Promocija Pozitivnega Delovanja Medijev

Download Promocija Pozitivnega Delovanja Medijev

Post on 29-Aug-2014

108 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

Vizualne komunikacije in psihologija tudij multimedijskih komunikacijProf. dr. Janek Musek

Promocija pozitivnega delovanja medijev

Spet: korist od poznavanja medijskega vpliva Definiranje in identificiranje osebnih vrednot in ciljev Spodbujanje kulture in kulturne obutljivosti Jasneje razlikovanje realnosti od medijskega prikazovanja, veja objektivnost in distanca do medijskega poroanja Ve monosti za obvladovanje medijskega manipuliranja z znanjem o medijskih strategijah preprievanja Bolj angairana in kritina lastna vloga v medijskem delovanju Ve monosti za osebno rast in blagostanje v opravljanju medijske profesije Monost prispevanja k promociji pozitivneje vloge medijev

O em bo govor? Negativni uinki medijev Pozitivni uinki medijev Kako spodbujati in krepiti pozitivne uinke In zmanjevati negativne uinke Ter s tem promovirati bolj pozitivno vlogo medijev

NEGATIVNI UINKI

?

KAKO JIH SPODBUJATI

POZITIVNI UINKI

Pregled vsebine Negativno in pozitivno uinkovanje medijev Poplava negativnih pojavov v medijih Pozitivna stran medijev Ve in veja dostopnost informacij Ve monosti za pozitivne naine obnaanja, ki je odvisno od teh informacij Medijska promocija pozitivnih vidikov ivljenja in obnaanja Uporaba medijskih sredstev za nudenje in irjenje pomoi Nove monosti ustvarjanja, izraanja in osebnostne rasti s pomojo medijev Mediji kot korektiv oblastnih zlorab Mediji kot promotor temeljnih vrednot

Pozitivni in negativni uinki medijev Pozitivni uinki Negativni uinki Pogosto, a verjetno neupravieno ocenjujemo, da prevladujejo negativni uinki Kateri so torej ti uinki?

Negativni uinki medijev Negativne vsebine informacije in vplivi Starostna neprimernost Poplava nasilja, spolnosti, drugih negativnih vidikov obnaanja (razvade, odvisnost, goljufanje, rizino obnaanje, neupotevanje zakonov, prometna nedisciplina) Spodbujanje indiferentnosti in brezutnosti zaradi tega Krepitev neustreznih stereotipov in predsodkov (npr. spolnih in starostnih v oglaevanju) Veja dostopnost informacij in zgledov, ki jih je mogoe zlorabiti Mediji posegajo v zasebnost in omogoajo veji nadzor nad posameznikom in skupinami Mediji olajujejo e mnoge druge vplive negativno delujoih sistemov moi in oblasti v drubi Digitalni mediji digitalizirajo nae ivljenje in nas oddaljujejo od narave in stvarnosti

Starostna neprimernost Vsebine, neprimerne za otroke

Pogoste negativne vsebine medijev Nasilje Preobilje spolnosti Razvade, odvisnosti Neupotevanje zakonov, nedisciplina Prometna nedisciplina Kriminalno delovanje Rizino zdravstveno in varnostno obnaanje

Nasilje Nasilje

Preobilje spolnosti, obscenosti Preobilje spolnosti Obscenost, vulgarnost Kje je meja med humornostjo in obscenosti

Razvade, odvisnosti Razvade, odvisnosti Spodbujanje Npr. podbujanje razvad z reklamami

Ali direktno, medijska zasvojenost sama

Neupotevanje reda, pravil, zakonov, nedisciplina Neupotevanje reda, pravil, zakonov, nedisciplina

Prometna nedisciplina Prometna nedisciplina Npr. divjanje po cestah v kriminalkah

Kriminal Kriminalno delovanje

Rizino obnaanje Rizino zdravstveno in varnostno obnaanje Negativni vplivi medijev na mladostnike

Prag za negativno Povean prag za negativne pojave Podoben uinek kot npr. pri psihoterapevtskem procesu reciprone desenzitizacije? Brezutnosti, otopelost in indiferentnost do negativnega Napana strpnost Vendar raziskave teh domnev niso potrdile

Ojaevanje neustreznih stereotipov in predsodkov Krepitev neustreznih stereotipov in predsodkov npr. spolnih in starostnih v oglaevanju

Ve prilonosti za zlorabo Veja dostopnost informacij in zgledov, ki jih je mogoe zlorabiti Prikazani zloini in druga dejanja, ki so jih gledalci posnemali

