brošura vrtca sončni žarek
DESCRIPTION
Online pdf / flash različica naše brošure za šolsko leto 2011/2012TRANSCRIPT
HIMNA VRTCA
»SONČNI ŢAREK«
Vsako jutro, vsak dan, vsak od nas je nasmejan,
V »Sončni ţarek« pridemo, tu zaklade odkrivamo.
Vstopi v igro še ti, bodimo prijatelji,
naj odmeva iz srca pesem razigrana vsa.
Sončni ţarki to smo mi!
Sončni ţarki to smo mi!
V svojem ţarku hodimo in se Soncu bliţamo
Sonce toplo greje nas, to je dragi Jezus naš.
Ko se radi imamo mi On med nami zaţivi,
to prijateljstvo tako vedno trajno ostalo bo.
Sončni ţarki to smo mi!
Sončni ţarki to smo mi!
Rastemo, delamo, jutri v svet odidemo
V srcu pa ponesemo ţarek in resnico to:
svet lahko se spremeni, če se z ljubeznijo gradi,
Jezus z nami bo gradil, lepši svet bo naredil.
Sončni ţarki to smo mi!
Sončni ţarki to smo mi!
Letna brošura »Z roko v roki« je interno gradivo Vrtca Sončni ţarek.
VRTEC SONČNI ŢAREK
INTERNO GRADIVO
Z ROKO V ROKIZ ROKO V ROKI
2011/2012
Stran 2
Ţupnijski zavod sv. Jurija Stara Loka
Stara Loka 63
4220 Škofja Loka
Tel.: 04 5121206
dr. Alojz Snoj, direktor
Vrtec Sončni ţarek
Stara Loka 67
4220 Škofja Loka
tajništvo: Milena Kozjek
tel: (04) 512 60 00
fax: (04) 512 60 02
Transakcijski račun: SI56 24401 - 9004 - 539 - 753
Davčna številka: 68895305
e-pošta: [email protected]
spletna stran: www.soncnizarek.net
Vrtec Sončni ţarek
SoncnizarekSLO
_____________________________________________
*gradivo, ki je pred vami je le za interno uporabo
OSNOVNI PODATKIOSNOVNI PODATKI Stran 35
LJUBEZEN JE NAJVEČJA VREDNOTA
IN VELIKA SKRIVNOST
Chiara Lubich pravi: »Ljubiti je potrebno s posebno
ljubeznijo. Prav gotovo ne z ljubeznijo, ki je namenjena
zgolj lastnim druţinskim članom ali prijateljem, ampak
ljubezen do vseh, simpatičnih in nesimpatičnih,
revnih ali bogatih, majhnih in velikih,
do tistega iz tvoje domovine ali iz druge,
do prijateljev ali do sovraţnikov … Do vseh.
In ljubiti je potrebno PRVI, tako da začnemo MI,
ne da bi čakali, da bomo ljubljeni.
In ne ljubiti samo z besedami,
ampak konkretno,
z dejanji;
ljubiti se med seboj.
Če bomo tako delali, se bo
bratstvo med nami širilo,
cvetela bo vzajemnost,
dobrine bodo porazdeljene in
nad svetom bo lahko zasijala
mavrica miru.
To bo tisti svet, ki bo čez nekaj
let v rokah naših malčkov.«
MALA SKRIVNOST
Stran 34
ZGODBE IZ LONCA
Vsi otroci so ţe po naravi zelo radovedni, radi raziskujejo in
preko lastnih izkušenj odkrivajo svet. Z zgodbami iz lonca smo
jim pomagali vzgojno osebje in starši.
NAŠI PROJEKTI Stran 3
Dragi otroci, spoštovani starši!
Stara Loka ima bogato zgodovinsko preteklost. Stara Loka ni mesto, ne trg in ne vas, je starodaven kraj, središče praţupnije. Naselje je ţe vsaj od leta 1074 ţupnija, iz katere se je
odcepilo dvajset podruţnic, ki so postale samostojne ţupnije, med njimi leta 1804 tudi mestna ţupnija Loka. V dvajsetih letih 19. stoletja je Stara Loka postala dekanija za skoraj celotno
nekdanje freisinško ozemlje. V njej je bilo doma ali je delovalo veliko uglednih in zasluţnih moţ.
Ko sem koncem avgusta leta 2000 prišel za ţupnika v Staro loko, je bila farna cerkev sv. Jurija ravno prepleskana in tako vsa bleščeča v svoji lepoti, nekdaj imenitne zgradbe: staro ţupnišče,
kaplanija in druge pa vse razpokane in vlaţne. Razumel sem, da je potrebno ne le obnoviti
zunanjost teh zgradb, ampak jim dati tudi novo, času primerno vsebino. Ker ţivimo v času hude krize duhovnih in moralnih vrednot in je vzgojno delo zelo oteţeno in problematično, sem začutil,
da moramo nekaj narediti prav za vzgojo otrok in to ne le šolskih, ampak ţe v najneţnejših letih, ko so zanjo najbolj dojemljivi.
Zaradi velikega števila otrok je bila potreba po vrtcu velika in tako smo ţe leta 2003 v ta
namen preuredili spodnje prostore novega ţupnišča. Skromnega prostora je bilo le za dva oddelka. Leta 2007 smo zanje zgradili tudi novo športno dvorano, ki je zelo pomembna za oblikovanje
otrokove vsestransko pozitivne osebnosti, pri oblikovanju sloga ţivljenja, ki zahteva osebno
zavzetost in se zaveda vrednosti svojega telesa. To je čudovit druţitveni prostor za gibanje telesa in gibanje duha, ki nam pomaga pri oblikovanju novega človeka.
