z elementi delovnih listov. Naloge

so strukturirane tako, da omogoajo preveriti znanje in razumevanje bistvenih unih vsebin.

Namenjene so predvsem diskusiji, reevanju problemskih vpraanj in uitelju omogoajo izbiro

razlinih metod in oblik dela. Navedene so tudi spletne povezave, ki dijaku omogoajo, da sam

poie ustrezne informacije in pravne vire, ki so potrebni za razumevanje in uporabnost

pridobljenega znanja.

elim vam, da bi uni pripomoek im bolj prispeval k razvijanju delovne odgovornosti,

samostojnemu in odgovornemu ravnanju v obligacijskih razmerjih pri sklepanju poslov,

zavedanju pavic in delovnih obveznosti na poklicnem podroju ter uspenemu reevanju

civilnopravnih razmerij v vsakdanjem ivljenju.

Avtorica

Bernarda Kuzma

Ime modula Oznaka SODOBNO GOSPODARSTVO1. vsebinski sklop RDG Razvoj in delovanje gospodarstva2. vsebinski sklop GD Gospodarske dejavnosti3. vsebinski sklop PRAK Temelji pravne kulture4. vsebinski sklop POVP Pravnoorganizacijski vidiki poslovanja

Stran | i


4/71

KAZALO

1 DELOVNA RAZMERJA.....................................................................................................iii

1.1 Pojem in pravno urejanje delovnega razmerja..............................................................iv

1.2 Sklenitev pogodbe o zaposlitvi.....................................................................................vi1.3 Obveznosti pogodbenih strank.....................................................................................xi1.4 Posebnosti pogodb o zaposlitvi glede delovnega asa................................................xii1.5 Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ...............................................................................xiv1.6 Pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja........................................xx1.7 Varstvo nekaterih kategorij delavcev........................................................................xxv1.8 Varstvo pravic delavcev..........................................................................................xxvii

2 POJEM IN ZNAILNOSTI CIVILNEGA PRAVA...................................................xxviii

3 STVARNO PRAVO...........................................................................................................xxx

3.1 Pojem stvarnega prava in stvari................................................................................xxxi

3.2 Posest.......................................................................................................................xxxii3.3 Lastninska pravica..................................................................................................xxxiv3.4 Zastavna pravica ...................................................................................................xxxvii3.5 Slunosti...............................................................................................................xxxviii3.6 Druge stvarne pravice...................................................................................................xl3.7 Kataster in zemljika knjiga........................................................................................xli

4 DEDNO PRAVO...............................................................................................................xliii

4.1 Pojem dednega prava.................................................................................................xliv4.2 Dedovanje na podlagi zakona....................................................................................xliv4.3 Dedovanje na podlagi oporoke..................................................................................xlvi

4.4 Prehod zapuine na dedie......................................................................................xlvii5 OBLIGACIJSKO PRAVO....................................................................................................l

5.1 Pojem in vrste obveznosti..............................................................................................li5.2 Nastanek obveznosti....................................................................................................liii

5.2.1 Pogodbe........................................................................................................liv5.2.2 Odkodninske obveznosti...........................................................................lviii

5.3 Prenehanje obveznosti...............................................................................................lxiii5.4 Obligacijske pogodbe.................................................................................................lxv

6 LITERATURA IN VIRI.................................................................................................lxviii

Pomen simbolov v gradivu.

Stran | ii


5/71

Misel za poglobljeno razmiljanje, ki vodi k uresnievanju unih ciljev.

Posebej pomembno, da si zapomnite.

Vpraanja in naloge za ponavljanje, utrjevanje in preverjanje znanja.

Monost medpredmetnih povezav.

Internetna povezava.

Odgovorite na vpraanja, reite oziroma dopolnite sami ali s pomojo

uiteljevega pojasnjevanja. Pomagajte si z ustreznimi pravnimi viri in

literaturo.

Naloga za razpravo oziroma diskusijo po metodi argumentiranja, primerna za

skupinsko delo. Monost projektnega dela.

Naloga, ki jo lahko naredite doma.

Viri simbolov: www.photaci.com, www.allsportmedical.co.uk, www.fotosearch.com, www.shutterstock.com,

www.flickr.com, www.fotosearch.com, www.dreamstime.com, www.secondpicture.com, www.netlaw.com

1 DELOVNA RAZMERJA

Kdor devet let dobro slui, deseto pa slabo, je bil deset let slab sluabnik.

(Italijanski pregovor)

Ste kdaj razmiljali, koliko svojega asa preivi delavec na delovnem mestu?Gotovo ste se e s stari ali drugimi zaposlenimi osebami pogovarjali o tem,

Stran | iii


6/71

kako je bilo v slubi. Morda ste celo prisluhnili njihovim teavam, s katerimi

se sooajo na delovnem mestu ali pri iskanju zaposlitve. Tudi sami se boste

prej ko slej zaposlili. Pomembno dejstvo, ki se ga moramo zavedati je, da je

delavec v delovnem razmerju ibkeja stranka. Prav zato je dobro, da se

seznanimo z nekaterimi temeljnimi sestavinami delovnega razmerja.

1.1 Pojem in pravno urejanje delovnega razmerja

Delovna razmerja sodijo v posebno, samostojno pravno panogo, to je delovno pravo. Del

delovnega prava je uslubensko pravo, ki ureja posebnosti delovnih razmerij, pri katerih so

delodajalec drava, lokalna skupnost in druge osebe javnega prava (v nadaljevanju se bomoomejili na delovno pravo). Delovnega prava ne moremo uvrstiti niti v zasebno, niti v javno

pravo, eprav se v primerih sklepanja, veljavnosti in prenehanja in drugih vpraanj smiselno

uporabljajo pravila civilnega prava.

Delovno razmerje je pravno razmerje med dvema strankama, to je med delavcem in

delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vkljui v organiziran delovni proces

delodajalca in v njem za plailo, osebno, nepretrgano opravlja delo po njegovih navodilih inpod njegovim nadzorstvom. Delavec je vedno fizina oseba, delodajalec pa je fizina (npr.

samostojni podjetnik) in pravna oseba. V imenu delodajalca, ki je pravna oseba, vedno

nastopa njegov zastopnik.

Pravni viri, ki urejajo delovna razmerja, so:

mednarodni pravni akti,

Ustava Republike Slovenije, zakoni,

kolektivne pogodbe,

sploni (interni) akti delodajalca.

Delovno razmerje je urejeno s tevilnimi mednarodnimi pravnimi viri, predvsem z:

akti Organizacije zdruenih narodov (OZN), med njimi Splona deklaracija o lovekovih

pravicah iz leta 1948, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah terrazline konvencije,

Stran | iv


7/71

akti Mednarodne organizacije dela (ILO), v okviru katere so bila sprejeta tevilna

priporoila in konvencije, ki jih je ratificirala tudi naa drava (npr. o nonem delu ensk,

varstvo materinstva idr.),

akti Sveta Evrope, npr. Evropska konvencija o lovekovih pravicah, Evropska socialnalistina,

akti Evropske unije (Direktive EU).

Pri urejanju delovnega razmerja je treba upotevati ustavo kot najviji akt drave,

podrobneja ureditev je prepuena zakonodaji. Najpomembneji je Zakon o delovnih

razmerjih (ZDR).

Vir: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200242&stevilka=2006

Pomembni so tudi predpisi, ki se nanaajo na varnost in zdravje pri delu, na sodelovanje

delavcev pri upravljanju, na starevsko varstvo in druinske prejemke, brezposelne in

invalidne osebe idr.

Vir: http://www.uradni-list.si/1/content?id=20632




Zakon o delovnih razmerjih ureja individualna razmerja med delavcem in delodajalcem na

podlagi pogodbe o zaposlitvi. Namen zakonaje prepreevanje brezposelnosti, vkljuevanje

delavcev v delovni proces in zagotavljanje usklajenega poteka tega procesa, pri emer se

upoteva pravica delavcev do svobode dela, dostojanstva in varujejo interesi delavcev v

delovnem razmerju. Pri tem gre za prepletenost interesov delavcev njihovi predstavniki so

sindikati, ki se zavzemajo za im vejo socialno varnost, delodajalcev njihov predstavnik je

Gospodarska (ali Obrtna) zbornica RS, katerih cilj je im veja trna konkurennost

gospodarstva, in vlade kot predstavnika drave.

Zakon enotno ureja vsa delovna razmerja med delavci in delodajalci, e ni s posebnim

zakonom doloeno drugae, torej velja tudi za zaposlene v dravnih organih, lokalnih

skupnostih in zavodih, drugih organizacijah in pri zasebnikih, ki opravljajo javno slubo.

Pomembno je e omeniti, da zakon omejuje avtonomijo pogodbenih strank s tem, ko

doloa, da sta delodajalec in delavec zavezana pri sklepanju in prenehanju delovnega razmerja

Stran | v
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200242&stevilka=2006http://www.uradni-list.si/1/content?id=20632http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200742&stevilka=2286http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200197&stevilka=4794http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=1999106&stevilka=4965http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200242&stevilka=2006http://www.uradni-list.si/1/content?id=20632http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200742&stevilka=2286http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200197&stevilka=4794http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=1999106&stevilka=4965


8/71

in v asu njegovega trajanja upotevati zakone, ratificirane mednarodne pogodbe, druge

predpise, kolektivne pogodbe in splone akte delodajalca. Pri tem naj poudarimo, da niji

pravni akt ne more dati manj pravic kot viji pravni akt. S pogodbo o zaposlitvi, kolektivno

pogodbo in splonimi akti delodajalca se torej lahko doloijo pravice, ki so za delavca

ugodneje, kot jih doloa zakon. Kolektivne pogodbe, ki se sklepajo na vseh podrojih

gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, imajo poseben pomen, saj so odraz dogovarjanja

in usklajevanja stali med socialnimi partnerji.

