49. fbs: bilten 8

Download 49. FBS: Bilten 8

Post on 06-Apr-2016

231 views

Category:

Documents

9 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

 

TRANSCRIPT

  • Zakaj hoditi v gledalie?Zaradi aktualnosti? Zaradi navidez prikri-tih sporoil, ki nam dajo misliti e dolgo po zadnjem priklonu igralcev? Zato, ker se predstave dogajajo pred gledalci v sedanjo-sti, tukaj in zdaj, v treh dimenzijah? Zato ker se gledalie stalno nadgrajuje in spreminja ter omogoa ogromno eksperimentiranja? Izbor predstav, ki smo jih videli na leto-njem FBS ne odraa samo dananjega asa, temve nudi odgovor na zgoraj zastavljena vpraanja. Uprizoritve so dovolj raznolike, da lahko prav vsakdo najde nekaj zase. Pogo-vori o predstavah v Vetrinjskem dvoru pa predstave e bolj pribliajo gledalcem. Uvo-dna predstava Murmel Murmel je odlino izpostavila dananjo izgubljenost besed. Zaradi igrivosti nenehnega ponavljanja besede Murmel pa se odlino ujema tudi s sloganom letonjega sreanja Igrajmo se!. Kritizira dananjo drubo, podobno kot predstava Prijatelji, ki pokae, kako se ta rada skriva in zapira pred drugimi v zavetju svo-jega doma. Te teme se dotika tudi madar-ska predstava Nae skrivnosti, ki nakazuje, kako se trudimo skrivati svoje skrivnosti in strasti. Svatba v reiji Jerneja Lorencija stra-sti in ljubezen kae kot nekaj, kar je pred jav-nostjo bolj varno skriti. Medtem ko Zapira-nje ljubezni pokae kako ljubezen v teh asih razumemo in kako mine. krip inc. prikazuje nevarnost kapitalizma, ki vodi v nesmiselno potronitvo, v kar ljudi vodijo marketinki triki in prevare. V taknih razmerah si mar-sikdo eli ve svobode, na kar nas opozorita igralec Branko Jordan in reiser Miha Golob v predstavi Svoboda, ki je nastala po motivih Bele krizanteme. Avtorjema je uspelo s Can-karjevo pomojo dokazati, da je gledalie e lahko svobodno in ravno to je tisto, zaradi esar je vredno zaiti vanj.

    Lev Mastnak Trobentar

    Petek, 24. oktober 2014 | 1

    Thornton Wilder

    Nae mestoNaslov izvirNika Our TOwn

    SlovenSko ljudSko gledalie Celje

    Predstava traja 2 uri iN 10 miNut iN ima eN odmorPremiera: 21. 2. 2014, Slovensko ljudsko gledalie Celje

    ... je majhno idilino mestece, kjer ivijo obiajni ljudje z obiajnimi teavami, v obdobju med letoma 1901 in 1913. Osnovno dogajanje se razpleta med druino zdravnika Gibbsa in druino zalonika, novinarja Webba. Vsakdanje ivljenje, Ljubezen in poroka ter Smrt in venost so tri dejanja, ki si kronoloko sledijo, vloga Reiserja, ki nastopa kot povezovalec, komentator in vodi, kronolokost prekine in se vraa v preteklost. Drama vodi od vitalistinega zaetka do temanega zakljuka. Branko Zavran se v vlogi Reiserja dotika vpraanja gledalia in ostali prebivalci prav tako. Res do popolnosti doivimo vsak trenutek ali smo odsotni? Kostumografija in glasba dajeta vtis asa, v katerem je drama nastala, hkrati pa dopuata monost, da Nae mesto postane mesto vsakogar, ki ivi v strnjeni urbani skupnosti, se osebno sooa s problemi in poskua preiveti. Avtor Thornton Wilder obe loveke teme rie mehko, poetino, kot del neke vene zgodbe; skratka, brez moraliziranja. Kot nekje pravi reiser: Tako smo odraali, tako smo iveli in tako smo umirali (M. Zupani, Intervju z reiserjem, Gledaliki list Nae mesto).

