zdravstvena nega skozi Čas, besede, slike in spomine -...

ZDRAVSTVENA NEGA SKOZI ČAS, BESEDE, SLIKE IN SPOMINE

Zbornik ob 50-letnici delovanja Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja – Zdravstvena nega skozi čas, besede, slike in spomine – izdalo: Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, zanj Emilija KavašUredniški odbor: Emilija Kavaš, Dragica Jošar, Marija Zrim, Zlatka Lebar, Irena ŠumakOdgovorna ured nica: Emilija KavašRecenzija: doc. dr. Danica ŽeleznikLektorica: Judita Kalamar, prof. slov. in soc. Fotografi je: Arhiv DMSBZTP in Emilija KavašGrafi čna priprava in tisk: Atelje za črko in slikoNaklada 600 izvodovMurska Sobota, december 2010

CIP - Kataložni zapis o publikacijiUniverzitetna knjižnica Maribor

616-083(082)

STROKOVNO društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja (Murska Sobota) Zdravstvena nega skozi čas, besede, slike in spomine : zbornik 2010 : zbornik ob 50-letnici delovanja Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja / [uredniški odbor Emilija Kavaš ... [et al.]. - Murska Sobota : Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, 2010

ISBN 269-382-41. Kavaš, EmilijaCOBISS.SI-ID 66277633

Z B O R N I K 2 0 1 0

Murska Sobota, december 2010

ZDRAVSTVENA NEGA SKOZI ČAS, BESEDE, SLIKE IN SPOMINE

ZBORNIK OB 50-LETNICI DELOVANJA STROKOVNEGA DRUŠTVAMEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

Vsebina

Doc. dr. Danica ŽeleznikRecenzija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž., predsednica DMSBZT Pomurja

Abrahamovih 50 let Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota

Poslanica župana Mestne občine Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Darinka Klemenc, dipl. m. s., predsednica Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije

Strokovnemu društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurje ob 50-letnici delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Peter Požun, dipl. zn., dipl. ekonomist, državni svetnik, podpredsednik Zbornice-Zveze

50-letnica DMSBZT Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Ksenija Pirš, dipl. m. s., koordinatorica dejavnosti regijskih strokovnih društev pri Zbornici-Zvezi

Regijsko DMSBZT Pomurje že 50 let v poslanstvu izvajanja pomembne naloge združevanja številnega članstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Vijola Bertalanič, univ. dipl. socialna delavka, direktorica Doma starejših Rakičan

Ob praznovanju DMSBZT Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Đurđa Sima, dipl. m. s., predsednica DMSBZT Ljubljana

Spoštovane kolegice in kolegi v pomurski regiji, cenjena predsednica, ga. Milka Kavaš! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

DMSBZT Novo mestoVoščilo ob 50-letnici delovanja Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Petra Štigl, dipl. m. s., SDMSBZT Slovenj Gradec

Strokovnemu društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

Petra Kersnič, VMS, prof. zdr. vzgoje

Mojim Pomurcem v pozdrav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Doc. dr. Bojana FilejHomo homini amicus ali Homo homini lupus − Človek človeku prijatelj ali človek človeku volk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

Zlatka Lebar, VMS, univ. dipl. pedagog; ravnateljica Srednje zdravstvene šole Murska Sobota

Zlatim spominom na pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

— — —

Doc. dr. Danica Železnik, Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec, Evropsko središče Maribor

Profesija zdravstvene nege v obdobju globalnih sprememb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Daniela Mörec, dipl. m. s., predsednica RSKZN

Pogled predsednice Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego Slovenije, v sedanjost in prihodnost zdravstvene nege . . . . . . . . . . . . . . . . 35

Marija Zrim, dipl. m. s., glavna medicinska sestra kirurškega oddelka

Razmišljanje o zdravstveni negi danes, jutri in pojutrišnjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

— — —

Emilija Kavaš, dipl. m. s., dipl. org. menedž., predsednica DMSBZT Pomurja

Zgodovina Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja skozi čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

Emilija Kavaš, predsednica DMSBZT Pomurja

Skupno prehojenih 50 let rasti in razvoja DMSBZT Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

Sodelovanje z Zbornico-Zvezo, sindikatom in seje Odbora strokovnih regijskih društev ORD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

Rekreacija v društvu in Skupine za samopomoč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž., predsednica DMSZT pomurja

Izobraževanje v DMSBZT Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

Srečanja, kongresne dejavnosti in simpoziji ob 12. maju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

Emilija Kavaš, VMS., dipl. org. menedž., predsednica DMSBZT Pomurja

Dobitniki priznanja, srebrni znaki, zlati znaki, zahvalne listine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Erika Žilavec, VMS, predsednica zbora Žarek

Ženski pevski zbor DMSBZT Pomurja Žarek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94

Anka Suhadolnik, zborovodkinja

Medicinske sestre pojejo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99

Slavica Fekonja, VMS, upokojenka

In tako je nastalo društvo medicinskih sester Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101

— — —

Metka Lipič Baligač, dipl. m. s., pomočnica direktorja za ZN Splošne bolnišnice Murska Sobota

Zdravstvena nega v Splošni bolnišnici Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105

Metka Lipič Baligač, dipl. m. s.

Simon Šemrl, dipl. zn., uni. dipl. org.

Zgodovinski razvoj zdravstvene nege oddelkov splošne bolnišnice Murska Sobota . . . . 107

Darinka Crnkovič, dipl. m. s., strokovni vodja ZN v transf, medicini

Center za transfuzijsko medicino Maribor enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota (ETD MS) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

Ivan Horvat, dipl. zn.

Zdravstveni dom Gornja Radgona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126

Vida Pirling, dipl. m. s., pomočnica dir. za ZN

Zdravstveni dom Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130

Doris Gal Kiralj, dipl. m. s., glavna medicinska sestra, pomočnica direktorja za ZN

Zdravstveni dom Lendava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140

Andreja Bogdan, dipl. m. s.

Zdravstveni dom Ljutomer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147

Brigita Mataič, VMS, zasebna patronažna dejavnost Dobrovnik

10 let zasebne patronažne dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150

Zlatka Murtić, dipl. m. s.

Predstavitev službe zdravstvene nege in oskrbe v Domu Lukavci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152

Daniela Mörec, dipl. m. s., namestnica direktorja za področje ZNO

Dom starejših Rakičan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154

Jožica Hozjan, dipl. m. s., vodja zdravstveno-negovalne službe

Zdravstveno-negovalna služba v domu starejših Lendava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157

Dragica Kosmajer, SMS

Dom starejših občanov v Ljutomeru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159

Suzana Divjak, dipl. m. s.

DOSOR, Dom starejših občanov d.o.o., Radenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161

Zvonka Brus Hladen, dipl. m. s.

Dom starejših Gornja Radgona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165

Mojca Erjavec, ZT

Naj se predstavimo − Dom Janka Škrabana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166

Ana Fujs, dipl. m. s.

Ivana Žilavec, dipl. m. s.

Zdenka Verban-Buzeti, prof. zdrav. vzgoje

Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168

Vladka Bavčar, dipl. m. s.

Zdravilišče Radenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172

Zinka Lenarčič, vodja oddelka zdravstvo Terme 3000

Naravni park Terme 3000 – Moravske Toplice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174

Tatjana Pernat, dipl. m. s., učiteljica praktičnega in teoretičnega pouka na SZŠ Murska Sobota in vodja aktiva

Aktiv zdravstvene nege in prve pomoči na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178

Tamara Car, dijakinja 4. d; SZŠ Murska Sobota

V svojem bodočem poklicu sem se popolnoma našla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179

Miha Raščan, dijak 4, d razreda SZŠ Murska Sobota

Začetek prakse in primerjava med oddelkoma interna – kirurgija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181

— — —

Metka Močnik, dipl. m. s.

Tisti, ki ne priznava zgodovine, ni vreden prihodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185

Nada Pitz, upokojena VMS

Moje izkušnje pri delu v skupini hipertonikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188

Nada Pitz, upokojena VMS

Utrinki s poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193

Slavica Fekonja, upokojena VMS

Zdravstvena služba v okraju Gornja Radgona po letu 1945 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201

Veronika Bogdan, Upokojena VMS

Zdravstveni dom Ljutomer − moji spomini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204

Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž.

Dragica Jošar, dipl. m. s.

Pogovor z gospo Antonijo Sedonja, VMS, diplomirano sociologinjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206

Marija Hirci, upokojena VMS

Cecilija Škraban, višja medicinska sestra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208

Darinka Crnkovič, dipl. m. s., strokovni vodja ZN v transfuzijski dejavnosti na ETD Murska Sobota

Pogovor z gospo Marinko Planinc, VMS. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209

Marija Gorše-Gobec, višja medicinska sestra

Moji spomini na poklicno pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211

ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 9

Z dravstvena nega se je v petdesetih letih v Pomurju razvila v prepoznavno panogo, ki je našla svojo potrditev tudi v interdisciplinarnih timih.

Pričujoča izdaja zbornika zajema nekatere prispevke, ki na izjemno slikovit način predstavljajo delovanje medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, kakor tudi delovanje društva samega. Zato je ta publikacija in oblika objave več kot zaželena in potrebna ter predvsem upravičena v obliki tega zbornika, kot posebno objavljena dela avtorjev. Prav je, da se potrdi, da zdravstvena nega ni prišla v Pomurje skozi zadnja vrata, temveč vzporedno z razvojem v ostalem delu Slovenije.

V zborniku se kaže, da se pomurske medicinske sestre ozirajo v preteklost in jo poskušajo ovrednotiti v luči takratnega razvoja in razmer. Prav gotovo gre za odgovornost do zgodovine, saj se v tem dogajanju prepozna zgodovinska dragocenost v tem, da se medicinske sestre za svoje področje delovanja združujejo v društvo, ki je in bo ob zagnanih posameznikih pomenilo nov vzgon pri proučevanju bogate preteklosti zdravstvene nege v Pomurju.

Zbornik pomeni zaradi številnih dorečenih prispevkov kakovostno branje in prijetno presenečenje nad bogastvom bližnje preteklosti zdravstvene nege, prav tako pa nakazuje na spremembe, ki potekajo na področju zdravstvene nege in vsiljujejo potrebo po sprejetju adekvatnih ukrepov, ki bodo omogočali uspešno vključevanje zdravstvene nege v nove tokove.

Recenzentka: Doc. dr. Danica Železnik

Marija Zrim, dipl. m. s.

»Še enkrat bi postala medicinska sestra,« pravi Mira Miloševič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215

Marja Hirci, Upokojena VMS

Medicinske sestre nekoč in danes, ob 50-letnici delovanja društva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217

Cvetka Meolic, upokojena VMS

Moji spomini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220

Irena Šumak, dipl. m. s., Srednja zdravstvena šola Murska Sobota

Spomini za prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222

Andreja ČASAR, dipl. m. s.

Pogovor z gospo Mário Kocon, babico na območju ZD Lendava od leta 1951 do 1986 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225

Marjeta Šemrl, SMS

Pogovor z gospo Ljudmilo Hakl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227

Irena Šumak, dipl. m. s; učiteljica teoretičnega in praktičnega pouka na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota

Sestra Milka Kavaš – sledimo njenim vrednotam in delu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229

Štefka Šömen, VMS, spec. med. dela

Izpoved Štefke Šömen, prve medicinske sestre posebnega socialnovarstvenega zavoda v Lukavcih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233

Majda Gorše, Upokojena VMS

Srečanje diplomantk Šole za medicinske sestre v Ljubljani ob obeležju 60-letnice diplome v Radencih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235

Srečanje upokojenih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 237

10 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 1110 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 11

Abrahamovih 50 let Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja

Emilija KavašVMS, dipl. org. menedž., predsednica DMSBZT Pomurja

V času 50-ih letih smo prehodili skupno pot, na kateri smo se družili, se izobraževali, se povezovali in rasli strokovno in osebnostno, se letno udeležili predavanj, izletov, strokovnih ekskurzij in drugih aktivnosti, ki jih vsako leto znova organi-zira Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehni-kov Pomurja. Posebej nas veseli, da se naših aktivnosti ude-ležujejo tudi predstavniki drugih zdravstvenih poklicev in lokalna javnost.

Izvršilni odbor društva, (v nadaljevanju IO), se sestaja letno 6 do 8 krat. Člani IO so predstavniki vseh zavodov v pomur-ski regiji, predstavnice upokojenih med. sester ter medicin-skih sester v zasebnem sektorju. Tako imamo večjo kontinui-teto dela in stanovsko povezanost. Člani IO-ja in nadzornega odbora (v nadaljevanju NO) prenašajo informacije ostalim članom negovalnega kadra in skrbijo za čim boljši pretok informacij. To jim posredujemo tudi z zapisniki in drugimi pisnimi gradivi ter preko spletne strani društva. Pri opravljanju svoje funkcije so člani IO in NO vestni in imajo velike zasluge za delovanje društva.

Vsako leto ima društvo redno letno in že tradicionalno srečanje pomurskih medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov ter občni zbor. Ta srečanja imajo 30 let dolgo tradi-cijo in so zelo dobro obiskana. Prav tako so zelo dobro obiskana strokovna predavanja in strokovne ekskurzije, ki jih društvo organizira vsako leto.

V zdravstvenih zavodih je velika večina izvajalcev zdravstvene nege vključena v DMS-BZT Pomurja in v Zvezo-Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije. Društvo šteje trenutno 1060 članov. Poleg zaposlenih v zavodih so člani tudi upokojene medicinske sestre in zdravstveni tehniki ter medicinske sestre v zasebnem sektorju. Srečanj ter pre-davanj se udeležujejo tudi upokojene medicinske sestre.

Člani društva delujejo tudi na drugih področjih, kot so Rdeči križ, Karitas, Društvo za boj proti raku, v raznih humanitarnih organizacijah ter v skupinah za samopomoč. Delo društva je vidno tudi v lokalnih skupnostih, pri raznih zdravstveno-vzgojnih programih, predavanjih in projektih.

Spomladi leta 1995 nam je po nekajletnih željah uspelo ustanoviti svoj pevski zbor. Po petnajstletnem delovanju vidimo, da je bila to dobra zamisel, ki je rodila ženski pev-ski zbor Žarek, ki s svojim lepim petjem navdušuje poslušalce in svoje sodelavce ter naše člane. Z delovanjem zbora smo odprli novo dimenzijo delovanja društva. Ob izvrstni in čuteči zborovodkinji, gospe Anki Suhadolnik, napreduje naših 20 medicinskih sester v lepem zborovskem petju in nas zastopa in predstavlja na različnih kulturnih prireditvah. Zbor dosega v pomurskem prostoru vidno mesto ter sodeluje tudi na različnih revijah pevskih zborov.

Časovne prelomnice so najpogosteje praznovanja obletnic in obenem tudi priložnost za

kratek zastoj koraka, ki je namenjen razmišljanju o prehojeni poti. Ob takih dogodkih se zavemo, da je 50 let čas, ki ga, kdor koli že praznuje, zaznamovan z vzponi in padci, z nekaj večjimi in mnogo manjšimi uspehi in tudi kakšen neuspeh ni izvzet.

Vse pa je se odvija v odsevu časa in prostora, v katerem človek in njegove organizacije živijo, delujejo in se razvijajo.

Vsak izmed nas živi svojo umetnost življenja, ki pa istočasno vpliva na druga življenja in jih sooblikuje. Tako je naša skupaj prehojena pot, 50 let druženja pomurskih medicin-skih sester, babic in zdravstvenih tehnikov pot in istočasno umetnost, ki smo jo do sedaj prehodili za poklic in stroko ter skrb za človeka v pokrajini ob Muri.

Zavedamo se, da se pot in umetnost druženja in strokovna rast našega društva niso vzpenjali vedno le navzgor, so se pa izpopolnjevali v lepoti bivanja in dovršenosti v službi za sočloveka. Bili so ovinki, ovire, vzponi in padci ter lepote druženja, prijateljstva, har-monije, strokovne rasti in družbenega priznanja.

Skupaj se potrudimo, da bomo znali, želeli in uspeli peljati naprej našo pot in umetnost druženja in življenja, ki naj preko sodelovanja, povezovanja in sprejemanja sprememb vodi v strokovni razvoj in kvalitetno zdravstveno nego, namenjeno sočloveku.

Posebna vrsta umetnosti v tem hitrem tempu življenja in kriznih časih, pa je povezova-nje in druženje vsega članstva in stroke ter izvajalcev v njej. Naj ta umetnost prispeva h kakovosti, učinkovitosti in varnosti zdravstvene nege in zadovoljstva vseh izvajalcev na področju zdravstvene nege in širšega interdisciplinarnega tima v dobrobit vseh, ki naše storitve potrebujejo.

Iskrene čestitke vsem nam za skupno prehojeno pot zlatih 50 let.

Živeti moraš za druge,če hočeš živeti zase.

Seneka


Poslanica župana Mestne občine Murska Sobota

Anton Štihecžupan Mestne občine Murska Sobota

Kot vse drugo v življenju, je tudi čas relativen. Če razmi-šljamo o stoletjih, se nam zdi polovica stoletja sorazmerno kratko obdobje. Toda, če vzamemo za merilo dolgost pov-prečnega človeškega življenja, predstavlja 50 let obdobje, v katerem je Društvo medicinskih sester, babic in zdra-vstvenih tehnikov Pomurja, v pokrajini ob Muri, s svojim delovanjem pustilo neizbrisen pečat. Vaše društvo je staro natanko 50 let, kar pomeni okoli 3000 tednov nesebičnega dela vseh medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehni-kov, ki so s svojim znanjem in trudom v okviru delovanja društva prispevali k razvoju zdravstvenega varstva, k kva-litetnejšim storitvam za paciente in ne nazadnje tudi k oza-veščenosti in večji skrbi za zdravje pomurske populacije. Najlepši dokaz za vso prehojeno pot so številna priznanja, ki so si jih članice in člani vašega društva zaslužili za svoje strokovno delo in angažiranost v strokovnih združenjih, lokalnih skupnostih in drugih humanitarnih društvih ter za doprinos k razvoju stroke zdravstvene nege. Ti zavidanja vredni dosežki naj vam bodo spodbuda za vašo nadaljnjo strokovno rast in vaše nadaljnje poslanstvo. Vsem članicam in članom društva se ob tej priložnosti zahvaljujem za vaše trdo delo v dobrobit zdravstvene in babiške nege ter neo-majno skrb za sočloveka.

Nagovor župana Antona Štihca ob slovesnosti 10 let zbora Žarek

Strokovnemu društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurje ob 50-letnici delovanja

Darinka Klemencdipl. m. s., predsednica Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije

Mozaik zgodovine slovenske zdravstvene in babiške nege se počasi in lepo sestavlja, med drugim tudi z okroglimi, častitljivimi obletnicami. Tako krovni stanovski organizaciji Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije (ki je stara malo manj kot dvajset let), Zvezi strokovnih društev medi-cinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (ki se lahko pohvali z dobrimi osmimi desetletji, v nadaljevanju Zbornici-Zvezi) sledijo po praznovanju okroglih obletnic regijska (strokovna) društva in strokovne sekcije. Letos se je z »Abrahamom« srečalo tudi Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (DMSBZT) Pomurje.

Najprej iskrene čestitke, z lepimi željami po razvoju in delovanju društva naprej, kot se za praznovanje tako pomembne obletnice spodobi. Ko ga doživiš, tega »Abrahama«, si bogatejši za veliko spo-znanj, med drugim, da imaš srečo, da ga sploh praznuješ. To se tudi ne zgodi vsakomur, pa naj bo govora o ljudeh ali o organizacijah.

Ko govorimo o stanovskem poklicnem združevanju, ne moremo mimo tisočerih kole-gic in kolegov, ki so bili in so se še vedno pripravljeni prostovoljno se povezovati v zdru-ženje že pet desetletij. Vztrajati in se bogatiti v tej preizkušeni obliki civilne družbe, ki ponuja raznolike možnosti delovanja, ustvarjanja, razvoja, življenja in so/delovanja posa-meznic in posameznikov - izvajalcev zdravstvene in babiške nege na tem koncu Slovenije – zagotovo šteje. Društvo že po zakonodaji v svojih aktih zagotavlja in udejanja razgibano dogajanje, vživljanje v strokovni, do neke mere tudi socialni utrip posameznikov in sku-pin. V našem primeru gre za medicinske sestre, babice in zdravstvene tehnike pomurske regije, ki enako kot to, skozi zgodovino počne še deset sorodnih regijskih strokovnih sta-novskih društev v naši državi, s svojo umeščenostjo v lokalno okolje in s prispevkom k nacionalnemu združenju pomenijo naše skupno bogastvo. Gre torej za potrjevanje pripa-dnosti poklicnima skupinama medicinskih sester in babic v službenem in prostem času; obojega je bilo v teh desetletjih v DMSBZT Pomurje obilo.

Toplina in odprtost krajine ob Muri, vključno z razgibanostjo Goričkega in njihovih ljudi, so že v umetniških delih vtkani tako pronicljivo in subtilno, da jih ne gre ponavljati v takšnem nagovoru; tudi v opisih nacionalnega karakterja prebivalcev severovzhodnega dela Slovenije so liki ljudi ob Muri opisovani kot nekaj prepoznavnega. V ta lepi, ener-getsko polni košček naše dežele, kamor se hodi telo odpočit in duša sprostit, kjer pisa-telji, pesniki, slikarji in drugi umetniki, od Miška Kranjca do Ferija Lainščka, napajajo s svojimi umetniškimi izzivi slehernika, ki jim prisluhne, se je »usidralo« pomursko stano-vsko društvo.

Delovnih mest za medicinske sestre in babice je bilo v Pomurju skozi desetletja - kot povsod po Sloveniji in prejšnji Jugoslaviji - prej preveč kot premalo; za naprej bomo videli,

foto

: Mar

ina

Vele

pič


časi se spreminjajo in mi z njimi. Tudi ta del Slovenije se je v zadnjem času opolnomočil z lastno izobraževalno infrastrukturo, tudi medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, nezaposlenost pa danes tudi v zdravstveni in babiški negi ni več neznanka. A društveno življenje bo nedvomno teklo naprej, volje je veliko, izkušenj dovolj, lokalni stanovski utrip in pripadnost združujeta generacijo za generacijo.

Ni zanemarljivo, da je DMSBZT Pomurje v slovenski prostor zdravstvene in babiške nege prispevalo bogato število posameznic in posameznikov na različna delovna mesta in funkcije: v stroko, na vodilna in vodstvena delovna mesta po zdravstvenih in drugih institucijah, na različne funkcije v strokovnih sekcijah, delovnih telesih, komisijah, tudi v krovni organizaciji Zbornici-Zvezi. Ne bi želela koga izpustiti, a naj omenim, da v tem trenutku najvišji organ pri ministrstvu za zdravje, razširjeni strokovni kolegij za zdra-vstveno nego, vodi kolegica iz Pomurja, druge predsedujejo ali delujejo v strokovnim sek-cijah, regijskem strokovnem društvu, delovnih skupinah in telesih na področju stroke, zasedajo pomembna delovna mesta in tako prispevajo k skupnemu razvoju in delovanju profesije zdravstvene in babiške nege v državi in izven nje.

Z lahkoto zgornje trditve o prijaznih ljudeh in pokrajini preslikamo na delovanje regij-skega društva, ki mu pravimo v žargonu včasih kar »Milkino društvo«, s čemer se tudi ne more pohvaliti čisto vsak/a predsednik/predsednica. Malo je nadimek povezan z dol-goletnim predsednikovanjem društvu gospe Milke Kavaš, a bistvene so vsebine, ki jih ne moremo prezreti. V spominu se prikazujejo nadvse dobro organizirane seje Odbora regijskih (strokovnih) društev v Beltincih, Murski Soboti in drugod, vedno topel sprejem, organizacije mednarodnega dneva medicinskih sester – 12. maja. In vedno je bilo nepo-zabno, najsi je bil dogodek namenjen stroki ali druženju, do potankosti, ki se jih ne da pozabiti. Ne nazadnje predsednikovanje ene in iste predsednice z raznolikimi osebnimi kariernimi izzivi v več mandatih, tudi »njenega« tima, lahko pomeni možnost pogleda na dogajanje v stroki in organizaciji z več zornih kotov: iz neposrednega bolnišničnega oko-lja, s piedestala občinske uprave, lokalne politike, pa tudi neprofi tnih organizacij, kot sta npr. prostovoljstvo oz. karitativna dejavnost. Društvo je to znalo izkoristiti včasih dobro razmejiti, včasih namenoma združiti, če je bilo bolje za izid stroke in njenih izvajalk/cev.

Vsem nam, desetim predsednicam, ki smo se nekatere eno celo dekado družile v okviru Odbora regijskih društev, je bil to zanimiv pogled z druge perspektive, ko smo se bili spo-sobni včasih na sejah odbora vrteti na ražnju diskusij, dokler nismo našli kakšne rešitve. In verjeli smo na koncu Milki, da je na primer lažje in ceneje organizirati izobraževanje v regiji in se povezovati na lokalnem nivoju, kot pa poslati posameznike na izobraževa-nje po vsej Sloveniji. A kljub temu je znala pripeljati avtobus ljudi s Pomurja na obalo, na Dolenjsko, v Ljubljano ali kam drugam - za vsak 12. maj.

Regijska razgibanost za seboj potegne tudi različne možnosti zaposlovanja; tako so medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki danes v regiji zaposleni na raznolikih deloviščih: splošni bolnišnici, zdravstvenem domu, v naravnih zdraviliščih, na srednji zdravstveni in v zadnjem času visoki strokovni šoli, v domovih starostnikov, drugih zavo-dih in institucijah. Sleherni/a član/ica društva, ki se je zapisal/a naši stroki in ki želi sle-diti po eni strani tradiciji, po drugi viziji DMSBZT Pomurje, lahko najde v tej obliki orga-niziranega povezovanja kaj zase. Na prioritetnem meniju DMSBZT Pomurje smo lahko vsa desetletja sledili skrbi za razvoj in umestitev stroke, željo po izobraževanju, spodbu-janje članstva pri različnih strokovnih, kariernih, organizacijskih izzivih, tudi problemih - vedno v smeri prepoznavnosti stroke in organizacije, gojenja kulturne in zgodovinske dediščine, dobrobiti za ljudi. Širok pogled na delovanje društva, vpetost v lokalno okolje, vključevanje različnih nivojev, tudi lokalne politike, je dolgoročno prinesla prepoznav-nost, ki jo človek neposredno najbolje doživi, ko prisostvuje kakšnemu dogodku društva (npr. okrogli obletnici pevskega zbora), kjer ne manjkata niti župan niti direktor osrednje regijske bolnišnice, ali pa poslanec državnega zbora iz te regije.

Večkrat smo lahko slovenske medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice skupaj doživljali to posebno geografsko klimo in vzdušje, se učili na simpozijih ali praznovali na

proslavah, se enako odprto pogovarjali o nasilju kot o veličini človeške biti. Prav vklju-čevanja prostovoljstva, karitativne dejavnosti in sodelovanja z lokalno skupnostjo smo se lahko učili pri tem društvu. Ostala bo večna asociacija na najštevilčnejši in odličen pev-ski zbor pomurskih medicinskih sester v Sloveniji; spomin seže npr. v 75-letnico prazno-vanja krovne organizacije Zbornice-Zveze v Ljubljani, kjer so nastopili skupaj vsi pev-ski zbori medicinskih sester, pomursko je bilo daleč najštevilčnejše in odlično uglašeno. Nepogrešljiva udeležba vsaj enega avtobusa udeležencev iz Pomurja je bila zakon. Med drugim smo se učili sprejemati drugačnost in strpnost pri sodelovanju z ranljivimi skupi-nami, kot so npr. Romi, madžarska manjšina.

Nedvomno bo DMSBZT Pomurje dostojno obeležilo svoj jubilej; o bogati nabirki petih desetletjih bodo pričali zbrani zapisi, izdane publikacije, našle se bodo fotografi je, dra-goceni zgodovinski predmeti. V spominih posameznic in posameznikov bo ostalo tudi nekaj tistega čarobnega – nedorečenega, ki ga ni moč ujeti v noben zapis, naslikati na nobeni fotografi ji. Ostali bodo osebni spomini; nekaj jih bo prekril prah zgodovine, nekaj jih ne bo nikoli zastaralo. Ostala bodo prizadevanja posameznic in posameznikov, ki so imeli idejo, voljo, pogoje, veliko priložnost začeti, nadaljevati in, upajmo, še dolgo v priho-dnosti delovati tako na regijskem kot na nacionalnem nivoju našega združevanja. Mesto, ki DMSBZT Pomurje pripada v tem času in tem prostoru, je rezervirano zanj. Naj se ohrani, razvija, deluje, se še naprej sooča z nenehnimi izzivi, jih rešuje in naj z veseljem te dni praznuje svojo petdesetletnico.

Čestitamo.


50-letnica DMSBZT Pomurja

Peter Požundipl. zn., dipl. ekonomist, državni svetnik, podpredsednik Zbornice-Zveze

Obletnice so vedno priložnost za zadovoljstvo in ponos. Če gre za obletnico stanovskega društva - pa še posebej. Delo-vati aktivno petdeset let in v tem času uspešno prebroditi vse vzpone in spuste, je velik uspeh. Vanj je vtkan prispevek čla-nic in članov pomurske regije, še posebej pa vseh dosedanjih predsednic in članov vodstva društva. Med pomembnejše pri-spevke pomurskega članstva k razvoju slovenske zdravstvene nege ter vlogi in avtonomiji zaposlenih v zdravstveni in babi-ški negi, prav gotovo sodi aktivno sodelovanje v iniciativnem odboru za ustanovitev samostojnega sindikata medicinskih sester ter kasneje v vodstvu tega sindikata. Društvo se mora, kot del družbe, dejavno vključevati v vsakodnevno življenje in upoštevati tudi dogajanje zunaj društvenega okvirja, spre-mljati spremembe v okolju in med svojim članstvom, ter tem spremembam prilagajati tudi svoje delovanje in vodenje. Jubilej je vedno priložnost za predstavitev dosežkov preteklega časa, kot tudi za razmislek o ciljih in poslanstvu v prihodnosti. Spremembe so postale stalnica. To lahko opazimo predvsem na področju zdravstvene oskrbe, ki je v petdesetih letih dobila povsem nove razsežnosti.

Praznovanje visoke obletnice društvenega delovanja je tudi zaveza sedanjemu in bodo-čemu vodstvu, da nadaljuje po tej uspešni poti. Predvsem pa je priložnost, da spregovorijo tisti, ki so v tem obdobju delovali v društvu, ga vodili, ali sodelovali v njegovih aktivno-stih. Obletnica delovanja društva je obenem poklon vsem medicinskim sestram, medicin-skih tehnikom, babicam, zdravstvenim tehnikom, bolničarjem, negovalcem, ki so v vsem tem času strokovno in srčno skrbeli za paciente in prebivalce in ob tem skrbeli tudi za strokovno, profesionalno in osebno rast članic in članov ter zdravstvene in babiške nege Pomurja.

Še na mnoga uspešna leta!

Regijsko DMSBZT Pomurje že 50 let v poslanstvu izvajanja pomembne naloge združevanja številnega članstva

Ksenija Piršdipl. m. s., koordinatorica dejavnosti regijskih strokovnih društev pri Zbornici-Zvezi

Ob številnih aktivnostih društva, ki se v skladu z zahtevami na področju vseživljenjskega izobraževanja in strokovnega izpo-polnjevanja intenzivno razvijajo, postaja delovanje društva vse bolj prepoznavno, odmevno v strokovni javnosti, s svojim jav-nim delovanjem tudi vse bolj družbeno pomembno. Iz stro-kovnega, poklicno stanovskega in družbenega vidika je bila ta vloga neprecenljivega pomena pri informiranju, koordiniranju in usklajenem sodelovanju znotraj in izven regije skozi dese-tletja regijskih prizadevanj v Pomurju.

Na področju pridobivanja novih znanj za strokovno in odgo-vorno delo na področju zdravstvene in babiške nege - društvo neprekinjeno razvija svoje strokovne in organizacijske zmo-žnosti delovanja, in to v sodelovanju z različnimi partnerji. Pri tem društvo posega na mnoga področja, ki v izvajanju različnih aktivnosti presegajo zgolj interesno delovanje in vse bolj postajajo profesionalno udejanjanje načrtovanih, sis-tematično izvajanih, vrednotenih in nadzorovanih aktivnosti v regiji. Delujete v sredinah timov ljudi, entuziastov, prostovoljcev, ki verjamemo v pomembnost svojega dela. Učin-kovitost in sposobnost organizacije društva se zato izraža v uspešnem odzivanju na izra-žene potrebe članov.

S svojim delom ustvarjate največjo dodano vrednost na področju interesnih dejavnosti in izobraževanj ter strokovnih izpopolnjevanj za zaposlene, dijake, študente in upokojene v zdravstveni in babiški negi - izkušnje, veščine in znanja, ki jih vlagate v dejavnosti in v programe, so utemeljeni na potrebah, ki izhajajo iz kliničnih praks.

Še naprej Vam želim, da uspešno nadaljujete z medsebojnim sodelovanjem za skupno dobro pacientov, njihovih svojcev, zaposlenih v zdravstveni in babiški negi ter drugih jav-nosti, ob spoznanju, kako soodvisni smo med seboj, in kako neločljivo povezani v sku-pnem poslanstvu - skrbi za ljudi.

Znotraj Zbornice-Zveze imamo regijska strokovna društva in strokovne sekcije skupne cilje, ki nas družijo v medsebojnem sodelovanju. Zato Vam z željo, da tudi v prihodnje gradimo skupaj, v imenu regijskih strokovnih društev Zbornice-Zveze, iskreno voščim ob pomembnem jubileju!


Spoštovane kolegice in kolegi v pomurski regiji, cenjena predsednica, ga. Milka Kavaš!

Đurđa Simadipl. m. s., predsednica DMSBZT Ljubljana

Priložnost, da ob tako visokem jubileju Društva medicin-skih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja izra-zimo čestitke, pohvale in besede zahvale, štejmo za naš pri-vilegij. Sodelovanje in razumevanje med obema regijskima društvoma poteka že vsa leta regijske organiziranosti in dru-štvenega obstoja medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v slovenskem prostoru.

Povezovanje predstavlja vedno združevanje v iskanju rešitev pri enakih ali podobnih stanovskih problemov s težnjo, da se zavzemamo za priznavanje pomena naše poklicne organiza-cije, predstavljanje skupnih interesov članic in članov ter vrsto prednosti v skup nem in močnem profesionalnem združenju.

Ceniti in spoštovati preteklost, uživati v sedanjosti in načr-tovati prihodnost so odlike naše dobre stanovske prakse.

Z dobro stanovsko in strokovno oporo zmoremo narediti naše profesionalno združe-nje veljavno, prepoznavno, produktivno in proaktivno. Negovanje in ustvarjanje dru-štvenega programa, redno s poudarkom na izobraževanju nam nedvomno vsem skupaj pomeni velik izziv, vedno znova. Pri tem naj nas ne ovirajo trenutne slabosti sistema, v katerem delujemo.

Za prihodnja desetletja stanovskega delovanja vam želimo obilo iskrivih idej, dobrih kolegialnih vezi in pogumno naprej.

ORD seja, Koper 2009 (tretja z leve stoji Đurđa Sima)

Ob praznovanju DMSBZT Pomurja

Vijola Bertalaničuniv. dipl. socialna delavka, direktorica Doma starejših Rakičan

Dom starejših Rakičan je javni socialno-varstveni zavod za var-stvo starejših, ki poleg ostalih dejavnosti izvaja tudi social no oskrbo in zdravstveno nego starejših, ki bivajo v domu. Poleg socialne oskrbe je zelo pomembna zdravstvena nega, ki jo izvajajo zdravstveni delavci – diplomirane medicinske sestre, zdravstveni tehniki oziroma srednje medicinske sestre, bolni-čarji-negovalci ter drugi delavci s področja zdravstva. Pri delu v socialno-varstvenih zavodih je prav zaradi pokrivanja obeh dejavnosti zelo pomembno sodelovanje vseh zaposlenih.

Delavce, ki opravljajo delo v socialno-varstvenih zavodih, mora krasiti, poleg osnovnih človekovih vrlin, še potrpežlji-vost, srčnost, pravilen odnos do starejših in podobno. Delavci morajo znati starejšega poslušati, mu zaupati, včasih nadome-stiti njegove svojce, skratka velikokrat so njegova družina, njegov prijatelj, njegov pomoč-nik, njegov zaupnik. Prav te vrline krasijo tudi naše zaposlene s področja zdravstvene nege, ki opravljajo human poklic in se v svojem poklicu razdajajo. Delo s starejšimi zah-teva veliko dodatnih znanj, veliko dodatnega izobraževanja, da potem lahko razumejo starejše in njihove želje ter potrebe.

Vsem zdravstvenim delavcem zaposlenim v našem zavodu kot tudi vsem zdravstvenim delavcem, članom Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja – česti-tam ob praznovanju in jim želim veliko uspeha na njihovi poklicni poti.

Pozdrav iz Rakičana, na sliki osebje Doma starejših


Voščilo ob 50-letnici delovanja Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja

DMSBZT Novo mesto

50. obletnica delovanja je nekakšen »Abraham«. V življenju posameznika to pomeni nekakšno prelomnico, nekako pol pre-hojene poti življenja. V društvu pa to verjetno pomeni pol stole-tja začete poti. Čeprav zrete zdaj nazaj v preteklost, ocenjujete svoje delo in obujate spomine na vse, kar se je v tem času zgo-dilo, hkrati zrete tudi v prihodnost, polno začrtanih poti, nalog in delovnega elana. Veliko je bilo storjenega v teh letih, nekaj stvari bo sčasoma zabrisal čas, nekaj pa ne bo nikoli pozabljeno. Ostal bo neizbrisen pečat prizadevanj posameznikov in skupno-sti, ki se je ves ta čas združevala, ki je imela voljo in veselje ter predvsem znanje, da je začela razvijati društveno delovanje ali nadaljevala že začeto delo predhodnic.

Za regijsko društvo je to častitljiv jubilej. Ob takih priložno-stih se še posebej zavemo, kako pomembno je, da smo povezani, tako v regiji kot v šir-šem slovenskem prostoru. Samo skupaj zmoremo, samo kadar smo enotni in skupaj delu-jemo, smo prepoznavni.

Zato - drage kolegice in kolegi, sprejmite naše iskrene čestitke ob tako visokem jubileju. Želimo vam še veliko delovnega elana, ustvarjalnosti in optimizma, ki ga boste s pridom uporabili pri začrtanem delu tudi v prihodnje, v naslednjih 50-ih letih.

V veselje nam je sodelovati z vami!

Strokovnemu društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja

Petra Štigldipl. m. s., SDMSBZT Slovenj Gradec

Spoštovane, spoštovani!

V življenju so dnevi, ko postanejo voščila stvar spontanega vzgiba. Iz zakladnice dobrih misli in želja izberemo takšne, ki izkažejo pozornost in naklonjenost tistim, ki so nam blizu. Naj nekaj izbranih besed zaznamuje tudi praznovanje 50-letnice delovanja Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja.

Osnovni namen pisane besede, ki vam jo namenjam, je zelo preprost. V imenu Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenj Gradec, želim vodstvu, vsem vašim članicam in članom izreči iskreno priznanje in vese-lje, da lahko skupaj z vami delimo dragocen privilegij vašega praznovanja in vaša skupna doživetja.

Naj se vaš čas za trenutek ustavi. Dovolite, da se med razno-likim sklopom mejnikov, prečnic, razpotij, slepih ulic, vzponov, pa tudi malih dogajanj, ki so se strnila v »veliko praznovanje«, zgodi iskanje. Naj bo posebno živ spomin na tiste ljudi in tista dejanja, ki so pomagala ustvariti okolje in pogoje, v katerih ste lahko zaživeli strokovno močno, intenzivno, samozavestno, stroki v zagovor in ponos.

Naj spomnim iz lastnih izkušenj, da ne bo nič narobe, če vas bo misel na preteklost ganila. Po čutnem vznemirjenju, vas bo že v naslednjem hipu podobna misel priganjala k odtoku preteklosti, da bi spet lahko zaživeli življenje z novimi cilji, z odprtim srcem in odprtimi očmi.

Beseda praznik naj vas ne omejuje kot praznina, ki jo diktira odtujenost povsod nao-koli. Izkoristite tokratni jubilej za sproščanje, izkazovanje medsebojne naklonjenosti, pri-padnosti in povezanosti. Posvetite se drug drugemu, poiščite prave razloge za vse, kar je bilo in je dobro, lepo, pristno, kar osrečuje …

Želim vam, da bi bila sreča mila v razburkani prihodnosti, naj vam prihodnost nameni pomembno poslanstvo za bodoče delovanje vašega Društva. Tudi v prihodnjih letih ustva-rite za bodoče rodove zdravstvenih strokovnjakov odprto pot dobrim idejam, kakovosti in ustvarjalnosti. Še naprej krepite korektnost in odgovornost v prid stroki, ki ji služite. Optimizem in zanos naj bosta vaša redna spremljevalca. Ostanite pomemben stanovski sopotnik in hkrati opora vsem, ki se trudimo zagotavljati visoko raven kakovostne zdra-vstvene nege za pacienta »v središču«.

S spoštovanjem in z iskrenimi čestitkami!


Mojim Pomurcem v pozdrav

Petra KersničVMS, prof. zdr. vzgoje

Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti. (kitajski pregovor)

Če sem ob Vaši 40. obletnici v letu 2000 bila še aktivna članica slovenskega sestrinstva, sem danes srečno upokojena medicinska sestra, ki na eni strani spremljam svojo stroko skozi najrazličnejše strokovne in poljudne medije, na drugi strani pa sem pogosteje, kot prej, tudi uporabnica zdravstvenega sistema. Spominjam se številnih aktivnosti, ki smo jih v združenju vodili dolga leta, celo desetletja, in z njimi dokazovali pomembnost in vre-dnost stoke zdravstvene nege. In ko se je stroka poenotila in nas je končno razumela in podprla tudi civilna družba, je prišel čas vsesplošne svetovne krize, ki ni prizanesla niti zdravstvenemu sistemu. In spet imamo veliko dela. Na eni strani je potrebno ponovno ovrednotiti in poudarjati pomembnost timskega dela, sodelovanja, združevanja, raciona-lizacije, planiranja, menedžiranja in še bi lahko naštevala z vsemi v zdravstvenem in tudi drugih sistemih. Hkrati pa je, kot vedno doslej, pomembno neprestano vlaganje v stro-kovno izobraževanje.

Strokovnemu društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja ob Abrahamovem jubileju iskreno čestitam. Čestitke so namenjene vsem in vsakemu posebej v Vašem društvu za dosežene cilje in uspehe, ki jih v preteklem času ni bilo malo, mnogo pa jih je zagotovo v zastavljenih ciljih za prihodnje desetletje.

Druga z leve spodaj Petra Kersnič

Homo homini amicus ali Homo homini lupus − Človek človeku prijatelj ali človek človeku volk

Doc. dr. Bojana Filej

Kar vidim in slišim me skrbi! Skrbijo me odnosi, še zlasti medosebni, tisti človeški odnosi. Kljub temu, da so nas polna usta komunikacije in komunikacijskih veščin, kljub temu, da so mnoge sredine namenile čas in denar za izpopolnjevanje na tem področju, nam še oči-tno veliko manjka. Pa še nekaj: velikokrat se sliši, da smo same sebi največji sovražnik.

Res je, da smo v krizi, v krizi, ki se je zajedla v vse naše pore in se nanaša tudi na naše vrednote. Res je tudi, da vse, kar se tiče medicinskih sester, je povezano z vpetostjo v družbene razmere, v vmesni položaj med zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci na eni strani ter med pacienti in njihovimi svojci na drugi strani. Prav bi bilo, da bi se čim prej zavedli, da so vse, kar se dogaja v zdravstveni negi, razmerja med ljudmi in da so lju-dje največji kapital, ki ga lahko ima neka organizacija.

Kriza ni povzročila reorganizacij v zdravstvenih zavodih, temveč to kar je bolj preprosto – povzročila je redukcije in to v dejavnosti, kjer je to najbolj enostavno - dejavnosti zdra-vstvene nege. Vprašanje časa je, kdaj bodo medicinske sestre pri svojem delu prestopile mejo med varno in ogrožujočo zdravstveno nego.

Res je tudi, da je danes velika vrednota, če ne največja - kot včasih zdravje, imeti službo in prejemati plačo. In tako preživeti. Pri tem pa biti hvaležen za to in molčati.

V naslednjih letih prihaja do generacijske premene, razen, če bo novi pokojninski zakon sprejet brez prehodnih obdobij. Prišle bodo nove generacije z novimi vrednotami in pred-vsem z zahtevami po njihovih pravicah. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z y generacijo oziroma z generacijo »pampers plenic« izjavljajo, da nimajo razvitih orodij, kako to generacijo obvla-dati. In kako jo bomo mi, v našem delovnem okolju, pri pacientu, ki pa ostaja še vedno enak – s svojimi potrebami in problemi, s strahom in odvisnostjo, s hvaležnostjo in zaskrbljenostjo.

Pa še nekaj je specifi čno za medicinske sestre in zdravstveno nego, nekaj kar nas bistveno loči od zdravništva, s katerim se velikokrat želimo primerjati glede statusa, družbe-nega priznavanja, ugleda. Ne znamo sto-piti skupaj in ne znamo priznati nekomu, da je nekaj dobrega in pametnega naredil za to našo ljubo zdravstveno nego, temveč se vse začne od začetka, ko se pojavi nova oseba. Kot da prej ničesar ni bilo … Tudi to me skrbi.

Spoštovati preteklost pomeni imeti sedanjost in tudi prihodnost!

Ob častitljivem jubileju Društva medi-cinskih sester, babic in zdravstvenih teh-nikov Pomurja vsem iskreno čestitam, predvsem pa njegovi dolgoletni predse-dnici, Emiliji Kavaš, izkazujem spoštova-nje za njeno nesebično in predano delo.

Seja ORD-ja v Pomurju; doc. dr. Bojana Filej - predsed-nica, Petra Kersnic - generalna tajnica, Milka Kavaš


Zlatim spominom na pot

Zlatka LebarVMS, univ. dipl. pedagog; ravnateljica Srednje zdravstvene šole Murska Sobota

Dijaki in zaposleni, sedanji in tisti, ki so že upokojeni, smo doča-kali posebno čast. Zlatih 50 let obstoja in hkrati razvoja zdra-vstvene šole v našem severovzodnem delu domovine. Veselje tega dogodka smo želeli deliti z ljudmi, ki so bili kakor koli povezani z delovanjem in življenjem naše šole. Pet desetletij je dovolj dolga doba, da se da nanizati ogromno dragocenih spominov, zato smo jih obeležili v tiskani obliki, v obliki elektronske publikacije, naš zbornik pa je dostopen tudi na spletni strani šole. Sicer pa se zave-damo, da so zbrana besedna in slikovna gradiva le delček v moza-iku pestre zgodovine naše šole.

Kljub vsemu pa smo želeli ujeti srce in dušo naše ustanove, katero so soustvarjali vsi, ki so na kakršen koli način bili povezani z njo, ali so še, in so zato postali tudi dragocen del nje, zato smo hvaležni vsem, ko so svoje dragocene spo-mine, doživljanja, uspehe ovekovečene s fotografi jami in tudi morebitne neuresničene sanje želeli deliti z nami.

Vsekakor pa nam je uspelo zapisati prav vsakega maturanta, tako prvo generacijo, ki je v šolskem letu 1962/63 zaključila dokvalifi kacijo za bolničarja (razredničarka Helena Rav-nič), to so bili zdravstveni delavci, ki so že delali v zdravstvenih ustanovah, kot seveda vse ostale maturante do danes.

Ker je zgodovina pisateljica človekovega življenja in ustvarjanja, mi dovolite prosim, da se malo ozrem tudi v preteklost, kjer se nahajajo vzroki za posaditev semena, ki je bilo zasajeno pred 50-imi leti, nato je vzklilo in počasi začelo rasti …

Po drugi svetovni je bilo pomursko zdravstvo kadrovsko šibko. Poleg zdravnikov je pri-manjkovalo tudi šolanih medicinskih sester, kar je bilo še bolj očitno po letu 1948, ko so oblasti prepovedale delo medicinsko izobraženim redovnicam. Vrzel je zdravstvo zapol-nilo z zaposlovanjem vojaških bolničarjev in tečajnic z bolniškim tečajem. Vedno bolj očitna je postajala potreba po ustanovitvi šole, ki bi usposabljala in izobraževala srednji medicinski kader. V razvoju zdravstva v Pomurju ne moremo prezreti vloge srednje zdra-vstvene šole, ki je bila ustanovljena 30. junija 1960 z uradnim nazivom: Šola za zdavst-vene delavce 2. stopnje za ambulantno-bolnično smer v Murski Soboti.

Kako te je spremenil stoletni čas, Sedaj postalo si nam mesto cvetja,o Sobota, ti drago mesto, in trgi, ulice so tlakovane,nekoč s široko, blatno glavno cesto – ob njih visoke hiše, trgovine,tedaj si bila samo velika vas. pa stari cerkvi, šole in podjetja.

To so verzi, ki jih je prva ravnateljica zdravstvene šole Helena Ravnič zapisala v svoji pesniški zbirki Jesen pred skoraj dvajsetimi leti.

In ravno Murska Sobota je mesto, kjer je naša šola, kot pionirka, s šolskim letom 1960/61 začela delovati v najetih prostorih ekonomske šole in šolskega centra za blagovni promet.

Sredi avgusta 1960 je bil namreč v Pomurskem Vestniku objavljen razpis za vpis v 1. letnik.

Na razpis se je prijavilo okrog sto kandidatov, vendar je le 73 učencev oz. 2 oddelka imelo srečo, da so bili sprejeti. Pouk se je začel šele 19. septembra zaradi začetnih priprav ter težav s prostori in kadri. Učiteljski zbor je štel 19 honorarnih učiteljev, stalno zaposleni sta bili le ravnateljica Helena Ravnič in medicinska sestra – inštruktorica, kakor se je takrat ime-novala učiteljica strokovnih predmetov. Obe pa sta bili tudi razredničarki oz. razrednici.

Prostorska stiska, z eno učilnico in kabinetnim prostorom za praktični pouk v kleti šole, je kar kričala po razširitvi in tako so dogradili zgradbo na Trstenjakovi s tremi učil-nicami, kabinetoma za splošno in specialno nego ter gospodinjstvo. Otvoritvena sveča-nost je potekala v nedeljo, 1. julija 1962 ob 8. uri zjutraj.

Zadnja generacija dijakov medicinske šole na Trstenjakovi v Murski Soboti,šolsko leto 1972/73

V tretjem letu delovanja, leta 1963 je tako šola dobila lastno šolsko zgradbo, v kateri se je izobraževalo pet oddelkov in hkrati je potekal program za dokvalifi kacijo bolničar-jev. Kader se je razširil in leta 1964 smo dobili v Pomurju prvih 47 strokovnih delavcev z nazivom medicinska sestra ali medicinski tehnik ambulantno-bolnične smeri. Tega leta je zaključila svoje ravnateljsko in hkrati tudi učiteljsko poslanstvo, gospa Marija Ravnič, ki je svoje dolgoletne izkušnje v zdravstvu z veseljem delila z iskajočo se mladino, in se

Svečana otvoritev današnje zgradbe v Rakičanu, oktober 1973

26 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 27ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 2726 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010

po delovnih počitnicah in vpeljanem novem šolskem letu, 1. oktobra 1964 upokojila. Naj dodam, da gospa Ravničeva v častitljivi starosti spet biva v bližini nas, v rakičanskem domu starejših, in spet je okrog nje polno mladine, saj naši dijaki tam pridobivajo prak-tične veščine.

Naloge ravnateljice pa je za njo prevzela ga. Katarina Vinčec, ki je ravnateljevala dol-gih 23 let in tako previharila različne viharje. Potrebe zdravstvenega kadra so se pove-čevale in učilna zidana na Trstenjakovi je postala pretesna. Gospa Vinčec je za naš zbor-nik, zapisala:»Težko je napisati, koliko vrat sem morala odpreti, koliko znoja preliti, koliko dokazov predložiti, da Prekmurje rabi šolo. Decembra istega leta so zahrumeli stroji in naslednje leto, 17. oktobra leta 1973, je bila šola slovesno odprta«.

Prostorski problem je bil rešen, so se pa 10 let pozneje začele težave z vpisom. Ta se je iz leta v leto zmanjševal, fi nančnih sredstev je bilo manj, učitelji niso imeli dela. Sledilo je dopolnjevanje na drugih šolah. Zelo črn scenarij se je šoli pisal v letih 1985 do 1987, vpis samo za 30 učencev. Na srečo šola ni bila ukinjena in vpis se je povečal na dva oddelka.

Z usmerjenim izobraževanjem, v šolskem letu 1981/1982, je šola začela izvajati vzgojno-izobraževalni program zdravstveno varstvo za poklic zdravstveni tehnik. Na ta način se je povečal obseg splošnoizobraževalnih predmetov in dijaki so imeli več možnosti za nadalj-nji študij na višjih, visokih šolah in univerzah.

Programi so se seveda prenavljali in od šolskega leta 1990/91 so se dijaki osmih oddel-kov izobraževali po prenovljenih programih zdravstvenega tehnika.

V šolskem letu 1991/92 je šola vpisala v program zdravstveni tehnik 3 oddelke z možno-stjo zaključka izobraževanja z maturo ali zaključnim izpitom. V teh vihravih in negoto-vih časih se je ubadala s težo ravnateljevanja ga. Darinka Škrjanec, in to do upokojitve leta 1994.

Leta 1994 je vajeti ravnateljevanja prevzela ga. Marija Zadravec, od leta 1996 je šola v 1. letnik vpisovala že 4 oddelke. V tem času smo spet preživeli prenovo, in sicer način zaključevanja izobraževanja. Od leta 2002 dijaki 4-letnega programa zaključujejo izobra-ževanje s poklicno maturo, triletni programi pa z zaključnim izpitom.

IN KAKŠNA JE VLOGA ŠOLSKEGA SISTEMA DANES …

Način izobraževanja se z razvojem družbe z leti vse bolj spreminja. Izobražujemo mlade, ki bodo po končanem šolanju delali z ljudmi, ki so izgubili svoje največje bogastvo – svoje zdravje. Zato je potrebno izobraziti in vzgojiti odgovorne zdravstvene delavce. Prenovljeni program zdravstvene nege z modularnim načinom izobraževanja nam omogoča, da upo-števamo potrebe delodajalcev in vključujemo vsebine, ki jih trenutno v izobraževalnem programu pogrešamo. Za 20 % ur šola skupaj z delodajalci in okoljem ponudi strokovne/splošne vsebine, ki so pomembne za okolje v katerem šola deluje.

Želimo si, da bi tesno sodelovanje med šolo in delodajalci pripomoglo k izobraževanju bolj kakovostnega zdravstvenega delavca.

Vsaka izmed mojih predhodnic je zagotovo prispevala dragocen delež v razvoju in kva-liteti vizije šole. Ob tej priložnosti bi se jim rada iskreno zahvalila mojim predhodnicam, ki so Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota vodile do zlatih 50 let:

Helena Ravnič, 4 leta; Katarina Vinčec, 23 let; Darinka Škrjanec, 7 let in Marija Zadra-vec 8 let.

Še posebej smo vse ponosne na to, da je bil marsikateri slovenski zdravnik dijak prav naše šole, da so mnogi dijaki in dijakinje pozneje končali višje in visoke zdravstvene šole in danes pomagajo s svojim znanjem v različnih slovenskih in tujih bolnišnicah, domo-vih za ostarele, delajo v patronaži, varstveno-delovni center, nekateri pa so danes tudi med zaposlenimi na naši šoli. Iskrena hvala tudi vsem mojim sodelavcem, ki se trudijo na vzgojno-izobraževalnem področju in tako skupnimi močmi krojimo usodo naše ustanove.

Strokovne predmete so poučevali in še poučujejo zdravniki in farmacevti iz Splošne bol-nišnice Murska Sobota in Zdravstvenega doma Murska Sobota in le-tem bi se za sodelo-vanje rada še posebej zahvalila.

Dovolite mi, da zgodovinske utrinke zaključim z jesensko obarvano pesmijo Helene Ravnič, saj tudi Vi, ravno tem času praznujete zlati jubilej; ga. Helena Ravnič pa je orala ledino pomurskemu zdravstvenemu kadru:

Jesen je okrasila naravos čudovitimi barvami:z rumeno, oranžno in oker in rjavo in temnordečona zeleni podlagi.Najlepši je oktober,če je sončen in človek srečen …

Jaz pa dodajam – dana nam je bila sreča praznovati zlati jubilej in za ta dar smo neizmerno hvaležni; in tudi Vi, spoštovano Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih teh-nikov Pomurja, bodite srečni, zadovoljni in ponosni na vse uspehe, na katerih gradite; z naše šole pa Vam pošiljamo iskrene čestitke in se veselimo z Vami. Le pogumno novemu desetletju naproti in nasvidenje ob naslednjem jubileju!

Zlati jubilej Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, oktober 2010

28 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 29ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 29

Profesija zdravstvene nege v obdobju globalnih sprememb

Doc. dr. Danica ŽeleznikVisoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec,Evropsko središče [email protected]

UVOD

Zdravje postaja vse večja vrednota za vse kategorije prebi-valstva, od otrok do starejših. Še več, medicinski diskurz o zdravju, bolezni, telesu, dominira tako v javnem kot v zaseb-nem govoru. V zadnjih desetletjih so se začele dogajati pre-cejšnje spremembe v zdravstvu, tako pri nas kot po svetu. V temelju se spreminja odnos med družbo, zdravstvenim siste-mom in pacienti. Demografska tranzicija od prevlade mlaj-ših generacij v prejšnjem stoletju k postopni večinski pre-vladi starejših generacij v prihodnosti, v vsej Evropi in pri nas pomeni odvisnost vedno večjega števila prebivalstva od zdravstvenega sistema.

Staranje in z njo povezana dolgoživost, pa je prav posle-dica medikalizacije družbe in zmanjševanja umrljivosti zaradi boljših in na široko dostopnih zdravstvenih storitev v razvitem svetu. Staranje prebivalstva spreminja tudi zemljevid temeljnih zdravstvenih področij, tem, ideologij. Če je za mlade značilno, da so najbolj vitalen in najbolj zdrav del prebivalstva, ki je najmanj odvisen od zdravstvenih storitev, se nasprotno starost razume kot čas postopne degene-racije, večje bolezenske ogroženosti, bolnosti. Starejši so torej družbena skupina, ki je v domeni zdravstva. Tudi zato z demografskimi spremembami in s staranjem prebivalstva v zahodnih družbah narašča pomen zdravstva in zdravja v vsakdanjem življenju.

Ker pa naša življenja, želje, vrednote, še vedno obvladuje kult mladosti, se tudi do mla-dosti skušamo vedno bolj prebijati s pomočjo medicine, plastične kirurgije, lepotnih ope-racij, diet, zdravstvenih praks itn. To pa še dodatno razširja polje in področje zdravstvene oskrbe.

Vse večje zanimanje za zdravje, skrbi za telesno in duševno počutje pa je končno tudi rezultat globalnih sprememb sodobnih družb, ki jih je moderna sociološka znanost že defi -nirala kot družbe novih tveganj in negotovosti (Beck, 2001). Za družbe pozne moderne je značilno, da so sicer izjemno povečale število različnih življenjskih alternativ, možno-sti, priložnosti, število izbir, smeri delovanja itn.; obenem pa ne dajejo pravih orientacij, podpore in varnosti pri teh izbirah. Po mnenju Ule (2003a) poleg negotovosti sledi izguba zaupanja v to, da lahko vodilne institucije industrijskega sveta; gospodarstvo, pravo in politika ukrotijo in nadzirajo ogrožujoče posledice, ki so jih izzvale v svetu. Sedanja tve-ganja so posledica dogajanj, ki jih danes (tudi modno) označujemo s pojmom globaliza-cija. Globalizacija se ne nanaša na to, kaj želimo ali lahko storimo, ampak predvsem na to, kaj se nam vsem dogaja.

Poleg tega je zdravstveni sistem vse bolj odvisen od pravnih regulativov in norm. Pod pritiskom pravno podprtih groženj se v zahodnem svetu naglo uveljavlja tako imenovana


defenzivna medicina, to je težnja k pretirani uporabi diagnostike in terapije samo zato, da bi se zdravnik zavaroval pred možnostmi tožb zaradi napak ali nepredvidenih posle-dic zdravljenja. Lahko rečemo, da je danes marsikje pravo inkorporiralo medicinsko etiko oz. da na mesto medicinske etike vstopa medicinsko pravo (Ule, 2000)

Nova politika javnega zdravja terja od posameznika več osebne skrbi in odgovornosti. Vsakdo mora opazovati svoje telo dejavno, mora skrbeti zanj. Sodobni individualizem še povečuje zavest ljudi o tem, da so predvsem sami odgovorni za svoje zdravje (Radley, 1995).

Meje med zdravo in bolno osebo (bolnikom) so se zrahljale. Prišlo je do splošnega uvida v dejstvo, da ima vsakdo zdravstvene probleme, vsakdo proizvaja zdravstvena tveganja (Ule, 2003b). Zato se je pozornost zdravnikov in javnosti pomaknila od opazovanja bole-zenskih znakov in poteka bolezni k »bolezenskemu vedenju« posameznika, ki zajema obdobje pred akutno boleznijo, med njo in po njej oz. še natančneje k življenjskemu slogu, ki zmanjšuje ali povečuje zdravstvena tveganja.

PROFESIJA ZDRAVSTVENE NEGE

Tudi medicinske sestre, zdravstveni tehniki in drugi zdravstveni delavci doživljajo na področju svojega dela velike spremembe. Njihov glavni problem pa ni samo ta, kako se prilagoditi novim globalnim razmeram v zdravstvu, glavni problem je že sedaj nji-hov vmesni oziroma nejasen status v odnosu med zdravnikom in pacientom. Čeprav, kot navaja May (1992) je medicinskim sestram naložena primarna skrb za paciente, so mnogo-krat podvržene številnim birokratskim pravilom in moči zdravniških avtoritet, ki pogosto zatirajo njihove težnje po poklicni avtonomiji. Tako jih zdravniki, kot pacienti vrednotijo kot manj pomembne in manj vredne dejavnike v zdravstvenem sistemu, čeprav morajo ravno medicinske sestre velikokrat posredovati med zdravnikom in pacientom. Pogo-sto prevzamejo večji delež pri reševanju profesionalnih konfl iktov glede odgovornosti do pacientov. Pogajati se morajo v bojih za moč in vpliv v zdravstvenem sistemu z zdravniki, srečujejo se z izrazi seksizma in paternalizma, tako s strani sodelavcev kot pacientov.

Znotraj zdravstva se zdi, da obstaja dokaj ambivalenten odnos do modela delovanja zdravstvene nege, čeprav medicina stalno opozarja na etos skrbi, sočutja in pozornosti kot sredstva za povečevanje pozornosti do zanemarjenih vprašanj medicinske etike. Zdi se, da je ambivalentnost položena že v začetke profesionalizacije poklica medicinske sestre. Znano je, da so bile do devetnajstega stoletja negovalke tradicionalno nune ali ženske brez možnosti v življenju. Florence Nightingale, kot ustanoviteljica stroke zdravstvene nege, je tu poskušala narediti obrat. Za svojo šolo je izbirala ugledne ženske iz srednjih in višjih slojev. Prav Florence Nightingale je uspela nadgraditi in profesionalizirati negovalno tera-pijo v kurikulumu s kombinacijo bazične medicinske znanosti s higieno in negovanjem.

Vse, kar delajo medicinske sestre, naj bi bilo v službi zdravstvene terapije. Obenem je pa v temelje formiranja zdravstvene nege položila pravilo, s katerim je zaznamovala profe-sijo zdravstvene nege tako rekoč do danes. Medicinske sestre je doktrinarno naredila za pomočnice moškim zdravnikom s prepovedjo, da bi delale karkoli brez dovoljenja zdrav-nikov. Po njeni doktrini ne sme sestra samovoljno »dati bolniku niti kozarec vode brez dovoljenja zdravnika« (Lorber, 1997).

Ko se je sredi dvajsetega stoletja odkrilo, kako veliko vlogo imajo v procesu zdravlje-nja bolnikove emocije in socialna situacija, se je h kurikulumu v izobraževanju in praksi medicinskih sester dodala še »ljubeča nega« (angl. tender loving care) in so se s tem posta-vili novi temelji zdravstvene nege. Res pa je, da so medicinske sestre ravno v tem času prevzele skrb nad administriranjem in nadzor nad potekom zdravljenja, urniki, dajanjem zdravil, nadzorovanjem aparatov itn. To jih je po drugi strani zopet zelo obremenilo in odtegnilo od pacientov.

K obnovljenemu zanimanju za profesijo zdravstvene nege in položaja medicinskih

sester so veliko prispevale prav ženske študije in feministične študije v drugi polovici 20. stoletja. Prav te študije so pokazale, da medicinske sestre oz. profesija zdravstvene nege drugače postavljajo etične dileme v zdravstvu, da se drugače odzivajo na etične probleme zdravstvene oskrbe kot zdravniki. Zdravstvena nega je osrediščena okrog »etike skrbi«, kar predstavlja danes pravo alternativo prevladujočemu tehničnemu odnosu do bolnikov. Medtem ko se zdravniki veliko, včasih skoraj povsem ukvarjajo z medicinsko-tehničnimi vprašanji zdravljenja in diagnosticiranja in etične dileme izvajajo iz teh vprašanj, medicin-ske sestre bolj poudarjajo udeležbo v interakciji s pacienti v kontekstu trajnejših in kon-tinuiranih odnosov.

Medtem ko je komuniciranje zdravnika s pacienti pogosto usmerjeno na posredovanje informacij ali na sprejemanje specifi čnih odločitev, medicinske sestre razvijajo komuni-kacijski stil, ki je usmerjen bolj v vzpodbujajoče razumevanje. Medtem ko so zdravniki preveč zavzeti s procesi zdravstvene oskrbe in so pogosto neobčutljivi za pacientovo doži-vljanje teh procesov, medicinske sestre skrbijo za počutje pacientov, skrbijo za lajšanje telesnih in duševnih bolečin. Modeli dela medicinskih sester torej predstavljajo alterna-tivo k pogodbenemu modelu, ki je prevladujoč v sodobni medicinski etiki.

