bilten št. 27, letnik 2010

116

Upload: jk-zeleznicar

Post on 20-Feb-2016

251 views

Category:

Documents


12 download

DESCRIPTION

Bilten št. 27, letnik 2010

TRANSCRIPT

Page 1: Bilten št. 27, letnik 2010

BIL

TE

N 2

01

0

27Samo ime se ni spremenilo:nova serija čelnih svetilk TIKKA®2 - ZIPKA®2

visokosposobne LED | tri bele stopnje svetilnosti | dve rdeči stopnji svetilnosti | leča za usmerjeno ali razpršeno svetlobo | SOS piščalka integrirana v naglavni trak | indikator porabljenosti baterij | ergonomičen dizajn | eno stikalo za vse funkcije |

priročno ohišje za baterije | kompatibilne z različnimi nastavki za pritrjevanje | ZIP sistem s samozatezno vrvico

www.TIKKA2.com

© P

hoto

: stu

dio

Kalic

e

Page 2: Bilten št. 27, letnik 2010

BIL

TE

N 2

01

0

27Samo ime se ni spremenilo:nova serija čelnih svetilk TIKKA®2 - ZIPKA®2

visokosposobne LED | tri bele stopnje svetilnosti | dve rdeči stopnji svetilnosti | leča za usmerjeno ali razpršeno svetlobo | SOS piščalka integrirana v naglavni trak | indikator porabljenosti baterij | ergonomičen dizajn | eno stikalo za vse funkcije |

priročno ohišje za baterije | kompatibilne z različnimi nastavki za pritrjevanje | ZIP sistem s samozatezno vrvico

www.TIKKA2.com

© P

hoto

: stu

dio

Kalic

e

Page 3: Bilten št. 27, letnik 2010

Celov{ka 25 (ob vhodu v bazen Tivoli), 1000 LJUBLJANAtel.: +386 1 434 07 53 fax.: +386 1 230 19 07e-mail: [email protected], www.norik-sub.si

za~etni in nadaljevalni te~aji rekreativnega in tehni~nega

potapljanja

te~aji jamskega potapljanja

raziskovanje jam

potapljanje s plinskimi me{anicami

potapljanje na dah

prodaja in servis potaplja{ke ter plavalne opreme

… popotnica doma in po svetu

www.mladina.siMladina d.d., Dunajska cesta 51, Ljubljana

mladina.indd 1 5.2.2010 13:41:06

Page 4: Bilten št. 27, letnik 2010

Celov{ka 25 (ob vhodu v bazen Tivoli), 1000 LJUBLJANAtel.: +386 1 434 07 53 fax.: +386 1 230 19 07e-mail: [email protected], www.norik-sub.si

za~etni in nadaljevalni te~aji rekreativnega in tehni~nega

potapljanja

te~aji jamskega potapljanja

raziskovanje jam

potapljanje s plinskimi me{anicami

potapljanje na dah

prodaja in servis potaplja{ke ter plavalne opreme

… popotnica doma in po svetu

www.mladina.siMladina d.d., Dunajska cesta 51, Ljubljana

mladina.indd 1 5.2.2010 13:41:06

Page 5: Bilten št. 27, letnik 2010

VsebinaPoročilo predsednika za leto 2008 Milan Horňák ........................................... 3Poročilo predsednika za leto 2009 Boštjan VrViščar – Bole ............................ 4Žirovcova jama Milan Ferran .............................................................................. 5Ledena jama na Viševniku Dejan HlaDnik .......................................................13Nadaljevanje raziskav v Požiralniku ob Zgornjem Kriškem jezeru MiHa Staut ................................................................................16Morfogenetske značilnosti kotline Rakov Škocjan Mateja Ferk .............. 22Komentar k filmu »Odprava v Jamo pod Debelim vrhom« aleš lajoVic .. 26Prispevek k ustanovitvi Jamarskega kluba Železničar Miran MaruSSig ... 28Dvesto sedemdeset stopnic ciril Mlinar – cic .............................................. 30V aragonitnem paradižu Peter geDei .............................................................. 37Na strehi Evrope MiHa Staut in ineS klinkon ..................................................... 44Jame v okolici Trnovega (Črna gora) aleš lajoVic ........................................ 50Srbska posla Snežana jeretina ............................................................................ 54Moje nezgode v jamah neBojša MatijeVić ........................................................ 56Žirovca na dolgo in počez VeSna HrDlička Bergelj ........................................... 58Jam(ar)ska naključja Mojca Stritar ................................................................ 59Jamarski šoli 2008 in 2009 Boštjan VrViščar – Bole ........................................ 62Delavnica jamske potapljaške fotografije v Franciji Matej SiMonič in igor VrHoVec .............................................................. 64Poletni obisk francoskih jamarjev MiHa Staut ..............................................67Kako se JKŽ zabava iztok trček – jolBe .......................................................... 69Člani kluba tudi tečemo in žimarimo Boštjan VrViščar – Bole ....................... 73Gospodar podzemlja znova lačen jani glaVina ..............................................74Gurtnanje – slackline PriMož uršič ...................................................................76Jamarska akcija Viktor roBič – Brko ................................................................ 77V spomin: Nada Čadež aleš lajoVic, Marjan raztreSen .................................... 78V spomin: Danilo Riznar Jelinčič – Lilo Marjan raztreSen .............................81Pesmi Viktor roBič – Brko .................................................................................. 84(P)osebne novice ............................................................................................ 86Fotostrip ........................................................................................................... 92Zapisniki, oddani v Kataster jam JZS ........................................................ 94Registrirane jame v Katastru jam JZS ........................................................ 96Seznam članov JK Železničar ....................................................................... 97Seznami akcij JK Železničar .......................................................................... 98Kra tek nas vet pis cem pris pev kov .............................................................106

Page 6: Bilten št. 27, letnik 2010

2

BILTEN, glasilo Jamarskega kluba Železničar št. 27Naslov:

Jamarski klub Železničar Hrvatski trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

http://www.ljudmila.org/jkzBilten je brezplačen in izhaja občasno.

Prva številka je izšla leta 1963. 551.44(497.12), 796.52 ISSN 1318-9190

27. zvezek so sestavili člani JKŽ.Uredila: Miha Čekada, Peter GedeiLektorirala: Mojca StritarPostavil: Peter GedeiNaklada: 400 izvodov

Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o.

Fotografija na naslovnici: Sneki v Raznožki – Žirovcova jama. Foto: Peter Gedei

Be se da ured ni kaNajprej se moramo pohvaliti, da smo vsem zamudam navkljub po-

stavili na svitlo novo številko Biltena Jamarskega kluba Železničar. Bil-ten ima že vrsto let ustaljeno zasnovo, kjer na dobrih sto straneh člani spregovorimo o klubskem dogajanju v preteklih dveh letih: raziskave, zanimivosti, tuje jame, vtisi, izobraževanje, dogodki. Na koncu je še vrsta tabel, ki povedo, kdo smo, kje smo vse bili in kaj smo odkrili.

Tokratna številka je že 27. po vrsti, s tem je Bilten JK Železničar ena redkih slovenskih jamarskih revij s tako bogato zgodovino izhajanja (prva številka izšla že daljnega leta 1963). V zadnjih letih smo se kar nekako navadili, da je vsaka naslednja številka po nečem izjemna. Bo-disi po obsegu, številu avtorjev, načrtov ali barvnih strani. Tokrat žal ni tako, obseg je malo bolj skromen (pa ne dosti bolj), poročamo o manj raziskavah, tudi manj prispevnikov imamo. Ni razloga za preplah, saj si vsakdo lahko dovoli kako suho leto. Eden od pomembnih razlogov za manj raziskovalnih prispevkov pa je gotovo začetek izhajanja revije Jamar, ki je po zasnovi precej bliže Biltenu kot Naše jame. Medtem ko je bilo včasih še možno isto raziskavo bolj poglobljeno objaviti v Naših jamah, bolj sproščeno pa v Biltenu, pa je to v kombinaciji Jamar-Bilten precej teže.

Naj to ostane kot izziv za naslednjo številko, ali pa tudi za novega urednika, saj bi bil po že šesti zaporedni številki Biltena morda čas, da prepustim mesto urednika komu drugemu. Kdo se javi?

Miha Čekada

Uvodnik

Page 7: Bilten št. 27, letnik 2010

3

Z a člani Jamarskega kluba Železničar je še eno uspešno leto, v katerem je bilo

jamarskih akcij več kot 220. Seveda se je težko odločiti, katera je bila

najboljša, saj je vsak obisk jame posebno doživetje. A vseeno so najboljše prav jame, ki jih na novo odkrivamo in raziskujemo. Izmed takih odprav bi na prvem mestu navedel raziskovanje Požiralnika ob Zgor-njem Kriškem jezeru na Kriških podih, ki ima zaradi reševanja enega od naših članov posebno mesto v zgodovini društva. Jama je podobno kot leta 2007 doživela nekaj obi-skov, katerih rezultat je sedanja globina ok. 130 metrov.

Na drugem mestu bi omenil nova odkri-tja v Ledeni jami na Viševniku, kjer so se odprli novi prostori, dolgi že več kot 300 metrov. Tretje mesto pripada naši kopaški sekciji. Jerko, Pero in njuni pomagači so na Lanskem vrhu prodrli v jamo Mik, kjer so že presegli globino sto metrov. Odkritje je še toliko zanimivejše, ker nekateri indici ka-žejo, da morda po mnogih letih lahko pride do odkritja fantomske Putikove Lippertove jame. Kot četrto bi omenil Žirovcovo jamo, ki pa je na četrtem mestu zato, ker gre za najnovejše odkritje, ki ga imata na vesti Mi-lan in Ljubo. Vanjo sta prodrla lani decembra po 24 delovnih akcijah. Do danes dolžina jame presega ok. 1500 metrov, še zdaleč pa ni rekla zadnje besede.

Seveda smo poleg naštetih odkritij člani JKŽ-ja izmerili in raziskali več novih pro-storov, če omenim Prepadno jamo, jame v okolici Krašč ali v Beli krajini. Lahko nave-demo, da so člani JKŽ-ja obogatili Kataster jam za 89 oddanih zapisnikov, izmed katerih 29 predstavlja novoregistrirane jame.

Leta 2008 smo kot vsako leto organizi-rali jamarsko šolo, ki se je je pod Jerkovim vodstvom udeležilo deset tečajnikov, od ka-terih jih je sedem opravilo izpit in pridobilo naziv jamar pripravnik. In če govorimo o izpitih, moramo še povedati, da je v tem letu izpite, ki so potekali v Rakovem Ško-cjanu, organiziral prav naš klub. Mladince smo jeseni predstavili tudi Luciferju, ki jih je pričakal v notranjski gmajni v Begunjah pri Cerknici.

Organizirali smo tudi dve posebni akciji. Ena je bila namenjena našim bodočim čla-nom. Na dan otrok smo se skupaj z otroki odpravili v Planinsko jamo, kjer smo jih skušali privaditi jamski temi. Druga akcija se je odvijala septembra in je bila name-njena našim najstarejšim članom. Klubske veterane smo peljali v jamo Vilenica in jih seveda potem ob žlahtni kapljici spodbuja-li k obujanju spominov na njihove junaške čase.

Kot poseben dogodek bi omenil sodelova-nje s Katastrom jam JZS, v sklopu katerega smo ponovno izmerili jamo Mačkovica, tako da se pri snemanju našim igralcem ne bo treba toliko časa izgubljati po jami (dve uri filma) in lahko naslednji film skrajšajo vsaj za dve tretjini.

Več članov je na svojih potovanjih tu pa tam obiskalo tudi kako jamo izven Slovenije, v Franciji, Grčiji, Črni gori, na Slovaškem, Češkem in države bi lahko še naprej našteval in našteval.

Na koncu bi rad povedal, da v prihodnjem letu 2009, kakor upam, recesija ne bo udari-la tudi v naše jamarske vrste in bomo jame obiskovali prav tako uspešno in v zdravju kot doslej.

Poročilo predsednika za leto 2008

Milan Horňák

Poročila

Page 8: Bilten št. 27, letnik 2010

4

V letu 2009 smo imeli 197 akcij. Registri-rali smo devet novih jam in v Kataster

jam JZS oddali 143 zapisnikov.Za največji uspeh je ponovno poskrbel Mi-

lan Ferran z raziskavami v Žirovcovi jami. Do sedaj smo v njej izmerili že 3700 metrov rovov. Raziskovalo se je tudi v Ferranovi buži in Pu-covem breznu, kjer so bili odkriti in izmerjeni novi rovi. V omenjenih jamah nas še vedno čaka delo.

Zaključile so se raziskave v Požiralniku pri Zgornjem Kriškem jezeru, kjer je napredovanje prekinila mokra ožina. Jamo smo po končanih meritvah tudi razopremili, vendar nekaj vpra-šajev še ostaja. Področje okrog Kriških podov je zanimivo za jamarske raziskave, zato smo tja poslali francoske jamarje, ki so navezali stike z nami in se zanimali za odkrivanje novih jam. Pri pregledu terena so odkrili nekaj manjših brezen. Obljubili so, da bodo oddali zapisnike v Kataster jam JZS, mislim pa, da je spet, tako kot že mnogokrat, ostalo le pri lepih besedah.

Raziskani in izmerjeni so bili novi deli v Pre-padni jami. V bližini je bila odkrita Velika Prepa-dna jama, ki s svojimi tremi vhodnimi brezni ne-majhnih dimenzij kaže na to, da je okolica slabo preiskana in pušča možnosti novih odkritij.

Kakor zakleto pa smo se ponovno s premalo resnosti lotili Pršivškega krasa. V Brezno pri gamsovi glavici smo se spustili le za vzorec, saj sta bili izpeljani samo dve akciji, premakni-li pa se nismo niti za milimeter. Pozitivno je, da smo kasneje testirali vrvi, s katerimi je bilo opremljeno brezno. Preizkave so pokazale, da so vrvi, čeprav so vsako zimo vkovane v led in so tam že dolgih šest let, kljub temu še ve-dno varne. Tudi v Ledeno jamo na Viševniku ni nobeden pomolil nosu, tako da meritve in raziskave čakajo.

Pod taktirko Mateja Mihailovskega so se za-čele potapljaške raziskave v Jami v gradu pri Osojniku. Preplavani so bili trije sifoni in odkri-tih je bilo okrog 400 metrov novih rovov. Začeli smo s projektom potopov v Škocjanskih jamah.

Pri novem vodstvu Parka Škocjanske jame je naša želja padla na plodna tla, tako da smo dobili dovoljenje za izvedbo raziskovalnih poto-pov. Ker gre za vseslovensko akcijo, je našemu klubu JZS podelila status vodje raziskav.

Prijavili smo se, da bomo sodelovali pri akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. 17. aprila 2010 bomo očistili Kačjo jamo pri Podtaboru na Dobrepolju. TOD Županova jama smo pri-skrbeli nekaj stare jamarske opreme, ki so jo uporabili kot razstavne eksponate na razstavi o Županovi jami. Ob njeni otvoritvi v maju je Igor Perpar povedal nekaj besed o raziskavah v jami, ki jih je pred leti izvajal naš klub.

Jamarske šole se je udeležilo deset tečajni-kov, ki so maja uspešno opravili interni izpit. Isti mesec smo imeli veteransko akcijo v Lipiški jami. Nebojša Matijević in Jernej Petrovčič – Jerko pa sta se avgusta udeležila jamarskega tabora Kamenmjavček 2009.

Nejamarski akciji, ki se ju jamarji z veseljem udeležijo, sta bili Kolpa fest julija in lucifero-vanje decembra, ko je Lucifer žal krstil le dva nova člana. Da smo dobri v žimarjenju, smo pokazali na tekmi na Viru aprila, da smo hitri tekači, pa na teku trojk maja. Miha Staut in Ines Klinkon sta julija osvojila vrh Elbrusa in duh JKŽ-ja ponesla na vrh Evrope. Miha Staut je upešno zagovarjal svojo doktorsko diserta-cijo, tako da se število znanstvenikov v klubu vztrajno veča. Najmlajša sekcija se je povečala za dva nova člana: Gašperja pri Perparjih in Diano pri Celarcih.

Peter Gedei, tako kot že vrsto let, ponovno pobira nagrade na mednarodnih fotografskih natečajih. Na Petzlov nagradni natečaj, ki še ni zaključen, pa je Peter prijavil fotografijo in Boštjan Vrviščar – Bole video. Rezultati izbora komisije bodo znani šele marca, ne glede na končne izide pa se je izkazalo, da v klubu dobro delujemo kot skupina, saj je Boletov video na javnem glasovanju zasedel prvo mesto. Zato naj bo ubi concordia, ibi victoria ali v slogi je moč moto za uspešno nadaljnje delo kluba.

Poročilo predsednika za leto 2009Boštjan VrViščar – Bole

Poročila

Page 9: Bilten št. 27, letnik 2010

5

Z aplano in okolico sem velikokrat preče-sal v vseh vremenskih razmerah, a mi

je Rajna peč ostala kot bela lisa. Proti koncu leta 2006 sem začel zahajati na tisti konec. Našel sem kar nekaj vhodov v potencialne jame, nobeden pa se mi ni zdel posebej za-nimiv. Kljub temu sem hodil na opazovanje živahnejših. Pogojno perspektiven se mi je zdel le eden od vhodov ob jasi v Kapsovih dolinah. Včasih sta se mi pridružila še Lju-bo Golob in Jernej Petrovčič. Ko smo merili temperaturo, je Jernej presenečeno ugotovil, da najzanimivejša špranja hitro menja smer prepiha.

Še isto zimo smo se lotili odkopavanja. V začetku je šlo kar hitro in po četrti akciji smo vstopili v jamo. Nismo prišli daleč. Zaprlo se

je že na sedmih metrih globine. Razmere za delo niso bile vabljive, blato, voda, grušč. Težave so bile že z iskanjem nadaljevanja. To je bilo na najnižji in najmanj želeni točki. Spet je trajalo, da smo se prebili naprej, in to le za nekaj metrov. Razmere so bile spet take, da smo se držali bolj daleč, po malem pa smo le vztrajali.

V neki akciji je nekdo vpil na vhodu in Ljubo je šel pogledat. Bil je lastnikov brat in ni kazal navdušenja nad najinim početjem. Kljub temu je povedal, da ga je pritegnil na-črt dostopa do jame, ki ga je Ljubo pustil na armaturi svojega avta, parkiranega na robu bližnjega travnika. Gospa, ki se je sprehaja-la po bližnji cesti, je avto opazila., in ker je sameval še po več urah, je poslala moža, da

Raziskave

Žirovcova jamaMilan Ferran

Vhod v Žirovcovo jamo. Foto: Peter Gedei

Page 10: Bilten št. 27, letnik 2010

6

pogleda, ali je treba koga sneti z drevesa. Tako smo tudi prišli do lastnika, ki je dovolil nadaljnje kopanje in nas celo vzpodbujal.

V okolici jame so manjše ponikalnice, ki so v večjih deževjih kar živahne. Pregledoval sem tudi severno stran Rajne peči in odkril več izvirov. Tako sem zašel še v sotesko Peč-nikarice in »odkril« Jamo v Vranji peči (kat. št. 116). Po imenu sem jo že poznal, ker pa so koordinate vhoda zgrešene, sem mislil, da je to nova jama. Z Ljubom sva se tudi tam trudila, da bi prišla naprej. Jezerce v jami se je zdelo prav plitvo, ko sva ga sondirala s štirimetrsko leskovo palico, pa je pokaza-lo svoje razsežnosti. Uroš Ilič se je dvakrat potopil in prišel skoraj 30 metrov globoko. Zaustavili so ga prodnati nanosi in ožina na dnu. Uroš je ocenil, da največji pretoki vode dosegajo po več m3/s. Pretok v jami je sta-len tudi ob največji suši. Izvor te vode lahko povezujemo z zaledjem v Kapsovih dolinah, višinske razlike pa je vsaj 80 metrov, torej nas lahko le naključje pripelje do teh globin.

PrebojVrnimo se k Žirovcovi jami. Širjenje v na-

daljevanju je bilo še težavnejše. Zmes leplji-vega blata in kamnov je bilo treba odlagati v prvem prostoru in bilo je je toliko, da smo nivo materiala dvignili za več metrov. Sle-dili smo ozki špranji. Prepih je bil vseskozi pulzirajoč, nekako vsakih petnajst minut se je smer obrnila. V ozki špranji je občasno prav tulilo. Naenkrat se je odprlo, a le za deset metrov.

V eni od akcij je deževalo in sproti po-biralo zadnji sneg. Tako so se v podzemlje stekale velike količine vode. Z Ljubom sva se že malo pod vhodom spraševala, kaj pomeni nenavaden hrup. Ali je to prepih ali voda? Za vsakim ovinkom je bil zvok močnejši. Ko sva prišla do končnih delov, sva že bila prepri-čana, da je to posledica vode. To pa bo spet visok slap ali pa vsaj velika količina vode! Začeli so se manjši blatni podori in pojavila

se je težava, kam odnašati material. Nadalje-vanji sta bili dve, iz obeh se je slišalo bučanje vode in enega bo treba zamašiti. Lotila sva se spodnjega prehoda, kar se je pokazalo za pravilno. Že po petnajstih minutah premeta-vanja materiala se je Ljubo spomnil, da je s seboj prinesel antibiotik. Jaz sem se že jezil, da naj pazi, kako jemlje te reči, pa je bil le »Blatomicin«, ki sva ga v tisti akciji večkrat uporabila.

V dveh akcijah prideva skozi. Rov se raz-širi na več metrov premera. Navzdol meče-va kamne in ugotoviva, da ne bo šlo brez opreme. Jaz grem v avto po opremo in vrv. Nekoga moram še obvestiti, kje sva. Izbira ni velika, malo jih ve za lego vhoda. Ko se vrnem, ugotovim, da nimam pasu. Opremiva in spustim se z Ljubovim pasom in desender-jem. Sproti poročam, na eni strani meander, z druge strani »uf« veliko teme, dno je daleč

Pred drugo stopnjo. Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 11: Bilten št. 27, letnik 2010

7

in nerazločno. Šumenje potoka je bilo komaj slišno. Dobrih dvajset metrov nižje pridem do tri metre široke skalne police. Precej ožji meander se nadaljuje še kakih petnajst metrov v globino. Na dnu se nekaj lesketa, voda, le da ne vem, v katero smer teče. Grem po polici v eno smer in po 40 metrih pri-dem do blatnega zamaška. Obrnem se še v drugo smer, kjer pa se kmalu zoži zaradi ogromnega podora. Prehode je treba iskati med bloki. Pridem do potočka in vidim, da teče proti meni.

Obrnem in hitim poročat Ljubu. Komaj sem mu uspel dopovedati, da naj gre v avto po moj pas. Po dolgem času pa vpije, naj pridem gor. Priplezam do drugega sidrišča. Pas je našel v avtu, desenderja pa ne. Pas ni za nikamor, ne spravi ga čez kolena. Najprej se zmerjava, »vsi enaki, vsi enakopravni«, po-tem pa se vrnem do njega, da zamenjava opremo. Skupaj nadaljujeva raziskovanje v protitočni smeri. Rov je skoraj vodoraven, ši-rok 1 do 2 metra in visok 3 metre. Prekinjajo ga podori. Kjer ni podora, je pravo sprehaja-lišče. Rov se cepi in nadaljujeva po večjem. Podor je neprekinjen in po 50 metrih se v celoti zapre. Poizkusiva še v drugem rovu, ki se kmalu spet cepi, levi krak se konča v vodi, mogoče pozneje sledi še sifon.

Pri povratku še malo opazujeva. V oči pa-dejo prodniki peščenjaka, ki ležijo dobesedno povsod, na dnu in tudi na najvišjih policah. Najdeva kar nekaj kosti, vejic, storžev in tudi semena. Greva pogledat še nizvodno. Po po-točku ne gre. Kmalu sledi petmetrska stopnja z dvoranico. Vrneva se do blatnega zamaška na koncu vhodnega meandra in splezam do vode. Nadaljujem z vodnim tokom in se po 50 metrih obrnem. Ocenila sva, da sva od-krila preko 500 metrov rovov.

Med naslednjo, 25. akcijo zamenjava vrv in opremiva še meander do potoka. Toku slediva točno proti severu. Malo od mesta, kjer sva zaključila raziskovanje med zadnjo akcijo, se voda poglobi in strop se spusti sko-

raj do gladine. Nekako pridem skozi in kljub visokim škornjem se zmočim. Rov v nadalje-vanju je nizek in po 15 metrih se zaključi v ožini. Pri povratku opazim freatični rov pre-mera en meter v apnencu, ki vodi do razši-ritve z istim potočkom na dnu. Sledim vodi, kjer se rov spet zoži. Ljubo me kliče in čudim se, da je bredel za menoj. On pa lepo suh. Seveda je našel obhod, in kot smo pozneje opazili, obstaja še eden. Nadaljevala sva po suhih rovih in večkrat prišla do križišča, kjer se nisva znala odločiti, kam naprej. Spet sva se odločila za spust do šumečega potočka. Jama je tu globlja za 15 metrov. Sledila sva toku. Rov je vseskozi na meji prehodnosti. Na koncu sem spet nadaljeval sam in se po 50 metrih obrnil. To so najbolj neprijazni deli jame in še danes nismo nadaljevali v tej smeri razen med meritvami.

Kuržera. Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 12: Bilten št. 27, letnik 2010

8

MeritveZačeli smo z meritvami in vsakič pokukali

še v kak stranski rov. Pri raziskavah sta se pridružila še Stane Bajt in Andrej Erznožnik. Rovi so vseskozi dajali vtis, da se bodo za ovinkom končali. Široki so okoli en meter, redko dva metra in več. Glavni rov večkrat prekinjajo lokalni prelomi, prehodni v več nivojih in visoki 30, tudi 40 metrov. Dvoran praktično ni, lokalnih podorov pa veliko. Ve-čino raziskovanja smo opravili brez pasov in vrvi, tako da je bilo napredovanje enostavno. V neki akciji sva z Boštjanom Vrviščarjem me-rila in sproti raziskovala. Naenkrat Boštjan: »Tu pa je nekdo že hodil!« Pridem do njega in ne prepoznam rovov. V katero jamo pa sva prišla? Ko sva se razgledala, sem prepo-znal končne dele meandra Globoka brazda. Takrat sem opazil odprtino, skozi katero sva sedaj prišla, le da sem ji pripisal povezavo s spodnjimi rovi. V tisti akciji sva namerila 540

metrov, za mene največ naenkrat.Stranskih rovov je res veliko. Večina se

ponovno priključi glavnim rovom. Še večkrat smo prišli v situacijo, da smo ponovno prišli do lastnih stopinj, ne da bi vedeli, kje smo. Meritve so potekale sproti, risanje tudi. Tloris se je v množici rovčkov še dalo pregledno narisati, iztegnjeni profil pa bo za večino ne-pregleden, čeprav je zahteval veliko truda. Odkrili smo tudi tri sifone, pozneje, v poletni suši, pa je eden presahnil. Spodnji deli jame so zelo blatni, kar kaže na poplavljanje ob visokih vodah. Najnižje izmerjena točka je pri 106 metrih, kar je veliko globlje od pri-čakovanega.

Domneva, da je jama povezana z Jamo v Vranji peči, se je porušila. Andrej Erznožnik je izmeril vhod v slednjo. Nedostopen je z vseh smeri in meritve mu je uspelo opraviti šele po-zimi, ko je odpadlo listje. Izhodišče je določil z GPS-om z geodetsko natančnostjo, od tam pa

Pri Raznožki. Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 13: Bilten št. 27, letnik 2010

9

je z elektrooptičnim teodolitom usmeril v tarčo direktno na vhodu v jamo. Meritve so poka-zale točne koordinate, in kar je pomembneje, koto vhoda, ki je »padla« s 540 na 512 metrov nadmorske višine, kar spet dopušča realno možnost povezave med obema jamama.

Poleti smo se lotili odkopavanja v še enem potencialnem vhodu z delovnim imenom Su-šica. Jama je 25 metrov višje in 250 metrov severozahodno od vhoda, kar je nad znanimi rovi Žirovcove jame. Hitro smo napredova-li in dosegli globino med 65 in 70 metri, v drugem kraku pa smo prišli ok. 30 metrov globoko. V obeh krakih je možno nadalje-vanje, le da je treba odmetati nekaj skal in drobirja. Jama sledi lokalnim prelomom, ki za seboj puščajo manjše podore. Sušice še nismo izmerili, lahko pa predvidevamo loka-cije možnih povezav z Žirovcovo jamo.

V Žirovcovi jami smo se lotili raziskovanja tudi manj lahkih rovov in kaminov. Klasičnih

kaminov ni, so le razpoke, ki so nad našimi prehodi. Da nam je uspelo splezati 20 metrov visoko, je trajalo pol akcije, potem pa smo ugotovili, da se dviguje nadaljnjih 15 metrov in je videti kot konec razpoke, zato smo raz-iskave pustili za sušne čase. Pregledali smo tudi južne krake in v velikih podorih napredo-vali le malo. V jugovzhodnem kraku smo pri-šli celo do korenin dreves. Ves južni del jame je že blizu površja, kar se s podrtimi rovi čuti tudi v jami. Približno enako, čeprav mnogo globlje se opaža tudi v severnem delu.

Merjenje smo nadaljevali jeseni. Neizmer-jeni deli so bili razmetani po vsej jami. Vsakič smo odkrili še kaj novega. Med zadnjimi ak-cijami sva se z Janijem Glavino odločila, da preplezava kamin v severovzhodnem delu. V drugem poizkusu nama je uspelo priti v pra-vo nadaljevanje. Drugi del kamina je prosto preplezljiv, petnajst metrov višje pa naju je pričakala popolnoma drugačna jama: veliki,

Nad Presenečenim kaminom. Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 14: Bilten št. 27, letnik 2010
Page 15: Bilten št. 27, letnik 2010
Page 16: Bilten št. 27, letnik 2010

12

lepo zasigani rovi. Najprej sva se usmerila v manjši zahodni rov, ki se je po 50 metrih končal v ožinah. Manjših rovčkov nisva niti pregledovala. V vzhodnem rovu so se dvora-ne kar vrstile. Po 200 metrih se tudi ta krak zaključuje v podoru. Novi rovi so na samem robu hriba. V ožini na koncu vzhodnega rova se čuti zmeren prepih v jamo.

V naslednji akciji se nas je zbrala številčna ekipa za merjenje in raziskovanje. Pridruži-li so se nam tudi člani SO PDS »Velebit« iz Zagreba. Na novo smo izmerili 500 metrov rovov in odkrili Bakšev rov, ki se razprostira nad meandrom Globoka brazda.

Za konecKakšni so plani? Izmerili smo preko 3500

metrov rovov. Za raziskovanje je ostalo še veliko zanimivih delov, predvsem v višjih nivojih. Naša pričakovanja so tudi, da jamo povežemo še z drugim vhodom. Eden od teh je Sušica, drugi vhod pa je nad seve-

rovzhodnimi deli, kjer je prepih usmerjen v nasprotni smeri kot na vhodu v Žirovcovo jamo. Zanimiv ostaja eden od pritokov v Juž-nem toku, ki bi lahko dal odgovor, od kod priteka voda. Ali bi lahko pritekala celo od požiralnika pri Jamniku? Tudi odtok vode v severnem delu še ni raziskan. Tu bi lahko pričakovali končni sifon in ugotovitev, kam voda odteka. Domneva ostaja Jama v Vranji peči, do katere manjka še okoli 150 metrov. Starejši ljudje na Miznem dolu pomnijo, da so pred letom 1950 barvali požiralnik v Kap-sovih dolinah in da se je barvilo pojavilo v izvirih na vzhodni strani Rajne peči. Zakaj bi barvali tako majhen požiralnik? Barvanje zahteva velik trud in to bi moralo biti doku-mentirano, zapisov pa nismo našli.

Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj prepih v jami pulzira. Večinoma piha iz jame tudi po-leti, v ekstremnih temperaturah pa ni prepih nič močnejši. Ali je odvisen zgolj od spre-memb zračnega tlaka?

V dvorani Stojan in prijatelji. Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 17: Bilten št. 27, letnik 2010

13

L edena jama na Viševniku leži v strmem skalnem pobočju na nadmorski višini

1620 metrov in naj bi imela več vhodov. Lansko leto je Peter Gedei, ki je bil v njej že davnega leta 1990, dal idejo, da bi jo spet obiskali. Zanimiva naj bi bila zaradi ledenih tvorb in na klubu je bilo kar nekaj interesen-tov za obisk, ki smo ga izvedli junija 2008.

Prvi obiskStart iz Ljubljane je bil ob 5.30 zjutraj

izpred Petrolovega bencinskega servisa. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Bohinj. Usta-vili smo se pri Borutu v hotelu, kjer nam je postregel z zajtrkom. V Bohinju so si Bohinjci na cesti, ki vodi na Vogar, postavili zaporni-co, ob kateri veselo tržijo uporabo ceste za 10 evrov. Ker je vozil Peter s škodilakom, sem predlagal, da se zamenjava in da poskusim

gospo na zapornici prepričati, da nam ne bo treba plačati vstopa. Ko smo prispeli do zapornice, so se začela pogajanja. Po nekaj minutah pogovora in dokazovanja, da smo upravičeni do prostega vstopa, nam je gospa sicer odprla, vendar je pripomnila, da se mo-ramo v bodoče najaviti pri njihovem županu in izpolniti še neke obrazce. Ha ha ha ...

Na parkirišču, kjer pot vodi do planine Viševnik, smo pustili avtomobile in se po-dali v breg. Oprema standardna z dodat-kom derez v nahrbtniku. Prispeli smo do planine, kjer nam je Peter v steni pokazal, kje približno je jama. Odločilo smo se, da gremo kar po poti v dolino in potem desno pravokotno na steno poiskat jamo. Pri steni smo se razdelili in šli iskat vhod, ki smo ga čez dobre pol ure tudi našli.

Na vhodu je sneg in iz jame močno piha.

Ledena jama na Viševniku Dejan HlaDnik

Ledeni čep v levem delu vhodne dvorane. Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 18: Bilten št. 27, letnik 2010

14

Vhod je ozek približno 45 centimetrov in dolg nekaj metrov, torej gre v bistvu za raz-poko. Med spustom tik pod vhodom smo na-leteli na lep ledeni stalagmat. Ker je bil nekaj metrov v notranjosti že led, smo si nataknili dereze ter pričeli raziskovati in fotografirati. Jama se po nekaj metrih razcepi v dva dela. Levi del je po 30 metrih brezno, ki ima ledeni čep in nad njim ok. 40 metrov visok kamin, ki je ves v ledu. Po Petrovem pričevanju je bilo ob njegovem prejšnjem obisku tukaj brezno, globoko približno 30 metrov. Lede-ni čep je bil v večjih nivojih, kar se lepo vidi na slikah. Splezal sem čez manjši previs, na katerem smo domnevali, da gre jama naprej. Žal je bil le ledena polička.

Nadaljevali smo z raziskavami desnega dela, v katerem ne gre brez vrvi. Po ok. 60 metrih 30-stopinjskega horizontalnega spu-sta smo dosegli dno dvorane. Približno na sredini spusta je na levi strani nastala večja odprtina, ki je Peter ob svojem prvem obisku ni opazil. To je novo, je rekel, tega tukaj ta-

krat ni bilo. Led se še nekaj metrov nadalju-je, nato pa povsem izgine. Rov se razcepi v dva dela. Desni del se prične ob spremljavi močnega, hladnega prepiha strmo vzpenjati, zato smo sneli dereze in se lotili raziskovanja. Po ok. 40 metrih smo prišli v novo dvora-no večjih dimenzij (40 × 30 m, visoko 35 metrov), ki pa se ne konča in gre naprej po desni strani. Malo smo se vzpeli po rovčku, kjer je prepih zopet močan, in po ok. 40 me-trih naleteli še na večjo dvorano (50 × 40 m, visoko 50 m). Zelo smo bili navdušeni nad odkritjem, zato smo se odpravili naprej. Na levem koncu te dvorane smo splezali po rovčku, dolgem šest metrov, iz katerega se vidi v novo dvorano (ok. 40 × 25 m, visoko 30 metrov). V tem rovu pa zelo močno mrzlo piha, tako da daljše zadrževanje v njem ni priporočljivo. V bistvu je ta rovček približno na sredini dvorane. Žal tukaj potrebujemo sedem metrov vrvi, ki pa je nismo imeli s seboj. Ker smo imeli s seboj hiltija, smo na-vrtali še nekaj sidrišč.

Dimenzije stopljenega prehoda so vredne vsega spoštovanja. Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 19: Bilten št. 27, letnik 2010

15

Raziskovanje je bilo končano in odpravili smo se proti izhodu. Ker nam je že vsem krulilo po želodcu, smo se zopet ustavili pri Borutu, kjer smo si privoščili pleskavice in pirček. Akcijo smo zaključili ob prihodu v Ljubljano v poznih večernih urah.

Udeleženci: Peter Gedei, Dejan Hladnik, Borut Jurkovič in Andrej Stržinar.

Drugi obiskKer nas je vse zanimalo, kaj je za zadnjo

dvorano, kjer nas je zadnjič ustavilo brezno, smo se odločili, da akcijo ponovimo. Drugi obisk je potekal v podobnem vrstnem redu, s tem da smo se z gospo v Bohinju malce dlje pogovarjali, da smo prišli čez brez vstopnine.

V jami smo premagali 7-metrsko brezno in prišli v dvorano (ok. 35 × 15, visoko 35 metrov). Na levem delu je ena ekipa šla raz-iskovat perspektiven rovček. S Stautom sva odločena začela plezati steno na levi strani, kjer je bilo čutiti močan mrzel prepih. Po 10 metrih sva prišla v rovček, kjer je bilo čutiti

še močnejši prepih. Prišla sva do kamrice, kjer rovček zavije malo navzgor. Ustavilo naju je brezno, globoko ok. sedem metrov. Pred seboj na drugi strani brezna sva zagle-dala nadaljevanje, a žal bi potrebovala vrv, ki pa je nimamo dovolj s seboj. Brezna se s prostim plezanjem ne da prečiti, ker bi bilo prenevarno.

Odločila sva se, da raziskovanje novih rovov prepustimo naslednji akciji. Odpravili smo se proti izhodu in nazaj v dolino. Na travniku pred planino Viševnik pa smo sre-čali Aleša Lajovica, ki jo je urno mahal proti nam. Skupaj smo odšli v dolino in zaključili v piceriji v Bohinju zraven Mercatorja. Povra-tek je bil zopet v poznih večernih urah.

Drugi obisk te jame je bil septembra v nekoliko drugačni zasedbi JKŽ-ja.

Udeleženci: Miha Celarc, Peter Gedei, Boja-na in Dejan Hladnik, Snežana Jeretina, Borut Jurkovič, Miha Staut, Ines Klinkon, Mojca in Boštjan Vrviščar ter nadzemni obiskovalec Aleš Lajovic.

Novoodkrita velika dvorana. Foto: Peter Gedei

Raziskave

Page 20: Bilten št. 27, letnik 2010

16

O novejših raziskavah v najvišjem aktiv-nem slovenskem ponoru je bilo že kar

nekaj napisanega. O tem si je mogoče nekaj prebrati v prejšnjem Biltenu (Staut, 2008a; Klinkon, 2008) in v krajši novici v novi slo-venski reviji Jamar (Staut, 2008b). V času, ki je pretekel od tedaj, pa je vendarle prišlo do novih odkritij in tudi odločitve o začasnem zaključku raziskav. Zaradi tega sem se od-ločil ta del jamarskih aktivnosti na Kriških podih nekoliko podrobneje popisati.

Glede na prejšnja leta je tudi sicer ne ravno velika raziskovalna vnema za visoko-gorske akcije, pri katerih je običajno treba v klanec nekaj ur vleči zajeten nahrbtnik raziskovalne opreme, še dodatno padla. Verjetno gre del zaslug pičlega obiska tudi na račun tehničnih razširitvenih posegov v jami, s katerimi se na našem klubu trenutno aktivno ukvarjata le dva. Oba sta v splošnem jamarsko precej zasedena in je zaradi tega termin, ki bi ustrezal njima in razmeram v jami, toliko težavneje najti. Tako so se od za-dnjega poročanja v Biltenu v tej jami zvrstile le tri raziskovalne akcije.

Akcija 16. in 17. avgusta 2008

Neko soboto sredi avgusta leta 2008 smo se tako okrog enih v Vrata pripeljali Jernej Petrovčič – Jerko, Ines Klinkon in jaz. Ni se nam mudilo, saj se je vreme po prehodu hla-dne fronte, ki je prinesla sneg do nadmorske višine približno 2000 metrov, izboljševalo. V jamo sva z Jernejem (Ines je bila v tem primeru podporna ekipa) tako vstopila šele okrog pol petih.

