Odraščamo.Tu sem že tretjič in ob sebe pričakujem več kot prejšnja leta. Ko sem še kot bruc stopi-cal po ulicah Maribora, sem fantaziral, kako bom čez kakšno leto ali dve hodil po istih stopinjah, vendar že kot ustvarjalec, kot umetnik, in ne zgolj opazovalec, ki tu in tam kaj zapiše v bilten. Domišljal sem si, kako bo kakšen moj tekst prodrl skozi ozon starih mačkov, za katere si predstavljam, da bodo še zelo dolgo mijavkali, in našel glas dovolj visokega registra, da bo prišel med ljudi – se jih dotaknil, jih pobožal po ušesih in šepetal skrivnosti moje biti ter agendo moje gene-racije. Vse to pa ostajajo sanje in slutim, da bodo še dolgo le to. Ko iščem krivca, najprej naletim na svoj talent oziroma pomanjka-nje tega. Da režiserjev in umetniških vodij ne zanimajo moje dramske blodnje, zago-tovo pomeni, da nisem dovolj sposoben, da nimam nič konkretnega za povedati, kajne? Če bi bil genij pisane besede, bi zagotovo nekdo že opazil, mi povedal, me opozoril. Tako se pri naslednjem koraku zaletim v možnost, da sem preprosto še premlad, da bi me jemali resno. Da sem pač nek študent, ki bo moral še odrasti in počakati na svoj čas, za katerega ni zagotovila, da bo kdaj koli pri-šel. Na koncu ugotovim, da se je brezpred-metno utapljati v dvomih in neveri vase. Čeprav je čakanje postalo edini čas, ki ga poznam, je mogoče zame še upanje in vem, da svoje šibkosti nikakor ne smem poka-zati, o njej govoriti ali pustiti, da jo kdo vidi. Raje se bom držal pokončno, z namenom v koraku, kot da vem, kaj delam, kot da vem, kam grem. Morda me pot pripelje do nečesa novega – do nečesa, česar še nihče nikoli ni videl. Morda se povzpnem tudi čez planjave do tistih sanj. Kaj pa vem …

Žan Žveplan

Sreda, 22. oktober 2014 | 1

Brickman Brando Bubble Boom

AgrupAción Señor SerrAno (špAnijA)Koproducent centre d’ArtS eScèniqueS de terrASSA (špAnijA)

Predstava traja 1 uro in nima odmora.

Predstava je v šPanščini s slovenskimi nadnaPisi.

Premiera: 5. 10. 2012, Festival Terrassa Noves Tendències (Španija)

Požig barakarskega naselja. Funky glasba, zelo glasna. Hipotekarna kriza. Viktorijanska Anglija. Gnezda, brlogi, jame, dvorci. 150.000 nepremičninskih izvršb v letu 2012. Nasmejan bankir. Groza. Domotožje. Veliko televizijskih programov v živo. Tahitijski paradiž. Pravica do doma. Pravica do klimatske naprave. Pravica do plazma televizije. In Marlon Brando, ki igra vlogo Johna Brickmana, vizionarja, ki je vzpostavil prvo hipoteko v zgodovini. To je biografski projekt, ne le o Brickmanu, temveč tudi o nemirnem, uporniškem igralcu, ki je preživel svoje življenje iščoč svoj dom, a ga nikoli ni našel. Vstopite v hišo, zgrajeno v funky dinamičnem ritmu, napolnjeno s podobami, sanjami in morami.

22. 10. 201419.00lutkovno gledališče maribor

foto

: mau

ve

BiltenFBS0622|10|14

22. 10. 2014 | 19.00

lutkOvnO gledališče mariBOr

Brickman Brando Bubble Boomavtorja ideje Àlex Serrano in Pau Palaciosavtorji Diego Anido, Àlex Serrano, Pau Palacios, Jordi Soler, Marlon Brando asistentka Producenta in režije Barbara Bloindramaturg Ferran Dordalkreacija in razvoj tehnologij Martí Sánchez-Fiblakostumografka in asistentka scenarista Núria Manzano oblikovanje svetlobe cube.bzarhitekt Pau Vidaloblikovalca glasbe in zvoka Roger Costa Vendrell, Diego Anidosvetovalec Víctor Molina

