Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Download Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Post on 08-Mar-2016

214 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

TRANSCRIPT

  • PRAVNI VIDIKI

    delovanja nevladnih organizacijMaribor, januar 2010

    E-pr

    iron

    ik

    verz

    ija 1

  • K Kazalo1. Uvod (Zakaj e-prironik?)

    2. Kaj je nevladna organizacija (NVO)

    3. Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

    3.1. Drutva

    3.1.1 Splone dolobe

    3.1.2 Ustanovitev in upravljanje

    3.1.2.1. Ustanovitev drutva

    3.1.2.2. Temeljni akt

    3.1.2.3. Ime drutva

    3.1.2.4. lanstvo v drutvu

    3.1.2.5. Upravljanje drutva

    3.1.2.6. Organi drutva

    3.1.2.7. Statusno preoblikovanje drutva

    3.1.2.8. Zveza drutev

    3.1.2.9. Registracija drutva

    3.1.3. Premoenje drutva in finanno poslovanje

    3.1.3.1. Pridobitna dejavnost

    3.1.4. Prenehanje drutva

    3.1.4.1. Prenehanje po volji lanov drutva

    3.1.5. Zakonodaja

    3.2. Zasebni zavod

    3.2.1. Splone dolobe

    3.2.2. Ustanovitev in upravljanje

    3.2.2.1. Ustanovitev zasebnega zavoda

    3.2.2.3. Ime zavoda

    3.2.3. Delovanje zasebnega zavoda

    3.2.3.1. Sploni akti zavoda

    3.2.3.2. Dejavnost

    3.2.3.3. Organizacija zavoda

    3.2.3.4. Organi zavoda

  • K Kazalo3.2.3.4.1. Svet zavoda

    3.2.3.4.2. Direktor

    3.2.3.4.3. Strokovni vodja in strokovni svet

    3.2.3.5. Premoenje zavoda in upravljanje

    3.2.3.6. Nadzor

    3.2.3.7. Statusne spremembe (pripojitev, spojitev, razdelitev)

    3.2.3.8. Povezovanje zavodov

    3.2.4. Prenehanje zavoda

    3.2.5. Vpis v sodni register

    3.2.6. Zakonodaja

    3.3. Ustanove

    3.3.1. Splone dolobe

    3.3.2. Ustanovitev

    3.3.3. Delovanje

    3.3.3.1. Sploni akti ustanove

    3.3.3.2. Organi ustanove

    3.3.3.2.1. Uprava in predsednik uprave

    3.3.3.3. Premoenje ustanove

    3.3.4. Nadzor

    3.3.5. Prenehanje

    3.3.6. Zakonodaja

    3.4. Opravljanje javnih slub KONCESIJA

    3.5. Kratka predstavitev razlik med drutvi, zavodi in ustanovami

    4. Pravni akti

    5. Pogosta vpraanja in odgovori

    6. Pravni viri (krovni in drugi pomembneji)

    7. Koristne povezave

    8. Pravni pikoti

    9. Kam po pomo?

    10. Prironik so omogoili

  • Izkunje, do katerih prihajamo pri naem vsakdanjem sodelovanju z nevladnimi organizacijami, nam govorijo o pomenu pravnih vidikov v njihovem delovanju na eni strani ter pogostih teavah s katerimi se pri tem ob svojem delu sreujejo.

    S pravno formalnimi zahtevami se posameznik srea e v zgodnji fazi uresnievanja zamisli o ustanovitvi nevladne organizacije - drutva, zavoda ali ustanove in le z doslednim upotevanjem zakonov in predpisov, bo lahko priel do uspene ustanovitve organizacije. Na tem mestu poznavanje zakonodaje in njeno izvajanje ele v pravi meri dobi svojo pomen. e lahko pri samem ustanavljanju e raunamo na zunanjo pomo strokovnjakov, ki proti plailu ali v nekaterih primerih tudi brezplano svetujejo pri izvajanju postopkov ustanavljanja organizacije, pa je odgovornost za njeno zakonito delovanje in poslovanje povsem na strani odgovornih oseb in organov posamezne organizacije. Iz tega izhaja potreba po poznavanju kljunih zakonskih doloil, ki urejajo delovanje nevladnih organizacij. Nepoznavanje zakonov namre ne opraviuje njihove kritve. Sankcije pa lahko globoko seejo v ep posameznika ali proraun organizacije.

    E-prironik, ki je pred vami ima namen, da na enem mestu zbere in predstavi najpomembneje pravne vidike delovanja nevladnih organizacij od ustanovitve, preko njenega delovanja do morebitnega prenehanja.