V preteklem letu pa je bila stiska s prostori za najmlajše v Škofji Loki ţe tako velika, da smo se po skrbnem premisleku odločili, da jim namenimo nove prostore veroučnih učilnic nekdanje
kaplanije, novo ţupnišče pa bomo po preselitvi lahko celotno preuredili v veroučne prostore. Novi
prostori so bili preurejeni po najzahtevnejših standardih in zahtevah našega časa, z največjo mero ljubezni do naših otrok, skromni in obenem zelo lepi. V njih se bodo vaši otroci nedvomno zelo
dobro počutili, saj jih naše vzgojno osebje sprejemajo z največjo ljubeznijo in potrpeţljivostjo in jih bodo vzgajale po najsodobnejših metodah pedagogike skupnosti, občestvenosti, vzajemnosti in
solidarnosti, ki so obenem najbolj človeške in hkrati najbolj evangeljske. Vzgajale bodo njihovo
vest in jih učile pravih odnosov
Pričujoča brošura vam predstavlja splošne podatke o našem vrtcu, vzgojnem osebju, interesnih
dejavnostih, projektih in načrtu vzgojno-izobraţevalnega dela ter vse tisto, kar je pomembno vedeti, ko vpišemo otroka v vrtec.
Iskreno dobrodošli v našem vrtcu!.
Alojz Snoj,
direktor ţupnijskega zavoda sv. Jurija
Na sliki: dr. Alojz Snoj, direktor zavoda in
gospa Slavi Snoj, strokovni vodja metodologije Pedagogike skupnosti
Stran 4
Sodobni svet je zapleten. Sredi njega pa stoji vaš in naš otrok, brezplačni dar iz
nebes, enkratno in neponovljivo bitje, ki stopa na začetek svoje
ţivljenjske poti. Kako mu pomagati in ga pripraviti na ţivljenje?
Vrtec Sončni ţarek skuša osvetliti pot našim novim generacijam in v središče
vzgojnega procesa postaviti človeka, da bo z veseljem to, kar je; da bo duhovno
bogat, trden in pokončen tudi takrat, ko je teţko.
Vzgojno prakso gradimo na
izkušnjah iz preteklosti, vendar trdno
zasidrani v sedanjosti in s
»pedagoško utopijo« zazrti v
prihodnost:
preteklost-sedanjost-prihodnost, en sam
čas. Tri dimenzije, ki jih ni mogoče
ločiti, ne da bi se zgradba časa zrušila.
Časa pa ni mogoče zaustaviti.
Vsak dan prinaša nekaj novega: bliskovit
znanstveno-tehničen napredek,
vedno nove vzgojne knjige, etični
relativizem, lestvica
vrednot, ki nam bega razum ...
Toda človek ostaja kljub
vsem spremembam in novostim enako
otrok kot je bil, nebogljen, ki v svet ne
more brez drugih.
Potrebni sta mu vzgoja in izobrazba.
VIZIJA VRTCA Stran 33
BELKA IN NOČKA
Prvo obdobje prilagajanja in
vključevanja otrok v vrtec je bilo za
nami. Otrokom smo ţeleli ponuditi
moţnost, da razvijajo in oblikujejo
lastno samopodobo, ţeleli smo jim
pomagati pri odkrivanju lastnih
sposobnosti.
Junakinji v tem projektu sta bili
simpatični kravici, ki so ju otroci
poimenovali Belka
in Nočka.
Tako so otroci
pridobivali izkušnje
in analizirali svoje
neposredno okolje z uporabo čutil. Odkrivali
so barve, oblike, karakteristike, orientacijo v
prostoru … Poistovetili so se lahko z eno ali
drugo kravico glede na njuno barvo,
premagovali svoje strahove in v polni
svobodi odkrivali sami sebe in druge.
NAŠI PROJEKTI
Stran 32
RESNICA VELJA VEČ KOT ZLATO
Vzgoja za vrednote: prosocialnost.
Skozi projekt smo odkrivali, kaj je
dobro in pravično in kako se
počutimo, če naredimo nekaj dobrega.
Razumevali in vrednotili smo
materialne in duhovne stvari.
Zgodba o Ani, Juriju in zlatem
prstanu, ki smo ga našli v ţem
lji, nas je peljala tako, da smo
lahko skupaj utemeljevali vred
note kot so: gostoljubnost, spre
jemanje drugega, drugačnega,
poštenost, resnicoljubnost, odnos
do osebne in tuje lastnine, odnos
do denarja, odnos do dela …
Dotaknili smo se tem o človekovih
pravicah in dolţnostih,
odgovornostih, otrokovih pravicah,
nalogah, opravilih.
Pustolovščina iskanja resnice nas je na
koncu leta pripeljala do naslova
Detektiv resnice, ki ga je prejel vsak
otrok iz rok škofjeloške policije.
NAŠI PROJEKTI Stran 5
Vrtec ţeli biti in postati svetel ţarek sonca, ki bo otrokom omogočil:
Ţivljenje - Ljubezen - Zorenje - Prihodnost - Večnost.
.