GLOBALNE SPREMEMBE ZAHTEVAJO PRILAGAJANJE IZOBRAŽEVANJA V ZDRAVSTVENI NEGI

Zdravstveno varstvo se spreminja tako, kot se spreminja družba. Izzivi, ki jih prinaša moderna družba, so drugačni od tistih, s katerimi se je zdravstvo soočalo pred desetle-tji. Spremenjeni demografski sliki prebivalstva v Sloveniji sledijo spremembe v zbolev-nosti. Izvajalci zdravstvene službe so soočeni z naraščajočimi zahtevami uporabnikov in večjo odgovornostjo medicinskih sester za njihovo delo. Spremembe v političnem sistemu in vse večja mobilnost prebivalstva sta postavili pred svet nove izzive tudi na področju zdravstvenega varstva. Globalnim spremembam v svetu se je prilagodila tudi moderna medicina in z njo moderna zdravstvena nega. Slovenija in njen zdravstveni sistem pri teh spremembah nista izjema. V zadnjih desetletjih smo doživeli korenite spremembe tako na političnem (osamosvojitev in tranzicija iz socialističnega v kapitalistični sistem) kot na zdravstvenem področju, kjer se izobraževanje podčrtuje.

Pričakujemo lahko, da bomo imeli vedno bolj opravka z aktivnimi oblikami varovanja zdravja, kjer se bodo medicinske sestre srečevale s pacienti, ki bodo imeli bolj ali manj izdelane predstave o varovanju svojega zdravja kot ključni sestavni del svojega social-nega kapitala. Pacienti bodo pri zdravstvenih delavcih iskali predvsem metode, sredstva in znanje, ki bi jim pomagali ohranjati oziroma izboljševati njihovo psihosocialno kondi-cijo, medtem ko bo v populaciji iskalcev zdravstvenih uslug verjetno upadal delež klasič-nih »pacientov«, ki so pasivno prepuščeni v zdravstveno oskrbo oziroma se bodo ti pomi-kali na socialno in generacijsko margino.

Ta premik pomeni že danes, še bolj pa bo v prihodnosti, močan izziv zdravstvenemu osebju, da se angažira zunaj tradicionalnih institucij zdravstvenega sistema in ustaljenih poti zdravstvene nege in oskrbe, da torej aktivno stopi nasproti potencialnim iskalcem strokovne pomoči v varovanju in izboljševanju svojega zdravja. V tem procesu bo profe-sija zdravstvene nege igrala zelo pomembno vlogo, toda le ob pogoju, da bo presegla tra-dicionalno »obzdravniško« vlogo in dejavno posegla v prostor in trg zdravstvenih uslug.

Vse zgoraj našteto pomeni pridobivanje sodobnih in dodatnih znanj, saj se bo potrebno dodatno formalno izobraziti in strokovno izpopolniti, tako da bo zdravstvena nega lahko igrala tudi svetovalno vlogo za zdrave in bolne. To seveda prinaša s seboj številne neznanke, od spremenjenih, bolj enakopravnih odnosov med medicinskimi sestrami, sodelavci in pacienti, spremenjene samopodobe le teh do bolj partnerskih odnosov med njimi. Probleme, pred katerimi je zdravstvo danes, ne bo moglo rešiti brez navezave na druge vednosti, predvsem na družbene znanosti. In v tem ima stroka zdravstvene nege


prav gotovo prednost pred drugimi medicinskimi strokami, tudi zato, ker je najštevilč-nejši poklic v zdravstvu in ker je ob pacientu ali pomoči potrebnemu tudi najdlje.

Od medicinskih sester družba veliko pričakuje, zato je njihovemu izobraževanju potrebno posvetiti posebno pozornost, ki bo skladno s pomembnostjo, odgovornostjo in vse večjo zahtevnostjo njihove vloge.

Celovito spreminjanje izobraževanja medicinskih sester je neobhodno potrebno, če hočemo, da bo učinkovito v skladu s potrebami in pričakovanji sodobne družbe.

Postalo je očitno, da se v naši družbi, kjer poteka dinamično preoblikovanje gospodar-skih, družbenih in moralnih vrednot na vseh ravneh družbenega življenja, postavlja pred medicinske sestre potrebo po vse večjem izobraževanju z namenom, da bi se usposobila za srečanje z novimi družbenimi cilji in profesionalnimi zahtevami. Gorton in De Smet (2006) poudarjata enakovredno upoštevanje oziroma doseganje tako učnih ciljev kot raz-vijanje kompetenc.

Za področje izobraževanja medicinskih sester so pomembne tudi spremembe strokov-nih pogledov in znanstvenih vzorcev, kar mora omogočiti seznanjanje s temeljnimi stro-kovnimi znanji in z različnimi teoretičnimi izhodišči in usmeritvami, kakor tudi praktič-nimi pristopi in inovacijami.

V procesu izobraževanja medicinskih sester je potrebno formulirati tudi stališče, da se njena funkcija dviga na višjo kakovostno raven vodenja celotnega procesa zdravstvene nege. S svojo dejavnostjo diplomirana medicinska sestra uresničuje tudi vzgojno funkcijo tako študentov, kakor tudi pacientov, njihovih svojcev in za njih pomembnih drugih oseb.

Žal se v visokošolskem programih vzgojni komponenti ne pripisuje takšnega pomena (v vsebinskem, organizacijskem in metodičnem smislu), ki izhaja iz funkcije medicin-ska sestra – strokovnjakinja, ki sodeluje v procesu formiranja osebnosti drugega človeka.

Za raziskovalno delo medicinskih sester je pomembno, da jo v procesu izobraževanja usposobimo, da razmišlja o svojem delu, da si zastavlja vprašanja o uporabnosti vsebin, oblik, sredstev in metod dela, da išče vzročno-posledične zveze med uporabljenimi sred-stvi, oblikami dela in rezultati v konkretnih pogojih. Da medicinska sestra to zmore, jo je potrebno v procesu njenega izobraževanja in usposabljanja seznaniti s temeljnimi vpra-šanji metodologije raziskovanja ter z osnovami teorije in tehnike raziskovalnega dela.

Spremembe, ki potekajo na področju izobraževanja medicinskih sester vsiljujejo potrebo, da sprejmemo adekvatne ukrepe, ki jim bodo omogočali uspešno vključevanje v nove tokove.

S prehodom izobraževanja medicinskih sester na prvo in drugo stopnjo je bila izpol-njena težnja slovenskih medicinskih sester po višji izobrazbi, vendar zadnje, tretje sto-pnje s področja zdravstvene nege, si v slovenskem prostoru še vedno ni mogoče pridobiti.

VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE MEDICINSKIH SESTER NA EVROPSKEM SREDIŠČU MARIBOR, TUDI V POMURJU

Pomurske medicinske sestre so si več let močno prizadevale za izobraževanje medicinskih sester na visokošolskem nivoju v njihovi regiji. Pred leti so posameznice, predstavnice pomurskega društva in predstavnice zaposlenih medicinskih sester v Splošni bolnišnici Murska Sobota, obiskale Visoko šolo za zdravstvo v Mariboru UM, kjer so predstavile svoje želje in potrebe, zato so pričele potekati intenzivne priprave za vzpostavitev dislo-cirane enote v pomurski regiji. Žal so z odhodom vodilnih predstavnic iz visokošolskega zavoda aktivnosti zamrle, saj novo vodstvo ni bilo naklonjeno tozadevnim aktivnostim.

Evropsko središče Maribor (ESM) je prisluhnilo potrebam medicinskih sester v Pomurju in pristopilo k oblikovanju visokošolskega programa, programa prve stopnje s področja zdravstvene nege.

V letu 2009 je bil program na Ministrstvu za visoko šolstvo akreditiran in v istem letu

je ESM vpisalo že prve študente zdravstvene nege. Letos v tekočem akademskem letu 2010/2011 je ESM vpisalo že drugo generacijo študentov.

Študijski program upošteva v celoti Evropsko direktivo št. 2005/36/ES, direktivo za regulirane poklice. Nosilka/lec dejavnosti zdravstvene nege v Sloveniji je v skladu z nave-denimi izhodišči diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik. V luči razvoja profesije se podpira strokovni, karierni in akademski razvoj nosilk/cev dejavnosti zdra-vstvene nege, kar se udejanja skozi temeljno izobraževanje na 1. bolonjski stopnji. Viso-košolski študij zdravstvene nege obsega 4600 ur študijskega programa, od tega 2300 ur v neposrednem kliničnem okolju, v neposrednem stiku s pacientom. Programi zdravstvene nege so v Evropi različni in z bolonjskim procesom se jih želi okvirno poenotiti ter pove-čati primerljivost med državami, med drugimi tudi zaradi upoštevanja evropskih direktiv in pretoka delovne sile (Železnik, 2009). Pogoj za pridobitev diplome diplomirane medi-cinske sestre/zdravstvenika je uspešno izkazano znanje iz zdravstvene nege, medicin-skih ved, poznavanje poklicne etike, znanj s področja družboslovja, izredno pomembne pa so tudi praktične veščine, ki jih kandidat pridobi z usposabljanjem v kliničnem oko-lju (Zaletel, 2008).

ESM odlikuje, da vpisuje majhno število študentov (40). Slednje omogoča kakovostno delo s študenti na predavanjih, seminarskih in laboratorijskih vajah ter v kliničnem oko-lju. Prednost šole je v blokovskem sistemu študija, kar pomeni, da imajo študenti v zim-skem semestru predavanja, seminarske in laboratorijske vaje. V letnem semestru opra-vljajo klinično usposabljanje, tako, da so pred vstopom v klinično okolje opolnomočeni s teoretičnimi znanji in veščinami, ki so jih pridobili na laboratorijskih vajah v simuliranih pogojih, na ta način bodo diplomanti prepoznani kot kakovostni in kompetentni kadri, diplomanti z znanjem.

Program, ki ga izvaja ESM je popolnoma primerljiv z ostalimi programi v slovenskem prostoru. Pedagoški proces odlikujejo kompetentni visokošolski učitelji in sodelavci z bogatimi znanji, ki znajo povezovati teorijo in prakso ter študente močno motivirati za študij zdravstvene nege.

Klinično usposabljanje poteka v dobro razvitem kliničnem okolju, kjer študente v učnih zavodih poučujejo odlični mentorji s sodobnimi znanji.

ZAKLJUČEK

V individualizirani družbi mora posameznik storiti nekaj sam, mora se dejavno truditi za to, da pride do nekega družbenega položaja. Mora ga osvojiti, in to v boju s konkurenco drugih ljudi, ki se trudijo doseči omejene resurse in se z njimi uveljavljati. Tega ne počne le enkrat v življenju, temveč dan za dnem. Posledica ali reakcija ljudi na sodobna tvega-nja in negotovosti je tudi preobrat v vrednotnih orientacijah ljudi v sodobnih družbah, kot ga zaznavajo vse mnenjske raziskave in raziskave vrednotnih in življenjskih orientacij pri nas in v nam podobnih kulturah sodobnega sveta. Ikone sodobnega človeka so nenadoma postale varnost, telo in predvsem zdravje. Politične teme je zamenjala skrb za zdravo pre-hrano, treniranje telesa, skrb za ohranjanje mladosti, vitalnosti, vitkosti, strah pred sta-rostjo in staranjem. Ob zavedanju zahtevnosti vloge medicinskih sester in zavedanju vse večjih globalnih sprememb so v večini razvitih dežel dvignili izobraževanje medicinskih sester na fakultetni nivo.

V obdobju velikih globalnih sprememb, ki so postale stalnica v našem prostoru, je za profesijo zdravstvene nege ključnega pomena izobraževanje na vseh stopnjah, saj samo znanje omogoča posamezniku profesionalnost, s katero lahko vstopa v svet.


Literatura

1. Beck U. Družba tveganja. Na poti v neko drugo moderno. Krtina. Ljubljana, 2001.2. Gorton V, De Smet S. Does learning outcome=Competency? V: Zbornik abstraktov 6th

European conference of Nurse Educators, October 5-6, 2006. Paris-Paris: FINE: Comité d'Entente des Formations Infi rmieres et Cadres, 2006, str. 40.

3. Lorber J. Gender and the Social Construction of Illness. Sage. 4. London, 1997.5. May C. Nursing Work, Nurse Knowledge, and the Subjectifi cation of the Pacient.6. Sociology of Health and Illness, 14, 1992.7. Radley A. Making Sense of Illness. Sage, London, 1995.8. Ule M. Sodobne identitete. V vrtincu diskurzov. Ljubljana: ZPS. 2000.9. Ule M. Spregledana razmerja. O družbenih vidikih sodobne medicine.

Maribor, Aristej. 2003a.10. Ule M. Razvoj zdravstvenega sistema v pogojih globalizacije: in kaj je z zdravstveno

nego? Obzor Zdr N 2003b; 37 11. Zaletel M: Izobraževanje za zdravstveno in babiško nego je spet na prepihu Obzor Zdr

N 2007; 41(2-3): 57-59)12. Železnik, D. Pomen poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstveni in babiški negi.

Elektronski vir. V: PIRŠ, Ksenija (ur.). Zdravstvena zakonodaja v luči zdravstvene nege: obvezne vsebine »Zakonodaja s področja zdravstva«. Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2009, str. 87-100.

Strokovno srečanje 1. 12. 2010Daniela Mörec, doc. dr. Danica Železnik, dr. Jože Ramovž,

Martina Horvat, Zlatka Lebar, Emilija Kavaš

Pogled predsednice Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego Slovenije, v sedanjost in prihodnost zdravstvene nege

Daniela Mörecdipl. m. s., predsednica RSKZN

Dejavnost zdravstvene nege je sestavni del sistema zdra-vstvenega varstva, ki se mora prilagajati demografskim spre-membam, potrebam prebivalstva in njihovim značilnostim v pojavu obolevnosti. Zdravje je ena izmed najbolj cenjenih vrednot posameznika in družbe. K tej vrednoti pa lahko veliko prispeva ravno področje zdravstvene nege. Nenehno pridobivanje dodatnih in specialnih znanj na strokovnem, zdravstveno-vzgojnem in informacijskem področju, usmerja medicinsko sestro pri zadovoljevanju potreb pacienta.

K temu pa strmi tudi najvišje strokovno telo v dejavno-sti zdravstvene nege, to je Razširjen strokovni kolegij za zdravstveno nego (v nadaljevanju RSKZN). Je eden izmed triintridesetih razširjenih strokovnih kolegijev, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravje. Sestavljen je triparti-tno iz dvanajstih članov, ki jih imenuje minister za zdravje. Je torej poleg strokovnega tudi politično telo. Poleg stalnih članov so na seje RSKZN stalno vabljeni še: predstav-nica zdravstvene nege na ministrstvu za zdravje, predsednica Zbornice-Zveze, predsed-nica sindikata delavcev v zdravstveni negi, predstavnica zdravstvenega sveta, predsed-nica združenja srednjih zdravstvenih šol in glede na vsebino sej še predsedniki stalnih delovnih skupin pri RSKZN-ju in drugi strokovnjaki, glede na obravnavo aktualnih stro-kovnih vsebin. Letos smo preko RSKZN uspeli organizirati stalno delovno skupino za primarno dejavnost zdravstvene nege, ki je bila v preteklosti nekoliko v podrejenem polo-žaju. RSKZN sodeluje tudi z drugimi razširjenimi strokovnimi kolegiji, ki so pri ministr-stvu za zdravje imenovani s področja medicine.

Njegove najpomembnejše naloge so, da spremlja razvoj stroke in zdravstvene politike, usklajuje in oblikuje strokovne smernice, spremlja normative in standarde kadrovskih in materialnih virov, kazalce kakovosti in pripravlja strokovna stališča, analize in ocene za upravne organe, ministrstvo za zdravje in druge. Člani se na sejah RSKZN sestajamo enkrat mesečno v UKC Ljubljana.

Pomurske medicinske sestre se lahko pohvalimo, da smo v RSKZN zastopane kar z dvema članoma. Mnenja sem, da je to za razvoj stroke in tudi za priznanje stroke, veli-kega pomena.

Sama sem članica že drugi mandat in drugi mandat sem tudi predsednica najvišjega strokovnega telesa v dejavnosti zdravstvene nege. Torej sem močno vpeta v dogajanja, razvoj in politiko zdravstvene nege v državi. Naloge in odgovornosti so obsežne, pri-prave na seje in vodenje sej zahtevno, saj je med člani pogosto potrebno usklajevati raz-lična mnenja in stališča, ki prihajajo iz zdravstvenih univerz, primarnega, sekundarnega


in terciarnega nivoja stroke zdravstvene nege. Ker spremljam zdravstveno nego že več kot petintrideset let in sem delovala na različnih strokovnih področjih, lahko ocenju-jem njen razvoj kot pozitiven. V preteklosti je bila zdravstvena nega v senci medicine, bolj usmerjena v pomoč zdravniku kot pacientu. Danes postaja profesionalno področje. Razvoj poklica medicinske sestre in akademizacija zdravstvene nege, pa sta usmerjena k celostni in kakovostni obravnavi človeka v vseh razvojnih področjih, tako v zdravju in bolezni kot ob umiranju. Poklicani smo k obravnavi različnih zakonov, ki se sprejemajo na področju zdravstvenega varstva. Skupaj z Zbornico-Zvezo oblikujemo pripombe, ki so tudi pogosto slišane in upoštevane. Pomembno je, da je stroka zdravstvene nege zraven, ko se oblikuje politika zdravstvenega varstva v državi.

Zdravstvena nega postaja vedno bolj vidna. Želim si le, da bo v bodoče dejavnost zdra-vstven nege veliko bolj temeljila na z dokazi podprti zdravstveni negi, kar pa je možno le z raziskovalnimi metodami v stroki. Dolgoletni zastavljeni cilj v stroki je obrniti piramido izobraženosti medicinskih sester, kar je ob številnih zdravstvenih fakultetah in visokih šolah za zdravstveno nego mogoče že v bližnji prihodnosti.

Globalna kriza, ki je v zadnjih letih zajela, ne le Evropo, ampak ves svet, žal ni priza-nesla niti slovenskemu zdravstvu. To pa zaznavamo tudi na področju zdravstvene nege, saj se je zaposlovanje medicinskih sester tako srednjih kot visoko- in univerzitetno izo-braženih, zmanjšalo na minimum. To pa lahko pomeni stagnacijo v razvoju dejavnosti zdravstvene nege. Mislim pa, da energije medicinskih sester ne more zaustaviti niti kriza.

Znanje, prodornost, vpetost v politiko, sodelovanje z drugimi strokovnimi področji, kakovostna oskrba, razvoj kompetenc in odgovornosti, so vrednote, ki dajejo moč vleč-nim konjem, ki se ne bodo zaustavili.

Zato polagam na um, srce in dušo pomurskim medicinskih sestram, da v naslednjih pet-desetih letih dvignete ugled stroke, storite vse za kakovostno obravnavo pacienta, pred-vsem pa s svojim znanjem vplivate na zmanjšanje kronične obolevnosti in zagotovite zdravo in aktivno staranje pomurskega prebivalstva.

Zlati znaki 2009 – Daniela Mörec (druga z desne)

Razmišljanje o zdravstveni negi danes, jutri in pojutrišnjem

Marija Zrimdipl. m. s., glavna medicinska sestra kirurškega oddelka

Dogajanja v zdravstvenih sistemih v Evropi in v svetu so v zadnjih desetletjih posegla tudi na področje zdravstvene nege. Lahko govorimo o globalizaciji in o reformi zdravstve-nega sistema, ki sta sorodna koncepta. Nova, k zdravju, kre-pitvi in varovanju zdravja usmerjena globalna zdravstvena strategija, je zdravstveni negi dodelila nekatere ključne naloge, ki pa se brez sprememb znotraj njenega sistema in organizacije ne bodo mogle uresničiti. Zdravstvena nega mora zato dovolj dobro poznati koncept sprememb, da bo lahko reagirala in odločala o pravem času.

Tudi medicinske sestre, tehniki in drugo zdravstveno ose-bje doživljajo spremembe v zdravstvu. Njihov glavni pro-blem pa ni samo ta, kako se prilagoditi novim razmeram v zdravstvu. Glavni problem je že sedaj njihov vmesni oziroma nejasen status v odnosu med zdravnikom in bolnikom. Čeprav je medicinskim sestram naložena primarna skrb za bolnike, so podvržene mnogim birokratskim pravilom in moči zdravniških avtoritet, ki pogosto zatirajo njihove težnje po poklicni avtonomiji (May, 1992).

Vizija zdravstvene nege in postavljena strategija njenega razvoja sta gonilni sili, ki vodita strokovnjake zdravstvene nege ter jih motivirata v njihovih prizadevanjih za razvoj in neprekinjene potrebne spremembe za dosego večje avtonomije stroke in vrednotenje njenih rezultatov.

Je delo medicinske sestre profesija ali poklic? Našteta dejstva pričajo, da smo profesio-nalci na svojem področju, ker imamo visoko raven specializiranega znanja na znanstveni podlagi, vendar s praktično vrednostjo; delamo v dejavnosti, ki jim ljudje pripisujejo velik pomen in s tem povezan družbeni status in moč; izkazujemo zavezanost lastni profesiji in storitvam za uporabnike in družbo; imamo pozitiven odnos do učenja, katerega glavni cilj je ohranjanje in izboljševanje svojega profesionalnega znanja in kompetentnosti, ter težimo k vseživljenjskemu izobraževanju, imamo lastno stanovsko organizacijo, sprejet kodeks.

Največja ovira za doseganje funkcionalne avtonomije sestrske profesije so medicinske sestre same, ker so socializirane tako, da igrajo «ženske» vloge, da spolnjujejo ukaze dru-gih, da pomagajo in ničesar ne zahtevajo in se same silijo v podrejeni položaj.

Ob tem pa se izvajalci zdravstvene nege in oskrbe soočamo z dejstvom, da v tej državi ni jasnih kadrovskih standardov, niti kliničnih poti in nacionalnih smernic za delo, niti standardizacije prostorov, opreme in pripomočkov za delo v zdravstvu.

Poleg standardov in kriterijev so bistveni elementi za zagotavljanje kakovosti zdrav-stvene nege naslednji: fi lozofi ja, teoretični modeli, procesni pristop, standardi in kriteriji, dokumentacijsko-informacijski sistem, uspešna komunikacija, kontinuirana zdravstvena nega, sodobna organiziranost, vodenje, negovalne diagnoze, lastna terminologija, razisko-vanje v zdravstveni negi, normativna ureditev (Hajdinjak, 2001).

Vsaka profesija potrebuje regulativne predpise za svoj obstoj, ohranjanje identitete,


samostojnosti in nadziranja kakovosti lastnega dela. Pravna podlaga za sistem zdravstve-nega varstva pri nas, katerega del je tudi zdravstvena nega, je Zakon o zdravstvenem var-stvi in zavarovanju in zakon o zdravstveni dejavnosti (Ur. list RS, št.9/92).

Še nekaj zakonov se delno navezuje na opredelitev posameznih področij delovanja ZN. Vsi pa čakamo na zakon o zdravstveni negi, ki bi zagotovil ureditev vseh elementov ZN.

Ker je zdravstvena nega kot znanost še relativno mlada disciplina, je tudi fi lozofi ja zdrav-stvene nege še v povojih, teoretiki različnih znanosti skušajo fi lozofsko opredeliti smisel zdravstvene nege kot prakse obstoječe na teoretičnih podlagah. Večina avtorjev zdrav-stveno nego opredeljuje kot praktično znanost, drugi kot uporabno znanost, ki temelji na družboslovni znanosti.

Poster DMSBZT Pomurja Lj. Kongres Zbornice-Zveze, 2007

Filozofi ja zdravstvene nege analizira zdravstveno nego in skuša razložiti njene temeljne zakonitosti, teorije, pomene in odnose. Daje ji enotnost, da jo enako razumemo v praksi in je osnova za razvoj teorije ter uporaba le te v praksi (Šmitek, 1998).

Pomembnejše kot univerzalna fi lozofi ja ZN je fi lozofi ja zdravstvene nege posameznih organizacije, enot, služb, ki predstavljajo osnovo za izvajanje ZN v praksi. Obvezno morajo v svoji defi niciji vključevati bolnika, medicinsko sestro, zdravstveno nego. Človek-bolnik je najpomembnejši element fi lozofi je ZN, zato mora le ta vključevati elemente, kot so: spo-štovanje, varnost, integriteta in počutje. S stališča medicinske sestre fi lozofi ja ZN vklju-čuje stališča, ki zagovarjajo pravice in dolžnosti medicinskih sester pri delu, stališča o kri-terijih za napredovanje in stališča o profesionalnih organizacijah.

Praksa zdravstvene nege kot tretji element fi lozofi je ZN vključuje uporabo teoretičnih modelov, stališča o izobraževanju, odnos vodstva ZN, vlogo medicinske sestre v organi-zaciji, raziskovanje v ZN. Temelji na kodeksu etike medicinskih sester in drugih moralno etičnih stališčih.

Zdravstvena nega v prihodnosti mora dati poudarek:

• povečanju strokovne avtonomnosti in odgovornosti (samostojna organizacija službe),

• možnosti uvajanja novih modelov zdravstvene nege v bolnišnicah in v lokalni skupnosti,

• dvigu ugleda poklica (samopodoba ali identiteta),• povečanje menedžerske odgovornosti,• nova delovna mesta in možnosti kariernega napredovanja,• vseživljenjsko izobraževanje,• izgradnji organizacijske kulture in klime.

Živimo v času, ki od nas zahteva velike spremembe. Zahteva, da popolnoma spremenimo pogled na svet, na življenje, na nas same. Živimo v iluziji materialnega sveta, naših čustve-nih potreb ter zablod našega uma oziroma ega. Odkrili pa naj bi resnico, ki nam je bila do zdaj prikrita oziroma smo jo pozabili, da poleg snovnega obstaja tudi nesnovni, duhovni svet in da smo z njim eno.

Pri človeku se ob misli na spremembo pojavi občutek ogroženosti. Ustraši se neznanega, nepreverjenega. Naš um in naš ego se raje trdno oklepata starih navad, vedenjskih vzor-cev, načina razmišljanja ter čustvovanja, saj ti domnevno zagotavljajo obstoj. Tako močno se upirata opuščanju teh, da lahko v prispodobi govorimo o zidu, v katerega trčimo, ko bi morali na novo pretehtati svoje reakcije. Zid ali naš odpor do sprememb nas zadržuje na tisti strani življenja, kjer vladajo nesrečnost, strahovi, ne sprejemanje tega, kar nam življenje prinaša.

Ko bomo izvajalci zdravstvene nege začeli sami ceniti svoj poklic in verjeti v to, kar delamo, nas bodo tudi videli tako. Odločitev je naša.

Kadar se s svojim bolnikom smejemoin ga imamo radi,

povzdigujemo najvišjo stopnjo zdravljenja,to je notranji mir.

Leslie Gibson

40 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 41

Zgodovina Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja skozi čas

Emilija Kavaš,dipl. m. s., dipl. org. menedž., predsednica DMSBZT Pomurja

Razmere zdravstva je po prvi svetovni vojni do leta 1960 zbrala in napisala članek v Zbor-nik ob 40-letnici delovanja Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, gospa Helena Ravnič Pintarič, VMS, ki je bila prva predsednica društva in tudi prva rav-nateljica Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Prav tako jih je v tem zborniku v članku Z ramen predhodnikov vidimo dlje opisala Nada Pitz, VMS.

Kadrovske, organizacijske in materialne razmere so bile v Prekmurju in Prlekiji v letih po drugi svetovni vojni in tudi v letih od 1950 do 1960 težke in kritične. Standard pokra-jine je bi zelo slab, prav tako prosvetljenost. Potrebe po izobraženih medicinskih sestrah in po dvigu zdravstvene osveščenosti in zdravstvene prosvetljenost so bile ogromne. Redovne sestre so morale zapustiti delo medicinske sestre in je zdravstvena nega ostala brez izobraženih sester. To je posebej veljalo še za Pomurje. Prve pionirke, medicinske sestre, ki so prihajale iz šole v Zagrebu in Ljubljani, so začutile pomen razvoja zdravstvene nege in oskrbe ter strokovnega znanja v pokrajini ob Muri. Začutile so pomen povezova-nja in moč skupnega strokovnega dela.

V letih od 1950 do 1960 se je zaposlilo vse več strokovnega zdravstvenega kadra, ki so uspešno zaključili šolanje v medicinskih srednjih in višjih šolah. S tem se je začela izbolj-ševati strokovnost, ki je olajšala organiziranost zdravstvene službe in zdravstvene nege.

Na območju Pomurja so kolegice začele organizirati številna predavanja in seminarje. Povezovale so se različne službe. Bilo je veliko dela. Potrebna je bila strokovna povezava pomurskih medicinskih sester. Želja po tej povezavi je bila iskrena in močna. Stanovske kolegice je povezovala velika želja po čim bolje organizirani zdravstveni službi v delo-krogu medicinske sestre in po čim boljši povezavi zdravstvene nege in strokovnih dok-trin. Povezovale so se sestre s terena in sestre osnovne ter bolnišnične službe.

Tako trdna strokovna in prijateljska povezava pomurskih medicinskih sester je bila vzrok in dobra osnova za pobudo in za ustanovitev Društva medicinskih sester Pomurja.

Po spominu naj bi bilo to nekje leta 1959 ali 1960. Zgodilo se je na nekem srečanju, kjer so na hitro ustanovile iniciativni odbor. Na pobudo Slavice Fekonja se je iniciativni odbor sestal v Gornji Radgoni.

V društvo so bile včlanjene medicinske sestre iz Bolnišnice Murska Sobota, iz štirih zdravstvenih domov: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, Zdravilišča Radenci, zdravstvene šole, Doma počitka Rakičan ter medicinske sestre otroške smeri, ki so bile zaposlene v vzgojno-varstvenih zavodih - vrtcih.

Potrebe po dodatnih izobraženih medicinskih sestrah so v letu 1960 narekovale ustano-vitev srednje zdravstvene šole v Murski Soboti.

Čas je bil tudi pravi in ugoden, da so pionirke zdravstvene nege v Pomurju začutile pomen organiziranega delovanja ter po že plodnem sodelovanju na področju izobraževa-nja ustanovile v pokrajini ob Muri Društvo medicinskih sester, ki je bilo nekakšna sekcija društva v Ljubljani (Slavica Fekonja).


Prva predsednica društva medicinskih sester je bila Helena Ravnič, takratna ravnateljica Srednje zdravstvene šole Mur-ska Sobota.

Helena Pintarič-Ravnič iz Bogojine je v letih 1933 do 1936 obiskovala triletno zagrebško šolo za sestre pomočnice. Pred tem je bila na mariborskem učiteljišču. Poklic medicinske sestre jo je prevzel kot učenko. Ravničeva je že 1. julija 1937 prišla v službo v Zdravstveni dom v Murski Soboti, na Proti-trahomski oddelek, toda že decembra istega leta je to službo pustila.

Prvega decembra 1946 se je vrnila v Zdravstveni dom v Mursko Soboto. Tu je nato delovala pet let, v začetku na petih oddelkih zdravstvenega doma, se pravi v Protituberkuloznem dispanzerju pri dr. Piskerniku, v šolski polikliniki pri dr. Sed-kačku, v otroški posvetovalnici, posvetovalnici za noseče žene in v ambulanti za siro-mašne, kjer je sodelovala z dr. Vučakom. Sodelovala je tudi na tečaju za protitrahomske pomočnice v vseh tedanjih akcijah in pri cepljenju otrok na terenu. Leta 1950 in 1951 je vodila referat za zdravstveno zaščito mater in otrok pri Občinskem ljudskem odboru Mur-ska Sobota.

Medicinska sestra Helena Ravnič je nato za nekaj časa odšla v Slovensko Bistrico in Ptuj.Prvega septembra 1957 se je iz Slovenske Bistrice in Ptuja vrnila v Zdravstveni dom v

Mursko Soboto, in sicer v patronažno službo Otroškega dispanzerja, ki je bil ustanovljen po njenem prihodu. Delala je tudi v otroških posvetovalnicah na terenu. V zdravstvenem domu je ob svojem prihodu našla otroško negovalko Angelo Lah, s katero sta potem v otroškem dispanzerju sodelovali vse do 1. septembra 1960, ko je Ravničeva prevzela vod-stvo zdravstvene šole.

Vir: 40 let Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, 22. 11. 2000, Helena RAVNIČ, upokojena višja med. sestra, Prve medicinske sestre.Ostala je ravnateljica do upokojitve. Sedaj biva v Domu starejših Rakičan.

Članek Prve medicinske sestre v Prekmurju je njeno neprecenljivo delo in za zdrav-stveno nego pomemben zgodovinski zaklad. Gospa Ravnič je za svoje bogato strokovno delo, organizacijske in humane sposobnosti in danosti prejela zlati znak Zbornice Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije ter priznanje Društva medicinskih sester in zdrav-stvenih tehnikov Pomurja. Njeno bogastvo duha je izrazila v svojih dveh pesniških zbir-kah Otava in Jesen.

Druga predsednica je bila višja medicinska sestra Cecilija Škraban.V Društvu medicinskih sester Murska Sobota so skrbele za strokovni razvoj članov in organizirale predavanja, ki so jih imeli priznani regijski zdravniki.

Bila je prva višja medicinska sestra, ki je nastopila delo v Splošni bolnišnici Murska Sobota 15. junija 1956 in prevzela dela glavne medicinske sestre bolnišnice. Prišla je iz Kliničnih bolnišnic Ljubljana, kjer je bila zaposlena od 1. septembra 1955. Več let je bila glavna sestra bolnišnice v Murski Soboti, potem pa je postala glavna sestra ginekološko-porodniškega oddelka, kjer je zavzeto, pogumno in strokovno vodila področ je zdrav-stvene nege do upokojitve.

Sestra Cecilija Škraban je bila je pionirka razvoja ginekolo-ško-porodniške zdravstvene nege in organizacijskega področja te dejavnosti. Še zmeraj se rada udeležuje aktivnosti društva ter srečanj upokojenih medicinskih sester.

Prejela je priznanje Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja.

Njeno delo v društvu je nadaljevala Tončka Šuster-Sedonja, ki je leta 1958 prišla v Prekmurje iz celjske šole. Odsek za zdrav stvo in socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota jo je razporedil v Zdravstveno postajo Cankova, ker pa tam »medi-cinske sestre niso potrebovali«, je po enem tednu odšla v Zdrav-stveno postajo Križevci, kjer je vso zimo prezebla v nezakurje-nih prostorih. Prvega marca 1959 je bila premeščena v Otroški dispanzer v Murski Soboti. Tu je delala predvsem v patronaž ni službi in je sodelovala tudi pri strokovnem izpopolnjevanju babic. Ko je bil leta 1960 v zdravstvenem domu ustanovljen Patronažni center, je prevzela vodstvo. Tedaj je bila tudi imenovana v komi-sijo za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju za celo Pomurje. Petnajstega februar ja 1963 je postala glavna sestra Ušesnega oddelka, leta 1966 pa glavna sestra Bol-nišnice Murska Sobota.

Do svoje upokojitve je bila glavna medicinska sestra bolnišnice. Po opravljenem študiju za višjo medicinsko sestro je študirala sociologijo in postala prva univerzitetno izobražena medicinska sestra v Pomurju z nazivom diplomirani sociolog.

Sodelovala je z mnogimi pomembnimi institucijami in zavodi v Sloveniji. Prav tako je sodelovala z Višjo šolo za medicinske sestre v Mariboru ter s kolaborativnim centrom Sve-tovne zdravstvene organizacije, ki je imel sedež v Mariboru. Kot glavna medicinska sestra bolnišnice je nesebično podpirala delovanje društva ter skrbela za razvoj strokovnosti in humanosti kadra zaposlenega na področju zdravstvene nege. Na področju zdrav stvene nege je talno uvajala novosti ter s tem prispevala, da je bila Bolnišnica Murska Sobota med tistimi, ki je med prvimi uvajala proces zdravstvene nege in njene standarde.

Za svoje pomembno strokovno, organizacijsko in humano delo je prejela priznanje društva.

Od 1969 do 1972 je bila predsednica Nada Pitz, VMS.Vrsto let je bila tudi tajnica društva medicinskih sester Murska

Sobota. Imela dobre strokovne tehnične sposobnosti in je to delo opravljala izvrstno. Pisala je natančne zapiske, ki so tudi zgo-dovinska dediščina njenega dela, ko še ni bilo računalnikov in komunikacijske infrastrukture. V pokrajino ob Muri je pripeljala marsikaterega dobrega strokovnjaka kot predavatelja, ki je širil horizont strokovne in osebnostne rasti. Seznanjala nas je z logo-terapijo in njihovimi avtorji, dr. Franklom, dr. Trstenjakom, dr. Lukasovo, dr. Zdenko Zalokar Divjak, ki je bila dolga leta naša predavateljica. Medicinskim sestre je tudi sama osveščala ter nas seznanjala z znanji in spoznanji, ki nam jih sama šola ni nudila, so pa nujno potrebna za stroko zdravstvene nege ter za kakovo-stno delo in human pristop do sočloveka. Nada Pitz je tudi pio-nirka na področju dela s skupinami za samopomoč. Vodila je skupino hipertonikov v Muri ter preko skupinskega dela delovala zdravstveno-vzgojno in dosegala uspehe pri zdravljenju in zadovoljstvo ob druženju.

Za svoje dobro strokovno delo ter human pristop in organizacijske veščine je prejela zlati znak Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije in priznanje društva.

Od leta 1972 do 1975 je bila predsednica Olga Lenart, VMS.Zaposlila se je kot višja medicinska sestra na Internem oddelku Splošne bolnišnice Mur-

ska Sobota. V tem obdobju je bila tudi predsednica društva, kjer si je skupaj s kolegicami v izvršilnem odboru prizadevala za strokovni razvoj in druge aktivnosti društva v pokra-jini ob Muri.

Helena Ravnič

Cecilija Škraban

Nada Pitz

Tončka Šuster-Sedonja


Leta 1974 je menjala področje dela ter se zaposlila na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. Posvetila se je stroki in vzgoji dijakov srednje zdravstvene šole ter bila tam učiteljica prak-tičnega pouka ginekološko-porodne nege vse do njene upoko-jitve. Poučevala, izobraževala in vzgojila je mnoge generacije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.

Slavica Fekonja, VMS, je društvo prevzela kot predsednica 15. 12. 1975.Po končani maturi na srednji medicinski šoli v Ljubljani je bila leta 1950 razporejena v službo na Okrajni ljudski odbor Gornja Radgona – Poverjeništvo za zdravstvo. V tistem času je bila ta služba in tudi vsa zdravstvena služba v organizacijskih povojih.

Organizacija zdravstvene službe je izgledala tako:V vseh okrajnih središčih, to je: Radgona, Apače, Sv. Jurij ob

Ščavnici in Radencih so bile splošne ambulante in to v priva-tnih stanovanjih.

V programu razvoja zdravstvene službe pa je bil poudarek predvsem na razvoju Referata za zaščito matere in otroka in ustanovitev Proti tuberkuloznega dispanzerja.

Njeno prvo področje dela je bilo izboljšati delo na področju zaščite matere in otroka.

Njeno drugo področje dela pa je bilo v Proti tuberkuloznem dispanzerju v Gornji Radgoni, ki je odprl svoja vrata 1. 1. 1950. Tuberkuloznim bolnikom je bilo to v veliko pomoč, saj se je pot do zdravnika, RTG pregledov in zdravil precej skrajšala (pred tem so morali te storitve opraviti v Mariboru).

Uvedla se je tudi patronažna služba, zdravstveno prosvetno delo in drugo.

Nadaljnja službena pot je Slavico Fekonja odpeljala v Zdravilišču Radenci. Leta 1975 je na občnem zboru na njeno pobudo Društvo medicinskih sester Murska Sobota-Radenci sprejelo prvi statut ter tako imelo formalno pravni status društva. Slavica Fekonja je pre-vzela tudi mesto predsednice društva. Na njeno pobudo se je leta 1983 v Radencih usta-novila sekcija zdraviliških medicinskih sester v okviru Zveze društva medicinskih sester. Slavica Fekonja je z vsem entuzijazmom skrbela za strokovno in humano delovanje dru-štva ter v sodelovanju z drugimi člani izvršilnega odbora skrbela za izobraževanja in sku-pna druženja članov. Svojo poklicno pot je zaključila v Zdravilišču Radenci. Kot upo-kojena medicinska sestra se rada udeležuje naših srečanj in dogodkov ter sodeluje pri ustvarjanju zgodovine društva.

Za svoje humano, strokovno, prostovoljno delo in do pri nos k razvoju stroke zdravstvene nege v Pomurju in v Sloveniji je druga dobitnica zlatega znaka Zbornice-Zveze zdra-vstvene in babiške nege Slovenije iz Pomurja in dobitnica priznanja DMSBZT Pomurja. V tem času je bila tajnica Vilma Domjan Bratina.

Od leta 1980 do 1984 je bila predsednica društva Erika Žilavec, VMS.Gospa Erika Žilavec je medicinska sestra, ki že skoraj 35 let svoje poklicne poti dela s srcem, strokovno ter z največjim etičnim čutom do pacientov in humanim odnosom do svojih ožjih in širših sodelavcev v timu, zdravstvenem zavodu in Društvu medicin-skih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Vrednote njenega strokovnega in osebnega življenja so ljubezen do poklica, do bolnikov, svojih sodelavcev ter izreden čut za pošte-nost, pomoč, empatijo in optimizem. S temi vrednotami zmore z nasmejanim obrazom in zaupanja vrednim pogledom premagati vse ovire, spodbujati k nenehnemu strokovnemu razvoju na področju zdravstvene nege in njene instrumentarske stroke ter k dobrim med-

sebojnim odnosom, osebnim pozitivnim vrednotam ter k opti-mizmu, ki ga pridobimo s pomočjo svoje življenjske naravna-nosti do družine, kulture, narave, športa, prostovoljstva in do drobnih malih pozornosti vsakdana.

Na področju poklicne poti ji je uspelo iz nemogočih razmer urediti zelo dobro organizirano in strokovno kvalitetno cen-tralno instrumentarsko službo, ter dobro usklajen tim, ki mu je kljub težkemu delu znala vliti optimizem ter voljo za spre-membe in strokovni razvoj. Vseskozi se je izobraževala. K temu je vzpodbujala tudi druge in svoje znanje aktivno prena-šala svojim sodelavcem. Erika Žilavec je s svojo osebnostjo dala čudovite temelje za delovanje DMSZT Pomurja, ki mu je pred-sedovala v letih 1980-1984. Tudi v letih po preteklem mandatu je vedno bila pripravljena DMSZT Pomurja aktivno pomagati.

Že petnajsto leto je predsednica pevskega zbora DMSZT Pomurja, ki predstavlja stroko tudi na kulturnem področju. Erika je s svojo čutno in optimistično naravnanostjo duša tega zbora.

Medicinsko sestro Eriko Žilavec odlikuje ljubezen do poklica, do sočloveka, realen optimizem, čut za etičnost, pozitivna motivacija in kreativno življenje ter prava mera skromnosti.

Zaradi vseh odlik, ki jih ima Erika Žilavec, višja medicinska sestra, je Erika prejela zlati znak Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Od leta 1984 do 1988 je bila predsednica društva VMS Tere-zija - Cvetka Steržaj, VMS. V Zdravstveni dom Ljutomer je pri-šla kot prva izobražena medicinska sestra leta 1951 ter delala na mnogih področjih od patronaže, medicinske sestre v splo-šni ambulanti ter drugod, kjer so jo potrebovali. Po prihodu drugih medicinskih sester je postala glavna medicinska sestra Zdravstvenega doma Ljutomer in je to delo opravljala do upo-kojitve. Bila je tudi predsednica Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Murska Sobota – Rawwdenci, kjer je v 4. letnem mandatu skrbela za izobraževanje, strokovno rast in druženje članov društva.

Za svoje delo, prizadevanja, strokovni doprinos in human pristop ter organizacijske sposobnosti je dobila Cvetka Steržaj priznanje DMSBZT Pomurja.

Za njo je prevzela predsedništvo društva VMS Emilija Makovec, ki je bila zaposlena v Zdravstvenem domu Lendava. Mandat predsednice je imela od leta 1988 do 1992. Emilija Makovec-Mija je začela delati v zdravilišču Radenci kot srednja medicinska sestra. Študirala je ob delu ter diplomirala kot Višja medicinska sestra. Zaposlila se je v zdravstvenem domu Len-dava, kjer je prevzela mesto glavne medicinske sestre.Leta 1996 se je zaposlila kot zasebnica v trgovini Sanovita, kjer prodaja ortopedske pripomočke, pripomočke za nego in drugo ter deluje zdravstveno-vzgojno. Empatijo, strokovno znanje in topel človeški odnos prenaša na uporabnike njenih storitev.

V tem obdobju je bila tajnica društva Nataša Varga, VMS, ki je bila zaposlena v zdravstvenem domu Lendava kot glavna medicinska sestra in pozneje kot VMS.

V njunem mandatu se je začelo izobraževati poleg strokov-nih področij tudi na področju osebne rasti ter v skrbi za lastno

Olga Lenart

Slavica Fekonja

Erika Žilavec

Terezija - Cvetka Steržaj

Emilija Makovec


zdravje. Bili so organizirani celodnevni seminarji, predavanja in delavnice. Seznanjali smo se tudi z makrobiotiko, zdravo prehrano, zdravim načinom življenja, vrednotami pozitivne samopodobe ter dobre komunikacije.

Mija Makovec je bila strokovna, čutna in srčna ter empatična in tako je tudi v svojem mandatu vodila društvo. Pri tem ji je nesebično pomagala Nataša Vraga.

Obe medicinski sestri še danes opravljata s svojim strokovnim znanjem, humanim pri-stopom ter srčnostjo zdravstveno-vzgojno in duhovno pomoč prebivalcem na lendavskem področju in drugim. Za svoje nesebično, strokovno in organizacijsko delo sta prejeli pri-znanje DMSBZT Pomurja.

Od leta1992 do 2010 vodi Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja Emilija Kavaš - Milka, VMS, dipl. org. menedžer.

Društvo je imelo leta 1992 naziv Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Murska Sobota. Zaradi regij-ske pokritosti smo ime spremenili v Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Od leta 2008 pa je naziv Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Skrajšana oblika je DMS-BZT Pomurja.

Po končanem študiju v Ljubljani sem se zaposlila kot VMS na internem oddelku Splošne bolnišnica Murska Sobota leta 1974. Že kot študentka sem bila članica Zveze društev medi-cinskih sester Slovenije. Ko sem se zaposlila pa sem že 1975 leta bila na občnem zboru društva v Radencih, kjer smo sprejeli uraden statut društva in izvolili za predsednico Slavico Fekonja. Ime društva je bilo Društvo medicinskih sester Murska Sobota – Radenci. Sama sem se pridružila kot članica izvršilnega odbora v letu 1988, ko je bila predsednica društva Emilija Makovec. Začeli smo z intenzivnimi preda-vanji, ki so se odvijale v Splošni bolnišnici Murska Sobota, v Lendavi, Moravcih in drugje. V začetku so predavali zdravniki, potem pa smo začele predavati tudi medicinske sestre.

Pomen društva kot združevalca članov na področju stroke zdravstvene nege in nje-nih poklicev ter strokovnega izobraževanja, osebne rasti in druženja sem začutila že od začetka. Prepričana sem bila, da rabimo tako organizacijo za svojo prepoznavnost, stro-kovno rast, pozitivno samopodobo in poklicno vidnost.

Zato me je ljubezen do poklica, zdravstvene nege in vseh članov društva omrežila in me celih 18 let pripisala delovanju v društvu in njenim članom.

Moja poklicna pot je bila VMS, odsečna medicinska sestra na internem oddelku, glavna medicinska sestra internega oddelka, odsečna medicinska sestra na ginekološko-porod-niškem oddelku, višja medicinska sestra za zdravstveno vzgojo v SBMS. Leta 1996 sem menjala zaposlitev in sem bila do leta 2005 zaposlena na Občini Beltinci kot vodja referata za družbene dejavnosti in strokovna sodelavka. Od leta 2005 do leta 2009 sem opravljala delo pomočnice direktorja za področje zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Murska Sobota.

Delo pomočnice za področje ZN SBMS sem prevzela kot poklicno pot, ki jo želim prehoditi z zdravstveno nego in nje-nimi izvajalci ter ji dati svoje znanje, strokovnost, organiza-cijske sposobnosti, ljubezen, modrost, empatičen odnos ter vidnost v prostoru in času. Šest mesecev po mandatu sem se upokojila kot svetovalka za zdravstveno nego.

Ves čas mandata sem delala za društvo s srcem in vsem zna-njem ter modrostjo, ki sem jo poleg svojih službenih obvezno-sti ter družine zmogla in opravljala z veseljem in predanostjo.

Za moje delo, udejstvovanje na področju organizacije dru-štva, aktivnosti v njem, prispevek v lokalni skupnosti in pri dvigu zdravstvene oskrbe in nege v pomurskem prostoru in širše, sem prejela zlati znak Zbornice-Zveze in priznanje DMSBZT Pomurja ter jubilejno priznanje Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Poleg predsednic so imeli pomembno vlogo vsi člani izvr-šilnih odborov, nadzornih odborov, častnih razsodišč, pod-predsednice društva, tajnice in blagajničarke društva ter člani raznih programskih, organizacijskih in drugih sku-pin in odborov. Društvo lahko raste samo s skupnim delom, razumevanjem in spoštovanjem drug drugega ter nesebičnim udejstvovanjem. To so vsi, ki so delovali za dobrobit zdrav-stvene nege v Pomurju, delali in živeli ter tako pomagali k cenjeni 50. obletnici plodnega in uspešnega delovanja. V tem času so bile tajnice:

• Katica Tkalec, srednja medicinska sestra ter zobna asistentka iz Beltinec,

• Cvetka Meolic, VMS, zaposlena na otroškem oddelku. Bila je tudi predsednica pediatrične sekcije pri Zbornici-Zvezi in predsednica komisije za priznanja,

• Jasna Meško, dipl. m. s., zaposlena kot odgovorna med. sestra na internem oddelku. Jasna je posebno zdaj, ko se podeljujejo licenčne točke tista, ki z vso skrbnostjo in predanostjo skrbi za dobre, popolne in natančne evidence, prisotnosti in izdajo potrdil ter pisanje zapisnikov.

Zadnje tri mandate ima društvo tudi podpredsednico.Od leta 2000 do 2004 je bila podpredsednica Valentina

Goršak Lovšin.Od leta 2004 do 2008 je bila podpredsednica Marija Zrim,

dipl. m. s., zaposlena kot vodja zdravstvene nege na kirurški dejavnosti. Z mladostno zagnanostjo, strokovnostjo, preda-nostjo, natančnostjo in širino duha je dala in daje pečat delo-vanju društva.

Od leta 2008 je podpredsednica društva Dragica Jošar, dipl. m. s., zaposlena v zdravstvenem domu Murska Sobota kot patronažna m. s.. Predanost stroki, trdoživost in dobro-hotnost ter strokovnost so kvalitete, ki dajejo elana Dragici Jošar za nesebično delo v društvu že tri mandate kot članici IO-ja, sedaj pa kot podpredsednici.

Ob vseh aktivnostih je pa nepogrešljivo vodenje fi nančnega poslovanja društva. Blagajniška dela je vestno in natančno dolga leta opravljala Marija Kovač, VMS, zaposlena na medi-cini dela v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Za časa Mije Makovec in prvega mandata Emilije Kavaš, je bila blagajni-čarka društva Danica Bencak, SMS na kirurškem oddelku, ki je to delo opravljala zavzeto in natančno.

Ker pa so bile zahteve fi nančnega poslovanja vedno večje in fi nančni predpisi zahtevni in strogi, smo zaprosili za bla-gajniško delo blagajničarko Marto Stepanovič, zaposleno v soboški bolnišnici kot fi nančno referentko. S svojim pridnim

Marija Zrim

Dragica Jošar

Marta Stepanovič

Anica BenkovičValentina Goršak Lovšin

Emilija Kavaš - Milka


ter predanim delom ter znanjem s tega področja opravlja za društvo pomembno in odgo-vorno delo, za kar ji gre še posebna zahvala, še posebno za to, ker ni po poklicu medicin-ska sestra.

Vsa ta leta pa deluje v društvo z vsem svojim bitjem v različnih vlogah kot tajnica društva v izvršilnem odboru, nadzornem odboru in skupinah za samopomoč Anica Benkovič, VMS, ki je bila zaposlena na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota, sedaj pa je predstav-nica upokojenih medicinskih sester, predstavnica skupine za samopomoč ter predsednica nadzornega odbora društva.

Ves čas je s svojimi predlogi, umirjenostjo, preudarnostjo, strokovnim in zdravstveno- vzgojnim delom pomagala pri rasti društva in daje pečat liku in poklicu medicinske sestre v pomurskem prostoru.

Iskrena hvala vsem članicam in članom društva, izvršilnemu in nadzornemu odboru in vsem neimenovanim, ki s svojo članarino ter udejstvovanjem podpirajo delovanje društva.

Kot predsednica društva sem preko predlogov, idej in v smeri kakovostne in varne zdrav stvene nege ter v dobrobit pacientov planirala skupaj s člani izvršilnega odbora pro-gram in delo društva.

Naša prizadevanja so šla v smeri izobraževanja, strokovnega razvoja, pozitivne samo-podobe medicinske sestre, osebne rasti vseh članov, dobrega komuniciranja in pozitivnih odnosov v timu zdravstvene nege in multidisciplinarnem timu, zdravstveno-vzgojnega udej-stvovanja v lokalnih skupnosti, sodelovanja v projektih Živimo zdravo, spremljanja težko bolnih in umirajočih, uvajanju projekta paliativne oskrbe ter sodelovanja z zavodi, huma-nitarnimi organizacijami, kot so Rdeči križ in Karitas. Namen našega druženja v društvu pa je tudi biti viden in slišan ter upoštevan v pomurskem in slovenskem prostoru z name-nom opravljati poslanstvo skrbi za sočloveka od rojstva do smrti, za kakovostno in varno oskrbo in storitve ter za pravilno obravnavo stroke zdravstvene nege in vseh poklicev v njej.

Vir:40 let Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, 22. 11. 2000, Helena RAVNIČ, upokojena višja med. sestra, Prve medicinske sestre.

Arhiv DMSBZT Pomurja

Izvršilni odbor, 1997

Izvršilni odbor 2002 Izvršilni odbor 2002

IO, NO Diana Murska Sobota, 2000

Če spoštuješ samega sebein ceniš svoj poklic,

potem ga bodo znali spoštovatiin ceniti tudi drugi.


Izvršilni odbor 2003

IO 1. seja 09. 20. 2004

2004 IO, NO

IO, NO dec. 2007, jan. 2008

Člani IO, NO 2008 Vivat, nov. 2008, občni zbor, podelitev priznanj

12. maj 2008, Lendava – organizacijski odbor simpozija

IO, NO dec. 2009


Aktivni člani Upokojeni člani Stanje članstva - skupno Vpisi IzpisiČlanstvo Zbornice -

Zveze po letih

*1992 710 *1993

**1994 559 6.700 **1995 627 8.891 **1996 612 9.851

na dan 15.04.1998 za leto 1997 655 33 688 10.202 na dan 31.03.1999 za leto 1998 658 36 694 4 4 11.287

**na dan 31.03.2000 za leto 1999 700 18 12 11.710 na dan 31.03.2001 za leto 2000 725 725 30 21 11.848

na dan 31.12.2001 708 40 748 46 6 12.039 na dan 31.12.2002 727 40 767 42 26 12.447 na dan 31.12.2003 748 41 789 24 18 12.654 na dan 31.12.2004 776 43 819 66 27 12.965

**2005 849 12.030 na dan 31.12.2006 792 61 853 49 22 12.806 na dan 31.12.2007 868 62 930 98 13 15.352 na dan 31.12.2008 968 64 1.032 138 22 15.396 na dan 31.12.2009 995 65 1.060 34 23 15.634

** Podatki za leta 1994, 1995, 1996, 1999, 2005 so samo za skupno število članov razvidni iz letnih poročil Zbornice - Zveze.

Članstvo od leta 1992 do 2010 za DMSBZT Pomurja

*Evidenca članov v letu 1992 je povzeta iz podatkov regijskih društev in je bila uporabljena za volitve v Državni svet. V letu 1993 smo pričeli spostopkom včlanjevanja v Zbornico - Zvezo.

Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja je imelo 21. 11. 2008 volilni občni zbor. Za čas od 2008 do 2012 smo izvolili organe društva.

ORGANI STROKOVNEGA DRUŠTVA MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA SO:

PREDSEDNICAEmilija Kavaš

PODPREDSEDNICAJošar Dragica, ZDMS

NADZORNI ODBOR1. Anica Benkovič upok., preds. nadomestni član Leon Šabjan, SBMS2. Jožica Karas, SBMS nadomestni član Olga Flisar, SBMS3. Vida Pirling, ZDMS nadomestni član Bernarda Ferencek, Zdravilišče Radenci4. Jakob Jožica, SBMS nadomestni član Jolanda Koren, SBMS5. Marjeta Šemrl, Dom st. Rakičan nadomestni član Dragica Krojs, Zdrav. Moravske Toplice

RAZSODIŠČE1. Danijela Mörec Dom starejših Rakičan2. Martina Horvat Zdravstveni dom Murska Sobota, predsednica3. Zdenka Tratnjek Splošna bolnišnica Murska Sobota 4. Darinka Crnkovič Splošna bolnišnica Murska Sobota5. Slavica Menciger Zdravstveni dom Gornja Radgona

IZVRŠILNI ODBOR DRUŠTVA MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA (člana izvršilnega odbora sta tudi predsednica in podpredsednica)

TAJNICAJasna Meško, SBMS

ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA, Grajska ulica 22, 9000 Murska Sobota1. Erika Časar nadomestni član: Urška Senic2. Trajbar Jože nadomestni član: Aleš Pertoci

ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER, Cesta I. slov. tabora 1, 9240 Ljutomer1. Andreja Bogdan nadomestni član: Saša Hlebec

ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA, Partizanska cesta 34, 9250 G. Radgona1. Dragica Kreft nadomestni član: Karla Zemljič Pučko

ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA, Kidričeva ulica 34, 9220 Lendava1. Gal Kiraly Doris nadomestni član: Valerija Hozjan

SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota1. Sandra Balažic Gjura nadomestni član: Leon Hegeduš2. Marija Zrim nadomestni član: Zdenka Domitric3. Gabrijela Vogrin nadomestni član: Andrej Horvat4. Zdenka Škrilec nadomestni član: Darja Kučan5. Marjeta Nemeš nadomestni član: Simona Gomboc Sečko6. Jože Sever nadomestni član: Marija Apatič7. Marija Flisar (pevski zbor) nadomestni: Janja Maučec - Dom starejših J. Š. Beltinci

DOM LUKAVCI, Lukavci 9,DOM STAREJŠIH LJUTOMER, 9242 Križevci pri Ljutomeru

1. Zlatka Murtič nadomestni član: Dragica Kosmajer DOM STAREJŠIH RAKIČAN, Ulica dr. Vrbnjaka 1, Rakičan, 9000 Murska Sobota

1. Dušan Vereš nadomestni član: Ksenija Klemenčič DOM STAREJŠIH LENDAVA, Naselje prekmurske brigade 4a, 9220 Lendava

1. Simona Marič Tibaut nadomestni član: Simon KovačDOM STAREJŠIH GORNJA RADGONA, DOM starejših Radenci

1. Zvonka Hladen Brus nadomestni član: Suzana DivjakZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO, Arhitekta Novaka 2b, 9000 Murska Sobota

1. Bernarda Temlin nadomestni član: Ema MesaričSREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA MURSKA SOBOTA, Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan, 9000 Murska Sobota

1. Jožica Jordan Eman nadomestni član: Irena ŠumakTERME 3000, ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 12, 9226 Mor. TopliceZDRAVILIŠČE RADENCI, Zdraviliško naselje 9, 9252 Radenci

1. Zinka Lenarčič nadomestni član: Vladimira BavčarPRIVAT SESTRE

1. Brigita Mataič, Dobrovnik 8, 9223 Dobrovnik; nadom. član: Erika Gabor HorvatUPOKOJENE MEDICINSKE SESTRE

1. Cvetka Meolic (SB) nadomestna: Marija Hirci (SBMS)2. Vera Bogdan (ZD Ljutomer) nadomestna: Tilčka Šticl

Naselje ljudske pravice 45, 9000 M. Sobota (ZD M.S.)

BLAGAJNIČARKA 1. Marta Stepanovič Splošna bolnišnica Murska Sobota – blagajna


Skupno prehojenih 50 let rasti in razvoja DMSBZT Pomurja

Emilija Kavašpredsednica DMSBZT Pomurja

Začetki delovanja Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja segajo v leto 1960. V tem obdobju je bila tudi ustanovljena srednja zdravstvena šola. Klima za ustanovitev in delovanje društva – sestrskega stanovskega druženja je bila ugodna in nujna za strokovno delovanje. Žal nimamo točnih podatkov ustanovitve, ker so se zače-tni dokumenti izgubili pri selitvi sedeža društva.

V tem obdobju je bil program društva zasnovan na strokovnem izobraževanju v sodelo-vanju z družbenopolitičnimi organizacijami, z Zvezo društev medicinskih sester Slovenije ter s skrbjo za boljšo zdravstveno nego bolnika v vseh zdravstvenih institucijah.

V pomurskih zdravstvenih ustanovah je bilo leta 1973 zaposlenih 260 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. V Splošni bolnišnici Murska Sobota je bilo na podro-čju zdravstvene nege zaposlenih 133 medicinskih sester, v Zdravstvenem domu Murska Sobota 100 medicinskih sester, v Zdravstvenem domu Radenci 11 medicinskih sester, v Zdravstveni šoli Murska Sobota 8 medicinskih sester, v Domu starejših Rakičan in Lukavci 8 medicinskih sester.

Ko pogledamo predstavitev zavodov danes vidimo, da je število kadra mnogo večje. Zdravstvena nega je kot stroka dobila svojo samostojnost, veljavo, vidnost in nepogrešlji-vost v procesu zdravstvene oskrbe in zdravstvenega varstva.

Žal pa še zmeraj nimamo normativov, ki bi na podlagi kategorizacije bolnikov določali število medicinskih sester.

Društvo želi v času svojega delovanja, poleg dejavnosti izobraževanja, ki je posebej opi-sano, prispevati k pozitivni podobi poklicev v zdravstveni negi, k osebni rasti članov, ter z druženjem in organizacijo raznih aktivnosti, prispevati k pozitivni klimi in dobrim med-sebojnim odnosom, ki pomaga pri kakovosti in varnostni zdravstvene nege in zadovolj-stvo zaposlenih in pacientov.

Z namenom čim boljšega delovanja, strokovne rasti, širine horizonta v prid članov in človeka v pokrajini ob Muri, ves čas sodelujemo z Zbornico-Zvezo zdravstvene in babi-ške nege in z drugimi stanovskimi društvi, zavodi v Pomurju, ter raznimi humanitarnimi organizacijami in društvi.

Na strokovnih ekskurzijah, ki jih je organiziralo društvo v času svojega delovanja, smo si ogledali:

• že leta 1971 se je 44 medicinskih sester udeležilo strokovne ekskurzije na Dunaju,• Porodniško-ginekološki oddelek Kranj;• Inštitut za nuklearno medicino v Ljubljani;• zdravilišča: Radenci, Moravske Toplice, Lipa Lendava, Rogaška Slatina;• Zreče, Dolenjske toplice, Atomske toplice, Šmarjetske toplice, Dobrna;• bolnišnice: Izola, Novo mesto, Maribor, Valdoltra, Diagnostični• center Bled, Sežana;• Rehabilitacijski center Soča;• Zavode: Debeli Rtič, Dornava, Zavod za usposabljanje mladine Kamnik;• zdravilišče Hevis na Madžarskem;

• Hartmanspittal na Dunaju;• osrednjo bolnišnico v Budimpešti in njihovo šolo za zdravstvene poklice;• mestno bolnišnico Ingolstadt;• zavod – mladinsko okrevališče Rakitna;• skupnost Srečanje Razbor;• Negovalno bolnišnico Sežana in njihovo klimatsko zdravljenje v Jami;• bolnišnico v Luksemburgu;• komuno v Međugorju, Majčino selo – dom za otroke v Međugorju;• strokovno ekskurzijo v zdravstveno-socialno ustanovo Evangelisches Johannesstift

v Berlinu.

Strokovne predstavitve in čajanke smo imeli:• Termalium terme 3000, • DOSOR Radenci,• Zdravstveni dom Murska Sobota.

Poleg strokovnih ogledov smo si vsepovsod ogledali tudi druge kulturne in naravne zna-menitosti pokrajine ter si tako širili svoje obzorje.

Društvo je organiziralo tudi izlet v Gardeland, Minimudus v Celovcu, Rim, kjer smo bile medicinske sestre na Petrovem trgu pri sprejemu papeža Janeza Pavla nagovorjene v slo-venskem jeziku. Ogledali smo si Dunaj, Opatijo, Budimpešto, Salzburg, Celovec, Prago,

Luksemburg, Strasbourg, Bratislavo, Benetke, Bruselj, Krakow, Katowice, Vadovice, Chimsee.

Razne izlete organiziramo sami in s sindikatom delavcev zdravstvene nege v bolnišnici. Ti izleti so bili na Veliko planino, na Peco in drugi.

Udeležujemo se tudi drugih rekreacij, kot sta kolesarjenje in maraton. Imeli smo pred-stavitev nordijske hoje.

Na strokovnih ekskurzijah smo pomurske med. sestre in zdravstveni tehniki bili gostje posameznih regijskih društev in medicinskih sester izven naše države. Tako imamo stike tudi z medicinskimi sestrami izven Slovenije. Tudi naše društvo večkrat sprejme in sode-luje z drugimi društvi in stanovskimi kolegicami iz tujine.

Od ustanovitve sindikata delavcev v zdravstveni negi dobro sodelujemo s sindika-tom. Skupaj smo izpeljali razne akcije in dosegli vidne rezultate. Člani društva smo tudi aktivno pomagali pri organiziranosti sindikata v slovenskem in pomurskem prostoru.

Sodelujemo tudi z ostalimi zdravstvenimi sindikati in drugimi društvi.Seveda pa naše vsestransko delovanje ne more funkcionirati zgolj s članarino. Za svoj

program dobimo dotacije, in sicer od: zdravstvenih zavodov, zavoda za zdravstveno zava-rovanje, posameznih občin ter od drugih podjetij in zasebnikov. Brez te fi nančne pod-pore ne bi bilo mogoče izpeljati vseh aktivnosti. S svojimi programi kandidiramo tudi na razne razpise lokalnih skupnosti, ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije.