    Nika Korenjak

    24. 10. 201419.00stara dvorana

    foto

    : uro

    h

    oe

    var

    bilteNFbS0824|10|14

  • 24. 10. 2014 | 19.00

    Stara dvoraNa

    Nae mestoPrevajalka Tina Mahkotareiser Matja ZupanidramaturgiNja Tatjana DomasceNograf Alen Oboltkostumografka Bjanka Adi UrsulovkorePetitor Simon Dvorakavtor glasbe iN Priredb Jani Kovailektor Joe Volksodelavec za gib Branko Zavranoblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjaksvetovalka za zNakovNo govorico gluhih Gabriela Jurkoek

    igrajoreiser Branko Zavrandoktor gibbs Renato Jenekjoe cromwell Aljoa Koltakhowie Newsome David ehgosPa gibbs Luka PokajgosPa webb Jagodageorge gibbs Bla Setnikaremily webb Liza Marija GraiProfesor willard Igor uekgosPod webb Bojan UmekeNska Tanja Potonik bojevit moki Igor Sancindama, mrtva Barbara MedveeksimoN stimsoN Mario elihgosPa soames Manca OgorevcstraNik warreN Tarek Rashidsvatje, mrtvi Zvone Agre, Rastko Krol, Damjan M. Trbovc, Tanja Potonik, Barbara Medveeksam craig Vojko Belak joe stoddard Igor Sancin

    Maja Haderlap

    angel pozabeNaslov izvirNika EngEl dEs VErgEssEns

    Sng drama ljubljana

    Predstava traja 1 uro iN 40 miNut iN Nima odmora.

    Premiera: 14. 3. 2014, SNG Drama Ljubljana, Mala drama

    Prevajalec tefan Vevarreiser iN avtor Priredbe Igor PisondramaturgiNja Eva KraevecsceNografka Petra Veberkostumografka Belinda Raduloviskladatelj Laren Poli Zdravilektorica Tatjana Stanioblikovalca svetlobe Petra Veber, Igor Pison

    igrajooNa Barbara Cerar babica, mama Saa Pavek oe Janez kof

    Angel pozabe je e kot roman navdueval ljudi in irije, saj izredno subtilno, a neposredno spregovori o dolgo zamolani temi partizanskem gibanju na Korokem ter stanju duha po drugi svetovni vojni. Ne ukvarja se toliko s problemom manjinjskega vpraanja (ali pa je celoten roman ukvarjanje s tem zgodovinskim madeem), temve svoje delo zastavi kot seciranje slovenske due, njenih bolein, strahov in redkih radosti. V odrski priredbi trakega reiserja Igorja Pisona se sreamo s tirimi osrednjimi liki (Ona, Babica, Mama, Oe), ki se trudijo za svoj obstoj (tako osebno, kot nacionalno) na majhnem koku zemlje v dolini Lepene. Uprizoritev nas pelje na pot iskanja svojega

    jezika, svoje domovine, izgubljenih spominov, izginulega tovaritva, starih eg, a ne le kot romantien spomin ali nostalgija naroda, temve daje vsaki najdeni stvari njeno mesto in pomen. Trolanska zasedba oivi roman in ga srameljivo (vasih vihravo) po drobcih deli z nami, kakor da bi ne eleli razodeti vseh skrivnosti.

    Maja Haderlap svoje ivljenje in ivljenje svoje druine do zadnjega diha razgali pred nami in v gledaliki uprizoritvi ljubljanske Drame stoji in zre in pripoveduje. Angel pozabe je veliasten del v trobojnici Lipu-Handke-Haderlap.

    Rok Andres

    Maja Haderlap je napisala mogono zgodbo. (...) Pred nami je stara mati, kot je e ni bilo, ubogi, zagrenjeni oe, kot ga e ni bilo, mrtvi, kot jih e ni bilo, otrok, kot ga e ni bilo. To so zgodbe, ki jih v Avstriji nihe ne pozna in ki so po sedemdesetih letih konno predmet pripovedi. (Peter Handke)

