zbornik ob 80-letnici ff - oddelek za arheologijo

31
4/30/13 6:32 PM Zbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo Page 1 of 31 http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html Zbornik ob 80-letnici FF, 1919-1999 Oddelek za arheologijo 1. Od 1919 do 1926 Že ob ustanovitvi Univerze 1919 je bilo za Filozofsko fakulteto v študijskem redu določeno tudi mesto študija arheologije. Tako naj bi se poučevala arheologija z epigrafiko kot A predmet ob splošni zgodovini starega veka kot B predmetu ali pa ob splošni zgodovini umetnosti kot A predmetu arheologije z epigrafiko ter grške in rimske starožitnosti kot B predmet. Podrobno ločevanje na prazgodovinsko arheologijo, grško in rimsko klasično arheologijo ter arheologijo zgodnjega srednjega veka takrat ni bilo predvideno niti ni bila natančneje oddeljena klasična arheologija (kot zgodovina antične umetnosti) od rimske provincialne arheologije. V š.1. 1920/1921 je prof. V. Mole v umetnostnozgodovinskem seminarju pričel predavati antično (in bizantinsko) umetnost, J. Mantuani, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani, pa honorarno grško umetnost in 1921/1922 še epigrafiko. Prof. Mole je prenehal s predavanji 1924/1925, Mantuani pa 1923/1924. Oddelek za arheologijo (seminar) se v seznamu predavanj pojavi samostojno šele 1923/1924, kjer so v skupini “arheologija” napovedana predavanja V. Moleta in J. Mantuanija, ki so jih izvajali do tedaj na Oddelku za umetnostno zgodovino. Šolsko leto 1923/1924 je torej leto, ko je arheološki seminar dejansko pričel obstajati. Zgodovino starega veka je 1919/1920 predaval medievist Ljudmil Hauptmann na Oddelku za zgodovino, 1921/1922 pa Mihajlo Bubnov, bivši profesor univerze v Kijevu, prav tako medievist po svoji ožji specializaciji. 2. Od 1926 do 1943 Po upokojitvi prof. Bubnova 22. 3. 1924, ki 1924/1925 ni več predaval, je 1926/1927 pričel na Oddelku za zgodovino s predavanji iz zgodovine starega veka dr. Balduin Saria, izvoljen 16. 10. 1926 za izrednega profesorja. Po svoji izobrazbi je bil arheolog prazgodovinske in klasične smeri, dobro pa je obvladal tudi staro zgodovino in posebej rimsko epigrafiko ter numizmatiko. Prišel je iz Beograda, kjer je bil od 1925 docent na univerzi, v letih 1922 do 1926 pa tudi vodja arheološkega in numizmatičnega oddelka Narodnega muzeja. (Za rednega profesorja je bil v Ljubljani izvoljen leta 1937.) Prof. Saria je od nastopa službe 1926 do vključno 1941/1942, ko je odšel za profesorja stare zgodovine južnovzhodne Evrope na univerzo v Gradec, združeval dve katedri: za zgodovino starega veka in za arheologijo. Ob zgodovini je vključeval v študij tudi latinsko epigrafico, antično umetnost in “grške in rimske starožitnosti”, kot je bila tedaj še navada označevati ta predmet, to je pouk o antični, posebej pa rimski provincialni arhitekturi (in drugi materialni kulturi, ki pa je Saria ni vključeval). Deloma je Saria predaval tudi antično numizmatiko in v seminarju obravnaval literarne vire, važne za klasično umetnost. Saria pa ni zajemal študija prazgodovinske arheologije in ne arheologije zgodnjega srednjega veka. Kot profesor fakultete je B. Saria raziskal poznoantično gradišče na Velikih Malencah pri Drnovem in raziskovanje objavil v obliki začasnih poročil. Rezultat njegovega znanstvenega delovanja je bila tudi temeljna študija Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v rimski dobi (GMDS 20 1939, 115-151). Za Slovenijo v takratnih mejah Kraljevine Jugoslavije je objavil

Upload: zeljkodemo

Post on 12-Nov-2014

39 views

Category:

Documents


3 download

DESCRIPTION

Oddelek za arheologijo, Ljubljana, Slovenija

TRANSCRIPT

Page 1: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 1 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Zbornik ob 80-letnici FF, 1919-1999

Oddelek za arheologijo1. Od 1919 do 1926

Že ob ustanovitvi Univerze 1919 je bilo za Filozofsko fakulteto v študijskem redu določenotudi mesto študija arheologije. Tako naj bi se poučevala arheologija z epigrafiko kot A predmetob splošni zgodovini starega veka kot B predmetu ali pa ob splošni zgodovini umetnosti kot Apredmetu arheologije z epigrafiko ter grške in rimske starožitnosti kot B predmet. Podrobnoločevanje na prazgodovinsko arheologijo, grško in rimsko klasično arheologijo ter arheologijozgodnjega srednjega veka takrat ni bilo predvideno niti ni bila natančneje oddeljena klasičnaarheologija (kot zgodovina antične umetnosti) od rimske provincialne arheologije. V š.1.1920/1921 je prof. V. Mole v umetnostnozgodovinskem seminarju pričel predavati antično (inbizantinsko) umetnost, J. Mantuani, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani, pa honorarnogrško umetnost in 1921/1922 še epigrafiko. Prof. Mole je prenehal s predavanji 1924/1925,Mantuani pa 1923/1924. Oddelek za arheologijo (seminar) se v seznamu predavanj pojavisamostojno šele 1923/1924, kjer so v skupini “arheologija” napovedana predavanja V. Moletain J. Mantuanija, ki so jih izvajali do tedaj na Oddelku za umetnostno zgodovino. Šolsko leto1923/1924 je torej leto, ko je arheološki seminar dejansko pričel obstajati. Zgodovino staregaveka je 1919/1920 predaval medievist Ljudmil Hauptmann na Oddelku za zgodovino,1921/1922 pa Mihajlo Bubnov, bivši profesor univerze v Kijevu, prav tako medievist po svojiožji specializaciji.

2. Od 1926 do 1943

Po upokojitvi prof. Bubnova 22. 3. 1924, ki 1924/1925 ni več predaval, je 1926/1927 pričel naOddelku za zgodovino s predavanji iz zgodovine starega veka dr. Balduin Saria, izvoljen 16.10. 1926 za izrednega profesorja. Po svoji izobrazbi je bil arheolog prazgodovinske in klasičnesmeri, dobro pa je obvladal tudi staro zgodovino in posebej rimsko epigrafiko ter numizmatiko.Prišel je iz Beograda, kjer je bil od 1925 docent na univerzi, v letih 1922 do 1926 pa tudi vodjaarheološkega in numizmatičnega oddelka Narodnega muzeja. (Za rednega profesorja je bil vLjubljani izvoljen leta 1937.) Prof. Saria je od nastopa službe 1926 do vključno 1941/1942, koje odšel za profesorja stare zgodovine južnovzhodne Evrope na univerzo v Gradec, združevaldve katedri: za zgodovino starega veka in za arheologijo. Ob zgodovini je vključeval v študijtudi latinsko epigrafico, antično umetnost in “grške in rimske starožitnosti”, kot je bila tedaj šenavada označevati ta predmet, to je pouk o antični, posebej pa rimski provincialni arhitekturi(in drugi materialni kulturi, ki pa je Saria ni vključeval). Deloma je Saria predaval tudi antičnonumizmatiko in v seminarju obravnaval literarne vire, važne za klasično umetnost. Saria pa nizajemal študija prazgodovinske arheologije in ne arheologije zgodnjega srednjega veka.

Kot profesor fakultete je B. Saria raziskal poznoantično gradišče na Velikih Malencah priDrnovem in raziskovanje objavil v obliki začasnih poročil. Rezultat njegovega znanstvenegadelovanja je bila tudi temeljna študija Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v rimski dobi(GMDS 20 1939, 115-151). Za Slovenijo v takratnih mejah Kraljevine Jugoslavije je objavil

Page 2: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 2 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

rimske napise (skupaj z V. Hoffillerjem za hrvaški del): Antike Inschriften aus Jugoslavien 1,Noricum und Pannonia Superior, Zagreb 1938, ter (skupaj z J. Klemencem) ArchaeologischeKarte von Jugoslavien, Blatt Ptuj (Beograd, Zagreb 1936), Blatt Zagreb (Beograd 1983), BlattRogatec (Zagreb 1939). Prof. Saria je skrbel tudi za reden dotok publikacij v knjižnico, ki jebila že od začetka samostojna knjižnica Seminarja za arheologijo. Knjižnica je bila usmerjena vnakupe arheoloških del za antiko in stari Vzhod ter za rimsko provinciaino arheologijo, v velikimeri pa tudi za dela iz zgodovine starega veka ter numizmatike, medtem ko je bila dobava deliz prazgodovinske in zgodnjesrednjeveške arheologije ter zamenjava revij organizirana vNarodnem muzeju v Ljubljani. V zadnjem letu pred 2. svetovno vojno se je študij arheologijerazširil še na prazgodovinsko arheologijo, ki jo je 1940/1941 kot privatni docent pričelpoučevati Rajko Ložar, kustos v Narodnem muzeju v Ljubljani in kasneje ravnateljEtnografskega muzeja v Ljubljani. Poleg kretsko-mikenske arheologije je Ložar poučeval tudineolitik, vendar pa že 1942/1943 ni več predaval. Tako je zaradi vojnih razmer vse ostalo boljpri načrtih. Ker je v letu 1942 univerzo zapustil tudi B. Saria, je predavanja iz umetnostnezgodovine v poletnem semestru 1942 in 1942/1943 prevzel zopet prof. V. Mole, ki se je zaradivojne vrnil v Ljubljano. V letih 1943/1944 in 1944/1945 ni bilo predavanj iz arheologije.

3. Od 1945 do 1970

Po koncu vojne 1945 je bilo pouk arheologije na Filozofski fakulteti potrebno tako rekoč nanovo konstituirati. Leta 1946 je bil za izrednega profesorja zgodovine starega veka inarheologije izvoljen 77dr. Josip Klemenc (redni profesor od 1951), do tedaj kustos vArheološkem muzeju v Zagrebu. Prof. Klemenc je nadaljeval dotedanjo prakso spojitve dvehkateder na dveh oddelkih - zgodovinske in arheološke. Toda 1. 1947 je bil za izrednegaprofesorja za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo izvoljen dr. Josip Korošec (redniprofesor od 1951). Šele z njegovim prihodom se je Oddelek za arheologijo de factoosamosvojil in utemeljil. Prof. Klemenc je študij arheologije vodil sedaj na arheološkemoddelku, študij zgodovine starega veka pa še naprej na oddelku za zgodovino. Leta 1955 je bilza docenta za prazgodovinsko arheologijo kovinskih dob izvoljen dr. France Stare. Asistenti naoddelku so bili: za prazgodovino od 1949 do 1955 France Stare, od 1955 do 1969 dr. TatjanaBregant, za klasično in rimsko provincialno arheologijo pa od 1951 do 1960 dr. Jaro Šašel.

Prof. Korošec je ustanovil in vodil tudi Sekcijo za arheologijo pri Zgodovinskem inštitutuSAZU. Razvil je veliko raziskovalno in publicistično dejavnost. Pričel je z izdajanjemArheološkega vestnika, prvi letnik je izšel leta 1950, nakar je revijo prevzela Akademija. Leta1964 je izšel prvi letnik Poročila o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji, leta 1965 padrugi letnik. V organizaciji oddelka je izdal priročnik Uvod v materialno kulturo Slovanovzgodnjega srednjega veka, 1952, in Danilo in danilska kultura, 1964. Izvedel je velikoizkopavanje staroslovanskega grobišča na Ptujskem gradu na prazgodovinskem grobišču inpoznoantični arhitekturi in ga objavil. Tudi prazgodovinski del grobišča je objavil Korošec, zaantični sektor pa je sodeloval prof. Klemenc in objavil gradivo antičnih plasti. Prof. Klemenc jes študenti Seminarja za arheologijo vodil tudi izkopavanja antičnih grobnic v Šempetru vSavinjski dolini.

Page 3: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 3 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Na arheološkem oddelku so predavali še prof. dr. Srečko Brodar s Fakultete za naravoslovjepaleolitik, prof. dr. Božo Škerlj antropologijo, prof. dr. Viktor Korošec s Pravne fakultete pazgodovino starega Vzhoda. Predstojniki oddelka so bili zaporedno prof. J. Korošec, prof.Klemenc, prof. Brodar in docent Stare.

