posvečena 20. novembru, dnevu splošnih knjižnic

Proti koncu 19. stoletja je krepitev slovenske narodne zavesti, razvoj gospodarstva in delavskih razredov sprožila tudi zadovoljevanje družbenih potreb po izobraževanju in vzgoji na področju kulture. V ospredju je bila predvsem skrb za slovenski jezik in nacionalna zavest. V okviru podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda so bila leta 1885 na litijskem območju ustanovljena: Bralno društvo, Pevsko društvo Lipa in Gasilsko društvo Litija. Večji del zaslug ima tudi Luka Svetec Podgorski, ki je bil vsestranski kulturni delavec in zagovornik slovenske deželne avtonomije. Obe društvi in knjižnica delujejo še danes. Poslanstvo Bralnega društva nadaljuje Knjižnica Litija.

Pomoč pri organizaciji prireditve: Javni zavod za kulturo Litija