Študijksi program pedagoŠka fizika (2. stopnja) uČni ...planinsic/pedfiz2/pedfiz2_un.pdf · j...

ŠTUDIJKSI PROGRAM PEDAGOŠKA FIZIKA (2. STOPNJA)

UČNI NAČRTI (Manjkata še IP iz astrofizike in fizike delcev)

1. Naslov enote / predmeta / modula

DIDAKTIKA FIZIKE 2

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5

4. Kontaktne ure

Skupaj75

P 30 V 30 S 15 Ostale oblike

5. Stopnja magistrska (druga)

6. Letnik 1. 7. Semester 1.

8. Študijski program

Fizika 9. Študijska smer

Pedagoška fizika

10. Steber programa

Obvezni predmet 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti Demonstracijski poskusi, samostojni nastopi študentov

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Sposobnost poučevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja fizikalnih vsebin iz poglavij valovanje, elektromagnetizem in geometrijska optika. Učinkovita uporaba demonstracijskih poskusov, računalniške, video in avdio tehnologije pri pripravi in izvedbi učne ure iz poglavij elektromagnetizma, optike in moderne fizike ter pri preverjanju in ocenjevanju znanja.

14. Opis vsebine

Obravnava didaktike naslednjih poglavij: Mehanska valovanja Zvok Elektrostatika Električni tok in upor Magnetno polje Indukcija Elektromagnetno nihanje in valovanje Geometrijska optika Valovna optika

s poudarkom na:

- spoznavanju različnih oblik učenja in poučevanja - prepoznavanju tipičnih zakoreninjenih napačnih in alternativnih predstav, ki jih imajo učenci o fizikalnih pojavih zajetih v obravnavanih poglavjih, - poznavanju težje usvojlivih fizikalnih vsebin, ki sestavljajo obravnavana poglavja, - spoznavanju z različnimi klasičnimi in interaktivnimi demonstracijskimi poskusi ter sodobno didaktično opremo, ki sloni na uporabi IKT, - povezovanju učne snovi s primeri iz narave, vsakdanjega življenja in novimi tehnologijami, - medpredmetnem povezovanju, - pridobivanju in razvijanju retoričnih in komunikacijskih veščin, sposobnosti strokovnega pisanja ter kolegialne presoje.

15. Temeljna literatura

1. J Strnad, Fizika I, II, DZS. 2. J Strnad, O poučevanju fizike, knjižica Sigma (DMFA) 2007. 3. C Swartz, T Miner, Teaching Introductory Physics - a source book, AIP

press (1998). 4. R L Reese, University Physics, Brooks/Cole Publ., Pacific Grove (2000). 5. PIRA Physics Demonstration Bibliography (http://physicslearning.colorado.edu/PIRA/pira.asp) 16.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje osnovnih konceptov valovanja, elektromagnetizma in geometrijske optike s poudarkom na poznavanju tipičnih napačnih predstav in težav, ki jih imajo gimnazijci pri obravnavi teh vsebin. Obvladovanje pristopov in učnih pripomočkov za učinkovito obravnavo omenjenih poglavij v gimnaziji.

16.2 Uporaba Priprava in izvedba učinkovite učne ure za obravnavo vsebin iz področij valovanje, elektromagnetizem in geometrijska optika za gimnazije.

16.3 Refleksija Zavedanje tipičnih pasti in težav pri obravnavi vsebin iz področij valovanje, elektromagnetizem in geometrijska optika. Vrednotenje lastnih dosežkov in kolegijsko vrednotenje dosežkov kolegov.

16. Predvideni študijski dosežki

16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost posredovanja fizikalnih vsebin široki javnosti. Učinkovita uporaba demonstracijskih poskusov in IKT pri posredovanju naravoslovnih vsebin širši javnosti.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, sodelovalno učenje/poučevanje, aktivno učenje ob poskusih, seminarske in projektne naloge

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

(a) Vpis v letnik. (b) Uspešno zaključen študij na prvi stopnji smeri Izobraževalna fizika ali drug ekvivalenten študij (c) Uspešno opravljena simulacije šolske ure je pogoj za pristop k ustnemu izpitu.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

(a) Ocene simulacije šolske ure. (b) Ocena predavanj je sestavljena iz ocen testov in ocene ustnega izpita. Ocene: 1-5 (negativno), 6-10 (pozitivno) (po Statutu UL).

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

Izr. Prof. dr. Gorazd Planinšič • LIKAR, Andrej, CVETKO, Dean, PLANINŠIČ, Gorazd. Zgledi iz

fizikalnih merjenj, (Zbirka izbranih poglavij iz fizike, 43). Ljubljana: DMFA - založništvo, 2005.

• PLANINŠIČ G, SLIŠKO J, Mechanical model aids understanding of light interference. Phys. Educ., 2005, 40, str. 128-132.

• PLANINŠIČ G, PROSEN T, Conducting rod on the axis of a charged ring : the Kelvin water drop generator. Am. J. Phys., 2000, 68, str. 1084-1089.


Razvoj fizike


4

4. Kontaktne ure

Skupaj45



6. Letnik 1 7. Semester 1



Pedagoška fizika

10. Steber programa

obvezni 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti animirane skice 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Predmet vpeljuje razvoj fizikalnih pojmov in teorij skozi čas kot jih razumemo danes. Stranpoti so bežno nakazane le pri prelomnih trenutkih. Predmet želi skozi razvoj dodatno osvetliti ključna spoznanja v klasični in moderni fiziki.

14. Opis vsebine

Zasnove naravoslovja v antiki Aristarh, Eratosten, Apolonij, Hiparh, Ptolomej. Mehanika in Osončje Arhimed, Jordan, Stevin, Buridan, Galileo, Kopernik, Brahe, Kepler Descartes, Huygens, Newton, Leibniz, natančna astronomska opazovanja, Baselska šola, Lagrange, Hamilton Poisson, mehanika netogih teles, nihanje in valovanje. Termodinamika Merjenje temperature, plinski zakoni, toplota, prevajanje toplote in Fourier, energijski zakon, parni stroji, Carnot, entropijski zakon, Clausius, Clapeyron, Thomson, Nerst. Elektromagnetizem Elektrostatika, tok, magnetni učinek toka, indukcija, električno nihanje, Maxwell, Hertz. Optika Geometrijska optika, hitrost svetlobe, valovanje-delci, Fresnel. Atomika Kemiki in plinski zakoni, kinetična teorija plinov, problem entropijskega zakona in Boltzmann, atomi in molekule - ali so?, Roentgen, radioaktivnost, elektron, osnovni naboj, elektroni in pojavi, zgradba atomov in atomsko jedro, odkritje nevtrona. Relativnost Michelson-Morleyev eksperiment, Fitzgerald, Larmor, Lorenz, Poincare, Einstein, nadaljnji razvoj Kvantna fizika Pred Planckom, Planck, Compton, specifična toplota trdnin, kvanti in opis atoma, spin, Paschen-Backov pojav, Paulijevo načelo, Einstein in sevanje atomov, načelo korespondence, snovno valovanje in de Broglie.Pregled Nobelovih nagrad iz fizike in razvoj v sedanjem obdobju


Janez Strnad, Razvoj fizike, DZS 2003 in literatura navedena tam

16.1 Znanje in Razumevanje

Cilj predmeta je spoznati, da so se fizikalne ideje razvijale v tesni povezavi z izidi poskusov, slednji pa so tesno povezani s stanjem družbe in njenim tehnološkim razvojem. Pedagogu je predmet dragocen kažipot pri ustreznem podajanju snovi v okolju, ki je čedalje bolj skeptično glede naravoslovja.

