Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

Download Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

Post on 12-Nov-2014

24 views

Category:

Documents

2 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Oddelek za arheologijo, Ljubljana, Slovenija

TRANSCRIPT

<p>Zbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo</p> <p>4/30/13 6:32 PM</p> <p>Zbornik ob 80-letnici FF, 1919-1999</p> <p>Oddelek za arheologijo1. Od 1919 do 1926 e ob ustanovitvi Univerze 1919 je bilo za Filozofsko fakulteto v tudijskem redu doloeno tudi mesto tudija arheologije. Tako naj bi se pouevala arheologija z epigrafiko kot A predmet ob sploni zgodovini starega veka kot B predmetu ali pa ob sploni zgodovini umetnosti kot A predmetu arheologije z epigrafiko ter grke in rimske staroitnosti kot B predmet. Podrobno loevanje na prazgodovinsko arheologijo, grko in rimsko klasino arheologijo ter arheologijo zgodnjega srednjega veka takrat ni bilo predvideno niti ni bila natanneje oddeljena klasina arheologija (kot zgodovina antine umetnosti) od rimske provincialne arheologije. V .1. 1920/1921 je prof. V. Mole v umetnostnozgodovinskem seminarju priel predavati antino (in bizantinsko) umetnost, J. Mantuani, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani, pa honorarno grko umetnost in 1921/1922 e epigrafiko. Prof. Mole je prenehal s predavanji 1924/1925, Mantuani pa 1923/1924. Oddelek za arheologijo (seminar) se v seznamu predavanj pojavi samostojno ele 1923/1924, kjer so v skupini arheologija napovedana predavanja V. Moleta in J. Mantuanija, ki so jih izvajali do tedaj na Oddelku za umetnostno zgodovino. olsko leto 1923/1924 je torej leto, ko je arheoloki seminar dejansko priel obstajati. Zgodovino starega veka je 1919/1920 predaval medievist Ljudmil Hauptmann na Oddelku za zgodovino, 1921/1922 pa Mihajlo Bubnov, bivi profesor univerze v Kijevu, prav tako medievist po svoji oji specializaciji. 2. Od 1926 do 1943 Po upokojitvi prof. Bubnova 22. 3. 1924, ki 1924/1925 ni ve predaval, je 1926/1927 priel na Oddelku za zgodovino s predavanji iz zgodovine starega veka dr. Balduin Saria, izvoljen 16. 10. 1926 za izrednega profesorja. Po svoji izobrazbi je bil arheolog prazgodovinske in klasine smeri, dobro pa je obvladal tudi staro zgodovino in posebej rimsko epigrafiko ter numizmatiko. Priel je iz Beograda, kjer je bil od 1925 docent na univerzi, v letih 1922 do 1926 pa tudi vodja arheolokega in numizmatinega oddelka Narodnega muzeja. (Za rednega profesorja je bil v Ljubljani izvoljen leta 1937.) Prof. Saria je od nastopa slube 1926 do vkljuno 1941/1942, ko je odel za profesorja stare zgodovine junovzhodne Evrope na univerzo v Gradec, zdrueval dve katedri: za zgodovino starega veka in za arheologijo. Ob zgodovini je vkljueval v tudij tudi latinsko epigrafico, antino umetnost in grke in rimske staroitnosti, kot je bila tedaj e navada oznaevati ta predmet, to je pouk o antini, posebej pa rimski provincialni arhitekturi (in drugi materialni kulturi, ki pa je Saria ni vkljueval). Deloma je Saria predaval tudi antino numizmatiko in v seminarju obravnaval literarne vire, vane za klasino umetnost. Saria pa ni zajemal tudija prazgodovinske arheologije in ne arheologije zgodnjega srednjega veka. Kot profesor fakultete je B. Saria raziskal poznoantino gradie na Velikih Malencah pri Drnovem in raziskovanje objavil v obliki zaasnih poroil. Rezultat njegovega znanstvenega delovanja je bila tudi temeljna tudija Doneski k vojaki zgodovini naih krajev v rimski dobi (GMDS 20 1939, 115-151). Za Slovenijo v takratnih mejah Kraljevine Jugoslavije je objavilhttp://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html Page 1 of 31</p> <p>Zbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo</p> <p>4/30/13 6:32 PM</p> <p>rimske napise (skupaj z V. Hoffillerjem za hrvaki del): Antike Inschriften aus Jugoslavien 1, Noricum und Pannonia