Prva novica po vstopu je bila negirana hipoteza o dokaj konstantnem vodnem pre-toku skozi jamo. Skalno pregrado na vhodu v jamo je izdatno prelivalo in misel na mo-kre vertikale ni bila prav nič prijetna. Namen obiska je bil prepričati eno izmed obeh ožin za Čakalnico, da smo ljudje dovolj široki za njeno prečenje. Že v vhodnem vodoravnem delu jame je bilo jasno, da bodo tokratno akcijo precej popestrile vodne vragolije. V tem delu je bila voda ravno prav globoka, da je dovolj izdatno zapolnila vratno odpr-tino. Takrat mi je postalo žal, da sem kljub nasprotovanju s seboj vzel fotoaparat. No,

Raziskave

Nadaljevanje raziskav v Požiralniku ob Zgornjem

Kriškem jezeruMiHa Staut

Jerko in MIha po akciji. Foto:  Ines Klinkon

Page 21: Bilten št. 27, letnik 2010

17

tuši, ki so si sledili, so bili občasno izredno nadležni, občasno pa samo zmerno. Ko se je Jernej pod mano spuščal, je voda, ki je udarjala ob njegov PVC, tako čudno bobne-la, da nisem bil prepričan, ali izredno pre-dirljivo prdi ali se mu je pokvarila vrtalka, ki poblaznelo ropoče na vse strani, ali ima probleme z vrvjo, ki mu preskakuje v zavori. Bolj ali manj v tem ritmu sva napredovala do druge polovice Brezna pričakovanj. Tam sem se pripeljal mimo Jerneja, ki je sredi brezna ždel na polici.

Miha: »Ti, ka je pa narobe?«Jernej: »Nč. Mal velik vode je tuki spodi.

A bi lahko bil problem tole za dihanje?«Miha: »Ah, to so bajke! Sam dol glej, pa

bo vse OK.« No, na tem delu je slap resnično zapol-

njeval celotno cev dimenzij tri krat tri metr, ampak spust verjetno ni prav dosti odstopal od običajnih spustov pri soteskanju. Najbolje pri vsem je bilo, da ni prav nič zeblo. Tukaj bi morda izpostavil, da Jerko za razliko od mene ni imel neoprenske obleke.

Na dnu sva se takoj lotila dela. Pod težo najinih argumentov je bila ožina v sicer zelo napokani kamnini precej nemočna. Tako se je v tistih nekaj urah pregovarjanja skoraj vdala. Našla je le še toliko prepričanja, da nama je zaradi izdatnega vodotoka prepre-čila prehod v naslednje brezno. Ker sva svoje argumente v tej akciji izčrpala, ni bilo tam spodaj več kaj početi. Za konec sem še iz-vlekel fotoaparat iz začuda še vedno suhe PVC-vrečke in na slepo izstrelil nekaj posnet-kov v globino za ožino, saj je kapljajoča in pršeča voda fotoaparat v trenutku dodobra okopala. Skozi iste tuše kakor dol grede sva odbrzela nazaj.

Zunaj naju je že od daleč pozdravljala Ines, ki se je medtem vračala od koče, do katere je našla tudi enostavnejšo pot od dosedanje. Opazila je tudi, da se je v času najinega obiska pretok skozi vhod zmanjšal, saj je skala ob vhodu, ki je bila prej še poto-

pljena, že pokukala iz vode. Kakor kaže, tudi odtok našega najviš-

je ležečega jezera kljub veliki (poletni, saj druge ne poznamo) konstantnosti po obdo-bjih močnejšega deževja ali taljenja snega izkazuje določeno nihanje. Vendarle pa je zanimivo, da v času našega avgustovskega obiska leta 2007, ki je bil začinjen z nepre-stanim dežjem, v odtoku ni bilo pretokov, ki bi bistveno odstopali od običajnega stanja. Zaradi tega lahko zaključim, da so hidrološke razmere tega jezera kljub potencialno zelo majhnemu prispevnemu območju zelo kon-stantne. Dinamike poplavnih valov pa nam v teh nekaj obiskih ni uspelo razumeti.

Zaradi nezanesljivih napovedi smo se od-ločili spati v koči, v kateri so se kot podgane stiskale trume planincev, s katerimi si je bilo treba deliti nočno zvočno kuliso in zatohli ter predihani zrak podstrešja. Drugo jutro je bil plan še kakšna krajša planinska eskapada, vendar je megla izjalovila naše načrte. Zaradi tega nas je kmalu popoldne odneslo v dolino. Med spustom si je Ines zaradi težkega na-hrbtnika in verjetno tudi obrabljenih čevljev poškodovala koleno, kar je pomenilo, da se nekaj časa takih akcij ne bo udeleževala.

Akcija 10. oktobra 2008Ne glede na to pa je neznani svet za takrat

še neprehodno pasažo tako podžigal našo radovednost, da smo dva meseca kasneje romarsko pot skozi Sovatno ponovili Milan, Peter in jaz. Vremenska napoved je bila iz-redno ugodna in taka se je tudi izkazala. V teh jesenskih mesecih si pokrajina ponovno odpočije od poletnega vrveža in živali, ki so se umaknile v manj obljudene predele, po-novno pridejo na svoje pašnike.

Milan tokrat omenjeni pasaži ni pustil tro-hice zadovoljstva, saj jo je spremenil v udo-ben hodnik. Do tega trenutka pa sta vendarle minili dve uri in pol, tako da sva se s Petrom v Čakalnici kar solidno namrazila, saj tudi v normalnih vodnih pogojih voda tukaj prav

Raziskave

Page 22: Bilten št. 27, letnik 2010

18

nesramno prši. Pod pasažo se odpre 12 me-trov globoko zvonasto brezno, ki se konča na dvostopenjskem prostornejšem dnu (Oder). Višjo etažo tega dna je verjetno ustvarila ista voda, ki je nekoč v to dvorano pritekala skozi višjo ožino v Čakalnici. Nižja etaža pa se ste-ka v novo, ožjo pasažo, ki vodi v naslednje, 11 metrov globoko brezno.

Medtem ko je Peter fotografiral, je Milan brž opremil to stopnjo in se spustil. Rov se z dna v prosto preplezljivi stopnji spusti še 6 metrov v prostor s površino približno 3 × 3 metre. Tam pa se rov zoži v zelo ozko, z vodo deloma zalito pasažo. Še preden naju je Peter dohitel, se je Milan rešil plezalne opreme in se zbasal vanjo. Čez nekaj minut se je premražen vrnil z informacijo, da je rov v dolžini kakšnih 8 metrov ozek in vedno bolj zapolnjen z vodo, vendar se na drugi strani že sliši prelivanje preko nekakšne pregrade v morda meter nižje ležeče jezerce.

Po njegovem povratku smo družno skleni-li, da je čas za umik. Zunaj je sonce pošilja-lo še zadnjo rdečino v ugašajočo zarjo, nad Stenarjem pa se je že bleščala skoraj polna luna. Vreme je bilo še vedno povsem jasno in le tu in tam je precej neprijetno zapihalo. Spust v dolino je (morda brez potrebe) mi-nil v soju čelnih luči in stokanja ramen pod težkimi nahrbtniki. V mislih pa se je vrtela skrb zaradi vodne ožine, saj je, če izvzame-mo vhodni rov, predstavljala novost glede na dosedanji potek jame. Dosedanje tako elegantno premagovanje vertikal je v zadnji pasaži povsem izgubilo svoj zagon, pa tudi prepih se je izgubil. S tem se je zaključila edina enodnevna akcija v tej jami.

Sledila je zima z obilico snega, ki se je sto-pil sorazmerno pozno. Ob siceršnjih službe-nih obremenitvah in splošnem entuziazmu za raziskovanje te jame, ki je velo iz klubskih članov, je do naslednje akcije prišlo šele čez

Raziskave

Milan se vrača iz vodne pasaže. Foto: Peter Gedei

Page 23: Bilten št. 27, letnik 2010

19

leto dni. Če sem čisto natančen, so avgusta leta 2009 jamo obiskali francoski jamarji iz kluba Taupes du Glandasse, ki so kak teden stikali za jamskimi vhodi v okolici bivaka IV. O tem si lahko kaj več preberete v prispevku na straneh 67–68.

Akcija 3. oktobra 2009Zaradi Milanovih opisov vodnatosti in

ozkosti pasaže ter njegove znane trdoživosti je bilo izredno težko prepričati kogar koli, da bi obiskal to jamo. Ko je jeseni sneg že močno trkal na vrata in je bilo časa vedno manj, sem Milana vendarle prepričal, da bi se še enkrat odpravili na Kriške in ugotovi-li, ali je jamo vredno raziskovati naprej ali jo razopremimo in zaenkrat z raziskavami zaključimo. Žal tudi Milan že dlje časa trpi zaradi težav s koleni. Zaradi poslabšanja stanja v tednu pred odhodom je odpovedal udeležbo, k sreči pa sta jo potrdila Roman in Vesna Hrdlička Bergelj. V letu dni so se Ines težave s kolenom umirile in tudi ona se je odločila udeležiti akcije.

Jutranje vzpenjanje skozi Sovatno je mi-nilo v znamenju v oblake zavitih vrhov in občasne megle. Za popoldne napovedano izboljšanje se je uresničilo na kriški strani, kjer smo res uzrli sonce. Morda je tudi zaradi tega preoblačenje trajalo nekoliko dlje.

V jamo smo se splazili okrog pol dveh. Roman in Vesna sta načrtovala izmero novih delov jame, jaz in Ines pa sva šla na dno pokukat v Ferranovo ožino in poizkusit pre-magati tisto lužo, ki ga je nazadnje odvrnila. Pretok vode je bil izjemno nizek, tako nizke-ga med svojimi obiski še nisem videl. Zato je bila vlaga v neoprenskih oblekah sprva bolj endogena. Potem ko se psihično pripraviš na kopanje v ledenici, se tista Milanova cevka sploh ni izkazala za tako trd oreh. Morda sta bila delno zaslužna za to tudi nizek pretok in dejstvo, da nisem prav natančno vedel, kje je tisti del pasaže, ki je ustavil Milana.

Na drugi stani se odpre morda 5 ali 6 me-

trov dolg, prav toliko širok in kakih 8 metrov visok prostor. Stene so na drobno napokane in vse, kar sem prijel, mi je ostalo v roki, na debelo naložen drobir na tleh pa spominja na kakšno dolomitno melišče. Voda pri tleh izginja v novo ožino v meandru z lužo na dnu. Nekoliko višje po nekaj brcah z nogo pa je isti meander postal prehoden in splazila sva se morda še kakih pet metrov naprej, kjer prehod ponovno postane preozek in povsem zarušen. Skozi režo pri nogah se je nekaj metrov nižje videlo tekočo vodo.

Vrnila sva se v dvoranico in poizkusila še po vodi. Vhodna ožina me je ustavila že pri medenici, Ines pa se pol metra nižje ni uspelo zavrteti, da bi se »izlila« v dokaj globok bazenček, ki naju je čakal takoj za ožino. Sklenila sva, da imava visokogorskega kopanja za nekaj časa dovolj, in se vrnila. Na drugi strani sta naju že čakala Roman in Ve-

Raziskave

Oder. Foto: Peter Gedei

Page 24: Bilten št. 27, letnik 2010

20

sna, ki sta medtem končala z meritvami. Ker se ni nikomur več dalo tlačiti v vodno ožino, bodo novoodkriti deli ostali le skicirani.

Po začetnih prostornih breznih, v katerih je bilo napredovanje enostavno, je postajala jama v spodnjih delih vse napornejša, saj je težkih ožin, ki potrebujejo širjenje, vse več. Ob razmisleku o tem, kdo je sploh še pripra-vljen prenašati tovore do jezera in nazaj, kar je milo rečeno garaško delo, in koliko med njimi je takih, ki pripadajo inženirski sekciji, sem sklenil, da raziskave v jami vsaj zaenkrat zaključimo. Morda se bo v prihodnosti našla zagnana ekipa, ki bo v njej ponovno našla izziv in nadaljevala z raziskovanjem.

Zato smo jamo povsem razopremili. Iz nje smo povlekli stare in nove vrvi ter, kolikor je bilo mogoče, počistili ostanke reševalne akcije. V jami sta ostala le armafleks (zaradi volumna) in ena vrv, ki so jo bloki podora višje v breznu tako zasuli, da nama je z Ines ni več uspelo izkopati.

V jami ure hitro tečejo, in ko smo pri-šli ven, je bila že trda tema. Zato smo brez pretiranega zavlačevanja krenili proti koči na Kriških podih, ki je bila že zaprta in smo zato spali v zimski sobi. Po vrvi, ki smo jih pustili pred jamo, smo šli šele naslednji dan in jih odnesli v prostor, kjer je nameščeno obračalno kolo žičnice. V dolino jih bomo spravili naslednje leto, ko bodo žičnico po-novno pognali.

LiteraturaStaut, M. (2008a): Obuditev raziskav

Ponora ob Zgornjem Kriškem jezeru. Bil-ten Jamarskega kluba Železničar, 2008, str. 23–29.

Klinkon, I., Staut, M. (2008): Intervju z Danilom Cejem. Bilten Jamarskega kluba Železničar, 2008, str. 117–123.

Staut, M. (2008b): Novejše raziskave Požiralnika ob Zgornjem Kriškem jezeru. Jamar, 1/2, str. 6–7.

Raziskave

Udeleženci zadnje akcije v jami. Foto: Miha Staut

Page 25: Bilten št. 27, letnik 2010

21

Raziskave

A1A2

A3

A4

A5

A6

A7A8

A9

A10

A11

A12A13

A14

POŽIRALNIK OB ZGORNJEM KRIŠKEM JEZERU

PREREZ

TLORIS

Jamarski klub Železničar

Y 408 539 X 141 153Nadmorska višina vhoda: 2158 m

0 5 10 15 20 25 m

kat.št. 3241

KINLIŠ

RPV

OCE

NJOB

MIN

KIN

OBR

EZN

O

CEJEVA KALVARIJA

BOJNECOVA PROMENADA

TUŠ

JNAV

OKAČI

RPO

NZERB

ČAKALNICA

ODERPODRTADVORANA

A14A14B2

B6

B7

B8

B9

B10B11

B12

B13 B14

B15 B16

B17 B19

Načrt izdelala: Milan Ferran in Miha StautMerili: Roman Bergelj, Milan Ferran,

Vesna Hrdlička in Ines Klinkon

A1

A2

A3

A4A5A6

A7

A8

A9

A10

B19

B18

B16

B15

B13

B6B8

B9

B10

A11A12 A13

A14

0 2 4 6 8 10 m

N

MINKINOBREZNO

BOJNECOVPRŠILNIK

BREZNOPRIČAKOVANJ

PODRTADVORANA

AJIR

AVLA

KAV

EJE

C

RE

DO

ACI

NLA

KA

Č

VO

CE

NJO

BA

DA

NE

MO

RP

A

POŽIRALNIK OB ZGORNJEM KRIŠKEM JEZERUkat. št. 3241

Y: 408 539 X: 141 153Nadmorska višina vhoda: 2158 m

Jamarski klub ŽelezničarNačrt izdelala: Milan Ferran in Miha StautMerili: Milan Ferran, Vesna in Roman Hrdlička

Bergelj in Ines Klinkon

Page 26: Bilten št. 27, letnik 2010

22

V okviru diplomskega dela sem se ukvarjala z morfogenezo kotline Ra-

kov Škocjan, tu pa predstavljam njene osnov-ne morfogenetske značilnosti s poudarkom na speleoloških analizah, ki sem jih opravila v jamah na proučevanem območju.

Rakov Škocjan se nahaja v severozaho-dnem delu Notranjskega podolja. Leži med Planinskim, Unško-Rakovškim in Cerkniškim kraškim poljem ter Javorniki. Kotlina Ra-kov Škocjan, znotraj katere sta dve kotanji, je oblikovana v manjši kraški uravnavi na nadmorski višini okoli 600 metrov. V jugo-vzhodnem delu je kraška dolina Raka, v se-verozahodnem delu pa kotanja Podbojev laz. Celotno obravnavano območje je zgrajeno iz apnencev spodnje kredne starosti. Na pro-učevanem območju prevladujeta vertikalen odtok in podzemno pretakanje vode.

Površinsko tekoča voda se pojavi zgolj v dolini Raka. Dva kilometra dolg odsek kotline s površinsko tekočim Rakom med izvirnimi Zelškimi jamami (katastrska številka 576) in ponorno Tkalca jamo (kat. št. 857) sicer kaže na razpad plitvo pod površjem potekajoče-ga jamskega sistema. Vendar so v pobočjih kotline oblikovane živoskalne uravnave, ki kažejo na uravnavanje dna kotline na višjih nadmorskih višinah že v starejših razvojnih fazah. Prav tako so v kotlini zapolnitve po-plavne ilovice na višjih nadmorskih višinah, kot jih doseže najvišji piezometrični nivo v današnjih hidroloških razmerah.

Kotlina je oblikovana ob treh izrazitih pre-lomih v dinarski smeri. Koncentracija tek-tonskih pojavov na manjšem območju ovira podzemni pretok vod. Zaradi tega prihaja do lokalno dvignjenega piezometričnega nivoja in vode cono delno prečkajo površinsko, pri

čemer se oblikuje širše uravnano dno na pi-ezometričnem nivoju. Da so prelomi in tek-tonsko bolj pretrte cone na proučevanem ob-močju že v preteklih razvojnih fazah kotline delovale kot bariera za podzemne pretočne vode, pa nakazujejo živoskalne uravnave v pobočjih kotline, ki jih piezometrični nivo v današnjih hidroloških razmerah ne doseže več. Oblikovane so kot terase na dveh izrazi-tih nivojih, na nadmorskih višinah okoli 565 in 525 metrov.

V kotlini Rakov Škocjan je skupno 57 jamskih objektov, ki sem jih podrobno spe-leološko analizirala. Od tega je 27 neaktivnih vodnih jam, ki so nastale v freatični ali epi-freatični coni in so v današnjih hidroloških razmerah izključene iz prvotne hidrološke funkcije. Na podlagi speleoloških analiz sem ugotovila, da se nadmorske višine dnov jam-skih rovov, ki so oblikovani bodisi v živi ska-li bodisi uravnani v ilovnatem sedimentu, ujemajo z izrazitejšima razvojnima fazama kotline, ki sem jih ugotavljala že pri živo-skalnih uravnavah in ilovnatih zapolnitvah v kotlini.

Razvojne faze kotline Rakov Škocjan

Najvišje živoskalne uravnave, ki so naj-verjetneje najstarejši morfološki ostanek iz preteklih razvojnih faz kotline, so oblikovane na vzhodni strani, nad Cerkniškimi lazi, na nadmorski višini 570 metrov. Isti razvojni fazi pripadajo tudi živoskalne uravnave na nadmorski višini od 550 do 565 metrov, ki so oblikovane v celotnem obodu kotline. Te uravnave so neizrazite, saj so intenzivno za-krasele, razčlenjene s številnimi vrtačami in škrapljami. V vrtačah in plitvih poglobitvah

Morfogenetske značilnosti kotline Rakov Škocjan

Mateja Ferk

Zanimivosti

Page 27: Bilten št. 27, letnik 2010

23

Zanimivosti

na uravnavah pa je še ohranjen ilovnat se-diment, ki je najverjetneje prekrival celotno dno kotline.

V zaledju živoskalnih uravnav na nadmor-ski višini okoli 565 metrov, na jugovzhodni in vzhodni strani kotline, so ohranjeni fra-gmenti genetsko freatičnih ali epifreatičnih jam, ki so v današnjih hidroloških razme-rah neaktivne. Velika Volčja jama (kat. št. 3504), Milojkina jama (kat. št. 3285), Brlog pod Javorniško cesto (kat. št. 3475) in Met-kina jama (kat. št. 3133) imajo dna rovov uravnana v živi skali ali ilovnatem sedimentu na nadmorski višini okoli 565 metrov. Ker so bile jame oblikovane in preoblikovane s tekočo vodo na tem nivoju, sklepam, da so bile v tej razvojni fazi kotline aktivne. Ker so ohranjeni zgolj kratki odseki nekdanjih jamskih rovov, ki sta jih depozicija sige in intenzivno zmrzalno preperevanje že moč-no preoblikovala, ni ohranjenih primarnih jamskih oblik, na podlagi katerih bi lahko ne-dvomno določila smer toka vode. Na podlagi

analiz ilovnatega sedimenta iz jam pa lahko sklepam, da so funkcionirale kot pritočni ka-nali, ki so dovajali vodo v kotlino.

Najizrazitejša, starejša razvojna faza kotline Rakov Škocjan ustreza nivoju na nadmorski višini okoli 525 metrov. V ce-lotnem obodu doline Raka je oblikovana skoraj neprekinjena živoskalna uravnava na nadmorski višini od 520 do 530 metrov, ki predstavlja izrazito teraso v pobočjih doline. Pojavlja pa se tudi v severozahodnem delu Podbojevega laza. Živoskalne uravnave na nadmorski višini okoli 525 metrov so zelo izrazite in dobro ohranjene, saj predstavljajo jasno stopnjo oziroma horizontalno defor-macijo pobočij kotline. V živoskalnih uravna-vah so oblikovane plitvejše vrtače in številne škraplje. Na teh uravnavah je v vrtačah in posameznih manjših zaplatah ohranjenega nekoliko več ilovnatega materiala kot na naj-višjih živoskalnih uravnavah v kotlini.

V kotlini pa je oblikovanih tudi več ne-aktivnih vodnih jam, ki imajo uravnana dna

Visoke vode decembra 2008. Foto: Mateja Ferk

Page 28: Bilten št. 27, letnik 2010

24

jamskih rovov v živi skali ali ilovnatem sedi-mentu na nadmorskih višinah okoli 525 me-trov. V vzhodnem, izvirnem delu doline Raka so Anžetova jama (sinonim Dvatisoča jama, kat. št. 2000), Ledenica v Globoščaku (kat. št. 783), Carska jama pri Globoščaku (kat. št. 7540), Okno (kat. št. 3683), Pajkovka (kat. št. 3135), Brezno pri Pajkovki (kat. št. 3684) in Jama pod cesto v Rakovem Škocjanu (kat. št. 2209). V ponornem delu doline Raka se nahajajo Jami 1 (kat. št. 3685) in 2 nad Far-jevko (kat. št. 3686), Frenkova jama (kat. št. 5489) in Spodmol pri Škocjanu (kat. št. 1280). V Podbojevem lazu pa so Jama pri Malem Globoščaku (kat. št. 3507), Jama pri Podbojevem lazu (kat. št. 3687) in Brezno ob Matildini cesti (kat. št. 3688).

Ohranjeni so različno dolgi odseki jam-skih rovov, ki so prevajali podzemno vodo v razvojni fazi kotline z dnom, uravnanim na nadmorski višini okoli 525 metrov. V krajših fragmentih neaktivnih vodnih jam

je primarne jamske oblike že povsem de-formiralo zmrzalno preperevanje, zato ni možna zanesljiva interpretacija smeri toka vode, ki je jame oblikovala. Speleološke analize daljših ohranjenih odsekov jamskih rovov pa so pokazale, da so bile jame pre-oblikovane v več fazah, saj je prihajalo do velikih nihanj piezometričnega nivoja, kjer so se smeri pretakanja vode tudi spreminjale. Sedimentološke analize ilovnatega sedimen-ta so pokazale, da so bile smeri pretakanja v tej razvojni fazi kotline podobne današnjim. Na podlagi speleoloških in sedimentoloških analiz sklepam, da je sicer lahko prihajalo do sprememb hidrološke funkcije ožjega lo-kalnega območja znotraj kotline, medtem ko se hidrološka funkcija kotline v hidrološkem sistemu kraške Ljubljanice ni spreminjala.

Povzetek rezultatovRezultati proučevanja so pokazali, da je

kotlina oblikovana na območju, ki je tek-

Zanimivosti

Zimska idila. Foto: Mateja Ferk

Page 29: Bilten št. 27, letnik 2010

25

tonsko razčlenjeno, kar vpliva na lokalno povišan piezometrični nivo. Kamnina je pre-trta do te mere, da sicer dopušča podzemno pretakanje vode, vendar je onemogočeno oblikovanje podzemnih kanalov tolikšnih dimenzij, da bi lahko prevajali vso pritoč-no vodo. V pobočjih kotline, nad hidrolo-ško aktivnim dnom, so v določenih nivojih oblikovane živoskalne uravnave, na pod-lagi katerih sem lahko opredelila razvojne faze kotline. Ker je edini znani mehanizem uravnavanja kraškega površja uravnavanje na piezometričnem nivoju, sklepam, da živoskalne uravnave predstavljajo ostanke uravnanega dna kotline na višjih nadmor-skih višinah.

Najvišje živoskalne uravnave, ki so obli-kovane v pobočjih celotnega oboda kotline, so najverjetneje najstarejši morfološki osta-nek preteklih razvojnih faz, kjer je bilo obli-kovano relativno uravnano dno kotline na nadmorskih višinah od 550 do 570 metrov.

Naslednja izrazita faza razvoja je opazna na nivoju okoli 525 metrov. Na nadmorskih viši-nah 520 do 530 metrov se v pobočjih doline Raka in Podbojevega laza pojavljajo živoskal-ne uravnave. Prav tako so v zaledju uravnav oblikovane udornice, ki imajo na tem nivoju relativno uravnana dna v ilovnatem sedi-mentu, in neaktivne vodne jame, v katerih so ohranjene sledi piezometričnega nivoja vsaj do nadmorske višine 525 metrov.

Nivojem živoskalnih uravnav ustrezajo tudi nadmorske višine ilovnatih zapolnitev neaktivnih zatrepnih dolin, brezstropih jam in dnov udornic. Sedimentološke analize ilov-natega sedimenta so pokazale, da gre v vseh primerih za alohton material, ki je značilen za porečje Cerkniščice. Smeri pretakanja vode in s tem hidrološka funkcija kotline kot člena v sistemu kraške Ljubljanice so bile v vseh razvojnih fazah kotline podobne današnjim. Spreminjala se je zgolj prostorska razporedi-tev izvirov in ponorov v kotlini.

Zanimivosti

Naplavna ravnica Raka. Foto: Mateja Ferk

Page 30: Bilten št. 27, letnik 2010

26

N edavno smo dali na splet triintrideset let star filmček, ki smo ga posneli med

odpravo v nenavadno Jamo pod Debelim vr-hom. Dodali smo mu zvočno kuliso, vendar je kljub vsemu potrebnih nekaj pojasnil.

Jamo pod Debelim vrhom sta 31. julija 1973 med sistematičnim kartiranjem podov med Debelim vrhom in Ogradi v Julijskih Alpah odkrila Anton Jenc – Žila in Jože Ja-mnik – Južek ter jo raziskala do globine 79 metrov. Vsega skupaj sta tisto leto pregle-dala 22 speleoloških objektov, večinoma v neposredni okolici vhoda v Jamo (glej Bilten št. 12 iz leta 1974). Vanjo je bilo kasneje še več odprav in dosežena je bila globina 223 metrov. Tu so Antona Jenca ustavile ožina in težave z razsvetljavo.

Leta 1976 smo pripravili obsežno odpra-vo v to izjemno zanimivo jamo, ki je trajala od 27. avgusta do 2. septembra. Preko Ljud-ske tehnike, v kateri nam je veliko pomagal tedanji sekretar Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo Jože Mencinger, nam je uspelo dobiti helikopter, ki je pripeljal opre-mo od Mrzlega studenca na Pokljuki do pla-nine Jezerc. Bližje jami se ni dalo pristati. Ljudska tehnika nam je pomagala tudi pri radioamaterjih, ki so vzdrževali stalno radij-sko zvezo z Ljubljano. Alojz Bevk iz Domžal je bil z nami pred jamo, v Ljubljani pa je sprejemal nedavno preminuli dirigent Vla-dimir Kobler, ki je bil član železničarskega radioamaterskega kluba. Elektriko za radij-ske postaje in za razsvetljavo po jami (ena reflektorska žarnica, 250 W), potrebno pri snemanju filma, nam je zagotavljal Hondin

600-vatni (železničarski) agregat, ki smo ga hranili z mešanico, čeprav je imel štiritaktni motor. Delal je pa kljub temu, čeprav je vča-sih nepričakovano umolknil. Telefon po jami smo napeljali do dna – za vsak slučaj. Šotore so nam posodili taborniki Sivega volka (za tiste, ki ne vedo, je bil Sivi volk profesor Pavel Kunaver; med drugim tudi zelo znan slovenski jamar).

Kamero Argus/Cosina sem si izposodil pri bratu Iztoku. Nerodno je bilo le, da je bilo tik pred zdajci treba ponjo v Mežico, kjer je bila nekoč doma bratova žena. Hočeš nočeš se je to moralo zgoditi na predvečer dome-njenega helikopterskega prevoza. Film je bil posnet na Kodakov Super 8 film, v jami pa na Kodakov Ectachrome (za umetno svetlo-bo), ki je ravno tedaj ugledal beli dan. Pri montaži je izdatno pomagal Rado Smerdu (DZRJ Ljubljana), ki je na film presnel dia-pozitive, posnete v spodnjem delu jame, pa tudi druge.

Na sami odpravi smo imeli precej težav zaradi pomanjkanja vode, čeprav smo raču-nali, da je bo v jami dovolj. Nekaj smo je zato prenesli s planine Jezerc, sicer pa smo topili sneg in imeli temu primerno prebavo.

Med odpravo nas je obiskal arheolog dr. Ivan Turk s spremljevalcem Andrejem Ruparjem, saj se nam je zdelo, da bi jama lahko bila arheološko zanimiva. Našla nista ničesar, mi pa tudi nismo prišli nič globlje. Menda so bili »špičaki« (Igor Žitko, Miran Šubelj – Sagmeister in Janez Sabolek – Sa-blja, sicer član DZRJ Ljubljana) predebeli ali pa je bilo vmes kaj drugega. Na odpravi so

Komentar k filmu »Odprava v Jamo pod

Debelim vrhom«aleš lajoVic

Zanimivosti

Page 31: Bilten št. 27, letnik 2010

27

poleg že omenjenih in podpisanega sodelo-vali še Viktor Menart in Žiga Šmit (kasnejša doktorja znanosti) ter Milan Frelih – Pingo in Milutin Željeznov – Kika. V bistvu precej dobra ekipa!

Transport opreme v dolino je bil kar zahteven zalogaj, saj se je moštvo dodobra osulo. Na srečo smo na Planini pri Jezeru srečali Janeza Jakliča, ki nam je s svojimi konjiči pomagal znositi težje kose do Stare Fužine. Zato ti simpatični konji nastopajo v sicer jamarskem filmu.

Žila pa je vztrajno trdil, da se jama nada-ljuje. Tako so se mlajši člani leta 1996 zopet podali v jamo. Vmes je že bila zgrajena cesta do planine Blato, kar je muke z dostopom prepolovilo (prej smo do jame iz Stare Fuži-ne hodili pet do šest ur). Igor Perpar in Špela Klemen sta bila dovolj »šlank«, da se jima je na koncu julija uspelo stlačiti skozi Slačilnico in najti prehod v spodnje dele. Sledilo je še več akcij in dosežena globina 410 metrov. Za-

enkrat se zdi, da nadaljevanja ni. Jama pod Debelim vrhom je trenutno daleč najgloblji znani speleološki objekt v narivu Slatenske plošče v Julijcih.

Trinajstminutni film o odpravi v Jamo pod Debelim vrhom je bil velikokrat pred-vajan in je tako utrpel znatno obrabo, dobil rise in marsikje je bila perforacija poškodo-vana tako močno, da ga je bilo treba kar precej skrajšati. Nekaj sta naredila tudi čas in kemija, da so barve nekoliko obledele. Nove tehnologije pa so omogočile prenos na nove medije in filmčku dale tako rekoč neomejeno življenjsko dobo. Na DVD ga je presnel Borko Radešček, muziko pa je podložil Tibor Gedei. Film z leti postaja vedno zanimivejši tudi za-radi posnetkov tehnike – take in drugačne, ki se je od tedaj drastično spremenila. Nekaj članov, ki so sodelovali na odpravi, pa je tudi že pokojnih in so na filmu njihovi edini znani živi posnetki (Milutin Željeznov – Kika, dr. Viktor Menart).

Film si lahko ogledate na spletnem naslovu: http://vimeo.com/7450587

Zanimivosti

Page 32: Bilten št. 27, letnik 2010

28

O b stoletnici tedanjega Društva za raz-iskovanje jam je morda priložnost za

osvetlitev nekaterih dogodkov, ki so privedli tudi do ustanovitve Jamarske sekcije Planin-skega društva Železničar oziroma kasnejšega Jamarskega kluba Železničar.

Vračam se v leto 1952. Bil sem študent gradbeništva in vsaj že tri leta aktiven pla-ninec in alpinist. Zanimala me je geologija, pa tudi druge dejavnosti, povezane z razisko-vanjem narave. Tedaj sem srečal Dušana No-vaka, študenta geologije, ki se je že aktivno ukvarjal z jamoslovjem. Živo se spominjam razgovora z Dušanom na Kongresnem trgu pred univerzo, kjer mi je pripovedoval o

skrivnostnem svetu podzemlja in me vabil v jamarske vrste. Meni se je prikazal svet jam kot antisvet planin, kot obrnjena slika alpinizma, brez katerega je en sam svet ne-popoln. Tako sva se kar hitro dogovorila o sodelovanju.

Društvo za raziskovanje jam je bilo tedaj v rokah jamarjev, ki so bili pri njegovi usta-novitvi od vsega začetka. To je bila družba gospodov, v glavnem profesorjev, ki so razu-meli jamarstvo kot raziskovalno, znanstve-no dejavnost. Zanje je bila pregrešna vsaka misel, da bi hodil v jame nekdo zato, ker jame pač so. To so bili ugledni univerzitetni profesorji kot npr. dr. Brodar, dr. Seliškar,

dr. Hadži, dr. Bohinec. Med njimi je bil tudi Ivan Michler, učitelj z Vrhnike, ki akademskega naziva ni imel, bil pa je zelo aktiven jamar in v nekem smislu vodja celotnega jamarske-ga tima. To naj bi potrjevala njegov ugled v tej ugledni družbi in odnos, ki naj bi bil identičen odnosu med profesorji.

Vojna je požrla gene-racijo, ki bi morala biti med opisanimi jamarji, in mladino, ki se je naenkrat pojavila v društvu z željo, da bi raziskovala jame in obenem zadovoljevala tudi športne ambicije. Njen prvi je bil seveda mladostno za-gnani Dušan Novak. Treba pa je poznati tudi družbe-ne razmere v času pojava

Prispevek k ustanovitvi Jamarskega kluba Železničar

Miran MaruSSig

Zanimivosti

Dušan Novak (v sredini) s prijateljema v Triglavskem narodnem parku

Page 33: Bilten št. 27, letnik 2010

29

nove generacije jamarjev. Družbena klima je bila taka, da je država financirala skoraj vsako športno dejavnost, mnoge od njih pa so bile celo profesionalizirane. Tudi Društvo za raziskovanje jam je dobivalo finančna sredstva. Z njimi je upravljal odbor, ki je največji del denarja namenil za dnevnice, del pa za opremo. Dnevnice in povračilo stroškov za vožnjo je po predhodni predse-dnikovi odobritvi društveni blagajnik izpla-čal vsakemu po oddaji zapisnika o obiskani jami. Problem pa je bil zlasti v tem, da je bilo treba vsak obisk jam predhodno odobri-ti. Tu se je v bistvu spor z mladimi jamarji tudi začel.

Področje raziskovanja Društva je bilo te-daj relativno omejeno. Raziskovali so naj-atraktivnejše kraške objekte in predele, kar tako pa v jame ni smel noben društveni član. Za njihov obisk je bila potrebna oprema, ki je posamezniki niso imeli (vrvi, lestvice, karbidovke). Vse to je bilo deponirano v društvenem lokalu. Mladim so starejši do-voljevali obisk le pod vodstvom starejšega člana. Predsednik Michler na primer mla-dim ni dovolil vstopa v lokal z izgovorom, da je nekdo v njem kadil. Na take razmere Dušan kot odbornik ni pristajal. Razmere med mladimi in starimi so se zaostrile in Dušan je predsedniku napisal protestno pi-smo. Vse to je razložil tudi meni, in ker sva bila oba polna revolucije, sem 30. novembra 1952 napisal članek, ga poslal študentske-mu listu Tribuna in ga podpisal z »mladi jamarji«. V društvu pa je nastal pravi vihar, ko je Dušan pozneje za Planinski vestnik na-pisal do starejšega društvenega vodstva nič kaj prizanesljivo poročilo o občnem zboru Društva za raziskovanje jam in ga podpisal s »-k -n«, kar je vsakdo nedvoumno prepoznal kot zadnji črki njegovega priimka in imena. Prepad med obema generacijama je s tem zazijal v vseh razsežnostih. Predsednik Ivan Michler je odstopil, Dušanu pa je bila v Dru-štvu prepovedana vsaka nadaljnja dejavnost.

Tako se je nenadoma znašel »na cesti«, moje članstvo v Društvu pa so mladi skrili pod drug priimek.

Dušan se ni nameraval kar tako posloviti do jamoslovja. Tuhtala sva, kako mu omo-gočiti nadaljevanje speleološke dejavnosti. Moja dejavnost v alpinističnem odseku PD Železničar je bil intenzivna, še posebej, ker sem imel tam ugodnost vseh železničarjev – zastonj vožnjo z vlakom pri obisku gora. Tam sem spoznal tudi svojo bodočo ženo in tasta Emila Strnišo, ki je bil predsednik Planinskega društva Železničar. Na misel mi je prišla možnost, da bi v okviru društva ustanovili jamarsko sekcijo in s tem Dušanu odprli podzemni svet. Tast se je s tem stri-njal, vendar je postavil pogoj, da bo sekcija delovala na visokogorskem krasu, ki je bil do tedaj v Sloveniji večinoma nedotaknjen. Ta pogoj je postavil zato, da ustanovitev sekcije ne bi bila videti kot konkurenca Društvu za raziskovanje jam. Dušan je pogoj sprejel, oba pa sva vedela, da bodo jamarji prej ali slej le-zli tudi drugam – na koncu koncev je sezona delovanja v visokogorju v glavnem omejena le na nekaj mesecev v letu. V Društvu za raziskovanje jam pa kljub temu niti mladi niso sprejeli ustanovitve jamarske sekcije pri PDŽ z naklonjenostjo.

V Planinskem društvu Železničar je kasne-je nastal spor med društvenim odborom in Sekcijo, a se je očitno tudi to kmalu uredilo. Sam sem ostal zvest Društvu za raziskovanje jam, ker so se tudi tam razmere relativno hitro spremenile in so mladi dobili možnost polnega udejstvovanja.

Jamarska sekcija in kasneje Jamarski klub Železničar sta dokazala svojo vitalnost. To potrjujejo njegov dolgoletni obstoj in uspehi v speleologiji. Po toliko letih delovanja slo-venskih jamarjev je vendar jasno, da med njimi ne more biti konkurence. Je pa res, da je jamski svet mnogo občutljivejši od onega na površini in da zahteva toliko večjo skrb ter obzirnost.

Zanimivosti

Page 34: Bilten št. 27, letnik 2010

30

G loboko pod previsno steno, ob dnu pod-zemskega jezera, se je v steni odpiralo

okno odtočnega sifona. Iz njegove črne luknje je kakor jambor potopljene korvete štrlelo ble-do deblo podrtega drevesa, oguljeno in spra-no, ki ga je bogve kdaj deroča voda odnesla v podzemlje. Tu, na najglobljem in najožjem mestu, kjer je bil rov kolenasto prelomljen in so se stene, strop in dno najbolj približali drug drugemu, ga je sila vode zabila med skalovje. Od jame izmučen sem se vračal ob vrvici, ki sem jo pred dobrim tednom sam napeljal po rovu. Izogibal sem se špičastim štrcljem vej, ki so mi grozeče prihajali nasproti. Potapljanje v tem sifonu je iz dneva v dan postajalo bolj rutinsko. Popoldne plavanje noter, potem več ur raziskovanja novih delov jame, ponoči ven in naslednji dan znova noter, ven in dan za

tem isto in spet in spet. Zdelo se mi je, da ta kos podzemlja po-

znam že kot svojo lastno klet, in tedaj ... naenkrat sem se s čelado zaletel v neznano oviro. Dvignil sem glavo in pred masko za-

Dvesto sedemdeset stopnicali

Once upon a time in Pivka jamaciril Mlinar – cic

Zatišje pred akcijo. Pri mlinu pred Veselovo jamo.   Arhiv: Ciril Mlinar – Cic

Cic in Mare pred potopom s predpotopnim kombi-jem. Foto: Ladislav Lesar

Zanimivosti

Page 35: Bilten št. 27, letnik 2010

31

gledal zarjavele rešetke. Mar sanjam? Za prst debelo železje je zapiralo rov od stropa do tal! Od kod se je vzelo, ko ga pred šestimi urami še ni bilo tu? Nehote se mi je med ušesoma zavrtel film o skrbnem upravniku jame, ki je medtem postavil rešetke in jih ve-stno zaklenil z veliko nerjavečo ključavnico. A tedaj je nenadoma strahovito počilo in v vrat me je butnil top udarec. Kot bi me nekdo krepko lopnil po zatilju. Nato je zasikalo in me zavilo v zaveso zračnih mehurjev. No, še tega je bilo treba. Počilo je tesnilo, kjer je bil regulator privit na jeklenko, in zrak se je pod visokim tlakom pričel sproščati iz nje. V usta sem si vtaknil drug regulator v upanju, da bo ta zdržal do konca potopa. Nato sem z roko segel močno nazaj in zaprl ventil na prvi jeklenki. Hrup se je polegel in zračna zavesa je odbrbotala pod strop. Premaknil sem se v levo, kamor je izginjala vrvica. Tam je bilo konec tudi železne ovire.