VIZIJA VRTCA
Stran 6
Ţivljenje in delo potekata v skladu z letnim delovnim načrtom in
letnim koledarjem. Tu so osnovni podatki o dogajanjih, ki so
povezani z vrtcem. Celotni letni koledar (letni delovni načrt
vrtca) je na spletni strani vrtca, tukaj pa so podani zgolj
osnovni datumi šolskega leta:
začetek pouka 1. september
svetovni dan otroka 3. okober
dan reformacije, vsi sveti 31 okt. - 1. november
jesenske počitnice 2. - 4. november
mednarodni dan otrokovih pravic 20. november
dan človekovih pravic 10. december
začetek zime 22. december
boţič 25. december
dan samostojnosti in enotnosti 26. december
novoletne počitnice 27 - 31. dec., 2. jan.
slovenski kulturni praznik 8. februar
zimske počitnice 20. - 24. februar
začetek pomladi in svetovni dan poezije 21. marec
materinski dan 25. marec
veliki petek in velikonočni ponedeljek 6. in 9. april
svetovni dan zemlje 22. april
dan upora proti okupatorju 27. april
prvomajske počitnice 27. april - 2. maj
praznik dela 1 - 2. maj
svetovni dan sonca 28. maj
mednarodni dan druţin 15. maj
svetovni dan za ureditev okolja 5. junij
zaključna prireditev malih maturantov maj
začetek poletja 21. junij
dan drţavnosti 25. junij
počitnice 26. junij do 31. avgust
* ob dnevih, ki so obarvani z oranţno barvo, je vrtec zaprt
LETNI KOLEDAR Stran 31
S O D E L O VA N J E S
S T A R Š I
prvi ponedeljek zapolnjen z drugimi stvarmi ali pa je takrat kakšen
praznik, se govorilne ure prestavijo na drugi ponedeljek v mesecu.
Na govorilne ure se starši prijavijo na seznam na vratih igralnice.
Svet staršev Svet staršev sestavlja po eden predstavnik iz vsake skupine, ki je
predlagan na roditeljskem sestanku.
Osebni pogovori z vzgojitelji
Osebni pogovori pri prihodu in odhodu otroka iz vrtca ter na
govorilnih urah.
Po elektronski pošti
Na naslov: [email protected]
Preko spletne strani
www.soncnizarek.net, (Starši lahko pridobite uporabniško ime in
geslo v pisarni vrtca oz. po elektronski pošti)
Preko oglasne deske
Vsako obvestilo za starše se nahaja tudi na oglasni deski, ki je nad
dvigalom v pritličju vrtca.
Po telefonu
PISARNA ……………………………………. +386 (04) 512 6000
VIJOLIČNA IN MODRA SKUPINA ………...+386 (0)40 826 011
ZELENA IN MARELIČNA SKUPINA ……...+386 (0)40 826 022
RUMENA IN ORANŢNA SKUPINA ……......+386 (0)40 826 033
Po sms-sporočilih
Vsa pomembna obvestila za starše starši prejmejo tudi po sms-
sporočilih.
Po predalčkih za pošto v garderobi
Obvestila, pisma, oglasne letake in podobno starši prejmejo
Stran 30
Sodelovanje med vrtcem in starši je pomemben vidik kakovostne
predšolske vzgoje, saj prav to sodelovanje veliko prispeva k
ustreznemu dopolnjevanju druţinske in institucionalne vzgoje.
Ustrezni komunikacijski pristopi so (po vrstnem redu):
1. pogovor z vzgojitelji
2. pogovor z vodjo vrtca
3. pogovor s svetovalno delavko
4. pogovor z ravnateljico
5. sestanek sveta staršev
6. pritoţbe.
FORMALNE OBLIKE KOMUNIKACIJE 1. sestanki s starši (roditeljski sestanki)
2. govorilne ure
NEFORMALNE OBLIKE 1. obvestila na oglasni deski
2. spletna stran (www.soncnizarek.net; facebook in twitter profil)
3. SMS obvestila
4. pogovor ob prihodu otroka v vrtec in odhodu domov
5. razna srečanja in izpopolnjevanja za starše
Sestanki s starši Organiziramo sestanke s starši, na katerih staršem predstavimo
novosti, programe, načrte in ideje za tekoče in prihodnje šolsko leto.
Na teh sestankih staršem predstavimo način delovanja vrtca, projekte
ter metodo izvajanja le-teh. Prav tako je vedno priloţnost za dialog
med starši in vzgojnim osebjem ter vodstvom vrtca. Datumi
sestankov s starši so zapisani tudi v letnem načrtu na spletni strani
vrtca.
Govorilne ure Govorilne ure so vsak prvi ponedeljek v mesecu. V primeru, da je
K O M U N I K A C I J A
USTANOVITELJ VRTCA
Vrtec Sončni ţarek je ustanovil Ţupnijski zavod sv. Jurija
Stara Loka 63, oktobra 2003.
STROKOVNI ORGANI VRTCA
Strokovni organi vrtca so: ravnatelj ali pedagoški vodja, vzgojiteljski zbor,
strokovni aktivi, zbor vzgojnega osebja.
SKUPNOST OTROK VRTCA
Otroci so organizirani v oddelčne skupnosti.
Prvo starostno obdobje: vijolična, modra in zelena skupina (~1-3 let).
Drugo starostno obdobje: marelična, oranţna in rumena skupina (~3-6 let).
DELOVNI ČAS: od 6.00 do 16.00 (10 ur)
LOKACIJA VRTCA
Vrtec se nahaja v srcu Stare Loke, v prostorih ţupnije Stara Loka.
Stran 7 ORGANIZACIJA VRTCA
Stran 8
* Dnevne dejavnosti so zastavljene okvirno, zaradi objektivnih razlogov se
lahko kakšna dejavnost tudi prestavi za kakšno minuto.