igrajoDiego AnidoÀlex SerranoPau PalaciosJordi Soler Marlon Brando

22. 10. 2014 | 15.00 | vetrinjSki dvOr

BralkeBralne uprizoritve dramskih besedil študentov AGRFT ULZ bralno uprizoritvijo svojih dram se bodo predstavili Sandi Jesenik, Katarina Košir in Ana Obreza.Njihovo mentorico doc. mag. Žanino Mirčevsko navdušujejo trenutki, v katerih skozi prizor pokuka umetniški zaklad posameznika, ki je skrit v njem. »Pred sabo gledam ljudi, ki so bogati, zanimivi, posebni in dragoceni.« Veseli jo, ko se začno zavedati moči tega zaklada in upa, da bo ta prepoznaven tudi drugim.Od vsake drame bomo dobili le košček za pokušino. A vendarle dovolj za prvi vtis. Mladi ali izkušeni režiserji, dramaturgi, igralci – ste v kateri izmed dram zaslutili potencial? V vsakem primeru bi bili študentje veseli vašega komentarja in bi prisluhnili vtisu po bralkah. Pa ne le vtisu profesionalcev, temveč tudi naključnih gledalcev.Pri bralkah sodelujejo: Vanja Plut, Viktor Meglič, Petja Labović, Nika Korenjak, Tamara Avguštin, Zala Ana Štiglic, Timon Šturbej, Liza Marija Grašič, Rok Prašnikar, Sara Gorše, Tines Špik, Juš Zidar, Urška Sajko.

Kristina Mihelj

Simona Semenič

tisočdevetsto-enainosemdeset Produkcija študentov vii. semestra glr in di agrft ul

režiserka Nina Rajić Kranjac scenograf Luka Krežekostumograf Andrej Vrhovnikavtorica glasbe Lea Čehovin oblikovalec svetlobe Borut Bučinel

igrajo Nejc Cijan Garlatti, Lovro Finžgar, Lena Hribar, Patrizia Jurinčič, Nataša Keser, Anja Novak, Nik Škrlec, Urška Taufer

Začne se z lužo krviOsemdeseta. 29. november. Pionirji. Pionirske zaprisege. Vojaki. Tovarne. Polne izložbe. Velika država. Ajdovščina. Burja. Vuš. Švam. Vuš. Švam. 1981 je predstava, ki v središče postavlja tri glavne like, ob tem pa izbira GLAVNEGA ni znana do konca. 1981 preprašuje strategije gledališke uprizoritve in odpira prostor življenja v osemdesetih. Nekdo, ki bo postal pionir. Nekdo, ki je to že postal. Nekdo, ki rešuje življenja. Nekdo, ki dela v tovarni. Nekdo, ki prodaja steklo. Nekdo, ki premaguje teto puberteto. Nekdo, ki se pogumno upira burji. Nekdo, ki se vrača na dopust iz služenja vojaškega roka. Nekdo, ki je noseč in polaga upe na prihodnje dni. In ta nekdo se bori za vrednote! In ta nekdo se bori za vrline! In ta nekdo se bori za tovarištvo!

Digniteto! Zvestobo! Spoštovanje! Delo! Domovino! Narod! Svobodo! Mir!

Potem pa se zavrti. Listje na drevesih ozeleni. Sonce začne pripekati in bel princ, parkiran pred SDK izgine. In mlaka posušene krvi tudi izgine. In mimo se pripelje svetleča vesoljska ladja, ki je sicer avto, ampak ni videti kot avto. Smo v letu 2013.

Kje so dinarji in pare? Kje so Lačni Franzi, Blondie, Abba, AC/DC, Haustorji?

Kaj je 2013? Zakaj se borimo v letu 2013? K čemu stremimo? Kaj gradimo? V kaj verjamemo? Kaj cenimo? Kaj delimo? Kateri svet je boljši? Tisti, ki ga živimo, smo ga že preživeli ali ta, ki prihaja?Nina Rajić Kranjac

foto

: Žel

jko

ste

van

ić

22. 10. 2014 | 20.30 | mali Oder

Sreda, 22. oktober 2014 | 1

refleksijeMojstri prevare in igreGre za čisto nedolžne prevare, storjene v imenu ljubezni. Klišejsko, a osrednjega pomena za dopolnjevanje igre vlog in ohranjanje ravnovesja komičnosti. Dobro utečeni gledališki ekipi Mestnega gledališča ljubljanskega je uspelo z le 6 igralci prikazati 14 karikaturnih likov, ki so iz gledalcev izvabili salve smeha. Impresivno poigravanje z rimami, zabavne prigode, pevsko in klavirsko obogatene prevare ter edinstveno odigrane vloge koherentno dopolnjujejo zgodbo in prehajanje iz enega lika v drugega. Minimalna scenska postavitev se poslužuje vseh situacij in je idealna za nenehne preobrate in preobleke. Občinstvo ima popoln vpogled v dogajanje, prevare zaznava in pozna tudi njihovo ozadje. Istočasno so polne situacijske komike tudi prikazane vsakdanje izkušnje, ki nas postavljajo v zadrego. Kdo je kdo, kdo je s kom in kdo bo koga? Srečno naključje je hotelo, da renesančna zgodba dobi pravljičen končni epilog. Predstava, ki od vseh ostalih ponujenih predstav Boršnikovega abonmaja izstopa predvsem po svoji navidezni lahkotnosti. Igra je ustvarila jasno sporočilo, ki se poslužuje sodobne tematike. Stari problemi so tudi današnji. Vse premalo se zavedamo pomembnosti življenjsko pomembnih vrednot in vesela sem, da so nam na tako zabaven način predali jasno nakazano idejo. Tisto, kar resnično šteje, so umetnost, ljubezen in smeh. Sara Munda