Postalo mi je jasno, za kaj gre. Nobenih rešetk ni bilo ne ključavnice, poleg debla je bila v sifonu zagozdena le stara armaturna

mreža. Voda jo je odnesla gradbincem, ki so betonirali potke v jami, ali pa jim je bila odveč in so jo sami odvrgli v vodo, da jim je ne bi bilo treba nositi nazaj gor. In ker sem vedno plaval le po eni strani vrvice, vidlji-vost pa je bila slaba, mreže nikoli niti opazil nisem. O-ring, tesnilni obroček, je zdržal in po desetih minutah plavanja sem spet visel na dekompresiji pred izhodom iz sifona in si krajšal čas s človeškimi ribicami. Postavljal sem se na glavo in kukajoč v skalne razpoke oprezal za morebitnimi jajčeci, ki bi jih lahko odložila močerilka in za katere se je le iz jam-skega laboratorija vedelo, kakšna so videti, v naravi pa jih do sedaj ni našel še nihče.

•••Bila je polnoč, ko sva si z Maretom naložila

na rame vsak po dve podihani jeklenki, prazne akumulatorje in mokre neoprenske obleke ter se odpravila iz jame. Polne rezervne jeklenke, uteži, plavuti in maske, čelade, inštrumenti, vrvi in drugo je stalno ostajalo v jami. S sabo sva jemala le najnujnejše, tisto, kar je bilo treba napolniti, posušiti ali zamenjati. Počasi

Cic in mularija pred zajetjem Žerovniščice za mlin. Arhiv: Ciril Mlinar – Cic

Zanimivosti

Page 36: Bilten št. 27, letnik 2010

32

sva odtavala navzgor po dobro znani poti, po dvesto sedemdesetih stopnicah, strmo nani-zanih ob steni udornice, ki je predstavljala vhod Pivke jame. Te znamenite stopnice in štirideset kilogramov na hrbtu so nama noč za nočjo zbijali moralo in jemali poslednje moči. Po potapljanju, plezanju, merjenju in risanju načrtov, pa ponovnem plavanju in po-tapljanju, oblačenju in preoblačenju mokrih potapljaških oblek, ko sva naposled končala z raziskavami za tisti dan, naju je vedno čakal še zadnji vzpon iz udornice.

A tudi v tem uničujočem vračanju pod zvezde je bilo nekaj prijetnega. Presenečenje se je skrivalo na dogovorjenem kraju v skal-ni vdolbini, nekje na pol poti do vrha. Tam

nama je Brko, naš zvesti društveni tovariš in ekonom, ki je skrbel za hrano in pijačo na terenu, vsak dan pustil skrito okrepčilo. V pričakovanju, da se bova lahko končno od-žejala, sva laže premagovala visoke stopnice. Poleg košatih brkov je imel Brko tudi divjo brado, velik trebuh in za Slovence redko na-vado, da je hodil tudi pozimi z odpeto srajco in kratkimi rokavi. Gotovo je bil prvi, ki se je brez neoprena kopal v mrzlem jezeru pivške-ga odtočnega sifona. Sibirski geni pač, ki so jih prinesli njegovi predniki, ko so preplavali veliko reko. To je bilo dobro, imel pa je še eno veselje, ki nam ni bilo všeč. Rad si je sezul popotne čevlje, slekel nogavice in iz materiala, ki ga je našel med prsti, svaljkal kroglice. Ko sem ob priliki njegovo početje komentiral, je mož opazko močno zameril.

»Maščevanje bo sladko!« je dejal.In res je bilo sladko! Nedolgo zatem,

ko je bil za nama še posebno težak dan in se je Maretu že pri sedemindevetdeseti stopnici začelo prikazovati hladno pivo, je Brko uresničil svojo hudomušno grožnjo. Za skalo nama je namesto pričakovane grenke pijače nastavil sladek otroški frutek. Tako je našemu pesniku maščevanje odlično uspelo, odžejala sva se pa tudi.

Ponavadi je bila polnoč mimo, ko sva od-rinila izpred jame. Bila sva zbita in zaspana, zato sva si vso pot pripovedovala neumnosti in pokala vice, da ne bi tisti, ki je šofiral, med vožnjo zaspal. Zaspal res ni, se pa je nekoč zgodilo, da sva šele v Postojni opazila, da se peljeva po napačni strani avtoceste. Proti morju namesto domov proti Ljubljani.

•••Pred spanjem sem poskrbel za mokre

obleke in prazne akumulatorje. Zjutraj ob šestih pa me je čakala služba. Duhamorno risanje načrtov za jeklena ogrodja in konstru-iranje novih pločevinastih oblek za avtobuse. In nejevoljni šef razvojnega oddelka, ki je zmajeval z glavo:

»Ovaj, spet ste zakasnili!«Mare kot Lucifer – prinašalec luči.  Foto:  Ciril  Mli-nar – Cic

Zanimivosti

Page 37: Bilten št. 27, letnik 2010

33

Ob tem pa je hotel biti še duhovit, češ: »Rana ura, zlatna ura.«

»Ne, ne, narobe!« sem ga popravil jaz. »Reče se rana ura, slovenskih fantov grob!« in že je bilo vse narobe.

Po službi se je vse ponovilo. Polnjenje jeklenk, vožnja do vhoda, potem malho na ramo in nazaj po stopnicah v jamo, pre-oblačenje v nikoli povsem suhe potapljaške obleke, potop ob vrvici skozi že znani prvi sifon, plavanje čez jezero, prek jamskih brzic, mimo velikega falusa, posrečenega poldrugi meter dolgega poševnega stalagmita s črnimi testisi, mimo orjaškega stalagmita, plavanje pod nizkim stropom špagetov, pa spet čez br-zice in jezero z novim sifonom. Sredi vode se je dvigala samotna skala, na kateri je vedno sedela žaba. Najbrž jo je reka ob povodnji zanesla v podzemlje, iz katerega ni več na-šla izhoda. Vsakič, ko sva prišla, je skočila v vodo in odplavala, a ko sva se vrnila, je spet sedela na svojem razglednem mestu. Le kakšen razgled je bil to, ki je bil zavit v večno

temo? Zaman sem jo poskusil ujeti, da bi jo rešil ujetništva. Za vedno je ostala v jami in nadaljevala s svojim meniškim življenjem.

•••Jamo sva merila skupaj. Mare je odčitaval

smeri na kompasu in razdaljo, jaz pa sem si podatke zapisoval s svinčnikom na tablico belega linoleja. Zraven sem risal tudi skice rova, prečne prereze in zanimive detajle. Po-tem sem si tablico običajno zatlačil za obleko in odplaval do nove merilne točke.

»Piši, 47 stopinj, 24 metrov in pol,« se je oglasil partner.

»Čakaj, samo malo ...« segel sem za tabli-co, ampak nisem je otipal. Ponovno sem se pregledal, ali je morda zlezla kam drugam ... ne, tablice s podatki smeri in razdalj za kakšnih deset današnjih poligonskih točk ni bilo več. Pogledal sem pod vodo okoli sebe. Bila je motna in globoka.

»Mare, tablice ne najdem, izgleda, da sem jo izgubil.«

»Daj, daj, a si zapisal?« mi ni verjel.

Odhod na snemanje v Veselovo jamo – izvir Žerovniščice. Spredaj Jože Stražišar, zadaj Mare.  Foto:  Ciril Mlinar – Cic

Zanimivosti

Page 38: Bilten št. 27, letnik 2010

34

»Če ti pravim, izgubil sem tablico! Vse bo treba znova. Vse točke, ki sva jih izmerila danes.«

Priplaval je do mene in me osvetlil s čelno lučjo. Takrat je videl, da ni šala. Potem je po-svetil še proti dnu, v neprijazno rjavo vodo.

»Tu je ne bova našla, ni šans!« je dejal.Bilo mi je nerodno, da bi se najraje v

zemljo udrl, če ne bi bil že tam. Kakšen be-dak sem bil, kakšno osnovno napako sem naredil! Ampak fant je to mojo šlamparijo prenesel mnogo bolje kot jaz.

»Se zgodi,« je dejal.In to je bilo vse.

•••Naskok na nov sifon sva delala vsak po-

sebej. Najprej se je potopil eden in napeljal orientacijsko vrvico, kolikor mu je pač zne-slo. Na koncu, ko mu je potekel dogovorjeni čas, je obesil boben na zadnje pritrdišče in se vrnil. Nato ga je zamenjal drugi, ki je na-

daljeval tam, kjer je prvi končal. Tako je šlo dvakrat hitreje, kot če bi skupaj kolovratila po sifonu, drug drugega ovirala in si kalila vodo. A to je bilo mogoče le zato, ker sva bila potapljaška inštruktorja in sva imela oba dovolj jamskopotapljaških izkušenj.

Rov drugega sifona je bil velikih dimenzij. Hkrati mi je bilo dano videti le del njegovega stropa ali stene, iz katere so rasli mogočni skalni noži. Njihova dolžina je bila različna, najdaljši so bili dolgi po več metrov in težki po nekaj centov. To so bile podolgovate skal-ne plošče, ki jih je voda oblikovala v najra-zličnejše skulpture. Skupno jim je bilo le to, da so bili vsi ostrih robov. Včasih je bil kateri pri korenu tako tenak, da se je bilo bati, da se bo vsak čas odlomil. Takšen gotovo ni bil primeren za pritrditev vrvice. Če bi se odlo-mil, bi vrvico potegnil s sabo v globino in jo prekinil, midva pa bi ostala brez kažipota za povratek. Na skalnih nožih sem pogosto videl

Med snemanjem v Pivškem rokavu Planinske jame. Foto: Jože Hanc

Zanimivosti

Page 39: Bilten št. 27, letnik 2010

35

posedati močerile, pa tudi jamske kozice in bodičaste jamske ježke. Nekateri kamni so bili obraščeni z žilastimi sladkovodnimi spuž-vami, po drugih so dirjali vodni oslički, ali pa se je kje čigumasto sprehajala pijavka, morda tudi jamski vrtinčar ... Prav nič dolgočasno ni bilo tu, v središču največje raznovrstnosti jamskih živali na planetu!

Sifon se je po dobrih tridesetih metrih končal in sprejela me je manjša slepa dvora-na, ki ni imela nadaljevanja drugje kot skozi nov sifon. Ta je bil zelo podoben prejšnjemu, le dvakrat daljši, a za njim se je rov pričel odpirati. Še nekaj deset metrov plavanja po jezeru in znašel sem se v pravi jamski ka-tedrali. Veliko črno jezero, obok, okrašen s posameznimi skupinami stalaktitov. Desna stran jezera je bila naslonjena na navpično steno, medtem ko se je na levem bregu raz-prostirala položna plaža. Pravljična lepota od daleč se je na blizu spremenila v mehko zdrizasto blato, ki se je udiralo skoraj do ko-len. Tik ob steni je bil teren višji in bolj suh,

da sva po njem laže hodila. Dvorana se je skrivnostno dvignila in zavila daleč nazaj, kjer se je nenadoma končala s strmim, osem metrov širokim vodnjakom, katerega dna ni bilo mogoče videti. Za fotografiranje je bila dvorana imenitna, če pa sem pogledal, ka-kšna sva bila midva, je bilo vse skupaj ena velika blatna packarija. Vprašanje tistega dne je bilo, kje se jama nadaljuje, kje je glavni sifon in kam vodi skrivnostni vodnjak?

Izmerila sva dvorano, narisala skico in po-tem, doma, me je čakala domača naloga. Saj niti ne bi mogel zaspati, ne da bi pred spa-njem narisal še načrt novih rovov in dvorane v merilu. In novonastali tloris mi je pokazal neverjetno podobo dvorane. Bila je polkrožno zavita, njen zaključni vodnjak pa je izginjal natančno skozi strop drugega sifona. Rezultat je bil presenetljiv in obenem koristen za na-daljnje raziskave, nakazoval je natančno smer novega sifona, vodnjak pa vrgel iz igre in s tem prihranil najmanj eno celodnevno akcijo.

•••

Mare pred sifonom. Foto: Ciril Mlinar – Cic

Zanimivosti

Page 40: Bilten št. 27, letnik 2010

36

Z večanjem razdalje od izhodišča pod stopnicami do zadnje točke v novo raziska-ni dvorani se je večala tudi dolžina vsako-dnevne akcije. Časa med dvema službama je postalo enostavno premalo, tudi količina potrebne opreme se je večala, varnost pa se je s kvadratom oddaljenosti zmanjševa-la. Potrebovala bi večjo ekipo za prenašanje tovora in vsaj en par jamskih potapljačev, ki bi nama pomagal v rovih za sifoni. Morala sva najti pokrovitelja, ki bi denarno podprl raziskave. Pa kaj bi ga iskala, sva pomislila, saj raziskujeva jamski sistem, ki ga upravlja in tudi trži turistični gigant Postojnska jama. In to dobro trži! Na leto so imeli milijon obi-skovalcev in denarja kot še nikoli. Če bi s po-močjo naših raziskav načrt znanih jamskih rovov podaljšali na dvajset in več kilometrov, bi bila to za jamski sistem in podjetje odlična reklama.

Pred naslednjim potopom sva polna upa-nja obiskala glavnega direktorja Jame in mu

predstavila svoje delo, najnovejše rezultate ter načrte in obete bodočih raziskav. Direktor je dokaj ravnodušno poslušal najino izpoved in ob tem naveličano mlaskal kot kak zava-ljen krap. Njegov svetovalec in desna roka pa je kot kakšna ščuka prežal nad nami in pazil, da ne bi iz menedžerja naredila svo-jega sponzorja in od njega iztisnila kakega dinarja. Nič, popolnoma nič ni kapnilo od njih. Iz jamske palače sva se odvlekla prese-nečena, razočarana in poklapana. Le zakaj bi nam plačevali za nekaj, kar bomo v vsakem primeru počeli!? Takšno je bilo njihovo raz-mišljanje in enako je bilo sklepno dejanje. Nisem mogel verjeti, da je bilo to mogoče. Bil sem presenečen, razočaran in odločen, da me sifon Pivke jame ne bo videl nikoli več.

Želja po raziskavah v tej jami je bila ubi-ta! Preselili smo se na druge terene. Vezni rov med Postojnskim jamskim sistemom in Planinsko jamo ostaja tudi danes, po petin-dvajsetih letih še vedno nepreplavan.

Gneča med snemanjem. Južek (Jože Stražišar) osvetljevalec in Mare igralec v sifonu izvira Žerovniščice. Foto: Ciril Mlinar – Cic

Zanimivosti

Page 41: Bilten št. 27, letnik 2010

37

K onec avgusta leta 2008 sem se odzval povabilu nemškega jamskega fotografa

Andreasa Schöberja, da bi se končno nekje tudi srečala. Do takrat sva bila namreč dol-ga leta v navezi le prek elektronske pošte in kramljala o tem in onem, največkrat pa kar o jamski fotografiji. Tudi Andreas, po doma-če Andi, se s tem peča že dolga leta, vendar ga pesti »manjša težava«. Stanuje v okolici Stuttgarta, kjer jam ni ravno veliko, bližnje pa seveda niso ravno kaki presežki, zaradi kate-rih bi se splačalo voziti po več sto kilometrov. S prijatelji si tako raje vsako leto vsaj enkrat organizirajo malce daljšo ekskurzijo in jo pra-viloma urežejo v francoske jame. Če imajo čas, to storijo dvakrat, pozimi v Juri, poleti pa v okolici južnofrancoskega Béziersa.

Iz teh koncev mi je že prej pošiljal veliko posnetkov najrazličnejših jamskih tvorb, med katerimi najbolj prednjačijo raznobarvni ara-goniti. Pri nas poznamo bele, in ker so tako zelo redki, smo navdušeni tudi le nad nekaj centimetrov dolgimi. Tam se s takšnimi sko-rajda obmetavajo, oči se jim zasvetijo šele ob zelenih in modrih, beli pa so zanimivi nekje od deset centimetrov dolžine naprej. Kot sem tudi kasneje spoznal, nemško družbo vzbur-jajo le in samo aragoniti, jamski prostori jih ne zanimajo, tudi kapniki jim ne pomenijo veliko (je pa res, da z njimi te jame niso prav bogate), kakšnih ozkih prehodov in globokih stopenj pa se raje na daleč ognejo. Zanimive so jim le te krušljive tvorbe, o katerih nato vsak večer krožijo posrečene jamske zgod-

Iz tujine

V aragonitnem paradižuPeter geDei

Vasica La Salle in sedež jamarskega društva Béziers. Foto: Peter Gedei

Page 42: Bilten št. 27, letnik 2010

38

bice. Andi me je tja povabil že leto poprej, vendar mi čas takrat tega ni dopuščal. Po daljšem prepričevanju pa sem naslednje leto le popustil.

Prvi problem, s katerim sem se srečal, je bil strošek prevoza, saj so cestne mitnine in bencin do tja in nazaj nanesli okoli 450 EUR. Ker so mi prepovedali s seboj pripeljati še koga, je bila delitev stroškov utopija, na koncu pa mi je Andi uspel najti prosti sedež v kombiju z delom nemške ekipe, ki je na dan D ob štirih zjutraj štartal iz okolice Münchna. Brez cestnega garmina bi verjetno v tistih koncih taval nekaj dni, tako pa sem okoli dveh zjutraj uspešno pridrvel do nemških kolegov, premetal opremo, si rezerviral kos klopi v kombiju in že smo šibali proti Švici. Pot nas je kasneje vodila mimo Züricha do Ženeve ter se mimo Lyona spustila skoraj do Avignona. Tam smo se na srečo ognili avtocesti, se spopadli s počasnimi lokalnimi potmi in se proti večeru pripeljali v Olargues, resnično prijetno mesto, prepolno ozkih uli-čic in starodobnega pridiha. Čakal nas je še polurni vzpon na bližnji hrib, ko smo konč-no prispeli v La Salle. Vasica je pravzaprav skupek zapuščenih kamnitih hiš sredi totalne »vukojebine«, kjer se je čas malce zaustavil. Nekaj podrtij je dostojno prenovljenih, na-peljana sta tudi elektrika in vodovod. V eni od njih je sedež lokalnega jamarskega kluba Béziers, ki je 28 jamarjem postal dom za pri-hodnjih sedem dni.

Po uvodnem spoznavanju sem uvidel, da sem s slovenskimi koreninami pravzaprav popolna eksotika za prisotne. Nekateri Ba-varci so v naših logih že jamarili, drugi si bodo to v bližnji prihodnosti tudi privošči-li, tretjim pa je bilo tako ali tako samo za aragonite. Po daljših in krajših debatah smo po velikih količinah bavarskega piva polegli po ležiščih, saj so nas prihodnji teden čaka-le jamarske preizkušnje. Z bolečo glavo sem imel naslednji dan celih deset minut časa za pripravo fotografske in jamarske opreme,

tako da sem na vhodu jame ugotovil, da sem v bazi pozabil na podobleko. No, kaj bi se sekirali, jame na tem koncu so namreč zelo tople, saj je v njih stalna temperatura okoli 15 stopinj. Čez kratke hlače in majico je bil le še kombinezon popolnoma zadosti.

Écossaisses je bila prva jama na spisku. Raziskana je bila pred kratkim, a še ne do-cela. Nekaj mesecev po moji vrnitvi domov so odkrili še dodaten kilometer rovov in v kratkem načrtujejo še kakšnega. Vendar pa ni zanimiva zaradi dolžine, temveč zaradi (ja, res je, uganili ste!) aragonitov. V dvo-ranici na globini okoli 50 metrov so našli čudovite modre aragonite, malce kasneje na istem mestu zelene in proti koncu še rdeče! Dokler jih ne vidiš v živo, si te barve res tež-ko predstavljaš. Popolnoma nezemeljske! Pri Francozih pa me je presenetilo, kako hitro

Jamski fotograf Max Wisshak se trudi z modrimi ara-goniti v jami Écossaisses. Foto: Peter Gedei

Iz tujine

Page 43: Bilten št. 27, letnik 2010

39

so označili pot v rovu. V popolnoma sveže odkritem so že naslednji dan zabijali majhne, skorajda nevidne količke in napenjali tan-ko vrvico. Pot je bila tako lepo označena in jama še vedno lepa na pogled. Kasneje smo še malo vohljali za morebitnimi nadaljevanji in se brez uspeha odpravili proti izhodu. Za prvi dan je bilo popolnoma dovolj. Večer se je zaključil z bavarskimi pivi, francoskim vinom in vročimi debatami o tem in onem.

Naslednji dan je bil pred nami nekakšen »highlight« našega jamarskega tedna. Name-nili smo se v jamo Gouffre Géant de Cabre-spine, kjer seveda spet kraljujejo aragoniti. Vendar jama ponuja dosti več, saj z dolžino 20 kilometrov, podvodno reko, velikimi dvo-ranami in fantastičnim kapniškim okrasjem spominja na našo Predjamo. V jamo od leta 1988 celo spuščajo turiste, ampak le kakšnih sto metrov skozi prekopan vhod v zgornji etaži sistema. Jamo so namreč raziskovali s tokom in v nekem delu odkrili ogromno

dvorano, visoko 220 metrov (čistega padca je nekje 150 metrov, ostalo pa je bolj pošev-no). Po izračunih so od zunaj v hrib prevr-tali luknjo in prišli prav pod vrh te dvorane, kjer si lahko turisti napasejo oči na temni globini. Na srečo je prav pod stropom tudi krajši rov, nastlan z aragoniti. Ob strani so nadelali še umetne ponvice, v katerih se s pomočjo črpalke prek stalaktitov zliva voda, za boljšo predstavitev velikanske dvorane, ki je pravzaprav bolj podobna breznu, pa so ob robu namestili jamarja-lutko, ki se osvetljen vzpenja po 200-metrski vrvi. Vse skupaj je kratko, ampak sladko, tako da lahko turisti tudi zadovoljni odidejo. No, poskrbeli so se-veda tudi za jamarje. Do dna velikega brezna so nadelane kovinske stopnice, po katerih vodijo manjše skupine po jami. Ponavadi so to peturni trekingi, saj jamo ponoči zaprejo. Mi smo imeli srečo z dovoljenjem, da smo v jami lahko prespali in se zato po rovih nav-duševali štirinajst ur.

V aragonitnem rovu jame Gouffre Géant de Cabrespine. Foto: Peter Gedei

Iz tujine

Page 44: Bilten št. 27, letnik 2010

40

Jama je res posebna. Po že omenjenem vhodnem breznu smo se spustili do vodnega toka, ki smo ga po dveh kilometrih zapustili in se povzpeli v višje etaže do velike dvorane, nastlane s kapniki vseh mogočih dolžin in oblik. Tu smo se razdelili v dve ekipi, foto-grafsko in snemalno, in se že po poprejšnjem dogovoru vsi skupaj lotili prvega posnetka. No, in ker preveč glav preveč ve, so se naša mnenja o idealni postavitvi fotoaparata, fle-šev in jamarjev kaj hitro razšla. In ker se je ves čas izredno mudilo, za fotografijo pa so si vzeli tudi uro časa, seveda ni bilo mogoče ponavljati fotografije po mojih zamislih, zato sem se hitro sprijaznil, da se bom pač šlepal ali pa si sam uredil posnetek. Na koncu je bilo več slednjega. Ko smo končali v dvorani, smo odbrzeli do naslednjega rova, kjer so se končno začeli šopiriti dolgi šopi aragonitov in kot v pravljici so bili v naslednjem rovu še večji in v naslednjem še večji, dokler se nismo obrnili nazaj proti izhodu in zaključili z dogodivščino. Prespali smo kar na platoju na vrhu vhodnega brezna in morali zjutraj čim prej pobrati šila in kopita, saj so se turisti najavili že ob devetih zjutraj. Kakšen šok bi bil zanje pogled na ducat umazancev! Dan je minil še z ogledom bližnje novoodkrite, 200 metrov dolge jame. V njej je en sam rov z bla-gimi ovinki, nastlan s kapitalnimi aragoniti od vrha do tal. Povsem razumljivo je, da sem se jih po tej jami že malce prenajedel.

Naslednji dan je minil v bližnjih, a zato nič manj zanimivih jamah v okolici La Salle, ki smo ga zaključili z večernim kopanjem v prijetno ohlajeni reki blizu Olarguesa. Spro-stitev s plavanjem je bila čudovit zaključek napornega dneva, a zaradi divjih merjascev smo morali biti zelo previdni. Nekaj dni ka-sneje smo tako ob pozni uri skočili še na hitro rečno »čiščenje«, za primerno raven adrenali-na pa je poskrbelo kar nekaj mladih pujskov. Iz grmovja so skorajda tekmovali, kdo se bo hitreje izstrelil pred presenečene jamarje. Kot kaže, so si po vročem dnevu v reki gasili žejo

Vstop v stopnišče. Foto: Peter Gedei

Aragonitno drevo velikosti slabega metra. Foto: Peter Gedei

Iz tujine

Page 45: Bilten št. 27, letnik 2010

41

in še dobro, da niso bili v tropu, saj bi se lahko prigoda drugače končala.

No, še ena aragonitna jama nas je čakala. Jama Pousselliere ni pravzaprav nič poseb-nega, pač skupek blatnih rovov, ki sledijo prelomu, po katerem se spuščaš po nade-lanih lestvicah in fiksnih vrveh do globine 100 metrov. Tako dolgočasje si sledi vse do

Uležeš se pod 20-centimetrske aragonite in ne razmi-šljaš več o ničemer drugem. Foto: Peter Gedei

Gozdiček aragonitov v jami Pousselliere. Foto: Peter Gedei

Znamenit aragonit »Spyder«. Foto: Peter Gedei

Iz tujine

Page 46: Bilten št. 27, letnik 2010

42

majhnega okna, skozi katerega se prerineš, na drugi strani pa ... Aragoniti, normalno. In med njimi tudi dva posebna, ki rasteta seveda samo tu, poi-menovana »Spyder«. Eden večji in drugi manjši, vendar dovolj nenavadna, da je jama v postopku imenovanja na seznam Unesca, in kot vse ostale je tudi ta zaklenjena. Časa smo imeli kar na pretek, se zato na veliko hecali in sproščeno pritiskali na sprožilce. Vrnili smo se po krožni poti, si mimogrede ogledali še dvorano s špagetki in znamenito veliko ponvico (pravzaprav je bila bolj podobna bazenčku nič kaj prefinjene barve). Na poti proti La Salle smo se seveda ustavili še v tolmunu naše naravne kopalnice in se zvečer veselo razdajali bavarskemu pivu ob projekcijah jamskih fotografij.

Budnica naslednjega dne ni bila zaradi velike količine popitega piva in pozne ure nič kaj prijetna. V planu ni bilo nobe-ne posebne jame, le ponovitve okoliških jam. Vendar sem zasledil krajši pogovor Gasparda in Helmuta o jami, ki bi jo rada obiskala še z nekom tretjim. Nekaj sta napletala o dvesto metrih globine, ameriških vrveh in »racku« ter se hkrati veselila moje privolitve, saj sem jima re-šil akcijo. Kasneje se je izkazalo, da gre za 345 metrov globoko brezno Grand Aven du Mont Marcou, ki se zaključi s 180 metrov globoko stopnjo zvonaste oblike (15 × 50 metrov). Ker v tej sto-pnji ni vmesnih sidrišč, smo jo opremili z ameriškim statikom z minimalnim raz-tezkom. V to ameriško »žico« se ne da vpeti desenderja, zato smo se spuščali

z »rackom«, kar se je izkazalo za čudovito izkušnjo.

Vhod v jamo je na nadmorski višini okoli 1000 metrov. Jama ima običajno tempera-turo okoli osem stopinj, v njej pa si sledijo krajše stopnje vse do velikega brezna. Nekje na globini 60 metrov se odpre vodoravna ga-lerija, kjer so na koncu za zaklenjenimi vrati zeleni aragoniti. Žal nam skrbniki jame niso predali ključa, čeprav ga nemškim jamarjem

Grand Aven de Mount MarcouprerezVir: http://www.associationmontmarcou.fr

Pot do jame je zaradi redkega obiska podobna pravi džungli. Foto: Peter Gedei

Iz tujine

Page 47: Bilten št. 27, letnik 2010

43

obljubljajo že nekaj let. Pač ne dajo. Tokrat so se že domenili za predajo, vendar so se na koncu skrbniki naredili Francoze in niso niti odgovorili na telefonski klic. Za tolažbo smo si lahko ogledali drug rov z aragoniti, imeno-van »Milky way«, ki ga na srečo še niso zaprli z vrati. Vhod vanj je nad veliko stopnjo, do njega pa je treba zanihati z vrvjo. Kasneje slediš blatnemu rovu, ki preide v čudovit rov dolžine 150 metrov ter širine in višine do dveh metrov. Beli in rumeni aragoniti najra-zličnejših oblik in dolžin so vsepovsod in na žalost se marsikateri pod teboj tudi zdrobi. Prava Mlečna cesta!

Dno jame se konča v peščenem podoru, kjer so še poskušali odkriti nadaljevanje, ven-dar zaman. Poleg ostankov vitla in drogov, ki so bili prvim raziskovalcem v pomoč pri odkrivanju tega impozantnega brezna, je po dnu zaradi bivakiranja še polno stare šare. Vzpenjanje po »žici« je bilo zaradi majhnega raztezka pravi užitek, manjši pa je bil kasne-je, ko je Helmut »zadužil« nabasano tran-sportko. Ker smo vrv pred spustom pošteno namočili z vodo zaradi lažjega spuščanja, se je na koncu teža transportke približala 30 kilogramom. No, s skupnimi močmi sva jo nekako le pritrogala na površje.

Zadnji dan sem preživel na krajšem po-hodu po neobljudenih hribčkih, nastlanih z lovskimi prežami. Že prej so me opozorili, naj bom skrajno previden, ampak ne zaradi merjascev, temveč zaradi lovcev, ki baje tudi tukaj najprej ustrelijo in šele potem vprašajo. No, dovolj dobra obramba zoper to sta bila bela majica in požvižgavanje, kar sem seve-da počel vso pot. Na splošno so to zanimivi kraji, kjer domorodce srečaš sila redko, če pa že, so to ponavadi tujci, ki so nepremič-nine kupili za majhen denar, jih prenovili, zdaj pa jih lepo oddajajo. Mir je namreč tu resnično pristen. No, teden jamarjenja se je bližal koncu in čakala me je še dolga pot domov. Morda pa se spet kdaj vrnem, kdo ve, aragonite že kar pogrešam!

Zeleni aragoniti. Foto: Andreas Schöber

Med povratkom iz brezna. Helmut s transport-ko. Foto: Peter Gedei

Iz tujine

Page 48: Bilten št. 27, letnik 2010

44

K ar nama je znano, to je približno, od-kar sva redneje začela zahajati na klub,

je JKŽ gojil dokaj liberalno politiko do udej-stvovanja svojih članov. Po domače poveda-no, vsakdo počne tisto, kar se mu zljubi. To je na nek način tudi lepo, saj smo prostovoljna združba, v kateri naj bi se člani pri svojem delovanju najprej dobro počutili. Če pa ob tem naredijo še kaj koristnega, toliko bolje. Tako se naše članstvo frakcionira na različne interesne skupine in sekcije, ki pa nekoliko paradoksalno v končni posledici privedejo do izjemne sloge ter nekakšnega zavedanja skupnega delovanja in poslanstva.

Ena izmed teh interesnih skupin v svojih vrstah združuje najbolj zagrizene hribolazce med jamarji. Že nekaj let zapored je organi-zirala odprave na različne tuje alpske vrho-ve (Mont Blanc, osrednji Peninski greben in Matterhorn), podobni izleti pa so se dogajali že prej. Za kvalitativni preskok sva se leta 2009 odločila Miha in Ines ter se odpravila na 5642 metrov visoki Elbrus, ki naj bi glede na različne vire veljal za najvišji vrh Evrope.

Ideja za odpravo je padla v ne ravno najbolj delavnih trenutkih med sodelavci v Mihovi službi. Pogovor med dvema Mihoma je šel nekako takole: »Veš, kolegi s kluba se skoraj vsako leto odpravimo kam v tujino oblegat kakšen hrib.«

»Matr, men je pa b'l, da b' šu pa vidu, ampak tut u hribe grem kr rad!«

»Kaj pa, če bi letos kakšno skupno akcijo ubodli?«

»Mene zanima Kavkaz. Tm še nisem bu, pa se mi zdi, da ma kr velik za pokazat.«

»Pol pejmo pa na Elbrus!« »Jaaa! Z avtom pejmo, k če greš z avio-

nom, itak nč ne vidš. Pa okrog Črnega morja,

da se ne bomo vračal po isti poti.« Elbrus se je v tistem trenutku premora

strmenja v računalniški zaslon zdel nepo-pisno daleč in skrivnostno. Visoka, divja in nevarna gora, ki leži v divji pokrajini izje-mne kulturne pestrosti. Zahvaljujoč druge-mu Mihi pa so se začetne blodnje postopno začele uresničevati. Pozanimal se je, kako je z vizami, najemom kombija, agitiral med ostalimi uslužbenci in organiziral delo med interesenti. Midva sva se pravzaprav omejila na zbiranje informacij v zvezi z vzponom, primerne aklimatizacijske ture in življenje v dolini pod goro.

Tako sva izvedela, da se Elbrus nahaja le nekaj kilometrov severno od osrednjega grebena Velikega Kavkaza, ob meji z Gru-zijo. Na samem robu najbolj častitljivega med kontinenti, približno 3000 kilometrov od doma in na nemirnem jugu republik Ruske federacije, za katere smo slišali kve-čjemu iz medijev, kjer so sveto vojno proti divjim muslimanskim narodom osmanske-ga cesarstva bíli že Kozaki in se v obliki sporadičnih bombnih napadov, ugrabitev, usmrtitev in vojn odvija še danes. Sicer pa, da gre za mladonagubano gorstvo alpsko-himalajskega loka z vsemi značilnimi po-tezami takih gorstev. Visoki in priostreni vrhovi, hitri geomorfni procesi, potresi in divje reke. Elbrus je v tej dokaj stereotipni podobi izjema, saj gre za speči vulkan. Kljub izjemni razsežnosti je dokaj krotka gora, ki se nesorazmerno dviga nad okoliško pokra-jino in preostalimi vrhovi Kavkaza (drugi najvišji vrh Kavkaza in Evrope je več kot 400 metrov nižji).

Resneje se je začelo dogajati junija, ko smo pridobili ruske vize in se je dokončno

Na strehi EvropePoročilo s poti na Elbrus

MiHa Staut in ineS klinkon

Iz tujine

Page 49: Bilten št. 27, letnik 2010

45

oblikovala popotniška ekipa. Njeni člani so imeli glede izleta dokaj raznolika pričako-vanja. Trije smo si želeli na goro, Janez si je želel doživeti stik prvobitne kulture in narave ter stik med kulturami v tem delu Kavkaza, Marko pa preživeti čim dlje ob Črnem morju in spotoma obiskati še kakšno zgodovinsko znamenitost.

PotovanjeOdpotovali smo že v petek (3. 7. 2009)

zvečer, tako da je bil dopust maksimalno izkoriščen, in se preko Hrvaške in dela Sr-bije vozili preko noči. Pot proti Rusiji smo si namreč začrtali preko Romunije, Moldavije in Krima. S te poti velja morda omeniti dve izkušnji. Prva je kulturni šok ob ponovnem vstopu v Evropsko unijo na Džerdapu. Iz revne, vendar za naše razmere dokaj ure-jene Srbije smo se naenkrat potopili v kaos romunskih preluknjanih cest, pokvarjenih avtomobilov in potepuških psov. Pred očmi pa se nam je začela vrteti kmetijska pokra-jina z vmesnimi industrijskimi ali energet-skimi megakompleksi, ki nas je spremljala vzdolž celotne poti po nekdanjem vzho-dnem bloku.

Druga izkušnja pa je prečkanje državnih meja. Bolj ko smo šli proti vzhodu, dlje je tra-jalo in se zapletalo. Če so bili Hrvati in Srbi še dokaj prijazni in se še malo pošalili »Pa kakva ste vi delegacija? Kamo idete?...«, je tomunsko mejno osebje gledalo že bolj mrko in spraševalo po morebitnem orožju.

Še bolj pa se je začelo zapletati na njihovi vzhodni meji. Nekajkrat so mejni postopek rešili tudi najini pancarji, saj so s strateško nastavljenega mesta v prtljažniku padli di-rekt pred carinika. Odnos do prečkanja dr-žavne meje se v teh krajih verjetno vleče še iz časov nekdanje blokovske ureditve sveta. »Pišmeuhovskega« odnosa mejnemu osebju res ni mogoče očitati, saj se vsakemu avto-mobilu posebej posveti do skrajne natančno-sti. Na vsaki strani te tako obdelajo najprej

vojska na rampi, ki te sploh pripusti v ob-mejni pas, potem policija in carina, včasih pa te ovohata še narko pes in njegov gospodar. Ni čudno, da smo na ta način za prestope državnih meja potrebovali 1eno uro, tri ure in dvanajst ur.

Kerčka ožina, ki predstavlja preliv med Azovskim in Črnim morjem in po sredini katere poteka meja med Ukrajino in Rusijo, je bila sploh smetana na torti. Ko smo okrog devetih zvečer pripotovali v Port Krim, je bilo pred nami morda kakšnih dvajset avtomobi-lov. Ob tem smo bili zadovoljno prepričani, da se bomo brez težav vkrcali na naslednji trajekt, ki nas bo popeljal na rusko stran preliva. Zapletlo se je skoraj povsod, kjer se je lahko. Za začetek vozovnice za trajekt ni bilo mogoče kupiti, saj so nam na blagajni razložili, da prodajajo vozovnice samo posa-meznikom. Možnosti za hranjenje ni bilo in ravno, ko smo pripravljali kuhalnik, se je ko-lona premaknila. Obe na voznem redu ozna-čeni vožnji trajekta sta do polnoči že opravili svoji vožnji, pred nami pa je še vedno stalo približno deset vozil. Nato se je razvedelo, da bo ob dveh zjutraj peljal še en trajekt. Kot zadnjim se nam je uspelo vriniti v mejni postopek, vendar smo po njem razočarani ugotovili, da je trajekt nabito poln (vanj se je uspelo vkrcati največ dvajsetim avtomobilom in avtobusu) in za nas ni bilo nobene mo-žnosti več. Polomljenih kosti zaradi spanja v kombiju smo imeli nekateri dovolj in se ulegli na edini možni prostor poleg njega, ki je bil ravno nasproti stranišča, ki nas je ves čas skupaj z nadležnim mrčesom opozarjal na svojo prisotnost.

Sledila sta vstajanje ob petih in vkrcava-nje na trajekt, na drugi strani pa še dve uri obdelave ruskih mejnih organov. Po vsem doživetem smo vse bolje doumevali sodob-ne tehnike mučenja, ki ti fizično ne škodijo, vendar te psihično povsem uničijo. Žal je po celonočni obdelavi ukrajinskih oblasti in dvournem urejanju papirjev na ruski strani

Iz tujine

Page 50: Bilten št. 27, letnik 2010

46

Mihi Kodermanu, ki je bil v njihovih očeh vodja naše odprave, ušlo iz glave, da bi na »mašinka pasport«, enega izmed najmanj petih dokumentov, ki jih je treba pridobiti za vstop v državo, pripisal in dal potrditi ime sovoznika v Sloveniji najetega kombija. Vsi kasnejši napori, ki so segli do samega šefa policije Baksanskega okrožja, da bi v okolici Elbrusa popravili to napako, so se izkazali za jalove. Zaradi tega se je Miha moral sprija-zniti z dejstvom, da na vrh ne bo niti poiz-kusil, in se predal vlogi voznika preostalega dela naše ekipe.

Priprave na vzponPo petih dneh raznih pripetljajev, krajših

ogledov naravnih in družbenih znamenitosti ter kopanja v Azovskem morju smo v sredo zvečer prispeli do naselja Terskol ob vznož-

ju Elbrusa, ki je bilo tudi najino izhodišče za vzpon. Leži v zgornjem delu Baksanske doline, ki jo zaznamujejo divja istoimenska reka in zasneženi okoliški vrhovi Visokega Kavkaza, na višini približno 2000 metrov. Vasica je preplet starejših, tradicionalno živi-norejskih balkarskih domačinov in večinoma ruskih turistov.