16.2 Uporaba Posebno pomembno pri pedagoškem delu v šolah je ščepec pouka posvečen tudi razvoju fizike. Učitelj osvetli težave, ki so jih imeli predniki pri formulaciji zakonov, kar je morda spodbudno, morda naravnejši pouk na nižjih, še neprofesionalnih stopnjah. Zanimive zgodbe iz razvoja pritegnejo pozornost.

16.3 Refleksija Predmet nudi integralni pogled na celotno fiziko iz nekoliko drugačnega zornega kota kot je to v navadi pri specializiranih predmetih. Sinteza znanja pa je za predgoga pomembna pri njegovem poslanstvu širjenja priljubljenosti fizike in z njo naravoslovja med mladino.



Povezava osnovnih prijemov pri opisu narave v povezavi s ključnimi poskusi je pri tem predmetu edinstvena. Predmet zanimiv tudi drugim študentom naravoslovja zaradi strnjenega pregleda preko vse fizike.


predavanja, seminar


- vpis v letnik - opravljen pisni izpit


pisni izpit, oceni 1-5 (negativno), 6-10 (pozitivno;) ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil


Samoevalvacija, študentska anketa (interna in univerzitetna)


prof. dr. Andrej Likar

1) LIKAR, Andrej, On classical and quantal measurements. Am. j. phys., 1989, 57, str. 243-246.

2) VEROVNIK, Ivo, LIKAR, Andrej. Continuous fluctuation interferometer. Am. j. phys., April 1999, vol. 67, no. 4, str. 354-356 3) LIKAR, Andrej, KOŽUH, Vasja. Animirane skice pri pouku fizike, (Računalniško opismenjevanje). 1. natis. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1997. 89 str., ilustr. ISBN 961-234-077-3. [COBISS.SI-ID 70674944]

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=70674944

1. Naslov enote / predmeta / modula Pedagogika z andragogiko 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 6 4. Kontaktne ure Skupaj 75 P 75 V - S - Ostale oblike - 5. Stopnja magistrska

(druga) 6. Letnik 1. 7. Semester 1. in 2.

8. Študijski program Pedagoška matematika 9. Študijska smer 10. Steber programa obvezni - skupni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predmet je deljen na dva vsebinska področja. Študenti poslušajo najprej

vsebine s področja pedagogike, nato z andragogike. Ločeno opravljajo dva delna izpita, izpit iz pedagogike in izpit iz andragogike, skupna ocena obeh delnih izpitov je zaključna ocena predmeta Pedagogika z andragogiko.


Področje pedagogike: • Poznajo zakonitosti in pomen temeljnih pedagoških teoretskih

usmeritev za oblikovanje vzgojnega koncepta javne šole. • Poznajo zakonitosti delovanja vzgojno izobraževalnega procesa,

oblikujejo jasna pravila za vedenje in disciplino v razredu ter upoštevajo etična načela in zakonska določila.

• Razvijajo kompetence za oblikovanje učnih programov za doseganje ustrezne vzgojne dimenzije pouka pri določenem predmetu in za vključevanje učencev v projekte za raziskovanje in pridobivanje znanj.

• Poznajo pedagoško vlogo učitelja v šoli, znajo reševati vzgojne in disciplinske probleme v razredu in šoli, ustvarjati ustrezno klimo, spodbujati pozitivne vrednote, stališča in vedenje.

• Razvijajo pozitiven odnos do učencev in uporabljajo ustrezne pristope glede na njihovo socialno, kulturno, etično, jezikovno in versko različnost.

Področje andragogike: • Poznajo andragoške zakonitosti in sodelujejo pri vodenju

izobraževalnih institucij. Načrtujejo in oblikujejo različne projekte. Vodijo in koordinirajo izobraževalno delo s širšim družbenim okoljem.

• Upoštevajo in uporabljajo različna andragoška načela, metode, oblike in tehnike za delo z odraslimi. Vodijo sestanke in diskusije s starši ter drugimi osebami.

• Oblikujejo operativni izobraževalni program za odrasle (starše, idr.), glede na njihove potrebe, za spodbujanje in v podporo pridobivanja znanja učencev (delavnice za starše, študijske krožke, šole za starše, različna izobraževanja,…).

• Načrtujejo, spremljajo, vrednotijo in uravnavajo lastni profesionalni razvoj. Oblikujejo program osebnega vseživljenjskega izobraževanja. Poznajo izkustveno učenje.

• Spodbujajo vseživljenjsko izobraževanje in učenje odraslih v šolah in drugih izobraževalnih institucijah in učinkovito komunicirajo z odraslimi.

14. Opis vsebine Področje pedagogike: • Opredelitev pedagogike kot znanosti in njenih temeljnih pojmov.

Družbena pogojenost vzgoje in izobraževanja (šola kot družbena ustanova, kot ideološki aparat države…).

• Vzgoja kot intencionalni dejavnik razvoja posameznika, kulture in družbe. Legitimnost vzgoje in njena povezanost s socializacijo. Vrste socializacije in modeli šolske (vzgojne) socializacije.

• Vzgojno izobraževalni (pedagoški) proces v šoli. Odnos med vzgojo in izobraževanjem. Vrste vzgoje (intencionalna, …). Vzgojni stili (represivni,…) in vzgojni koncepti (duhoslovni, pedocentrični,…).

• Objekt in subjekt vzgoje in izobraževanja. Vzgojni in izobraževalni cilji ter smotri. Dejavniki vzgoje in izobraževanja (učitelj, učni

predmeti, disciplina, kulturna in organizacijska razvitost šole). • Sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti (koncept inkluzivne

šole utemeljene na načelih: pravičnosti, enakosti možnosti, solidarnosti, integracije, pluralizma in interkulturnosti). Upoštevanje temeljnih človekovih pravic v sodobni šoli. Etična načela in zakonska določila.

• Učitelj v sodobni šoli kot strokovnjak za nove pristope dela v razredu (glede na socialno, etično, jezikovno, idr. različnost učencev, spodbuja učno okolje), strokovnjak za vključevanje učencev v projekte za raziskovanje in pridobivanje znanja. Oseba in osebnost (učiteljeva avtoriteta, učiteljeva vrednostna orientacija in temeljna načela moralnega razsojanja).

Področje andragogike: • Opredelitev andragogike kot znanosti in njenih temeljnih pojmov.

Pojem odraslosti in življenjska obdobja. Učenje/izobraževanje odraslih in razlike v učenju/izobraževanju odraslih od učenja/izobraževanja otrok in mladine. Vrste izobraževanja odraslih (formalno,…). Ovire, motivi in motivacija za izobraževanje odraslih. Vzgoja in vrste vzgoje ter prevzgoja odraslih. Socializacija odraslih. Teorija permanentnega izobraževanja ter vseživljenjsko učenje in izobraževanje odraslih.

