Zbornik ob 50-letnici delovanja vrtca na Pušči

Download Zbornik ob 50-letnici delovanja vrtca na Pušči

Post on 23-Mar-2016

235 views

Category:

Documents

10 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Vrtec Murska Sobota izdaja zbornik ob 50-letnici delovanaj vrtca na Pui s prispevki posameznikov, ki so na kakren koli nain pripomogli k pisanju 50 letne zgodbe o trudu, uspehu in razvoju na podroju predolske vzgoje.

TRANSCRIPT

  • Zbornik ob 50-letnici delovanja vrtca na Pui

    1962 - 2012

  • Zbornik ob 50-letnici

    delovanja

    vrtca na Pui

    Pua, oktober 2012

  • 4

    TRUD, USPEH, RAZVOJ

    Zbornik ob 50-letnici delovanja vrtca na Pui

    Urednik: Aljoa Ruda

    Uredniki odbor: Joefa Bai, Bernadka Mari, Renata Forjani , Vera Flisar, Mira

    Vohar

    Jezikovni pregled: Samanta Baranja

    Oblikovanje: Aljoa Ruda

    Izdajatelj: Vrtec Murska Sobota

    Tisk: DADO TISK, Vlado Plantari s.p., Preihova ul. 11, 9000 Murska Sobota

    Naklada: 300

    Leto izida: 2012

    CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 373.23/.24(497.4Pua)(091)(082) TRUD, uspeh, razvoj : zbornik ob 50-letnici delovanja vrtca na Pui / [urednik Aljoa Ruda]. - Murska Sobota : Vrtec, 2012 ISBN 978-961-269-811-9 1. Ruda, Aljoa 2. Vrtec (Murska Sobota). Enota Romano (Pua) 263601664

  • 5

    Kazalo

    Urednikov uvodnik 6

    Pie se leto

    Prvi romski vrtec v Sloveniji in takratni Jugoslaviji 10

    Spomini o vrtcu 17

    Moji mladostni spomini na veliko ivljenjsko odloitev 19

    Govori se o razvoju

    Prehojena pot 22

    50 let enote vrtca Romano Puapomembna edukacijska vrednota 24

    Ob 50-letnici vrtca na Pui 26

    Ob 50. obletnici vrtca Romano na Pui 28

    Pogled nazaj 30

    Spomini 32

    Spomini in razmiljanja 34

    Sprva se je zdelo tako drugae, a vendar tako podobno 36

    Vloga svetovalnega dela pri vkljuevanju otrok Romov v vrtec na Pui 38

    Moji spomini na vrtec, kot otroka, stara in funkcionarja 40

    Vrtec danes

    Vrtec na Pui danes 42

    Ko priakovanje postane lepo in nastaja zadovoljstvo, uspeh 44

    Vloga svetovalnega delavca v okviru projekta 46

    Moji spomini na vrtec 50

    Zgodba o vrtcu, glavi, srcu, zabavi in e em 52

    Bere se o uspehih

    Prispevki, lanki in objave o vrtcu v medijih 56 - 67

    Brska se po arhivih in spominu

    Shranjeni zapisi o vrtcu, pesmice, vloge, pisma 70 - 79

    Iz knjige vtisov 81 - 87

    Objave s spletne strani Vrtca Murska Sobota 89 - 93

    Vrtec danes

    Vrtec na Pui danes 44

    Ko priakovanje postane lepo in nastaja zadovoljstvo, uspeh 46

    Projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer ivijo predstavniki romske skupnosti 48

    Moji spomini na vrtec 52

    Zgodba o vrtcu, glavi, srcu, zabavi in e em 54

    Bere se o uspehih

    Prispevki, lanki in objave o vrtcu v medijih 58 - 69

    Brska se po arhivu in spominu

    Shranjeni zapisi o vrtcu, pesmice, vloge, pisma 72 - 81

    Iz knjige vtisov 83 - 89

    Objave s spletne strani Vrtca Murska Sobota 91 - 95

  • 6

    Urednikov uvodnik

    asovne prelomnice spodbudijo loveka in njegov interes, da se ozre v zgodovino z namenom, da bi prihodnost slonela na trdnih temeljih. Zaetki delovanja vrtca na Pui segajo v leto 1956, ko se je skupina prosvetnih delavcev na obmoju Murske Sobote pogovarjala, dogovar-jala in snovala nart o izgradnji vrtca, ki bo otrokom Romov iz naselja Pua nudil organizirano predolsko vzgojo. Priela se je izgradnja vrtca na Pui, ki je svoja vrata odprl leta 1962 in sprejel 21 predolskih otrok iz naselja. To je bil velik korak na podro ju vkljuevanja Romov v izobraevanje na slovenskih tleh. Takratni vrtec je bil prvi v Sloveniji in takratni Jugoslaviji, edini, ki je bil namensko zgrajen za zgo-dnje vkljuevanje Romov v organizirano predolsko vzgojo in posledino s tem v proces integracije irega drubenega okolja.

