sreda, 24. oktober 2012

Gospoda Glembajevi

Golota.Na odru.

Ni malo trenutkov, ko se na tesnem sedežu pod odrom vprašam, če se bo danes kdo sle-kel. Ne da imam izrecno željo po tem, ampak sodobne predstave kar hrepenijo po goloti. Ko se nekdo sleče na odru (in tudi na pla-tnu) pričakujemo, da je to nadvse samoza-vesten karakter, ki ne pozna sramu in pred-sodkov. Nekaj tisoč ljudi ga bo videlo golega, pa kaj? Po drugi strani pa včasih dobim občutek, da »odrski ekshibicionisti« le niso superdrzni hipiji, katerim je vseeno za vse, briga njih, kaj si kdo mislil, saj je pa ja ume-tnik! Ne, ne. Kadar vidiš te igralce v civilu, so zelo prijazni, ustrežljivi, skromni, da ne rečem (nekateri) celo zadržani. In kako se lahko siva miška iz vsakda-njega življenja prelevi v golo umetnost na odru? Sumim, da tukaj vstopi vloga igral-ske izobrazbe in izurjenosti. Poznam dobre amaterske igralce, ki znajo blesteti v zani-mivi vaški komediji, ki se lahko naučijo na pamet cele eseje in so sposobni prehajati iz enega v drugo skrajno nasprotno čustvo. Ne poznam pa amaterskega igralca, ki bi na odrskih deskah brez kančka sramu in odrešen vseh tabujev popolnoma naravno prezentiral mojstrovino matere narave. Iz tega preprosto sklepam, da je golota na odru najbrž nekaj priučenega. Kot je moral biolog preučiti sintezno biologijo, je moral tudi igralec naštudirati goloto na odru. Golo telo ni le telo brez oblačil. Golo telo je zastopnik subkulture odrskih scen. Ko je igralec gol pred publiko, mora na eni strani stoodstotno poznati in obvladovati svoje telo in svoje gibe, na drugi strani pa mora goloto pred publiko ignorirati, jo predsta-viti kot najbolj naravno stvar, jo gledalcem celo »približati«. Tega smo kakopak veseli. Seveda je kakšni stari mami sprva nero-dno, ampak konec koncev – takšni smo vsi. Golota je tista, ki nas enači. In ni razloga za sklonjene glave in prikrite nasmeške zado-voljstva.

Viktorija Aleksovska

24. 10. 201220.00stara dvorana

Sreda, 24. oktober 2012 | 1

Drama Gospoda Glembajevi Miroslava Krleže se dogaja v poletni noči leto dni pred prvo svetovno vojno, v času, ko je gospodarski in družbeni uspeh družine Glembay dosegel zenit. Toda kljub razkošju in svetovljanstvu, ki napolnjujeta življenje Glembayev, zado-stuje že en sam povod, nesreča, ki jo nehote povzroči baronica Castelli-Glembay, da se razkrije veriga izsiljevanja, prikrivanja, nasilja, tragedij in smrti, ki usodno spremljajo družino vse od začetka njenega vzpona. Skozi Leoneja Glembaya, ki se vrne v očetovo hišo po enajstih letih bega pred glembajevskim prekletstvom, planejo tik izpod površja na dan vsa zamolčana vprašanja in očitki o družinski krivdi in krivicah. Drama se krvavo sklene s tempom in silovitostjo antičnih tragedij. Kljub temu pa glembajevski junaki niso antično premočrtni, temveč moderni; tudi prevaranti so varani in nihče ni kriv brez krivde. Pravzaprav bi lahko rekli, da nam Gospoda Glembajevi z izjemno ostrino, gleda-liško močjo in senzibilno kritičnostjo kažejo, kaj se zgodi, kadar tajkuni srečajo usodo. Izjemno aktualna uprizoritev v izvedbi SNG Drama Ljubljana in v režiji Ivice Buljana upodablja razpad nekega družbenega sistema, s katerim so se skozi zgodovino različno istovetile različne generacije.