JasliJasli 6.00 – 7.45: pozdrav in sprejem otroka, svobodno vključevanje v igro (individualno ali z ostalimi otroki), kjer ima moţnost pridobivanja
izkušenj socialnih interakcij;
7.45 – 8.00: vsakodnevna rutina vzgoje za pridobivanje občutka za red in osebno higieno; 8.00 – 8.30: druţina skupine se zbere ob mizi pri zajtrku;
8.30 - 9.00 trenutek osebnega odnosa z otrokom med previjanjem in nego;
trenutek osebnega odnosa z otrokom ob igri in gibanju; 9.00 – 9.25: gradimo skupino: dragocena moţnost sobivanja, veselja, vedenja,
doţivljanja sebe in drugega;
9.25 – 9.45: trenutek druţinskega ozračja, ko si za mizo podelimo malico in ob tem sproščeno uţivamo;
9.45 – 10.40: spoznavanje novih stvari v naravi in druţbi, načrtovane
in organizirane dejavnosti v igralnici in na prostem; 10.40 – 10.55: navajanje na red, osebno higieno, priprava na kosilo;
10.55 – 11.25: kosilo;
11.25: previjanje, nega otroka; 11.50 – 14.00: počitek, spanje;
14.00 – 16.00: individualno prebujanje, previjanje, nega otroka,
popoldanska malica, igranje, druţenje z drugimi otroki, pridobivanje socialnih interakcij, odhod domov.
DNEVNE DEJAVNOSTI
VrtecVrtec 6.00 – 7.45: sprejem otrok, druţenje z drugimi otroki, pridobivanje socialnih interakcij,
individualne igre, igre po ţelji otrok;
7.45 – 8.00: pospravljanje igrač in urejanje igralnice, navajanje na red in osebno higieno, izvajanje nalog mojstrov sončkov, ki opravijo svoje zadolţitve;
8.00 – 8.45: zajtrk;
8.45 – 9.00: pospravljanje in osebna higiena 9.00 – 9.30: jutranji krog (otroci in vzgojitelji se zberejo v kotičku za komunikacijo,
da bi se pogovarjali in si pripovedovali osebne doţivljaje,
načrtujejo nadaljevanje projekta. Otroci poskušajo drug drugega poslušati in tako se med njimi ustvarja posebno ozračje pozitivnih medsebojnih odnosov).
Pregledajo tedenski, letni, mesečni koledar,
prisotnost otrok, vreme, razpoloţenje …; 9.30 – 10.30: vzgojno-izobraţevalni projekt; dejavnosti po urniku: športna abeceda,
glasbena doţivetja, folklora, angleščina;
10.30 – 11.30: sprehodi, igre na dvorišču; 11.30 – 12.00: skrb za osebno higieno, naloge mojstrov sončkov, medtem ostali otroci
čakajo v miru ob pripovedovanjih in pogovorih;
12.00 – 12.40: kosilo;
12.40 – 13.30: pospravljanje, osebna higiena, počitek, sproščanje, masaţa;
13.30 – 14.30: dejavnosti: kotički, telovadnica, balet;
14.30 – 15.00: popoldanska malica; 15.00 – 16.00: spontane igre, otroci urejajo prostore, sredstva in materiale, ki so jih
v času dnevnih dejavnosti uporabljali, dokončujejo svoje izdelke
… odhod domov.
DNEVNE DEJAVNOSTI Stran 9
Stran 10
V vseh teh letih našega obstoja je bil pomemben in dragocen vsak majhen in
velik napor v učenju, kako zgraditi naše medsebojne odnose, ki edini lahko
doprinesejo razvoju zdravega in prijetnega vzdušja.
»Vzgojitelj je nekdo, ki zaradi ljubezni služi in prvi korenito uresničuje to, v kar
verjame; konkretno pomaga, vliva zaupanje in verjame v pozitivno, ki je v
otroku; spoštuje njegovo svobodo, ne vsiljuje, ampak predlaga; se ne obotavlja
popraviti, ni ga strah resnice, ampak opominja umirjeno in nenavezano;
njegovo usmiljenje vse pokrije, vse pozabi po meri neizmerne božje ljubezni;
vedno vzgaja, v katerem koli okolju, z vedno novo in živo govorico ljubezni;
vedno se je pripravljen pogovarjati, pozoren je na nove vrednote, na znamenja
časa; zna iti proti toku z avtoriteto, ki izhaja iz zaupane mu naloge; zna živeti
tako, da lahko otrokom kot svojo ponovi tole zapoved:
»...ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.« (Jn 15, 12)
To je razgibana resničnost, vedno nova, ki ne pozna togih shem, ampak se
gradi in oblikuje vsak dan znova. Zagotovo je to težak ideal, skorajda
nedosegljiv,
a je lasten ljubezni, ki se nikoli ne konča.« Chiara Lubich
________________________________________________________________
ŠTUDIJSKO USPOSABLJANJE
Poleg obveznega strokovnega usposabljanja (seminarji, študijske skupine ...) ima
vzgojno osebje Vrtca Sončni ţarek še naslednje: - mesečna ponedeljkova delovna srečanja
- tedenska torkova srečanja za formacijo vzgojiteljev za Pedagogiko skupnosti - tedenska projektna srečanja
VZGOJNO OSEBJE Stran 27 … POD ISTO STREHO
Tretja stezica: VZGOJA ZA SAMOSTOJNOST,
ODKRIVANJE IN RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI IN
LASTNE IDENTITETE
Zmorem sam – veliko veljam. Naredim vse, kar zmorem.
