Bilten ob 30 letnici šole

Download Bilten ob 30 letnici šole

Post on 22-Mar-2016

217 views

Category:

Documents

2 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Bilten ob 30 letnici O Milana utaria

TRANSCRIPT

<ul><li><p> OsnOvna Ola Milana utariA let30</p><p>BILTEN OB 30-LETNICI</p><p>19802010</p><p>ljubljana, OktOber 2010</p></li><li><p>bilten Ob 30-letnici</p></li><li><p>3 OsnOvna Ola Milana utariA let30</p><p>OLA PRAZNUJE</p><p>Ko zjutraj vstanemin v olo hitim,mi ni ni teko</p><p>in se zelo veselim.</p><p>S soolci sedimo,se tiho uimo,</p><p>da dobre ocenena koncu dobimo.</p><p>Zdaj ola praznujein z njo mi vsi,na njeni tortici</p><p>pa kar 30 svek gori.</p><p>elimo ji vse najbolje,naj e dolgo stoji</p><p>in e mnogo uencevveliko novega naui.</p><p>Alja ibert, 4. b (2009/10)</p><p>Nekomu se zdi 30 let veliko, drugemu spet ne.Ne glede na to, ali se Vam to zdi veliko ali malo,</p><p>smo utarii v teh 30 letih veliko dosegli in dale prili,</p><p>zato naj danes objame preteklost z lepimi spominiin prihodnost z novimi radostnimi priakovanji.</p><p>(K. Gibran)</p></li><li><p>bilten Ob 30-letnici</p></li><li><p>5 OsnOvna Ola Milana utariA let30</p><p>VSEBINA</p><p>Nagovor ravnateljice7</p><p>Spomini nekdanjih ravnateljev</p><p>8</p><p>Milan uteri</p><p>14</p><p>tevilni pregled skozi as</p><p>16</p><p>Naa ola skozi as iz olske kronike</p><p>18</p><p>Na oli vseh 30 let</p><p>36</p><p>Naa ola skozi oi, spomine in razmiljanja razlinih generacij</p><p>40</p></li><li><p>bilten Ob 30-letnici</p></li><li><p>7 OsnOvna Ola Milana utariA let30</p><p>NAGOVOR RAVNATELJICE </p><p>Dobro se spominjam dne, ko sem se s programom dela in vizijo ra-zvoja ole kot kandidatka predstavljala za ravnateljico Osnovne ole Milana utaria uiteljskemu zboru, svetu starev in svetu ole. Ni-sem vedela, ali sem na pravi poti. Ko me je minister dr. Zgaga imeno-val za ravnateljico ole, sem bila postavljena pred novo preizkunjo: ali bom zmogla opraviti delo, ki je pred mano, kako bom sodelovala z uitelji in ostalimi zaposlenimi, z uenci ter s stari. S 1. julijem 1999 sem priela z delom na delovnem mestu ravnateljice. </p><p>Ob vseh pedagokih in administrativnih opravilih, ki jih je nujno potrebno opraviti, mi ostajajo v spominu dogodki, ki niso neposre-dno vezani na pouk, na reformo osnovnoolskega izobraevanja, na obasne stike z inpektorji, ampak dogodki, za katere menim, da so pomembni tako za zaposlene na oli, za uence in stare. Vsakoletni sprejem prvoolcev, na katerega se pripravimo e v mesecu juniju, in slovo od osmoolcev (v zadnjih letih devetoolcev) pustita v meni veli-ko ustvenega naboja in vzpodbud za e bolje delo v prihodnosti. Ve-sela sem rezultatov, ki jih dosegajo uenci, vesela sem pripravljenosti naih uencev in uenk, da priskoijo skupaj s svojimi stari na pomo pri vseh ponujenih humanitarnih akcijah. V zadnjih letih smo se nava-dili na vsakoletne kulturne uitke, ki jih kot muzikal ali prilonostno prireditev pripravijo nai uenci skupaj z mentoricami in mentorji. S ponosom opazujem nae uence na prireditvi ob podeljevanju nagrad Zaupajmo v lastno ustvarjalnost v okviru Mestne obine Ljubljana, saj posegamo po najvijih priznanjih v okviru mesta in tudi drave. Pri neformalnem druenju naih uencev izven ole in v naselju jih je lepo sliati, ko reejo Mi, utarii!.