VAKUUM TRUBARJEVIH DNI (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva)

Stanislav Ju`ni~AMNIM, d. o. o., Gorazdova 3, Ljubljana

POVZETEK

Trubarjevo leto 2008 bo znova razdelilo slovenski narod na"na{e" in sovra`nike na{ih. Ker smo vakuumisti pri tovrstnihzdrahah na~eloma nevtralni, si ka`e pogledati, kaj so slovenski inpri nas gostujo~i razumniki Trubarjevih dni menili o vakuumu, oraziskovanju materialov in o lastnostih povr{in. Raziskane sorazlage vakuuma v knji`nicah na tedanjem Kranjskem in[tajerskem, pa tudi mnenja slovenskih u~enjakov, ki so predavalina dunajski, tübingenski ali padovski univerzi.

Vacuum in Trubar's time (at 500th anniversaryof Trubar's death)

ABSTRACT

Trubar’s year 2008 will divide Slovenians again into "ours", andtheir enemies. Vacuum researchers are supposedly neutral at suchkind of quarrels. It is a good opportunity to examine the opinionsabout vacuum and material science at Trubar’s time. The opinionsabout vacuum at libraries of Trubar’s time Carniola and Styriawere researched in light of the scientists’ lectures at Viennese,Tübingen, and Padua Universities.

1 UVOD

U ~asu Trubarjevega rojstva so najpomembnej{islovenski profesorji humanisti predavali na Dunaju,kjer so zasedali toliko poglavitnih stolic in polo`ajevkot nikoli prej ali pozneje. Primo` Trubar se je nadunajsko univerzo vpisal 14. 4. 1528 in tam poslu{alfilozofijo s fiziko pri najimenitnej{ih slovenskihu~enjakih, kot je bil [tajerec Andrej Perlah, medtemko je Zasavec Matija Hvale br`kone umrl `e predTrubarjevim {tudijem. Kljub temu pa je Trubar sevedabral Hvaletovo filozofijo narave z razmi{ljanji ovakuumu, ki se nam je morda v NUK-u ohranila praviz Trubarjeve knji`nice. @al so nekaj mesecev po Tru-barjevem prihodu Turki pod Sulejmanom Veli~astnimprvi~ oblegali Dunaj; zato Trubar {tudija ni kon~al,temve~ se je vrnil v Trst. Podobno je postopala ve~inaTrubarjevih so{olcev, tako da je {tevilo na Dunajskouniverzo vpisanih {tudentov od blizu 700 iz Trubar-jevih de{kih let padlo domala na ni~lo leta 1532.1

Na Dunaju je vsaj deloma {tudiralo kar nekajTrubarjevih sodelavcev, med njimi Adam Bohori~, kije tam dosegel prvo akademsko stopnjo bakalavra leta1547.2 Na Dunaju nabrana razmi{ljanja o vakuumu indrugih zagatah tedanjega prirodoslovja so vplivala naBohori~ev nakup petstotih knjig, njegov rektorat v

Ljubljani in navsezadnje na njegovo pisanje. VsajBohori~ in Trubar sta bila tako med slovenskimi pro-testanti dedi~a bogate tradicije razmi{ljanj o vakuumudunajskih profesorjev slovenskega rodu.

Starej{i Trubarjevi sodelavci so {tudirali v severniItaliji, med njimi {kofa Peter Bonomo v Bologni(1487),3 Peter Pavel Vergerius mlaj{i pa v Padovi doleta 1523.4 Ve~ina Trubarjevih mlaj{ih sodelavcev,skupaj z njegovima sinovoma, Jurijem Dalmatinom,Frischlinom in Bohori~em je {tudirala v Tübingenu,saj se je württember{ki vojvoda posebej zavzel za{irjenje protestantizma v notranjeavstrijskih de`elah sKranjsko vred.

2 TERPINOV SEZNAM GORNJEGRAJSKIHKNJIG

Kak{no je bilo Trubarjevo mnenje o vakuumu?Trubarjev knji`ni na~rt je bil izrazito verski,5 ve~prirodoslovnih misli pa je v njegovih pismih inpredvsem v knjigah njegove knji`nice. Trubar jeve~krat pohvalno pisal o Luthrovemu poglavitnemusodelavcu, Filipu Melanchthonu, katerega fiziko zopisi vakuuma so uporabljali tudi v Ljubljani.6

Melanchthon je bil prepri~an, da se narava kot prvoizogiba neskon~nim veli~inam, kot drugo vakuumu,po tretji plati ve~ so~asnim legam istega telesa,kon~no pa {e prodiranju v snov, kot peto pa uni~enjusubstance. Zanikal je mo`nost vakuuma v naravi inpodal primer vodne ure, kjer voda sproti zapolnjujeizpraznjeno. V vakuumu gibanje ni mo`no, so biliMelanchthonovi standardni sholasti~ni odgovori, patudi nadaljevanje v poglavje o red~enju in konden-zaciji je bilo povsem Aristotelovo, podobno kot opisa~asa in neskon~nosti.7

Seznami knjig Trubarja in njegovih sodelavcev seniso ohranili, vendar pa so jih ve~inoma spravili vGornjegrajsko {kofijsko knji`nico na na{em delu[tajerske. Tja so prenesli {tevilna dela iz knji`niceprotestantskih stanov, kjer je bila med drugim zbranazapu{~ina protestantskih {olnikov: Ljubljan~ana Le-narta, njegovega sina Samuela Budina in 274 knjigPrimo`a, pozneje Felicijana Trubarja. Primo` je poprodaji svoje ljubljanske hi{e leta 1569 skrinjo sknjigami podaril kranjski "de`eli in cerkvi"8 kot

ISSN 0351-9716

VAKUUMIST 27/4 (2007) 23

1 Csendes, Opll, 2001, 386.2 Aha~i~, 2007, 77.3 Kidri~, 1925, 1: 53.4 Filipovi}, Rajhman, 1982, 4: 407.5 Kranjc-Vre~ko, 2002, 548.6 Rajhman, 1986, 28, 41; Trubarjevo pismo cesarju Maksimilijanu 2. 1. 1560.7 Melanchthon, 1560, 157v, 158r, 158v, 160v.

osnovo za stanovsko knji`nico ali celo prvo javnoknji`nico na slovenskih tleh,9 v kateri je bilo mogo~eprebrati tudi {tevilna mnenja o vakuumu. Leta 1604 sode`elni stanovi sku{ali pretihotapiti v sodih skriteknjige na [vabsko, vendar so jim tovor zaplenili in gave~idel odpeljali v Gornji Grad.

Pol stoletja pozneje je {kofijski vikar Terpin vGornjem Gradu urejeval nekdanje knjige ravnateljastanovske {ole v Ljubljani Lenarta Budina, med njimiprirodoslovje Gregoriusa Reischa, vezano v leseneplatnice.10 Reisch si je slu`il kruh kot spovednik ce-sarja Maksimilijana I. in prior pri sv. Janezu Krstnikuv Freiburgu v Breisgauu. Obravnaval je aritmetiko,glasbo, arhitekturo, perspektivo in astronomijo obodli~nih risbah pod Dürerjevim vplivom. O vakuumuje pisal predvsem ob opisu vesolja. Prvi je dal tiskatiskico ~love{kega o~esa, pod naslovom Typus gra-mmatio pa je narisal gospo Slovnico, ki vodi u~encapo poti znanja skozi petnadstropno hi{o. Na tretjemnadstropju je ~akala logika, na ~etrtem pa fizika steorijami vakuuma in moralnimi nauki.11

Preglednica 1: Terpinov (1655) seznam gornjegrajskih knjig poenotah12 z opisi vakuuma v primerjavi s trinajst let poznej{imSchönlebnovim13 popisom knjig de`elnega glavarja grofa VolfaEngelberta Turja{kega. Schönleben je v svoj katalog vneseldobrih trikrat ve~ enot od Terpina.