ObsežnO in večplastnO KrležinO GOspOdO Glembajeve pOstavlja v inteGralni verziji, Ohranja njenO multijeziKOvnOst, Kar uprizOritvi daje pridih svetOvljanstva in pOudarja nOtranjO neGOtOvOst liKOv. marjana ravnjak (televizija slovenija 1)

“”

bilten fbs9

pete

r u

ha

n

2 | Festival Borštnikovo srečanje

miroslav krleža

Gospoda Glembajevi Naslov izvirnika Gospoda Glembajevi

SNG Drama Ljubljana Predstava traja 4 ure in 10 minut in ima dva odmora. Predstava ima angleške nadnapise.

Premiera: 31. 3. 2012 Veliki oder, SNG Drama Ljubljana

Prevajalec Andrej InkretRežiser Ivica BuljanAsistent režiserja Robert WaltlDramaturginja Mojca KranjcScenograf Dalibor MartinisKostumografka Ana Savić GecanSkladatelj Mitja Vrhovnik SmrekarKoreografka Tanja ZgoncLektorica Tatjana StaničLektorica za nemščino Vanda Vremšak RichterOblikovalec svetlobe Milan PodlogarAsistentka režiserja Tjaša ČrnigojAsistentka dramaturginje Nina Šorak

IgrajoNaci (Ignjat, Jacques) Glem-bay, bankir Ivo Ban Baronica Castelli-Glembay, nje-gova druga legitimna žena Nataša Barbara Gračner Dr. phil. Leone Glembay, sin Ignjata in njegove prve žene Marko Mandić Sestra Angelika Glembay, dominikanka, vdova po Glembayevem sinu Ivanu Tina Vrbnjak Titus Andronicus Fabriczy-Glem-bay, bratranec bančnika Glem-baya Matjaž Tribušon Dr. iuris Puba Fabriczy-Glembay, nje-gov sin, odvetnik Aljaž JovanovićDr. med. Paul Altmann, zdravnik Jose k. g. Dr. theol. et phil. Alojzij Silber-brandt, informator baroničinega sina in njegov spovednik Uroš FürstOliver Glembay, sin baronice Castelli in bančnika Glembaya Jernej Gašperin AGRFTUlanski Oberleutnant von Ballocsan-szky Benjamin Krnetić AGRFTFuturisti Ditka Haberl k. g. Tina Vrbnjak, Jernej Gašperin AGRFT, Benjamin Krnetić AGRFT

režiser ivica buljan Krleževi fascinantni GledališKi predlOGi, Ki v uprizOritvi zaživi, KaKOr bi bila napisana včeraj in v slOvensKem jeziKu, pusti, da se razmahne v razvejenO, a vselej tudi preciznO fOKusiranO dramsKO pOKrajinO, hKrati pa ji zaGOtOvi nenehnO fizičnO pOdpOrO. s prispOdObO pOvedanO: Opravi siGnifiKanten premiK Od GOvOrečih Glav v GOvOreča telesa.Blaž lukan (delo)

“”

24. 10. 201220.00stara dvorana

atel

je p

avšI

č -

zava

dla

v

katja Hensel

Cifra, mož Naslov izvirnika Kopf oder Zahl

SNG Nova GoricaKoproducenta KUD Pozitiv Ljubljana, Umetniška gimnazija Nova Gorica

Predstava traja 1 uro in 15 minut in nima odmora.

Premiera: 29. 9. 2011 Mali oder, SNG Nova Gorica Prva slovenska uprizoritev

Režiser Marko BulcPrevajalka in dramaturgi-nja Urška BrodarScenograf Damir LeventićKostumografka Mateja BenedettiAvtor glasbe ValterapKoreograf Sebastijan StaričOblikovalec svetlobe Samo Oblokar

IgrataKrištof Medea NovakDrugi Arna Hadžialjević

Danes se bo v Amfiteatru II. gimnazije odvijala slovenska praizvedba predstave Cifra, mož v izvedbi SNG Nova Gorica. Avtorica predstave je sodobna nemška igralka, režiserka in igralka Katja Hen-sel, ki je v Nikoziji v Cipru raziskovala razmišljanje mladih o nasilju. V okviru raziskave je vodila gledališke delavnice in improvizacije z mladimi, kar je služilo za osnovanje besedila odrske uprizoritve.

