Bilten 48. FBS št. 8

Download Bilten 48. FBS št. 8

Post on 11-Mar-2016

222 views

Category:

Documents

1 download

DESCRIPTION

Festival Bortnikovo sreanje

TRANSCRIPT

  • Sreda, 9. oktober 2013

    Petek, 25. oktober 2013 | 1

    25. 10. 201320.00STARA DVORANA

    e smo tuBralke in bralci, gledalke in gledalci, Festival Bortnikovo sreanje se je e dobro prevesil v zadnjo tretjino svojega trajanja. Ljubitelji gledalia se bomo vrnili v svoje domove in tisti del sebe, ki je sposoben cel teden razmiljati o pro-blemih in vpraanjih, ki so malo veja od tega, kako si je sosed kupil nov avto, za eno leto pospravili na vrh omare. S tem tudi ni ni narobe v ivljenju lovek pa mora imeti dinamiko, ki ga obva-ruje pred monotono sivino nespremenlji-vega vsakdana. Ko Maribor ne bo ve do zadnjega kotika napolnjen z gledali-niki, se bomo pa e si to priznamo ali ne z veseljem odpravili v kavarno pod svojim blokom, k frizerju ali dobro obve-eni sosedovi gospe, da se podamo nazaj v nae okolje in sprejmemo sono novico ali dve ... Vendar danes e ni ta dan. Danes nas bo prav malo brigalo, ali je katera od naih znank rodila, se na smrt skregala s tao ali pa dobila poviico v slubi. Danes bomo uivali v besedilih dramskih umetnikov, na svoj seznam poznanih gle-dalikih drav dodali Litvo in si ogledali kar tri tekmovalne predstave ter jim dovo-lili, da se sprehodijo v globine naih du in tam pustijo svoje vene peate. Danes bo e vedno eden tistih dni, ko nam bodo ustvarjalci predstav uspeli spremeniti pogled na svet in odnose, ki jih gradimo z ljudmi okrog sebe. In to bo ostalo v nas e dolgo za tem, ko se bomo odpeljali iz tega mesta in se vrnili v svoje po eni strani tako razline, po drugi pa skoraj povsem enake vsakdane. Morali bomo napolniti hladilnike, poklicati serviserje za pralni stroj in pobrisati prah s polic, ki so samevale, ko nas ni bilo. Vendar bomo vse to poeli z novo mojo; mojo, ki je bo od toliko udovitih dogodkov preteklega tedna dovolj za celo leto.

    Pia Vatovec

    foto

    : ma

    re

    mu

    ti

    25.67125.671. Natanko toliko ljudem iz nekdanjih jugoslovanskih republik, iveim v Slo-veniji, je bila 26. februarja 1992 odvzeta svoboda. Naa ljuba drava jih je izbrisala iz registra in jim s tem odvzela kup osnovnih lovekovih pravic; nekateri od njih e danes ivijo brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja, dokumentov in kakrne-koli monosti zakonite zaposlitve ter s tem spodobnega, loveka vrednega ivljenja. Kot da to ne bi bilo dovolj, so postali krivi za vse teave bodisi ekonomske bodisi kakrnekoli druge. Tako imenovanim izbrisanim se oblast v 21 letih, odkar so pristali v tem paradoksal-nem zaaranem krogu, e ni odloila posvetiti prav posebne pozornosti in dejansko reiti tega problema, ki za Slovenijo z vsakim novim dnem pomeni naraajoo sra-moto. Da je tega dovolj, so se v lanski sezoni odloili hrvaki reiser Oliver Frlji in Preernovo gledalie Kranj, kjer so z avtorskim projektom s pomenljivim naslovom 25.671, uvrenim v tekmovalni pregoram FBS, to tematiko odprli na sve, iskren in provokativen nain. Teav, na katere so zaradi tega naleteli pri veljakih nae drube in bolj konservativnem delu obinstva, katerih odziv je pokazal, da to vpraanje e zdale ni za nami, so se ob zaetku ustvarjanja zavedali v celoti. Kljub temu so se odloili prevzeti odgovornost za svoja dejanja in dejansko poskuati nekaj spremeniti. Kako je to sploh mogoe? Z nekaj ne samo odrsko, temve tudi resnino in praktino uinkovitimi gverilskimi akcijami ter konstantnim spreminjanjem zornega kota, iz katerega so gledalci v dvorani skorajda prisiljeni gledati na to, kar se ne dogaja samo na odru, temve povsod okoli nas. PV

    biltenF b S 0 825|10|13

  • foto

    : pet

    er u

    ha

    n

    25.671Avtorski projekt Preernovo gledalie Kranj

    Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora.Premiera: 21. 3. 2013 Preernovo gledalie Kranj

    Reiser in scenograf Oliver FrljiAvtorji scenskega elementa Biro Filter arhitektura SarajevoDramaturginja Marinka PotrakKostumografka Sandra Dekani