Terpinov vsebinskirazdelek, stran

Terpinovihnaslovov

[tevilo naslovov vSchönlebnovem

popisuFilozofija s fiziko,15r-16r

55 85

Medicina, 16v-17r 19 92Splo{na zgodovina,20r-21v

99 661

Skupaj vseh naslovov 994 3257

3 HVALE

Najpomembnej{i slovenski mislec o vakuumuTrubarjevih dni je bil Matija Hvale iz okolice Litije.Med gornjegrajskimi knjigami ljubljanskih {kofov naju`nem [tajerskem, ki jih je urejeval Terpin, je bilatudi Hvaletova Filozofija narave (1513). To je bila

ISSN 0351-9716

24 VAKUUMIST 27/4 (2007)

Slika 2: Terpinov popis filozofskih knjig z opisi vakuuma –za~etek (Terpin, 1655, 15r)

Slika 1: Vodnica Slovnica vodi {tudenta proti hi{i znanja v eniod del iz Terpinovega najstarej{ega slovenskega ohranjenegakataloga knjig (Reisch, 1508)

9 Rajhman, 1982, 4: 210.10 Terpin, 1655, 16r; Simoniti, 1974, 31.11 Aha~i~, 2007, 70.12 Simoniti, 1974, 17–18.13 HHStA, FAA, 337–392.

najstarej{a tiskana obravnava vakuuma, kar so jihobjavili prirodoslovci in filozofi slovenskega rodu.

Hvale je za~el sestavljati svojo edino objavo vsaj`e leta 1502, ko je bil magister, blagajnik, predstojnikfilozofske fakultete in vodja enega poglavitnih{tudentskih domov na Dunaju. Hvale je bil od 12. 4.1510 dalje pol leta dekan Filozofske fakultete.13

Prenavljal je nominalizem, ki je na dunajski univerzigospodoval `e od njene ustanovitve leta 1365.Obenem je zagovarjal humanizem, ki naj bi na Dunajznova privabil {tudente, potem ko so `e za~eli uhajativ Krakov in druga u~ili{~a, saj je celo Kopernik{tudiral v Krakovu. Boj za humanizem je na Dunajumed letoma 1492 in 1502 vodil Slovenec astronomPerger kot pisec prve slovenske slovnice,14 nadaljevalpa Hvale kot najbolj izrazit naravoslovno usmerjenfilozof prodirajo~ega humanizma z zametki novih idejo vakuumu.

Uvod nepaginirane knjige je Hvale 10. 1. 1512naslovil na svojega sodelavca, Radovlji~ana PavlaObersteinerja, dunajskega magistra filozofije, ki jeistega leta dosegel plemi{ki stan. Cesar MaksimilijanI. je leta 1513 naro~il slovar slovenskega jezikasvojemu svetovalcu in tajniku Obersteinerju, ki jeobvladal tedaj zelo cenjeno umetnost tajnopisa.Obersteiner je postal stolni pro{t, med letoma 1516 in1544 pa kancler Dunajske univerze in nasprotnikluterancev v Nürnbergu.

[vicarski zdravnik in `upan mesta Gallena,poznej{i protestant Joachim Vadian, je Hvali sestavil

uvodni epigram,15 ki pri~a o Hvaletovi vpetosti v

ISSN 0351-9716

VAKUUMIST 27/4 (2007) 25

Preglednica 2: Terpinov popis knjig z opisi vakuuma

Pisec Naslov Stran Kraj in letoPlaton Opera Platonis 15r

Palamedes Tabula seu index In opera Arlis 15r

Johannes Versor Questionis in lib: phys. 15r 1486. Köln (2 izvoda)Boethius, Anicije Manilaj Severin De consolata philosophiae, rokopis 15r

Wildenberg, Heronymus Totus philosophiae humanae 15v 1571. Basel: OpornianaFriderici Sunczer octo libros physicorum Aristotelis 15v 1500. Benetke: Jacobus PentiusScarlichi, Rajnald manu scripta philosophia 15v 1606-1608. GradecReisch, Gregorius Margarita philosophica 16r 1508. Strasburg: Joannes GrüningerAristotel Physica libri 16r

Aristotel Tractatus de cometis material 16r 1653. Giessa: ChemlinJezuiti iz Coimbre Octo lib. Phys. 16r

Jezuiti iz Coimbre In 4 libros de Coelo. 16r

Toledo, Francisco (Toledi) In Octo Libros (Aristotelis) Physica 16r 1600/1617. Benetke: luntas/BertanZiegler, Jakob Astronomia Plinis 16r, 21v 1531. Basel: Henric Petri (2 izvoda)Massario, Francesco; Plinij In nonum Plinii de naturali 16r 1537/1538. Basel: Froben (T).Plinij, Gaius Cecilius starej{i Historia naturalis. (2 izvoda) 16v , 17r

Jordan, Gregor Theatr. Coeli et Terra 21v 1591. Köln (2 izvoda)Bordini, Fran Quas et resp. Matematica 21v 1573. Bologna: Alexander BenatiPadovani, Giovanni Viridarium Mathematicorum 21v 1563. Benetke: Bologni Zalter

Slika 3: Terpinov popis filozofskih knjig z opisi vakuuma –konec (Terpin, 1655, 15v, 16r)

13 Sodnik-Zupanec, 1975, 242, 244–245, 256, 259; Ur{i~, 1975, 89.14 Aha~i~, 2007, 90.15 Ur{i~, 1975, 89-90; SBL, 4: 80 Sodnik-Zupanec, 1975, 164, 253, 262, 269, 294.

dunajske humanisti~ne kroge. Hvaletov u~enec in natosodelavec Vadian je med letoma 1516 in 1518 pre-daval humanisti~ne vede. Skupaj s Tannstetterjem indrugimi izobra`enci je bil ~lan dunajske Sodalitaslitteraria Danubiana in je tako deloval pod enakimihumanisti~nimi vzorci kot pisec geometrije v Terpi-novi lasti Vögelin.