4. Od 1970 do 1987

Oddelku za arheologijo zvezde niso bile naklonjene: leta 1966 je umrl prof. J. Korošec, 1967prof. J. Klemenc, 1970 pa je bil upokojen docent Stare: Oddelek za arheologijo se je moralpersonalno na novo konstituirati. Leta 1969 je bila izvoljena za docentko za prazgodovinopredkovinskih obdobij dr. Tatjana Bregant (izr. prof. 1978, red. prof. 1984), za profesorjaprazgodovinskih kovinskih obdobij pogodbeno dr. Stane Gabrovec, vodja Arheološkegaoddelka v Narodnem muzeju v Ljubljani, za izrednega profesorja klasične in rimskeprovincialne arheologije ter zgodovine starega veka dr. Jože Kastelic, ravnatelj Narodnegamuzeja v Ljubljani (redni profesor 1979, zaslužni profesor 1994). Arheologijo paleolitika jepoučeval še naprej prof. Brodar, za arheologijo zgodnjega srednjega veka pa je bil pogodbenoizvoljen prof. dr. Zdenko Vinski, kustos Arheološkega muzeja v Zagrebu. Po njegovem odhoduje arheologijo zgodnjega srednjega veka pričel poučevati pogodbeno prof. dr. Branko Marušič,ravnatelj Arheološkega muzeja v Pulju. Prof. Kastelic je poučeval zgodovino starega veka tudina Oddelku za zgodovino, predavanja iz klasične arheologije (zgodovine umetnosti staregaveka) pa je imel skupaj za slušatelje arheologije, umetnostne zgodovine in klasične filologije.Predaval je tudi rimsko epigrafiko in posebej za prvi letnik arheologije uvod v arheologijo. Zapoučevanje rimske provincialne arheologije je bil izvoljen še dr. Peter Petru, ravnateljNarodnega muzeja v Ljubljani, ki je kot honorarni izredni profesor predaval do svoje smrti1983. Poučevali so tudi pomožne vede - risanje in preparacijo, antropologijo, muzeologijo,meritve, latinski jezik. Oddelek je bil razdeljen na štiri katedre - za prazgodovinsko arheologijopredkovinskih obdobij, za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij, za klasično in rimskoprovincialno arheologijo, za arheologijo zgodnjega srednjega veka. Katedra za zgodovinostarega veka pa je kot do tedaj ostajala na Oddelku za zgodovino. Vse katedre so dobile svojeasistente, ki so sodelovali pri izvajanju proseminarjev, seminarjev in vaj.

Razvejano je bilo raziskovalno delo oddelka. Katedra za arheologijo predkovinskih obdobij jepričela z raziskovanji kolišč na Ljubljanskem barju in oživila 1974 s tretjim letnikom izdajanjerevije Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji, ki je s 4. letnikom 1975 dobilapodnaslov Predkovinske kulture Slovenije, s 5. letnikom 1976 pa spremenjeni glavni naslov vPoročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji Katedra za arheologijokovinskih obdobij prazgodovine je skupaj z Narodnim muzejem v Ljubljani izvedla šolskaizkopavanja za študente arheologije v Stični, v okviru seminarskega dela pa dokumentiranje inobjavo gradiva iz slovenskih najdišč, ki ga hranijo v tujih muzejih (Naravoslovni muzej naDunaju), v okviru mednarodnega projekta pa skupaj z Narodnim muzejem v Ljubljani inArheološkim muzejem v Trstu še objavo starih izkopavanj na Mostu na Soči (Sv. Lucija). Poustanovitvi Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete so bile raziskave Oddelka združene vprojekt “Geneza kulturne pokrajine”. Katedra za klasično in rimsko provincialno arheologijo jezastavila izkopavanja na Rodiku pri Kozini ter v sodelovanju z Arheološkim muzejem v Splituna Visu in Hvaru. Delala je še na temah “Rimska plastika v Sloveniji” in “Antični mozaiki vSloveniji”. Katedra za arheologijo zgodnjega srednjega veka je obnovila izkopavanja napodročju Bled-Pristava in preučevala arheologijo blejske regije. Na oddelku je bila zagovarjana

Page 4: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 4 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

vrsta disertacij, tako raziskovalcev iz Slovenije kot tudi iz drugih delov takratne Jugoslavije.Predstojnik Oddelka je bil do leta 1982 prof. Kastelic, med 1982 in 1984 B. Djurić in od 1984B. Slapšak. Leta 1983 je bil upokojen prof. J. Kastelic, vendar je pri pouku sodeloval še nekajlet, leta 1987 pa je bila upokojena prof. Tatjana Bregant. Istega leta je prevzel predmetArheologija neolitika in eneolitika red.propf.dr.Šime Batović, ki je na Oddelku predaval v letih1987 do 1990.

5. Od 1987 do danes

Z zadnjimi upokojitvami je pouk na Oddelku v celoti prevzela generacija, ki se je oblikovala všoli, kot jo je na prehodu v 70. leta vzpostavil prof. Kastelic s sodelavci. Med njimi so nekaterizačeli kot asistenti na Oddelku že v sedemdesetih (dr. Ljubinka Teržan, docentka 1988, izr.prof. 1991, red. prof. 1994; dr. Božidar Slapšak, docent 1986, izr. prof. 1993; dr. TimotejKnific, docent 1987, izr. prof. 1993, od 1993 pogodbeni sodelavec, redno zaposlen v Narodnemmuzeju v Ljubljani; dr. Bojan Djurić, doc. 1993, med 1988 in 199. v tujini), drugi pa soprofesionalno pot začeli drugje in so se zaposlili na oddelku v 80. letih (dr. Mihael Budja,doc.1994; dr. Mitja Guštin, doc. 1989, izr. prof. 1993, red. prof. 1997). Generacijo označujekonceptna in metodološka raznolikost, ki deloma odraža raznolikost arheološke tradicije vSloveniji in usmeritve učiteljev (kulturnozgodovinska usmeritev v Childeovi tradiciji,Merhartova šola, dunajska umetnostnozgodovinska šola, historični pozitivizem, humanističnanaravnanost v klasično-filološki tradiciji), deloma pa so rezultat intelektualnih iskanj, odmikovin navezav na druge tradicije, tako v anglosaškem svetu (prostorska / poselitvena / krajinskaarheologija, procesna in po-procesna arheologija, arheologija okolja, metodološke inovacije vterenski arheologiji) kot v romanskem svetu (francoska antropološka šola, novejše smeri vklasični arheologiji). V teh letih je bila ob katedrah za arheologijo predkovinskih obdobij (M.Budja), arheologijo kovinskih obdobij (L. Teržan), klasično arheologijo (B. Djurić), rimskoarheologijo (B. Slapšak) in arheologijo zgodnjega srednjega veka (T. Knific) na novovzpostavljena še arheologija mlajših zgodovinskih obdobij (M. Guštin), medtem ko arheologijapaleolitika, ki je tradicionalno povezana z geologijo in jo predava prof. dr. Vida Pohar sfakultete za naravoslovje in tehnologijo, po dogovoru s to fakulteto prehaja na naš oddelek.Polno se je razvil pouk skupnih arheoloških predmetov – arheološke metodologije(predavateljici Darja Grosman in Milena Horvat) in arheološke teorije in zgodovine. Posebejvelja tudi poudariti razvoj pouka naravoslovnih predmetov v okviru arheološkega programa(nosilki predmetov izr.prof.dr.Marija Štefančič in doc.dr.Nataša Vidic Jaecks) in oblikovanjenovih kadrov za ta pouk. Nova generacija assitentov in učiteljev se formira skoz inštitut mladihraziskovalcev (doc. dr. Zoran Stančič pri predmetu arheološka teorija in zgodovina, zaposlen naZRC SAZU, pogodbeni sodelavec; dr. Janka Istenič pri predmetu rimska arheologija, sedaj vNarodnem muzeju v Ljubljani; asist. dr. Verena Vidrih-Perko pri predmetu rimska arheologija,zaposlena v Gorenjskem muzeju, pogodbena sodelavka; asist. mag. Peter Turk pri predmetuarheologija kovinskih obdobij; asist. Predrag Novakovič pri predmetu arheološka teorija inzgodovina; asist. mag. Brane Mušič pri predmetu naravoslovje) in skozi inštitut asistentastažista (Katarina Katja Predovnik pri predmetu arheologija mlajših obdobij; mag. Miran Eričpri predmetih arheološka metodologija in arheološka teorija in zgodovina), pa tudi skozištipendiranje študija mlade raziskovalke v tujini (mag. Maja Andrič kot doktorska kandidatkana univerzi v Cambridgeu in Oxfordu, pri predmetu naravoslovje). Učitelji Oddelka so cenjeni

Page 5: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 5 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

in iskani kot predavatelji na evropskih univerzah, kot gostujoči profesorji so predavali alipredavajo na Svobodni univerzi v Berlinu (L. Teržan), v Leipzigu in Innsbrucku (M. Guštin), vParizu (Paris 1 – M. Slapšak), v Cambridgeu (M.Budja) kot predavatelj tudi P. Novakovič vPisi. Ob temeljnem raziskovalnem delu, ki poteka tako v okviru združujočega projekta Oddelka(do 1992 Geneza kulturne pokrajine, vodja M. Guštin, od 1992 do 1996 Socialno-ekonomski intehnološki vidiki razvoja v arheoloških obdobjih, vodja M. Guštin, od 1996 Regionalni vidikikulture, vodja B. Slapšak) kot v posamičnih projektih - Paleometalurške raziskave (priNarodnem muzeju, vodja L. Teržan), Neolitizacija Slovenije (vodja M. Budja), Celjski knezi(vodja M. Guštin) in Ekonomika srednjeveških gradov v Sloveniji (z Ekonomsko fakulteto vLjubljani), velja omeniti aplikativne raziskave (npr. geofizikalne raziskave, pa predhodneraziskave in izkopavanja na trasah avtocest, raziskave za potrebe Regionalnega parkaŠkocjanske jame, raziskave in obnova srednjeveških gradov, itn.), pri čemer posebno mestozavzema pobuda, izvedba in vodenje strokovnega telesa za arheologijo na avtocestah vSloveniji (SAAS pri Republiški upravi za kulturno dediščino, vodja B. Djurić). Odmednarodnih projektov velja omeniti projekte v okviru programov meddržavnega sodelovanja sFrancijo (M. Guštin, B. Slapšak, M. Budja), Hrvaško (M. Guštin) in Grčijo (B. Slapšak) zIranom, Turčijo, Kitajsko in Veliko Britanijo (M.Budja), pa skupne raziskovalne projekte sSvobodno univerzo v Berlinu (L. Teržan), z Univerzama v Cambridgeu in Oxfordu (M. Budja),z Arheološkim muzejem v Splitu (B. Slapšak) in z Univerzo v Innsbrucku (M. Guštin),sodelovanje z Evropskim arheološkim centrom Mt. Beuvray (M. Guštin, B. Mušič) in članstvov Evropskem omrežju COST G2 (B. Slapšak). Od odmevnejših mednarodnih srečanj, ki jih jeOddelek organiziral v tem času v Ljubljani, navedimo organizacijo inavguracijskega kongresaEvropskega združenja arheologov 1994, serijo poletnih seminarjev iz prospekcijskih metod vokviru projekta Rimsko podeželje (1992-1995), dve delavnici delovne skupine 2 COST G2(1996, 1998), mednarodni posvetovanji Kelti in romanizacija (1994) in Kovaštvo in železnoorodje od nekoč do danes (1999), in pa sedem Neolitskih seminarjev z eminentno mednarodnoudeležbo. Oddelek so v tem času vodili B. Slapšak (do 1988), L. Teržan (1988-1989), M.Guštin (1989-1996) in ponovno B. Slapšak (od 1996). Velika pridobitev oddelka v tem času soprostori na Zavetiški 5 (1991), kjer je bilo mogoče vzpostaviti ustrezne delovne pogoje za članeoddelka in dober delovni standard za študente arheologije. Vpis v 1. letnik študija se je vzadnjih letih početvoril.

Oddelek izdaja: Documenta praehistorica (urednik Mihael Budja), Archaeologia historicaSlovenica (urednik M.Guštin) in Arheo -glasilo Slovenskega arheološkega društva (urednikP.Novaković).

Leta 1991 je bil redni prof.dr.Stane Gabrovec izvoljen v rednega člana Slovenske akademijeznanosti in umetnosti. Priznanja so prejeli: redni prof. dr. Jože Kastelic – naziv zaslužnegaprofesorja Ljubljanske Univerze leta 1994; red. prof. dr. Mitja Guštin – Priznanje Filozofskefakultete 1996; doc. dr. Bojan Djurić Priznanje Slovenskega arheološkega društva 1999 zavodenje Skupine za arheologijo na avtocestah v Sloveniji; asist. mag. Brane Mušič PriznanjeSlovenskega arheološkega društva 1999 za uspešno uvajanje geofizikalnih raziskav v slovenskoarheologijo.