NALOGA 1

Povezava z modulom Sodobno

gospodarstvo Temelji pravne

kulture.

a) V II. in III. poglavju Ustave Republike Slovenije poiite dolobe, ki se nanaajo na

varstvo pravic delavcev. Poiite in natejte tudi nekaj mednarodnih dokumentov, ki

zavezujejo Slovenijo in diskutirajte o njihovi vsebini.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

b) Na podlagi predznanja o formalnih virih prava razvrstite pravne akte na podroju

delovnega prava po naelu hierarhije. Najviji pravni akt: ____________________________

___________________________________________________________________________

1.2 Sklenitev pogodbe o zaposlitvi

Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi (POZ), na podlagi katere mora delodajalec

delavca prijaviti v obvezno socialno zavarovanje in mu v 15 dneh od nastopa dela izroiti

fotokopijo prijave. Pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja in vkljuitev v

socialno zavarovanje se zanejo uresnievati z dnemnastopa dela, dogovorjenim v pogodbi

o zaposlitvi. e datum nastopa dela ni doloen, pa se za datum nastopa dela teje datum

sklenitve pogodbe. Delaveve pravice, obveznosti in odgovornosti se zanejo uresnievati z

Stran | vi


9/71

datumom nastopa dela tudi, e delavec tega dne iz opravienih razlogov ne zane delati (npr.

zaradi letnega dopusta, izobraevanja idr.). Pogodba o zaposlitvi je sklenjena za nedoloen

as; e v njej ni pisno doloen as trajanja oziroma e pogodba za doloen as ni bila

sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba sklenjena za nedoloen

as.

Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki. e pogodba ni sklenjena v pisni obliki, to e ne

pomeni neveljavnosti pogodbe. V primeru spora o obstoju delovnega razmerja se domneva, da

delovno razmerje obstaja, e delavec opravlja delo za delodajalca po pogodbi v dobri veri in

obstajajo elementi delovnega razmerja.

Pogodbo o zaposlitvi je sposobna skleniti oseba, ki je dopolnila 15 letstarosti in izpolnjuje

pogoje za opravljanje dela, ki jih doloa zakon ali kolektivna pogodba ali jih zahteva sam

delodajalec. e sklene pogodbo o zaposlitvi oseba, ki e ni dopolnila 15 let starosti, je

pogodba nina.

Delodajalec ima pravico do proste odloitve o tem, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje

pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi, seveda ob upotevanju zakonskih

prepovedi (npr. varstvo mladine, starevstvo idr.).

Pri sklepanju pogodb o zaposlitvi mora delodajalec prosta delovna mesta obvezno objaviti vuradnih prostorih Republikega zavoda za zaposlovanje, lahko pa tudi v sredstvih javnega

obveanja. V objavi mora navesti pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme

biti kraji od petih dni.

Brez javne objave se lahko pogodba sklene le izjemoma, e gre za: sklenitev nove pogodbe

med delavcem in delodajalcem, za delodajalevega tipendista, za zaposlitev invalidov, za

delo, ki po svoji naravi traja le doloen as (najve tri mesece) idr.

Stran | vii

pogoji za opravljanje delastarost 15 let

Sklenitev pogodbe o zaposlitvi


10/71

Pri zaposlovanju je prepovedana vsakrna diskriminacija. Pri izbiri kandidata je

delodajalec zavezan enako obravnavati moke in enske. V primeru kritve prepovedi

diskriminacije je delodajalec delavcu in tudi iskalcu zaposlitve odkodninsko odgovoren.

Delodajalec sme od kandidata zahtevati predloitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za

opravljanje dela, ne sme pa od njega zahtevati podatkov, ki niso v neposredni zvezi z delom

na delovnem mestu. Prav tako ne sme pogojevati sklenitve pogodbe s pridobitvijo zasebnih

podatkov delavca ali z dodatnimi pogoji (npr. prepoved nosenosti). Kandidat tudi ni zavezan

odgovarjati na vpraanja, ki niso v neposredni zvezi z opravljanjem dela. Zakon torej daje

poudarek veji varnosti zasebnosti kandidata.

Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ima delodajalec pravico, da preizkusi znanje oziroma

sposobnosti kandidatov(npr. s testi) za opravljanje dela in kandidata na lastne stroke napoti

na predhodni zdravstveni pregled, e eli ugotoviti njegove zdravstvene sposobnosti za

opravljanje dela na delovnem mestu.

poslovni-bazar.sigbd.si

Kandidat je zavezan pri sklepanju pogodbe predloiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju

pogojev za opravljanje dela in ga seznaniti o vseh dejstvih, ki so pomembna za opravljanje

njegovega dela (npr. bolezni in drugih okoliinah, ki mu onemogoajo ali ga omejujejo pri

izvrevanju obveznosti iz pogodbe). e kandidat ni bil izbran, ga mora delodajalec o tem

obvestiti v osmih dneh po sklenitvi pogodbe in mu na njegovo zahtevo vrniti vse dokumente.

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati naslednjeobvezne sestavine:

podatke o pogodbenih strankah,

datum nastopa dela,

kraj opravljanja dela,

naziv delovnega mesta in opis dela po pogodbi o zaposlitvi,

Stran | viii


11/71

as trajanja pogodbe, e gre za delovno razmerje za doloen as,

podatke o dnevnem in tedenskem rednem delovnem asu in razporeditvi delovnega asa,

doloilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajim delovnim asom,

doloilo o osnovni plai in druge elemente za doloanje plae ter nain izplaevanja, letni dopust,

dolino odpovednih rokov,

navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma navedbo njegovih

splonih aktov,

druge pravice in obveznosti v skladu z zakonom (npr. konkurenno klavzulo).

NALOGA 1

Preberite primer objave in reite nalogo.

Pomlad, d. o. o.Nova ulica 1

Stran | ix


12/71

1000 Ljubljanavabi k sodelovanjuKOMERCIALISTA

za nabavno podroje

Pogoji:- VI. stopnja strokovne izobrazbe,

- 3 leta delovnih izkuenj na podobnih delih,- starost od 25 do 35 let,- sposobnost komuniciranja,- aktivno znanje anglekega jezika,- vozniki izpit B kategorije,- kandidat naj bo mokega spola.

Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoloen as s3-mesenim poskusnim delom. Prijave z dokazili in ivljenjepisom poljitev 5 dneh po objavi na naslov: Pomlad, d. o. o., Nova ulica 1, 1000Ljubljana.

a) V navedenem primeru oglasa poiite obvezne pogoje za sklenitev delovnega razmerja in

morebitne pogoje, ki pomenijo diskriminacijo pri zaposlovanju. Sestavine tudi analizirajte.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

b) Sledite spletni povezavi in poiite vzorec pogodbe o zaposlitvi za nedoloen as. Na

podlagi podatkov iz objave vpiite v obrazec ustrezne podatke.

Vir: http://www.zdops.si/UserFiles/File/DZ/Vzorci%20pogodb/PogodbaNDC(3).rtf

NALOGA 2

a) Dopolnite definicijo: Pogodba o zaposlitvi je posebna pogodba _____________________ ,

za katero se uporabljajo splona pravila ____________________________ .

b) V prazen prostor s kricem oznaite pravilen odgovor glede znailnosti sklepanja POZ.

Znailnosti pogodbe o zaposlitvi

a) Oblika pogodbe pisna ustna

b) as trajanja pogodbe doloen as nedoloen as Stran | x
http://www.zdops.si/UserFiles/File/DZ/Vzorci%20pogodb/PogodbaNDC(3).rtfhttp://www.zdops.si/UserFiles/File/DZ/Vzorci%20pogodb/PogodbaNDC(3).rtf


13/71

c) Pravice, obveznosti in odgovornosti delavca

se praviloma zanejo uresnievati

z dnem

nastopa dela z dnem

sklenitve POZ ) Zahteva delodajalca o predloitvi dokazil o

izpolnjevanju pogojev da ne d) Pravica delodajalca, da preizkusi znanje in

sposobnosti kandidata za opravljanje dela da ne

1.3 Obveznosti pogodbenih strank

Delavec je zavezan vestno opravljati delo na delovnem mestu, upotevati zahteve in

navodila delodajalca ter spotovati predpise o varnosti in zdravju pri delu. Delodajalca mora

obveati o bistvenih okoliinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.

Vzdrati se mora ravnanj, ki kodujejo delodajalevim interesom, in varovati njegovo

poslovno skrivnost.

Delavec mora spotovati tudi prepoved konkurence, in sicer:

zakonsko prepoved konkurenne dejavnosti (konkurenno prepoved), kar pomeni, da

delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez soglasja delodajalca opravljati

del, ki sodijo v dejavnost delodajalca.

pogodbeno prepoved konkurenne dejavnosti (konkurenno klavzulo), kar pomeni, da

delavec e po prenehanju delovnega razmerja najdlje dve leti ne sme opravljati

dejavnosti, ki za delodajalca pomeni konkurenno dejavnost.

Delodajalec lahko zahteva povrnitev kode, ki je nastala z delavevim ravnanjem.

Delodajalec je zavezan zagotoviti delavcu delo po pogodbi, ustrezno plailo za delo,

zagotoviti varne delovne razmere in varovati mora delavevo osebnost in njegovo

dostojanstvo pri delu terosebne podatke delavca.Zagotavljati mora tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen

spolnemu in drugemu nadlegovanju ter trpinenju oziroma vedenju, ki ali

delavevo osebnost tako s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. e delavec

odkloni taka nezaelena ravnanja, to ne sme biti razlog za diskriminacijo pri zaposlovanju in

delu.

NALOGA 1

Stran | xi


14/71



kulture.

Delavcu Maticu P. v razvojno-raziskovalni slubi drube Stroji, d.o.o. je prenehalapogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za doloen as. Ustanovil je svoje podjetje, ki se

ukvarja z enako dejavnostjo kot podjetje Stroji, d.o.o.

