splošno o internetu - ljudmila.org · protokoli za medsebojno komunikacijo. nastanek interneta ......

Splošno o internetuSplošno o internetu

Informacijski sistemi v javni upravi – vaje

pripravil: Matej Kovačič, Fakulteta za družbene vede

Kaj je internetKaj je internet

Računalniška definicija: internet je omrežje omrežij.

Družboslovna definicija: internet so ljudje, računalniki in informacije, ki so elektronsko povezani s skupnimi protokoli za medsebojno komunikacijo.

Nastanek internetaNastanek interneta 19571957: Sovjetska zveza izstreli prvi umetni satelit Sputnik, ZDA

pa v okviru obrambnega ministrstva formirajo Advanced Research Projects Agency – ARPA, ki naj bi skrbela za razvoj vojaške tehnologije.

19621962: vladna agencija RAND Corporation se loti izdelave študije o izdelavi sistema za nadzor raket in bombnikov, ki naj bi preživel jedrski napad. Omrežje naj bi bilo decentralizirano.

19681968: pojavi se omrežje ARPANET, ki povezuje štiri točke - University of California v Los Angelesu, SRI (v Stanfordu), University of California v Santa Barbari, in University of Utah. Hitrost prenosa podatkov po omrežju je bila 50 Kbps.

Nastanek internetaNastanek interneta 19721972: 5. Oktobra 1972 Ray Tomlison napiše prvi program za

pošiljanje elektronske pošte. V omrežje je povezanih 23 računalnikov.

19731973: razvijejo protokol TCP/IP, ki je osnova za povezovanje različnih računalnikov in računalniških omrežij med seboj.

19741974: Vint Cerf in Bob Kahn prvič uproabita besedo internet. 19761976: dr. Robert M. Metcalfe razvije ethernet, ki omogoča

povezovanje računalnikov s koaksialnimi kabli. To je osnova za kasnejši razvoj lokalnih omrežij LAN. Za povezavo računalnikov uporabijo tudi radijske in satelitske povezave. V omrežju je že več kot 111 računalnikov.

Nastanek internetaNastanek interneta 19791979: Študent Steve Bellovin in programerja Tom Truscott in

Jim Ellis razvijejo USENET (novičarske skupine). 19811981: NSF (National Science Foundation) vzpostavi hrbtenico

CSNET za povezovanje ustanov ki nimajo dostopa do ARPANETa. Pojavi se tudi načrt za povezavo med CSNETom in ARPANETom. V omrežje je vključenih že 213 račuanlnikov.

19831983: Dokončno se uveljavi protokol TCP/IP. University of Wisconsin zasnuje DNS, ki omogoča bolj enostaven dostop do strežnikov. V omrežje je vključenih 562 računalnikov.

19841984: V omrežje je vključenih 1024 računalnikov. 19851985: V omrežje je vključenih 1961 računalnikov.

Nastanek internetaNastanek interneta 19861986: V omrežje je vključenih 2308 računalnikov. 19871987: V omrežje je vključenih 28.174 računalnikov. 19881988: V omrežje je vključenih 56.000 računalnikov. 19901990: V omrežje je vključenih 313.000 računalnikov. 19911991: V omrežje je vključenih 617.000 računalnikov. 19921992: Pojavita se internetna skupnost in WWW. V omrežje je

vključenih 1.136.000 računalnikov. 19931993: Razvijejo prvi grafični brskalnik za WWW "Mosaic for X". 19941994: Pojavi se prva virtualna banka, Pizza Hut pa ponudi

naročanje hrane preko interneta. 19961996: V omrežje je vključenih preko 15 mio. računalnikov,

večina prometa poteka preko neodvisnih ponudnikov dostopa.

