gospodarsko pravo vaje

Gospodarsko pravovaje

asistasist. mag. . mag. Sara Ahlin Doljak, 2008/2009Sara Ahlin Doljak, 2008/2009

[email protected]@guest.arnes.si

Sara A. DoljakSara A. Doljak gospodarsko pravo - vajegospodarsko pravo - vaje

I. KRŠITVE POGODBENIH OBVEZNOSTI

Do kršitve obveznosti pride, če:

• obveznosti ni mogoče izpolniti = naknadna nemožnost izpolnitve;

• stranka ne izpolni = zamuda;

• stranka izpolni slabo = nepravilna izpolnitev.

Sankcije za kršitev obveznosti so:

• odstop od pogodbe;

• zamudne obresti;

• pogodbene kazni; in

• odškodninski zahtevki.


I.1. DOLŽNIKOVA IN UPNIKOVA ZAMUDA

I.1.1. DOLŽNIKOVA ZAMUDA (mora debitoris, mora solvendi)

Dolžnik pride v zamudo:

• pri obveznostih z določenim rokom izpolnitve – če ne izpolni v roku; [§ 299/(1)]

• pri obveznostih brez roka – ko upnik zahteva, naj dolžnik izpolni:

ustno ali pisno;

z izvensodnim opominom;

z začetkom postopka, katerega namen je doseči izpolnitev. [§ 299/(2)]

Dolžnik ne pride v zamudo, če:

• terjatev ni dospela;

• je terjatev negotova;

• ima ugovore;

• je upnik v zamudi.


I. 1.1. Posledice dolžnikove zamude:

Razdor pogodbe pri fiksnih poslih – čas je bistveni element fiksnega posla. Izpolnjeni morata biti 2 predpostavki:

dogovor o natančno določenem roku izpolnitve;

iz volje strank nedvomno izhaja, da glede na dogovorjeni rok pogodba stoji ali pade.

Fiksnost lahko izhaja iz narave pogodbene obveznosti in drugih relevantnih okoliščin.

Posledica zamude pri fiksni pogodbi je razdor pogodbe po samem zakonu.

Če ima upnik interes za ohranitev pogodbe, lahko s takojšnjo izjavo ohrani pogodbo v veljavi in vztraja pri izpolnitvi tudi po izteku fiksno dogovorjenega roka.

Odstopno upravičenje pri nefiksnih poslih – čas ni bistveni element nefiksnega posla. Neizpolnitev nefiksne pogodbe ne pomeni razdora po samem zakonu. Če hoče upnik doseči razdor, mora dolžniku postaviti primeren dodatni rok za izpolnitev, ki ima značaj fiksnega roka. Vendar lahko pride do razdora brez dodatnega roka ali pred njegovim pote-kom, če je iz dolžnikovega vedenja razvidno, da obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem roku.

predpostavke odstopnega upravičenja:

odstop od pogodbe ne sme biti v nasprotju z moralo;

neizpolnitev je zakrivil dolžnik – če je dolžnikovo neizpolnitev zakrivil upnik, odstop ni možen.

prepoved izbire (prepoved ius variandi) – odstop od pogodbe je možen, dokler zamuda traja, četudi upnik zahteva izpolnitev ali grozi s tožbo. Odstop ni možen, ko upnik vloži tožbo na izpolnitev.


I. 1.1. Posledice dolžnikove zamude:

Ugovori zaradi zamude: UGOVOR NEIZPOLNITVE (exceptio non adimpleti contractus) – uveljavlja ga lahko stranka, ki je

dolžna izpolniti kasneje kot nasprotna stranka. Stranki sta dolžni izpol-niti istočasno, če ne obstaja poseben dogovor. Nasprotna stranka hkrati ne ponudi svoje izpolnitve.

Ugovor neizpolnitve uporabi stranka, ki želi ohraniti obveznost v veljavi.

UGOVOR NEPRAVILNE IZPOLNITVE (exceptio non rite adimpleti contractus) – če je dolž-nik opravil nepravilno izpolnitev, lahko nasprotna stranka, ki je s svojo izpolnitvijo v zamudi, ugovarja zahtevi za izpolnitev. Opravljenega nasprotnega dejanja dolžnik ne prizna kot pravilne izpolnitev (stvar ima napake), zato lahko zahteva pravilno izpolni-tev in odškodnino ali odstopi od pogodbe in zahteva odškodnino.