• Izobraževanje odraslih kot potreba družbe, šole (drugih institucij) in potreba posameznika. Tough (učni projekti, samostojno izobraževanje odraslih), Titmus (pomen komunikacije), Kidd (znanje za preživetje)…

• Operativni učni načrt za delo in izobraževanje odraslih. Ugotavljanje potreb po izobraževanju odraslih in načini sestavljanja izobraževalnih programov za odrasle. Programiranje izobraževanja odraslih.

• Planiranje izobraževanja odraslih. Izbor virov znanja. Metode izobraževanja odraslih (predavanja, pogovora, diskusije, igranja vlog, supervizija, idr.). Oblike izobraževanja odraslih (organizacija in izvajanje seminarjev, tečajev, mentorstva, študijskih krožkov,…). Pogoji in izvajanje izobraževanja odraslih ter upoštevanje andragoških načel (prostovoljnost,… idr.). Vrednotenje izobraževanja odraslih. Vrste, načini in rezultati vrednotenja izobraževanja odraslih.

• Profesionalni razvoj učitelja in drugih odraslih. Oblikovanje osebnega vseživljenjskega izobraževanja in metoda izobraževalne biografije. Pomen izkustvenega učenja učiteljev in drugih odraslih.

• Spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja in učenja odraslih v šoli in drugih izobraževalnih institucijah in učinkovita komunikacija (verbalna, neverbalna) med sodelavci, starši in drugimi odraslimi posamezniki in institucijami.

15. Temeljna literatura Področje pedagogike: • Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast, Znanstveno in

publicistično središče, Ljubljana. • Kroflič, R. (2002). Šola, izkustveni prostor socialnega učenja in/ali

moralne vzgoje? Sodobna pedagogika, št. 5. • Šelih, A.(ur.) (1996). Otrokove pravice, šolska pravila in nasilje v

šoli. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. • Vzgoja v javni šoli (2000). (Temat. sklop Sodobne pedagogike), št.

1. Priporočena literatura:

• Govekar-Okoliš, M. (2001). Disciplina in vzgojni režim v gimnazijah na Slovenskem v letih 1849-1914, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana.

• Kalin, J. (2003). Pouk, ki spodbuja sodelovalno klimo in nenasilje. Sodobna pedagogika, let. 53, št. 4, str. 42-57.

• Kroflič, R.(2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca. Sodobna pedagogika, št. 4.

Področje andragogike • Jelenc, S. (1998). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana:

Andragoški center Slovenije. • Krajnc, A. (1976). Metode izobraževanja odraslih. Ljubljana:

Delavska enotnost. • Mijoč, N., Findeisen, D. in Krajnc A. (1993). Študijski krožki.

Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Obča andragogika. Izbrana poglavja tujih avtorjev. Skripta.

Priporočena literatura: • Govekar-Okoliš, M. (2000). Izobraževalna biografija:pomen in

oblikovanje osebne izobraževalne biografije. Ljubljana: Andragoška spoznanja, št. 4, str. 27-44.

• Mijoč, N. (1999). Znanje pridobljeno z izkustvenim učenjem. Ljubljana: Andragoška spoznanja, št. 1, str. 44-51.

• Brajša, P. (1993). Pedagoška komunikologija. Ljubljana: Glotta nova.


16.1 Znanje in razumevanje

Področje pedagogike Študenti poznajo: • in razumejo zakonitosti pedagoških

teoretskih usmeritev za oblikovanje vzgojnega koncepta javne šole,

• zakonitosti delovanja vzgojno izobraževalnega procesa in vlogo vzgoje ter socializacije za razvoj posameznika, kulture in družbe,

• vloge učitelja in učenca kot subjekta in objekta pri pouku,

• sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti, etična načela in zakonska določila,

• značilnosti pedagoške vloge učitelja. Andragoško področje Študenti poznajo: • in razumejo zakonitosti andragoških

problemov in situacij v izobraževalnih institucijah (šolah…),

• oblike sodelovanja pri vodenju izobraževalnih institucij (načrtovanje in oblikovanje šolskih in drugih projektov),

• andragoška načela, metode, oblike, tehnike za delo/izobraževanje z odraslimi (starši, idr.) ter učinkovito komunikacijo,

• postopek oblikovanja izobraževalnega programa za odrasle in vrednotenje izobraževanja,

• metode za spremljanje, vrednotenje in uravnavanje lastnega profesionalnega razvoja in za vseživljenjsko učenje in izobraževanje.

16.2 Uporaba Področje pedagogike Študenti znajo: • oblikovati programe za oblikovanje vzgojne

dimenzije pouka pri posameznem predmetu, • oblikovati programe za vključevanje

učencev v projekte za raziskovanje in pridobivanje znanj,

• reševati vzgojne in disciplinske probleme v razredu in šoli,

• razvijati pozitiven odnos in ustrezne pristope do učencev glede na socialno, kulturno, etično, jezikovno in versko različnost učencev.

Andragoško področje Študenti znajo: • ugotavljati potrebe po izobraževanju

odraslih v instituciji, voditi in koordinirati šolsko delo s starši, sodelavci in s širšim družbenim okoljem,

• oblikovati operativni izobraževalni program za odrasle, uporabljati andragoška načela, upoštevati pogoje dela, metode in različne tehnike dela z odraslimi,

• uporabiti ustrezne andragoške oblike dela z odraslimi, glede na njihove potrebe in ustrezne načine vrednotenja znanja odraslih,

• izdelati načrt lastnega profesionalnega razvoja in izobraževanja ter skrbeti za vseživljenjsko učenje in izobraževanje.

16.3 Refleksija Pedagoško področje: • Povezujejo teoretična znanja z dejanskim

pedagoškim (vzgojnim) delom na šoli. • Znajo uporabiti znanja s področja etičnih

načel in zakonskih določil pri izvajanju učnega procesa.

• Se zavedajo odgovornosti oblikovanja posameznikove osebnosti, pozitivnega odnosa do sočloveka in svoje vzgojne ter izobraževalne vloge v razredu in na šoli.

Andragoško področje: • Povezujejo teoretična znanja z dejanskim

andragoškim delom na šoli in drugih institucijah.

• Znajo na temelju teoretičnih spoznanj uporabiti ustrezne oblike, metode in tehnike dela z odraslimi (starši) ter glede na različne potrebe pripraviti operativni izobraževalni program oz. različne načine sodelovanja.

• Razvijajo pozitivna stališča do lastnega dela in dela z odraslimi (straši, sodelavci,..)


Pedagoško in andragoško področje: • Znajo upoštevati razlike med otroki,

mladostniki in odraslimi pri njihovem delu in izobraževanju ter z njimi na ustrezen način komunicirati.

• Znajo upoštevati razlike v pripravi izobraževalnih programov za otroke, kot za odrasle.

• Znajo spodbujati pozitivne vrednote, stališča in vseživljenjsko učenje in izobraževanje pri otrocih in odraslih.