    Avtorica glasbe Irena PopoviLektorica Irena Androjna MencingerSvetovalka za jezik Barbara RogeljOblikovalec svetlobe Bojan HudernikOblikovalec maske Matej Pajntar

    igrajo Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Miha Rodman, Vesna Slapar, Aljoa Ternovek, Borut Veselko, Matja Vinar, Maja Franekin, Maja Rekar, Bojan Stojanov

    Glas v offu Mirjana Uakar

    25. 10. 201321.30VelikA DVORANA TRibuNA

    AleksAnder IvAnovI vvedenskI

    boi pri ivanovih Naslov izvirnika

    SNG Drama Ljubljana

    Predstava traja 1 uro in 25 minut in nima odmora.Premiera: 18. 1. 2013 Mala drama, SNG Drama Ljubljana

    Prevajalec Drago BajtReiser, scenograf in avtor izbora glasbe Oliver FrljiDramaturginja Eva KraevecLektorica Tatjana StaniKostumografka Sandra Dekani

    Oblikovalec svetlobe Milan PodlogarAsistentka dramaturginje Nataa BerceAsistentka scenografa Adriana Furlan

    igrajo Iva Babi, Barbara Cerar, Silva uin, Maa Derganc, Petra Govc, Nina Ivaniin, Sabina Kogovek Zrnec, Maja Sever, Nina Vali, Tina Vrbnjak, Barbara efran

    Besedilo Boi pri Ivanovih je bilo v Sloveniji prvi uprizorjeno na odru Male drame SNG Drama Ljubljana v reiji Oliverja Frljia. Predstava je uvrena v tekmovalni program 48. Festivala Bor-tnikovo sreanje, kar je dokaz, da je neuprizorljivo besedilo vendarle uprizorljivo in ga je mogoe postaviti na odrske deske. Avtor besedila Aleksander Ivanovi Vvedenski, predstavnik ruskega absurdizma, je v besedilu subtilno kritiziral stanje Rusije pred drugo svetovno vojno, zato je bilo besedilo v Rusiji prepove-dano. Posebnost tragino-groteskne farse se kae tudi v igralski zasedbi, sestavljeni iz enajstih igralk. Eva Kraevec, dramaturgi-nja predstave, je v gledalikem listu zapisala, da se ob uprizoritvi odpira vpraanje: Kaken je na upor in kako naj gledalie artiku-lira svoj krik po svobodi v dananjem asu? Kaj je naa alternativa? Dananji as je seveda drugaen, vendar na uden nain srhljivo podoben tridesetim letom preteklega stoletja, trenutni zeitgeist nam narekuje budnost in konkretne akcije. SJ

    25. 10. 2013 | 19.30 26. 10. 2013 | 19.30 & 21.30umeTNOSTNA gAleRijA mARibOR

    ZupAnI::TurI::IvAdInov

    tri elizabetinske tragedije. Drava::R.iii. EpilogZavod Delak v koprodukciji z Muzejem sodobne umetnosti Metelkova (MG+MSUM)

    Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora.Premiera: 3. 2. 2013 Muzej sodobne umetnosti Metelkova

    Reiser Dragan ivadinovScenografa Dunja Zupani, Miha TuriKostumografka Dunja ZupaniAvtor digitalnih konstrukcij Miha TuriDramaturginja Mojca KumerdejLektorica Tatjana StaniAvtor glasbe Dario SeravalOblikovalec svetlobe Sao ArizanoviKoreograf Vladimir Bassara

    igrajoKraljica Margot Joica AvbeljPrevajalka Gorka BerdenLady Anne Barbara CerarLady H. Arna HadialjeviLady Izabela Marua MajerD. . Mateja ReboljKralj Richard III. Lotos Vincenc parovecKraljica Elizabeth Tjaa eleznik

    Drava::R.III. je epilog Treh elizabetinskih tragedij postmoderni-stinega dramatika Vladimirja Stojsavljevia, ki je v osemdesetih letih prejnjega stoletja v svojih treh tragedijah tematiziral rano, visoko ter pozno gledaliko renesanso in v njej pozicijo enske, ko ji je bilo e prepovedano igrati na gledalikem odru. Prolog Elizabetinskih tragedij je bil uprizorjen iz izhodi knjige Mi-leta Koruna Biti z igro, v Epilogu pa smo pria dekonstrukciji en-skega vpraanja o veliastni modernistini iskunji XX. stoletja in mokih fantazijah Richarda III. Tekst v Epilogu uporablja post-modernistino citatno metodo in obravnava postmodernizem kot preteklo stilno formacijo. Avtorji citiranih besedil so V. Stojsavlje-vi, W. Shakespeare, N. Chaurette, K. Theweleit, F. Pessoa, M. Kirby, R. Foreman, D. Ugrei, M. Kumerdej, D. ivadinov, V. Hlebnikov, K. Maljevi, A. Artaud.