Superior, Zagreb 1938, ter (skupaj z J. Klemencem) Archaeologische Karte von Jugoslavien, Blatt Ptuj (Beograd, Zagreb 1936), Blatt Zagreb (Beograd 1983), Blatt Rogatec (Zagreb 1939). Prof. Saria je skrbel tudi za reden dotok publikacij v knjinico, ki je bila e od zaetka samostojna knjinica Seminarja za arheologijo. Knjinica je bila usmerjena v nakupe arheolokih del za antiko in stari Vzhod ter za rimsko provinciaino arheologijo, v veliki meri pa tudi za dela iz zgodovine starega veka ter numizmatike, medtem ko je bila dobava del iz prazgodovinske in zgodnjesrednjeveke arheologije ter zamenjava revij organizirana v Narodnem muzeju v Ljubljani. V zadnjem letu pred 2. svetovno vojno se je tudij arheologije raziril e na prazgodovinsko arheologijo, ki jo je 1940/1941 kot privatni docent priel pouevati Rajko Loar, kustos v Narodnem muzeju v Ljubljani in kasneje ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani. Poleg kretsko-mikenske arheologije je Loar poueval tudi neolitik, vendar pa e 1942/1943 ni ve predaval. Tako je zaradi vojnih razmer vse ostalo bolj pri nartih. Ker je v letu 1942 univerzo zapustil tudi B. Saria, je predavanja iz umetnostne zgodovine v poletnem semestru 1942 in 1942/1943 prevzel zopet prof. V. Mole, ki se je zaradi vojne vrnil v Ljubljano. V letih 1943/1944 in 1944/1945 ni bilo predavanj iz arheologije.</p> <p>3. Od 1945 do 1970 Po koncu vojne 1945 je bilo pouk arheologije na Filozofski fakulteti potrebno tako reko na novo konstituirati. Leta 1946 je bil za izrednega profesorja zgodovine starega veka in arheologije izvoljen 77dr. Josip Klemenc (redni profesor od 1951), do tedaj kustos v Arheolokem muzeju v Zagrebu. Prof. Klemenc je nadaljeval dotedanjo prakso spojitve dveh kateder na dveh oddelkih - zgodovinske in arheoloke. Toda 1. 1947 je bil za izrednega profesorja za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo izvoljen dr. Josip Koroec (redni profesor od 1951). ele z njegovim prihodom se je Oddelek za arheologijo de facto osamosvojil in utemeljil. Prof. Klemenc je tudij arheologije vodil sedaj na arheolokem oddelku, tudij zgodovine starega veka pa e naprej na oddelku za zgodovino. Leta 1955 je bil za docenta za prazgodovinsko arheologijo kovinskih dob izvoljen dr. France Stare. Asistenti na oddelku so bili: za prazgodovino od 1949 do 1955 France Stare, od 1955 do 1969 dr. Tatjana Bregant, za klasino in rimsko provincialno arheologijo pa od 1951 do 1960 dr. Jaro ael. Prof. Koroec je ustanovil in vodil tudi Sekcijo za arheologijo pri Zgodovinskem intitutu SAZU. Razvil je veliko raziskovalno in publicistino dejavnost. Priel je z izdajanjem Arheolokega vestnika, prvi letnik je izel leta 1950, nakar je revijo prevzela Akademija. Leta 1964 je izel prvi letnik Poroila o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji, leta 1965 pa drugi letnik. V organizaciji oddelka je izdal prironik Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, 1952, in Danilo in danilska kultura, 1964. Izvedel je veliko izkopavanje staroslovanskega grobia na Ptujskem gradu na prazgodovinskem grobiu in poznoantini arhitekturi in ga objavil. Tudi prazgodovinski del grobia je objavil Koroec, za antini sektor pa je sodeloval prof. Klemenc in objavil gradivo antinih plasti. Prof. Klemenc je s tudenti Seminarja za arheologijo vodil tudi izkopavanja antinih grobnic v empetru v Savinjski dolini.http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html Page 2 of 31</p> <p>Zbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo</p> <p>4/30/13 6:32 PM</p> <p>Na arheolokem oddelku so predavali e prof. dr. Sreko Brodar s Fakultete za naravoslovje paleolitik, prof. dr. Boo kerlj antropologijo, prof. dr. Viktor Koroec s Pravne fakultete pa zgodovino starega Vzhoda. Predstojniki oddelka so bili zaporedno prof. J. Koroec, prof. Klemenc, prof. Brodar in docent Stare. 