Poseganje v zasebnost Mediji posegajo v zasebnost in omogoajo veji nadzor nad posameznikom in skupinami Paparazzi Labilna meja krenja osebnih pravic So javne osebnosti izjema? NE (kar zadeva temeljne pravice in svoboine)

Mediji v slubi oblasti Mediji olajujejo e mnoge druge vplive negativno delujoih sistemov moi in oblasti v drubi Totalitarni in diktatorski reimi se lahko vzdrujejo in ohranjajo le kolikor obvladujejo medije Propaganda in antipropaganda

Javni in neodvisni mediji ne smejo biti pod kontrolo oblasti Svoje medije lahko seveda imajo in uporabljajo razline institucije, tudi politine stranke in seveda tudi vlada

Mediji nas pretirano digitalizirajo Velja za digitalne medije Raunalniki Mobilna telefonija

Digitalni mediji digitalizirajo nae ivljenje in nas oddaljujejo od narave in stvarnosti

Pozitivni uinki medijev Pozitivne vsebine, informacije in vplivi Zabava, gospodarske, politine, kulturne, znanstvene, turistine, portne informacije zaradi medijev veliko bolj dostopne Nove monosti in veja pogostost stikov, odnosov, komuniciranja, ki jo ponujajo mediji Veliko promocije pozitivnega, prodor pozitivnih medijskih spodbud do ljudi, ki tega sicer ne morejo dobiti (npr. v zvezi z zdravjem, zdravimi, manj rizinimi in stresnimi naini ivljenja ipd.) Monosti nudenja pomoi s pomojo medijev (npr. telefonske tevilke za pomo) Mediji nudijo nove monosti izraanja in ustvarjanja

Veja informiranost in veja dostopnost informacij Zabava, gospodarske, politine, kulturne, znanstvene, turistine, portne informacije zaradi medijev veliko bolj dostopne Dajejo monosti dodatnega izobraevanja Prepreujejo enostransko informiranje, polinformiranje in dezinformiranje

Nova stopnja stikov in odnosov Nove monosti in veja pogostost stikov, odnosov, komuniciranja, ki jo ponujajo mediji To velja predvsem za kvantiteto stikov in odnosov Kaj pa njihova kakovost? Je tudi tukaj tako, da kvantiteta kvari kvaliteto? Ali ustvarja novo kvaliteto?

Nove monosti za promocijo pozitivnega Veliko promocije pozitivnega, prodor pozitivnih medijskih spodbud do ljudi, ki tega sicer ne morejo dobiti (npr. v zvezi z zdravjem, zdravimi, manj rizinimi in stresnimi naini ivljenja ipd.)

Promocija znanja, izobrazbe, vein in spretnosti Zdravje, zdrave navade, zdrav nain ivljenja Odpravljanje razvad, odvisnosti Uinkovite medijske kampanje proti alkoholizmu, kajenju

Posredovanje in nudenje pomoi Monosti nudenja pomoi s pomojo medijev (npr. telefonske tevilke za pomo)

Nove monosti izraanja in ustvarjanja Mediji nudijo nove monosti izraanja in ustvarjanja Mediji kot podpora umetnosti in znanosti

Mediji kot korektiv oblastnih zlorab Dreyfus Watergate

Mediji in oblast Vloga medijev v odnosu do oblasti Ni v redu, e delujejo le kot podaljek oblasti in so preve pod njenim vplivom Prav tako ni v redu, e si zano sami prisvajati in pripisovati oblastno mo Ali je prav, da mediji (samooklicano) predstavljajo etrto vejo oblasti (poleg zakonodajne, izvrilne in sodne) Prav je, da so mediji v vlogi kontrolnega dejavnika oblasti

Mediji kot promotor temeljnih vrednot Medijsko poslanstvo in medijska etika Poslanstvo in etika: vrednote so njun temelj Medijska etika in medijska ekonomika Etika obveanja Resnica Lepota, okus Etika medijev zabave Nasilje Spolnost Obscenost in neprimeren besednjak Trna etika Preprievanje Oglaevanje Odnosi z javnostjo

Katere so medijske vrednote Vrednote novinarstva Rumeni in sezacionalistini tisk Na meji ali zunaj sprejetih novinarskih vrednot

Pravica od obveanja in pravica do zasebnosti

Katere so medijske vrednote? Mediji sami morajo delovati v skladu s splonimi vrednotami in v skladu z medijskimi vrednotami Na katerih vrednotah temelji medijska etika? Nekaj kljunih: Resnica Svoboda Potenost Pravinost Strpnost Lepota, okusnost Osebnostna rast Znanje