Zadovoljen sem sam s seboj, ponosen sem na vsak nov korak,
radovedno iščem zaklade sveta, rastem.
Uspelo mi bo! Obujem se, oblečem se, slečem se. Obesim oblačila na
obešalnik. Umijem si roke in zobe. Znam uporabiti kahlico in stranišče. Prostor
ohranjam čist, prijeten in dostojen.
Sem Mojster sonček in pripravim pogrinjek za prijatelje. Sedim za mizo, jem
sam, pospravim za sabo. Zahvalim se za prejeto hrano in osebe, ki so jo
pripravile.
Kaj pa ko mi ne gre? Na pomoč! Ne bo mi uspelo! Prijatelj mi pomaga in jaz
pomagam prijatelju.
Postajam odgovoren. Kako? Vsaka stvar ima svoje mesto in vsako mesto ima
svojo stvar. Skrbim za vrtec, naš skupni dom in stvari v njem, ki mi pomagajo
pri delu in igri. Vse stvari mi sluţijo. Če jih z ljubeznijo uporabljam in
pospravljam, se mi zahvalijo.
In tako je res lepo bivati pod isto streho.
Stran 26 LEPO JE BIVATI ...
Vsak otrok gre po svoji poti celostne osebnostne rasti. Na tej poti ga v obdobju
bivanja v vrtcu vabimo na tri stezice. Tu se ne bo srečal le z znanjem,
vedenjem, idejami, odkritji, ki so koristna za obnašanje in spoštovanje
druţbenih pravil, saj ţelimo načela teh treh stezic ţiveti v polnem spoštovanju
otrokove avtonomije, osebne svobode in svobode drugega. To nam pomaga, da
svet okrog nas bolje razumemo, soustvarjamo, spoštujemo, v njem reagiramo in
ga razrešujemo.
Prva stezica: VZGOJA ZA KULTURO MEDSEBOJNIH
ODNOSOV
Kultura medsebojnih odnosov nam pomaga oblikovati osebno
identiteto in druţbeno občutljivost. V teh odnosih se
vzgojno osebje, otroci in starši sprejemamo in doţivljamo v
medsebojnem spoštovanju, vljudnosti, strpnosti, toleranci, empatiji in
dostojanstveni medsebojni komunikaciji. Govor je izraz kulture duha in izraz
ljubezni do materinega jezika in spoštovanja sogovornika.
Druga stezica: VZGOJA ZA OBLIKOVANJE POZITIVNE
SAMOPODOBE, PROSOCIALNEGA VEDENJA,
EMPATIJE, VZGOJA ZA PREMAGOVANJE TEŢAV.
Čustva ustvarjajo različne načine komunikacije. Omogočajo
mi, da bolje spoznam sebe in drugega. Pomembno je, da
spoznam lastna čustva, jih analiziram, vse dokler se ne počutim dobro sam s
seboj in z drugimi.
Vsak od nas je enkraten, edinstven in neponovljiv! Ko začutim lepoto osebne
resničnosti postajam svoboden, konstruktiven in odprt za srečevanje z
drugimi in drugačnimi. To ustvarja med nami ozračje zaupanja, upanja in
poglobljenih odnosov. Tako skupaj gradimo skupnost, narod, kulturo.
VZGOJNO OSEBJE
PETRA K.
ER
IKA
MOJ
CA N.
NA
TA
ŠA
MA
JA
GREGOR
TA
TJA
NA
KLEMEN
JAN
A
PO
LO
NA
PE
TR
A M
.
NA
TALIJA
ANDREJA P.
AN
DR
EJA
K.
DAMIJAN KATJA
ANDREJA M.
MIL
EN
A
MARC
EL
MO
JCA
P.
SLAVI
JAN
EZ
MA
RIJA
EM
AN
UEL
TIN
A
MARIJANA
Stran 12
VIJOLIČNA SKUPINA
V eseli in
I grivi smo mali sončki vaši.
J emo zdaj ţe sami,
O blači pa nas mami!
L epo, lepo se igramo,
I n se luštno imamo!
Č ebljamo, govorimo,
K o rasti vsi hitimo.
I n s sončnimi nasmehi vas vse razveselimo!
MODRA SKUPINA
Med zemljo in soncem
je modro nebo,
v svetlobi prekrasni se sveti lepo.
Mi korenjaki najmanjših skupin,
v modri se učimo ţivljenjskih vrlin.
Skupina je naša ţivahna tako,
da v očkih se sveti nam modro nebo.
Ţelja je naša, da srečni smo vsi,
zato pojemo, plešemo, igramo se mi.
V naši skupini prijatelji smo,
zato nam v ţivljenju laţje bo šlo.
ZELENA SKUPINA
»Rastemo, delamo, jutri v svet
odidemo ...« To za nas prav res
velja, pogumna smo skupinica.
Res prijatelji smo vsi, samostojnost
nam diši, v očeh pa radovednost se
iskri!
NAŠA VELIKA DRUŢINA Stran 25
DODATNE DEJAVNOSTI
Z glasbo otrok razvija svoj notranji svet, poln domišljije, ob tem
pa krepi svoj posluh. S petjem in igranjem na male instrumente pa
raste njegova ustvarjalnost, kar otroku oblikuje njegovo pozitivno
samopodobo. Zato skušamo v našem vrtcu preko glasbenih
projektov (pevske vaje, igranje na instrumente …) otrokom
pribliţati tudi umetniško raven glasbe.