Hvale je knji`ico zasnoval kot komentarje kParvulus philosophiae naturalis, ki so jih na Dunajuuporabljali za dosego akademske stopnje bakalavrafilozofije s prirodoslovjem in so jim `e posve~ali ve~~asa kot {tudiju drugih slovitih del. Delo je razdelil vtri traktate, vsakega z ve~ kot dvajsetimi lekcijami.Nasprotoval je Averroesu, podobno kot francoskihumanist Fabri Stapulet, ki ga je Hvale zelo cenil.16

Hvale je po drugi strani uporabil precej arabskeliterature. Sogla{al je z Occamovo (Ockham) teorijoimpetusa, kot jo je raz{iril nominalist Buridan,usmerjal pa se je predvsem v prirodoslovne vedefiziologije, biologije in medicine. Buridan je bil leta1327 rektor univerze v Parizu, leta 1342 pa kanonik vArrasu. Zanikal je Aristotelovo trditev, da telesom poza~etnem sunku (impetusu) nadaljnje gibanje omo-go~a okoli{ki medij. Po Buridanu zadostuje sunek, kiga je opisal kot nekaj podobnega sodobni energiji.Medij mu ni bil nujen, {e posebej ne za gibanje povesolju, ki ga je tako napolnil kar z vakuumom, ne dabi to obe{al na velik zvon. Tako je utemeljil principvztrajnosti iz prvega Newtonovega zakona, nakazal paje celo poznej{i pojem sile. Vendar je {e dolgo za njimGalileo uporabljal besedo "impeto" ali gibljivost takoza hitrost, ki jo telo pridobi v dolo~enem ~asu, kot zarazdaljo, prepotovano na razli~no naklonjenihravninah v danem intervalu. Kljub navdu{enju nadBuridanom pa Hvale ni povsem sprejel njegovegaodobravanja vakuuma, ki je bilo v tistem ~asu takoredko. Dunajska univerza je `e od svoje ustanovitve(1365) podpirala nominalizem Buridana infran~i{kana Ockhama, med fiziki znanega po"Ockhamovi britvi". Nasprotna smer realistov AlbertaVelikega in njegovega u~enca Toma`a Akvinskega, kije bila mo~no zastopana v Terpinovem katalogu knjig,je vakuum na~eloma dopu{~ala kot mo`nost, saj ga niena~ila z ni~em.

Dvanajsto lekcijo prvega dela je Hvale okrasil ssliko poprsja ~loveka, {e posebej pa se je posvetilposameznim delom lobanje in po`iralnika, ki ga jenarisal vidnega zunaj telesa. Tam je narisal {e simbo-li~no sliko ~love{ke glave s ~rkami kot oznakamiposameznih delov o~esa.17 Problem prostora, vakuumain kraja je re{il po okraj{ani razlagi Aristotelovih

definicij Alberta Velikega, katerega knjige je Terpinprav tako popisal. Kljub sicer modernim humani-sti~nim prijemom je tu Hvale pristal na sholasti~enAristotelov prostor kot dolo~ilo snovne substance. Toje pomenilo, da ni prostora brez snovi. Zato je Hvaletrikrat odklonil obstoj vakuuma: ni praznega prostorazunaj sveta, ni ga v naravi zavoljo horror vacui, pravtako pa vakuuma ni v snovni vsebini teles, denimo vdomnevnih porah.18 Posebno vpra{ljiva je bila prvatrditev, ki je zanikala vakuum v vesolju, in jemarsikdo dvomil o njej zaradi o~itno neoviranegagibanja nebesnih teles.

V prvi lekciji drugega dela je Hvale opisal {tirianti~ne elemente in skiciral njihove povezave s {tirimi~love{kimi temperamenti, {tirimi ob~utki in po-dobno.19 [tevilo {tiri se je humanistu Hvaletu pa~zdelo nekaj posebnega. V {esti lekciji drugega dela jeopisal red~enje in kondenzacijo. Red~enje je biloseveda pot k vakuumu, ki pa Hvaletu ni bil povsem pogodu.

Ob Hvaletu so na Dunaju predavali {tevilni drugislovenski u~enjaki Trubarjevih dni. [tajerec Perger jeleta 1464 na dunajski univerzi kot magister filozofskihznanosti predaval Evklidovo geometrijo, optiko inmatematiko z astronomijo, v kateri je posegal v vpra-{anja vakuuma. V letnem semestru 1470/71 je bil

ISSN 0351-9716

26 VAKUUMIST 27/4 (2007)

Slika 4: Glava v Hvaletovi knjigi

16 Sodnik-Zupanec, 1975, 272, 277, 260, 302.17 Sodnik-Zupanec, 1975, 281, 283, 288, 291, 302; Pintar, 1949, 53; Hvale, 1513, 1: lekcije 12–17.18 Sodnik-Zupanec, 1975, 288–289; Hvale, 1513, 1: lekciji 17–18.19 Sodnik-Zupanec, 1975, 302; Pintar, 1949, 53; Hvale, 1513, 2: lekcija 1.

dekan dunajske filozofske fakultete, v zimskem parektor celotne univerze.

Leta 1492 je cesar Friderik III. imenoval Pergerjaza svojega poobla{~enca na dunajski univerzi; zato jeimel ob Friderikovi smrti leta 1493 veli~astni `alnigovor kot kancler novega cesarja Maksimilijana I., kise je kmalu izkazal s svojo podporo znanstvenikomPergerjevega kova. Bernhard je slu`bo superinten-danta obdr`al do 13. 10. 1500, ko je bil gotovo `ebolan. [tajerec Perlah z zahodnega roba Slovenskihgoric morda ni osebno poznal svojega malo vzhod-nej{ega rojaka Pergerja, vendar sta s svojim vplivomskoraj sledila drug drugemu na dunajski univerzi in nadvoru cesarja Maksimilijana I. Perlah se je tri leta poTrubarjevem rojstvu, leta 1511, vpisal na dunajskofilozofsko fakulteto in po {tirih letih dosegel naslovmagistra pod vplivom rojaka Matije Hvaleta. @e kot{tudent je Perlah za~el po tedanjih navadah prepi-sovati in prirejati tuja dela, ki jih je ve~inoma posve~alsvojemu za{~itniku, dunajskemu {kofu Juriju Sladko-nji; le-ta je bil rojen Ljubljan~an, kar ga je {e posebejpribli`alo vrlemu [tajercu Pergerju. Sladkonja je vletu pred svojo smrtjo spomladi 1522 dovolil v dunaj-ski cerkvi sv. [tefana pridigati zagovornikom novihreformacijskih pojmovanj,20 kar so kmalu preklicali.

Perlah je po doktoratu na medicinski fakulteti leta1530 postal {e profesor medicine. Sestavil je analognora~unalo Astrolabium Arithmeticum. Njegov izum

Organum Ptholemei je dajal dovolj dobro sliko zaopazovanje Merkurja, kar so tedaj, pred izumomteleskopa, zmogli le redki. Latinski prevod Perlahovihnem{kih efemerid za leto 1531, izdanih leta 1530 naDunaju, je oskrbel Perlahov u~enec BelokranjecKukec. Ta je bil leta 1535 profesor matematike inprokurator {tudentov ogrske narodnosti na dunajskiuniverzi, leta 1539 pa je postal dekan dunajskefilozofske fakultete. Tako sta Slovenca Perlah inKukec dekanovala isto~asno kar na dveh od {tirihfakultet dunajske univerze. S Pergerjevo in Perlahovotradicijo koledarjev je nadaljeval zdravnik JakobStrauss, ki je pot k izobrazbi za~el v Budinovi zasebni{oli v Ljubljani. Od leta 1552 do leta 1556 je Strauss{tudiral na dunajski filozofski fakulteti do stopnjemagistra. Leta 1560 je kon~al {tudij z odgovori na 144vpra{anj, ki so se dotikala tudi obstoja vakuuma. Natose je {e pred Istranom Santorijem odpravil na univerzov Padovo in dobil doktorat iz medicine leta 1565. Leta1571 je postal zdravnik v Celju, ob~asno pa je zdravil{e na Ptuju in v Radgoni. Tradicijo objavljanjakoledarjev in prerokb sta po Perlahu v na{ih krajihnadaljevala Trubar in Kepler kot de`elni fizik inprofesor v Gradcu. Denar pri tovrstnih tiskih ni le`al lev podpori nekoliko praznovernih vladarjev in pleme-nita{ev; od Pergerja dalje so namre~ objavljali cenenekoledarje celo za preprosto ljudstvo, kar je {lo sevedaza med.