V Terskolu sva najprej začela poizvedovati o rezervaciji ležišč v t. i. Sodčkih (Karabashi hut) oziroma koči Dizel (t. i. Prijut 11), izho-diščih standardne poti na Elbrus, in ostalih potrebnih informacijah, kot je npr. prijava vzpona pri tamkajšnji gorski reševalni službi. V veliko pomoč nama je bil Rasul, balkar-ski lastnik hotela, v katerem sva spala. Naj pojasniva, da se velika večina gornikov, ki se odpravijo na Elbrus, v ta namen priključi kateri izmed komercialnih ekspedicij, ki po-skrbijo za organizacijo pristopa in vzpona. Po mukotrpnem iskanju in pregovarjanju v ruščini nama je končno uspelo dobiti re-zervacijo in kontakt oskrbnika Sodčkov, pri katerem naj bi imela rezervirano spanje v nedeljo in ponedeljek. Ta podvig naju je ne-skončno osrečil.

Ker sva bila časovno zelo omejena, sva se takoj naslednji dan po prihodu podala na prvo aklimatizacijsko turo na Čeget Peak, v lokalnem balkarskem jeziku znan tudi kot Čeget Karabaši (3461 m). Njegova pobočja se pozimi spremenijo v prostrana smuči-šča, poleti pa ga krasi za naše oči eksotična raznobarvna cvetana. Na turi sta se nama pridružila Janez in Miha. Prvi je še isti dan odšel nazaj v dolino, Miha pa se je odločil, da bo z nama delil napore višinskega spanja. Po prespani nevihtni noči v napol porušeni zgradbi na višini približno 3100 metrov smo se zjutraj v lepem vremenu vrnili v dolino. Kmalu za tem sva se poslovila od preostalega dela ekipe, ki je šla raziskovat turistično manj obljudene kavkaške doline.

Naslednji dan sva se odpravila na drugo aklimatizacijo. Načrtovala sva vzpon z žič-

Pogled na Elbrus s pobočij Čeget Karabašija. V dolini je viden Azau, od koder se začne zaporedje žičnic do izhodišča pri Sodčkih na spodnjem robu ledenika. Višji med obema vrhovoma je zahodni vrh, na sliki levo. Foto: Miha Staut

Iz tujine

Page 51: Bilten št. 27, letnik 2010

47

nicami do Sodčkov in po normalni smeri do Paštuhovih skal (okrog 4650 m) ali, če bi šlo še malo višje, spust s smučmi in snežno desko v dolino. Dan je bil prekrasen, hitro in dokaj brez težav sva se vzpela do začetka zlovešče prečnice na višini okrog 5000 me-trov. Spust do izhodišča je bil pravi užitek, ki se je podaljšal še za dolžino sedežnice pod Sodčki, ki se je tik pred najinim vkrcanjem pokvarila.

Naslednjo noč sva imela rezervacijo v Sodčkih. Zaradi tega sva večer v dolini preživela v pakiranju opreme za vzpon in polnjenju najinih glikogenskih zalog (beri prežiranju). Ko sva naslednji dan prišla pod žičnice, že prva ni delovala. Krajše sporazu-mevanje z žičničarji je navrglo ugotovitev, da ni jasno, kdaj jo bodo pognali, prav gotovo pa ne bo v kratkem. Ko sva obupana že ka-kšno uro sedela ob vznožju, preklinjala rusko neučinkovitost in tehtala nadaljnje možno-sti, sva opazila spuščanje stare, vzporedne gondole, ki je služila le še prevozu osebja in

Kljub nesnagi je bilo spanje v zavetju ruševine udob-nejše od šotorjenja na prostem. Foto: Miha Staut

Prostranstva Visokega Kavkaza. Foto: Miha Staut

Iz tujine

Page 52: Bilten št. 27, letnik 2010

48

blaga. Toliko sva Rusijo že poznala, da sva vedela, da je z denarjem mogoče vse. Nekaj namigov in že sva se škripajoče in z dokaj-šnjim nezaupanjem v var-nost naprave, v katero sva vstopila (nekajkrat je svoje vzpenjanje zelo upočasnila, vrata je zaprta držal kar upravljavec, 0,5 m2 velika luknja sredi tal), vzpenjala nad dolino svojemu cilju naproti. Po dodatnem pre-vozu na kamionskem hrbtu sva drugi šok doživela, ko nama je oskrbnik Sodčkov mirno povedal, da o najini rezervaciji ne ve prav ničesar in da ima kapacitete povsem zasedene. Kot po ču-dežu se je tedaj tam znašel možic, ki je trdil,

da nama za isto ceno odda sodček, ki stoji na moreni 80 višinskih metrov nad temi.

Najin dežurni vremenar Andrej Stržinar je napovedal postopno slabšanje vremena za

Sončni vzhod na prvem delu prečnice pod vzhodnim vrhom. Foto: Miha Staut

Na vrhu Foto: Miha Staut

Iz tujine

Page 53: Bilten št. 27, letnik 2010

49

sledeče tri dni. Zaradi tega sva se navkljub pomanjkljivi aklimatizaciji odločila za naskok na vrh še isto noč. Čas do odhoda sva v soli-dno urejenem sodu preživela sama.

VzponVzpon na vrh sva začela ob eni ponoči.

Noč je bila jasna, polna utrinkov in šibko je pihalo z zahoda. Ines je imela zaradi pomr-znjenega snega nekaj več težav pri vzpenja-nju s smučmi. Zaradi tega in zaradi narašča-joče jakosti vetra sva si pri Paštuhovih skalah nadela dereze in dodatna oblačila. Do tod sva se vzpenjala večinoma sama tukaj, pa so naju naenkrat začele loviti množice članov različnih, najpogosteje komercialnih odprav, ki so jih nekaj nižje pustile cele eskadrilje ratrakov. V standardni paket komercialnih odprav na Elbrus namreč sodi tudi možnost vzpona z ratrakom do nadmorske višine 4600 metrov.

Na vzhodu se je proti prečnici začelo daniti, vendar sva še pred vzhodom sonca pohitela v senco Elbrusovega vzhodnega vrha in naprej na sedlo (5300 m) med obe-ma vrhovoma. Prepih in senca na sedlu sta naju kmalu pregnala na osončena pobočja zahodnega vrha, ki so obetala odlično smu-ko. Višina se je najinima pomanjkljivo akli-matiziranima telesoma nad sedlom začela maščevati. Tako nama je uspelo med enim in drugim počitkom napredovati kvečjemu po 25 do 30 korakov. Pobočje nad sedlom se je končno izteklo, vendar naju je na vršni uravnavi zajela megla. Vrh sva našla zgolj zaradi v sneg zapičeni palic, ki označujejo potek normalne poti.

Izčrpana zaradi višine in goste megle na vrhu nisva prebila več kot deset minut. Snela sva dereze, si nadela smuči oziroma snežno desko ter »odtipala« proti sedlu. Če-prav spust načeloma ne predstavlja večjih tehničnih težav, zaradi megle ni bil lahek, saj občasno ni bilo prav jasno, kje se končuje megla in kje začenja sneg. Iz megle sva po-

kukala šele na višini okrog 5000 metrov, kjer sva si tudi že opomogla od višine. Spust do žičnic je bil ponovno uživaški. V opoldanski pripeki sva prismučala do svojega soda in proslavila uspešen vzpon z zasluženim to-plim obrokom ter skodelico čaja. Mimo še vedno nedelujočih žičnic sva se še isti dan odpravila v dolino.

Za konecAndrejeve napovedi so se izkazale za do-

kaj utemeljene, saj sva se v dolini zbudila v deževno jutro. Snidenje s preostankom ekipe je bilo dogovorjeno šele za večer. Zaradi tega in zaradi dejstva, da po Kavkazu ne postopava ravno pogosto, sva ne glede na vreme sklenila obiskati eno izmed manj obljudenih stranskih ledeniških dolin, to je divjo dolino reke Irik. Ćim se človek premakne iz najvišjega dela Baksanske doline, turistična infrastrukture povsem usahne, v dolini pa z izjemo nekaj prosto pasočih se konj in goveda ne srečaš nikogar. Večerno snidenje je bilo prisrčno in počaščeno s kakovostno rusko vodko.

Tritedenski izlet smo zaokrožili s poleža-vanjem po vzhodnih obalah Črnega morja in obiskom Sočija s Krasnajo poljano, ki bo prizorišče zimskih olimpijskih iger leta 2014, ter zadnje postaje historičnega Azova ob reki Don. Prvotni plan, da obidemo celotno oba-lo Črnega morja, se je na žalost izjalovil, saj je edini mednarodni mejni prehod med Rusijo in Gruzijo po zapletih v Južni Osetiji že dve leti zaprt, potovanje s trajektom iz Sočija v turški Trabzon pa bi nam zaradi ruske birokracije, predvidenih mejnih zaple-tov in negotovosti odhoda trajekta najbrž pobral ves preostanek dopusta, zato smo se odločili, da Turčijo obiščemo ob kakšni drugi priložnosti. Povratek v Slovenijo (tokrat pre-ko osrednjega dela Ukrajine in Madžarske) je bil, preko dotrajanih ukrajinskih cest in ob prerekanju s policaji, ki v inozemskih ta-blicah vidijo dodaten vir zaslužka, ponovno dokaj naporen.

Iz tujine

Page 54: Bilten št. 27, letnik 2010

50

S edaj že daljnega leta 1978 smo se člani DZRJ Ljubljana, JD Dimnice Koper in

JK Železničar odpravili na raziskovanje jam v okolici vasice Trnovo nad Virpazarjem v Črni gori, za katere smo izvedeli leto prej sredi Žabljaka na Durmitorju.

Tam smo v toplem, poznem popoldnevu sedeli na hotelski terasi, pili prepotrebno pivo in tuhtali, zakaj nam je ušel zadnji avtobus proti Nikšiću. Ves dan smo namreč porabili za forsiran marš iz Dobrega dola do Žablja-ka, vendar nam je na koncu zmanjkalo par minut in smo si tako lahko iz daljave ogledali

samo še zadnje luči avtobusa. In ker je vsa-ka stvar za nekaj dobra, se nam je tudi tam zgodilo nekaj podobnega. K sosednji mizi so se namreč usedli člani ekipe novosadske televizije, ki so snemali neko oddajo o Črni gori. Takoj so ugotovili, da smo jamarji, kar končno niti ni bilo težko, saj je naša krama ležala vsenaokrog. Beseda je dala besedo in tako smo izvedeli, da je okoli Trnovega nad Skadarskim jezerom nekaj precej velikih in baje neraziskanih jam.

In že čez par mesecev smo bili zopet v Črni gori, polni pričakovanj. Naš prihod v

Jame v okolici Trnovega (Črna gora)

Grbočica, Babatuša, Išpila

aleš lajoVic

Odhod udeležencev z ljubljanskega železniškega perona. Foto: Aleš Lajovic

Iz tujine

Page 55: Bilten št. 27, letnik 2010

51

Virpazar je imel nekoliko biblične razsežno-sti. V gromobučno temni noči smo z vlaka izstopili ob precej pozni uri. Veter je zavijal okoli vogalov, rahlo je deževalo, vse naokrog voda, le sem ter tja kaka luč in vse zaprto. Ni bilo kaj. Polegli smo po čakalnici na postaji in pospali večinoma na golih tleh. Na srečo ni imel nihče nič proti in so nas pokonci spravili šele naslednje jutro.

Vreme se je počasi popravljalo. Za kar znatno vsoto denarja nam je uspelo najeti šolski avtobus, ki nas je zapeljal bliže Trno-vemu, v samo vas pa ne, ker da je zadnjih par kilometrov do vasi preslaba cesta, kar pa niti približno ni bilo res. In smo tistih par kilometrov pač prepešačili.

V vasi so nas lepo sprejeli. Tedaj je tam živelo še kar nekaj ljudi (zadnji prebivalec je menda umrl lani). Takoj so nas bili pripravlje-

ni peljati v jame. In smo šli, tako – na oglede. Ob vračanju iz zadnje od treh jam – Grbo-čice – so nas na vhodu pričakali policaji. Z brzostrelkami! Pa ni bilo hudega, le naslednji dan smo se morali javiti na postaji milice v Virpazarju, jam pa da ne smemo raziskovati. In tako sva se z Yetijem odpravila čez hribe in doline v ne ravno bližnji Virpazar. Tam so policaji uradovali kar v bližnjem bifeju in niso imeli kakih bistveno novih zahtev. Samo popisali so nas in nam zabičali, da se moramo v prihodnje, če bomo še hodili tam okoli, javiti pri njih. Na železniški postaji sva pričakala še Marjutko, ki je tja pripotovala z vlakom čisto sama dva dneva za glavnino in se nam za preostalih nekaj dni pridružila. Česa vsega ne naredi ljubezen! Mimogrede smo mi trije še izkoristili priliko in si v bližnji gostilni privoščili slastne šarane (precej veli-

Jamarsko bivališče. Foto: Aleš Lajovic

Iz tujine

Page 56: Bilten št. 27, letnik 2010

52

ka vrsta krapa, ki živi v Skadarskem jezeru). Medtem pa so se ostali člani kljub prepovedi zakadili v Grbočico in jo uspeli celo izmeri-ti, čeprav ni ravno majhna (dostopne dele Babatuše in Išpile smo mimogrede obdelali že prvi dan).

Ko smo postorili vse, kar smo se namenili, smo se poslovili od prijaznih domačinov in se zopet podali na pot. Peš. Nameravali smo sicer ujeti nek konkreten (in edini) vlak proti Beogradu, pa se je ena od bližnjic izkazala za daljšnico oziroma se je pred nami pojavil nek kanjon in tako smo temu vlaku lahko le pomahali v slovo. Videli smo ga pa le! Iz obupa smo se odpeljali v nasprotno smer – v Sutomore, kjer smo se v morju prijetno očedili (je bil že skrajni čas) in sploh je tam precej lepo.

Kljub temu da smo se imeli v Črni gori prav prima in da jamam še nismo prišli do konca, naslednja leta oziroma desetletja nekako nismo prišli do tega, da bi se tja ponovno podali. Eden od razlogov je bil brez dvoma tudi ta, da je Jugoslavija vmes razpadla.

Pa je z leti Črna gora med slovenskimi jamarji spet postala aktualna. In tako sem jamarskemu prijatelju Tonetu Palčiču iz Bo-rovnice, ki je že več let hodil v Črno goro, nekoč v pogovoru omenil jame v okolici Trnovega. Takoj je bil za to, da se jame po-novno obiščejo in do kraja raziščejo. Rečeno, storjeno! Rezultati dela mednarodne ekipe so objavljeni v junijski številki revije Jamar

Iz tujine

Page 57: Bilten št. 27, letnik 2010

53

iz leta 2009 (str. 42). Vodostaj je bil v času njihovega obiska tako nizek, da jim je uspelo povezati Išpilo in Babatušo. Obe jami skupaj imata skoraj kilometer rovov, ki segajo 54 metrov globoko. Raziskave so se zaključile na obali jezera. Grbočico so na hitro pregledali, za kaj več pa je zmanjkalo energije. Menda je bilo preveč blata.

Tako o Grbočici ne vemo kaj dosti več kot doslej – namreč da je dolga okoli kilometer in pol (po nekaterih podatkih dva kilometra in pol, kar je možno, saj pred dobrimi tride-setimi leti nismo utegnili pregledati vsega) in globoka skoraj 200 metrov. Iz zadnjih razis-kav v Babatuši in Išpili pa je postalo jasno, da z Grbočico očitno ne tvorijo enotnega sis-tema oziroma da je prav malo verjetno, da bo kdaj najdena povezava. Da je to res, kaže tudi hidrologija. Leta 1978 sta bili ob našem obisku med prvomajskimi prazniki Išpila in Babatuša praktično do vrha polni vode, gla-dina jezera v Grbočici pa je bila skoraj dvesto

metrov niže. Potem je voda v enem dnevu v Babatuši zelo upadla, v Išpili pa ne oziroma nič. Sicer pa so bili domačini iz Trnovega prepričani, da je največja od treh jam prav Išpila. Bomo videli. Samo kdaj?

Leta 1977 smo se po Kosovu, Durmitorju in Vojniku podili Matjaž in Franci Fon, Jani Koprivec, Mojca Majnik in podpisani.

Leta 1978 smo dogodkov polne prvo-majske praznike v Trnovem prejamarili Jurij Andjelić – Yeti (DZRJ Ljubljana), Janko Braj-nik, Barbara Baraga, Daniel Frelih, Samo in Nives Morel, Anita Lopoida in Sergio (?) iz Pi-rana (vsi JD Dimnice Koper) ter Franci Dovč, Mojca Majnik, Arkadij Potočnik – Toli, Marjeta Kranjc – Marjutka in seveda podpisani.

Pa še to. Grbočica, Babatuša in Išpila so bile prve tri jame, obdelane s pomočjo raču-nalnika, ki nam je izrisal tako zunanje kot notranje poligone in projekcije. Kolikor se spominjam, sta bila avtorja programa Renato Verbovšek in Tine Petkovšek iz DZRJL.

Jamsko okrasje. Foto: Aleš Lajovic

Iz tujine

Page 58: Bilten št. 27, letnik 2010

54

Z ačelo se je vsaj dva meseca pred odho-dom. Načrtovali smo mednarodno od-

pravo JKŽ-ja, samo še nismo definirali, kam. Idej je bilo nekaj, tiste v povezavi z jamami so avtomatično odpadle. Rekla bi, da se ja-marji med vikend akcijami naveličamo jam, zato prazniki in skupne odprave vključujejo vse razen jamarije. Iz tega razloga v mojem članku ne bo omenjena nobena jama!

Moja ideja – rafting odprava na Lim in Taro – je bila takoj sprejeta. Potovanje je bilo načrtovano s pomočjo kluba ekstremnih športov Tifran Pančevo. Po množici zapletov glede najemanja opreme, kombijev in števila potnikov smo se odpravili v sredo popoldne (ali četrtek – ni važno). Zaloga opreme in pijače je bila izjemna, a ne toliko, kolikor smo bili mi izjemno žejni! V bistvu smo kar naprej izjemno žejni, se pravi, izjemno je, če nismo žejni. V bistvu smo bili kar JKŽ-jevsko razpoloženi. Čista klasika.

Po 51. pavzi smo prispeli v Srbijo in se na znani črpalki Zmaj pred Beogradom dobili s srbsko ekipo raftarjev, ki so v naše kombije naložili del opreme. Oni so še isto noč štar-tali v Biogradski nacionalni park, za nas pa

sta bila planirana večerja pri meni doma in žuranje. Vseh planov smo se držali!

Večerja je bila odlična in mami zelo ve-sela, da je končno spoznala moje nove pri-jateljčke. In to ne manj kot 22! Potem smo se odpravili v prvo kafano. Zapeli so nam starogradske srbske pesmi. V trenutku smo bili vsi na nogah ne glede na to, da sem komade poznala samo jaz. Atmosfero smo segreli toliko, da so se nam pridružili še pre-ostali gostje in smo plesali vsi skupaj. Jolbe je z neizmernim užitkom prižgal cigareto v zaprtem prostoru. Po zaprtju kafane smo se odpravili v rock-jazz-blues kafe Had. Tam so nekateri obnovili znanje angleščine, stile

Srbska poslaRafting v Srbiji in Črni gori, Bosna (Tara, Lim), maj 2008

Snežana jeretina

Težka je raftarska. Foto:  Iztok Trček – Jolbe V boju z brzicami. Foto:  Iztok Trček – Jolbe

Udeleženci odprave. Foto:  Iztok Trček – Jolbe

Iz tujine

Page 59: Bilten št. 27, letnik 2010

55

poljubljanja, si privoščili še kakšno cigareto v zaprtem prostoru. Lokal je bil od mojega doma oddaljen le 50 metrov, tako da nam je dom skoraj vsem uspelo najti. Spali smo v spalkah po vsem stanovanju (najlažje opišem – kot sardelice v konzervi).

Drugi dan smo vsi bolj mijavkali kot govorili. Mami je takoj po zajtrku pripra-vila degustacijo domače izdelanih šnopsov. V trenutku je imela vseh 22 gostov v naj-manjšem prostoru v stanovanju. Vsi smo se stiskali okoli kozarcev in »masažnega stola«. Mami je profesionalna maserka in obljubila je masažo za voznike. Naenkrat je število voznikov naraslo z 2 na 15. Pospremila nas je do kombijev in nam naložila veliko rakije, ker je takoj zjutraj opazila, s kako hudo žejo se prebijamo skozi svet.

Po še eni dolgi vožnji, predvsem zaradi gneče okoli Beograda, smo prispeli v Bio-gradski nacionalni park. Tifranovci so prispeli že prejšnji večer in so nas dočakali z vatrico, roštiljem in kitaro. Še enkrat smo poskusili pogasiti nenormalno žejo, proti kateri se tudi naš gostiteljski klub Tifran bojuje že dolga leta. Po zgodnjem zbujanju smo pričeli z zajtrkom. Nič čudnega, če ne bi srbski del odprave takoj pripravil roštilja (klobas, slanine, pleskavic, če-vapčičev), slovenski pa v lov na čemaž, ki ga je bilo vsepovsod. Pasli smo se kot čreda krav!

Končno je bil na vrsti prvi rafting. Raz-delili smo opremo – čelade, neoprene, vesla, škorenjčke – in razporedili ljudi po čolnih. Prvi dan je bila voda presenetljivo mirna. Pričakovala sem je več in bolj divje doživetje (ker je v Sloveniji deževalo tedne in tedne, v Srbiji in Črni gori pa niti kapljice). Trami je moral razočaran ostati na suhem. Medtem ko nas je nestrpno čakal, je prišel do nove časovne enote: jelenček. Ko smo prispeli, je namreč obvezno pripomnil, koliko jelenčkov nas ni bilo (Jelen je srbsko pivo). Ta časovna enota je bila takoj z navdušenjem sprejeta in se uradno uporablja na naših odpravah po južnih krajih.

Na vodi sem bila zaradi svojega nežnega karakterja (ne zaradi roza neoprena) po-imenovana Pink Leader. Kot vodnica naše-ga čolna in zaradi varnosti ljudi, ki so bili v njem, sem se zelo junaško pognala iz čolna v brzice, da bi preverila stanje v vodi pred prihodom čolna. Iz te pozicije sem imela bolj-ši pregled nad celotno situacijo, ampak moji sočolnarji so se ustrašili, da sem noter padla slučajno, in pričela se je reševalna akcija. Jaz pa sem v bistvu naredila to, kar se od skiperja pričakuje – skipnala sem se.

Potem je sledil še en večer, vatrica, roštilj, čemaž, kitara ... Ene ljubezni so razpadle, druge so se rodile. Neprijetno presenečenje je bila umazanija. Črna gora nima dobro organiziranega odvoza smeti, kar naprej se mečejo po rekah. V Limu lahko vidiš in celo poškoduješ čoln na školjki avtomobila ali pralnem stroju!

Po zajtrku smo se odpravili na izvir Lima. Na poti so udeleženci črnogorske ohceti sre-di ceste ustavili promet in vsi smo morali piti šnops, ki so nam ga podali skozi okno. Vsak avto, ki je šel mimo, se je moral ustaviti, nazdraviti in šele potem nadaljevati vožnjo. Prispeli smo na izvir reke Lim. Po fotosešnu smo se spravili v opremo in pognali po br-zicah Lima. Še eno negativno presenečenje. Precej mirna voda. Petstometrska brzica se je zmanjšala na pičlih 75 metrov!

Naslednji dan smo se odpovedali raftingu druge etape Lima v korist čimprejšnjega pri-hoda v Slovenijo. Od Srbov smo se v »kam-pu« poslovili v nedeljo okoli desetih. Nismo se vozili niti petsto metrov, ko je že bil čas za prvi postanek. Po neštetih postankih smo se odpravili po »bližnjici« preko Splita. Bli-žnjica v JKŽ-ju ima povsem nasprotni pomen kakor v pogovorni slovenščini. Prvi cilj je bila Budva. Namesto v uri in pol smo prispeli po neverjetnih osmih urah. Po fantastičnem kopanju v morju smo nadaljevali vožnjo proti Sloveniji in po rekordnih 21 urah prispeli v Ljubljano.

Iz tujine

Page 60: Bilten št. 27, letnik 2010

56

Brezno presenečenjLahko bi napisal: moje nesreče v jamah

s srečnim koncem. Pred mnogo leti smo se odpravili v jamo, ki se ji reče Brezno prese-nečenj. Globoka je okrog 500 metrov in si res zasluži tako ime. Vanjo je šla številna ekipa jamarjev našega kluba, obenem pa smo pro-slavljali Danilov rojstni dan.

Z mano v avtu sta bila še Bady in Danilo. S seboj smo imeli torto, ki smo jo nameravali pojesti na dnu jame, in seveda večjo stekle-nico viskija. Z ostalimi smo se dobili v vasi-ci pri Gornjem Gradu, od tam pa smo pod Igorjevim vodstvom skupaj odšli do jame. Da bi zmanjšali težo opreme, smo do vhoda

spraznili vsebino steklenice, saj se je spodo-bilo – človek je imel rojstni dan, nekateri pa smo rabili tudi malo poguma.

Ožine, prosto plezanje, mraz in še kaj so naredili svoje. Pri nekem brezencu sem se naslonil na kapnik, ki mi je ostal kar v roki, skupaj z njim pa sem v trenutku poletel za prasico do dna brezna. Globine se ne spo-mnim. Po pregledu okončin se mi je zdelo, da moram naprej iti pazljiveje. Za mano je bil nekje zadaj samo še moj prijatelj Danilo, ki ni opazil ničesar. Vsa ekipa se je zbrala v bivaku na globini 250 metrov. Ustavili smo se na malici in kratkem počitku. Danilo je iz prasice potegnil torto, ki pa je imela čudno obliko, tako da se mi je zdelo, da je imel tudi on letalske vaje.

Za nazaj sem štartal prvi, za mano pa Danilo in Simona, ki jo je močno zeblo. Pri 30-metrskem breznu je hotela iti prva, da bi se malo segrela, za njo pa sem šel jaz. Počakala me je na polici. Ko sem se izpel in se je vrv oddaljila, sem ugotovil, da sva na balkonu dimenzij 2 krat 1 meter, pod nama pa je bilo brezno. Danilo je prižimaril mimo naju in naju vprašal, kaj počneva. Z njegovo pomočjo sva se rešila in priplezala do dvorane. Na vprašanje, ali greva naprej, je Simona odgovorila, da bo kljub mrazu raje počakala Igorja.

Nekaj po polnoči sva komaj prilezla ven iz jame do konca izčrpana in namesto proti avtom šla v nasprotno smer, v s polno luno razsvetljen gozd. Tam sva tudi zaspala. Spo-mnim se, da je karbidka šele tam začela lepo delati.

Jazben pri Kanalu ob SočiDvodnevna jamarska odprava. Šotore in

drugo opremo smo postavili v bližini jame. Razpored številne ekipe je bil tak, da sva

Moje nezgode v jamahneBojša MatijeVić

Vtisi

Lucifer: »Ne se hecati, jamarji. Da vas ne zagrabim tam spodaj!« Foto: Peter Gedei

Page 61: Bilten št. 27, letnik 2010

57

šla z Boštjanom v jamo zadnja. Bole se je odločil, da bo šel za mano. Pod mano bre-zno kakšnih 70 metrov. Ko se izpnem, da bi štartal, pogledam na desender in kaj vidim! Očitno ga nisem dobro zaprl. Na vrvi sem že visel izpet iz sidrišča, moj desender je bil v obliki križa, v njem pa vrv, ki bi lahko vsak čas padla ven. Zelo previdno, ne da bi dihal, sem se vpel v žimar, zaprl desender in pro-sto splezal ven. Zunaj sem opazil, da nisem zategnil niti D-vponke. Ko sem se nadihal in je adrenalin malo popustil, me je Bole še enkrat pregledal. V nadaljevanju nisem imel več problemov, razen da mi je hoja po jami med granatami iz ne vem katere vojne šla na živce.

Iz jame sva se s Jolbetom vrnila prva. Bližala se je že polnoč, naših jamarjev pa še ni bilo videti. Začela sva razmišljati o reše-valni akciji. Končno so se malo po polnoči v globini pojavile lučke. Kot se je pokazalo, se je povratek zavlekel, in sicer ne toliko za-radi razopremljanja. Neki mlajši jamarki je zmanjkalo moči in odločila se je, da ne bo več plezala, tako da so jo morali vleči ven kot prasice z opremo.

Neka jama nad VranskimVransko, ne morem se spomniti imena

jame, ki smo jo obiskali kot ponavadi številni člani našega kluba. No, to ni tako važno. Po akciji nam je nek domačin omenil jamo, ki še ni raziskana, in nam ponudil vodenje do nje. Ker je bilo časa še dovolj, smo se odpra-vili proti bližnjemu hribu. Vmes smo se malo izgubljali, tako da je polovica ekipe ostala bogsigavedi kje, druga polovica pa je šla za domačinom, ki se je pozneje tudi izgubil.

Po njegovem opisu ali po sreči smo Miha, Ines, Jerko, Marko Krašovec, Sneki in jaz na-basali na jamo. Bilo je brezno, globoko 40 metrov, z majhno dvorano na koncu in to je bilo vse.

V jamo smo se spustili Miha, Ines in jaz, ostali pa so počakali pri vhodu. Kot pona-

vadi sem šel nazaj prvi. Skoraj pri izhodu iz brezna, kakšen meter pod vrhom, se mi je nenadoma odpel krol, tako da sem v ležečem položaju obvisel na žimarju. Ker sem zatulil od strahu, sta Jernej in Marko mislila, da padam. Počasi sem se nagnil naprej in se ponovno vpel v krol. Mislim, da sem se samo enkrat dvignil, ko sem bil nenadoma potegnjen iz brezna, Jerko me je za vsak slučaj zagrabil in povlekel ven. Ne vem, od kod mu taka moč. Ko sem se izpel iz vrvi, je šok prišel za mano. Mislim, da sem prestrašil tudi zunanjo ekipo. Tako je Marko čepel za skalo in se držal za glavo. Oprosti, Marko.

Od takrat namesto najlonskih trakov kot popkovino uporabljam vrvice.

Gamsova glavicaBilo je takrat, ko je Kristini slap sezul škor-

nje, a o tem je že bilo pisano. S Tiborjem sva se srečala na povratku iz starih delov v enem od brezen. Pod nama je bil še Peter, pred nama pa Silvo. Zunaj je bila nevihta. Grmenje vode po jami in slapovi, ki so padali po naju, so bili kar močni. Premražena in mokra sva drgetaje čakala, da Silvo spleza stopnjo. Tibor me je zaradi mraza prosil, kot je rekel, da ga prefukam, a mislim, da to ni veliko pomagalo. Takrat sem pogledal gor in videl, da se je vrv zataknila za prasico, ki jo je Silvo vlekel pod sabo. Zaradi grmenja naju ni slišal in ostala sva na polici pod slapom brez vrvi. Po nekem čudežu se je čez nekaj časa odpela in padla do naju.

Neko stopnjo sem plezal kar dolgo časa. Ker mi je ves čas delal S, sem moral vrv ne-nehno zategovati. Zelo težko sem se izpel, umaknil sem se v kot, kjer je manj padalo, in počakal, da me prehiti Miha. Za trenutek se je ustavil, me pogledal in videl, da imam odpeto eno stran pasu na nogi. Hitro me je uredil in že odhitel za Kristino.

Vsem jamarkam in jamarjem želim, da se jim take zgodbe ne bi dogajale.

Vtisi

Page 62: Bilten št. 27, letnik 2010

58

Ž e nekaj časa me tovariši priganjajo, naj kaj napišem za Jamarja. Hoteli so pri-

spevek iz hrvaških jam, ampak te so ostale daleč za mano. Idejo sem žal morala odkloni-ti in vse je kazalo na to, da mojega prispevka to leto ne bo. Vse do prejšnjega vikenda ...

Bo-Mo sta se oglasila, da prihajajo tovariši s Hrvaške, in z Romanom sva hitro sklenila, da bova šla v jamo. V nedeljo se je nabra-la družba; moji stari prijatelji s Hrvaške in naši iz kluba, namen je bil risanje zadnjih delov Žirovcove jame. Žirovcovo verjetno vsi poznate. Tukaj pa moram poudariti, da sva šla Roman in jaz vanjo prvič. Vse, kar sem si zapomnila, je bil meander, tisoč in ena klamfa ter Milan Ferran pred mano, ki na-rekuje tempo, zaradi katerega se potiš kot v kurilnici. Romana in mene je iz družinskih razlogov priganjal čas, in ko sva si precej ogledala in se je resno začelo risanje, sva

sklenila, da bova počasi šla nazaj. Ko sva se odpravljala, sva dobila tisoč navodil, naj na križišču ne greva levo, ampak desno, in na križišču, kjer je možna izbira v petih smereh, naj greva ... Seveda sem pozabila. Jani naju je nekaj časa spremljal, da sva se srečno izo-gnila labirintom in prišla v »varnejše« kraje. Ne vem, koliko časa sva potrebovala, da sva zabluzila – odvisno od tega, ali čas meriš od začetka tavanja ali pa od ugotovitve, da sva ga polomila. V vsakem primeru je šlo hitro. Potem se je začela nora dirka po jami, skok, klamfa, klamfa, skok, ovinek, križišče, levo, desno, nazaj, spet klamfa, voda, levo, desno, šit!, spet nazaj ... Na koncu sva se obupano usedla na kamen in čakala, da naju ostali rešijo. Tisto, o čemer sva se pogovarjala, bo ostalo skrito v teh kanalih (o čem se lahko pogovarjaš z možem v temi – varčevala sva z lučjo, na mrzlem in vlažnem, medtem ko sva čakala, ali naju bodo srečali mimoido-či). Na koncu so prišli, veseli zaradi dobro opravljenega dela in stoodstotno nepresene-čeni, da so naju našli čepeti na steni kot dva netopirja. Verjetno bi bili bolj presenečeni, če bi vhod našla! Milan je takoj postavil di-agnozo – zgrešila sva v Kurji taci (nomen est omen!). Zdelo se je, da so navajeni pobirati zgrešene duše po Žirovci, čeprav ne poznam podobnega primera. Ven smo prišli pozno in sreča, da sva rešena, naju je grela na –15 °C, ko sva se oblačila pri avtu.

Danes, dva dneva po veselem dogodku, me le bolečine v mišicah bežno spominjajo na celotno doživetje. Zavedam se, kako sva bila naivna, in jezna sem nase, ker bi po vsem tem času svojega jamarjenja o jamah morala vedeti več. Imela sva srečo in dobre tovariše. Za drugič pa ostane pesem mojega bivšega soseda – »ovo mi je škola i drugi puta ću pametnije«.

Žirovca na dolgo in počezVeSna HrDlička Bergelj

Vesna in Roman pred vhodom v Žirovcovo jamo.   Foto: Dalibor Paar

Vtisi

Page 63: Bilten št. 27, letnik 2010

59

P o naključju je februarja deževalo. Fe-bruarski dež je seveda čista krivica. V

sneženju bi za silo še lahko šla smučat, da bi se domislila bolj zoprne stvari, kot je turna smuka v dežju, pa bi se morala res potrudi-ti. Na srečo sem po naključju našla rešitev za vikend: skupina prijateljev se je z nekim kolegom odpravljala v »jamo blizu Vrhnike«. Morala sem samo še pogoltniti cmok, ki se mi v grlu ustavi vsakič, kadar se sama pova-bim kam, prijeti v roke telefon in se dodati v odpravico.

Tako sem naslednje jutro po naključju spoznala Nebojšo, ki ga je doletelo vodništvo naše glasne skupine. No, spoznala sem tudi Cankarjev hram, ki bi ga kot priseljena Vrh-ničanka morala že zdavnaj obvladati. (Takrat še nisem vedela, da se bom v nadaljevanju jamarske sezone seznanila z rekordnim števi-lom picerij in notranjsko-primorskih pajzlov). Nismo šli v jamo blizu Vrhnike, kot so mi na-povedali, ampak v Zelške jame, in ni bilo fino – vsaj ne v pomenu, ki si ga predstavlja večina

zdravorazumskega prebivalstva. Ob količinah vode, s katerimi nam ni prizanašalo zimsko nebo, so bili tudi rovi spodobno zaliti.

»A gremo naprej?« je pred veliko lužo vprašal naš jamarski mojster. Enoglasno smo vzkliknili »Seveda!« – verjetno nihče ni hotel izpasti kot dolgočasen zdravorazum-ski zapečkar. Da smo v zagnanosti mogoče pretiravali, smo ugotovili, ko je Nebiju voda segla do prsi. Da je hladnejša, kot sem se skrivaj tolažila, pa mi je dala vedeti prijate-ljica, ki mu je sledila. Njen glas, ki je že sam po sebi visok, je v tisti rjavi mokroti segel do visokega ceja. Plavanje je bilo pasje mrzlo, ampak ko je Nebojša še začel reklamirati, kako fajn je njegov jamarski klub, sem ve-dela – to je to!

Samo brodenje po blatnih jamskih vodah me verjetno ne bi prepričalo, da bi svoj prosti čas, do tedaj absolutno namenjen hribom, soncu in snegu, začela odmerjati tudi neče-mu čisto nasprotnemu. Po naključju pa me je naš potrpežljivi mentor spomnil na mojega

mladostnega jamarskega učite-lja, pokojnega koprskega jamar-ja/alpinista, in številne srečne urice, ki sem jih kot frkljica preživela pod zemljo v polpro-fesionalni družinski zasedbi. Po torti, ki smo jo za bratov rojstni dan davnega leta 1994 v neko-liko manj geometrijsko pravilni obliki, kot je bila načrtovana v udobju domače kuhinje, zma-zali v Križni jami, smo vsako leto vsaj enkrat začinili s hojo, spuščanjem po vrvi, plazenjem, plezanjem po lestvicah, foto-grafiranjem napisov na stenah,

Jam(ar)ska naključja ali kako sem ne čisto načrtovano zašla med jamarje

Mojca Stritar

»Plavanje« v Zelških jamah. Foto: Tadej Mrak

Vtisi

Page 64: Bilten št. 27, letnik 2010

60

preučevanjem netopirjev, postjamsko pico in ponedeljkovim musklfibrom. Kako specifične so dimenzije jamskega časa, sem spoznavala v Lipiški jami, ko je naš šef Jožko, ki si resnici na ljubo ni bil najbolj bratski z orientacijo, pa čeprav je bil geograf (ali pa prav zato), neugledno dolgo iskal nadaljevanje. Še dlje se mi je zdelo, da sem mu morala pozirati, leže na trebuhu v blatu Logarčka (v pred-JKŽ-jevski fazi pač nisem mogla vedeti, kaj v resnici pomeni dolgotrajno poziranje).

Po naključju pa je bila ena od mojih naj-daljših, a hkrati mazohistično najsrečnejših jamskih uric v Brimšci. Zunaj je bilo trideset stopinj in več, mi pa smo čepeli na dnu vho-dnega brezna in vdano čakali, da manj na-darjeni člani družinske ekipe z edinim kom-pletom prižem preplezajo tistih sedemdeset metrov navpičnega robidovja. Z bratom sva se dolgočasila in tresla od mraza, dokler ni-

sva v roke dobila Jožkovega fotoaparata. Bil je eden prvih digitalnežev, ki sem jih držala, toda Jožko se za svojo drago igračko ni prav nič bal in nama je mirno pustil, da sva pred objektivom škilila, kazala jezik, si zvijala ušesa, jezik in nos in se nasploh spakovala na vse mogoče načine. Vso kartico sva mu zapolnila z bedastimi portreti – in bil je ne-pozaben avgustovski hladilnik.

Po naključju se je tudi moje jamarjenje z JKŽ-jem začelo z dolgo, mazohistično urico, čeprav v manj jamskem smislu. Prvi vikend po začetku jamarske šole sem sedela v av-tomobilu v Kozini, skozi nepregledne nalive dežja skušala prepoznati katerega od JKŽ-jevih obrazov in si želela, da bi v telefonu imela spravljeno kako uporabno številko. Pa je nisem imela in jezna zmeda v glavi se je nazadnje izkristalizirala v dve teoriji: a) ali sem jaz popolnoma zabluzila in smo se v

Vhodno brezno v Brimšci, kraj najsrečnejše urice ... Foto: Jože Žumer

Vtisi

Page 65: Bilten št. 27, letnik 2010

61

resnici dogovorili nekje drugje oziroma ob drugi uri ali pa b) so popolnoma zabluzili ostali in me o spremembi dogovora po na-ključju niso obvestili. Po dobri uri čakanja sem si v brado zamrmrala par neprijaznih besed o smotanih jamarjih in se namesto v jamo odpravila na deževni sprehod, ki je bil po naključju čisto v redu. (Če pa vas zanima, je bil pravilni odgovor seveda b.)