V študijskem programu arheologije sodelujejo tudi predavatelji iz drugih oddelkov Filozofskefakultete. Iz Oddelka za zgodovino: prof.dr.Rajko Bratož za zgodovino starega veka,doc.dr.Janez Marolt za zgodovino Starega veka in asist.Janez Mlinar za zgodovino srednjega

Page 6: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 6 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

veka. Pouk latinskega jezika pa so vodili oz. še vodijo lektorici in lektor iz Oddelka zaklasično filologijo: Barbara Šega-Čeh, Breda Čop in Martin Benedik.

Red. prof. dr. Jože Kastelic, izr. prof. dr. Božidar Slapšak

Dr.Šime BATOVIĆ

(Vrsi pri Ninu, 7. 7. 1927)

Arheologijo je študiral na Filozofski fakulteti v Zadru v času od 1949 do 1953. Od 1953. jedelal kot kustos v Arheološkem muzeju v Zadru, od 1966 do 1978 pa je bil tudi ravnatelj teustanove.Leta 1964 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Zadru. Kot znanstveni sodelavec innato svetnik je v muzeju vodil prazgodovinski oddelek. Od 1957 je bil honorarni asistent, natopredavatelj, docent, izredni in od 1981 redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofskifakulteti v Zadru, kjer je bil tudi vodja katedre za prazgodovinsko arheologijo. Na Filozofskifakulteti v Zadru je bil redno zaposlen od 1984 do 1997, ko je bil upokojen.

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za arheologijo je pogodbeno predaval od 1987do 1990, nato od 1994 do 1998 na Pedagoški fakulteti v Puli. V okviru podiplomskega študijaje predaval v Centru za podiplomski študij v Dubrovniku, Zadru in Zagrebu.. Sodeloval je naštevilnih znanstvenih kongresih doma in v tujini. Vodil je niz raziskovanj s področja vseharheoloških obdobij, tako v Ninu, Zadru, Bribiru, Radovinu, Smilčiću in drugje.. Objavil jeokoli 500 monografij, razprav in drugih del. Od leta 1966 do 1978 je bil glavni urednik revijeArheološkega muzeja v Zadru "Diadora".

Ob ponovni ustanovitvi Podružnice Matice hrvatske v Zadru leta 1990 je predsednik tePodružnice in glavni urednik njenega glasila "Zadarska smotra" in Zbornika "Domaća rič".Uredil je tudi niz drugih izdaj.

V središču njegovega zanimanja je celotno prazgodovinsko obdobje na vzhodnem jadranskemprimorju, ukvarja pa se tudi s širšo problematiko zahodnega Balkana, Jadrana in Sredozemlja.

Glavna dela: Stariji neolit u Dalmaciji, Zadar 1966, 248 str., 80 T; La relazioni culturali tra lesponde adriatiche nell'eta del ferro, Jadranska obala u prahistoriji, Zagreb 1976, str.11-93;Jadranska zona, Prahistorija jugoslavenskih zemalja II, Neolitsko doba, Sarajevo 1979, str.473-634, T LXXIII-XCIX; Kasno brončano doba na istočnom jadranskom primorju, Praistorijajugoslavenskih zemalja IV, Bronzano doba, Sarajevo 1983, str.271-373, T. XLII-LI; Liburnskakulturna grupa, Praistorija jugoslavenskih zemalja V, Željezno doba, Sarajevo 1987, str. 339-390, 8.tab.; Istarska kultura željeznog doba, Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru 26 (13),Zadar 1987, str.5-74, 19 tab.

Page 7: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 7 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Mag. Vladimira BERTONCELJ-KUČAR

(Uršna vas, 10. 6. 1950)

Diplomirala je leta 1974 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od 1976do 1985 je bila na isti fakulteti zaposlena kot bibliotekarka; 1985 je na osnovi naloge Rimskakamnita reliefna plastika Emone in njenega teritorija dosegla magistrski naziv.

Dr. Tatjana BREGANT

(Ruta pri Mariboru, 16. 2. 1932)

Diplomirala je leta 1955 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.Doktorirala je na isti fakulteti leta 1966 z doktorsko tezo Ornamentika na neolitski keramiki vJugoslaviji. Službovala je na Oddelku za arheologijo FF v Ljubljani, od leta 1955 najprej kotasistentka, od 1969 kot docentka, od 1978 kot izredna ter od 1984 kot redna profesorica zaprazgodovinsko arheologijo predkovinskih obdobij. Največ se ukvarja s prazgodovino -neolitikom in eneolitikom Jugoslavije in Slovenije s poudarkom na preučevanju kultureLjubljanskega barja ter srednjim vekom, materialno kulturo in grajsko arhitekturo (Celjskigrad).

Glavna dela: Ornamentika na neolitski keramiki v Jugoslaviji, Ljubljana 1968; Elemente derAdriatischen Mittelmeerkulturgruppe im Alpenfazies der Lengyel - Kultur, Alba Regia 12,1972; Stari grad nad Celjem: raziskovanja v letih 1973 in 1974. Poizkus rekonstrukcije rastigrajskega jedra, Ljubljana 1977.

Dr. Mihael BUDJA

(Brežice, 16. 12. 1951)

Študij arheologije je končal na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta1976. Po izvolitvi v naziv asistenta pri predmetu arheologija predkovinskih obdobij, ki ga jevodila red. prof.dr. Tatjana Bregant, je tu zaposlen od leta 1984. Kasneje je bil asistent pri red.prof. dr. Šimu Batoviću, ki je kot gostujoči profesor z Oddelka za arheologijo Filozofskefakultete v Zadru nadomestil upokojeno profesorico Bregantovo. Pri njem je leta 1993 tudidoktoriral. Na Sveučilištu v Splitu in Filozofski fakulteti v Zadru je tako pridobil naslovdoktorja humananističnih znanosti na področju zgodovinskih znanosti. Na Univerzi v Ljubljaniin Filozofski fakulteti pa je z nostrifikacijo doktorske diplome leta 1994 pridobil naslovdoktorja arheoloških znanosti.

Po izvolitvi v naziv docenta – zdaj je v postopku za izvolitev v naziv izrednega profesorja, vodi

Page 8: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 8 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

program študija arheologije neolitika in eneolitika. V okviru Programa pospešenega razvoja napodročju humanistike vodi raziskovalni projekt Proces neolitizacije Slovenije. V okvirumeddržavnega slovensko-britanskega sodelovanja vodi skupaj z dr. Katherine Willis s Schoolof Geography, University of Oxford, projekt Human Impact Versus Climatic: Separating theProcess of Holocene Environmental Change on the Ljubljansko barje Microregion. Vprogramu slovensko-francoskega sodelovanja PROTEUS je vodil triletni program sodelovanjaz Laboratoire de Prehistoire, UA 184 du CNRS, Laboratoire AGLAE (Acelerateur GrandLouvre d'Analyse Elementaire) ter Laboratoire d'Archeozoologie, CNRS Valbonne.

Pripravlja in vodi mednarodne Neolitske seminarje na temo Neolitizacija Evrazije. Naseminarjih, doslej jih je bilo šest, je sodelovalo 39 univerz s celega sveta.

Je urednik revije Documenta Preahistorica in član uredištva revije The Holocene.

S predavanji je sodeloval na 21 mednarodnih kongresih. Na povabilo British Academy ofScience in University of Cambridge kot gostujoči profesor gostoval na Department ofArchaeology, University of Cambridge. Z vabljenimi predavanji pa je gostoval na Odsjeku zaarheologiju, Filozofske fakultete v Zadru, na Dipartimento di Scienze dell’ Antichita,Universita Trieste, na Institute of Archaeology, University of Tehran, na School of History andArchaeology, University of Wales, Cardiff ter na Department of Archaeology &Prehistory,University of Sheffield.

Glavna dela: Neolithic and Eneolithic settlement patterns in the Bela krajina region ofSlovenia. V: A. Aspes (ur.), Symposium Settlement patterns between the Alps and the Blacksea 5th to 2nd millennium B.C. : Verona - Lazise 1992, (Memorie del Museo Civico di StoriaNaturale di Verona, II serie, Sezione scienze dell'uomo, 4). Verona: Museo Civico di StoriaNaturale di Verona, 1995, 119-127; Neolitizacija na področju Caput Adriae: med Herodotom inCavalli-Sforzo, Poročilo o raziskovanu paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji, 23, 1996,61-76; The Eneolithic settlement patterns in Slovenia: regional aproach. V: Early Bronze Agesettlement patterns in the Balkans: ca. 3500-2000 BC, calibrated dates : Part 3, (Reports ofPrehistoric Research Projects, Vol. 1, Nos. 2-4, April-December 1995). Sofia: PrehistoryFoundation, Agatho Publishers, 1996/1997, 1996, part 3, 429-438; Landscape changes in theNeolithic and Copper ages in Slovenia: case study: the Ljubljansko Barje region. V:Landscapes in Flux : Central and Eastern Europe in antiquity, (Colloquia Pontica, 3). Oxford:Oxbow books, 1997, 77-88;Clay tokens - accounting before writing in Eurasia, DocumentaPraehistorica 25, 1998, 219-235; Neolithic studies (ur. Mihael Budja), Documenta Praehistorica25, 1998, 235 str.

Dr. Bojan DJURIČ

(Ljubljana, 28. 3. 1950)

Diplomiral je leta 1975 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz zgodovine umetnosti (A predmet)in arheologije (B predmet). Na Oddelku za arheologijo je bil zaposlen od 1978 do 1988 kot

Page 9: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 9 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

asistent za klasično arheologijo. Med leti 1982 in 1984 je bil predstojnik Oddelka zaarheologijo. Bil je glavni urednik glasila SAD Arheo (1980-84) in strokovne revije Arheološkipregled (od 1984-1988 ). Bil je pobudnik prevajanja in je prevajalec temeljnih del arheološketeorije in metodologije, ki so izšla v zbirki Studia Humanitatis, v publikacijah Slovenskegaarheološkega društva in v reviji Arheo.Leta 1992 je doktoriral in od leta 1993 je izvoljen vnaziv docenta Je organizator in vodja Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS)pri Republiški upavi za kulturno dediščino, skupaj s sodelavci je pripravil Metodologijopredhodnih terenskih pregledov na trasah avtocest, ki je bila sprejeta v redni proceduri in danespredstavlja veljavni standard pri prostorskih projektih v Sloveniji..Leta 1999 je prejel priznanjeSlovenskega arheološkega društva.

Glavna dela: Antični mozaiki na ozemlju SR Slovenije, Arheološki vestnik 27, 1976; Modernistandardi obdelave in publiciranja antičnih mozaikov, Materijali 18, 1978, 231-236; Arheološkasistematika L. S. Klejna, v: L. S. Klejn, Arheološka tipologija, prevedla B. Toman-Ravnik in B.Djurić, Ljubljana 1988, 565-572; Rimski problem. Tri razprave. Brendel, Bianchi–BandinelliSettis, uredil in prevedel B. Djurić, Arheo 14, 1992; Eastern Alpine Marble and PannonianTrade, V: B. Djurić in I. Lazar (ured.): Akti IV. Mednarodnega kolokvija o problemih rimskeprovincialne umetnosti, Celje 8.-12. Maj 1995, Situla 36, 1997, 73-86.

Lit.: Enciklopedija Slovenije 2, 1988.

Mag. Miran ERIČ

( Maribor, 9. 2. 1959)

V letih 1984 do 1988 je študiral na Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral z nalogo"Kaos in red". Na isti akademiji je v letih 1988 do 1993 nadaljeval podiplomski specialističništudij in ga zaključil s temo "Konserviranje napojenega lesa v Sloveniji". V letih 1991-92 je bilzaposlen kot konservator in restavrator za les v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Z Oddelkom zaarheologijo je začel sodelovati leta 1992 in se leta 1994 zaposlil kot mladi raziskovalec,sočasno pa vpisal magistrski študij na temo "Moker les iz arheoloških najdišč v Sloveniji". Zisto nalogo je magistriral leta 1998. Sodeloval je na mnogih srečanjih in projektih doma in vtujini. Že od leta 1993 je vključen v projekte: Uvajanje dendrokronologije v Sloveniji, MZT J4-5347-0491-(94) do 1995; 1994, Socialno ekonomski in tehnološki vidiki razvoja v arheološkihobdobjih, MZT 56-5441-581 do 1998; 1998, Regionalni vidiki kulture MZT.

Glavna dela: Datacija lesa iz ostrešja kapele Karmelske Matere božje v Kopru in poizkuszgodovinske umestitve, Annales 10, 1997, 97-104; Razvoj in aplikacija dendrokronologije varheologiji na slovenskem prostoru. Arheo 15, 1992, 64-69; Nove datacije deblakov in čolnov,Arheo 17, Ljubljana 1995, 74-78; Začasno poročilo o deblaku iz Hotize, Zbornik Soboškegamuzeja 3, 1994, 115-130.