Zemljevid ArpaNet-a Zemljevid ArpaNet-a (od 1969 do 1975)(od 1969 do 1975)

december 1969


junij 1970


september 1971


marec 1972


september 1973


junij 1974


julij 1975

Število hostov na 100.000 prebivalcevŠtevilo hostov na 100.000 prebivalcev od julija 1995 do januarja 2001od julija 1995 do januarja 2001

http://www.ris.orghttp://www.ris.org

Prostorska razprostranjenost interneta leta 1997 - digitalni razkorakProstorska razprostranjenost interneta leta 1997 - digitalni razkorak

št. hostov julija 1997

Vir: Internet Software Consortium (http://www.isc.org)

Uporabniki interneta Uporabniki interneta v Sloveniji v Sloveniji april 1996 – junij 2001april 1996 – junij 2001


U p o r a b n ik i in t e r n e t a v p o p u la c i j i 1 5 - 6 5 le t

0

5

1 0

1 5

2 0

2 5

3 0

3 5

4 0

apr.9

6

sep.

96

feb.

97

jul.9

7

dec.

97

maj

.98

okt.9

8

mar

.99

avg.

99

jan.

00

jun.

00

nov.

00

apr.0

1

%

u p o ra b lja l In te rn e tv z a d n j ih 3 m e s e c ih

u p o ra b lja m e s e č n ou p o ra b lja t e d e n s k o

s k o ra j vs a k d a n

© RIS h ttp ://w w w .r is .o r g

Podjetja z dostopom do interneta - SlovenijaPodjetja z dostopom do interneta - Slovenija


Osnovni pojmiOsnovni pojmi

Pomen standardizacije na internetu: omogoča povezovanje različnih naprav preko enega omrežja.

TCP/IP – Transmission Control Protocol / Internet Protocol je protokol za nadzor prenosa podatkov po internetu.

Vsak računalnik priklopljen v internet ima svojo IP številkIP številkoo. To so 32-bitne številke, najpogosteje predstavljene v decimalni obliki dotted decimal notation (xxx.xxx.xxx.xxx). Vsaka decimalna številka predstavlja 8 bitov binarnih podatkov zato lahko zavzame vrednosti od 0 do 255).

DomeneDomene so zadnji del v internet naslovih (imenih računalnikov in strežnikov). Omene so dvočrkovne (.si, .de, .hu,...) tročrkovne (.org, .com, .net, .edu, .gov, .mil), novejše domene so tudi veččrkovne (.info,...).


DNS – Domain Name Server, skrbi za pretvorbo imena strežnika v njegovo IP številko.

Host ne pomeni nujno računalnik priključen v internet, ampak le IP številko. Za Slovenijo je znaten problem računalnikov, ki so vključeni v okviru lokalnih omrežij in imajo dostop do interneta, nimajo pa svoje IP številke.

Strežnik – odjemalec (client – server). Proxy ali zastopniški program je točka preko katere se

predstavljamo v internetu. Proxy privatno naslovno domeno zamenja z globalnim registriranim naslovom proxy strežnika.


Prednost proxya je tudi v tem da pogosto iskane datoteke in dokumente shranjuje v medpomnilniku (cache-ju), kar zmanjša obremenjenost omrežja.

Anonimni proxy: omogoča anonimno surfanje po internetu. Uporabnik se namreč v internetu predstavi z IP naslovom proxya, ta pa ne shrani identifikacijske informacije o uporabnikih.

Požarni zid (firewall): preprečuje nezaželjene dostope v ali iz komunikacijskega omrežja.

Programi za odkrivanje varnostnih lukenj: http://scan.sygatetech.com.

SSL (Secure Sockets Layer): protokol, ki omogoča šifrirano povezavo med odjemalcem in strežnikom (https, slika ključavnice v spletnem brskalniku).

Načini dostopa do internetaNačini dostopa do interneta

ISP – Internet Service Provider ali ponudnik dostopa do interneta.

Načini dostopa:– klicni (modemski) dostop preko navadnega ali ISDN telefona (Dial-Up);– xDSL (ADSL, SDSL, “always-on” delovanje);– LAN, WAN (Local Area Network, Wide Area Network);– kabelski dostop;– brezžični dostop;– mobilni dostop (GSM, HSCSD, GPRS – paketni prenos podatkov, UMTS).