UGOVOR OGROŽENOSTI – izpolnitev druge stranke postane negotova zaradi poslabšanja premoženjskih razmer ali drugih resnih razlogov. Zaradi tega lahko stranka v zamudi, ki se je zavezala izpolniti obveznost prva, odloži izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali da zavarovanja.

Enake sankcije veljajo v primeru pred sklenitvijo težkih premoženjskih razmer, če stranka ni vedela ali ni bila dolžna vedeti za razmere. Stranka, ki naj bi izpolnila prva, lahko zaradi negotovih razmer da zavarovanje v primernem roku in odstopi od pogodbe po preteku roka.

ZASLEDOVALNA PRAVICA – ima jo prodajalec, če se po odposlanju stvari se pokaže, da zaradi premoženjskih razmer kupca obstaja utemeljen dvom o kupčevi zmožnosti plačila. Prodajalec lahko zahteva, da se mu vrne blago, ki še ni dospelo v namembni kraj oz. ga dolžnik še ni sprejel.

Prenehanje dolžnikove zamude – dolžnikova zamuda preneha na 2 načina:

z dolžnikovo izpolnitvijo – izpolnitev je možna, dokler upnik dolžniku ne sporoči, da si je izbral drugo upravičenje;

z nemožnostjo izpolnitve.


I. 1.2. Posledice upnikove zamude (mora creditoris, mora accipiendi)

Upnik pride v zamudo, če:

brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve; ali

izpolnitev prepreči s svojim ravnanjem.

je pripravljen sprejeti izpolnitev dolžnikove sočasne obveznosti, vendar ne nudi izpolnitve svoje zapadle obveznosti (pri dvostranskih pogodbah)– vendar upnik ne pride v zamudo, če dokaže, da upnik ni mogel izpolniti v času ponudbe ali določitve izpolnitve. Ponujena izpolnitev mora biti pravila in ponuditi jo mora pravi subjekt.

Posledice (učinki) upnikove zamude:

prenehanje dolžnikove zamude z vsemi posledicami (zamudne obresti nehajo teči);

prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja stvari na upnika;

prenehanje pogodbenih obresti od dneva zamude;

dolžnost povrnitve škode – upnik mora dolžniku povrniti vso škodo zaradi zamude;

povrnitev stroškov hrambe, ki nastanejo po zamudi.

Ko pride upnik v zamudo, se lahko dolžnik reši obveznosti s sodno položitvijo.

Do odstopnega upravičenja pride, če upnik ne sodeluje kljub temu, da bi bilo to nujno pot-rebno. Dolžnik mu lahko postavi primeren rok za sodelovanje in izjavi, da bo štel pogodbo za razveljavljeno, če rok poteče brez uspeha.

Posebno odstopno upravičenje pri prodajni pogodbi – če kupec brez utemeljenega razloga noče prevzeti stvari, pravočasno in pravilno ponujene v izročitev, lahko prodajalec odstopi od pogodbe, če utemeljeno dvomi v plačilo kupnine.


II. PLAČILA IN INSTITUTI ZA ZAVAROVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI

Obligacijskopravna in stvarnopravna zavarovanja

Obligacijskopravna(tudi osebna, personalna) zavarovanja ustvarjajo učinke

med strankami, ne pa tudi proti tretjim. Ustvarjajo relativne zaveze – obligacije. Upravičenec iz zavarovanja ima pravico, druga stranka je obremenjena z obveznostjo. Upravičenec nima pravic do kogarkoli, marveč samo do stranke obligacijskega razmerja, ne pa do tretjih.

Stvarnopravna zavarovanja oblikujejo stvarnopravne pravice, ki po svoji naravi učinkujejo proti vsem(erga omnes) oziroma absolutno. Upnik s stvarno pravico ima prednost pri poplačilu na stvari, ki je predmet pravice, pred vsemi drugimi dolžnikovimi upniki.