Vrednote novinarstva Ravnovesje potenost/pravinost celota Razlini vidiki in stalia Preverjanje Problem in njegove reitve Celovitost

Tonost, objektivnost, avtentinost Ozadje, kontekst, perspektive

Vodenje Usmerjanje, k diskusiji, ki vodi k napredku, k boljemu

Dostopnost Odprtost in razpololjivost informacije

Kredibilnost Verodostojnost virov in stabilnost v izpolnjevanju medijskega poslanstva

Presoja Izbor in oblikovanje informacij glede na njihovo pomembnost, zanimivost in ustreznost za drubo

Resnica in njen odnos do drugih vrednot Resnica je nedvomno kljuna in jedrna medijska vrednota, zlasti novinarska Vendar je lahko v doloenih primerih v konfliktu z drugimi vrednotami (glej desno) Kako npr. prikazati domiljijo, fantastiko, e bi se strogo drali resnice Vendar se pogosto v medijih oboje tako prepleta, da je teko razlikovatiJavnim interesom

Okusom in estetiko

RESNICA V KONFLIKTU Z

Zasebnostjo

Tudi druge vrednote, npr. verske Ali lahko s prikazovanjem dejstev o prerokih ali svetih osebah alimo verska ustva?Domiljijo

V taknih primerih se je pa treba odloati v skladu z naimi vrednotnimi hierarhijami

Vrednotne hierarhije So dokaj subjektivne Vendar obstajajo tudi hierarhije, ki veljajo za veino Kako je s tem pri najpomembnejih vrednotah? Hierarhija tirih vrednotnih tipov Kako se odloiti v konfliktu med moralnimi in izpolnitvenimi vrednotami Obeloveka etika je nad lokalno moralo

Povzetek Negativno in pozitivno uinkovanje medijev Poplava negativnih pojavov v medijih Pozitivna stran medijev Ve in veja dostopnost informacij Ve monosti za pozitivne naine obnaanja, ki je odvisno od teh informacij Medijska promocija pozitivnih vidikov ivljenja in obnaanja Uporaba medijskih sredstev za nudenje in irjenje pomoi Nove monosti ustvarjanja, izraanja in osebnostne rasti s pomojo medijev Mediji kot korektiv oblastnih zlorab Mediji kot promotor temeljnih vrednot

Reference Harris, R. J. (1999). A cognitive psychology of mass communication. Hillsdale: Lawrence Erlbaum Associates. Coomber, R. (1997). Using the Internet for Survey Research in Sociological Research Online. Available online: http://www.socresonline.org.uk/socresonline/2/2/2.html Hamman, R. B. (1996). Cyberorgasms: cyber sex amongst multiple selves & cyborgs in the narrow bandwidth space of America online chat rooms. Available online: http://www.socio.demon.uk/Cyborgasms.htm Heath, R. L. & Bryant, J. (2000). Human communication theory and research: Concepts, context, and challenges. Hillsdale: Lawrence Erlbaum Associates. Alan Krueger, "How Computers Have Changed the Wage Structure, Evidence From Microdata," Quarterly Journal of Economics, Feb., 1993, pp. 33-60. Byron Reeves and Clifford Nass, The Media Equation: How People Treat Computers, Television, and New Media Like Real People and Places, New York, Cambridge University Press, 1996. H. Nissenbaum and D.J. Johnson, Computers, Ethics, and Social Values, Prentice-Hall, Englewood Cliffs, 1995. Benedikt, Michael, Cyberspace: First Steps (Cambridge, MA: MIT Press, 1991). Bukatman, Scott, Terminal Identity: The Virtual Subject In Postmodern Science (Durham: Duke University Press, 1993. Heim, Michael, The Metaphysics of Virtual Reality (New York: Oxford University Press, 1993). Meyrowitz, Joshua, No Sense Of Place: The Impact Of Electronic Media On Social Behavior (New York: Oxford University Press, 1985). Miall, David S., Humanities and the Computer: New Directions (New York: Oxford University Press, 1990). Roszak, Theodore, The Cult Of Information: A New-Luddite Treatise On High Tech, Artificial Intelligence, And The True Art Of Thinking (Berkeley: University of California Press, 1994. Turkle, Sherry, Life On The Screen : Identity In The Age Of The Internet (New York: Simon & Schuster, 1995).