Po naključju je deževalo tudi, ko smo se z že za silo opravljenimi ja-marskimi izpiti pod modrim Petrovim vodstvom prvič namenili v Mišino jamo oziroma Brezno ob Korenovi poti. Mimo prepovedi na cesti nismo upali peljati in tako sem po nekaj uricah blatnega cmokanja, ki smo si ga kot nadomestni cilj privoščili v Lo-garčku, spoznala, da lahko jamarsko opremo zadovoljivo operem v potoku pod blokom. Ob naslednji priložnosti smo se bolje pripravljeni dokopali do Mišine in ugotovili, da je Logarček v primerjavi z njo, kar se tiče blata, navaden otroški peskovnik. Skoraj

dvestometrsko žimarjenje z dna sem zače-la z nejeverno samokritiko (»Lepa reč, niti žimariti ne znam!«), ki pa se je kmalu uma-knila spoznanju, da prižemi mojih ukazov ne ignorirata zaradi moje nesposobnosti, pač pa zaradi obilja blata. Bilo je povsod: na stenah, na vrveh, v prižemah in na obleki. Nečloveški napori med vzpenjanjem, ko sem morala prižemi ob vsakem dvigu ročno zapi-rati, so bili pospremljeni z valom kletvic, ki se je stopnjeval do glasnega vrhunca in nato spet potihnil, ko sem ugotovila, da zmerljivke sploh nimajo nobenega učinka. (Kdor je kdaj povohal alpinizem, ve, da lahko tam nekaj nelepih besed uspešno pomaga klinu, ki noče iz razpoke.)

Olajšanje, ko sem končno prilezla na ostanke dnevne svetlobe, je bilo katarzično. Še bolj so me potolažili fantje, ki so za mano prikukali ven, preklinjajoči kot najbolj ne-vzgojena sodrga (zaradi izjemnih okoliščin jim to neotesanost oproščamo) in umazani do ušes (celo Tomaž je svoji sijoči opremi končno dal nekoliko pristnejši videz). Am-pak umazana, naveličana in utrujena sem sredi noči na tistem brezveznem nanoškem križišču vedela – to je to! In to ni bilo več naključje.

(Precej mlajša) družina Stritar v Brimšci.  Foto:  Jože Žumer

Jamski (avto)portret, ki ga nimam na steni.  Foto:  Rok  in Mojca Stritar

Vtisi

Page 66: Bilten št. 27, letnik 2010

62

K lub vsako leto organizira jamarsko šolo. Tako tudi leti 2008 in 2009 nista bili

izjema. Izjema pa tudi ni bilo vsakoletno vpra-šanje, kdo bo vodja šole in na kakšen način bomo učili tečajnike. Tokrat se je za šefa izobra-ževanja oglasil, bolje rečeno smo ga potunkali, Jernej Petrovčič – Jerko. Odločili smo se tudi, da šolarčke učimo po dobri stari praksi, po na-čelu bolje več kot manj, in so zato tečajniki pri vrvni tehniki uporabljali dve popkovini.

Ob četrtkih so v klubskih prostorih pote-kala predavanja po že uveljavljenem progra-mu šole. Tečajnike so predavatelji seznanili z vsem potrebnim in nepotrebnim znanjem za varno in zanimivo obiskovanje jam.

Plezalni vrtec je potekal na stenah pred Vranjo jamo, pri Velikem Naravnem mostu in pred Planinsko jamo. Ko pa so pripravniki že obvladali vrvno tehniko, smo se podali tudi v jame, seveda pod budnim očesom starih mačkov. Lipiška jama, Zelške jame, Mačkovca, Najdena jama so le nekatere med mnogimi.

Leta 2008 je izpit za naziv jamarja pri-pravnika organiziral tudi naš klub. Izpit je potekal 7. junija na steni pri Velikem Narav-nem mostu v Rakovem Škocjanu. Izpita so se poleg naših tečajnikov udeležili še tečajniki Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki. Naše vrste so tako obogatili jamarji pripravniki Blaž Kodelja, Matej Lazar, Primož Uršič, Rok Žibrat, Suzana Huskić in Ana Kobe. Koncu izpita je sledil piknik pred Najdeno jamo. Sara Jager, ki se izpita v Rakovem Škocjanu ni mogla udeležiti, je izpit naredila kasneje, 11. oktobra, na Ribnem pri Bledu.

Leta 2009 žal ni bil organiziran zvezni iz-pit, tako da so tečajniki opravili le društveni izpit na steni pri Velikem Naravnem mostu. Kljub temu da svojega znanja niso pokazali pred inštruktorji JZS, so Roman Hrdlička Bergelj, Benjamin Brvar, Jani Glavina, To-maž Hitij, Andrej Hliš, Matej Lipar, Kristina Janežič, Josiane Reid, Mojca Stritar in Ma-nja Žebre usposobljeni za varno obiskovanje jam. Upam pa, da se bodo lahko udeležili zveznih izpitov v naslednjem letu.

Za konec še nekaj misli o načinu pote-ka bodočih jamarskih šol, s čimer upam, da bom skrajšal vsakoletne razprave pred začet-kom tečaja. Te ideje so plod lastnih izkušenj z vodenjem šol, pridobljenih v krvi, znoju in solzah. Rad bi razjasnil svoje videnje nalog in dolžnosti vodje šole ter poteka tečaja. Želim si samo, da bi imeli še naprej najboljšo šolo in najboljše pripravnike.

Jamarski šoli 2008 in 2009Boštjan VrViščar – Bole

Izobraževanje

Jernej Petrovčič – Jerko pred prvim prikazom vrvne tehnike (šola 2009). Foto:  Iztok Trček – Jolbe

Page 67: Bilten št. 27, letnik 2010

63

Izobraževanje

Naloga vodje šole je, da skrbi za nemo-teno in varno izvajanje tečaja, da potekajo predavanja po programu, da se dogovarja s predavatelji in o predavanjih pravočasno ob-vešča slušatelje. Izbere, kje in kdaj bo potekal plezalni vrtec, in določi, katere jame bodo obiskali v času šole. Poskrbi tudi, da mu pri delu s tečajniki pomagamo ostali člani klu-ba, saj je jasno, da je to tečaj našega kluba in ne samega vodje, zato moramo vsi ostali pomagati po svojih močeh. Vodi evidenco prisotnosti tečajnikov in pomočnikov na pre-davanjih, vajah in v jamah. Skrbi, da so vrvi in ostala skupna oprema vedno prisotni v zadostnem številu in metrih. Če ne zmore postoriti vsega sam, si mora najti namestni-ka. Vodja šole je torej organizator, je šefe, ki se pred tečajnicami diči z nazivom vodja šole in se skratka ima za glavnega, je kapo, bos, hefe, majstor, tata mata, džombe, car, profešore, vaša gnada ...

Program predavanj je večinoma že znan in stalnica, zato ne bi našteval vseh tem, do-dal bi le, da ga je mogoče še dopolniti in s

tem obogatiti. Vrvna tehnika, ena ali dve

popkovini, to je sedaj vpraša-nje. Sam zagovarjam uporabo dveh popkovin, ampak ne glede na to, katero od tehnik učimo, je pomembno, da vsi, ki uči-mo, izvajamo enake postopke, uporabljamo enako opremo in izrazoslovje. Lahko učimo tudi več, kot zahteva program JZS, pomembno je le, da se pred vajami na steni vsi uskladimo s postopki in s poimenovanjem jamarske opreme. Tako da je ročna prižema ročna prižema in ne nožna prižema, žimar, asender ali še kaj četrtega, da se med vajami ne sprašujemo, ali se vrvna zavora pri prepe-njanju zavaruje ali ne, ker to

le povzroča zmedo med tečajniki, mi pa de-lujemo kot neki šalabajzerji.

Pripravnikom je treba vcepiti potrebo po varnosti, to je, da se pred jamo pregledamo, kot bi si trebili uši, da sami poskrbijo, da gredo v jamo primerno opremljeni, beri: hra-na in pijača, saj izkušenejši jamarji nimajo s seboj čudežne Sport Billy prašičke, iz katere se vedno pogrne mizica za lačne in žejne jamarčke, da so obiski jam skupna akcija in ne turistični izlet pod vodstvom »starih« ja-marjev, torej da je treba po akciji poskrbeti za skupno opremo v smislu: danes perem vrvi jaz, drugič pa ti. In ne nazadnje, da sta jim prva misel, ko se zbudijo, JKŽ in presvetli predsednik.

Toliko v razmislek, pripombe na moje ide-je so dobrodošle, a jih ne sprejmem, saj bolje od tega ne more biti. Dopuščam le možno-sti, da se moški vodja šole zamenja z žensko vodjo šole in presvetli predsednik s presvetlo predsednico.

Pa srečno in da se čim večkrat vidimo tam doli.

Na poligonu pred Planinsko jamo (šola 2009).   Foto:  Iztok Trček – Jolbe

Page 68: Bilten št. 27, letnik 2010

64

S eptembra 2009 sva se s prijateljem Igorjem Vrhovcem udeležila tečaja

jamske podvodne fotografije na jugu Fran-cije v pokrajini Lot. Vodil ga je JP Bresser (www.jpbresser.tv/pagina41.html), ki se že od zgodnje mladosti ukvarja s podvodno video-grafijo in fotografijo. Na tečaj sem gledal kot na bližnjico do znanja, za pridobitev katerega bi sicer potreboval veliko let oz. bi »zapravil« mnogo potopov, in znanje je najbolje prido-bivati od ljudi, ki so na določenem področju veliko dosegli in imajo veliko izkušenj. JP prav gotovo je tak človek. Vsi tečajniki smo dobili mnogo znanja in »receptov« ter izvede-li za prenekateri trik, kako se zadeve najlaže izvajajo v praksi. Marsičesa od tega sam pri svojem tempu potapljanja in fotografiranja ne bi nikoli odkril, tako da sem dejansko

dobil več znanja, kot sem pričakoval.Delavnica je bila v duhu zelo podobna

ostalim tečajem GUE (ki so tudi pogoj za ude-ležbo), kar pomeni obilo trdega dela. Tečaj je trajal štiri dni in je vsak dan obsegal dva poto-pa ter precej teorije, zvečer pa pregledovanje in komentiranje posnetih fotografij. Dan smo običajno končali med 23. in 24. uro. Seveda je bilo tudi veliko smeha in zabave.

Nastanjeni smo bili v slikovitem preno-vljenem starem mlinu Moulin de Lantouy v Cajarcu (www.moulindelantouy.com), lokacija katerega je idealna za jamsko potapljanje. Z Igorjem sva imela do vrha naložen avto opre-me (grand espace), pa sva bila kljub temu po potapljaški opremi sodeč med slabše opre-mljeni udeleženci. Vsaj po fotografski opremi pa sva bila med bolje opremljenimi! Bili smo

pisana mednarodna druščina, inštruktor in njegova asistentka z Nizozemske, sicer pa po dva udeležen-ca iz Nizozemske, Nemčije in midva iz Slovenije. Dogovorili smo se, da vsak večer skuha večerjo en na-rod in poskusi osta-lim predstaviti tipič-no nacionalno jed, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj smo jedli le zajtrk in večerjo in so nam te jedi zelo teknile.

Delavnica jamske potapljaške fotografije

v FrancijiMatej SiMonič in igor VrHoVec

Naš nastanitveni mlin. Foto: Matej Simonič

Izobraževanje

Page 69: Bilten št. 27, letnik 2010

65

Prvi dan smo pričeli z jamo Ressel, ki je zaradi svetlih skal in dobre vidljivosti zelo fotogenična. Naslednji dan smo nadaljevali v jami Doux de Coly, tretji dan v jami Lan-denouse in na koncu zopet v Resselu.

Kaj sem se naučil? Kako se učinkovito fokusira v skoraj popolni temi, kakšne so procedure za varno jamsko fotografiranje, kakšne nastavitve uporabljati na fotoapara-tu (časi, zaslonke) in fleših. Vse se namreč dela ročno, brez TTL-a. Naučil sem se, kako opremiti, pripraviti ter zložiti fotoaparat in fleše za učinkovit transport skozi jamo, ka-dar niso v uporabi. Zelo pomembna je tudi komunikacija med potapljačem in modelom, kajti v temnem okolju fotografu, ki ima polne roke fotografske opreme, ni lahko pokazati, kaj si želi od modela.

Dejstvo je, da so fotografski jamski potopi še bolj rizični od navadnih jamskih potopov, zato jih lahko izvajajo samo zelo dobro izur-

jeni in izkušeni potapljači. Priporočljivo je, da je vsa oprema čim bolj standardizirana in enostavna za uporabo. Hitrost in učinko-vitost sta še pomembnejši v Sloveniji, kjer je v večini jam velika nevarnost hitrega poslab-šanja vidljivosti.

Na delavnici smo se običajno potaplja-li tako, da je bil na prvem potopu eden iz para fotograf, drugi pa model, na drugem pa smo vlogi zamenjali. Vsak potop je bil ciljno usmerjen, navodila, kaj naj slikamo in za kaj bodo slike uporabljene, so bila jasna. Natančno smo vedeli, kakšni rezultati se od nas pričakujejo. Fotografije smo ocenjevali zvečer in takrat smo vedno dobili tudi na-potke, kaj lahko še storimo, da jih bomo iz-boljšali. Iz dneva v dan smo dejansko opažali izboljšanje njihove kakovosti.

Ko sva se z Igorjem odločila za delavnico, sva si želela pridobiti več znanja o jamski fotografiji, nisva pa se zavedala, da bova prav

Foto: Matej Simonič

Izobraževanje

Page 70: Bilten št. 27, letnik 2010

66

toliko znanja pridobila o poziranju, ki ni prav nič lažje in/ali manj zahtevno od fotografije. Po vsakem potopu sva se pogovarjala o sodelovanju med mo-delom in fotografom ter opažala, da se izpopolnju-jeva tudi na tem področju. Modelu moraš pokazati, kje naj bo, kam naj gleda, kako naj bo obrnjen, kam naj sveti, na kateri globi-ni naj lebdi in na katero jakost naj nastavi fleš, ki je običajno na njegovem hrbtu. Poleg tega mora imeti dobro pozicijo v vodi (horizontalno, kolena dvi-gnjena), izdihani mehurji pa na fotografijah niso za-želeni. To v praksi pomeni zadrževanje diha, s tem pa so nujno povezane težave pri uravnavanju plovnosti, kajti vsi potapljači (razen tistih z zaprtokrožnimi dihalnimi sistemi) uravna-vamo plovnost z dihanjem ali s premikanjem. Pri po-ziranju pa je treba biti na miru in zadrževati dih. Na začetku precej težka nalo-ga, ki je obema povzročala precej težav, po nekaj dneh pa sva tudi to že obvladala. Ugotovila sva, da sta sodelo-vanje in komunikacija med fotografom in modelom v jamskih pogojih zelo zahtevna in da moraš narediti vsaj štiri skupne potope, preden model ugotovi, kaj fotograf pričakuje od njega. Seveda je pri tem zelo koristno, da je model tudi v vlogi fotografa, saj tako lažje razume njegove želje.

Na delavnici smo se torej naučili, kako varno, učinkovito in hitro narediti tehnično

neoporečno sliko, pa tudi, kakšno opremo potrebujemo. Vse, kar je sedaj med nami in dobrimi jamskimi slikami, je nekaj nove fo-tografske opreme, kreativnosti in dobra kom-pozicija. Zdaj se lahko vsak posveti razvijanju lastnega fotografskega stila.

Še nasvet: če se boste odločili za ude-ležbo na taki delavnici, vzemite s teboj dobrega sopotapljača in SLR-fotoaparat z dvema nastavljivima flešema (lahko sta tudi šibka).

Foto:  Igor Vrhovec

Izobraževanje

Page 71: Bilten št. 27, letnik 2010

67

Z ačelo se je nekako takole. Po neki po-letni akciji v Požiralniku ob Zgornjem

Kriškem jezeru smo se bili zaradi slabega vremena primorani čez noč zateči v Pogač-nikov dom. Med jutranjim srebanjem čaja in goltanjem otrdelih sendvičev je k nam pristopil možic, ki je noč prav tako preživel v koči. Že po prvem stavku v angleščini ni bilo težko razbrati, da je Francoz. Omenil je, da nas je sinoči videl v jamarski opravi, da je tudi sam jamar iz okolice Vercorsa in da ga zanimajo jame v Sloveniji. V nekaj minutah sem mu opisal razprostranjenost slovenskega krasa, s katerim je velika večina jam neločljivo povezanih, območja posebne-ga interesa in nekoliko podrobneje situacijo na Kriških podih ter jamo, v kateri smo bili. Navrgel je še, da bo morda s člani svojega kluba prihodnje poletje prišel v Slovenijo. Brez pravih pričakovanj sva si izmenjala kontaktne informacije in pri tem se je bolj ali manj zaključilo.

Februarja prihodnje leto (2009) pa je v moj »spam box« priletelo njegovo pismo, v katerem omenja resne načrte svojega kluba Taupes du Glandasse (v prevodu Glandaški krti) za raziskovanje v Sloveniji, interes po raziskovanju v Triglavskem narodnem parku z »všečno visokogorsko kraško pokrajino, ki bi lahko skrivala še številne vhode« in raz-položljivi avgustovski teden. V izmenjavi nekaj krajših sporočil sva ugotovila, da so sicer toplo vabljeni, vendar naš klub zaradi bližine raziskovalnih območij ne načrtuje svojih akcij nekaj mesecev vnaprej. Poleg tega je avgust tudi z vidika pičle prisotnosti vrlega članstva vselej vprašljiv, delavniki pa so sploh samo za nekatere izbrance. Zato sem mu omenil tudi možnost raziskovanja

v kaninskem masivu, kjer naj bi se v tistem času mudilo kar nekaj tujih in domačih od-prav, ter zanj vzpostavil kontakt z Rokom Stoparjem.

Ker od njega ni bilo odgovorov, sem po-novno nanj nekoliko pozabil, misleč, da so ga moji odgovori nekoliko odbili. Teden pred načrtovanim obiskom (konec julija) pa je z njegovega naslova ponovno priromala novi-ca, da skoraj gotovo prihajajo. Sam sem mu ponovno razložil situacijo v našem klubu, ga povabil na kakšno bolj »nižinsko« akcijo, saj je bila za to večja verjetnost, in na vikend obisk Brezna pri gamsovi glavici. Upal sem namreč, da mi bo vsaj koga uspelo zmoti-virati, da bi jih peljal v ponos in sramoto našega kluba ter nakazal odprte možnosti v tej jami.

Kakor omenjeno, sem bil sam v pošteni časovni stiski in njim na ljubo si mi resnično ni uspelo vzeti tedna časa, saj so mi ob ne-izpolnjevanju službenih obveznosti grozile finančne posledice. Zato sem zavrtel ne-kaj telefonov in preko dopisne liste pozval članstvo, da se pridružijo Francozom in jim razkažejo kakšno jamo oziroma potencialno območje raziskovanja. Takrat še ni bilo prav jasno, ali jih zanima izključno raziskovanje neodkritih jam ali bi se zadovoljili tudi z obiskom znanih. Zle slutnje odsotnosti, po-manjkanja časa in nezainteresiranosti član-stva so se žal uresničile. Svojo pomoč sta ponudila le Miha Čekada, ki nas je povabil na Kataster jam JZS, in Boštjan Vrviščar, ki jim je bil pripravljen pokazati nekaj jamskih vhodov.

Ko so Francozi končno prišli, so se name-stili v kampu Soča, obiskali Inštitut za raz-iskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, kjer

Poletni obisk francoskih jamarjev

MiHa Staut

Dogodki

Page 72: Bilten št. 27, letnik 2010

68

jih je sprejel Franci Gabrovšek, in začeli z ogledi potencialnega terena raziskovanja. Stéphane, fant, ki smo ga srečali prejšnje leto, me je poklical in vprašal, kje bi se lah-ko dobili. Zaradi moje stiske s časom smo se dogovorili za srečanje v Kopru. Zanje sem pripravil ogled nekaj zanimivih jam v okolici Kozine, vendar sem po njihovem obisku spoznal, da jih »turizem« ne zanima. Prišli so zaradi raziskovanja in seboj prinesli tudi ustrezno opremo. Zaradi tega je njihov obisk minil bolj v pogovoru in nakazovanju potencialnih območij raziskovanja ter mo-žnosti, ki se ponujajo. Omenil sem jim slabo raziskana pobočja med Križem, Stenarjem in Dolkovo špico, kjer so doslej raziskovali škofjeločani, ter strma pobočja med Koriti in Komarjem. Zanimala jih je tudi jama, v kateri smo raziskovali prejšnje leto med našim prvim srečanjem. Poleg tega smo se domenili, da bom poizkusil zmotivirati koga, da jih čez vikend pelje v Brezno pri gamsovi glavici.

Med koprskim obiskom dela francoske zasedbe so se preostali člani s kaninsko žičnico povzpeli do postaje D in si ogledali vhod v zlovešče 228 metrov globoko bre-zno S 63 pod Malim Skednjem, ki so jim ga omenjali neki francoski kolegi. Jama ima sila zanimivo zgodovino. Njen lijakasto oblikovani in vsaj 15 metrov široki vhod se nahaja le 150 metrov od smučarske proge neposredno pod stenami Malega Skednja, vendar do njenega odkritja ni prišlo, do-kler vanjo po nesreči ni zapeljal variantni smučar in opravil prve sondaže njene glo-bine. Jamo je tako šele leta 2001 registriral Mitja Mršek. Drugo žrtev je zahtevala leta 2008, ko je zaradi megle in izgube orienta-cije jadralni padalec verjetno treščil v steno Malega Skednja točno nad jamo in zgrmel vanjo. Z dvema smrtnima nesrečama se ta jama poleg Kačne jame in Divjega jezera uvršča med najsmrtonosnejše slovenske jame, njeno dno pa zaradi nevarnosti pa-

dajočega kamenja in ledu do danes ni bilo v celoti raziskano.

Fantje so se zaradi težav bivakiranja na prostem v TNP res odpravili do bivaka IV na Rušju in nekaj dni prebili v iskanju vhodov v njegovi okolici. Žal se nihče ni ojunačil in jih prišel pogledat. Glede na njihove besede so odkrili devet verjetnih novih jam, med katerimi je ena (v steni Križa) imela tudi močan prepih. Obiskali so tudi Požiralnik ob Zgornjem Kriškem jezeru in ugotovili, da je v njem veliko vode in da je jama zelo mrzla. Omenili so tudi, da se v spodnjih delih prepih izgubi, in opozorili na nekaj oken, ki bi jih bilo vredno pregledati. Energije za prečenje vodne pasaže na dnu jame pa jim je zaradi mraza zmanjkalo.

V četrtek pred njihovim odhodom smo se vsi dobili v Ljubljani. Z Ines sva jih pe-ljala na Kataster, kjer jim je Miha Čekada v francoščini predstavil delovanje Katastra in sistem hranjenja podatkov. Za tem smo se skupaj udeležili še rednega četrtkovega klubskega sestanka, kjer so poročali o svojih odkritjih. Čas njihovega odhoda se je bli-žal in želeli so si obiskati še kanjon potoka Gačnik. Pokazali smo jim pot do njegovega zgornjega začetka in kje brez nevšečnosti na divje prespati.

Ponovno smo jim priporočili, naj o svo-jih odkritjih poročajo Katastru jam JZS, in jih seznanili z navodili za izpolnjevanje zapisnikov. Stéphane je obljubil, da bo za-pisnike poslal, vendar se to do danes še ni zgodilo.

Za konec bi lahko ocenil, da je kljub njiho-vi dobri volji za sodelovanje naš klub pokazal veliko nezainteresiranosti in popolno odso-tnost podpore na terenu, iz česar verjetno izvira tudi njihovo pomanjkanje interesa po nadaljnjem sodelovanju in oddaji zapisnikov. Zaradi tega se ne morem znebiti občutka, da bi se jim navkljub njihovi prostovoljni odlo-čitvi za Slovenijo naš klub lahko posvetil v nekoliko večji meri.

Dogodki

Page 73: Bilten št. 27, letnik 2010

69

K adar pride tisti čas, ko postanejo trave sočne, senca globlja, sonce vroče, Kolpa

pa topla, zgrabi članstvo JKŽ neka sila. Zazdi se jim, da je ponovno dozorel čas za spodob-no žurko. Ponavadi kak mladec, še raje pa mladenka prav previdno pristopi in omeni, da se spodobi tradicije negovati in jih konec koncev tudi obujati, pa bi bilo čisto spodobno, če bi na mojem travniku zopet organizirali tisto dvodnevno zabavo na prostem.

Najtežje je najti ustrezen termin v času za-dnjih izpitov in prvih odhodov na morje, pa še z vremenom se je treba dogovoriti. Potem ko nam to nekako uspe, je vse lažje.

Vsaka prireditev ima svoj program. Tudi »Koupa žur« ima dve, tri točke ustaljene.

Med program ne sodita jedača in pijača, ker to sodi v logistiko. Ponavadi pripeljejo

člani na izlet in sveži zrak tudi klubski ko-tel, v katerega globinah nastaja jed na žli-co. Letos je bil to pravi prekmurski bograč, katerega avtor je bil vesoljnemu jamarstvu znani Bady ob telefonski asistenci kuhar-skega nadmojstra Danila. Medtem ko je v kotlu brbotalo in klokotalo, je Bady z eno roko strokovno vrtel kuhalnico po vsebini, z drugo pa si je tiščal mobi k ušesom. Tako se je rojeval bograč, ki je bil zalit z metliško črnino med kuhanjem in vinom ali pivom po kuhanju po sistemu malo v kotel, več pa po grlu. V tem času je skupina mladenk in mla-deničev neusmiljeno priganjala roštilj, kjer so svojo pot zaključevale klobasice, hrenovke, čevapčiči, zraven pa še drugi kosi mesa. In kot da to ni dovolj, so se na vroči plošči od vročine zvijale še rezine bučk, melancan in

Kako se JKŽ zabava ali privezovanje Balkana na Evropo

iztok trček – jolBe

Prizorišče vsakoletnega »Koupa žura«. Foto:  Iztok Trček – Jolbe

Dogodki

Page 74: Bilten št. 27, letnik 2010

70

paprike. Hladilnika se skoraj ni dalo zapreti od količine piva, v kleti pa je samevala večja količina vina. Pa ne dolgo.

Vreme je bilo vedno pomemben faktor tega druženja. Že zaradi programa, o kate-rem več kasneje. In udeleženci se nikakor ne zavedajo, koliko slik lahko v raznih letnih časih kaže tisti kos zemlje, obdan z dvema rekama, gozdom in hribom. Ker je zabava pogojena z lepim vremenom, lepo vreme vsi poznajo in o njem ne bi izgubljali besed. Druga pesem pa je pomladansko ali jesen-sko deževje, ko voda v nekaj urah naraste za nekaj metrov in se prelije čez rob, tako da se oreh, ki poleti nudi senco, dozdeva kot palma na samotnem otoku, obkrožena z oceanom. Takrat nastopi tudi pravi balzam v blatu. Te tvarine je toliko, da jo od vseh čla-nov JKŽ zna opisati samo Bady, ki je nekega 29. novembra pomagal popravljati vodovod in je ril po blatu do kolen. Ampak take raz-mere jeseni ali spomladi, občasno pa kdaj pa kdaj tudi poleti nas domačinov ne vznemir-jajo. Na kraj pameti nam ne pride, da bi vili roke, če poplavi pol hiše, ki je od vekomaj mlin, ali voda vdre v kako klet. Za nas je

to nekaj, kar se dogaja. So pa naši predniki očitno dobro opazovali naravo, saj se, kolikor jaz pomnim, ni nikoli zgodilo, da bi poplavilo kak del stavb, v katerem živijo ljudje. Zgodi pa se, da moramo občasno s čolnom iz hiše, ker druge poti enostavno ni.

Ampak to še niso vse slasti življenja ob dveh rekah. Decembra ali januarja, ko pote-gnejo mrzle sape Gorskega kotarja ali panon-skih nižin ob Kolpi, ki se ji tu reče Koupa, na drugi strani reke pa Kupa, se zgodi, da reka, ki poleti nudi skoraj topliške temperature, tudi zamrzne. Potem se po ledu sprehajajo divje race in reka zopet služi zabavi. Pa mi je ded pravil, da so med drugo svetovno vojno in pred njo občasno vozili z vozovi po ledu z ene strani na drugo. Ampak takrat Kolpa ni bila meja in tudi za globalno segrevanje niso vedeli. Spomladanske odjuge in deževja pa zopet pričarajo tisto čudovito blato in po-plave. Slednjega so najbolj veseli stari somi, ki se v poletnih dneh pred člani JKŽ skrivajo pod koreninami in po luknjah. Tam nekje do konca maja ali začetka junija se ves cikel ravno prav zavrti, da termometer, pomočen v Kolpo, zopet pokaže temperature, ki sko-minajo JKŽ-jevce.

Okrog temperatur vode obstaja več teorij. Prva je skandinavsko-pubertetniška. Ta pravi, da je kopanje možno, takoj ko se led stopi in se pokaže sonce, ki je sposobno ogreti ze-mljo do rastja regratovih lučk. Druga je sko-raj znanstvena. To pomeni, da je skok v vodo možen, takoj ko ime meseca izgubi r v svojem imenu in se prileže pir iz hladilnika. Tretja pa je modra, primoška (Primostek je vas, kjer leži moj travnik). Ta pravi, da se mezinec na nogi prvič namoči v vodo, ko ta doseže temperaturo 25 °C, pred tem pa je voda pri-merna morda za hlajenje steklenic piva, kajti do takrat bi lahko zaradi mraza razpokale. Človek pa previdno, brez strahu pred kapjo, zleze v vodo, ko ima ta kakih 27 °C.

Ko smo ravno pri pivu. V tistih krajih je posebej čislano Karlovačko pivo. Zade-Prehranjevalni kotliček. Foto:  Iztok Trček – Jolbe

Dogodki

Page 75: Bilten št. 27, letnik 2010

71

va nima nobene zveze z mejo in odnosi s hrvaško politično sceno, ampak izključno z ekonomsko geografijo in zgodovino. Karlo-vec je tistim krajem že od časov presvitlega cesarstva najbližje pomembno tržišče. Men-da so moji rojaki od tam švercali hercegovski tobak še v blagopokojni K & K. V kraljevini so nosili na tamkajšnje tržnice jajca in la-neno platno, v federativni Jugoslaviji pa so iz tamkajšnje pivovarne dobivali pir, ker je bila mnogo bližje kot rdeče ali zeleno Laško. Legenda pravi, da je v vsaki betonski plati v Beli krajini vsaj gajba Karlovačkega piva. In tej legendi je treba verjeti.

Tako, nekaj okoliščin je opisanih, scena je sedaj znana. Lahko začnemo z opisom znamenitih točk programa.

Predvsem sta se do sedaj izoblikovali dve nosilni točki. Prva so znamenite bitke s plo-vili, ki jih premore JKŽ. Spopadi se bijejo na reki, kot bi bila to bitka za Piranski zaliv. Voda se peni, čolni se prevračajo, članstvo pa na mnoge spektakularne načine pada v vodo. Liki padcev so veličastni. Nekateri bi na tekmovanjih iz izraznega plesa, umetni-škega drsanja ali prostih skokov v vodo dobili najvišjo oceno. Umetniški vtis je veličasten in vreden aplavza. Sodim, da bi ta disciplina morala biti uvrščena na olimpijske igre.

Seveda ima spopad svojo praktično vre-dnost, ne toliko s področja razvoja mornari-ške taktike kot s področja obvladovanja plo-vila. Člani, ki se udeležujejo teh spopadov, se urijo v ravnotežju, obvladovanju smeri in ravnine plovila, trdnosti prijemov itd.

Obstaja pa še en vidik, to je tehnično testi-ranje plovil. Zelo obsežni testi so pokazali, da naš slavni čolniček, ki je uradno deklariran za dve osebi, zmore celo štiri, vendar pri tem simulira podmornico in pluje kakih 20–25 centimetrov pod vodo, odvisno od teže po-sadke. Teste so uspešno prestali tudi čolnički iz PVC-ja, ki so v zloženem stanju še naj-bolj podobni preveliki, odvrženi polivinilasti vrečki in so uradno namenjeni družinskemu

čofotanju na morski obali ter otroški sreči.Zgodnje poletno obdobje dokaj pozno

potegne sence in vodni športi se umikajo samo še prisilnemu plavanju. Takrat se v JKŽ zbudita duh solidarnosti in že skoraj ugasli občutek bratstva in enotnosti. Posebna eki-pa raztegne vrv in jo z naše strani napne preko Koupe na nasprotno kupsko stran. In tako privežemo Hrvaško na Evropo, s tem pa ves Balkan. Kljub krepkemu zategovanju, da ječita drevo in škripčevje, do sedaj Hrvaška ni popustila in vztraja na svojih pozicijah. To nam sicer pride prav, ker omogoča znameni-to tekmovanje po vrvi čez Koupo in nazaj.

Dosedanja merjenja povedo, da imamo prvega, ki je prečkal reko na vrvi. Prvo damo, ki je prečkala reko na vrvi. Prvega, ki je prečkal reko pod vrvjo, in le kaka dva me-tra manjka, da bi dobili prvega, ki je prečkal reko na vrvi v obe smeri. Zanimivo, da zadnji ni bil jamar, ampak sosedov Željko. No, med njimi pa je še cela falanga uspešnih članov in prijateljev, ki jim je uspelo prečkati reko. Svet modrecev je začel resno razmišljati, da bi uvedel beleženje rezultatov po kategori-jah. Tudi ta športna disciplina bi lahko šla na seznam olimpijskih iger.

Ko smo že pri športnih disciplinah, razmi-šljamo še o žimarjenju leže po tleh, kar nudi izvrstno zabavo in športni užitek. Žal pa se privezovanje Hrvaške na Evropo ponavadi

Bitke s plovili. Foto:  Iztok Trček – Jolbe

Dogodki

Page 76: Bilten št. 27, letnik 2010

72

zavleče do teme in volja vsled piva, vina in drugih dobrot upade.

Nerodno je, ker je Petrov klub rimskih nostalgikov nekako v ilegali, kajti priredi-tveni prostor varuje prometni znak »Prepo-vedano bruhanje«. Pred vstopom na prire-ditveni prostor se v vsej svoji krasoti sveti ta simbol kreposti našega ferajna. Nastal je v polpretekli zgodovini, ko je znamenita oseb-nost klubskih prostorov storila silo stopnišču in preddverju kluba. Od takrat je stalni spre-mljevalec prireditev in varuh ferajna.

Kar se dogaja do jutra, je večkrat zavi-to v temo in meglo, ki ovije travnik. Dru-žinskim šotorom je zagotovljen prostor na koncu travnika, kamor zvoki hrupne zabave ne sežejo.

Zjutraj se že v prvi megli pojavijo duhovi, ki blodijo po prizorišču in iščejo radensko ali vsaj navadno vodo. Včasih se zgodi, da kaka taka prikazen zaide v kuhinjo in pristavi za »kufe«.

Ko sonce ogreje planjavo, ko si zopet zaželiš sence, se tudi življenje vrne v pov-

sem naravne tirnice. Zopet oživi glasba, v vodi se pojavijo glave, ki povzročajo smeh in brizganje. Začetniki se spopadejo s skriv-nostmi veslanja in pri tem izvajajo krožnice ter druge oblike na vodi v splošno zabavo prisotnih.

Ko se dan začne nagibati v drugo polo-vico, prve člane popade domotožje. Takrat se začneta pospravljanje in iskanje stvari, ki so v teh dveh dneh odtavale kdove kam. Če sem iskren, je pri tej zadnji aktivnosti najbolj zagnan ženski del JKŽ. Pomivanje posode, čiščenje in zlaganje inventarja se odvijajo brez posebnih navodil ali priganjanj. In kot iz pravljice se zvečer, ko zadnji zapustijo prizorišče, znajde travnik, kot da se ni nič dogajalo. Glasba ugasne, vrišč in smeh po-tihneta, samo še lastnik, torej jaz, se potika po praznem prizorišču in najde tu otroško igračo, tam kopalke, ki so zapustile lastnika ali lastnico kdove zakaj, pa zopet del šotora in še kaj.

Potem ostane samo še pričakovanje na-slednjega »Koupa žura«.

Kdo zmore? Foto:  Iztok Trček – Jolbe

Dogodki

Page 77: Bilten št. 27, letnik 2010

73

K er teka veliko naših članov, je leta 2008 padla ideja, da bi se udeležili

teka trojk, ki poteka vsako leto v sklopu prireditve Pot ob žici. Kot že ime pove, gre za skupinski tek treh članov ekipe. Posebnost naših trojk je, da v cilj priteče-mo z jamarskimi čeladami na glavi. Prvo leto so nas še zamenjali z rudarji, sedaj pa že vedo, da smo jamarji. Upam, da bo udeležba na teku postala tradicionalna in se bomo naslednjega udeležili z več ekipami ter seveda posegali po še boljših rezultatih.

Prvo leto smo se na 12-kilometrski progi za JKŽ potili Boštjan Vrviščar, Val-ter Rupnik in Miha Staut ter zasedli 37. mes-to s časom 0:56:08.

Leta 2009 smo sestavili že dve ekipi. Tako je za čast in slavo v moški konkurenci tekel isti sestav kot lani in zasedel 39. mes-to s časom 0:57:11, mešana trojka, Matej Simonič, Ines Klinkon in Andrej Stržinar, pa je za-sedla 123. mesto s časom 1:11:47.

Poleg teka smo se leta 2009 prvič ude-ležili tudi tekmovanja v žimarjenju na silos Žita na Viru pri Domžalah. Tekmovalci so se morali povzpeti 47 metrov visoko in se po prvih 10 metrih še prepeti preko sidrišča.

Od sedemnajstih moških udeležencev so naši člani zasedli 6. me-sto (Boštjan Vrviščar), 7. mesto (Miha Staut) in 8. mesto (Jernej Petrovčič). Ženske so bile uspešnejše, in si-cer 1. mesto (Ines Klin-kon), 2. mesto (Mojca Vrviščar Zazula) in 3. mesto (Snežana Jeretina). Priznati je treba, da so tekmova-la le štiri dekleta, kar pa vrednosti rezultata nič ne zmanjšuje, saj so bila dekleta hitrej-ša tudi od kar nekaj moških plezalcev.

Člani kluba tudi tečemo in žimarimo

Boštjan VrViščar – Bole

Naše vrle tekmovalke v žimarjenju. Foto: Marjan Janežič

Tek trojk 2009 – pred in po teku. Foto: JKŽ

Dogodki

Page 78: Bilten št. 27, letnik 2010

74

T udi to leto ni minilo brez tradicional-nega luciferovanja, tokrat se je odvijalo

22. novembra v lovski koči Begunje pri Cer-knici. Dogodek se je pričel kakor navaden piknik; kaljenje nočnega miru, krepčanje z »opijanti«, smeh, meso in ribe na žaru ter golaž za sladico. Krepčanje je bilo vsaj za nas »mladiče« pomembno, saj smo slutili, da se približuje prerokovani obred krsta. Uresniče-vati se je pričel okoli polnoči.

Luciferjevi pomočniki so nas zbrali v kotu lovske koče in litanija se je začela. Najprej nas je eden od Luciferjevih odposlancev gibalno onesposobil z najlonskimi trakovi,

vrvjo, karabini in ostalimi mučilnimi pripo-močki. Ostali »mladiči« so le nemo gledali usodo, ki jim je dirjala naproti. Ko so se oči privadile na temo, smo v kotu sobe opazili gigantski lesen falus, morda je ponazarjal stalagmit. Luciferjeva desna roka nas je po-sedla ob to leseno tvorbo, kjer smo posku-šali prikazati spretnost ravnanja z občutljivo opremo. Tako je lahko vsak od »mladičev« delil nekaj intimnih trenutkov s samim ka-pnikom, a psihični pritisk in živahnost Lu-ciferjevih uslužbencev sta poskrbela, da so še tako mirne in spretne roke otrdele. Ne-uspešno opravljena naloga. Ročne spretnosti

Gospodar podzemlja znova lačen

jani glaVina

O ho – kdo ste pa vi, da si dovolite tukaj rogoviliti, ko je že noč in ko

jaz dobivam svojo moč? Ne veste, kdo sem jaz? Pravijo mi vrag, satan, šent, šment, peklenšček, lucifer ali še kaj! Ne daste mi miru ne pod zemljo ne ponoči, podobni ste jamarjem, in ker že malo po zemlji dišite, se mi zdi, da vas je kar nekaj takih, ki se boste kar kmalu za vedno preselili v moje kraljestvo kot sedmokategorniki. No, če še ne veste, jaz delim ljudi takole:• prvi so civili – teh ponavadi sploh ne

vidim,• druge srečam kje v temi samo slučaj-

no, • tretji pridejo v temine večkrat za hec, • četrti se že vadijo za redne obiske,• peti so že kar tečni, ker me prevečkrat

motijo,• šesti so pri meni skoraj vsak dan – knapi

in podobni,• sedmi pa boste pravzaprav vsi vi, ko vas

bodo prinesli k meni, da tam ostanete, in

taki me več ne motijo z vpitjem in razbi-janjem v moji temini in tihi večnosti, saj veste, da vsi pridete enkrat na vrsto.Ampak je pa lepo, da ste se po dolgem

času spet enkrat vzeli skupaj in se odločili, da me v takem številu počastite z ognjem in pesmijo.