Akcesorna in neakcesorna (abstraktna) zavarovanja Akcesorna narava zavarovanja pomeni, da zavarovanje deli usodo

temeljnega posla obveznosti iz temeljnega posla, ki je s tem sredstvom zavarovana. Če je temeljni posel neveljaven je neveljaven tudi dogovor o zavarovanju. Če dolžnik ni odgovoren za neizpolnitev ali kršitev obveznosti iz temeljnega posla, potem lahko ugovarja realizaciji zavarovanja. Akcesornost je določena v korist dolžnika.

Neakcesorna ali abstraktna narava zavarovanja pa pomeni, da sredstvo

zavarovanja ni odvisno od temeljnega posla. Abstraktno zavarovanje je veljavno, četudi je temeljni posel(v zvezi s katerim je bilo zavarovanje dano) neveljaven. Abstraktno zavarovanje se realizira pod lastnimi pogoji, zato ob realizaciji abstraktnega zavarovanja niso mogoči ugovori iz temeljnega posla. Abstraktno zavarovanje omogoča zlorabe s strani upravičenca zavarovanja, zato bremeni dolžnika.


Plačilni instrumenti

Če se stranki ne dogovorita o roku plačila, če zakon ne določa drugače ali če iz narave

posla ne izhaja kaj drugega, velja pravilo o sočasni izpolnitvi pogodbenih obveznosti – takrat, ko jo izpolni ali jo je pripravljena izpolniti ena stranka, mora svojo obveznost izpolniti tudi druga stranka.

Načini plačila, sankcije ob neplačilu

Če se stranki ne dogovorita o načinu plačila, je treba upoštevati, da je denarna obveznost prinosnina. To pa omogoča dolžniku, da uporabi katerikoli način plačila, ki upniku omogoča razpolaganje z določeno denarno vsoto. Najpogostejša Načina, ki omogočata takšno razpolaganje, sta gotovinsko plačilo in plačilo prek banke ali druge organizacije. Plačilna sredstva so tudi ček, menica, dokumentarni akreditiv, dokumentarni inkaso. Zanje se stranke posebej dogovorijo, enako kot za sodobno plačilo s posebno plačilno kartico.

V primeru neplačila lahko nasprotna stranka(alternativno):

- zahteva izpolnitev obveznosti in zamudne obresti

odstopi od pogodbe in uveljavlja odškodnino zaradi prenehanja pogodbe zaradi neizpolnitve


Dokumentarni akreditiv

Dokumentarni akreditiv je obveznost banke, sprejeta po nalogu naročitelja, da bo

upravičencu izplačala določen denarni znesek, če oziroma potem, ko ji bo upravičenec predložil dokumente, ki so določeni v izjavi banke o odprtju dokumentarnega akreditiva.

Banka izpolni svojo obveznost iz dokumentarnega akreditiva(izplača določeno denarno vsoto upravičencu) takrat, ko so izpolnjeni pogoji določeni v akreditivu, in ne takrat, ko so izpolnjene obveznosti iz temeljnega posla.

Dokumentarni akreditiv načelno bremeni naročnika akreditiva(dolžnika denarne obveznosti) in varuje interese upravičenca iz akreditiva. Interese upravičenca varuje zaradi dveh razlogov:

- po odprtju dokumentarnega akreditiva je nasproti upravičencu oziroma upniku iz temeljnega posla za izplačilo denarnega zneska zavezana banke; banke so zaradi posebnega načina poslovanja najzanesljivejši dolžniki

- abstraktna narava dokumentarnega akreditiva


Pri akreditivnem poslovanju vedno sodelujejo tri osebe – naročitelj akreditiva, akreditivna banka in upravičenec akreditiva.

Naročitelj akreditiva je oseba, po nalogu katere banka odpre dokumentarni akreditiv. Nalog banki še ne pomeni, da bo akreditiv odprt. Pravno razmerje med naročiteljem in akreditivno banko ima naravo mandatne pogodbe. Naročitelj akreditiva je oseba, ki mora po temeljnem poslu izpolniti obveznost plačila.

Upravičenec akreditiva(tudi uporabnik) je oseba, v korist katere banka odpre dokumentarni akreditiv. Potem ko upravičenec v roku predloži dokumente, kot so opredeljeni v akreditivni izjavi, mu mora banka izplačati akreditivni znesek.