FOLKLORA
Folklora je pomembna zato, da nam pomaga ohranjati in
poustvarjati ljudsko izročilo preteklih obdobij, hkrati pa se s tem
povečuje zavest o pomenu naše narodne dediščine.
Stran 24
ŠPORTNA ABECEDA
Predšolsko obdobje je temelj gibalnega razvoja otroka, saj je
otrokov organizem ravno takrat najbolj izpostavljen vplivom iz
okolja. Zato je zelo pomembno, da ţe najmlajšim ponudimo
kvalitetno in pestro vadbo. Vadba bo temeljila na razvoju
osnovnih motoričnih
sposobnosti (moč, hitrost,
gibljivost, koordinacija,
ravnoteţje, preciznost in
vzdrţljivost) in na gibalnih
spretnostih ter bo
prilagojenega posameznim
starostnim skupinam.
Spoznavali se bomo z
naravnimi oblikami gibanja (plazenje, lazenje, tek, poskoki,
plezanje …) in elementarnimi igrami, počasi pa bomo pričeli
tudi s spoznavanjem športov in iger, kot je atletska abeceda in abc
-gimnastika. Otroci z elementarnimi igrami pridobivajo ustrezne
sposobnosti in spretnosti za ţivljenje, spoznavajo smisel in pomen
upoštevanja iger, krepijo medsebojne odnose, se zabavajo in
sodelujejo drug z drugim. Vse to pa je zelo pomembno za otrokov
celostni razvoj. Kasneje pa bomo naredili tudi prve korake v svet
športa (rolanje, smučanje, plavanje, kolesarjenje).
GLASBA
»V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona
usmerja človeka v globino njegove duše.« (Marij Kogoj) Ţe v
predšolski dobi je pomembno, kakšen je otrokov prvi stik z
glasbo. Prav ta misel nam odkriva, da ima glasba za človeka velik
pomen. Zato skušamo tudi v vrtcu pribliţati glasbo otrokom kot
spremljevalko v raznih ţivljenjskih situacijah (veselje, ţalost,
DODATNE DEJAVNOSTI
MARELIČNA SKUPINA
V tej skupini smo otroci, ki z
ves e l j em vs topa mo v sve t
samostojnosti. Rastemo na poti
p o s l u š a n j a , i z r a ţ a n j a i n
medsebojnega spoštovanja. Uţivamo
v naravi, v uricah telovadbe, glasbe
in plesa. Svojo ustvarjalnost pa
razvijamo v projektih, ki nas
popeljejo v nepozabni svet domišljije
in znanja.
RUMENA SKUPINA
Otroci v rumeni skupini smo v tem letu
dopolnili štiri leta. Zelo smo ponosni,
ker smo se iz srednjega "preselili" v
najvišje nadstropje, kjer smo v našem
vrtcu največji otroci.
Radi smo mojstri sončki in pripravimo
na mizo ves pribor, ki ga potrebujemo
pri obedih. Jemo tudi ţe z vilicami in
brez slinčkov. Nestrpno pričakujemo
dneve, ko gremo v telovadnico. Radi
opazujemo naravo, radi pojemo in likovno ustvarjamo ...
ORANŢNA SKUPINA
Zopet je leto naokrog in tudi mi smo
ponovno na začetku. A ne na prvi
stopnici našega ţivljenja, pač pa na
začetku naslednje stopnice. Kdo ve,
kam nas bo vodila? … Ţelimo postati
še bolj samostojni, odgovorni,
dostojanstveni, prijazni, zvedavi,
razigrani, radovedni … radi bi odkrili
nov »svet«. Smo najstarejša skupina v
Stran 13 NAŠA VELIKA DRUŢINA
Stran 14 VZGAJAMO SE, DA BI VZGAJALI
RAZVIJAMO IN UVAJAMO
ELEMENTE PEDAGOGIKE SKUPNOSTI
Pedagoški modeli se rojevajo le redko in še to le v izjemno
ugodnih pogojih, zato Vrtec Sončni ţarek s svojo doslej prehojeno
potjo, z veseljem razvija lasten pedagoški način vzgoje in
izobraţevanja, ki temelji na zdruţevanju slovenske tradicije
predšolske vzgoje in pedagogike skupnosti.
Iz skupnega pedagoškega
zanosa, da bi dobro
vzgajali, se rojevajo tudi
elementi nove
pedagogike. Vzgojno
osebje si je med seboj
različno, s pestro paleto
izobrazb in talentov. Z
jasno zavestjo o strokovni
avtonomiji in s
svojevrstnim pedagoškim
stilom ţelimo biti pripravljeni na inovativno delo, ki prinaša
veliko priloţnosti za vnašanje novih idej, spodbud in moţnosti.
Pedagogika skupnosti predstavlja konstitutivni del druţbenega
gibanja za zedinjen svet. Izvorno je Gibanje za zedinjen svet
versko Gibanje fokolarov, ki ga je ustanovila Chiara Lubich na
pogorišču 2. svetovne vojne. To je bil klic krščanske ljubezni
tisočim ţalujočim in trpečim z evangelijskim odgovorom, da z
ljubeznijo, soţitjem in solidarnostjo ter s povezovanjem vseh ljudi
v skupnost lahko doseţemo mir in bratstvo med vsemi ljudmi
Stran 23 DODATNE DEJAVNOSTI
BALET
Ples je govorica telesa v ritmu, ob
glasbi, v tišini. Je del kulturne
izobrazbe vsakega posameznika in
je del kulture naroda.