Se pa spomnim tistih časov, ko ste se, mislim, da na vsaki dve ali tri leta, dobivali na vseslovenskih jamarskih zborih, a je to že nekaj časa zgodovina in bo to tudi ostala, če se ne bo kdo odločil, da to spet obudi. Ali je to tisto znano reklo: Slovenec Slovencu – Slovenec! Sem slišal – JOS je povedala –, da ste zadnjič enkrat imeli občni zbor zvezice in ste se – meni všečno – kar lepo skregali, čeprav vas je bilo premalo, da bi lahko tudi kaj sklenili. Sicer pa so menda nekateri to vašo zvezico že pred časom zapustili in si napravili svojo lastno združbo ter spisek mojih jam in kar po svoje rovarijo po mojem carstvu teme. Ampak so se nekateri tudi že pokesali in se spet želijo vrniti v vašo

Dogodki

Page 79: Bilten št. 27, letnik 2010

75

družbico, da bi skupaj uživali blagoslov za raziskovanje globin in temin.

Ampak da se razumemo, preveč ropo-tanja pa ne maram, ker jih že preveč rije po mojih temnih ožinah, ki jih po novem baje merite z novoimenovano enoto za pre-hodnost teh prostorčkov z »B« (menda je za osnovo neki Brko s premerom 60 cm). Kaj pa, če bo shujšal? Ampak če mislite, da morate prilesti skozi vsako špranjico, če ne drugače, pa tako, da pokate z bombicami, se po moje – to je po hudičevo – motite, tem razgrajačem bom že stopil na prste in se jim pokazal, da bodo imeli polne pajace milo dišeče omakce, saj ne dovolim, da mi bodo s svojim početjem uničili moje prostorčke. Vse več pa je tudi takih, ki rinejo še v moje črne vode in hočejo dihati na škrge, jim bom že pokazal, da hočem tudi tam svoj mir. Če bo šlo še tako naprej, boste čez kakšno leto našteli že več kot deset tisoč jam in brezen; se vam ne zdi, da je to za tako majhno Slo-venijo že dovolj? Kaj pa še hočete?

Saj ne rečem nič, če obiskujete te moje luknje lepo tiho, pokorno in spoštljivo, nisem preveč hud, če po mojem domovanju ne de-late preveč škode na pohištvu in opremi, lah-ko pa bi se tudi na srečanjih na dnevni luči dogovorili za boljše sodelovanje in se večkrat in v čim večjem številu poveselili in jamarsko »mokro« pogovorili, dokler se še lahko, ker potem v mojem temnem domu ne boste več imeli prilike za veselje in zabavo, ker boste takrat kmalu tako trdi kot kamni okoli sebe, zato izkoristite tako možnost čim večkrat in čim bolje, saj potem vam itak še žal ne bo moglo biti, ko vas dosežeta moj vroči dah in plamen. Zato pa zdaj le izrabite to možnost in uživajte, dokler morete, spijte kako ve-dro ali škaf kakšne vražje tekočine, da se na tem mojem ognju prekmalu ne vname kako telesce, saj potem vam podkurim, da boste kmalu prah in pepel. Na moje zdravje, pa tudi na Pozejdonovo – pijmo ga!

Vaš Lucifer!A l' inferno infinito!!

so nam kot zanalašč in ravno na svečani večer delale preglavice. Ce-remonija se je nadalje-vala v starem rjavečem sodu, v katerega so se z zunanje strani zaganjale Luciferjeve vile. To niso bile dobre vile, temveč nepogrešljivo hlevsko orodje.

Svetu modrecev smo morali žrtvovati še inte-lektualni ponos. Izpitna komisija je brez vsakega občutka za psihofizično stanje krščencev ovirala naše poznavanje narave in sveta. Zaradi ob-sežnosti tematike in vse prepogostih lukenj v znanju je bil svet modrecev z našim zna-

njem nezadovoljen, zato je sledila kompenzacija. Kreker s čudežnim na-devom in požirek iz keliha, ki je vseboval Luciferjevo kri. O aromi zvarka in nepozabnem okusu krekerja je priča-la tudi obrazna mimika, ki je še posebej navdu-ševala občinstvo in osta-le ponižne goste. S tem je bilo Luciferjevemu slu zadoščeno, člani kluba so nas sprejeli medse.

Tako smo se »mladi-či« brez izkušenj prele-

vili v jamarje brez izkušenj. Sledile so čestit-ke in divja zabava dolgo v noč, saj se je JKŽ okrepčal s podmladkom ...

Dogodki

Page 80: Bilten št. 27, letnik 2010

76

P oleti lahko v ljubljan-skem Tivoliju poleg vseh

preostalih, ki zganjajo takšne in drugačne aktivnosti, vidite in slišite tudi četico JKŽ-jevcev (Lazo, Bole, Uršič, Sneki in še kdo), kako v goščavi uspešno ali neuspešno lovi ravnotežje na napeti gurtni med dvema drevesoma.

Filozofija gurtnanja je, da s popolno koncentracijo prideš v ravnotežje s samim seboj, z gurtno pod seboj in premagaš zastavljeno razdaljo, nato pa spiješ pivo ali dve.

Hojo po vrvi so poznali že stari Rimljani. Na podlagi ar-heoloških odkritij in domnev sta plezalca Adam Grosowsky in Jeff Ellington začela v doli-ni Yosemite (ZDA) v 80. letih prejšnjega stoletja hoditi po bližnjih ograjah in vrveh za sušenje perila. Do sedaj se je razvilo več različnih disci-plin:• trickline – najosnovnejše

premagovanje razdalje,• jumpline – izvajanje sko-

kov v takšni in drugačni obliki,

• rodeoline – lovljenje ravnotežja na nenapeti gurtni,

• longline – premagovanje velikih razdalj (svetovni rekord 154 m),

• waterline – lovljenje ravnotežja nad vodo,

• highline – lovljenje ravnotežja visoko in še višje (svetovni rekord 1000 m).

Začetni koraki so bili zelo nerodni, a kar hitro smo napredovali in pridobivali samoza-vest ter premagovali razdalje nad 15 m, izva-jali skoke in si zastavljali vedno trše izzive.

Ko bo prišlo poletje, se pa spet dobimo v Tivoliju, ob gurtni in hladnem pivu!

Gurtnanje – slacklinePriMož uršič

Lazo na gurtni. Foto: Mateja Gruden

Dogodki

Page 81: Bilten št. 27, letnik 2010

77

J amarji so izvedeli za novo jamo in se do-govorili za akcijo za 19. september 2003.

Ta dan so v dva avtomobila naložili precej opreme, saj niso vedeli, kaj jih čaka v jami. V enem avtu je bil en jamar manj, a če bi se presedel še eden, bi jih ostalo le še pol toliko kot v drugem. Štartali so ob osmih, ker so bili sredi dopoldneva dogovorjeni z nekim vašča-nom, da jih bo počakal na koncu vozne poti in jih odvedel do uro in pol oddaljenega vhoda v brezno, ki je bilo zaradi varnosti zaprto s pokrovom in tremi različnimi ključavnicami. Med vožnjo je na enem avtu počila zračnica, drugi pa je z enako povprečno hitrostjo kot prej – šestdeset kilometrov na uro – nadaljeval vožnjo. S popravilom kolesa so se zamudili okoli četrt ure, saj so morali vso opremo iz-krcati, da so prišli do orodja in rezervnega kolesa, in v vsej tej zmešnjavi je nekdo brcnil vse štiri vijake od kolesa v odtočni kanal, ki ga ni bilo mogoče odpreti. Ko jim je uspelo rešiti vso to zmedo, so morali pohiteti naprej, saj so morali ujeti prvi avto, ker niso točno vedeli, kam morajo iti, mobi zveze z njimi pa niso imeli. Pravočasno so ga še ujeli pred parkiriščem, kjer jih je čakal vaščan. Hitro so pobrali opremo in za domačinom pohiteli pro-ti jami. Pri vhodnem breznu jim je dal ključ, s katerim so morali odpreti jamski pokrov, sam pa je odhitel nazaj proti domu, saj so ga opoldne čakali drugi nujni opravki.

Pred spustom so porabili še dobre pol ure za priprave in potem se je prava akcija začela. V jami so pri napredovanju porabili že večino opreme, ko so prišli do brezna, kjer so ugo-tovili, da dolžina zadnje vrvi sicer zadostuje, a se neobremenjena skrajša za toliko, da je z gruščnatega dna ne bi mogli doseči. Ko so tudi tu našli rešitev, so se odločili, da bodo šli naprej, dokler bo šlo brez vrvi. Počasi, a

uspešno so napredovali, dokler jim ožine niso zaprle nadaljevanja. Na primernem mestu so se zaustavili za bivakiranje, saj so bili v jami že več kot devetnajst ur. Ker je bilo precej mokro, jim je vodja razdelil veliko plastično folijo, ki jo je z enim ravnim rezom razrezal na enako velike kvadrate, za vsakega en kos. Po petih urah počitka so se začeli vračati in po približno petnajstih urah plezanja sta jim ostali še približno dve uri do izhoda. Takrat so ugotovili, da jim bo zmanjkalo karbida, druge luči pa niso več svetile. Ostala ga je le še malenkost, morda še za četrt ure na vsako svetilko, našli pa so rešitev in po triinpetde-setih urah in pol vsi izplezali na plano. Ko so prispeli do avtomobilov, pa so ugotovili, da jim je nekdo na obeh avtomobilih pokvaril luči in da jim zaradi tega ta dan ne bo uspelo priti domov. Toda jamarji ne obupajo in ve-dno najdejo tako ali drugačno rešitev!

Pravilno je treba odgovoriti na vsa sledeča vprašanja:

1. Koliko jamarjev je bilo na akciji? 2. Koliko kilometrov so prevozili v eno

smer? 3. Kako so rešili težavo s kolesom? 4. Kakšno hitrost je moral imeti drugi avto,

da je ujel prvega? 5. Kako so lahko odklenili jamo samo z enim

ključem? 6. Kako so lahko podaljšali zadnjo vrv? 7. Kako so morali razrezati plastično folijo? 8. Kako dolgo so morali biti v temi? 9. Kako so rešili problem razsvetljave? 10. Kako so se lahko odpeljali domov? 11. Ali so imeli čas za B-zapisnik? 12. Ali so se lahko vrnili domov še isti dan? 13. Koliko delavnikov so bili na akciji? 14. Ali je ta akcija lahko uspela? 15. Kako bi vi poimenovali to jamo, če še ne

bi imela imena? Skiciraj potek akcije na tahogram!

Jamarska akcijaProblemska zgodba

Viktor roBič – Brko

Zanke in uganke

Page 82: Bilten št. 27, letnik 2010

78

Nada Čadež14. 7. 1920–6. 2. 2009

Dopolnjeno je. Dopolnjeno je bogato življenje hidrogeologinje Nade Čadeževe, najstarejše slovenske jamarke in ustanov-ne članice Jamarske sekcije pri Planinskem društvu Železničar iz Ljubljane pred dobri-mi petdesetimi leti. Sekcija se je kasneje osamosvojila in danes nosi ime Jamarski klub Železničar.

Po diplomi leta 1949 se je sprva zaposlila na Komiteju za vodno gospodarstvo, potem na Zavodu za vodno gospodarstvo in naza-dnje – do leta 1982 – na Hidrogeološkem zavodu v Ljubljani.

Že spočetka je usmerila svoje delo v reševanje problematike podzemeljskega pretakanja vode v krasu in na določevanje podzemeljskih vodnih zvez. Vodila je vrsto sledenj Logaščice, Hotenke, Rinže, Bistri-ce, Rakitnice, Igmance, Potoka v Loškem potoku, Retja na Cerkniškem polju, Rešet, Raščice pri Ponikvah, Prezidskega potoka ter drugih naših voda in potokov.

Njeno nagnjenje do hidrogeologije jo je seveda kaj kmalu privedlo v speleologijo in tako tudi v jamarske vrste. Dogodki na slovenski jamarski sceni sredi petdesetih let so pripeljali do ustanovitve Jamarske sekcije pri PD Železničar in Nada je bila njena članica z dušo in srcem. Desetletja je na tak ali drugačen način spodbujala delovanje jamarjev, saj je bila prepričana, da je jamarstvo koristna dejavnost in ne zgolj izživljanje. Neizmerno je bila vesela našega prodora v osrčje Julijskih Alp v Breznu pod gamsovo glavico (kar je bil v tistem trenutku jugoslovanski globinski rekord – to brezno pa je bilo še desetletja potem z novimi odkritji naša najgloblja jama). Nada nas je tedaj vse sodelujoče povabila na nepozabno proslavljanje izjemnega dosežka v znano gostilno Čad v Ljubljani – na njene stroške! Prav tako ni pomišljala ob priložnosti, ko se nam je ponudil nakup rabljene jamarske opreme pri francoskih jamarjih, ki so bili tedaj pri nas na obisku. Treba je vedeti, da so bili časi zelo drugačni od sedanjih in je bilo do dobre opreme zelo težko priti zaradi takšnih ali drugačnih administrativnih ali političnih ovir. Nada nam je mirno posodila svoj denar v višini ene mesečne plače. Seveda smo ji ga povrnili takoj, ko smo zmogli.

Rojstva vnukov se je izredno razveselila in to je bil dobrodošel razlog za skupno proslavljanje, saj je njen edini otrok – hči Zvezda – tudi članica našega ferajna. Naši tedanji Jamarski sekciji namreč med seboj nikoli nismo rekli drugače kot »ferajn« ali »ajzenpon« in to se nam je zdelo sila imenitno. Proslave so se odvijale kje drugje kot v legendarni restavraciji Slamič, ki je bila desetletja ob četrtkih, pa tudi kak drug dan,

Page 83: Bilten št. 27, letnik 2010

79

naš drugi dom po jamarskih sestankih. In Nada si je tam po rednih sestankih navadno z velikim užitkom naročila fižolovo solato.

Minila so desetletja veselih, pa tudi malo manj srečnih druženj na sestankih in akcijah, kot pravimo našim odpravam v podzemlje, in hvaležni smo, da smo jih lahko preživeli tudi s tabo, draga Nada!

V imenu JKŽAleš Lajovic

Spomin na ustanovno članicoPozno jeseni leta 2008, nekaj mesecev po tem, ko je Nada Čadež dopolnila 88

let, sva se precej več kot pol stoletja od najinega prvega srečanja zadnjič pogovarjala. Okoliščine so bile bistveno drugačne kot pred davnimi desetletji, ko sva bila, vsak pri svoji družini, soseda v stari meščanski večstanovanjski hiši nasproti tedanje znamenite stare ljubljanske gostilne Lev in sedanjega hotela enakega imena. Pravzaprav je bila Nada posredno zaslužna ali kriva za to, da sem bil veliko pozneje posvečen v marsika-tero skrivnost jamarstva in speleologije; ko sta bila z možem Dušanom Novakom naša soseda, je nekega zgodnjepoletnega dne Dušan potrkal na naša vrata in me povabil na Kočevsko, kjer naj bi v pradavnem toku reke Rinže iskala vhode v kraške jame.

Nado sem poznal veliko dlje kot Dušana. Še kot otrok sem ujel več ženskih hišnih pogovorov, v katerih je bila študentka Nada označena kot nadvse ekstravagantna mla-denka, ki si je drznila, če se je tako odločila, ob vsakršni priložnosti na cesto v hlačah, kar je bil tiste čase izključno moški privilegij.

Najstarejša od treh otrok meščanskega podjetnika in nekdanjega trgovca z mlinskimi kamni Avgusta Čadeža, starejša sestra Viktorije in še mlajšega brata Avgusta je Nada na ljubljanski poljanski gimnaziji kot navdušena naravoslovka vodila prirodoslovni krožek

in se spoznala z dijakom Ivanom Kuščer-jem, poznejšim znamenitim matematikom in fizikom, ki je takrat vodil enak krožek na ljubljanski realki na Vegovi ulici. Kuščer se je ob vsem drugem zanimal tudi za krasoslov-je. Pozneje je bil najbrž eden od prvih, če ne čisto prvi Slovenec, ki se je s prirejeno na-pravo za morsko potapljanje potopil v jamski kraški sifon. V gimnazijskih letih pa je Nado povabil na ekskurzijo v Planinsko jamo, ki so jo takrat še imenovali Malograjska jama po Malem gradu nad njenim vhodom, ka-terega stolp se je ohranil do današnjih dni. Pustolovska naravoslovka Nada se je tam prvič srečala s kraškim podzemljem, ki mu je potem ostala privržena do konca svojih dni. V Planinski jami pa je več let pozneje doživela svoj resnični jamarski krst, ko je še naprej od konca poti v Planinskem rokavu

Page 84: Bilten št. 27, letnik 2010

80

padla v podzemsko Pivko, iz katere so jo potegnili jamarski tovariši.

Prva globoka jama, za katero se je ob najinem zadnjem dolgem pogovoru spomnila, da je splezala na njeno dno, je bila Divaška jama, na dnu prvega pravega brezna pa je bila nekje na Dolenjskem. Iz te jame ji je ostal do zadnjega v spominu dogodek, ko jo je eden od jamarjev, ki jo je varoval z vrvjo, ves čas spusta dražil, naj mu prizna, da je zaljubljena vanj, sicer bo zategnil vrv ali pa je ne bo več varoval. Tega mu menda ni priznala, priplezala je na dno, fantu, ki jo je varoval, pa se je, medtem ko se je spuščal v brezno, le ka-kšen meter nad dnom strgala varovalna vrv in je pred svojo oboževanko padel na podorni stožec. »Padec je bil brez posle-

dic,« mi je v globoki starosti močno oslabela, vendar z žarom v očeh pripovedovala Nada, ki je zadnja leta življenja preživljala na postelji in je s pomočjo hčerke Zvezde, tudi naše jamarke, pri kateri je živela zadnja leta, lahko šla le do domačega vrta, »še dolgo pa smo se norčevali iz fanta, da ga je zadela pravična kazen.«

Po duši je bila vsekakor vsaj malo avanturistka, sicer se ne bi še pred drugo svetovno vojno odločila tudi za jadralno letalstvo. Najbrž je na pobudo sestre Vike na Blokah, kjer je bil tiste čase slovenski športnoletalski raj, nekajkrat letela z jadralnim letalom – Vika se je namreč takrat zapisala temu športu, opravila potrebno število poletov in izpitov ter postala ena od prvih z dokazili opremljenih jadralnih letalk v Sloveniji.

Glede na njeno naravoslovno usmerjenost ni nenavadno, da se je Nada Čadež po gimnazijski maturi odločila za univerzitetni študij geologije, ki ga je močno zavrla druga svetovna vojna. Pred koncem študija se je prva povojna leta prijavila na geološko prakso, na vprašanje, kam bi želela iti, pa je presenečenim spraševalcem odgovorila, da čim dlje. Poslali so jo v Makedonijo, ki je bila takrat na koncu sveta, nekam na grško in bolgarsko mejo, kjer je ostala več mesecev. Medtem ko bi v pomanjkanju v Ljubljani živela nadvse skromno povojno življenje, ni geologom pri geološkem kartira-nju skrajnih meja nove domovine, ki najbrž še nikoli ni bila preučevana s tega vidika, čisto nič manjkalo.

Ko je bila njena hčerka Zvezda, ki je tako kot oba njena starša geologinja, pred leti na študentski geološki ekskurziji po Makedoniji, je bil njihov domači vodnik in razla-galec makedonski geolog, ki je ob predstavljanju postal pozoren na Zvezdin priimek Čadež. Po vprašanju, ali je v sorodu z Nado, in po Zvezdinem pritrdilnem odgovoru je bil vzhičen: še zdaj, je dejal, črpajo tamkajšnji geologi podatke iz zapiskov, ki jih je pred davnimi desetletji delala Nada na študentski praksi in jih seveda pustila takra-tnemu delodajalcu.

Čeprav se Nada Čadež v letih delovanja našega kluba aktivno ni več ukvarjala z jamarstvom, je bila dobesedno od prvega dne sprva Speleološke sekcije Planinske-

Z vnukoma v Črni gori, Petrovac na moru, maj 1982

Page 85: Bilten št. 27, letnik 2010

81

ga društva Železničar Ljubljana, pozneje Jamarske sekcije tega društva in naposled Jamarskega kluba Železničar njegova prizadevna članica. Zasluga Dušana Novaka kot aktivnega jamarja in Nade Čadež Novak kot jamarke iz ozadja je, da se je naša jamarska sekcija po hudih in pogosto neusmiljenih sporih z matičnim planinskim društvom obdržala in se tako okrepila, da je bila potem vrsto let daleč najaktivnejša sekcija ljubljanskih planincev-železničarjev. Čeprav Nada z nami ni hodila po kraškem podzemlju, je bila z nami na preštevilnih večdnevnih raziskovalnih akcijah in na dru-žabnih prireditvah, pa tudi na naši prvi jamarski odpravi v tujini, v alžirskem Atlasu. Ko je pri Hidrometeorološkem zavodu Slovenije vodila hidrogeološke raziskave sledenja podzemskih voda, je pobiranje vzorcev vode iz kraških izvirov in iz podzemskih jam, kar je bilo povezano z nadvse dobrodošlim denarnim nadomestilom, vedno zaupala svojim tovarišem iz jamarskega društva in kluba Železničar.

Taka bo ostala Nada v osebnih in pisnih spominih.Marjan Raztresen

Danilo Riznar Jelinčič – Lilo19. 11. 1954–24. 7. 2008

Najbrž bi nam lahko povedal le Lilo sam, ali je bil s čim še bolj zasvojen kot z jamar-stvom in orožarstvom, pa tega ni nikoli izpovedal. Vsekakor je bil Danilo Riznar, ki je bil za prijatelje vedno le Lilo, pustolovski duh, sicer nekega dne ne bi prišel na sestanek

Foto: Ciril Mlinar – Cic

Page 86: Bilten št. 27, letnik 2010

82

našega jamarskega kluba in za vedno po-stal naš. Pred tem je pridobil prve jamarske izkušnje pri jamarskih kolegih v drugem društvu, pozneje pa je bil tudi predsednik Društva jamarskih potapljačev Proteus, ki ga že okoli poldrugo desetletje ni več.

Lilo se je rodil v Ljubljani kot Danilo Jelinčič. Po gimnazijski maturi je študiral psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in se že med študijem dokaj dobro usposo-bil za klinično hipnozo. Za bratovo farma-cevtsko podjetje je zbiral zdravilna zelišča in se hkrati navdušil nad orožarstvom. Na tem področju je našel pri nas slabo zapol-njeno nišo – razminiranje – in se dodatno strokovno usposobil za pirotehnika v Nišu, potem pa še za podzemsko in podvodno ak-tiviranje neeksplodiranih min. Svoja miner-ska znanja je prinesel v jamarstvo, kjer je pomagal podaljšati prenekatero kraško jamo in tako priti do marsikaterega podzemskega vodnega toka pod kraško pokrajino, ki je dotlej stoletja trpela pomanjkanje vode.

Po prepričanju njegovega jamarskega in potapljaškega kolege Marka Krašovca je bilo Lilovo življenjsko delo miniranje in potapljanje v izvirih kraškega izvira Omble pri Dubrovniku, kjer je po dva meseca in več sodeloval pri raziskavah in miniranju ožin za podzemsko hidrocentralo. Ta zdaj napaja mesto in okolico z elektriko, pred-vsem pa Dubrovnik odtlej ni žejen vode, ki jo je do takrat dobival iz Bosne. Ena od jamskih ožin, skozi katero je Lilo z miniranjem spustil dovoljšen tok, se kljub vsem političnim in družbenim spremembam še vedno imenuje Lilotova pasaža. Pred tem sta s Krašovcem našla vzrok, zakaj občasno poplavlja mesto Cetinje; ko sta v Cetinski pećini minirala ožine in za njimi odkrila več kot 600 metrov novih jamskih rovov, je bilo mesto rešeno poplav.

Na Popovem polju v okolici Trebinja v Hercegovini je bila tista leta nerazdružljiva dvojica po dva meseca v tamkajšnjih jamah, kjer je po naročilu hercegovskega Hidro-loškega inštituta iskala za domačine dragoceno vodo. Ko zaradi jamskih ožin ni šlo naprej, je Lilo odprl svoj arzenal in jima utrl nadaljevanje.

Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je po naročilu slovenskega Vodnogospo-darskega inštituta sodeloval pri raziskavah Rakovega rokava Planinske jame. Tik pred slovensko osamosvojitveno vojno sta Lilo in Marko minirala izvir Vipave, kar je streslo in prestrašilo celotno Vipavo; zaradi plina po eksploziji takrat ni šel nihče v jamo, šele čez nekaj let pa so ajdovski jamarji za minirano ožino našli jamsko nadaljevanje. Tudi v Kostanjeviški jami so domači jamarji šele več let po Lilovem miniranju stopili po novoodkritem jamskem rovu.

Lilo se je rodil z očetovim primorskim priimkom Jelinčič, po očetovi smrti pa je že kot odrasel mlad mož ugodil želji svoje mame, ki mu je večkrat pripovedovala o svojem očetu plemenitega rodu s Štajerskega. Ta ji je večkrat potarnal, da bo z njim

Page 87: Bilten št. 27, letnik 2010

83

izginil njegov rod, saj ni imel moških potomcev. Očetov priimek je Lilo spremenil v priimek svojega starega očeta po mamini strani in od takrat se je pisal Riznar, kot se pišeta tudi njegova sin in hči – in Riznarjev rod gre naprej.

Le nekaj mesecev pred slovensko osamosvojitveno vojno je šel s skupino jamarskih ljubiteljev v 80 metrov globoko Kasirsko jamo pri Obrovu nedaleč od Kozine, v kateri naj bi bilo precej orožja. Sam se je po vrvi spustil vanjo, iz nje pa mu premalo uspo-sobljeni tovariši niso znali pomagati, tako da so ga že nekoliko podhlajenega rešili iz nje jamarski reševalci. Potem se je tudi sam usposobil za jamarskega reševalca in je med drugim tudi zaradi pirotehničnih znanj sodeloval na več odmevnih reševalnih akcijah, med drugim na Kaninu in na Poljskem.

V vojni za Slovenijo je aktivno sodeloval od prvega dne in je bil njen veteran, nato pa je odšel s trebuhom za kruhom na Hrvaško, kjer je postal glavni inštruktor za razminiranje minskih polj in častnik hrvaške vojske. Tri leta je ostal v tej službi, kjer so ga izredno cenili, saj ni bilo v njegovih skupinah nikoli niti ene same nesreče, o pirotehniki pa je imel na Hrvaškem vrsto predavanj. Bil je med zadnjimi, ki so reševali bolnike iz bolnišnice v Vukovarju. Zaradi pogumnih dejanj je dobil na Hrvaškem visoko državno odlikovanje, njegovima otrokoma pa so Hrvati svetovali, naj vložita zahtevo za pokojnino po pokojnem očetu.

Leta 2007 se je z boreliozo vrnil iz Hrvaške domov v Slovenijo, kjer so mu zdravniki ob drugih boleznih ugotovili še vodo v pljučih in hujšo obliko kile. Po tej operaciji je zaradi pooperacijskih zapletov umrl. Zapustil je veliko zbirko vojaškega materiala, ki so jo dediči izročili Vojaškemu muzeju v Ljubljani, iz te zapuščine pa bodo v mariborskem vojaškem muzeju v kratkem uredili Lilovo spominsko sobo.

Marjan Raztresen

Page 88: Bilten št. 27, letnik 2010

84

Četrtkov zvečer (1)

Čas naš norí kot podivjana krava, Enkrát le hitr', drugič še hitreje,To res je bolj in bolj brez prave meje, Res včas' želim si, da se mal' ustavi.

Takrat se vprašam, če sem še pri pravi, Kot listja norih misli polne veje Od jutra do noči mi veter seje Večino nepotrebnih v

˘moji glavi.

Zakaj je treba meni sranja téga, Vprašujem se zdaj bolj in bolj pogosto, Enkrát dovolj težav, prek' glave vsega.

Četrtkov izpustim sprehod v hosto,Edino ta večer se mi prilega,Rad grem na žur »ferajnski« spet »stopôsto«.

Četrtkov zvečer (2)Četrtek je že spet na dnevnem redu,Enkrát na teden na »ferajnu« gneča, To zdaj nikogar več ne preseneča, Res dolgo že sledimo tem' obredu.

Tak' trmasto smo vztrajni v tem pogledu, Ko naše društvo se naprej še veča, Ob vseh izzivih naj nas spremlja sreča, Vendár smo včasih tud' na tankem ledu.

Za to je treba dobro vse pripravit', Vnaprej predvidet' možnosti, težave, En' znajo pa še tudi druge gnjavit'.

Če ni tako, kot hoč'jo njih le glave, Eksploz'jo vseh besed je treba ustavit', Res včasih to je že zmešnjava prava.

Pesmi Viktor roBič – Brko

Jamarski turist

Je slišal, z'lo, da »kul« je iti v˘

jamo,Al' še nikol' ni šel do zdaj še noter,Mu kot mladen'ču zmer' je branil foter, A zdaj je velik, sluša on le mamo.

»Rad bi za mal'co žemljo in salamo,S prijatl'i na izlet naj gre še boter, Ker z

˘avtom peljat' tja je pravi smoter

In eno punco zraven tud' imamo!«

Tri dni so se pripravljal' za to turo, Uganjal' so takrat že vsega vraga, Res sto stvari za novo avanturo.

Iz vse zmešnjave zmer' je večja zgaga, So vsi dočakal' le odhoda uro, Tam vid'jo: luč doma jim ne pomaga!

Jamski nokturnoJoj, človek, vidiš, že je pozna ura, A ti še zdaj tja not še hočeš iti, Mar ni že čas prot' domu se vrniti, Saj na večer napor je le tortura.

Kje ti se klatiš, spat je šla že kura, In kam je tebi treba zdaj še riti, Ne moreš se že enkrat umiriti,Ob čajčku z

˘rumom reševat' kakura.

Kaj bi, preklete tečke, še hoteli, Temá je not ponoči in podnevi, Udrem se tja pred takimi modeli.

Res jaz mirú si najdem tudi drevi,Na plano zlezem, ko bo dan spet beli, Odidem spat med jutra ptičji spevi.

Pesmi

Page 89: Bilten št. 27, letnik 2010

85

Kako zraste jama

Ko sonce žalost na zemljó potoči, Ak' póko sebi dežek pravo najde, Ko v

˘globočino kamna večno zajde,

Oméči mu srce, s površja loči.

Zažre se v˘

njêga, ni se upreti móči, Razkolje moč mu sil notranjih zgrajde, Ak' bi zažêlel večnosti še kdaj, de Skrivnosti vse narava omogoči.

Tako v˘

temini se zvečuje póka, Enkrát bila je ozka, drobna, mala, Je skozi let mil'jone že široka.

A ko iz póke jama je nastala, Mars'kdaj je že velika in globoka,A zdaj bo jamarjem nov cilj postala.

Slovenski jamarSlovenija, dežela naša mala, Lepote mnoge svoje nam odkriva, Odkrije né, kar v

˘sebi skriva

Vsegá, kar bi lahko še pokazala.

Edini, ki jim bo to še ona dala,Naj bo le on, ki v tem hoté uživa, Sledeč naporom svojim lon dobiva, Kjer pot se v

˘têmi bo nadaljevala.

Iz nedrij svojih ga ne bo spustila, Jasnó ni vedno vse v

˘njegovi glavi,

Ak' že je v˘

zanke svoje ga dobila.

Morda sledil bo svoji le zabavi,Al' ni vseen', če bi ga ugonobila, Res takle je slovenski jamar pravi.

Speleosonetija

Spoznati vam je čisto nekaj nov'ga, Poezija ni do zdaj še našla v

˘têmo,

Enkrát pa vendar tudi tam uzremo Lepôt sveta nevidnega, surov'ga.

Edino pot je ta neznana, dolga, Odkar pod zémljo mi vsi radi gremo, Skrivnosti mnoge mi odkriti smemo, Otroka v

˘sebi iščemo igrov'ga.

Narava sama pesmi mnoge poje, Ené so tihe, druge pa večglasne, Tako tud' sama tone išče svoje

In si sklada melodije krasne.Je vmes ognjen sonet tud' duše tvoje? Al' ta ti plamen še prekmal' ugasne!

Stodvajs'to letoStoletje zdavnaj je prešlo, minilo, Takrat, ko prvič so se taki zbrali Oní, ki so temó že obisk'vali, Da je svetá neznan'ga še obilo.

Vse to je Vajkarda že prej čudilo,A znal še ni, kar drugi so spraš'vali, Je potlej Putick, tud' so drug' iskali, Se kmal' še mnogo jim je pridružilo.

Tako iz leta v˘

leto članstvo rase, Od vsepovsod prihaja zdaj mladina, Le têžko mi pozab'mo stare čase.

Enkratna je »ferajnska« zgodovina, Tak lep spomin ostaja vsak'mu zase, Ostane v

˘duši sladka bolečina.

Pesmi

Page 90: Bilten št. 27, letnik 2010

86

(P)osebne novice Čas hitro teče. O tem ni nobenega dvoma. Celo tako hitro, da mimogrede pozabimo,

kaj se je dogajalo včeraj, pa čeprav gre za relativno pomembne reči; na primer kdo so bili ob Milču (Milanu Horňáku) pred dvema letoma člani vodstva našega svetovno znanega ferajna? Težko vprašanje! Treba se je hudo potruditi, poiskati vse možne vire, pa uspeh nikakor še ni zagotovljen. Še vedno ostaja senca dvoma. Kljub temu pa vse kaže, da je bil podpredsednik Bole (Boštjan Vrviščar), tajnica Mirela (Čehić), gospodar Glumac (Miha Me-link) in blagajničarka Sneki (Snežana Jeretina). Poslovanje je potekalo pretežno po znanem in dobro utečenem sistemu »sad ga ima, sad ga nema«, kar niti ni čudno, saj je Milč doma na Slovaškem in tako rekoč razpet med svojo domovino in Slovenijo, kjer študira in skuša napraviti doktorat. Pa še dekle ima od tu. In tako je bil podpredsednik znatno zaposlen. Tudi tajnica je potrebovala znatno nadomeščanje, saj jo je nekaj odneslo na Islandijo. Baje je bil to študij. No, potem pa se je tudi Islandija srečala s kruto realnostjo. Balon prenapihnjenih financ in špekulacij je razneslo. In ker se od lufta ne da živeti, se je tudi Mirela končno vrnila v domače loge in gaje.

In že je bilo leto naokoli. Občni zbor je to pot prvič zasedal tako rekoč zunaj Ljubljane (čeprav je meja med mestom in periferijo vsak dan bolj zabrisana), in sicer pri gasilcih v Bizoviku. Uspeh je bil popoln in sreča neizmerna. Zlasti po bograču, ki ga je bilo tako rekoč v neomejenih količinah in je bil dober (kar se ne dogaja vsak dan)! Krmilo je prevzel Bole (Boštjan Vrviščar), pomaga mu podpredsednik Valter (Rupnik), tajnikuje Tea (Kaluža), z večjim ali manjšim uspehom gospodari Jerko (Jernej Petrovčič) in s financami se še naprej trudi Sneki. Dobiti dobrega finančnika je bilo na našem ferajnu vedno težko, vendar smo imeli z njimi doslej kar srečo. Hvala bogu se nam to, da bi morali iskati novega blagajnika in starega tudi, še ni zgodilo.

(P)osebne novice

Občni zbor 2009. Foto: Peter Gedei

Page 91: Bilten št. 27, letnik 2010

87

•••Jamolazec številka ena našega ferajna je

brez dvoma Milan (Ferran). Poleg tega da je telesno silno močan, poseduje tudi neskonč-no energijo. In za povrh ima še nos. Za jame seveda! Tako je Ferranovi buži nad Vrhniko, ki je sama po sebi nenavaden fenomen na nenavadnem kraju, nedaleč stran (na drugi strani Ulovke v Miznem dolu) dodal Žirov-covo jamo. Tudi tu Milan pridno nabira ki-lometre poligona (trenutno dva kilometra in pol), le pritožuje se, da težko dobi družbo za delo v podzemlju.

•••Taisti Milan ima še eno priljubljeno delo-

višče – Pucov brezen zahodno od Logatca. Jama je znamenita zaradi tega, ker se vo-dovje, ki teče v jamo, razteka. Nekaj ga teče v Jadransko, nekaj pa v Črno morje. Milana je v Pucov brezen potegnilo iskanje odgovora na vprašanje, od kod priteka voda v Ferranovo bužo. Zadovoljivega odgovora še ni našel, pač pa je Pucov brezen posledično nekajkrat daljši, kot je bil, in precej globlji. Ker so rovi razviti pretežno v dolomitu, je jama precej razvejana in mestoma komaj prehodna (celo za Milana). Včasih se kdo kje izgubi in tako se najde kake nove prehode in obvoze, kakšno novo bifurkacijo etc. Trenutno se dolžina poligona bliža dvema kilometroma.

•••Nič manj strasten jamar ni Jerko (Jernej Petrovčič). Koplje in raziskuje na vseh mogočih

koncih in krajih, celo na Sežanskem. Tako rekoč sedem dni na teden, pa še v službo hodi! Uspel mu je že marsikateri odmeven podvig in upajmo, da bo tako tudi v prihodnje. Letos je uspešno vodil ferajnsko jamarsko šolo, le klubsko gospodarstvo mu dela preglavice. Trenutno v magacinu manjka samo deset jamarskih kompletov. Več jih itak nimamo ...

•••Že v preteklosti smo večkrat poročali o silnih študijskih uspehih vrlih članov JKŽ. Diplomi-

rala je Mateja (Ferk), in sicer na geografiji na temo Rakovega Škocjana. Za posebno slavje v Marezigah pa je poskrbel še en Miha, in sicer Staut, ki je doktoriral na geografiji in se tako pridružil ostalima dvema Mihoma (Brenčiču in Čekadi). Skratka – vsi trije imajo doktorat znanosti, vsi trije so Mihi, vsi trije so bivši predsedniki JKŽ in vsi trije so silno agilni! Tudi na področju speleologije.

•••Število upokojencev se je na ferajnu v zadnjem času drastično povečalo. Upokojil se je

Jolbe (Iztok Trček), pa Brko (Viktor Robič), pa Dane (Bernik) in morda še kdo. Kar pa hvalabogu ne pomeni, da so se nehali ukvarjati z jamarstvom. Če drugega ne, so dokaj redni udeleženci rednih klubskih sestankov, ki se že desetletja odvijajo redno vsak četrtek. Neredko porabimo za omenjeno dejavnost še kako zgodnjo uro petka, saj je dogodkov veliko in posnetega gradiva, ki ga je treba pregledati, toliko, da drugače pač ne gre. In tako smo

(P)osebne novice

Milan v elementu. Foto: Peter Gedei

Page 92: Bilten št. 27, letnik 2010

88

včasih ob petkih v službi bolj na stand-byu – tisti pač seveda, ki še hodimo v službo. Ja, brez žrtev tudi v speleologiji ne gre!

•••Da upokojenci niso kar za v staro šaro, je pokazal Joža (Fon) pri svojih 75 letih. Po dolgih

dogovarjanjih se nam je maja le uspelo zbrati pred Lipiško jamo. Tečajniki že zjutraj, veterani nekaj kasneje. Poleg Jože so se spusta v jamo udeležili še Ficko (Matjaž Fon), njegov sin Matej (Matjažev namreč), Japec (Miran Čehovin) in Žila (Anton Jenc). Veterane je vodil Nebojša (Matijević) ob asistenci Naceta (Labernika). Ob vrnitvi na površje je bil najbolj zmahan ravno najmlajši. Utrujen je bil tako, da nam je v gostilni zaspal kar sredi večerje. Ja, jamarija zna biti naporna ...

•••Ogled tekem v žimarjenju na silosu v Viru pri Domžalah v preteklih letih je pokazal,

da zmorejo člani JKŽ na tem tekmovanju doseči vidne uvrstitve. Letos smo se tako prvič udeležili tega tekmovanja in članice so brez težav zasedle prva tri mesta. Zmagala je Ines (Klinkon), plezali pa sta še Mojca (Vrviščar Zazula) in Sneki (Snežana Jeretina). Pri članih je bila konkurenca ostrejša. Plezali so Miha (Staut, 5. mesto), Bole (Boštjan Vrviščar, 6. mesto) in Jerko (Jernej Petrovčič, 7. mesto). Solidno in dovolj hitro. Zamisliti pa se je treba nad dosežkoma prvih dveh tekmovalcev, saj sta po vrvi navzgor tako rekoč tekla – vsem zakonom težnosti navkljub. Pričujočim je jemalo dih, tako sta brzela. Prvi je bil Stanek (Bojan), drugi pa jamarski kolega iz Valjeva. Čestitamo!