Akreditivna banka je banka, ki odpre dokumentarni akreditiv. Akreditiv je bančni posel, kar pomeni, da je njegov izdajatelj lahko le banka oziroma posebna finančna organizacija. Banka je v zavezi takrat, ko upravičencu pisno sporoči, da mu je odprla akreditiv, in hkrati sporoči pogoje za realizacijo akreditiva. Akreditiv je torej odprt na podlagi enostranske izjave banke.

Sporočilna ali avizirna banka – včasih je akreditivna banka krajevno oddaljena od upravičenca, zato v izvedbo posla vključi sporočilno ali avizirno banko. Avizirna banka je spolnitveni pomočnik akreditivne banke in tudi dela po njenih navodilih. Avizirna banka nasproti upravičencu ni zavezana za plačilo akreditivnega zneska.

Potrdilna ali konfirmna banka je banka, ki potrdi ali konfirmira obveznost akreditivne banke, da bo izplačala akreditivni znesek, in s tem postane solidarno zavezana za izplačilo zneska.


Faze pri poslovanju z dokumentarnima akreditivom:

• 1. sklenitev temeljnega posla, ki vključuje dogovor o plačilu z dokumentarnim akreditivom

• 2. nalog kupca ali drugega dolžnika plačila banki, da odpre dokumentarni akreditiv

• 3. odprtje akreditiva – pisna izjava akreditivne banke upravičencu, da je odprt dokumentarni akreditiv, in pogoji za izplačilo akreditivnega zneska

• 4. izplačilo akreditivnega zneska upravičencu, potem ko je banka pregledala v roku predložene dokumente in ugotovila njihovo ustreznost

5. likvidacija akreditiva

Vrste dokumentarnih akreditivov:

- preklicni in nepreklicni

- prenosljivi in neprenosljivi

- potrjeni in nepotrjeni

- plačilni, akceptni in negocirni


Dokumentarni inkaso

Dokumentarni inkaso je prav tako način plačila, vendar prodajalca manj varuje kot dokumentarni akreditiv. Dokumentarni inkaso prodajalcu zagotavlja, da bo prejel plačilo, če bo kupec sprejel blago oziroma odkupil dokumente. Ne zagotavlja pa mu plačila, če kupec ne bi sprejel blaga, četudi sam izpolni obveznost iz prodajne pogodbe oziroma temeljnega posla. Pri dokumentarnem inkasu je vloga banke v posredovanju dokumentov, banka pa ni samostojno zavezana k izplačilu. Banka dokumentov ne pregleda, ampak le preveri, ali so predloženi vsi dokumenti, ki jih določa nalog za inkaso. V temeljnem poslu se stranki za dokumentarni inkaso navadno dogovorita s klavzulo D/P(dokumenti proti plačilu).


Pogodbena kazen

Z dogovorom o pogodbeni kazni se stranka zaveže, da bo v primeru kršite svoje pogodbene obveznosti nasprotni stranki plačala določen denarni znesek ali ji preskrbela kakšno drugo premoženjsko korist.

Pogodbeno kazen je mogoče uveljavljati le, če sta se stranki zanjo dogovorili. Bistvena razlika med odškodnino in pogodbeno kaznijo je v tem, da se odškodnina lahko uveljavlja le, če nastane škoda. Nastalo škodo mora dokazati upnik. Pogodbeno kazen pa je mogoče uveljavljati ne glede na nastalo škodo.

Pogodbena kazen ima funkcijo utrditve pogodbenih obveznosti zaradi dveh razlogov:

- ker grozi dolžniku in ga s tem vzpodbuja k pravilni izpolnitvi

- ker v primeru kršitve pogodbenih obveznosti olajša položaj upnika

Značilnosti pogodbene kazni:

- akcesornost – dogovor o pogodbeni kazni deli usodo temeljnega posla.