    V njem so v obliki spletnih povezav zbrani krovni in drugi pomembneji pravni viri, predstavljeni so vzorci pravnih aktov, ki jih organizacija potrebuje pri svojem delu, vkljuili pa smo tudi nekaj najpogostejih vpraanj, ki se porajajo nevladnikom ob njihovem delu.Avtorji e-prironika se zavedamo, da ta ni popoln, vendar nam prav to, da smo zanj izbrali elektronsko obliko, omogoa, da ga vsakodnevno dopolnjujemo in nadgrajujemo v elji, da ostane aktualen in kot tak v uinkovito pomo vsem, ki se pri svojem delu sreujete z vsebinami, ki so zbrane v njem.

    Z upanjem, da boste tudi s pomojo e-prironika laje sledili vsem pravnim zahtevam in jih pri svojem delu upotevali, ga pospremljamo na pot do vas.

    1

    Uvod (Zakaj e-prironik)

    Uvod (Zakaj e-prironik?)

  • V Sloveniji nimamo zakonske opredelitve NVO, kar vodi do razlik v opredelitvah znailnosti, kriterijev ali pogojev za NVO. Iz tega izhaja neusklajenost pristopov ter oenje ali irjenje kroga subjektov, ki bi jih bilo mogoe teti med NVO.

    Na podlagi konsenza, ki je bil sprejet med nevladnimi organizacijami razumemo kot nevladno organizacijo vsako prostovoljno, neodvisno in nepridobitno organizacijo civilne drube, s statusom pravne osebe in sicer v obliki drutva, zavoda ali ustanove, ki jo skladno z zakonom ustanovijo fizine ali pravne osebe zasebnega prava, pri emer so izvzete verske skupnosti ter sindikati.

    Organizacija mora biti ustanovljena in mora delovati po naelu svobodne odloitve. Delovati mora tudi po naelu nepridobitnosti, kar pomeni, da presekov prihodkov nad odhodki in premoenja ne deli med lane ali upravi, temve jih uporablja za doseganje v ustanovnem ali temeljnem aktu doloenih ciljev. Biti mora neodvisna, zlasti od vlade in drugih organov oblasti, politinih strank in gospodarskih drub. Namen delovanja mora presegati interese lanstva oziroma mora biti splono koristen ali dobrodelen.

    *Kriteriji za ustanovitev NVO:

    1. njeni ustanovitelji so domae ali tuje fizine osebe ali pravne osebe zasebnega prava (ustanoviteljstvo)2. ni ustanovljena zaradi sluenja osebnim ali poslovnim namenom in ciljem (omejitev namena in cilja); 3. ustanovljena je prostovoljno, sodelovanje v njej je prostovoljno in obiajno vkljuuje prostovoljno delo

    (prostovoljnost) 4. njen ustanovitveni akt doloa, da je namen in cilj njenega delovanja nepridobiten (nepridobitnost)*5. je svobodna pri doloanju ciljev svojega delovanja in pri izbiri sredstev za njihovo doseganje, ki so omejeni

    le z zahtevo, da so v skladu s pravnim redom (zakonitost) 6. deluje samostojno in je neodvisna od drugih subjektov, zlasti od dravnih organov, politinih strank in

    gospodarskih subjektov (neodvisnost) in 7. deluje javno in odprto (javnost in odprtost)

    *Zakon o drutvih v svojem 1. lenu (tretji odstavek) doloa, da namen ustanovitve in delovanja drutva ne more biti pridobivanje dobika. Nadalje 3. len doloa, da ni dovoljeno ustanoviti drutva, katerega namen je ustvarjanje dobika ali drutva, katerega izkljuna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje taknega drutva. Iz tega doloila tudi izhaja, da se pridobitne dejavnosti lahko opravljajo, vendar ne izkljuno. Nadaljnji pogoj je, da je pridobitna dejavnost doloena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti drutva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresnievanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

    2

    Kaj je nevladna organizacija (NVO

    )

    Kaj je nevladna organizacija (NVO)

  • 3.1. Drutva

    3.1.1 Splone dolobe

    Kaj je drutvo?

    Drutvo je samostojno in nepridobitno zdruenje, ki ga ustanovijo ustanovitelji zaradi uresnievanja skupnih interesov.

    Nameni in cilji drutva?

    Drutvo si samo doloi namen, cilje, dejavnost oz. naloge ter nain delovanja, odloitve o upravljanju drutva pa neposredno ali posredno sprejemajo lanice oziroma lani drutva.