Svet je lep, če ima človek družino in prijateljeKam pa bi vendar prišli, če bi vsak živel in razmišljal po svoji volji ter pisal sam svoja pravila? V predstavi Prijatelji, ki jo je v lanski sezoni na oder ljubljanske Male drame postavila režiserka Mateja Koležnik, se prijazna osemčlanska družina to na vse pretege trudi razložiti moškemu, ki živi sam v skromnem stanovanju. Dedek, mama, oče in pet otrok se vsak s svojim kovčkom pojavijo na njegovem pragu in ga postavijo pred nepreklicno dejstvo – od zdaj naprej bodo z njim živeli tudi oni. Stilizirani nasmeški in zamrznjeno strmenje vseh osmih članov družine v zmedenega moškega (upodobil ga je Gregor Baković) skupaj s klavstrofobično kockasto scenografijo, v kateri se je zaradi njenega obračanja nemogoče orientirati, hudomušno vzdušje kaj kmalu prelevijo v srhljivega. Nad dvorano se počasi, a neusmiljeno usede resnica: individuum je v primerjavi z družbo in njenimi »dobronamernimi« pravili nekaj popolnoma nemočnega, na svojo usodo pa nima tako rekoč nobenega vpliva. Čeravno je razum na njegovi strani in v njem spočetka vre odločen upor, se mora na koncu tako ali drugače ukloniti. Ne glede na to, kako smo si med seboj različni, se namreč rodimo v isto družbo, pravila igre pa so bila že zdavnaj napisana. Na vse kriplje si prizadevamo verjeti, da je odločitev, ali želimo v tej igri sploh sodelovati, povsem naša, vendar se nekje na naši poti izkaže drugače. Črni napovedi navkljub pa se nekje v daljavi vseeno svetlika luč upanja. Proti njej strumno koraka predstava Prijatelji in z njo ves gledališki svet.Pia Vatovec

Dnevnik: Nastaviti obraz, da prejmeš udarecBesedilo oddajam dan prepozno, ker ne znam brati biltenske razpredelnice prostovoljcev. Hkrati nekaj minut pred oddajo vržem ven uvod, ki klasično sprašuje po tem, če se kdaj vprašamo, kaj je gledališče za nas. V tem trenutku bi raje spraševala, kaj smo za gledališče mi, zato ta tekst puščam brez nagovora.Ena zadnjih stvaritev, ki me je v umetnosti navdušila, je filmski spektakel Synecdoche, New York Charliea Kauffmanna, zgodba gledališkega režiserja, ki želi kot svoj monumentalen teatralen projekt postaviti (in odigrati) repliko sveta okoli njega: prostora, časa, ljudi in konec koncev – odrsko podvojitev sebe.Svet se ruši, a oder dviguje: njegov dvojnik se zaljublja v njegovo resnično ljubimko, on v dvojnico svoje žene, čas preskakuje, igralci se starajo, zavesa pa ostaja spuščena. Film vrhunske estetike in dovršene metanaracije pravzaprav govori o posamezniku in njegovi želji po ustvarjanju: o ustvarjalcu nove predstave, ki postaja stvaritelj novega sveta. O gledališčniku, ki sredi procesa izreče: “Gledališče je začetek misli. Je resnica, še ne izgovorjena. Tisto, kar človek začuti v trenutku, ko dobi udarec v čeljust. Je ljubezen v vsem svojem kaosu.” Vse to, v fragmentih in razpršeno vsakič drugače, nas zadeva, razsuva, dviguje in spreminja tudi v dneh tega festivala: tako ali drugače se zvrsti vse, kar gledališče hoče biti in kar želimo biti mi z njim. Ko nas na odru nekaj pretrese, pa znamo to razumeti šele nekaj sekund, minut, ur kasneje – to je gledališče. Trenutek, preden se nas nekdo dotakne, pa se pred nami odvrti odrska uprizoritev točno te bližine – to je gledališče. Ko v istem hipu začutimo moč in ohromljenost, slabost in omamljenost, strah in naslado – to je gledališče. “Na svetu je skoraj sedem miljard ljudi. Nihče ni stranski igralec. Vsake je protagonist svoje zgodbe,” pravi omenjeni film. Morda v teh festivalskih dneh igramo svoje vloge in preigravamo svoja življenja. Morda pa enostavno puščamo gledališču, da odigra svojo vlogo? Maša Pelko