- Pogodbena stranka, ki krši pogodbeno obveznost, ni zavezana k plačilu pogodbene kazni, če za kršitev ne odgovarja

- Pogodbena kazen ima naravo stranske terjatve

- Obličnost – deli usodo temeljnega posla


Pogodbene kršitve, za katere je mogoč dogovor o pogodbeni kazni

Pogodbeno kazen je mogoče dogovoriti le za nedenarne obveznosti. Glede denarnih obveznosti pa ni mogoč dogovor o pogodbeni kazni za primer zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, mogoč pa je dogovor o pogodbeni kazni za primer neizpolnitve denarne obveznosti.

Če se stranki dogovorita za pog. kazen, a ne določita, katero pogodbeno kršitev naj sankcionira, velja zakonska domneva, da je pog. kazen dogovorjena za primer zamude. Poleg splošnih predpostavk za pog. kazen je določen še poseben pogoj – upnik obdrži pravico do uveljavljanja pog. kazni pod pogojem, da je po sprejemu izpolnitve nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.

Če je dogovorjena pog. kazen za primer neizpolnitve, ima upnik pravico izbire med dvema možnostima:

- uveljavlja razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve in izplačilo pog. kazni

- vztraja pri izpolnitvi pogodbe in uveljavlja sankcije zaradi zamude

Višina pogodbene kazni ne sme biti pretirano visoko, sicer jo sme sodišče na dolžnikovo zahtevo znižati.

Uveljavljanje pogodbene kazni načelno ne dopušča kumulacije z odškodninskim zahtevkom. To pomeni, da upnik ne more uveljavljati pogodbene kazni in odškodnine. Toda, če je nastala škoda večja od pogodbene kazni, ima upnik pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.


Ara, odstopnina, varščina

Ara (likof, zadav) je določen znesek denarja alli določena količina nadomestnih stvari, ki ga ena stranka izroči drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena. Ara je klasični institut za utrditev pogodbenih obveznosti, ob tem pa ima še poseben pomen v zvezi s sklenitvijo pogodbe in njeno izpolnitvijo. V zvezi s sklenitvijo pogodbe zato, ker je ara realni kontrakt. Kadar je med strankama dogovorjena ara, je pogodba sklenjena šele takrat, ko je ara dana. Ara se izroči ob sklenitvi pogodbe, predstavlja pa delno izpolnitev pogodbenih obveznosti, zato povezuje sklenitveno (stipulacijsko) in izpolnitveno (solucijsko) fazo pogodbe. Ara je institut za utrditev pogodbenih obveznosti, ker v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti obremeni dolžnika, s tem pa nanj pritiska, da ne pride do neizpolnitve.

Stranki se lahko dogovorita, da je pogodba sklenjena šele takrat, kadar se izroči ara, obenem pa določita, da sme vsaka stranka odstopiti od pogodbe s tem, da aro prepusti nasprotni stranki oziroma vrne dvojno aro. Takšen dogovor se ne podredi pravilom o ari, ampak pravilom o ari kot odstopnini.

Pri ari ima ob neizpolnitvi pogodbenih obveznosti pravico izbire pogodbi zvesta stranka. Ta lahko vztraja pri izpolnitvi pogodbe, ali ob razvezi pogodbe obdrži aro, ali ob razvezi pogodbe uveljavlja odškodnino. Tudi pretirano visoko aro sme sodišče na zahtevo zainteresirane stranke zmanjšati.


Odstopnina

Odstopnina(skesnina) ne utrjuje pogodbenih obveznosti, ampak jih rahlja. Na

podlagi dogovora o odstopnini ima ena stranka ali vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe. Izjava o odstopu učinkuje le, če je hkrati z izjavo dana tudi odstopnina, to je določen znesek denarja ali druga premoženjska korist.

Poroštvo

Poroštvo(fideuissio) je osebno ali personalno sredstvo za zavarovanje dolžnikovih obveznosti. Porok je oseba, ki se zaveže določeni osebi(tujemu upniku), da ji bo izpolnila obveznost, če ji obveznosti ne bo izpolnil njen dolžnik. Zaradi te obveznosti je upnikova terjatev nasproti dolžniku zavarovana. Upniku je še naprej zavezan obveznost izpolniti dolžnik, vendar pa je poleg dolžnika v zavezi tudi porok. Poroštvo utrjuje dolžnikovo obveznost do upnika. Poroštveno pogodbo skleneta porok in upnik. Glavni dolžnik ni stranka poroštvene pogodbe.


