bivanje v interpret aciji aristotel aristotel: fizika (i ...· 5 aristotel: fizika aristotel fizika*

Download BIVANJE V INTERPRET ACIJI ARISTOTEL Aristotel: Fizika (I ...· 5 ARISTOTEL: FIZIKA Aristotel FIZIKA*

Post on 06-Jun-2018

228 views

Category:

Documents

3 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • B I VA N J E V I N T E R P R E T A C I J I

    ARISTOTELAristotel: Fizika (I. knjiga, 1.3., 7. in 9. poglavje) 5Valentin Kalan: Krisis peri tes aletheias Odlo~itev

    o resnici: k odnosu med fizikoin metafiziko v Aristotelovi filozofiji 19

    Branko Klun: Recepcija Aristotelovega boga priToma`u Akvinskem 47

    ZVEN IN POSLUHTrasibulos G.Georgiades: Imenovanje in zazvenjanje.

    ^as kot logos 73Holger Schmid: Poslu{anje. Druga stran

    transcendentalne poetike 115

    POJMOVNA ZGODOVINAAndrinaTonkli-Komel: Uvod v pojmovno zgodovino 131Gunter Scholtz: Kaj je pojmovna zgodovina in ~emu

    se z njo ukvarjamo 137Alfredo Marini: Meje razumevanja in tvorjenje

    pojmov pri Wilhelmu Diltheyu 159Manfred Riedel: Univerzalnost evropske znanosti

    kot pojmovnozgodovinskiin znanstvenozgodovinski problem 187

    Jan Bednarik: Vicove besede 211

    KRITIKA UMA IN KRIZA MODERNOSTIDimitri Ginev: Spopad za pometafizi~no mi{ljenje 235Oliver Cosmus: Heideggrova destrukcija subjekta 259@arko Pai}: Nietzsche in postmoderna kritika uma 273Dean Komel: Nietzschejev interpretativni izziv 287

    IZVLE^KI 323

  • 2

    PHAINOMENACONTENTS VOL. 11, NO. 4142, NOVEMBER 2002

    BEING WITHIN INTERPRETATION

    ARISTOTLE5 Aristotle: Physics (Book I, Chapters 13, 7 and 9)

    19 Valentin Kalan: Krisis peri tes aletheias Decision about Truth:The Relation between Physics and Metaphysics in AristotlesPhilosophy

    47 Branko Klun: The Reception of Aristotles God in ThomasAquinas

    SOUND AND MUSICAL EAR73 Trasibulos G. Georgiades: Naming and Sounding. Time as Logos

    115 Holger Schmid: Listening. The Other Side of TranscendentalPoetics

    HISTORY OF IDEAS131 Andrina Tonkli-Komel: Introduction to Begriffsgeschichte137 Gunter Scholtz: What Is Begriffsgeschichte and Why It Deserves

    Our Attention159 Alfredo Marini: The Limits of Understanding and Formation of

    Concepts in Wilhelm Dilthey187 Manfred Riedel: Universality of European Science as an Issue

    Addressed in View of Begriffsgeschichte and History of Science211 Jan Bednarik: Vicos Words

    CRITIQUE OF REASON AND THE CRISIS OF MODERNITY235 Dimitri Ginev: Struggle for Postmetaphysical Thinking259 Oliver Cosmus: Heideggers Destruction of the Subject273 @arko Pai}: Nietzsche and the Postmodern Critique of Reason287 Dean Komel: Nietzsches Interpretative Challenge

    323 ABSTRACTS

    2. STRAN

  • 3

    ARISTOTEL

    ARISTOTEL

    ARISTOTEL

  • 4

    Pripravil Valentin Kalan

  • 5

    ARISTOTEL: FIZIKA

    AristotelFIZIKA*I. knjiga: Narava kot po~elo in na~ela narave.Poglavja: 13, 7 in 91

    1. poglavje: Cilj in postopek raziskovanja narave2

    [184a] 184a10 Ker pa vedenje in znanje glede vseh tistih raziskav, pri katerihobstajajo na~ela ali vzroki ali prvine izhaja iz poznavanja prav teh (tedaj sinamre~ predstavljamo, da imamo uvid v vsako posamezno stvar, kadar smospoznali njene vzroke, ki so prvi, in prva na~ela, in sicer vse do njenih sestavin),je o~itno, da je tudi za znanost o naravi treba poskusiti najprej opredeliti to, kar