  • Petek, 25. oktober 2013 | 3

    oskArAs korunovAs

    Miranda Po motivih Shakespearovega Viharja in drugih del OKT / Vilniaus miesto teatras (LT) Predstava traja 1 uro in 40 minut in nima odmora.Predstava ima slovenske nadnapise.Premiera: 17. 7. 2011 Gyula (HU)

    Reiser Oskaras KorunovasScenograf Dainius LiskeviciusKostumograf Aleksandras Pogrebnojus Skladatelj Antanas Jasenka Ustvarjalec lutke Donatas JankauskasOblikovalec svetlobe Eugenijus SabaliauskasOblikovalec zvoka Alius Bareckas

    igrata Povilas Budrys, Airida Gintautaite

    Predstava uvrena v Mostove FBS vas bo ponesla na samo kot nit tanko mejo med resninostjo in iluzijo. Polovica igralske zasedbe, Prospero, svoji heri Mirandi, drugi polovici igralske zasedbe, pripoveduje o otoku, ki je loen od ostalega sveta. Ne samo njegova pripoved, temve tudi njegova hi je element ilu-zije; Miranda je edini vir ivljenja, ki zanj obstaja, je njegova dua, ljubezen in hkrati strah. Boji se zanjo in boji se nje. Otok in ivljenje na njem sta poglavitni temi, na kateri se Prospero osredinja pri pripovedi. Na tem resnino-izmiljenem otoku ivita le on in Miranda in edino, od esar je mogoe na takem otoku iveti, je upanje. Neprestano upanje na reitev, odselitev. Upanje je konec koncev edino, kar ostane obupanemu loveku, edino, kar ga ohranja pri volji in ivljenju. Tudi, ko ni hrane in vode, lovek e vedno upa, da bo e kdaj jedel in pil. Upanje samo je e zmagoslavja vreden doseek nemonega loveka, odreitev je e stvar vije sile. Odselitev z otoka e vkljuuje viji dejavnik, tretjo osebo, dodatnega akterja, skoraj junaka. Ampak to je e preseganje vsebine Korunovasove predstave, Miranda in Prospero sta e na osamljenem otoku. VA

    Refleksija: Peklensko nora vonjaUprizarjanje Ponorele lokomotive Stanisawa Ignacyja je od Jerneja Lorencija in ostalih ustvarjalcev terjalo precejnjo mero umetni-ke iniciative in drznosti. Drama brez oitnega sporoila zavraa vsakrno predpostavljeno uprizoritveno reitev in nas vodi po nikogarnji zemlji. Na lokomotivo vstopimo tik pred zagonom ravno v vidnem znaku trenutka, ki mineva. Kurja Mikoay Woj-taszek in strojevodja Zygfried Tengier v spontanem skupnem nav-dihu vse bolj radikalno nalagata premog in eneta lokomotivo do cilja, ki ni ni drugega kot poslednja sodba. Z odlino glasbeno podlago se nam narie slika ujetega, zaduljivega ivljenja, v kate-rem raste neustavljiva tenzija, ki jo mora lokomotiva sprostiti, da bi lahko razvila svoj metafizini potencial.Ob gledanju predstave je gledalca vekrat preletel srh. Vrhunska

    igralska zasedba in natanno izdelani liki poskrbijo za pestrost dogajanja, ki enostavno zahteva pozornost. Igranje klavirja in petje nudi muzikalne razsenosti in istoasno njegovo nega-cijo, ker se na trenutke e skoraj norujejo iz anra. Celota z moreo repetitivnostjo in naraajoo intenzivnostjo uinkovito potencira atmosfero radikalnosti, ki se sprevre v fizini obu-tek neznosnega pritiska, kar pripelje do neizbenega vrhunca in pomirjujoega ter rahlo patetinega epiloga.Banalno in nakljuno se zdrui v vzburjajoo in gledaliko izje-mno mono metaforo, ki popelje v neobiajno avanturo brez zavor, priakovanj in predsodkov, jo razrei na svojstven nain ter ponudi gledalcu monost poistovetenja z norima zloincema ali potniki, ki so se prisiljeni boriti za svoj obstoj.