Ali obstaja kakna prepoved glede opravljanja istovrstne dejavnosti?

a) da b) ne

Utemeljitev:

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

1.4 Posebnosti pogodb o zaposlitvi glede delovnega asa

Ali veste, da je delavec, ki je sklenil delovno razmerje za doloen as, v manj

ugodnem poloaju kot delavec za nedoloen as, saj ne more dobiti

odobrenega kredita, plailnih kartic in e esa?

Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklepa za nedoloen as.

Za doloen as se lahko sklene le izjemoma, e gre:

za delo, ki po svoji naravi traja le doloen as,

nadomeanje zaasno odsotnega delavca,

zaasno povean obseg dela,

opravljanje sezonskega dela,

priprave na delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje ter izobraevanje delavca,

pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,

uvajanje novih programov in nove tehnologije,

za poslovodne osebe,

za voljene in imenovane funkcionarje,

druge primere po zakonu oziroma kolektivni pogodbi.

Stran | xii


15/71

Delodajalec ne sme skleniti ene ali ve zaporednih pogodb za doloen as z istim delavcem in

za isto delo, katerih neprekinjen as trajanja bi bil dalji od dveh let.

e delavec ostane na delu e po preteku asa, za katerega je sklenil pogodbo, se teje,

da je sklenil delovno razmerje za nedoloen as.

Pogodba o zaposlitvi s krajim delovnim asom pomeni as, ki je kraji od polnega

delovnega asa, ki velja pri delodajalcu. Delavec, ki dela kraji delovni as, ima enake

pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni

delovni as, in jih uveljavlja sorazmerno asu, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen

tistih, za katere zakon doloa drugae (npr. letni dopust, odmor, nadurno delo idr.).

Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za kraji delovni as tudi z ve delodajalci in tako

dosee polni delovni as. Delodajalci so v tem premeru zavezani zagotoviti soasno izrabo

pravic (letni dopust in druge odsotnosti z dela).

NALOGA 1

Primer: Delodajalec je delavko Katjo A. zaposlil za doloen as za dobo estih mesecev, da bi

ugotovil, ali je sposobna opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenila pogodbo o

zaposlitvi.

Ugotovite, ali je v navedenem primeru ravnanje delodajalca pravilno in utemeljite svojo

odloitev.

a) da b) ne

______________________________________

Kako bi lahko delodajalec ugotavljal sposobnosti delavke za opravljanje dela pred in kako po

sklenitvi pogodbe o zaposlitvi?

pred sklenitvijo POZ: ______________________________________

po sklenitvi POZ: _________________________________________

NALOGA 2

Stran | xiii


16/71

Projektna naloga.

Obiite nekaj podjetij v vaem okolju, na primeru katerih boste ugotovili odstotek pogodb ozaposlitvi, sklenjenih za nedoloen as, in odstotek pogodb, sklenjenih za doloen as.

Analizirajte vzroke in posledice rezultatov in ugotovite, katera kategorija delavcev najbolj

pogosto sklepa pogodbe o zaposlitvi za doloen as.

Navedite razloge, zakaj je delavec, ki je sklenil pogodbo za doloen as, v manj ugodnem

poloaju kot delavec, ki je sklenil pogodbo za nedoloen as.

Razpravljajte o problematiki sklepanja pogodb za doloen as in poiite mone reitve za

izboljanje razmer na podroju zaposlovanja.___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

1.5 Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati na naslednje naine:

s potekom asa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca (fizine osebe),

s sporazumno razveljavitvijo,

z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi,

s sodbo sodia,

v drugih primerih, ki jih doloa zakon.

Pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za doloen as, preneha veljati s potekom roka, za

katerega je bila sklenjena. Lahko pa preneha e prej, e se pogodbeni stranki o tem

sporazumeta.

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delavca ali delodajalca (fizine osebe), razen

e dedi nadaljuje zapustnikovo dejavnost.

Stran | xiv


17/71

Sporazumna razveljavitev pogodbe med delavcem in delodajalcem mora biti v pisni obliki

in mora vsebovati opozorilo delavcu glede posledic, ki nastanejo zanj na podroju

zavarovanja za primer brezposelnosti.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko redna in izredna.

Razlika med redno in izredno odpovedjo je v tem, da ima delavec pri redni odpovedi pravico

do odpovednega roka, ki je odvisen od asa njegove zaposlitve, pri izredni odpovedi pa je

razlog odpovedi taken, da ni mogoe nadaljevanje pogodbe do izteka pogodbenega roka.

Delodajalec sme redno odpovedati pogodbo le, e obstaja utemeljen razlog za redno odpoved,

kar mora dokazati (sem nikakor ne sodi odsotnost z dela zaradi bolezni ali pokodbe),

medtem ko delavec lahko odpove pogodbo brez obrazloitve. V postopku pred odpovedjo

mora delodajalec delavcu omogoiti zagovor.

Delodajalec mora o nameravani odpovedi pisno obvestiti sindikat pri delodajalcu, katerega

lan je delavec, e delavec ni lan sindikata oziroma pri delodajalcu sindikata ni, pa svet

delavcev oziroma delavskega zaupnika, ki morajo v ustreznem roku podati mnenje o

nameravani odpovedi. Odpoved pogodbe mora biti v pisni obliki. Vsebovati mora

obrazloitev odpovedi in opozorilo delavcu glede pravnega varstva in pravice gledezavarovanja za primer brezposelnosti. Odpoved se mora delavcu vroiti osebno.

Redna odpoved

Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, e nadaljevanje delovnega procesa

ni mogoe iz naslednjih razlogov:

poslovni razlog, kar pomeni, da ni ve potrebe po opravljanju doloenega dela zaradiekonomskih, organizacijskih, tehnolokih in podobnih razlogov s strani delodajalca,

Stran | xv

redna izredna

Odpoved pogodbe o zaposlitvi


18/71

razlog nesposobnosti (osebni razlog), kar pomeni, da delavec zaradi svojega vedenja,

pomanjkanja znanja ali zmonosti ali neizpolnjevanja posebnih pogojev po zakonu ni

sposoben izvrevati svojih obveznosti iz delovnega razmerja,

krivdni razlog, kar pomeni, da delavec kri pogodbene ali druge obveznosti iz delovnegarazmerja.

Razlogi za odpoved morajo biti resni in utemeljeni. Preden delodajalec odpove pogodbo iz

krivdnega razloga, mora delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in monost

odpovedi v primeru ponovne kritve.

V primeru odpovedi zaradi razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga mora delodajalec

preveriti, ali je mogoa sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliin,

in mu sklenitev take pogodbe tudi ponuditi (delavec se prekvalificira ali dokvalificira za

drugo delo). e to ni mogoe, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi in mu pripada

odpravnina.

Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno

doloenem odpovednem roku, pri doloitvi katerega morata upotevati minimalni as

trajanja odpovednega roka po zakonu (za manje delodajalce je s kolektivno pogodbo lahko

dogovorjeno tudi drugae). e pogodbo odpoveduje delavec, je odpovedni rok en mesec, e

pa pogodbo odpoveduje delodajalec, je minimalni rok odvisen od delovne dobe delavca pri

delodajalcu. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita za denarno nadomestilo namesto

odpovednega roka.

V primeru odpovedi pogodbe vejemu tevilu delavcev iz poslovnih razlogov je

delodajalec zavezan izdelati program razreevanja presenih delavcev. O tem mora obvestiti

sindikat in zavod za zaposlovanje.

Stran | xvi

poslovni razlog

nesposobnosti

krivdni

Razlogi za redno odpoved


19/71

Izredna odpoved

Razlogi za izredno odpoved s strani delodajalca so naslednji:

e delavec kri obveznosti iz delovnega razmerja in ima kritev znake kaznivega dejanja,

e naklepno ali iz malomarnosti huje kri pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

razmerja,

e mu je izreen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep, zaradi katerega ne more opravljati

dela dalj kot est mesecev ali ker mora biti odsoten z dela ve kot est mesecev zaradi

prestajanja zaporne kazni,

e delavec ne opravi uspeno poskusnega dela,

e se v doloenem roku (pet delovnih dni) po prenehanju razlogov za suspenz

neupravieno ne vrne na delo,

e v asu odsotnosti z dela zaradi bolezni ali pokodbe ne spotuje navodil pristojnega

zdravnika.

Razlogi za izredno odpoved s strani delavca so naslednji:

e mu delodajalec ve kot dva meseca ni zagotovil dela in nadomestila plae ali mu

izplauje bistveno zniano plao ter drugi primeri glede neizplaane plae,

e mu delodajalec ne zagotavlja varnih delovnih razmer,

e delodajalec delavca ali ali se nasilno vede do njega oziroma e takega ravnanja ne

preprei s strani drugih delavcev ali v primeru neenake obravnave glede na spol.

Stran | xvii

Razlogi za izredno odpoved

delodajalca delavca

na strani


20/71

V navedenih primerih je delavec upravien do odpravnine, ki velja za redno odpoved, in do

doloene odkodnine.

Posebno varstvo oziroma zaita pred odpovedjo velja za doloene kategorije delavcev.

Tako delodajalec ne sme odpovedati pogodbe predstavnikom delavcev, nosenicam in

starem zaradi varstva otrok, invalidom in delavcem v asu, ko so odsotni zaradi zaasne

nezmonosti za delo (npr. bolezni).

S sodbo sodia delovno razmerje delavcu preneha, e sodie ugotovi, da je odpoved

delodajalca nezakonita, delavec pa ne eli nadaljevati delovnega razmerja. Sodie ugotovi

trajanje delovnega razmerja, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice ter odkodnino.

Po samem zakonu pogodba o zaposlitvi preneha veljati zaradi ugotovljene invalidnosti I.

kategorije, in sicer s pravnomonostjo odlobe.