</p><p>Pot, ki so jo moji predhodniki zartali v 90 letih z eljo, da bi vzgojili vedoeljne, solidarne, tovarike uence, skupaj s kolektivom Osnovne ole Milana utaria e danes uresniujemo.</p><p>Tako, draga ola: Vse najbolje v elji, da bi se po tvojih hodnikih sprehajalo im ve zadovoljnih, veselih in srenih otrok!</p><p> Ravnateljica Irena Kodri</p></li><li><p>8bilten Ob 30-letnici</p><p>SPOMINI NEKDANJIH RAVNATELJEV</p><p>Od ustanovitve do danes je olo vodilo kar nekaj ravnateljic in ravnateljev. Vodstvo se je v tem asu zamenjalo estkrat in vedno znova uspeno oprav ljajo svojo nalogo.</p><p>Ravnateljice in ravnatelji na Osnovni oli Milana utaria po letih</p><p> Ime in priimek Zaetek Konec tevilo let ravnateljice oz. ravnate ravnate ravnate ravnatelja ljevanja ljevanja ljevanja</p><p> Marjan Stopar 1980/81 1982/83 3</p><p> Lia Cerovek 1983/84 1987/88 5</p><p> Joica Nikoli 1988/89 1988/89 1</p><p> Anton Grosek 1989/90 1997/99 10</p><p> Majda Dolinar1 1999/00 1999/00 1</p><p> Irena Kodri2 2000/01 e traja 10</p><p>V SPOMINU JIM JE OSTALO </p><p>MARJAN STOPAR</p><p>odlobo Obine Beigrad sem bil 1. aprila 1980 imenovan za prvega ravnatelja Osnovne ole Milana utaria. Takrat je bila ola e v izgrad nji. Spominjam se, da je bila glavna olska zgradba e pod </p><p>streho, telo vad nica pa e ne.Moja naloga je bila takrat kar obsena: pospeiti izgradnjo e nedokon-</p><p>ane ole in predvsem v jeseni 1980 organizirati redni pouk. eprav sem bil do 1. septembra 1980 na oli zaposlen sam, moram priznati, da so mi pri marsikaterem delu med letnimi poitnicami pomagali tako pedagoki </p><p>1 Majda Dolinar je bila eno olsko leto v. d. ravnatelja.2 Irena Kodri e opravlja funkcijo ravnateljice na oli.</p><p>Z</p></li><li><p>9 OsnOvna Ola Milana utariA let30</p><p>kot drugi delavci in posamezni krajani ter uenci. Kot primer naj povem, da mi je uenka sedmega razreda iz O Franceta Bevka, ime ji je bilo Aja, iz stanovanjskih blokov prinaala sezname otrok, ki naj bi hodili na nao olo. Najve otrok je na olo prilo iz osnovnih ol Mirana Jarca in France-ta Bevka, sicer pa so stanovali predvsem v naselju BS3. Tudi naselje je bilo novo in vanj so se naselile druine iz ve kot trideset ljubljanskih in drugih olskih okoliev. Lahko smo priakovali pestre navade dela in najrazlinej-e zahteve tako otrok kot starev. Zanimivo je bilo, da smo imeli manji vpis v sedmi in osmi razred (po dva oddelka), v prvi in drugi razred pa se je vpisalo po est oddelkov uenk in uencev. To je pomenilo, da smo imeli v prvem razredu prvo leto kar okoli 180 uenk in uencev, podobno pa je bilo tudi v drugem razredu. Torej je bila ola e prvo leto premajhna in po treh letih smo dobili prizidek.</p><p>tevilo uencev in oddelkov kot tudi predpisani predmetnik so mi na-rekovali profile potrebnih pedagokih in drugih delavcev ole. Na javni razpis se je prijavilo zadostno tevilo kvalitetnih delavcev. Z njimi sem se pogovarjal v pisarni krajevne skupnosti, na klopci v parku, uitelja fizike in tehnine vzgoje Alea itnika pa sem obiskal kar v vojanici JLA v Pivki, kjer je takrat sluil vojaki rok.</p><p>Marjan Stopar je bil prvi ravnatelj Osnovne ole Milana utaria (vir: osebni arhiv).