• Znajo razvijati pozitiven odnos do učencev (otroci, mladina, odrasli), ne glede na njihove socialne, etične, kulturne, jezikovne in verske razlike.

• Skrb za lastni profesionalni razvoj in izobraževanje.


Predmet se izvaja v obliki predavanj, ki vključujejo pogovore, diskusije ter različne oblike aktivnega in izkustvenega učenja in izobraževanja. Po dogovoru s študenti, ti pripravijo na določeno temo nastop, izdelajo v skupinski ali individualni obliki primer izobraževalnega programa ali projekta. Po dogovoru možen obisk zunanjih strokovnjakov s predstavitvijo primerov iz prakse. Po dogovoru možen obisk v določeni izobraževalni instituciji, zlasti za spodbujanje bodočih učiteljev k neformalnemu izobraževanju in vseživljenjskemu profesionalnemu razvoju.


Vpis v letnik


Študenti opravijo delni izpit iz pedagogike in delni izpit iz andragogike. Skupna ocena obeh delnih izpitov je skupna ocena predmeta Pedagogika z andragogiko. Vsak delni izpit je najprej pisni, z esejskimi vprašanji. Vsak nadaljnji izpit pa je ustni izpit (popravljanje negativne ocene ali zviševanje ocene).


Kakovost izvajanja predmeta se ugotavlja z anonimnimi anketami študentov, z analizo uspešno opravljenih izpitov in s sprotno povratno informacijo na predavanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta (3 reference izvajalcev)

Doc. dr. Monika Govekar-Okoliš

1. GOVEKAR-OKOLIŠ, Monika. Učitelji v 19. stoletju v boju za slovensko identiteto : vloga slovenskih učiteljev pri razvoju narodne identitete Slovencev v drugi polovici 19. stoletja. AS. Andrag. spoznan., 2004, letn. 10, št. 3, str. 19-31.

2. GOVEKAR-OKOLIŠ, Monika. Školska uprava u Sloveniji od 1848. do 1914. godine. Anali za povijest odgoja, 2006, vol. 5, str. 65-77.

3. GOVEKAR-OKOLIŠ, Monika. Razvoj in pomen permanentnega izobraževanja - vseživljenjskega izobraževanja in učenja. CSS, 2007, leto 41, št. 4, str. 123-131.

1. Naslov enote / predmeta / modula Didaktika 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 4. Kontaktne ure Skupaj 45 P 30 V 15 S Ostale oblike 5. Stopnja magistrska

(druga) 6. Letnik 1. 7. Semester 2.

8. Študijski program Pedagoška matematika 9. Študijska smer 10. Steber programa obvezni - skupni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študenti: • spoznajo povezanost in odvisnost med temeljnimi dejavniki pouka ter njihovega vpliva

na šolsko uspešnost; • oblikujejo teoretično podlago za smotrno izbiro in učinkovito uporabo učnih oblik,

učnih metod in učnih sredstev; • razvijajo sposobnost za analiziranje in reševanje didaktičnih problemov; • obvladajo temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega

procesa; • razvijajo zanimanje in sposobnosti za uvajanje inovacij pri pouku in za ustvarjalno

iskanje učinkovitih načinov za doseganje učnih ciljev; • se seznanijo s temeljnimi didaktičnimi značilnostmi prenove naše osnovne in srednje

šole; • dobijo vpogled v vlogo učitelja pri pouku ter si oblikujejo pozitiven odnos do

učiteljskega poklica in tako oblikujejo osnovo za svoj profesionalni razvoj; • oblikujejo interes in kritičen odnos do didaktične literature;

14. Opis vsebine - Predmet in naloge didaktike; odnos med splošno in specialno didaktiko - Dejavniki pouka: učitelj – učenec – učna snov; vloga učitelja in učenca v sodobni šoli; tradicionalni in komunikacijsko - konstruktivistični model pouka - Struktura vzgojno-izobraževalnega procesa: materialno-tehnični, spoznavni in psihološki vidik pouka - Sestavine izobraževanja: znanje, sposobnosti – spretnosti; predmetnik in učni načrt, učna vsebina - Učne metode in učne oblike, strategije pouka - Artikulacija učnega procesa (priprava ali uvajanje učencev, obravanava nove učne snovi, urjenje, ponavljanje, preverjanje, ocenjevanje) - Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega procesa; operativno oblikovanje vzgojno-izobraževalnih ciljev, Bloomova taksonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev - Preverjanje in ocenjevanje znanja; vrste in načini preverjanja, prednosti in slabosti posameznih načinov preverjanja; pravilniki o preverjanju in ocenjevanju znanja - Didaktična načela in njihovo uresničevanje - Učna individualizacija in diferenciacija - Učne razlike med učenci; delo z učenci z učnimi težavami, odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci - Sodelovanje učitelja s starši; vloga in delo razrednika - Načtovanje učiteljevega dela - Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija pri pouku

15. Temeljna literatura Temeljna literatura: 1. Bognar, L., Matijević, M. (1993): Didaktika. Školska knjiga, Zagreb. 2. Diferenciacija in integracija. Sodobna pedagogika, letnik 50, št. 1, 1999. 3. Izbrana poglavja iz didaktike. (1991) Pedagoška obzorja, Novo mesto. 4. Poljak, V. (1988): Didaktika. Školska knjiga, Zagreb. 5. Tomić, A. (1997): Izbrana poglavja iz didaktike: študijsko gradivo za pedagoško andragoško izobraževanje. Filozofska fakulteta, CPI Ljubljana.

Priporočena literatura: 1. Kalin, J. (2001): Pogledi na razrednikovo delo in vloge razrednika.

Sodobna pedagogogika, letn. 52, št. 1, str. 8-31. 2. Strmčnik, F. (1992): Problemski pouk v teoriji in praksi. Didakta, Radovljica.3. Strmčnik, F. (2001): Didaktika. Osrednje teoretične teme. Znanstveni inštitut

Filozofske fakultete, Ljubljana. 4. Strmčnik, F. (1987): Sodobna šola v luči učne diferenciacije in individualizacij ZOTK in IS Slovenije, Ljubljana.

16.1 Znanje in razumevanje Študent(ka): • Pozna temeljne dejavnike pouka in njihovo

medsebojno soodvisnost. • Razume bistvene značilnosti tradicionalnega in

komunikacijsko-konstruktivističnega modela pouka.

• Pozna značilnosti ter prednosti in omejitve posameznih učnih oblik in učnih metod.

• Pozna artikulacijo učnega procesa in značilnosti vsake od učnih etap.

• Pozna taksonomijo vzgojno-izobraževalnih ciljev, pomen načrtovanja operativnih vzgojno-izobraževalnih ciljev ter načine preverjanja stopnje njihovega doseganja.

• Pozna didaktična načela in poti za njihovo uresničevanje.

• Pozna modele učne individualizacije in diferenciacije ter prednosti in omejitve posameznih modelov.


16.2 Uporaba Študent(ka): • Smotrno in načrtno izbira ustrezne učne metode

in oblike za spodbujanje učenčeve aktivne vloge pri pouku.