•••Športni duh je med člani JKŽ močno prisoten. Članstvo se ukvarja z vsemi mogočimi

športi. Avtor tehle vrstic je tako pred mnogimi leti precej resno treniral veslanje (skif na Ljubljanici) in sabljanje, tako da se je nekaj začelo govoriti celo o olimpijadi. Nekaj kasneje

(P)osebne novice

Matjaž in Joža Fon pred mnogimi leti. Foto: Arhiv JKŽ

Page 93: Bilten št. 27, letnik 2010

89

ga je zaneslo v jamarske vode (to je bilo pred natanko štiridesetimi leti), kjer je še sedaj kolikor toliko aktiven. Da njegovih pevskih aktivnosti sploh ne omenjamo!

•••Kot omenjeno, sem bil (Aleš Lajovic namreč) pred štiridesetimi leti na svoji prvi zaresni

jamarski akciji. Ekipo so sestavljali eminentni ajzenponarji, in sicer Dušan (Novak) kot vodja, potem pa še Andrej (Kranjc) in Igor (Žitko). Vajenca sva bila dva – Uroš (Lajevec – moj daljni sorodnik) in moja malenkost (takrat sem imel okoli 80 kg – pravi okostnjak tako rekoč). Z avtobusom smo se peljali še malo naprej od Kočevja, potem pa peš do Črnega potoka, kjer smo na senu prespali. Vstajanje je bilo ob prvem svitu, okrog pol petih zjutraj po stari Du-šanovi navadi. Potem pa hajd v Škorten (sinonim je Črnopotoška jama). Jamarske lestvice so bile še lesene (10 metrov je tehtalo 7 kg), tako da smo imeli kaj tovoriti. Vhodno brezno je bilo strašno globoko. Celih enajst metrov. Spodaj je bila neka čisto majhna lučka, verjetno Igorjeva karbidka. Čeprav sem bil tiste čase kar »nabildan«, mi je bilo rahlo tesno pri srcu in to kljub temu, da sem bil varovan z vrha. Kljub rednemu »skifiranju« so me po akciji rahlo bolele roke. V jamah očitno uporabljamo specifične skupine mišic.

•••Ekipa je tisti dan obiskala še Lobašgrote, prav tako v bližini Črnega Potoka. Pregledali

smo le spodnji del. Luknje v stropu smo sicer videli, stropa nad njimi pa ne, saj smo imeli za razsvetljavo zgolj karbidke. In se nismo vznemirjali. Pač neki kamini kot toliko drugih. Čez leta so dolenjski jamarji preplezali enega od njih, zlezli v zgornjo etažo in naprej po jami do spleta rovov prav na dnu. Danes je v tej jami izmerjen okoli kilometer poligona, višinska

razlika med najvišjo in najnižjo točko pa je okoli sto metrov.

•••Sama akcija na Kočevsko je v prekrasnem

vremenu minila brez večjih pretresov. Pač pa je bil sprejem v Ljubljani na avtobusni postaji pozno popoldne tako rekoč slavno-sten. Mene in Uroša je namreč pričakalo kar številno sorodstvo. Vzrok je bil v tem, da so se nekateri moji sošolci ponoči pripravljali na bližajočo se maturo. Malo jim je bilo dolgčas, pa so telefonirali k nam domov. »A je Aleš doma?« »Ne, ni ga,« je odgovoril brat, ki je dvignil telefon sredi noči. »No, potem pa je gotovo že mrtev!« Nato je bila zveza prekinjena in brat ni vedel, kaj bi. Po-časi se je zdanilo in vstali so še drugi člani naše družine. »Kje je pa Aleš?« »Saj ravno to je tisto!« In je povedal, kakšen simpatičen pogovor je imel ponoči po telefonu. Nekako se je ugotovilo, da sem šel, oziroma sva šla, nekam z jamarji. Posvet med familijama La-jovic in Lajevec tudi ni obrodil kakega sadu, prav tako ne poizvedovanje na policiji. In so Netopirji v Lobašgrote. Foto: Peter Gedei

(P)osebne novice

Page 94: Bilten št. 27, letnik 2010

90

se odpravili na postajo. Bo že od kod prišel kdo, ki bo kaj vedel. No, in tako smo jamarji na ljubljanski avtobusni postaji doživeli slavnostni sprejem. In posihmal nikoli več ...

•••Ena popularnejših športnih zvrsti je zadnja leta tek. In tako tudi ferajnsko članstvo veselo

teka naokoli (starejši smo včasih laufali zgolj na avtobus). Letos sta se tako teka trojk, ki ga v Ljubljani maja organizirajo po trasi, kjer so bile med drugo vojno okoli upornega mesta nameščene žične ovire, udeležili dve ekipi – ena moška, ki je zasedla 33. mesto (Miha Staut, Valter Rupnik in Boštjan Vrviščar), in ena mešana z nekoliko večjim skupnim časom (Ines Klinkon, Andrej Stržinar in Matej Simonič). Letošnji rezultati so malenkost slabši kot lani. Glede na to, koliko je bilo sodelujočih ekip, pa je dosežek več kot odličen. Sicer pa je člane JKŽ na teku moč spoznati po jamarskih čeladah, s katerimi tečejo ob začetku in koncu tega 12 kilometrov dolgega maratona.

•••Bilten našega kluba zadnja leta kar redno izhaja, česar pa ne bi mogli trditi za revijo Naše

jame, ki jo izdaja Jamarska zveza Slovenije. Ta je na pobudo naših članov, in sicer Petra (Gedeija) in Čekija (Mihe Čekade), začela izdajati Jamarja, ki se prikaže dvakrat letno in ima okoli 50 strani na A4-formatu. Izhaja v barvah in je rahlo revolversko naravnan. Ureja ga Peter ob občasni asistenci Čekija. In dotok člankov v Naše jame je pričakovano usahnil. Temu bi se lahko reklo tudi avtogol. Vendar uredništvo Naših jam še ni povsem obupalo.

•••Sicer pa je Peter (Gedei) znan jamski fotograf, tako rekoč svetovno znan. In letos je zopet

zmagal, to pot na natečaju v Španiji in še v Sloveniji na natečaju Poslikajmo Slovenijo med 8500 prijavljenimi fotografijami. Čestitamo!

•••Njegov brat Tibor, dolgoletni blagajnik našega ferajna, se je zadnja leta bolj posvetil ste-

reofotografiji in ga tudi zato na sestankih in akcijah redkeje vidimo. Je pa pomagal zvočno opremiti dvanajstminutni film o odpravi v jamo pod Debelim vrhom v Julijskih Alpah iz leta 1976, ki je bil posnet kot super 8 film. Zaradi pogostega predvajanja je šla perforacija na filmu mestoma adijo, zato je bilo treba marsikaj odrezati, pojavile so se raze itd. Nove tehnologije pa so omogočile, da smo film prenesli na DVD in mu tako podaljšali življenjsko dobo tako rekoč v neskončnost. Podobno nameravamo storiti s filmom, ki so ga naši člani posneli med jamarsko odpravo v Afriko leta 1970, in z drugimi krajšimi filmčki, ki so nastajali na akcijah.

•••Akcij je veliko, udeležba včasih zelo številna, prav tako na sestankih, tako da so klubski

prostori nemalokrat pretesni. Število zapisnikov pa nekako ne sledi aktivnosti, kar ni najbolje, saj znatna sredstva pridobimo preko Katastra jam JZS. Tam pa Miha (Čekada) s pikolovsko natančnostjo prešteje in sešteje vse pike in pikice ob vestni asistenci Mateje (Ferk) in Marka (Erkerja, ki je z Logatca). In ni pardona. Nič mu ne uide. Očitno se bo treba bolj posvetiti raziskovalnim akcijam in zapisnikom!

•••Avgusta je minilo štirideset let od odkritja Brezna pod gamsovo glavico na Fužinskih

planinah v Bohinju. Pravzaprav ni šlo ravno za odkritje, saj smo skoraj padli vanj, ker je tik ob planinski poti z Vogarja na planino Viševnik (oz. Uševnik). Vračali smo se z raziskovanj podolja zahodno od Vodičnega vrha. Mrak je že bil, lilo je kot iz škafa in tako smo se v jamo podali naslednji dan. Žila (Anton Jenc) in Stane (Tomc) sta se spustila v globine, Tomaž

(P)osebne novice

Page 95: Bilten št. 27, letnik 2010

91

(Jančigaj) ju je varoval z vrha, potem pa dežural ob vhodu, saj ju kar dolgo ni bilo na plano. Medtem sem stikal po okolici in v nekem spodmolu našel lobanjo, ki bi morda lahko bila celo gamsova. Nataknili smo jo na kolec poleg vhoda v brezno in tam je vztrajala še dolga leta, jama pa je po njej dobila ime. Stane je potem napravil načrt, vendar se nismo mogli zediniti, ali je jama res taka, kot je narisana.

In so šli člani naslednje leto ponovno v jamo. Tedaj je že bil v ekipi tudi Miran (Šubelj, kasneje Sagmeister), ki je našel prehod v spodnje dele. Sledila je oktobrska akcija (–170 m), naslednje leto smo prodrli do Biafre (–330 m) in leto kasneje do »dna« (–444 m). Tu smo ajzenponarji odnehali, saj smo imeli Gamsovo vrh glave. Nadaljnje raziskave je pretežno vodil Yeti (Jurij Andjelić, DZRJ Ljubljana), ki je sodeloval že na naših akcijah in zato jamo zelo dobro poznal, sodelovali pa so večinoma člani DZRJ Ljubljana, občasno pa tudi kak član našega kluba. Končni rezultat je bil, da so prodrli dobrih 800 metrov globoko in izmerili preko pet kilometrov rovov.

Po zadnjih meritvah v Jami na Vjetrenim brdima na Durmitorju v Črni gori (Mojca in Boštjan Vrviščar) pa je jasno, da je bila Gamsova desetletja najgloblja znana jama v Jugi!

•••Zadnja leta se v Gamsovo zopet vračamo. Kaže pa, da je klubska odprava v to intere-

santno jamo letos definitivno padla v vodo. Ni in ni šlo. Ledena jama na Viševniku s svojim par sto metrov dolgim poligonom novih rovov tudi. Po zaslugi Miha (Stauta) pa je le bila dosežena skrajna dostopna točka v Požiralniku ob Zgornjem Kriškem jezeru in napravljen načrt. Vsaj to.

•••Pač pa so se raziskovanj hrabro lotili letošnji tečajniki. Zakadili so se v Prisojnik in v njem

raziskali nekaj zanimivih jam. Med drugim so izmerili in registrirali tudi Prisojnikovo okno. Čestitamo!

Gasilka z druge lanskoletne akcije v BPGG. Foto: Peter Gedei

(P)osebne novice

Page 96: Bilten št. 27, letnik 2010

Fotostrip: Luciferovanje 2009, lovska koča Kal

Page 97: Bilten št. 27, letnik 2010

Fotostrip: Luciferovanje 2009, lovska koča Kal

Page 98: Bilten št. 27, letnik 2010

94

Kataster

N a naslednih straneh je seznam zapi-snikov, ki so jih člani JK Železničar

oddali v Kataster jam Jamarske zveze Slo-venije v letih 2008/09. Jame so razvrščene po abecednem redu. V drugem stolpcu je označen tip zapisnika: A – osnovni zapisnik (odkritje nove jame), B – dopolnilni zapisnik o že znani jami, C – kartografsko gradivo, D – nerazvrščeno gradivo, E – načrt, F – fo-tografija in G – meritve. Kjer je bilo oddanih več zapisnikov istega tipa, je zraven podano število, npr. »3B, E« pomeni, da so bili v tem

letu oddani trije B- in en E-zapisnik. Če je bilo več akcij v isto jamo, je v rubriki »da-tum« podan datum zadnje akcije. Ker je v igri več datumov (datum akcije, datum izde-lave in datum oddaje zapisnika) ter več lo-čenih evidenc (društveni dnevnik, Kataster jam, osebna evidenca), je med seznamom akcij na straneh 98-105 in tem seznamom nekaj odstopanj. V zadnjem stolpcu je na-pisan zapisnikar (torej le tisti, ki je oddal zapisnik). Kadar je napisanih več imen, gre za zapisnikarje z različnih akcij.

Zapisniki, oddani v Kataster jam JZS MiHa čekaDa

Oddani zapisniki leta 2008ime jame tip datum zapisnikarBarbarino brezno A, E, G 29/12/2008 Aleš LajovicBlatno brezno pri Koritih A, B, D, E 27/12/2008 Aleš LajovicBrezno na Ržišču A, E 22/12/2008 Aleš LajovicBrezno ob meji A, E 24/12/2008 Aleš LajovicBrezno pod lovsko kočo na Komni B, C, F 25/6/2008 Miha ČekadaBrezno pod Planinico B 9/2/2008 Uroš StepišnikBrezno pod Prevejkom A 28/2/2008 Aleš LajovicBrezno Vesne in Vlaste iz Makol A, C, E 8/2/2008 Mateja FerkČahovca A, E 28/12/2008 Aleš LajovicErazmova luknja A, D 24/1/2008 Aleš LajovicFerranova buža B, 3E 2/1/2008 Milan FerranFičkolina A 28/2/2008 Aleš LajovicGrez na Logaškem polju B 6/11/2008 Aleš LajovicJama 1 pri Planinski jami B, C, F 1/6/2008 Miha ČekadaJama 1 v kamnolomu Drenov grič 2B 23/10/2008 Boštjan VrviščarJama nad Čedco A, 2E 2/1/2008 Milan FerranJama ob poti na Komno B, C, F 25/6/2008 Miha ČekadaJama pod Socerbskim gradom B 18/11/2008 Aleš LajovicJama pri gnezdu B, E Gorazd GrmekJamca nad izvirom A, E 17/12/2008 Aleš LajovicJamica A, C, D, 2E 10/4/2008 Aleš LajovicJeseniško brezno B 9/2/2008 Uroš StepišnikLedena jama v Fridrihštanjskem gozdu 2F 1/1/2008 Peter GedeiLobašgrote F 1/1/2008 Peter GedeiMačkovica A, 2E, G 30/11/2008 Boštjan VrviščarMajcetova jama (1) A, D 6/3/2008 Aleš LajovicMartinska jama pri Markovščini 3F 1/1/2008 Peter GedeiMitjina jama 3F 1/1/2008 Peter GedeiPetelinovo brezno B 9/2/2008 Uroš StepišnikPokštajnsko brezno A, E 17/12/2008 Aleš LajovicPonikve v Odolini 2F 1/1/2008 Peter GedeiPuciharjev kevdrc nad Iško B, C 19/6/2008 Mateja FerkPucov brezen 3E 6/1/2009 Milan FerranRavrihovo brezno B 21/8/2008 Alojz GrmTau Tona 2F 1/1/2008 Peter GedeiTisočnoga A, E 7/1/2007 Milan FerranTkalca jama B 14/12/2008 Miha ČekadaTri linije A, E 16/12/2008 Milan FerranZakorita 2 A, E, G 29/12/2008 Aleš LajovicŽažaba A, E 22/4/2008 Milan Ferran

Page 99: Bilten št. 27, letnik 2010

95

Kataster

Oddani zapisniki leta 2009ime jame tip datum zapisnikarAlahu zamolčana A, E, F, G 3/9/2007 Miha MelinkAleševo brezno B 3/3/2009 Aleš LajovicAndrejev zavod A, C, E 10/12/2009 Aleš LajovicAndrejevo brezno A, E 14/5/2009 Aleš LajovicAnžetova jama F 15/4/2009 Mateja FerkBabja luknja B 7/12/2009 Matej LiparBestažovca B 10/12/2009 Franc MalečkarBrezno hrabrega arheologa A, E, F, G 30/8/2007 Miha MelinkBrezno nad Kotliči F 2/4/2009 Mateja FerkBrezno ob Matildini cesti F 25/3/2009 Mateja FerkBrezno ob meji (Zakorita III) B 27/8/2009 Aleš LajovicBrezno poštenega geografa A, C, E, F, G 8/11/2009 Mateja FerkBrezno pri Malem Globoščaku F 27/4/2009 Mateja FerkBrezno pri Mali Ligojni A, E 10/12/2009 Aleš LajovicBrezno pri Pajkovki F 27/4/2009 Mateja FerkBrezno pri smrekah A, C, E 9/12/2009 Aleš LajovicBrezno pri Sv. Petru B, D 22/8/2009 Aleš LajovicBrezno v brezstropi jami A, E, F 5/9/2007 Miha MelinkBruhalnik pri gradu Snežnik B. C. F 13/9/2009 Miha ČekadaDolnja jama B, F 11/10/2009 Mateja FerkDvojno brezno pri Škocjanu F 25/3/2009 Mateja FerkFerranova buža B, 2E 16/12/2009 Milan Ferran, Peter GedeiFrenkova jama F 25/3/2009 Mateja FerkIvanove doline A, C, E 9/12/2009 Aleš LajovicJama 1 nad Farjevko F 27/4/2009 Mateja FerkJama 1 v Repoluskovih pečinah C, F 28/10/2009 Mateja FerkJama 2 nad Farjevko F 27/4/2009 Mateja FerkJama 2 v Repoluskovih pečinah C, F 28/10/2009 Mateja FerkJama nad Kotliči 2E, F 25/3/2009 Mateja FerkJama v Kaliču A, C, E 8/12/2009 Aleš LajovicJama v Šmarnem griču A, C, E 10/12/2009 Aleš LajovicJolbesloch A, C, E, F, G 8/11/2009 Mateja FerkKonglomeratovka A, E, G 13/12/2009 Mojca Vrviščar ZazulaLenarčičeva jama 1 C, F 14/11/2009 Matej Lipar, Mateja FerkLenarčičeva jama 2 A, B, C, E, F, G 5/11/2009 Matej Lipar, Mateja FerkMajcetova jama E, G 10/10/2009 Boštjan VrviščarMalo brezno v Krncovem talu B, C, F 10/11/2009 Matej Lipar, Mateja FerkMaroltov kevderc B, C, F 10/11/2009 Matej Lipar, Mateja FerkMecetova jama A, G 10/10/2009 Boštjan VrviščarMlinška jama B, E 11/11/2009 Boštjan VrviščarNandetova jama B, 2E, F 11/11/2009 Boštjan VrviščarNovokrajska jama B 28/4/2009 Aleš LajovicOkno F 27/4/2009 Mateja FerkPajkovka F 27/4/2009 Mateja FerkPečenevka B, D 10/10/2009 Boštjan VrviščarPodoknica A, C, E, F, G 31/8/2009 Matej LiparPodokničar A, C, E, F, G 3/11/2009 Matej LiparPotrpežljivka A, E, F 11/11/2009 Mojca Vrviščar Zazula, Boštjan VrviščarPucov brezen B, 2E 16/12/2009 Milan FerranSkedenc A, E 2/11/2009 Aleš LajovicSpodmol pod Škocjanom F 2/4/2009 Mateja FerkŠiroko brezno pod Činkojco B 12/3/2009 Aleš LajovicŠvicarka A, C, E, F, G 2/10/2009 Mateja FerkTkalca jama F 2/4/2009 Mateja FerkTrlice 3 F 11/10/2009 Mateja FerkVelika konta B 9/2/2017 Aleš LajovicVelika Prepadna jama A, B, 2E, F, G 9/2/2009 Aleš Lajovic, Boštjan VrviščarVeliki Naravni most F 2/4/2009 Mateja FerkViljamovka A, C, E 27/6/2009 Mateja FerkVodna jama nad Očesi F 25/3/2009 Mateja FerkŽirovcova jama A, 2E 15/12/2009 Milan Ferran

Page 100: Bilten št. 27, letnik 2010

96

V naslednjih dveh tabelah je seznam vseh novih jam, ki jih je na podlagi

zapisnikov JK Železničar registriral Kataster jam Jamarske zveze Slovenije. Zaradi zami-

ka, ki preteče od oddaje zapisnika do njegove obdelave, je lahko jama registrirana še isto leto ali pa leto pozneje.

Registrirane jame v Katastru jam JZS MiHa čekaDa

Registrirane jame leta 2008kat. št. ime jame zapisnikar9239 Lajovicloch Stepišnik Uroš 9240 Jama neskončnega travnika Stepišnik Uroš 9241 Jama za sodom Ferk Mateja, Stepišnik Uroš 9242 Votlinka Ferk Mateja, Klemenčič Ivan 9243 Mogočni skozenjc Stepišnik Uroš, Trček Iztok 9244 Brezno pri fapah Abramovič Stepišnik Uroš, Trček Iztok 9245 Brezno Janija Nanija Stepišnik Uroš 9246 Hrustolada Stepišnik Uroš 9247 Bajazidova pečina Stepišnik Uroš 9248 Jama molčeče šoje Stepišnik Uroš 9249 Aleksandrinka Stepišnik Uroš 9250 Jama Bandirma Stepišnik Uroš 9251 Jolbetov skret pri Skozenjcu G35/D22 Trček Iztok 9252 Skozenjc G35/D22 Vrviščar Boštjan 9253 Inkova jama Hornak Milan 9254 Eldina Melink Miha 9255 Pirčkov rov Stepišnik Uroš 9256 Jama malo za hribom Vrviščar Boštjan 9257 Trikotna ožinica Ferk Mateja 9258 Pod zeleno brado Klemenčič Ivan 9259 Sportbili Vrviščar Boštjan 9260 Medvedova popihnica Klemenčič Ivan 9261 Sulejmanovo brezno Stepišnik Uroš 9262 Jama razsute bazilike Ferk Mateja 9263 Brezno hrabrega stomatologa Klemenčič Ivan 9264 Nodijeva jama Čekada Primož 9341 Puciharjev kevdrc nad Iško Stepišnik Uroš 9342 Jama nad Čedco Ferran Milan 9343 Jamica Lajovic Aleš

Registrirane jame leta 2009kat. št. ime jame zapisnikar8516 Razpoka pri Veliki konti Lajovic Aleš 9519 Tisočnoga Ferran Milan 9520 Žažaba Ferran Milan 9521 Jama Tri linije Ferran Milan 9522 Jamica nad izvirom Lajovic Aleš 9523 Barbarino brezno Lajovic Aleš 9640 Viljamovka Ferk Mateja 9641 Andrejevo brezno 1 Lajovic Aleš 9642 Velika Prepadna jama Lajovic Aleš

Kataster

Page 101: Bilten št. 27, letnik 2010

97

št. priimek in ime1 Bacetič Goran - Baco2 Basarič Suzana3 Bergant Janez4 Bernik Dane - Dane5 Brvar Benjamin6 Celarc Miha7 Cvar Matjaž8 Čehić Mirela9 Čekada Miha10 Erznožnik Andrej - Erzo11 Ferk Mateja12 Ferran Milan13 Gedei Peter14 Gedei Tibor15 Glavina Jani16 Gostinčar Petra17 Hitij Tomaž18 Hladnik Bojana19 Hladnik Dejan20 Hliš Andrej21 Horňák Milan22 Horvat Sandi23 Hrdlička Bergelj Roman24 Hrdlička Bergelj Vesna25 Huskić Suzana26 Hussu Vito27 Ilič Uroš28 Jager Kristina29 Jager Sara30 Jakopin Stojan31 Janežič Kristina32 Jenc Anton - Žila33 Jenc Milena34 Jeretina Snežana - Sneki35 Jurkovič Borut - Pac36 Kaluža Tea37 Kidrič Roman38 Klemenčič Ivan39 Klinkon Ines40 Kobe Ana41 Kodelja Blaž42 Kralj Marija

43 Krašovec Marko ml.44 Krašovec Marko st.45 Kronegger Danica46 Kronegger Tine47 Kuzmič Milan - Badi48 Lajovic Aleš49 Lazar Matej50 Lipar Matej51 Matijević Nebojša52 Meglič Mojca53 Melink Miha - Glumac54 Mesojednik Robi55 Mihailovski Matej56 Mlinar Ciril - Cic57 Novak Karlo Drago58 Perpar Igor59 Petek Tomo60 Petrovčič Jernej - Jerko61 Raztresen Marjan62 Reid Josiane63 Robič Nadja64 Robič Viktor - Brko65 Rupnik Valter66 Simonič Matej67 Smrke Janez68 Staut Miha69 Stepišnik Uroš - Stepo70 Stritar Mojca71 Stržinar Andrej - Sale72 Šalehar Anja73 Šanjug Mate74 Šmit Žiga75 Štrempfelj Daniela76 Šuštar Marko77 Trček Iztok - Jolbe78 Triglav Čekada Mihaela79 Trobec Marjan80 Uršič Primož81 Viršek Damjan82 Volk Sašo83 Vrhovec Igor84 Vrviščar Boštjan - Bole85 Vrviščar Zazula Mojca

Seznam članov JK ŽelezničarNapisani so vsi tisti, ki so v letih 2008 ali 2009 plačali članarino.

Članstvo

Page 102: Bilten št. 27, letnik 2010

98

Akcije

Akcije leta 2008št. datum jama udeleženci1 2.1. Jama v Vranji peči Milan Ferran, Uroš Ilič2 5.1. Božiček Milan Ferran, Ljubo Golob3 5.1. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj, Janez Kanoni4 6.1. dihalnik pri Skednenci Jernej Petrovčič + 3 DZRJ Ljubljana (Janez Pucihar, Matjaž Šušteršič, Roman)5 10.1. jama Vrh Uroš Ilič, Dare Hribar6 12.1. Mošenac Milan Ferran, Nebojša Matijević, Miha Celarc, Simon Oprešnik, Suzana Basarič,

Igor Vrhovec, Iztok Trček, Uroš Ilič7 13.1. Zelške jame Miha Melink, Milan Horňák, Marjetka Jerič, Nebojša Matijević, Blaž Kodelja,

Sara Jager, Matjaž Cvar, Valter Rupnik8 18.1. Obrh Uroš Ilič, Dare Hribar9 19.1. Obrh Uroš Ilič, Dare Hribar10 20.1. Gradišnica Robi Mesojednik, Ines Klinkon, Miha Staut, Miha Melink, Mojca in Boštjan Vrviščar,

Matjaž Cvar, Blaž Kodelja, Ana Maria Cabanas Plana, Valter Rupnik11 21.1. Božiček na Zaplani Milan Ferran, Ljubo Golob12 23.1. Obrh Uroš Ilič, Dare Hribar13 24.1. Novoletno brezno v Kočevskem rogu Uroš Ilič + 514 26.1. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj, Janez Kanoni15 26.1. Dvatisoča jama Valter Rupnik, Blaž Kodelja, Snežana Jeretina, Mateja Ferk, Pedro Ruz Vega (Španec)16 27.1. Jama pri Svetih treh kraljih Marko Krašovec + sin, Ines Klinkon, Miha Staut, Miha Melink, Mojca in Boštjan

Vrviščar, Jernej Petrovčič, Mirela Čehić, Jaka Bevk, Snežana Jeretina, Matej Simonič, Sara Jager, Mateja Ferk, Damjan Intihar, Ana Maria Cabanas Plana in Pedro Ruz Vega (Španca), Marko Erker (JD Logatec)

17 1.2. Mik Jernej Petrovčič18 7.2. Hajdina Milan Horňák, Boštjan Vrviščar, Petra Gostinčar19 8.2. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj20 8.2. Fičkolina, Brezno nad Prevejkom Aleš Lajovic21 9.2. Božiček Milan Ferran, Ljubo Golob22 10.2. Dihalnik pri Skednenci Jernej Petrovčič, Janez Kanoni23 10.2. Predvratnica Mojca in Boštjan Vrviščar, Nebojša Matijević, Milan Horňák, Snežana Jeretina,

Marko Krašovec, Anja Šalehar, Roman Kidrič, Matej Simonič24 10.2. Mačkovica Valter Rupnik, Martina Kokošínská + 125 16.2. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj, Janez Kanoni26 17.2. Hotiške ponikve Peter Gedei, Snežana Jeretina, Mojca in Boštjan Vrviščar, Ines Klinkon, Miha Staut,

Roman Kidrič, Anja Šalehar, Valter Rupnik, Miha Melink, Nebojša Matijević, Dejan in Bojana Hladnik, Jernej Petrovčič, Milan Horňák, Tea Kaluža, Miha Šumnik, Matjaž Cvar

27 21.2. Božiček Milan Ferran, Ljubo Golob28 23.2. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj29 24.2. Planinska jama Ines Klinkon, Miha Staut, Mirela Čehić, Mojca in Boštjan Vrviščar, Nebojša Matijević,

Jernej Petrovčič, Valter Rupnik, Robi Mesojednik, Miha Melink, Matjaž Cvar, Danilo Bernik, Sara Jager, Zdenka Žitko (JD Sežana), Gašper Eiselt (AO Črnuče)

30 28.2. Majcetova jama 1 Aleš Lajovic31 1.3. Mik Jernej Petrovčič, Janez Kanoni, Peter Japelj32 2.3. Prepadna jama Ines Klinkon, Miha Staut, Jernej Petrovčič, Snežana Jeretina, Mirela Čehić, Mojca in

Boštjan Vrviščar33 2.3. Vranja jama, Mrzla jama Valter Rupnik + 734 8.3. Mik Peter Japelj, Jernej Petrovčič35 9.3. Predjama (vzhodni rov) Tea Kaluža, Mojca in Boštjan Vrviščar, Robi Mesojednik, Valter Rupnik, Mirela

Čehić, Snežana Jeretina, Anja Šalehar, Roman Kidrič, Rok Tkavc, Milan Horňák, Matjaž Cvar + 3

36 9.3. Betalov spodmol Rok Žibrat37 14.3. Županova jama, Viršnica Uroš Ilič + 50 (TV)38 15.3. Ferranova buža Jernej Petrovčič, Miha Staut, Milan Ferran39 15.3. Majcetova jama 1 Aleš Lajovic, Milan Horňák40 16.3. Žiglovca Nebojša Matijević, Mojca in Boštjan Vrviščar, Snežana Jeretina41 20.3. Jama pri gnezdu Miha Celarc, Gorazd Grmek + 142 20.3. Punkevní jeskyně (Češka) Valter Rupnik43 20.3. Brezno pri Gamsovi glavici Valter Rupnik, Boštjan Vrviščar44 22.3. Apolonova jama, jama Žlahtni most Rok Tkavc, Rok Žibrat, Uroš Stepišnik, Snežana Jeretina, Petra Gostinčar45 22.3. Prepadna jama Jernej Petrovčič, Ines Klinkon, Miha Staut, Peter Gedei, Igor Perpar, Mirela Čehić46 23.3. Mačkovica Snežana Jeretina, Rok Žibrat + 447 29.3. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj

Seznami akcij JKŽ

Page 103: Bilten št. 27, letnik 2010

99

Akcije

št. datum jama udeleženci48 29.3. Turkova jama (tečaj) Robi Mesojednik, Blaž Kodelja, Miha Staut, Valter Rupnik, Nebojša Matijević, Aljoša

Pečar, Suzana Huskić, Damjan Intihar, Sara Jager, Mateja Ferk, Snežana Jeretina49 30.3. Jama pri gnezdu Matej Lazar + 150 5.4. Mik Valter Rupnik, Jernej Petrovčič, Peter Japelj51 6.4. Planinska jama (tečaj) Jernej Petrovčič, Miha Staut, Miha Melink, Ines Klinkon, Robi Mesojednik, Rok

Žibrat, Suzana Huskić, Matej Lazar, Aljoša Pečar, Blaž Kodelja, Ana Kobe, Primož Uršič, Janez Bregant, Roman Kidrič, Anja Šalehar, Valter Rupnik, Ljubo Golob, Ana Maria Cabanas Plana in Pedro Ruz Vega (Španca)

52 6.4. Jama divjega moža, Pečenjevka Mojca in Boštjan Vrviščar53 12.4. Martinska jama Roman Kidrič, Anja Šalehar, Bojana in Dejan Hladnik, Milan Kuzmič, Rok Žibrat,

Matej Lazar, Suzana Huskić, Ana Kobe, Blaž Kodelja, Nebojša Matijević, Ana Maria Cabanas Plana in Pedro Ruz Vega (Španca) + 5

54 12.4. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj, Andrej Erznožnik - Erzo55 12.4. Ciganska jama Valter Rupnik + 156 12.4. Ferranova buža Milan Ferran57 13.4. Najdena jama (tečaj) Matej Lazar, Ana Kobe, Suzana Huskić, Blaž Kodelja, Robi Mesojednik, Mateja Ferk,

Jernej Petrovčič, Valter Rupnik, Ivan Klemenčič, Rok Šoštarič58 13.4. Pečenjevka Mojca in Boštjan Vrviščar59 13.4. Postojnska jama Aleš Lajovic60 19.4. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj61 19.4. Ljubljanski grad (tečaj) Robi Mesojednik, Primož Uršič, Rok Žibrat, Sara Jager, Kristina Jager, Nebojša in

Radana Matijević, Mojca in Boštjan Vrviščar, Mateja Ferk, Borut Jurkovič + Bor, Miha Čekada + 2, Mirela Čehić

62 20.4. Škamperlova jama Robi Mesojednik, Primož Uršič, Rok Žibrat, Sara Jager, Matej Lazar, Suzana Huskić, Blaž Kodelja, Ana Kobe, Janez Bregant, Valter Rupnik, Mojca in Boštjan Vrviščar, Jernej Petrovčič, Roman Kidrič, Anja Šalehar, Ines Klinkon, Miha Staut

63 25.4. Jama pri gnezdu Matej Lazar, Primož Uršič, Borut Komac, Gorazd Grmek, Suzana Huskić64 26.4. Kozlovka Valter Rupnik, Miha Staut, Ines Klinkon, Marko Krašovec, Suzana Huskić, Damjan

Intihar, Luka Zalokar65 27.4. Gra 8 (Gradišče) Mojca in Boštjan Vrviščar, Miha Staut, Ines Klinkon, Peter Gedei, Valter Rupnik,

Primož Uršič, Suzana Huskić, Damjan Intihar, Luka Zalokar66 27.4. Umbertinijeva jama Valter Rupnik, Suzana Huskić, Primož Uršič, Jernej Petrovčič, Marko Krašovec +

sin, Luka Zalokar, Damjan Intihar67 28.4. Dvatisoča jama Valter Rupnik, Matej Lazar68 2.5. Mačkovica, Unška Koliševka Nebojša Matijević + 169 3.5. Berama (Grčija) Milan Horňák, Marjetka Jerič70 3.5. Vrhniška jama Matej Lazar, Borut Komac71 7.5. Jama pri gnezdu Borut Komac, Matej Lazar, Gorazd Grmek72 10.5. Jama pod Bukovim vrhom Suzana Huskić, Matej Lazar73 10.5. Vrhniška jama Matej Lazar, Blaž Kodelja, Suzana Huskić74 11.5. Rakov Škocjan (tečaj) Ana Kobe, Blaž Kodelja, Suzana Huskić, Nebojša Matijević, Mateja Ferk, Jernej

Petrovčič, Uroš Stepišnik75 11.5. Habečkov brezen Mojca in Boštjan Vrviščar, Miha Staut, Ines Klinkon, Valter Rupnik76 12.5. dihalnik pod Stoto jamo Jernej Petrovčič, Janez Kanoni77 13.5. dihalnik pod Stoto jamo Jernej Petrovčič, Janez Kanoni78 15.5. Jama pri gnezdu Suzana Huskić, Matej Lazar79 15.5. nova jama ob avtocesti blizu Biča Daniela Štrempfelj80 16.5. Viršnica Rok Žibrat, Snežana Jeretina81 17.5. Jama pri gnezdu Matej Lazar, Borut Komac, Suzana Huskić, Miha Celarc, Gorazd Grmek82 17.5. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj83 17.5. Ferranova buža Milan Ferran, Ljubo Golob84 18.5. Tau Tona, Tau Tona 2, Jama na razpotju Matej Lazar, Jernej Petrovčič, Blaž Kodelja, Andrej Erznožnik - Erzo85 21.5. Vojaška jama, Grmelarceva jama Matej Lazar, Suzana Huskić, Borut Komac86 21.5. dihalnik pod Stoto jamo Jernej Petrovčič, Janez Kanoni87 23.5. Chýnovská jeskyne (Češka) Milan Horňák88 24.5. Vranja jama, Mrzla jama, Skednena jama Andrej Erznožnik - Erzo + družina, Stanko Bajt89 24.5. Golokratna jama Matej Lazar, Primož Uršič, Suzana Huskić90 24.5. Brezno pri gamsovi glavici Boštjan Vrviščar, Valter Rupnik91 25.5. Donja in Gornja Cerovačka Špilja (Gospić, Hrvaška) Mateja Ferk, Blaž Kodelja + geografi92 25.5. Umbertinijeva jama, Gra 8 (Gradišče) Mojca in Boštjan Vrviščar, Miha Staut, Ines Klinkon, Snežana Jeretina, Andrej

Erznožnik - Erzo, Peter Gedei93 25.5. Rakov Škocjan (tečaj) Jernej Petrovčič, Miha Melink, Suzana Huskić, Matej Lazar, Rok Žibrat, Primož Uršič94 28.5. Šimnova jama Matej Lazar, Suzana Huskić, Primož Uršič95 1.6. Planinska jama (dan otrok) Iztok Trček - Jolbe z družino, Igor Perpar in Simona Glavan + otroka, Milan Horňák,

Marjetka Jerič, Matej Simonič + sin, Miha in Mihaela Čekada + otroka, Mojca in Boštjan Vrviščar, Predrag Novaković + sin

96 1.6. Jama 1 pri Planinski jami Miha in Mihaela Čekada + otroka97 1.6. Rakov Škocjan (tečaj) Jernej Petrovčič, Ana Kobe, Sara Jager, Rok Žibrat, Boštjan Vrviščar

Page 104: Bilten št. 27, letnik 2010

100

Akcije

št. datum jama udeleženci98 3.6. Gradišnica Valter Rupnik, Matej Lazar, Borut Komac, Primož Uršič99 4.6. Mačkovica Rok Žibrat + 1100 5.6. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj101 6.6. Ferranova buža Milan Ferran, Franci Gabrovšek (DZRJ Ljubljana)102 7.6. Skednena jama Jernej Petrovčič, Miha Staut, Ines Klinkon, Mateja Ferk, Suzana Huskić, Blaž

Kodelja, Ivan Klemenčič, Tea Kaluža, Miha Melink, Damjan Intihar, Matej Zalokar (JD Rakek)

103 8.6. Vetrovna jama, Tau Tona 2 Jernej Petrovčič, Rok Žibrat, Primož Uršič, Suzana Huskić, Matej Lazar, Valter Rupnik

104 14.6. Marijino brezno Milan Horňák, Marjetka Jerič, Valter Rupnik, Rok Žibrat, Nicholas Gidley - Rain + 1105 14.6. Rakov Škocjan (potrjevanje licenc inštruktorjem) Miha Celarc, Dejan Hladnik + inštruktorji JZS106 15.6. Mravljetovo brezno v Gošarjevih rupah Jernej Petrovčič, Matej Lazar, Rok Žibrat107 19.6. Majčevo brezno Matej Lazar, Valter Rupnik, Rok Žibrat, Suzana Huskić108 21.6. Ledena jama na Viševniku Peter Gedei, Dejan Hladnik, Andrej Stržinar, Borut Jurkovič109 21.6. Vidrina jama Ljubo Golob, Milan Ferran110 22.6. Jeralovo brezno Matej Lazar, Milan Horňák111 22.6. Pečenjevka Mojca in Boštjan Vrviščar, Iztok Trček - Jolbe112 25.6. Jama ob poti na Komno Miha Čekada, Roman Modic113 25.6. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj, Janez Kanoni114 28.6. Žiarna (Slovaška) Milan Horňák + 2 iz Speleoklub Malá Fatra115 28.6. Zelške jame Mateja Ferk, Blaž Kodelja116 28.6. Grda jama Mojca in Boštjan Vrviščar, Valter Rupnik117 29.6. Cueva de Drach (Mallorca, Španija) Milan Ferran118 29.6. Ponikve v Jezerini Mojca in Boštjan Vrviščar, Valter Rupnik119 5.7. Brezno pri Leški planini Valter Rupnik, Uroš Ilič, Nace Labernik 120 5.7. Biserujka (Krk, Hrvaška) Peter Gedei + družina121 6.7. Gašpinova jama Miha Staut, Ines Klinkon, Mojca in Boštjan Vrviščar, Snežana Jeretina, Nebojša