ISSN 0351-9716

VAKUUMIST 27/4 (2007) 27

Slika 5: Stran iz Hvaletove knjige

20 Belii, 1971, 43, 46, 48.

4 SANTORI

Ob Dunaju je bila Padova prav tako pomembnosredi{~e u~enjakov slovenskega rodu. [tevilni tedanjiizobra`enci so bili zdravniki, med njimi piranski pro-testant Janez Krstnik Goineo in Kopr~an Ivan Bratti.Bratti je bil rojen v Kopru, kot nam sporo~a zaznamekna njegovem glavnem delu Razpravi o novi in starimedicini. Brattijev sodobnik iz Kopra je bil fizik inzdravnik Santorio, sin furlanskega plemi~a in koprskekneginje. Po za~etnih {olah v Kopru in Benetkah jeleta 1582 kon~al {tudij v Padovi, nato pa je zdravil nadvoru poljskega kralja, kjer je kapucin ValerianoMagni pol stoletja pozneje (1646) samostojno opravilTorricellijevemu podoben poskus v Var{avi. Razpo-lo`enje na poljskem dvoru je bilo tako zelo naklonjenovakuumskim poskusom `e v ~asu, ko je Santorio prvistehtal zrak in tako dokazal zra~ni tlak. S tem jeposredno potrdil mo`nost vakuuma, kar je poznejeponovil Otto Guericke ob pomo~i ljubljanskega knezaJaneza Vajkarda Turja{kega. Med letoma 1587 in1599 je bi Santorio zdravnik v Karlovcu, ki so gadogradili med letoma 1578 in 1583, oziroma na dvorihhrva{kih grofov Krste, Juraja ali Nikole Zrinskega.

Nato je zdravil v Benetkah kot ~lan Galileijevedru{~ine.

Med letoma 1611 in 1624 je Santorio v Padovipredaval medicino po dveh {estletnih pogodbah na-mesto tri leta starej{ega Galileija, ki je od{el namedi~ejski dvor v Firence. Po upokojitvi (1624) jeSantorio `ivel v Benetkah. V komentarju arabskegazdravnika Avicenne je takoj po za~etku svojihpadovskih predavanj prvi dodal skalo Galileijevemutermometru za medicinske meritve.21 Leta 1634 jeiz{el tretji ponatis Santorijeve medicinske knjige DeStatica Medicina,22 ki jo je leta 1678 ponujal Mayr vLjubljani.23 Z medicinsko statiko v obliki aforizmov jeSantorio vpeljal raziskovanje metabolizma in drugeposkuse v biolo{ke vede. Santori je izumil tehtnico nastolu za merjenje lastne te`e med jedjo in pitjem. Takoje dokazal velik dele` izlo~anja skozi ko`o. Meril jetlak in sestavil merilnik pulza z Galileijevim nihalom.Njegova razlaga metabolizma se pogosto omenja obizumu krvnega obtoka sedemnajst let mlaj{egaAngle`a Harveyja, ki je prav tako {tudiral v Padovi.Santorijeva zbrana dela (Opera omnia) so bilanatisnjena posmrtno leta 1660.24

ISSN 0351-9716

28 VAKUUMIST 27/4 (2007)

Slika 6: Skica tehtanja zraka v Volfovi knji`nici, ki ga je prvi opravil Kopr~an Santorio Santorio (Harsdörffer, 1651, 2: 365)

21 Santorio, 1614; Crombie, 1970, 405, 433.22 Dadi}, 1994, 12, 237.23 Mayr, 1678, 60.24 Dadi}, 1994, 12, 237.

5 FRISCHLINOV VAKUUM V SIFONIH PODCERKNI[KIM JEZEROM

Ob koncu Santorijevih padovskih {tudijev jeFrischlin postal prvi ljubljanski znanstvenik evropske-ga slovesa. Resda pri nas s Trubarjevim priporo~ilomni pre`ivel veliko ve~ kot dve leti, vsekakor pa jeLjubljano uvrstil na zemljevid u~enjakov sveta.

Frischlin je 12. 11. 1562 matrikuliral na UniverziTübingen, eno leto po preselitvi Primo`a Trubarja vbli`nji Urach,25 kjer je Frischlin pozneje `alostnokon~al. Leta 1571 so univerzo Tübingen zaprli zaradikuge, o kateri je Ljubljan~anom poro~al tudi Trubar.26

Frischlin je sedem let vodil filozofske razpravebodo~ih bakalavrov, ki so trajale po tri ure. Za baka-lavre je sestavil celo enciklopedijo fizike, moralke,astronomije, logike in retorike, kot je poro~al senatuuniverze. Jeseni 1574 je tako javno izpra{al kar osem-intrideset kandidatov; med njimi so se trije potegovaliza bakalavreat. Vpra{anja je po vrsti postavljal izsedmih prostih umetnosti.27 Za~el je z aritmetiko,

sledila je glasba, geometrija, Sonce z Luno, astro-nomija, problemi vida in svetlobe ter duh z di{avamikot poslednje med ~love{kimi ~utili.28 Vpra{anja ovakuumu so spadala predvsem v drugo polovicozagovora. Tübingen je kot ena vodilnih protestantskihuniverz oblikovala mnenje o vakuumu Frischlina,Keplerja, pa tudi Trubarja in domala vseh vidnihprotestantov v tedanji Ljubljani.

Supernova, prvi~ opa`ena 5. 11. 1572, je pov-zro~ila veliko razburjenje v Evropi. Mo~no svetle~azvezda, ki se je nenadoma uveljavila v domnevnemvakuumu vesolja, je spro`ila {tevilna ugibanja. Sevedatudi Frischlin ni pozabil pristaviti svoj lon~ek in jetakoj pomladi naslednje leto (1573) objavil 831verzov o supernovi; pesnitev je sestavil `e novembra1572. Naslovil jo je na Wilhelmovega brata, princaFriedericha Württenber{kega, objavil pa jo je skupaj sspremnim pismom in Maestlinovimi opazovanji.Poznej{i Keplerjev u~itelj Maestlin je prav tedaj postaldrugi profesor matematike v Tübingenu in je s svojoopazovalno astronomijo dopolnil Frischlinov boljfilozofski pristop. O~itno sta bila tisti ~as {e v dovoljdobrih odnosih.