    Namen ustanovitve in delovanja drutva ni pridobivanje dobika. Preseke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov drutvo trajno namenja za uresnievanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med lane. Delovanje drutva je javno.

    Zdruevanje v drutva je prostovoljno. Vsakdo lahko postane lan drutva pod doloenimi pogoji, ki so doloeni v temeljnem aktu. Delovanje temelji na enakopravnosti lanstva.

    Ali obstajajo kakne omejitve, kaknega drutva ni dovoljeno ustanoviti?

    Zakon prepoveduje ustanovitev drutva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na:- Nasilno spremembo ustavne ureditve- Izvrevanje kaznivih dejanj- spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti- Razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovratva in nestrpnosti- Spodbujanje k nasilju ali vojni

    Prav tako ni dovoljeno ustanoviti drutva, katerega namen je ustvarjanje dobika ali drutva, katerega izkljuna dejavnost je pridobitna dejavnost. Tudi delovanje taknega drutva ni dovoljeno.

    Temeljni akt

    Drutvo mora imeti temeljni akt (statut), ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom RS.

    Pravna osebnost in zastopanje

    Drutvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom v register drutev (v nad. registracija drutva). Drutvo zastopa zastopnik drutva (oseba doloena v temeljnem aktu), ki je lahko le poslovno sposobna fizina oseba.

    3

    Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

    Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

  • Odgovornost

    Za zakonito poslovanje drutva odgovarja tako drutvo kot tudi njegova odgovorna oseba (solidarna odgovornost), e temeljni akt ne doloa drugae in sicer z vsem svojim premoenjem do viine okodovanja drutva.

    Solidarna odgovornost je doloena za fizine in pravne osebe, ki so z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoenjsko korist, do viine pridobljene premoenjske koristi.

    Omenjena doloila se smiselno uporabljajo tudi za: - zveze drutev- drutva, ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na obmoju RS, e zakon zanje ne doloa

    drugae.

    Tuje drutvo lahko namre pri nas opravlja pridobitno dejavnost v skladu z doloili Zdru-1 ter pod pogoji, ki jih doloajo predpisi za tuja podjetja.

    3.1.2 Ustanovitev in upravljanje

    3.1.2.1. Ustanovitev drutva

    Drutvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizine ali pravne osebe. Pri tem je potrebno vedeti, da gospodarske drube ne morejo ustanoviti drutva, ki bi imelo v temeljnem aktu doloeno dejavnost, ki jo gospodarska druba opravlja kot svojo dejavnost.

    Ustanovitev drutva poteka tako, da ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi, temeljni akt (statut), izvolijo zastopnika in nato doseejo vpis v register drutev.

    3.1.2.2. Temeljni akt

    Kljune stvari, ki jih mora temeljni akt (statut) vsebovati so naslednje: - Ime in sede drutva (izbrani kraj poslovanja drutva);- Namen in cilje delovanja ter dejavnost in naloge;- Pogoje in nain vlanjevanja ter prenehanja ter zastopanje drutva;- Pravice in obveznosti lanov ter nain upravljanja drutva;- Financiranje in nain izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoenjem drutva ter nad finannim in

    mat. poslovanjem drutva;- Nain zagotavljanja javnosti dela in sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;- Nain prenehanja drutva in razpolaganje s premoenjem v takem primeru.

    Drutvo lahko v temeljnem aktu uredi tudi druga vpraanja pomembna za upravljanje in delovanje drutva.

    3.1.2.3. Ime drutva

    Ustanovitelji morajo pri imenu drutva upotevati zakonsko doloene omejitve. Ime drutva je lahko namre samo v slovenskem jeziku. e ima drutvo sede na obmoju, kjer ivita narodni skupnosti, je ime drutva v obeh uradnih jezikih (v italijanskem oz. v madarskem jeziku).

    3

    Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

  • 3Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

    Ime se mora razlikovati od drugih, ne sme pa biti zavajajoe ali aljivo. Ime drutva mora vsebovati besedo drutvo, zdruenje ali klub. V imenu drutva mora biti oznaba, ki nakazuje na dejavnost drutva, lahko pa ima tudi dodatek, ki drutvo podrobneje oznauje.

    Drutvo v imenu ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija, omejitve pa so doloene tudi za ime ali del imena dravnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske drube, druge pravne osebe, ime zgodovinske ali znamenite osebe (ime pokojne osebe).

    Drutvo mora uporabljati le registrirano ime.