Page 10: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 10 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Dr. Stane GABROVEC

(Kamnik, 18. 4. 1920)

Diplomiral je leta 1948 iz klasične filologije in antične zgodovine z arheologijo na Filozofskifakulteti v Ljubljani, doktoriral na zagrebški univerzi (Fil. fak. Zadar) 1962 s tezoPrazgodovina Gorenjske. Bil je kustos in vodja Arheološkega oddelka Narodnega muzeja vLjubljani (1948-1986), 1969 izvoljen za izrednega profesorja za prazgodovinsko arheologijo naFilozofski fakulteti v Ljubljani, delo je prevzel le pogodbeno. Je redni član Centra zabalkanološke študije pri Akademiji znanosti BiH v Sarajevu (od 1962), dopisni član BavarskeAkademije znanosti v Munchnu (od 1965) in dopisni član SAZU (od 1987).

Svoje glavno delo je posvetil raziskovanju bronaste in železne dobe. Kot kustos Narodnegamuzeja je skrbel za sistematično objavo starega fonda arheološkega gradiva. Od 1960 do 1974je vodil velika izkopavanja v Stični, ki so bila dobra šola tudi za študente. Izkopavanja so imelav mnogih pogledih pionirski pomen. Na podlagi sistematične objave gradiva in izkopavanj jedal v številnih študijah sintezo bronaste in železne dobe Slovenije. Izdelal je novo kronologijobronaste in železne dobe in opredelil kulturne skupine na Slovenskem in v okolici. Številne sotudi njegove študije o materialni in duhovni kulturi. Med prve sodijo predvsem študije oobrambnem orožju, med druge o situlski umetnosti. Na novo je postavil tudi problem etničnihnosilcev železodobnih kultur v Sloveniji in na Balkanu.

Glavna dela: Rezultate svojih študij je strnil v sintetičnem prikazu bronaste dobe Slovenije inIstre, ki je izšla v: Praistorija jugoslavenskih zemalja IV, Sarajevo 1983, 21-96 in železne dobejugovzhodnoalpske regije v: Praistorija jugoslavenskih zemalja V, Sarajevo 1987, 15-181, 293-338 in 906-928.

Lit.: J. Kastelic: Ob šestdesetletnici, v: Zbornik, posvečen Stanetu Grablovcu, Situla 20-21,1980, 5-8.

Bibl.: M. Blažon: Bibliografija Staneta Gabrovca, v: Zbornik, posvečen Stanetu Gabrovcu,Situla 20-21, 1980, 13-23.

Dr. Darja GRAFENAUER-MIHELIČ

( Ljubljana, 3. 3. 1950)

Na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani je diplomirala l.1974, doktorirala pa1983 z disertacijo " Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 ". Od 1974 zaposlena naZgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, od 1994 kot znanstvena svetnica. Od 1984predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani izbrana poglavja iz srednjeveške zgodovinevzhodnoalpskega prostora, najprej na Oddelku za zgodovino, od 1995/96 na Oddelku za

Page 11: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 11 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

arheologijo; od 1995 ima naziv redna profesorica za zgodovino Slovencev do 18.stoletja. V letu1986 je prejela nagrado Kidričevega sklada za raziskovalne dosežke na področju raziskovanjastarejše zgodovine naših mest. 1990/91 je bila štipendistka skladaAlexandra von Humboldta vMünchnu in Münstru (Nemčija). Od 1994 je izvoljena članica mednarodne komisije zazgodovino mest, Slovenijo pa zastopa tudi (1995 ustanovljenem) mednarodnem združenju zazgodovino Alp.

Glavna dela: Karantanija v očeh zgodovinarjev od 15. do 18. stoletja, Zgodovinski časopis 31,1977, 287-328; Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340, Dela SAZU I/27, 1985, 244str.; Razmislek o objavljanju starejših arhivskih spisov, Zgodovinski časopis 40, 1986, 117-140;Najstarejša piranska notarska knjiga (1281-1287/89), SAZU, Viri za zgodovino Slovencev 9,Ljubljana 1984, 256 str.; Piranska notarska knjiga (1284-1288), 2, SAZU, Viri za zgodovinoSlovencev 9, 1986, 265 str.; Tržaški pomorski promet 1759/1760, SAZU, Viri za zgodovinoSlovencev 12, 1990, 227 str. (soavtor Ferdo Gestrin); Piran. Mesto in ljudje pred sto leti =Pirano. La citta e i suoi abitanti cent'anni fa, Annales 12, 1996, 190 str. (soavtorja FranceMihelič, Jasna Pocajt).

Darja GROSMAN, univ. dipl. arheologinja

(Ljubljana, 14. 11. 1952)

Diplomirala na Filozofski fakulteti, Oddelku za arheologijo leta 1985. Pripravniško leto 1977opravila kot stažistka v Arheološkem oddelku Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Od1978 do 1981 na delovnem mestu v zemeljski operativi nacionalnega letalskega prevoznika.Včasu te zaposlitve pogodbena sodelovanja pri številnih arheoloških raziskavah doma in v tujini.Med 1981 in 1985 pogodbeno sodelovanje, najpogosteje kot vodja dokumentacijske službe alisamostojna strokovna sodelavka, pri terenskih raziskavah. Leta 1985 zaposlitev na Oddelku zaarheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, na delovnem mestu tehnične sodelavke-dokumentalistke (za raziskovalno metodologijo, dokumentacijo in arhiv) in predavateljice (od1991. leta dalje izvajanje - v sodelovanju s predavateljico Mileno Horvat- celotnega programapredmeta Arheološka metodologija, vključno z vsakoletno obvezno terensko prakso).

Od 1992 aktivno članstvo v mednarodnem združenju za arheološke aeroprospekcije - AerialArchaeology Research Group, Edinburgh. Od 1990 do 1992 je bila članica uredništva Arhea,glasila Slovenskega arheološkega društva.

Glavna dela: Tehnike terenskega pregleda, Arheo 9, 1989, 52-63; Kocka, kocka, kockica. Odarheološkega zapisa v zemlji do arheološkega zapisa na papirju, Arheo 12, 1991, 25-36;Antično Posavje. Uporaba nedestruktivnih arheoloških metod. V: Rimsko podeželje (izd. M.Guštin), Razprave Filozofske fakultete, 1996, 43-82; Ceste na Slovenskem: Dediščina, trajnadobrina ali dolgoročna naložba v prihodnost, Ceste in promet, 1995, 128-133 (soavtor M.Guštin); Arheološka aerofotografija, v: Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1997-98,1998, 253-264; Metodologija in standardi za ovrednotenje arheološkega potenciala in določitevraziskovalnih posegov v prostorih predvidenih za spremembo namembnosti. Arheologija na

Page 12: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 12 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

trasi avtocest, I. 1994, II. 1995.

Dr. Mitja GUŠTIN

( Maribor, 10. 9. 1947)

Diplomiral je 1972. na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Na isti ustanovije doktoriral 1987 s temo Posočje v mlajši železni dobi. 1989 izvoljen v docenta, 1993 vizrednega profesorja in 1997 v naziv rednega profesorja za arheologijo.

Kustos za arheologijo v Posavskem muzeju v Brežicah od 1974 do 1985, zatem samostojnikulturni delavec in od 1987 do 1989 zadolžen za znanstveni tisk na SAZU v Ljubljani. V letih1989-1996 predstojnik Oddelka za arheologijo in nosilec predmetov Metodologijaarheološkega dela in Arheologija mlajših obdobij. V letih 1990-1992 izvoljen za prodekana.1996 prejel priznanje Filozofske fakultete.

Raziskuje železno dobo, posebej latensko obdobje in keltstvo v vzhodnih Alpah in nabalkanskem polotoku ter organizira srednjeveške in novoveške študije materialne kulture. Mednjegovim delom so mnoga terenska izkopavanja, avtorski projekti in postavitve arheoloških indrugih razstav ter uredništvo številnih monografij ter znanstvenih revij. Med leti 1993-1996 jevodil raziskovalni projekt Socialno-ekonomski, prostorski in tehnološki vidiki razvoja varheoloških obdobjih in mednarodne projekte: Rimsko podeželje v letih 1993-1996, Arheološkaprospekcija na najdišču Mont Beuvrey/Bibracte v letih 1996-1997 v okviru Proteusa inslovensko-hrvaški projekt sredneveški

utrdbeni sistemi med Kostanjevico in Samoborom.

V 70-ih in 80-ih letih je član IO Kulturne skupnosti Slovenije in Odbora za varstvo naravne inkulturne dediščine, predsednik Odbora za prenovo mestnega jedra Brežic, članKonservatorskega odbora za Ljubljanski grad ter predsednik Zbora uporabnikov PORS 10 RSSlovenije. Dolgoletni glavni in odgovorni urednik publikacij Zveze arheoloških društevJugoslavije in predsednik Slovenskega arheološkega društva ter urednik področja arheologije vEnciklopediji Slovenije.

Med leti 1993-1996 je predsednik Sveta za humanistiko in član Nacionalnega sveta za znanostin razvoj pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. V letih 1994-1996 član IO EuropeanAssociation of Archaeologists.

Glavna dela: Libna, Brežice 1976; Notranjska, Ljubljana 1978; Die Kelten in Jugoslawien,Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 31, 1984, 305-363; Posočje inder jüngeren Eisenzeit, Ljubljana 1991; Podbočje/Stari grad, Brežice 1993 (soavtorja R. Cunja,K. K. Predovnik); Ljubljanski grad. Pečnice (ur.), Archaeologia historica Slovenica 1,Ljubljana 1994.

Page 13: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 13 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Margareta-Ana HIRSCHBAECK-MERHAR, univ. dipl. arheologinja

(Celje, 9. 1. 1946)

Diplomirala je leta 1973 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od 1974do 1985 je bila zaposlena kot kustodinja za arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Kočevju.Poleg strokovnega izpita za naziv kustodinje (1979) je opravila tudi strokovni izpit za nazivbibliotekarke (1987). Od 1987 je zaposlena na Filozofski fakulteti, kjer opravlja dela in nalogestrokovne tajnice na oddelkih za arheologijo in etnologijo.Od aprila leta 1999 je strokovnatajnica le na Oddelku za arheologijo. Je članica Slovenskega arheološkega društva.

Glavna dela: Debeli vrh nad Predgradom - praistoriski depo, Arheološki pregled 20, 1978;Debeli vrh nad Predgradom, Rešena arheološka dediščina Slovenije, Ljubljana 1980, 56;Prazgodovinski depo Debeli vrh nad Predgradom, Arheološki vestnik 35, 1984.

Milena HORVAT, univ. dipl. arheologinja

(Trbovlje, 17. 2. 1948)

Diplomirala je leta 1974 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je odleta 1977 zaposlena kot laborantka. V letu 1988 je pridobila naziv predavateljice za predmetArheološka metodologija in od istega leta vodi vaje in predavanja iz istega predmeta. Od leta1974 sodeluje pri raziskovalnih nalogah Oddelka za arheologijo. Od leta 1987 vodi kotsamostojna raziskovalka raziskovalno nalogo Ajdovska jama - neolitska nekropola. V letu1998/99 je vodila zaščitna arheološka raziskovanja na odseku avtoceste Višnja gora-Bič nanajdišču Sela pri Dobu.

Občina Krško ji je v letu 1993 podelila Valvazorjevo priznanje za večletno uspešno vodenjeraziskav in predstavitev izsledkov raziskav na razstavi " Ajdovska jama ".

Glavna dela: K rimskim fibulam iz Rabelčje vasi pri Ptuju, Arheološki vestnik 33, 1982;Ajdovska jama u prošlosti. V: Zbornik predavanj, Karlovac 1984; Ajdovska jama, RazpraveFF, Ljubljana 1990; Zaščita in hranjenje predmetov, FF, Ljubljana 1991; Keramika.Tehnologija keramike, tipologija, keramični arhiv, razprave FF, Ljubljana 1999.

Dr. Jože KASTELIC

(Šentvid pri Stični, 18. 8. 1913)

Diplomiral je leta 1939 iz klasične filologije in zgodovine starega veka na Filozofski fakulteti vLjubljani. Leta 1943 je promoviral z disertacijo Antični motivi v Prešernovem pesništvu. Od

Page 14: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 14 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

leta 1941 je služboval kot tajnik na gimnaziji na Poljanah v Ljubljani in na klasični gimnaziji.Leta 1942 je nastopil službo kustosa v Narodnem muzeju v Ljubljani. Po osvoboditvi je biloktobra 1945 imenovan za ravnatelja Narodnega muzeja. Na tem mestu je ostal do oktobra1968, ko je bil izvoljen za izrednega profesorja za klasično in rimsko provincialno arheologijoin za zgodovino starega veka na Filozofski fakulteti v Ljubljani (redni profesor od 1979).Deloval je na Oddelku za arheologijo, Oddelku za zgodovino umetnosti in Oddelku zazgodovino. Upokojen je bil konec študijskega leta 1982/1983. Od leta 1985 je honorarni redniprofesor za zgodovino starega veka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Deloval je v raznihmuzejskih in arheoloških strokovnih društvih in svetih. Bil je predsednik Arheološkega društvaSlovenije. Je dopisni član Nemškega arheološkega društva, član Prazgodovinskega društvaItalije, član Društva slovenskih pisateljev in slovenske sekcije Pen-kluba.