    * Naslov izvirnika ARISTOTELOUS FUSIKH AKROASIS.Prevedeno po izdaji: ARISTOTELIS PHYSICA, recognovit brevique adnotatione critica instruxitW. D. Ross, Oxonii e typographeo Clarendoniano 1992.Prevod nastaja v okviru raziskovalnega programa Zgodovina filozofije in fenomenologija, ki gafinansira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.1 Prva knjiga Fizike je po Gadamerjevem videnju kritika Platonovega Timaja in kritika ontolo{kepretenzije predpostavke o pralikih (ijdevai) na osnovi predpostavke o bivajo~em po naravi, o naravnibiti, fuvsei o[n.2 Znanost je spoznanje prvih po~el in vzrokov. Spoznavanje za~enja pri prvem za nas in gre kprvemu po naravi. Prvo za nas se daje v splo{nih in zmedenih pojmih, toda to je nujni za~etekvedenja. Na fundamentalni pomen tega poglavja nas ve~krat spomni M. Heidegger. Tako pravi npr.v predavanjih o stavku zadostnega razloga: To kratko poglavje je klasi~ni uvod v filozofijo. Tudi{e danes naredi cele knji`nice filozofske literature za odve~ne. Kdor je razumel to poglavje, moretvegati prve korake v mi{ljenju. Prim. M. Heidegger, 19927, str. 112.

  • 6

    PHAINOMENA 11/4142 ARISTOTEL

    zadeva njena na~ela. Toda pot spoznanja poteka3 od stvari, ki so bolj spoznavnein jasnej{e za nas, k stvarem, ki so bolj jasne in bolj spoznavne po naravi: nisonamre~ ene in iste stvari spoznavne tako za nas kakor tudi enostavno. Ravnozato je nujno, da s to vrsto obravnave napredujemo od stvari, ki so sicer posvoji naravi /20/ bolj nejasne, toda nam bolj jasne, k stvarem, ki so po naravijasnej{e in tudi bolj razpoznavne. A kar je nam najprej bolj o~ividno in jasno,so pravzaprav pome{ani skupki; {ele kasneje pa iz teh nerazlikovanosti po-stanejo njihove spoznavne prvine in na~ela, s tem da jih raz~lenjujemo. Zaraditega moramo iti naprej od teh splo{nosti k njihovim posameznostim (ta; kaqVe{kasta);4 celota je namre~ glede na ~utno zaznavanje bolj spoznavna, splo{nostpa je nekak{na celota: splo{nost namre~ zaobsega mno{tvo kot svoje dele. /[184b] Prav to pa se dogaja na nek na~in tudi z imeni v razmerju do govorice:imena namre~ ozna~ujejo neko celoto, dasi na nedolo~en na~in, na primerkrog,5 medtem ko ga njegova opredelitev raz~lenjuje na njegove posameznosti.Ampak tudi majhni otroci najprej vse mo{ke nagovarjajo za o~ete in za materevse `enske, kasneje pa razlikujejo izmed njih vsakega in vsako posebej.

    2. poglavje: Mnenja za~etnih mislecev o na~elih narave; bivajo~e ni eno,kakor so domnevali eleati6

    184b15 Ker pa je na~elo nujno ali eno ali ve~, in ~e eno, bodisi negibljivo,kakor trdita Parmenid in Melis, ali gibajo~e se, kakor trdijo misleci o naravi,

    3 184a16. Pacius je videl v Aristotelovi metodi tri komponente za prou~evanje na~el naravoslovja:1) methodus resolutiva a toto integrato ad partes integrantes, tj. pot od naravnega telesa do snovi inoblike, ki ga sestavljata,2) methodus divisiva ab universalibus et notioribus secundum sensum ad particularia, tj. potod teles nasploh (predmet Fizike) do enostavnih teles (prikazanih v O nebu) do sestavljenih teles(O nastajanju in propadanju, biolo{ke razprave);3) methodus definitiva a nomine ad definitione, tj. pot od imena do definicije stvari, ki jo imeozna~uje.4 Obi~ajna interpretacija je zoperstavljala metodologijo Fizike in metodologijo Drugih analitik.^eprav je res, da je splo{no tisto, kar je bolj oddaljeno od nas oz. od zaznavanja (Druge analitike,A 2, 72a1-5), pa je Bolton pokazal, da obstaja konsistenca med metodologijo Fizike in Drugihanalitik. Prim. Bolton 1992, str. 9sl.5 Primer kroga je poznan iz Platonovega 7. pisma.6 Aristotel na{teva najprej mo`ne alternative glede na~el: ali eno po~elo ali ve~, ~e eno po~elo aligibljivo ali negibljivo, ~e ve~ ali omejeno ali neomejeno {tevilo, ~e omejeno, tedaj: dva, tri ali {tiri,~e neomejeno, so po~ela lahko enakorodna ali neenakorodna. Nato obravnava eleatski nazor, da jebivajo~e po po~elu eno in negibljivo, ki Aristotelu pomeni zanikanje mo`nosti naravoslovja, {e ve~,celo zanikanje narave same. Kljub temu Aristotel razlaga to tezo Parmenida in Melisa, ker zadevabistvo filozofije.