Slovenski igralki Medea Novak in Arna Hadžialjević sta pod režiserko taktirko Marka Bulca odigrali dva pola mladega Krištofa, ki se po nekaj tednih poboljše-valnice odloči začeti na novo. Med novimi vrstniki želi pozabiti na svojo neprijetno preteklost in se poboljšati. Toda manjka opora s strani staršev. Stari »prijatelji« se vračajo, sošolci ga ignorirajo. Drug (Krištof) pa ga nenehno opominja, da mu

ne bo uspelo in da se bo vrnil na stara pota. Notranji boj je hud in včasih zmaga »novi« Krištof, ki se želi spremeniti, vča-sih Drugi. Predstavo zaznamuje sočen sleng in nasilje, s čimer nastavlja ogledalo današnjim najstnikom. Po drugi strani pa izziva tudi odrasle, za katere se zdi, da so nekako izgubili orodje, s katerim bi razre-šili problemu nasilja v šolah. Petra Bratušek

24. 10. 201213.00amfiteater, ii. Gimnazija

Refleksije

DeKlica in drevONa včerajšnji projekciji filma Deklica in drevo sta bili navzoči obe igralki, sicer dobitnici Borštnikovega prstana, Štefka Drolc in Ivanka Mežan, poleg njiju pa tudi preostali dobitniki prstana, in sicer Danilo Benedi-čič, Aleksander Valič, Milena Zupančič in Minu Kjuder. Projekcije so se udeležili tudi zlati značkarji Tone Partljič, Franci Rajh, Majda Emeršič, Rapa Šuklje, Aleš Jan,Vasja Predan in Borut Trekman. Po ogledu je sledil pogovor, v katerem smo izvedeli več o ozadju in razlogih za nastanek filma ter o samih odnosih med ustvarjalno trojico (igralki in režiser Vlado Škafar), ki so pri-pomogli k temu, da se je film realiziral v takšni obliki.

Petra Bratušek

O FilmuČeravno se sprva zdi interakcija protago-nistk filma Deklica in drevo kot zgolj njuna intimna vez, njun intimni dialog; se glas počasnega, bogatega dvogovora razširi med gledalce in nam postopno omogoči bogat vpogled vase ter naše spomine. Film s številnimi počasnimi, meditativnimi prizori narave – v ospredje venomer stopa mogočen hrast – pušča gledalca samega s svojimi mislimi in občutji do poprej vide-nih prizorov. Zlahka bi dejali, da ogledani film nima zgodbe, niti neke fabulativne naracije – vendar bi se s tem oddaljevali od resnice. Deklica in drevo je film o življenju. O otro-štvu, ki počasi prehaja v odgovorno starost ter vnovični povratek v preteklost, katero podoživljamo skozi spomine in refleksije

naših življenj. Minevanje je preslikano skozi hrast, ki navkljub menjajočim letnim časom ohranja ponosno držo, enako kakor obe protagonistki, igralki ter umetnici. Intimna izpoved Štefke Drolc in Ivanke Mežan pa (kot hrast) preseže čas, preseže življenje ter preseže individualnost. Film ima bogato sporočilo, ki je podano skozi preprosto poved: »Srečna sem, da sva.«. Ljudje se moramo veseliti svojega obstoja ter narediti naša življenja bogata in polna, da se bodo ob našem pepelu dvigali raznoliki spomini in zgodbe – na ta način bomo tudi mi presegli smrtnost.

Aleš ČeH

Sreda, 24. oktober 2012 | 3

jan FaBre

Car neuspeha Naslov izvirnika The Emperor of Loss

Zagrebačko kazalište mla-dih (Hrvaška), Antwerpen/Troubleyn/VZW (Belgija)

Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora. Predstava ima slovenske nadnapise.