V Narodnem muzeju je pričel z izdajanjem dveh znanstvenih serij: Situla in Arheološkikatalogi Slovenije (poznejši Katalogi in monografije) ter z izdajo poljudnoznanstvene revijeArgo. Veliko se je ukvarjal z literaturo. Leta 1940 je v Ljubljani izdal pesniško zbirko Prvepodobe. Do leta 1941 je bil član Literarnega kluba v Ljubljani. Pisal je eseje in kritike. Skupajz Dragom Šego in Cenetom Vipotnikom je uredil veliko antologijo slovenskega pesništva ŽiviOrfej (1970).

Glavna dela: Slovanska nekropola na Bledu Dela SAZU I/2, Ljubljana 1950 in Dela SAZUI/13, 9, Ljubljana 1960; Umetnost situl od Pada do Donave, v: Umetnost alpskih Ilirov inVenetov. Razstava Padova-Ljubljana-Dunaj. Razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani, 1962.Katalog uredil J. Kastelic, Ljubljana 1962; Tabula Imperii Romani. Aquincum-Sarmizegetusa-Sirmium, L 34 Budapest, Budapest 1968 (sodelavec); Simbolika mitov na rimskih nagrobnihspomenikih: Šempeter v Savinjski dolini, Ljubljana 1998.

Lit.; Ob šestdesetletnici Jožeta Kastelica, v: Opuscula Iospeho Kastelic sexagenario dicata,Situla 14-15, 1974, 4-12.

Bibl.; A. Šašel: Bibliografija Jožeta Kastelica, v: Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata,Situla 14-15, 1974, 13-14; Iosephi Kastelic Opera Selecta, Ljubljana 1988.

Dr. Josip KLEMENC

(Ljubljana, 4. 3. 1898 - Ljubljana, 28. 9. 1967)

Diplomiral je leta 1922 iz geografije, zgodovine in arheologije na Filozofski fakulteti zagrebškeuniverze, kjer je leta 1929 tudi doktoriral na podlagi disertacije Dislokacija rimske vojske vPanoniji v prvem stoletju po Kr. Služboval je kot suplent na realni gimnaziji na Ptuju in narealni gimnaziji v Celju do leta 1923, ko je nastopil službo v arheološko-historičnem oddelkuNarodnega muzeja v Zagrebu - najprej kot asistent, kasneje kot kustos; leta 1942 ga je NDHupokojila. Od 1946 dalje je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani, najprej kot izredni, od 1951kot redni profesor za klasično arheologijo in antično zgodovino starega veka. Njegoveraziskave obravnavajo predvsem rimsko materialno kulturo pri nas. Pomembno je njegovopreučevanje epigrafskih spomenikov in rimskega limesa v Jugoslaviji. Najpomembnejše delo,ki ga je vodil, je bilo izkopavanje in rekonstrukcija rimske nekropole v Šempetru v Savinjski

Page 15: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 15 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

dolini.

Glavna dela: Archäologische Karte von Jugoslavien: Blatt Ptuj (Beograd-Zagreb 1936); BlattZagreb (Beograd 1938), Blatt Rogatec (Zagreb 1939, skupaj z B. Sario); Ptujski grad v kasniantiki, Dela SAZU I/4, Ljubljana 1950; Rimske izkopanine v Šempetru, Ljubljana 1961;Antične grobnice v Šempetru, Katalogi in monografije 9, Ljubljana 1972 (skupaj z V. Kolšekin P. Petrujem).

Bibl.: S. Jesse: Bibliografija Josipa Klemenca, Arheološki vestnik 19, 1968, 9-12.

Dr. Timotej KNIFIC

(Trata pri Škofji Loki, 22. 8. 1946)

Diplomiral je leta 1972 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, doktoriralleta 1984 s tezo Bled v zgodnjem srednjem veku. Od 1974 je bil asistent, od 1987 docent , odleta 1993 pa je izredni profesor za arheologijo zgodnjega srednjega veka. V letih 1980-82 je bilpredstojnik Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Značilnost dela:arheološko preučevanje naselitve v mikroregiji, izkopavanja na Bledu, v Vipavski dolini, naVranju pri Sevnici, v Središču ob Dravi, na Gradišču nad Bašljem. Na Filozofski fakulteti je bilzaposlen do jeseni 1987, nato v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani kot višji kustos zaarheologijo zgodnjega srednjega veka in višji znanstveni sodelavec. Od leta 1993 pogodbenopredava na Oddelku za arheologijo predmet Arheologija zgodnjega srednjega veka.

Glavna dela: Vipavska dolina: zgodnjesrednjeveška najdišča, Situla 17, 1976 (skupaj z D.Svoljšakom); Pismo brez pisave, Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem, 1991(skupaj z.M.Sagadinom in drugimi); Tracce degli Unni in Slovenia?, Studia historica 129(Attila Flagellum Dei?), 1994; Vranje near Sevnica: A Late Roman Settlement in the Light ofCertain Pottery Finds, Arheološki vestnik 45, 1994; Cerkev sv.Štefana v Fijerogi pri Pomjanu vslovenski Istri, Annales 5, Koper 1994.

Dr. Josip KOROŠEC

(Ljubljana, 13. 9. 1909 - Ljubljana, 11. 3. 1966)

Diplomiral je leta 1936 iz klasične filologije na Filozofski fakulteti v Beogradu, 1939 je naKarlovi univerzi v Pragi promoviral za doktorja filozofije (arheologija) z disertacijoLjubljansko barje. Službo je nastopil 1939. leta v Zemaljskem muzeju v Sarajevu, 1941 je bil vvojnem ujetništvu v Nemčiji, 1942 v službi v Zemaljskem muzeju in v zaporu, marca 1943 paodpuščen iz državne službe. Po osvoboditvi je bil do konca 1945. leta v Zemaljskem muzeju,do 1947 v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, od aprila 1947 izredni, od 1951 pa redni profesor zastaroslovansko in predzgodovinsko arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V

Page 16: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 16 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

študijskem letu 1952/53 je bil dekan FF v Ljubljani in isto leto tudi honorarni profesor naFilozofski fakulteti v Zagrebu. Od 1948 do 1956 je bil načelnik Arheološke sekcije SAZU. Leta1948 je bil izbran za dopisnega člana JAZU v Zagrebu, 1953 za dopisnega člana Nemškegaarheološkega inštituta v Berlinu, 1954 za člana Societe prehistorique de l"Ariege in 1960 začlana Societa per la Preistoria e Protostoria, Firenze. Vrsto let je bil član uprave MednarodneUnije za slovansko arheologijo, odbora arheologov SFRJ, član arheološkega sveta SFRJ,sourednik in urednik pri več znanstvenih časopisnih in znanstvenih delih. Vodil je vrstoznanstvenih terenskih izkopavanj (Ptujski grad, Ljubljana - na dvorišču SAZU, Danilu,Barutnici itd.). Leta 1947 je prejel Prešernovo, leta 1964 pa Kidričevo nagrado.

Glavna dela: Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, Ljubljana 1954;Neolitska naseobina u Danilu Bitinju. Rezultati istraživanja u 1953. godini I, II, Zagreb 1958-1959; Danilo in danilska kultura, Ljubljana 1964.

Bibl.: B. Grafenauer: Josip Korošec, Zgodovinski časopis 21, 1967, 238-246.

Dr. Peter KOS

( Ljubljana, 22. 1. 1950)

Študij arheologije na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je zaključil zdiplomo leta 1974. Leta 1978 je pridobil naziv magister in leta 1984 naziv doktor znanosti. Vobdobju 1976 - 1987 je bil vodja Numizmatičnega kabineta tedanje Narodne banke Slovenije.Od leta 1987 vodja Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije. Od leta 1979 jepogodbeni predavatelj na Oddelku za arheologijo za predmet Antična numizmatika. Od leta1989 docent, od leta 1994 izredni profesor. Od julija 1995 direktor Narodnega muzejaSlovenije. Od leta 1987 glavni in odgovorni urednik znanstvene serije Situla. Avtor 13znanstvenih in 7 strokovnih monografij ter 34 znanstvenih in 13 strokovnih razprav, ki so izšlev domači in tuji strokovni periodiki.

Glavna dela: Keltski novci Slovenije = Keltische Münzen Sloweniens, Situla 18, 1977; Themonetary circulation in the Southeastern Alpine region: ca.300 B.C. - A.D. 1000 = Denarniobtok na prostoru jugovzhodnih Alp: 300 pr.n.št. - 1000, Situla 24, 1986; Die Fundmünzen derrömischen Zeit in Slowenien: Teil I /und/ Teil II, Berlin: G.Mann, 1988. 2.zv.; Dasspätrömische Kastell Vemania bei Isny. 1. Zwei Schatzfunde des frühen 4. Jahrhunderts,Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 44, München 1988 (soavtor J.Garbsch);Leksikon antične numizmatike: s poudarkom na prostoru jugovzhodnih Alp in Balkana,Ljubljana 1997 (hrvaška izdaja: Hrvatski bibliografski zavod, Zagreb 1998).

Page 17: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 17 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Dušan KRAMBERGER, univ. dipl. ing. arhitekt

(Trbovlje, 19. 7. 1948)

Diplomiral je leta 1971 na Oddelku za arhitekturo FAGG Univerze v Ljubljani. Po začetnemobdobju projektantskega dela je svoje delo usmeril v konservatorstvo, posebej k vprašanjemsrednjeveške arhitekture nasploh in grajskih utrdb posebej. Sodeloval je pri prenovi vrsteprofanih in sakralnih stavb. Je stalni konservator- arhitekt na gradovih Podsreda in Kozlov robnad Tolminom, med leti 1988 in 1992 je vodil konservatorsko ekipo na Ljubljanskem gradu.Aktivno se vključuje v arheološke raziskave na raznih lokacijah. V zvezi s kulturno dediščinose ukvarja tudi z grafičnim oblikovanjem in urejanjem razstav in muzejskih postavitev. Od leta1997 je asistent za arheologijo mlajših obdobij. Na Filozofski fakulteti - Oddelku zaarheologijo je zaposlen od leta 1996 kot raziskovalec-konservator.

Dr.Petra LEBEN-SELJAK

(Postojna, 18. 1. 1959)

Študirala je od 1977-1983 na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tam jeleta 1996 tudi doktorirala z disertacijo s področja historične antropologije. V letih 1987-1995 jebila zaposlena kot stažistka asistentka in mlada raziskovalka na katedri za antropologijoOddelka za biologijo BF, od leta 1996 dalje pa deluje kot zasebna raziskovalka registrirana priMZT. Leta 1991 je bila habilitirana v asistentko za antropologijo na Univerzi v Ljubljani, kjervodi vaje iz osteologije za študente arheologije Filozofske fakultete.

Je članica Društva antropologov Slovenije, Slovenskega arheološkega društva in EuropeanAnthropological Association.

Glavna dela: Antropološka analiza srednjeveških skeletov iz Kranja, magistrska naloga,Oddelek za biologijo BF, Ljubljana 1991; Antropološka analiza poznoantičnih in srednjeveškihgrobišč Bleda in okolice, doktorska disertacija, Oddelek za biologijo BF, Ljubljana 1996.

Dr. Milan LOVENJAK

(Murska Sobota, 30. 3. 1965)

Diplomiral je 1990 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Doktoriral je1996 na Oddelku za antično zgodovino in epigrafiko Filozofske fakultete na Dunaju.Izpopolnjeval se je tudi na Univerzi v Bordeauxu. Od 1995 je zaposlen kot raziskovalec naOddelku za arheologijo. Od 1997 je tudi vodja oddelčne knjižnice.

Page 18: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 18 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Ukvarja se s proučevanjem antičnih epigrafskih spomenikov na naših tleh. Sodeluje prislovenskem nacionalnem korpusu rimskih napisov (Inscriptiones Latinae Sloveniae), kateregaprvi del je pripravil. Proučuje tudi žige na amforah, opečne žige, grafite na antičnem posodju indrugo pisno gradivo iz antike.

Je član Slovenskega arheološkega društva in Mednarodnega združenja za grško in latinskoepigrafiko (Association Internationale d' Epigraphie Grecque et Latine).

Glavna dela: Die römischen Inschriften von Neviodunum, doktorska disertacija, Wien 1996;Novi in revidirani rimski napisi v Sloveniji, Arheološki vestnik 48, 1997, 63-88; Neviodunum.Inscriptiones Latinae Sloveniae 1, Situla 37, 1998.

