pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Download Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Post on 08-Mar-2016

215 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

TRANSCRIPT

  • PRAVNI VIDIKI

    delovanja nevladnih organizacijMaribor, januar 2010

    E-pr

    iron

    ik

    verz

    ija 1

  • K Kazalo1. Uvod (Zakaj e-prironik?)

    2. Kaj je nevladna organizacija (NVO)

    3. Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

    3.1. Drutva

    3.1.1 Splone dolobe

    3.1.2 Ustanovitev in upravljanje

    3.1.2.1. Ustanovitev drutva

    3.1.2.2. Temeljni akt

    3.1.2.3. Ime drutva

    3.1.2.4. lanstvo v drutvu

    3.1.2.5. Upravljanje drutva

    3.1.2.6. Organi drutva

    3.1.2.7. Statusno preoblikovanje drutva

    3.1.2.8. Zveza drutev

    3.1.2.9. Registracija drutva

    3.1.3. Premoenje drutva in finanno poslovanje

    3.1.3.1. Pridobitna dejavnost

    3.1.4. Prenehanje drutva

    3.1.4.1. Prenehanje po volji lanov drutva

    3.1.5. Zakonodaja

    3.2. Zasebni zavod

    3.2.1. Splone dolobe

    3.2.2. Ustanovitev in upravljanje

    3.2.2.1. Ustanovitev zasebnega zavoda

    3.2.2.3. Ime zavoda

    3.2.3. Delovanje zasebnega zavoda

    3.2.3.1. Sploni akti zavoda

    3.2.3.2. Dejavnost

    3.2.3.3. Organizacija zavoda

    3.2.3.4. Organi zavoda

  • K Kazalo3.2.3.4.1. Svet zavoda

    3.2.3.4.2. Direktor

    3.2.3.4.3. Strokovni vodja in strokovni svet

    3.2.3.5. Premoenje zavoda in upravljanje

    3.2.3.6. Nadzor

    3.2.3.7. Statusne spremembe (pripojitev, spojitev, razdelitev)

    3.2.3.8. Povezovanje zavodov

    3.2.4. Prenehanje zavoda

    3.2.5. Vpis v sodni register

    3.2.6. Zakonodaja

    3.3. Ustanove

    3.3.1. Splone dolobe

    3.3.2. Ustanovitev

    3.3.3. Delovanje

    3.3.3.1. Sploni akti ustanove

    3.3.3.2. Organi ustanove

    3.3.3.2.1. Uprava in predsednik uprave

    3.3.3.3. Premoenje ustanove

    3.3.4. Nadzor

    3.3.5. Prenehanje

    3.3.6. Zakonodaja

    3.4. Opravljanje javnih slub KONCESIJA

    3.5. Kratka predstavitev razlik med drutvi, zavodi in ustanovami

    4. Pravni akti

    5. Pogosta vpraanja in odgovori

    6. Pravni viri (krovni in drugi pomembneji)

    7. Koristne povezave

    8. Pravni pikoti

    9. Kam po pomo?

    10. Prironik so omogoili

  • Izkunje, do katerih prihajamo pri naem vsakdanjem sodelovanju z nevladnimi organizacijami, nam govorijo o pomenu pravnih vidikov v njihovem delovanju na eni strani ter pogostih teavah s katerimi se pri tem ob svojem delu sreujejo.

    S pravno formalnimi zahtevami se posameznik srea e v zgodnji fazi uresnievanja zamisli o ustanovitvi nevladne organizacije - drutva, zavoda ali ustanove in le z doslednim upotevanjem zakonov in predpisov, bo lahko priel do uspene ustanovitve organizacije. Na tem mestu poznavanje zakonodaje in njeno izvajanje ele v pravi meri dobi svojo pomen. e lahko pri samem ustanavljanju e raunamo na zunanjo pomo strokovnjakov, ki proti plailu ali v nekaterih primerih tudi brezplano svetujejo pri izvajanju postopkov ustanavljanja organizacije, pa je odgovornost za njeno zakonito delovanje in poslovanje povsem na strani odgovornih oseb in organov posamezne organizacije. Iz tega izhaja potreba po poznavanju kljunih zakonskih doloil, ki urejajo delovanje nevladnih organizacij. Nepoznavanje zakonov namre ne opraviuje njihove kritve. Sankcije pa lahko globoko seejo v ep posameznika ali proraun organizacije.

    E-prironik, ki je pred vami ima namen, da na enem mestu zbere in predstavi najpomembneje pravne vidike delovanja nevladnih organizacij od ustanovitve, preko njenega delovanja do morebitnega prenehanja.

    V njem so v obliki spletnih povezav zbrani krovni in drugi pomembneji pravni viri, predstavljeni so vzorci pravnih aktov, ki jih organizacija potrebuje pri svojem delu, vkljuili pa smo tudi nekaj najpogostejih vpraanj, ki se porajajo nevladnikom ob njihovem delu.Avtorji e-prironika se zavedamo, da ta ni popoln, vendar nam prav to, da smo zanj izbrali elektronsko obliko, omogoa, da ga vsakodnevno dopolnjujemo in nadgrajujemo v elji, da ostane aktualen in kot tak v uinkovito pomo vsem, ki se pri svojem delu sreujete z vsebinami, ki so zbrane v njem.

    Z upanjem, da boste tudi s pomojo e-prironika laje sledili vsem pravnim zahtevam in jih pri svojem delu upotevali, ga pospremljamo na pot do vas.

    1

    Uvod (Zakaj e-prironik)

    Uvod (Zakaj e-prironik?)