    Pol stoletja dela na podroju predolske vzgoje in odpravljanja socialnih neenakosti, boja proti diskriminaciji in drubeni odbojnosti ter vzgajanja v strpnem in pripravljenem okolju, opisuje plemenito delo in pot polno truda, uspeha in razvoja. Temu v namen je oblikovan tudi zbornik, ki ob zlatem jubileju s svojo barvito vsebino, v strnjeni obliki, predstavlja 18. 250 dni sree, smeha, solz, veselja, alosti, uspeha, truda in predvsem ponosa.

    Ideja o zborniku je nastala ob prebiranju zapisov, gradiv in fotografij iz arhiva o vrtcu na Pui. Pogovori o bogatih izkunjah in doivetjih, ki so jim bile pria vzgojiteljice, so e dodatno okrepile vsebino in odebelile rdeo nit nastalega zbornika. Zbornik je razdeljen na tiri pomem-bna poglavja, in sicer:

    Pie se leto, ki je namenjeno zaetkom vzpostavljanja in organizacije dela v vrtcu;

    Govori se o razvoju, ki vkljuuje prispevke ravnateljev, vzgojiteljic, upana in ostalih zunanjih strokovnih sodelavcev in

    strokovnjakov s podroja predolske vzgoje;

    o aktualnem ivljenju in delu v vrtcu na Pui v zadnjih treh letih si lahko preberete v poglavju Vrtec danes;

    proti koncu zbornika boste zasledili poglavji Bere se o uspehih in Brska se po arhivu in spominih obe pogla-

    vji vsebujeta zanimive publicistine lanke e iz leta 1964, stare dopise in izvleke iz kronike ter knjige vtisov.

    Vsem, ki so pripomogli k nastanku tega zbornika, se iskreno zahvaljujem za strokovno pomo in svetovanje.

    Stari kitajski rek pravi:

    e planira leto dni vnaprej, zasadi ri,

    e planira deset let vnaprej, zasadi drevo,

    e planira petdeset let vnaprej, izobrazi otroke.

    Aljoa Ruda, urednik

  • 7

  • pie se leto...

  • 10

    1962 prvi montani vrtec na Pui

    Prvi romski vrtec v Sloveniji in takratni

    Jugoslaviji

    Prve pobude za vrtec so se zaele e leta 1956, ko so na razirjeni seji obinskega odbora SZDL (Socialistina zveza delovnega ljudstva) Murska Sobota prisostvovali tudi Romi in predlagali ustanovitev posebnega vrtca za romske otroke. Deloval naj bi v prostorih zadrunega doma ernelavci. Krajani so to prepreili in v prazne prostore vselili stranko.

    ivljenje Romov je bilo zelo slabo. Najslabe razmere so bile v strnjenem naselju Pua. To slabo stanje je narekovalo, da je bilo potrebno nekaj narediti.

    Leta 1961 je na pobudo Sveta za varstvo druine pri socialnem skrbstvu Obine Murska Sobo-ta bil sprejet sklep, da se zgradi montani vrtec na Pui. lanica Sveta sem bila tudi jaz. Z gra-dnjo vrtca se je strinjal Oddelek za drubene dejavnosti, ki jo je tudi financiral. Ideja je imela tudi politino podporo, posebno s strani SZDL. Naelnica, gospa tefka Brglez, se je pri tem projektu zelo angairala.

    Projektant in graditelj vrtca je bilo domae podjetje Lesna predelava Murska Sobota. Direktor podjetja je bil gospod Jauovec, ki je izdelal nart. Zgrajena je bila skromna lesena baraka. Nadzor nad gradnjo je imel gospod Cifer, uslubenec socialnega skrbstva. Sama sem bila zadolena za organizacijo vzgojnega dela in opremo vrtca. V okviru finannih sredstev mi je naroilnice izstavljala uslubenka socialnega skrbstva, gospa Marjeta Balako, poroena Gor-jan. Z njo, kot naelnico je bilo sodelovanje zelo dobro, zato je bilo delo tudi laje.

    Postavitev vrtca in nabavo opreme je v celoti financirala Obina Murska Sobota. To je stalo okrog 3.200.000 dinarjev.

    Zgradba je bila torej montana, namensko grajena, imela pa je slabo izolacijo. Poleti so bili prostori prevroi, pozimi pa nas je zeblo. V stavbi so bili naslednji prostori: igralnica, kuhinja, umivalnica in garderoba skupaj, sanitarije in prostor za zaposlene. V umivalnici so bili name-eni trije umivalniki za odrasle osebe. V sanitarijah sta bili dve stranini koljki, tudi ti za odrasle osebe. Imeli smo samo hladno vodo. V samem zaetku tudi vodovod ni deloval, zato sva s sodelavko prinaali vodo iz naselja od druine Pestner.