Za fi nančno pomoč pri našem delovanju gre posebna zahvala vsem našim donatorjem.V 50-ih letih delovanja društva smo napredovali v organiziranosti, ki nam je lahko v

ponos. Vendar ne smemo zaspati, ampak moramo graditi še naprej društvo in sodelovanje ter povezovanje tako, da bodo medicinske sestre in zdravstveni tehniki čutili pripadnost in imeli možnost strokovnega razvoja in uresničitev drugih potreb pravne pomoči in osebne rasti. Naša stroka ima prihodnost v druženju, v skupnem delu, ki vodi k večjemu strokovnemu in statusnemu razvoju ter posledično priznanju stroke zdravstvene nege v pomurskem in slovenskem prostoru. Zato je nujno sodelovanje vseh društev v Sloveniji z Zvezo-Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije, da s skupnimi močmi razvijamo stroko zdravstvene nege, poklice v njej in pridobivamo na strokovni rasti, ki vodi v kako-vostno zdravstveno nego za varnost bolnika. Po podelitvi pooblastila, ki ga je ministrstvo


za zdravje dalo za nadzor Zbornici-Zvezi, in vodenja registra ter podeljevanja licenc, smo dolžni še toliko bolj delati skupaj za stroko zdravstvene nege ter za vse izvajalce in poklice v njej. Kljub recesiji in težki situaciji moramo s strnjenimi močmi zagovarjati bolnika ter po etičnih načelih, ki so obveza zagovarjati dobro bolnika in skrbeti za pravilno moralno in fi nančno ovrednotenje zdravstvene nege in vseh poklicev, ki jo izvajajo.

Želimo, da se društvo razvija še naprej, da raste in zadovoljuje potrebe članstva. Prav tako pa je naše delovanje usmerjeno v strokovni in občečloveški razvoj, ki bo prinesel kakovostno zdravstveno nego in njeno varno delovanje v prid bolnikom.

Naša želja ob 50-letnici delovanja je, da dobi 1060 medicinskih sester, babic in zdrav-stvenih tehnikov Pomurja svojo pravo vlogo in priznanje v zdravstvenem varstvu, zdrav-stveni dejavnosti ter v storitvah zdravstvenih zavodov v pokrajini ob Muri ter v Sloveniji.

Veseli nas, da smo uspeli v dogovorih s prostorom društva v okrilju Splošne bolnišnice Murska Sobota, od koder prihaja tudi največ članov. V tem prostoru si bomo uredili arhiv in imeli možnost drugih aktivnosti za korist članstva.

Želimo, da skupaj s širšim multidisciplinarnim timom prispevamo k razvoju zdravstve-nega varstva, k dobrim in varnim storitvam za naše uporabnike paciente in svojce ter kva-litetnejše skrbi za zdravje pomurske populacije.

Naša znanja in veščine dopolnjujemo s permanentnim izobraževanjem na formalni in neformalni ravni.

Zato skupaj z obema šolama, Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota in Visoko šolo za zdravstveno nego in fi zioterapijo, ki deluje pod okriljem Evropskega središča Mari-bor, gradimo stroko in vzgajamo ter razvijamo vrednote srčnosti in empatije v skrbi za sočloveka.

Dolga leta smo si pomurske medicinske sestre preko društva in osebno prizadevale za ustanovitev dislociranega oddelka za diplomirane medicinske sestre v Pomurju. Zato smo toliko bolj podprli ustanovitev Visoke šole za zdravstveno nego v Pomurju v Murski Soboti pod okriljem Evropskega središča Maribor. Naša prizadevanja so tudi v smeri, da šola dobi na tem področju koncesijo in bo študijski program plačan v okviru visokošolskih progra-mov. To si pokrajina ob Muri v teh kriznih časih zasluži.

Prihodnost našega poklicnega delovanja in druženja je v naših rokah. Zato smo z aktiv-nim delom, krepitvijo odgovornosti, poudarjanjem svojih pravic in obveznosti ter dobrimi človeškimi odnosi dolžni ohranjati in krepiti svoj ugled in status zdravstvene nege in poklicev v njej ter se zavzemati za pravilno mesto, vrednotenje dela, postavitvijo norma-tivov in standardov ki naj vodi v kakovostno, varno in pacientom prijazno zdravstveno nego.

Ceniti moramo svojo preteklost in korenine ter pionirke, ki so jo ustvarjale. Pošteno, srčno, empatično in strokovno moramo delati in delovati danes. Skupaj zrimo optimi-stično v prihodnost ter v dobrobit zdravstvene in babiške nege ter poklicev v njej.

Spoštovani!

Vsem medicinskim sestram, ki so bile predsednice, tajnice, blagaj-ničarke in članice IO, nadzornih odborov, razsodišča in vsem dose-danjim članicam in članom društva se zahvaljujem za doprinos k razvoju in dobremu delu strokovnega Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja.

Izlet Praga, 2005 Izlet Češka, 2005

Strokovna ekskurzija, Sežana, 2005 Strokovna ekskurzija, Sežana, 2005

Božični izlet v Budimpešto, 2005 Ogled bolnišnice, Luksemburg, 2006

V Luksemburgu, 2006 Strasbourg, 2006


Bratislava, 2008

Međugorje

Mednarodni kongres ICN, Kopenhagen

Bruselj, 2006

London, 2004

Strokovni obisk bolnišnice v Berlinu, 2009

Berlinski zid, april 2009

Poljska, 2007

Poljska, Krakow, 2007

Dresden, april 2009

Potsdam Nemčija, 2009


Sodelovanje z Zbornico-Zvezo, sindikatom in seje Odbora strokovnih regijskih društev ORD

Seja ORD-ja Pomurja, 2006

Seja ORD-ja v Ljubljani, 2005

Skupščina Zbornice-Zveze, 2008

Seja ORD-ja Pomurja, 2006

Skupščina Zbornice-Zveze, 2008

ORD, Slovenj Gradec, 2008

Skupščina Zbornice-Zveze, 2008 Dan odprtih vrat Zbornice-Zveze, 2009

Dan odprtih vrat Zbornice-Zveze, 2009 Slovo Nade Miholič – sindikat ZNSBMS

Srečanje ob meji, Beltinci, 2000 Člani ORDja na Jeruzalemu – gostje DMSBZT Ptuj-Ormož

Društvo za boj proti raku – predsednica prim. dr. Belovič je podelila priznanje DMSBZT Pomurja, 2004

ORD – gostje DMSBZT Nova Gorica


Rekreacija v društvuin Skupine za samopomoč

Otok ljubezni, 2007

Otok ljubezni – Pomurje v gibanju, 2002

DMSZT, 2003 Otok ljubezni – Pomurje v gibanju, 2005

Otok ljubezni – Pomurje v gibanju, 2005 Piknik, druženje je lepo, 2007

Piknik, 2007Piknik, fantje so organizatorji, 2007

Kolesarki maraton 2009

Piknik, nordijska hoja, 2007 Piknik, nordijska hoja, 2007

Otok ljubezni – Pomurje v gibanju, 2008

Otok ljubezni, piknik, 2007

Otok ljubezni, 2001


Izobraževanje v DMSBZT Pomurja

Emilija KavašVMS, dipl. org. menedž., predsednica DMSZT pomurja

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja ima v svojem pro-gramu vsako leto planirano strokovno izobraževanje. S temi izobraževanji na neformalni ravni izobražuje medicinske sestre, zdravstvene tehnike ter vse izvajalce v zdravstveni negi ter tako pomaga pri kvaliteti storitev zdravstvenega nege in zdravstvenega varstva in varnosti za bolnike v Pomurju. K izobraževanju povabimo tudi druge zdravstvene sode-lavce in pri določenih področjih tudi bolnike. S širino svojega delovanja na področju izo-braževanja smo zaznavni v pomurskem prostoru. S svojimi aktivnostmi se lahko primer-jamo tudi z ostalimi stanovskimi društvi v Sloveniji. Enakovredno z ostalimi društvi v Sloveniji soustvarjamo zgodovino razvoja slovenske stroke zdravstvene nege in poklicev v njej.

Poleg izobraževanja v domačem društvu in v Pomurju se naše medicinske sestre in zdrav stveni tehniki aktivno in pasivno udeležujejo tudi raznih srečanj in izobraževanj, ki jih pripravljajo sekcije ter Zbornica-Zveza zdravstvene in babiške nege in druge stro-kovne in izobraževalne organizacije.

Strokovne novosti potem prenašajo ostalim članicam in članom ter sodelavcem v pomur-ski regiji. Udeležujejo se tudi izobraževanj, kongresov, simpozijev v zdravstveni negi v okviru Slovenije in izven naše države. Društvo pri tem člane vspodbuja in jim pomaga tudi fi nančno.

Po letu 1981 imamo ohranjene zapiske sej izvršilnega odbora in s tem tudi programe in poročila o delu. Od leta 1990 imamo redno evidentirano članstvo z odtegljaji člana-rine. Od leta 1992 hranimo vso drugo dokumentacijo o delovanju društva, kar nam kaže, da delovanje društva daje viden delež in pečat v strokovnem razvoju in napredku zdra-vstvene nege in osebnega razvoja izvajalcev zdravstvene nege.

Svoje aktivnosti ima Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih teh-nikov Pomurja že od leta 2000 predstavljene na spletni strani društva.

Društvo je s svojim delovanjem aktivno vključeno v razvoj zdravstvenega varstva v pomurski regiji. Sodelujemo pri različnih projektih. Izobraževanje je bilo kontinuirano že ves čas delovanja. Že od leta 1999 imamo pod svojim okriljem skupine za samopomoč, kjer s tem programom pomagamo pri kakovostni starosti in vspodbujamo prostovoljstvo.

V društvu skrbimo za strokovni razvoj naših članov, istočasno pa za osebno rast in zavedanje stanovske pripadnosti. Že od leta 1993 smo udeležencem izobraževanj izdajali potrdila za predavanja, delavnice in seminarje ter tako omogočili zaposlenim na podro-čju zdravstvene nege in drugim možnost napredovanja.

V mandatnem obdobju 1970-1973 je bilo 9 predavanj. Po letu 1988 je bilo v enem letuštiri ali pet predavanj. Izvedli smo tudi delavnice in tečaje. V mandatnem obdobju 1992-

1996 je bilo na leto 8 do 10 predavanj ali enodnevnih seminarjev in učnih delavnic. V letih 1996–2010 smo imeli dvodnevne delavnice, predavanja, seminarje ter tečaje, tako kot smo jih planirali v letnem planu dela in so predstavljena v tabeli.

V začetku so predavali zdravniki naše regije, medicinske sestre iz Višje šole za zdrav-stvene delavce Ljubljana ter domače vodilne medicinske sestre. Sedaj predavajo različni strokovnjaki iz Slovenije, vedno več medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in naših članov iz pomurskih zavodov ter zdravniki in drugi zdravstveni sodelavci iz Pomurja. Organizirane imamo celodnevne seminarje na različne teme in tudi simpozije, ki jih sami

Skupina za samopomoč upokojenih medicinskih sester

Skupina za samopomoč upokojenih medicinskih sester

Emilija Kavaš, predstavitev skupin – poster

Skupine za samopomoč, srečanje Lipovci 2008


organiziramo ter izvedemo tudi predavanja.Ves čas se trudimo, da nam predavajo ali izvajajo seminarje strokovnjaki z različnih

področij. Ponosna in vesela sem, da smo sposobni pripraviti v okviru društva tudi celo-dnevne seminarje, kjer predstavljamo strokovne dosežke, raziskave, analize in druge aktivnosti na področju zdravstvene dejavnosti v pomurskih zavodih. Večina domačih pre-davateljev predava brez plačila, za kar jim gre še posebna zahvala.

Finančne stroške organizacije predavanj in drugih aktivnosti krije strokovno Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja.

Vsa leta se pobira članarina, ki se deli med Zvezo-Zbornico in društvom. Pri izvaja-nju programa nam ves čas pomagajo zdravstveni zavodi in ostali sponzorji ter donatorji v Pomurju.

Izobraževanje od leta 2000 do 2010

aktivnost TEMA

Leto 2000

Delavnice Spremljanje težko bolnih in umirajočih, ki je bila izvedena v ZD Gornja Radgona v Domu Lukavci, v Splošni bolnišnici Murska Sobota

Predavanje Dojenje, Splošna bolnišnica Murska Sobota

Predavanje MRSA, Razkuževanje rok

Predavanje Kri rešuje življenje – Transfuzijski odd. Murska Sobota

Predavanje Pomen medsebojnih odnosov

Seminar Pomen negovanja medsebojnih odnosov, Skrb za lastno duševno in duhovno zdravje

Predavanje Nega in oskrba golenje razjede; Predstavitev in razlaga vlažnega zdravljenja

Predavanje Pomen negovanja medsebojnih odnosov, skrb za lastno duševno in duhovno zdravje

Leto 2001

Predavanje Humor in zdravje

Predavanje Komunikacija na delovnem mestu,

Predstavitev društva Srečanje in pričevanje članov skupnosti Srečanje

Preprečevanje in zdravljenje osteoporoze, Predstavitev knjige prim. dr. Zadravca Razvoj zgodovine zdravja v Pomurju

Leto 2002

Seminar Sodobna zdravstvena nega – Medicinska sestra med pravili, navodili in etičnimi načeli

Predavanje Dokumentacija v zdravstveni negi

Predavanje Novosti v obravnavi in zdravljenju multiple skleroze

Predavanje Lastna skrb za negovanje medsebojnih odnosov v družini in na delovnem mestu

Delavnica S prehrano do zdravja

Delavnica Živeti do konca.

Leto 2003

2 delavnici Živeti do konca in eno predavanje na to temo, ki pa je bilo namenjeno tudi prostovoljcem

Pohod

Ob svetovnem dnevu zdravja smo soorganizirali pomursko prireditev na otoku ljubezni; naš moto svetovnega dneva zdravja je bil varno okolje, zdravi otroci, svetla prihodnost. Pohoda in prireditve se je udeležilo okrog 350 udeležencev in tudi starši z otroki.

Seminar S prehrano do zdravja, kjer so bile tudi predavateljice naše kolegice, ki so predstavile svoje raziskave in spoznanja na tem področju.

Predavanje Sla po ugodju in predstavitev projekta Živimo zdravo.

Stojnica

Skupaj z zavodom za zdravstveno varstvo smo s projektom živimo zdravo sodelovali na radgonskem sejmu, kjer smo imeli predstavljen plakat o projektu ter mimoidočim predstavili zdravo prehrano in merili holesterol in krvni tlak.

Seminar Smiselnost dela, dobri medsebojni odnosi

Seminar Osebnostna rast

Tečaj V soorganizaciji z društvom Hospic smo izvedli tečaj Spremljanje težko bolnih in umirajočih.

Leto 2004

Predavanje Nega bolnika s kemoterapijo in Nega starostnika in dementnega bolnika

Predavanje Z gibanjem do zdravja

Seminar Delavna skupina za nenasilje – Nasilje v zdravstveni negi

Predavanje Zloraba in nasilje varovancev v posebno socialno varstvenem zavodu z vidika dela medicinske sestre

Predavanje Prostovoljno socialno delo, Alkoholizem mladostnikov

Predavanje Zdravilišče Moravske Toplice od nekdaj do danes in ogled obnovljenega centra Thermalium

Strokovna ekskurzija in predavanje

Ogled Bolnišnice Sežana in predstavitev zdravljenja kroničnih pljučnih bolnikov

Predavanje Predstavitev društva Hospic

Ogled Razstave delavne terapije in varovancev Posebnega doma Lukavci

Leto 2005

Delavnice Proces zdravstvene nege

Delavnica Temeljni postopki oživljanja

Predavanje Neakutna obravnava bolnika – negovalni oddelek

Predavanje Hepatitis C, Odkrivanje, zdravljenje in preprečevanje Hepatitisa C v Pomurju

Predavanje Pravice varovancev do informiranosti v procesu obravnave, Vpliv med prvim srečanjem med med. sestro in varovancem v procesu obravnave

Predavanje Kje je več prostora zame, doma ali v službi

Predavanje Oskrba rane

Leto 2006

Predavanje Prepoznavanje in zdravljenje odvisnosti

Predavanje Analitična psohologija po CG Jungu in stroktura psihe

Seminar Zgodnje odkrivanje raka, izzivi za prihiodnjost

Seminar Zagotavljanje kakovosti v zdravstvu

Predavanje Osteoporoza

Predavanje Psihodinamika odnosov v ZN

Predavanje Novosti na področju zdravljenja diabetesa


Seminar Transplantacijska dejavnost v Sloveniji, Rešujmo življenja

Stojnice, 2 krat Živimo zdravo

Leto 2007

Predavanje Akutna in kronična rana, RZP, diabetično stopalo

Predavanje Delovanje možganov po poškodbiDuševne spremembe po možganski krvavitvi

Predavanje Ko bolezen, starost, nesreča in smrt spremenijo življenje

Seminar Kakovostna zdravstvena nega za varnost pacientov

PredavanjeKronična bolečina v Sloveniji, Obravnava bolečine, Izkušnje v paliativni oskrbi bolnikov v pomurski regiji, Predstavitev društva bolnikov s kronično bolečino

Strokovno srečanje

Depresija in stres kot posledice nezadovoljujočih odnosov v družini ali službiKaj narediti, da bom bolj varna/varen pred stresom ali depresijo?Fizično in čustveno izgorevanje v družini ali na službenem mestu Depresija pri ženskah in moškihZdravstvena nega bolnika s suicidalnim vedenjem

Predavanje, delavnica Oskrba ob napredovali neozdravljivi bolezni: Paliativna oskrba

Leto 2008

Delavnica Supervizija – preventiva pred izgorevanjem in izčrpavanjem

Predavanje Multidisciplinarni pristop – paliativa

Predavanje Odvisnost in virusni hepatitis

Predavanje in delavnica Novosti na področju diabetesa

Predavanje in delavnica Preprečevanje bolnišničnih infekcij

Predavanje in delavnice Naredimo si breme lažje

Strokovna ekskurzijaIzlet (strokovna ekskurzija) v Berlin ogled zdravstvene ustanove (seznanitev s paliativno oskrbo) in koncert ženskega pevskega zbora za Slovence v Berlinu

Predavanje Krepitev imunskega sistema pri rakavih obolenjih in vloga prehranskih dopolnil

Predavanje in elavnice Naredimo si breme lažje

Seminar Kakovostne storitve za varnost pacientov

Predavanje z učnimi delavnicami Urgentna zdravstvena nega bolnika

Leto 2009Strokovno predavanje z učnimi delavnicami Urgentna zdravstvena nega

Strokovno predavanje Posebnosti zdravstvene nege očesnega bolnika

Strokovno predavanje in delavnice Naredimo si breme lažje

Mesečni strokovni večer s čajanko

Moravci, vloga zdravstvene nege in fi zioterapije v zdravilišči Terme 3000 in predstavitev dejavnosti

Celodnevni strokovni seminar Novosti v zdravstveni negi onkološkega bolnika

Seminar Novosti na področju travmatološke ZN

Strokovno srečanje Predstavitev pilotnega projekta paliativne oskrbe

Strokovno predavanje Od konfl ikta do mobinga, Sindrom izgorelosti zdravstvenih delavcev, Agresivni pacienti, Nezavedno čustvovanje

Predavanje z delavnicami Naredimo si breme lažje

Mesečni strokovni večer s čajanko

Predstavitev gerontološke zdravstvene nege v DOSOR-ju, druženje s člani – Dom starejših Radenci

Leto 2010

Strokovno srečanje s čajanko

07. 04. 2010 – Predstavitev delovanja Zdravstvenega domu Murska Sobota in aktivnosti v dejavnosti zdravstvene nege – Grajska kulturna dvorana Murska Sobota

Celodnevni seminar 19. 4. 2010 – Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji

Celodnevni seminar- obvezne vsebine

6. 2010 – Dimenzije etike in morale v zdravstveni in babiški negi29. 9. 2010 – Dimenzije etike in morale v zdravstveni in babiški negi

Celodnevni simpozij 8. 10. 2010 – 1. pomurski simpozij o kronični rani

Strokovno srečanje ob 50- letnici delovanja DMSBZT Pomurja

1. 12. 2010 – Vloga zdravstvene nege pri obravnavi starejših v vseh okoljih

Ne čakaj, da bi začel kdo drug,danes si ti na vrsti,

da začneš krog veselja.Pogosto je dovolj že drobcena iskra,

da zanetiš velik ogenj.Dovolj je iskrica dobrote,

da se bo svet začel spreminjati.L jubezen je edini zaklad,ki se množi z razdajanjem,

je edini dar, ki ga je toliko več,kolikor bolj ga razdajamo.

Bruno Ferrero


DMSZTP predavanje – predavatelji, 15. 3. 2007DMSZTP predavanje – Kakovost, 15. 3. 2007

Kardiološka sekcija, 30. 5. 2008

Predavanje – Nenasilje, 2004

DMSZTP, Moravske Toplice, 2004

Kongres zdravstvene nege Portorož, 2005

DMSZTP, predavanje, marec 2007

DMSZTP, predavanje, marec 2007

Predavanje – Naredimo si breme lažje, 7. jan. 2008

Predavanje – Bolečina, oktober 2007

Predavanje – Naredimo si breme lažje, 7. jan. 2008

Seminar, 22. 4. 2003, Murska Sobota Babiška sekcija, Diana Murska Sobota, oktober 2007

Seminar, DMSZTP predavanje 15. 3. 2007, predavatelji Kakovost in varnost

Predavanje – urgentna ZN, 29. 1. 2008

Seminar, predavanje – kakovost in varnost, 2007


Seminar – Kakovost storitve za varnost pacientov, 2008

Predavatelji 1. simpozij kronična rana, Beltinci, 2010Seminar – Kakovost storitve za varnost pacientov, 2008

Seminar 19. 4. 2010, BeltinciMedicinske sestre zagotavljamo varnost

Predavatelji – Kakovost storitve za varnost pacientov, 2008

Seminar Pilotni projekt paliativne oskrbe, Beltinci, 2009Seminar Pilotni projekt paliativne oskrbe, Beltinci, 2009

Seminar, Travmatoloska ZN, 2009Seminar Travmatoloska ZN, 2009 Novosti na področju travmatoloske ZN, Beltinci, predavatelji 2009

SBMS, Obremenitve na delovnem mestu in mobbing, 2009

Patronažna sekcija, Vivat Moravci, 15. 11. 2009

Predavatelji seminarja – Projekt paliativna oskrba, 2009

Seminar 19. 4. 2010, BeltinciSimpozij o kronični rani, Beltinci, 2010

Čajanka, zdravilišče Moravske Toplice 2009


Srečanja, kongresne dejavnostiin simpoziji ob 12. maju

Simpozij ZN, Maribor, 2003

Predstavitev projekta Živimo zdravo, Portorož, 2004

Srečanje članov društva v Banovcih

Simpozij, Maribor 2003, zlati znak – Nada Pitz

Srečanje in podelitev priznanj, Diana Murska Sobota, 2004

Zlati znak Erika Žilavec, Ljubljana MONS, 2005

Simpozij ZN, Bled, 2006

Medicinske sestre, srečanje v Diani, 2006 Kongres, Ljubljana, 2007

Kongres, Ljubljana, 2007 Srečanje v Diani, Murska Sobota, oktober 2007

Skupine za samopomoč - poster, 2005

Aktivnosti društva - poster, 2005

Kongres zdrvstvene nege Ljubljana, 2005


Slavnostna akademija, Lendava, 2008

Simpozij, Lendava, 2008



Simpozij, Lendava, 2008, Staro in novo vodstvo Zbornice-Zveze

Zlati znaki IN, Lendava, 2008

Simpozij – predsednica Darinka Klemenc, Lendava, 2008, podelitev zlatih znakov Zbornice-Zveze

Kongres ZN, Ljubljana, 2009 Zlati znak Daniela Mörec, Kongres Ljubljana, 2009

Kongres ZN Portorož, 2010 Podelitev zlati znak - Metka Močnik, Portorož, 2010

Zlati znak, Monika Ažman, Lendava, 2008



DMSBZT, Pomurje, 2010, ob podelitvi priznanj in koncert PZ, 15 let delovanja

Dobitniki priznanja, srebrni znaki, zlati znaki, zahvalne listine

Emilija KavašVMS., dipl. org. menedž., predsednica DMSBZT Pomurja

Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja podeljuje po pravilniku o priznanjih od leta 2000 priznanja in zahvalne listine. Od leta 2006 podelju-jemo na osnovi Pravilnika o priznanjih ter razpisa: srebrni znak, priznanje, zahvalno listino in jubilejno priznanje. Priznanja, srebrni znak in zahvale podeljujemo vsako drugo leto.

DOBITNIKI PRIZNANJ 2010

SREBRNI ZNAK

• Patronažna in babiška služba Zdravstvenega doma Murska Sobota

• Doris Gal Kiralj, ZD Lendava

• Zlatka Lebar, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota

• Zinka Lenarčič, Thermaliuma, Naravni park Terme 3000 in ostali sodelavci

• Nada Ivanc, ZD Murska Sobota

PRIZNANJA

• Zdenka Domitric, SBMS, KRG oddelek

• Zdenka Rajh, ZD Ljutomer

• Mirko Šeruga, SBMS, INT oddelek

• Valerija Hozjan, ZD Lendava

• Marija Musulin, SBMS, INT oddelek

Priznanja, srebrni znaki, 2010 Srebrni znak 2010 – patronaža ZDMS



SREBRNI ZNAK 2008

• Marjana Vidonja, babica, ZD Gornja Radgona

• Jožica Hozjan, dipl. m. s., Dom starejših Lendava

• Evgen Kuzma, višji zdrav. tehnik, SBMS, anestezija

• Vida Pirling, dipl. m. s., ZD Murska Sobota

PRIZNANJA 2008

• Zdenka Burnik, SMS, SBMS, IINT-odd.

• Vera Novak, dipl. m. s., SBMS ORL-odd.

• Olga Fartelj, SMS, Pralnica

• Rozalija-Zinka Pušenjak, VMS, PLJUČNI odd.

• Dušica Vukan,VMS, GIN-POR odd.

DMSBZTP, 2008


SREBRNI ZNAK

• Irena Nerad, dipl. m. s., int. oddelek – intenzivna terapija

• Ivanka Vučak, SMS, instrumentarka CIS

PET PRIZNANJ

• Majda Biro, VMS v pokoju, zaposlena v SBMS, očesni oddelek

• Jožef Magdič, medicinski tehnik, SBMS, na delavnem mestu mavčarja KRG odd.

• Pavla Škerget, SMS, zaposlena v Domu starejših Rakičan

• Jožica Špindler, SMS, zaposlena v Zdravstvenem Domu Ljutomer

• Marija Ternar, SMS, zaposlena SBMS, Oddelek za perioperativno medicino (intenzivna terapija)

ZAHVALNE LISTINE

• Razred maturantk 4. b letnik 1966 (zadnji letnik šolanja so delale v troizmenskem turnusu na novo odprtem otroškem oddelku, ki je bil leta 1965 odprt in je primanjkovalo medicinskih sester otroške smeri. S svojim entuzijazmom in mladostno energijo so tako omogočile delovanje oddelka. Društvo se jim sedaj, ko so že v pokoju, zahvaljuje z zahvalno listino).

• Članice Ženskega pevskega zbora DMSZT Pomurja, za izpolnjenih 10 let delovanja zbora

Zahvalna listina diplomantkam otroške smeri, 2006 Priznanja in srebrni znaki, 2006

Priznanja, srebrni znaki, 2008 Zahvalne listine, priznanja, srebrni znaki, 2006



• Šarika Bukvič, Terezija Legen, Zdravstveni dom Murska Sobota

• Jožica Klajnščak, Zdravstveni dom Gornja Radgona

• Dragica Horvat, Zdravstveni dom Lendava

• Dragica Škerget, Zdravstveni dom Ljutomer

• Anica Cor Ferko, Katja Rajh, Zdenka Zrinski, Milena Holcman, Skupina za standarde, Nada Miholič, Splošna bolnišnica Murska Sobota

• Blanka Andrejek, Dom starejših Rakičan

• Marija Hozjan, Dom starejših Lendava

• Anica Kuzma, Dom Lukavci

• Rozika Pertoci, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota

• Štefan Žalodec, Zdravilišče Radenci

• Gena Virag, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota

• Brigita Mataič, zasebno delo


• Marija Gobec, Marija Došen, Marija Kovač, Zdravstveni dom Murska Sobota

• Ida Puklavec, Zdravstveni dom Gornja Radgona

• Marija Horvat, Zdravstveni dom Lendava

• Marta Štaman, Zdravstveni dom Ljutomer

• Jožica Karas, Marija-Jana Balažic, Daniela Mörec, Jože Škalič, Majda Solar, Splošna bolnišnica Murska Sobota

• Marjana Grah, Dom starejših Rakičan

• Rozina Hanc, Dom starejših Lendava

• Vida Muhič, Dom Lukavci

• Kristina Kološa, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota

• Simona Zrim (ZD MS), Metka Šemrl (Dom starejših Rakičan), Olga Flisar (SB MS), Matilda Magdič (upokojena med. sestra - SB MS), Katarina Tkalec (upokojena med. sestra - ZD MS), DMSZT Pomurja (predlog IO)

Priznanja 2002, BanovciPriznanja 2004, hotel Diana



• Marija Ana Kramarič, ZD Gornja Radgona

• Marija Hozjan, ZD Lendava

• Vera Bogdan, ZD Ljutomer

• Tilčka Šticl, Mirjana Časar, Evfemija Temlin, ZD Murska Sobota

• Milica Puhek, Zdravilišče Radenci

• Anica Vöröš, zavod za zdravstveno varstvo

• Ema Kolmanko, Dom starejših Rakičan

• Metka Močnik, Dum Lukavci

• Marija Virag, Dom Lendava

• Marjeta Gomboc, Cvetka Meolic, Erika Žilavec, Šarika Benko, Vera Horvat, Splošna bolnišnica Murska Sobota

• Nada Flisar, Zdravilišče Moravske Toplice

• Nataša Varga, Zdravstveni dom Lendava

DOSEDANJE PREDSEDNICE DRUŠTVA:

• Helena Ravnič

• Cecilija Škraban

• Antonija Sedonja

• Nada Pitz

• Olga Lenart

• Slavica Fekonja

• Erika Žilavec

• Cvetka Steržaj

• Emilija Makovec

• Emilija Kavaš

ZAHVALNO LISTINO SO PREJELI:

• ženski pevski zbor DMSZT Pomurja

• blagajničarka Marta Stepanovič

• zborovodkinja Anka Suhadolnik

Ženski pevski zbor Žarek, zborovodkinja Anka Suhodolnik, hotel Diana

Marta Stepanovič, blagajničarka


ZLATI ZNAK ZBORNICE ZVEZE ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE

Za dosežke na področju zdravstvene nege podeljuje Zbornica-Zveza zdravstvene in babi-ške nege Slovenije vsako leto 12. maja, na mednarodni dan medicinskih sester, zlati znak. Na osnovi razpisa za zlati znak in pravilnika o priznanjih se posredujejo predlogi za zlate znake.

Pomurske medicinske sestre so za svoje strokovno delo in angažiranost v strokov-nih združenjih, lokalnih skupnostih in drugih humanitarnih društvih ter za doprinos k razvoju stroke zdravstvene nege in širše delovanje na strokovnem področju dobitnice naj-višjega priznanja Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije zlatega znaka.

Vse kolegice, ki to priznanje dobijo, imajo za sabo trdo delo, organizacijske sposobno-sti, human odnos, doprinos k razvoju stroke zdravstvene nege in doprinos pri kakovosti zdravstvenega varstva, sodelovanje v lokalni skupnosti, delo v Zbornici-Zvezi in društvu, udejstvovanje v sekciji, pišejo članke, predavajo, delajo na področju raziskav.

Potrebno je kar nekaj trdega dela, da zadostiš kriterijem v skladu s Pravilnikom o pri-znanjih Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije. Veliko dela pa mora vložiti tudi predlagatelj z zbiranjem dokumentacije in pisanjem razlage za predlog zlatega znaka.

Zadnja presoja po kriterijih za podelitev zlatega znaka sledi komisiji za priznanja.Pomurske medicinske sestre smo se prvič uvrstile med nagrajence pred dvajsetimi leti.

NAJVIŠJE PRIZNANJE ZBORNICEZVEZE ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SO PREJELE:

1. Helena Ravnič, DMS Murska Sobota, 19902. Branislava Fekonja, DMS Pomurja, 19923. Emilija Kavaš, DMSZT Pomurje, 19974. Anica Benkovič, DMSZT Pomurje, 19995. Vera Bogdan, DMSZT Pomurje, 20016. Cvetka Meolic, DSZT Pomurje, pediatrična sekcija, 20017. Marija Hirci, DMSZT Pomurje, 20028. Nada Pitz, DMSZT Pomurje, 20039. Erika Žilavec, DMSZT Pomurje, 2005

10. Genovefa Virag, DMSZT Pomurje, 200611. Irena Šumak, DMSBZT Pomurja, 200712. Zdenka Tratnjek, DMSBZT Pomurja, 200813. Daniela Mörec, DMSBZT Pomurja, 200914. Metka Močnik, DMSBZT Pomurja, 2010

Pohvalo Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije je prejela Katarina Vinčec, jubilejno priznanje ob 80-letnici delovanja Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije je prejela Emilija Kavaš.

Ti dosežki so pokazatelj, da v Pomurju prav nič ne zaostajamo v razvoju stroke zdrav-stvene in babiške nege za drugimi regijami v Sloveniji. Delovanje dobitnic zlatega znaka je raznoliko in specifi čno na vseh področij delovanja zdravstvene nege v pomurskem prostoru.

Za vsak zlati znak pa so poleg dobitnice zaslužni sodelavke in sodelavci, ki so poma-gali pri aktivnostih, razvijali stroko zdravstvene nege in kolegicam pomagali pri delu ter jih dajali podporo.

Iskrena zahvala in čestitke vsem dobitnicam in dobitnikom zlatega znaka, priznanj, sre-brnega znaka in zahval.

Slavica FekonjaHelena Ravnič

Nada Pitz

Emilija Kavaš Anica Benkovič

Marija HirciCvetka Meolic in Vera Bogdan

Erika Žilavec


Irena ŠumakGena Virag

Zdenka Tratnjek Daniela Mörec

Katarina VinčecMetka Močnik

Anica Benkovič, zlati znak Simpozij, DMSZTP, dobitniki zlatih znakov Zbornice-Zveze Lendava, 2008

Marija Hirci, zlati znak

Kongres zdrav. nege, zlati znak Erika Žilavec, 2005

Gena Virag, zlati znak, 12. maj 2006

Kongres ZN Lj, Erika Žilavec, zlati znak, 2005

Pomurje, zlati znak, Metka Močnik, 2010

Milka Kavaš, zlati znak, Lj. 1997, Fest. dvorana


JUBILEJNA PRIZNANJA OB 50LETNICI DELOVANJA DMSBZT POMURJA

Izvršilni odbor Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja je ob 50-letnici delovanja društva sprejel sklep, da podelimo jubilejna prizna-nja tistim medicinskim sestram, ki so orale ledino stroki zdravstvene in babiške nege v pomurskem prostoru in s svojim strokovnim delom ter humanim odnosom pripomogle k strokovni rasti zdravstvene in babiške nege in vseh poklicev v njej. Z njihovim strokov-nim delom ter humanim, srčnim in empatičnim odnosom so dobitnice jubilejnih priznanj naredile dobre temelje na različnih področjih izvajanja zdravstvene nege in v skrbi za dob-robit bolnikov in vseh prebivalcev v Pomurju.

Dobitniki jubilejnih priznanj so:

Katarina Berglez, dipl. m. s.Splošna bolnišnica Murska Sobota, Otroški oddelek

Terezija Cestnik, babicaSplošna bolnišnica Murska Sobota, Porodni oddelek

Marjeta Drvarič, VMSSplošna bolnišnica Murska Sobota, Infekcijski oddelek, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota

Slavica Fekonja, VMSZdravstveni dom Gornja Radgona, Zdravilišče Radenci

Marija Gorše Gobec, VMSZdravstveni dom Lendava, Zdravstveni dom Murska Sobota

Gizela Balažic GyörkösZdravstveni dom Lendava

Ljudmila Hakl, SMS, socialna delavkaDom starejših Rakičan

Etelka Hari, VMSZdravstveni dom Murska Sobota, Medicina dela

Marjana Kramarič, VMSZdravstveni dom Gornja Radgona

Zlatka Makari, SMSSplošna bolnišnica Murska Sobota, Ušesni oddelek

Ludvik Markovič, VMTZdravstveni dom Murska Sobota

Mira Miloševič, VMSSplošna bolnišnica Murska Sobota, Kirurški oddelek

Ljudmila PelcZdravstveni dom Gornja Radgona

Vera Perkič, VMSSplošna bolnišnica Murska Sobota, Pljučni oddelek

Marinka Planinc, VMSSplošna bolnišnica Murska Sobota, Kirurški in transfuzijski oddelek

Magda Rakuša, babicaZdravstveni dom Murska Sobota, Patronaža

Helena Ravnič, VMSZdravstveni dom Murska Sobota,Srednja zdravstvena šola Murska Sobota

Antonija Sedonja, VMS, dipl. sociologSplošna bolnišnica Murska Sobota, glavna med. sestra SBMS

Zorica Skalar, babica, instrumentarkaSplošna bolnišnica Murska Sobota, Operacijski blok

Cvetka Stržaj, VMSZdravstveni dom Ljutomer

Cecilija Škraban, VMSSplošna bolnišnica Murska Sobota, Ginekološko-porodni oddelek

Štefka Šömen, VMSDom Lukavci, Zdravstveni dom Ljutomer

Marija ŠtraklZdravstveni dom Gornja Radgona

Katarina Vinčec, VMSZdravstveni dom Murska Sobota, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota

Sidonija Zver, VMSSplošna bolnišnica Murska Sobota, Infekcijski oddelek

Fanika Žitek, VMSSplošna bolnišnica Murska Sobota, Očesni oddelek

Katica Berglez Terezija Cestnik Marjeta Drvarič

Slavica Fekonja Marija Gorše Gobec Gizela Balažic Györköš

Ljudmila Hakl Etelka Hari Marjana Kramarič

Emilija Kavaš


Cvetka Stržaj

Magda Rakuša

Katarina VinčecŠtefka Šomen

Ludvik Markovič

Marija ŠtraklLjudmila Pelcl

Zora SkalarZlatka Makari

Fanika Žitek

Vera Perkič

Mira Miloševič

Marinka Planinc

Helena Ravnič Antonija Sedonja

Cecilija Škrban

Sidonija Zver


Ženski pevski zbor DMSBZT Pomurja Žarek

Erika Žilavec, VMS, predsednica zbora Žarek

DMSBZT Pomurja bogati že 15 let še ena kreativna dejavnost, ki daje veliko človeške topline, dviga razpoloženje, krepi prijateljske vezi, sprošča napetost današnjega časa in zbuja pripadnost stroki – dviga zavest sestrinstva. To je naš stanovski ženski pevski zbor »Žarek«.

Spomladi leta 1995 nam je po nekajletnih željah uspelo ustanoviti svoj pevski zbor po vzoru stanovskih kolegic iz Celja.

22 pevk nas je tisto davno pomlad navdušeno začelo vaditi pod vodstvom spoštovane zborovodkinje, glasbene pedagoginje ge. Anke Suhadolnik. Mnoge smo bile prave zače-tnice na tem področju. A velika ljubezen do petja, druženja in prijateljevanja ter močna podpora DMSBZT Pomurja, predvsem predsednice ge. Milke Kavaš, kakor tudi zelo dobra roka in srce naše zborovodkinje Anke, je rodila dolgoletne sadove – 15 let uspešnega delo-vanja zbora.

Vsa leta vadimo pod streho SB Murska Sobota, kjer imamo svoj prostor in nam je omo-gočena dveurna tedenska vadba. Vodstva bolnišnice, kakor vsi zaposleni vedo, da se ob torkih zvečer sliši žensko petje v 5. nadstropju kirurškega bloka. Tako poteka delovanje zbora vsa leta od jeseni, septembra do poletja – začetka letnih dopustov.

Številčno se zbor veliko ne spreminja, žal le starost pevk narašča. Nikakor ne moremo spodbuditi »mlade« glasove kolegic, da bi pomladile naše vrste in obogatile zbor. Trenu-tno poje v zboru 19 pevk od katerih nas je že 7 upokojenk. Zato vabimo mlade kolegice k sodelovanju.

Poslušalci radi prisluhnejo petju medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in vedno z navdušenjem ugotavljajo, da je v našem poklicu, kjer se dela v treh izmenah, dežurstvu čez vse leto pohvalno, da osrečujemo ljudi z lepim ubranim petjem in smo res kot žarek, ki posveti iz teme.

Za svojo obvezo in čast si štejemo, da nastopamo v zdravstvenih ustanovah in ob strokov-nih srečanjih naših poklicnih kolegic. Posebno nas veseli, da stroko zdravstvene nege in poklic medicinske sestre, zdravstvenega tehnika predstavljamo tudi na kulturnem področju.

Zelo rade zapojemo ob raznih kulturnih dogodkih. Skrbno in s posebno odgovorno-stjo se pripravljamo na vsakoletno občinsko revijo pevskih zborov in božično-novoletne koncerte.

Te izvajamo tradicionalno v SB Murska Sobota, kjer s pesmijo želimo bolnikom in zapo-slenim prinesti ljubezen in toplino božiča.

Vsekakor moram omeniti naše redne nastope v Domu starejših Rakičan, ki nas vedno z navdušenjem pričakajo in poslušajo. Nikoli ne bo pozabljen naš prvi nastop, ki smo ga izvedle marca leta 1995 prav stanovalcem doma v Rakičanu. Njihovi aplavzi so nam dali zagon in potrditev za delov naprej.

Nastopile smo na slavnostni akademiji Zveze-Zbornice ob praznovanju 70. obletnice delovanja in na državni proslavi ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim naro-dom pri Gradu na Goričkem.

Vedno se odzovemo vabilom za sodelovanje s prijateljskimi pevskimi zbori in skupi-nami iz naše regije kakor tudi izven nje.

V tujini so se tudi slišali glasovi našega zbora.Posebno čast smo imele leta 2005 predstavljati Slovenijo na Foersterjevih dnevih v Ose-

nici na Češkem.Leta 2007 smo imele nekaj odmevnih koncertov na Poljskem, v Krakowski katedrali in

v manjšem mestu Czerwionka, kjer sta pobrateni njihova gimnazija in naša OŠ 1 iz MS.Nepozaben za naš zbor je tudi obisk Berlina aprila 2009. V okviru DMSBZT Pomurja je

bila organizirana strokovna ekskurzija v Berlin v zdravstveno-socialno ustanovo Evange-lische Johanness Tift. Kot članice društva smo predstavile tudi delovanje našega zbora in to s krajšim koncertom v cerkvi te ustanove.

Slovencem živečim v Berlinu in okolici, ki se družijo v domu sv. Elizabete in v cerkvi sv. Elizabete, kjer imajo tudi slovensko bogoslužje, smo pripravile koncert. Z duhovno ljud-sko in umetno zborovsko pesmijo smo navdušile naše zdomce, s katerimi smo se po kon-certu še nekaj ur družili in prepevali.

V vseh 15-ih letih je bilo zelo veliko nastopov, katerih ne morem vseh našteti. Povem lahko le to, da smo se za vsakega posebej skrbno in resno pripravljale in nobenega nastopa nismo omalovaževale. Želimo vse, kar se naučimo pokazati – zapeti svojim zvestim poslušalcem.

Pevski zbor na 70-letnici delovanja Zveze društev Slovenije, 1997, Fest. dvorana Ljubljana

Prvi nastop 1995 – Dom starejših Rakičan


Gornji Senik, Porabje, PZ, 2008

Koncert, Poljska 24. 9. 2005

PZ Žarek - 50 let, transfuziologija 2009

Simpozij DMSBZTP, Lendava, 2008

Koncert Žarek, Galerija Murska Sobota, 2007

Nastop zbora Vivat, M. T. 2008, volilni občni zbor

PZ Žarek, Diana, 2000

PZ Žarek, 2005

Koncert ob predstavitvi zgoščenke, 2007 Žarek, Murska Sobota ob izidu zgoščenke, 2007

Žarek, Češka, Foersterjevi dnevi, 2005

Koncert v Celju, gostje zbora Cvet, 2005

Božični koncert, Gornji Senik, Porabje - PZ, 2008

Nastop v Zdravilišču Radenci, 1998

Zbor v Potsdamu, 2009DMSZTP, snemanje zgoščenke, 2007 PZ nastop MS Evangeličanska skupnost, 2007


Medicinske sestre pojejo

Anka Suhadolnik,zborovodkinja

Nekoč je nekdo zapisal: »Nosite žarek sreče in bodite dobri ljudje in ta žarek prinašajte ljudem v stiski in bolezni in s svojo nesebično prijaznostjo in dobroto pomagajte zdraviti duhovne in telesne rane.«

V času svojega delovanja je zbor ŽAREK mnogokrat s tenkočutno odpetimi pesmimi duhovno napolnil bodisi bolnike na zdravljenju ali druge poslušalce na koncertih.

Bilo je pred petnajstimi leti, ko sem spoznala na kolesarskem maratonu go. Milko Kavaš – takrat višjo medicinsko sestro v Bolnišnici Murska Sobota, ki me je zaprosila, da bi pre-vzela pevski zbor medicinskih sester. Sestre želijo prepevati je dejala.

Kljub takratnim številnim obveznostim na delovnem mestu, sem povabilo sprejela, kajti medicinskim sestram, ki imajo tako naporen delavnik, delo v treh izmenah prošnje nisem mogla zavrniti.

Pričele smo v petem nadstropju kirurškega oddelka. Z avdicijo glasovnih obsegov in postavitvijo glasov so sledile vaje, ki smo jih časovno prilagajale glede na različne služ-bene obveznosti.

Pevke so imele veliko volje in veselja do petja in kmalu naštudirale nekaj navadnih pesmi, s katerimi smo prvič nastopile in premagale začetno tremo.

Sledili so pogostejši nastopi v zdravstvenih ustanovah, ob strokovnih srečanjih zdrav-stvenih in poklicnih sodelavcev.

Pevke so z lepimi in nežnimi glasovi napredovale. Trudile so se in mi dovolile, da sem po strokovni plati, kolikor je dopuščal čas, oblikovala njihove glasove, da so zazveneli čisto in ubrano. Pridobivale smo na samozavesti in se pričele prijavljati na revije odraslih pevskih zborov. Od strokovnih kritikov, ki so analizirati nastop posameznega zbora, smo iz leta v leto dobivale spodbudnejše kritike in pohvale. Številne čestitke po nastopih, sti-ski rok in aplavzi poslušalcev so nas še bolj motivirali, da smo premagovale ovire in med sabo tkale trdne prijateljske vezi.

Leta so minevala in ob marljivem delu se nam je naenkrat zgodila deseta obletnica.Suvereno, samozavestno, sproščeno in v lepem ubranem sozvočju smo izpeljale jubilejni

koncert. Izbor pesmi je bil že velik in porodila se je ideja o izdaji zgoščenke, da repertoar, ki smo ga s pridom naštudirale, ne bi šel v pozabo. Društvo medicinskih sester in zdra-vstvenih tehnikov Pomurja pod okriljem katerega zbor Žarek deluje, nas je pri tem pro-jektu močno podprlo. Posnele in izdale smo zgoščenko, na kateri so narodne in umetni-ške pesmi v tro- in štiriglasju.

Sledili so številni samostojni koncerti, veliko jih je bilo ob novoletno-božičnem času. Nepozabna so bila gostovanja in koncerti v tujini, in sicer na Češkem, Poljskem, v Porabju in v Nemčiji. Mnogo je bilo koncertov in nastopov, vseh niti ne morem omeniti. Na nasto-pih se nam je zgodilo marsikaj zanimivega. Eden takih pripetljajev je bil, ko pevke niso zadele intonacije in ko sem hotela ponovno intonirati, mi pevka, ki je bila v »šoku« zaradi prekinjene pesmi, ni želela dati intonirke. Ali drugi primer, ko sem se pozabila preobuti za nastop v primerno obutev in šla na oder v »pošvedranih« čevljih. In še bi lahko našte-vala šaljivih prigod, katerih se rade spominjamo.

V okviru DMSBZT Pomurja so bile organizirane strokovne ekskurzije v tujino, neka-

Koncert ob 15-letnici delovanja, april 2010

Božični koncert, SB Božični koncert, SBMS, 2007

Božični koncert v SBMS, 1999

Božični koncert, SBMS, 2008

PZ na Pohorju

Božični koncert, Gornji Slaveči, 2009

Vaje zbora v 5. nadstropju KRG-oddelka

Vaje, Kančevci, oktober 2008


terih se je udeležil tudi celoten zbor in tako nam je bilo omogočeno izpeljati samostojne koncerte tudi v tujini.

Veliko vloženega dela, odrekanja prostemu času, urejanja in dogovarjanja s sodelavci zaposlenih pevk je bilo, da smo lahko izpeljale prenekateri nastop.

Postale smo »pubertetnice« – za nami je 15 let. Zbor sije s krasnimi žarki kvalitetnih lepo oblikovanih nežnih glasov.

Želim, da bi žarek gorel še naprej, opravljal neizmerljivo poslanstvo dobrote, s pesmijo polnil svetlobo v srce tako bolnikov kot drugih poslušalcev.

DRAGE PEVKE!

Veliko lepega podarjamo tudi druga drugi s pesmijo, besedo, pogledom, kretnjo, nasme-hom, včasih tudi s solzami. Vse to je del nas, našega zbora, v katerem se oblikujemo ne samo po pevski plati, tudi po življenjski modrosti. Nekatere smo stopile že v tretje življenj-sko obdobje, postale babice, na kar smo posebej ponosne. Marsikateri dogodki, naj si bodo veseli, pa tudi žalostni, so nas še bolj povezali, saj znamo druga drugo razumeti tako ali drugače.

Hvala Vam, tudi meni dajete veliko energije in delovnega elana, da se med vami prijet no počutim.

Zato naj žarek zagori v velik plamen, med svoje vrste pa naj privabi še več novih plamenčkov.

In tako je nastalo društvo medicinskih sester Pomurja

Slavica Fekonja,VMS, upokojenka

Moji spomini segajo daleč nazaj v leto 1950, nekaterih se komaj spomnim, drugi ostajajo bolj v jasnem spominu, verjetno zaradi njihove pomembnosti.

Posebej jasni so spomini na tista leta, ko smo s skromnimi sredstvi, a z velikim srcem in željo storiti nekaj dobrega za prihodnost, orali ledino v organiziranju zdravstvene službe.

Po končani maturi na srednji medicinski šoli v Ljubljani leta 1950 sem bila razporejena v službo na Okrajni ljudski odbor Gornja Radgona – Poverjeništvo za zdravstvo. V tistem času je bila ta služba in tudi vsa zdravstvena služba v organizacijskih povojih.

Organizacija zdravstvene službe je izgledala tako:Vseh okrajnih središčih, to so Radgona, Apače, Sv. Jurj ob Ščavnici in Radenci so bile

splošne ambulante in to v privatnih stanovanjih. V programu razvoja zdravstvene službe pa je bil poudarek predvsem na razvoj Referata

za zaščito matere in otroka in ustanovitev Proti tuberkuloznega dispanzerja. Moje prvo področje dela je bilo izboljšati delo na področju zaščite matere in otroka.Referat za zaščito matere in otroka je bilo posebno pomembno področje delovanja, kajti

umrljivost novorojenčkov in dojenčkov je bila med 3-5 %. Otroške posvetovalnice so bile štiri v celotnem območju okraja in še te so bile pod vodstvom organizacije AFŽ (ženska organizacija), katere osnovna naloga je bila, deliti hrano prejeto od UNCEF-a (mleko v prahu, sir in maslo).

Na Ministrstvo za zdravstvo je bil Referat zaščite matere in otroka, od koder smo pre-jemali navodila za organiziranje otroških posvetovalnic na terenu. Glede na zgoraj nave-dene podatke je bila želja nas medicinskih sester, ki smo delovale na terenu, da se mreža posvetovalnic razširi in se zviša njihova strokovnost.

Posvetovalnice so delovale enkrat mesečno ob prisotnosti zdravnika, medicinske sestre in babice.

Z veliko truda in ob podpori Republiškega referata za zaščito matere in otroka se je ta dejavnost hitro razvijala. V veliko podporo pri organizaciji te službe in pri samem delu mi je bilo obiskovanje številnih seminarjev, ki so obravnavali omenjeno tematiko.

Moje drugo področje dela pa je bilo v Proti tuberkuloznem dispanzerju v Gornji Rad-goni, ki je odprl svoja vrata 1. 1. 1950 v veselje takrat številnih tuberkuloznih bolnikov in tudi ostalega prebivalstva. Tuberkuloznim bolnikom je bilo to v veliko pomoč, saj se je pot do zdravnika, RTG pregledov in zdravil precej skrajšala (pred tem so morali te stori-tve opraviti v Mariboru).

Uvedla se je tudi patronažna služba, zdravstveno-prosvetno delo in drugo.V naslednjih letih se je zaposlilo vse več strokovnega zdravstvenega kadra, ki je uspešno

zaključil šolanje v medicinskih šolah. S tem se je izboljšala strokovnost in olajšala orga-niziranost zdravstvene službe.

Na območju Pomurja so bili organizirani številni seminarji, predavanja in povezovanja raznih služb. Bilo je veliko dela, a strokovna povezava med pomurskimi medicinskimi sestrami je bila velika in iskrena. Združevala nas je velika želja po čim bolje organizirani zdravstveni službi v delokrogu medicinske sestre. Povezovale smo se sestre s terena in sestre osnovne ter bolnišnične službe.10 let PZ Žarek z gosti Cvet in Florenc, 2005

Žarek ob 10. obletnici delovanja, 2005


Tako trdna strokovna in prijateljska povezava pomurskih medicinskih sester je bila vzrok in dobra osnova za pobudo in za ustanovitev Društva medicinskih sester Pomurja.

Po spominu naj bi bilo to nekje leta 1959 ali 1960. Zgodilo se je na nekem srečanju, kjer smo na hitro ustanovile iniciativen odbor. Na mojo pobudo naj bi se iniciativen odbor sestal v Gornji Radgoni, in to se je tudi zgodilo. Društvo medicinskih sester Pomurja je tako ustanovila peščica nadebudnih medicinskih sester. Izvolili smo prvo predsednico, in to je bila medicinska sestra Helena Ravnič.

Za proslavitev tega dogodka nas je vodstvo Zdravstvenega doma Gornja Radgona pova-bilo na kosilo in na koncu še na ogled Šampanjske kleti, kjer smo v prijetnem vzdušju in s ponosom nazdravili novoustanovljenemu društvo.

Z malim številom članstva,vendar z veliko željo po druženju in strokovnem izpopolnje-vanju, je nastalo društvo z velikim srcem, na katerega moramo v Pomurju biti ponosni.

Predsednica Društva medicinskih sester Radenci (tako je bil takrat naziv društva) sem postala 1975 leta. Takrat smo društvo tudi uradno registrirali s statutom. Prvi občni zbor smo imeli v zdravilišču Radin v novi dvorani.

Moje službovanje sem nadaljvala in tudi zaključila v Zdravilišču Radenci, kjer se je na mojo pobudo leta 1983 ustanovila sekcija zdraviliških medicinskih sester v okviru Repu-bliškega društva medicinskih sester. Prva predsednica je bila Štefka Slivnik iz Zdraviliš ča Rogaška Slatina.

Moja velika želja je, da bi se tudi danes vsaka medicinska sestra, mlada, starejša ali upokojena s ponosom in z vero v svojo doktrino udeleževala strokovnih in ali družab-nih srečanj.

Društvu medicinskih sester Pomurja želim še naprej veliko uspešnega dela in srečanj.

… In tako je nastalo društvo.

Slavica Fekonja v Zdravilišču Radenci

Helena Ravnič, prva predsednica

Ogled muzeja zdravstva in lekarne v beltinskem gradu


Zdravstvena nega v Splošni bolnišnici Murska Sobota

Metka Lipič Baligač, dipl. m. s., pomočnica direktorja za ZN Splošne bolnišnice Murska Sobota

Zdravstvena nega je strokovno področje, ki je skupaj z dru-gimi dejavnostmi v bolnišnici vključena v celovito obravnavo bolnika. Področje zdravstvene nege (ZN) deluje kot stroka v okviru svojih kompetenc in v skladu z razmejitvijo del znotraj poklicnih skupin v zdravstveni negi.

ZN je v zadnjih letih v bolnišnici dosegla vidne rezultate, tako z vidika razvoja stroke, organizacije in razvoja kadrov. Vseskozi se trudimo zagotavljati integrirano delovanje podro-čja ZN v strokovnem in poslovnem delovanju bolnišnice.

Ozaveščenost naših bolnikov se povečuje tako na področju pravic in pričakovanj, kot tudi na kakovosti zdravstvene obrav-nave. Vedno več je kroničnih bolnikov, ki potrebujejo celostno obravnavo, obravnava v bolnišnici pa je vedno krajša, inten-zivna, podprta z zdravstveno-vzgojno pripravo bolnika in svojcev na okrevanje na domu. Tako smo v tem letu poglobili sodelovanje s primarnim nivojem, predvsem sodelovanje s patronažno službo.

V naslednjem letu pa želimo še okrepiti tudi sodelovanje s socialno-varstvenimi ustano-vami, torej domovi za starejše, ki jih je zdaj v Pomurju kar nekaj, in se je število postelj v domovih v zadnjih letih povečalo za skoraj trikrat.

Glede na svoje zmožnosti smo sodelovali tudi v smeri ekonomske učinkovitosti, saj smo glede varčevalnih ukrepov izvajali racionalizacijo na več področjih, seveda ne na račun bolnika.

Eno od področjih so bila strokovna izobraževanja, saj se jih zunaj ustanove zaradi racio-nalizacije udeležujemo v manjšem obsegu. Tako smo uvedli na področju ZN interna stro-kovna izobraževanja, ovrednotena z licenčnimi točkami in jih izvajamo redno, s svojimi predavatelji z različnih področij in udeležba med zaposlenimi v ZN pa je dobra.

Od meseca oktobra smo vključeni v pilotni projekt paliativne oskrbe, za katerega nas je izbralo Ministrstvo za zdravje. Projekt, katerega aktivnosti v obliki izobraževanj in delov-nih skupin potekajo že celo leto 2009, bolniki so vanj vključeni od oktobra 2009, končan pa bo septembra 2010 in bo dal osnovo za vseslovensko obravnavo celostne palia tivne oskrbe in seveda tudi za kakovostno in celostno obravnavo paliativnih bolnikov v Pomurju.

V letu 2010 nas čaka veliko izzivov. Glede na to, da se še napovedujejo varčevalni ukrepi, bo zagotovo še potrebna sprememba organizacije službe zdravstvene nege, ki bo temeljila na večji povezanosti zdravstvene nege med oddelki.

Kot pomemben cilj smo si zadali večji poudarek na kakovostni in varni obravnavi, ki jo bomo sistematično in z raznimi aktivnostmi postopoma vključevali na vse ravni našega dela; s tem povezan je projekt, ki ga skupaj s prof. dr. Andrejem Robido uva-jamo na področ je kakovostne obravnave in je opredeljen v dokumentu Strategija kako-vosti in varnosti pacientov letih 2010–2016. Eden od pomembnih ciljev v strategiji je raz-viti orodja, ki bodo pomagala medicinskim sestram, da več časa preživimo neposredno ob bolniških posteljah.


Zelo pa si želimo in pričakujemo kadrovske normative za področje ZN in pa umesti-tev slovenske kategorizacije bolnišnične zdravstvene nege, ki seveda kaže, da se še vedno veča število težjih bolnikov, kroničnih bolnikov in starostnikov. Podatki za leto 2008 kažejo, da je v povprečju v slovenskem prostoru 21 % pomanjkanja izvajalcev zdravstvene nege, naša bolnišnica pa ne odstopa od tega povprečja. Tu seveda gre za razhajanja med plačnikom in stroko in tu si želimo poenotenja.

Prepričana sem, da smo medicinske sestre veliko prispevale k doseganju rezultatov in uspehu tako bolnišnice, kot tudi zdravstvene nege v Pomurju. Verjamem, da bo kljub tež-jim razmeram, v katerih smo se znašli tako v gospodarstvu kot na področju zdravstva, tudi v bodoče tako. Saj nas povezujejo vrednote, kot so prizadevnost, občutek za bolnika in sodelavca ter odgovornost za dobro opravljeno delo.

Zgodovinski razvoj zdravstvene nege oddelkov splošne bolnišnice Murska Sobota

Metka Lipič Baligačdipl. m. s.

Simon Šemrldipl. zn., uni. dipl. org.

Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja praznuje pomemben jubi-lej, 50 let sestrinstva v Pomurju. Področje stroke zdravstvene nege je skozi desetletja doži-vljalo mnoge vzpone in padce. In ravno ti so nas okrepili, nam dajali moč za nadaljnje profesionalno delovanje. V tem delu Slovenije je vsekakor imela veliko vlogo Splošna bol-nišnica Murska Sobota, katere začetki segajo v leto 1893.

Zgodovino soboške bolnišnice je moč razdeliti na več obdobij, ki so krojila razvoj usta-nove od ustanovitve do danes. Prvo obdobje zajema čas od njene ustanovitve leta 1893 do leta 1941. Drugo zajema čas med okupacijo, torej od 1941 do 1945, tretje obdobje se je začelo po drugi svetovni vojni in traja še danes.

Med prvo svetovno vojno so bolnišnico napolnili predvsem ranjeni vojaki. Po prvi sve-tovni vojni je bila bolnišnica v državni upravi. Leta 1929 jo je prevzela banovinska uprava Dravska banovina. Potrebe ljudi so postajala vedno večje, zato je bila potreba po reorga-nizaciji toliko bolj potrebna, saj so se začeli v njej zdraviti tudi bolniki z desnega brega Mure. Tako je leta 1936 bila opravljena prva delitev na oddelke, in sicer splošni oddelek, kirurški s porodniškim oddelkom, bolnišnico pa je fi nanciralo takratno socialno zavaro-vanje delavcev.

Obdobje od 1941 do 1945 je bilo črno obdobje tako za zdravstveno nego, kakor tudi za ostalo profesijo v Pomurju, saj bolnišnico v tem času niso prenavljali in je ob koncu vojne postala zapuščena in osiromašena, saj so bolnišnico po umiku nemške vojske (le-ti so odnesli vse od aparatur in instrumentov, do bolniške opreme) zapustili tudi madžar-ski zdravniki.

Po spremembi političnega režima je dobilo zdravstveno varstvo nove dimenzije, spre-menila se je zdravstvena zakonodaja, povečala se je potreba po zdravstvenih storitvah, nastal je nov sistem zdravstvenega in socialnega zavarovanja, kar je imelo velike posle-dice za kadrovske in prostorske potrebe.

Izgradnja nove bolnišnice je bila nujno potrebna, samo lokacijo ni bilo lahko izbrati, saj so eni zagovarjali izgradnjo v Veržeju, drugi pri Rimski Čardi. Nazadnje so se odločili za Rakičan, zaradi bližine železnice in geografskega središča Prekmurja. Tako je 14. junija 1955 Svet za zdravstvo LRS sprejel sklep o izgradnji bolnišnice v Murski Soboti. Konec januarja 1956 je dobila bolnišnica svoj statut, ki ga je sprejel Svet za zdravstvo pri Okraj-nem ljudskem odboru Murska Sobota.


KIRURŠKI ODDELEK

Medicinske sestre na kirurškem oddelku so lahko le s skupnimi močmi sodelavcev, pred-vsem zdravnikov (kirurgov in anesteziologov) uresničile svojo vizijo, kajti v ospredju je timsko delo, kjer je nosilec dejavnosti kirurg.

Uradni začetek kirurške dejavnosti označujemo s prizidkom operacijske sobe takratni bolnišnici na začetku prejšnjega stoletja, daljnega leta 1903. Kirurško delo v tej operacij-ski sobi je začel zdravnik Mihaly Škrilec in med posegi zabeleženimi v protokol najdemo vse od operacije golše, sive mrene, kile in še druge.

Za časa prve svetovne vojne je bila bolnišnica prostorsko premajhna, zato so na dvori-šču postavili šotor in ranjence zdravili v njem. Po prvi svetovni vojni je bilo črno obdobje za zdravstvo, kajti ni bilo vlaganj v bolnišnice in kadre.

Leta 1933 se pojavi v operativnem protokolu drugo ime. Zdravnik Slavko Vrbnjak, ki je bil kirurg v Mariboru in je nadomeščal »soboške« zdravnike.

Prvo znano ime operacijske medicinske sestre je Ciprijana, o kateri še dandanes krožijo govorice o praktičnih veščinah dela v operacijski dvorani.

Po letu 1933 so začeli prihajati novi kirurgi, med katerimi naj omenim Brezovnika. Leta 1936 je zdravnik Vrbnjak naredil prvo prostaktomijo pri karcinomskem bolniku. Tega leta je tudi uradno ustanovljen kirurški oddelek in prvi predstojnik je bil prav Slavko Vrbnjak. Vsi posegi so bili opravljeni v lokalni anesteziji ali v etrovi narkozi. Leta 1938 je bila nare-jena prva resekcija želodca po Bilroth II. Leta 1940 je bila opravljena prva operacija žolč-nih kamnov.

V času druge svetovne vojne je opravljal delo kirurga pretežno sam Kuhar. Po drugi svetovni vojni se je na svoj oddelek vrnil tudi Slavko Vrbnjak. Večino svojega časa je pre-živel v bolnišnici in se posvečal bolnikom. Kmalu je začel razmišljati o gradnji nove bol-nišnice. To se je končno zgodilo leta 1953, na lokaciji v Rakičanu z zgraditvijo infekcij-skega oddelka.

Leta 1955 je prišlo kljub željam po novem kirurškem oddelku do adaptacije starega oddelka. Z dozidavo je kirurgija dobila 96 postelj. Prvega septembra 1956 je prišla v bolni-šnico tudi medicinska sestra Marinka Planinc-Popit, ki je najprej štiri leta delala na Kirur-škem oddelku, od 1. septembra 1960 pa je postala glavna sestra Transfuzijske postaje v Splošni bolnišnici. Kmalu po letu 1959 je prišla na kirurški oddelek bolnišnice v službo iz Otroški dispanzer še medicinska sestra Angela Zorko. Na kirurškem oddelku bolnišnice sta bili še pred letom 1960 medicinski sestri Marica Verdelj in Agica Lebar. V tem času se je kirurški oddelek tudi kadrovsko okrepil. Znana imena iz tega obdobja so zdravniki Borovšak, Verdel, je bil prvi specialist kirurg. Leta 1964 se je Vrbnjak upokojil in tako je

predstojnik postal Borovšak. Počasi so prihajali novi kirurgi. Prva specializantka je bila Breda Kocbek, ki se pozneje žal ni odločila za kirurgijo. Želja po profesionalnem razvoju, izpopolnitvi in pridobitvi novih znanj je bila želja prenekatere medicinske sestre. Tako je bila prva višja medicinska sestra Mira Miloševič, zaposlena na kirurškem oddelku od leta 1968, ki je opravljala delo glavne medicinske sestre.