Nekateri otroci pri razvoju za svojo
osebnostno rast potrebujejo balet,
spet drugi potrebujejo nekaj
drugega. Skozi svoje gibanje, skozi
pesem in glasbo, otrok izraţa svoja
občutja, ţalost, veselje, bolečino,
hrepenenje … Ples obstaja od
vekomaj in za vedno, prav tako kot
umetnost in igra. Ples je iskanje
POTI do sebe in vrtec ţeli tudi v
tem smislu otrokom ponuditi
spodbudo in moţnost.
Lepo vabljeni!
ANGLEŠKI JEZIK
“Uravnoteţena” dvojezičnost je povezana s spoznavnimi in
jezikovnimi prednostmi na področjih, kot sta koncentracija
pozornosti in jezikovna ozaveščenost. Pojem “uravnoteţena”
dvojezičnost potrebuje nadaljnje pojasnilo. Pomeni, da je
otrokovo znanje materinega jezika in drugega jezika na isti, to je
otrokovim letom primerni ravni. Hkrati to pomeni, da se je otrok
med svojim razvojem kvantitativno (čas učenja in igre) in
kvalitativno (prestiţ v druţbi, raven kompleksnosti, vloga in
uporaba) enakovredno učil materinega in tujega jezika. V vrtcu
bomo uporabljali zaporedno dvojezičnost, kar pomeni, da otrok
najprej do določene stopnje osvoji znanje materinega jezika,
potem se začne učiti tuji jezik.
Stran 22
VARNOST OTROK
Vrtec je dolţan zagotoviti varnost otrok. To doseţe tudi z različnimi
aktivnostmi na področju zdravstvenega varstva, prometne varnosti,
varnosti pri delu v igralnicah ter z doslednim izvajanjem vrtčevskega
reda.
· zdravstveno varstvo: Zobozdravstvene usluge: otroci so dvakrat letno
sistematsko pregledaniv šolski zobni ambulanti.
· zobne ščetke: Vsi otroci imajo v vrtcu zobne ščetke. Prinesejo jih od
doma, prav tako tudi zobno pasto.
· obisk zobne asistentke (zobne asistentke), ki ima predavanje o
pravilni ustni higieni in zdravi prehrani.
· izostanki zaradi bolezni: Starši najkasneje do 8.00 obvestijo vzgojno
osebje o otrokovi odsotnosti. V tem primeru se za odsotnega otroka ta
dan ne naroča kosilo. Starši so dolţni vzgojnemu osebju sporočiti
otrokovo morebitno nalezljivo bolezen, ki bi lahko ogroţala zdravje
ostalih otrok.
· prometna varnost: Otroci morajo imeti na poti v vrtec in domov
spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci, stari več kot 10 let, če to
dovolijo otrokovi starši.
· prevzem in oddaja otrok v/iz vrtec/ca: Starš ali njegov zastopnik
mora otroka predati vzgojitelju. Prav tako ga mora od vzgojitelja tudi
prevzeti. V primeru, da otroka prevzame druga oseba, morajo starši dati
pisno izjavo. Predaja otroka in prevzem otroka mora biti v neposredni
povezavi z vzgojiteljem ali staršem.
PREHRANA
S kvalitetno, zdravo, raznovrstno, kontrolirano hrano ţelimo varovati
zdravje otrok, spodbujati njihovo zdravje in rast ter prispevati k
pridobivanju pozitivnih navad ţe v zgodnjem otroštvu. Tako kot odrasle
osebe imajo tudi otroci v zgodnjem otroštvu različen odnos do hrane,
posebno, če je pripravljena na drugačen, nov način. Zato je še kako
potrebno zadovoljiti njihovo energetsko potrebo, da bodo tako ţe od
malega imeli pravilen odnos do hrane.
VARNOST IN PREHRANA Stran 15
VZGAJAMO SE, DA BI VZGAJALI
Vizija pedagogike skupnosti je
vzgojiti človeka, ki se bo spoznal v
»obličju drugega« (Buber), ki mu
drugi ne bo tujec, temveč brat, kajti
temelj človekove biti je odnos, odnos
ljubezni.
Etična podlaga temelji na zlatem
pravilu: »Stori drugemu to, kar ţeliš,
da bi drugi storil tebi«.
Pedagogika je navadno tisti del
druţbenega sistema, ki pomaga
ohranjati in vzdrţevati druţbeni red
in je prenašalec druţbenih vrednot.
Vrtci, šole in univerze po vsem
svetu, ki jih druţi ideja Pedagogike
skupnosti, se med seboj povezujejo v
mreţo vzgojno-izobraţevalnih skupnosti.
Pedagogika skupnosti ni le vseţivljenjska naloga pedagogov te
smeri, temveč je naloga za vse v tem zgodovinskem času. V
mreţo univerz in drugih izobraţevalnih ustanov po celem svetu
zdruţuje znanstvenike s področja vzgojnih
ved in jih povezuje z vsemi vedami, ki so
odločilne za razvoj človeka. Študijski center
EDU* v Rimu koordinira delo pedagoških
strokovnjakov po celem svetu. Iz izkušenj
prakse nastaja nova metoda, nove teorije,
nove poti in nove pedagoške ideje. Pomembna značilnost
Pedagogike skupnosti je povezovanje prakse in teorije.