  • 11

    Igralnica je bila velika in svetla. Opremo in igrae smo kupili v Zagrebu (Didakta). Igra je bilo sora-zmerno dovolj, premalo je bilo slikanic in instrumentov za glasbeno vzgojo. Kuhinja je bila primer-na, opremilo jo je podjetje Lesna predelava Murska Sobota, ki je prevzelo tudi patronat nad vrt-cem. Opremo kuhinje so podarili.

    Okolica ni bila urejena. Teren je bil mehak, zato je bilo igranje zunaj onemogoeno e ob manjem

    deju.

    Teava je bila tudi pri kadru, zato sem se odloila, da sprejmem delovno mesto vzgojiteljice. Izkori-stila sem prilonost, da bi tudi sama delala z Romi in za Rome. e nekaj asa pred odprtjem vrtca sem iskala monosti kako navezati stike z romskimi druinami. Povezala sem se z brigadirjema, ki sta bila leta 1960 v IX. Pomurski brigadi tefan Cvetko v Belem bregu v Srbiji. V tej brigadi sem bila namestnica komandanta. Brigadirja sta bila Evgen Pestner in Laci Baranja, slednji kot namestnik komandirja.

    Pomagala sta mi navezovati stike z Romi. Bili so zaprta skupnost. Tuje osebe so bile nezaelene. Ko so zagledali neznanca, so se skrili po kolibah.

    Prihajala sem v naselje, spoznavala ljudi, sestavljala seznam otrok za skupino in se seznanjala s pereo problematiko. Od vsega tega je bila odvisna organizacija dela.

    Zanimivost je bila tudi ta, da smo pri opremljanju vrtca nabavili tudi obleko. V zaetku smo imeli spodnje majice, abice, igralno obleko (igralne hlae in srajko iz flanele), trenirke, copate in gumi-jaste kornje. Velik poudarek je bil na sanitarno-higienskih pripomokih (milo, razna razkuila, DDT praek, sirupi za revesne parazite in tudi druga zdravila, ki jih je predpisal zdravnik).

    Zaposleni sva bili dve delavki, ob meni e Vikica erpnjak, ki je skrbela za higieno, pozimi za ogre-vanje in pripravljanje malice. Priskoila je na pomo tudi pri varstvu otrok, ko sem odhajala v nase-lje po otroke, ki niso prili v vrtec.

    Obutke, ki sem jih doivljala pred odprtjem vrtca, je teko opisati. Z delom smo zaeli 19. novem-bra 1962. Bilo je malo otrok, prvi dan je prilo 14. Ta dan nas je obiskala predsednica Sveta za var-stvo druine. Kraji as se je zadrala pri nas in nam zaelela uspeno delo. Bilo je precej joka, zunaj pred oknom pa so bili stari in spremljali nae delo. Umiti, obleeni v vrtevska oblaila so bili otroci prikupni in starem ve.

    tab brigade (Laci Baranja je levo spredaj v prvi vrsti)

  • 12

    Stari v zaetku niso hoteli pripeljati otrok v vrtec. Veliko zadrkov so imeli ravno oni. Vrtec so sprejemali z velikim nezaupanjem. Zelo pogosto sem hodila v naselje, se z njimi pogovarjala in jih preprievala, naj poljejo otroke v vrtec. Spremljale so me tudi psovke. Vztrajala sem, zbira-la otroke od hie do hie in jih vodila v vrtec. Stari so se zelo pogosto pritoevali, da se otroci pretepajo med seboj. To je povzroalo tudi hude prepire med stari. Strah jih je bilo tudi, da jim otrok ne bi odpeljali.

    Pisali so tudi v Titov kabinet, da jim hoemo odvzeti otroke, kjer so se na to tudi odzvali. Odgo-vorila jim je obina.

    Interes starev za vrtec se je obasno zmanjal. Spet so bili potrebni pogosteji obiski naselja, pogovori in vzpodbude, da so otroke bolj redno poiljali v vrtec.

    Interes starev za vrtec se je obasno zmanjal. Spet so bili potrebni pogosteji obiski naselja, pogovori in vzpodbude, da so otroke bolj redno poiljali v vrtec.

    Otroci so se v vrtcu e dobro poutili, bili so na toplem. Aktivnosti otrok so bile kratkotrajne, hitro so se naveliali in silili nazaj v prostost, ki so je bili vajeni. Po nekaj mesecih je bilo obisko-vanje vrtca bolje, eprav so prihajali umazani, uivi, raztrgani, nekateri tudi brez evljev. Noge so imeli povite v krpe.