Potem pa je že tu leto 1969, lahko bi rekli novo obdobje kirurgije z nam poznanimi imeni, kot so Arpad Norčič, Imre Farkaš in Anton Trček. Sledijo mu še leta 1971 Ludvik Norčič in Jože Kozar.

Leta 1973 je bil ustanovljen Travmatološki odsek, ki pa je zahteval dodatno opremo in organizacijo dodatne operacijske sobe in fi zioterapevtske službe.

Leta 1977 je bil sprejet in napoten na specializacijo travmatologije zdravnik Iztok Starc. Okrepitev na oddelku je bil tudi Franc Bratina, travmatolog iz mariborske bolnišnice.

Leta 1991 se je upokojil predstojnik oddelka Miloš Borovšak. Delo predstojnika s tem prevzame Štefan Kous. Višja medicinska sestra Mira Miloševič je delo glavne medicinske

sestre opravljala vse do upokojitve konec leta 1993, ko je njeno mesto prevzela Katja Rajh, ki je bila glavna medicinska sestra kirurškega oddelka vse do leta 2005.

Novi kirurški oddelek je bil zgrajen z referendumskimi sredstvi vseh štirih pomurskih občin. Preselitev v nove prostore kirurgije je bila 4. aprila leta 1988. Tako smo pridobili 130 novih postelj razdeljene na odseke za kirurško in abdominalno kirurgijo, urologijo, travmatologijo z ortopedijo in otroško kirurgijo. V pritličnih prostorih imamo šest specia-lističnih ambulant. V prvem nadstropju je organiziran centralni operacijski blok s petimi operacijskim dvoranami za vse operativne stroke v bolnišnici in poleg enota intenzivne kirurške terapije.

Kirurški oddelek se je ves čas otepal s kadrovskimi težavami. Primanjkovalo je zdravni-kov in negovalnega kadra, saj so do ustanovitve Srednje zdravstvene šole v Murski Soboti opravljali delo vojaški bolničarji.

Urološki odsek ima 11 postelj, je prav tako v tretjem nadstropju, zdravstveno nego vodi Bojana Jerebic, dipl. m. s. kot odgovorna medicinska sestra, ki ji je bila mentorica Šarika Benko, dipl. m. s., slednja z letom 2002 sprejme izziv in postane bolnišnična higieničarka. K stroki zdravstvene nege so pripomogle številne medicinske sestre, ki so s svojim delom pustile viden pečat v stroki kirurške zdravstvene nege, kot so Slavica Turza, VMS; Renata Golob, dipl. m. s.; Valentina Goršak Lovšin, dipl. m. s..

Na tej etaži imamo razporejenih 17 zdravstvenih tehnikov, ki delajo v tri izmenskem turnusu. V tretjem nadstropju so tudi sobe za potrebe kirurške otroške kirurgije.

Odsek za splošno in abdominalno kirurgijo ima 62 postelj v drugem nadstropju kirur-gije. Odgovorna sestra je Helena Grabar, dipl. m. s. V drugem nadstropju se nahaja Odsek

Del tima kirurške zdravstvene nege Tim zdravstvene nege na KRG-oddelku


za žilno kirurgijo. V drugem nadstropju delajo povprečno 4 DMS in 21 zdravstvenih teh-nikov v tri izmenskem turnusu.

Enota kirurške intenzivne nege šteje 9 postelj. Je na novo ustanovljena enota, ki šteje za večjo pridobitev kirurškega oddelka v zadnjih petnajstih letih. V enoti dela še 6 zdrav-stvenih tehnikov. Kirurgija ima organizirano specialistično ambulantno dejavnost ter urgentno ambulanto. Prizadevanja v zadnjem letu so v smeri razširitve urgentne ambu-lante v urgentni center za celotno bolnišnico. Danes je vodja kirurške dejavnosti za področ je zdravstvene nege Marija Zrim, dipl. m. s..

CENTRALNA INSTRUMENTARSKA SLUŽBA

Centralna instrumentarska služba je svoj prostor dobila leta 1988, ob preselitvi v novo kirurško stolpnico. Spremembe so bile velike zaradi centralizacije vseh služb, ki so prej bile locirane vsaka na svojem oddelku. Reorganizacija je bila smiselna zaradi združitve kadra, dragih aparatur in celotne opreme. Prva temelja je s težkimi žulji postavila Erika Žilavec, VMS, ki je kot glavna medicinska sestra zelo uspešno vodila tim instrumentark in bolničarjev vse do leta 2006, ko je njeno delo nadaljevala Simona Sečko Gomboc, dipl. m. s.. Glavna medicinska sestra v letih 2006 do 2010 je bila Marta Ouček, VMS.

Operativna dejavnost se opravlja v 6 operacijskih sobah v prvem nadstropju kirurgije, na kirurški urgenci v 2 operacijskih sobah ter v operativnih traktih ušesne in očesne ambulantne dejavnosti ter v 2 operacijskih v novi porodnišnici. Za nemoteno delo pri operativnih posegih skrbi 21 instrumentarjev in 11 bolničarjev, ki so dobro strokovno usposob ljeni za odgovorno in zahtevno delo v operacijskem bloku. Danes vodi instrumen-tarsko službo Simona Sečko Gomboc, dipl. m. s..

Del zdravstvenega tima v operacijskem bloku

ENOTA PERIOPERATIVNE MEDICINE

Enota Perioperativne medicine ima svoje zametke v letu 1967, saj se je, takrat v sklopu kirurškega oddelka, preuredila ena bolniška soba s štirimi posteljami za zahtevnejše pacien te. Zdravstveno nego so opravljale štiri medicinske sestre 24 ur dnevno. Pravi vodja enote je bil, od leta 1974, Evgen Kuzma, VMT. Slednja pod njegovim vodenjem prido-biva na strokovnosti, saj strmi k strokovno izobraženim medicinskim sestram. Leta 1988 je bila uspešno opravljena tudi selitev v novo kirurško stavbo, kjer smo dobili sodobno oprem ljene prostore. Evgen Kuzma, VMT uspešno vodi enoto vse do leta 1998, ko postane vodja perioperativne medicine s področja zdravstvene nege Evgen Bunderla, dipl. zdrav-stvenik, ki vodi enoto tudi danes.

Veja oddelka za perioperativno medicino je anesteziološka služba. S preselitvijo v novo kirurško stavbo leta 1988 smo do takrat skromni obseg dela začeli širiti. Ob pridobitvi novih operacijskih dvoran in opreme ter seveda tudi ustreznega kadra, se je obseg dela bistveno povečal. Želja po novih izzivih nas je iz skromnih začetkov gnala naprej. Tako se je anesteziološka služba v smislu strokovnosti in kakovosti uspešno uveljavila v cen-tralnem operacijskem bloku (COB).

Del tima Perioperativne medicine

Anesteziološko službo sedaj izvaja dvanajst anestezijskih tehnikov. Ves čas svojega delo-vanja in prizadevanj po novih izzivih, svojo dejavnost počasi širi. Tako zdaj poleg osnovne dejavnosti izvaja še protibolečinsko dejavnost in predoperativne anesteziološke preglede v okviru ambulantne dejavnosti.

Po odprtju nove porodnišnice pa smo začeli še z ob porodno analgezijo, katero zagotav-ljamo 24 ur na dan. Odgovorna medicinska sestra za anestezijsko službo, za področje zdravstvene nege je bila Marta Abšner, VMS, sedaj pa jo vodi Marjeta Nemeš, dipl. m. s..

OČESNI ODDELEK

Začetki oftalmologije v Prekmurju segajo v leto 1910, ko je bila v Murski Soboti postavljena prva stavba za zdravljenje infektivnih bolezni in trahoma, zato so začeli s sistematičnem odkrivanjem in zdravljenjem trahomskih bolnikov, katerega sta, samo ob določenih dne-vih, opravljala zdravnik in trahomska sestra iz trahomske bolnišnice Prelog v Medžimurju.


Mladi okulist dr. Jože Pečan, ki se je specializiral za zdravljenje in zatiranje trahoma v trahomski bolnišnici v Prelogu, je bil zdravnik preventive v Prekmurju, ki je zelo cenil profesionalno delovanje medicinskih sester. Na tem področju sta delovali medicinski sestri Genovefa Pitamic in medicinska sestra Antonija Arko, ki je delala v preventivni zdravstveni službi.

Tim očesnega oddelka

Leta 1975 je šolanje v Zagrebu končala medicinska sestra, višja ortoptičarka, Marija Sobočan. Zatem so se zaposlovale nove medicinske sestre: Tončka Belec-Kegelj, bolni-čar Franc Forjan, Francka Recek-Štotl, Marjana Horvat, Fanika Žitek, ki je kmalu postala glavna medicinska sestra oddelka.

Leta 1932 je bil v Murski Soboti zgrajen zdravstveni dom, v katerem je bil protitrahom-ski oddelek, v njem sta delovali medicinska sestra Antonija Arko, po njenem odhodu pa je na njeno mesto prišla medicinska sestra Helena Mastnak, ki so poleg svojega rednega dela, v času, ko ni bilo cepljenj in sistematičnih pregledov, tudi zdravile trahomske bol-nike. Leta 1988 je bilo za očesni oddelek prelomno leto, saj se je preselil v novo zgradbo kirurškega bloka v Rakičanu. Leta 2001 se je očesni oddelek združil z oddelkom za bole-zni ušes, nosu in grla.

ODDELEK ZA BOLEZNI UŠES, NOSU IN GRLA

Tim ušesnega oddelka

Do leta 1963 v Splošni bolnišnici Murska Sobota ni bilo Oddelka za bolezni ušes, nosu in grla, zato so otorinolaringološki bolniki Pomurja zahajali v ambulante oziroma bolni-šnice v Mariboru, Szombathelyu, Zagrebu in Gradcu. V hospitalnem delu oddelka je bila zaposlena medicinska sestra Tončka Šuster-Sedonja, ki je bila glavna medicinska sestra, dve bolničarki in trije pomožni bolničarji z vojaško bolničarsko šolo. V operacijski sobi je delovala le ena medicinska sestra, vešča instrumentarka, ki je bila vrsto let zaposlena na kirurškem oddelku in en pomožni bolničar. Medicinska sestra Tončka Šuster-Sedonja je leta 1966 postala glavna medicinska sestra bolnišnice, tako je do leta 1980 bila glavna sestra Zlatka Makari, nato pa je njeno mesto prevzela Veronika Novak. Glavna medicin-ska sestra Očesnega in Otorinolaringološkega oddelka je bila eno leto Andreja Zelenik, dipl. m. s. sedaj pa je Nataša Veren Horvat, dipl. m. s..

OTROŠKI ODDELEK

Pred odprtjem Otroškega oddelka leta 1965, so bili pri nas organizirani le otroški dis-panzerji, kjer sta delovali medicinska sestra Šusterjeva v notranjem delu otroškega dis-panzerja, kakor tudi medicinska sestra Marica Verdelj. Do takrat so bili otroci hospitali-zirani na infekcijskem ali kirurškem oddelku. Začetki zdravstvene nege so bili prej kot lahki, saj so tim zdravstvene nege ob otvoritvi sestavljale, višja medicinska sestra in 23 dijakinj Srednje medicinske šole v Murski Soboti, ki so hkrati obiskovale pouk četrtega letnika. Po enem mesecu sta se jim pridružili še dve otroški negovalki. Delo je bilo orga-nizirano v turnusih.

Vestno in požrtvovalno delo dijakinj ni rešilo le brezupne kadrovske težave, ampak je postalo eno od najpomembnejših osnov pri razvijanju pediatrične službe. To je tudi začetek zdravstvene nege na otroškem oddelku in njene istočasne umestitve v interdi-sciplinarni zdravstveni tim in njen razvoj od tradicionalne zdravstvene nege do siste-matične zdravstvene nege, ki je procesna metoda dela. Pečat otroški zdravstven negi sta dali Cvetka Meolic, VMS in Katarina Bergles, ki je bila dolga leta glavna medicinska sestra oddelka. Negovalno dokumentacijo in proces zdravstvene nege pa je na Otroškem oddelku uspešno vpeljala Alenka Karlovčec, dipl. m. s. Danes oddelek vodi Jože Sever, dipl. zdravstvenik.

Otroški oddelek, prihod dedka mraza Slika je posneta leta 2000 med vizito na otroškem oddelku


Del tima otroškega oddelka

CENTRALNA STERILIZACIJA

Začetki centralne sterilizacije v murskosoboški bolnišnici segajo v leto 1988. Neposred ni vodja prvih deset let le-te je bil instrumentar Jože Škalič, VST, od leta 1999 pa jo vodi sani-tarna inženirka Sandra Čarni. Večina ustno prenesenega znanja in veščin okrog priprave inštrumentov po upokojitvi instrumentark so ostali delavci zapisali, naredili navodila, sezname ter fotografi je operacijskega instrumentarija. Tako so delovni proces strokovno peljali naprej. Sterilizacija je prvi in najpomembnejši člen v verigi preprečevanja in obvla-dovanja bolnišničnih okužb, saj se storitve uporabljajo v vsej ustanovi in ravno postopek sterilizacije s sodobnimi tehnološkimi procesi omogoča visoko varnost pacientov.

Sterilizacija

ODDELEK ZA NEAKUTNO BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO

V septembru 2004 je na podlagi smernic ministrstva za zdravje ustanovljen tudi negovalni oddelek, kjer samostojno deluje zdravstvena nega v sodelovanju s strokovnjaki medicin-ske stroke, v kolikor je to potrebno. Govorimo o neakutni obravnavi bolnika znotraj bol-nišnice, kjer bolniki zaradi različnih vzrokov niso sposobni za odpust v domače okolje, ker bi to ogrozilo njihovo zdravstveno stanje in povzročilo poslabšanje bolezni ter predčasno rehospitalizacijo. Prvotno je deloval oddelek na treh lokacijah kot samostojna organizacij-ska in stroškovna enota. Nahajali so se na kirurškem, internem in infekcijskem oddelku. Januarja 2008 po dolgoletnem intenzivnem prizadevanju pa se je oddelek preselil na samo-stojno enotno lokacijo, kirurgijo IV. nadstropje. Ker pa je predhodno obstajala še ena oblika neakutne bolnišnične obravnave, kot podaljšano bolnišnično zdravljenje, ki se je razvilo iz pilotnega projekta, je ob preselitvi prišlo do združenja obeh oblik na eni lokaciji tudi zaradi kadrovske problematike. Tako po statutu imamo od januarja 2008 naprej oddelek neakut ne bolnišnične obravnave z dvema odsekoma, to sta negovalni odsek in odsek za podaljšano bolnišnično zdravljenje. Medicinska sestra v neakutni obravnavi lahko široko deluje tako na področju zdravstvene nege, kakor tudi na področju zdravstvene vzgoje bol-nikov in njihovih svojcev ter jih tako čim bolje pripravi za negovanje svojca v domačem okolju ali jim pomaga urediti institucionalno varstvo. Prizadevanja in delovanja na tem področju predstavljajo izziv za vsako medicinsko sestro, ki se zaveda svojega osnovnega poslanstva. Oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo vodi dipl. m. s. Marija Kohek.

Neakutna bolnišnična obravnava

Otvoritev NO Otvoritev oddelka Neakutne bolnisnične obravnave


INFEKCIJSKI ODDELEK

Leta 1910 se na dvorišču bolnišnice v Murski Soboti za potrebe infekcijskih bolnikov zgradi posebna stavba z 20 posteljami in 10 posteljami za trahomske bolnike.

Leta 1952 so infekcijski bolniki dobili nove prostore v Bajlecovi hiši na Titovi ulici v Murski Soboti. Naslednje leto je bil na sedanji lokaciji odprt nov infekcijski oddelek s 60 posteljami, pri gradnji so bile upoštevane vse sodobne potrebe infektologije. Oddelek je imel svojo pralnico, kuhinjo, dezinfektor, priročni rentgen za diaskopije in svoj laborato-rij. Od leta 1952 do 1956 je bila glavna medicinska sestra bolničarka Irena Glavač, zdrav-stveno nego so opravljale bolničarke in častne sestre. Leta 1956 je vodenje zdravstvene nege kot višja medicinska sestra prevzela Sidonija Zver. Tako je bilo 19 vseh zaposlenih na oddelku (zdravniki, bolničarke, strežnice, kuharji, laboranti – priučene srednje medi-cinske sestre). Večina zaposlenih bolničarjev je ob delu končala izobraževanje na srednji

zdravstveni šoli in si pridobila naziv srednja medicinska sestra, razen ene otroške nego-valke in enega vojaškega bolničarja. Od 1959 do 1965 je na oddelku delala tudi višja medi-cinska sestra Marjeta Drvarič. Do leta 1964 je infekcijske bolnike zdravila ena zdravnica, zato so bile kompetence in obveznosti glavne medicinske sestre, ki je tudi stanovala na oddelku toliko večje. Skupno število zaposlenih je bilo 30 od tega 2 zdravnika, 2 VMS in 2 administratorki, 9 srednjih medicinskih sester, 1 vojaški bolničar in 1 otroška nego-valka in 11 strežnic, ki so se občasno vključevale kot pomoč pri negi srednjim medi-cinskim sestram. Glavno medicinsko sestro je nadomeščala srednja medicinska sestra, Marija Gabor, vse do upokojitve leta 1991.

Vse do leta 1988 so dela in naloge višje medicinske sestre, po pooblastilu predstojnikov oddelka, opravljale srednje medicinske sestre poleg svojega dela in ravno takrat se vzpo-stavi tudi dežurna služba višjih medicinskih sester. Odsotnost le-teh pa so še vedno nado-meščale srednje medicinske sestre.

Od 1. 12. 1988 do 18. 3. 1991 je štiri urno delo opravljala še Darja Kočar, VMS. Leta 1991 sta bili na oddelku zaposleni dve VMS in 1 dipl. socialna delavka in 11 SMS. Leta 1996 je vodenje Infekcijskega oddelka prevzela višja medicinska sestra Zdenka Zrinski, po odhodu Sidonije Zver, VMS, ki se je upokojila.

GINEKOLOŠKO - PORODNI ODDELEK

Zdravstvena nega in zdravstvena vzgoja na sedanjem Ginekološko–porodnem oddelku je specifi čna, raznolika in zelo dinamična, saj zajema perinatalno, neonatalno in postpar-talno ZN, zdravstveno nego novorojencev in ginekološko zdravstveno nego in zdrav-stveno vzgojo. Prva medicinska sestra v bolnišnici je bila Cecilija Seliškar-Škraban, ki je tukaj nastopila službo 15. junija 1956. Prišla je iz Kliničnih bolnišnic Ljubljana, kjer je bila zaposlena od leta 1955. Več let je bila glavna sestra bolnišnice v Murski Soboti, potem pa glavna sestra ginekološkega oddelka. Na ginekološko-porodniškem oddelku je bila leta 1958 nekaj časa tudi medicinska sestra Olga Toth iz Beograda, od leta 1959 do 1963 pa medicinska sestra Marija Hajdinjak.

Delovni pogoji v stari porodnišnici so bili neprimerni. Na celem oddelku je bil le en sani-tarno-higienski vozel in le v dveh bolniških sobah je bila tekoča voda. Sanitarno higien-

ski pogoji pa so prišli še bolj do izraza ob uvedbi »rooming-in« in je bilo zdravstveno ose-bje skupaj z mamicami prisiljeno v improvizacijo glede nege in oskrbe novorojenčkov. Ampak kljub slabim sanitarno higienskim razmeram so si zaposleni na področju zdra-vstvene nege prizadevali in se maksimalno angažirali, da so se mamice in novorojenčki na našem oddelku čim bolje počutili. Izpolnili smo vse pogoje, da smo lahko leta 2001 dobili priznanje in naziv »novorojencem prijazna bolnišnica«. Pomembne zasluge pri tem ima

Infekcijski oddelek – obisk predstavnikov infekcijskega oddelka iz Novega mesta

Babice Ginekološko-porodnega oddelka Otroška stacija Ginekološko-porodnega oddelka

Ginekološko-porodni oddelek Ambulantni tim Ginekološko-porodnega oddelka


Marija Hirci, VMS, ki je veliko svojega dela posvetila podpori dojenja ter bila predavateljica v šoli za starše vse od njene ustanovitve. V okviru ambulante za mladostnice se organizi-rajo predavanja učencem osmih in devetih razredov osnovnih šol na temo spolna vzgoja – mladi in spolnost. Vključeni so tudi v zdravstveno-vzgojno delo v šoli za starše, kakor tudi v delavnicah za urinsko inkontinenco. Že več mandatov oddelek vodi Dušica Vukan, VMS.

INTERNI ODDELEK

Razvoj subspecialnih dejavnosti na Internem oddelku, leta 1967, je zahteval tudi dodatna izobraževanja na področju zdravstvene nege. Na internem oddelku je bila prva medicinska sestra Marija Potočnik-Apšner. Nekaj let je bila glavna sestra oddelka, nato je več let delala v patronažni službi Protituberkuloznega dispanzerja, pozneje pa je odšla na zdravstveno šolo v Murski Soboti. Na Internem oddelku bolnišnice je bila med letoma 1959 in 1960 nekaj mesecev zaposlena tudi medicinska sestra Gabriela Zver-Skubic. Jeseni leta 1960 je postala prva inštruktorka za nego bolnika na Zdravstveni šoli v Murski Soboti, pozneje na Višji zdravstveni šoli v Ljubljani. Leta 1955 je imela bolnišnica tudi priročni laboratorij na internem oddelku za potrebe urinskih, hematoloških in mikrobioloških preiskav.

Endoskopska dejavnost

Pomemben pečat so zdravstveni negi internističnih bolnikov v osemdesetih in devetde-setih letih dale tri glavne medicinske sestre: Anica Ferko Cor, Emilija Kavaš in Daniela Morec, poleg njih pa velik prispevek k razvoj zdravstvene nege še Rozika Mohar k razvoju polintenzivne internistične nege; Pavla Benko, na področju zdravstvene nege nefrolo-

ških bolnikov in kot glavna medicinska sestra pred Anico Ferko Cor; Marija Musulin na področ ju kardiološke zdravstvene nege; Olga Flisar Holcman, za razvoj nege hematolo-ških bolnikov in ravnanja s citostatično terapijo.

Pomembno delo na področju zdravstvene nege in edukacije sladkornih bolnikov pa je opravila in še danes opravlja dipl. m. s. Zdenka Tratnjek.

Endoskopije 1971 in koronarna enota oz. internistična terapija 1972 so bile v prostorih starega internega oddelka v Murski Soboti, tako da so se delovni pogoji s preselitvijo v novo bolnišnico bistveno izboljšali. Na področju endoskopij sta veliko prispevali srednji medicinski sestri Matilda Magdič in Veronika Horvat.

Dodatno usposobljenost medicinskih sester pa je zahtevala kardiološka diagnostika (ciklo-ergometrija, holter), kjer sta uspešno delovali Helena Horvat, VMS in Marjeta Fras, SMS.

Zaradi zahtevnosti dela v intenzivni enoti je bila potrebna reorganizacija zdravstvene nege. Vedno več pacientov je na respiratorjih, izvajale so se akutne dialize pacientov in še drugi zahtevni diagnostično terapevtski posegi. Enoto Intenzivne internistične terapije za področje ZN uspešno vodi Irena Nerad, dipl. m. s., ki je v bolnišnici skupaj z Anico Ferko Cor, VMS, postavila tudi temelje uvajanja standardov zdravstvene nege v prakso.

Trenutno ima interni oddelek tri nadstropja, ki se med seboj razlikujejo glede na patolo-gijo osnovnega obolenja. Tako so hospitalizirani pacienti z boleznimi srca in ožilja, gastro-enterološki, hematološki, revmatološki, nefrološki pacienti, pacienti s sladkorno bole-znijo, pacienti po možganski kapi in krvavitvi. Število pacientov iz leta v leto narašča in

Interni oddelek Specialistično ambulantni tim

Interni oddelek Interni oddelek I. nadstropje, tim ZN

Otvoritev porodnišnice


vsakodnevno je hospitaliziranih od 80 do 110 pacientov, zato se vedno bolj pogosto poja-vlja prostorska stiska. Vsi zaposleni si prizadevajo, da bi čim bolj sledili novim strokov-nim smernicam, kakovosti, in čim večji učinkovitosti dela. Tako sodelujejo in pripravljajo standarde kakovosti zdravstvene nege in jih aplicirajo v prakso, aktivno sodelujejo v sku-pini za rane. Leta 2001 je interni oddelek, kot vodja internističnih dejavnosti za področje zdravstvene nege prevzela Metka Lipič Baligač, dipl. m. s. z novimi smernicami stroke ZN, z vpeljevanjem varnosti in kakovosti v prakso ZN. Svoje delo je opravljala vse do leta 2009, ko je prevzela delo pomočnice direktorja za področje zdravstvene nege, njeno mesto vodje internistične dejavnosti pa je prevzela Tanja Kukovec, dipl. m. s..

Del zdravstvenega tima Enote internistične intenzivne terapije

Celotni interni oddelek je vključen in aktivno sodeluje pri pilotnem projektu paliativne oskrbe, ki je časovno opredeljen in poteka od junija 2009 do konca septembra 2010. Po statističnih kazalcih se populacija starejših veča, vse več pa je tudi bolnikov, ki živijo s posledicami napredovalih kroničnih in rakavih bolezni.

DIALIZNA ENOTA

Priprave na ustanovitev dializne enote so se začele že v letu 1977. Prve ideje za dializno zdravljenje bolnikov v naši bolnišnici so se porodile že nekaj let prej, saj je del bolnikov, pri-mernih za nadomestno zdravljenje s hemodializo, moral potovati z reševalnim prevozom v oddaljene centre Slovenj Gradec, Maribor, Celje ali Ljubljano in so praviloma za dializo sku-paj s prevozom izgubili ves dan. Pri ustanavljanju hemodializne enote so nas ti dializni cen-tri podprli in pomagali pri načrtovanju. Po preselitvi odseka za gastroenterologijo, v nad-gradnjo internega oddelka v četrtem nadstropju, se je stanje začasno popravilo. Že v letu 2006 se je prostorska stiska ponovila in zahtevala »žrtvovanje« sestrske in zdravniške sobe na dializi in preselitev ambulante za peritonealno dializo v kirurško stavbo z začasno preu-reditvijo prostora za osebje ob dvigalu. Prvi medicinski sestri sta bili višja medicinska sestra Zdenka Gregorec (Rajh) in srednja medicinska sestra Slavica Vuk (Gjerkeš). Istega leta sta se zaposlili še dve srednji medicinski sestri, in sicer Olga Holcman (Flisar) in Milena Stro-pnik. Vse so orale ledino in prispevale k prepoznavnosti dialize v pomurskem prostoru. Danes je uspešna in odgovorna medicinska sestra na odseku Zdenka Tratnjek, dipl. m. s..

PLJUČNI ODDELEK

Začetek pulmologije in Pljučnega oddelka v Murski Soboti sega v leto 1930, ko se je poja-vila epidemija tuberkuloze. Leta 1935 je bil ustanovljen dispanzer za pljučne bolezni, ki pa je bil tudi osnova za nastanek pljučnega oddelka.

Visoko število tuberkuloznih bolnikov v Pomurju in premajhno število postelj na pljuč-nih oddelkih drugod po Sloveniji, je narekovalo gradnjo pljučnega oddelka v Murski Soboti. Oddelek s 43 posteljami, je bil odprt leta 1948. Število bolnikov je naraščalo, tako da so ob sami bolnišnici zgradili ležalno lopo z dodatnimi tridesetimi posteljami.

Leta 1974 se je pljučni oddelek preselil v Rakičan, in sicer v tretjo nadstropje na novo zgrajenega internega oddelka.

Napočil je čas, ko se je vse manj bolnikov zdravilo za tuberkulozo, ki je postala ozdrav-ljiva, toda vse več se je pojavljalo drugih pljučnih bolezni. Predvsem je bil to pljučni rak, KOPB, astme, pljučnice.

S prihodom novih specialistov, pulmologov, je prišlo tudi do strokovno bolj pogloblje-nega dela. Ustanovljena je bila endoskopska enota s fi berbronhoskopijo in alergološka ambulanta s preiskavo pljučne funkcije.

Iz oddelka, na katerem so se zdravili tuberkulozni bolniki (leta 2010 samo 1,5 % - tj. 14 bolnikov), se je razvil oddelek, kjer se zdravijo vsi bolniki s pljučno simptomatiko.

Pljučni oddelek


Vzporedno z razvojem medicine, se je razvijala tudi zdravstvena nega. Svoj prispevek na tem področju je dodala Zinka Pušenjak, VMS, ki je oddelek prevzela od glavne medi-cinske sestre Veronike Perkič, VMS. Medicinske sestre so usposobljene za delo v endo-skopski ambulanti, kakor tudi v alergološki. Na pljučnem oddelku je velik poudarek tudi na zdravstveni vzgoji bolnikov. Organizirano imajo Šolo astme in Šolo KOPB. Na samem oddelku izvajajo individualno zdravstveno vzgojo z bolniki in svojci, pri tuberkuloznih bolnikih ter z bolniki, ki so na trajnem zdravljenju s kisikom na domu.

Pljučni oddelek je bil prenovljen leta 2008. Oddelek je klimatiziran, urejene so tri sobe z izolacijo, ki dosegajo vse standarde glede prezračevanja prostorov in preprečujejo pre-nos bolnišničnih okužb.

Na oddelku imamo 28 postelj, ki so povprečno vedno zasedene. Od tega je 34 % bolni-kov 3. kategorije, 44 % bolnikov 2. kategorije in 22 % bolnikov 1. kategorije.

Na pljučnem oddelku zdravstveno nego izvajamo po procesu zdravstvene nege, bolnike obravnavamo individualno. Poskušamo razvijati razmerje, v katerem se bolnik počuti dobro in nam zaupa. Naša vizija je zadovoljen bolnik, svojci in vsi, ki sodelujejo v procesu zdravljenja. Pljučni oddelek vodi Natalija Vičar, dipl. m. s..

SLUŽBA ZA OSKRBO S PERILOM

Sočasno z razvojem bolnišnice se je razvijala tudi Služba za oskrbo s perilom. Prvi pro-stori, ki jih je uporabljala pralnica so bili v Murski Soboti ob takratnem kirurškem in inter-nem oddelku. Vodja je bila ga. Marija Jeneš.

Z razvojem bolnišnice in povečevanjem dela se je hitro začutila prostorska stiska, zato je do leta 1973 opravljala dodatne storitve za bolnišnico čistilnica in pralnica v privatni lasti.Po letu 1973, ko se je odprla stavba namenjena otroškemu oddelku v Rakičanu, se je v kle-tnih prostorih nastanila »sodobnejša« pralnica. Vodila jo je ga. Marjeta Peterka. Šele leta 1982 je bila namensko zgrajena stavba, v kateri se nahaja današnja pralnica. Vodili sta jo ga. Zlatka Makari in nato ga. Olga Fartelj. V zadnjih letih se sproti posodablja in prena-vlja in se klub povečanemu obsegu dela izboljšuje kakovost obdelanega perila, saj sledi sodobnim smernicam in standardom ter tako prispeva k še kakovostnejši zdravstveni negi. Danes jo vodi Nada Obal, dipl. m. s..

ČISTILNA SLUŽBA

Za delovanje bolnišnice je pomembna in potrebna tudi Čistilna služba. Po preselitvi kirur-škega, očesnega in ušesnega oddelka in lekarne iz Murske Sobote v Rakičan, 04.04.1988, so se spremenile potrebe po čiščenju priseljenih oddelkov. Do takrat so zaposleni opra-vljali delo »strežnica- čistilka« po matičnih oddelkih. Tedanje vodstvo bolnišnice se je na podlagi primerljivosti z ostalimi slovenskimi bolnišnicami odločilo za ustanovitev čistilne ekipe pod vodstvom višjega sanitarni tehnika Jožeta Škaliča.

Konec leta 1997 se je vodja čistilne službe upokojil in vodenje čistilne službe je prevzela Sandra Čarni, sanitarni inženir, vse do prevzema vodenja Veronike Novak, dipl. m. s.

Leta 1999 se je organizirala samostojna služba, ki je z prevzemom vodenja dobila nove temelje in je skupaj s sodelavci organizirana kot kvaliteten tim sodelavcev. V bolnišnici smo lahko upravičeno ponosni na dobre delovne, bivalne in higienske pogoje za paciente, obiskovalce in zaposlene. Po upokojitvi Veronike Novak v letu 2010 je vodenje čistilne službe prevzela Rosvita Gjergjek, dipl. med. sestra.

DEJAVNOST ZDRAVSTVENE NEGE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MURSKA SOBOTA

Področje zdravstvene nege v bolnišnici Murska Sobota je doživljalo razcvet s prihodom višjih medicinskih sester ter pozneje diplomiranih medicinskih sester. Strokovnjaki na tem področju so s pridobljenim strokovnim znanjem pridobivali na avtonomiji in samo-stojnem delovanju.

Vodenje dejavnosti zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Murska Sobota je kot prva glavna sestra začela Cecilija Škraban,VMS. Za njo je vodila dejavnost zdravstvene nege v Bolnišnici od leta1966 pa do upokojitve Antoniji Sedonja, VMS, diplomiran sociolog. Leta 1988 je vodenje dejavnosti zdravstvene nege opravljala Daniela Mörec, dipl. m. s., ki je z uradnim nazivom prvič postala pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Splo-šne bolnišnice Murska Sobota. Delo je opravljala dva uspešna mandata do leta 1995 in v tem času smo v bolnišnici postavili vizijo, vrednote in fi lozofi jo zdravstvene nege. Po pre-teku mandata je še nekaj časa delala v bolnišnici potem pa je prevzela leta 2006 mesto glavne medicinske sestre doma starejših Rakičan. Od leta 2005 do leta 2009 je vodila dejavnost zdravstvene nege v bolnišnici kot pomočnica direktorja za področje ZN Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menendž., ki se je nekaj mesecev po prenehanju mandata upoko-jila. Emilija Kavaš, ki je tudi vrsto let predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja je ves čas skrbela za permanentno izobraževanje in stro-kovno ter osebno rast zaposlenih na področju zdravstvene nege v bolnišnici in v pomur-ski regiji. Sedaj je od leta 2009 pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Metka Lipič Baligač, dipl.m.s..

Pogoj za uspeh vsakega izmed oddelkov in dejvnosti zdravstvene nege v bolnišnici je kva-liteten in strokoven kader, ki rad opravlja svoje delo, strokovno raste, se razvija in s tem doprinese svoj kanček celote. Tudi prenaša svoje znanje, izkušnje in vrednote na mlade generacije; lahko se pohvalimo: smo učna baza z mentorji za opravljanje kliničnih vaj vseh visokih šol in fakultet za zdravstveno nego.

Velik pa je prispevek tudi vseh tistih, ki niso bili poimensko imenovani. Prispevek vseh srednjih medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, višjih in diplomiranih medicinskih sester, saj vsi predstavljamo zdravstveno nego in smo s svojim delom vsi pomembno pri-spevali k razvoju stroke zdravstvene nege.

S tem smo in bomo vzgled vsem tistim, ki prihajajo za nami, saj smo s svojim delo naj-boljše ogledalo. In le tako bomo lahko pisali zgodovino, zgodovino uspešnih, strokovno izobraženih medicinskih sester.

Prispevke oddelkov in služb Splošne bolnišnice Murska Sobota sta povzela pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege ga. Metka Lipič Baligač, dipl. m. s. in g. Simon Šemrl, dipl. zn., uni. dipl. org..


Center za transfuzijsko medicino Maribor enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota (ETD MS)

Darinka Crnkovičdipl. m. s., strokovni vodja ZN v transf. medicini

Zahvala za znanstveni dosežek, ki je omogočil razvoj transfuziologije kot veje medicine, gre »očetu transfuziologije« Karlu Landsteinerju, ki je odkril krvnoskupinski sistem AB0 v začetku prejšnjega stoletja.

Z razliko od ostalih kliničnih strok, kjer je delo organizirano okrog zdravljenja bolni-kov, je v transfuzijski medicini predmet dejavnosti zdrav dajalec krvi.

Dolžnost transfuzijskega oddelka je, da v sodelovanju z OZRK Pomurja zbere potrebno količino krvi in pri tem zaščiti tako dajalca krvi (tako da dajanje krvi ne ogrozi njegovo zdravje), kakor tudi potencialnega prejemnika krvi – bolnika (od prenosa nalezljivih bolezni, ki jih je možno prenašati s krvjo), zato prav gotovo le zaposleni v transfuzijski dejavnosti vemo, koliko truda in prizadevanj je potrebno, da zagotovimo posamezno enoto krvi.

Začetek transfuzijske dejavnosti v Sloveniji so predstavljale direktne transfuzije krvi od zdravega dajalca na bolnega prejemnika. Prvo direktno transfuzijo krvi v murskosoboški bolnišnici je opravil kirurg dr. Slavko Vrbnjak leta 1938.

V Splošni bolnišnici Murska Sobota je bila Transfuzijska postaja ustanovljena 1. 1.1956, na začetku s tremi zaposlenimi: zdravnikom dr. Nikolajem Lanščakom, takrat specia-lizantom interne medicine, bolničarjem-laborantom Ludvikom Solarjem – Lajčijem in strež nico Vero Nemec. Ob krvodajalskih akcijah je pomagalo osebje iz internega oddelka in kirurškega oddelka. Kri so takrat shranjevali v steklenicah. Približno pred 15 leti je naziv transfuziologija zamenjan z nazivom transfuzijska medicina. Leta 2006 je oddelek praznoval 50. obletnico obstoja, ki smo jo obeležili s svečano akademijo, v decembru pa pripravili pogostitev za bolnišnične krvodajalce. Vsa leta od ustanovitve je oddelek doži-vljal številne spremembe, selitve in menjave, predvsem zdravnikov.

Na delovnem mestu predstojnika transfuziološkega oddelka so se zvrstili številni zdrav-niki in vsak je prispeval svoj »kamenček« v mozaiku prizadevanj na strokovnem področju in pri razvoju transfuzijske medicine v Splošni bolnišnici Murska Sobota.

Prvi predstojnik, dr. Nikolaj Lanščak, je vodil oddelek od ustanovitve leta 1956 do svoje prezgodnje smrti leta 1975.

Občasno so zdravniško delo in nekateri še predstojniške obveznosti opravljali: Ivana Wöstner Kološa, Franc Štivan, Štefan Vučak, Alojz Horvat, Alenka Kocjančič, Simona Kralj Lopert.

Prva specialistka transfuziologije je bila Zoja Zalokar in je vodila oddelek od leta 1977 do 1991. Sledili so specialisti dr. Dragoslav Domanovič od leta 1988 do 1994, dr. Erika Kavaš od 1993 do 2006, dr. Danijela Uležić Paučič od leta 2006 naprej.

Delo odgovornih medicinskih sester so opravljale Marica Verdelj, Marija Planinc, Jožica Balažic in od leta 1994 naprej Darinka Crnkovič, ki to delo opravlja še danes. Vse so odli-kovale dolgoletne izkušnje pri delu s krvodajalci in pri delu v laboratorijih ter prilagajanje stalnim kadrovskim spremembam v zdravniški zasedbi na oddelku.

Na oddelku so bili ali so še zdaj zaposleni člani kadra ZN: Ludvik Solar, Marica Vendelj,

Marija Planinc, Viktor Modlic, Jožica Grah, Jožica Miklošič, Darinka Crnkovič, Matija Horvat, Mirjana Berendijaš, Stanislav Denša.

Prav zaradi številnih menjav zdravnikov »transfuziologov« se je kader ZN vse skozi zavedal velike samostojnosti in odgovornosti pri svojem delu tako v dopoldanskem času in še posebej v času dežurstva, ko je dežurni tehnik sam.

Med prvimi izmed manjših transfuzioloških oddelkov smo zaorali ledino na področju predelave krvi v krvne komponente in začeli odvzemati in shranjevati kri v vrečke ter sle-dili strokovnim smernicam na področju transfuzijske medicine. Med prvimi smo prešli s celotnim procesom dela na računalniško podprt sistem.

Zavedamo se, da so krvodajalci za nas, naše bolnike izredno dragoceni, zato vsa leta negujemo pristne in tople odnose z njimi ter skrbimo za njihovo dobro počutje pri nas. Cenimo njihovo humanost, ko s svojo krvjo rešujejo življenje sočloveka.

Od 1. 10. 2009 zaradi reorganizacije transfuziološke službe v Republiki Sloveniji in novega Zakona o preskrbi s krvjo usklajenega z evropskimi direktivami kot oddelek spa-damo pod UKC Maribor z nazivom: Center za transfuzijsko medicino Maribor, Enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota.

Upamo in trudimo se, da to za naše bolnike in krvodajalce ne prinaša bistvenih sprememb.

50 let transfuzije

Tim transfuziologija


Zdravstveni dom Gornja Radgona

Ivan Horvatdipl. zn.

ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA je javni zdravstveni zavod, ki izvaja pri-marno zdravstveno dejavnost na območju občin Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici in Apače, na skupni površini dobrih 200 km² in s skupnim številom preko 20.000 prebivalcev. Direktorica zdravstvenega doma je Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med. spec, pomočnik direktorice pa Ivan Horvat, viš. med. teh., dipl. org. menedž. Osnovna zdra-vstvena dejavnost na primarni ravni obsega predvsem preprečevanje bolezni in poškodb, odkrivanje bolezni, diagnostiko in zdravljenje na ambulantni in dispanzerski ravni ter nujno medicinsko pomoč z reševalnimi prevozi.

Zdravstveni dom je v takšni obliki, kot obstaja danes, bil ustanovljen leta 1999 z Odlo-kom o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Gornja Radgona (Urad ni list RS, štev. 28/99), ki so ga sprejeli takratni občinski sveti občin Gornja Rad-gona, Sv. Jurij ob Ščavnici in Radenci. Sicer korenine zdravstvenega doma v Gornji Rad-goni segajo približno pol stoletja nazaj.

Zdravstveni dom Gornja Radgona svojo dejavnost opravlja na sedežu zavoda v Gornji Radgoni in v dveh zunanjih enotah, in sicer v Zdravstveni postaji Apače in Zdravstveni postaji Sv. Jurij ob Ščavnici. Poleg dveh zdravstvenih postaj ima zdravstveni dom organi-zirane še tri zunanje ambulante. To so šolska zobna ambulanta v vrtcu Radenci, ambu-lanta splošne medicine v Domu starejših občanov Gornja Radgona ter specialistična oče-sna ambulanta v prostorih »Optike Novak« na avtobusni postaji v Gornji Radgoni.

ORGANIZIRANOST DEJAVNOSTI

Delo v Zdravstvenem domu poteka v štirih osnovnih organizacijskih vejah:• Dejavnost splošne medicine zajema tri ambulante splošne medicine, klinični

laboratorij in ambulanto nujne medicinske pomoči z reševalnimi prevozi na sedežu zavoda v Gornji Radgoni ter tri dislocirane ambulante splošne medicine, in sicer v zdravstveni postaji Apače, v zdravstveni postaji Sv. Jurij ob Ščavnici in v domu za ostarele v Gornji Radgoni; v sklopu splošne dejavnost izvajamo tudi programe na področju zdravstvene vzgoje.

• Zobozdravstvena dejavnost: Zobozdravstveno varstvo odraslih deluje v dveh ambulantah na sedežu zavoda ter dveh dislociranih ambulantah, in sicer v zdravstveni postaji Apače in zdravstveni postaji Sv. Jurij ob Ščavnici. Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine je organizirano v dveh ambulantah na sedežu zavoda ter ambulantah v vrtcu v Radencih ter v zdravstveni postaji Apače. Na sedežu zavoda deluje tudi zobotehnični laboratorij.

• Dispanzerska dejavnost: otroško-šolski dispanzer, dispanzer za medicino dela, prometa in športa, ženski dispanzer, pljučni dispanzer, očesna ambulanta, ambulanta za ultra zvok abdomna, diabetološka posvetovalnica in patronažna služba.

• Uprava zavoda: vodstvo, administracija, tehnične službe

Prva glavna medicinska sestra je bila višja medicinska sestra Marija Ana Kramarič. V zdravstveni dom Gornja Radgona je prišla iz Ljubljane – Infekcijska klinika leta 1966. Delati je začela še v prostorih današnje glasbene šole, vendar se je še istega leta preselila na novo lokacijo, in sicer v današnji zdravstveni dom. Kot odgovorna oz. glavna medicin-ska sestra pa je bila imenovana leta 1970, vse do leta 1994.

Od novembra 1994 naprej je glavni medicinski tehnik, oz. sedaj pomočnik direktorice Ivan Horvat, viš. med. tehnik, dipl. org. menedž. V ZD Gornja Radgona je prišel leta 1985 iz zdravilišča Terme Lendava. Delati je začel v Dispanzerju medicine dela, kjer je leta 1990 končal tudi specializacijo za višje zdravstvene delavce iz medicine dela.

V Zdravstvenem domu Gornja Radgona si bomo vsekakor prizadevali za kakovostno izobraževanje zaposlenih v zdravstveni in babiški negi. Povezovali se bomo z zdravstve-nimi in drugimi strokovnjaki, ki delujejo na preventivnem in kurativnem področju, kot tudi na področju oskrbe in socialnega varstva. V zdravstveni negi bomo promovirali zdrav način življenja, zdrava delovna mesta in zdravo lokalno skupnost.

V današnjem času pa prav tako moramo biti pozorni na posledice gospodarske krize in posledično revščine kot tudi drugih negativnih vplivov na zdravje in kakovost življe-nja ljudi.

V zdravstveni negi smo pripravljeni prevzeti tudi nove naloge, nove odgovornosti, ven-dar mora biti to zakonsko urejeno. Omogočiti se nam mora dodatno izobraževanje kot tudi temu primerno nagrajevanje.

Ob vsem tem pa bi še poudaril, da je še vedno pacient naša glavna skrb, in da nam mora ostati tudi dovolj časa za njega.

ZAPOSLENI

V ZD Gornja Radgona nas je trenutno zaposlenih 92, od tega 11 zdravnikov in 8 zobo-zdravnikov, 12 diplomiranih medicinskih sester, 32 zdravstvenih tehnikov in srednjih medicinskih sester, 2 pripravnici zdravstvene nege, kar znaša skupaj 46 zaposlenih na področju zdravstvene nege. Kolektiv sestavlja še 11 ostalih zdravstvenih delavcev in sode-lavcev ter administrativni in tehnični kader.

Kljub obilici dela in vedno večji obremenjenosti se zaposleni v sleherni minuti zave-damo, da je naša prva in največja dolžnost pravočasno, strokovno in seveda prijazno oskr-beti slehernega našega pacienta. Seveda pa ne pozabimo tudi na dobro počutje nas samih, zato najdemo čas tudi za sprostitev in druženje. Družabna srečanja in izleti so naša stal-nica, ki nam dajejo novih moči in elana.

Zdravstveni dom Gornja RadgonaPartizanska cesta 409250 Gornja Radgonat: 02/564 86 00, f: 02/564 86 15, e: [email protected], spletna stran: www.zd-gr.si


POGLED NAZAJ (po pripovedovanju upokojene sestre Slavice Fekonja)

Kmalu po vojni, leta 1950, je bila zdravstvena služba v Gornji Radgoni organizirana pod okriljem Ljudskega odbora Gornja Radgona, leta 1952 pa je prišla pod okrilje Okrajnega odbora Ljutomer. V Apačah je takrat delal dr. Toplak, za zaščito mater in otrok pa je bila zadolžena sestra Marjeta Kapun. Ambulanta je bila v prostorih sedanje zdravstvene postaje. Za dr. Toplakom je v apaško ambulanto prišel dr. Miloš Radašin. V Gornji Rad-goni je v tem času zdravniško službo zagotavljal dr. Repič, ki je imel ambulanto v stano-vanju v starem bloku, in v Radencih dr. Kline. Prva diplomirana sestra, danes srednja medicinska sestra, je bila sestra Slavica Kocbek, poročena Fekonja. Službo je nastopila leta 1950. Že leta 1951 so v Gornji Radgoni in v Radencih odprli protituberkulozna dispan-zerja. V Radgoni je bil na Spodnjem Grisu v Požunovi hiši, v Radencih pa v ambulanti dr. Klineta. Protituberkulozni dispanzer je spadal pod Protituberkulozni dispanzer Maribor. Pod radgonski okoliš so takrat spadali tudi Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana. V Požunovi hiši je istočasno delovala tudi zobna ambulanta, v kateri je dela zobozdravnika opravljal dr. Fabjan. Pozneje se mu je pridružil še dentist Jože Fekonja in prostor je postal premaj-hen. Tako se je zobna ambulanta preselila v prostore kombinata. Tam sta svoje delo začela tudi dr. Hojs in dr. Kovačevič. Leta 1955 je službo nastopila še sestra Terezija Grah, kmalu za njo pa še Marija Žnuderl, Milica Pelcl in Ivica Sinokapčev. Sestre so se na teren vozile s kolesom, avtobusom ali vlakom. Obiskovale so obolele za tuberkulozo, bodoče mamice in otroke. Mamice so vabile na pregled v otroške posvetovalnice, ki so bile v Gornji Radgoni v prostorih sedanjega Kompasa, v Sp. Ščavnici v gostilni Križan, v Radencih v Sedlačkovi vili, v Vidmu v Lončarovi hiši, na Janževem Vrhu v prostorih Janževega hrama, v Negovi v krajevnem uradu in na Kapeli v šoli. Kot babice so na terenu delale Marija Sagaj, Marija Štrakl, Marjana Vidonja in Pavla Kralj.

Leta 1957 so se vse službe združile na enem mestu, v prostorih današnje glasbene šole. Takrat je nastala tudi prva uprava zdravstvenega doma, v kateri sta delala ga. Vodenik in g. Umek.

Leta 1959 sta v Gornjo Radgono prišla Majda Toplak Ostan, dr. med., in Miran Ostan, dr. medicine. Število zaposlenih se je počasi večalo in tudi prostori so postali premajhni. Pro-stor za novi zdravstveni dom je občina našla na mestu, na katerem stoji zdravstveni dom še danes. Vanj so se preselili leta 1965. Po nekaj letih, leta 1979, so ga razširili in v takem obsegu obstaja še danes. Prostori so ponovno postali premajhni, izvajajo se številne inve-sticije in renoviranja z namenom, da bi se zagotovilo današnjim zahtevam in potrebam.


Zdravstveni dom Murska Sobota

Vida Pirlingdipl. m. s., pomočnica dir. za ZN

PREDSTAVITEV ZAVODA

Zdravstveni dom Murska Sobota je zavod namenjen opravljanju osnovne dejavnosti zdrav stvenih storitev na primarni ravni zdravstvenega varstva. Sedež zavoda je Grajska ulica 24, Murska Sobota.

Zdravstveni dom se je tekom let širil, prilagajal potrebam ljudi in organiziranosti v dolo-čenih obdobjih. Danes je organiziran kot samostojni zavod, ki skrbi za zdravstveno var-stvo 60490 prebivalcev, od katerih je 9158 starejših od 65 let. Ustanovitelj samostojnega zavoda je bila občina Murska Sobota v letu 1994. Po uvedbi lokalne samouprave je Zdrav-stveni dom kot samostojni zavod prešel v soustanoviteljstvo 12-tih novonastalih občin.

Zdravstveni dom Murska Sobota opravlja osnovno dejavnost na primarni ravni, ki obsega:• spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje,

krepitev in izboljšanje zdravja, preprečevanje in odkrivanje bolezni, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev;

• preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami;

• zdravstveno-vzgojno in svetovanje za ohranitev ter krepitev zdravja;• preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo;• zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in

duševnem razvoju;• patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialno varstvenih in drugih zavodih;• nujno medicinsko pomoč in reševalno službo;• zdravstvene preglede športnikov;• ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo;• diagnostične in terapevtske storitve.

Ob primarnem zdravstvenem varstvu ima zdravstveni dom organizirane še specialistične zdravstvene ambulante, dermatološko ambulanto, dispanzer za pljučne bolezni.

Primarno zdravstveno varstvo se izvaja v naslednjih organizacijskih enotah:1. Dejavnost splošne medicine;2. Dejavnost zdravstvenega varstva žensk, otrok, šolskih otrok in mladine;

• dispanzer za žene;• dispanzer za otroke;• dispanzer za šolske otroke in mladostnike;

3. Dejavnost medicine dela, prometa in športa;4. Patronažno babiška dejavnost;5. Dejavnost nujne medicinske pomoči in reševalni prevozi;6. Dejavnost za zobozdravstveno varstvo otrok, šolskih otrok in mladine;7. Dejavnost za splošno zobozdravstveno varstvo;8. Dejavnost za specialistično zobozdravstveno varstvo;9. Zobotehnično dejavnost;

10. Laboratorijsko dejavnost.

ZAPOSLENI V ZDRAVSTVENEM DOMU MURSKA SOBOTAZa dobro organiziranost zdravstvene dejavnosti, ki mora biti skladna s potrebami varo-vancev na našem območju, imamo zaposlenih 198 zdravstvenih delavcev, 15 zdravstvenih sodelavcev, 13 administrativnih delavcev in 27 tehničnih delavcev.

Zdravstveni delavci imajo fakultetno, visokošolsko, višješolsko in srednješolsko izo-brazbo, ob tem pa še različne specializacije in dodatna funkcionalna znanja, da so stro-kovno usposobljeni za opravljanje dela v različnih službah zdravstvenega varstva.

ZGODOVINA ZDRAVSTVENEGA DOMAZdravstveni dom v Murski Soboti je bil ustanovljen leta 1930, ki je imel v svojem sestavu splošno zdravstveno posvetovalnico, otroški dispanzer, šolsko polikliniko, protitrahom-ski dispanzer, protituberkulozni dispanzer in javno kopališče. Tako se je začela sodobno usmerjena borba proti najaktualnejšim problemom tega področja, proti trahomu, jetiki, otroškim nalezljivim boleznim in drugim otroškim boleznim.

Zdravstveni dom Murska Sobota okrog leta 1932

DEJAVNOST SPLOŠNE MEDICINE

Splošna ambulanta Murska SobotaV 60. letih se je celotno zdravstveno varstvo izvajalo s splošno zdravstveno službo. Že takrat je bila celodnevna splošna zdravniška služba. Tekom let se je organizacija in delo v splošnih ambulantah spreminjalo, dopolnjevalo. V splošnih ambulantah se poleg kura-tivnih pregledov izvajajo tudi preventivni pregledi. Glede na povečan obseg dela se medi-cinske sestre borimo za izboljšanje kadrovskih normativov.Poleg ordinacij na sedežu zavoda ima zdravstveni dom organizirane še zdravstvene postaje:

• ZDRAVSTVENA POSTAJA BELTINCIKo je bila leta 1929 država razdeljena na sedem banovin, je zdravstvena služba delovala v okviru združenih zdravstvenih občin, med katerimi so bili tudi Beltinci. Tam je delovala zdravstvena postaja, v kateri so zdravniki opravljali preventivno zdravstveno dejavnost,


in sicer: cepljenje, periodične preglede šolarjev ter zdravljenje siromakov. V Beltincih je delovala tudi trahomska ambulanta, v kateri so zdravili obolele za trahomom.

Leta 1954 je bil sprejet zakon o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah. Tako je tudi v krajevnem središču v Beltincih nastala zdravstvena postaja, ki spada pod okri-lje zdravstvenega doma v Murski Soboti. Do leta 1962 je imela ambulanta prostore v hiši dr. Pintariča. Ker denarja za opremo ni bilo, so se uporabljali instrumenti in oprema, ki je bila podarjena od UNICEF-a. Leta 1962 se je zgradilo novo poslopje zdravstvene postaje.

Leta 1977 so stavbo dogradili za potrebe otroškega dispanzerja in lekarne.

• SPLOŠNA AMBULANTA MARTJANCIAmbulanta Martjanci je bila ustanovljena 1. aprila 1958 z odločbo občinskih lokalnih oblasti. Danes ambulanta Martjanci deluje v okviru Zdravstvenega doma Murska Sobota. V prostorih, kateri so last Krajevne skupnosti Martjanci in jih ima ambulanta Martjanci v brezplačni uporabi, se nahajata dve ambulanti, čakalnica, mini laboratorij, kuhinja in sanitarije. V ambulanti delata dva zdravnika specialista splošne medicine in tri medicin-ske sestre.

• ZDRAVSTVENA POSTAJA GRADBila je ena od prvih ambulant na območju Goričkega. Leta 1966 se je začela graditi seda-nja zdravstvena postaja, ki je bila predana v uporabo leta 1969. Skozi vsa ta leta delova-nja ambulante se je menjavalo veliko zdravnikov. Od leta 1987 ima zdravstvena postaja stalnega zdravnika in dve medicinski sestri. Poleg osnove zdravstvene dejavnosti vsa leta deluje tudi patronažna služba.

V letu 2006 se je odprla splošna ambulanta tudi v občini Kuzma, v kateri opravljamo zdravstvene storitve vsak dan. Od leta 2009 naš zdravnik oskrbuje oskrbovance v domu starejših v Kuzmi.

• ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠOVCIZačetek gradnje zdravstvene postaje Rogašovci sega v leto 1988. Vse do leta 1993 je bila splošna ambulanta podružnica splošne ambulante Cankova, kjer je ambulanta obrato-vala dvakrat tedensko. Leta 1993 je ambulanta Rogašovci dobila stalnega zdravnika in dve medicinski sestri. V zdravstveni postaji deluje poleg splošne ambulante še patronažna služba, zobozdravstvena dejavnost in lekarniška služba, podružnica lekarne Cankova.

Splošna ambulanta pa pokriva tudi zdravstveno oskrbo doma starejših občanov Eliza-beta v Svetem Juriju.

• SPLOŠNA AMBULANTA RAKIČANAmbulanta v Rakičanu je začela delovati ob preselitvi doma za ostarele v novo zgradbo. V samem začetku zdravnik ni prihajal v dom vsak dan.

Leta 1982 se je v prostore ambulante doma ostarelih Rakičan preselila ambulanta za borce.

Leta 1993 je ambulanta za borce ukinjena. Tako je ambulanta oskrbovala samo varo-vance doma za ostarele s polnim delovnim časom.

• ZDRAVSTVENA POSTAJA GORNJI PETROVCIPrvi zametki delovanja splošne ambulante segajo po letu 1950, ko je bila ambulanta v Križevcih, v hiši dr. Rituperja. Od leta 1961 je opravljal splošno ambulanto v prostorih stare osnovne šole v G. Petrovcih. Leta 1962 je začela obratovati splošna ambulanta v kle-tnih prostorih nove osnovne šole G. Petrovci. Leta 1980 je bila zgrajena nova zdravstvena postaja v G. Petrovcih, kjer delata dva zdravnika in dve medicinski sestri. Velika prednost za naše varovance je, da imamo laboratorij, zobno ambulanto in lekarno. V sklopu zdra-vstvene postaje deluje tudi patronažna babiška dejavnost.

DISPANZERSKA DEJAVNOST ZDRAVSTVENEGA DOMA

• DISPANZER ZA MENTALNO ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOVDejavnost je bila ustanovljena leta 1970, z imenom Center za psihohigieno. Prvi zapo-

sleni so bili: psiholog, logoped in socialna delavka. Služba je pokrivala področje celotnega Pomurja za opravljanje motenj v razvoju (na telesnem, duševnem in govornem) otrok.

Leta 1974 so se začeli sistematski psihološki pregledi triletnih otrok. Leta 1978 se je služba preselila v nove (današnje) prostore. Pokazala se je vedno večja potreba po delu, zato sta se zaposlila še dva psihologa in trije logopedi. V 90. letih se je center preimeno-val v dispanzer za mentalno zdravje otrok in mladostnikov. Leta 1993 se je zaposlil pedo-psihiater in medicinska sestra. Leta 1997 smo začeli vabiti otroke pri 5. letih na sistemat-ske preglede govora. Naša logopedska dejavnost pokriva štiri največje pomurske regije s sedežem v Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni.

• DISPANZER ZA DUŠEVNO ZDRAVJEV dispanzerju smo zaposlene tri strokovne delavke; specialistka klinične psihologije in univerzitetni diplomirani socialni delavki.

Psihologinja pokriva področje klinične psihologije. Socialni delavki delata kot terapev-tki na področju odvisnosti od alkohola. V okviru dispanzerja deluje klub zdravljenih alko-holikov (KZA), ki je svoja vrata odprl leta 1973. Po načelih zdravljenja odvisnosti od alko-hola v Sloveniji (doktrina) predstavlja tretjo fazo zdravljenja.

Terapevtki opravljata individualno in skupinsko metodo dela na področju odvisnosti od alkohola. Ta način dela obstaja od 1989 leta, takrat v okviru psihiatričnega dispanzerja. Poleg socialne delavke so bili zaposleni še psihologinja, medicinska sestra in zdravnik specialist psihiater.

Učne delavnice ob sistematičnih pregledih

• DISPANZER ZA ŠOLSKE OTROKE IN MLADINOPrvi zapisi organiziranega zdravstvenega varstva šolarjev v Pomurju segajo v leto 1929, ko so takratni banovski zdravniki opravljali preventivno zdravstveno dejavnost na svo-jih področjih, in sicer cepljenje, sistematične in kontrolne preglede šolarjev, ter zdravlje-nje siromašnih.

Danes na našem dispanzerju delata dva zdravnika (specialist šolske medicine in spe-cializant šolske medicine), ena višja medicinska sestra in tri srednje medicinske sestre.

Preventivno zdravstveno varstvo opravljamo na 4 osnovnih šolah, 3 srednjih šolah in


2 višjih šolah. Letno opravimo okrog 2000 sistematskih pregledov in okrog 1000 preven-tivnih cepljenj šolarjev in študentov. Vzporedno ob sistematski pregledih izvajamo zdra-vstveno vzgojo. Teme predavanj so prilagojene starosti šolarjev in koordinirane na nivoju republike.

Po potrebi izvajamo tudi individualno zdravstveno-vzgojno delo s šolarji ob sistemat-skem pregledu ali ob obisku v naši ambulanti zaradi bolezni.

Zdravstveno-vzgojno delo s starši poteka individualno ob obisku v naši ambulanti, vklju-čujemo pa se tudi na roditeljske sestanke z aktualnimi zdravstveno-vzgojnimi temami.

Šolski otroci in mladina so rizična skupina prebivalstva, saj so zaradi intenzivnega tele-snega in duševnega razvoja posebej ranljivi. Zato je prioritetna dejavnost šolskega dispan-zerja aktivno zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine z namenom krepiti in ohra-niti njihovo zdravje.

• DISPANZER ZA OTROKEDispanzer za otroke deluje v sklopu Zdravstvenega doma že od leta 1954 oz. 1955. V samem začetku so opravljali kurativo dopoldan v ambulanti, preventivo pa popoldan in to po terenu. S preselitvijo zdravstvene službe na teren, se je njena kakovost znatno dvi-gnila. Ravno zato so mrežo otroških posvetovalnic razširili po vaseh, z namenom, da bi pritegnili v posvetovalnice vse matere z otroki. Dojenčke so na začetku cepili na Higien-ski postaji do leta 1988, po tem letu so pričeli z cepljenjem dojenčkov v posvetovalnici zno-traj zdravstvenega doma. Cepljenje je tako potekalo istočasno ob sistematskih pregledih. V otroškem dispanzerju tudi danes opravljamo dve dejavnosti: preventivno in kurativno. Za preventivo so vsi dojenčki od prvega meseca pa vse do drugega leta starosti že v naprej naročeni v posvetovalnico za dojenčke. Vsak predšolski otrok ima opravljena še dva sis-tematska pregleda (preventivna), in sicer v tretjem in petem letu starosti. V posvetoval-nici sodeluje naslednji tim: zdravnik pediater, diplomirana medicinska sestra in medicin-ska sestra. Delo medicinske sestre je zelo raznoliko in pestro, poudarek pa je predvsem na zdravstveni vzgoji.

Risbica petletnega otroka• DISPANZER ZA ŽENSKE

Začetki dispanzerja za ženske segajo v leto 1957. Pred tem, v času druge svetovne vojne, je delo, ki je spadalo v delokrog varstva žensk, opravljala medicinska sestra iz Madžarske. Pri rojstvih otrok pa so prisostvovale terenske babice. Terenske babice so najprej delale s pomočjo zdravnikov splošne prakse iz teh okolišev. Ko so v pričeli v novoustanovljeni dispanzer prihajati ginekologi iz bolnišnice Murska Sobota in iz bolnišnice Maribor, pa

so opravljale delo v sodelovanju z njimi. Izvajale so preglede nosečnic, otročnic in novo-rojenčkov na terenu. V prvem dispanzerju je delo potekalo v posvetovalnici za nosečnice, poporodni posvetovalnici, ginekološki posvetovalnici z nasveti o kontracepciji ter mate-rinski šoli. Na ginekološke preglede so ženske naročali in že takrat so bile čakalne dobe zelo dolge- tudi do tri mesece. Materinska šola je začela delovati leta 1965. Leta 1978 se je dispanzer preselil v novozgrajene prostore, kjer se nahaja še danes. S selitvijo so prido-bili dve ordinaciji, laboratorij za barvanje PAP brisov in sobo za materinsko šolo. V dis-panzerju sta takrat delala dva ginekologa ter 11 babic in medicinskih sester. V tem času so začeli enkrat tedensko uvajati ambulanto za mladostnice, kjer so medicinske sestre in babice opravljale zdravstveno-vzgojno delo, predvsem pa so poudarjali pomen kontracep-cije. Leta 1989 je bila velika pridobitev za dispanzer novi UZ aparat, saj je bilo s tem omo-gočeno boljše spremljanje nosečnosti in odkrivanje ginekoloških obolenj.

Naša motivacija so osveščene in zdrave ženske vseh starostnih obdobij, še posebej pa občutljivejše skupine žensk, kot so nosečnice in mladostnice.

• ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO OTROK, ŠOLSKIH OTROK IN MLADINEVeč kot 30 let je poteklo od prvih korakov, ko smo začeli sistematično izvajati zobozdra-vstveno preventivo po smernicah nacionalnega programa. Leta 1977 je zobozdravstveno preventivo prevzela medicinska sestra in tako razbremenila zobozdravnike v ambulan-tah. Tako se je začela uvajati sistematična zobozdravstvena preventiva. Uredil in opremil se je zobozdravstveni kabinet, ki je bil in je še namenjen sistematičnim preventivnim pre-davanjem, demonstracijam, praktičnemu umivanju zob, zobni preventivi nasploh in indi-vidualnemu delu z otrokom in starši.

Zobozdravstvena preventiva se je širila iz šole, v šolo in vrtce postopoma, ter se nadalje-vala, kot je zahteval nacionalni program. Samopodoba je pri človeku, predvsem mladem, zelo pomembna, zato mi, preventivci, lahko mirno zapišemo:

»Zdravi, lepi, pravilno oblikovani zobje so ogledalo vsakega človeka.»