Irena MIRNIK-PREZELJ, univ. dipl. arheologinja in prim. jezikoslovka

(Žalec, 3. 12. 1955)

Diplomirala je 1989 iz arheologije (A predmet) in primerjalnega jezikoslovja

(A predmet). Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je bila zaposlena od1989. do 1995. leta kot asistentka za Arheologijo zgodnjega srednjega veka. Zaključujedoktorsko disertacijo z naslovom Arheologija med etničnostjo in nacionalizmom.

Glavna dela: Orala pri Indoevropejcih, Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita vSloveniji 19, 1991; Slovenska zgodnjesrednjeveška arheologija med preteklostjo in sedanjostjo- pogled z "Zahoda", Arheološki vestnik 49, 1998.

Mag. Branko MUŠIČ

(Maribor, 12. 3. 1963)

Študij geologije na Oddelku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo vLjubljani je zaključil leta 1990 z diplomskim delom s področja biostratigrafije insedimentologije; za svoje diplomsko delo je leta 1991 prejel Prešernovo nagrado na FNT. Vl.1991 je bil na dvomesečnem strokovnem usposabljanju s področja uporabne geofizike varheologiji na arheološkem oddelku Univerze v Durhamu, Velika Britanija. Istega leta je bil naFilozofski fakulteti sprejet za mladega raziskovalca in leta 1994 na Oddelku za geologijoNaravoslovnotehniške fakultete magistriral na temo geofizikalnih raziskav v arheologiji. NaOddelku za arheologijo od leta 1997 predava geološke vsebine v okviru predmetaNaravoslovje. Leta 1999 je prejel priznanje Slovenskega arheološkega društva za uspešnouveljavljanje geofizikalnih raziskav v slovenski arheologiji.

Page 19: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 19 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Rezultate geofizikalnih raziskav je predstavljal na številnih seminarjih in kongresih doma in vtujini.

Glavna dela: Geophysikalische Untersuchungen in Beziehung zur archäologischenDenkmalplege, Archeologia Austriaca, 1994, 9-19, On-site prospection in Slovenia: the case ofRodik, Archaeological Computing Newsletter, 1995, 6-15 ( s soavtorji); Geofizika in varovanjearheološke dediščine, Varstvo spomenikov 36, 1996, 59-72; Geofizikalne raziskave antičnegapodeželja Slovenije. V: Rimsko podeželje (ur.M.Guštin), Razprave FF, 1996, 83-131;Magnetometrične raziskave železnodobnega talilnega kompleksa na Cvingerju pri Meniškivasi, Arheološki vestnik 49, 1998, 159-188 (soavtor Orengo, L.); GIS in on-site analysis:Rodik, Slovenia. Cost action G2; Paysages antiques et structures rurales. The use of geographicinformation systems in the study of ancient landscapes and features related to ancient land use,1998, 81-93 (soavtor Slapšak B.).

Olivera NEDOVIĆ

(Postojna, 21. 1. 1968)

Leta 1986 zaključila srednjo pedagoško šolo v Ljubljani - družbeno-jezikovna smer. V letih1992-1997 je bila zaposlena kot knjižničarka v biblioteki Oddelka za arheologijo.

Predrag NOVAKOVIĆ, univ. dipl. arheolog

(Postojna, 18. 9. 1963)

Diplomiral je leta 1989 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta1993 je asistent na Oddelku za arheologijo. V letih 1992 in1993 predsednik Slovenskegaarheološkega društva, 1989-1993 in 1995-1999 glavni urednik revije Arheo (revija Slovenskegaarheološkega društva).

Ukvarja se z arheološko teorijo in zgodovino ter prostorsko in krajinsko arheologijo zgeografskimi informacijskimi sistemi. V letih 1992-1994 je organiziral in vodil tri mednarodnetečaje " Teorija in metodologija arheologije krajine ". V poletnih semestrih 1998 in 1999gostujoči predavatelj na Oddelku za arheološke vede Univerze v Pisi.

Glavna dela : Po Marxu in pred Braudelom: Arheologija in geografska šola J.Cvijića, Arheo15, 8-28; Archaological Tradition in Slovenia, or is there national archaeology withoutnationalism, v: M.Diaz-Andreu and T.Champion, Nationalism and Archaeology in Europe,University College Of London Press 1995 (skupaj z B.Slapšak); Arheologija krajine insistematični terenski pregled, v: Rimsko podeželje (ur.M.Guštin ), Razprave Filozofskefakultete, Ljubljana 1996, 11-42; Archaeology of the Kras dolinas, Annales 10/97, 1998, 19-36

Page 20: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 20 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

(skupaj s H. Simoni); Likovne podobe iz prazgodovine, v: Umetnost na Slovenskem: odprazgodovine do danes, (ur. N. Golob), Ljubljana 1998, 10-40.

Dr. Peter PETRU

(Laško, 15. 12. 1930 - Ljubljana, 20. 4. 1983)

Diplomiral je leta 1955 iz arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani; doktoriral je leta 1966s tezo Hišaste žare Latobikov. Od 1955-58 je bil kustos za provincialno rimsko arheologijo vNarodnem muzeju. Od 1958-70 je bil vodja arheološkega referata pri Zavodu za spomeniškovarstvo Slovenije. Od 1970 do svoje smrti je bil ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani. Leta1975 je začel s predavanji kot izredni profesor za rirmsko provincialno arheologijo na Oddelkuza arheologijo Filozofske fakultete. Bil je predsednik Slovenskega arheološkega društva v letih1964-1969 in nato predsednik Jugoslovanskega arheološkega društva med leti 1969-1972. Leta1971 je bil imenovan za dopisnega člana Nemškega arheološkega inštituta in leta 1976 zadopisnega člana Avstrijskega arheološkega inštituta. S sodelavci je prejel nagrado Kidričevegasklada, pasthumno pa Valvasorjevo nagrado s področja muzejske dejavnosti. Kot sourednik jesodeloval pri publikacijah Varstvo spomenikov (1959-68), Arheološkem pregledu (1959-69),Disertationes et monographie (1968-69, 1977), Arheoloških najdiščih Slovenije (1975) in priArheološkem vestniku (1978-82). Glavni in odgovorni urednik pa je bil za serije publikacijArgo (1969-83), Situla (1973-83), ter Katalogi in monografije (1971-83).

Glavna dela: Hišaste žare Latobikov, Situla 11, 1971; Die provinzialromische Archaologie inSlowenien, v: Aufstieg und Niedergang der romischen Welt, Berlin-New York 1977;Arheološka obdobja Slovenije, v: Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979.

Lit.: J. Šašel: Peter Petru (1930-1983), Arheološki vestnik 34, 1984, 17-22.

Bibl.: A, Dular: Bibliografija Petra Petruja, Arheološki vestnik, 34, 1984, 23-47.

Mag. Simona PETRU

( Ljubljana, 13. 6. 1961)

Od 1982-1989 je študirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, Odsek montanistika,smer geologija. Od leta 1994 dela kot mlada raziskovalka v Narodnem muzeju Slovenije vLjubljani. Magistrirala je leta 1997 na Oddelku

za arheologijo Filofske fakultete. V istem letu je bila izvoljena v asistentko za področjepaleolitske arheologije ter začela voditi vaje pri predmetu Arheologija paleolitika in mezolitika.

Page 21: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 21 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Glavna dela: Kulturna vsebina v srednjepaleolitskih jamskih postajah Slovenije, Poročilo oraziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 17, 1989; Metode preiskav sledov uporabena kamenih orodjih iz najdišč Zakajeni spodmol in Mala Triglavca, Poročilo o raziskovanjupaleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 24, 1997.

Dr.Vida POHAR

(Beograd, 9. 7. 1934)

Dr.Vida Pohar, dipl.ing.geologije, izr.prof. na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniškefakultete v Ljubljani je leta 1960 končala študij na geološko-paleontološkem oddelkuPrirodoslovno-matematične fakultete v Ljubljani in še istega leta diplomirala iz smeri praktičnageologija. Leta 1981 je magistrirala z delom " Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimipečmi ", leta 1991 pa doktorirala s temo " Poznoglacialna sesalska favna v Sloveniji ".

Oktobra 1960 se je zaposlila na Katedri za kvartarologijo montanističnega oddelka FNT, ki seje kasneje združila s Katedro za geologijo in paleontologijo, kjer je bila marca 1992 habilitiranav docentko in aprila 1997 v izredno profesorico.

Študentom geologije, arheologije in socialne antropologije predava paleontologijo vretenčarjev,geologijo kvartarja ter slovenski in svetovni paleolitik in mezolitik. Bibliografija tiskanih delvsebuje 88 enot.

Glavna dela: Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi, Geologija 24, 1981, 241-284;Kvartarni sesalci iz Babje jame pri Dobu. Razprave 4. razr. SAZU 26, 1985, 97-130; Krškepećine - bogati svjedoci ledenog doba u Sloveniji, Naš Krš 15/26-27, Sarajevo 1989, 59-70;Potočka zijalka - Important cultural and natural monument in Slovenia, ProGeo 3, Oslo 1996,5-7; Late Glacial mammal macrofauna in Slovenia, Quartär 47/48, Saarbrücken 1997, 149-158.

Katarina Katja PREDOVNIK, univ. dipl. arheologinja

(Ljubljana, 19. 1. 1971)

Diplomirala je leta 1995 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta1998 je zaposlena na Oddelku za arheologijo kot stažistka asistentka za arheologijo mlajšihobdobij. V času študija je bila od leta 1992 do 1995 predstavnica Oddelka za arheologijo vEvropskem forumu združenj

za varstvo kulturne dediščine. Je sourednica serije Archaeologia historica Slovenica, ki joizdaja Oddelek.

Page 22: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 22 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Glavna dela : Podbočje - Stari grad, Posavski muzej Brežice, knjiga 9, Brežice 1992 (1993)(soavtorja M.Guštin, R.Cunja); Ljubljanski grad - Pečnice, ur. M. Guštin in M. Horvat,Archaeologia historica Slovenica 1, Ljubljana 1994 (soavtorica); Svet puščave: materializacijekartuzijanske duhovnosti, Poligrafi 2, št.7/8, Ljubljana 1997, 145-174; Die Kartause Seitz,Natürliche und ideologische Momente in der Genese einer Kulturladschaft, v: Mensch undNatur im mittelalterlichen Europa, Schriftenreihe der Akademie Friesach 4, Klagenfurt 1998,261-278.

Dr. Božidar SLAPŠAK

(Beograd, 16. 1. 1949)

Diplomiral je leta 1971 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, doktoriral1984 z disertacijo Možnosti študija poselitve v arheologiji. Od 1972 je bil asistent za rimskoprovincialno arheologijo na Oddelku za arheologijo, za docenta je bil habilitiran 1986, zaizrednega profesorja 1993. Predstojnik oddelka je bil od 1985-1988 in od 1996 dalje. Od 1984-1987 in od 1996 dalje je bil vodja raziskovalnega programa Oddelka za arheologijo. Bil jevodja projekta v okviru meddržavnega programa znanstvenega sodelovanja s Francijo Proteus.Je vodja projekta v okviru meddržavnega programa sodelovanja z Grčijo. Bil je član svetaomrežja PACT pri Svetu Evrope od 10090-1002. Nacionalni koordinator evropskega programaCOST G2 (PASTA) je od 1994. Bil je član nacionalnega sveta HESP (OSI) od 1993 dopreoblikovanja. Je vodja Centra za historično antropologijo in član senata Fakultete zapodiplomski humanistični študij (Institutum studiorum humanitatis) v Ljubljani. Bil je gostujočisodelavec CNRS leta 1994 in gostujoči profesor na Univerzi Pariz 1 v letih 1992, 1994/1995 do1996/1997 in 1998/1999. V letih 1985-1988 je bil glavni in odgovorni urednik glasilaSlovenskega arheološkega društva Arheo.

Ukvarja se s problemi rimske arheologije, poselitveno in prostorsko arheologijo, posebej zantičnimi krajinami, ideološkim kontekstom arheoloških razlag in z novimi raziskovalnimitehnikami.

Glavna dela: Možnosti študija poselitve v arheologiji, Arheo 15 (posebna številka), Ljubljana1997, 90 str.; Defining the economic space of a typical Iron Age hillfort. Rodik, Yugoslavia, v:J. Bintliff et al., Conceptual issues in environmental archaeology, Edinburgh 1988; The 302mm foot measure on Salamis?, Dialogues d'histoire ancienne 19/2, 1993, 9-27; Down to themilimeter - GIS in metrological study of ancient land divisions, v: The use of GIS in the studyof Ancient landscapes and features related to ancient land use (ur. J. Peterson, B. Slapšak, Z.Stančič), COST G2, Evropska komisija, Luxemburg 1998, 105-110 (soavtor Z. Stančič);Archaeology and the contemporary myths of the past, Yornal of European Archaeology 2,1993, 191-195.