• Uporablja ustrezne didaktične pristope glede na zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje.

• Ustrezno načrtuje pouk z oblikovanjem operativnih vzgojno-izobraževalnih ciljev za svoje predmetno področje.

• Ustrezno kombinira različne načine preverjanja znanja glede na namen in cilje pouka.

• Organizira in izvaja učinkovite oblike sodelovanja šole s starši.

• Oblikuje različne vrste učnih priprav, predvsem pisno pripravo na učno uro.

• Pri delu uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in pri učencih razvija informacijsko pismenost.

16.3 Refleksija Študent(ka): • Prepoznava temeljne značilnosti učiteljeve in

učenčeve vloge pri pouku ter njihove posledice za učno učinkovitost ter doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev.

• Razvija samostojnost v presojanju didaktičnih situacij ter iskanje ustreznih rešitev v problemskih situacijah.

• Na osnovi spretnosti reflektiranja svojega ravnanja pri pouku uvaja ustrezne izboljšave in se tako profesionalno razvija.

• Obvlada temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa.


Študent(ka): • Oblikuje kritičen odnos do didaktične literature

ter sposobnost učinkovitega predstavljanja določene problematike v strokovni diskusiji.

• Je usposobljen za analiziranje in reševanje didaktičnih problemov.

• Analizira potrebe posamezne učne skupine, išče ustrezne pristope in analizira učinke.

• Razvija nove instrumente in postopke za opazovanje in spremljanje lastnega dela in dela učencev z različnih vidikov.

• Uvaja inovacije v pouk in si stalno prizadeva za večanje kakovosti izobraževanja.

• Načrtuje, spremlja, vrednoti in uravnava lasten profesionalni razvoj.


Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj. Predavanja vključujejo različne načine aktivnega, izkušenjskega učenja, kjer so študenti sooblikovalci učnega procesa. Študenti pri vajah povezujejo teorijo s konkretnimi primeri in pridobivajo veščine komuniciranja, nastopanja pred skupino, diskutiranja, analiziranja situacij; razvijajo spretnosti načrtovanja, se učijo izbiranja ustreznih načinov dela za doseganje zastavljenih ciljev, preizkušajo različne učne metode in oblike. V okviru predmeta pripravijo tudi seminarsko nalogo, v kateri podrobneje analizirajo enega do didaktičnih problemov.


Vpis v letnik


Pred pristopom k izpitu študenti opravijo seminarsko nalogo in refleksijo ene od vaj, pri kateri so aktivno sodelovali. Študenti opravijo pisni izpit.


Kakovost izvajanja predmeta ugotavljamo z anonimnimi anketami študentov ob koncu predavanj, z iskanjem sprotne povratne informacije ter z analizo opravljenih izpitov.

21. Sestavljalec učnega načrta (3 reference izvajalcev)

doc. dr. Jana Kalin • J. Kalin: Pogledi na razrednikovo delo in vloge razrednika. Sodob. pedagog., 2001, letn.

52, št. 1, str. 8-31. • J. Kalin: Ravnatelj in razrednik pred ogledalom novega profesionalizma. Sodob.

pedagog., 2002, letn. 53, št. 1, str. 150-166. • J. Kalin, B. Šteh, M. Valenčič-Zuljan: Teachers facing the challenges of daily practice

in school reform. V: Proceedings of the 12th ISATT International conference : 3-6 July, 2005, Sydney. Sydney: Australian Catholic University, 2005, str. 1-8.


METODIČNI PRAKTIKUM


4

4. Kontaktne ure

Skupaj675


5. Stopnja druga 6. Letnik 1. 7. Semester 2. 8. Študijski program


Pedagoška fizika

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti Samostojna izvedba poskusov ob pomoči asistenta


Uvajanje študentov v metodiko rokovanja in izvajanja demonstracijskih poskusov, samostojno načrtovanje in izdelavo preprostih poskusov ter spoznavanje šolske merilne opreme in IKT za pouk fizike.

14. Opis vsebine

• Rokovanje in izvajanje osnovnih šolskih poskusov iz poglavij, ki sodijo v učni načrt fizike za gimnazije.

• Preprosti poskusi: načrtovanje, izdelava in integracija v pouk. • Računalniško vodene meritve: poznavanje sodobne opreme, obdelava

in prikaz izmerkov, načrtovanje poskusov in integracija v pouk. • Osnove digitalne fotografije in digitalne obdelave zvoka; analiza

poskusov na podlagi digitalne obdelave fotografij, video in avdio posnetkov

• Spoznavanje sodobne multimedijske opreme, IKT in izbrane didaktične programske opreme, ki je namenjena pouku fizike.


1. R M Sutton, Demonstration experiments in physics, McGraw-Hill, 1938. 2. H F Miners, Physics Demonstration Experiments, The Ronald Press Comp.AAPT 1970 (vol I, II). 3. K Gibbs, The resourceful physics teacher, IOP Publ. 1999. 4. PIRA Physics Demonstration Bibliography (http://physicslearning.colorado.edu/PIRA/pira.asp) 16.1 Znanje in razumevanje

S samostojnim eksperimentalnim delom študenti poglobijo pridobljeno znanje fizike in pridobijo izkušnje za eksperimentalno delo. Študentje se naučijo vključevati demonstracijske poskuse in drugo opremo v pouk in samostojno načrtovati in izdelati preproste poskuse za demonstracijo pojavov.

16.2 Uporaba Uporaba šolske eksperimentalne opreme in IKT za izboljšanje kvalitete pouka fizike.

16.3 Refleksija Kritično vrednotenje demonstracijskih poskusov in druge šolske opreme s stališča didaktične primernosti in učinkovitosti.



Uporaba računalniško vodenih merilnih instrumentov, multimedijske opreme in IKT pri pouku naravoslovnih predmetov.


Uvodno predavanje. Skupinsko in individualno eksperimentalno delo.

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih

a) Vpis v letnik. b) Uspešno zaključen študij na prvi stopnji smeri Izobraževalna fizika ali drug ekvivalenten študij

obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Ocenjuje se izvedba poskusov, razumevanje problematike in obdelava rezultatov. Ocene: 1-5 (negativno), 6-10 (pozitivno) (po Statutu UL).




• PLANINŠIČ G, VOLLMER M, "The surface-to-volume ratio in thermal physics: from cheese cube physics to animal metabolism", Eur. J. Phys. 2008, 29, str 369-384.

• PLANINŠIČ, Gorazd, KOS, Miha, JERMAN, Riko. Two liquid Cartesian diver. Phys. Educ., 2004, 39, str. 58-64. [COBISS.SI-ID

• PLANINŠIČ, Gorazd. More fun with singing wineglasses. Phys. teach., 2000, 38, str. 41-43.


PRAKSA POUKA


6

4. Kontaktne ure

Skupaj105



6. Letnik 1. in 2. 7. Semester 1. , 2. in 3.



Pedagoška fizika

10. Steber programa

obvezni 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti


Slušatelji se ob praktičnem delu v razredu spoznajo s problematiko sodobnega poučevanja in različnih oblik dela pri pouku fizike.