4. Od 1970 do 1987 Oddelku za arheologijo zvezde niso bile naklonjene: leta 1966 je umrl prof. J. Koroec, 1967 prof. J. Klemenc, 1970 pa je bil upokojen docent Stare: Oddelek za arheologijo se je moral personalno na novo konstituirati. Leta 1969 je bila izvoljena za docentko za prazgodovino predkovinskih obdobij dr. Tatjana Bregant (izr. prof. 1978, red. prof. 1984), za profesorja prazgodovinskih kovinskih obdobij pogodbeno dr. Stane Gabrovec, vodja Arheolokega oddelka v Narodnem muzeju v Ljubljani, za izrednega profesorja klasine in rimske provincialne arheologije ter zgodovine starega veka dr. Joe Kastelic, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani (redni profesor 1979, zasluni profesor 1994). Arheologijo paleolitika je poueval e naprej prof. Brodar, za arheologijo zgodnjega srednjega veka pa je bil pogodbeno izvoljen prof. dr. Zdenko Vinski, kustos Arheolokega muzeja v Zagrebu. Po njegovem odhodu je arheologijo zgodnjega srednjega veka priel pouevati pogodbeno prof. dr. Branko Marui, ravnatelj Arheolokega muzeja v Pulju. Prof. Kastelic je poueval zgodovino starega veka tudi na Oddelku za zgodovino, predavanja iz klasine arheologije (zgodovine umetnosti starega veka) pa je imel skupaj za sluatelje arheologije, umetnostne zgodovine in klasine filologije. Predaval je tudi rimsko epigrafiko in posebej za prvi letnik arheologije uvod v arheologijo. Za pouevanje rimske provincialne arheologije je bil izvoljen e dr. Peter Petru, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani, ki je kot honorarni izredni profesor predaval do svoje smrti 1983. Pouevali so tudi pomone vede - risanje in preparacijo, antropologijo, muzeologijo, meritve, latinski jezik. Oddelek je bil razdeljen na tiri katedre - za prazgodovinsko arheologijo predkovinskih obdobij, za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij, za klasino in rimsko provincialno arheologijo, za arheologijo zgodnjega srednjega veka. Katedra za zgodovino starega veka pa je kot do tedaj ostajala na Oddelku za zgodovino. Vse katedre so dobile svoje asistente, ki so sodelovali pri izvajanju proseminarjev, seminarjev in vaj. Razvejano je bilo raziskovalno delo oddelka. Katedra za arheologijo predkovinskih obdobij je priela z raziskovanji koli na Ljubljanskem barju in oivila 1974 s tretjim letnikom izdajanje revije Poroilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji, ki je s 4. letnikom 1975 dobila podnaslov Predkovinske kulture Slovenije, s 5. letnikom 1976 pa spremenjeni glavni naslov v Poroilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji Katedra za arheologijo kovinskih obdobij prazgodovine je skupaj z Narodnim muzejem v Ljubljani izvedla olska izkopavanja za tudente arheologije v Stini, v okviru seminarskega dela pa dokumentiranje in objavo gradiva iz slovenskih najdi, ki ga hranijo v tujih muzejih (Naravoslovni muzej na Dunaju), v okviru mednarodnega projekta pa skupaj z Narodnim muzejem v Ljubljani in Arheolokim muzejem v Trstu e objavo starih izkopavanj na Mostu na Soi (Sv. Lucija). Po ustanovitvi Znanstvenega intituta Filozofske fakultete so bile raziskave Oddelka zdruene v projekt Geneza kulturne pokrajine. Katedra za klasino in rimsko provincialno arheologijo je zastavila izkopavanja na Rodiku pri Kozini ter v sodelovanju z Arheolokim muzejem v Splitu na Visu in Hvaru. Delala je e na temah Rimska plastika v Sloveniji in Antini mozaiki v Sloveniji. Katedra za arheologijo zgodnjega srednjega veka je obnovila izkopavanja na podroju Bled-Pristava in preuevala arheologijo blejske regije. Na oddelku je bila zagovarjanahttp://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html Page 3 of 31</p> <p>Zbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo</p> <p>4/30/13 6:32 PM</p> <p>vrsta disertacij, tako raziskovalcev iz Slovenije kot tudi iz drugih delov takratne Jugoslavije. Predstojnik Oddelka je bil do leta 1982 prof. Kastelic, med 1982 in 1984 B. Djuri in od 1984 B. Slapak. Leta 1983 je bil upokojen prof. J. Kastelic, vendar je pri pouku sodeloval e nekaj let, leta 1987 pa je bila upokojena prof. Tatjana Bregant. Istega leta je prevzel predmet Arheologija neolitika in eneolitika red.propf.dr.ime Batovi, ki je na Oddelku predaval v letih 1987 do 1990.