• SPECIALISTIČNA AMBULANTA ZA ZOBNO IN ČELJUSTNO ORTODONTIJOŠtudij epidemiologije v Pomurju se je začel že leta 1958. Leta 1968 se je nadaljevalo delo z drugo študijo, ki je imela naslov: »Vzrok nastanka zobnih in čeljustnih anomalij pri šol-ski mladini v Pomurju.»

Prav na teh spoznanjih je leta 1970 temeljila argumentacija za ustanovitev posebne stro-kovne enote za mladinsko zobozdravstvo s specialistično dejavnostjo za ortodontijo pri takratnem zdravstvenem domu v Murski Soboti. Ta enota je dobila zadolžitev skrbeti za oralno zdravje otrok, šolarjev in mladine na območju tedanje občine Murska Sobota.

• DISPANZER MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA V ZDRAVSTVENEM DOMU MURSKA SOBOTA

Dispanzer medicine dela, prometa in športa opravlja preventivno dejavnost, in sicer aktivno zdravstveno varstvo od polnoletnosti do upokojitve.

Poleg aktivnega zdravstvenega varstva se na dispanzerju opravlja kurativno delo. Oba specia lista medicine dela, prometa in športa sta tudi izbrana osebna zdravnika.

Na dispanzerju se opravljajo naslednji pregledi in postopki:1. Predhodni zdravniški pregledi2. Obdobni usmerjeni zdravniški pregledi3. Ciljani zdravniški pregledi4. Medicinsko poklicno usmerjanje5. Mnenje o delazmožnosti6. Pregled o telesni in duševni zmožnosti za posest in nošenje orožja7. Pregled športnikov pilotov za 2. razred


Delavci v zdravstveni negi stremimo za izboljšanje zdravja in blaginjo zaposlenih, da bi se postopoma zmanjšal bolniški stalež in delovna invalidnost. Želimo, da bi bili delavci zado-voljni na delovnem mestu, da bi se dobro počutili in bi se tako produktivnost povečala.

• DISPANZER ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZOZačetki ustanavljanja proti tuberkuloznih dispanzerjev segajo v leto 1930, ko so se začele ustanavljati prve proti tuberkulozne legije. Prvi proti tuberkulozni dispanzer v Murski Soboti je bil ustanovljen 01. 10. 1935. Bil je naslednik proti tuberkulozne legije, ki je bila tudi v Murski Soboti ustanovljena že leta 1930. V prostore, kjer je sedež dispanzerja še danes, so se preselili 1960 leta, do tedaj pa je deloval v prostorih pljučnega oddelka bolni-šnice v Murski Soboti. Za kontaktiranje z bolniki in njihovimi družinami so organizirali monovalentno patronažno službo, ki je tudi sodelovala v reševanju socialnih problemov. Takrat so vodili samo podatke o umrljivosti za TBC.

Leta 2008 je bil pljučni dispanzer v celoti prenovljen in opremljen. V dispanzerju opra-vljamo še ostalo diagnostiko; to je RTG pljuč, tuberkulinski test, odvzem sputuma in funk-cionalne pljučne teste-spirometrijo in metaholinski test.

PATRONAŽNA IN BABIŠKA SLUŽBA ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA

Korenine preventivnega terenskega dela v naši pokrajini segajo v leto 1930. Leta 1960, se pravi pred 50-imi leti, pa je bil v Zdravstvenem domu Murska Sobota ustanovljen patrona-žni center, katerega vodstvo je prevzela Tončka Šuster-Sedonja in ga vodila do leta 1963, ko je odšla na novo delovno mesto v Splošno bolnišnico Murska Sobota. Med pionirkami terenskega dela v tem obdobju zagotovo sodi tudi sestra Francka Šimonka. Pri svojem delu je bila zelo optimistična in je v poročilo o svojem delu, ki je bilo predvsem patronažno, že tedaj zapisala: »Hišni obiski so izredno občutljivo delo, sestra se prek njih približuje človeku, ki je kakorkoli prizadet in potreben njene pomoči; so pa tudi najbolj učinkovito sredstvo za dvig in širjenje zdravstvene kulture ljudi in posredno tudi za napredek zdra-vstvenega kakor tudi splošnega standarda. Seveda pa mora imeti medicinska sestra vese-lje do patronažnega dela, kajti pri tem se dnevno srečujemo z marsikaterimi problemi, ki jih ni mogoče reševati samo z znanjem.«

V letih, ki so sledila, so službo vodile Marija Gobec, Šarika Bukvič in Marija Balažic. Leta 2002 je vodenje službe prevzela Martina Horvat, ki jo vodi še danes.

V patronažni službi Zdravstvenega doma Murska Sobota je zaposlenih 24 patronažnih medicinskih sester, ki na terenskih območjih v dvanajstih prekmurskih občinah, skrbijo za preko 59262 prebivalcev. Pri svojem delu upoštevajo priporočila svetovne zdravstvene

organizacije in v praksi uveljavljajo koncept družinske medicinske sestre. Izvajajo vse dejavnosti polivalentnega patronažnega zdravstvenega varstva. So koordinatorke vseh oblik pomoči na domu in so vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom.

Razen vsega naštetega patronažne medicinske sestre Zdravstvenega doma Murska Sobota tudi:• sodelujejo v lokalnih skupnostih s komisijami za zdravstveno-socialno področje,

s krajevnimi organizacijami Rdečega križa, s Karitas, verskimi skupnostmi;• društvi – Medobčinsko zvezo slepih in slabovidnih, društvi upokojencev,

Društvom paraplegikov Pomurja in Prlekije, Društvom bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo, Društvom bolnikov s kronično bolečino …;

• osnovnimi in srednjimi šolami ter vzgojno-varstvenimi ustanovami;• vključujejo se v delo materinske šole;• aktivno sodelujejo v projektu paliativne oskrbe v Pomurju;• izvajajo zdravstveno-vzgojna predavanja v lokalni skupnosti in sodelujejo

v zdravstveno-vzgojnih oddajah na radiu in televiziji;• aktivno sodelujejo v skupinah za samopomoč;• v klubih in društvih izvajamo ciljano zdravstveno vzgojo in meritve.

Patronažna služba zdravstvenega doma Murska Sobota je že vrsto let tudi učna baza za študente Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Patronažne medicinske sestre z aktivno udeležbo sodelujejo na strokovnih srečanjih doma in v tujini. Aktivno se vključujejo v delo strokovnega DMSBZT Pomurja in Zbornice-Zveze, ter tudi na ta način prispevajo k razvoju zdravstvene nege. Izvajajo raziskovalno delo, saj se trudijo

izvajati na dokazih podprto patronažno zdravstveno nego. Če naštejemo samo nekatere raziskovalne projekte: Dojenje v Pomurju, Vloga patronažnih medicinskih sester pri pre-prečevanju in odkrivanju nasilja nad otroci, Pacient s kronično rano v domačem okolju, Ocenjevanje potreb po zdravstveni negi romske družine – vidik kakovosti življenja, in mnogi drugi. Vključujejo se tudi v raziskovalno delo sodelavcev v timu, saj s svojimi izku-šnjami in poznavanjem terenskih območij pomembno prispevajo tudi k razvoju drugih ved. Aktivna je delovna skupina za standarde v patronažni zdravstveni negi.

Patronažno varstvo Zdravstvenega doma Murska Sobota si v 50. letih organiziranega delovanja ves čas prizadeva za učinkovito uresničevanje programa zdravstvenega varstva. Z načrtnim in sistematičnim delovanjem na svojih terenskih območjih patronažne medi-cinske sestre prispevajo pomemben delež k višjemu zdravstvenemu standardu in s tem


tudi k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalcev. Ugotavljajo socialno problematiko v lokalni skupnosti, kot tudi odnos prebivalcev do vrednote kot je zdravje in drugih social-nih vrednot, katere se izražajo v skrbi za osamljene, stare in onemogle, revne ter socialno izolirane prebivalce. Problemov s katerimi se ljudje srečujejo, ne morejo vedno v celoti odstraniti, trudijo pa se ljudi naučiti, kako se naj z njimi spoprijemajo.

O svojem delu pravijo. »Delo patronažnih medicinskih sester, ki človeka spremljamo od njegovega rojstva do smrti, je zelo odgovorno, saj prihajamo k ljudem na dom. S tem, ko stopamo vanj, namreč prestopamo tudi prag zasebnosti. Zavedamo se, da mora biti ponu-jena pomoč strokovna, tesno prežeta z občutkom za stiske, potrebe in čustva človeka, ki naj bi to pomoč sprejel.«

REŠEVALNA SLUŽBA IN NUJNA MEDICINSKA POMOČ ZD MURSKA SOBOTA

Pred II. svetovno vojno ne moremo govoriti o kakršni koli reševalni dejavnosti, saj je v Pomurju bilo komaj kaj zdravnikov, drugega zdravstvenega osebja pa sploh ne. Šele po tem, ko so v Murski Soboti nabavili štiri reševalna vozila z zelo skromno opremo, lahko označimo kot začetek reševalne dejavnosti. Med 1960 in 1980 je prišlo do več združevanj zdravstvenih organizacij na področju Pomurja. Vse te prelomnice so narekovale tudi reše-valni službi drugačen pristop k delu. Takrat so se prav za reševalno službo pričeli zapo-slovati medicinski tehniki, ki so pod strokovnim vodstvom zdravnikov iz splošne ambu-lante vnašali nove smernice pri delu na terenu.

Do leta 1993, ko smo pristopili k opremljanju začasne ambulante NMP, so medicinski tehniki bili na reševalni službi gonilo stroke, katerim so se občasno pridružili dežurni zdravniki. Od leta 1996 naprej smo v sistemu NMP, ki nam narekuje točno določeno opremo in način delovanja. Težnje po kvalitetnejšem pristopu k delu so nam narekovale, da smo z januarjem 2001 pričeli z dodatnim usposabljanjem zdravstvenih dispečerjev, ki so pričeli delati v dnevni izmeni vse dni v letu. Ves ta čas smo sodelovali z reševalnimi službami v Pomurju pri koordinaciji prevozov na dolge relacije.

Za uspešno delovanje SNMP je pomembnih več dejavnikov, med katerimi je prav gotovo dostopni čas. To je čas, ki je potekel od klica do prihoda ekipe na kraj dogodka. Po vzgle-dih iz tujine smo v SZ delu Prekmurja, v občini Rogašovci s pomočjo lokalne skupnosti in požrtvovalnih sodelavcev SNMP vzpostavili v letu 2007 »Prvo Medicinsko Pomoč« (PMP) Rogaševci. Zaradi vsega tega še ne vidimo zaključka ampak nadaljevanje začetega dela.

DIAGNOSTIČNI LABORATORIJ

Diagnostični laboratorij Zdravstvenega doma Murska Sobota je samostojna enota Zdra-vstvenega doma Murska Sobota. V njem se izvaja laboratorijska dejavnost s področja medicinske biokemije, ki pokriva osnovne preiskave s področja hematologije, analize urina, biokemije in imunologije. Svojo dejavnost opravljamo v prvi vrsti za potrebe matič-nega zavoda, kakor tudi za potrebe zunanjih naročnikov, kot so zdravniki koncesionarji in samoplačniki.

Laboratorij deluje pod strokovnim vodstvom specialista medicinske biokemije, z ustre-zno kadrovsko zasedbo kot so diplomirani inženirji laboratorijske biomedicine in tehniki laboratorijske biomedicine. Kakovost naših uslug zagotavljamo z laboratorijskim proce-som, ki je organiziran po pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju medicinske biokemije, z dodatnim izobraževanjem, s sle-denjem novostim na področju laboratorijske diagnostike, z uvajanjem novih metod in z nenehnim posodabljanjem opreme.

S kakovostjo svojega dela in storitev skušamo biti pomemben člen v zdravstveni oskrbi preiskovancev in uspešen poslovni partner na področju laboratorijske diagnostike v Pomurju.

VIZIJA ZDRAVSTVENE NEGE

Zdravstvena nega v Zdravstvenem domu Murka Sobota bo temeljila na celostnem pristopu in aktivni vlogi bolnika/varovanca. Zdravstveno delo bomo izvajali odgovorno in kako-vostno. Naše delo bo temeljilo na humanem odnosu do bolnika/varovanca in sodelavcev.

Ves ta čas in tudi v prihodnje si bomo v Zdravstvenem domu Murska Sobota še naprej prizadevali, da izboljšamo kakovost zdravstvenih storitev z nenehnim strokovnim izobra-ževanjem zdravstvenega kadra in modernizacijo medicinske opreme. To nam nekako že uspeva, saj smo obnovili večino zdravstvenih postaj in jih sodobno opremili v zadovolj-stvo vseh zaposlenih, kakor tudi naših uporabnikov.

Ker zaposleni v zdravstvenem domu želimo izvajati zdravstveno varstvo strokovno, odgovorno in kakovostno, dajemo velik poudarek strokovnemu izobraževanju in znanju.

Trudili se bomo za dobre medsebojne odnose v negovalnem timu, kar je pogoj za zado-voljstvo zaposlenih ter motivacija za delo.

Prispevek so pripravili:Vida PIRLING, dipl. m. s., pomočnica direktorja za ZN • Martina HORVAT, dipl. m. s. • Viktor ZRIM, dipl.zn. • Jože TRAJBER, VMT • Nada IVANC, dipl. m. s. • Darja PEČEK, DMS • Urška SINIC, dipl. m. s. • Zdenka MATAJ, VMS • Marjana CELEC, DMS • Suzana PREPORUČENI, DMS • Suzana ŠUKLAR, DMS, uni. org. dela • Andreja ŠUŠA, SMS • Mira CÖR, SMS • Majda SOČIČ, SMS • Marija KISILAK, SMS • Danica GIDER, SMS • Zlatka HABOT, SMS


Zdravstveni dom Lendava

Doris Gal Kiralj,dipl. m. s., glavna medicinska sestra, pomočnica direktorja za ZN

Javni zdravstveni zavod - Zdravstveni dom Lendava opravlja osnovno zdravstveno dejav-nost v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti in mrežo zdravstvene službe na pri-marni ravni na območju občin: Lendava, Črenšovci, Dobrovnik, Turnišče, Odranci, Velika Polana in Kobilje.

Zavod ima štiri skupne dejavnosti, ki so sestavljene iz delovnih enot.

1. Splošna medicina: • splošna ambulanta na sedežu zavoda in v zdravstvenih postajah• klinični laboratorij na sedežu zavoda in laboratorij tip 0 v zdravstvenih

postajah• dežurna služba na sedežu zavoda• služba nujne medicinske pomoči na sedežu zavoda in v zdravstvenih postajah• dejavnost za reševalne prevoze

2. Dispanzerske dejavnosti:• dispanzer za predšolske otroke• dispanzer za šolske otroke• dispanzer za ženske• dispanzer medicine dela, prometa in športa• specialistična ambulanta za rentgensko in ultrazvočno dejavnost• dispanzer za pljučne bolezni• dispanzer za duševno zdravje• posvetovalnica za sladkorne bolnike• patronažna in babiška dejavnost• nega bolnikov na domu

3. Zobozdravstvene dejavnosti:• splošne zobne ambulante na sedežu zdravstvenega doma in v zdravstvenih

postajah• šolska zobna ambulanta na sedežu zavoda in v zdravstvenih postajah ter na

osnovnih šolah: DOŠ I Lendava in OŠ Velika Polana• zobotehnični laboratorij

4. Upravna služba

ZAPOSLENI V ZDRAVSTVENEM DOMU LENDAVA

Delujemo na dvojezičnem področju, kjer sta enakovredna slovenski in madžarski jezik. Večina zaposlenih obvlada jezik narodnosti, aktivno ali pasivno, tako je omogočeno boljše sporazumevanje z našimi varovanci.

V Zdravstvenem domu Lendava je 90 zaposlenih v vseh dejavnostih. Od tega na področ ju

zdravstvene nege deluje 5 diplomiranih medicinskih sester, 2 višji medicinski sestri in 34 srednjih medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov.

V sedanje prostore Zdravstvenega doma smo se preselili leta 1977. Z zagnanostjo je vse do leta1987 vodila18 let medicinske sestre in zdravstvene tehnike glavna med. sestra Nataša Varga, VMS, aktivna tudi v Društvu med. sester Murska Sobota. Kot glavna medi-cinska sestra Emilija Makovec, višja med. sestra, je prevzela vodenje Zdravstvenega doma Lendava od leta 1987 ter ga vodila do leta 1994. V teh letih delovanja je bila prav tako aktivna v društvu medicinskih sester Murska Sobota, in bila en mandat predsednica (od 1988 do 1992). Od leta 1994 do l. 2009 je z dušo vodila kader zdravstvene nege višja medi-cinska sestra Dragica Horvat, ki je ves čas vodenja delovala v ginekološkem dispanzerju in prosvetljevala številne generacije otrok na osnovnih in srednji šoli v Lendavi. Od leta 2009 je pomočnica direktorja za zdravstveno nego (glavna medicinska sestra) Doris Gal Kiralj, diplomirana med. sestra.

Struktura zaposlenih po profi lih (na dan 1. 3. 2010) profi l št. zaposlenih 1. univerzitetna izobr. (zdravniki, zobozdravniki, klinič. psiholog) 172. visoka izobrazba 93. višja izobrazba 64. srednja izobrazba 465. poklicna izobrazba 66. tehnični delavci 6 SKUPAJ 90

Delež zaposlenih v zdravstveni negi profi l število 1. diplomirana medicinska sestra 52. višja medicinska sestra 23. srednja medicinska sestra 364. ostali zaposleni 47 SKUPAJ 90

Temeljno poslanstvo ZD Lendava je nuditi pacientom čim boljše zdravstvene storitve. Omogočiti zdravstveno oskrbo na primarnem nivoju vsem, ki le-to potrebujejo in vzgajati ter motivirati ljudi za zdrav način življenja. Prav tako zagotoviti učinkovito, neprekinjeno službo nujne medicinske pomoči v okviru redne dejavnosti in v dežurstvu.


PREGLED ZDRAVSTVENIH DEJAVNOSTI

Osnovna zdravstvena dejavnost se izvaja v Zdravstvenem domu Lendava in zdravstvenih postajah v Dobrovniku, Turnišču in Črenšovcih ter obsega:

• spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje,• krepitev in izboljšanje zdravja,• preventivno zdravstveno varstvo ciljnih skupin in drugi prebivalcev v skladu s • programom zdravstvenega varstva,• zdravstvena vzgoja ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja• nujna medicinska pomoč,• patronažni obiski, zdravstvena nega, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na domu.

Zdravstvene postaje - dislocirane enote Zdravstvenega doma LendavaZdravstvena postaja Turnišče: Deluje en tim splošne zdravstvene dejavnosti (zdravnik splošne medicine in dve medicinski sestri) z osnovnimi laboratorijskimi preiskavami. Opravlja se tudi zobozdravstvena dejavnost.Zdravstvena postaja Črenšovci: Delujeta dva tima splošne zdravstvene dejavnosti (dva zdravnika splošne medicine in tri medicinske sestre) in laboratorij za osnovne preiskave, zobozdravstvena dejavnost, splošna in šolska ambulanta, patronažna in babiška služba, katero opravljata dve medicinski sestri.Zdravstvena postaja Dobrovnik: Deluje en tim splošne dejavnosti z osnovnimi laborato-rijskimi preiskavami (zdravnik splošne medicine in dve medicinski sestri) in patronažna dejavnost z dvema medicinskima sestrama. Trenutno je zdravstvena postaja preseljena v začasne prostore, ker je v izgradnji nova zdravstvena postaja.

Splošna medicina s splošnimi ambulantami v Zdravstvenem domu Lendava in zdravstve-nimi postajami pokriva največji del zdravstvenih storitev odrasle populacije.

Zdravstveni timi delujejo v smislu zdravljenja bolezni, preprečevanja, krepitve in ohra-njevanja zdravja. Zagotavljamo tudi zdravstveno oskrbo v Domu starejših Lendava in v novo odprtem domu v Veliki Polani.

V okviru splošne medicine je organizirana kontinuirana dežurna služba.

Klinični laboratorij je bil obnovljen in posodobljen leta 2007. Sedaj ustreza vsem standar-dom, ki jih zahteva Pravilnik s področja laboratorijske medicine in biokemije. Opravljajo

se vse osnovne analize krvi, urina, biokemične preiskave, testi hemostaze, ščitnični hor-moni, renalni testi in PSA.

Reševalna služba - okviru reševalnih prevozov se izvajajo nujni in ne nujni sanitetni pre-vozi. Prevozi bolnikov na in iz dialize, ter prevozi bolnikov na onkologijo. Sedež reševalne službe je v Zdravstvenem domu Lendava.

DISPANZERSKE DEJAVNOSTI

Šolski dispanzerV šolskem dispanzerju dela ena zdravnica, ena diplomirana medicinska sestra in ena srednja medicinska sestra. Naloge šolskega dispanzerja so skrb za sistematiko šolarjev z obveznim cepljenjem, ter zdravstveno-vzgojnim delom. Šolarji osnovnih šol, srednje dvo-jezične šole in šole s prilagojenim programom opravijo sistematične preglede tekom šol-skega leta po predpisanem preventivnem programu.

Otroški dispanzerZaposlen je en pediater, diplomirana medicinska sestra in srednja medicinska sestra. Naloge otroškega dispanzerja so skrb za novorojenčke, dojenčke, predšolske otroke in njihove starše. Ob preventivnih pregledih dojenčkov in cepljenju otrok posvečamo veliko pozornost zdravstveni prosveti staršev. S tem se vzpodbuja otroke, predvsem pa njihove starše k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družine. V sklopu otroškega dispan-zerja se opravljajo ultrazvočni pregledi kolkov za našo in širšo pomursko regijo.

Patronažna in babiška dejavnostV patronažnem zdravstvenem varstvu je zaposlenih sedem medicinskih sester, ki skr-bijo za 19 tisoč prebivalcev (v Upravni enoti Lendava delujeta še dve zasebni med. sestri s koncesijo). Patronažno varstvo sestavljata preventiva in kurativa. Preventivna patronažna dejavnost se sestoji iz zdravstvene, socialne obravnave posameznika, družine in lokalne skupnosti v vseh obdobjih življenja.

Kurativna patronažna dejavnost z nego bolnika na domu zajema izvajanje vseh nalog polivalentne patronažne dejavnosti.

Zobozdravstvena dejavnostV sklopu osnovne zobozdravstvene dejavnosti, ki se nahaja v Zdravstvenem domu Len-dava, zdravstveni postaji Turnišče, Črenšovcih in šolskih ambulantah DOŠ I Lendava ter šola Velika Polana, se izvaja tudi preventiva. V sklopu preventivne zobozdravstvene dejav-nosti se izvajajo predavanja v vrtcih in šolah. Ta predavanja so namenjena otrokom, star-šem in vzgojiteljem. Pri preventivi kariesa je ključnega pomena ščetkanje zob. Le-to se izvaja kontinuirano v vrtcih in šolah.

CINDI PROGRAM

Zdravstveno-vzgojni program CINDI v Zdravstvenem domu Lendava poteka že deset let.Projekt promocije zdravja in preprečevanja srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni je

v sklopu preventivnih pregledov v splošnih ambulantah. Medicinske sestre izvajamo raz-lične zdravstveno-vzgojne vsebine, ki so organizirane v obliki delavnic.

Te so organizirane vsako leto v zdravstvenem domu Lendava. Z željo približati se čim širši populaciji se le-te izvajajo po lokalnih skupnostih.


V letu 2009 smo realizirali večino planiranih delavnic s področij:• zdrav življenjski slog • dejavniki tveganja• zdrava prehrana • hujšanje• individualno svetovanje opuščanje kajenja• test hoje

Zdravstveno-vzgojni program izvajajo štiri medicinske sestre, ki to delo opravljajo ob svo-jem rednem delu.

Zdravje je temeljna človekova pravica, zato zdravstveni delavci spremljamo posameznika in njegovo družino skozi celo njihovo življenje.

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki smo prisotni v vseh dejavnostih zdravstvenega varstva. Sodelujemo v:

• procesu zdravljenja• preprečevanju okužb• promociji zdravja• v štiriindvajset urni nujni pomoči• smo prisotni pri organiziranju in ocenjevanju tekmovanj iz prve pomoči v

krajevnih skupnostih • smo aktivni v širši in ožji lokalni skupnosti (šole, vrtci, društva)

V procesu zdravstvene nege nismo sami, smo del družbe. Prizadevamo si izvajati kon-tinuirano zdravstveno nego, ki je celovita, dostopna, usmerjena v reševanje in odpravo težav bolnih in zdravih ljudi. Naš cilj je nudenje visokokakovostne zdravstvene nege vsem varovancem.

V letu 2009 se je gospodarska oz. fi nančna kriza močno odrazila tudi na poslovanju našega zavoda. Preizkušalo nas je skozi številne nove izzive in probleme, saj so se še pose-bej v zdravstvu dogajale številne spremembe, tvegane odločitve, nova spoznanja. Ni bilo lahko krmariti med zahtevami in možnostmi, a žal čas, ki ga živimo, ni ravno prijazen do nobene dejavnosti. Da bi bili kljub vsem izzivom fi nančno vzdržni, smo bili prisiljeni racionalizirati naše delo. Vsaka racionalizacija prinaša varčevalne ukrepe, ti pa seveda niso priljubljeni. Veliko se je dogajalo, spreminjalo in se prilagajalo. Pred očmi smo imeli dva ključna cilja: zadovoljne uporabnike in sodelavce. Verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi vseh nas zaposlenih uspelo prebroditi manj naklonjene čase.

VIZIJA IN POSLANSTVO ZAVODA

Poslanstvo zdravstvenega doma bo še naprej izvajanje primarne zdravstvene dejavnosti na območju občin ustanoviteljic zdravstvenega doma.

Zdravstveni dom bo še naprej ostal temelj in organizacijska hrbtenica primarnega zdra-vstvenega varstva in promocije zdravja v lokalnem okolju glede na pozitivne izkušnje z vlogo in poslanstvom zdravstvenega doma ter glede njegove organiziranosti na primarni ravni, je potrebno še naprej iskati ustrezne rešitve, čeprav pogoji prinašajo novost zaradi omogočanja zasebnega dela, to pa nikakor ne pomeni zmanjšanje pomena zdravstvenega doma ali njegovo ukinitev, temveč opredelitev novih organizacijskih oblik, ki bodo omo-gočale sobivanje javnega in zasebnega zdravstvenega dela.

Zdravstveni dom bo še naprej imel osnovno vlogo koordinatorja primarne zdravstvene službe na območju občin ustanoviteljic.

Kot koordinator primerne zdravstvene službe mora zdravstveni dom storiti vse, da se

bodo zdravstvene storitve opravljale koordinirano, predvsem pri službi nujne medicinske pomoči med zdravstvenimi delavci v zavodu, kot tudi zdravstvenimi delavci koncesionarji.

Pomembno je, da bo zdravstveni dom posloval uspešno, brez poslovnih izgub, pri tem pa skrbel za nenehno uspešno obnavljanje in vzdrževanje osnovnih sredstev, prostorov in opreme ter skrbel za posodabljanje. Pri tem pa je zelo pomembno, saj gre za osnovna sred-stva, zgradbe in opremo, ki so last občin ustanoviteljic, da te sodelujejo pri nabavi pred-vsem dražjih osnovnih sredstev ter pri večjih vzdrževalnih delih in investicijah.

Skrb zdravstvenega doma je tudi za ustrezno kulturo sporazumevanja med zaposle-nimi in bolniki ter predvsem organizirati tako kakovosten in dolgoročno vzdržen sistem osnovnega zdravstvenega varstva, kjer je bolnik oz. pacient partner. Pogoji in postavljanje politike zdravja mora biti v korist uporabnikov, pri čemer pa morajo biti motivirani tudi izvajalci zdravstvenih storitev, pri tem pa mora biti ključni cilj, da so zadovoljni tako upo-rabniki kakor izvajalci zdravstvenih storitev.

Zdravstveni dom mora postati in ostati zgleden javni zdravstveni zavod, ki skrbi za ohranitev in izboljšanje zdravja uporabnikov zdravstvenih storitev. Pri tem mora izgraje-vati te vrednote po načelih:

• univerzalnosti, kar pomeni, da nikomur ne sme biti onemogočen dostop do zdra-vstvenih storitev,

• enakosti, kjer ima vsakdo enake možnosti za čim boljše zdravje, • solidarnosti, da vsak prispeva v zdravstveni sistem glede na njegovo sposobnost

ter da so vsakomur zagotovljene storitve glede na njegove potrebe, • kakovosti, kar pomeni spodbujanje aktivnosti in uvajanje sprememb, ki bodo pri-

peljale do varnejše in visoko kakovostne zdravstvene obravnave, • zaupanja, pri čemer izvajalci zdravstvenih storitev s kakovostnim delom upravičijo

zaupanje pacientov ter • etičnih norm, ravnanja v poklicih v zdravstveni dejavnosti.

Dolgoročni cilj zavoda je, da se zdravstveni dom ohrani kot temeljni izvajalec javne zdravstvene službe na primarni ravni, ki pa zahteva nenehno prilagajanje organizacije, programov in opreme novo nastalim izzivom, s katerimi se sooča sodobna družba in stroka. Zaradi naglega razvoja medicinskih znanosti in demografskih sprememb, smo sproti skušali obvladovati naraščajoče potrebe po zdravstvenih storitvah občanom občin ustanoviteljic.


Dolgoročni cilji zavoda so še:• zagotoviti celovito osnovno zdravstveno varstvo in maksimalno dobro dostopnost

do primarnih zdravstvenih storitev tako s strokovnega kot tudi z organizacijskega vidika v korist posamezniku in skupnosti;

• pridobiti največje zaupanje uporabnikov zdravstvenih storitev in bolnikov, plačnika storitev in izvajalcev zdravstvenih in drugih storitev v zavodu;

• izboljšati ponudbo zdravstvenih storitev s pridobivanjem novih in s širitvijo obstoječih programov, katerih plačnik je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;

• vodilne delavce v zavodu po potrebno dodatno usposobiti za vodenje zaposlenih po sistemu vodenja z zgledom in izbranimi veščinami ter izboljšati njihovo znanje za opravljanje procesov znanja, učinkovitosti in ekonomičnosti ter s tem izboljšati razmerja med rezultatom zdravljenja, stroški in viri fi nanciranja;

• omogočiti stalno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih z namenom pridobivanja dodatnih znanj;

• vlagati v posodabljanje aparatur in drugih delovnih sredstev, tudi s pomočjo iskanja dodatnih fi nančnih virov;

• pozitivno sodelovati z ustanoviteljicami, z zavodom za zdravstveno zavarovanje in ministrstvom za zdravje;

• konstruktivno sodelovati s koncesionarji;• pozitivno poslovanje zavoda;• ohraniti dobro ime in ugled zavoda;• s svojim delovanjem čim bolj ohraniti okolje;• vzpostaviti sistem vodenja kakovosti, ki je skladen z zahtevami mednarodnega

standarda ISO 9001 in ga nadgraditi v sistem celovitega upravljanja kakovosti (TQM).

Zdravstveni dom Ljutomer

Andreja Bogdandipl. m. s.

Ljutomer je majhno mesto z ravninsko in hribovito okolico. V Zdravstvenemu domu Lju-tomer zagotavljamo neprekinjeno zdravstveno oskrbo za področje celotne upravne enote Ljutomer. Upravna enota Ljutomer teritorialno obsega: Občino Ljutomer, Občino Kri-ževci, Občino Razkrižje in Občino Veržej. Na področju UE Ljutomer je 69 naselij s sku-pno cca. 18.000 prebivalci.

Vsak delavnik, nedelja, praznik in noč se začne in nikoli ne konča brez prisotnosti medi-cinske sestre ali zdravstvenega tehnika. Klic pacienta, sirene reševalnega vozila, nič ne gre mimo medicinske sestre, ne glede na to ali je ta v splošni ambulanti, dispanzerju ali patronažni službi. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki smo prisotni povsod, kjer se čuti kakršna koli potreba po zdravstveni negi in zdravstveni vzgoji.

ZGODOVINA ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUTOMER

Iz pripovedi segajo začetki Zdravstvenega doma Ljutomer v leto 1940 v improviziranih prostorih z dvema zdravnikoma in dvema priučenima bolni-čarkama ter domačo vaško babico.

Bolezni, kot so tuberkuloza, trahom, otroške bole-zni in druge nalezljive bolezni, so naredile revolu-cijo v preobrazbi in razvoju zdravstva, v prostor-skem, kadrovskem in strokovnem smislu tako, da je leta 1965 zdravstveni dom začel delovati v novih urejenih prostorih in takrat je že večina medicin-skih sester imela srednjo izobrazbo.

Zdravstveni dom Ljutomer opravlja osnovno zdravstveno dejavnost na primarni ravni, ki obsega:

• Spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in izboljšanje zdravja, preprečevanje in odkrivanje bolezni, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev.

• Preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva.• Zdravstveno vzgojo in svetovanje za ohranitev ter krepitev zdravja.• Preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni, ter

rehabilitacijo.• Patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na

domu, ter stanovalcev v socialno varstvenih in drugih zavodih.• Nujno medicinsko pomoč in reševalno službo.• Zdravstvene preglede športnikov.

• Diagnostične in terapevtske storitve.


DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE

Primarno zdravstveno varstvo izvajamo v naslednjih organizacijskih enotah:1. DEJAVNOSTI SPLOŠNE MEDICINE vključuje 4 ambulante v ZD, ena splošna

ambulanta na terenu, antikoagulantna ambulanta, splošna ambulanta v Domu starejših občanov Ljutomer in ambulanta v Posebnem zavod Lukavci.

2. NUJNA MEDICINSKA POMOČ IN REŠEVALNI PREVOZI, ki od decembra 2005 deluje v novozgrajeni stavbi, kjer lahko poškodovanim ali nenadoma obole-lim nudimo nujno medicinsko pomoč v ustrezno opremljenih prostorih.

3. OTROŠKO-ŠOLSKI DISPANZER, ki deluje kot skupna enota za zdravstveno varstvo cca. 700 predšolskih in cca. 2350 šolskih otrok in mladostnikov.

4. DEJAVNOSTI MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA5. PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST6. PLJUČNI DISPANZER7. DISPANZER ZA SLADKORNE BOLNIKE8. DEJAVNOST ZA ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO ODRASLIH, OTROK,

ŠOLSKIH OTROK IN MLADINE (ortodontska ambulanta)9. DEJAVNOSTI ZA ZOBOTEHNIKO

10. LABORATORIJSKA DEJAVNOST11. KLUBI ZA POSEBNE POTREBE LJUDI

Medicinske sestre smo veliko pozornost posvetile tudi zdravstveno-vzgojnemu delu, ki se je izvajalo v sami zdravstveni ustanovi (preventivni pregledi šolskih otrok), ali pa so se organizirala različna predavanja na aktualne teme v osnovnih šolah, vrtcih, gimnaziji, CINDI predavanja, delo v klubu zdravljenih alkoholikov, društvo diabetikov, delo v mali skupini, individualno svetovanje …

Z dobro voljo se vključujemo v življenje ljudi naše ožje in širše skupnosti v vseh mogočih okoliščinah in priložnostih. Sodelujemo v humanitarnih organizacijah v občini in sode-lujemo pri izobraževanju ljudi za prvo pomoč in prvo pomoč v izrednih razmerah, kot so civilna zaščita, gasilci in udeleženci v prometu.

Nobena večja prireditev, kjer se pričakuje, da se lahko zgodi nekaj nepričakovanega, nekaj hudega, ne mine brez naše prisotnosti (MS, ZT).

V Zdravstvenem domu Ljutomer je zaposlenih 68 delavcev, od tega jih je na področju zdravstvene nege 32, in sicer:

Izobrazbena struktura število diplomirana medicinska sestra 3 višja medicinska sestra 1 srednja izobrazba 28

DELOVNO PODROČJE ZDRAVSTVENE NEGE

Z otvoritvijo zdravstvenega doma leta 1965 je postala prva glavna medicinska sestra Tere-zija Steržaj, ki je bila tudi ena izmed prvih izobraženih medicinskih sester v pokrajini. En mandat je bila tudi predsednica Društva medicinskih sester Murska Sobota. Cvetka Strežaj je za svoje delo prejela priznanje DMSBZT Pomurja

Za njo je prevzela delo glavne medicinske sestre Marta Žunič in je to delo opravljala vse do svoje upokojitve leta 1999.

Od leta 1999 je glavna medicinska sestra oz. pomočnica direktorja Dragica Škerget, ki je pred tem v zdravstvenem domu vodila patronažno službo ter aktivno delovala v skupini hipertonikov. Za svoje delo, organizacijske sposobnosti, doprinos k razvoju stroke zdra-vstvene nege ter zdravstveno-vzgojne aktivnosti je prejela priznanje DMSBZT Pomurja.

Leta 2001 je Veronika Bogdan VMS., ki je vse do svoje upokojitve bila odgovorna medicin-ska sestra otroško-šolskega dispanzerja, prejela za svoje delo, aktivnosti v društvu, lokalni skupnosti, delo v prostovoljstvu in v skupini za samopomoč ter za doprinos k razvoju stroke zdravstvene in babiške nege - zlati znak Zbornice-Zveze.

V Zdravstvenemu domu Ljutomer zaposleni v zdravstveni negi skrbimo za zelo široki spek-ter pacientov. Izvajamo primarno zdravstveno nego ali zdravstveno nego v osnovni zdrav-stveni dejavnosti. Srečujemo se z vso populacijo od novorojenčkov do starostnikov, delujemo preventivno in kurativno. Med svoje prioritetne naloge štejemo promocijo zdravja in obrav-

navo rizičnih skupin populacije, ter prizadevanje za izboljšanje zdravstvene ravni prebivalstva. Zdravstvene nega, kot sestavni del sistema zdravstvenega varstva, vključuje pospeševa-

nje zdravja, preprečevanje bolezni in skrb za telesno in duševno bolne ter invalide vseh sta-rosti v vseh zdravstvenih in drugih družbenih okoljih. Enkratna vloga medicinske sestre je pomagati zdravemu ali bolnemu v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le-ta opravil samostojno, če bi imel za to voljo, moč in znanje.

V procesu zdravstvene nega nismo sami, smo del družbe, zato menimo, da bo zdravstvena nega kakovostna, če bo celovita, dostopna pacientu in zdravemu človeku, usmerjena v reše-vanje in odpravo njegovih težav in v prizadevanje za doseganje visoke kakovosti storitev.

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki Zdravstvenega doma Ljutomer se tudi stro-kovno izpopolnjujemo čez celo leto, saj se zavedamo, da z več znanja lahko bolje poma-gamo pacien tu in lažje sodelujemo v timu.


10 let zasebne patronažne dejavnosti

Brigita MataičVMS, zasebna patronažna dejavnost Dobrovnik

Kako sprejeti izziv zasebništva v trenutni ekonomski situa ciji in politiki, si skoraj ne morem predstavljati. Nič manj ugod-nejše pa ni bilo mnenje o zasebništvu in možnosti, ki so bile s tem povezane v letih 1999–2000. Takrat se je tudi v meni porajal občutek, da lahko nekaj naredim sama, s svojim zna-njem in 27-letnimi delovnimi izkušnjami kot patronažna sestra in nekaj let tudi vodja patronažne dejavnosti v Zdrav-stvenem domu Lendava. V teh letih je bil močan preobrat v zdravstvu nasploh, ko so mnogi zdravniki in zobozdravniki odhajali med koncesionarje.

V patronažni dejavnosti je bilo v tistem času okrog 12 zaseb-nic od Maribora naprej po Sloveniji. Žal nobena v Pomurju, ki bi mi lahko povedala, kako in kaj, ki bi me vsaj vzpodbujala ali rekla, da delam prav ali pa tudi ne. Tistega ne in proti je bilo kar 99 %. Večina jih ni videla zaslužka, bojazni zaradi bolezni in nadomeščanja, socialna nesigurnost in podobni strahovi so polnili tudi mojo glavo.

Da bi v kolektivu povedala, da sploh razmišljam o odhodu, je bila utopija. Takratno vodstvo ni hotelo dovoliti odhajanj in tisti, ki je hotel drugače, je bil deležen šikaniranja in žalitev. Prej sem se spraševala, zakaj neki vsak, ki je odhajal iz zdravstvenega doma, gre z jezo in užaljenostjo. Zdaj to razumem. Težave so se namreč tudi meni začele takrat, ko sem prejela ugodno mnenje Zbornice-Zveze komisije za zasebno delo, Ministrstva za zdravje RS in zeleno luč Zavoda za zdravstveno zavarovanje OE Murska Sobota, ki je bil ključni pogajalec po prejetju koncesije občine Turnišče. Po tihem sem upala še na konce-sijo in preden sem jo tudi dobila, sem že marca 2000 prejela sklep Zdravstvenega doma Lendava, da me razrešuje mesta vodje patronažne in babiške dejavnosti, čeravno je bil moj predviden odhod šele s 1. 7. 2000.

Obrazložitev je bila naslednja: «V skladu z določili Pravilnika o delovnih razmerjih in Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, imenovana ni izpol-nila pričakovanj in zahtev zavoda ter zaradi novonastalih razmer v patronažni dejavno-sti (odločno se odpravlja v zasebništvo).« Javni zavod je šel tako daleč, da je osebno in z dopisom Občini Turnišče navajal, da bi morebitna izdaja koncesije občutno zmanjšala kakovost patronažne oskrbe občanov. Poudarjali pa so, da je znotraj zavoda patronažna služba na zavidljivo visokem strokovnem in organizacijskem nivoju, ki omogoča konti-nuiteto dela. Tako ali drugače je bilo govora o eni in isti osebi, meni kot vodji patronaže in delavki na področju občine Turnišče. Za varovance se ni nič spremenilo, kar je bil tudi pogoj. Spremenil se je le moj status in pogodbeni fi nančni del z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Murska Sobota. Ker so novinarji prisotni tudi na sejah svetov občin, se je tako celotna zadeva znašla v Večeru kot aktualni članek z veliko naslovnico:

Ostati ali iti naprej?Seveda naprej … Nazaj ni bilo več mogoče, čeravno se je vodstvo zdravstvenega doma

potem poslovilo od mene s šopkom rož in sliko. Spoznati ljudi in njihove karakterje je

bilo od vsega še najbolj poučno. Pomagale so mi mnoge kolegice s pozitivnimi mislimi in vzpodbudami, patronažna sekcija, generalna sekretarka Zbornice-Zveze, sodelavke iz patronažne dejavnosti Zdravstvenega doma Lendava in Društvo MSBZT Pomurja. Sled-nje mi je maja 2004 podelilo priznanje za prispevek k razvoju društva in stroke zdra-vstvene nege.

Delo v zasebni dejavnosti me je izučilo,v da si za vse odločitve vedno sam,v brez kolek-tiva in dnevne pomoči. Breme je veliko. Zato ne sme manjkati povezanosti in pripadno-sti stroki zdravstvene nege, Društvu MSBZT in sekcijam. Pomursko društvo MSBZT nam daje vsem skupaj veliko možnost izobraževanja in strokovne rasti, predvsem v času zbi-ranja licenčnih točk, ki so še kako pomembne za napredovanje in delo. Lepo je tudi, če si v svojem poklicu zadovoljen in delaš to, kar si si želel. Življenje je pač izzivalna pustolo-vščina. Samo enkrat gremo skozi, ni popravnih izpitov. Če se znamo soočiti s spremem-bami, smo nepremagljivi. Tudi otroček se postavi na noge, naredi korak, preplavita ga zmagoslavje in radost … in se zvrne na nos. To je vzorec za vse, kar ga še čaka v življe-nju! Toda učimo se od osuplega otroka, postavimo se na noge in navsezadnje bomo pri-šli do kavča.

Tisto, kar me je spremljalo zadnjih 10 let in me bo mogoče še nekaj let, je vedenje, da se nisem zlomila, čeprav odhaja vse, za kar sem mislila, da je večno.

Dobitnica priznanja DMSBZT Pomurja Brigita Mataič, prva z leve


Predstavitev službe zdravstvene nege in oskrbe v Domu Lukavci

Zlatka Murtićdipl. m. s.

Dom Lukavci je svoja vrata prvič odprl davnega leta 1952, in sicer takrat še kot Dom one-moglih, ki je v tistih časih nudil predvsem zatočišče za begunce in socialno ogrožene.

Ne glede na čas, ki je od tega davnega leta minil, je zavod kljub vsemu še vedno ohranil občutek varnih rok, ki so vedno nudene ranljivejšim skupinam prebivalstva, to je duševno manj razvitim in duševno bolnim.

Skozi čas se je kapaciteta doma večala, pridobivala je na številu stanovalcev in na šte-vilu zaposlenih. Posledično temu se je v zavodu povečevala ne le strokovna raznolikost, pač pa tudi kvaliteta dela v smislu vpeljave evropskega sistema merjenja kakovosti v soci-alnovarstvenih zavodih »Equalin«, ki je pomembno vplival na uveljavljanje Doma Lukavci v slovenskem socialnovarstvenem prostoru.

Danes je zavod eden od šestih posebno socialno varstvenih zavodov v Sloveniji s kar 307-imi stanovalci in strokovnimi službami: službo zdravstvene nege in oskrbe, defektolo-ško, fi zioterapevtsko, socialno, psihološko, fi zioterapevtsko službo in službo delovne tera-pije. Vse pa zagotavljajo strokovnost, individualnost, celostnost in možnost izbire, upošte-vajoč temeljne človekove pravice in svoboščine.

Dom v skladu s strategijo delovanja in nacionalnim programom izgrajuje svojo vizijo in omogoča našim uporabnikom institucionalno in izven institucionalno varstvo. Stanovalci so nastanjeni na štirih enotah, od katerih je od leta 2006 le ena varovana, kar pomeni, da smo zavod preoblikovali tako, da smo varovano enoto »grad« odprli, kar je bil za stano-valce in zaposlene zavoda zgodovinski dogodek.

Poslanstvo zavoda je postalo tesno povezano s sodobnimi oblikami dela, ki bolj kot kadar koli doslej poudarja psihosocialno rehabilitacijo in možnost bivanja izven klasičnih institucionalnih oblik oziroma do pred nedavnim klasičnim zavodskim bivanjem. Tudi uporaba mrežnic je v našem zavodu daljna preteklost, sedanjost pišejo sodobni elementi obravnave oseb z motnjo v duševnem razvoju, kot je soba za sprostitev ali »snuzelen«.

Kar se tiče strokovnih služb, se kot najštevilčnejša pojavlja služba zdravstvene nege in oskrbe, in sicer obsega okrog 120 zaposlenih, od tega je 44 srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ter 5 diplomiranih medicinskih sester, ostali so z izobrazbo smeri zdravstvena nega in specialnimi socialnimi znanji razporejeni na delovna mesta v oskrbi.

Od leta 1977 deluje služba zdravstvene nege in oskrbe v zavodu pod okriljem, takrat še glavne medicinske sestre, Metke Močnik, ki danes kot namestnica direktorice za podro-čje zdravstvene nege in oskrbe našo službo uspešno strokovno vodi, organizira in prenaša bogato strokovno znanje na mlajše sodelavce.

V našem domu je služba zdravstvene nege in oskrbe samostojna strokovna služba, ki izvaja poleg osnovne tudi psihiatrično zdravstveno nego stanovalcev. V okviru svoje dejavnosti služba zagotavlja celodnevno osnovno oskrbo ter socialno oskrbo, potem zdra-vstveno nego v samem zavodu, kakor tudi v bivalnih enotah, in sicer v Ljutomeru, Kri-ževcih pri Ljutomeru, ter bivalni enoti za dementne v Lukavcih.

Delo v posebnem socialno varstvenem zavodu je strokovno zelo zahtevno, saj v hiši tako kot v večini zavodov nimamo prisotnega zdravnika 24 ur na dan. Čeprav je služba zdra-vstvene nege sicer zelo dobro povezana z Zdravstvenim domom Ljutomer in Psihiatrično

bolnišnico Ormož, ostanejo stanovalci glede zdravstvenega stanja v popolni odgovornosti zdravstvenega osebja. To pomeni, da je zdravje in nudenje pomoči v času bolezni odvisno predvsem od strokovnega znanja, zavzetosti, dobrega opazovanja in izkušenj zaposlenih v službi zdravstvene nege in oskrbe.

Da bi bili kos tako veliki odgovornosti, je nujno potrebno konstantno izobraževanje znotraj in tudi zunaj ustanove, zato se kolikor je le mogoče, redno udeležujemo strokov-nih izobraževanj v sklopu Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, izobraževanj sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, ter sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih.

V službi zdravstvene nege in oskrbe se zavedamo, da le pasivna udeležba na izobraže-vanjih, ki jih pripravljajo drugi za razvoj stroke ni dovolj, ampak je potrebno v tem smislu tudi aktivno delo. Ravno zato tudi sami pripravljamo, organiziramo in izvajamo interna strokovna izobraževanja. Omeniti velja, da smo v letu 2009 uspešno izvedli cikel izobra-ževanj iz psihiatrije in psihiatrične zdravstvene nege, na koncu katerega smo svoje zna-nje tudi pisno preverili.

Potreba po izobraževanjih in konstantnem delu na sebi pa ni nujno potrebna zgolj zaradi nabiranja strokovnega znanja, pač pa tudi zaradi nenehnih sprememb na podro-čju nacionalne politike delovanja posebnih zavodov, ki gredo v smer deinstucionalizacije in normalizacije.

Osnovni princip dela službe zdravstvene nege je individualna obravnava oseb s teža-vami v duševnem zdravju in motnjami v duševnem razvoju, katerim, poleg zdravstvene nege in podpore pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti, nudimo tudi učenje soci-alnih veščin.

Zaposleni se v našem zavodu dobro zavedamo, da strokovno delo ni dovolj, saj večina naših stanovalcev nima svojcev ali pa z njimi zaradi življenjskih okoliščin niso čustveno povezani. Ravno zato je največja vrednost zaposlenega »biti človek s srcem«, torej biti tisti, ki posluša, biti tisti, ki tolaži in ima z eno besedo rad ljudi, ki bi sicer vsakodnevno pogre-šali toplino in varnost soljudi.

In kot je napisal »anonim:«Naš poklic je, Ljubezen ni le beseda,da v ledeno ljubezen je nekaj več,mrzlem svetu je nekaj, kar je v tebi,, njem in meni,prižigamo ogenj ljubezni. je nekaj, kar je v nas vseh …

Dom Lukavci


Dom starejših Rakičan

Daniela Mörecdipl. m. s., namestnica direktorja za področje ZNO

Je institucionalna ustanova, ki izvaja socialno oskrbo in zdravstveno nego starostnikov. Ustanovljen je bil leta 1951 kot Dom onemoglih Rakičan. Prvi stanovalci so prihajali iz takratnih ubožnic Doma svetega Frančiška v Žižkih in iz zavetišča v Črenšovcih. Nasta-njeni so bili v lovskem dvorcu grofa Batyanija v Rakičanu, ki je bil star okrog 200 let. V začetku je v njem bivalo 120 stanovalcev, ki so bili pretežno brezdomci – dekle in hlapci. Standard bivanja je bil izredno nizek. Največja soba je imela štirinajst, najmanjša soba pa 5 postelj. Za vse stanovalce je bila na razpolago le ena kopalnica in eno stranišče. Za dana-šnji čas nemogoče razmere, za takratne brezdomce pa » hotelske«.

Skozi desetletja se je naziv doma spreminjal. Iz Doma onemoglih je postal Dom počitka Rakičan, nato Dom oskrbovancev Rakičan in od leta 1993 se imenuje Dom starejših Raki-čan (v nadaljevanju DSR). Naziva dom onemoglih se dolgo nismo mogli otresti.

DSR je na današnji lokaciji bil grajen od leta 1976 do leta 1978, ko je bil odprt za praznik republike. Uradna zmogljivost doma je bila 269 postelj. Zasedba pa je zaradi potreb kmalu bila višja in se je gibala okrog 290 stanovalcev, v posameznih letih pa celo 310 stanovalcev. Razdeljen je na stanovanjski in negovalni del. Vedno manj pa je povpraševanja po stano-vanjski enoti, kjer pretežno bivajo stanovalci, ki so sposobni zadovoljevati svoje osnovne življenjske potrebe. Za sprejeme in socialno delo s stanovalci je odgovorna socialna služba, ki jo v našem domu opravljata 2 socialni delavki. Direktorica doma je prav tako univerzi-tetno diplomirana socialna delavka Vijola Bertalanič, ki dom vodi že več mandatov.

Osnovno socialno oskrbo plačujejo stanovalci sami, zdravstveno nego in oskrbo, h kateri spadata še fi zioterapija in delovna terapija pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zdravljenje v domu zagotavlja Zdravstveni dom Murska Sobota na nivoju primar-nega zdravstvenega varstva.

Zdravstvena nega in oskrba (v nadaljevanju ZNO) je skozi desetletja rasla z razvojem stroke, vrednot in potreb stanovalcev. Stanovalce razvrščamo v štiri kategorije zdravstvene nege po Merilih ZZZS. Žal razvrščanje temelji na naročilih zdravnika, ne pa na potrebah pacienta glede odvisnosti od pomoči pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti.

V domu stanuje trenutno 292 stanovalcev. Od tega jih je kar 65 % nastanjenih na nego-valnih enotah in le 35 % na stanovanjskih oddelkih. Vsi, ki so na negovalnih enotah potre-bujejo delno ali popolno pomoč pri zadovoljevanju življenjskih aktivnostih. Kar 80 % sta-novalcev je inkontinentnih. Na oddelku za starostnike z demenco živi 25 stanovalcev. Opažamo, da vseh, ki bolehajo za demenco, ne moremo nastaniti na tem oddelku, zato načrtujemo dodatni oddelek v pritličju doma. Obravnava teh starostnikov je specifi čna in zahteva dodatna znanja, ki jih izvajalci ZNO v osnovnem izobraževanju niso dobili. Ena izmed delovnih terapevtk si je pridobila naziv učiteljica validacije (oblika komunikacije in dela s starostniki z demenco), ki sedaj izobražuje ostale zaposlene v ZNO. Nova zna-nja omogočajo kvalitetnejšo obravnavo in dvigujejo stopnjo zadovoljstva tako stanovalcev kot njihovih svojcev.

Poleg ZNO pa popestrimo dneve z različnimi dogodki. Dnevna telovadba, ki jo vodijo fi zioterapevtke in delovne terapevtke popestri jutro po zajtrku. Šest skupin za samopo-moč, ki jih vodijo naši zaposleni, so balzam za dušo starejših. Različne razstave, kuharski kotički, bralni krožki, medgeneracijska srečanja, različne delavnice in kulturni dogodki, duhovna oskrba ob dnevni sveti maši pa so dogodki, ki starejšim dajo »krila«.

DSR ima tudi enoto Elizabeta v Svetem Juriju, kjer je v idilični vasici na Goričkem našlo dom 35 starostnikov. Enota funkcionira v javno-zasebnem partnerstvu, kjer mi izvajamo ZNO, ostale storitve pa lastnik Slavko Ficko. ZNO izvaja 11 zaposlenih: 1 diplomirana medicinska sestra, 0,5 delovne terapevtke, 4 srednje medicinske sestre in 4 bolničarji/negovalci, 1 strežnica. Socialna delavka in fi zioterapevtka pa sta prisotni enkrat tedensko.

Jeseni bomo odprli še eno enoto, in sicer Center starejših v Murski Soboti, kjer bo v pre-krasnih prostorih bivalo 66 stanovalcev. V sklopu centra v Murski Soboti bo deloval tudi Dnevni center za starejše, delavci doma pa bodo nudili tudi oskrbo v oskrbovanih stano-vanjih, ki so v istem kompleksu.

V DSR je redno zaposlenih 150 delavcev. Od tega na področju ZNO 76 izvajalcev, ki jih vodi namestnica direktorja za področje ZNO. Prva odgovorna medicinska sestra je bila Francka Drvarič. Prva glavna medicinska sestra, ki je bila izbrana po razpisu, pa je bila Milica Hakl, ki je danes tudi naša stanovalka. Po njeni upokojitvi je vodenje ZNO pre-vzela Ema Kolmanko. Danes pa naloge namestnice direktorja za področje ZNO opravlja Daniela Mörec.

Diplomiranih medicinskih sester imamo zaposlenih 6, fi zioterapevtki sta 2, delovni terapevtki 2 in 1 animator, srednjih medicinskih sester 33, bolničarjev-negovalcev 32 in 20 strežnic.

Dom je tudi učna baza Srednje zdravstvene šole Murska Sobota in za zdravstvene fakul-tete ter visoke zdravstvene šole. Zavod omogoča opravljanje pripravništva srednjim medi-cinskim sestram in bolničarje-negovalcem.

Kadrovski normativ določa ZZZS glede na razvrstitev stanovalcev v različne katego-rije zdravstvene nege. Žal razvrščanje ne sloni na potrebah starostnika po zdravstveni negi, ampak na medicinsko tehničnih posegih, ki jih določa zdravnik. Glede na to, da je 70 % stanovalcev nepomičnih ali delno pomičnih (posedanje na invalidski voziček), 80 % inkontinentnih, je kadrovski normativ prenizek.

V javni razpravi je tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, v katerem je področje zdravstvene nege zelo skopo zastopano. To pa lahko pomeni v

Med stanovalci Doma starejših Rakičan


bodoče zniževanje zaposlovanja diplomiranih in srednjih medicinskih sester in posle-dično zmanjševanje kakovosti v obravnavi kroničnih bolnikov, ki bodo stanovalci domov za starejše. Od takih usmeritvah države je težko postavljati vizijo zdravstvene nege v insti-tucionalnem varstvu. Naša vizija je namreč ustanovitev oddelka negovalne bolnišnice, saj po kriterijih, ki so postavljeni že danes, imamo kar 30 stanovalcev, ki spadajo v obravnavo v negovalni bolnišnici.

Na področju ZNO v DSR smo začeli spremljati 3 kazalce kakovosti, in sicer: razjede zaradi pritiska, prenos MRSA in incidente (padce stanovalcev, vbode pri osebju …) Spre-mljanje izvajamo dve leti, zato še o trendu zmanjševanja ali porast ne moremo govoriti.

Psihofi zične obremenitve izvajalcev ZNO so enormne, zato je pri starejših delavcih veliko odsotnosti zaradi okvar lokomotornega aparata, utrujenosti in stresa.

Na srečo pa imamo v DSR zelo nizko fl uktuacijo zaposlenih. Ta pa dokazuje, da kljub obremenitvam zaposleni najdemo zadovoljstvo, s katerim premagujemo negativizme.

Starost je modrost in le to naši stanovalci prenašajo tudi na nas. Znamo prisluhniti eni drugim, znamo se vživljati v dogajanja, preprosto, znamo delati in živeti s starejšimi.

Veliko vlagamo v izobraževanje zaposlenih, tako na strokovnem področju kot na podro-čju medosebnih odnosov.

»Želimo postati najboljši med dobrimi,« to je moto, ki mu bomo sledili.

Daniela Mörec – zlati znak

Zdravstveno-negovalna služba v domu starejših Lendava

Jožica Hozjan,dipl. m. s., vodja zdravstveno-negovalne službe

Dom starejših Lendava je svoje prve stanovalce sprejel v novembru 1994. Začetna kapa-citeta doma je bila 122 postelj, po nadzidavi leta 2000 pa je postala kapaciteta 148 postelj. V mesecu marcu 2010 je bil odprt Dom gospodinjskih skupnosti. Tu sta dve gospodinj-ski skupnosti, ki po arhitekturi in načinu življenja delujeta kot dve veliki družini. Vsaka »družina« ima 12 članov, skupno je torej tam 24 stanovalcev.

V celotnem Dom starejših Lendava živi trenutno 172 stanovalcev. Ves čas je dom polno zaseden, pogosto pa se zgodi, da smo prisiljeni odzvati se na probleme v okolju in spre-jeti stanovalca na dodatno posteljo.

Trenutno zaposluje dom 89 delavcev, od tega 81 zaposlenih za nedoločen čas in 7 za določen čas.

Osnovno dejavnost izvajajo: skupna služba in računovodstvo, zdravstveno-negovalna služba, služba prehrane in tehnična služba.

Zdravstveno-negovalno službo sestavlja 41 delavcev. Od tega je 23 bolničarjev-negoval-cev (od tega štirje za določen čas), 13 zdravstvenih tehnikov, 3 diplomirane medicinske sestre, fi zioterapevtka in delovna terapevtka.

Razen tega so zaposleni še trije pripravniki za obdobje 6 mesecev, in sicer dva bolni-čarja-negovalca in ena zdravstvena tehnica.

Vodja zdravstveno-negovalne službe je dipl. m. s. Jožica Hozjan.Delo je organizirano tako, da je zagotovljena 24-urna nega in oskrba za vse stanovalce

doma. Velik poudarek dajemo spoštljivemu odnosu do starostnikov, upoštevanju njihove osebne integritete in ohranjanju njihovega dostojanstva v zdravju, bolezni in tudi ob pri-pravi na mirno smrt. Na področju zdravstvene nege smo medicinske sestre samostojne in planiramo svoje delo po procesu zdravstvene nege. Koncept dela v Domu starejših Len-dava zahteva nenehno usklajevanje skupnih nalog in zato dnevno konzultacijo z drugimi enotami in med posameznimi sodelavci v timu. Strokovno delo usklajuje v domu stro-kovni kolegij. Sestavljajo ga: direktorica, ki je tudi vodja strokovnega kolegija, socialna delavka, delovna terapevtka, fi zioterapevtka, oddelčni medicinski sestri in vodja zdra-vstvene nege. Po potrebi se sestane še strokovni kolegij v razširjeni sestavi, ko sodelujejo tudi vsi vodje posameznih enot.

Delavci zdravstveno-negovalne enote se srečujemo na svojih strokovnih sestankih enkrat tedensko.

Zaposleni se redno izobražujemo na seminarjih, ki so organizirani za delavce v domo-vih za starejše ali obravnavajo teme, pomembne za delo s starostniki. Večji poudarek smo dali izobraževanju za delo z ljudmi z demenco. Enkrat letno je organizirana strokovna ekskurzija za delavce doma, ko spoznavamo druge podobne domove po Sloveniji in tudi v sosednjih državah. Za izobraževanje je med delavci povečano zanimanje, odkar je uve-deno zbiranje licenčnih točk. Na žalost pa nam fi nančna situacija v času krize ne dovo-ljuje udeležbe na vseh seminarjih, ki bi se jih želeli udeležiti.

Za zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva dnevno prihajata v dom zdravnica in medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Lendava. Enkrat tedensko prihaja v dom psihiater, enkrat mesečno pa so v Zdravstvenem domu Lendava obravnavani diabetiki.


Zdravstvena nega starostnika se v Domu starejših Lendava izvaja po procesni metodi dela. Pri tem uporabljamo računalniško opremo za planiranje negovalnih intervencij in specialističnih ter kontrolnih pregledov, za dnevno poročilo zdravstvene nege o posa-meznem stanovalcu in za mesečno poročilo kategorij zdravstvene nege. Računalniško se vodijo tudi storitve zdravstvene nege in mesečno obračun storitev.

Vse štiri faze procesa zdravstvene nege so dokumentirane. 1. faza: Ugotavljanje potreb se začne še pred sprejemom starostnika v zavod, saj komi-

sija za sprejeme glede na posameznikove potrebe planira namestitev na bolniški ali stanovanjski oddelek, v eno-, dvo- ali večposteljno sobo. Nato se pri sprejemu izpolni zdravstveni sprejemni list, iz katerega zdravstveno-negovalni tim lahko načrtuje zdra-vstveno nego.

2. faza: Načrtovanje zdravstvene nege se izvaja timsko. Pri izdelavi individualnega načrta za vsakega stanovalca namreč razen medicinske sestre sodeluje še socialni dela-vec, fi zioterapevt in delovni terapevt. Tako je načrt zdravstvene nege del timsko izde-lanega individualnega načrta. Sprotno načrtovanje se izvaja ustno na sestankih Službe zdravstvene nege in oskrbe, pisno pa se vodi tudi v Raportni knjigi in računalniško.

3. faza: Izvajanje zdravstvene nege se izvaja po standardih in se sprotno dokumentira v Rapotni knjigi: pomembnejše stvari v zvezku, čisto vse pa v Raportni knjigi računalnika.

4. faza: Vrednotenje izvajamo z občasnimi anketami o počutju stanovalcev. Sprotno vrednotenje se izvaja po vsaki obravnavi stanovalca doma starejših.

Najpogostejše negovalne diagnoze so:1. Defi cit v samonegi: kopanje, osebna higiena2. Spremenjeni miselni procesi (oseba je motena v kognitivnih procesih in

aktivnostih)3. Slaba fi zična mobilnost4. Popolna inkontinenca5. Obstipacija6. Možnost nastanka razjede zaradi pritiska7. Motnje v ritmu spanja

Dolžnost medicinske sestre je, da ustvarja toplo in razumevajoče vzdušje, ki nudi var-nost, in pozitivno vpliva na ostarelega človeka. Tako bo dosegla pomemben zdravstveno-vzgojni cilj, da si bo starostnik prizadeval čim dalj ostati samostojen in dejaven.

Delavci zdravstvene nege so največ v stiku s stanovalci in je od njih tudi najbolj odvisno dobro počutje stanovalcev. Stari ljudje prav dobro čutijo, če so v neki skupnosti sprejeti z razumevanjem in spoštovanjem ali ne. Zato se pri svojem delu trudimo ves čas izražati spoštovanje in prijaznost do vseh stanovalcev, pri tem pa upoštevati načelo humanosti, enake obravnave vseh stanovalcev, ohranjanja poklicne skrivnosti in ohranjanja človeko-vega dostojanstva.

Dom starejših občanov v Ljutomeru

Dragica KosmajerSMS

Dobro vemo, da to, kar delamo, ni nič drugega, kakor kapljica v morje. A če ne bi bilo te kapljice, tudi morja ne bi bilo. Mati Terezija

Dom starejših občanov Ljutomer od leta 2001 stoji v Lju-tomeru, metropoli Prlekije, ki je tudi izven meja Slovenije poznana po dobrem vinu in kasaškem športu.

DSO Ljutomer kot javni socialno-varstveni zavod, kate-rega ustanovitelj je Vlada RS, je bil zgrajen leta 2001 s sredstvi države in občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej. Iz navedenega razloga v prvi vrsti pokriva potrebe po domskem varstvu omenjenih občin (skupno okrog 19.000 prebivalcev).

DSO Ljutomer izvaja institucionalno varstvo starejših oseb kot svojo osnovno dejavnost, ob tem pa še druge storitve: dnevno varstvo, socialna oskrba v oskrbovanih stanovanjih, vključevanje starejših iz okolja v dejavnosti doma, usluge domske kavarne, prehrana za zunanje uporabnike in še nekatere druge.