Značilnosti poroštva:

• - akcesornost – poroštvena pogodba je veljavna, če je veljavna tudi temeljna obveznost. Če temeljne obveznosti ni, tudi poroštvo ne more obstajati. Pravila:

• o s prenehanjem temeljne obveznosti preneha oziroma ugasne tudi poroštvo

• o z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka

• o porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika, lahko pa je manjša

• o s prenosom glavne terjatve preide na prevzemnika(novega upnika) tudi pravica iz poroštvene pogodbe

• o upnik svoje pravice iz poroštvene pogodbe ne more prenesti, če obenem ne prenese tudi glavne terjatve

• o porok se zaveže izpolniti tuj dolg, zato lahko porok zoper upnikov zahtevek uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika

• - enostransko obligacijsko razmerje – samo porok je zavezan opraviti izpolnitev

• - neodplačnost

• - nepreklicnost – soglasje volj obeh pogodbenih strank

• obličnost


Pri subsidiarnem poroštvu mora upnik najprej terjati glavnega dolžnika, in šele če ta obveznosti ne izpolni, sme terjati poroka. Če terja poroka, ima ta ugovor vrstnega reda(beneficium ordinis) – da terja najprej glavnega dolžnika.

Pri solidarnem poroštvu lahko upnik ob dospelosti terja izpolnitev od glavnega dolžnika ali od poroka. Sinonim za solidarno poroštvo je, da porok odgovarja kot porok in plačnik.

Poroštvo ni subsidiarne narave:

• - če se stranki poroštvene pogodbe dogovorita, da je poroštvo solidarno

• - če je poroštvo dano za obveznost iz gospodarske pogodbe

Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino.


Poroštvo za pogojno obveznost – če je glavna obveznost pogojna, je tudi poroštvo pogojno.

Poroštvo pod pogojem(pogojno) – je poroštvo, ko se porok v poroštveni pogodbi zaveže, da jamči za izpolnitev glavnega dolžnika, toda le, če bo ob dospelosti dolžnikove obveznosti izpolnjen določen pogoj.

Poroštvo za bodočo obveznost – upnik za sklenitev temeljnega posla z dolžnikom postavi pogoj, da ta vnaprej zagotovi poroštvo.

Poroštvo za poroštvo(podporoštvo, fideiussor succedaneus) – podporok ne jamči za glavnega dolžnika, ampak za poroka.

Poroštvo za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika do poroka – porok zavaruje svoje bodočo obveznost.

Poroštvena pogodba ne ureja razmerja med porokom in glavnim dolžnikom. Razmerje iz poroštvene pogodbe(razmerje med porokom in upnikom) je neodvisno oziroma abstraktno glede na razmerje med porokom in glavnim dolžnikom. Namen poroštva ni razbremeniti glavnega dolžnika, ampak povečati oziroma zagotoviti varstvo upniku. Zato pridobi porok, ki je poravnal upnikovo terjatev, to terjatev do dolžnika. Posledica porokove izpolnitve obveznosti glavnega dolžnika je zakonita subrogacija oziroma cesija. Na tej podlagi lahko porok uveljavlja regresno pravico, toda le takrat, ko je zoper upnikov zahtevek za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika uveljavljal vse tiste ugovore iz temeljnega posla, ki jih je smel oziroma mogel uveljavljati glavni dolžnik sam.


Del credere zavarovanje

Pri institutu del credere zavarovanje oziroma del credere odgovornost gre za pogodbeni prevzem posebnih obveznosti – obveznosti, ki sicer niso tipične oziroma so atipične za določena pravna razmerja.

Bistvenih razlik med del credere odgovornostjo agenta ali komisionarja in poroštvom ni. Razlika je, da je pri poroštvu porokova zaveza primarno ista kot zaveza glavnega dolžnika. Pri del credere pa je pa je obveznost agenta ali komisionarja lahko enaka kot obveznost dolžnika ali pa nadomestne narave.