Fokus španija, bralne uprizoritve in pogovori z avtorjiPrimarna naloga Fokusa je širjenje horizontov, raziskovanje, plemenitenje kulturnega bogastva. Če pravimo, da so oči zrcalo duše, je umetnost, v našem primeru dramatika, zrcalo družbe. Letošnje leto je v znamenju temperamentne Španije. Njena ekscelenca, Anunciada Fernández de Córdova, veleposlanica Kraljevine Španije, tudi umetnica in pesnica, je v nagovoru poudarila, da ne verjame v meje. Zato smo spletli dialog brezmejnosti.Eduard Perez-Rasilla, redni profesor književnosti in gledališča na Univerzi Carlos III. Madrid in direktor Medferie, Madridskega gledališkega festivala, je uvodoma pred nami razprostrl gledališki svet Španije, dežele, ki je lingvistično izjemno raznolika. Profesor je izpostavil uporabo skrivnosti v gledališču, kjer mora gledalec sam zapolniti zgodbo. Bralna uprizoritev drame Želja pisatelja Josepa Marie Beneta i Jorneta, čigar ime je izjemnega pomena za razvoj katalonske in španske dramatike, je pokazala vso pretanjenost te skrivnosti. Z izrazito minimalističnim delom, kjer je v ospredju preciznost pisanja, ima vsaka beseda svoj točno določen pomen. Zapeljani smo bili v svet zastrtosti, komaj slutenega. Le želja je odzvanjala iz vseh podtonov. Prav tako je pomemben trenutek sprememb, migracijski tok je zaokrožil po Mediteranu in gledališče se je na to odzvalo. Kritično, humorno, filozofsko, pravi Perez-Rasilla. Manuel Molins se je osredotočil prav na to. Sam pravi, da je njegova drama Abu Magrib v nekem pogledu pravzaprav zgodba o Evropi. Ne gre le za linijo Španije, saj vsi postajamo le še tržišče, ni več svobode. Avtorja zanima ritem, glasba, dihanje jezika, zato je lastnemu jeziku pridal ulični jezik, zaporniški govor, ki se mu zdi še posebno kreativen, in klasično arabščino iz Korana, da bi zgodba pripovedovala še prepričljiveje. Baskovski predstavnik Patxo Telleria v delu Trebušna slinavka izjemno duhovito in hudomušno z obilico črnega humorja raziskuje temo smrti, kar je v gledališču Španije zelo pogosto obravnavano, je razlagal Perez-Rasilla. Dodano vrednost delu prida tudi verzna oblika. Avtor se je za takšno formo odločil zaradi manka baskovske teatrske zgodovine in se tako zgledoval pri zlati dobi španskega gledališča (Lope de Vega, Calderón).Želja in Abu Magrib sta prevedeni s strani Simone Škrabec, Trebušne slinavke pa se je lotila Marjeta Drobnič. Umetniška direktorica FBS, Alja Predan, si želi naša gledališča 'razburkati' z dramskimi novitetami v kvalitetnih prevodih in vsi srčno upamo, da ponujeno vabo kdo zagrabi!Manja Gatalo

foto

: mat

ej k

rist

ov

ič i

n b

ošt

jan

la

h

kdo smoAlja Predan, umetniška direktoricaAmelia Kraigher, selektorica Danilo Rošker, direktor SNG Maribor

Daša Šprinčnik, izvršna producentkaMojca Planšak, izvršna producentka in odnosi z javnostmiBranka Nikl Klampfer, producentka mednarodnega programaKsenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjižnih novitetahGordana Lacić, koordinatorka Fokusa Španija Jasmina Godec, koordinatorka simpozijev in tujih gostov

Nevenka Pašek in Špela Lešnik, promocija in oglaševanjeMojca Kolar, koordinatorka študentov Darko Štandekar, tehnični vodjaNenad Cizl, oblikovalecBoštjan Lah in Matej Kristovič, fotografaSaša Huzjak, spletni skrbnikFranci Rajh, arhivar Nika Arhar in Katja Čičigoj, voditeljici pogovorov o predstavahNina Šorak, voditeljica pogovorov Fokusa Španija

Strokovna žirija Jasen Boko, Tomasz Kubikowski, Barbara Orel, Tea Rogelj, Petra VidaliŽirija za Borštnikov prstan Janez Hočevar, Mojca Jan Zoran, Vinko Möderndorfer, Metod Pevec, Alja PredanStrokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan Maribor, oktober 2014

Bilten FBS

ISSN 2385-8818

Spremembe v programu:- 22. oktober: Zaradi bolezni v ansamblu predstava Othello v izvedbi MGL odpade. Tisti, ki ste vstopnice kupili, jih lahko zamenjate za katero koli drugo predstavo ali pa vam bomo pri blagajni vrnili denar. Prav tako odpade tudi pogovor o predstavi (23. oktober ob 12. uri).