Od prenehanja delovnega razmerja moramo loiti suspenz pogodbe, kar pomeni, da

delavec zaasno preneha opravljati delo iz razlogov, ki so doloeni z zakonom.

Delavec se ima pravico in dolnost vrniti na delo najkasneje v petih dneh po prenehanju

razlogov za suspenz, v nasprotnem primeru je mogoa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

NALOGA 1

Ugotovite in oznaite vrsto in razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Primer odpovedi pogodbe ozaposlitvi

Rednaposlovnirazlog

Rednarazlog ne-sposobnosti

Rednakrivdnirazlog

Izrednadelodaja-lec

Izredna

delavec

a) Eva, zaposlena v raunovodstvu

nikoli ne naredi pravoasnega

obrauna pla.b) Delavko Tajo vodja oddelka

Stran | xviii


21/71

neprestano ali, poniuje in jo

celo spolno nadleguje.c) Poklicnemu vozniku je bil izreen

ukrep odvzema voznikega

dovoljenja za ve kot est

mesecev.) Delavec an kri obveznosti iz

delovnega razmerja.d) Delodajalec je zaprl proizvodni

obrat, ker je poslovanje iz

ekonomskih razlogov postalo

neekonomino.

e) Delavec je odsoten zaradi bolezni.

V tem asu opravlja dela na vrtu,

eprav bi moral po navodilih

zdravnika poivati.

NALOGA 2

Projektna naloga.

Poiite primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi in razpravljajte o problematiki odpuanja

delavcev. Kakne nevarnosti se lahko skrivajo predvsem pri nainu odpovedi iz razloga

nesposobnosti?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Kakno vlogo ima pri tem sindikat?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Upotevajte dejstvo, da je delavec ibkeji subjekt v delovnem razmerju.

___________________________________________________________________________

Stran | xix


22/71

___________________________________________________________________________

NALOGA 3

Suspenz pogodbe o zaposlitvi

a) Ali POZ v asu suspenza preneha? da ne b) Ali delodajalec v asu suspenza smedelavcu odpovedati POZ?

da, v

vsakem

trenutku

ne, razen vizjemnih

primerih

c) Ali med suspenzom mirujejo pogodbene in

druge pravice in obveznosti iz delovnega

razmerja v zvezi z opravljanjem dela?

da ne

) V kolikih dneh po prenehanju razlogov za

suspenz ima delavec pravico in dolnost,

da se vrne na delo

5 dni 7 dni d) Kakna je posledica, e se delavec v

predpisanem roku neupravieno ne vrne na

delo?

rednaodpoved

pogodbe izrednaodpoved

pogodbe

1.6 Pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja

Dobremu delavcu nikoli ne zmanjka dela.

Nemki pregovor

Pogodba o zaposlitvi doloa pravice, obveznosti in odgovornosti delavca glede njenih

sestavin.

Stran | xx


23/71

Pripravnitvo

Pripravnitvo je namenjeno prvi zaposlitvi z namenom, da se pripravnik usposobi za

samostojno opravljanje dela. Pripravnitvo je obvezno samo, e je tako doloeno s posebnim

zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Traja najve eno leto. Ob koncu

pripravnitva mora pripravnik opraviti izpit. V skladu s posebnim zakonom se lahko opravlja

tudi volontersko pripravnitvo. Delavec in delodajalec ne skleneta pogodbe o zaposlitvi,

temve volontersko pogodbo, ki mora biti v pisni obliki.

Poskusno delo

Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o poskusnem delu, ki traja najve est mesecev.

e delavec poskusnega dela ne opravi uspeno, lahko delodajalec ob poteku poskusnega dela

izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Izobraevanje delavcev

Delavec ima pravico in dolnost do stalnega izobraevanja, izpopolnjevanja in usposabljanja

v skladu s potrebami delovnega procesa, da se ohranijo oziroma irijo delovne sposobnosti in

ohrani njegova zaposlitev. Zato ima pravico do plaane odsotnosti z dela.

Plailo za delo

Plailo za delo je sestavljeno iz plae in morebitnih drugih vrst plail. Plaa mora biti vedno

v denarni obliki, druga plaila pa so lahko tudi v nedenarni obliki.

Sestavine plae so: osnovna plaa, del plae za delovno uspenost in dodatki. Pri doloanju

osnovne plae se upoteva zahtevnost delavevega dela, pri delovni uspenosti delavca pa

gospodarnost, kakovost in obseg dela ter pri dodatkih posebni pogoji dela (npr. nono in

nadurno delo, delo ob praznikih). Delavec ima tudi pravico do povraila strokov v zvezi zdelom (prehrana, prevoz), do regresa za letni dopust in odpravnine ob upokojitvi.

Pravico do nadomestila plae ima delavec za as odsotnosti z dela zaradi izrabe dopusta,

izobraevanja, praznikov in dela prostih dni in v primerih, ko delavec ne dela iz razlogov na

strani delodajalca ter zaradi bolezni in pokodbe.

Delovni as in nono delo

Stran | xxi


24/71

Polni delovni as lahko traja najve 40 ur v tednu in najmanj 36 ur. Poleg polnega delovnega

asa poznamo e nadurno, dodatno in dopolnilno delo.

Nadurno delo oziroma delo preko polnega delovnega asa je delavec zavezan opravljati na

zahtevo delodajalca v izjemnih primerih. Traja lahko najve osem ur na teden, najve 20 ur na

mesec in najve 180 ur na leto. Delovni dan lahko traja najve 10 ur.

Dodatno delo je delavec zavezan opravljati v primerih naravne ali druge nesree, in sicer tako

dolgo, dokler je to nujno, da se reijo loveka ivljenja, obvaruje zdravje ljudi ali preprei

koda. V nasprotju z nadurnim delom dodatno delo ni posebej ovrednoteno.

Dopolnilno delo lahko izjemoma opravlja delavec, ki dela polni delovni as in sme skleniti

pogodbo o zaposlitvi s krajim delovnim asom z drugim delodajalcem, vendar najve za

osem ur na teden, e ima poprejnje soglasje delodajalca, pri katerem je zaposlen za polni

delovni as, in e gre za deficitarne poklice ali opravljanje pedagokega in raziskovalnega

dela.

Polni delovni as mora biti enakomerno razporejen, in sicer na najmanj tiri dni v tednu.

Izjemoma je lahko delovni as razporejen tudi neenakomerno, pri emer ne sme trajati ve kot

56 ur na teden in ne manj kot tiri ure na dan. Delavec lahko zahteva, da se mu ve opravljene

ure preraunajo v delovne dni s polnim delovnim asom.

Nono delo se teje delo v asu med 23. in esto uro naslednjega dne. e je doloena nona

delovna izmena, se teje za nono delo osem nepretrganih ur med 22. in 7. uro naslednjega

dne. Noni delavci imajo pravico do posebnega varstva (npr. dalji dopust, periodino

izmenjavo dela v izmeni idr.).

Odmori in poitkiDelavec, ki dela polni delovni as, ima pravico do odmora, ki traja 30 minut; e dela kraji

delovni as, toda ve kot tiri ure na dan, ima pravico do odmora v sorazmerju s asom,

prebitem na delu; e dela tiri ure na dan ali manj pa nima pravice do odmora.

Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do dnevnegapoitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12

ur, in pravico do tedenskega poitka, ki traja najmanj 24 neprekinjenih ur.

Letni dopust in druge odsotnosti z dela

Stran | xxii


25/71

Delavec ima pravico do najmanj tiri tedne letnega dopusta v posameznem koledarskem letu,

ne glede na to, ali dela polni ali kraji delovni as. S kolektivno pogodbo ali pogodbo o

zaposlitvi se lahko doloi tudi dalje trajanje letnega dopusta. Pri doloanju letnega dopusta

naj omenimo, da se prazniki in dela prosti dnevi ter opraviene odsotnosti z dela (npr.

bolezen), ne vtevajo v dneve letnega dopusta. Kot dan letnega dopusta se teje vsak delovni

dan pri delodajalcu.

sdgd.si

Letni dopust je mogoe izrabiti v ve delih, s tem da

mora en del trajati najmanj dva delovna tedna.

Delodajalec je zavezan delavcu zagotoviti izrabo

dveh delovnih tednov do konca tekoega

koledarskega leta, preostanek pa do 30. junija

naslednjega leta.

Delavci, ki so posebej zaiteni (invalidi idr.) imajo

pravico do podaljanega dopusta.

Delavec pa ima pravico en dan letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam doloi, o emer

mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.

Delavec ima zaradi osebnih okoliin pravico do plaane odsotnosti v posameznemkoledarskem letu v skupnem trajanju najve sedem dni v primerih: lastne poroke, rojstva

otroka, smrti zakonca ali otroka, smrti starev in huje nesree, ki prizadene delavca.

Disciplinska in odkodninska odgovornost delavcev

Delavec, ki kri delovne obveznosti in disciplino, je disciplinsko odgovoren in mu

delodajalec lahko izree opomin ali druge disciplinske sankcije (npr. denarna kazen, odvzem

bonitet). V disciplinskem postopku ima delavec pravico do zagovora, zato mu moradelodajalec obrazloitev vroiti pisno. Delodajalec mora o disciplinskem postopku pisno

obvestiti sindikat, ki lahko poda svoje mnenje v treh delovnih dneh. Delodajalec mora to

mnenje obravnavati v treh dneh in se opredeliti glede njegovih navedb. Odloitev o

disciplinski odgovornosti izda delodajalec s sklepom.

Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroi kodo

delodajalcu, jo je zavezan povrniti. e povzroi kodo ve delavcev, je vsak izmed njih

odgovoren za tisti del kode, ki ga je povzroil. e delea kode ni mogoe ugotoviti, so vsi

Stran | xxiii


26/71

delavci enako odgovorni in povrnejo kodo v enakih delih. Odkodnina se lahko odmeri tudi v

pavalnem znesku. e pa je delavcu povzroena koda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo je

delodajalec zavezan povrniti po splonih naelih o odkodninski obveznosti.