Poleg oskrbe in zdravstvene nege nudi tudi splošno zdravstveno varstvo v domski ambulanti (zdravnik splošne medicine, nevropsihiater), fi zioterapevtske storitve, dejav-nosti v okviru delovne terapije, možnost dnevnega varstva storitve socialne oskrbe in zdravstvene nege za stanovalce oskrbovanih stanovanj, prehrano za zunanje uporabnike, usluge domskega bifeja, frizerske storitve za stanovalce, priključek na CTV in telefonsko linijo v vsaki sobi, aktivno sodelovanje stanovalcev pri kreiranju življenja v domu, vklju-čevanje v skupine za samopomoč, prostovoljno delo, družabne igre in rekreacijske dejav-nosti (balinanje, pikado itd.), praznovanje rojstnih dni, organiziranje izletov, piknikov in drugih družabnih srečanj ter izvajanje raznih kulturnih prireditev.

Trenutno DSO Ljutomer ponuja socialno oskrbo in zdravstveno nego 150 stanovalcem, v 65 dvoposteljnih, 16 enoposteljnih in 2 triposteljnih sobah. Na stanovanjskem delu je 52, na negovalnem pa 98 postelj. Poleg bivalnih ima dom vrsto skupnih prostorov: avla z bifejem, jedilnica, večnamenski prostor, ambulanta, prostori za fi zioterapijo in delovno terapijo, jedilnice, dnevni prostori, delilne in čajne kuhinje na oddelkih itd.

Za stanovalce v domu skrbi 70 redno zaposlenih ter 10 oseb vključenih v program jav-nih del. Delo poteka v petih organizacijskih enotah: služba zdravstvene nege in oskrbe, služba za prehrano, strokovne službe, splošno tehnična služba in računovodska služba.

Službo zdravstvene nege vodo glavna medicinska sestra Danica Korošec, dipl. m. s..Zaposlen kader je sorazmerno mlad, motiviran, strokovno usposobljen, iznajdljiv, učljiv

in odprt, predvsem pa je potrebno poudariti uvajanje vodenja sistema kakovosti in zna-čilnosti učeče se ustanove.

Med več prednostmi našega doma bi izpostavili samo nekatere, ki sledijo v nadaljevanju.Dom ima izjemno lokacijo. Nahaja se v neposredni bližini centra mesta, nekaj minut


hoje do vseh pomembnih javnih institucij in cerkve. Dom objemajo stoletni hrasti, ki sim-bolizirajo prvi slovenski tabor iz leta 1869.

Zgradba doma je nova, sodobna, prijazna za bivanje, s funkcionalno notranjo zasnovo, z veliko svetlobe in številnimi kotički za posedanje in druženje.

Okolica doma je lepo in skrbno urejena ter stanovalcem dobro prilagojena.Dom odlikuje majhnost, saj omogoča neposredne in pristne medosebne odnose in

komuniciranje med vsemi, ki se v domu srečujemo. Dom v vseh temeljnih funkcijah deluje nad nivojem razpoložljivih kapacitet in tako

uspešno uresničuje svoje poslanstvo.

V letu 2010 zasledujemo prioritete, ki gredo predvsem v naslednje smeri:• ohranjanje in krepitev konkurenčnih prednosti doma,• tekoče spremljanje in obvladovanje vseh vrst stroškov,• izboljševanje pogojev bivanja za stanovalce,• izboljševanje pogojev dela za zaposlene,• širjenje ponudbe storitev za stanovalce in zunanje uporabnike,• vodenje modela kakovosti E-Qalin.

Kapljica na kapljico - vse v upanju na zadovoljstvo naših stanovalcev in zaposlenih!

Dom starejših Ljutomer

DOSOR, Dom starejših občanov d.o.o., Radenci

Suzana Divjakdipl. m. s.

IZVLEČEK

Vse kar se odraža dandanes na kakovostni zdravstveni negi je povezano z odnosi. Sodobni pristop k oskrbovancu, naj bo to v ambulanti, v bolnišnici ali v domu, kakor tudi na domu samem temelji na znanju, strokovnosti, komunikaciji in individualnem pristopu. V obrav-navo je potrebno vključevati svojce in ožjo okolico.

UVOD

Kakovost zdravstvene nege se dandanes ne odraža več na samem opravljenem delu, ki ga izvajalci izvajajo. Pomembno je veliko več. Nenehno je potrebno iskati nove izbolj-šave, nove cilje, sprejetost drugačnosti (invalidnost, duševne spremembe …), jih usmerjati k zdravju, izboljšanju kakovosti bivanja in življenja.

Kljub tolikim sredstvom, medijem, ki so na razpolago, so ljudje še vedno v določenih stvareh slabo osveščeni, še vedno se izkorišča premalo narava, še vedno se premalo pou-darja preventiva. Bolni ljudje vse pogosteje iščejo pomoč pri zdravnikih, kateri pa žal veli-kokrat morajo uporabiti zdravila. Naloga nas, zdravstvenih delavcev, je iskati preventivne ukrepe za ohranjanje zdravja, vzpodbujati ljudi, da ohranjajo pozitivno samopodobo, da poiščejo sami rešitve in s tem pripomorejo k osebnemu zadovoljstvu. Na to pri svojem delu velikokrat pozabljamo. Ni vse v opravljanju zdravstvene nege in oskrbe, topla beseda, pri-jazen nasmeh, sočutje, pogovor in pomoč pri iskanju rešitev bo velikokrat odtehtala pre-nekatero kemično sredstvo.


DOSOR DOM STAREJŠIH OBČANOV RADENCI

PREMISA DOSOR-JA • Ljudje v tretjem življenjskem obdobju niso homogena skupina in imajo pravico do

zadovoljevanja svojih individualnih potreb.• Razbiti je potrebno stereotipe o starosti.

DOSOR je dom, ki nudi bivanje, zdravstveno nego in socialno oskrbo 176 stanovalcem. Zgrajen je bil leta 2008. Prvemu stanovalcu so bila odprta vrata že 14. julija 2008. Dom ima 8 dvoposteljnih apartmajev z možnostjo samostojnega kuhanja, enoposteljne sobe s souporabo kopalnice, enoposteljne in dvoposteljne sobe z lastnimi kopalnicami. Zaposle-nih v DOSOR-ju nas je 80. V samo zdravstveno nego in oskrbo je vključenih poleg osta-lih sodelavcev 47 oseb (DMS, ZT, bolničarji-negovalci in gospodinje).

V domu je frizerski salon, pedikura, trgovina z ortopedskimi pripomočki, trgovina na drobno, kjer je možnost nakupa izdelkov Dosor-ja (pecivo, izdelki delovne terapije). Dvakrat tedensko je organizirana stojnica, tržnica s svežim sadjem in zelenjavo, enkrat mesečno pa stojnica z oblačili. V sklopu DOSOR-ja so še: telovadnica, kavarna, dodatne storitve fi zioterapije in masaže, v okolici doma pa je fi zioterapevtska steza. V samem domu ima pisarno Društvo upokojencev Radenci, ki z našimi stanovalci delijo številne priredi-tve, delavnice, srečanja in druženja ob družabnih igrah in še bi lahko naštevali. V domu je velika knjižnica, ki omogoča vsakemu izmed stanovalcev izbiro knjig, dnevno pa v njej vršijo dežurstvo člani DU Radenci. Imajo možnost rednega obiska mesečno svete maše v domu.

V samem domu pa je organizirana ambulanta vsak ponedeljek, torek in četrtek popol-dan, ki jo izvaja dr. Bojana Marič. Smatramo, da je za starejšega človeka ključna ponudba zdravstvenih storitev na enem mestu, zato v DOSOR organizirano prihajajo; infektolog, ki je ne pogrešljiv na področju ran, nalezljivih bolezni, psihiater, ki je v veliko pomoč na oddelku demence ter diabetolog, saj je stopnja tveganja pri stanovalcih z diabetesom (in teh je več kot 1/3) visoka. Prizadevamo si pridobiti še strokovno osebo za zobozdravstveno oskrbo. Žal je omenjeno področje v institucijah za stare preveč podcenjeno.

Kot del redne oskrbe delujejo v domu fi zioterapija, delovna terapija in dnevni center, kjer strokovnjaki stanovalce osebno in vsakodnevno spodbujajo k fi zični in intelektualni kondiciji. Stanovalcem in vsem drugim ljudem so na voljo masaže. Prihaja maser po dogo-voru naročenih. Storitev fi zioterapije se izvaja tudi za trg.

Vrata našega doma so odprta vsem ljudem ožje in širše okolice od jutra do poznega večera, saj v večernih urah porabijo čas za telovadbo, ples in ostale prireditve. Številne naše prireditve so organizirane za širšo okolico.

Vsem stanovalcem želimo nuditi topel, udoben dom, v katerem se bodo dobro počutili, imeli možnost nadaljevati svoje delo, obnavljati sposobnosti, ki so jih že pozabili ali ohra-njati le te. Vsem nudimo zdravstveno in socialno oskrbo, jim pomagamo k uresničitvi

ciljev, ki jih želijo dosegati. Čim več jim želimo nuditi tudi strokovne podpore v sami bole-zni. Seveda pa so naše možnosti, glede na to, da nismo bolnišnica in da nimamo 24-urnega zdravstvenega nadzora ter vseh potrebnih aparatur, omejene. Zato zelo dobro sodelujemo s SBMS in drugimi specialisti, kamor napotimo naše stanovalce, ko izčrpamo lastne zmo-žnosti nege in oskrbe. V prihodnje želimo, da se v obravnavo stanovalcev vključi čim več strokovnjakov specialistov na različnih področjih (fi ziater, internist, zobozdravnik …).

Želimo nadaljevati s strokovnimi izobraževanji oz prenosom strokovnih vsebin za stro-kovne sodelavce v negi na področju celotne Slovenije in tudi tujine. V letu 2009 smo orga-nizirali 1. DOSOR-jeve strokovne dneve in 14 dni gostili strokovno delegacijo iz Tajvana. Znanje, ki ga imamo, želimo širiti, a hkrati pridobivati nova znanja in nove ideje za še boljše delo.

Na področju zdravstvene nege težimo k individualni obravnavi, strokovnosti in dobri komunikaciji s stanovalcem, svojci in zaposlenimi. Želimo biti prepoznavni v slovenskem in širšem območju. Že po sami sestavi enot se razlikujemo od drugih domov. Negovalni oddelek ni ločen od stanovanjskih oddelkov. To zahteva veliko mero organiziranosti in razporejanja kadra, a vendar pripomore k dobrobiti stanovalcev, saj vzpodbuja k ohranja-nju samostojnosti in samopodobe.

Stanovalci se vsakodnevno vključujejo v organizirane aktivnosti v domu (telovadba, delovna terapija, družabne igre, tombola, delavnice, pevski zbor,skupina za samopomoč, prireditve, sprehodi, izleti …), ki jih ni malo.

Včasih sami potožijo, da so že utrujeni in se katere ne udeležijo. Kdor želi sodelovati mu ni nikoli dolgčas. Veliko je stanovalcev, ki nadaljuje svoje delo (vodijo pripravo časopisa, prirejajo igre, igrajo na instrument, pišejo pesmi …). Vsi pa imajo možnost sodelovanja v aktivnostih po etažnih kuhinjah, ki jih vodijo gospodinje: s pesmijo, pogovorom, obiskom trgovine, praznovanja rojstnih dni in ostalih prireditev.


Obravnava je multidisciplinarna, zaposleni iz raznih področij zdravstvene in socialne oskrbe se med seboj povezujemo in dopolnjujemo. V bistvu vsakodnevno zadovoljujemo več, kot zgolj osnovne človekove potrebe. Kvaliteta bivanja, varnost in strokovna pomoč, so pri nas pomemben temelj. Svoje poslanstvo pa vidimo v zadovoljevanju psiholoških in socioloških potreb ter razvijanju samospoštovanja v obdobju starosti.

Delo v DOSOR-ju zahteva drugačne ljudi. Ljudi, ki imajo svoje vrednote jasno opredeljene in jih tudi živijo. Najvišje uvrščene osebnostne lastnosti morajo biti odgovornost, empatija in samodisciplina. Večine stvari se človek priuči, nauči, izuri, osebnost pa si odgovorno gradi sam. Sodelavec DOSOR-ja je lahko samo srčen človek, ki mu njegovo delo ni le vir zaslužka, ampak vidi v njem del izpolnitve svojega poslanstva.

ZAKLJUČEK

Kljub temu, da se na področju domskega varstva starejših v Sloveniji vzpostavlja precej-šnja konkurenca (ponudba na posameznih področjih že presega povpraševanje) smo pre-pričani, da bo DOSOR s pravo poslovno politiko in dobrim delo prepoznavna lokacija za kvalitetno bivanje starejših oseb. Želimo postati najbolj prepoznavna institucija za bivanje in aktivnosti v obdobju starosti na področju SV Slovenije. Biti vodilni razvijalec storitev, produktov in dobrih praks v omenjeni regiji za ciljno skupino starejših.

S skupnimi močmi in motiviranostjo, z aplikacijo znanja in izkušen, z jasno zastavljeno vizijo in cilji, bo mogoče uspeti v tržnih razmerah branže. Učenje, fl eksibilno prilagaja-nje spremembam in izgradnja novih temeljev na področju domskega varstva starejših so ključni atributi za uspešno delo in poslovanje v danem trenutku in pogojih.

Dom starejših Gornja Radgona

Zvonka Brus Hladendipl. m. s.

Leta 2008 smo v Gornji Radgoni odprli dolgo pričakovani Dom starejših občanov. Nahaja se ob reki Muri na eni strani in novo nasajenim mestnim parkom na drugi strani, istoča-sno pa vendarle še dovolj blizu vsem obstoječim infrastrukturnim objektom. Zaposlenih nas je 70 delavcev, od tega 40 v negovalni službi.

Negovalno službo vodi Zvonka Brus Hladen, dipl. m. s..V prelepi stavbi smo ustvarili dom z »dušo« za naše stanovalce. Oblikovali smo time

v zdravstveno negovalni službi, katero s ponosom predstavljamo in zagotavljamo zdra-vstveno nego najzahtevnejšim stanovalcem.

Medicinske sestre smo tukaj opravljale pionirsko delo, vsaka na svojem delokrogu. Zaposleni sva dve diplomirani medicinski sestri, delovni terapevt, fi zioterapevt, zdra-

vstveni tehniki, bolničarji-negovalci, gospodinje in strežnice. Dom je razdeljen na bivalni del, negovalni del in varovani oddelek. V hiši smo medicinske sestre tiste, ki se znamo in se tudi vključimo v vsako dejavnost v hiši, pa naj bo to od strokovnih predavanj, do zdra-vstveno-vzgojnega dele, dela z zdravniki (psihiater, fi ziater, domski zdravnik) se vključiti v pevski zbor, ali prisluhniti in se pogovoriti s svojci. Medicinske sestre oziroma zdra-vstveni tehniki, bi v domovih morali imeti »specializacije iz vseh vej zdravstvene nege«, saj je značilnost današnjega stanovalca v domu polimorbidnost.

Zdravstveni tehniki in medicinske sestre se moramo torej na takem delovnem mestu ne samo neprestano izobraževati, ampak imeti zelo široko znanje. Sestre pa (da vse to dosežemo) se moramo vključevati v svoj »ceh« to je strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. V naši hiši sem kot dolgoletna članica tega dru-štva animirala zdravstvene tehnike in smo vsi vključeni v društvo. V njem se bogatimo z znanjem, se izobražujemo, si potožimo svoje težave in probleme ter obiskujemo ekskurzije in izlete. Na ta način se medsebojno spoznavamo sodelavci med seboj in v regiji.

Vključili smo se v vzgojno-izobraževalne programe, tako da zadnje leto pri nas oprav-ljajo vaje, praktični pouk ter pripravništva študenti medicine in dijaki ter študenti zdrav-stvenih šol.


Naj se predstavimo − Dom Janka Škrabana

Mojca ErjavecZT

Dom Janka Škrabana je še zelo mlad dom. Stari nismo še niti 2 leti. Smo zasebni dom s koncesijo. Pod našo streho stanuje 80 stanovalcev, od tega 53 žensk in 27 moških.

V domu izvajamo strokovno zdravstveno nego. Sodelujemo z Zdravstveno postajo Bel-tinci. Imamo domsko zdravnico, ki ima svojo ambulanto v pritličju doma.

Od naše pomoči je popolnoma odvisnih 46 stanovalcev. Večino nepomičnih stanovalcev čez dan posedamo v vozičke. Za izvajanje strokovne zdravstvene nege potrebujemo ustre-zno izobražen kader. Redno zaposlenih nas je 6 zdravstvenih tehnikov, 9 bolničarjev-negovalcev in ena diplomirana medicinska sestra. Smo zelo mlad kader z malo delovnimi izkušnjami, zato nam je včasih še posebej težko. Za dosego večje kakovosti zdravstvene nege se trudimo s tem, da se v čim večjem številu udeležujemo strokovnih predavanj v regiji in izven nje.

Glavna medicinska sestra doma je Valentina Goršak Lovšin, dipl. m. s..

Delo s starejšimi ljudmi je zelo naporno, a hkrati tudi zelo lepo. Z našimi stanovalci smo doživeli že veliko dragocenih trenutkov. Vsakega stanovalca obravnavamo kot posa-meznika, ki je v svojem življenju prehodil težko pot. Vsak ima svojo življenjsko zgodbo iz katere se lahko tudi mi kaj naučimo, če mu le prisluhnemo. Oddelka za obolele za demenco nimamo, ker želimo, da se naši stanovalci z demenco ne počutijo odrinjene, vključujemo jih v vse dnevne aktivnosti z drugimi varovanci, kjer se zelo dobro počutijo.

V našem domu je zelo pestro. Naš delovni inštruktor vsak dan s stanovalci telovadi, nato pa sledi druženje v delovni terapiji, kjer se vrsti pestra paleta delavnic. Vsak drugi teden nas obišče tudi frizerka, ki poskrbi, da so pričeske naših varovancev lepe in ure-jene. Decembra smo delavci doma pripravili jelkovanje za stanovalce, marca pa proslavo ob dnevu žena. Imamo tudi skupino za samopomoč, ki jo vodita delovni inštruktor in socialna delavka. Postali smo tudi učna baza za dijake. Ko si naši stanovalci zaželijo bra-nja, si lahko knjige izposodijo v domski knjižnici.

Za prehrano skrbijo pridne kuharice, ki vedno poskrbijo, da nismo lačni. Da so obla-

čila stanovalcev čista, zlikana in lepo zložena skrbijo v pralnici. Za to, da so sobe čiste in da vse deluje, ter da imamo urejeno okolico doma, pa skrbijo naše strežnice in hišniki.

Ker smo še zares mlada ekipa in je za večino izmed nas to prva redna zaposlitev, smo v ta dom prihajali z mešanimi občutki. Bili smo srečni, polni idej, pričakovanj, a hkrati pre-strašeni. Bilo nas je strah, kako bo, ali se bomo ujeli kot ekipa, se bomo med sabo razu-meli, bomo prijatelji, nas bodo varovanci sprejeli, nas vzeli za svoje in ne nazadnje koliko vsega se bomo še morali naučiti. Vendar s časom ta strah mine. Nabiramo si strokovne izkušnje ter modrost srčnosti in topline za naše stanovalce doma.

Postali smo dobri sodelavci in tudi prijatelji. Znamo si pomagati med seboj, delamo tim-sko, skupaj rešujemo težave. Čutimo, da nas stanovalci imajo radi in smo del njihovega drugega doma. Za nas ni večje sreče kot ta, ko vidimo, da so naši stanovalci srečni, zado-voljni z nami, ter da se počutijo dobro, hkrati pa varno v naši prisotnosti.

Skozi naše delo pa naj nas spremljajo te besede:Ko bom nekoč star, Takrat ne pozabite,ko ne bom več mogel vedeti, kaj sem v svojem življenju doživel,kaj je dobro in kaj slabo zame … imejte razumevanje do mene, četudi kdaj mojega vedenjaKo boste morali misliti in delati namesto mene, ne boste razumeli. ko se bom vedel kot otrok, ko bo moj strah pred sedanjim trenutkom Kljub temu sem človek, ki želi,izzival agresijo … da z njim delate dostojanstveno.

(Gerda Reinhardt - Prošnja starega človeka)


Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota

Ana Fujsdipl. m. s.

Ivana Žilavecdipl. m. s.

Zdenka Verban-Buzetiprof. zdrav. vzgoje

Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je javni zavod. Ustanovila ga je Vlada Repu-blike Slovenije, za izvajanje socialno-medicinske, higienske, epidemiološke in zdrav-wstveno-ekološke dejavnosti. S svojo dejavnostjo pokriva pomursko regijo s 27 občinami in 121 812 prebivalci.

Naloga zavoda je krepitev zdravja in preprečevanje bolezni prebivalcev pomurske regije, spremljanje vpliva dejavnikov tveganja na zdravje prebivalstva v regiji, ter predlaganje ukrepov za izboljšanje zdravja. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota sledi sodob-nim načelom javnega zdravja, s pomočjo dodatno izobraženih zaposlenih zdravstvenih delavcev in sodelavcev. V obstoječi javno zdravstveni tim so vključeni strokovnjaki iz dru-gih področij, kar omogoča celovit pristop k krepitvi in ohranjanju zdravja.

Zavod opravlja dejavnost v treh oddelkih z sedmimi enotami:

Znotraj zavoda je ustanovljena enota za raziskovanje, ki funkcionalno povezuje strokov-njake vseh oddelkov pri izvajanju regijskih raziskav in sodelovanju pri nacionalnih in mednarodnih raziskavah.

Na zavodu za zdravstveno varstvo imamo 52 zaposlenih, od teh je 32 zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, med njimi je 11 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 1 z univerzitetno izobrazbo, 4 z visoko in 6 s srednjo izobrazbo.

ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO

Oddelek je v zadnjih desetih letih doživel temeljito organizacijsko in strokovno spre-membo. Poleg nalog s področja zdravstvene statistike in vzgoje, se je začela intenzivna dejavnost na področju krepitve zdravja. Dodatno izobraženi zdravniki in medicinske sestre, zdravstveni sodelavci in strokovnjaki na drugih področjih, razvijamo in izvajamo kulturi primerne programe in aktivnosti na področju krepitve zdravja prebivalstva v lokalnih skupnostih.

Posebej je pomemben program »Živimo zdravo«, priznan s strani mednarodne stro-kovne javnosti, med drugim tudi od Svetovne zdravstvene organizacije, namenjen krepi-tvi zdravja v lokalni ruralni skupnosti. Ta program uspešno izvajamo že deset let v lokal-nih ruralnih skupnostih Pomurja in je pilotno prenesen v druge slovenske regije. Program je angleški nacionalni institut za socialni marketing izbral za enega izmed treh najboljših v Evropski skupnosti ter o njem posnel dokumentarni fi lm. Strokovnjaki z oddelka smo razširili delo s področja dejavnikov tveganja na determinante, ki vplivajo na zdravje ter zmanjševanje neenakosti v zdravju.

Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota

Pomemben vir pridobivanja znanj in veščin na novih področjih dela so projekti, v katerih sodelujemo s partnerji iz okolja, sosednjih držav ter Evropske skupnosti. Rezultat enega izmed projektov je izdelava regijske strategije za zmanjševanje neenakosti v zdravju, kar nam je odprlo novo področje dela in razumevanja javnega zdravja, ter prispevalo k naši vodilni vlogi na področju krepitve zdravja v Sloveniji.

Dodatna znanja, pridobljena v kontinuiranem formalnem in neformalnem izobraže-vanju, nam omogočajo strokovno sodelovanje pri izvajanju celovitih pristopov v krepi-tvi zdravja.

ODDELEK ZA HIGIENO IN EPIDEMIOLOGIJO

Enota za nalezljive bolezniV enoti za nalezljive bolezni izvajamo programe za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, katerih cilj je zagotoviti učinkovite in varne ukrepe ter naglo odzivanje na dogodke, ki pomenijo tveganje za javno zdravje.

V okviru tega spremljamo nalezljive bolezni, ki vključuje epidemiološko poizvedova-nje, zaradi odkrivanja virov okužbe in poti širjenja ter svetovanje bolnikom in kontak-


tom. Izvajamo in koordiniramo obvezna in neobvezna preventivna cepljenja v regiji. Obli-kujemo enotne doktrine, navodila in priporočila za strokovno in splošno javnost ter jih posredujemo ustreznim uporabnikom preko različnih medijev obveščanja (e-pošta, inter-netna stran ZZV, radio). Opravljamo zdravstveni nadzor oseb, ki pri svojem delu prihajajo v stik z živili v skladu z epidemiološkimi indikacijami ali odločbo zdravstvene inšpekcije. Pri zdravstvenih pregledih opravljamo tudi strokovno svetovanje o možnostih prenosa nalezljivih bolezni pri delu vsakega posameznika.

Enota za zdravstveno ekologijo in higieno prehraneV enoti opravljamo nadzor nad kakovostjo in varnostjo pitne vode, živil in kopalnih vod. V okviru tega izvajamo krajevne oglede vodooskrbnih objektov, odvzemamo vzorce vod in živil za bakteriološke in kemične analize, izdelujemo strokovna mnenja in svetovanja glede odprave ugotovljenih pomanjkljivosti z namenom zagotavljanja varne in kakovostne pitne vode, živil in kopalnih vod. Kot odgovorna oseba na določenih vodooskrbnih siste-mih skrbimo za učinkovito izvajanje HACCP sistema. Sprejemamo enotna doktrinarna stališča ter zagotavljamo informiranost in osveščenost splošne in strokovne javnosti o vse-binah in o problematiki s področja varnosti pitne vode, živil in kopalne vode preko raz-ličnih medijev obveščanja (internetne strani, radijske oddaje).

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobotase tudi aktivno vključujemo v del Strokovnega društva medicinskih sester,

babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja.

Enota za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijoV enoti opravljamo ukrepe za obvladovanje mikrobov (dezinfekcije), insektov (dezinsek-cije) in glodavcev (deratizacije) s ciljem obvladovanja in preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni. Storitve izvajamo v delovnih organizacijah, naseljih, šolah, vrtcih, v obratih za proizvodnjo in promet z živili in drugje. Deratizacija je zakonsko opredeljen ukrep in se izvaja dvakrat letno. Ukrepi dezinfekcije in dezinsekcije se izvajajo na podlagi epidemio-loških indikacij in naročilu strank.

ODDELEK ZA MIKROBIOLOGIJO

Oddelek za mikrobiologijo je sestavljen iz dveh enot (laboratorijev).Laboratorij za medicinsko mikrobiologijo izvaja regionalno mikrobiološko diagnostiko

za zdravstvene organizacije v Pomurju. Preiskujemo človeške vzorce na prisotnost povzro-čiteljev nalezljivih bolezni in na občutljivost bakterij za antibiotike. Laboratorij ima sistem kakovosti, ki ga predpisuje »Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine« in ima dovoljenje Ministrstva za zdravje za delo na področju mikrobiologije. Rezultati laboratorija se uporabljajo za zdra-vljenje posameznih bolnikov in za epidemiološko dejavnost. Regionalno strokovno sode-lujemo z zdravstvenimi organizacijami, predvsem z regionalno bolnišnico (komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb in komisija za antibiotike) in z domovi starejših obča-nov. Raziskujemo na področju proti antibiotikom odpornih bakterij ter s svojimi podatki sodelujemo v nacionalnih in mednarodnih epidemioloških raziskavah.

V enoti za sanitarno mikrobiologijo opravljamo mikrobiološke preiskave živil, vzor-cev okolja na snažnost in za nadzor laboratorijskega in bolnišničnega okolja, analiziramo spore za biološko kontrolo sterilizacijskih postopkov in vzorce na sterilnost, kozmetične proizvode, farmacevtske proizvode ter vode. Laboratorij za pitne vode, kjer analiziramo vzorce pitnih in kopalnih vod, ima sistem kakovosti v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025:2005 in je akreditiran za izvajanje standardne metode Kakovost vode – Ugota-vljanje števila mikroorganizmov, sposobnih tvorbe kolonij – Štetje kolonij z nasajanjem v hranljivi agar (SIST EN ISO 6222:1999).

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki so zaposleni na vseh enotah zavoda. Na podro-čju vseh dejavnosti se sproti prilagajamo novim strokovnim dognanjem in strmimo za izboljšanje kakovosti našega dela. Pri svojem delu se povezujemo in sodelujemo tudi z drugimi zavodi, nevladnimi organizacijami in lokalno skupnostjo.

Imeti sonce,da te pogreje,

luno, ki te spravi spat.Drevo, da posodi senco -

travo, ki uteži tvoj korak inimeti roko, ki te vedno čaka.

Kaj naj si človek želi še več, ...


Zdravilišče Radenci

Vladka Bavčardipl. m. s.

Na obrobju Panonske nižine, v zeleni pokrajini bogati z žitnimi polji in vinorodnimi griči, ob reki Muri, se je ob bogatih darovih narave razvilo zdravilišče Radenci, ki je eno največ-jih zdravilišč v Sloveniji.

Pokrajina je bogata z mnogimi izviri mineralne vode, iz tega tudi izhaja znana legenda o pridnih škratih, ki so pod zemljo kopali rove in s tem utirali pot mineralni vodi.

Prvi je opazil zdravilne učinke radenske vode leta 1833 Karel Henn in je kot priznan zdravnik leta 1869 napolnil prvo steklenico mineralne vode, ki je kmalu postala poznana po vsej Evropi, hkrati pa je začel uvajati zdravilne kopeli. In tako so leta 1882 Radence obiskali že prvi gostje.

Ljudje so kmalu opazili ugodne učinke mineralne vode, kar je vodilo do nastanka zdra-viliškega turizma. Leta 1964 je bil zgrajen Zdraviliški dom z ambulantami, organiziran je bil hospitalij, uvedla se je dežurna služba.

Kot Zavod za rehabilitacijo srčnih in ledvičnih bolnikov je bilo leta 1966 Zdravilišče Radenci tudi registrirano.

Danes je Zdravilišče Radenci sodoben zdraviliški kompleks, sestavljajo ga hotel Radin, hotel Miral, hotel Izvir, del tega kompleksa je tudi prvi zgrajeni hotel v zdravilišču, prej imenovan hotel Terapija, ki je bil leta 2009 v celoti prenovljen.

Zdravilišče se poleg tega, da nudi storitve za zdravje in dobro počutje svojih gostov, ponaša tudi s kongresnim centrom, kopališkim delom, ki vsebuje 10 večjih in manjših notranjih in zunanjih bazenov, s 1.460 kvadratnimi metri vodnih površin, katerih tempe-ratura se giblje od 28 pa do 37 stopinj C. Ponudbo dopolnjuje moderno opremljen Well-ness center in fi zioterapija, z zelo usposobljenim in uspešnim timom.

Pomemben del zdravilišča predstavlja medicinski del. Nahajamo se v ambulantnem kompleksu, ki je opremljen z vsemi potrebnimi aparaturami za diagnostično obravnavo srca in ožilja.

Izvajamo laboratorijsko diagnostiko, obremenitveno testiranje na kolesu, oz. tekočem traku, spirometrijo, snemanje EKG-a, 24-urno snemanje EKG-a, UZ srca in ožilja, teleme-trijo, telemetrijo na kolesu.

Poleg ambulantnega zdravljenja izvajamo tudi zdraviliško zdravljenje oz. rehabilitacijo.Indikacije za zdraviliško zdravljenje v našem zdravilišču so: stanja po srčnem infarktu,

po operacijah na srcu ali ožilju, presaditvah srca, popuščanju srca, perkutani posegi na žilah krvni pritisk, arterijska obtočna motnja spodnjih okončin, stanje po možganski kapi, sladkorna bolezen s poznimi komplikacijami, degenerativna obolenja gibal, bolezni ledvic in sečnih poti.

Zdravstveni tim je sicer majhen, je pa zato toliko bolj utečen in usposobljen. Sestavljamo ga medicinske sestre, zdravniki internisti, zdravnik fi ziater in zunanji sodelavci (zdravniki).

Medicinski tim predstavljamo: • vodja zdravstva: Metka Pavlinjek, dipl. org. dela; višja med. sestra• glavna med. sestra: Vladka Bavčar, dipl. med. sestra• Bernardka Ferencek, srednja medicinska sestra• Petra Jud, srednja medicinska sestra• Žarko Sreš, medicinski tehnik

Lepo je, da omenimo tudi naše nekdanje sodelavce, zdaj že upokojene medicinske sestre in medicinskega tehnika, ob njihovi pomoči smo kalili znanje zdavstvene nege in ostala znanja. Med njimi je tudi naša prva glavna medicinska sestra Zdravilišča Radenci, gospa Slavica Fekonja, dobitnica zlatega znaka in njena naslednica Darja Zmazek.

Ponosni smo, da ravno v našem zdravilišču vsako leto konec maja poteka sekcija medi-cinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kardiologiji in angiologiji, katere člani smo tudi radenske medicinske sestre. Novitete in strokovne smernice poskušamo slediti z udeležbo na ostalih seminarjih, ki jih organizira Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Medicinska sestre se s svojim delom in strokovnim znanjem vključujemo v celotno obravnavo pacientov. Ta zavzema rehabilitacijo, diagnostiko, preventivo in zdravstveno-vzgojno delo.

Pokrivamo tudi 24-urno dežurstvo celotnega zdraviliškega kompleksa, nudimo pomoč in nego oslabljenim pacientom, izvajamo nadzor nad pravilnim jemanjem zdravil, oz delimo zdravila pacientom, inzulinsko terapijo, ter izvajamo vse ostale posege in postopke pri pacientih.

S svojim znanjem in izkušnjami se medicinske sestre vključujemo v številne veje zdra-vstvene nege, še posebej v zdravstveno-vzgojno delo. To poleg vsakodnevnega dela vklju-čuje tudi tedensko predavanje o dejavnikih tveganja za srčno-žilna obolenja, poučimo jih o zdravem načinu življenja, pomenu zmanjšanja telesne teže, zdravi prehrani in pomenu nadaljevanja naučenega v domačem okolju.

Cilj našega dela je zaključena, uspešna rehabilitacija, ki vključuje čut za sočloveka in je vodena po strokovnih smernicah.

Naše delo je usmerjeno k temu, da si pacient v času rehabilitacije povrne kondicijsko in izboljša zdravstveno stanje. Želimo, da je naše delo in trud kontinuirano, da se pacient zaveda, da je potrebno naučene vaje, prehrano, gibanje, pozitivno razmišljanje in zdrav način življenja nadaljevati v domačem okolju in si tako dan za dnem podaljševati življenje.

V delo s pacienti vlagamo veliko truda, zato nam vsaka pohvala, stisk roke ali solzne oči ob slovesu pacienta prijetno usedejo v dušo in olajšajo včasih našo zahtevno, ampak ljubo poklicno pot.

Bernardka Ferencek, Vladka Bavčar, Žarko Sreš, Metka Pavlinjek, Petra Jud.


Naravni park Terme 3000 – Moravske Toplice

Zinka Lenarčičvodja oddelka zdravstvo Terme 3000

Naravni park Terme 3000 leži v severovzhodni Sloveniji,ob vznožju goričkega gričevja, na robu široke prekmurske ravnine, sredi polj, travnikov in gozdov, ter daleč vstran od mestnega vrveža.

Davnega leta 1960 so podobno kot v drugih prekmurskih krajih iskali nafto tudi v Moravcih, takrat majhni in neznatni vasici. Sredi takrat še zamočvirjenega, z resjem in trdo travo poraslega travnika, so postavili vrtalni stolp. Ljudje so nezaupljivo pogledovali visok železni stolp in prisluškovali enakomernemu brnenju, ki se je noč in dan razlegalo čez ravnino.

Po zacevitvi in nastrelitvi vrtine v globini 1175 do 1476 m globoko, je namesto pričako-vane nafte pritekla v improviziran bazen vroča voda s plini, ki so le dišali po nafti. Raz-očarani vrtalci so vrtino zaprli, pospravili orodje in odšli.

Radovednost ni lepa čednost, pa vendar se je našel nekdo izmed domačinov, ki je vrtino odprl in v improviziran bazenček je stekla črna in vroča voda, motnega videza, slanega okusa in, ki je dišala po nafti. Domačini iz vasi Moravci so se začeli hodili v to vodo kopat, kjer so presenečeni spoznali, da po kopanju v tej vodi bolečine v sklepih, mišicah, sko-rajda izginejo.

Glas o zdravilnosti vode se je začel naglo širiti. Ob vrtini je bilo vedno več bolnikov od blizu in daleč.

V takšnem stanju je vse skupaj takrat prevzelo gostinsko podjetje Zvezda iz Murske Sobote. Začel se je hiter razvoj, gostinska ponudba se je širila.

Leta 1964 je Republiški sekretariat za socialno varstvo SRS razglasil termomineralno vodo v Moravcih za naravno zdravilno sredstvo. Z zakonom je zaščitil neposredno oko-lico izvira pred posegi, ki bi lahko spremenili količino ali kakovost zdravilnega vrelca. Novemu lastniku pa je naložil, da določi, v katere namene se bo uporabljalo naravno zdra-vilno sredstvo, in da poskrbi za higiensko ureditev njegove okolice.

Prvi koraki so bili narejeni, vendar Moravci še niso dobili statusa naravnega zdravili-šča. Kljub temu je število bolnikov naraščalo. Uspehi zdravljenja, posebno bolezni skle-pov in hrbtenice so presenečali. Bolniki najrazličnejših obolenj lokomotornega sistema so na svojo roko iskali v vodi pomoč in mnogi so jo tudi našli, o tem pričajo mnogi zapisi in zahvalna pisma srečnih pacientov. Tako je bila uporabnost termomineralne vode dolo-čena sama od sebe.

Naslednji pomemben korak je bil storjen leta 1966, ko je Republiški sekretariat za zdrav-stvo in socialno varstvo SRS izdal zdravljenje obolenj lokomotornega aparata. Leta 1981 je republiški komite Republike Slovenije izdal odločbo o verifi kaciji Zdravilišča Moravske Toplice in s tem so se te toplice uvrstile v krog slovenskih naravnih zdravilišč. Takrat so se tudi Moravske Toplice strokovno in poslovno povezale z zdraviliščem Radenci.

MORAVSKI VRELCINa območju Moravskih Toplic so 4 vrelci podobne sestave, ki zajemajo vodo v globini 1175 do 1467 metrov. Temperatura vode je ob izviru z manjšimi nihanji 72 stopinj C, je motnega videza, slanega okusa, rahlo diši po nafti … V nestalni obliki je v njej prost in vezan oglji-kov dioksid (CO2).

Glede na kemične in fi zikalne lastnosti uvrščamo moravsko termomineralno vodo med hipertonično – hipertermalno – mineralno vodo. Kemična analiza MT4 se uporablja v zdravilne namene, kar je leta 1981 potrdila tudi Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani.

Razvoj samega zdravilišča je šel naglo navzgor. Gradili so se gostinski in bivalni prostori.Zgrajeni so bili prvi s slamo kriti bungalovi. Leta 1982 je bil odprt prvi hotel Termal.Takrat se je začela tudi zdravstvena služba. Sami začetki zdravstvene službe so bili

težki. Nabaviti je bilo vso potrebno opremo in zato poiskati tudi sredstva. Svojih zdrav-nikov takratno zdravilišče ni imelo. Zdravniki so prihajali od drugod. Začetnica oziroma pionirka zdravstvene službe je bila sestra Nada Flisar, ki je zaorala prve brazde, danes uspešne in uveljavljene zdravstvene službe, katere indikacije so:

1. Bolezni lokomotornega sistema (degenerativni revmatizem, artroze, spondyloze in spondiartroze, lumbalne in cervikalne diskopatije).

2. Kronične vnetne revmatske bolezni (kronični vnetni revmatizem, revmatoidni artritis, ankilozantni spondilitis, posebne oblike revmatoidnega artritisa).

3. Nesklepni revmatizem (humeroskapularne periartropatije, fi brositisi).4. Stanja po poškodbah in operacijah lokomotornega sistema s funkcijsko

prizadetostjo.5. Kožne bolezni (psoriasis vulgaris).6. Pljučne bolezni (KOPB).

Začetki, leto 1997 1961

Medicinske sestre DANES Spomin na stare čase


Načini zdravljenjaDa se vzpostavi funkcionalni red in povrne zdravstveno stanje, pogosto ne zadošča samo kopanje, zato v Termah 3000 poleg kopanja v termomineralni vodi, sodobnem wellnes centru in bazenih uporabljamo še druge načine zdravljenja od hidroterapije, kineziotera-pije, elektroterapije, mehanoterapije, termoterapije, inhalacij s črno termalno vodo.

Potrebe po novih storitvah so bile vse večje, tako je leta 1987 bila zgrajena nova in sodobna fi zioterapija.

Takrat smo poleg našega prvega naravnega faktorja – naše črne – termomineralne vode, ki ima tri glavne učinke, analgetski, sedativni in fotosenzibilni, in ki se uporablja v zdra-vilne namene, začeli uporabljati tudi naš drugi naravni faktor Peloid iz negovskega jezera, ki je prelit z našo črno termalno vodo in prav tako odličen za zdravljenje in lajšanje rev-matičnih obolenj, stanj po poškodbah in operacijah na lokomotornem sistemu.

Vsa ta leta je razvoj samega zdravilišča rasel in s tem zagotavljal potrebe še tako zah-tevnemu gostu. Zgrajen je bil sodoben hotel Ajda, sodobno kopališče Terme 3000 z naj-večjim toboganom pri nas, golf igrišče, športni center. Prav tako pa je za Terme 3000 zelo pomembna pridobitev ***** hotela Livada Prestige.

Zahtevnost gostov je bila vse večja, tako smo leta 2004 odprli popolnoma nov in sodo-ben Wellnes terapevtski center z imenom Thermalium.

Poleg zdravstveno terapevtskega dela, sodobne elektroterapije, masažnih in ambulan-tnih prostorov, veliko namenili tudi našim stacionarnim pacientom, kateri prihajajo na rehabilitacijo po zahtevnih operacijah na lokomotornem sistemu. Prav tako k nam priha-jajo dnevni pacienti z delovnim nalogom, pacienti z napotnico za pregled pri specialistu fi ziatru. Prihajajo pa tudi pacienti preko različnih društev, posebej velja omeniti skupino pacientov preko DPS (društva psoriatikov Slovenije), kjer z našo termalno vodo posku-šamo olajšati težave, katere spremljajo to bolezen, pacienti preko VVI, CVI, društva rev-matikov in še bi lahko naštevali.

Nekaj besed o našem Thermaliumu. Thermalium je najsodobnejši in največji terapev-tski center in center lepote in sprostitve, dobrega počutja v tem delu Evrope. Površina cen-tra je več kot 3.000 kvadratnih metrov in kateri ponuja več kot 130 sprostitvenih in 150 terapevtskih storitev.

V Thermaliumu so zaposleni zdravniki specialisti, fi zioterapevti, medicinske sestre in zdravstveni tehniki, maserji, receptorji, blagajniki, kozmetičarke in drugo osebje. Odprt je vse dni v letu od 8 do 19 ure. Smo PC (profi tni center), imamo svojo direktorico, vodjo oddelka zdravstvo, vodjo oddelka fi zioterapija, vodjo oddelka welnes.

Naš terapevtski center pa je povezan tudi s sodobnim wellnes centrom, kjer se nahaja počivalnica s septarijo, to je mineralni kame, ki oddaja pozitivno energijo in je velik pri-bližno 2 m in je eden izmed treh kamnov, ki se nahajajo v Sloveniji. Počivalnica je opre-mljena z udobnimi anatomsko oblikovanimi ležišči in je tako rekoč uvod v sprostitvene in lepotne programe.

Nadaljevanje sprostitve je prav gotovo v Hidroxeur kopelih, vse tja do kopeli v dvoje s kozarcem šampanjca.

Naša ponudba obsega različne tehnike masaž od klasičnih, podvodnih, limfnih drenaž, indijskih in havajskih. Ayurveda je tradicionalna indijska medicina, del te medicine pa so različne ayurvedske terapije, ki obravnavajo človeka kot celoto, duha in duše, ter pou-darjajo, da je človek zdrav, kadar je v sozvočju s seboj in z okoljem, ki ga obdarja. Prav tako je pomembna masaža z vročimi vulkanskimi in hladnimi marmornimi kamni, ime-novana stone masaža.

Poleg masaž ponujamo tudi telesne obloge fanga v vodnem ležišču concerto, obloge iz morskega blata, morskih alg in spa obloge za sprostitev in poživitev.

Naša ponudba nadalje obsega različne specialne programe za nego obraza, kjer je možnost izbire s svetovno znanimi kozmetičnimi linijami. Prav tako so na voljo različne tehnike za učvrstitev in oblikovanje telesa, pedikure in manikure.

Omeniti je potrebno tudi masažo panonski travnik, kjer je masažno olje izdelano iz cve-tlic, ki rastejo na pomurskih travnikih, prav tako masažo z bučnim oljem, in pravo zlato masažo s 24-karatnim zlatom.

Kopanje v črni termomineralni vodi tonizira organizem, kot slanica ima analgetski uči-nek, kot hidrokarbonatna voda širi žile in pozitivno vpliva na kronične vnetne procese. Na osnovi te dragocenosti smo v sodelovanju s podjetjem Galex iz Murske Sobote razvili posebno negovalno kozmetično linijo, Thermalium collection, ki je prva kozmetična linija iz termo-mineralne vode v Sloveniji. Tako smo ustvarili dragocen spominek iz Term 3000, saj nam je uspelo združiti naravne in zdravilne sestavine največjega bogastva zdravilišča, to je črne termo-mineralne vode.

To bogastvo pa z nenehnim strokovnim izpopolnjevanjem, izobraževanjem, združu-jemo pri svojem delu tudi vsi zaposleni v Thermaliumu, kjer nam je skupni človek, naj bo to pacient, naj bo to naš gost. V zadovoljstvo si lahko štejemo, da se naši pacienti, gostje vedno znova radi vračajo kot štorklje, pri nas najdejo mir in sprostitev, z rehabilitacijo si olajšajo korak za bivanje v hitrem tempu življenja.

Dostikrat nam v vsakdanjem življenju primanjkuje pozornosti, lepote, ljubezni in pred-vsem miru. Ustavimo se, imejmo se radi, stisnimo si roko, imejmo iskren pogled do sočlo-veka in mu z nasmehov vlijmo upanje.

NAJ NAM BO LEPA STVAR VEDNO V VESELJE, VEDNO LEPŠA JE IN NIKOLI NE ODIDE V NIČ.

Thermalium wellness recepcija


Aktiv zdravstvene nege in prve pomoči na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota

Tatjana Pernatdipl. m. s., učiteljica praktičnega in teoretičnega pouka na SZŠ Murska Sobota in vodja aktiva

Medicinska sestraŽalost v očeh, obupan nasmeh in v glavi vprašaj,le zakaj ta poklicin kar takoj odgovor sledi.Ker rada delam z ljudmi,ker njihov nasmeh,ker topel pogledin hvaležen stisk roke,mi srce razveseli.Ko pacient ozdravi, ko bolečina izgine,se stanje izboljša, me vsa žalost mine.Takrat vem, zakaj!

Srednja zdravstvena šola Murska Sobota izobražuje že ponosnih petdeset let. Na vseh področjih se dogajajo številne socialne, ekonomske in politične spremembe, ki se odražajo tudi v šolstvu in zdravstvu, torej na kvaliteti in načinu življenja vseh ljudi. Pomembno je, da se vsem tem spremembam prilagodimo, tako na pedagoškem, kot tudi na zdravstve-nem področju in dijakom posredujemo čim kvalitetnejše znanje za kakovostno delo s pacienti.

Aktiv zdravstvene nege in prve pomoči vključuje 16 učiteljev zdravstvene nege in prve pomoči, ki poučujejo strokovno-teoretične predmete in praktični pouk.

Naša naloga je usposabljanje dijakov srednjega strokovnega in srednjega poklicnega izobraževanja, ki pa v zadnjih dveh letih doživlja prenovo, za katero upamo, da nam bo na področju zdravstva prinesla izboljšanje kvalitete dela.

Prenova v šolstvu pa ne bo vplivala samo na naše delo, temveč tudi na vaše, drage kole-gice in kolegi, saj boste del praktičnega pouka z dijaki izvajali tudi vi.

Pri strokovno-teoretičnih predmetih se dijaki učijo procesa zdravstvene nege – ugota-vljanje in spoznavanje pacientovih potreb ter izvajanja zdravstvene nege in uporabo pri-dobljenega znanja pri praktičnem pouku.

Pri tem je zelo pomembno tudi delo na vzgojnem področju, ki ga seveda najlažje izva-jamo s primernim vzgledom.

Za doseganje vseh teh ciljev se člani aktiva zdravstvene nege in prve pomoči dodatno izobražujemo, udeležujemo strokovnih seminarjev, sodelujemo s člani društva in strokov-nih sekcij ter se redno sestajamo in izmenjujemo pridobljeno znanje.

Naša glavna naloga je kvalitetno izobraževanje in posredovanje pridobljenega znanja dijakom, ki nas vodijo k zadovoljnim pacientom in kvalitetni zdravstveni negi.

V svojem bodočem poklicu sem se popolnoma našla

Tamara Cardijakinja 4. d; SZŠ Murska Sobota

Pred tremi leti sem uradno prestopila prag naše zdravstvene šole. Bilo me je grozno strah in bila sem polna pričakovanj. Leto je teklo, spoznala sem nove ljudi, sošolce, profesorje, sklepala prijateljstva in še bi lahko naštevala.

Že v prvem letniku sem komaj čakala, da pride tretji, saj sem vedela, da se takrat gre na prakso v bolnišnico in v dom starejših. Tako je počasi s pričakovanji minil 1. letnik in kaj hitro za njim tudi drugi. Pred vrati je bil težko pričakovani 3., ki je »prinesel« pra-kso. Nestrpno sem čakala, da nam bo razredničarka povedala, kam in kateri dan bomo šli prvič na prakso. Po eni strani sem bila zelo vesela, da bom končno šla v bolnišnico, po drugi strani pa je v meni bil velik strah, kako se bom praktično odrezala, kako bom lahko prenašala raznorazne preizkušnje v bolnišnici …

Sva dobro opravili?

Oktobra smo se odpravili na ogled oddelka. Ko sem opazovala oddelek, sem se kar malce ustrašila in se vprašala, ali bom zmogla. Prišel je naslednji teden in z njim sreda, ko je bil čas odhoda na interni oddelek. Šla sem z veliko muko. Prišla sem v bolniško sobo in z veseljem, kot vedno, pozdravila paciente. Na zunaj sem se smehljala, v svoji notranjo-sti pa občutila grozen strah.

Nikoli v življenju ne bom pozabila od hvaležnosti bleščečih oči svoje pacientke, ko sem zaključila z jutranjo nego. Po licih so ji tekle solze sreče in hvaležnosti, da sem jo umila in ji nudila besedo tolažbe in »samo« prijazen nasmešek. Na poti iz bolnišnice sem razmiš-ljala in v sebi čutila neizmerno veselje, srečo, mir in zadovoljstvo, da lahko samo z eno lepo besedo, lepim pogledom nekoga tako osrečim in razveselim – jaz pa sem opravljala samo svoje delo.


Proti koncu dneva sem včasih že utrujena, ampak se zavedam, da bom bolj ali manj težke bolnike pustila v bolnišnici, jaz pa zdrava in mlada s polno življenjske energije, odkorakala domov, kjer si bom nabrala novih moči za naslednjo prakso in vem, da jim bom lahko z nasmehom na obrazu pričarala srečne trenutke kljub bolezni in tudi tolažbo.

Prvi dan prakse sem bila mnenja, da ta poklic ni zame. Zdaj, ko sem maturantka, lahko povem drugače, saj sem ga spoznala. V njem sem se popolnoma našla, ker z veseljem pomagam pomoči potrebnim. Naj dodam še svoje misli:

Spoštovanje je vrednota. Prijateljstvo je bogastvo. Sprejemanje drugačnosti je veličina. Iskrenost je izraz čutnosti duha. Naj bo vsa prihodnost vaša tisti čas, ko bodo vse te vre-

dnote prepoznane v vas.

Še zadnji strokovni pomenek pred naslednjo »akcijo« …

Začetek prakse in primerjava med oddelkoma interna – kirurgija

Miha Raščandijak 4, d razreda SZŠ Murska Sobota

Začelo se je novo šolsko leto 2009/10. Dijaki tretjih letnikov smo vanj vstopili posebej radovedno, saj smo pričeli s praktičnim delom pouka. Nekateri so ga bili veseli, drugi malo manj. Tudi sam sem bil v dvomih, če bom res zmogel delati z bolnimi ljudmi, čeprav je bila to ves čas moja velika želja. Bolj ko se nam je približevala praksa, bolj me je posta-jalo strah.

Prišel je dan, ko smo se s sošolci odpravili v bolnišnico na prvo prakso. Dodeljen sem bil skupini na internem oddelku.

Ob ogledu internega oddelka sem bil navdušen, hkrati pa me je preganjala misel, kakšno bo delo z bolniki. Naslednji teden nam je profesorica dodelila paciente in takrat smo kot obnemeli obstali ob njih. S pacienti si nismo upali vzpostavljati kontaktov, saj smo se bali kakršnega koli slabega odziva. Med preoblačenjem po prvi praksi je bilo v garderobi zasli-šati naslednji stavek: »Mislim, da sem zgrešil/a šolo.«

Tudi sam nisem bil prepričan, da sem na »pravi« šoli, vendar me je ob nadaljnji praksi ta poklic začel vedno bolj zanimati.

Nekateri pacienti na internem oddelku so bili zelo bolni, drugi manj, prežet pa sem bil z željo pomagati ljudem. Delo na internem oddelku je bilo zanimivo in poučno. Izkusili smo marsikaj, nenadzorovani strah je izpuhtel in takrat smo postali že skoraj pravi zdrav-stveni delavci. Vse, kar nas je prej omejevalo do praktičnega dela, nas je začelo privlačiti tako, da smo komaj čakali na prakso. Šalili smo se, da nam to delo ni plačano, vendar smo vedeli, da je naše plačilo znanje, ki smo ga bili deležni ob praktičnem pouku.

Marsikdaj smo imeli pacienta, ki je bil še komaj pri življenju. Trudili smo se pomagati vsem pacientom, za kar so se nam nekateri zahvalili s stiskom rok, solzami v očeh in čarobno besedo «HVALA«.

Te besede še nikoli nismo doživeli tako iskreno in marsikaterega izmed nas je to ganilo kar do srca. Odslej tudi sami bolj cenimo življenje in vrednote, s katerimi se vsakodnevno srečujemo.

Po praktičnem pouku na internem oddelku je bil kirurški oddelek naša naslednja postaja.

Ob ogledu oddelka smo ugotovili, da je le ta veliko večji od internega. Na začetku se nismo znašli, a smo si medsebojno pomagali tako, da nam je delo postalo preglednejše.

Naše delo je postalo zelo spontano in lahko povem, da smo pri delu tudi uživali. Na oddelku smo se srečevali s poškodovanimi pacienti. Strah, ki smo ga imeli pred prakso je normalen, vendar ti nelagodni občutki slej ko prej minejo. Ostane samo še ljubezen, empatičen odnos do bolnikov, vrednote, spoštovanje in veselje do dela.

Zdaj, v zadnjem letniku, zagotovo vem, da sem se odločil za pravi poklic.


Veliki človek

Ona ni le vodja šole …In ni le naša ravnateljica …Je veliki človek …

Nekoč je bila otrok.Potem je postala učenka.Bila je dijakinja, kot smo mi.In bila je študentka.In sedaj je veliki človek.

Gotovo je bila mlada in vesela.Drzna in polna pričakovanj!Je bila včasih žalostna?Je bila kdaj zaljubljena?Ne vem. Bila pa je veliki človek.

Postala je učiteljica.Nato profesorica.In zdaj je ravnateljica.In veliki človek.

Prenesla je vse muke.Vsem sanjam se je odrekla.A morda so bile to njene sanje!Kljub vsemu trpljenju.In žalosti.Rešuje težave na šoli.Skrbi, da nam bo dobro.In prenaša naše vsakodnevne muhe.

Veste …Včasih se zamislim …Potem se zavem …Da ima vsak nekaj, za kar je bil poslan na ta svet.Ona je bila dana za vodje tega velikega kolektiva.In pravim lahko le: Kapo dol pred njo!Kapo dol pred velikim človekom.

Nina Abraham, dijakinja 4. c; SZŠ Murska Sobota

Zdravje

V nas je kot ogledala odsev,globoko v nas je odmev.Ne zmenimo se zanj, ko smo ga bogati kot panj.

A prideta kašelj in vročina,iz nas izgine vsa toplina.Ne zmoremo niti hoditi,kaj šele se učiti!

V glavi imamo skale, v grlu mravlje male.Radi bi le spali, niti tablet več ne jemali.

Sedaj vemo vsi prav dobro, da skrbeti za zdravje je modro!A nič ni tako hudo,da pozdraviti se ne bi dalo!

Nina Abraham, dijakinja 4. c; SZŠ Murska Sobota

Mladim kolegicam

Ko si izbrala ta poklic,tedaj še nisi vedela,kaj je medicinska sestra,samo lepo uniformo si videlain kako boš tudi ti v njejdelala ob posteljah bolnikov.

Toda dobra medicinska sestramora biti kakor sestra vsem, pomagati jimvselej in povsod,mnoge težave premagovatiin še osebno srečo žrtvovati.

Gledala boš trpljenje ljudi,vendar obupati ne smeš,če te bo presunila njih beda.

Vse, kar izveš od njihin kar boš ob tem čutila,naj ostane skrito v tebi.

za delo boš rabila vse več znanja,toda bodi skromna in poštena,

čeprav si s tem vsem obdarjena.

Helena Ravnič


Tisti, ki ne priznava zgodovine, ni vreden prihodnosti

Metka Močnikdipl. m. s.

RAZMIŠLJANJA SKOZI PREHOJENO POKLICNO POT

Na enem izmed strokovnih seminarjev je bil z velikimi črkami napisan stavek: »Tisti, ki ne priznava zgodovine, ni vreden prihodnosti.» Zamislila sem se vedoč, koliko resnice je v tem stavku. Tudi hiše živijo svoje življenje in bi povedale marsikatero zgodbo, če bi lahko. Pravijo, da starejša kot je hiša, o več človeških usodah govori. Pripoveduje vesele in žalostne zgodbe, kdaj pa kdaj strašljive ali celo grozljive. Le prisluhniti je treba. Če bi hoteli dobiti celovito podobo o zgodovini neke institucije, bi morali dati v okvir čim več zgodb in dogodkov ljudi, ki znotraj take ustanove živijo in delajo.

Zametki segajo v šestdeseta leta, ko je sem in tja odjeknila v javnosti vest, kako kruto so ravnali uslužbenci z oskrbovanci v kakšnem domu počitka, kako neprimerno so jih oskrbovali, v kako slabih razmerah so bivali … Podobne zgodbe so se odvijale po vsej Slo-veniji. Pa vendar so Lukavci specifi čno področje – to, da je bil Dom «pol zaprt«, je pome-nilo v tistih časih koš za one »primere«, ki niso za življenje na prostosti, pa vendar ne tako moteči in agresivni, da bi se jih aziliralo v Hrastovec. Zunanjemu opazovalcu so burili domišljijo, povzročali skrb, hkrati pa začudenje nad zaposlenimi, da sploh hočejo delati s težavnimi oskrbovanci.

Kot prva šolana medicinska sestra se je v SVZ Lukavci zaposlila Štefka Šomen, ki je ostala le kratek čas. Ko je Dom že bil štiri mesece brez medicinske sestre in mu je gro-zilo zaprtje, se je leta 1969 zaposlila medicinska sestra Anica Kuzma. Nešteto kilometrov je prevozila s kolesom po prašni makedamski cesti od Melincev do Lukavcev, od Lukav-cev do Ljutomera, od koder je vozila zdravila in sanitetni material za zavod. Bila je priča nevzdržnim prostorskim, higienskim in prehrambenim razmeram. Prizadevala si je dvi-gniti higiensko raven, pa ni dobila odobritve od direktorja niti za najosnovnejše – to je milo in topla voda. Primanjkovalo je posteljnega in osebnega perila, čistil, pripomočkov za nego … Čez tri leta je dom dobil novo direktorico in začele so se izboljšave. V zavod je začel prihajati zdravnik, dr. Lenart, enkrat mesečno, pozneje še dr. Muzetič - nevropsi-hiater iz Psihiatrične bolnišnice Ormož. Sestra Anica pa je prevzela vodenje zdravstvene nege in dobila pomoč še dveh medicinskih sester, Olgo Magdič in Milico Makoter ter zdra-vstvenega delavca IV., Marico Tušak.

Do leta 1975 so večino osebja na psihiatriji in v SVZ sestavljali bolničarji. Šolani kader je prevzemal » uglednejša« delovna mesta. V tem letu sem po naključju kot prostovoljka za cepljenje proti gripi zašla v Lukavce in se čez nekaj dni zaposlila kot prva višja medi-cinska sestra zavoda. Gradič je bil obdan z visoko bodečo žico in je varoval oskrbovance znotraj velikega parka. Ti so bili nastanjeni ne samo v gradu, ampak tudi v prostorih nad ekonomijo. Spodnji prostori so služili za živali: kobili z žrebičkom, kravam, svinjam in perutnini. Večkrat sem se spraševala, kaj sploh iščem tam? Je to tisto delavno področje v katerem želim služiti kruh? Po končanem pripravništvu sem prevzela dela glavne medi-cinske sestre in se poleg nove organizacije dela, srečala s problemom sanacije vodnjaka in urejanja smetišča, urejanja pogrebov in pokopov … Poudarek pa je bil na higieni.


Vsakega novo sprejetega oskrbovanca smo temeljito umili – skopali, preoblekli in po potrebi dezinfi cirali. Pogosto so jih spremljale naglavne uši in garije. Veliko je bilo takih oskrbovancev, ki se v življenju niso nikoli kopali v kadi ali pod tušem, ali pa na sploh kopali. Tudi s preoblačenjem so bile težave.

Spomnim se, ko je žena obiskala moža, ki je ležal v bolniški postelji in ga ni prepoznala. Rekla je: »Jožko, to si res ti? Joj, kak si beli, si resen ti? Najrajši bi te pelala domov.«

Večina oskrbovancev je nov način življenja in red dobro sprejela, z nekaterimi pa so bile vedno težave. Kdor se ni hotel kopati in sleči, smo ga enostavno oblečenega namočili v banjo. To se je hitro razvedelo po vasi. Ljudje so govorili: »Le pojdi umazan v grad, če si upaš. Te bodo sestre skopale in slekle.«

Pogosto vidimo, kako nenavadno se vrtijo življenjska naključja. To dokazuje tudi zgodba o Angeli, ki jo najdemo v domskih arhivih na različnih mestih. V dom je prišla kot oskr-bovanka. Bila je pridna in delovna, zato jo je direktor kmalu zaposlil na ekonomiji. Stano-vala je v Domu in bila tako ves čas (podnevi in ponoči) v službi. Služila je za pokojnino. Ob mojem prihodu je bila upokojena, a je honorarno še vedno delala. Denarja ni nikoli videla, je pa vedno govorila o njem, da ji ga kradejo. Zaposleni smo to pripisovali njeni duševni motnji. Nekaj let po smrti pa sem v arhivu našla njeno bančno knjižico z vpisi in dvigi denarja. Le da podpisi niso bili njeni. Bila je nepismena.

Vedno bolj je prihajala do izraza samostojna in odvisna vloga medicinske sestre. Bile smo članice Pomurskega društva medicinskih sester, v katerem smo tudi aktivno sodelo-vale; bile smo članice nevropsihiatrične sekcije in gerontološke sekcije, aktivno smo sode-lovale v takratnih SIS-ih (samoupravne interesne skupnosti v občini). Strokovno smo se izpopolnjevale na več področjih in urejale zdravstveno, socialno in negovalno dokumen-tacijo. Naš negovalni list je moral biti po vsebini drugačen kot pri somatskih bolnikih ali pri starostnikih. Vseboval naj bi področje osebne higiene, prehrano, vključevanje v delo, vključevanje v skupino, vedenje oskrbovanca, odnos do sostanovalca … Predaja službe naj bi vsebovala pregled o delu, ki ga je v posameznem turnusu opravila medicinska sestra in ostali delavci na oddelku. Osvetlilo se je njihovo prej »nevidno« delo: poslušanje, tolažba, svetovanje, varovanje, pogovori, skratka vse, kar je bilo za varovanca pomembno. Predajo službe so pisale tudi strežnice in negovalke. To je bilo za njih najtežje delo. Zjutraj smo prebrali predajo nočne negovalke nekako tako:

»Š. K. je ponoči umrl, svinja skotila dvanajst gujdekov, krsto ima domsko.«

V domu nastajajo zgodbe o prijateljstvu, ljubezni in ljubosumju. A to so druga področja, ki jih piše življenje. V petintridesetih letih se je zgodb nabralo za cel roman. Ne gre pre-zreti tudi pesnitve stanovalcev, ki jih nekateri pišejo v rimi in jih podarjajo zaposlenim.

V psihiatriji je veliko odprtih vprašanj in problemov. Sodobna psihiatrija vključuje psiho-loške in sociološke vede, vključuje različne poglede na obravnavo oseb z duševno motnjo. Obstajajo tudi taki, ki duševno bolezen negirajo, so antipsihiatrično usmerjeni. V obrav-navi teh pa obstajajo različni modeli, ki tudi drug drugemu očitajo, kateri je bolj človeški. Socialni postavlja na prvo mesto stanovalčeve želje, te so največkrat neizvedljive, medicin-ski postavlja v ospredje bolnikove potrebe. Dilema je tudi v izrazoslovju. Je demenca bole-zen ali stanje; so oskrbovanci stanovalci ali varovanci, ker ni prav, da so pacienti.

Vedno bolj je razširjeno mnenje o ukinitvi uniforme v psihiatričnih ustanovah. Veliko-krat se sprašujem, če je kdo resnično delal raziskave na podlagi, katerih bi trdili, da sestr-ska uniforma neugodno vpliva na bolnika na negovalni ali varovani enoti. Ali drugače povedano: se moji bolniki počutijo bolje, če me vidijo, da jim apliciram terapijo v trenirki?

Danes vem, da brez težav in problemov ni napredka. Ne spomnim se dneva, da bi se dolgočasila v službi. Delo z veseljem opravljam in spoštujem delo tudi drugače mislečih. Delo je zanimivo, odgovorno, naporno in stresno. Vsa leta sem vztrajala zaradi hvaležnih stanovalcev, ki mi mahajo v pozdrav, ko grem iz službe in mi zaželijo srečno pot. Zaradi tistih, ki me čakajo, ker mi zaupajo; ki mi povedo, da so me pogrešali …


Moje izkušnje pri delu v skupini hipertonikov

Nada Pitzupokojena VMS

POVZETEK

Leta 1978, ko se je oblikovala ambulanta medicina dela v konfekcijski industriji Mura, je bilo očitno, da med kroničnimi, pretežno psihosomatskimi obolenji prevladuje primarna arterijska hipertenzija. Poleg individualnega smo uvedli tudi skupinsko zdravljenje. Po 10-urnem tečaju se je dvajset upokojenk odločilo za trajnejšo obliko sodelovanja. Humani-zacija dela je poglobila zaupanje in odprla možnosti za učinkovitejše celostno zdravljenje.