  • 7

    ARISTOTEL: FIZIKA

    pri ~emer nekateri zatrjujejo, da je prvo po~elo zrak, drugi pa da je voda; ~e pajih je ve~, jih je po {tevilo ali omejeno ali neskon~no, in ~e jih je omejeno{tevilo, a ve~ kakor eno, tedaj sta ali dve ali so tri ali /20/ {tiri ali neko drugodolo~eno {tevilo, in ~e jih je neskon~no {tevilo, tedaj jih je neskon~no ali tako,kakor trdi Demokrit, da so po rodu eno, pa se po obliki, ali pa po vrsti, ali pa so si po vrsti celo nasprotna. Na podobenna~in pa raziskujejo tudi tisti, ki raziskujejo bivajo~e stvari glede na to, kolikojih je; i{~o~ namre~ prvobitnosti, iz katerih bivajo~e so, nato raziskujejo, ali sole-te eno ali mnogo, in ~e je prvobitnosti mnogo, ali jih je omejeno ali ne-omejeno {tevilo, tako da prou~ujejo po~elo in prvino, ali je eno ali mnogo.

    184b25 Vendar pa gledati, ali je bit eno in negibljivo, sploh ni opazovanjenarave; /[185a] prav kakor namre~ tudi geometru ni treba odgovarjati nasprotinekomu, ki ukinja na~ela geometrije, temve~ je to ali zadeva neke druge zna-nosti ali vsem znanostim skupne znanosti, na tak na~in tudi ne tistemu, kiprou~uje na~ela; ni namre~ {e naprej na~elo, ~e je zgolj eno in ~e eno biva na tana~in. Na~elo je namre~ ali na~elo ne~esa ali na~elo nekaterih stvari. Tedaj paje opazovati, ali je na~elo eno na ta na~in, podobno, kakor ~e bi razpravljalinasproti katerikoli drugi izmed trditev, ki so izre~ene zaradi besedovanja (naprimer nasproti Heraklitovi7 ali ~e bi kdo trdil, da je da je bit en sam ~lovek),ali pa bi re{evali prepirljivo govorico, kar pa ravno vsebujeta obadva nauka,tako Melisov kakor Parmenidov: oba namre~ privzemata /10/ napa~ne trditvein nepravilno sklepata; toda Melisova razlaga je bolj groba in ne vsebuje no-bene te`ave kajti br` ko je dopu{~ena ena neumestnost, druge stvari sledijo:to pa ni ni~ te`avnega.8

    185a12 A nam naj bo za podlago, da so stvari, ki bivajo po naravi, ali vse alimarsikatere v gibanju: to je jasno iz navoda (ejpagwghv).9 Ni pa tudi primernoobenem razre{evati prav vseh te`av, temve~ samo tiste, ki nastanejo, kadarnekdo napa~no sklepa pri dokazovanju iz na~el, ne pa tistih, pri katerih ni tako,kakor mora na primer kvadriranje kroga (tetragwnismov~)10 s pomo~jo odse-kov razre{iti geometer, medtem ko razre{itev Antifontovega kvadriranja ni

    7 Najbr` je mi{ljen izrek, da je dobro in slabo isto.8 Prim. 186a10.9 185a14: za Aristotela je navod ali indukcija neposreden uvid v bistvo stvari, je neka izku{njastvari, ki ni empirija kar tako, temve~ dolo~eno dognanje, ki izvira iz neposrednega izkustva stvari.Aristotelovo indukcijo zato prevajata tako intuitus kakor experientia.10 185a17. O problemu k