NALOGA 1

Odgovorite na zastavljena vpraanja, dopolnite besedilo in reite primer.

1. Kakne so pravice delavcev glede odmora?a) delavec, ki dela polni delovni as ima pravico do _______________________________

b) delavec, ki dela tiri ure na dan ali manj ______________________________________

2. Izraunajte minimalno tevilo dni letnega dopusta, e delavec dela:

a) 5 dni v tednu; izraun: ________________ dni

b) 6 dni v tednu; izraun: ________________ dni

c) 4 dni v tednu; izraun: ________________ dni

3. Reite naslednji primer: Delavec Miha N. je odsoten z dela zaradi bolezni od 2. 7. 2010 do

konca leta, zato ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekoem koledarskem letu.

Kakna je njegova pravica glede izrabe letnega dopusta? (ustrezno obkroite)

a) Delavec lahko prenese celotni letni dopust v naslednje koledarsko leto.

b) Delavec lahko prenese v naslednje koledarsko leto preostanek dopusta nad dva tedna.

Utemeljite svojo odloitev:

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Do kdaj delavec mora izrabiti dopust za koledarsko leto 2010? ______________________

NALOGA 2

Stran | xxiv


27/71

Projektna naloga.

Obiite proizvodna podjetja, storitvena (npr. prodajalne) podjetja in dravne institucije vvaem okolju in ugotovite, kaken delovni as imajo. Naredite primerjavo med njimi. Pri kom

ste ugotovili najbolj neugoden delovni as ali morda celo kritve predpisov? Kako bi vae

ugotovitve lahko koristno uporabili?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

1.7 Varstvo nekaterih kategorij delavcev

Posebno varstvo je namenjeno:

enskam, za katere velja prepoved podzemnih del v rudnikih,

delavcem zaradi nosenosti in starevstva (starevski dopust se deli na: porodniki

dopust, oetovski dopust, dopust za nego in varstvo otroka ter posvojiteljski dopust), delavcem, ki e niso dopolnili 18 let starosti,

invalidom, ki imajo pravico do drugega ustreznega dela oziroma dela s krajim

delovnim asom,

starejim delavcem, ki so dopolnili 55 let starosti.

NALOGA 1



kulture.

Stran | xxv


28/71

V ZDR (187. do 203. len) poiite dolobe glede varstva zaitenih delavcev.

a) Odgovorite, v em se kae pravica do posebnega varstva delavke zaradi nosenosti in

starevstva.

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

b) Kakno pravico ima delavka, ki doji otroka?

___________________________________________________________________________

c) Pripiite vrsto starevskega dopusta, ki ustreza navedenemu trajanju, komu dopust pripada

in dopolnite manjkajoe podatke.

tevilodni

Vrsta dopusta: Dopust pripada:

105 dni ________________ ________________izjemoma pripada: ______________

______________________________

90 dni ________________ ________________ Deli se na dva dela:____ dni + ____ dni______________________________

______________________________

260 dni _________________

_________________

_____________ ali

________________

Potreben je pisni ________________

______________________________

150oziroma120 dni

_________________

________________150 dni za otroka od ___ do ___ let120 dni za otroka od ___ do ___ let

) Ale . se je zaposlil po konani tri-letni poklicni oli kot natakar. Star je 17 let.

Natejte prepovedi, ki veljajo za opravljanje njegovega dela.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

d) Katere pravice v zvezi s poitkom in dopustom je potrebno zagotoviti Aleu?___________________________________________________________________________

Stran | xxvi


29/71

___________________________________________________________________________

1.8 Varstvo pravic delavcev

e delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz delovnega razmerja ali kri

njegove pravice ali e mu je bila pravica krena s pisno odlobo delodajalca, mora najprej

uveljavljati svoje pravice pri delodajalcu. Od njega lahko zahteva izpolnitev obveznosti in

odpravo kritev. e delodajalec v roku osmih delovnih dni ne odpravi kritev, lahko delavec v

30 dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiem.

Individualni delovni spori se lahko reujejo tudi preko arbitrae, e je tako doloeno s

kolektivno pogodbo.

NALOGA 1

V zakonu poiite navedene dolobe, odgovorite na vpraanja in razpravljajte o problematiki.

a) Kaken je postopek uveljavljanja in varstva pravic delavcev? ZDR, 204. do 206. len.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

b) Kakna je vloga inpektorja za delo v primeru kritev delavevih pravic in kdaj posreduje

v sporu med delavcem in delodajalcem? ZDR, 227. in 228. len.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

c) V em je vloga sindikalnega zaupnika in kakno varstvo mu je zagotovljeno? ZDR, 207. do

210. len.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

) Poiite dodatne pravne vire o delu dijakov in tudentov in razpravljajte o njihovi

problematiki. ZDR, 214. do 217. len.

___________________________________________________________________________

Stran | xxvii


30/71

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

2 POJEM IN ZNAILNOSTI CIVILNEGA PRAVA

Gotovo ste e sliali o primerih, da nekdo nekomu koduje s tem, da v

Stran | xxviii


31/71

javnosti blati oziroma mu jemlje njegovo ast in dobro ime, o problematiki

sporov med sosedi zaradi mej, hoje ali vonje po tujem zemljiu, o sporih

med lastniki stanovanj in njihovimi najemniki Veina takih zgodb se, al,

razpleta na sodiu.

Pravni sistem v sodobni dravi je sestavljen iz tevilnih pravnih panog. Najobseneja in tudi

najstareja med njimi je prav panoga civilno pravo, ki se deli na tiri veje: osebno, stvarno,

dedno in obligacijsko pravo.

Civilno pravo ureja pravne odnose, v katere vstopajo posamezniki zaradi osebnih in

premoenjskih razmerij. Pravo osebnih razmerij so pravila, ki omogoajo fizinim in

pravnim osebam, da so nosilke pravic civilnega prava, medtem ko pravo premoenjskih

razmerij ureja blagovne odnose. Posamezniki vsak dan vstopamo v razlina civilno pravna

razmerja, npr. kupujemo in prodajamo dobrine.

Za civilno pravo je znailna avtonomija volje subjektov, kar pomeni, da se vsak

posameznik sam odloi, ali bo vstopil v neko civilnopravno razmerje ali ne. Npr.

sami se odloimo, ali bomo kupili nepreminino, npr. hio in od koga jo bomo kupili. Toda v

nekaterih primerih avtonomiji volje sledijo kogentne (prisilne) dolobe, ki jih doloa zakon.

Npr. e smo hio kupili, moramo pogodbo skleniti v pisni obliki, sicer bi bila neveljavna. In

e elimo postati lastnik, moramo nepreminino tudi obvezno vpisati v zemljiko knjigo.

Civilnemu pravu so najbolj sorodne naslednje pravne panoge: druinsko pravo, delovno

pravo, statusno pravo, avtorsko pravo, pravo industrijske lastnine in gospodarsko pravo.

Dopolnilna pravna panoga je civilno procesno pravo, ki zagotavlja varovanje civilnopravnih

pravic (s pomojo postopkov na sodiu).

NALOGA 1

Stran | xxix

Civilno pravo

stvarno obligacijsko dednoosebno


32/71

Povezava z modulom Sodobno gospodarstvo

Temelji pravne kulture in z zgodovino.

a) Na podlagi znanja, ki ste si ga pridobili o razvoju prava, ugotovite, v kateremzgodovinskem obdobju so se oblikovali temelji civilnega prava?

___________________________________________________________________________

b) Razmislite, v katere civilnopravne odnose ste danes vstopili, iz katerih razlogov in se o

njihovi vsebini pogovorite s soolci.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

3 STVARNO PRAVO

Na tleh najdemo denarnico. Pogledamo naokoli in jo poberemo. Stopimo

Stran | xxx


33/71

malo stran in pobrskamo. Polna kartic in denarja, v njej osebna izkaznica in

e marsikaj. Jo takoj odnesemo na policijo, stopimo na poto in odpoljemo

lastniku ali pa jo odnesemo domov, iz nje poberemo gotovino, ostalo pa

vremo v smetnjak?

Vlasta Nussdorfer

3.1 Pojem stvarnega prava in stvari

Stvarno pravo ureja razmerja med ljudmi glede stvari. Pravice, ki iz tega razmerja nastanejo,

se imenujejo stvarne pravice. Njihovo vrednost je mogoe izraziti v denarju, zato so to

premoenjske pravice. Najpomembneje so: lastninska pravica, slunost in zastavna pravica.

Relativna novost, ki jo ureja nova zakonodaja, so zemljiki dolg, stvarno breme in stavbna

pravica.

Stvarne pravice ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ).


Temeljni pojmi stvarnega prava

Stvar je samostojen telesni predmet (ker zapolnjuje prostor), ki ga lovek lahko obvladuje,

kakor tudi netelesne energije in valovanja.

gradovivoblakih.blogspot.com

Nepreminina je prostorsko omejen del

zemljike povrine skupaj z vsemi

sestavinami (zemljike parcele), vse druge

stvari so preminine.

Sestavinaje vse, kar je del druge stvari in je samostojna stvar, dokler ne postane njen sestavni

del.

Pritiklina je preminina, ki je namenjena rabi ali olepanju glavne stvari in deli njeno usodo.

Plodovi so neposreden proizvod stvari, ki z loitvijo od matine stvari postanejo samostojna

stvar.

Stran | xxxi
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200287&stevilka=4360http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200287&stevilka=4360


34/71

Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom lahko uporablja vsakdo (splona

raba).

NALOGA 1

V tabeli s kricem oznaite ustrezne pojme stvarnega prava.