V 12-letnem sodelovanju v skupini hipertonikov so ženske oblikovale pozitivna stališča do ključnih življenjskih vprašanj. S tem so poleg zdravil odločilno vplivale na urejenost krvnega tlaka in izboljšale kakovost življenja. To je potrdil tudi logotest, ki meri občutja življenjskega smisla.

SUMMARY

Twenty years ago, as in the factory MURA (clothing manufacturer) the Health Service was established, it became evident that among chronic, mainly psychosomatic diseases, the primary artery hypertension was prevailing. Besides the individual medical treatment we have also introduced the group treatment. After a 10-hours-course twenty retired women decided to undergo the permanent medical treatment. The humanizacion of labour inten-sifi ed trust and opened possibilities for effective full treatment.

During 12-years of work with the group, the women have developed positive attitude towards essential vital questions. Such attitude has, besides medicaments, decisively improved their blood pressure and quality of life. This has been proved also by logotest that measures the feelings about the meaning of life.

MATERIAL IN METODE DELA

Ko sem se leta 1978 zaposlila v ambulanti medicine dela v konfekcijski industriji MURA, je to pomenilo zame pravo osvežitev. Strokovno sem se počutila izčrpano, želela sem si novih znanj, spodbud in izzivov. Vodja ambulante je bil spec. med. dela, vsi zaposleni smo bili učenci Inštituta medicine dela in sledili smo nalogam aktivnega zdravstvenega var-stva. Že po enem letu timskega dela je bilo na dlani, da prevladujejo kronične psihoso-matske bolezni, ki se manifestirajo v glavobolu, kronični utrujenosti, nespečnosti, zaprtju, zvišanem krvnem tlaku, čezmerni telesni teži, bolečinah lokomotornega aparata, nestr-pnosti, časovni stiski. To je bil v bistvu začaran krog, v katerem se je vrtelo 20 % delavcev, ki so neprestano potrebovali vodenje skozi življenjske zagate, maskirane z opisano simp-tomatiko, ki jih je vse bolj stigmatizirala. Večinoma so bile to ženske, ki so pri sodelavcih zbujale sočutje ali zlobo, pri bližnjih so bile deležne večje pozornosti in ljubezni, pri zdra-vstvenih delavcih pa so si skozi čas prislužile vzdevek »sitne Murine babe«. Obremenitve

v konfekcijski industriji so znane, ambulanta, pa tudi posameznik pa nimata nanje sko-raj nobenega vpliva.

Kurativna dejavnost je bila najbolj obremenjena z diagnostiko in zdravljenjem primarne arterijske hipertenzije. Uvajali smo dispanzersko metodo dela. Moja naloga je bila kon-trola krvnega tlaka, telesne teže, oskrba bolnikov z recepti, priprava bolnikov na pre-gled pri zdravniku in svetovanje. Murino delavko sem doživljala kot žensko, razpeto med delom v tovarni, družino in kmetijo. Velikokrat sem si zastavljala vprašanje, kako vse to zmorejo. Čutiti je bilo, da je ambulanta edini možni izhod, kjer so lahko odložile stisko in dobile tako potrebno podporo. Za nekatere je bil obisk pri zdravniku izguba časa, zato so se zatekale k samozdravljenju. Sosedska pomoč je bila živahna, koristile pa so tudi luknje v sistemu. Fenacetinska ledvica ni bila redek pojav. Bolezen so razumele kot pro-dukt dednosti in vpliva neugodnega delovnega okolja. Sprijaznjene z usodo so odgovor-nost za zdravljenje preložile na zdravnika.

Pri zdravstveno-vzgojnem delu sem našla zgled pri Viktorju Franklu, ki za najvišjo maksimo v psihoterapiji postavlja Geothejevo misel: »Če ljudi jemljemo, kakršni so, posta-nejo slabši. Če pa delamo z njimi, kakršni bi morali biti, jih spravljamo tja, kamor jih je treba spraviti.« (Frankl, 1994.) V spontanem pogovoru sem ugotavljala, da bolj kot tableto, potrebujejo nekoga, ki ve o njih tudi še kaj drugega kot samo to, da imajo zvišani krvni tlak. Tako sem oblikovala program in vsakemu sem poskušala dati tisto, kar mu manjka. Uvajali smo aktivni odmor, tečaje sproščanja, individualno in skupinsko hujšanje, veliko sem si prizadevala na notranje čiščenje, organizirala sem predavanja in srečanja z zna-nimi slovenskimi psihoterapevti, pripravljali smo razstave z degustacijo zdrave hrane, radijske oddaje po proizvodnih enotah Mure … Ob pogovoru, ki je vsaj za kratek čas pri-nesel razbremenitev, sem ponudila tudi kratko pisno informacijo ali knjigo, ki je vodila k uvidu in kazala pota rešitve. V čakalnici ambulante si nismo dovolili delati reklamo za zdravila. S plakatov so spregovorili prim. dr. Cibic o hipertenziji, dr. Lukasova o družini, kraju največje zemeljske varnosti, preroki in modreci pa so dodali zrna modrosti. Mozaik je bil sklenjen z nasvetom zdravnika Ivanu Tavčarju, ko mu je le-ta potožil, da je bolan: »Vraga si bolan … Polenaril si telo, polenaril si dušo in rediš se, kakor da je mast glavni namen tolstega tvojega življenja. Poslušaj moj nasvet. Sedaj, ko se otava kosi, odrini v kako pogorje! Pridruži se koscem! Hodi, hodi in delaj. Potem kmalu sprevidiš, da je življe-nje dar božji in da se zgolj le tepci dolgočasijo v njem« (Tavčar, 1996.)

Zadnji sestanek skupine Hipertonikov, marec 1998

S takim pristopom smo v ljudeh prebujali odgovornost za lastno zdravje. Želja po večji učinkovitosti in racionalizaciji časa nas je vodila k uvajanju skupinskega zdravljenja. Po 10-urnem tečaju so se za trajnejšo obliko sodelovanja odločile le upokojenke. Družil jih je


skupni cilj: znižati visok krvni tlak, udomačiti bolezen! Leta 1986 sta bili ustanovljeni dve skupini odprtega tipa, ki sta se sestajali vsak prvi torek in sredo v mesecu. Po začetnem osipu se je v vsaki skupini ustalilo po osem žena v starosti od 59 do 78 let. Bile so pravo nasprotje zaposlenim ženam. Optimistično razpoložene in delovno naravnane so dobro zakoreninjene v domačem okolju bile sposobne si vzeti tudi čas zase.

Vsebina sestankov se je prvo leto neprestano vrtela o boleznih 3. življenjskega obdobja in o prehrani, kot da je to edini smisel našega življenja. Sestanki so postajali vse bolj dol-gočasni. V tem obdobju sem se vključila v izobraževalni sistem dr. Janeza Ruglja pri Slo-venskem društvu terapevtov (SDT) v Ljubljani, kjer nas je dr. Ramovš navdušil za logote-rapijo. V slovenskem prostoru se je porajal Projekt skupin za samopomoč starim. Branka Knifi c in Tone Kladnik sta v društvu pogosto poročala o rezultatih dela v teh skupinah, kar je bilo zame zelo spodbudno. O človeku sem začela razmišljati v luči novih spoznanj. Naslonila sem se na temeljna načela logoterapije:

• znosnost življenja je povezana z zaznavanjem smisla,• zaznavanje smisla ni vezano na ugodne življenjske okoliščine,• zaznavanje smisla ni vezano na harmonično življenjsko preteklost.

Plakata za zdravstveno nego

Smisel zaznava človek v odgovornem opravljanju nalog, pred katere ga postavlja življenje. Z vključevanjem smiselnih vsebin smo razgibali naši skupini. Vse bolj smo sprejemali spo-znanje, »da ima bolezen, tako kot drevesno deblo, dve ali več korenin, in da so v resnici vse bolezni duševno-duhovno-socialno-telesne.« (Peck, 1995). Začele smo telovaditi, se učiti tehnik sproščanja; v pogovorih smo se vračali v mladost, na nepregledna polja slad-korne pese, pa spet na svoja delovna mesta, k mlinom na Muri, fi lovskim lončarjem; k otrokom, ki niso vedno izpolnili naših pričakovanj, zato pa so vnuki prinesli v naša življe-nja veliko sončnih dni. Negovali smo ljudske običaje, praznovali kulturne in verske pra-znike in vedno izbrskali iz spomina kakšno pesem, ki je popestrila srečanje. S pomočjo biblioterapije smo prepoznavale in celile boleče življenjske izkušnje in iskale moč v tem, kar nam je ostalo. Rade smo obiskale svoje sodelavke in sosede, ki jesen življenja preži-vljajo v domovih za starejše. Ves čas druženja se je kot rdeča nit prepletala in povezovala

vsebina aktualna zdravstvena tematika. Skupini sta postajali vse bolj prijateljski, ustvarili smo razpoloženje domačega ognjišča. Vsi smo bili učenci in učitelji hkrati. Vsaka je imela priložnost predstaviti dobro v sebi.

1. sestanek skupine Hipertonikov, 1997

2. srečanje skupine Hipertonikov, 1998

ZAKLJUČEK

V 12-letnem druženju so ženske oblikovale pozitivna stališča do ključnih življenjskih vprašanj. S tem so poleg zdravil odločilno vplivale na urejenost krvnega tlaka in izboljšale kakovost življenja. To je potrdil tudi logotest, ki meri občutja življenjskega smisla. Izhaja iz predpostavke, da za smiselno življenje posameznika niso toliko pomembne npr. mate-rialne dobrine, uspeh, status …, kot dejstvo, da si moramo v vsakem trenutku s svojim delom ali odnosi izpolniti življenje s smiselno vsebino. Interpretacijo logotesta je pripra-vila logoterapevtka doc. dr. Zdenka Zalokar-Divjak: »Človek je bio-psiho-socialno bitje, zato vse, kar se dogaja v njem, odseva tudi v psihičnem in telesnem zdravju. Pri omenjeni skupini žena - hipertonikov se je verjetno zaradi določenih življenjskih okoliščin in nji-hove osebnostne strukture pri krvnem tlaku pokazalo, da nekaj ni v redu. Z intenzivnim


skupinskim delom pa so spremenile svoje življenjske navade in se osredotočile na smi-selne naloge, ki so indirektno vplivale tudi na njihov krvni tlak. Med skupinskim delom so s svojim počutjem izražale tudi zadovoljstvo zaradi svojega zdravja. Pomembno pa je tudi, da so se lahko njihove spremembe empirično preverile s pomočjo logotesta. Na testih se je pokazalo, da so ženske v povprečju doživljale svoje življenje kot smiselno oziroma kot celo zelo smiselno, kar je še en dokaz o smiselnosti dela s populacijo, ki ima psihoso-matske težave, in to v obliki svetovanja ali v skupini.«

Skupina pa je pomembno vplivala tudi na zadovoljstvo in duhovno rast voditeljice. Pomeni odlično preventivo pred poklicno izgorelostjo. V hoji za človekom sem se nenehno poklicno izobraževala in tako izboljšala kvaliteto svojega dela.

Literatura

1. Frankl E. V.: Zdravnik in duša. Mohorjeva družba, Celje 1994.2. Frankl E. V.: Kljub vsemu odgovarjam življenju DA. Mohorjeva družba, Celje 1992.3. Kladnik T.: Skupina za samopomoč kot odgovor na nematerialne potrebe starih ljudi.

Magistrska naloga, Koper 1996.4. Lukas E.: Družina in smisel. Mohorjeva družba, Celje 1993.5. Peck S.: Ljubezen in duhovna rast II. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995.6. Ramovš J.: Boj za življenje v družini. Mohorjeva družba, Celje 1983.7. Rugelj J.: Dolga pot. 2. izdaja, Rdeči križ Slovenije, Ljubljana 1991.8. Rugelj J.: Uspešna pot. Rdeči Križ Slovenije, Ljubljana 1996.9. Tavčar I.: Cvetje v jeseni. Karantanija, Ljubljana 1996.

10. Zalokar Divjak Z.: Vzgoja Je … Ni znanost. Educy, Ljubljana 1996.

Utrinki s poti

Nada Pitzupokojena VMS

Nobena pot ni ravna,nobena pot ni revna,a vsaka je zahtevnain tvoja ena sama, prava. Tone Pavček

MEJNIKI OB POTI

Pred 50 leti, ko se je rojevalo Društvo medicinskih sester Pomurja (DMS), sem bila še dija-kinja ekonomske srednje šole (ESŠ) v Murski Soboti. Knjiga Jürgena Thorwalda »Stoletje kirurgov« me je navdušila za poklic medicinske sestre. Kot višja medicinska sestra sem se zaposlila v socialni medicini Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota (ZZV), 1967-1972, kasneje pa v Dispanzerju za pljučne bolezni in TBC zdravstvenega doma (ZD, 1972-1978). Najdlje pa sem delovala v Ambulanti medicine dela (AMD, 1978-1998), ki je bila locirana v krogu Tovarne oblačil in perila Mura. Predano sem se posvečala zdravstveno-vzgojnemu delu s kroničnimi bolniki v smislu terciarne preventive. Delo v klubu zdrav-ljenih alkoholikov (KZA) in vključitev v Slovensko društvo terapevtov za alkoholizem, druge odvisnosti in pomoč ljudem v stiski (SDT) v Ljubljani pomenita pomembno prelo-mnico v moji poklicno-osebnostni rasti.

Naraščanje civilizacijskih bolezni predstavlja vse večji izziv tudi za medicinske sestre. Povezane v stanovskem društvu pridobivamo nova znanja, ki jih vgrajujemo v vsako-dnevno delo in korak za korakom presajamo v lokalno skupnost.

MOTO

Z «Lady Florence Nightingale« sem se prvič srečala v omenjeni knjigi, v kateri avtor po zapisih svojega deda kirurga H. ST. Hartmanna, zajema tudi čas krimske vojne leta 1854. V britanskem glavnem lazaretu v Skutariju, Turčija, je Florence s skupino bolniških stre-žnic oskrbovala ranjence in bolnike. Razmere so bile grozljive, umrljivost je bila 70 %. Operirali so brez operacijskih miz in kloroforma, na voljo ni bilo niti starega platna za obvezovanje ran, »vračali smo se skozi prehod – tu pa so bili mož pri možu, stokali in hro-peli so z rumenimi upadlimi obrazi od ranske mrzlice … Ugašajoči obrazi so se prikazo-vali v svitu svetilke – edina prijazna luč, pa postava Florence Nightingale, nežna in krhka kakor deklica, vendar polna vztrajne volje poleg svetilke, ki ji bo pozneje dolgovala svoje, po vsem svetu znano ime »Lady s svetilko«, katero so ji podarili vojaki. Toda nad vsem: vročina, vročina, vročina in smrt.«

RAZGLABLJANJE

Biti maturant ESŠ in hkrati VMS sta bili res odlična kombinacija, ki se je posebej dobro dopolnjevala na mojem prvem delovnem mestu v socialni medicini pravkar ustanovlje-


nega ZZV, v katerem smo delovali: Nada Pitz, Jože Gruškovnjak - višji sanitarni tehnik in dve zdravstveni statističarki - Aranka Granfol in Genovefa Preželj. Direktor dr. Štefan Gruškovnjak je bil hkrati tudi predstojnik Higienske postaje (HP) v ZD Murska Sobota. Formalno so bili pri ZZV zaposleni tudi zdravstveni delavci vseh profi lov v času priprav-ništva. Na zavodu je bil tudi sedež Pomurskega zdravstvenega centra (PZC). Delo centra se je odvijalo v strokovnem svetu in komisijah. ZZV je pripravljal gradivo za seje organov PZC, kjer so krojili lokalno zdravstveno politiko, na osnovi programov dela zdravstvenih zavodov pa se je tudi razdeljeval denar. Na vseh sejah sem pisala zapisnik, kar mi je omo-gočalo dober vpogled v zdravstveno problematiko Pomurja. V okviru referata za varstvo matere in otroka smo veliko delali na izobraževanju zdravstvenih delavcev preko ustre-znih služb in stanovskih društev. ZZV je razpolagal s kartoteko zdravstvenih delavcev. Morda je bil v vsem tem razlog, da sem razmeroma zgodaj aktivno posegala v program dela društva medicinskih sester.

Zdravstveni delavci ob praznovanju50. obletnice Dispanzerja za pljučne bolezni in tuberkulozo Pomurja

Zdravstvena statistika doseže svojo veljavnost v zdravstveni službi in družbi nasploh, če služi operativi. Vsaka analiza mora dati tudi praktične sklepe, ki jih moramo realizi-rati pri konkretnem delu na terenu. Glavni spodbujevalec teh aktivnosti je bil dr. Štefan Gruškovnjak.

Že leta 1964 je bilo zaradi obolevnosti in visoke smrtnosti za tetanusom, uvedeno masovno zaščitno cepljenje odraslega prebivalstva. Nosilec naloge je bila HP. Zaradi kadrovske stiske sem se leta 1967 vključevala v terensko delo cepilne ekipe.

Leta 1968 je ZZV, v sodelovanju z Medobčinskim društvom za pomoč duševno nezado-stno razvitim osebam Murska Sobota, izvedel popis duševno prizadetih ter telesno invali-dnih otrok in mladine v Pomurju. Popis je zajel otroke in mladostnike rojene od 1. januarja 1949 do 31. decembra l964 in je bil opravljen junija 1968. Namen popisa je bil ugotoviti šte-vilo duševno prizadetih in telesno invalidnih otrok, jih kategorizirati in vključiti v posebne osnovne šole (POŠ), rehabilitacijske in socialno zdravstvene zavode. Nosilca naloge sta bila dr. Štefan Gruškovnjak in ortopedagoginja Cilka Dimec - Žerdin. Slednja je oblikovala dva anketna lista: enega za otroke v družini, drugega pa za šolske otroke. Zbrane anketne liste je pregledala in jih dopolnila s terenskim delom. Poleg desetih patronažnih medicin-skih sester v Pomurju, izpolnile so 995 anket, so v popisu sodelovali prosvetni in socialni delavci po osnovnih šolah, POŠ, rehabilitacijskih in socialno zdravstvenih zavodih – sku-pno 1038 obravnavanih primerov. V ZZV smo anketne liste ročno obdelali. Pri tabelira-

nju nam je pomagala VMS Marička Šolar iz Republiškega zavoda za zdravstveno varstvo (RZZV) Ljubljana. Rezultate popisa je interpretiral dr. Štefan Gruškovnjak v magistrski nalogi »Problem duševno in telesno prizadetih otrok in mladine v Pomurju iz javno zdra-vstvenega aspekta«, ki je dostopna v Študijski knjižnici Murska Sobota.

Spomladi 1968 sva z direktorjem ZZV v galeriji v Murski Soboti pripravila razstavo o zdravstvenem stanju prebivalcev Pomurja. Tabelarni prikaz podatkov z grafi koni in kar-togrami, je slikovno povezal in oblikoval akademski slikar s soprogo iz Maribora. Raz-stava je gostovala po občinskih centrih štirih pomurskih občin. Takrat je že obstajal regi-ster bolnikov z rakom v okviru Onkološkega inštituta v Ljubljani. Prekmurje je izstopalo po obolevnosti za rakom na želodcu (Goričko). V Radencih so onkologi predavali zdrav-nikom Pomurja. Dr. Štefan Gruškovnjak je bil skupaj s stanovskimi društvi zdravstve-nih delavcev Pomurja, pobudnik prvega dneva zdravstvenih delavcev Pomurja, dne 23. 6. 1972 v Murski Soboti. Tega dne smo skušali pod geslom »Zgodnje odkrivanje raka rešuje življenje,« seznaniti zdravstvene delavce s problemom rakavih obolenj pri nas. Srečanje je bilo v dvorani hotela Diana. Predavali so različni onkologi, dr. Štefan Gruškovnjak - epi-demiolog in predsednica Zveze društev medicinskih sester in tehnikov Marija Milorado-vič - Nega bolnika na domu. Naslednji dan je bilo ustanovljeno Pomursko društvo za boj proti raku. Prvi predsednik je postal Edi Perhavec - univ. dipl. ing..

Proti koncu 60. let je bilo naselje Beltinci vključeno v pilotsko raziskavo o fertilnosti žena. Projekt je zajel vse evropske države, vključno s SFR Jugoslavijo. Po usposabljanju v Beogradu, sem anketirala žene, ki sem jih izbrala po sistemu naključnega vzorčenja. Rezultati ankete so sestavni del poročila o položaju žena v Jugoslaviji, v angleškem jeziku. Izsek iz poročila je v slovenščini povzela upokojena socialna delavka - terapevtka Jasna Toplak in bo predano arhivu DMS Pomurja.

V istem obdobju sem opravila še enomesečni tečaj za patronažne medicinske sestre in poslušala izbrana predavanja iz tečaja javnega zdravstva za zdravnike, en teden v mesecu, vse leto – oboje na sedežu RZZV v Ljubljani. Na centru poklicnih šol v Murski Soboti sem nekaj let predavala predmet higiena. Bila sem tudi predsednica Sveta za socialno skrb-stvo pri SO Murska Sobota.

Čeprav je bilo delo na ZZV zelo dinamično, zanimivo, sem pogrešala živi stik z bolniki. Takrat sem si že ustvarila družino in po šestih letih sem se prezaposlila v Dispanzer za pljučne bolezni in TBC ZD Murska Sobota. Moji sodelavci so bili: predstojnik dr. Janos Palancsai – spec. pnevmoftiziolog, Martina Karba – višji rtg. tehnik, medicinske sestre Jelka Kuplen, Eufemija Temlin in Irma Žganjar (ki je kasneje, z izrednim študijem, pri-dobila naziv rtg. tehnik) in Marija Hari, čistilka. Kasneje sta se nam pridružila še med. sestra Marika Kepe-Orban in dr. Ivica Brozovič. Moja predhodnica VMS, Rija Apšner je s svojo poklicno in osebnostno naravnanostjo, pustila v dispanzerju in med sodelavci neiz-brisno sled. Poskrbela je, da so bile naloge več kot odlično opravljene, v skladu s smerni-cami Inštituta Golnik, ki je vodil register TBC-bolnikov. Organizacija dela je bila na viso-kem nivoju, zato rezultati niso izostali. Poleg diaskopij smo v tem času pridobili oddelka kamero (100x100 mm), spirograf je zamenjal vitalograf. Obolevnost za TBC se je občutno zmanjšala tudi zaradi zvišanega življenjskega standarda.

Obolevnost pa je še vedno opravičevala: • fl uorografi jo, vsake 4 leta; dispanzer je opravil kontrolne preglede in diagnostiko

novo odkritih pljučnih bolezni;• tuberkulinsko testiranje šoloobveznih otrok (8000) v občini Murka Sobota in BCG

tuberkulin negativnih učencev 8. r. osnovne šole. S tuberkulinskim testiranjem smo iskali sveže konvertorje (otroke, ki so se v zadnjem letu okužili z bacilom tuberkuloze) in močne reaktorje. Ti otroci so preventivno eno leto jemali Eutizon. Pri cepljenju so nam bili v veliko pomoč učitelji po šolah in bolničarka Marija Vinčec;

• diaskopske preglede in obravnavo bolnikov v ZP Grad in Petrovci enkrat mesečno.

Vse bolj so bila v porastu druga kronična pljučne obolenja.


Medicinske sestre smo se enkrat letno, skupaj z zdravniki, udeleževale strokovnega izo-braževanja na Bledu pod okriljem Inštituta Golnik.

Kot prostovoljka RK sem nekaj let občanom v Krajevni skupnosti Park v Murski Soboti tedensko merila krvni tlak, dr. Kurt Sonnenschein – ginekolog, pa je enkrat mesečno spregovoril o aktualnih zdravstvenih vprašanjih.

Leta 1978 se mi je uresničila dolgoletna želja po specializaciji, ki je bila mogoča le v službi medicine dela. Zaposlila sem se v AMD Mura na področju zdravstvene vzgoje (ZV) in leta 1981 zaključila podiplomski študij iz medicine dela za višje zdravstvene delavce pri Inštitutu medicine dela, prometa in športa v Ljubljani. Moji sodelavci so bili: predstojnik dr. Franc Bohar - specialist med. dela, dr. Alvijan Šiška – specializant med. dela in medi-cinske sestre Jožica Tručl, Gizela Kociper, Jožica Šiftar in Marta Flisar (priučena za dela v laboratoriju). Čez nekaj let se nam je pridružil VMS Jože Trajbar.

Udeleženke podiplomskega študija med rudarji v rudniku svinca v Mežici

Tovarna oblačil in perila Mura je bila takrat že uspešen 4000-članski delovni kolektiv s pretežno žensko delovno silo in nizko izobrazbeno strukturo. Na zapleten tehnološki proces dela, na statične obremenitve, izmensko in normirano delo, nismo imeli z ergo-nomskimi pristopi in humanizacijo dela, nobenega vpliva. Prizadevanja predstojnika, da bi delavcem po 50. letu starosti zmanjšali normo, niso bila slišana. Dr. Alvijan Šiška je intenzivno delal na organizaciji aktivnega odmora, kar mu je po mukotrpnem prizadeva-nju uspelo doseči, vendar je bil odmor kratkega daha. Z masovno ZV smo senzibilizirali delavce, da so sami odgovorni za svoje zdravje. Sledila so predavanja dr. Kurta Sonnen-scheina o raku na dojki s fi lmom. Žene smo želeli motivirati za čim večjo udeležbo na sis-tematskih pregledih v dispanzerju za žene.

Rezultati obdobnih pregledov in kurativne dejavnosti so nakazovali prevlado kronič-nih civilizacijskih bolezni, kot posledico neustreznega življenjskega sloga, ki zmanjšuje delazmožnost, povečuje invalidnost in smrtnost v najbolj ustvarjalnem obdobju življenja. Posluževali smo se avdiovizuelnih sredstev (fi lmi: George pri zvišanem krvnem tlaku, Alkoholizem, Tudi srcu se ukazuje, Živeti je smrtno nevarno). Z individualno in skupin-sko obravnavo smo zlagoma prebujali in usposabljali bolnike, da so v vsakem življenjskem položaju ohranjali ravnovesje, skratka, da so bili pripravljeni tudi za samopomoč.

Vsebina ZV dela se je vse bolj širila na področje promocije zdravja. V letu 1992 sem v kabinetu za ZV zabeležila 4571 obiskov.

Vsebino obiskov v % prikazuje naslednji grafi čni prikaz:

Vsebina obiskov pri zdravstveno-vzgojnem delu(v letu 1992)

Dolgo; 7,8 %

Bolezni gibal;8,8 %

Alkoholizem;9,1 %

Zvišane maščobe;3,6 %

Načrtovanje družine;16,3 %

Promocija zdravja;8,4 %

Prekomerna telesna teža;7,2 %

Zvišan krvni tlak;38,8 %

Leta 1985 je bil ustanovljen klub zdravljenih alkoholikov (KZA). Strokovno nepriprav-ljena sem se vključila v izobraževalni sistem SDT v Ljubljani. Predsednik dr. sc. dr. med. Janez Rugelj je oblikoval modifi cirano socialno andragoško metodo urejanja ljudi v sti-ski po metodi dr. V. Hudolina iz Zagreba. Pri 40. letih sem tudi sama postala tekačica na 10 km, ljubiteljica strokovne literature in leposlovja, narave in zdravega načina življenja. Pogled na človeka se mi je kazal v luči novih spoznanj. Preko biblioterapije sem se srečala z A. S. Makarenkom, ki me je prepričal, da sem na pravi poti: »Osem let sem moral gle-dati ne samo strahotno nesrečo otrok, vrženih v jarek, temveč tudi njihova grda duševna izmaličenja. Nisem imel pravice omejiti se zgolj na simpatijo in sočutje z njimi. Že zdav-naj sem spoznal, da moram biti zaradi njihove rešitve z njimi neizprosno strog, v svojih zahtevah trd in oster. Nasproti njihovi nesreči sem moral biti prav tako fi lozof, kakršni so bili sami nasproti sebi.«

V KZA so prihajali, odhajali in umirali alkoholiki, ki so se tri do pet mesecev zdravili v Nevropsihiatrični bolnišnici Ormož. Previdno sem vnašala v program vzgojna terapev-tska sredstva: tek, branje alkohološke in druge literature, ki prispeva k dvigu iz otope-losti, pisanje dnevnika, zdrav način prehranjevanja, sodelovanje družinskih članov. Tri leta smo se vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj sestajali na tekaški stezi OŠ Daneta Šumenjaka. Po raztezalnih vajah smo s hojo ali s tekom opravili 7 km dolgo pot. V skupino so priha-jali člani iz Murske Sobote, Bakovec, Martjanec, Bogojine … Zelo težavno je bilo formirati zdravo jedro, ki bi služilo za pozitivno identifi kacijo. Nekaj parom pa je vendarle uspelo. Podoben sistem smo vpeljali tudi v skupinah za hujšanje. Leta 1989 sva s psihologinjo-terapevtko Terezijo Rožič opravili razgovor z vodilnimi in vodstvenimi delavci posame-znih TOZD v Muri, o pripravi alkoholika na zdravljenje.

V 80. letih prejšnjega stoletja so se tudi pri nas uveljavljale alternativne metode zdravega načina življenja, makrobiotika, joga. VMS Nataša Varga je zaslužna, da so se ustrezna znanja preko DMS in Makrobiotičnega društva Lendava razpršila tudi po terenu. Medi-cinske sestre smo se vedno počutile suvereno na področju zdrave prehrane in pri ljudeh ustvarjale podlage, na katere se je cepil nacionalni Cindy program.

V AMD Mura so gostovali številni terapevti SDT in drugi strokovnjaki s področja zdra-vega načina življenja, dr. Ivo Moser, dr. Franc Susman, socialni delavec Marjan Gorup. Najbolj se je uveljavila psihologinja doc. dr. Zdenka Zalokar-Divjak z logoterapijo. Ljubi-


telji logoterapije smo skupaj s predsednico DMS Milko Kavaš, s predavanji, delavnicami in celodnevnimi tečaji, prenašali poznavanje metode dr. Viktorja Frankla tudi na šole in v lokalno skupnost.

ZAKLJUČEK IN PRIČEVANJA

Odločitve za poklic VMS nisem nikoli obžalovala! Pomenil mi je stalen izziv za osebnost no in poklicno rast. Sodelovanje v SDT me je preusmerilo, da sem zdrav življenjski slog, prej na verbalni ravni, zaživela v praksi in tako z lastnim zgledom in povsem suvereno delo-vala v procesu ZV. Nikoli nisem bila konformistka, vedno sem izbirala zahtevnejše poti do cilja. Biti mi je bilo važnejše od imeti.

DMS je v 50-ih letih svojega obstoja razvilo številne aktivnosti, ki so prispevale k izobra-ževanju, povezovanju in ugledu poklica medinske sestre, kakor tudi k napredku zdrav-stvenega stanja prebivalcev Pomurja. Vesela sem, da sem prispevala delček k tej zgodbi.

Zahvaljujem se vsem predstojnikom, mentorjem, vodstvu ZD Murska Sobota in sin-dikatu Tovarne oblačil in perila Mura, ki ste me spodbujali in vsestransko podpirali pri mojem izobraževanju in delu. Ne nazadnje dolgujem zahvalo tudi delavkam in delavcem tovarne Mura, ki ste mi dovolili, da sem vstopila v vaša življenja in dodala kamenček v mozaik vašega zorenja.

Literatura

1. Jürgen Thorwald: Stoletje kirurgov, po zapisih mojega deda kirurga H. ST. Hartmanna (str. 192-199).

2. Mr. Sc. Dr. med. Štefan Gruškovnjak: Problem duševno prizadetih ter telesno invalidnih otrok in mladine v Pomurju z javno zdravstvenega aspekta, magisterska naloga, 1973.

3. Dr. Kurt Sonnenschein: Ob sistematskem ginekološkem pregledu delavk v Muri, 1982.4. Pitz Nada: Poročilo o zdravstveno-vzgojnem delu v kabinetu za zdravstveno vzgojo

v Ambulanti medicine dela Mura, 1992.5. Dr. sc. dr. med. Janez Rugelj: Dolga pot, Vrnitev alkoholika in njegove družine

v ustvarjalno življenje (Priročnik za zdravo življenje, str. 22), 1981.

Potrpi z vsem, kar v tebi še ni rešeno …Poskusi ljubiti vprašanja sama …

Ne išči zdaj odgovorov, Morda boš potemki jih ni moč dati, zlagoma,ker bi jih ne zmogel ne da bi opazil,živeti, nekega daljnega dnein stvar je v tem: zaživel odgovoreživeti vse. (Rainer Maria Rilke)

Olga: KZA mi je pomagal, da sem se izvila iz primeža alkoholne omame in zaživela ustvarjalno življenje.

Bilo je pred več kot dvajsetimi leti. Zaposlena sem bila v tovarni Mura kot industrijska šivilja. Kot mlado dekle sem sanjala o družini. In res, zgodilo se je. Vsa srečna, polna pri-čakovanj sem dobila moža in dva otroka. Ni preteklo kaj dosti časa, ko sem uvidela, da se je v mojo družino prikradel alkohol. Kaj hitro sem ukrepala, se posvetovala s terapevt ko gospo Nado Pitz in se vključila, kot »suhi« alkoholik, v KZA. Bivši mož je zdravljenje odklanjal, ni želel sodelovati, niti se zdraviti, zato sem ga po nekaj letih zapustila. Sama sem ostala zvesta skupini kar šest let. Tega ne pozabiš nikoli, kajti skupina z dobrim tera-pevtom, ti je lahko v veliko pomoč. Izvajali smo »Rugljev« program, ki je bil zelo zahte-ven. Imela sem srečo spoznati tega velikega moža na seminarju v Ljubljani, ob 25. oble-tnici socialno andragoške metode po dr. Hudolinu. Sedaj šele vem zakaj je bil program tako zahteven. Zajemal je pisanje dnevnikov, branje knjig in tek za polnokrvnost. Veli-kokrat sem se upirala, saj je program zahteval celega človeka. Sama sebi navkljub sem vendarle vztrajala. Ko napreduješ in doživiš spremembo, začenjaš presegati samega sebe. Nad mojim razvojem je bedela terapevtka, ki me je v začetku »pritisnila k tlom«, nato pa z vztrajnostjo in znanjem dvignila novemu življenju naproti. Obiskovala sem še druge semi-narje v Ljubljani, saj sem zavzeto hlepela po novem znanju, ki mi je pomagalo pri vzgoji otrok, kajti imela sem v družini dvojno vlogo.

Ob terapevtki sem imela priložnost spoznati veliko pomembnih ljudi, ki so delovali na področju skupinskega zdravljenja mnogoterih odvisnosti. Iz srca bi se rada zahvalila gospe Nadi Pitz, ki mi je pokazala pot k osmišljanju življenja. Hvala tudi mojima kra-snima sinovoma, ki sta skupaj z mano preživljala težke trenutke, sedaj pa živita mirno in ustvarjalno življenje. Sama sem tudi spoznala drugega partnerja in si na ta način ure-dila življenje. Olgica: V skupini žalovanja pri društvu Hospic v Ljubljani sem zopet našla voljo do življenja.

Bila sem zadovoljna, srečna in ponosna ženska. Delala sem v konfekcijski tovarni Mura. Imela sem družino, moža in dva čudovita otroka, ki sta me še posebej navdajala s pono-som. V njiju sem videla vse tisto, česar meni ni uspelo uresničiti v življenju.

Kot večina mladih družin v tistem času, smo tudi mi gradili hišo. Sonja je imela ena-indvajset let in je študirala v Mariboru. Dušan je dopolnil osemnajst let in je končal šolo za poklic elektrikar-elektronik. Za veselje mene kot mame, so bili to pravi razlogi. To, da sem imela sina, je bilo nekaj prečudovitega, saj v našem rodu dolgo nazaj ni bilo sinov, zato je bil Dušan zame prav poseben.

Vendar se mi je v enem samem delčku sekunde moj svet sesul, ugasnil, spremenil. Zve-čer sem se vračala iz službe. Dušan je bil s prijatelji na avtobusni postaji in mi zaklical: »Mama, takoj pridem za tabo,« zadnje njegove besede, ki sem jih slišala …

Čez uro in pol je doma pri vratih pozvonilo. Toda ni bil Dušan! Nekdo je prišel pove-dat, da se je Dušan peljal s prijatelji v avtu in da se je zgodila nesreča. Z možem sva takoj odšla v bolnico, kjer so nama povedali, da samo Dušan ni preživel. Je to res??? Kaj naj naredim??? To je nemogoče! To se ni moglo zgoditi Dušanu, ne meni, ne nam! Takrat je vse v meni ugasnilo. Vse: zanimanje zase, za moža, za hčerko, za življenje. Pogovor v hiši je zamrl, živeli smo drug mimo drugega, tudi hiša, naša družina, sta umrli. Vsi smo umrli.

Takrat je zbolela Sonja. Kako je morala trpeti in jaz ji nisem zmogla pomagati. Še danes mi je hudo. Nikjer nisem našla miru, zato sem se odločila, da grem nazaj v službo. V službi se z nikomer nisem mogla pogovarjati. V sebi sem nosila nemogočo jezo na vse in vsako-gar, tudi nase. Ves čas sem le razmišljala, kako ublažiti napetost v sebi, kako nehati z vso to žalostjo in bolečino, kako se pridružiti Dušanu.

V naš obrat je takrat večkrat prihajala medicinska sestra Nada, ki je delavkam merila krvni pritisk, opravljala razgovore, pa še veliko stvari, ki so jih delavke potrebovale. Tudi jaz sem si jo želela spoznati. Nekega dne sem se kar odločila in šla do nje ter jo prosila, naj mi izmeri krvni pritisk. Ko sem stala pred njo, vsa v črnem, žalostna, zagrenjena, se


je gospa Nada kar začela prijazno pogovarjati z mano, me spraševati … Takrat je bilo treba vame vložiti veliko truda, da sem sploh spregovorila. Po navadi sem kar molčala. Takoj po prvem stiku s sestro Nado sem začutila, da sem bolj zadovoljna. Ko me je naslednji in potem še naslednji teden poklicala k sebi, sem opazila, da se spreminjam. Še večkrat me je povabila na pogovor, zmeraj mi je ponudila knjigo ali brošure, iz katerih sem spoznala življenjske usode in preizkušnje drugih ljudi ter napotke za ravnanje v situacijah, ki so bile podobne moji.

Spomnim se, da nas je v Murini ambulanti, na prošnjo sestre Nade, obiskala gospa Zdenka Zalokar-Divjak. K njej sva šli obe s hčerko. Po razgovoru je bila hčerka zadovoljna, za mene pa je gospa Zdenka predlagala sestri Nadi, da bi bilo dobro, če bi obiskovala dru-štvo Hospic, kjer se dobivajo ljudje, ki so doživeli v svojem življenju izgube svojih najdraž-jih. To je bil čudovit napotek, edina težava je bila le, da je društvo delovalo v Ljubljani. Toda sestra Nada ni poznala besede nemogoče! Ne vem kako, ampak uspelo ji je, da smo se kmalu peljale v Ljubljano, prevoz nam je nudilo podjetje Mura.

Na srečanje smo šle sestra Nada, še ena moja sodelavka, ki je v nesreči izgubila moža in jaz. V Ljubljani smo se srečali različni ljudje. Vsak je povedal svoje doživetje in občutke ob njem. Le jaz sem bila na začetku spet molčeča. Po spodbujanju sem se začela odpirati, zares šele po tretjem srečanju, po izpovedi matere, ki je prav tako izgubila sina, sem spre-govorila tudi jaz. S to materjo sva v pogovoru prišli do spoznanja, da sva obe zelo ljubili svoja sinova in ju imeli za neprecenljiva. V društvu Hospic smo se srečevali približno pol leta. Posebej pa so mi ostali v spominu besede, ki smo si jih izmenjale spotoma do Lju-bljane in nazaj. Še dandanes se rada spomnim življenjskih resnic, ki nam jih je podajala sestra Nada.

Počasi se je stiska v meni rušila in življenje je sčasoma začelo spet dobivati smisel. Hčerka se je poročila in dobila sem vnukinjo in vnuka, katera sta okupirala moje misli, dejanja in srce. Zdaj sta onadva središče mojega življenja. S hčerko sva spet našli poveza-nost, katero sva gojili pred našo družinsko tragedijo.

Dušan mi je ostal v spominu, kot nekaj lepega, kar mi je bilo vredno doživeti v življe-nju. Pogovor o njem in spomin nanj me več ne navdaja s hudo žalostjo, prežema me hvale-žnost in sreča, da nama je bilo usojeno živeti skupaj osemnajst let. Vendar ne mine teden dni, da se mi v sanjah ne bi ponovila mora, žalost. Zmeraj me opomni, da je treba ceniti čas, ki nam je dan, ko smo drug ob drugem.

Zelo sem hvaležna vsem ljudem, ki so mi pomagali skozi najhujše trenutke. Spet se sme-jem, postala sem klepetava, rada grem v družbo. Življenje je spet lepo.

Zdravstvena služba v okraju Gornja Radgona po letu 1945

Slavica Fekonjaupokojena VMS

Leta 1950 sem uspešno zaključila srednjo medicinsko šolo v Ljubljani in začela službeno pot v Zdravstvenem domu v Gornji Radgona. Polna idealov in mladostne vneme sem začela pionirsko delo na sestrskem področju, tam kjer niso poznali in ne vedeli, kaj je in kaj pomeni medicinska sestra. Uspelo je meni in vsem mojim kolegicam zorati ledino zdravstvene službe na področju celotnega okraja Gornja Radgona in vesela in ponosna sem, da smo doktrino naše vzornice Florence Nightigal znale uresničiti. Organizacija zdravstvene službe do leta 1950 je bila naslednja:

Splošna ambulanta v Gornji RadgoniOrdinacija s splošnim zdravnikom je bila v privatnem stanovanju v starem bloku. Vodil jo je dr. Franc Repič, ki je bil poleg dela splošnega zdravnika zadolžen še za organiza-cijo zdravstvene službe za celoten okraj Gornja Radgona, to je za okrajna središča Apače, Radenci, Videm ob Ščavnici, sedaj Sv. Jurij ob Ščavnici.

ApačeV splošni ambulanti je delal dr. Alojz Toplak. V letu 1946 ali 1947 se mu je pridružila sre-dnja medicinska sestra Marjeta Kapun. Poleg dela v ambulanti je bila zadolžena za delova-nje referata za zaščito matere in otroka za celotni okraj. V tem obdobju je bilo to aktualno zaradi velike umrljivosti novorojenčkov in dojenčkov (umrljivost je bila med 3-5 %).To je bilo zelo veliko, zato je bila glavna skrb zdravstvene službe znižanje odstotka umrljivosti. Zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra pa je bilo to težko izvedljivo.

RadenciSplošno ambulanto je vodil dr. Erik Kline v svoji privatni hiši.

Videm ob ŠčavniciSplošno ambulanto je vodil dr. Peter Sokolov v svoji privatni hiši.

Celotna zdravstvena služba je takrat spadala pod Poverjeništvo za zdravstvo pri Okraj-nem ljudskem odboru v Gornji Radgoni s poverjenico tovarišico Marijo Levar.

V takratnem obdobju je splošna zdravstvena služba imela delno urejeno babiško službo. Značilnost tega časa je bila,da so žene večinoma rodile doma. Kolikor se spominjam, so takrat delovale samo tri babice za celotni okraj.

Za Gornjo Radgono z okolico je skrbela babica Marija Sagaj, za Radence z okolico babica Pavlič, po domače Ježovka, ki je stanovala na Meleh, za Videm z okolico, babica Auer ali Jeru – priimek napisan po mojem spominu.

V letu 1951 sta po končanem šolanju na babiški šoli prišli pomagat na območje Apaške kotline babica Marjana Ščap-Vidonja, za pomoč babici Sagaj za območje Radgona z oko-lico pa je poskrbela babica Marija Štrakl. V letu 1952 pa je prišla na območje Negove z okolico delovat babica Pavla Kralj.


Kot že omenjeno, je bil v teh letih velik poudarek zaščiti matere in otroka, zato so bile organizirane otroške posvetovalnice v vseh večjih krajih okraja Gornja Radgona. Zanimi-vost organizacije teh posvetovalnic pa je bila, da so jih vodile žene AFŽ, in to v glavnem za delitev hrane (mleko v prahu, maslo in trdi sir).

V letu 1950, ko sem prišla delovat kot prva strokovno izobražena medicinska sestra in po letu 1951, ko so prišle prve strokovno izobražene babice, so otroške posvetovalnice dobile strokovni pomen.

V januarju 1951 je začel z delom Protituberkulozni dispanzer, in sicer v privatni hiši Požunovih v Kerenčičevi ulici v Gornji Radgoni. Dvakrat tedensko so bili rentgenski pre-gledi. Dr. Erik Kline je opravljal preglede, sestrsko delo pa so opravljale: medinska sestra Slavica Fekonja od 1951 do 1957, proti koncu leta 1951 je prišla v pomoč medicinska sestra Zora Lajbaher le za krajši čas, ker je bi mož sprejet v službo na Okrajni ljudski odbor.

Leta 1955 je prišla v službo Terezija Vrbančič Grah, takrat bolničarka, ki pa je kasneje izredno zaključila srednjo sestrsko šolo. Štiri leta je delala na protituberkuloznem dispan-zerju, nato v splošni ambulanti vse do upokojitve. Od leta 1956 se je za kratek čas zapo-slila višja medicinska sestra Katja Cerar-Jankovič. Leta 1960 se je zaposlila bolničarka Marija Žnuderl, ki pa je kasneje zaključila srednjo medicinsko šolo. Od leta 1961 do 1970 so bile zaposlene srednje medicinske sestre: Vera Zajc, Tončka Prešeren in Zlatka Grajfo-ner. Vodja dispanzerske službe na območju Pomurja je bil dr. Ivan Amon, ki pa je v Gor-nji Radgoni delal le dvakrat tedensko.

Mamice

Leta 1956 so se vse zdravstvene dejavnosti, ki so bile raztresene v raznih stavbah in pri-vatnih stanovanjih, preselile v preurejeno stavbo, ki se je preimenovala v Zdravstveni dom Gornja Radgona. To je stavba sedanje Glasbene šole v Gornji Radgoni.

Ko je zdravstveni dom dobil svoje prostore, so se dejavnosti kot dispanzer za žene in otroški dispanzer začeli počasi organizirati in pričeti z delom, saj so v začetni fazi delo-vali posvetovalno.

V zdravstvenem domu so delovale: splošna ambulanta, otroška posvetovalnica, otroški dispanzer, dispanzer za žene, protituberkulozni dispanzer in higienska postaja.

V splošni ambulanti je delal dr. Franc Repič, ki je bil istočasno direktor Zdravstvenega doma Gornja Radgona.

Leta 1959 je v splošni ambulanti začel delo dr. Miran Ostan, ki je po upokojitvi dr. Repiča prevzel vodenje zdravstvenega doma in ostal v Zdravstvenem domu Gornja Radgona do upokojitve.

Šolsko ambulanto je začel uvajati v letu 1956 ali 1957 dr. Franc Žibrik, ki je bil istočasno zdravnik v splošni ambulanti. Sestri v splošni in šolski ambulanti sta bili Terezija Vrban-čič-Grah in Ivica Fekonja-Sinokapčev.

Otroško posvetovalnico je v začetku vodila medicinska sestra Slavica Fekonja. S pri-hodom dr. Majde Ostan-Toplak, leta 1959 je posvetovalnica za otroke prerasla otroški dispanzer.

Delovala je tudi posvetovalnica za žene, katero je vodila medicinska sestra Slavica Fekonja.

S honorarnim delom ginekologa dr. Franca Kousa (dvakrat tedensko) je iz posveto-valnice nastal dispanzer za žene, katerega pa je ob svojem prihodu leta 1959 prevzela dr. Majda Ostan-Toplak, medicinska sestra je bila Slavica Fekonja, higiensko postajo pa sta vodila sanitarni tehnik Janez Ošlaj in higienik Ivan Peterka.

Leta 1964 sem končala izredni študiju na višji šoli za medicinske sestre in se zaposlila v Zdravilišču Radenci kot glavna medicinska sestra, kjer sem delala vse do upokojitve leta 1984.

Slavica Fekonja odhaja v pokoj


Zdravstveni dom Ljutomer − moji spomini

Veronika BogdanUpokojena VMS

Pisalo se je leto 1965, ko sem diplomirala na srednji zdravstveni šoli v Rakičanu in prejela prvo značko dipl. med. sestre ter se zaposlila v Zdravstvenem domu Ljutomer.

Želja po znanju me je pripeljala do druge diplome na višji med. šoli leta 1975.Vsa ta leta sem delala v ZD Ljutomer v otroškem šolskem varstvu ter v splošni ambu-

lanti kot medicinska sestra v urgenci ali kot dežurna sestra.Tretja značka medicinske sestre in to zlati znak Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške

nege Slovenije sem za moje delo v pomurskem prostoru prejela ob 12. maju 2001. S tem najvišjim priznanjem sem zaključila svoje 35-letno službovanje in se upokojila z najlep-šimi spomini na prehojeno poklicno pot.

Delo sem opravljala z veseljem. Imela sem rada svoj poklic in meni zaupane bolnike in otroke. Poleg svojega strokovnega dela v službi sem rada sodelovala v prostovoljstvu. Mnoga leta delujem v območnem rdečem križu Ljutomer ter sem vrsto let članica izvr-šilnega odbora društva. En mandat sem bila članica nadzornega odbora društva. V svoji sredini sem zastopala interese zdravstvene nege ter sodelavce sproti seznanjala z aktiv-nostmi v društvu.

ZD Ljutomer – otroški oddelek

Udeležila sem se tudi seminarja za voditeljico skupin za samopomoč. Tako že vse od začetkov, Doma starejših Ljutomer, vodim v domu skupino za samopomoč.

Kot upokojena med. sestra se kot prostovoljka vključujem v vsa področja življenja ljudi, ki se najdejo v stiski in to preko društev kot je Rdeči križ, Osteoporoza, Skupine za samopomoč starejših in v druge izobraževalne in humanitarne programe. V DMSBZT Pomurja zastopam v izvršilnem odboru upokojene medicinske sestre. Sodelujem pri vseh aktivnostih društva.

V Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja delujem že od leta 1975, kar mi je bilo v veliko veselje in pomoč pri mojem delu. V Zdravstvenem domu Ljutomer se je začela moja poklicna in strokovna pot. Prav tako sem to pot tudi v tej usta-novi zaključila. Začetki ZD Ljutomer segajo v leto 1940 v improviziranih prostorih, z dvema zdravnikoma in dvema priučenima bolničarjema ter domačo vaško babico. V letu 1950 in 1951 so se zaposlile prve srednje medicinske sestre (3-letna šola) Elizabeta Vereš, Tončka Osterman in Terezija Steržaj.

Revolucijo v preobrazbi in razvoju zdravstva v prostorskem, kadrovskem in strokovnem smislu smo doživeli v letu 1965, ko se nas je večina med. sester zaposlilo v novih urejenih prostorih. Borba za ohranitev zdravja, borba z neprosvetljenostjo se je začela v teh letih z vlogo medicinske sestre, ki je steber preventive in zdravstvene nege pri vseh populacijah od rojstva do smrti. Ves čas smo delovale strokovno, humano, vestno in srčno ter v dob-robit pacientov, ki so nas potrebovali.

Tretje tisočletje je s seboj prineslo veliko bolezni in podaljšanja življenjske dobe. Brez individualne in človeške ter empatične obravnave posameznika si ne predstavljam kako-vostne zdravstvene nege in oskrbe pacientov. To lahko da ljudem le izobražen, strokovno usposobljen, srčen in ustvarjalen zdravstveni delavec in sodelavec.

Ves čas ima za izobraževanje in širitev strokovnega znanja in človeškega potenciala naših medicinskih sester veliko zasluge naše društvo, kateremu je prioritetna naloga v delovanju izobraževanje in strokovna rast ter medsebojno druženje in razvijanje pozitivne komunikacije in empatičnega odnosa.

Srečanje upokojenih članic, Vera Bogdan (prva z desne)


Pogovor z gospo Antonijo Sedonja,VMS, diplomirano sociologinjo

Emilija KavašVMS, dipl. org. menedž.

Dragica Jošardipl. m. s.

Tončka Šuster-Sedonja je leta 1958 prišla v Prekmurje iz celjske šole sestra. Odsek za zdravstvo in socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota jo je razpore-dil v Zdravstveno postajo Cankova, ker pa tam »medicinske sestre niso potrebovali«, je po enem tednu odšla v Zdravstveno postajo Križevci, kjer je vso zimo prezebala v neza-kurjenih prostorih. Prvega marca 1959 je bila premeščena v Otroški dispanzer Murska Sobota. Tu je delala predvsem v patronažni službi in je sodelovala tudi pri strokovnem izpopolnjevanju babic. Ko je bil leta 1960 v zdravstvenem domu ustanovljen patronažni center, je prevzela vodstvo. Tedaj je bila tudi imenovana v komisijo za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju za celo Pomurje. Petnajstega februarja 1963 je postala glavna sestra ušesnega oddelka, leta 1966 pa glavna sestra Bolnišnice Murska Sobota.1

Do svoje upokojitve je bila glavna medicinska sestra bolnišnice. Po opravljenem študiju za višjo medicinsko sestro je študirala sociologijo in postala prva univerzitetno izobražena medicinska sestra v Pomurju z nazivom diplomirani sociolog.

Sodelovala je z mnogimi pomembnimi institucijami in zavodi v Sloveniji. Prav tako je sodelovala z Višjo šolo za medicinske sestre v Mariboru ter s kolaborativnim centrom Sve-tovne zdravstvene organizacije, ki je imel sedež v Mariboru. Kot glavna medicinska sestra bolnišnice je nesebično podpirala delovanje društva ter skrbela za razvoj strokovnosti in humanosti kadra zaposlenega na področju zdravstvene nege. Na področju zdrav stvene nege je stalno uvajala novosti in s tem prispevala, da je bila Bolnišnica Murska Sobota med tistimi, ki je med prvimi uvajala proces zdravstvene nege ter njene standarde.

Za svoje pomembno strokovno, organizacijsko in humano delo je prejela priznanje DMSMZT Pomurja.

Ob razgovoru je gospa Sedonja povedala, da je bila predsednica DMS v Pomurju v času, ko je bilo šolanih medicinskih sester še malo. Te so opravljale predvsem nadzorne funkcije in zahtevnejše posege. Bile so promotorke postopnega razvoja negovalne profesije, koli-kor jim je to omogočalo družbeno okolje v katerem so delovale.

Njena vzornica in odlična pedagoginja je bila Dina Urbančič, ki je napredne poglede razvitega sveta vnašala v slovensko okolje. Dejala je, da tisti, ki dela z ljudmi in za ljudi ni nikoli dovolj izobražen.

Gospa Sedonja je sledila njenim pogledom in se neprestano izobraževala. Po opravljeni višji šoli za medicinske sestre se je vpisala na fakulteto za družbene vede – smer sociolo-gija, kjer je osvojila znanja, ki so ji omogočila spremljanje znanstvenih raziskav medicin-skih sociologov-raziskovalcev, ki so jih opravljali v razvitem svetu.

Te ugotovitve pa niso bile vedno sprejemljive za slovensko okolje. To je spoznala, ko je zastopala Pomursko regijo v Izobraževalni skupnosti Slovenije, saj ni bilo mogoče dopo-

1 Helena Ravnič, Prve medicinske sestre v Prekmurju; 40 let Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, 22.11.2000.

vedati, da Slovenija potrebuje množično permanentno izobraževanje za področje zdrav-stvene nege.

To je Sedonjevo aktiviralo v drugi smeri. Napisala je vlogo za odprtje višje šole za medi-cinske sestre v Mariboru in jo ob podpori takratnega direktorja Pomurskega zdravstve-nega centra, dr. Jožeta Šumaka, ki je imel posluh za te potrebe, družno z njim odnesla na Ministrstvo za šolstvo v roke dr. Horvatu, ki je takrat ministroval na tem resorju. Dobila sta zagotovilo, da bo storil vse potrebno, da bo šolanje steklo. In res, bila je ustanovljena višja šola, ki je hitro prerasla v visoko šolo za medicinske sestre Maribor.

Globalizacija pa je pognala veter v lase tudi tistim, ki so prej ovirali razvoj in izobraže-vanje negovalne profesije. In odprli sta se dve fakulteti za zdravstvene vede, v vseh regi-jah pa visoke šole za zdravstveno nego.

Koncert Beltinci, ga. Sedonjeva (druga z desne)

Pomurskim medicinskim sestram se je tako približala šola in sedaj se lahko v večjem številu izobražujejo in konkurirajo z znanji, ki jih zahteva današnji in prihodnji čas.

Gospa Sedonja pa ni bila tako napredno aktivna le na slovenskem področju, ampak je Slovenijo in svojo ustanovo promovirala tudi na tujih univerzah in mednarodnih znan-stvenih srečanjih z referati, ki so vzbudili pozornost.

Habilitacijo za predavateljico zdravstvene nege je opravila na Univerzi v Mariboru.Gospo Sedonjevo smo tudi vprašali, kaj bi povedala za današnji čas …»Razkriva se resnica o svetu, razkriva se resnica o družbi in razkriva se resnica o člo-

veku. To sem prvič izustila na Koloborativnem centru SZO za primarno zdravstveno nego ob priliki učne delavnice o AIDS-u, kjer sem imela tudi krajši referat o izgrajevanju imun-skega sistema z nutricijo in nutricijskimi suplementi. Takrat smo živeli še v skupni državi Jugoslaviji.

Danes bi se lahko napisalo, da smo bližje miselni revoluciji kot leta 1989. Takrat izre-čene moje besede so ene udeležence pustile hladne v bojazni, da so predrzne, drugi pa so s solzami v očeh dojeli nakazano miselnost, ki naj bi razcepljene in razrušene duše pope-ljalo v korenite spremembe človeštva, kar pa ni mogoče brez velikih travm, tako na poli-tičnem kot na profesionalnem in zasebnem življenju. Kajti gre za spremembe, ki jih svet mora dojeti in sprejeti, ker gre za preživetje.

Ob častitljivi obletnici se s ponosom spominjamo na dobro opravljeno delo. Prihodnjim generacijam pa želim, da bi ga uspešno nadaljevale.«


Cecilija Škraban, višja medicinska sestra

Marija Hirciupokojena VMS

Cecilija Škraban je rojena v Ljubljani 2. 12. 1932. Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Ljubljani. Ker je takrat zelo primanjkovalo medicinskega kadra, se je odločila za triletno višjo medicinsko šolo. Po uspešno zaključenem študiju se je zaposlila na Interni kliniki v Ljubljani. Po srečanju s svojim življenjskim sopotnikom se je leta 1956 preselila v Mursko Soboto. Junija istega leta se je poročila in se zaposlila v Splošni bolnišnici Murska Sobota in prevzela delovno mesto glavne sestre bolnišnice. Na tem delovnem mestu je ostala do leta 1960, zatem pa je postala glavna sestra ginekološko-porodnega oddelka. V začetku ni bilo lahko. Marsikaj je bilo potrebno opraviti. Sestra Škrabanova je postavila strokovne temelje ginekološko-porodniški zdravstveni negi in skozi leta z organizacijo dela, vode-njem in strokovnim razvojem pripeljala v uspešno, strokovno in humano porodnišnico ter ginekologijo. Na tem delovnem mestu je ostala do svoje upokojitve leta 1991.

Predsednica Društva medicinskih sester Murska Sobota je postala za gospo Heleno Rav-nič. Kot glavna sestra je imela na razpolago zelo skromen prostor, v katerem je opravljala tudi društvene obveznosti.

Sama je pripovedovala, da so v tem času organizirali veliko predavanj s področij zdrav-stvene nege, higiene, hematologije in drugih. Večina predavateljev so bili takrat zdrav-niki, ki za svoja predavanja niso zahtevali plačila. Posebej se spominja dr. Perkiča, ki je predaval o tuberkulozi in pljučnih boleznih, dr. Palanchaja, dr. Lajnščaka, ki je pokrival področje hematologije in internistike. Dr. Kastelc je predaval teme v zvezi s splošno medi-cino, dr Kaukler iz Ljutomera prav tako splošno medicino. Predavanja so izvajali v sindi-kalni dvorani, v bolniški kuhinji pa so skrbeli za prehrano. Večina poslušalk je namreč prihajala iz oddaljenih zdravstvenih domov in to s kolesi.

Spominja se, da je v času, ko je bila glavna sestra prihajala brez plačila pomagat na trans-fuzijo, ker je takrat zelo primanjkovalo strokovnega kadra.

Na marsikaterem področju so takrat orali ledino. Veliko je bilo brezplačnega dela, a so kljub temu delali strokovno, z veliko entuzijazma in veselja do poklica in bolnikov.

Upokojena višja medicinska sestra Cecilija Škraban preživlja dneve zasluženega pokoja s hčerkama in petimi vnuki. Redno pa se tudi udeležuje srečanj upokojenih nekdanjih sodelavci na katerih se rada spominja predvsem lepih trenutkov, ki jih je preživela z njimi.

Pogovor z gospo Marinko Planinc, VMS

Darinka Crnkovičdipl. m. s., strokovni vodja ZN v transfuzijski dejavnosti na ETD Murska Sobota

Za prijeten jesenski dan potrebujemo: šopek dobrih misli, prijazen pogovor in ščepec poezije …

Vse to sva poskušali imeti v mislih tistega jesenskega dne, ko sva se z gospo Marinko Planinc srečali na njenem domu v Murski Soboti z namenom, da obudiva spomine na njena minula leta službe, ki je kot druga višja medicinska sestra prišla službovat v sobo-ško bolnišnico.

Gospa Marinka Planinc, višja medicinska sestra, se je rodila v Ljubljani in tam z družino preživela otroška leta. Oče je bil obrtnik – knjigovez in po odprtju obrti v Murski Soboti, se je tudi ona z mamo preselila v Prekmurje. Po končani gimnaziji v Murski Soboti, je leta 1956 končala še višjo zdravstveno šolo v Ljubljani, se vmes poročila in s seboj v Prek-murje pripeljala tudi moža Franca. Tu sta si ustvarila družino in tako oba svoje poklicno življenje in strokovne izkušnje razdajala v Prekmurju.

»Moja prva zaposlitev od leta 1956 do 1960 je bila na kirurškem oddelku Splošne bol-nišnice Murska Sobota pri dr. Vrbnjaku», je nadaljevala najin pogovor sestra Marinka.

»Leta 1960 sem bila s strani dr. Vučak Štefana – internista, povabljena na takratno transfuzijsko postajo, ki je bila v adaptirani zgradbi garaže pri internem oddelku v Mur-ski Soboti. Ob delu sem opravila 6-mesečni tečaj iz transfuziologije. Na delovnem mestu glavne medicinske sestre, transfuzijske postaje, pozneje oddelka, sem ostala vse do svoje upokojitve leta 1990.«

Z maloštevilno ekipo zaposlenih je sestra Marinka orala ledino na področju razvoja transfuziologije v Splošni bolnišnici Murska Sobota in kot glavna sestra dobro sodelovala s številnimi zdravniki, ki so se izmenjali na oddelku.

Sestra Marinka je nadaljevala: »Na tej lokaciji adaptirane garaže smo delali v zelo ute-snjenih prostorih in težkih pogojih dela. Sami smo pripravljali sisteme za odvzem krvi, sisteme za dajanje transfuzij, infuzij in ostali sanitetni material. Kri smo odvzemali v ste-klenice, ki smo jih predhodno grobo oprali in nato z vlakom poslali sterilizirat na Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. Kri smo odvzemali vsako soboto, tudi na terenu, in tako spo-znali celotno Goričko in Apaško kotlino, od koder so nam ostali prijetni spomini. Bilo je težko, a lepo.

Leta 1974 smo se z veseljem preselili na drugo večjo lokacijo, in sicer v kletne prostore internega oddelka v Rakičanu. Kadrovsko smo se okrepili, povečali obseg dela, se opre-mili z novejšo opremo in začeli odvzemati kri v PVC vrečke (zasluga prve specialistke transfuziologije dr. Zoje Zalokar).

Veliko dela mi je bilo naloženega, meni kot glavni medicinski sestri, in vsem zaposlenim na oddelku za transfuziologijo. Vsa administracija se je vodila ročno po navodilih Zavoda za transfuzijo krvi RS – tako rezultati testiranj, kot podatki na etiketah steklenic s krvjo.«

Sestra Marinka, kot smo jo klicali zaposleni, s ponosom pove, da se v vseh treh deset-letjih njenega dela na oddelku ni zgodila niti ena strokovna napaka.Tako pri odvzemu krvi, kot pri laboratorijskih preiskavah, čeprav je bil oddelek velikokrat brez zdravnika transfuziologa. Velika odgovornost je bila na kadru zdravstvene nege, še posebno v času

Srečanje upokojenih članic, Murska Sobota, Cecilija Škrban (druga z desne)


dežurstva, ki ga je tudi sestra Marinka opravljala 30 let. Z razliko od ostalih kliničnih strok, kjer je delo organizirano okrog zdravljenja bolni-

kov, ki iščejo pomoč, je v transfuzijski medicini predmet dejavnosti – zdrav dajalec krvi, zato se delo in organizacija v transfuzijski dejavnosti razlikujeta od organizacije dela dru-gih strok. In prav gotovo le zaposleni v transfuzijski dejavnosti vemo, koliko truda je potrebno, da zagotovimo posamezno varno enoto krvi in jo tudi varno izdamo za bolnika.

Tega se je zavedala tudi sestra Marinka. Vsa leta je delala vestno, natančno, strokovno in tako veliko prispevala k razvoju transfuziologije in krvodajalstva v naši regiji. Za njeno dolgoletno nesebično delo se ji iskreno zahvaljujemo.

In da zaključim najino kramljanje z ugotovitvijo, da so dobra dela plod dobrih misli in želja, izraz iskrenosti, sodelovanja in zaupanja.

Marinka Planinc

Moji spomini na poklicno pot

Marija Gorše-Gobecvišja medicinska sestra

Rojena sem bila 11. 8. 1936 v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem.Po končani gimnaziji v Kočevju leta 1956 sem se istega leta vpisala na Višjo šolo za medi-

cinske sestre v Ljubljani. Leta 1959 sem končala šolanje in diplomirala.Poklicna pot me je pripeljala v Lendavo, kjer sem se zaposlila v zdravstvenem domu. V

času študija sem od te ustanove dobivala tudi štipendijo. V začetku sem bila razporejena na dispanzer za ženske in terensko patronažno delo v varstvu matere in otroka. V delo me je uvajala, svetovala in vodila medicinska sestra ga. Francka Šimonka, ki je med prvimi opravljala delo medicinske sestre na tem področju. Zato ima njen prispevek k zdravstve-nemu osveščanju prebivalstva v teh krajih neprecenljiv pomen.