Kranjci so prav tako sodelovali v württenber{kihrazpravah o supernovi, saj je blizu Tübingena vUrachu nekaj ~asa pridigal Primo` Trubar, njegov

ISSN 0351-9716

VAKUUMIST 27/4 (2007) 29

Slika 8: Frischlinov potret

Slika 7: Takole je Kopr~an Santorio sam sebe tehtal po obilnemobroku, da bi potrdil domnevo o prehajanju snovi skozi ko`o

25 SBL, 4: 208.26 Rupel, 1966, 302.27 Frischlin, 1598, 169–252.28 Frischlin, 1598, 207, 210, 211, 213, 219, 224.

mecen baron Ivan Ungnad pa je tam do smrti vodiltiskarno. Junija 1582 je vojvoda dovolil Frischlinusprejeti polo`aj ljubljanskega rektorja.29 Pri iskanjunaslednika upokojenega ljubljanskega {olskega rek-torja Adama Bohori~a sta si dne 3. 4. 1582 zeloprizadevala dr. Jakob Andreae v Tübingenu in Primo`Trubar v Derendingenu. Nekaj tednov pozneje jeFrischlin 1. 3. 1583 pisal Trubarju v Derendingen.

Frischlin se je 24. 6. 1582 po plovbi na Donavi ~ezDunaj in Gradec odpravil v Ljubljano. Junija je prispel{e brez dru`ine in prevzel dne 1. 8. 1582 polo`ajrektorja stanovske {ole. Frischlin je v svojem ljubljan-skem obdobju v Benetkah objavil dva latinska u~be-nika, ki pa ju ni smel uporabljati pri pouku. Ker jeknjigi izdal brez dovoljenja kranjskih de`elnih stanov,so ga ti poklicali na zagovor. To je Frischlina obprepirljivi `eni tako razjezilo, da je dal ostavko.

Frischlin je v Ljubljani vsekakor na{el kar nekajizobra`enih mo`. Ljubljansko znanost je podpiralljubljanski tiskar Mandelc skupaj z astronomom-zdravnikom Straussom. Dne 1. 3. 1583 je Frischlinpisal proti vojvodi wirtenber{kemu in celo protiPrimo`u Trubarju. Frischlin je bil vseskozi v sporu skranjskim {olskim in{pektorjem, predstojnikom kranj-skih {ol Jurijem Dalmatinom, ~eprav je podpiral natis

Dalmatinovega prevoda Biblije ob prihodu v Ljub-ljano. Leta 1586 je Primo`a Trubarja v Derendingenupokopal Frischlinov nasprotnik kancler in mestni pro{tJ. Andreae. Nagrobni zapis v verzih, ki ga {e danesberemo na derendingenski cerkvi, mu je v gr{~ini inlatin{~ini sestavil Martin Crusius, ki je bil Frischlinunajhuj{i sovra`nik.

Frischlin je bil dovolj izobra`en, da si je znalzamisliti podzemne cevi v preluknjani zemlji, skozikatere je pronicala voda v Cerkni{ko jezero, da bipozneje znova odtekla iz izsu{enega dna. Tako je medprvimi raziskoval Cerkni{ko jezero in v svoj opisvpletel vakuum. Objavil je latinsko pisano odo oCerkni{kem jezeru, ki jo je ponatisnil Valvasor. AntonUrbas jo je tri stoletja pozneje deloma prevedel vnem{~ino. Valvasor je Frischlinu posvetil celopoglavje, dolgo osem strani,30 seveda s posebnimpoudarkom na ljubljanskem obdobju. Frischlin si jeCerkni{ko jezero osebno ogledal vsaj pozimi in bil zapri~o uspe{nemu ribolovu ali pa celo racam, ki naj bijih bruhali zimski hudourniki. [e bolj pomembna pa jebila Frischlinova zamisel o podzemnih sifonih (sipho-nibus), ki je prav tako postala del Valvasorjevegaopisa.31 Seveda je bil Frischlin najbolj{i latinski pesniksvoje dobe. Izraz siphonibus je lahko uporabil tudi vpomenu brizgalne ali cevi, in ne le v sodobnempomenu sifona ali natege, ki predpostavlja vmesnivakuum. Valvasorjeva latin{~ina pa je bila mnogo{ibkej{a in ni segala ~ez srednje{olsko raven, tako damu odtenki Frischlinove pesnitve vendarle niso moglibiti povsem doma~i. Frischlinove sifone je podedovalEdward Brown leta 1669, ki je prav tako pisal o skritihzbiralnih jezercih v Javornikih, o sifonih med vidnimjezerom in domnevnim podzemnim jezerom. Podobnosta si Valvasor in Steinberg zamislila neskon~no zapo-redje sifonov pod Javornikom. Sifonsko teorijo jeuspe{no kritiziral {ele Gruber, ki ni sprejel Steinber-govega opisa Cerkni{kega jezera kot sistema medseboj povezanih sifonov. Gruber se je med prvimi priopisu Cerkni{kega jezera in Planinskega polja zave-dal, da gre v koritu reke in jezer za ravnovesje meddotokom padavin iz ozra~ja in odtokom reke protimorju.

Frischlin je spisal svojo astronomijo v oblikivpra{anj in odgovorov, podobno kot Kepler poznejesvojo Epitome astronomia Copernicana, kar je bilzanimiv pedago{ki prijem. Protestant Frischlin je vLjubljani nenavadno pogumno podprl pape{kokoledarsko reformo, pri ~emer pa je seveda imelpodporo vladarja v Gradcu. Habsbur{ka monarhija jeprivzela gregorijanski koledar leta 1584. Pozneje jegregorijanski koledar podprl tudi protestant Kepler,

ISSN 0351-9716

30 VAKUUMIST 27/4 (2007)

Slika 9: Frischlinovi {tudentje petega in ~etrtega letnika vLjubljani leta 1583, kjer so sli{ali tudi marsikaj o vakuumu(ARS, De`elni Stanovi I, fasc. 98).

29 Röckelein, Bumiller, 1990, 136.30 Valvasor, 1971 Die Ehre, 2 (7): 450, 445–452.31 Valvasor, 1977, 108.

kar je bil eden od povodov, da se tudi njemu niposre~ilo dobiti slu`be v Tübingenu.

Frischlin je opisal podobnost med ljudmi in planetiin lo~eval opazovalno astronomijo od astrologije.Zanimala ga je barva ognja supernove, ki jo je kljubMaestlinovi razlagi {e vedno istovetil s kometi.32

Kopernika je vsekakor spo{tljivo omenil glede gibanjaneba. Glede toplote Sonca je navajal alkimisti~no deloDvanajst klju~ev, ki ga je objavil domnevni nem{kibenediktinski menih Basilius Valentinus. Basiliusovoknjigo je uporabljal celo Newton. Po Basiliusu jeFrischlin povzel pravilno trditev, da toplota Soncaspodbuja rast na Zemlji, vendar je ne povzro~a.

Frischlin je o gibanju zvezd bral zapise MenelausaAleksandrijskega in muslimanskega raziskovalca iz 9.stoletja Albategnusa (Albategnius) z arabskim ime-nom Abu Abdullah Muhammad Ibn Jabir Ibn Sinanal-Battanial-Harrani. Plinijevo in Ptolemajevo mnenjeo kro`enju Venere in Merkurja pod Soncem je sprejelv nasprotju s Platonom ali Aristotelom. Pri gibanjuplanetov skozi vakuum je upo{teval predvsem Purba-chovo dunajsko knjigo o gibanju osmih sfer33 in se jetako pribli`al tudi Hvaletovemu dunajskemu pojmo-vanju vesolja in vakuuma. Frischlin je ostal priAristotelovi filozofiji narave in ni priznaval vakuuma,podobno kot se mu je pred njim izogibal Hvale.

