Zbornik ob 50. letnici delovanja Pravniškega društva Ljubljana

Download Zbornik ob 50. letnici delovanja Pravniškega društva Ljubljana

Post on 04-Feb-2017

224 views

Category:

Documents

5 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • 50 letSlavnostna akademija - maj 2014.

  • KAZALO

    1. Ob 50-Letnici PrAvniKegA drutvA LjubLjAnA ............. 1

    2. 50 Let PrAvniKegA drutvA LjubLjAnA 1964-2014 ....... 2

    3. lanski sestanki z obravnavanjem strokovnih tem 1979-2014 ......................................................... 6

    4. astni lani ................................................................................... 21

    5. PriZnAnjA ZA dOLgOtrAjnO in PriZAdevnO deLO ......... 22

    6. Predsedniki drutva ................................................................. 22

  • 1

    Ob 50-letnici Pravnikega drutva Ljubljana

    Petdeset let delovanja stanovskega drutva je astitljiv as, zlasti e gre za delovno dru-tvo, s svojimi dejavnostmi ponuja lanom razlinih generacij raznovrstne oblike medse-bojnega poklicnega in medlovekega sodelovanja.

    drutvo je v letih svojega obstoja dokazalo, kaj vse se da in kaj se lahko zmore ob upo-tevanju sinergij znanj, spotovanja in velike volje lanov. Petdeset delovnih let v naem ivljenju pomeni, da smo izpolnili neki pogoj, da naslednje generacije nadaljujejo s po-slanstvom dela drutva pravnikov.

    na prvem mestu delovanja drutva je kakovost strokovnega poklicnega dela, kar je tudi v skladu z glavnimi cilji drutva, in sicer ob gojitvi spotovanja ter medsebojne pomoi.

    iz letnih poroil o delu drutva je jasno, da je veliko storilo za strokovno dopolnilno izobraevanje svojih lanov, saj so mesena strokovna sreanja izjemno dobro obiskana, vsebina pa pomembna in toliko raznolina, da lahko vsak lan vsaj enkrat najde kaj zase.

    Poleg stroke pa so bila druenja lanov iskreno prijateljska na izletih v gore, potovanjih po evropskih mestih in na portnih sreanjih.

    drutvo si prizadeva utrditi poklicno kredibilnost pravnikega poklica, trudi se, da bi pravna stroka imela mesto, ki ji gre.

    v tej smeri delovanja drutva, za doseganje ciljev, ne sme biti za posameznika niti za drutvo noben napor odve. zato vas tudi za prihodnost nas vseh in drutva v evropski skupnosti vabim k sodelovanju za napredek in spotovanje pravne stroke.

    dovolite mi, da se vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri delu drutva in prispevali k ugledu drutva ter doseganju zastavljenih ciljev, iskreno zahvalim.

    Branka Neffat,

    astna predsednica drutva

  • 2

    50 let PRAVNIKEGA DRUTVA LJUBLJANA 1964 2014dejavnost drutva pravnikov v gospodarstvu ljubljana kot predhodnika Pravnikega drutva ljubljana se je zaela leta 1964. estega marca tega leta je bila ustanovna skupina ljubljanske podrunice drutva pravnikov v gospodarstvu zagreb, ki se je je udeleilo 32 lanov.

    na skupini, ki jo je vodil kot delovni predsednik dr. stanislav Pir, je o dotedanjih pripravah, programu in nalogah podrunice obirneje poroal joko iberna, lan glavnega odbora drutva pravnikov v gospodarstvu jugoslavije. Pou-daril je, kako pomembna je ustanovitev samostojne podrunice, za katero so si skupaj prizadevali pravniki v gospodar-stvu po vsej sloveniji. Prvi predsednik je bil dr. stanislav Pir.

    Glavni namen podrunice je bil zdruiti in organizirati pravnike v gospodarstvu, jih usmerjati pri delu za uspeno izpolnjevanje nalog na delovnih mestih, organizirati sodelovanje s pristojnimi organi, zbornicami in zdruenji pri pri-pravljanju predpisov in uzanc ter pri izvajanju v praksi. Podrunica naj bi organizirala prouevanje gospodarskopravnih predpisov zaradi praktine uporabe, popularizirala ter prouevala vlogo in naloge pravnikov v gospodarstvu, proueva-la njihov pravni status ter vpraanja pri organizaciji pravnega varstva v gospodarstvu, organizirala pomo pravnikom v gospodarstvu za pridobitev potrebne strokovne kvalifi kacije in statusa diplomiranih pravnikov v gospodarstvu nasploh, e posebej pa naj bi skrbela za razvoj pravnih slub v podjetjih.