Patronatska izjava

Patronatska izjava je najpogosteje častna zaveza ali obljuba izdajatelja, da bo sam izpolnil obveznost dolžnika, če je ne bo izpolnil dolžnik. Na poroštvo spominja zato, ker gre za izpolnjevanje tuje obveznosti. Patronatske izjave ni mogoče izsiliti s pravnimi sredstvi.


PRIMERPRIMER 1 1

Prodajalec A in kupec B sta sklenila pogodbo o prodaji Prodajalec A in kupec B sta sklenila pogodbo o prodaji traktorja, pri čemer je kupec plačal, traktor kljub traktorja, pri čemer je kupec plačal, traktor kljub opominu kupca ni bil dobavljen, je kupec vložil opominu kupca ni bil dobavljen, je kupec vložil tožbo na plačilo 20.000 EUR z zakonskimi tožbo na plačilo 20.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter zatrjeval, da predstavlja zamudnimi obrestmi ter zatrjeval, da predstavlja plačilo 5.000 EUR, ki jih je plačal prodajalcu ob plačilo 5.000 EUR, ki jih je plačal prodajalcu ob podpisu pogodbe, aro in da mu je zato dolžan podpisu pogodbe, aro in da mu je zato dolžan prodajalec vrniti dvojni znesek are. prodajalec vrniti dvojni znesek are.

Kakšne pravne možnosti ima kupec?Kakšne pravne možnosti ima kupec?

Dani znesek ni ara, ker mora biti ara dogovorjena med Dani znesek ni ara, ker mora biti ara dogovorjena med strankama (ara se ne domneva) in dobro je, da se tudi strankama (ara se ne domneva) in dobro je, da se tudi zapiše, da gre za aro zaradi lažjega dokazovanja pri zapiše, da gre za aro zaradi lažjega dokazovanja pri morebitnem kasnejšem sporu. Dani znesek je v našem morebitnem kasnejšem sporu. Dani znesek je v našem primeru avans in ker A ni izpolnil svoje obveznosti niti v primeru avans in ker A ni izpolnil svoje obveznosti niti v dodatnem roku, lahko B dani avans zahteva nazaj. Če mu dodatnem roku, lahko B dani avans zahteva nazaj. Če mu je pri tem nastala škoda, lahko zahteva tudi odškodnino.je pri tem nastala škoda, lahko zahteva tudi odškodnino.

Ali predstavlja konkretno plačilo 5.000 EUR aro?Ali predstavlja konkretno plačilo 5.000 EUR aro?

Konkretno plačilo ne predstavlja are temveč avans.Konkretno plačilo ne predstavlja are temveč avans.


PRIMER 2

Pogodbeni stranki A in B sta se dogovarjali o Pogodbeni stranki A in B sta se dogovarjali o sklenitvi predpogodbe za prodajo posl. sklenitvi predpogodbe za prodajo posl. prostora, pri čemer nista podpisali prostora, pri čemer nista podpisali predpogodbene listine medtem pa je predpogodbene listine medtem pa je potencialni kupec plačal aro v višini 10% potencialni kupec plačal aro v višini 10% pogodbene vrednosti.pogodbene vrednosti.

Ali je bil dogovor o ari veljavno sklenjen?Ali je bil dogovor o ari veljavno sklenjen?

Dogovor o ari ni bil veljavno sklenjen. Za Dogovor o ari ni bil veljavno sklenjen. Za predpogodbo se zahteva, da je sklenjena v takšni predpogodbo se zahteva, da je sklenjena v takšni obliki kot se zahteva za glavno pogodbo. Ker se obliki kot se zahteva za glavno pogodbo. Ker se za poslovanje z nepremičninami zahteva pisna za poslovanje z nepremičninami zahteva pisna oblika, predpogodba pa ni izpolnjevala zahtevane oblika, predpogodba pa ni izpolnjevala zahtevane obličnosti (neveljavna), je neveljavna tudi glavna obličnosti (neveljavna), je neveljavna tudi glavna pogodba. Ara je akcesorna obv. in ker glavna pogodba. Ara je akcesorna obv. in ker glavna pogodba ni veljavna, lahko kupec zahteva pogodba ni veljavna, lahko kupec zahteva plačani znesek (aro) nazaj.plačani znesek (aro) nazaj.