Dobrih ~etrt stoletja po poslu{anju Frischlinovihtübingenskih astronomskih predavanj je Keplerjevu~itelj Maestlin, sedaj sam `e slaven astronom, vporo~ilu za tübingensko univerzo zavrnil Frischlinovoastronomijo iz leta 1586. Svojega nekdanjega profe-sorja Frischlina je po astronomski in matemati~ni platinadvse slabo ocenil v dopisu, predanem vojvodi 18. 1.1586. Nekaj mesecev pred Trubarjevo smrtjo vbli`njem Derendingenu je Maestlin na{el pri Frisch-linu matemati~ne napake, citiral pa je celo starozavezo v dokaz Frischlinovih napa~nih pojmovanjvideza Sonca in Lune.34

Ni mu bilo v{e~ Frischlinovo odklanjanje astro-logije in "pesni{ki" dvom o uporabi matematike vastronomiji. Predvsem pa Maestlinu ni di{al Frisch-linov sprejem Gregorijanskega pape{kega koledarja.Kopernikanec Maestlin je vzel v precep predvsemFrischlinovo ostro kritiko Kopernika, kar se mu nika-kor ni zdelo nepomembno. Tako kot njegov u~enecKepler je v astrologiji med drugim videl tudi naravnivir zaslu`ka poklicnih astronomov, ki si ga nikakor nipustil vzeti.

^lan Akademije Zdru`enih (sv. Dizme) in Ter-pinov naslednik na polo`aju {kofijskega vikarja, CarlPeer, je v Ljubljani hranil Frischlinovo Astronomijo(1586) v trdnih usnjenih platnicah med svojimi 1022

deli v 2019 zvezkih. Peerov izvod Frischlinovega delaje danes v NUK-u, ve~ zakladov iz Peerove zbirke paje podedovala Semeni{ka knji`nica.

6 LJUBLJANSKI ZAMETEK PARNIHSTROJEV

Vakuum Kranjcem Trubarjevih dni ni bil le teorija,temve~ tudi orodje prakti~nih izumov, prednikovparnih strojev. Malo po Trubarjevi smrti je 20. 9. 1596Gregor Corissa iz Ljubljane poslal nadvojvodiFerdinandu in vicedomu v Ljubljano dopis na trehstraneh o izumu ognjene krogle Joachima Turekha, kije bil verjetno prav tako Ljubljan~an.35 Dopis jeobenem naslovil {e na {tiri prisednike komore.Ognjeno kroglo naj bi se dalo uporabiti na 100 miljahrazdalje in celo nastaviti tako, da bi se spro`ila in

ISSN 0351-9716

VAKUUMIST 27/4 (2007) 31

Slika 10: Frischlinova skica zodiaka ob razlagi spremenljivehitrosti Sonca v vakuumu vesolja (Frischlin, 1586, 237)

32 Weichenhan, 2004, 532–536; Frischlin, 1586, 4 (verzi 97–100, 105–110), 8.33 Methuen, 1998, 119; Frischlin, 1586, 6, 33, 50, 181, 221, 222, 231.34 Maestlin, 1584, fol 10r; Methuen, 1998, 129.35 AS, Vicedomov arhiv, {k. 181, fasc. I/102, IX-2.

delovala po 24 urah; torej neke vrste srednjeve{katempirana bomba. Od sebe je dajala mo~an ogenj.Turekh je uporabil Heronova anti~na dognanja ovakuumu, zra~nem tlaku in zasnovah parnih strojev.Svoj izum je predal Corissu, ki je delovanje Turekho-vih domislic `elel pokazati nadvojvodi Ferdinandu II.,26. 9. 1596 pa je poslal {e en dopis, nadvojvoda pa muje odgovoril 7. 10. 1596.

7 KEPLER MED PREKMURCI

Frischlinov mlaj{i tübingenski kolega Kepler je kot{tajerski de`elni matematik pustil globoko sled vrazvoju znanosti na dana{njem slovenskem [tajer-skem. Kako globoko? Kolik{en je bil njegov vpliv narazmi{ljanja o vakuumu pri nas?

Najpomembnej{a stanovska {ola (Stiftsschule) vhabsbur{kih dednih de`elah je delovala v Gradcu od 1.6. 1574 do leta 1602. Kepler je v njej pou~eval od 11.4. 1594 do 28. 9. 1597, do leta 1600 pa je pouk nada-ljeval tako reko~ brez {tudentov.36 Po reformiranem{olskem redu iz leta 1594 so v zadnjem ~etrtem jav-nem razredu (quarta classis, quae publica dicta) vGradcu in Ljubljani pou~evali matematiko in fiziko.37

Dne 11./21. 4. 1594 je Kepler pri{el v Gradec,~eprav {e ni kon~al {tudija v Tübingenu, kar bi moralstoriti poleti 1594. Keplerjev prijatelj, slovenski pro-testant Sigmund Friderik Herberstein, je bil oproda,odgovoren za "sekanje mesa na dvoru". Septembra1595 se je Kepler v posvetilu Misteriju rahlo nor~evals pu{~ico na ta Herbersteinov sicer donosni, vendarsrednjeve{ko zastareli naslov. Herberstein je bil rojenna [ahenturnu v dana{nji Gornji Radgoni na Pre{er-novi cesti {t. 1 kmalu po prvi izdaji Kopernika.Herberstein je bil med prvimi bralci KeplerjevegaMisterija skupaj z Maestlinom, profesorji in {tudentiuniverze Tübingenu, {tajerskimi plemi~i, Keplerje-vimi podporniki, Galileijem in Tychom Brahejem.38

Kepler je pisal Misterij od julija 1595 do januarja1596 in se je sproti posvetoval z Maestlinom.Februarja 1596 je {el dopustnik Kepler objavit svojeMisterije v Tübingen, obenem pa je pripravil poroko zdvajsetletno protestantko Barbaro Müller iz Gradca,dvakratno vdovo s h~erko. V Misterijih je kot poklicniastronom prvi objavil prepri~ljivo geometrijskorazlago Kopernikove teorije gibanja nebesnih teles vvakuumu, ki je {ele s tem delom dobila pravi zamah;dotlej jo je podpirala le kak{na deseterica astronomov.

ISSN 0351-9716

32 VAKUUMIST 27/4 (2007)

Slika 13: Keplerjeva spominska plo{~a na stavbi Paradeishof{tevilka 1 v Gradcu, kjer je pou~eval (Foto: Bruno Besser, 2005)

Slika 11: Ljubljanska ognjena krogla iz leta 1596 – naslovnicavladarjevega ukaza, podpisanega 7. 10. 1596 v tedanji gra{kiprestolnici, s pe~atom pri vrhu (Arhiv Slovenije, Vicedomovarhiv, {k. 181, fasc. I/102, IX-2, str. 4).

Slika 12: Ljubljanska ognjena krogla na vakuumskih principih izleta 1596: naslovnica poro~ila o izumu "ognjenega stroja" (ArhivSlovenije, Vicedomov arhiv, {k. 181, fasc. I/102, IX-2, str. 31).