Premiera: 10. 12. 2011 Zagrebačko kazalište mladih (Hrvaška)

Prevajalki Helen Sinko-vič, Radmila ZdjelarRežiser, scenograf, kostumograf, oblikovalec svetlobe Jan FabreDramaturginja in asistentka režije Coraline LamaisonKostumografka Doris KristićAsistentka kostumogra-fke Marta ŽeguraTrener žongliranja Domagoj ŠoićIgra Frano Mašković

V bOj prOti razrednemu sOvražniKuTaufer in njegova ekipa so se proti razre-dnemu sovražniku borili 6 let (predstava Razredni sovražnik je v letih 1982—1988 doživela kar 90 ponovitev), Borut Šepa-rović in današnja igralska postavitev pa pogumno in s spoštovanjem »stopajo v njihove čevlje«. Pritegne predvsem kon-cept združevanja obeh uprizoritev z nevsi-ljivim videom na šolski tabli. Šeparović tako dokazuje živost prve uprizoritve, s katero se brezsramno, neposredno spogle-dujejo. Nasilje in bes sta enako intenzivna, ogledalo ima še zmeraj jasen odsev, poziv

zaspani družbi je še vedno enako glasen. V boj proti razrednemu sovražniku! Toda problem je v tem, da četudi razrednega sovražnika najdemo (Je to neoliberalizem, so to tajkuni?), se nagovorjeni gledalci ne bomo zganili, ker, zapisano z režiserjevimi besedami, »za koncept razredne družbe in obuditev medrazredne solidarnosti nismo več dovzetni«. Pretreseni zaradi direktnih vprašanj obsedimo razmišljujoč o brez-upnosti obstoječega sistema, o svojem lastnem ne/doprinosu k razpadu vrednot in o morebitni revoluciji. Kdo jo bo začel?

Mladina ni več gonilna sila družbenega razvoja, mladina ne. Elita, ki viha nos nad delavskim razredom? Ne. Premehko so si postlali. Bi revolucijo lahko začelo gledali-šče? Táko gledališče, ki prerašča v realnost, v življenje samo, ko vemo, da vprašanja, ki nas zbodejo, ne zbodejo dovolj, da bi ukre-pali. Morda, toda kljub zanetenim iskram upora smo vsi obsedeli. In polni slabe vesti molče odšli.

Urša Kac

Obdlanjenje? – Seveda, vsaK dan, prOsim.Vsi smo že bili kdaj obdljanjeni. Mogoče ne v smislu, da te je sedem zarukanih rov-tarjev peljalo na tir in ti pomahalo v slovo s tvojo lastno roko. Najbrž v smislu, da te lahko takšne in drugačne osebne zadrege spravijo do simboličnega obdljanjenja. Sle-dnje pa te popolnoma spremeni. Ostaneš brez vsega. Brez prijateljev in srca. Brez duše. Brez telesa. Brez sebe. Zgodba protagonista Carmichaela iz vče-rajšnje predstave Obdlanjenje v Spokanu, zareže v bit kot oster nož. Njegov življenjski strah, negotovost, ranjenost in brezkončno tavanje lahko občutimo z vso silo. A le če odmislimo, da je popoln rasist. Kritičen

nestrpnež. O odnosu z materjo ne bomo govorili. Predstavo preveva duh holly-woodskih filmov, takih, tipično ameriških.Igralci Slovenskega ljudskega gledališča Celje so nam prvinske občutke ponudili v kovčku odrezanih dlani s ščepcem soli, pardon, humorja. Strah, pogum, obupanost so na odru tekmovali z upanjem, radodar-nostjo, bridkostjo. Pozabljanje, obujanje spominov in globoke brazde v nas opo-minjajo, da zares hudih stvari v življenju ne moreš pozabiti, čeprav se trudiš z neo-majno močjo.Mogoče bi vsak med nami moral vsak dan slišati podobno zgodbico, kako se je nekje,

bogu za hrbtom, zgodilo kaj groznega, da bi spoznali, da stvari niso vedno takšne, kot se zdijo na prvi pogled. Ljudje niso nujno vedno takšni, kot se kažejo navzven. Mogoče bi morali slišati takšne zgodbice, da bi pri sebi lažje ugotovili, da pa še vsa-kemu od nas pri srcu ni tako hudo. A vsak nosi svojo prtljago preteklosti, prav zares. In, ja, da ne pozabim! Mogoče bi se morali več smejati. Mogoče.