14. Opis vsebine

Po dogovoru s strokovnimi sodelavci, to je s profesorji fizike (mentorji) študent opravlja pedagoško prakso. Profesor fizike kot mentor spremlja in vodi delo študenta, ki se najprej preko hospitacij seznani z delom v razredu, potem pa tudi sam opravlja nastope. Delo je koordinirano in poteka v stalnem sodelovanju med učiteljem na fakulteti in učiteljem mentorjem na srednji šoli.


1. J Strnad, O poučevanju fizike, knjižica Sigma (DMFA) 2007. 2. R D Knight, Five Easy Lessons: Strategies for Successful Physics Teaching, Addison Wesley, 2004. 3. A Arons, Teaching Introductory Physics, John Wiley & Sons (1997). 4. C Swartz, T Miner, Teaching Introductory Physics - a source book, AIP press (1998). 16.1 Znanje in razumevanje

Poznavanje in razumevanje praktičnega poučevanja fizike.


16.2 Uporaba Uporaba praktičnih izkušenj pri oblikovanju učiteljskih nazorov.

16.3 Refleksija Razumevanje kompleksnosti izobraževalnih pojmov na podlagi refleksije praktičnega dela.


Sposobnost posredovanja fizikalnih vsebin pri vzgoji in komunikaciji.


Hospitacije, nastopi, diskusije, konzultacije


Vpis v letnik


nastopi, poročilo o praksi opravil / ni opravil (po Statutu UL)


študentska anketa (univerzitetna in interna), samoevalvacija


Izr. Prof. Dr. Gorazd Planinšič • PLANINŠIČ G, Project laboratory for first-year students, Eur. J.

Phys., 2007, 28, str. S71-S82. • PLANINŠIČ G, SLIŠKO J, Mechanical model aids understanding of

light interference. Phys. Educ., 2005, 40, str. 128-132. • PLANINŠIČ, Gorazd. Projektno delo pri pouku naravoslovnih

predmetov : primer fizika. V: SLIVAR, Branko (ur.), TURK ŠKRABA, Mira (ur.), MEDVEŠ, Zdenko, RUTAR ILC, Zora. Zbornik prispevkov mednarodnega posveta o splošni izobrazbi, Portorož, 16.-17. april 2004. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2004, str. 152-158.


DIDAKTIKA FIZIKE 3


5

4. Kontaktne ure

Skupaj75



6. Letnik 2. 7. Semester 3.



Pedagoška smer

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti Demonstracijski poskusi, samostojni nastopi študentov


Sposobnost poučevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja fizikalnih vsebin iz poglavij valovna optika in moderna fizika. Učinkovita uporaba demonstracijskih poskusov, računalniške, video in avdio tehnologije pri pripravi in izvedbi učne ure iz poglavij valovna optika in moderna fizika ter pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Poznavanje pomembnejših sodobnih oblik poučevanja fizike ter metod in dosežkov raziskovanja na področju pedagoške fizike. Poznavanje posebnosti dela z nadarjenimi dijaki.

14. Opis vsebine

Obravnava didaktike naslednjih poglavij: Foton Kvantna mehanika Zgradba atomov in snovi Atomska jedra in osnovni delci Relativnost

Sodobni pristopi in oblike pouka fizike:

pregled pomembnejših pristopov in aktivnih oblik pouka fizike v svetu Raziskovanje na področju poučevanja fizike: področja in metode dela, uporabnost rezultatov v praksi Delo z nadarjenimi učenci (fizikalne Olimpijade in druga tekmovanja, individualen pristop pri delu z nadarjenimi)


1. J Strnad, Fizika 3,4, DZS 2. R L Reese, University Physics, Brooks/Cole Publ., Pacific Grove (2000). 3. J Strnad, O poučevanju fizike, knjižica Sigma (DMFA) 2007. 4. A Arons, Teaching Introductory Physics, John Wiley & Sons (1997). 5. R D Knight, Five Easy Lessons: Strategies for Successful Physics Teaching, Addison Wesley, 2004. 16.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje osnovnih konceptov valovne optike in moderne fizike s poudarkom na poznavanju tipičnih napačnih predstav in težav, ki jih imajo gimnazijci pri obravnavi teh vsebin. Obvladovanje pristopov in učnih pripomočkov za učinkovito obravnavo omenjenih poglavij v gimnaziji. Pozna glavne sodobne oblike in pristope poučevanja fizike ter zna oceniti primernost posameznih oblik v danih pogojih. Pozna glavne metode raziskovanja na področju pedagoške fizike in uporabnost rezultatov v praksi.

16.2 Uporaba Priprava in izvedba učinkovite učne ure za obravnavo vsebin iz področij valovna optika in moderna fizike za gimnazije. Načrtovanje in izvajanje aktivnih oblik pouka, uvajanja novih vsebin ter dela z nadarjenimi dijaki.

16.3 Refleksija Zavedanje tipičnih pasti in težav pri uvajanju aktivnih oblik pouka fizike in rezultatov raziskav na področju pedagoške fizike v šolah. Vrednotenje lastnih dosežkov in kolegijsko vrednotenje dosežkov kolegov.



Sposobnost posredovanja fizikalnih vsebin široki javnosti. Sposobnost vrednotenja in posredovanja rezultatov pedagoško usmerjenih raziskav na drugih področjih naravoslovja.


Predavanja, sodelovalno učenje/poučevanje, različne oblike aktivnega pouka, seminarske in projektne naloge


(a) Vpis v letnik. (b) Uspešno zaključen študij prvega letnika druge stopnje Pedagoške fizike ali drug ekvivalenten študij (c) Uspešno opravljeno mentorstvo projektnega dela dijakom ali študentom prve stopnje je pogoj za pristop k ustnemu izpitu.

19. Metode ocenjevanja in Ocena je sestavljena iz ocen samostojnih nastopov/projektov in ocene ustnega

ocenjevalna lestvica izpita. Ocene: 1-5 (negativno), 6-10 (pozitivno) (po Statutu UL).




Izr. Prof. dr. Gorazd Planinšič

• PLANINŠIČ, Gorazd, KOVAČ Janez, Nano goes to school: teaching model of the atomic force microscope, Phys. Educ. 43 (2008) 37-45.

• PLANINŠIČ G, Project laboratory for first-year students, Eur. J. Phys., 2007, 28, str. S71-S82.

• A Earle, J Frost, V Engstrom, M Čepič, G Planinšič, G Ireson, S Ciapparelli, Teacher guide: Spercomet – Sperconductivity Multimedia Educational Tool, Simplicatus, Trondheim, 2004.


KAKO STVARI DELUJEJO ?