    Refleksija: Revolucije ne bo nikoli!e bi bilo uprizoritev Mati potrebno opisati z eno samo besedo, bi bil moj izbor najverjetneje aktualna. Ni nam treba potovati nazaj v as in kraj, kjer je srce matere Pelageje Vlasove sprva ogreto z idejo komunizma, kasneje pa zaradi krivine smrti edinega sina povsem zlomljeno. Taknih mater, ki garajo bolj od vseh, se vse ivljenje borijo za drobi, pa na koncu dneva e vedno nimajo esa dati na mizo, je tudi danes vsepovsod okrog nas na pretek, e si le upamo odpreti oi in si priznati, da nas tehnoloki in drubeni napredek pravzaprav nista pripeljala nikamor. Neko Brecht, danes Sebastijan Horvat, ki s svojimi potujitvenimi uinki ni le ostal zvest prvemu, temve je uprizarjanje tega besedila popeljal na isto novo raven z

    istim namenom: zbuditi ljudske mnoice, zbuditi vsakega posame-znika v njih. Dandanes gledalie najraje zbuja ne le revnega delavca, ki se bo boril za osnovne ivljenjske pogoje, ampak tudi tistega, ki bo izstopil iz svoje cone udobja in se skupaj z ostalimi boril za pravico. Morda je tudi zato sicer rahlo provokativna postavitev uprizoritve v Ljubljansko Dramo, kjer glavno gledalsko telo kljub vsemu e vedno predstavljajo ljudje, ki si po tiridesetih letih abonmaja pa ne pred-stavljajo, da bodo morali na predstavi peti hvalnico komunizmu, ne samo pogumen, temve tudi pravilen korak. Z odra v avditorij, od tam na ulice zaeti pa je treba pri najtrem orehu, ko je za to e dovolj moi. Sicer revolucije res ne bo nikoli. PV

    Refleksija: Dobri profesor ni bil neen z njo ...Krog se zavrti in na usnjeni zofi se poleg zadrtega profesorja znajde novo plisirano krilce z velikim nasmekom na obrazu. Slukinja opo-zarja na katastrofo. Rafali vpraanj iz aritmetike korak za korakom briejo radoivost, ki preraste v popolno apatijo, ko se strogi profesor loti e filologije. Svee meso v olski uniformi klie po zadovoljitvi potreb. Slukinja skua prepreiti katastrofo. Ostrina tisoih vpra-anj vea boleino nevednosti, zobobol naraa in ni ve ne pomaga, da bi uenka ubeala profesorjevemu bodalu. Zatajevane strasti starega samca privrejo na plan in kmalu pod zofo lei par deklikih nog v plisiranem krilu. Slukinja prevzame odgovornost, znebila se bo tiridesetih trupel. Na vratih se pojavi nov par nog poosebljene nedolnosti in krog se zopet poasi zavrti.Intrukcija v reiji Matjaa Zupania je predelava Ionescove eno-dejanke Una ura. Profesor, ki ivi s slukinjo, intruira mlada

    dekleta in postopoma postaja mnoini morilec. Kot predstavnik suhoparnega sveta in resnih se ne more upreti mladostni energiji naivne uenke, ki zapolni zrak med tirimi stenami, popisanimi z dramo o najhuji uni uri. Poleg ljubosumne posesivne slukinje se profesorju in uenki na odru pridrui lutka, ki simbolizira vsa dekleta, ki so prila na intrukcijo, a se niso nikoli vrnila domov. Absurdni Eugne Ionesco je bil s svojimi kominimi dramami vedno hvalena izbira reiserjev. Drama gledalca spodbuja k raz-misleku o smiselnosti zatajevanja strasti, ki na koncu eruptivno privrejo na plan v najtemaneji podobi, pa naj si bo to v oli ali med zasebnimi intrukcijami, leta 1951, ko so trupla lahko skrili pod krinko svastike, ali leta 2013, ko druba drvi v prepad razvre-dnotenja vsega, kar poznamo, tudi odnosa profesor uenka. UK

    25. 10. 201317.30luTkOVNO gleDAlie mARibOR

  • Kdo smoAlja Predan, umetnika direktoricaPrimo Jesenko, selektor Danilo Roker, direktor SNG Maribor

    Daa prinnik, izvrna producentka in odnosi z javnostmiBranka Nikl Klampfer, producentka mednarodnega programaKsenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih straniMojca Planak, koordinatorka simpozijev in tujih gostovBarbara Hribar, koordinatorka nizozemskega fokusaNevenka Paek, promocija in oglaevanjepela Lenik, organizatorka prodajeDarko tandekar, tehnini vodja

    Nenad Cizl, oblikovalecBotjan Lah in Matej Kristovi, fotografaSaa Huzjak, spletni skrbnikFranci Rajh, arhivar Voditeljici pogovorov o predstavahNika Arhar in Katja iigoj

    Strokovna irija Jasen Boko, Tomasz Kubikowski, Barbara Orel, Tea Rogelj, Petra Vidaliirija za Bortnikov prstan Silva uin, Jernej Lorenci, Duan Mlakar, Alja Predan, Ivo Svetina Strokovna skupina Ale Novak, Tatjana Aman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Bla Lukan

    Bilten FBS - vsakodnevni informator Avtorji in ustvarjalci: tudentke FF UM/prostovoljke Viktorija Aleksovska, Mart...