36 Belii, 1971, 30, 260–261.37 Vidmar, 2000, 10, 24.38 Kepler, 1984, 240, 242, XXIV.

Kepler si je dopisoval tudi z Galileijem, ~eprav nisogla{al z vsemi njegovimi opisi vakuuma.

Kepler je v besedilo Misterija vstavil ve~ geome-trijskih slik. Orbite planetov je povezal s petimi tedajznanimi pravilnimi liki. Kocko je postavil med Saturnin Jupiter, tetraeder pa med Jupiter in Mars. [e vHarmonices Mundi (1619) je Kepler uporabljalpravilne like za razmejitev orbit posameznih planetov,~eprav je medtem `e ugotovil, da model ne more bitipovsem to~en. Ideja je bila povezana s Keplerjevimirazmi{ljanji o simetriji kristalov, objavljeni v pra{kihopazovanjih prvih sne`ink na novo leto 1611.Razmi{ljanja o povr{inah in kristalnih oblikah jepovezoval s kovinskimi spojinami samimi in takosnoval alkimijske povezave planetov in kovin, ki se {edanes ka`ejo pri imenu Merkurja.

V Keplerjevih mladih letih so za vekomaj pre{li~asi strpnosti do protestantskih veroizpovedi. Noviveter je napovedal nadvojvoda Ferdinand II., ki je 23.9. 1598 zapovedal vsem protestantskim pastorjem inu~iteljem, naj zapustijo Gradec v {estih dneh. Ukrepse je vsem prizadetim sprva zdel nemogo~e oster. Dne

28. 9. 1598 jim je ukazal, naj zapustijo Gradec doson~nega zahoda, {tajersko in druge de`ele notranjeAvstrije pa v nekaj dneh pod gro`njo smrtne kazni.^ez mesec dni (29. 10. 1598) je enak ukrep doletel {eljubljanske pridigarje in predavatelje. Kepler se je spribli`no 40 drugimi u~itelji in pastorji iz Gradca inRadgone napotil proti posesti Zrinjskih v Vara`dinu.Nasilje so ubla`ili tako, da so jim za popotnico dalizadnjo pla~o, pregnanci pa so se ustavili `e v gradu nabli`njem posestvu grofa Nádasdyja v Petanjcih nacesarskem Ogrskem Prekmurskem, le nekaj kilo-metrov vzhodno od Radgone. Uporabljali so cerkev vbli`nji Ti{ini. Bili so prvi protestanti v teh, danesslovenskih krajih. Ker niso poznali slovenskega jezikadoma~inov, so od njih te`ko nabavljali hrano, ki so jozato dova`ali kar iz Radgone. Sam Kepler se je zaradidobrih odnosov z bavarskim katoli{kim kanclerjem ingra{kimi jezuiti lahko `e ~ez dober mesec vrnil vGradec, medtem ko so drugi {e naprej bivali vPrekmurju. Keplerju je {e posebej pomagala njegovaslu`ba de`elnega matematika, ki ni bila odvisna odpoliti~nih okoli{~in, povezanih z vero, tako da je imeledini mo`nost za vrnitev po enem mesecu izgnanstva.Keplerjev "izlet" v Prekmurje je dodatno pripomogelk odmevnosti njegovih teorij vakuuma in kristalnihpovr{in v na{ih krajih, kjer so {tevilni peti~ni bralcikupili njegova dela. Svoje ideje o povr{inah kristalovje objavil v Pragi neposredno po vrnitvi iz na{ihkrajev, tako da jih je gotovo vsaj do neke merezasnoval med Prekmurci.

8 SKLEP

Posebne okoli{~ine so pred za~etkom protirefor-macije v notranjeavstrijske prestolnice pripeljale samcvet tübingenskih u~enjakov: v Ljubljano Frischlina, vCelovec Megiserja in v Gradec Keplerja.39

Tübingen tako ni oskrboval Slovence le s slo-venskimi Trubarjevimi protestantskimi tiski, temve~

ISSN 0351-9716

VAKUUMIST 27/4 (2007) 33

Slika 15: Keplerjevo pismo iz Gradca 8. 12. 1598 u~iteljuMaestlinu v Tübingen s poro~ilom o bivanju v Petanjcih v 40.vrstici (Stuttgart, Würtenber{ka de`elna knji`nica, Cod. Math.Fol. 14a, listi 78–86)

Slika 14: Naslovnica Keplerjevih Mysterium Cosmographicumiz leta 1596, ki ga je isti tübingen{ki tiskar Georg Gruppenbachizdal leto dni po Trubarjevem prevodu Hi{ne Postile. Ob delu stase Trubar in Kepler pogosto sre~avala

39 Röckelein, Bumiller, 1990, 107.

tudi s plodnimi novimi idejami o vakuumu, kristalih inpovr{inah. Oboje je obrodilo sadove v naslednjihgeneracijah, ko je ljubljanski knez Janez VajkardTurja{ki, ki je v rani mladosti prestopil iz prote-stantske v katoli{ko vero, postal poglavitni Guericke-jev pomo~nik pri vakuumskih poskusih. Janezovipredniki so bili {irokogrudni podporniki Trubarja, kije bil podlo`nik Janezovega deda, nekdanjegapadovskega {tudenta barona Kri{tofa Turja{kega,stanovskega odposlanca na dr`avnem zboru vAugsburgu leta 1582.

9 LITERATURA IN VIRI

9.1 Neobjavljeni viri in okraj{ave

AS – Arhiv Slovenije, Ljubljana.HHStA, FAA – Katalog ljubljanske turja{ke kne`je knji`nice 1668/1672

(Haus-, Hof- und Staats-archiv, Dep. Fürstlich AuerspergschesArchiv, VII Laibach, A 14/4 conv. 1 Laibach-Fürstenhof 1729–1895,Dunaj, Minoritenplatz 1).

Maestlin, Michael. 1584. Iudica de opere astronomico D. Frischlini.Predano vojvodi v Tübingenu dne 18. 1. 1586 (HauptstaatsarchivStuttgart, A 274 Bü 45 & Bü 46., fasc. 13, no. 30).

Terpin, Filip. 1655. Index librorum et authorum bibliothecae Ober-burgensis excellentissimi et reverendissimi principis episcopiLabacensis conscriptus per reverendum dominum Philippum Terpinvicarium generalem anno 1655 (N[ALj, [kofijski arhiv (Ljubljana).Fascikel 96/14).

9.2 Literatura

Aha~i~, Kozma. 2007. Zgodovina misli o jeziku in knji`evnosti naSlovenskem: protestantizem. Ljubljana: ZRC SAZU.

Belii, Ju.A. 1971. Jogann Kepler. Moskva: Nauka.Bratti, Ivan. 1590. Discorso della vecchia et nuova medicina, nel quale

si ragiona delle cose ritrovate à nostri secoli, & particolarmentedell’oro artificiale. Benetke: Nicolò Meietti. 2: 1592. Benetke:Paolo Meietti.

Crombie, A.C. 1970. Da S. Agostino a Galileo. Milano: Feltrinelli.Csendes, Peter; Opll, Ferdinand. 2001. Wien. Wien: Böhlau.Dadi}, @arko. 1994. Hrvati i egzaktne znanosti u osvitu novovekovlja.