</p></li><li><p>10</p><p>bilten Ob 30-letnici</p><p>Jeseni 1980 smo prieli s poukom v estindvajsetih unih oddelkih in desetih oddelkih podaljanega bivanja. Uenci so dobivali malico in kosilo. Delo na oli je poasi, a vztrajno dobivalo vse veji pomen.</p><p>Vesel sem, da je nekaj delavcev, ki so prili pred tridesetimi leti, e da-nes na oli. Bili so najmlaji in vzljubili so olo, uence in stare. estitam jim za opravljeno delo. estitam tudi ostalim delavcem ole z eljo, da bi e naprej dosegali lepe rezultate, skrbeli za olo in predvsem nudili mladim rodovom veliko dobrih, novih spoznanj in znanj.</p><p> Marjan Stopar, prvi ravnatelj O Milana utaria</p><p>LIA CEROVEK</p><p>obro se spominjam. Bil je prvi september leta 1980, ko smo v lepi novi oli sprejeli prve uence. Uenci in uitelji smo zvedavo gle-dali lepo urejene uilnice, hodnike, vsepovsod je bilo utiti vonj po </p><p>sveem, po novem.Svojo poklicno pot sem na oli priela kot pomonica ravnatelja. Na </p><p>razredni stopnji je bilo veliko uencev, soseska je bila polna mladih druin, zatorej se ni bilo uditi, da je bila ola e ez nekaj let pretesna. Ko so uen-ci razredne stopnje prehajali na predmetno stopnjo, se je to tudi pokazalo. Zgraditi je bilo potrebno prizidek, ki je reil takratno prostorsko zagato.</p><p>Vsakdanje ivljenje na oli je prinaalo mnogo prijetnih doivljajev, se-veda so bili med njimi tudi kakni neprijetni. Bistrost uencev je uiteljski kolektiv pridno usmerjal uence je vkljueval v razline interesne dejav-nosti. Uenci so s svojimi uitelji ponesli dobro ime ole, saj so s sodelo-vanjem na razlinih tekmovanjih dosegali spodbudne rezultate. Spomnim se naih mladih zgodovinarjev s svojo mentorico, mladih likovnikov, ki so s svojo mentorico dosegli celo mednarodne uspehe, pa literarne kroke, mlade folkloriste in lepe doseke na telesnovzgojnih tekmovanjih in e in e. Naj mi uitelji ne zamerijo, ker nisem natela vseh uspehov, ki jih je bilo ve, kajti spomin marsikdaj zbledi. </p><p>In esa se e spominjam? Zadnjega olskega dne naih prvih uencev, ki so olo obiskovali celih osem let. Slovo je bilo res ganljivo. Tudi solze so nam polzele po licih.</p><p>Naj povem, da sem ob podpori uiteljskega kolektiva marsikdaj s po-nosom predstavljala olo in se vsem, ki so takrat bili na oli, z uenci vred, za to zahvaljujem. Ne bi pa mogla mimo nae kuhinje in njenega osebja, kjer so skrbeli za res dobro poutje vseh naih elodkov.</p><p>D</p></li><li><p>11</p><p> OsnOvna Ola Milana utariA let30Ob pomembni obletnici elim prav vsem predvsem dobrega poutja v </p><p>tem hramu uenosti, ki naj mu sledi e dolga uspena pot. Naj zakljuim z besedami neznanega avtorja, ki so se izkazale v obdobju mojega delo vanja na oli za zelo veljavne:</p><p>IVLJENJE JE KOT MATEMATIKA:veselje seteva,alost odteva,</p><p>prijateljstvo mnoi,ljubezen deli.