PRIMERPRIMER 3 3

Pogodbena stranka A, ki je pogodbeni stranki Pogodbena stranka A, ki je pogodbeni stranki B izročila aro ter je bila kasneje odgovorna B izročila aro ter je bila kasneje odgovorna za neizpolnitev obveznosti, je B-ju sporočil, za neizpolnitev obveznosti, je B-ju sporočil, da naj kar obdrži prejeto aro, ona (A) pa se da naj kar obdrži prejeto aro, ona (A) pa se več ne čuti vezanega iz prevzete več ne čuti vezanega iz prevzete obveznosti. obveznosti.

Ali je A ravnal pravilno?Ali je A ravnal pravilno?

Ni ravnal pravilno, ker ima pogodbi zvesta stranka Ni ravnal pravilno, ker ima pogodbi zvesta stranka možnost izbire (ali vztraja pri izpolnitvi pogodbe možnost izbire (ali vztraja pri izpolnitvi pogodbe ali pa obdrži prejeto aro).ali pa obdrži prejeto aro).

Ali lahko zahteva B kljub temu izpolnitev Ali lahko zahteva B kljub temu izpolnitev obveznosti? obveznosti?

Lahko, ker je B pogodbi zvesta stranka in ima Lahko, ker je B pogodbi zvesta stranka in ima pravico izbirati med tem ali vztraja pri izpolnitvi pravico izbirati med tem ali vztraja pri izpolnitvi obveznosti ali pa obdrži aro.obveznosti ali pa obdrži aro.


PRIMER 4

Družba A in B sta sklenili pogodbo o prodaji blaga (vrednost pogodbe je znašala 25.000 EUR), pri čemer je A nastopal kot prodajalec, B pa kot kupec. V cilju zavarovanja obv. sta str. dogovorili naslednjo klavzulo: «A se zavezuje v primeru neizpolnitve prevzetih obveznosti po dobavi blaga iz 2. člena te pogodbe, plačati aro v višini 2.500 EUR. Polovico tega zneska se zaveže plačati A ob podpisu te pogodbe, preostanek pa za primer neizpolnitve obveznosti. Če A zamudi z izpolnitvijo obveznosti se zaveže B-ju plačati za vsak dan zamude 50 EUR odškodnine. V vsakem primeru pa lahko A pred izpolnitvijo svoje obveznosti enostransko odstopi od pogodbe, če plača B-ju 5.000 EUR odškodnine. V tem primeru se B odreka vsem možnim odškodninskim zahtevkom nasproti A-ju. V kolikor B ne plača kupnine v dogovorjenem roku, dolguje A-ju pogodbene zamudne obresti, ki so za 20% višjekot zakonite zamudne obresti po zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.


ODGOVOR 4:

-aro je treba plačati v celoti

-mišljeno kot pog. kazen, zapisano kot limitirana odškodnina

-mišljeno kot odstopnina, zapisano kot odškodnina (slabo, ker nam je prodajalec dolžan dati 5.000 EUR samo, če dokažemo, da nam je zaradi tega nastala škoda-mnogokrat je to težko dokazati)

-kogenten je predpis za plačilo zamudnih obresti, višino obresti pa lahko stranke prosto določajo, vendar pa te ne smejo presegati 50% več, kot znašajo zakonite zamudne obresti (20% višje torej niso previsoke).


PRIMER 5 PGU (posebna gradbena uzanca) določajo, da znaša

pogodbena kazen za primer zamude v kolikor se stranke ne dogovorijo drugače, 1‰ na dan, vendar skupaj ne več kot 5% pogodbene vrednosti.

ODGOVOR 5

Upnik ne more zahtevati pog. kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja (250. člen OZ).


PRIMER 6Dobavitelj blaga A in B sta se dogovorila za pog. kazen

za primer zamude. A je zamujal z izpolnitvijo zaradi zamude svojega dobavitelja. Ali A dolguje B-ju pog. kazen?

ODGOVOR 6

Da, dolguje.

Gospodarsko pravovaje

asistasist. mag. . mag. Sara Ahlin Doljak, 2008/2009Sara Ahlin Doljak, 2008/2009

[email protected]@guest.arnes.si

gospodarsko pravo vaje

Documents