Zagreb: SNL.Filipovi}, Ivan; Rajhman, Jo`e. 1982. Vergerius (Vergerij, Vergerio)

Peter Pavel ml. (geslo). SBL. 4: 407–409.Frischlin, Nikodem. Marec ali april 1573. Consideratio de nova stella,

quae mense Novembri anno salutis MD LXXII in signo Cassiopeaepopulus septentrionalibus longe lateque apparuit. Tübingen:Gruppenbachius. 1–26. Privezano: Maestlin, Michael. 1573. Demon-stratio astronomica loci stellae nova, tum respectu centri mundi,tum respectu signiferi & aequnoctialis. 27–32. Privezano: Frischlin.25. 12. 1572. pismo princu Friedericu von Württenbergu. PonatisMaestlinovega dela: 1620. Tycho Brahe Astronomiae Instauratae.Pragae.

Frischlin, Nikodem. 21. 2. 1586. De astronomicae artis, cum doctrinacoelesti, et naturali philosophia, congruentia, ex optimis quibusqueGraecis Latinisque scriptoribus, theologis, medicis, mathematicis,philosophis & poëtis collecta: libri quinque. Passim insterta est huicoperi solida divinationum astrologicarum confutatio, repetita exoptimis quibusq(ue) auctoribus, tam recentibus quam veteribus,quorum nomina post praefationem inuenies. Francoforti adMoenum: Joannes Spieß. Ponatis: 1601. Francoforti: WolffgangRichter, Joannes Spieß.

Frischlin, Nikodem. 1598. Orationes insigniores... Francoforti adStrassburg: Bernhard Jobin.

Hvale (Qualle), Mathia. 1513. Habes hic amande lector textum parvali,quod adjunt phie (=philosophia) naturalis cum comentariis eru-dissimi viri magistri Mathi Qualle Carniolani, et College gymnasiiViennensis summa vigilantia e gravissimis authoribus decerptis, quiconducunt maxime, cim aliis, tum his, qui vie nominalium addicti

proficiunt. Hagenau: Joannis Rynman/Henric Gran (NUK-R 4499,ekslibris Bibliot. Oberburgensi Episcopi Labacensi; 179 strani; 19cm). Ponatis: 1517.

Kepler, Johann. 1984. Le secret du monde. Pariz: Société d’édition "Lesbelles lettres".

Kidri~, France. 1925. Bonomo Peter (geslo). SBL. 1: 53–54.Kranjc-Vre~ko, Fanika. 2002. Splo{na prepisovalna na~ela. V: Zbrana

dela Primo`a Trubarja I. Ljubljana: Rokus. 542–568.Mayr, Janez Krstnik. 1678. Catalogus Librorum qui Nundinis Labacen-

sibus Autumnalibus in Officina Libraria Joannis Baptistae Mayr.Venales proftant. Labaci: Mayr.

Melanchthon, Philipus. 1560. Initia doctrinae physicae dictata in Acade-mia Viterbergensi. Leipzig: Rhambaw.

Methuen, Charlotte. 1998. Kepler’s Tübingen: Stimulus to a theologicalmathematics. Aldershot: Ashgate.

Pintar, I. 1949. Najstarej{a od slovenskega avtorja priob~ena anatomskapodoba. Zdravstveni vestnik. 53–56.

Rajhman, Jo`e. 1982. Trubar (Truber) Primo` (geslo). SBL. 4: 206–225.Rajhman, Jo`e. 1986. Pisma Primo`a Trubarja. Ljubljana: SAZU.Röckelein, Hedwig; Bumiller, Casimir. 1990. Nikodemus Frischlin: ein

unruhig Poet Nikodemus Frischlin 1547–1590. Balingen: Veröffent-lichungen des Stadtarchivs.

Rupel, Mirko. 1966. Slovenski protestantski pisci. Ljubljana: Dr`avnazalo`ba.

Santorio, Santorio. 1614. De medicina statica. Benetke. 3. izdaja: 1634.Ars... de statica medicina et de responsione ad staticomasticem.Aphorismorum sectionibus septem comprehensa. Benetke:Marc’Antonio Brogiollo (12o, 125 mm x 66 mm). Ponatis: 1660.Opera omnia.

Santorio, Santorio. 1625. Commentaria in primam seu primi libriCanonis Avicennae. Benetke.

Simoniti, Primo`. 1974. Med knjigami iz stare gornjegrajske knji`nice.Zbornik Zbornik Narodne in univerzitetne knji`nice. Ljubljana:NUK. 17–48.

Sodnik-Zupanec, Alma. 1975. Izbrane razprave. Ljubljana: Slovenskamatica.

Ur{i~, Milena. (1975). Jo`ef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutkaza literarno zgodovino Kranjske. Ljubljana: SAZU.

Valvasor, Janez Vajkard. 1689. Die Ehre deß Hertzogthums Crain.Laybach-Nürnberg: Wolfgang Moritz Endter. Ponatis: 1971.München: Trofenik. 1–4. Delni prevod: 1977. Ljubljana: Mladinskaknjiga.

Vidmar, Tadej. 2000. "Obena deshela, ne meistu ne gmaina, ne mogopres shul" – Usoda protestantskih de`elnih {ol v Ljubljani, Celovcuin Gradcu. [olska kronika. 9(33)/1: 9–27.

Weichenhan, Michael. 2004. "Ergo perit coelum…": Die Supernova desJahres 1572 und die überwendung der aristotelischen Kosmologie.Stuttgart: Franz Steiner.

Kazalo imen manj znanih oseb

[kof Albertus Magnus (grof Bollstädt, * 1193 Lauingen na Bavarskem;† 15. 11. 1280 Köln)

Edward Brown (* 1642; † 1708)Nikodem Frischlin (* 22. 9. 1547 Balingen; † 29. 11. 1590 Hohenurach

na Württenber{kem)Matija Hvale (Qualle, * okoli 1470 Va~e pri Litiji; † po 1520)Klemen Kukec (Clemens Kukitz, * okoli 1500 Metlika; † 1541 Dunaj)Pavel Obersteiner (Steiner, * okoli 1480 Radovljica; † po 1544)William Ockham (* okoli 1280 Ockham; † 1349 München)Carl Peer (* 1697; † 1776)Bernhard Perger (* okoli 1640 [~avnica v Slovenskih goricah (Stanz); †

okoli 1502 Dunaj)Andrej Perlah (Perlach, Perlachius, * 1490 Sve~ina pri Mariboru; †

11/19. 6. 1551 Dunaj)Santorio Santorio (* 29. 3. 1561 Koper; † 22. 2. 1636 Benetke)Jurij Sladkonja (* 21. 3. 1456 Ljubljana; † 26. 4. 1522)Jakob Strauss (* 1533 Ljubljana; † 28. 6. 1590 Celje)Filip Terpin (Trpin, * 1603/5 Selca nad [kofjo Loko; † 23. 6. 1683

[martno pri Kranju)baron Kri{tof Turja{ki (* 27. 10. 1550 Turjak; † 14. 5. 1592 Ljubljana)baron Ivan Ungnad (* 1493; † 27. 12. 1564 Vinti�ov)Anton Urbas (* 13. 9. 1822 Idrija; † 22. 9. 1899 Ljubljana)Juraj Zrinski (* 12. 4. 1549 ^akovec; † 4. 5. 1603)

ISSN 0351-9716

34 VAKUUMIST 27/4 (2007)