    Prvi uspeh pri uveljavljanju je ljubljanska podrunica dosegla z organizacijo pravnega posvetovanja pravnikov sloveni-je v Celju 15. in 16. decembra 1964, ki se ga je udeleilo 180 slovenskih pravnikov.

    e ez est mesecev, 21. oktobra 1964, je bilo spre-jeto prvo poroilo o polletnem poslovanju podru-nice. sproili so ve problemov in nereenih vpra-anj (o pravnem varstvu v gospodarstvu, vsebini statutov delovnih organizacij, o statutu Pravne fa-kultete univerze v ljubljani in podiplomskem tu-diju, o nekaterih osnutkih predpisov, zaposlovanju kaznovanih oseb, urejanju poslovnih razmerij na trgu itd.). z obsenim gradivom o teh vpraanjih, ki so ga prejeli lani, je bilo pravnikom v gospo-darstvu prvi omogoeno, da so bili pravoasno seznanjeni s pripravami za oblikovanje novega pravno-gospodarskega sistema, neposredno in de-javno pa so sodelovali pri predlaganju sprememb in dopolnitev posameznih zakonskih doloil. ko nec septembra 1964 je drutvo telo e 113 lanov.

    na skupini, ki je bila 14. junija 1966, se je lju-bljanska podrunica osamosvojila in se preoblikovala v drutvo. Prvi predsednik drutva je bil milan nidari.

    v tem asu se je drutvo zlasti izkazalo s sodelovanjem pri oblikovanju novih predpisov, reevanju vpraanja statusa in zaposlovanja pravnikov, pravosodnega izpita za pravnike v gospodarstvu, evidence pravnikov in vzpostavljanju stikov z drutvi pravnikov v gospodarstvu v mariboru, Celju, zagrebu in zlasti na reki. Postopno so se zaradi veje osredoto-enosti na posamezna strokovna podroja zaele v drutvu ustanavljati sekcije.

    v letu 1974 je bil izvoljen nov upravni odbor s predsednikom drutva mirom koakom. seminarska dejavnost se je spet razirila leta 1975, potem ko so bili sprejeti nekateri temeljni predpisi, ki so pomenili prelomnico v pravnem sistemu. z novo ustavo, zakonom o zdruenem delu, zakonom o zavarovanju plail, zakonom o samoupravnih skupnostih, zako-nom o obligacijah in e z vrsto predpisov pa je bilo uvedenih tudi veliko novih pravnih institutov ter drugih novosti, s katerimi je bilo treba seznaniti pravnike v gospodarstvu. o vseh pravnih vpraanjih in problemih ni bilo mogoe razpra-vljati le na seminarjih, zato so bili leta 1978, ko sta drutvo prevzela rado mikli kot predsednik in vitko ro kot tajnik, na novo uvedeni meseni lanski sestanki. Poimenovali so jih okrogle mize, bili pa so v predavalnicah pravne fakultete.

    leta 1981 je bil za predsednika drutva izvoljen rado bohinc, za tajnika pa janko arah. novo vodstvo je zelo pove-alo aktivnosti drutva. Povealo se je tevilo lanov, lanski sestanki pa so bili v restavraciji turist na Gospodarskem razstaviu. tudi v druabnem ivljenju je bilo drutvo zelo dejavno. seminarska dejavnost je bila uspena po tevilu udeleencev, a tudi v fi nannem pogledu. leta 1986 je bil prvi organiziran seminar raunalnik in pravo, ki je bil zaradi izrednega zanimanja ponovljen.

    Tradicionalna ladjica po Ljubljanici, 2006

  • drutvo se je zaelo obasno sestajati tudi v podjetjih, kjer so delovali njegovi lani. Gostitelji lanskih sestankov so postali Pivovarna union, Yulon, slovin, zrmk in Gospodarski vestnik.

    v okviru irih drutvenih aktivnosti so se sreali pravniki tirih mest, ljubljane, maribora, reke in zagreba. drutvo se je angairalo tudi pri proslavi ob 20. obletnici zveze drutev pravnikov v gospodarstvu slovenije, ki je bila septembra 1986 na Primorskem. tevilni prejnji in sedanji dejavni lani drutva so na tej proslavi prejeli priznanja za dolgoletno ustvarjalno delo.

    leta 1987 je postal predsednik drutva mag. janko arah, tajnik pa bojan Peenko. organiziranih je bilo sedem lanskih sestankov z obravnavanjem goih tem.