    24. 10. 2014 | 21.30 | tribuNa Na velikem odru

    foto

    : pet

    er u

    ha

    n

  • Petek, 24. oktober 2014 | 1

    refleksijeZakon med moem in eno prinaa ve alosti kakor veselja. Alkestida. Zgodba o levjesrni in plemeniti eni, ki ljubi svojega moa tako mono, da namesto njega rtvuje svoje ivljenje. Bogovi (oziroma pijani Herkul, ki ga pee vest) so jima k srei naklonjeni in tako prej obupani mo dobi eno nazaj, nazaj od mrtvih. Kljub srei, ki jo na koncu doivljata Admet in Alkestida, se ob predstavi zamislimo. Toliko let in kultur je e od tega, pa se e vedno ne znamo sooati s smrtjo. Sama smrt je tabu tema, smrt blinjega pa velika tragedija. Kaj od tega je sploh huje? Ne vemo in tudi noemo vedeti, ker se s smrtjo preprosto ne znamo sooati. Popolna ena je postala tista, ki je umrla namesto moa, vendar ironino, kljub temu, da ji je to dopustil, po njeni smrti tudi on ni imel ve volje do ivljenja. Kdo bi si znal sploh razloiti smisel vsega tega, smisel ivljenja samega. Zakaj bi lovek sploh ljubil, e je ljubezen na koncu vedno obsojena na propad? To je blues. Blues, ki je z glasbenimi vloki vkomponiran v uprizoritev. Okoli zgodbe o zakonu, o smrti, o moni enski, o ljubezni, o blinjih in neznancih, o brezasnih in veno aktualnih lovekovih stiskah, se prepleta velika ironija. No, na sreo imamo ob vsem tem e vedno smisel za humor. In smisel za umetnost, glasbo in estetiko. e e ne vemo odgovorov na vsa vpraanja, lahko o njih vsaj pripovedujemo zgodbe, jih prepevamo in kaemo ter se smejimo ironiji lastnega ivljenja.

    Nua Kalanj

    Povsod enakoVse se zane, ko leta 1748 Marija Terezija podeli mestu ime Neoplanta (Novi Sad), ki pa ga naj vsak prebivalec poimenuje v svojem lastnem jeziku. Sama predstava Neoplanta je nastala na podlagi istoimenskega romana Lzsla Vgela, na oder pa jo je postavil reiser Andrs Urbn.Mono, krevito in uniformirano seznanjanje ter razgaljanje zgodovine srbskega mesta Novi Sad. Igralevo nizanje imen mesta v razlinih jezikih nam nazorno in z mono konotacijo multikulturnosti mesta, pokae njegovo notranjo razdrobljenost. Gledalci imamo nenehno obutek, kot da smo v vsakem momentu ogovorjeni. Predstavo posluamo in jo zaradi vseh podanih informacij, ki se nizajo ena za drugo, beremo kot knjigo. Metanje informacij, ki se sproajo v obliki monologov, dialogov, misli, igre, napisov, celotne scenske postavitve, podkrepijo tudi udarni in revolucionarni zvoki glasbe, ki nas vedno v pravem momentu potisnejo e globlje v obutek tesnobe, diktature, ironinega smeha in ugotavljanja, da je pri nas enako. Spraevanje o odgovornosti, krivici, nacionalni zavesti, drubeno pereih temah, predajanju vedno novim vladavinam, med vsem tem pa pozabimo prevpraevati nao apatinost. Posamezniki in posameznice razlinih nacionalnosti lahko (laje ali teje) ivijo v Novem Sadu, v Srbiji. Tako je bilo v asu faizma, tako je bilo v asu komunizma, tako je v asu demokracije in tako bo v asu kraljice Evrope, ki odeta v graciozno obleko iz evrskih bankovcev sedi pred nami na odru. Predstava povee zgodovinske dogodke s subjektivnimi ivljenji posameznikov in njihovim doivljanjem kako je biti manjina ali veina. Vsak ima svojega drugega. Brez drugega ne bi bilo jaza. Povsod enako.

    Tina Maroh

    veliina misliPotopitev v lastno duo je lahko najveji izziv in groza hkrati. Tesnoba se naseli v loveke dele za katere niti ne vemo, da obstajajo, pozitivno misel nadomesti praznina, turobnost zavzame strast do obstoja in ivljenju zavlada neimrnost. Vzgoja stoika je filozofska izpoved poetine narave, ki gledalca sooi z lastnim obstojem. esa nas je bolj strah? Obupa ali smrti? Izgube ali sooenja? Sree ali tragedije? V upanju na vejo racionalnost odloanja loujemo razum od verujoega srca. Vrzeli resninosti nam krojijo us