Pojmi stvarnegaprava

pritiklina nepre-minina

javnodobro

plodovi sestavina ne sodimedstvari

a) klju od omareb) zemljika parcelac) opeka) odtrgano jabolko z

drevesad) nadstreek na

avtobusnempostajaliu

e) soncef) vrstna hia

g) mladiki muce Tace

3.2 Posest

Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Izvaja se lahko neposredno, ko dejansko

oziroma fizino oblast nad stvarjo izvaja posestnik sam v svojem imenu, in posredno, kadar

posestnik izvaja dejansko oblast nad stvarjo preko nekoga drugega.Primer: Dijakinja posodi

ubenik iz olskega sklada soolcu, da se ta iz njega ui. Posest pa lahko izvruje tudi ve

oseb skupaj, kar imenujemo soposest (npr. tudentsko sobo uporabljata dva tudenta).

Pridobitev posesti:

zakonita, kadar posestnik izvruje posest na podlagi pravnega posla (npr. prodajne

pogodbe),

dobroverna, kadar posestnik ne ve ali ne more vedeti, da posedovana stvar ni njegova.

Stran | xxxii


35/71

Izguba posesti pomeni, da posestnik nima ve oblasti nad stvarjo (npr. stvar se unii ali

preide na drugega posestnika).

Razlikovati moramo med lastnikom, posestnikom in imetnikom.

Lastnikje tisti, ki pravno razpolaga s stvarjo in ima tudi posest, posestnikpa le ravna

s stvarjo, kot da je njegova, kar pa e ne pomeni, da je tudi lastnik stvari. Imetnikpa je tisti,

ki izvruje dejansko oblast za drugega, torej ima le dolnost ravnanja po navodilih posestnega

gospodarja (nima posesti).Primer: Lastnik avtomobila da avto nekomu v najem. Najemnik je

imetnik. Tisti, ki avto ukrade z namenom, da bi ga prodal (izvruje torej posest za drugega),

pa je posestnik avtomobila. Posest lahko po doloeni dobi postane lastninska pravica, kar

imenujemo priposestvovanje.

Varstvo posesti pred motenjem ali odvzemom:

samopomo posestnika, ki pride v potev le v neposredni nevarnosti,

posebno sodno varstvo s posestno tobo.

NALOGA 1

Kako bi v naslednjih primerih varovali posest?

Pomo poiite v stanovanjskem zakonu in stvarnopravnem zakoniku.

a) Miha se pelje s kolesom po parku. Nenadoma ga zaustavi neznanec in mu kolo poskua na

silo odvzeti. Miha bo varoval posest s __________________________________

b) Lastnica stanovanja Dana je stanovanje na podlagi najemne pogodbe za eno leto oddala

tudentki Kaji. Lastnica Dana vsak mesec prihaja in pregleduje, kako tudentka Kaja najeto

stanovanje uporablja.

Ali je ravnanje lastnice Dane upravieno? da ne

Pojasnite, za kaj gre in kaj lahko stori tudentka Kaja.

___________________________________________________________________________

c) Lastnik avtomobila Luka redno isti svoj avto tako, da voda s istili tee na sosedov vrt. Ali

lahko sosed preprei navedeno Lukovo ravnanje (oznaite pravilno trditev):

s samopomojo s posestno tobo

Pojasnite svojo odloitev.

Stran | xxxiii


36/71

___________________________________________________________________________

3.3 Lastninska pravica

Lastninska pravica je najpomembneja pravica civilnega prava in je hkrati temeljna lovekova

pravica. Pomeni najobsenejo oblast nad stvarjo. Kdor ima lastninsko pravico do stvari, ima

stvar v posesti, sme jo uporabljati in uivati ter z njo razpolagati v mejah, ki jih doloa zakon.

Prepovedano je izvrevati lastninsko pravico v nasprotju z njenim namenom. Omejitve pa so

mone le po volji lastnika (npr. s pravnim poslom ali z oporoko). Izjemoma je mogoe

lastninsko pravico odvzeti, e je to potrebno zaradi javne koristi (graditev avtoceste, eleznice

ipd.). Taken postopek se imenuje razlastitev. Razlaenemu lastniku pripada odkodnina.

Pridobitev lastninske pravice

Lastninska pravica se pridobi na naslednje naine, in sicer na podlagi:

pravnega posla (npr. s prodajno ali z darilno pogodbo, na javni drabi)

dedovanja (v trenutku zapustnikove smrti)

zakona izdelava nove stvari, pomeanje, spojitev, loitev plodov, prirast (npr. zvzidavo oken in vrat v hio), pridobitev od nelastnika (npr. najem avtomobila na

podlagi pogodbe), prilastitev ali okupacija (na preminini, ki jo je lastnik odvrgel).

Posebna oblika pridobitve stvari po zakonu je priposestvovanje, ko zakonita in

dobroverna, ali samo dobroverna posest po doloeni dobi postane lastninska pravica.

Priposestvovanje pa ni mogoe na javnem dobru.

odlobe dravnega organa(npr. sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima

dostopa z javno cesto).

Za pridobitev lastninske pravice na nepremininah s pravnim poslom se zahteva vpis v

zemljiko knjigo. Opravi se na podlagi listine, ki vsebuje zemljiko dovolilo (intabulacijsko

klavzulo).

Pomembna novost je, da v primeru gradnje ez mejo lastniku pripada zahtevek za

poruitev takne zgradbe.

Stran | xxxiv


37/71

Pri premininah je potrebno stvar izroiti (npr. prodajalec kupcu blago dejansko izroi,

lahko pa gre tudi le za simbolino izroitev, npr. izroitev kljuev od stanovanja, ki smo ga

kupili).

Obveznost najditelja, ki najde in vzame premino stvar v posest je, da o tem obvesti lastnika.

e ne ve, kdo je lastnik, je dolan najdbo prijaviti policiji.

Vrste lastninske pravice

Kadar lastninska pravica pripada ve osebam hkrati, loimo naslednje vrste lastninske

pravice:

Solastnina pomeni, da ima ve oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki),

e je dele vsakega izmed njih doloen v sorazmerju s celoto. Vsak solastnik torej ima svoj

idealni dele. Solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov.

Stvar skupno upravljajo in nosijo stroke (bremena) v sorazmerju z velikostjo idealnih

deleev. Solastnik ima tudi vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem asu.

O nainu delitve naj bi se sporazumevali. e se solastniki ne morejo sporazumeti, odloi o

tem sodie. e fizina delitev ni mogoa, lahko sodie stvar tudi proda in se kupnina razdeli

(npr. enodruinska hia, ki ima ve dediev).

Skupna lastnina pomeni, da ima ve oseb na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni

lastniki), kadar njihovi delei niso vnaprej doloeni (npr. v asu trajanja zakonske zveze).Skupni lastnikistvar skupno uporabljajo, zanjo solidarno odgovarjajo za nastale obveznosti.

Sosedsko pravo ureja prepoved medsebojnega vznemirjanja zaradi sosedske ali prostorske

povezanosti nepreminin. Lastniki morajo svojo lastninsko pravico izvrevati poteno in tako,

da si ne povzroajo kode.

Zakon prepoveduje tudi imisije (hrup, dim idr., kar prehaja na sosedovo zemljie). Brez

posebnega pravnega naslova je prepovedano tudi kakrnokoli motenje s posebnimi

napravami.

Stran | xxxv

solastnina skupna lastnina sosedsko pravo

Vrste lastninske pravice


38/71

Sosedsko pravo ureja tudi ureditev meje med sosedi, mejna znamenja, drevesa na meji

in njihove plodove, pravico odstranjevanja vej, nujne poti idr.

Varstvo lastninske pravice doloa vrnitveni zahtevek. Lastnik sme s tobo zahtevati pravno

varstvo, e mu kdo odvzame stvar, vendar mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev

zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toenca. Lastninska toba (z

razliko od posestne tobe) nikoli ne zastara.

Prenehanje lastninske pravice pomeni, da na stvari pridobi lastninsko pravico nekdo drug,

lahko pa tudi z unienjem stvari. Lastninska pravica na premininah pa lahko preneha tudi z

opustitvijo stvari.

Etana lastnina

Posebna oblika lastninske pravice je etana lastnina. Gre za lastnino posameznega dela

zgradbe in solastnino skupnih delov. Posamezen del zgradbe je zase samostojna funkcionalna

celota (stanovanja ali poslovni prostor). Vsi lastniki stanovanj in poslovnih prostorov pa so

hkrati tudi solastniki skupnih delov stavbe (stopni, hodnikov, dvigala). Nihe od solastnikov

ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih. Etana lastnina nastane na podlagi

pravnega posla ali z odlobo sodia in z vpisom v zemljiko knjigo.

NALOGA 1

Ugotovite, za kakno vrsto lastninske pravice gre v naslednjih primerih.a) Brat in sestra sta skupaj zgradila hio, za nakup katere sta oba prispevala enako vsoto

denarja. ___________________________________

b) Na enak nain sta zgradila hio mo in ena. ___________________________________

c) Brata Andrej in Toma ter sestra Lara so skupaj kupili vinograd. Vsak od njih je prispeval

tretjino potrebnih sredstev za nakup. Gre za: ___________________________________

Stran | xxxvi


39/71

Vsi trije vse leto v vinogradu skupaj opravljajo vsa potrebna dela. Naenkrat se je tik pred

trgatvijo sestra Lara odloila, da svoj dele vinograda proda.

Ali lahko praviloma svoj dele proda? da ne

Ali je mogoe, da v danem trenutku Lara ne bi mogla prodati svojega delea vinograda in

zakaj ne?

___________________________________________________________________________

NALOGA 2

Ugotovite, na kakne naine so lastniki v naslednjih primerih pridobili lastninsko pravico in

kako je njihova lastninska pravica prenehala. Pomagajte si z ustreznim zakonom.