    3.1.2.4. lanstvo v drutvu

    lanstvo v drutvu je osebno. Pravna oseba je lahko lan drutva, v tem primeru jo zastopa pooblaena oseba.

    Zakon izrecno vsebuje e omejitve pri lanstvu mladoletnih oseb pri emer mladoletnike deli v dve starostni obdobji in sicer do dopolnjenega 7. leta in od dopolnjenega 7. do dopolnjenega 15. leta starosti.

    3.1.2.5. Upravljanje drutva

    Upravljanje drutva je neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oz. zastopniku drutva na nain, ki je doloen s statutom. Drutvo upravljajo lani drutva ali pooblaene osebe pravnih oseb lanic. Nain sodelovanja ter njihove pravice in dolnosti drutvo doloi v statutu.

    3.1.2.6. Organi drutva

    Zakon je pri doloitvi organov drutva zelo skop. Tako vsebuje zgolj dolobo o tem, da ima drutvo zbor lanov, ki jo sestavljajo vsi lani drutva. V praksi se ta obiajno imenuje skupina, ki se sklie 1x letno (v kolikor statut drutva ne doloa drugae. Lahko pa skupino kadarkoli med letom sklie tudi 1/5 vseh lanov.

    Drugih organov zakon ne ureja, jih pa predvideva. Zato pravi, da mora drutvo, v kolikor njegov statut predvideva tudi kak drug organ, zanj doloiti sestavo,pristojnosti, odgovornosti, nain sprejemanja odloitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter nain izvolitve oz. imenovanja in razreitve lanov.Sklepnost organa je podana takrat, ko je navzoa ve kot vseh lanov, odloitve pa so veljavno sprejete, e je zanje glasovala veina navzoih. Statut lahko v obeh primerih doloi drugano veino.

    O pritobah zoper odloitev organov drutva oziroma zastopnika drutva odloa zbor lanov (skupina).

    3.1.2.7. Statusno preoblikovanje drutva

    Drutvo se lahko spoji ali pripoji k drugemu drutvu. Odloitev o tem morajo sprejeti zbori lanov vseh drutev. Novonastalo drutvo je pravni naslednik spojenih oz. pripojenih drutev.

  • 3.1.2.8. Zveza drutev

    Odloitev o ustanovitvi zveze drutev morajo sprejeti zbori lanov vseh drutev. Najmanj 2 drutvi lahko ustanovita zvezo drutev.

    3.1.2.9. Registracija drutva

    Pristojnost za odloanje registracije drutva ima Upravna enota, na obmoju katere je sede drutva. Odloiti mora v roku 30 dni od prejema zahteve za registracijo, v primeru prejema nepopolne vloge pa doloiti rok za dopolnitev (min. 15 dni, max: 3 mesece). e predlagatelj v postavljenem asu ne dopolni vloge se teje, da umika zahtevo. O pritobah zoper odlobe Upravne enote odloa Ministrstvo za notranje zadeve. Pritoba zoper odlobo o registraciji ne zadri vpisa v register.

    Obvezne priloge zahtevi za registracijo so: - zapisnik ustanovnega zbora- temeljni akt v dveh izvodih- seznam s podatki ustanoviteljev (za fizine osebe: osebno ime, EMO, dravljanstvo, naslov)- naslov sedea drutva- osebno ime, EMO (datum in spol), dravljanstvo in naslov zastopnika - za registracijo zveze drutev pa e odloitev zborov lanov vseh drutev o ustanovitvi zveze drutev.

    Po zakonu je obvezna tudi registracija sprememb v 30 dneh od nastanka, e se spremeni:- ime- sede - druga doloba temeljnega akta- zastopnik- naslov sedea drutva, v tem primeru je potrebno zahtevi priloiti zapisnik seje organa in spremembo ali istopis temeljnega akta v dveh izvodih e se sprememba nanaa na temeljni akt.

    3.1.3. Premoenje drutva in finanno poslovanje

    Premoenje drutva sestavljajo: - denarna sredstva lanarina, darila, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti

    drutva in iz drugih virov- nepreminine in preminine- materialne pravice

    Zakon o drutvih izrecno prepoveduje delitve premoenja med lane, zato je vsaka delitev med lane nina. To ne pomeni, da drutvo ne more imeti oziroma ustvariti presekov. Pomeni pa, da se morajo preseki prihodkov nad odhodki ob koncu obraunskega obdobja porabiti za uresnievanje namena ter ciljev drutva, doloenih v temeljnem aktu.

    e drutvo deli premoenje d...