Kaj kmalu sem spoznala, da je delo, ki ga opravljam dokaj zahtevno in naporno, da potrebujem dobro strokovno znanje in nenehno izobraževanje. V okviru dopolnilnega izobraževanja sem končala podiplomski tečaj iz patronažnega varstva in tečaj za učite-ljice domače nege bolnikov. Usposobila sem se tudi za vodenje zdravstveno-gospodinjskih tečajev, ki jih je v tistem času vodila v občini Lendava medicinska sestra ga. Minka Božič iz Republiškega odbora rdečega križa Slovenije.

Nadaljnja poklicna pot me je po dveh letih dela v Zdravstvenem domu Lendava, pripe-ljala v Mursko Soboto, kjer se na povabilo takratnega direktorja g. dr. Štefana Gruškov-njaka, zaposlila v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Na novem službenem mestu sem na začetku delala na področju varstva matere in otroka, v patronažni službi in otroških posvetovalnicah. V Zdravstvenem domu Murska Sobota sem bila prva medicinska sestra s končano višjo šolo, ki sem v tej dejavnosti delala daljše obdobje. Nasledila sem delo medi-cinske sestre ge. Helene Ravnič, ki pa je prevzela mesto ravnateljice na Srednji medicin-ski šoli v Murski Soboti in delo medicinske sestre ge. Tončke Šuster-Sedonja, ker je odšla na novo službeno mesto v bolnišnico.

V patronažnem varstvu matere in otroka je bilo ogromno dela. Primanjkovalo je uspo-sobljenih kadrov, predvsem višjih medicinskih sester. Med leti 1961 in do približno 1964 smo patronažno službo opravljale le tri medicinske sestre. Delo na domovih so v tistem času v glavnem opravljale terenske babice, ki so končale eno ali dvoletno babiško šolo. Delo so opravljale pod nadzorstvom in strokovnim vodstvom dispanzerja za ženske, dis-panzerja za otroke in patronažne službe.

Takrat je bila patronažna služba organizirana strogo monovalentno. Svoje terenske delavke - bolničarke je imel tudi protitrahomski dispanzer in dispanzer za pljučne bole-zni in tuberkulozo, kjer pa je že delala tudi višja medicinska sestra.

Po nekaj letih dela v Zdravstvenem domu Murska Sobota sem bila imenovana za vodjo patronažne službe. Takrat se je v republiškem merilu tudi začelo uvajati polivalentno delo v patronažni službi. V tem obdobju so začeli prihajati in se zaposlovati novi kadri iz sred-nje zdravstvene šole v Murski Soboti. Novi kadri so potrebovali strokovno mentorstvo. Tudi terenske babice so se priključile v okvir strokovne dejavnosti patronaže.

Da so medicinske sestre in terenske babice lahko opravljale in izvajale zahtevne preven-tivno zdravstveno-vzgojne programe, so se morale veliko dopolnilno usposabljati in izo-braževati. Na tem področju je bilo glavno torišče mojega strokovnega dela. Trudila sem


se po svojih močeh, da sem začetnikom in tudi drugim sodelavcem prikazala vrednote dela, kot so vestno delo z varovanci, nenehno strokovno izpopolnjevanje in medsebojno spoštovanje.

V tistem času smo se v patronažni dejavnosti srečevali z obilico problemov. Največja težava je bila, kako organizirati prevoze patronažnih sester do varovancev na zelo veli-kem območju, ki smo ga morale pokrivati. Uporabljali smo kolesa, mopede in terensko vozilo džip, ki sta ga imela v uporabi za opravljanje terenskega dela protitrahomski dis-panzer ter dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo. Voznik džipa je zjutraj odpeljal po štiri do pet patronažnih sester in jih puščal po vaseh, kot so imele načrtovane obiske pri oskrbovancih. Po končanem delovniku jih je zopet prevzel in odpeljal v Zdravstveni dom v Mursko Soboto (glej sliko št. 1). Terenske babice so svoje obiske opravljale s kolesi ali mopedi, saj so imele manjše delovne okoliše.

V patronažni dejavnosti smo, po nekaj letih dela, začeli zaposlovati samo višje medi-cinske sestre. Veliko srednjih medicinskih sester je takrat nadaljevalo izredni študij na Višji šoli in jo tudi uspešno končalo. Tudi v babiško službo so začele prihajati medicin-ske sestre-babice s srednjo izobrazbo. Babice s končano dvoletno babiško šolo so se lahko dopolnilno izobraževale na srednji strokovni ravni. S tem se je kadrovska struktura v stro-kovnem pogledu zelo izboljšala. Osebno sem si pri tem močno prizadevala, da bi bilo delo opravljeno na ustrezni strokovni ravni. Zato sem vsem, ki so imeli voljo in vztrajnost pri nadaljnjem izpopolnjevanju svetovala in pomagala. Skrbela sem, da se je naša dejavnost razvijala po takratnih republiških strokovnih navodilih. Pri tem sem velikokrat naletela na nerazumevanja, predvsem pri vodjih drugih dispanzerskih služb. Zakaj? Zato, ker se niso strinjali z uvajanjem polivalentnega dela v patronažni dejavnosti. Tudi sodelavke so sprejemale novosti z nejevoljo, ker njihovo delo ni bilo primerno upoštevano in cenjeno. Vendar pa so čas in pristni medsebojni odnosi pripomogli, da se je patronažna dejavnost dobro razvijala vse do današnje oblike in ravni strokovnega dela.

Dela in naloge vodje patronažne dejavnosti sem opravljala do leta 1990. V tem letu je mesto vodje patronažne službe prevzela višja med. sestra, ga. Šarika Bukvič.

Ves čas mojega vodenja patronažne službe me je vzpodbujal in strokovno pomagal na organizacijskem in strokovnem področju gospod mag. dr. Štefan Gruškovnjak. Ob tej pri-ložnosti se mu zahvaljujem za njegovo vsestransko in nesebično pomoč.

Leta 1965 sem bila imenovana za glavno medicinsko sestro v Zdravstvenem domu Mur-ska Sobota. Poleg patronažnih medicinskih sester sem tako morala skrbeti še za druge zdravstvene delavce z višjo, srednjo in nižjo strokovno izobrazbo. Začetki dela na ome-njenem področju niso bili lahki, morala sem se zelo truditi in se strokovno dokazovati na svojem delovnem mestu. Delo sem opravljala v tesnem sodelovanju z vodji posameznih dejavnosti. Omenjeni delokrog je bil zelo širok, skoraj preobsežen.

V ambulantah in dispanzerjih zdravstvenega doma so bili v začetku mojega delova-nja kot glavne medicinske sestre, zaposleni samo bolničarji, babice, otroške negovalke, zobne asistentke, kader z nižjo strokovno izobrazbo. Zaradi tega je bilo zelo veliko dela na področju strokovnega izobraževanja, urejanja ambulant in ordinacij, uvajanja suhe steri-lizacije za medicinske pripomočke in materiale. Poleg navedenega smo veliko pozornosti posvečali osebni urejenosti zdravstvenih delavcev in humanemu odnosu do varovancev.

Začela so se pomembna opravila pri uveljavljanju dokumentiranja dela, itd.V nekaj letih si je večina strokovnih sodelavcev pridobila srednjo strokovno izobrazbo,

med njimi nekateri tudi višjo. Prav pri tem sem se trudila, da se je omogočilo vsem, ki so imeli voljo, nadaljnje izobraževanje ob delu.

S časom je postajalo delo nekoliko manj naporno, ker smo v posameznih ambulantah in dispanzerjih namestili odgovorne sestre. Od tedaj sem sodelovala z njimi in z vodji ambulant ter dispanzerjev. Organizirala sem redna delovna srečanja med odgovornimi sestrami. Tako sem postala strokovni koordinator dela. Posamezne zdravstvene dejav-nosti so se s prihodom novega zdravstvenega kadra razvijale intenzivno na strokovnem področju dela medicinskih sester. V ženskem dispanzerju, npr. je začela delovati mate-

rinska šola, v otroških posvetovalnicah mlečna kuhinja, v vrtcih in osnovnih šolah se je začel izvajati program zobozdravstvene zaščite, itd. Čakalnice za paciente smo opremljali z zdravstveno-vzgojnimi materiali in audio napravami (kasetofoni). Tako so višje medi-cinske sestre v enotah lahko veliko več časa posvetile vzgojno-varstvenemu delu varovan-cev in bolnikov.

V času reorganizacije zdravstvenih domov, ko so se k Zdravstvenemu domu Murska Sobota priključili Zdravstveni dom Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava, mi je bilo zau-pano delo glavne medicinske sestre Pomurskega zdravstvenega doma, s sedežem v Mur-ski Soboti. Tako sem po službeni dolžnosti strokovno in organizacijsko sodelovala z odgo-vornimi sestrami v navedenih zdravstvenih domovih. V Gornji. Radgoni sem sodelovala z višjo medicinsko sestro Marjano Kramarič, V Ljutomeru z med. sestro Cvetko Steržaj in v Lendavi z med. sestro Natašo Varga.

Bila sem članica različnih republiških strokovnih komisij, odborov in kolegijev za podro-čje dela medicinskih sester. Vse novosti s teh inštitucij in organov sem sproti posredovala sodelavcem. Po odločbi Ministrstva za zdravstvo Slovenije, sem bila imenovana za izpra-ševalca pri strokovnih izpitih srednjega zdravstvenega kadra v Pomurski regiji, za pred-meta nega bolnika in prva pomoč.

Ves čas mojega službovanja sem se intenzivno ukvarjala z zdravstveno-vzgojnim delom prebivalstva. Organizirala sem in tudi sama delala na številnih tečajih, kot npr.: nega bol-nika na domu, varstvo matere in otroka, prva pomoč, zdravstveno-gospodinjski tečaji, tečaji higienskega minimuma, itd. Pri zdravstveno-gospodinjskih tečajih, je gospodinjski del običajno vodila gospodinjska učiteljica, zdravstveni del pa medicinska sestra. Tečaji so bili namenjeni gospodinjam, poudarek pa je bil na zdravi prehrani in splošni higieni. K temu delu sem načrtno usmerjala in vzpodbujala mlajše kolegice, pri tem pa sem imela kar dobre uspehe.

Za moje delo pri zdravstveni vzgoji prebivalstva sem dobila od pristojnih organov vso podporo in priznanje. Rdeči križ Slovenije mi je za navedeno delo podelil zlati znak, Dela-vska univerza v Murski Soboti pa priznanje.

Naloge glavne medicinske sestre v Zdravstvenem domu Murska Sobota sem opravljala vse do upokojitve leta 1995. Da sem na tem odgovornem delovnem mestu vztrajala toliko časa, se moram zahvaliti vsem svojim sodelavcem. Posebej pa se moram zahvaliti vsem odgovornim medicinskim sestram v ambulantah, oddelkih in dispanzerjih ter zdravstve-nih postajah, ki so s toliko zanosa in dobre volje sodelovale z menoj.

Pri mojem strokovnem delu sem se vedno lahko obrnila za pomoč k odgovornim vodil-nim vodstvenim delavcem, ki so mi stali ob strani. Tako se prisrčno zahvaljujem g. dr. Janosu Palanscai-ju, g. prof. Naciju Geriču, dr. Jožetu Šumaku, dr. Jožetu Mikliču, dr. sci. Jožetu Zadravcu in dr. Antonu Camplinu za ves njihov trud in pomoč.

Članek je že objavljen v knjigi dr. Jožeta Zadravca – Zgodovina zdravstva od leta 1941–2000


»Še enkrat bi postala medicinska sestra,«pravi Mira Miloševič

Marija Zrimdipl. m. s.

»Še enkrat bi postala medicinska sestra« so besede, s katerimi je zaključila najin pogo-vor Mira Miloševič, od leta 1994 upokojena glavna medicinska sestra kirurškega oddelka.

Večkrat se srečava v mestu. Priznam, da je prijetno z njo pokramljati. Pogosto je to o časih, ki so, kot tudi ona sama pravi, bili drugačni. Drugačni predvsem zaradi ljudi in vre-dnot, ki so bile v takratni družbi še tako visoko zastavljene zlasti za zdravstvene delavce. Drugačni zaradi nepokvarjenosti in nesebičnosti. Denar še ni bil sveta vladar. Pa vendar je meni to kaj malo poznano.

Govorim ji o sedanjem položaju medicinskih sester, o skrhanih medsebojnih odnosih, o nespoštovanju naših najožjih sodelavcev. Iščeva vzroke, kje v preteklosti smo medicin-ske sestre krenile s poti. Zakaj je temu tako, ko pa vendar nekoč ni bilo …

Mira je davnega leta 1968 prišla v Mursko Soboto in se zaposlila na kirurškem oddelku kot glavna medicinska sestra. Prej je bila zaposlena v vojaški bolnici v Skopju. Spomni se toplega sprejema in pomoči sodelavcev na vseh področjih. Od njih se je učila tudi jezika. Pohvali zdravnike. Takrat so še govorili skupni jezik. Zagnana, vestna in delavna je kaj kmalu osvojila stroko zdravstvene nege kirurškega bolnika. Kljub pomanjkanju kadra in materiala je imela zastavljene visoke zahteve o izvajanju zdravstvene nege. Še vedno po udarja, da je v ospredje postavljala zadovoljstvo bolnika. Kmalu je ugotovila, da kirur-ški oddelek potrebuje stalno prisotno višjo sestro, zato je v začetku 70. let le to tudi uve-dla. Dežurstvo je bilo v tistih časih zelo pogosto, ker je bilo višjih medicinskih sester malo.

Uspešnost na delavnem mestu je preizkusila tudi njena družina, ker je Mira bila več v službi kot doma. Ob pomoči družine je ponosna na dva uspešna in dobro vzgojena sina. Prilagajanje je pogoj, da v takšnem poklicu preživiš. Pa tudi energije moraš meti dovolj. Domači zahtevajo svoje. Če pogledamo Miro danes, ugotovimo, da ji energije še zmeraj ne manjka. Vitalna, urejena, nasmejana sedi, kot da bi prišla po dopustu v službo. Saj res po dopustu, ki že traja 16 let.

Mira ponosno pripoveduje o solidarnosti pri izgradnji današnje kirurgije. Nikoli pa ne pozabi, poudariti, kako lepo je bilo na stari kirurgiji. Povezanost, kolegialnost, prijateljstvo so vre-dnote, ki so družile vse zaposlene. »Uh«, pa še doda,« tudi družabnost je bila.« Se še kdo spomni zabav v ambulanti po koncu službe za pusta, dan žena, pa še in še. Pa tudi moški sodelavci so bili zelo pozorni ob teh dneh do žensk. Ob vsem tem se sama sprašujem, kam res pa so šli vsi ti časi?

Ko se tako pogovarjava ugotoviva, da se neka-teri problemi vlečejo skozi leta. Kadrovske težave so bile že v tistih časih. Razlika je bila le v tem, da takrat ni bilo zadosti izobraženega kadra. Sedaj pa kader je, pa zopet ni denarja za zaposlovanje. Tudi perila nam vedno primanjkuje in za izobra-

Patronažne sestre: Nada Titan, Marija Gobec, Gena Salubier, Sarika Bukvič, šofer Štefan Kozic, 1996

Zdravstveni dom Lendava, 1959

Tečaj nege bolnika na domu, 1984

Sestanek patronažnih sester in babic, 1980Patronažne sestre ZDMS praznujejo dan žena

Mira Miloševič


ževanje ni nikoli dovolj denarja.Miro občudujem kot dolgoletno vodjo kirurškega kolektiva. S svojim vzgledom in dosle-

dnostjo je bila vzor mnogim, ki so prihajali v kirurški kolektiv. Ob kavi večkrat beseda nanese na »tiste čase« in mnogi njeni sodelavci znajo z zanosom povedati, kako pa je Mira znala to in ono. Ali pa dodajo: »Tega pri Miri nisi doživel.«

Trdno postavljeni temelji kirurške zdravstvene nege so dobra podlaga za naše nadaljnjo delo, za uvajanje novosti, sledenje spremembam …

Vzgledi vlečejo, pravijo, za to vam povem, da ste meni vzornica že od nekdaj. Za to le hvala in še mnogo zdravja.

Srečanje upokojenih medicinskih sester Murska Sobota:Vera Bogdan, Mira Miloševič, Zlatka Makari, Milka Kavaš, Erika Žilavec

Medicinske sestre nekoč in danes, ob 50-letnici delovanja društva

Marja HirciUpokojena VMS

V Pomurju so prve medicinske sestre začele delovati že pred petdesetimi leti. Leta 1954 je bil ustanovljen ginekološko-porodni oddelek, ki je takrat domoval v bivšem poslopju Gozdne uprave v Murski Soboti. V pritličju in prvem nadstropju je bil kirurški oddelek, v drugem pa ginekološko-porodni oddelek. V porodni sobi je začelo delati pet babic, ki so končale dvoletno babiško šolo v Ljubljani, in sicer Tilka Bernjak, Kristina Kološa, Katica Pajžler, Micka Skalar in Zorica Skalar. V tistih časih so babice same opravljale delo v poro-dni sobi, negovale novorojenčke ter skrbele za matere po porodu. Zorica Skalar je že leta 1954 šla na izpopolnjevanje v Ljubljano in tako postala prva instrumentarka na ginekolo-ško-porodnem oddelku v Murski Soboti. Katica Pajžlar in Micka Skalar sta opravili tečaj za anasteziste in samostojno vodili endotrahealno anestezijo tudi na kirurškem oddelku. Čez nekaj časa so prišle nove instrumentarke, ki so poleg sodelovanja pri operacijah skr-bele še za sterilizacijo inštrumentov in ostalega materiala. Vsaka instrumentarka je za svoje področje sama izdelovala meterial, ki je danes za enkratno uporabo. Sčasoma so prišle nove medicinske sestre in babice tudi od drugod. Ustanavljali so dispanzerje, posve-tovalnico za nosečnice, delovati so začele terenske babice in laboratorij in tako so orali ledino na več področjih zdravstvene nege.

Naj omenim tudi zavod za transfuzijo, kjer je Lajči Solar ostal nepozaben tako za paci-ente kot za nas, zdravstvene delavce. Bil je človek z velikim srcem. Pogosto je težave pre-magoval s svojim humorjem, vsako leto je bil tudi Dedek Mraz za bolne otroke na otro-škem oddelku, pa tudi na drugih oddelkih, kjer so se zdravili otroci. Vedno nas je znal razveseliti in nam povedati kaj zabavnega. Njegova življenjska sopotnica je bila Majda Solar, ki je bila prva instrumentarka na kirurškem oddelku.

Pri brskanju po zgodovini zdravstvene nege in iskanju pionirjev na področju zdra-vstvene in babiške nege na ginekološko-porodnem oddelku so pomembni podatki o zače-tnikih zdravstvene in babiške nege v Splošni bolnišnici Murska Sobota, in sicer:

• Prve babice so bile: Tilka Bernjak, Kristina Kološa, Marija Cör, Kristina Klemar, Terezija Cestnik, Cilka Smodiš, Helena Balažic in Ana Matjašec.

• Prvi anastezijski tehniki so bili: Marija Skalar, Katica Pajžlar, Janez Serec, Franc • Žitek, Gusti Žitek, Lajči Tibaut in Feri Vučkič.

• Prve instrumentarke na ginekološko-porodnem oddelku so bile: Zorica Skalar, Jožica Kseneman, Krista Kološa, Olga Radič, Cilka Sabo in Danica Evald.

• Prve instrumentarke na kirurškem oddelku so bile: Majda Solar, Marija Jančar, Vlado Dokl in Jože Škalič.

• Prve medicinske sestre pri novorojenčkih so bile: Marija Mljač, Anica Šijanec, Marija Modlic, Zorica Vratuša, Lina Kuhar, Vera Flisar, Milica Rajnar, Zorica Vöröš in Marija Kavaš.

Čez nekaj časa je začela delovati še instrumentarska služba na ušesnem in na očesnem oddelku.• Prve instumenarke na ušesnem so bili: Majda Solar, Franc Žitek, Marija Šalika in

Vera Celec;• Prve instrumentarke na očesnem oddelku pa so bile: Ida Gomboši, Ivanka Vučak

in Tončka Kegel.


Lepši časi za zdravstvene delavce so prišli takrat, ko je bila ustanovljena Šola za zdrav-stvene delavce v Pomurju. Organiziran je bil študij ob delu in večina bolničarjev je takrat pridobila naziv medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik. Začetniki zdravstvene nege so nam pripovedovali, da prej zaradi kroničnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev privatnega življenja skorajda niso poznali. Kljub slabemu nagrajevanju in pomanjkanju osebja in zdravstvenih pripomočkov so delali z velikim veseljem in empatijo do pacien-tov, pa tudi med seboj so si pomagali in odlično sodelovali, nemalokrat tudi prostovoljno.

Sčasoma je prihajalo čedalje več kadra, predvsem takrat, ko so se začeli zaposlovati diplomanti novoustanovljene srednje zdravstvene šole. Vseeno moramo omeniti še pionir-sko delo 4. B, ki je ob ustanovitvi otroškega oddelka celo leto opravljal redno zdravstveno nego. Poleg rednega dela na oddelku so dekleta namreč morala hoditi v šolo in tisto leto tudi maturirati. Kljub vsemu temu pa njihova polna delovna obveznost, ki so jo tisto leto opravljale poleg rednega izobraževanja, ni bila nikoli ustrezno priznana.

Tudi sama sem ponosna, da sem lahko bila dijakinja srednje zdravstvene šole, ki je pred kratkim praznovala lep jubilej, petdesetletnico ustanovitve. Na tej šoli se je izobli-kovalo veliko dobrih medicinskih sester, ki so danes zelo uspešne na različnih področjih. Pravo lepoto tega poklica nam je prva predstavila ga. Ravničeva, ki nas je pripravljala na nekaj čudovito lepega in skrivnostnega. V poklicu medicinske sestre res lahko doživiš veliko čudovitih stvari, vendar obenem tudi zelo težkih in odgovornih. Sedaj, ko sem že upokojena, se velikokrat spomnim, kako lepo je bilo v porodni sobi, ko se je porod kon-čal srečno za mater in otroka. Ker sem večino svojega profesionalnega življenja preživela z novorojenčki, sem se veselila vsakega uspešnega dojenja, z mano pa tudi sestre, ki so delale v otroški sobi. Okrog leta 1960 je namreč WHO ugotovila povezavo med veliko smrtnostjo novorojenčkov v prvih mesecih življenja in umetno prehrano oziroma nedo-jenjem. WHO in UNICEF sta začela z akcijo ustanavljanja Novorojencem prijaznih poro-dnišnic po celem svetu, s čimer se je začel preporod v prehrani novorojenčkov. Tudi naši porodnišnici je uspelo pridobiti ta pomemben naziv, za kar gre zahvala še posebej timu sester v otroški sobi in celotnemu oddelku porodnišnice, pediatrom in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da nam je to uspelo. Iskrena hvala! S skupnimi močmi smo namreč uspeli, da danes večina prekmurskih mater svojega otroka prve mesece življenja doji. V sklopu aktivnosti za naziv Novorojenčku prijazna porodnišnica smo ustanovili tudi prvo laično skupino za pomoč pri dojenju, kjer izkušene matere že deset let svetujejo novope-čenim mamicam kako se uspešno lotiti dojenja in premagati morebitne začetne težave. Na ta način v pomurskem prostoru kot prostovoljke širijo kulturo dojenja. Z njimi in njiho-vimi družinami se večkrat srečujemo, enkrat letno pa se skupnega srečanja teh mater in njihovih otrok udeleži tudi vodstvo bolnišnice, ki se jim zahvali za njihovo delo in trud. Kljub upokojitvi sem še vedno aktivna v tej skupini in mamice pri njihovem delu spod-bujam in koordiniram.

Vsega tega in še marsikaj lepega se je vredno spominjati v dolgi karieri medicinske sestre. Srečna sem, da sem imela dobre sodelavce, s katerimi je bilo lepo sodelovati. Sedaj, po upokojitvi, se mesečno srečujemo in obujamo spomine na lepe trenutke, ki smo jih doživeli skupaj.

Tudi društvo medicinskih sester deluje že 50 let. Vsaka predsednica društva je v njem pustila svoj pečat, posebej pa to velja za sedanjo predsednico, gospo Milko Kavaš, ki že vrsto let požrtvovalno skrbi za strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev in za nji-hovo duhovno rast.

Iskrene čestitke Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja za petdesetletno uspešno delovanje.

Otroška soba – Marija ModlicPrve babice v bolnišnici – porodni oddelek

Marija Hirci

Skupina za samopomoč za vzpodbujanje dojenja, 2008

Skupina za vzpodbujanje dojenja v začetku


Moji spomini

Cvetka Meolicupokojena VMS

Kaj napisati zdaj, ko sem na letnem koledarju obrnila že osmi list, odkar sem odšla iz aktivnega dela na otroškem oddelku. Pa vendar, saj se misli večkrat ustavijo pri času in letih, ki sem jih preživela tam, pri otrocih-pacientih, ki so že zdavnaj odrasli in pri ljudeh, ki so bili moji sopotniki na tej poti.

Včasih me kdo vpraša, kako sem vzdržala vseh 35 let delovne dobe na enem oddelku. Res je bil oddelek isti, ampak menjali smo delovišča. Tako sem kot mlada, neizkušena sred nja medicinska sestra začela delo na odseku pri dojenčkih, kjer sem pridobila drago-cene izkušnje, ki sem jih potem uporabila na odseku za nedonošenčke. Bila sem mlada, zagnana, željna dela in znanja in tako sem ob delu končala višjo šolo in nato prevzela delo oddelčne medicinske sestre na odseku za predšolske in šolske otroke.

Naša generacija je bila zelo zavzeta za napredek stroke. Čutile smo veliko pripadnost društvu medicinskih sester in smo se vanj tudi takoj vključile. Da bi bilo delo čim bolj učinkovito, strokovno in uspešno smo se z veseljem udeleževale seminarjev, predavanj, srečanj, izletov, ekskurzij in tako spoznavale širino poklica in ljudi. Podprle smo tudi usta-novitev naše zbornice.

Delali smo za otroke in ob otrocih in skrbeli, da jim ustvarimo čim bolj brezskrbno in zdravo otroštvo. Nova dognanja stroke smo spoznavale predvsem na seminarjih, ki so jih pripravljale članice pediatrične sekcije. Pot v sekciji sta tlakovali tudi kolegici Cvetka Legen in Majda Šabjan, ki sta bili članici razširjenega odbora. Tako smo postale prepo-znavne in v letu 1996 so na volilni skupščini zaupali vodenje pediatrične sekcije nam, sestram iz Pomurske regije, ki smo jo vodile 4 leta. Ustanovile smo 5-članski izvršilni odbor (Majda Šebjan, Dragica Nemec, Cvetka Mlakar, Mira Horvat, Cvetka Meolic), kate-rega sem vodila in čeprav brez izkušenj smo se z veseljem lotili dela. V teh letih smo pri-pravili 10 odmevnih seminarjev, ki so bili izredno dobro obiskani, saj smo izbirali raz-lične aktualne teme in tako predstavljale zdravstveno-pediatrično nego in novosti v njej.

Ves čas našega dela smo strmele za permanentno strokovno izobraževanje, s tem dvi-gale znanje in veščine, ob enem pa skrbele za dvig osebne identitete. Uspeli smo tudi za

Sestre otroškega oddelka ob pisni predaji službeSlika je posneta na otroškem oddelku leta 1966, na sliki je delo v ambulanti

Med odmorom nekje na terasi otroškega oddelka

Na sliki je prikazano delo v alergološki ambulanti

to, ker smo imeli vso podporo vodstva bolnišnice, predpostavljenih na oddelku, predvsem glavne sestre Katarine Berglez, vso podporo matičnega društva sester, predvsem Emilije Kavaš in tudi drugih, ki nikoli niso odklonili podpore, ko smo zanjo zaprosili.

Tako so hitro minila leta aktivnega dela, vendar se še zdaj z veseljem in občutkom pri-padnosti udeležujem srečanj, ki ga pripravljamo v DMSZT Pomurja, kjer sem še zastop-nica upokojenih sester v izvršilnem odboru. Srečujemo se še v nekaterih skupinah, kjer se družimo, se razveselimo drug drugega, obujamo spomine in smo predvsem ponosni na prehojeno pot.

Naj zaključim z besedami, ki sem jih nekoč prebrala: »Praznik tvojega življenja se prične šele, ko storiš nekaj za drugega, ne da bi mislil nase, nesebično, kar tako, ker se ti zdi lep.«


Spomini za prihodnost

Irena Šumakdipl. m. s.Srednja zdravstvena šola Murska Sobota

Česar človek ne razume, tega se boji. (Rostand)

Praksa mora vedno biti grajena na dobri teoriji. (Leonardo da Vinci)

SPOMINI

Pisalo se je leto 1984. Na takratni Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani sem dokaj hitro in uspešno zaključila študij ob spoznanju, da v rodnem Prekmurju praktični nimam možnosti za zaposlitev. Zaposlila sem se kot višja medicinska sestra v Urgentnem bloku Kliničnega centra v Ljubljani, na kirurgiji. Že takrat smo v urgenci, tako v ambulantah, kot v operacijski, delale samo višje medicinske sestre. Ob dobrih in prijaznih sodelavkah sem se hitro učila in si pridobivala prve izkušnje. V našem pripravništvu ni bilo kroženja in samo dopoldanskega dela. Že po enem mesecu dela sem dežurala tudi ponoči. V službi smo bili najpogosteje 12 ur, ob vikendih in praznikih pa 24 ur skupaj. Pacienti so se menja-vali, prihajali so čez dan, vsako noč in jutro. Kakšen dan smo oskrbeli do 80 pacientov. Nič nam ni bilo težko. Ekipa je štela dve višji medicinski sestri, dva zdravnika in strežnico. Spominjam se prvega novega leta na ljubljanski urgenci. Vso noč smo skrbeli za poškodo-vane. Ob tem ni manjkalo pesmi, plesa in zabave. Na čelu ekipe je bil danes znani kirurg.

Gradnja nove kirurgije je pripomogla, da sem dobila službo na kirurškem oddelku sobo-ške bolnišnice. Dva dni v tednu sem delala kot instrumentarka v operacijskem bloku, ostale dni pa kot endoskopska sestra v urološki ambulanti. Tudi v tistih časih smo hodili pomagat na gastroskopije, rektoskopije, rentgen in drugam. Z delom v novi stavbi smo postali univerzalni. To pomeni, da smo morale instrumentarke delati v vseh operacij-skih in tudi endoskopijah. Vsakič se je bilo potrebno prilagajati novi situaciji. Takrat je bilo večina operacij še klasičnih, z leti pa so imele prednost endoskopske operacije. Opi-sano pove, da se je bilo potrebno nenehno učiti in izobraževati. Še danes sem zelo hva-ležna medicinskim sestram in zdravnikom, tako v operacijski kot v anesteziji, saj smo se s sodelovanjem in podporo vsi razvijali in tako bili kos vsaki situaciji. Delo v operacijski je zelo zahtevno. Vsak trenutek zahteva celega človeka. S ponosom se spominjam našega dela. Zakaj? Hitro sem namreč spoznala, da delamo zelo dobro, natančno in pravzaprav brezhibno po standardih. Ni bilo polovičarstva in ne površnosti. Pacient je bil za nas vse in zanj smo naredili vse. Bilo je naporno, a neizmerno lepo. Po trdem delovniku v opera-cijski ali v cistoskopiji smo znali marsikateri popoldan ali večer preživeti skupaj ob praz-novanju »mašnice«.

MEDICINSKA SESTRA IN UČITELJICA ZDRAVSTVENE NEGE

Že od otroških let me je zanimal tudi pedagoški poklic. V službo na Srednjo zdravstveno šolo v Murski Soboti me je kar dve leti vabila bivša ravnateljica ga. Marija Zadravec. Popustila sem in rekla da. Ravnateljica me je s svojimi sodelavkami tako lepo sprejela, da sem nekako prebrodila operacijsko masko, plašč, rokavice … in sodelavce. Sprejemati sem začela dijake in nova delovna okolja.

BTC, april 2009, dijakinje prostovoljke in upokojene medicinske sestre – prostovoljke merijo krvni pritisk in svetujejo mimoidočim o zdravem načinu življenja

MEDICINSKA SESTRA TO SEM JAZ?

Leta tečejo. Čas se obrača. Spomini ostajajo. Človek dozoreva v vsej svoji razsežnosti. Ob tem se sprašujem:«Kaj je poklic medicinske sestre? Kako ga opravljam?« Našli so se posa-mezniki, ki so mi rekli, da zdaj nisem več medinska sestra, ampak učiteljica. Bila sem užaljena, misleč, medicinska sestra - to sem jaz, od diplome naprej. Prepričana sem, da delam in živim za pacienta. Kako in na kakšen način? Preprosto, neposredno ob pacien tu, pri izvajanju različnih negovalnih intervencij (kot danes pojmujemo), do poučevanja dija-kov v razredu in na praksi. Pri svojem delu imam v mislih tistega nebogljenega, pomoči potrebnega, pa naj mu pravimo bolnik, varovanec ali kot danes pojmujemo pacient. V mislih imam človeka, ki me potrebuje. Potrebuje kot:

• medicinsko sestro, ki mu izvede negovalno intervencijo po standardih, • medicinsko sestro, ki mu zna prisluhniti, ga razumeti, mu stisniti roko, ga prija-

zno pogledati, se nasmehniti in izreči poštene in resnične besede.

To sem jaz - medicinska sestra? Da bom res lahko medicinska sestra v pravem pomenu besede, kot mi narekuje Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slo-venije, jaz bi rekla, kot mi narekuje moja vest, se moram nenehno truditi. Kako? Dobro se je včasih vprašati:

• kaj razmišlja in kako se počuti moj bolnik,• kako se počuti in kaj razmišlja moj sodelavec, • upoštevam pri svojem delu vso stroko in sodobna znanja, • ali dovolj berem in se dovolj izobražujem?


SPOŠTOVANJE IN LJUBEZEN STA SKRIVNOST SKUPNEGA USPEHA

Na ljubljanski urgenci in na stari soboški kirurgiji ni bilo internetov, zbornikov in publi-kacij. Znanje in izkušnje smo si v glavnem pridobivali drug od drugega. Seminarje smo redko obiskovali. Znanje in izkušnje smo si delili.

Danes imamo internet, veliko knjig in zbornikov, a žal, naš pacient pogosto ostaja sam, osamljen in ne povsem zadovoljen. Pogovor, spoštovanje in iskanje dobrega v slehernem sodelavcu in sodelavki - medicinski sestri, bo pripomoglo k zadovoljstvu in dobremu počutju našega pacienta.

4. d, maturanti, maj 2010, – ljubezen, spoštovanje in učenje sta rodila uspeh

Pogovor z gospo Mário Kocon, babico na območju ZD Lendava od leta 1951 do 1986

Andreja ČASARdipl. m. s.

Gospa Mária mi je o svojem šolanju in službovanju povedala naslednje:»Rojena sem bila 1927 leta na Madžarskem, v vasici Csatar, v kmečki družini. Že kot

otrok sem izgubila mamo in so me vzgojili stari starši, v Dobrovniku. V istem kraju sem obiskovala tudi osnovno šolo in jo zaključila leta 1944, nakar sem šolanje nadaljevala na takratni meščanski šoli. Vojna je preprečevala nadaljnji potek dogodkov, zato sem po končani meščanski šoli ostala doma in delala na kmetiji. Leta 1949 sem v Ljubljani začela obiskovati šolo za babice in jo leta 1951 tudi uspešno zaključila. Že 1. 8. 1951 sem v ZD Lendava začela delovati kot babica na terenu. Sprva sem pokrivala območje Čentibe, Doline, Pinc, Pince Marofa, Benice, Petišovec in Trimlinov, kmalu pa sem prevzela celo-tno območje, vse do Hotize. Daljše razdalje sem premagovala s kolesom, velikokrat pa je bilo potrebno pozimi gaziti globok sneg.

10 let sem vodila porode na domu, nato pa so porodi potekali že v soboški porodnišnici. Sprva je bilo porodov na domu veliko, 110 na leto, nato pa vsako leto manj. Tudi v takra-tnem času je bil dan poudarek na varovanju presredka.

Vso opremo v terenski torbi je bilo potrebno doma predhodno pripraviti, sterilizirati – oprati pod tekočo vodo, prekuhati v vreli vodi in segreti oz. sterilizirati v pečici pri 180 stopinj Celzija. Za plenice so bile velikokrat uporabljene kar stare rjuhe.

V vseh svojih 36 letih dela pri porodih na srečo ni umrla nobena porodnica, umrl pa je en novorojenček. Mrtvorojenih otrok je bilo kar nekaj, točnega števila ne vem, v takšnem primeru je bil vedno obveščen zdravnik.

Pri vsakem porodu sem ob porodnici in otroku ostala še vsaj dve uri, pregledala sem tudi posteljico, katero pa so nato svojci zakopali kar na dvorišču. Za razliko od danes so otroka pristavili na dojko šele drugi dan.

Zaradi številnih prevar svojcev pri prijavah poroda v zvezi z neupravičeno denarno pod-poro, sem hitro sama dobila nalogo prijave na matičnem uradu.

Po prenehanju porodov na domu, pa vse do upokojitve, sem opravljala preventivne obi-ske nosečnic, otročnic in otrokov do sedmega leta starosti.

Še danes menim, da so hišni obiski občutljivo delo, patronažna sestra se preko njih zbližuje s pomoči potrebnim človekom, so pa tudi najbolj učinkovito sredstvo za dvig in širjenje zdravstvene kulture ljudi. Medicinska sestra mora imeti veselje do patronažnega dela, kajti pri tem delu se dnevno srečuje z marsikaterimi problemi, ki jih ni mogoče reše-vati samo z znanjem. Upokojila sem se 1. 8. 1986, sedaj so moji varovanci moja družina.«

Hvaležna sem ji, da je spomine na dragocene babiške izkušnje delila z nami.


Pogovor z gospo Ljudmilo Hakl

Marjeta ŠemrlSMS

»Kam le čas beži,« rečemo mnogokrat. Ne le čas, tudi naše življenje. Je kot ura, ki teče dalje ne glede na nas. Šteje ure, dneve, tedne, mesece in leta. Ne moremo je ustaviti in popro-siti, naj se ustavi. Tako hitro teče naše življenje. Leta brezskrbne otroške razigranosti pre-hitro minejo. Pride čas, ko moramo iti v šolo, v to veliko hišo učenosti, kjer si nabiramo znanj za življenje. Tako smo kar naenkrat postavljeni pred dejstvo, da si moramo izbrati šolo, ki nas bo pripravila za naše poklicno življenje.

Pred takšno odločitvijo je bila tudi moja sogovornica gospa Ljudmila Hakl, ki je bila od leta 1973 pa do svoje upokojitve glavna medicinska sestra v Domu starejših Rakičan.

Najin pogovor je potekal v zavetju njene sobe.Ker je želela pomagati bolnemu in pomoči potrebnemu človeku, se je vpisala v Srednjo

medicinsko šolo v Mariboru, ki jo je končala leta 1958. Ker je bila okrajna štipendistka, je bil pogoj, da toliko časa kot je prejemala štipendijo dela tam, kjer ji bo določeno. Tako je tri mesece delala na kirurškem oddelku mariborske bolnišnice, nato pa je bila poslana delat v Zdravstveni dom Križevci pri Ljutomeru. Opravljala je preventivno delo v ambulanti in kurativno delo po terenu. Ker sta takrat delali to delo dve sestri, je bil obseg dela širok in raznolik, teren, ki sta ga pokrivali pa velik. Tako je opravljala posvetovalnico za dojenčke, ki je bila takrat še v ustanavljanju, preventivna cepljenja po šolah, preveze po terenu, sku-paj z babicami je obiskovala tudi nosečnice. Spomladi in jeseni je skupaj z otroki, ki so ji bili kot medicinski sestri zaupani, hodila v Baško. Leta 1962 se je zaposlila na kirurškem oddelku v Murski Soboti in ostala na tem delavnem mestu do leta 1974.

Med tem časom je končala višjo šolo v Zagrebu in šolo za socialne delavce. Bila je tudi mentorica mnogim dijakom srednje zdravstvene šole. Odločila se je, da bo delala na področju socialnega varstva ter se tako leta 1974 zaposlila v takratnem Domu počitka Rakičan, kot se je takrat imenoval sedanji Dom starejših Rakičan. Od leta zaposlitve ter vse do upokojitve je opravljala delo glavne medicinske sestre. Delo takrat je bilo težko, ne samo zaradi prostorov, v sobi je bilo tudi od pet do petnajst stanovalcev. Tudi kadra je bilo malo. Zato je bilo potrebno prijeti za marsikatero delo, naj bo to delo na vrtu, na nji-vah, ki jih je takrat dom imel, v pralnici, pri čiščenju oken, pravzaprav pri vsem, kar je bilo potrebno narediti. Sodelovala je tudi v odboru za izgradnjo novega doma. Tako so se leta 1978 začeli seliti v nov dom. S preselitvijo v ta dom se je povečalo število stanovalcev in tako se je tudi zaposlilo več delavcev. Pogoji za delo so postajali boljši. Dom je postal tudi učna baza za dijake Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Svoje delo je opravljala v korist in zadovoljstvo stanovalcev doma in tudi vseh zaposlenih vse do svoje upokoji-tve leta 1990.

Pravi, da se je sedaj že vživela v življenje doma, da je našla tu svoje zadovoljstvo in mir. Da ni dan enak dnevu je vključena v literarni krožek in skupino za samopomoč. Udele-žuje se tudi prireditev, ki so organizirane v domu.

Počasi sem se poslovila od nje in se ji zahvalila za pogovor ter za to, da sem smela zapi-sati to, kar mi je povedala.

Naj zaključim to svoje pisanje o gospe Ljudmili Hakl z verzom, ki ga je zapisal Zvone Modrej v knjigi Zveni modro, ki pravi:

Življenje nam je darovano, zaslužimo ga s tem,

da ga sami darujemo.Robinranath Tagore


Življenje je skrivnost,ki se vsakemu kaže po svoje in le sproti.Kdor zve kaj več, naj to pove drugim;komur se pokaže kaj več, naj to podeli.Saj le vsi skupaj,drug z drugim, učimo živeti to življenje.Učimo se živeti življenje,ki nam dovoli, da si izbiramo cilje,ne pusti pa nam določati časa in poti do njih.Učimo se živeti življenje,ki nam le vsem skupaj ponuja vse,ne pa vsakemu posebej.Zato se imejmo radiin drug drugemu pomagajmo.Saj vsak stopa po svoji poti spoznanja.

Ljudmila Hakl

Sestra Milka Kavaš – sledimo njenim vrednotam in delu

Irena Šumakdipl. m. s; učiteljica teoretičnega in praktičnega pouka na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota

Spominjam se poletja pred več kot 25 leti, ko sem kot študentka takratne Višje šole za zdravstvene delavce Ljubljana opravljala počitniško prakso na internem oddelku Splo-šne bolnišnice Murska Sobota. Bilo je v »PINU«. Pacientu je bilo potrebno vzeti venozno kri. V ambulanti ob meni je bila tudi sestra Milka Kavaš. Bilo me je strah, saj sem imela zelo malo tovrstnih izkušenj. Sestra Milka me je tako prijazno nagovorila, da je strah kar minil. Z izrečenimi besedami mi je dala voljo in pogum za nadaljnje delo. Tista praksa je bila lepa, v glavnem zaradi sestre Milke Kavaš!

Gospa Milka Kavaš pušča na zdravstvenem področju za seboj dragocene sledi, zato sem jo nagovorila, čeprav s težavo, da nam predstavi svoje sestrinsko poslanstvo.

Sestra Milka, mi lahko, prosim, opišete vaše začetke sestrinstva?

Vračam se 38 let nazaj, ko sem kot nadebudna, polna elana in volje za delo s pacienti, septembra 1974 začela delati v Splošni bolnišnici Murska Sobota kot višja medicinska sestra. Po opravljeni maturi v Gimnaziji Murska Sobota sem končala Višjo šolo za zdra-vstvene delavce Ljubljana, smer višja medicinska sestra. Kljub ponujeni službi v UKC Lju-bljana, me je vleklo v rodno Prekmurje. Zaposlitve v Splošni bolnišnici Murska Sobota sem bila zelo vesela. Moje pripravništvo sem začela na očesnem oddelku, kjer sem delala mesec dni. Nato sem en mesec nadaljevala na ušesnem oddelku. Mojo poklicno pot sem nadaljevala na internem oddelku, kjer sem opravila pripravništvo in strokovni izpit. Na tem oddelku sem delala kot višja medicinska sestra do leta 1987. Delala sem kot odsečna medicinska sestra, zadnja leta pa sem na tem oddelku bila glavna medicinska sestra. Po tem sem eno leto delala na ginekološko-porodnem oddelku. Dve leti sem izvajala zdra-vstveno-vzgojno delo v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Leta 1996 sem za nekaj časa odšla iz bolnišnice ter opravljala dela vodje referata za družbene zadeve v Občini Beltinci.

Delo višje medicinske sestre sem opravljala z veseljem. V službo sem hodila, kot da bi bil to moj hobi. Rada sem imela paciente, svoj poklic in svoje sodelavce. S posebnim vese-ljem in ljubeznijo sem delala z novimi sodelavci, dijaki in študenti, ki sem jim prenašala strokovno znanje, veščine, izkušnje in ljubezen do poklica medicinske sestre. Vso mojo poklicno pot medicinske sestre nas je bilo premalo. Delali smo brez normativov. Nekaj časa smo na celotnem internem oddelku delale tri ali štiri višje medicinske sestre, ki smo delale kot odsečne medicinske sestre in smo tudi dežurale. V službo smo hodili eno uro prej, ostajali dalj časa, samo da smo opravili svoje delo natančno, strokovno in v dobro-bit pacientov. Z veseljem in zavzeto smo pomagali drug drugemu. Tudi mene so klicali v času obeh porodniških, da nujno rabijo pomoč pred koncem porodniške odsotnosti. Brez pomisleka sem pozabila enkrat na dva, drugič pa na štiri tedne porodniške in pred nje-nim iztekom začela delati. Delali smo zavzeto, polni elana ter uvajali spremembe, ki niso bile lahke. Dokaj hitro smo na internem oddelku začeli delati po procesni metodi zdrav-stvene nege. Začeli smo tudi s predavanji, ker sem se s kolegico Šariko Benko in Vero Horvat aktivirala v izvršilnem odboru društva medicinskih sester. Bila sem aktivna tudi v drugih organih bolnišnice. Zmeraj sem se zavzemala za sodelavce in za status medicin-


skih sester ter pravilno vlogo in vrednotenje zdravstvene nege v oskrbi bolnika.Bila sem tudi pobudnica ustanovitve Sindikata zdravstvene nege v bolnišnici in na

državnem nivoju.

Po nekaj letih dela v Kliničnem centru v Ljubljani sem začela delati kot instrumentarka na sobo-ški kirurgiji in v urološki ambulanti. Takrat sem ponovno srečala sestro Milko. Najbolj sem si jo zapomnila kot predsednico Društva medicinskih sester Pomurja. Sestra Milka je predanost poklicu izžarevala in nas tako nove sestre hitro privabila v svoje vrste. Že takrat smo imeli raz-lična strokovna predavanja in druženja.Nam lahko prosim opišete Vaše spomine in izkušnje predsednice Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja?

V organizacijo sester sem se včlanila že kot študentka. Zato sem tudi v bolnišnici takoj pristopila k članstvu v Pomurju. Po nekaj letih, ko so otroci malo zrasli, sem postala čla-nica izvršilnega odbora ter zavzeto delovala v smeri izobraževanja ter prenašanja novih znanj in veščin na člane društva. Spominjam se, da nas je bilo leta 1985 okrog 200 čla-nov. Pozneje sem na pobudo kolegic prevzela mesto predsednice. V začetku nas je bilo približno 300. V delo me je uvedla Mija Makovec, ki je bila zelo dobra medicinska sestra in tudi čutna predsednica društva. Če pomislim nazaj, kar ne morem verjeti, da je prete-klo toliko časa. Svojo poklicno in življenjsko pot sem zapisala Društvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja. To poslanstvo sem opravljala z vso zavzetostjo pred-vsem zato, ker sem imela poklic medicinske sestre rada, ker sem želela skupaj s sodelavci v društvu dati našim članom možnost izobraževanja, druženja, osebne rasti, pripadnosti poklicu, stroki zdravstvene in babiške nege. Zame je to predvsem prostor, ki daje spre-jetost ne glede na stopnjo izobrazbe in položaj ter omogoča zaščito statusa medicinske sestre in vsakega posameznika. Skupaj smo rasli, se razvijali, izobraževali, iskali nove ideje, vizije, priložnosti in možnosti, da postanemo strokovno kompetentni, samostojni, pošteni zastopniki pacientov ter dobri sodelavci v timu. Iz teh vrednot je vzklila tudi želja po samostojnem sindikatu zdravstvene nege.

V Pomurskem prostoru smo vedno bolj postajali prepoznavni, saj smo poleg svojega strokovnega dela sodelovali z lokalnimi skupnostmi in zavodi ter humanitarnimi organi-zacijami v raznih projektih kot so: Živimo zdravo, Skupine za samopomoč, Skrb za sta-rejše, Paliativna oskrba, Pomurje v gibanju. Sodelovali smo tudi v raznih aktivnostih z rdečim križem in župnijskimi Karitas.

Našo dejavnost je še popestril pevski zbor, ki letos praznuje 15 let delovanja. Tudi sama ves čas z veseljem pojem v tem zboru. Medicinske sestre smo zastopali na raznih kultur-nih prireditvah, koncertih, srečanjih zborov in stanovskih prireditvah. Naši božični kon-certi pa so polepšali božični čas pacientom in sodelavcem v bolnišnici in ostalim prebival-cem pokrajine ob Muri.

V tem času smo se izobraževali ter bili organizatorji in izvajalci mnogih seminarjev, pre-davanj, delavnic in skupaj z Zbornico-Zvezo zdravstvene in babiške nege Slovenije tudi dveh simpozijev zdravstvene nege v Murski Soboti in Lendavi.

Nepozabna so vsakoletna srečanja pomurskih medicinskih sester ob 12. maju, mnoge ekskurzije in izleti, kjer smo spoznavali zdravstveno nego, zdravstvene ustanove, pokra-jine, kulturne in naravne znamenitosti in zgodovino. Istočasno pa smo se družili in sple-tali strokovne in osebne vezi. Zavedamo se, da samo zadovoljna in usposobljena medicin-ska sestra dela kakovostno, varno in dobro ter empatično.

Že nekaj let se redno srečujemo na srečanju upokojenih medicinskih sester in tehnikov. To so nepozabna srečanja in druženja.

Ves čas aktivno sodelujemo z Zbornico-Zvezo in z ostalimi društvi in sekcijami. Spre-mljamo in sodelujemo pri sprejemanju novosti, usklajevanju zakonodaje in predpisov na področju zdravstvene dejavnosti in zdravstvene nege.

Že od leta 1992 dajemo za izobraževanja potrdila vsem udeležencem. Tako so imeli možnost napredovanja z zbiranjem licenčnih točk. V zadnjem času, po vodenju registra

in podelitvi licenc, sodelujemo z Zbornico-Zvezo, organiziramo izobraževanje na različ-nih področjih ter vodimo evidenco teh izobraževanj, ki so registrirana in ovrednotena z licenčnimi točkami.

Vsako leto prijavljamo in dajemo utemeljitve na razpis za zlati znak Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije za naše medicinske sestre, ki vidno prispevajo k strokovni rasti, prepoznavnosti in dobrobiti zdravstvene nege v skrbi za pomurskega člo-veka od rojstva do smrti.

Dela in aktivnosti je bilo in je še dosti. Vendar, če jih opravljaš s srcem in v dobrobit članom in pacientom - to zmoreš in delaš z veseljem. Seveda pa je pomembno, da imaš podporo pri sodelavcih, na delovnem mestu, v društvu in ne nazadnje pri svoji družini.

Leta 2005 ste začeli z delom pomočnice direktorja za zdravstveno nego v Splošni bolnišnici Mur-ska Sobota. To delo ste opravljala štiri leta. Spet sva se srečali, jaz kot učiteljica praktičnega pouka na otroškem oddelku in vi kot glavna medicinska sestra.Kaj nam lahko, prosim, poveste o opravljanju tako pomembne funkcije?

V vmesnem obdobju sem devet let delala v lokalni skupnosti, kjer sem si pridobila dolo-čene izkušnje, spoznanja in znanja. V tem času sem tudi končala študij za diplomiranega organizatorja menedžerja. Vse to sem s pridom uporabila na delovnem mestu pomočnice direktorja za področje ZN v Splošni bolnišnici Murska Sobota.

To funkcijo sem vzela kot pot služenja zdravstveni negi, sodelavcem in stroki ter pacien-tom. Kot menedžerka sem se zmeraj zavedala pomena spoštovanja vsakega sodelavca in pomena gradnje strokovne in kakovostne zdravstvene nege v pozitivni delovni klimi, ki vodi v zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih. Dobri medsebojni odnosi gradijo dobro delovno klimo in pozitivne organizacijske ter poslovne rezultate. Zavedala sem se tudi pomena timskega sodelovanja. Svoje sodelavce sem spodbujala k izobraževanje na for-malni in neformalni ravni. Tudi sama sem bila zmeraj zainteresirana za nova znanja, spo-znanja in osebnostno rast. Znanje, srčnost in humanost lahko premagata ovire in pelje k čim boljšim storitvam za uporabnike zdravstvenega sistema. Prav tako sem se zavzemala za pravilno vrednotenje dela izvajalcev v zdravstveni negi ter ostalih sodelavcev v inter-disciplinarnem timu.

Letos ste se upokojili. Vidimo, da kot predsednica Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja zelo veliko delate. Organizirali ste nekaj celodnevnih strokov-nih seminarjev, skrbite za naše licenčne točke in urejate zbornike. Pripravljate tudi različna dru-žabna srečanja za medicinske sestre. Kaj nam lahko na podlagi svojega bogatega znanja in praktičnih izkušenj, prosim, poveste o vaših trenutnih navdihih in načrtih za prihodnost?

Lansko leto novembra sem se upokojila. Po temeljitem premisleku sem po preteku man-data, ko sem postala svetovalka za zdravstveno nego v bolnišnici nekako začutila, da je po mojem razdajanju za službo in po preboleli bolezni v tem času, nekako čas, da se upo-kojim, ter počnem še nekaj za svojo družino, dušo in sočloveka v pokrajini ob Muri. Ker mi mandat predsednice poteče čez dve leti, lahko v tem času še veliko naredim za dru-štvo in naše člane. Vzeti si moram čas zase, za mojo duhovnost in za mojo družino, ki je moje neizmerno bogastvo. Oba otroka, Nataša in Bojan, sta poročena in po svetu. Rabijo me vnuki Eva, Marko in Jakob. Z možem Jožetom pa imava polne roke dela pri hiši, naji-nih vnukih in najinih skupnih interesih in hobijih. Seveda imam pa še energijo za pro-stovoljno delo v Karitasu in nekaterih projektih, ki mi prihajajo naproti. Znam se veseliti drobnih malih radosti in jih tudi podariti drugim, ki jih srečam na poti. Upam le, da mi bo pri vsem služilo tudi zdravje.

Iskrena hvala za vse povedano. Posebej smo Vam hvaležni za vso Vašo skrb, dobroto in razda-janje, v prvi vrsti za paciente in pomoči potrebnim, za sodelavce in medicinske sestre ter zdra-


vstvene tehnike. Tudi sama sem zelo srečna, da ste mi prišli pred mnogimi leti naproti in mi s svojim delom, življenjsko energijo, optimizmom, predvsem pa z iskrenimi besedami in dejanji pokazali mnoge poti prave medicinske sestre. Te poti puščajo sledove. Veliko jih je.

SLEDIMO JIM!

V prihodnosti Vam tudi mi želimo zdravja in veliko zadovoljstva s svojimi najdražjimi.

Pomočnica dir. za področje ZN SBMS Predavanje na kongresu ZN v Ljubljani, 2009

Podelitev priznanj ob 10-letnici delovanja sindikata delavcev v ZN

Izpoved Štefke Šömen, prve medicinske sestre posebnega socialnovarstvenega zavoda v Lukavcih

Štefka ŠömenVMS, spec. med. dela

IZKUŠNJE PRVIH LET SLUŽBOVANJA

Rojena sem leta 1945 v Razkrižju. Srednjo medicinsko šolo sem končala v Murski Soboti leta 1965, in v Ljubljani, leta 1967 opravila strokovni izpit. Šolanje sem nadaljev-ala v Zagrebu in leta 1975 končala višjo medicinsko šolo; podiplomski študij z medicine dela, prometa in športa pa sem leta 1978 zaključila v Ljubljani.

Takoj po končani srednji šoli sem se 1. avgusta 1965 zaposlila v Domu počitka v Lukavcih brez pripravništva. To je bil edini zavod pol zaprtega tipa v Sloveniji. Dom je deloval v starem gradu z osmimi sobami, jedilnico, kuhinjo in eno kopalnico. Ambulanta je bila zelo majhen prostor, skupaj s skladiščem, kjer se je skladiščilo predvsem vino in mineralna voda. V domu je bivalo110 do 125 oskrbovancev v sobah z 12 do 15 posteljami. Službo sem z veseljem sprejela polna mladostnih idealov pomagati bolnemu staremu človeku. V službo sem se vozila s kolesom iz Razkrižja - vsak dan v eno smer 14 km.

Delo sem prevzela od bolničarke Ivanke Došler. Bila sem prva medicinska sestra v domu. Zdravnik je prihajal v dom enkrat tedensko, ostale dneve sem bila sama, prepuščena sama sebi in svoji iznajdljivosti. V domu je vedno bilo do 20 nepokretnih bolnikov, zelo malo starostnikov. Bili so predvsem duševni bolniki, ki so prihajali k nam iz Hrastovca in so bili domnevno manj nevarni.

Ostali zaposleni kader so sestavljali dve strežnici-čistilki, perica in kmetijska delavka. Moj delavnik je potekal od 7. do 15. ure, zvečer in ponoči pa je delal vojaški bolničar. Moje delo je potekalo nekako takole:

• zjutraj osebna higiena nepokretnih;• razdeljevanje zajtrka in hranjenje;• razdeljevanje zdravil;• kopanje, vsak dan 15 ljudi, da so se čez teden lahko vsi zvrstili;• preveze in ostale terapije;• opoldne se je delokrog ponovil, tako da sem bila neprekinjeno zaposlena z opravili

celih osem ur.

Ni mi bilo težko delati. Težje mi je bilo prenašati poniževanja. Sama sem čistila, ribala, ker so v sezoni strežnice delale na njivah. Najtežje in še danes zelo boleče – me je prizadel odnos upravnika, sicer je bil trgovski pomočnik, do oskrbovancev. V kleti je bil majhen prostor - temnica, kamor je zapiral “poredne” oskrbovance. V stropu je bila luknjica, skozi


katero jih je polival z vodo. Tudi fi zično jih je kaznoval. Ker sem se takemu ravnanju uprla, sem imela velike težave. On jih je zapiral, jaz pa spuščala ven, kar se je včasih ponavljalo do petkrat pri enem, toda vedno je obveljalo njegovo. Zelo sem trpela. Zdravnika pa to ni zanimalo, zato sem se obrnila na direktorja Zdravstvenega doma Ljutomer, dr. Kauklerja. Šla sva na občino in šele po trikratnem posredovanju se je stanje omililo.

Velikokrat sem se znašla v velikih stiskah ob napadih epileptikov, posredovanju pri samomorih, agresiji duševnih bolnikov. Kadarkoli me je lahko zadel predpražnik v hrbet, raztrgana uniforma, čeprav sem bila v 6. mesecu nosečnosti. Ko je bolničar zbolel, sem pol leta delala s svojim 8-mesečnim otrokom v naročju in izvajala najnujnejšo nego, ker sem takrat stanovala v neposredni bližini zavoda.

Stare ljudi sem imela rada. Veliko stanovalcev se še danes spominjam, vidim sobe, nji-hove hvaležne obraze in nasmehe. V domu sem delala 3 leta in 6 mesecev, potem sem se zaposlila v Zdravstveni postaji Križevci, kjer sem ostala 3 leta. Po končani višji šoli sem leta 1975 prišla v Zdravstveni dom v Ljutomer. Delala sem na DMD, kjer sem ostala do upokojitve leta 2000.

Srečanje diplomantk Šole za medicinske sestre v Ljubljani ob obeležju 60-letnice diplome v Radencih

Majda GoršeUpokojena VMS

Že vse leto smo se ob srečanjih s kolegicami – sošolkami, ob raznih priložnostih spraše-vale, kako obeležiti našo 60-letnico mature oz. diplome na Šoli za medicinske sestre v Lju-bljani. Šolanje smo vpisale leta 1947 in diplomirale spomladi 1950. V začetku nas je bilo približno sto. V Ljubljani smo bile razporejene v dva razreda. Dobra polovica je pričela šolanje v Mariboru. Šolanje je bilo res intenzivno, saj smo vso prakso opravljale na klini-kah in drugih zdravstvenih ustanovah, vse dni v tednu, dopoldan, po 5 ur dnevno. Popol-dne so bila predavanja, vaje v kabinetu in vse ostale dejavnosti. Vse učenke smo stanovale v internatu. Zdelo se nam je naporno, a lepo. Stare smo bile 15, 16 let. Šolanje smo kon-čale leta 1950 in bile z dekretom razporejene po vsej Sloveniji.

Na prvo obletnico mature še pomislile nismo, vendar smo se kmalu srečale ob 5. oble-tnici diplome, prehitro je prišla deseta obletnica, vse do nekaj zadnjih let, ko se srečujemo enkrat letno. Naneslo je, da smo se lani odločile, da ne bomo več vsako leto po tri dni počitnikovale skupaj. Čas in bolezni so nas prisilile k temu. Dogovorile smo se, da se v letošnjem letu srečamo le za en dan. Menile smo, da to še lahko in sošolka Slavica Feko-nja nas je povabila v Radence.

Same smo se lotile priprav in ob tej priložnosti v lastni založbi izdale majhen spomin-ski zbornik o dogodkih iz naših prvih služb, pa tudi nekaj pesmi in prijetnih spominov je v njem. Tako smo 26. maja 2010 z manjšim avtobusom odšle na enodnevno srečanje v Pomurje. V našem letniku nas je diplomiralo 48, nekaj jih je bilo zadržanih, nekaj pa žal že pokojnih. Iz Ljubljane nas je šlo štirinajst, tri so se nam pridružile v Beltincih. Naša kolegica Slavica Fekonja nam je ves čas govorila: »Presenečenje pa bo.« Kakšno, nismo niti vedele, niti spraševale.

Slavica nas je pričakala že na počivališču ob avtocesti in vsaka je dobila rdeč nageljček. Pozornost nam je godila in ves dan je bilo tako. Prispele smo v Beltince, kjer nas je spre-jela predsednica DMSBZT Pomurja, medicinska sestra Emilija Kavaš in kolegice, ki so nam pripravile lep sprejem. V gradu so nam po krajši dobrodošlici pripravili kratek pro-gram z harmonikarjem, kar je dvignilo naše vzdušje. Izražena je bila dobrodošlica graj-ske vodičke. Predstavila nam je najstarejši lekarniški muzej pri nas. Najprej smo šle malo peš po lepem kraju Beltinci in v gostišču so nam postregli malico in dopoldanski poči-tek, ki nam je po »prekmurski malici« prišel še kako prav. Pot v Radence po prekmurski ravnici je bila za nas lepo doživetje, ki je bilo združeno s »presenečenjem« na prireditvi v Hotelu Radin v Radencih.

Sprejela nas je polna dvorana, pričakujoč začetek slovesnosti ob obeležju 60. obletnice prvih diplomantk šole za medicinske sestre Ljubljana. S posebno pozornostjo so v pote-kajoč program uvrstili tudi pesem, ki jo je spisala naša sošolka Tončka Rošelj Mihalic.

Slavila je tudi Slavica Fekonja-Kocbek. V letih 1975 do 1980 je bila predsednica pomur-skega društva, ki se je 15. 12. 1975 registriralo in poimenovalo »Društvo medicinskih sester Radenci–Murska Sobota« ter sprejelo društvena pravila. Poleg tega je bila tudi glavna medicinska sestra v Zdravilišča Radenci in ustanoviteljica Sekcije medicinskih


sester v zdraviliški dejavnosti pri takratni Zvezi društev medicinskih sester Slovenije, današnji Zbornici-Zvezi.

Prisrčna proslava je privabila tudi ostale goste Hotela Radin, saj se je lepo in ubrano petje pevskega zbora medicinskih sester Pomurja Žarek razlegalo daleč po prostorih zdra-viliškega kompleksa. Za spomin in s pozornostjo so nam poklonili kaseto skladb, ki jo je pevski zbor posnel ob 10-letnici delovanja, letos pa praznujejo 15. obletnico.

Prireditev je nam, diplomantkam izpred šestdesetih let, veliko pomenila. Spoznale smo, da še vedno znamo in zmoremo biti uspešne. Prispevale smo zbornik z opisi mnogih doživetij in stisk, v katerih smo se znašle ob delu, stare komaj 18 let in razmišljale, da bi ga kdaj še dopolnile. Iz njega je razbrati, da bi ponovno prehodile karierno pot medicin-ske sestre. Po prireditvi smo skupno ugotavljale, da smo srečna generacija, saj se kakšna velika smola ni pripetila nobeni izmed nas. Vseh sedemnajst diplomant se je obema orga-nizatoricama zahvalilo s skromnim darilcem, ki je bilo dano prisrčno in z veliko zahvale. Preživele smo ne le lep izlet, namreč tudi bogat program prežet s spomini na naše pre-teklo delo, zavedajoč se, da tudi današnje generacije medicinskih sester še vedno orjejo ledino v našem poklicu na prenekaterem področju.

Zahvaljujemo se za vsa »presenečenja« in bogastvo dneva ter se veselimo še drugih.

Ogled Beltinec – prve diplomantke ob 60-letnici diplome, SMS

Praznovanje 60 let diplome, Radenci

Srečanje upokojenih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov

Živeti pomeni živeti z drugimi!Živeti z drugimi pa,

da moram z njimi deliti vse,ne smem jim povzročati trpljenja,

moram jih sprejemati,jih priznavati

in ljubiti.Oči imam,

da odkrijem druge,ušesa, da jih poslušam,

noge, da se napotim k njim,roke, da jih drugim ponudim v pomoč

in srce, da jih ljubim. Phil Bosmans

zdravstvena nega skozi Čas, besede, slike in spomine -...

Documents