Pridobitev lastninske pravice nain pridobitvea) Taja je z darilno pogodbo pridobila lastninsko pravico na

enosobnem stanovanju.b) Miha si je iz svojega materiala sezidal vrtni kamin.c) Dobroverni lastniki posestnik Janez uporablja del

gospodarskega poslopja e ve kot 10 let.

Prenehanje lastninske pravice nain prenehanjaa) Zarja je svoja oblaila odnesla oziroma oddala v zbirni

zabojnik Rdeega kria Slovenije.b) Lastnik Miha je podrl svojo staro hio.c) Ale je prodal svoj rabljeni avtomobil.

3.4 Zastavna pravica

Zastavna pravica je stvarna pravica na tuji stvari, ki zastavnemu upniku omogoa, da si

poplaa svojo terjatev (skupaj z obrestmi in s stroki) iz zastavljene stvari. Nastane na podlagi

pravnega posla, zakona ali odlobe dravnega organa. Loiti moramo rono zastavo od

hipoteke.

Stran | xxxvii


40/71

Rona zastava je zastavna pravica na premininah. To pomeni, da zastavni upnik stvar ima

v rokah, ne sme pa je rabiti ali uivati. Zastavna pravica se uresnii, e zavarovana terjatev ob

zapadlosti ni plaana.

Hipoteka je zastavna pravica na nepremininah. Za njen nastanek je potrebna sklenitev

pisne pogodbe med zastavnim upnikom in dolnikom, ki je temelj za vpis hipoteke v

zemljiko knjigo. e je ve hipotek, velja naelo vrstnega reda. Ko dolnik plaa zavarovano

terjatev, lahko zahteva izbris hipoteke iz zemljike knjige.

Poznamo e zastavno pravico na terjatvi, ko zastavni dolnik za zavarovanje svojega dolga

zastavi svojo terjatev. e zastavnemu upniku ne plaa dolga, sme upnik izterjati zastavljeno

terjatev. Poleg navedenih so mone e zastavna pravica na vrednostnem papirju in drugih

premoenjskih pravicah.

NALOGA 1

Povezava s temelji pravne kulture, ekonomiko

poslovanja in gospodarskimi dejavnostmi.

Damjana N. je na podlagi sklenjene kreditne pogodbe dobila na banki posojilo za nakup

stanovanja v vrednosti 60.000 evrov. Posojilo je zavarovala s hipoteko. Katere posle moraDamjana N. e opraviti?

a) Damjana N. mora z banko skleniti ____________________________

b) Hipoteko mora vpisati v _______________________________

c) Pravne posle opravi oseba javnega zaupanja, ki se imenuje ________________________

) Kaj se zgodi, e Damjana N. banki ne bi mogla vrniti kredita?

__________________________________________________________________________

d) Za kaj bo morala poskrbeti Damjana N., ko bo banki kredit poplaala?__________________________________________________________________________

3.5 Slunosti

Slunostna pravica je pravica na tuji stvari, ki omogoa imetniku slunosti stvar uivati v

doloenem obsegu. Zaradi tega je lastnik stvari dolan nekaj trpeti ali opustiti. Npr. lastnik

(slueega) zemljia mora dopustiti, da lastnik drugega zemljia (gospodujoega) hodi ali

Stran | xxxviii


41/71

vozi po njegovem svetu. Nastane na podlagi zakona, pravnega posla ali z odlobo

dravnega organa. Imetnik slunosti ima na voljo vse zahtevke za njeno varstvo, kot to velja

za lastninsko pravico.

Poznamo ve vrst slunosti.

Stvarne slunosti se nanaajo na nepreminine.

Hine (stavbne) slunosti dajejo pravico naslanjati hino poslopje na tuj zid, odvajati

kapnico na sosedov vrt idr. Lahko pa tudi prepovedujejo sosedu, da bi jemal svetlobo,

razgled ipd.

Zemljike (poljske) slunosti se nanaajo na pravico hoje ali vonje po tujem

zemljiu, pravico zajemanja vode, kopati pesek, lomiti kamen ipd.

Glede navedenih slunosti je najve sporov na sodiu.

Osebna slunost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkoria pravico in traja

najdlje do imetnikove smrti.

Vrste osebnih slunosti:

Uitek pomeni, da ima upravienec pravico rabiti in uivati tujo stvar.

Raba daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim

namenom.

Slunost stanovanja daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za

potrebe imetnika slunosti in njegove druine. V vseh primerih se ohranja

substanca stvari.

Stran | xxxix

Slunosti

osebnestvarne

hine zemljike


42/71

NALOGA 1

Janko H. je lastnik parcele in hie, parcelna tevilka 5, na kateri ima slunostno pravico

vonje sosed Ale T. Janko H. je svojo parcelo in hio z darilno pogodbo prenesel na svojega

sina ana, ki sedaj kot novi lastnik prepoveduje sosedu Aleu T., da bi se e nadalje vozil po

njihovi parceli. Ali lahko novi lastnik an prepove vonjo sosedu Aleu T.? da ne

Pojasnite svojo trditev in ugotovite, kaj lahko stori sosed Ale T.?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

NALOGA 2

Na spletnih straneh in v TV oddajah spremljajte spore v zvezi s slunostmi. O primerih

razpravljajte in ugotovite, zakaj prihaja do tako pogostih sporov in kaj je mogoe storiti, da bi

se tevilo tovrstnih tob na sodiu zmanjalo.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

3.6 Druge stvarne pravice

Zakon je uvedel nekatere novosti, in sicer:

Zemljiki dolg je pravica zahtevati poplailo doloenega denarnega zneska iz

vrednosti nepreminine pred drugimi upniki s slabim vrstnim redom. Nastane na

Stran | xl


43/71

podlagi enostranskega pravnega posla, z vpisom v zemljiko knjigo in izstavitvijo

zemljikega pisma.

Prenos lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarni prenos) je oblika zavarovanja

terjatve, pri kateri ostane preminina v neposredni posesti prenosnika ali tretje osebeza njega. Nastane s sporazumom strank v obliki neposredno izvrljivega notarskega

zapisa.

Stvarno breme pomeni, da je lastnik obremenjene nepreminine zavezan k bodoim

dajatvam in storitvam.

Stavbna pravica je pravica, imeti v lasti zgrajeno stavbo nad ali pod tujo

nepreminino, a ne ve kot 99 let. Pravica je prenosljiva.

NALOGA 1

Pojasnite pojem, nastanek in prenehanje zemljikega dolga, prenosa lastninske pravice v

zavarovanje, stvarno breme in stavbno pravico. Pomagajte si s stvarnopravnim zakonikom.

Na spletnih straneh poskuajte najti primere navedenih stvarnih pravic.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

3.7 Kataster in zemljika knjiga

Morda ste e obiskali zemljiko knjigo. e boste kupovali parcelo,

nameravali graditi, prodajati hio ali stanovanje, je najbolje obiskati

zemljiko knjigo. Zasebniki imajo doma najpogosteje posestni list, ki ga

Stran | xli


44/71

izdela kataster. Ta pa ne vsebuje tistih podatkov, ki jih nujno potrebujemo, e

se odloamo za nakup ali prodajo nepreminine. Podatki iz katastra namre

ne zadostujejo. Zato mora vsak, ki eli sklepati pogodbe, imeti pravilne

podatke iz zemljike knjige. Vsaka stranka lahko zahteva na sodiu izpisek

iz zemljike knjige.

Kataster in zemljika knjiga sta med seboj tesno povezana. Kataster je skupek podatkov o

doloenih stvareh v nekem trenutnem stanju in je tudi podlaga za izdelavo zemljike knjige.

Vodi ga geodetska uprava. Zemljiko knjigo pa vodijo okrajna sodia. V Sloveniji imamo

elektronsko zemljiko knjigo.

odmera.si

Razlika med katastrom in zemljiko knjigo je v

tem, da je kataster ustanova, ki zbira in obdeluje

podatke o dejanskih razmerah zemlji (velikost,

lega, kakovost). Hkrati je to tehnino operativni

organ, ki opravlja vse meritve na terenu.

Zemljika knjiga, kot zbirka podatkov o

zemljiih in stavbah na njih, pa evidentira

predvsem pravna razmerja in doloene pravice.

Najpomembneji pravni viri so Zakon o zemljiki knjigi, Zakon o zemljikem katastru idr.


Vir: http://www.gu.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/materialni_predpisi

Zemljiko knjigo sestavljajo:

Zbirka listin, ki obsega vse tiste listine, na podlagi katerih so izvreni vpisi v glavno

knjigo (prodajne, darilne pogodbe).

Glavna knjiga se vodi za posamezno zemljikoknjino obino. Vsebuje ve

zemljikoknjinih vlokov. V enem vloku so zajete vse parcele in na njih stojee

zgradbe, ki pripadajo istemu lastniku ali lastnikom, e jih je ve. Temu pravimo, da

vsak vloek pokriva eno zemljikoknjino telo. Vsak zemljikoknjini vloek je

sestavljen iz treh listov, in sicer:

Popisni list oz. list A: vanj se vpisujejo podatki o parceli, povrini, kulturi idr.Lastniki list oz. list B: vanj se vpiejo lastniki.

Stran | xlii
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200358&stevilka=2857http://www.gu.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/materialni_predpisihttp://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200358&stevilka=2857http://www.gu.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/materialni_predpisi


45/71

Bremenski list oz. list C: vanj se vpisujejo bremena (slunosti, hipoteke)

Register omogoa laje iskanje podatkov v zemljiki knjigi.

Naela zemljike knjige:

1. naelo vpisa: stvarne pravice nastanejo, se spremenijo in prenehajo le z vpisom vzemljiko knjigo,

2. naelo javnosti: vsak ima pravico zahtevati izpisek iz zemljike knjige,

3. naelo zaupanja: podatki, ki so vpisani v zemljiki knjigi, so toni,

4. naelo legalitete: zemljikoknjine postopke vodi sodie po zakonskih pravilih.