2. Koda enote KSD 3. Število ECTS kreditov

3

4. Kontaktne ure

Skupaj45


5. Stopnja Prva in druga 6. Letnik katerikoli 7. Semester 2. 8. Študijski program


10. Steber programa

Izbirni-stroka 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti Demonstracijski poskusi, video posnetki, simulacije, animacije


Približati fiziko (in naravoslovje) študentom ne-naravoslovnih smeri skozi poljudno razlago delovanja različnih naprav in lastnosti različnih snovi. Širjenje in utrjevanje osnovnega znanja fizike Spoznavanje pristopov pri reševanju znanstevnih in tehnoloških problemov Širjenje poznavanja znanstvene termniologije

14. Opis vsebine

Spoznavanje temeljnih fizikalnih zakonov in pojmov ob poljudni razlagi delovanja različnih naprav in lastnosti različnih snovi po naslednjih področjih: Mehanika Toplota in atomi Elektromagnetizem Gravitacija Kvantna mehanika Relativnost Sestava snovi Vesolje Razlaga bo podprta s številnimi demonstracijskimi poskusi in avdio-video gradivom.


Priporočljiva literatura: Bloomfield L., How things work 3rd Ed., J. Wiley & Sons, 2006. Hobson A., Physics : concepts and connections 4th Ed., Prentice Hall, 2006.

Jones M et al, Balanced Science 1,2, Cambridge Univ. Press, 1998. Iskanje primernih virov je tudi del aktivnosti v okviru predmeta. Priporočene vire določi nosilec predmeta glede na izbrane primere. 16.1 Znanje in razumevanje

Znanje: širjenje poznavanja terminologije v naravoslovju in tehnologiji, s poudarkom na fiziki Razumevanje osnovnih fizikalnih zakonov in naravoslovnega pristopa k reševanju problemov

16.2 Uporaba Kritična presoja izjav, del, objav itd. s področja naravoslovja in tehnologije.

16.3 Refleksija Diskusije in konfrontacije različnih mnenj so sestavni del predmeta.



Retorične spretnosti, komunikacijske spretnosti, analitično razmišljanje,


Predavanja, sodelovalno učenje/poučevanje, aktivno učenje, demonstracijski poskusi


Pogoj: končana prva stopnja katerekoli fakultete Predpostavljeno je osnovno znanje naravoslovnih predmetov gimnazijskega programa


od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno), ob upoštevanju Statuta UL




Izr. Prof. dr. Gorazd Planinšič Asis.dr. Jure Zupan

• PLANINŠIČ, Gorazd. Color mixer for every student. Phys. teach., 2004, 42, str. 138-142

• KOS, Miha, PLANINŠIČ, Gorazd, KOS, Božo. Kaj? Kako? Zakaj?. Ljubljana: Koskos, 2000.(poljudoznanstvena monografija)

• ZUPAN, Jure, DERGANC, Jure, DOLENC, Sašo, DOLENC, Sašo (ur.). Zakaj je nebo modro? : začasni odgovori na večna vprašanja, (Knjižna zbirka Krt, 127). 1. izd. Ljubljana: Krtina, (2004).

Pri izvedbi predmeta bodo občasno sodelovali tudi vabljeni predavatelji iz raziskovalnih institucij, industrije in strokovnjaki iz področja popularizacije znanosti.


PROJEKTNO DELO V ZNANOSTI


3

4. Kontaktne ure

Skupaj30


5. Stopnja Prva/druga 6. Letnik katerikoli 7. Semester 2.



10. Steber programa

Izbirni - stroka 11. Jezik

slovenski (angleški)

12. Posebnosti - Skupinsko reševanje praktičnih problemov odprtega tipa, poročilo v obliki spletne strani. - Pred začetkom praktičnega dela zahteva delo pri tem predmetu zbiranje literature in samostojno organizacijo srečanj izven kontaktnih ur na katerih skupina oblikuje idejno rešitev projektne naloge.


• Sposobnost timskega reševanja praktične naloge odprtega tipa v danih pogojih

• Uporaba usvojenega znanja v novih, netipičnih situacijah • Uporaba osnovnih merilnih naprav in računalnika za zajemanje,

analizo in prikaz izmerkov • Sposobnost racionalnega upravljanja s časom in materialnimi sredstvi • Sposobnost priprave poročila in predstavitve rezultatov v obliki

spletne strani

14. Opis vsebine

Delo poteka v skupinah, ki tipično štejejo pet članov. Vsaka skupina dobi, dobro definirano praktično nalogo (projekt), pot do rešitve pa morajo najti sami. Projektne naloge so premišljeno izbrane glede na predznanje in izkušnje, ki jih imajo študenti. Projektno nalogo lahko predlaga tudi sama skupina študentov, o ustreznosti predloga pa odloči nosilec predmeta. Delo obsega praktični del in izdelavo spletnega poročila. Praktični del poteka v Projektnem laboratoriju, izdelava spletnega poročila pa v računalnicah. Praktično delo skupin nadzoruje in usmerja asisitent. Asistent ne išče rešitev namesto študentov, lahko pa jih z vprašanji in z diskusijo usmeri k rešitvam, za katere ve, da so izvedljive v okviru razpoložljivih sredstev in časa. Pri izvedbi praktičnega dela so skupinam, v omejenem obsegu, na voljo tudi usluge specializiranih delavnic na FMF (mehanska, mizarska, elektronska delavnica).


Iskanje primernih virov je del projektnega dela. Priporočen vir so naslednje štiri revije, ki so dosegljive v Fizikalni knjižnici FMF in na navedenih spletnih straneh omogočajo tudi elektronsko iskanje:

• Physics Education (http://www.iop.org/EJ/S/0/30619/journal/0031-9120) • European Journal of Physics (http://www.iop.org/EJ/search/0143-0807/1) • American Journal of Physics (http://scitation.aip.org/ajp/) The Physics Teacher (http://scitation.aip.org/tpt/) 16.1 Znanje in razumevanje

Znanje: poznavanje opreme in postopkov za merjenje osnovnih fizikalnih količin, poznavanje osnovnih načel predstavljanja rezultatov v naravoslovju Razumevanje: poglabljanje naravoslovnega znanja ob reševanju konkretnega praktičnega problema

16.2 Uporaba Uporaba usvojenega znanja naravoslovnih vsebin v realnih, praktičnih situacijah

16.3 Refleksija kritično ovrednotenje dela skupine ob primerjavi rezultatov dela ostalih skupin (vsa poročila so dostopna na spletni strani predmeta)



Timsko delo, komuniciranje, uporaba sodobne IKT, izdelava poročila o raziskovalnem delu, izkušnje z rokovanjem z različnimi praktičnimi orodji.


projektno delo, učenje z odkrivanjem, raziskovalno delo


vpis v letnik


Pogoji za uspešno opravljen predmet: o polna prisotnost pri praktičnem delu in pri izdelavi poročila, o pravočasna oddaja poročila, o navedba študenta/ke v poročilu skupine.

Ocene: opravil – ni opravil 20. Metode evalvacije kakovosti



Izr. Prof. dr. Gorazd Planinšič, Doc. Dr. Aleš Mohorič - PLANINŠIČ, Gorazd. Project laboratory for first-year students. Eur. j. phys., 2007, 28, str. S71-S82. - PLANINŠIČ, Gorazd. Projektno delo pri pouku naravoslovnih predmetov : primer: fizika. Vzgoja izob., 2004, 35, 2, str. 35. - PLANINŠIČ, Gorazd. Revitalization of the laboratory activities and integration of the subject into the post-graduate physics and educational physics program. V: LONGHETTO, Claudia (ur.). Second International Girep Seminar: Developing Formal Thinking inPhy sics, 1-6 September 2003, University of Udine, Italy. Quality development in teacher education and training : pre-seminar book. Udine: University of Udine, 2003, str. 84-89.