</p> <p>5. Od 1987 do danes Z zadnjimi upokojitvami je pouk na Oddelku v celoti prevzela generacija, ki se je oblikovala v oli, kot jo je na prehodu v 70. leta vzpostavil prof. Kastelic s sodelavci. Med njimi so nekateri zaeli kot asistenti na Oddelku e v sedemdesetih (dr. Ljubinka Teran, docentka 1988, izr. prof. 1991, red. prof. 1994; dr. Boidar Slapak, docent 1986, izr. prof. 1993; dr. Timotej Knific, docent 1987, izr. prof. 1993, od 1993 pogodbeni sodelavec, redno zaposlen v Narodnem muzeju v Ljubljani; dr. Bojan Djuri, doc. 1993, med 1988 in 199. v tujini), drugi pa so profesionalno pot zaeli drugje in so se zaposlili na oddelku v 80. letih (dr. Mihael Budja, doc.1994; dr. Mitja Gutin, doc. 1989, izr. prof. 1993, red. prof. 1997). Generacijo oznauje konceptna in metodoloka raznolikost, ki deloma odraa raznolikost arheoloke tradicije v Sloveniji in usmeritve uiteljev (kulturnozgodovinska usmeritev v Childeovi tradiciji, Merhartova ola, dunajska umetnostnozgodovinska ola, historini pozitivizem, humanistina naravnanost v klasino-filoloki tradiciji), deloma pa so rezultat intelektualnih iskanj, odmikov in navezav na druge tradicije, tako v anglosakem svetu (prostorska / poselitvena / krajinska arheologija, procesna in po-procesna arheologija, arheologija okolja, metodoloke inovacije v terenski arheologiji) kot v romanskem svetu (francoska antropoloka ola, noveje smeri v klasini arheologiji). V teh letih je bila ob katedrah za arheologijo predkovinskih obdobij (M. Budja), arheologijo kovinskih obdobij (L. Teran), klasino arheologijo (B. Djuri), rimsko arheologijo (B. Slapak) in arheologijo zgodnjega srednjega veka (T. Knific) na novo vzpostavljena e arheologija mlajih zgodovinskih obdobij (M. Gutin), medtem ko arheologija paleolitika, ki je tradicionalno povezana z geologijo in jo predava prof. dr. Vida Pohar s fakultete za naravoslovje in tehnologijo, po dogovoru s to fakulteto prehaja na na oddelek. Polno se je razvil pouk skupnih arheolokih predmetov arheoloke metodologije (predavateljici Darja Grosman in Milena Horvat) in arheoloke teorije in zgodovine. Posebej velja tudi poudariti razvoj pouka naravoslovnih predmetov v okviru arheolokega programa (nosilki predmetov izr.prof.dr.Marija tefani in doc.dr.Nataa Vidic Jaecks) in oblikovanje novih kadrov za ta pouk. Nova generacija assitentov in uiteljev se formira skoz intitut mladih raziskovalcev (doc. dr. Zoran Stani pri predmetu arheoloka teorija in zgodovina, zaposlen na ZRC SAZU, pogodbeni sodelavec; dr. Janka Isteni pri predmetu rimska arheologija, sedaj v Narodnem muzeju v Ljubljani; asist. dr. Verena Vidrih-Perko pri predmetu rimska arheologija, zaposlena v Gorenjskem muzeju, pogodbena sodelavka; asist. mag. Peter Turk pri predmetu arheologija kovinskih obdobij; asist. Predrag Novakovi pri predmetu arheoloka teorija in zgodovina; asist. mag. Brane Mui pri predmetu naravoslovje) in skozi intitut asistenta staista (Katarina Katja Predovnik pri predmetu arheologija mlajih obdobij; mag. Miran Eri pri predmetih arheoloka metodologija in arheoloka teorija in zgodovina), pa tudi skozi tipendiranje tudija mlade raziskovalke v tujini (mag. Maja Andri kot doktorska kandidatka na univerzi v Cambridgeu in Oxfordu, pri predmetu naravoslovje). Uitelji Oddelka so cenjenihttp://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html Page 4 of 31</p> <p>Zbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo</p> <p>4/30/13 6:32 PM</p> <p>in iskani kot predavatelji na evropskih univerzah, kot gostujoi profesorji so predavali ali predavajo na Svobodni univerzi v Berlinu (L....</p>