NALOGA 1

a) Pojasnite, v em je razlika med katastrom in zemljiko knjigo.

b) Kako je zemljika knjiga sestavljena?

c) Na podlagi esa se lahko opravi vpis v zemljiko knjigo?

) Zakaj je potrebno upotevati naela za vodenje zemljike knjige?

d) V elektronski zemljiki knjigi poiite podatke o nepremininah, ki bi vas morebiti

zanimale.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

4 DEDNO PRAVO

Bolje je, e sinu zapusti knjigo kot milijon kuanov.

(Korejski pregovor)

Gotovo ste e kdaj sliali: Tako dobro smo se razumeli v druini, dokler

stari niso umrli. Od zapuinske obravnave dalje pa se med seboj sploh ve

ne pogovarjamo, celo sovratvo je med nami.

Stran | xliii


46/71

Dedovanje je gotovo obutljiva tematika za pogovor med ljudmi, saj nihe ne

eli razmiljati o smrti. Toda gre za dejstvo, kateremu se ni mogoe izogniti.

Zato je dobro, e poznamo vsaj temeljne pojme o dednih razmerjih in tako

vplivamo na vejo ozaveenost ljudi na tem podroju.

4.1 Pojem dednega prava

Dedovanje je prehod premoenja umrlega na drugo osebo. Uvede se s smrtjo zapustnika in

omogoa, da se premoenjska razmerja prenesejo na druge osebe, praviloma na dedie.

Dedii so lahko fizine ali pravne osebe, zapustnik pa je lahko le fizina oseba. Celotno

premoenje, ki je predmet dedovanja, se imenuje zapuina ali dediina.

Dedno pravo je del civilnega prava. Pravica do dedovanja je temeljna ustavna pravica.

Ureja ga Zakon o dedovanju in nekateri drugi predpisi.

Vir: http://www.uradni-list.si/3/book?id=7076&cat=94


V dednem pravu velja naelo enakopravnosti (enakopravnost zunajzakonskih, posvojenih in

zakonskih otrok). Deduje se lahko na podlagi zakona ali na podlagi oporoke.

4.2 Dedovanje na podlagi zakona

Zakonito dedovanje pride v potev, kadar zapustnik ni oblikoval oporoke. Zakon doloa krog

oseb, ki dedujejo glede na svoje razmerje z zapustnikom. Temelji na partnerskem in

sorodstvenem razmerju. Zakoniti dedii dedujejo po dednih redih, in sicer tako, da dedii

blinjega dednega reda izkljuujejo osebe bolj oddaljenega dednega reda. Imamo tri dednerede.

Po prvem dednem redu dedujejo zapustnikovo zapuino pred vsemi njegovi otroci in

njegov zakonec po enakih delih. Bolj oddaljeni potomci dedujejo na podlagi vstopne pravice.

Primer(shema t. 1): Zapustnik ima otroka A in B in zakonca. e bi otrok A, ki ima dva

otroka (otrok AA in otrok AB), umrl prej kot njegova mati, bi njegov dele zapuine pripadal

njegovima otrokoma (to sta zapustnikova vnuka), in sicer vsakemu 1/6 zapuine.

Stran | xliv

vnuki

Zapustnik
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199615&stevilka=773http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199615&stevilka=773


47/71

Shema t. 1

Po drugem dednem redu se lahko deduje, e zapustnik ni zapustil potomcev. Zapustnikovo

zapuino dedujejo njegovi stari in njegov zakonec, in sicer zapustnikovi stari dedujejo eno

polovico zapuine po enakih delih, zapustnikov zakonec pa deduje drugo polovico

zapuine.Primer:(shema t. 2).

Shema t. 2

e zapustnik ni zapustil potomcev in ne zakonca, dedujejo njegovi stari vso zapuino poenakih delih, kar imenujemo prirast. Zapustnikovi bratje in sestre ter njihovi potomci

dedujejo, e je eden od zapustnikovih starev umrl pred zapustnikom, in sicer po naelu

vstopne pravice.

Stran | xlv

zakonec otrok Botrok A1/3

1//3111731/3

1/311/3

1/31/1/3

otrok AA otrok AB

1/61111/6

1/611111/6

Zapustnik

zakonec stari

mati oe

1/4 1/4

1/2


48/71

Po tretjem dednem redu dedujejo dedi in babice (zapustnikovi stari stari), kadar zapustnik

ni zapustil ne potomcev ne starev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne

zakonca.

Nujni dedii

Kljub temu, da zapustnik lahko naredi oporoko, zakon doloa osebe, ki zaradi tesnega

razmerja z zapustnikom dedujejo kljub njegovi drugani volji. To so osebe, ki se imenujejo

nujni dedii. To so zakoniti dedii (bratje in sestre dobijo nujni dele le tedaj, e so trajno

nezmoni za delo in nimajo potrebnih sredstev za ivljenje).

Nujnim dediem pripada nujni dele, ki se doloa v razmerju do zakonitega dednega delea.

Po prvem dednem redu znaa polovico, po drugem pa tretjino zakonitega dednega delea.

Razdedinjenje

Oporoitelj lahko dedia, ki ima pravico do nujnega delea , razdedini oziroma mu odvzame

nujni dele v korist potomcev, kar mora v oporoki nedvoumno izraziti. Razlogi za

razdedinjenje so lahko, e se je dedi huje pregreil nad zapustnikom, e je naklepoma storil

kakno huje kaznivo dejanje, ali e se je vdal brezdelju in nepotenemu ivljenju.

4.3 Dedovanje na podlagi oporoke

Oporoka (testament) je enostranski pravni posel za primer smrti. Podobno kot drugi pravni

posli, velja le, e so izpolnjeni doloeni pogoji, in sicer: sposobnost in prostovoljnost

oporoitelja ter vsebina in oblika oporoke.

Oporono sposoben je vsak, ki je zmoen veljavno napraviti, spremeniti in preklicati

oporoko, je zmoen razsojati in je dopolnil 15 let starosti. Oporoitelj se

prostovoljno odloi o tem, komu bo zapustil svoje premoenje za primer smrti. Njegova

volja mora biti jasno izraena. Oporoka je neveljavna, e je bil oporoitelj z gronjo ali s silo

Stran | xlvi

Pogoji za veljavnost oporoke

voljaoporoitelja

vsebinaoporoke

oblikaoporoke

sposobnostoporoitelja


49/71

prisiljen, da jo je napravil oziroma jo je napravil zaradi zvijae ali ker je bil v zmoti.

Oporoitelj pa lahko oporoko tudi vselej preklie.

Vsebina oporoke mora biti mona, dopustna in dololjiva. Oporoitelj doloi dedie, lahko

pa tudi volila, bremena in pogoje.

Oporoka mora biti napravljena v eni od zakonsko doloenih oblik. Mona je:

lastnorona oporoka,

pisna oporoka pred priami,

sodna oporoka,

oporoka, sestavljena v tujini,

mednarodna oporoka,

oporoke v izrednih razmerah.

Lastnorona oporoka je veljavna, e jo oporoitelj napie z lastno roko in lastnorono

podpie. e datuma v oporoki ni, je oporoka kljub temu veljavna.

Pisna oporoka pred priami je oporoka, pri kateri obstaja pisni sestavek, ki ga oporoitelj

podpie pred priami. Oporoitelj mora znati brati in pisati.

Prie pri oporoki so lahko polnoletne osebe (poslovno sposobne), ki znajo brati in pisati, ne

smejo biti oporoiteljevi sorodniki in iz oporoke ne smejo niesar dobiti.

Sodno oporoko sestavi stvarno pristojno sodie na podlagi oporoiteljeve izjave. e pa

oporoitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke,ki mu jo je sodnik sestavil, mora oporoko

prebrati sodnik v navzonosti dveh pri. Notarska oporoka, ki jo sestavlja notar v obliki

notarskega zapisa, ima enak pravni uinek kot sodna oporoka.

Sodni oporoki je podobna mednarodna oporoka in oporoka, sestavljena v tujini. Slednjo

sestavi konzul ali diplomat.

Poznamo e oporoke, ki se lahko sestavljajo le v izrednihrazmerah in veljajo le doloen

as. Take so: oporoka, sestavljena na slovenski ladji, med izrednim ali vojnim stanjem in

izredna ustna oporoka.

4.4 Prehod zapuine na dedie

Zapustnikovo premoenje preide po samem zakonu na njegove dedie v trenutku njegove

smrti. O dednih zadevah se vodi zapuinski postopekpri pristojnem rednem sodiu, ki ga

Stran | xlvii


50/71

sodie uvede po uradni dolnosti. Sodie mora ugotoviti, ali je pokojnik zapustil oporoko.

e ni znano, ali je kaj dediev, povabi sodie z oklicem tiste, ki mislijo, da imajo pravico do

dediine, naj se priglasijo sodiu. e se po preteku enega leta po oklicu ne zglasi noben

dedi, se zapuina razglasi za lastnino Republike Slovenije.

Dedii morajo pisno izjaviti, ali sprejemajo zapuino ali se ji odpovedo do konca

zapuinske obravnave. Pri oporonem dedovanju imajo nujni dedii pravico uveljavljati

svoje zahtevke.

Popis in cenitev zapustnikovega premoenja opravi notar oziroma izvritelj. Od ugotovljene

vrednosti premoenja se odtejejo zapustnikovi dolgovi. Ostanku premoenja se doda

vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik dal dediem in drugim osebam.

e zapustnik ni zapustil premoenja, se zapuinska obravnava ne opravi. Po konani

zapuinski obravnavi izda sodie sklep o dedova

bernarda kuzma - delovna razmerja in civilno pravo

Documents