</p><p> Pa sreno! Lia Cerovek</p><p>JOICA NIKOLI</p><p>aj ne morem verjeti, da je minilo e toliko let. Zdi se mi, da sem se pred komaj nekaj leti sprehajala z mojo herko v voziku okoli ole, ki je bila e v izgradnji in v kateri sem potem preivela petindvajset </p><p>let. Pa je res. Ta moja hi ima e svojo herko, ki je la jeseni v olo. as res neusmiljeno bei in sama sem e pet let v pokoju. </p><p>Dolgo sem delala v vodstvu ole. To je bilo v obdobju, ko nas je bilo veliko ve, kot vas je danes ve kot tiso otrok, sto in ve delavcev, dve izmeni pouka od 7.30 do 19.00 ... Vsega tega ni bilo lahko obvladati, delati po volji im ve uencev, starev in sodelavcev. Pa sem kljub mnogim te-kim dnem vztrajala tirinajst let. </p><p>Kot anglistka ne morem iz svoje koe: You can not forget but you must know how to forgive. e ti to uspeva v ivljenju zasebnem in poslovnem je vse laje. </p><p>Ob koncu elim vsem, ki se e trudite, veliko delovnih uspehov in oseb-ne sree, pa veliko otrok v oli, da bo za vse dovolj dela.</p><p> Sreno. Joica Nikoli</p><p>S</p></li><li><p>12</p><p>bilten Ob 30-letnici</p><p>ANTON GROSEK</p><p>potovani uenke in uenci ter stari, dragi uiteljski zbor in sodelavci O Milana utaria, spotovana </p><p>gospa ravnateljica Irena Kodri!Z veseljem se spominjam lepega obdobja od 1989 do 1999!To so bila leta, ki jih je zaznamovala osamosvojitev nae domovi-</p><p>ne in leta, ko smo uitelji, strokovni sodelavci ole ter stari O Milana utar ia z aktivnim sodelovanjem z Zavodom za olstvo in s Pedagoko fakul teto postavili temelje stalnemu posodabljanju unega in vzgojnega procesa v lui uenevih potreb, drubenih ciljev in uiteljeve strokovne avtonomije.</p><p>Spominjam se, kako ste z veseljem tevilne profesorice in profesorji ter sodelavci ole nadaljevali tudij na Pedagoki in drugih fakultetah in kako ste nova znanja prenaali v vsakdanje delo tudi v okviru projekta Drugae v drugano olo.</p><p>Spominjam se, kako ste bili odlini mentorji uencem pri raziskovalnih nalogah, tako na podroju druboslovja kot naravoslovja, saj so bile mno-ge raziskovalne naloge izjemno bogate in kvalitetne, primerljive z diplom-skimi nalogami.</p><p>Spominjam se, kako so uenci posvojili olo, ko so z velikimi tiskanimi rkami napisali na steno telovadnice napis TO JE NAA OLA! To misel smo takoj zautili kot geslo nae ole, saj je dobra ola tista ola, ki jo utijo kot svojo tako uenci kot uitelji in sodelavci ole.</p><p>Sreen sem, ker vem, da svoje dobro srce in bogato znanje razdajate vsako leto znova in znova novim in novim generacijam uencev, ki se z veseljem vpiejo na svojo olo. In e posebej vesel sem, e se uenci po zakljuku osnovne ole vpiejo na Gimnazijo Joeta Plenika Ljubljana, ki jo vodim od tedaj, ko sem zakljuil delo ravnatelja na O Milana utaria.</p><p>Ob prazniku Vam vsem iskreno elim lepo praznovanje in e veliko veselja in uspehov pri uenju, pouevanju in delu ter vodenju ole!</p><p> Anton Grosek</p><p>S</p></li><li><p>13</p><p> OsnOvna Ola Milana utariA let30MAJDA DOLINAR</p><p>rvega julija 1999 smo ostali brez ravnatelja, saj je dotedanji ravna-telj e odel na novo delovno mesto, na razpisu pa novega nismo izbrali. Z Manico tok sva pripravili vse za novo olsko leto z upa-</p><p>njem, da bo zadeva kratko trajala. A je poteklo kar celo leto, uitelji so da-jali vtis, da se jim nikamor ne mudi. Po etrtem razpisu smo dobili novo ravnateljico.</p><p>ola je tudi v tem asu dobro delala, uitelji so nama stali ob strani, program smo v celoti izvedli in olo z novimi uspehi in realiziranimi investi-cijami predali prvega julija leta 2000.</p><p>Delo z naimi uitelji je bilo prijetno, a me kljub temu ni zamikalo po-stati ravnateljica, saj med mojimi profesionalnimi eljami te nikoli ni bilo.