Lit.: Enciklopedija Slovenije

Page 23: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 23 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Dr.Zoran STANČIČ

(Kranj, 13. 11. 1962)

Diplomiral je na Oddelku za geodezijo, Univerze v Ljubljani leta 1986 in postal mladiraziskovalec na Oddelku za arheologijo. Po uspešnem zagovoru magistrske naloge leta 1988 jenadaljeval z znanstvenoraziskovalnim delom in doktoriral leta 1992 na Fakulteti za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani.

Že na podiplomskem študiju se je strokovno izpopolnjeval leta 1989 na University ofArkansas, kjer je preživel 5 mesecev in na Delft University of Technology (NL) kjer je zNizozemsko državno štipendijo preživel leto dni.

Pedagoško je začel delati leta 1988 ko je bil izvoljen v naziv asistenta za predmet meritve, leta1994 pa je bil izvoljen za docenta za kvantifikativne metode v arheologiji. V šolskem letu1992-1993 je bil dva semestra gostujoči predavatelj na Univerzi v Readingu (UK). V šolskemletu 1997-1998 pa je bil gostujoči docent na Universita di Trieste, Italia.. V šolskem letu 1997-1998 in 1998-1999 je gostujoči profesor na Universite de Paris I, Sorbonne-Pantheon (FR). NaOddelku za arheologijo Univerze v Ljubljani kot docent predava o prostorskih analizah varheologiji že od leta 1994 naprej. Na Oddelku za geodezijo pa predmet Daljinsko zaznavanježe četrto leto zapored.Poleg navedenega je predaval še na številnih drugih univerzah terštevilnih znanstvenih in strokovnih srečanjih doma in v tujini. Bil je mentor petimdiplomantom in pri dveh magisterijih.

Je avtor in soavtor več kot 100 mednarodnih in domačih znanstvenih in strokovnih člankov.

Strokovno deluje kot urednik oziroma član naslednjih uredniških odborov :

Arheo, revija Slovenskega arheološkega društva, Archaeological Computing Newsletter,Oxford,Geografski zbornik - Acta Geographica, Slovenska Akademija znanosti in umetnosti,

Evolutions – sourednik mednarodne elektronske revije, Geografski informacijski sistemiv Sloveniji 1992 – sourednik zbornika, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1993-1994- sourednik zbornika, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995-1996, ZRC SAZU,Ljubljana, 1996 - sourednik zbornika, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1997-1998,ZRC SAZU, Ljubljana, 1998 - sourednik zbornika.

Je član poklicnih združenj:član upravnega odbora Computer Applications in Archaeology,generalni sekretar komisije IV pri International Union for the Prehistoric and ProtohistoricSciences, član World Archaological Congress in

član European Association of Archaeologists.

Od leta 1993 sem zaposlen na ZRC SAZU. Od leta 1994 sem vodja Prostorskoinformacijskeenote pri ZRC SAZU.

Glavna dela: Gaffney V. and Stančič Z., GIS application to regional analysis: the case study ofthe island of Hvar, Znanstveni institut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1991 (ponatis 1996);Stančič Z in Gaffney V. 1991 Napovedovanje preteklosti – uporaba GIS v arheološki študiji

Page 24: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 24 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

otoka Hvara, Znanstveni institut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1991; Lock G. and Stančič Z.(eds.), The Archaeology and Geographic Information Systems: A European Perspective, Taylor& Francis, London, 1995;Kvamme K., Ostir K., Stančič Z. in Šumrada R., Geografskiinformacijski sistemi, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1997; Stančič Z.,Vujnović N., Kirigin B., Podobnikar T., The archaeological heritage of the island of Brač,British Archjaeological Reports International Series, Oxford, v pripravi.

Dr. France STARE

(Šmartno pri Litiji, 13. 4. 1924 Ljubljana, 18. 8. 1974)

Poleg študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je absolviral 4 semestre(1945-1947), je na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisal zgodovino umetnosti in arheologijo.Iz arheologije je diplomiral leta 1948 in doktoriral 1952 Z disertacijo Prazgodovinske Vače. Podiplomi je najprej postal honorarni uslužbenec na SAZU (1948), nato honorarni kustos vMestnem muzeju v Ljubljani (1950-1953). Od 1949-1955 je bil asistent, od 1955-1970 docentza prazgodovinsko arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov zadnji naslov je bilvišji znanstveni sodelavec. Od 1968-1969 je bil honorarni predavatelj na Univerzi v Zagrebu.Razen pedagoškemu delu na Univerzi se je posvečal predvsem raziskavam prazgodovinskihkovinskodobnih kultur v Sloveniji in na Balkanu. Poudarek njegove metode je na uvajanjutipologije kot osnovnem kriteriju pri obravnavi materialne kulture, obenem pa na umetnostno-zgodovinski interpretaciji le-te.

Glavna dela: Vače, Arheološki katalogi Slovenije 1, 1955; Prazgodovinske kovinske posode izSlovenije, v: Zbornik Filozofske fakultete 2, 1955; Etruščani in jugovzhodni predalpski prostor,Razprave SAZU I/9, 3, 1975.

Bibl.: Bibliografija Franceta Stareta v: France Stare, Dobova, Posavski muzej Brežice (Knjiga2), 1975, 9-11 (uredil M. Guštin).

Vesna SVETLIČIČ-TURK, univ. dipl. arheologinja

(Koper, 14. 3. 1996)

Diplomirala je leta 1998 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta1999 je zaposlena v knjižnici Oddelka za arheologijo. Ukvarja se z analizopoznoprazgodovinskih drobnih najdb, predvsem keramičnega gradiva.

Glavno delo: Sermin - prazgodovinske drobne najdbe v J. Horvat, Sermin, Opera InstitutiArchaeologici Sloveniae 3, 1997, 31-56, 113-116.

Page 25: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 25 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Dr. Jaroslav ŠAŠEL

(Šmarje pri Jelšah, 21. 1. 1924 Ljubljana, 25. 3. 1988)

Diplomiral je leta 1950 (arheologija in stara zgodovina) na Filozofski fakulteti v Ljubljani indoktoriral 1969. Delal je kot asistent v Arheološkem seminarju (1951-1961), nato pa do smrti vSekciji za arheologijo, ki je kasneje postala Inštitut za arheologijo SAZU in nazadnje Inštitut vokviru ZRC SAZU, njegov zadnji naslov je bil znanstveni svetnik. Izpopolnjeval se je naUniverzi v Gradcu in na Ecole Francaise d"Athenes v Atenah, dve študijski leti je prebil vPrincetonu, New Jersey, ZDA na The Institute for Advanced Study (1969-1970 in 1981-82).

Pri svojem delu se je osredotočil predvsem na epigrafiko, onomastiko, komentiranje historičnihbesedil in drugih literarnih virov, vojaško-politično zgodovino in upravo na Balkanu. Sodelovalje pri končni redakciji leksikona Arheološka najdišča Slovenije in za delo, skupaj s sodelavci,leta 1977 prejel Kidričevo nagrado. V letih 1972-1981 je urejal glasilo Arheološki vestnik. Za3. zvezek Inscriptiones Latinae je leta 1988 prejel Kidričevo nagrado. Bil je redni članNemškega arheološkega inštituta, častni član Deputazione di storia patria per le Venezie vBenetkah, zunanji član Centra za epigrafiku i numizmatiku v Beogradu, dopisni članAvstrijskega arheološkega inštituta, častni član Society of Antiquaries član Consiglio degliStudiosi del Centro Italiano per 1 Archeologia e la Storia Antica Giovanni Gozzadini` vBologni in dopisni član SAZU.

Glavna dela: Inscriptiones Latinae quae in Iugoslavia inter annos ... repertae et editae sunt, v 3zvezkih: Situla 5, 1963, Situla 19, 1978 in Situla 25, 1986 (skupaj z A. Šašel); Claustra AlpiumIuliarum I, Katalogi in monografije 5, Ljubljana 1971; Opera selecta, Situla 30, 1992.

Lit.; Letopis SAZU 38, 1985. 70-71.

Dr. Marija ŠTEFANČIČ

(Ljubljana, 17. 6. 1945)

Študirala je v Ljubljani na Oddelku za biologijo, Biotehniške fakultete. Leta 1969 jediplomirala. Na Oddelku za biologijo je tudi zaposlena od leta 1970. Leta 1978 je magistrirala,leta 1982 pa doktorirala z disertacijo "Antropološka analiza starohrvaškega grobišča Nin-Ždrijac v luči naselitve Slovanov na Balkanski polotok ". Leta 1983 je bila habilitirana vdocentko. Leta 1988 je bila izvoljena v naziv izredna profesorica za področje antropologije.Predava predmete fizične antropologije študentom biologije, Pedagoške fakultete in Filozofskefakultete. Za študente arheologije pogodbeno predava predmet Paleoantropologija odšol.l.1989/90 dalje. Sodeluje pri dveh podiplomskih študijih. V podiplomskem študiju biologijepredava predmet Izbrana poglavja iz fizične antropologije. V medfakultetnem študijuantropologije pa temeljni predmet Fizična antropologija in izbirna predmeta Historičnaantropologija in Biološka variabilnost človeških populacij. Je članica mednarodnihantropoloških mednarodnih združenj (EAA - European Anthropological Association in IAHB -

Page 26: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 26 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

International Association of Human Biologists ), ter domačih (DAS : Društvo antropologovSlovenije, SAD - Slovensko arheološko društvo, SGD - Slovensko genetsko društvo in DBS -Društvo biologov Slovenije ). Bibliografija tiskanih del obsega 62 enot: 42 znanstvenihčlankov, 8 strokovnih del in 12 poljudno znanstvenih prispevkov.

Glavna dela: Anthropological analysis of the Old Chroat necropolis Nin-Ždrijac in reference tothe Slav setlement in the Balcans. Zbornik nar.Muz. V Praze, Rada B, vol. 43, 1987, 131-139;Ranosrednjevekovni skeleti nekropole Sv. Erazmo kod Ohrida, Etnoantropološki problemi-Monografije, Knjiga 5, Odeljenje za etnologiju Filozofskog fakulteta, Beograd 1988, 163 str.;Antropološka obdelava zgodnjesrednjeveških okostij iz grobišča Nin-Ždijac (SevernaDalmacija ), Arheološki vestnik 46, 1995, 291-325; Fifty two years of secular trend inLjubljana school children. V: Bodzár É.B. in Susanne C. (ed.), Secular growth changes inEurope, Eötvös University Press, Budapest 1998, 281-295 (skupaj s Tomazzo_ravnik T.); Alongitudinal observation of growth and body composition in a sample of 10 to 14 year oldchildren from Ljubljana, Acta Medica Auxologica 30, 1998, 161-167 (skupaj s Tomazzo-Ravnik T.).

Dr. Ljubinka TERŽAN

(Maribor, 25. 7. 1947)

Diplomirala je leta 1971, magistrirala 1976 in doktorirala 1986 na Oddelku za arheologijoFilozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1972 je bila izvoljena za asistentko, l. 1988 za docentko,l. 1991 za izredno in leta 1994 za redno profesorico za prazgodovinsko arheologijo kovinskihobdobij na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete. Hkrati je bila v l. 1988 izvoljena zaprofesorico na Svobodni univerzi v Berlinu. V letih 1988 - 89 je bila tudi predstojnica Oddelka.Leta 1991 je prejela nagrado Kidričevega sklada, leta 1998 nagrado Arheološkega društvaSlovenije.

Pri svojem delu se je osredotočila predvsem na raziskave pozne bronaste in železne dobe. Zmetodo strukturalne analize zaključenih komparabilnih celot je razvila poseben postopek zaproučevanje socialne razslojenosti prazgodovinskih družbenih skupnosti in njihovihmedsebojnih odnosov. Sodelovala in vodila je številne znanstveno-raziskovalne naloge terarheološka izkopavanja.

Glavna dela: Certoška fibula, Arheološki vestnik 27, 1976; Most na Soči (S. Lucia) II,Katalogi in monografije 23/1-2, 1984-85 (skupaj s F. L. Schiavo in N. Trampuž-Orel); Starejšaželezna doba na Slovenskem Štajerskem, Katalogi in monografije 25, 1989; Depojske inposamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem, Katalogi in monografije29-30, Ljubljana 1995-1996 (skupaj s sodelavci).