Matijević, Milan Horňák, Miha Melink, Damjan Intihar122 9.7. Jama na meji Valter Rupnik, Matej Lazar123 12.7. Drnovček Ljubo Golob, Milan Ferran124 12.7. Malensko brezno Jernej Petrovčič, Peter Japelj125 12.7. Titova pećina (BiH) Mateja Ferk, Blaž Kodelja, Ivan Klemenčič, Jure Tičar (JK Kostanjevica) + 2126 13.7. Pokljuška luknja Mojca in Boštjan Vrviščar, Milan Horňák, Marjetka Jerič, Snežana Jeretina127 13.7. Golobeja jama Valter Rupnik128 16.7. Šimenkovo brezno Valter Rupnik, Matej Lazar, Gorazd Grmek, Borut Komac129 17.7. Modro jezero (Imotski, Hrvaška) Mateja Ferk, Blaž Kodelja, Ivan Klemenčič, Jure Tičar (JK Kostanjevica) + 2130 19.7. Mik Jernej Petrovčič131 19.7. Županova jama Miha Čekada z družino132 20.7. Velika Veternica, Mala Veternica Mojca in Boštjan Vrviščar, Snežana Jeretina133 23.7. Jama pri gnezdu Valter Rupnik, Matej Lazar, Miha Celarc, Gorazd Grmek134 26.7. Vidrina jama Milan Ferran135 27.7. Kamenšca Mojca in Boštjan Vrviščar, Valter Rupnik, Mateja Ferk, Snežana Jeretina136 28.7. Jama nad Čedco, jama pod Škofovovo kapo Milan Ferran137 30.7. Jama za Teglovko Matej Lazar, Valter Rupnik138 2.8. Potočka zijalka Miha in Mihaela Čekada139 4.8. Postojnska jama Milan Horňák + nečak Samo140 9.8. Ledena jama na Viševniku Miha Staut, Ines Klinkon, Mojca in Boštjan Vrviščar, Bojana in Dejan Hladnik, Borut

Jurkovič, Miha Celarc, Snežana Jeretina, Peter Gedei141 10.8. Chýnovská jeskyne (Češka) Valter Rupnik, Martina Kokošínská142 10.8. Jama nad Čedco, jama pod Škofovovo kapo Milan Ferran, Joži Hribar143 13.8. Planinska jama Jernej Petrovčič + 5 (Španci)144 13.8. Vranja peč Milan Ferran, Jernej Petrovčič, Uroš Ilič145 14.8. Štrpadura (Žminj, Hrvaška) Suzana Huskić + 5 (Speleološka udruga Pula, Speleološko društvo Istra)146 16.8. Požiralnik ob Zgornjem Kriškem jezeru Ines Klinkon, Miha Staut, Jernej Petrovčič147 16.8. Divje jezero (potop) Roman Kidrič148 18.8. Druga jama v Planjavi Roman Kidrič, Anja Šalehar149 20.8. Najdena jama Primož Uršič, Matej Lazar, Suzana Huskić, Valter Rupnik150 21.8. Pucov brezen Milan Ferran151 23.8. Hrušiške ponikve Mojca in Boštjan Vrviščar, Valter Rupnik, Suzana Basarič, Igor Vrhovec, Milan

Horňák, Jernej Petrovčič152 27.8. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj153 28.8. Brimšca Matej Lazar + 1154 30.8. Pucov brezen Valter Rupnik, Milan Ferran155 30.8. Zelške jame Nebojša Matijević, Snežana Jeretina, Kristina Jager + 1156 3.9. Pucov brezen Suzana Basarič, Milan Ferran157 6.9. Pucov brezen Valter Rupnik, Milan Ferran158 7.9. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj159 7.9. Jama pri Žireh Robi Mesojednik

Page 105: Bilten št. 27, letnik 2010

101

Akcije

št. datum jama udeleženci160 10.9. Jama pri gnezdu Suzana Huskić, Matej Lazar161 12.9. Pucov brezen Valter Rupnik, Milan Ferran162 13.9. Mik Jernej Petrovčič, Suzana Huskić, Miha Celarc163 15.9. Brlog, Cigánka (Slovaška) Milan Horňák + 3 iz Speleoklub Malá Fatra164 18.9. Orle (rudnik črnega premoga) Aleš Lajovic, Mateja Ferk165 20.9. Pucov brezen Valter Rupnik, Milan Ferran166 21.9. Lipiška jama 2 Bojana in Dejan Hladnik, Nebojša Matijević, Roman Kidrič, Anja Šalehar,

Valter Rupnik, Martina Kokošínská, Tea Kaluža, Jernej Petrovčič, Snežana Jeretina167 25.9. Vranja jama Robi Mesojednik, Sara Jager, Jernej Petrovčič + 1168 27.9. Vilenica Nebojša Matijević + 2169 27.9. Ferranova buža Milan Ferran, Franci Gabrovšek (DZRJ Ljubljana)170 1.10. Pucov brezen Milan Ferran, Suzana Basarič171 2.10. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj172 5.10. Gradišnica Jernej Petrovčič173 8.10. Pucov brezen Milan Ferran, Kristina Jager174 9.10. Mačkovica Dejan Hladnik + 2175 11.10. Požiralnik ob Zgornjem Kriškem jezeru Miha Staut, Peter Gedei, Milan Ferran176 12.10. Mačkovica Mojca in Boštjan Vrviščar, Benjamin Brvar, Snežana Jeretina, Jernej Petrovčič,

Nebojša Matijević, Matej Mihailovski, Roman Kidrič, Anja Šalehar, Jani Glavina, Damjan Intihar, Matej Zalokar, Milan Horňák, Andrej Erznožnik - Erzo, Roman in Vesna Hrdlička Bergelj

177 12.10. Kostanjeviška jama Mateja Ferk, Blaž Kodelja, Jure Tičar + 1178 17.10. Vranja jama Aleš Lajovic179 18.10. Ferranova buža Uroš Ilič + 3 (JK Krka)180 18.10. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj181 18.10. Vranja jama Josiane Reid, Kristina Janežič, Benjamin Brvar, Jani Glavina, Robi Mesojednik,

Mojca in Boštjan Vrviščar182 19.10. Bestažovca Matej Mihailovski183 19.10. Veliko Okence Matej Mihailovski, Roman Kidrič184 21.10. Lipiška jama Matej Lazar, Gorazd Grmek + 1185 22.10. Mačkovica Suzana Huskić, Jernej Petrovčič, Valter Rupnik, Mateja Ferk, Boštjan Vrviščar186 24.10. Jama v cestah Matej Simonič, Roman Kidrič, Ljubo Golob, Milan Ferran187 25.10. Kavkna jama Dejan Ristič, Ines Klinkon, Miha Staut188 26.10. Lobaschgrotte Anja Šalehar, Roman Kidrič, Snežana Jeretina, Nebojša Matijević, Josiane Reid,

Kristina Janežič, Jani Glavina, Matej Mihailovski, Neda Grošelj, Marko Krašovec189 26.10. Dobličica Roman Kidrič, Matej Mihailovski190 26.10. Škocjanske jame Peter Gedei191 26.10. Modra špilja, Zelena špilja (Hrvaška) Miha Melink, Damjan Intihar + 2192 29.10. Mačkovica Mateja Ferk, Suzana Huskić, Jernej Petrovčič, Matej Lazar193 1.11. Žirovcova jama Milan Ferran, Ljubo Golob194 1.11. Mik Peter Japelj, Jernej Petrovčič195 1.11. Kostanjeviška jama Jure Tičar, Uroš Stepišnik, Mateja Ferk, Ana Kobe + 2196 2.11. Barjanska jama Matej Mihailovski, Neda Grošelj, Bojana in Dejan Hladnik, Roman Kidrič, Anja

Šalehar + 2197 2.11. Bestažovca Mojca in Boštjan Vrviščar, Matej Simonič198 2.11. Lisičina jama Mateja Ferk, Jure Tičar, Blaž Kodelja, Uroš Stepišnik + 2199 5.11. Mik Matej Lazar, Jernej Petrovčič200 8.11. Ocizeljske ponikve Jani Glavina, Nebojša Matijević, Anja Šalehar, Roman Kidrič, Dejan in Bojana

Hladnik, Benjamin Brvar201 8.11. Mik Jerenj Petrovčič202 9.11. Malensko brezno Jernej Petrovčič, Mojca in Boštjan Vrviščar, Petra Gostinčar, Josiane Reid203 11.11. Brlog (Slovaška) Milan Horňák204 16.11. Bečka jama Mojca in Boštjan Vrviščar205 19.11. Mačkovica Milan Horňák, Suzana Huskić, Boštjan Vrviščar206 22.11. Govic Borut Jurkovič, Iztok Trček, Miha Staut, Ines Klinkon + 8207 23.11. Žirovcova jama Jani Glavina, Milan Ferran208 23.11. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj209 29.11. Mik Jernej Petrovčič210 30.11. Majcetova jama 1 in 2 Boštjan Vrviščar, Milan Horňák, Vesna Hrdlička Bergelj, Josiane Reid, Benjamin

Brvar, Snežana Jeretina211 30.11. dihalnik pod Stoto jamo Janez Kanoni, Jernej Petrovčič212 30.11. Žirovcova jama Milan Ferran, Ljubo Golob213 2.12. dihalnik pod Stoto jamo Janez Kanoni, Jernej Petrovčič214 3.12. dihalnik pod Stoto jamo Janez Kanoni, Jernej Petrovčič215 6.12. Mik Jernej Petrovčič216 6.12. Ferranova buža Franci Gabrovšek, Milan Ferran + 6 DZRJ Ljubljana (Nataša Đurić, Tamara Klar,

Tomaž Kranjc, Luka Gale, David Gale, Matija Perme

Page 106: Bilten št. 27, letnik 2010

102

Akcije

št. datum jama udeleženci217 7.12. Jančja jama Nebojša Matijević, Mojca in Boštjan Vrviščar, Suzana Huskić, Josiane Reid, Jani

Glavina, Miha Celarc, Matjaž Cvar, Benjamin Brvar, Snežana Jeretina218 7.12. Žirovcova jama Milan Ferran, Ljubo Golob219 11.12. Ferranova buža Milan Ferran, Franci Gabrovšek (DZRJ Ljubljana)220 13.12. Žirovcova jama Ljubo Golob, Milan Ferran221 20.12. Žirovcova jama Ljubo Golob, Milan Ferran222 23.12. Jama pri Svetih treh kraljih Valter Rupnik, Matej Lazar, Jernej Petrovčič223 24.12. Ajherjevo brezno Valter Rupnik224 26.12. Žirovcova jama Ljubo Golob, Milan Ferran, Kristina Jager 225 28.12. Kačna jama Valter Rupnik, Jernej Petrovčič, Matej Lazar, Rok Žibrat, Zdenka Žitko (JD Sežana)226 29.12. Žirovcova jama Suzana Basarič, Milan Ferran

Akcije leta 2009št. datum jama udeleženci1 1.1. Bečka jama pod Žumberkom, Jama Zdenec Mojca in Boštjan Vrviščar, Milan Horňák, Marjetka Jerič, Snežana Jeretina,

Benjamin Brvar, Matjaž Cvar2 2.1. Tau Tona 2 Jernej Petrovčič, Zdenka Žitko (JD Sežana)3 3.1. dihalnik pod Stoto jamo Jernej Petrovčič, Janez Kanoni4 11.1. dihalnik nad Bistro Jernej Petrovčič, Peter Japelj, Zdenka Žitko (JD Sežana)5 12.1. Jama pri Svetih treh kraljih Snežana Jeretina, Benjamin Brvar, Jernej Petrovčič, Andrej Erznožnik - Erzo,

Nebojša Matijević, Matjaž Cvar, Rok Žibrat, Damjan Intihar, Zdenka Žitko (JD Sežana), Stane Bajt + 1

6 17.1. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj7 24.1. dihalnik nad Bistro Jernej Petrovčič, Peter Japelj, Zdenka Žitko (JD Sežana)8 24.1. Prepadna jama Valter Rupnik, Peter Gedei, Suzana Huskić, Miha Staut, Ines Klinkon, Jani Glavina,

Andrej Stržinar, Miha Celarc9 24.1. Žirovcova jama Andrej Erznožnik - Erzo, Milan Ferran, Stane Bajt10 25.1. Mačkovica Miha Staut, Ines Klinkon, Mojca in Boštjan Vrviščar, Snežana Jeretina, Benjamin

Brvar, Miha Melink, Mateja Ferk, Andrej Erznožnik - Erzo + 411 31.1. Prepadna jama Ines Klinkon, Miha Staut, Jernej Petrovčič, Petra Gostinčar12 31.1. Velika Prepadna jama Aleš Lajovic13 1.2. Bistra 1 Andrej Erznožnik - Erzo, Stane Bajt14 1.2. Grotta Impossibile (Trst, Italija) Mojca in Boštjan Vrviščar, Jernej Petrovčič, Nebojša Matijević, Snežana Jeretina,

Benjamin Brvar, Zdenka Žitko (JD Sežana)15 7.2. Žirovcova jama Milan Ferran, Ljubo Golob, Franček Gabrovšek16 7.2. dihalnik nad Bistro Jernej Petrovčič, Peter Japelj, Zdenka Žitko (JD Sežana)17 7.2. Škocjanske jame Peter Gedei18 7.2. Zelške jame Nebojša Matijević + 1019 8.2. Jama v Partu pri ogradi, Jama v Brundlovem partu Mojca in Boštjan Vrviščar, Benjamin Brvar, Valter Rupnik, Matjaž Cvar, Jernej

Petrovčič, Zdenka Žitko (JD Sežana)20 14.2. Medvedjak Jernej Petrovčič, Nebojša Matijević, Snežana Jeretina, Nebojša Matijević21 14.2. Katjina jama Miha Melink, Damjan Intihar22 14.2. Žirovcova jama Miha Staut, Milan Ferran, Ines Klinkon23 19.2. Škocjanske jame Iztok Trček - Jolbe24 21.2. Žirovcova jama Milan Ferran, Ljubo Golob, Boštjan Vrviščar25 21.2. Novokrajska jama Petra Gostinčar + 226 21.2. dihalnik nad Bistro Peter Japelj, Jernej Petrovčič, Zdenka in Tjaša Žitko (JD Sežana)27 22.2. Čudovita jama Lazarja Jerka (Italija) Mojca in Boštjan Vrviščar, Jernej Petrovčič, Zdenka Žitko (JD Sežana)28 22.2. Dobličica Matej Mihailovski + 229 28.2. Martinska jama Snežana Jeretina, Benjamin Brvar, Roman Kidrič, Anja Šalehar, Milan Kuzmič,

Nebojša Matijević + 430 28.2. Žirovcova jama Ljubo Golob, Milan Ferran31 1.3. izvir v Lahinji Matej Mihailovski, Uroš Ilič, Igor Vrhovec32 1.3. Ledena jama na Viševniku Miha Staut, Ines Klinkon, Mojca in Boštjan Vrviščar, Andrej Stržinar33 7.3. Velika Šprinčnica Peter Gedei, Benjamin Brvar, Jernej Petrovčič, Matej Simonič, Uroš Ilič, Mojca in

Boštjan Vrviščar, Aleš Stražar, Bor Vidic + 134 7.3. Žirovcova jama Milan Ferran, Stane Bajt, Andrej Erznožnik - Erzo35 11.-13.3. Crveno jezero (Imotski, Hrvaška) Matej Mihailovski + biologi36 12.3. Brezno pri Oglenicah Jernej Petrovčič, Zdenka Žitko (JD Sežana) + 237 13.3. Jama v Lazah Jernej Petrovčič38 14.3. Bilpa Matej Mihailovski + 3 Madžari39 14.3. Jama pri Štjaku in Štorjah Jernej Petrovčič + 240 15.3. Pečina v Radotah Snežana Jeretina, Mojca in Boštjan Vrviščar, Benjamin Brvar, Matjaž Cvar, Jernej

Petrovčič, Josiane Reid41 15.3. Žirovcova jama Milan Ferran, Stane Bajt, Andrej Erznožnik - Erzo z družino42 15.3. Jenolan caves (Avstralija) Miha Čekada + družina43 17.3. Mik Jernej Petrovčič44 21.3. Dobličica Matej Mihailovski + 2

Page 107: Bilten št. 27, letnik 2010

103

Akcije

št. datum jama udeleženci45 21.3. Škocjanske jame Peter Gedei, Miha Staut, Ines Klinkon, Boštjan Vrviščar, Andrej Stržinar46 21.3. Liskovská jaskyňa (Slovaška) Milan Horňák + 4 iz Speleoklub Ružomberok47 22.3. Slivarske ponikve Roman Kidrič, Anja Šalehar, Snežana Jeretina, Benjamin Brvar, Matjaž Cvar, Josiane

Reid, Jernej Petrovčič, Mojca in Boštjan Vrviščar, Zdenka Žitko (JD Sežana)48 28.3. Mik Jernej Petrovčič, Peter Japelj49 29.3. Vranja jama (tečaj) Jernej Petrovčič, Mojca in Boštjan Vrviščar, Nebojša Matijević, tečajniki: Benjamin

Brvar, Roman Hrdlička Bergelj, Josiane Reid, Kristina Janežič50 31.3. Ferranova buža Milan Ferran, Franček Gabrovšček51 2.4. Planinska jama Jernej Petrovčič52 5.4. Planinska jama Snežana Jeretina, Valter Rupnik, Jernej Petrovčič, Peter Gedei, Nebojša Matijević,

Mojca in Boštjan Vrviščar, Mateja Ferk, Milan Kuzmič - Badi; tečajniki: Benjamin Brvar, Tomaž Hitij, Andrej Hliš, Robi Mesojednik, Manja Žebre, Josiane Reid, Mojca Stritar, Roman Hrdlička Bergelj, Kristina Janežič

53 5.4. Mačkovica Mojca in Boštjan Vrviščar, Milan Kuzimič, Matej Simonič, Mateja Ferk, Tea Kaluža + otroci iz PD Črnuče

54 11.4. Žirovcova jama Ljubo Golob, Milan Ferran, Andrej Erznožnik - Erzo55 12.4. Bilpa Matej Mihailovski + 256 12.4. Demänovské jaskyne (Slovaška) Mojca in Boštjan Vrviščar, Marjetka Jerič, Milan Horňák57 18.4. Jama v gradu pri Osojniku Matej Mihailovski, Neda Grošelj, Milan Ferran, Boštjan Vrviščar58 18.4. 8 brezen na Raskovcu Gorazd Grmek, Mirela Čehić59 18.4. Tomaževo brezno Andrej Erznožnik - Erzo, Stane Bajt60 19.4. Škamperletova jama (tečaj) Jernej Petrovčič, Nebojša Matijević, Miha Staut, Ines Klinkon, Matej Lazar, tečajniki:

Mojca Stritar, Tomaž Hliš, Jani Glavina, Benjamin Brvar61 24.4. Jama v gradu pri Osojniku Matej Mihailovski, Boštjan Vrviščar62 25.4. Preserska jama Mojca in Boštjan Vrviščar, Snežana Jeretina, Benjamin Brvar63 25.4. Jama Burja Mojca in Boštjan Vrviščar, Miha Staut, Ines Klinkon, Jernej Petrovčič, Peter Gedei,

Zdenka in Tjaša Žitko (JD Sežana)64 26.4. Rakov Škocjan (tečaj) Uroš Stepišnik, Mateja Ferk, Iztok Trček - Jolbe, Nebojša Matijević, Jernej Petrovčič;

tečajniki: Jani Glavina, Manja Žebre, Matej Lipar, Josiane Reid, Kristina Janežič, Andrej Hliš, Tomaž Hitij, Mojca Stritar

65 27.4. Žirovcova jama Ljubo Golob, Milan Ferran66 29.4. Kamnolom Drenov grič Peter Gedei67 1.5. Mačkovica Mateja Ferk, Jani Glavina, Manja Žebre, Gabriela (Madžarka)68 1.5. Jama Pekel Miha Čekada + družina69 1.5. Spodmol pri Škocjanu Jani Glavina, Mateja Ferk, Manja Žebre70 1.5. Obirske jame (Železna Kaplja, Avstrija) Aleš Lajovic71 2.5. Na Rupi, Jama Pekel (nad Idrijskimi Krnicami) Nebojša Matijević + 472 3.5. Bilpa Matej Mihailovski + 3 Madžari73 4.5. Žirovcova jama Milan Ferran, Andrej Erznožnik - Erzo, Stane Bajt74 9.-10.5. Madžarska Matej Mihailovski + Madžari75 10.5. Pucov brezen Ines Klinkon, Miha Staut, Milan Ferran, Peter Gedei, Valter Rupnik76 10.5. Hotiške ponikve (tečaj) Jernej Petrovčič, Uroš Ilič, Nebojša Matijević, Matjaž Cvar, Mojca in Boštjan

Vrviščar, Suzana Huskić, Miha Staut, Ines Klinkon, Milan Ferran, Peter Gedei; tečajniki: Benjamin Brvar, Josiane Reid, Kristina Janežič, Mojca Stritar, Jani Glavina, Roman Hrdlička Bergelj, Manja Žebre, Matej Lipar

77 12.5. Lipiška jama Jernej Petrovčič78 15.5. Pucov brezen Milan Ferran, Suzana Basarič79 16.5. Lipiška jama Jernej Petrovčič, Nebojša Matijević, Milan Kuzmič, Miha Celarc, Josiane Reid,

Kristina Janežič, Benjamin Brvar, Mojca Stritar, Matej Lipar, Roman in Vesna Hrdlička Bergelj, Nace in Zvonka Labernik, Tomaž Hitij, Jaka Jakofčič (JD Sežana); veterani: Jože Fon, Matjaž Fon - Ficko, Matevž Fon, Aleš Lajovic, Miran Čehovin - Japec, Anton Jenc - Žila, Milena Jenc

80 20.5. Jama pri gnezdu Gorazd Grmek, Miha Celarc81 23.5. Rakov Škocjan (tečaj) Jernej Petrovčič, Josiane Reid, Tomaž Hitij, Matej Lipar82 23.5. Jama v gradu pri Osojniku Matej Mihailovski, Milan Ferran, Mateja Ferk, Boštjan Vrvišačar, Roman Kidrič83 24.5. Hotiške ponikve Mojca in Boštjan Vrviščar, Andrej Hliš, Benjamin Brvar, Snežana Jeretina, Petra

Gostinčar84 24.5. Sveta jama (jamarska maša) Aleš in Darja Lajovic, Zvezda in Ana Čadež + JZS85 24.5. Jama Luca Kralj (Zgonik, Italija) Ines Klinkon, Miha Staut, Rok Stopar (JD Dimnice), Louis Torelli (CGEB)86 30.5. Rakov Škocjan (tečaj) Miha Celarc, Jernej Petrovčič, Snežana Jeretina, Nebojša Matijević, Boštjan Vrviščar,

Valter Rupnik, Mirela Čehić, Ljubo Golob, Aleš Lajovic, Vesna in Eva Hrdlička Ber-gelj, Zdenka Žitko (JD Sežana); tečajniki: Andrej Hliš, Mojca Stritar, Manja Žebre, Matej Lipar, Roman Hrdlička Bergelj, Benjamin Brvar, Josiane Reid, Kristina Janežič

87 14.6. Planinska jama Mojca in Boštjan Vrviščar, Nebojša Matijević, Igor Vrhovec, Suzana Basarič, Vesna in Roman Hrdlička Bergelj, Benjamin Brvar, Snežana Jeretina, Kristina Jager, Jo-siane Reid, Kristina Janežič, Mojca Stritar, Jani Glavina, Tomaž Hitij, Miha Melink, Matej Simonič, Simon Oprešnik, Janja Matičič (JD Rakek)

88 20.6. Logarček, Mišina jama Peter Gedei, Snežana Jeretina, Benjamin Brvar, Jani Glavina, Miha Celarc

Page 108: Bilten št. 27, letnik 2010

104

Akcije

št. datum jama udeleženci89 21.6. Županova jama Miha Čekada + družina90 28.6. Mačkovica Uroš Stepišnik, Manja Žebre, Mateja Ferk + tajnice s filozofske fakultete91 4.7. Mišina jama Peter Gedei, Jernej Petrovčič, Tomaž Hitij, Andrej Hliš, Matej Lazar, Jani Glavina,

Mojca Stritar92 4.7. Konjski rep Ljubo Golob, Milan Ferran93 8.7. Ferranova buža Boštjan Vrviščar, Milan Ferran94 11.7. Jezerina 2 Mojca in Boštjan Vrviščar, Snežana Jeretina, Benjamin Brvar, Jani Glavina, Matej

Simonič + 595 13.7. Šteberk Matej Mihailovski + CZ96 14.7. Sitarjevec Ciril Milnar + sin97 16.7. Divje jezero Matej Mihailovski + CZ98 19.7. Levakova jama Mateja Ferk, Matej Lipar, Manja Žebre, Jure Tičar (JK Brežice)99 23.7. Ferranova buža Milan Ferran, Franci Gabrovšek (DZRJ Ljubljana)100 25.7. Novček Ljubo Golob, Milan Ferran101 1.8. Brezno pri Gamsovi glavici Mojca in Boštjan Vrviščar, Miha Celarc102 1.8. Bistrac (Ogulin, Hrvaška) Matej Mihailovski, Igor Vrhovec, Uroš Ilič103 1.8. Ferranova buža Ljubo Golob, Milan Ferran, Anja Šalehar, Roman Kidirč104 2.8. Bistrac, Veliko vrelo (Ogulin, Hrvaška) Matej Mihailovski, Igor Vrhovec, Uroš Ilič105 7.8. Tabor Kamenmjavček, dihalniki ob Vilenici Nebojša Matijević + JD Sežana, Italijani106 7.8. jama blizu Obidos (Portugalska) Josiane Reid, Kristina Janežič + Portugalci107 8.8. Vidrina jama Martin Gustinčič, Milan Ferran108 8.8. Lenčkova jama Tea Kaluža, David Kapelj (DRZJ Luka Čeč Postojna)109 8.8. Brezno pri Gamsovi glavici Peter Gedei, Ines Klinkon, Miha Staut, Valter Rupnik, Vesna in Roman Hrdlička

Bergelj110 10.8. Marmorna špilja, jama ob cesti (Vis, Hrvaška) Tomo Petek, Janko Brajnik (JD Dimnice)111 15.8. Jama nad Malni Ljubo Golob, Milan Ferran112 16.8. Sušica Milan Ferran, Martin Gustinčič113 17.8. Pucov brezen Milan Ferran, Boštjan Vrviščar114 21.8. Pucov brezen Valter Rupnik, Milan Ferran, Uroš Ilič115 22.8. Gradišnica Matej Lazar, Suzana Huskić, Ines Klinkon, Peter Gedei116 22.8. Kadunjce Jernej Petrovčič117 23.8. Sušica Stane Bajt, Milan Ferran118 25.8. Kravja jama pri Kozini Tomo Petek, Franc Malečkar (JD Dimnice)119 25.8. Pucov brezen Milan Ferran, Boštjan Vrviščar, Uroš Ilič120 27.8. Podokničar Matej Lipar, Blaž Kodelja121 28.8. Pucov brezen Milan Ferran, Uroš Ilič, Ines Klinkon, Miha Staut122 1.9. Sušica Ljubo Golob, Milan Ferran123 1.9. Grčarensko brezno Stane Bajt, Andrej Erznožnik - Erzo124 2.9. Radeščkova jama Jernej Petrovčič125 5.9. Hajnovca, Umbertinijeva jama Peter Gedei, Jernej Petrovčič, Jani Glavina, Andrej Hliš, Mojca Stritar126 5.9. Pekel Snežana Jeretina, Benjamin Brvar127 5.9. Sušica, Žirovcova jama Milan Ferran + 3128 7.9. Podokničar Matej Lipar, Manja Žebre, Blaž Kodelja129 9.9. Vranja jama Jernej Petrovčič, Blaž Kodelja, Jani Glavina, Mojca Stritar, Andrej Hliš, Matej Lipar,

Manja Žebre, Marko Krašovec130 10.9. Pucov brezen Milan Ferran + 2131 12.9. Zelške jame Iztok Trček - Jolbe, Milan Kuzmič - Badi, Nebojša Matijević, Danilo Bernik + 6132 13.9. Zaplana - nov možni vhod v Žirovcovo jamo Ljubo Golob, Milan Ferran133 13.9. Suhadolca Matej Simonič + otroci134 15.9. Suhadolca Matej Simonič, Tanja, Rado135 16.9. Snežna jama pod Raduho Manja Žebre, Mateja Ferk, Ivan Klemenčič, Jure Tičar, Blaž Kodelja, Andrej Mihevc136 17.9. Mačkovica Iztok Trček - Jolbe, Nebojša Matijević, Peter Gedei + 8137 17.9. Nad TT2 - meander v steni udornice Jernej Petrovčič138 19.9. Sušica Milan Ferran, Ljubo Golob139 23.9. Pucov brezen Milan Ferran, Valter Rupnik140 26.-30.9. Doux De Coly, Ressel, Landenouse (Périgueux, Igor Vrhovec, Matej Simonič Francija) 141 27.9. Pucov brezen Ljubo Golob, Milan Ferran142 27.9. Nova Križna jama Miha Staut, Ines Klinkon + potapljača Sebastjan Žagar, Simon Burja143 27.9. Švicarka (Prisojnik) Mateja Ferk, Blaž Kodelja144 30.9. Škocjanske jame Peter Gedei, Andrej Stržinar, Jernej Petrovčič, Valter Rupnik145 3.10. Požiralnik ob Zgornjem Kriškem jezeru Ines Klinkon, Miha Staut, Vesna in Roman Hrdlička Bergelj146 4.10. Žirovcova jama Benjamin Brvar, Milan Ferran147 7.10. Pucov brezen Milan Ferran, Boštjan Vrviščar148 10.10. Bestažovca Peter Gedei, Jani Glavina, Josiane Reid, Jernej Petrovčič, Valter Rupnik, Mojca

Stritar149 10.-11.10. Dolnja jama Matej Lipar, Mateja Ferk150 11.10. Zgornja Steska jama Andrej Hliš + brat

Page 109: Bilten št. 27, letnik 2010

105

Akcije

št. datum jama udeleženci151 13.10. Nad TT2 - meander v steni udornice Jernej Petrovčič152 15.10. Žirovcova jama Boštjan Vrviščar, Milan Ferran153 16.10. Gradišnica Mateja Ferk, Jani Glavina, Marko Erker154 18.10. Ocizla Nebojša Matijević, Jani Glavina, Tomaž Hitij, Andrej Hliš, Petra Gostinčar, Mateja

Ferk, Anja Šalehar, Roman Kidrič, Uroš Ilič, Mirela Čehić, Simon Oprešnik, Barbara155 18.10. Račiške ponikve Mojca in Boštjan Vrviščar156 24.10. Kubik, Lipiška jama Peter Gedei, Miha Staut, Ines Klinkon157 27.10. Žirovcova jama Milan Ferran, Mojca in Boštjan Vrviščar158 31.10. Potrpežljivka, Ravbarske luknje Mojca in Boštjan Vrviščar159 31.10. Brezno ata Ivana, Jama mame Vide Tomaž Hitij, Andrej Hliš, Jernej Petrovčič160 4.11. Lenarčičeva jama 1, Lenarčičeva jama 2, Mateja Ferk, Matej Lipar Maroltov kevdrc, Malo brezno v Krncovem talu 161 4.11. Žirovcova jama Milan Ferran, Mojca in Boštjan Vrviščar162 7.11. Žirovcova jama Peter Gedei, Snežana Jeretina, Benjamin Brvar163 7.11. Ferranova buža Ines Klinkon, Miha Staut, Milan Ferran164 7.11. Jolbesloch, Brezno poštenega geografa Mateja Ferk, Matej Lipar165 7.11. Velika prepadna Mojca in Boštjan Vrviščar166 8.11. Kamenšca Andrej Hliš, Mojca Stritar, Mojca in Boštjan Vrviščar, Nebojša Matijević, Roman

Kidrič, Anja Šalehar, Benjamin Brvar, Snežana Jeretina, Iztok Trček - Jolbe, Matej Simonič, Tanja Erjavšek

167 8.11. Habičev kevdrc, Jama Stanka Bajta Tomaž Hitij, Jernej Petrovčič168 11.11. Jama na meji Matej Lazar, Suzana Huskić, Primož Uršič, Mateja Gruden169 11.11. Jama Stanka Bajta Tomaž Hitij, Jernej Petrovčič170 14.11. Žirovcova jama Mateja Ferk, Jani Glavina, Milan Ferran171 18.11. Bestažovca Tomo Petek, Franc Malečkar (JD Dimnice)172 19.11. udornica pri Kamniški Bistrici Tomaž Hitij173 21.11. Prepadna jama Jani Glavina, Miha Staut, Suzana Huskić, Ines Klinkon, Vesna in Roman Hrdlička

Bergelj, Josiane Reid, Andrej Hliš174 21.11. Žirovcova jama Matej Lipar, Milan Ferran175 22.11. Kompoljska jama, Kačja jama Mojca in Boštjan Vrviščar176 22.11. Bilpa Igor Vrhovec, Matej Mihailovski177 23.11. Križna jama Ciril Mlinar - Cic178 24.11. Zelške jame Aleš Lajovic179 25.11. Jama Stanka Bajta, Habičev kevdrc Jernej Petrovčič, Andrej Hliš, Tomaž Hitij180 27.11. Kompoljska jama Matej Mihailovski +1181 28.11. Nova Križna jama Ciril Mlinar - Cic182 29.11. Jama mame Vide Jernej Petrovčič, Tomaž Hitij, Andrej Hliš183 30.11. Skednc Aleš Lajovic184 30.11. Jama Stanka Bajta Jernej Petrovčič, Tomaž Hitij185 3.12. Križna jama Ciril Mlinar - Cic186 5.12. Babje luknje pri Medvodah Matej Lipar, Mateja Ferk187 6.12. Križna jama Ciril Mlinar - Cic188 7.12. Stota jama, Mrzla jama, Jama Stanka Bajta, Jernej Petrovčič, Andrej Hliš, Tomaž Hitij Vranja jama, Jama na razpotju, Jama v Škofovem lomu 189 12.12. Planinska jama Ciril Mlinar - Cic190 12.12. Žirovcova jama Jani Glavina, Milan Ferran191 13.12. Divje jezero Matej Mihailovski, Simon Burja, Sebastjan Žagar +1192 13.12. Martinska jama Matej Lazar, Mateja Gruden, Primož Uršič + 1193 13.12. Nova Križna jama Ciril Mlinar - Cic194 20.12. Žirovcova jama Andrej Hliš, Mojca in Boštjan Vrviščar, Jani Glavina, Milan Ferran, Vesna in Roman

Hrdlička Bergelj; Dalibor Paar, Ana in Darko Bakšić (SO PDS Velebit, Zagreb)195 26.12. Žirovcova jama Miha Staut, Andrej Stržinar, Milan Ferran196 27.12. Šimenkovo brezno Daniela Sovdat, Iztok Trček - Jolbe, Nebojša Matijević, Snežana Jeretina, Benjamin

Brvar, Mate Šanjug197 28.12. Šimenkovo brezno Milan Kuzmič - Badi

Page 110: Bilten št. 27, letnik 2010

Kra tek nas vet pis cem pris pev kov

Vsa ka spo dob na pub li ka ci ja ima kak šen pra vil nik, na vo di lo, pri po ro či lo av tor jem. Tam pi še, ka te rim bolj ali manj stro gim kri te ri jem mo ra čla nek za do sto va ti, da si za slu ži ob ja vo. Ker je Bil ten JKŽ iz jem no spo dob na pub li ka ci ja, si se ve da ne mo re pri voš či ti, da če sa ta ke ga ne bi imel. Je pa ta pra vil nik ze lo pre prost:

»Sprej me mo vsak čla nek, ki ga na pi še ka te ri ko li član ali sim pa ti zer JKŽ, da le vsaj ma lo di ši po ja mah.«

Rad bi pa opo zo ril na ne kaj dru gih nas ve tov, ki bo do ured ni ku, teh nič ne mu ured ni ku in lek tor ju (kdor ko li že to bo do v na sled njih šte vil kah) pre cej olaj ša li de lo.

1. Dr ži se ro kov od da je član kov!Stal ni ca Bil te na JKŽ je, da ob ro ku za od da jo pris pe ta dva član ka, naj več tri je. Sle di jo

proš nje, mo le do va nja in grož nje ured ni ka, dva ted na pred od da jo Bil te na v ti skar no pa se član ki usu je jo kot dež. Bo di te to li ko pri jaz ni in ne ča kaj te na zad nji mo ment.

2. Ko en krat poš lješ čla nek ured ni ku, naj to ve lja za go to vo! Ena naj več jih te žav pri ne ka te rih av tor jih je po ši lja nje no vih in no vih ver zij in po-

prav kov is te ga član ka. Naj prej pris pe čla nek le na og led, po tem »ta pra va« ver zi ja, in ko jo že do konč no ure je na, še ne kaj do dat nih po prav kov. Če že poš lje te no vo, po prav lje no ver zi jo, oz na či te svo je po prav ke, da ne bo tre ba ured ni ku oz. lek tor ju še en krat vse ga či ta ti.

3. Če ured nik pro si za kak šen po pra vek, po pra vi le ti sto in nič dru­ge ga!

Več krat je kak šen sta vek ne ro den in ne ra zum ljiv, kak šno ime ne ja sno, na črt po-čeč kan itd. Spo ro či ured ni ku po pra vek, če prav se mor da te bi ne zdi ume sten. Dru go pa pu sti pri mi ru.

4. Če ni maš ra ču nal ni ka, na he caj pri ja te lja, naj ti pre tip ka tekst!Go to vo ni na lo ga ured ni ka, da pre tip ka va ro ko pi se. Tu di tekst, ki ti ga pri ja telj pre-

tip ka, naj ve lja za go tov. Ne ured ni ka nak nad no obre me nje va ti s tem, ka ko je pri ja telj ne kaj na ro be pre tip kal.

5. Ne pre pi raj se z lek tor jem o pra vo pi su!Lek tor ni vse mo go čen, tu di on se mo ti. Am pak v pov preč ju pa le pre cej iz bolj ša

pra vo pi sno pra vil nost Bil te na. Za to ne vztra jaj pri tem, kje mo ra bi ti kak šna ve ji ca; res ni na lo ga lek tor ja, da ute me lji in do ka že vsa ko ko rek tu ro.

6. Ne pre pi raj se z ured ni kom o ob li ki!Kak šno ob li ko bo imel tekst, kak šen font, kje bo me sto av tor je ve ga ime na in priim ka

itd. – to je stvar ured ni ka oz. teh nič ne ga ured ni ka. Kak šna zmeš nja va bi bi la, če bi si vsak po svo je iz miš lje val za svoj čla nek?

7. Ne za me ri ure di ku, teh nič ne mu ured ni ku ali lek tor ju, če bo do kaj po svo je na re di li!

Od pu sti jim, saj ne ve do, kaj de la jo! [L k 23,34]uredništvo

Page 111: Bilten št. 27, letnik 2010

JKŽtudi na spletu!

www.ljudmila.org/jkz

Pridruži se nam!

Sestanki potekajo redno vsak četrtek od 20.30 dalje, v talnem zaklonišču na Taboru v Ljubljani, ki se nahaja v parku med

dijaškim domom Tabor, Ilirsko cesto in hotelom Park.Z veseljem pričakujemo tudi nove člane.

Page 112: Bilten št. 27, letnik 2010
Page 113: Bilten št. 27, letnik 2010

www.pac-sports.com

ParaglidingJadralno padalstvo

Informacije • Information • Information • Informationi:Pac sportsRibËev laz 504265 Bohinjsko jezeroSlovenija

tel.: +386 (0)4 572 34 61fax: +386 (0)4 572 30 71gsm: +386 (0)40 864 202e-mail: [email protected]

pac plakati 08 p.indd 1 7/25/08 4:04:56 PM

Page 114: Bilten št. 27, letnik 2010

NERJAVNE ARMATURE IN CEVIPLOŠČNI PRENOSNIKI TOPLOTE

NERJAVNE ČRPALKE

PREČRPAVANJA IZ SODOV

IPROS d.o.o.Cesta v Gorice 30, 1000 Ljubljana

Tel.: + 386 1 200 26 20, faks: + 386 1 423 18 24, e-mail: [email protected]

PROIZVODNJAizmenjevalci • pasterizacije • avtomatika

duplikatorji • armatura • rezervoarjiCIP sistemi • montaža • servis

INŽENIRINGv prehrambeni industriji in kemofarmaciji

ZASTOPANE TUJE FIRME

bilten 2006.indd 128 6.2.2008 23:57:44

Page 115: Bilten št. 27, letnik 2010
Page 116: Bilten št. 27, letnik 2010

G E O D E T S K E S T O R I T V E

O R A L d . o . o . V R H N I K A družba za geodetski inženir ing

Robova cesta 6, 1360 Vrhnika

tel/fax: (01) 75 57 320 • gsm: 041 328 611 • [email protected]

15 let

• Geodetski načrt• Zakoličba stavb in zakoličba profilov• Ureditev meje• Izravnava meje• Parcelacija (delitev ali združitev parcel)• Označitev mej z mejniki v naravi• Določitev zemljišča pod stavbo• Izdelava elaborata za evidentiranje stavbe• Vris objekta• Vpis stavbe in delov stavb v kataster stavb

Ob naročilu naše storitve Vam s predložitvijo tega Biltena priznamo 10 % popust.

Oglas 148x210mm_2010.indd 1 3.2.2010 10:02:42