Hitrost prenosa podatkov (bps – bits per second) in cena. Fiksni in dinamični IP naslov (dns2go.com).

Storitve internetaStoritve interneta

Storitve interneta:– WWW (World Wide Web);– WAP (Wireless Application Protocol, združuje spletne vsebine in

mobilno telefonijo);– FTP (File Transfer Protocol);– telnet (priklop na oddaljeni računalnik);– elektronska pošta;– interaktivni sistemi: ICQ, Yahoo Messenger, Microsoft Messenger,...;– IRC (Internet Relay Chat);– USENET (novičarske skupine);

Konvergenca – zlitje storitev in tehnologij.

Spletne tehnologijeSpletne tehnologije

HTML: Hyper Text Markup Language določa standarno obliko za predstavitev besedil, slik in ostalih multimedijskih elementov preko WWW.

WML (Wireless Markup Language) določa obliko in predstavitev besedila in slik, in je podoben programskemu jeziku HTML.

XML (eXtended Markup Language določa standarno obliko za opis podatkov in je naslednik HTML).

Aktivne strani: strani niso več statične pač pa se aktivno generirajo (.SHTML).

Flash elementi (http://www.eye4u.com). JavaScript, Java in ostali skriptni jeziki (Perl, PHP). Elektronski kolački (cookies) in log datoteke.

Iskanje po internetuIskanje po internetu

Internet je kaos informacij, zato si pri iskanju pogosto pomagamo z iskalnikiiskalniki (search engines).

Iskalniki tipa:– strežnik (iščejo po celotnem internetu oz. zunaj lastnega strežnika);– klient (posebni programi ali skripte za iskanje vsebin znotraj enega strežnika).

Načini zbiranja podatkov, ki jih uporabljajo iskalniki:– črvi oz. pajki (ang. robot, worm, posebni programi ki sami iščejo po internetu

(Najdi.si, Google));– prijava (lastnik spletne strani sam vpiše svojo spletno stran v iskalnik (MatKurja));– uredniško oz. klasifikatorsko (uporablja se za specializirane baze podatkov,

večinoma dostopne proti plačilu (Web of Science,...).

PortaliPortali (vstopne točke z novicami in izbranimi povezavami). Nekaj zanimivih virov podatkov: agencijske novice, TIS, slovenska

zakonodaja na internetu (zakonodaja.gov.si), SICRIS, ADP, najdi.si, eon.si, matkurja.com, slowwwenia.com,...

Pravila obnašanja na internetuPravila obnašanja na internetu

Na začetku so bila pravila obnašanja nepisana, kasneje so ponudniki dostopa do interneta izoblikovali pravila obnašanja za uporabnike ki dostopajo preko njihovega omrežja. Danes se oblikuje tudi ustrezna zakonodaja na državni ravni.

Posojanje in kraja uporabniških šifer (RIS 2001 – WWW: Dobrih 40 odstotkov anketirancev je izjavilo, da so geslo že posodili, vendar večinoma družinskemu članu ali drugi znani osebi).

Namerno pošiljanje virusov, poganjanje “snifferjev” in “port scannerjev” (programov za iskanje varnostnih lukenj).

Pošiljanje velikih datotek po e-pošti. SPAM (množično pošiljanje nezaželjene e-pošte) in verižna pisma. Vljudnost, okrajšave (kratkopis), pisanje z velikimi črkami in

nasmeški. ;-) :-( 8-)

ReferenceReference

1. Seminar o internetu, http://rcul.uni-lj.si/~fd_kom/internet/index.htm2. Pravila uporabe omrežja ARNES, http://www.arnes.si/pravila.htm3. Uvodni seminar za uporabnike interneta, http://www.sigov.si/tecaj/seminar.html4. How To Obscure Any URL, http://www.pc-help.org/obscure.htm5. Raziskave RIS, http://www.ris.org.6. RIPE Hostcount, http://www.ripe.net/ ali http://www.ris.org/indikatorji/ripe.html.7. Secure scan, http://scan.sygatetech.com/.8. Secure scan, https://grc.com/x/ne.dll?bh0bkyd2.9. History of ARPANET, http://www.dei.isep.ipp.pt/docs/arpa.html.10. ARPANET Maps, http://som.csudh.edu/cis/lpress/history/arpamaps/.11. The History of the Internet, http://www.davesite.com/webstation/net-history.shtml12. Rešitev problema postavitve strežnika z dinamičnim IP naslovom: dns2go.com.