</p><p> Majda Dolinar</p><p>P</p></li><li><p>14</p><p>bilten Ob 30-letnici</p><p>MILAN UTERI</p><p>V olskem venamenskem prostoru visi velika fotografija mladenia, za katerega zna vsak prvoolec povedati, da je to Milan uteri. Kdo je bil pravzaprav ta fant, igar ime se je s poimenovanjem ole zago tovo e bolj vtisnilo v zgodovino?</p><p>Milan uteri se je rodil se je leta 1920 v Gradcu v Beli krajini, e od otrokih let pa je s stari ivel za Beigradom, na Vodovodni cesti 55. Bil je edini otrok v druini.</p><p>Po naravi je bil miren, skromen, mnogokrat celo mole fant, ki pa je e zgodaj zael brati knjige. e posebej so ga zanimale oetove z revolu-cionarno vsebino1. Po konani osnovni oli se je vpisal na srednjo glasbe-no olo, kjer je zael igrati violino, kasneje e kitaro. S svojimi prijatelji je </p><p>1 Iz pisma Franca Kelviarja o Milanu uteriu leta 1962.</p><p>Milan uteri (na fotografiji zadaj) s prijateljem Petrom Madnaem na izletu v Makedoniji.</p></li><li><p>15</p><p> OsnOvna Ola Milana utariA let30ustanovil glasbeno skupino, s katero so nastopali na kulturnoprosvetnih prireditvah beigrajskega kulturnega drutva Vzajemnost, ki je bilo ustanov ljeno leta 1939. Milan je bil tajnik drutva.</p><p>Pozimi leta 1940 naj bi z Vzajemnostjo zaigrali Cankarjevega Hlapca Jerneja, vendar jim je to, malo pred nastopom, prepreila tedanja policija. Od decembra 1940 do februarja 1941 je na Viru pri Domalah pomagal pouevati mladino ples. Ob vraanju v Ljubljano je z vlaka pogosto me-tal letake s komunistino in napredno vsebino. S pouevanjem je moral prenehati, ko je nek asopis o Milanovem prijatelju zapisal, da hodi na Vir skupaj z Milanom pohujevat mladino.</p><p>V zaetku marca 1941 je jugoslovanska policija vdrla v prostore Vza-jemnosti in zaplenila knjinico, arhiv in seznam lanstva. Odtlej je policija e bolj dosledno zasledovala lane drutva in druge komuniste. Toda to ni prepreilo sestajanja drutva, saj njihovo delovanje ni bilo prepovedano. Ko je druga svetovna vojna zajela tudi tedanjo dravo, je Milan e vedno obiskoval srednjo olo. Takoj po zaetku vojne je v oli zael zbirati mladin-ce v SKOJ in OF, poueval jih je o poloaju in jih pripravljal na oboroeno vstajo. Do napada Nemije na Sovjetsko zvezo se je drutvo redno sesta-jalo, po napadu pa so se morali najbolj zavzeti komunisti, med katerimi je bil tudi Milan, umakniti v ilegalo. Decembra 1941, ko je na ulici streljal na nekega italijanskega vojaka, mu je bila italijanska vojska za petami in ga takoj aretirala. Zaprli so ga, muili in izpraevali, vendar ni niesar izdal. 2. 2. 1942 ga je italijansko vojako sodie obsodilo na smrt. Ustreljen je bil pet dni kasneje v Gramozni jami kot prvi talec, ki ga je obsodilo vojako sodie. </p></li><li><p>16</p><p>bilten Ob 30-letnici</p><p>TEVILNI PREGLED SKOZI AS</p><p>tevilo uencev, oddelkov in zaposlenih na oli je nihalo od njenega zaetka do danes. Z zaetnih ve kot eststo uencev, ki so bili razporejeni v estindvajset oddelkov je tevilo hitro naraalo prvih est let, ko je v olskem letu 1986/87 doseglo najveje tevilo uencev na oli do sedaj. Prihodnje leto pa e najveje tevilo oddelkov (...</p></li></ul>

Recommended

View more >