IZBRANA POGLAVJA IZ FIZIKE SNOVI


5

4. Kontaktne ure

Skupaj75



6. Letnik 1 7. Semester 1


Pedagoška fizika 9. Študijska smer

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti


Predstaviti najpomembnejše koncepte, pojave in metode raziskovanja fizike trdne in mehke snovi z uravnoteženim poudarkom na tehnološko pomembnih sistemih in pojavih, ki jih srečamo v vsakdanjem življenju, ter na procesih, ki predstavljajo fizikalno osnovo žive snovi.

14. Opis vsebine

Kristali. Medatomske in medmolekulske sile, vezavna energija. Ionski kristali, Madelungova konstanta. Kovinska vez. Kovine. Fermijev plin prostih elektronov; toplotna kapaciteta plina elektronov; električna prevodnost in Ohmov zakon. Energijski pasovi. Model skoraj prostih elektronov, izvor energijske špranje, Blochove funkcije. Polprevodniki. Energijska špranja. Enačba gibanja, vrzeli,

efektivna masa. Lastna prevodnost, donorske in akceptorske primesi. Polprevodniške naprave: pn stik, transistor, LED. Dieletriki in feroelektriki. Električno polje v snovi. Dielektrična konstanta in polarizabilnost. Feroelektriki. Piezoelektriki. Termoelektrični pojavi: Seebeckov pojav, termočlen; Peltierov pojav; Thomsonov pojav. Magnetne lastnosti snovi. Diamagnetizem; atomski in Paulijev paramagnetizem. Feromagnetizem: feromagnetni red, Curiejeva točka, izmenjalni integral. Magnoni. Isingov model. Antiferomagnetizem. Superprevodnost. Lastnosti superprevodnikov: električna in toplotna prevodnost, Meissnerjev pojav. Termodinamika superprevodnikov, enačba bratov London, teorija BCS. Visokotemperaturni superprevodniki. Nanofizika. Nanostrukture. Elektronska struktura kvantnih žic in kvantnih pik; transport. Toplotne lastnosti nanostruktur. Tekoči kristali. Fenomenologija: značaj tekočekristalne ureditve, tekočekristalne faze. Elastična energija in statistična mehanika tekočih kristalov. Polimeri. Fenomenologija nitastih molekul; elastična energija in statistična mehanika polimerov. Entropijska elastičnost. Polimeri v topilu. Koloidi in geli. Značilnosti koloidov, klasifikacija. Koloidne interakcije in koloidna stabilnost. Fizika gelov. DNK. Opis osnovnih strukturnih lastnosti DNK, dvojna vijačnica. Cochran-Crick-Vandova teorija sipanja na vijačnih molekulah in eksperiment Franklinove in Goslinga. Strukturni principi nastanka dvojne vijačnice in model Watsona in Cricka. Elastična energija in persistenčna dolžina DNK. Organizacija kromatina in virusov. Membrane. Lastnosti fosfolipidov in hidrofobni efekt, samoorganizacija fosfolipidnih molekul. Struktura lipidnega dvosloja in biološke membrane. Interakcije med membranami. Teorija DLVO in osmotski tlak v raztopinah membran. Proteini. Narava in struktura proteinov. Aminokisline in njihove lastnosti. Osmotski tlak raztopin, van't Hoffov zakon in makromolekularne interakcije. Principi samoorganizacije in samosestavljanja proteinov. Levinthalov paradoks. Voda. Molekularna struktura vode: urejene in neurejene faze vode, led. Protonska prevodnost ledu. Faradayev sloj in spolzkost ledu. Snežinke in oblaki. Nestabilnosti vode. Hidrofobni efekt in samosestavljanje makromolekul v vodi. Modeli zvijanja proteinov v vodi in interakcije med aminokislinami in fosfolipidi.


Izbrana poglavja iz učbenikov • C. Kittel, Introduction to Solid State Physics (Wiley, New

York, 2004). • N. W. Ashcroft in N. D. Mermin, Solid State Physics

(Saunders College, Philadelphia, 1976). • P. Chaikin in T. C. Lubensky, Principles of condensed matter

physics (Cambridge University Press, Cambridge, 2000). • P. Nelson, Biological Physics (W. H. Freeman, New York,

2007). • R. Cotterill, Biophysics: An Introduction (Wiley, Chichester,

2002). 16.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje osnovnih načel fizike trdne in mehke snovi ter biofizike. Seznanjanje s temeljnimi koncepti fizikalnega raziskovanja snovi in žive snovi.

16.2 Uporaba Slušatelji se naučijo uporabiti teoretično fizikalno znanje za razlago zahtevnejših pojavov, ki izhajajo iz strukture nežive in žive snovi in ki jih srečamo v vsakdanjem življenju.

16.3 Refleksija Študenti spoznajo, da je mnoge pomembne lastnosti trdne, mehke in žive snovi mogoče pojasniti z osnovnimi koncepti termodinamike, statistične mehanike, elastomehanike, elektromagnetnega polja in fizike trdne snovi.



Slušatelji spoznajo fizikalne osnove delovanja nekaterih sodobnih naprav in zgradbe molekularnih bioloških sistemov, kar jim pomaga razmeti vlogo fizike v naravoslovnih in tehniških vedah ter širi njihovo interdisciplinarno obzorje.


predavanja, vaje, seminarji in konzultacije


• vpis v letnik • uspešno zaključena prva stopnja študija fizike ali

ekvivalentnega študija


• pisni in ustni izpit; namesto pisnega izpita lahko opravljen kolokvij iz vaj.

• ocene: 1-5 (negativno), 6-10 (pozitivno) (po Statutu UL)


samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna)


prof. dr. Rudolf Podgornik doc. dr. Primož Ziherl R. Podgornik, Mehanika kontinuov, skripta 2007 (http://www-f1.ijs.si/~rudi/lectures/mk-1.9.pdf). R. Podgornik, Interactions and Conformational Fluctuations in Macromolecular Arrays, v C. Holm, P. Kekicheff in R. Podgornik (ur.) Electrostatic effects in soft matter and biophysics(NATO Science Series II - Mathematics, Physics and Chemistry, volume 46, 2001). R. Podgornik, D. Harries, H. H. Strey in V. A. Parsegian,

Molecular interactions in lipids, DNA and DNA-lipid complexes, v Nancy Smyth Templeton (ur), Gene and Cell Therapy (M. Dekker, New York, 2004). P. Ziherl, Phys. Rev. Lett. 99, 128102 (2007). P. Ziherl in S. Svetina, Proc. Natl. Acad. Sci. USA 104, 761 (2007). P. Ziherl in R. D. Kamien, Phys. Rev. Lett. 85, 3528 (2000).

Študijksi program pedagoŠka fizika (2. stopnja) uČni ...planinsic/pedfiz2/pedfiz2_un.pdf · j...

Documents