Vita Zgoznik

ma

ra

brat

oš

24. 10. 201218.00velika dvorana - tribuna

Kdo smoAlja Predan, umetniška direktorica

Primož Jesenko, selektor

Danilo Rošker, direktor SNG Maribor

Branka Nikl Klampfer, izvršna producentka

Špela Lešnik, organizatorka

Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjigah

Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov

Daša Šprinčnik, odnosi z javnostjo

Nevenka Pašek, marketing

Darko Štandekar, tehnični vodja

Nenad Cizl, oblikovalec

Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa

Saša Huzjak, spletni skrbnik

Franci Rajh, arhivar

Nika Arhar in Katja Čičigoj, voditeljici pogovorov o predstavah

Strokovna žirija Mark Brown, Zala Dobovšek, Jaša Drnovšek, Meta Hočevar, Arthur Sonnen

Žirija za Borštnikov prstan Silva Čušin, Jernej Lorenci, Dušan Mlakar, Alja Predan, Ivo Svetina

Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan

BILTEN FBS

Avtorji prispevkov so študenti oz. prostovoljci:

Viktorija Aleksovska, Anja Bunderla, Petra Bratušek, Aleš Čeh, Urša Kac, Gordana Lacić, Blanka Lorenčič, Iza Strehar, Vita Zgoznik

Maribor, oktober 2012

Poročilo

FOKus sOdObne češKe drama-tiKe ter Gledališča – druGi dan

Drugi dan Fokusa, ki letos središči češko sodobno dramatiko ter gledališče, je bralno uprizoril dve sodobni češki drami, ki sta letos dobili tudi slovenski prevod. Gre za dramo Jajce Petra Kolečka (prevedla Nives Vidrih) ter dramo Iz zvezdnega prahu Lenke Lagronove (prevedla Martina Maurič Lazar).

Vzdušje Prvega odra Prve gimnazije je bilo, kljub ne čisto polni dvorani, enkratno. Publika je bila odzivna, kar je še toliko bolj prispevalo k odličnosti bralne uprizoritve, ki so jo z izvirno interpretacijo izvedli štu-denti tretjega letnika dramske igre AGRFT. Komunikativnost ter strukturna brezhib-nost dramskih besedil sta tvorili osnovo za sproščeno dramsko popoldne, ki je ponu-dilo tudi pogovor s češkim dramatikom Kolečkom, ki je ob tej priložnosti podpisal tudi marsikateri izvod prevoda dramskega teksta. V pogovoru je povedal, da so njegova dramska besedila pogosto interpretirana zgolj kot komedije, da pa se kot dramatik vendarle trudi, da bi z dramskim besedilom ponudil tudi možnost za premislek podobe današnjega sveta. Res je, tudi včerajšnja bralna uprizoritev je z zastavljenim komič-nim peterokotnikom dramskih oseb ter nenavadnih situacij, v katerih se znajdejo, v prvi vrsti fokusirala komično, je pa bilo vseeno moč čutiti grenkobo, ki se ne naza-dnje izpoje skozi dramsko pripoved Jajce.

Anja Bunderlamat

ej K

rISt

ov

Ič, b

ošt

jan

la

h

AMBASADA RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ W LUBLANIE

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE POLJSKE V LJUBLJANI

internet video agencija d.o.o.

Za abonente SNG Maribor

Za abonente Drame SNG Maribor imamo 200 brezplačnih vstopnic za zaključno prireditev, ki jo bo neposredno prenašala RTV Slovenija. Vstopnice bodo na voljo od 24. oktobra 2012 pri blagajni SNG Maribor ob predložitvi abonmajske kar-tice. Zagotovite si svoj sedež.