    seminarska aktivnost se je razirila tudi izven ljubljane. skupaj z zagrebkim informatorjem je bil organiziran seminar na brionih. organizirana pa je bila tudi strokovna ekskurzija v egipt z ogledom vrhovnega sodia ter tamkajnjih kul-turnih in zgodovinskih znamenitosti. med eno od naslednjih ekskurzij so bili v londonu, kjer so se sestali z vodstvom angleke law society.

    leta 1990 je bil za predsednika imenovan slobodan sibini, za tajnico pa branka neffat. od tedaj naprej organizira drutvo po deset lanskih sestankov letno. lani se sestajajo vsak mesec, odmor pa si privoijo samo med poitnicami.

    leta 1995 se je drutvo odloilo za preimenovanje v Pravniko drutvo ljubljana. drutvo je z aktivnostjo pritegovalo vedno ve razlinih pravnikov. da bi zadovoljilo interes veine lanov, je vasih organiziralo lan-ske sestanke tudi za podroja, ki ne sodijo med gospodarskopravna. e vedno pa je bila prevla-dujoa usmeritev dejavnosti drutva namenjena gospodarskemu pravu. drutvo je zato kljub delni raziritvi delovanja ostalo del zveze drutev za gospodarsko pravo slovenije. v tem asu se je te-vilo lanov povealo na ve kot 500.

    leta 1997 je bila za predsednico izvoljena branka neffat. tajniki med njenim predsednikovanjem so bili biserka ierov, vlado viner in maja hoe-var miheli.

    leta 2013 je bil za predsednika izvoljen mag. uro kufca, branka neffat pa je s sklepom obnega zbora postala prva astna predsednica.

    zaradi usklajevanja slovenske zakonodaje z eu je bila rdea nit vejega tevila lanskih sestankov prav pravni red evropske unije. na strokovnih ekskurzijah so lani drutva vekrat obiskali ustanove eu.

    v preteklosti se je drutvo veliko ukvarjalo z uvajanjem lanov drutva v pridobivanje znanja z delom z raunalniki..

    v pionirskem obdobju uvajanja je sekcija, ki je bila izjemno aktivna, redno organizirala raunalnike delavnice v okviru sreanj slovenskih pravnikov v Portorou. aktivni lani sekcije so vseskozi objavljali tudi strokovne lanke s sorodnih podroij med raunalnitvom in pravom. najbolj je bila temu posveena priloga Pravne prakse informatika in pravo. sekcija je organizirala ve seminarjev na temo raunalnik in pravo.

    jezikovna sekcija je bila ustanovljena e v letu 1983 in se je sprva imenovala terminoloka sekcija. kmalu se je po-kazalo, da je njeno delovno podroje ire, zato se je preimenovala v jezikovno sekcijo. tudi delo jezikovne sekcije je bilo opazno ne le med drutvenimi lani, temve tudi ire po sloveniji. sekcija je pripravila brouro 100 nasvetov za pravilno rabo slovenine, ki so jo v javnosti zelo pozitivno ocenili. namen sekcije je predvsem to, da opozarja na napake v pravnikem izrazoslovju, opozarja na spotljiv odnos do jezika ter jezikovne kulture. zadnjih nekaj let lani sekcije pripravijo za vsako lansko sreanje kratek prispevek o pravilni rabi slovenine.

    sekcija za mednarodno gospodarsko pravo je bila ustanovljena leta 1986. ukvarja se s iroko paleto vpraanj z razlinih podroij, ki so povezana z domao in tujo zakonodajo. v zadnjih letih so bila v ospredju delovanja sekcije vpraanja o prilagajanju slovenskega pravnega okvira evropskemu.

    3

    v okviru irih drutvenih aktivnosti so se sreali pravniki tirih mest, ljubljane, maribora, reke in zagreba. drutvo se je angairalo tudi pri proslavi ob 20. obletnici zveze drutev pravnikov v gospodarstvu slovenije, ki je bila septembra 1986 na Primorskem. tevilni prejnji in sedanji dejavni lani drutva so na tej proslavi prejeli priznanja za dolgoletno je angairalo tudi pri proslavi ob 20. obletnici zveze drutev pravnikov v gospodarstvu slovenije, ki je bila septembra 1986 na Primorskem. tevilni prejnji in sedanji dejavni lani drutva so na tej proslavi prejeli priznanja za dolgoletno je angairalo tudi pri proslavi ob 20. obletnici zveze drutev pravnikov v gospodarstvu slovenije, ki je bila septembra