Dodatna razlaga nekaterih pojmovDodatna razlaga nekaterih pojmov

1. HSCSD - High Speed Circuit Switched Data - tokokrogovno komutirana podatkovna zveza oz. hitri prenos podatkov je storitev, ki v mobilnem GSM omrežju omogoča hitrejši prenos podatkov - dosedanja hitrost prenosa podatkov 14,4 kb/s se s HSCSD poveča do 43,2 kb/s, odvisno od obremenjenosti omrežja. HSCSD omogoča združevanje časovnih intervalov (Time Slot) prenosnega kanala. Normalno si en prenosni kanal deli 8 uporabnikov. Do njega dostopajo zaporedno, drug za drugim, torej ima vsak od njih prenosni kanal na voljo 1/8 časa (en časovni interval). Teoretično bi en uporabnik lahko zasedel vseh 8 časovnih intervalov, v praksi pa govorimo o možnosti 4-kratne hitrosti (4 združeni časovni intervali za 1 uporabnikovo zvezo).

2. GPRS - General Packet Radio Service - paketno komutirana podatkovna zveza ima to prednost da podatkov prenaša v paketih, zato je omrežje obremenjeno samo med prenašanjem podatkov. Vsak uporabnik dobi poleg telefonske številke še posebno začasno IP številko. Uporabnik se prijavi v omrežje in ostane ves čas priključen (always on-line), kar omogoča takojšnji dostop do storitev in s tem varčevanje s časom. GPRS trenutno omogoča hitrosti prenosa podatkov okoli 30 kb/s.

3. UMTS - Universal Mobile Telecommunications System ali univerzalni sistem mobilnih telekomunikacij napoveduje v primerjavi z obstoječimi tehnologijami predvsem hitrejši prenos podatkov, vse tja do 2 megabitov na sekundo (Mbit/s). UMTS je t.i. predstavnik tretje generacije mobilnih sistemov (3G). V Sloveniji poznamo sistem NMT, ki spada v prvo generacijo mobilnih sistemov (1G) in sistem GSM, ki je predstavnik druge generacije mobilnih sistemov (2G).

4. ADSL - Asymmetric Digital Subscriber Line predstavlja modemsko tehniko prenosa podatkov z višjo hitrostjo v smeri proti naročniku in z nižjo v smeri proti centrali oz. ponudnikom storitev. Poleg hitrejšega prenosa podatkov ADSL omogoča da so uporabniki lahko neprekinjeno 24 ur na dan 7 dni na teden priključeni v omrežje (tim. “always on” delovanje). SDSL - Symmetric Digital Subscriber Line pa je tehnika prenosa podatkov z enako hitrostjo v obe smeri .

5. HTML (HyperText Markup Language določa standarno obliko za predstavitev besedil, slik in ostalih multimedijskih elementov preko WWW).

6. WAP (Wireless Application Protocol - brezžični aplikacijski protokol, je tehnologija, ki združuje internet in mobilne telekomunikacije. Omogoča nam povezavo v internet z mobilnim telefonom).

7. WML (Wireless Markup Language) določa obliko in predstavitev besedila in slik, in je podoben programskemu jeziku HTML.8. XML (eXtended Markup Language določa standarno obliko za opis podatkov in je naslednik HTML).

splošno o internetu - ljudmila.org · protokoli za medsebojno komunikacijo. nastanek interneta ......

Documents