  • V Sloveniji nimamo zakonske opredelitve NVO, kar vodi do razlik v opredelitvah znailnosti, kriterijev ali pogojev za NVO. Iz tega izhaja neusklajenost pristopov ter oenje ali irjenje kroga subjektov, ki bi jih bilo mogoe teti med NVO.

    Na podlagi konsenza, ki je bil sprejet med nevladnimi organizacijami razumemo kot nevladno organizacijo vsako prostovoljno, neodvisno in nepridobitno organizacijo civilne drube, s statusom pravne osebe in sicer v obliki drutva, zavoda ali ustanove, ki jo skladno z zakonom ustanovijo fizine ali pravne osebe zasebnega prava, pri emer so izvzete verske skupnosti ter sindikati.

    Organizacija mora biti ustanovljena in mora delovati po naelu svobodne odloitve. Delovati mora tudi po naelu nepridobitnosti, kar pomeni, da presekov prihodkov nad odhodki in premoenja ne deli med lane ali upravi, temve jih uporablja za doseganje v ustanovnem ali temeljnem aktu doloenih ciljev. Biti mora neodvisna, zlasti od vlade in drugih organov oblasti, politinih strank in gospodarskih drub. Namen delovanja mora presegati interese lanstva oziroma mora biti splono koristen ali dobrodelen.

    *Kriteriji za ustanovitev NVO:

    1. njeni ustanovitelji so domae ali tuje fizine osebe ali pravne osebe zasebnega prava (ustanoviteljstvo)2. ni ustanovljena zaradi sluenja osebnim ali poslovnim namenom in ciljem (omejitev namena in cilja); 3. ustanovljena je prostovoljno, sodelovanje v njej je prostovoljno in obiajno vkljuuje prostovoljno delo

    (prostovoljnost) 4. njen ustanovitveni akt doloa, da je namen in cilj njenega delovanja nepridobiten (nepridobitnost)*5. je svobodna pri doloanju ciljev svojega delovanja in pri izbiri sredstev za njihovo doseganje, ki so omejeni

    le z zahtevo, da so v skladu s pravnim redom (zakonitost) 6. deluje samostojno in je neodvisna od drugih subjektov, zlasti od dravnih organov, politinih strank in

    gospodarskih subjektov (neodvisnost) in 7. deluje javno in odprto (javnost in odprtost)

    *Zakon o drutvih v svojem 1. lenu (tretji odstavek) doloa, da namen ustanovitve in delovanja drutva ne more biti pridobivanje dobika. Nadalje 3. len doloa, da ni dovoljeno ustanoviti drutva, katerega namen je ustvarjanje dobika ali drutva, katerega izkljuna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje taknega drutva. Iz tega doloila tudi izhaja, da se pridobitne dejavnosti lahko opravljajo, vendar ne izkljuno. Nadaljnji pogoj je, da je pridobitna dejavnost doloena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti drutva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresnievanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

    2

    Kaj je nevladna organizacija (NVO

    )

    Kaj je nevladna organizacija (NVO)

  • 3.1. Drutva

    3.1.1 Splone dolobe

    Kaj je drutvo?

    Drutvo je samostojno in nepridobitno zdruenje, ki ga ustanovijo ustanovitelji zaradi uresnievanja skupnih interesov.

    Nameni in cilji drutva?

    Drutvo si samo doloi namen, cilje, dejavnost oz. naloge ter nain delovanja, odloitve o upravljanju drutva pa neposredno ali posredno sprejemajo lanice oziroma lani drutva.

    Namen ustanovitve in delovanja drutva ni pridobivanje dobika. Preseke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov drutvo trajno namenja za uresnievanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med lane. Delovanje drutva je javno.

    Zdruevanje v drutva je prostovoljno. Vsakdo lahko postane lan drutva pod doloenimi pogoji, ki so doloeni v temeljnem aktu. Delovanje temelji na enakopravnosti lanstva.

    Ali obstajajo kakne omejitve, kaknega drutva ni dovoljeno ustanoviti?

    Zakon prepoveduje ustanovitev drutva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na:- Nasilno spremembo ustavne ureditve- Izvrevanje kaznivih dejanj- spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti- Razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovratva in nestrpnosti- Spodbujanje k nasilju ali vojni

    Prav tako ni dovoljeno ustanoviti drutva, katerega namen je ustvarjanje dobika ali drutva, katerega izkljuna dejavnost je pridobitna dejavnost. Tudi delovanje taknega drutva ni dovoljeno.

    Temeljni akt

    Drutvo mora imeti temeljni akt (statut), ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom RS.

    Pravna osebnost in zastopanje

    Drutvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom v register drutev (v nad. registracija drutva). Drutvo zastopa zastopnik drutva (oseba doloena v temeljnem aktu), ki je lahko le poslovno sposobna fizina oseba.

    3

    Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

    Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

  • Odgovornost

    Za zakonito poslovanje drutva odgovarja tako drutvo kot tudi njegova odgovorna oseba (solidarna odgovornost), e temeljni akt ne doloa drugae in sicer z vsem svojim premoenjem do viine okodovanja drutva.

    Solidarna odgovornost je doloena za fizine in pravne osebe, ki so z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoenjsko korist, do viine pridobljene premoenjske koristi.

    Omenjena doloila se smiselno uporabljajo tudi za: - zveze drutev- drutva, ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na obmoju RS, e zakon zanje ne doloa

    drugae.

    Tuje drutvo lahko namre pri nas opravlja pridobitno dejavnost v skladu z doloili Zdru-1 ter pod pogoji, ki jih doloajo predpisi za tuja podjetja.

    3.1.2 Ustanovitev in upravljanje

    3.1.2.1. Ustanovitev drutva

    Drutvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizine

Recommended

View more >