    leta 1987 je postal predsednik drutva mag. janko arah, tajnik pa bojan Peenko. organiziranih je bilo sedem lanskih

    seminarska aktivnost se je razirila tudi izven ljubljane. skupaj z zagrebkim informatorjem je bil organiziran seminar na brionih. organizirana pa je bila tudi strokovna ekskurzija v egipt z ogledom vrhovnega sodia ter tamkajnjih kul-turnih in zgodovinskih znamenitosti. med eno od naslednjih ekskurzij so bili v londonu, kjer so se sestali z vodstvom

    leta 1990 je bil za predsednika imenovan slobodan sibini, za tajnico pa branka neffat. od tedaj naprej organizira drutvo po deset lanskih sestankov letno. lani se sestajajo vsak mesec, odmor pa si privoijo samo med poitnicami. leta 1990 je bil za predsednika imenovan slobodan sibini, za tajnico pa branka neffat. od tedaj naprej organizira drutvo po deset lanskih sestankov letno. lani se sestajajo vsak mesec, odmor pa si privoijo samo med poitnicami. leta 1990 je bil za predsednika imenovan slobodan sibini, za tajnico pa branka neffat. od tedaj naprej organizira

    leta 1995 se je drutvo odloilo za preimenovanje v Pravniko drutvo ljubljana. drutvo je z aktivnostjo pritegovalo vedno ve razlinih pravnikov. da bi zadovoljilo interes veine lanov, je vasih organiziralo lan-ske sestanke tudi za podroja, ki ne sodijo med gospodarskopravna. e vedno pa je bila prevla-ske sestanke tudi za podroja, ki ne sodijo med gospodarskopravna. e vedno pa je bila prevla-ske sestanke tudi za podroja, ki ne sodijo med

    dujoa usmeritev dejavnosti drutva namenjena gospodarskemu pravu. drutvo je zato kljub delni raziritvi delovanja ostalo del zveze drutev za gospodarsko pravo slovenije. v tem asu se je te-vilo lanov povealo na ve kot 500.

    leta 1997 je bila za predsednico izvoljena branka neffat. tajniki med njenim predsednikovanjem so bili biserka ierov, vlado viner in maja hoe-neffat. tajniki med njenim predsednikovanjem so bili biserka ierov, vlado viner in maja hoe-neffat. tajniki med njenim predsednikovanjem so

    leta 2013 je bil za predsednika izvoljen mag. uro kufca, branka neffat pa je s sklepom obnega leta 2013 je bil za predsednika izvoljen mag. uro kufca, branka neffat pa je s sklepom obnega leta 2013 je bil za predsednika izvoljen mag. uro

    zbora postala prva astna predsednica.

    zaradi usklajevanja slovenske zakonodaje z eu je bila rdea nit vejega tevila lanskih sestankov prav pravni red evropske unije. na strokovnih ekskurzijah so lani drutva vekrat obiskali ustanove eu.

    v preteklosti se je drutvo veliko ukvarjalo z uvajanjem lanov drutva v pridobivanje znanja z delom z raunalniki..

    v pionirskem obdobju uvajanja je sekcija, ki je bila izjemno aktivna, redno organizirala raunalnike delavnice v okviru sreanj slovenskih pravnikov v Portorou. aktivni lani sekcije so vseskozi objavljali tudi strokovne lanke s sorodnih podroij med raunalnitvom in pravom. najbolj je bila temu posveena priloga Pravne prakse informatika in pravo.

    jezikovna sekcija je bila ustanovljena e v letu 1983 in se je sprva imenovala terminoloka sekcija. kmalu se je po-kazalo, da je njeno delovno podroje ire, zato se je preimenovala v jezikovno sekcijo. tudi delo jezikovne sekcije je bilo opazno ne le med drutvenimi lani, temve tudi ire po sloveniji. sekcija je pripravila brouro 100 nasvetov za pravilno rabo slovenine, ki so jo v javnosti zelo pozitivno ocenili. namen sekcije je predvsem to, da opozarja na napake v pravnikem izrazoslovju, opozarja na spotljiv odnos do jezika ter jezikovne kulture. zadnjih nekaj let lani

    sreanj slovenskih pravnikov v Portorou. aktivni lani sekcije so vseskozi objavljali tudi strokovne lanke s sorodnih podroij med raunalnitvom in pravom. najbolj je bila temu posveena priloga Pravne prakse informatika in pravo. sekcija je organizirala ve seminarjev na temo raunalnik in pravo.

    jezikovna sek...

Recommended

View more >