    Najveja teava je bilo sporazumevanje, slovenskega jezika niso razumeli. Le ena deklica je obvladala nekaj narenih besed. Moje besede je prevajala ostalim otrokom v njihov jezik. Pomagala sem si z gibi, mimiko. Pokazala sem jim predmete, jih poimenovala, besede smo ve-krat ponovili. Reagirali so poasi in zaeli poimenovati igrae in druge predmete v igralnici in okolju. Vse to je terjalo veliko napora od otrok in mene. Bili so tudi vzgojno zanemarjeni. est-letni otrok je bil na stopnji triletnika. Niso znali rokovati npr. s svinnikom, barvicami, saj doma niso imeli potrebnih vzpodbud. Vrtec je bil odprt od 7. do 12. ure. Vmes smo imeli tudi malico. Mlene jedi so slabo sprejemali. Postopoma smo se navajali na hrano. Teko je najti besede, s katerimi bi opisala vse, kar smo doivljali.

    Leta 1963 je bilo uspeno tudi letovanje na morju. eprav zelo teko, sem stare prepriala, da smo skupinici otrok omogoili bivanje v koloniji v Baki. Vendar so imeli nekateri zadrke e zadnji dan. Materialne stroke, kakor tudi nabavo oblail, je kril Svet za varstvo druine. Ta je dejansko omogoil otrokom brezplano letovanje na morju (10 otrok od 21, ostali stari pa so otroke poskrili). V koloniji so bili vodljivi, dobro so se poutili med drugimi otroki. Izboljali so tudi znanje slovenskega jezika.

    1963 - vonja s olnom v Baki

    1963 - skupina otrok v koloniji na otoku KrkuBaka

  • 13

    V prvem olskem letu 1962-63 je bilo torej vpisanih 21 otrok in sicer:

    *Napisala sem seznam otrok zaradi priimkov, ker so si Romi spreminjali priimke po uglednih osebah v obini, pozneje pa tudi iz ire okolice.

    Tudi Romi so se zaeli sezonsko zaposlovati v Avstriji, vendar so avstrijski delodajalci imeli nekatere teave (izostanki z dela, slabi uspehi pri delu, konflikti). Naslednje leto so na Zavodu za zaposlovanje s seznamov izbrisali tiste, ki so povzroali teave. Tudi zaradi tega so nekateri spremenili priimek. Otroci, ki so v olskem letu 1963-64 obiskovali olo, so se vraali v vrtec, kjer so delali domae naloge. Potrebovali so vzpodbudo in nadzor za bolji uspeh in obisk ole.

    17. oktobra 1965 je bil ustanovljen olski oddelek za pisanje domaih nalog. V sobici oz. garderobi zaposlenih, ki je merila 12 m2, se je dnevno zvrstilo preko 40 olarjev, ki pa razen pisanja domaih nalog niso bili deleni nobenih drugih dejavnosti, ker prostor tega ni dopual, za to delo je bila na novo zaposlena ena oseba. To je bila gospa Mojca Jezerek, ki pa je leta 1972 na poti v slu-bo tragino preminula v prometni nesrei.

    V letu 1970 je prilo do dozidave, pridobili smo dve uilnici. V naslednjem letu so zaeli delovati 3 oddelki olskega varstva. Do leta 1974 so bili ti oddelki pod upravo vrtca Murska Sobota. 1. februarja 1974 so se na osnovi dogovora z ustanoviteljem odcepili od vrtca in se prikljuili k Osnovni oli II Murska Sobota.

    Sama sem obiskovala naselje e vedno zelo pogosto in se z Romi veliko pogovarjala. Vedno sem najprej prisluhnila njihovim tea-vam in potrebam, potem sem skuala pomagati pri reevanju marsikatere njihove stiske. Nujna je bila navezava stikov z instituci-jami za reitev gotove problematike (Rdei kri, Zdravstveni dom, Socialno skrbstvo, delovne organizacije, ). S takno obliko dela sem si pridobivala njihovo zaupanje.

    Vlado BARANJA

    Franc HORVAT

    Ignac HORVAT

    Evgen HORVAT

    Evgen HORVAT

    Joek HORVAT

    Vlado HORVAT

    Drago HORVAT

    Darko HORVAT

    Anica HORVAT

    Tatjana HORVAT

    Ljubica HORVAT

    Sonja HORVAT

    Bojana KOKA

    Vesna BARANJA

    Bojan PESTER

    Drago PESTNER

    Prva skupina malih Romov na obisku v vrtcu v ulici tefana Kovaa M. Sobota ob pustovanju leta 1963 (prva zgoraj levo upravnica vrtca gospa Pepca Zonik, v sredini

    vzgojiteljica Vera in Vikica erpnjak pri spremstvu).

  • 14

    V zaetku je bilo torej opravljenega ve dela s stari, saj je bilo nujno realizacijo njihovih

    obljub vzpodbujati, voditi in spremljati in s...

Recommended

View more >