Page 27: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 27 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Dr. Željko TOMIČIĆ

( Požega, 11. VI. 1942)

Diplomiral je leta 1965 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Zagrebu. Doktoriral jeleta 1990 s temo " Arheološka slika medrečja Mure, Donave in Save v luči materialnih ostalinbelobrdskega kulturnega kompleksa, ravno tako na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultetev Zagrebu. Od 1965 do 1970 je bil kustos v Mestnem muzeju Varaždin, od 1972 do 1985 je bilv.d.ravnatelja v Muzeju Međimurja v Čakovcu. Od 1986 je zaposlen v Inštitutu za arheologijo vZagrebu (IARH), najprej kot asistent, dalje kot znanstveni sodelavec, od leta 1995 pa kot višjiznanstveni sodelavec in ravnatelj ustanove. Je direktor znanstvenega programa stalneraziskovalne dejavnosti IARH in vodja znanstvene teme Srednjeveška arheološka dediščinakontinentalne Hrvaške (VI.-XVII.stoletje), oziroma vodja hrvaške skupine arheologov v sklopumednarodnega projekta Hrvaške in Slovenije - Sistem srednjeveških utrdb med Krko in Kolpo.Predvsem se ukvarja z arheološkim raziskovanjem obdobja cesarja Justinjana I. na vzhodnijadranski obali, hrvaškega zgodnjega srednjega veka (interakcije Frankov, Avarov, Slovanov,Hrvatov), genezo in kontinuiteto belobrdske kulture, poznosrednjeveško arheološko dediščinocerkvenih redov (templarji in ivanovci) ter z utrjenimi plemiškimi gradovi (Vrbovec, Krapina,Ivanec). Predava arheologijo srednjeveškega obdobja na podiplomskem študiju na Oddelku zaarheologijo Filozofske fakultete v Zagrebu, je vodja skupine Hrvaška arheološka dediščina vsklopu Hrvaških študij (Studia Croatica). Od leta 1996 na Oddelku za arheologijo Filozofskefakultete v Ljubljani predava kot izredni gostujoči profesor predmet Arheologija zgodnjegasrednjega veka. Je vodja arheoloških raziskovanj pri šestdesetih arheoloških izkopavanjih. Jeavtor nekaj sto izvirnih in strokovnih del, dveh monografij, oziroma soavtor devetih knjig.

Glavna dela: Prilog istraživanju kronologije srednjevjekovnog groblja na položaju Lijeva barau Vukovaru. Hommage à Vukovar, Starohrvatska prosvjeta 20, 1990/1992; Prilog istraživanjukronologije srednjevjekovnog groblja na groblju Ptuj-Grad. Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva, 1993; Zvonimirovo i Josipovo groblje starohrvatskogdoba u Virovitičkoj-podravskoj županiji, 1997; Le Traccie dellaRiconquista Giustinianea sullaCosta dell Adriatico orientale, Acta XIII. Congressus Internationalis Archaeologiae ChristianaeII, 1998; Archäologische Zeugnisse der Karolinger in den von Kroaten besiedelten Gebieten,Hortus Artium Mediaevalium 3, 1997; Jarhundertalte Grenzgebiet zwichen dem Westen unddem Osten Europas. Festungen der Ritterorden im Mittelalterlichen Kroatien, Hortus ArtiumMediaevalium 4, 1998.

Alfred TRENZ, univ. dipl. arheolog

(Novo mesto, 18. 12. 1954)

Diplomiral je leta 1985 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Najprej jebil začasno zaposlen kot kustos-arheolog v Posavskem muzeju v Brežicah (1985), nato (1986)kot strokovni ta,jnik na Inštitutu za prava starega Orienta na SAZU. Na Oddelku za arheologijoFilozofske fakultete je bil zaposlen kot bibliotekar v letih 1987-1992.

Glavno delo: Prazgodovinske najdbe iz Velikega Kamna, Posavski muzej Brežice (Knjiga 7),

Page 28: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 28 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

1985.

Dr. Ivan TURK

(Ljubljana, 31. 3. 1946)

Diplomiral je leta 1971 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od 1971 do1975 je služboval kot bibliotekar na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete. Od 1976 jebil strokovni sodelavec Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra pri SAZU vLjubljani.Leta 1996 je doktoriral in 1. II. 1997 je pri isti ustanovi pridobil naziv asistent zdoktoratom.

Glavna dela: Divje babe I - Poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov vpaleolitski arheologiji. I. Določljivi skeletni ostanki jamskega medveda, Arheološki vestnik 39,1988 (skupaj z J. Dirjecem); Divje babe I - Novo paleolitsko najdišče in skupinsko grobiščejamskega medveda. Poskus tafonomske analize na podlagi vzorcev iz dveh sedimentnih inarheoloških kompleksov, Arheološki vestnik 39, 1988 (skupaj z M. Culiberg, J. Dirjecem);Fosfati in tanatomasa v sedimentih iz jame Divje babe I, Acta Carsologica 17, 1989 (skupaj zJ. Dirjecem, J. Kogovšek, A. Kranjcem); Moustérienska “koščena piščal” in druge najdbe izdivjih bab I v Sloveniji, Opera instituti archaeologici Sloveniae 2, 1997 (urednik in avtor večihprispevkov).

Lit.: Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenorazikovalnega centra SAZU, 2. knj.,1976-1985, Ljubljana 1988; Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenorazikovalnegacentra SAZU, 3. knj., 1986-1995, Ljubljana 1998.

Mag. Peter TURK

(Šempeter pri Gorici, 28. 8. 1965)

Diplomiral je leta 1990 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je leta1994 tudi magistriral z nalogo "Depo iz Mušje jame pri Škocjanu. Od leta 1992 je asistent pripredmetu Prazgodovinska arheologija- kovinska obdobja pri red.prof.dr.Ljubinki Teržan naOddelku za arheologijo

Filozofske fakultete v Ljubljani.

Ukvarja se s problematiko depojskih najdb pozne bronaste dobe v srednjeevropskem inmediteranskem prostoru, v okviru skupnega oddelčnega raziskovalnega projekta Regionalnividiki kulture pa z raziskavami poznoprazgodovinskih gradišč na Krasu. V letih 1997-1999vodi obširna zaščitna izkopavanja prazgodovinske in poznoantične-zgodnjesrednjeveškenaselbine v Dragomlju.

Page 29: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 29 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Glavna dela: Datacija poznobronastodobnih depojev, v: B.Teržan (ed.), Depojske inposamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem II, Katalogi inmonografije 30, 1996, 89-124; Poznobronastodobne vrbovolistne sulične osti, Ptujski zbornik6, 1996, 73-84; Das Depot eines Bronzegießers aus Slowenien - Opfer oder Materialllager, v:A. & B. Hänsel, Gaben an die Götter. Schätze der Bronzezeit Europas, Berlin 1997, 49-52.

Dr. Nataša VIDIC-JAECKS

( Ljubljana, 20. 5. 1959)

Leta 1989 je pridobila naslov magistre geologije na Univerzi v Ljubljani, leta 1994 pa zzagovorom naloge z naslovom " Pedogenesis and soil-age relationships of soils on glacialoutwash terraces in the Ljubljana Basin" naslov doktorica geoloških znanosti na University ofColorado, Boulder, Colorado, ZDA. Od leta 1984 je zaposlena na Oddelku za agronomijoBiotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1995 je bila habilitirana v docentko zaPedologijo z osnovami geologije. Na Oddelku za agronomijo in krajinsko arhitekturo predavaosnove geologije v okviru predmeta Pedologija z osnovami geologije, na Oddelku za geologijopredmet Pedologija, na Oddelku za arheologijo pa pogodbeno od leta 1998 pedologijo v okvirupredmeta Naravoslovje.

Je članica Slovenskega pedološkega in geološkega društva, Soil Society of America,Geological Society of America in American Geophysical Union. Med študijem v ZDA jeprejela več študentskih nagrad (Dean's Small Grant, University of Colorado, 1991, 1992, UnionPacific Award, 1992, Zena Hunter Andrews Award, 1993). Njena bibliografija obsega 7znanstvenih člankov, 9 tiskanih publikacij, številne referate na mednarodnih sestankih inkongresih, avtorstvo številnih listov Osnovne pedološke karte Slovenije v merilu 1:25000,učbenike in študijske materiale za predmete, ki jih predava, prevode strokovnih publikacij terpoljudne članke in je na voljo v vzajemni bazi COBISS-a.

Glavna dela: Soil-age relationships and age correlations: Examples from the chronosequencein the Ljubljana Basin, Slovenia, Catena, 34, 113-130; Ates of soil development of thechronosequence in the Ljubljana Basin, Slovenia, Geoderma, 76, 1997 35-64 (soavtor F.Lobnik,); A soil plant pollution case study in an industrial area in Slovenia, v : D. C. Adriano,Zueng-Sang Chen and Shang-Shyng Yang, Eds., Biogeochemistry of Trace Elements,Environmental Geochemistry and Health, Vol. 16, 1994, 287-300 (soavtorji F. Lobnik, M.Zupan, V. Hudnik).

Dr. Verena Vidrih-Perko

(Čehovin pri Štanjelu na Krasu, 23. 11. 1952)

Page 30: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 30 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je na Oddelku za arheologijo 1977 diplomiralapri prof.dr.J.Kastelicu, kasneje kot mlada raziskovalka doktorirala leta 1994 priprof.dr.B.Slapšaku s temo Poznoantične amfore Slovenije. Znanje muzeologije je pridobivalain dopolnjevala na mednarodni muzeološki šoli ISSOM v Brnu in s štipendijo P. Gettyja vmuzejih ZDA.

Službovala na gimnaziji v Kamniku, Mestnem muzeju v Ljubljani, trenutno višja kustodinja vGorenjskem muzeju v Kranju. Pri predmetu Rimska arheologija pogodbeno sodeluje od časaspecialističnega študija, sedaj kot asistentka pri prof. Slapšaku.

Je članica mednarodnega društva RCRF za preučevanje rimske keramike s sedežem v Švici,aktivna članica mednarodnega muzeološkega društva ICOM.

Glavnina dela posvečena preučevanju rimske keramike, večina prispevkov predstavljena namednarodnih kongresih RCRF, ter muzejskemu delu.

Glavna dela: Afriška sigilata v Emoni, Arheološki vestnik 44, 1992; Rimskodobna keramika znajdišča Ajdovščina na Rodiku, Arheološki vestnik 47, 1996; La ceramica tardoantica di AdPirum, Acta RCRF 31/32, 1992; Spätantike keramische Funde aus Piran, Acta RCRF 34,Abingdon 1994; Some Late Roman Ceramic Finds from The Slovenian Karst Region, ActaRCRF 35, Abingdon 1997; Roman Amphorae: recovered in Slovenia, Acta of the SymposiumLife of the Average Roman, Minneapolis-St-Paul, 1997 (v tisku).

Dr. Zdenko VINSKI

(Zagreb, 3. 5. 1913 - Zagreb, 12. 10. 1996)

Študiral je od 1932-1937 na Filozofski fakulteti na Dunaju, kjer je leta 1937 tudi doktoriral zdisertacijo Die südslawische Grossfamilie in ihrer Beziehung zum asiatischen Grossraum.Služboval je v Arheološkem muzeju v Zagrebu (1945-1979), njegov zadnji naslov jeznanstveni svetnik. Na Filozofski fakulteti Sveučilišta v Zagrebu je bil habilitiran v docenta leta1954 in je tam predaval zgodnjesrednjeveško arheologijo do leta 1961. Isti predmet je predavalna Filozofski fakulteti v Ljubljani (1967-1971), od leta 1969 kot honorarni redni profesor zaarheologijo zgodnjega srednjega veka. Bil je dopisni član JAZU (Zagreb), Nemškegaarheološkega inštituta (Berlin) in Avstrijskega arheološkega inštituta (Dunaj). Bibliografijatiskanih del znaša 92 enot. L. 1989 je prejel hrvaško republiška nagrado za življenjsko delo.

Glavna dela: Arheološki spomenici velike seobe naroda u Srijemu, Situla 2, 1954; Rani srednjivijek u Jugoslaviji od 400. do 800. godine, Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 3. ser. 5,1971; Kasnoantički starosjedioci u salonitanskoj regiji, Vjesnik za arheologiju i historijudalmatinsku 69, 1974; Zu karolingischen Schwertfunden aus Jugoslawien, Jahrbuch desRömisch-Germanischen Zentralmuseums 30, 1983.

Lit.: K. Simoni: Zdenko Vinski, posvečeno šezdeset i petoj godišnjici života, Vjesnik

Page 31: Zbornik Ob 80-Letnici FF - Oddelek Za Arheologijo

4/30/13 6:32 PMZbornik ob 80-letnici FF - Oddelek za arheologijo

Page 31 of 31http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html

Arheološkog muzeja u Zagrebu, 3. ser., 12-13, Zagreb 1979-1980, IX-XV z bibliografijo); D.Jelovina: Zdenko Vinski uz 75. godišnjicu života i 50. godišnjicu rada u struci, Starohrvatskaprosvjeta, 3, ser. 17, 19787, 9-15.

Stran je postavil Primož Jakopin 16. septembra 1999; nazadnje je bila spremenjena isti dan. Mnenja in pripombeprosim sporočite tukaj.

Naslov: http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/arheolog.html Obiskov po 16.9.99