*EDU - Educazione Unita (Pedagogika skupnosti)
CHIARA LUBICH (1920-2008) je leta 1943 v Trentu, svojem
rojstnem mestu, med divjanjem druge svetovne vojne, začela nov slog
krščanskega ţivljenja in ustanovila cerkveno gibanje – Gibanje
fokolarov. Odkritje Boga Ljubezni je korenito spremenilo njeno
ţivljenje in ţivljenja njenih prvih prijateljic. Danes ima to gibanje svoje
centre v oseminosemdesetih drţavah, njegovi pripadniki pa so navzoči
po vsem svetu.
Za gibanje je značilno, da prinaša ne le duhovno, temveč tudi
druţbeno prenovo. Ţivljenje po evangeliju, uresničeno v vsakdanjosti, je
začelo porajati skupnost, edinost, ki temelji na ljubezni in bratstvu. V
Jezusovih besedah: » Oče, da bi bili vsi eno« (Jn 17,21), je duhovnost
prestopila meje katoliškega sveta ter se razširila po mnogih krščanskih
Cerkvah, med pripadnike drugih verstev in z ljudmi drugačnih
prepričanj po vsem svetu. V gibanju se je razodeval načrt edinosti nad
človeško druţino. Po vsem svetu so začela nastajati mesteca kot
temeljni kamen druţbe, ki jo prinaša evangelij.
Delo za edinost, mir in dialog med narodi, verstvi in kulturami je
postajalo priznano s strani mednarodnih, kulturnih in verskih inštitucij.
Za inovativne vplive so bili Chiari dodeljeni številni častni doktorati:
iz druţbenih ved (Lublin – Poljska),
iz teologije (Filipini – Tajvan 1997, Slovaška 2003,
Velika Britanija 2008),
druţbenega obveščanja (Tajska 1997),
humanističnih ved (ZDA 1997),
filozofije (Mehika 1997),
interdisciplinarni doktorat trinajstih fakultet drţavne univerze v
Buenos Airesu (Argentina 1998),
ved o verstvih (Brazilija 1998),
ekonomije (Brazilija 1998, Italija 1999),
knjiţevnosti in psihologije (Malta 1999),
umetnosti (Venezuela 2003),
posvečenega ţivljenja (Italija 2004),
PEDAGOGIKE (ZDA 2000).
leta 1977 je v Londonu prejela nagrado Templeton za razvoj vere,
leta 1996 v Parizu nagrado UNESCO Vzgoja za mir,
leta 1998 v Strasbourgu na Svetu Evrope nagrado za človekove
pravice in številne druge.
Stran 16 ZAČETKI PEDAGOGIKE SKUPNOSTI
Stran 21
Skupaj na mednarodnem seminarju pedagogike
skupnosti v Trentu v Italiji.
Obisk Walterja Kostnerja, ki je »oče«
vzgojnih junakov Tika in Taka (ob tem
nam je narisal tudi logotip vrtca). sveta.
Obisk delegacije iz Rima: Maria Voce -
Emmaus, naslednica Chiare Lubich, ki
je utemeljila pedagogiko skupnosti.
Obisk Vere Araujo in Neda Pozzia,
ki sta odgovorna za konkretizacijo
pedagogike skupnosti v svetu.
Obisk delegacije 34 duhovnikov iz
hrvaške skupaj z njihovim škofom.
DOGODKI SKOZI LETO
Stran 20
DEJANJA LJUBEZNI NAŠIH OTROK
Pospravil sem kotiček,
čeprav se nisem igral
v njem.
Ko smo bili zjutraj v krogu, sem videl, da so ţe stoli za
pospravit in za zloţit vse knjige. Vse to sem naredil.
Lari sem posodil ţogo.
Manco in Miha
sem povabila
v igro.
Ko je Jasna padla,
sem jo potolaţil.
Slovenska cerkev je Chiari ob njenem obisku v Sloveniji leta 1999
podelila priznanje sv. Cirila in Metoda.
Iz duhovnosti edinosti se začrtujejo smeri razvoja misli, ki
prispevajo h kulturni prenovi. »Kultura edinosti« je znanilka pozitivnih
vrednot, sposobna postaviti v središče človeka, v vsem njegovem
dostojanstvu, v njegovi sposobnosti odnosov, v odprtosti za preseţnost.
Usmeritve te kulture izhajajo iz študijskega centra Šole Abba, ki ga
je ustanovila Chiara in ima interdisciplinarni značaj. Sestavlja jo 30
strokovnjakov različnih strok. Leta 1998 pa se je pridruţilo tej izkušnji
še tristo docentov in strokovnjakov iz različnih drţav.
Tako se je rodil nov vzorec razumevanja edinosti kot univerzalni
element, ki se odraţa v različnih znanostih, da bi nastala nova kultura.
Nova zato, ker jo preţemajo današnje vrednote in ker je zmoţna
odgovoriti na pričakovanja časa.
Univerzitetni inštitut Sophia (blizu Firenc) ţe uresničuje to novo
paradigmo. S strokovnjaki centra EDU (Center za Pedagogiko
skupnosti, ki ga sestavljajo doktorji pedagoških znanosti iz vsega sveta),
je na poseben način povezan naš Vrtec Sončni ţarek, ki razvija nov
model Pedagogike skupnosti, ki izhaja iz karizme Chiare Lubich.
Stran 17 ZAČETKI PEDAGOGIKE SKUPNOSTI
Chiara LubichChiara Lubich
Stran 18 CHIARA ODGOVARJA NAJMLAJŠIM
Zdravo, Chiara, kaj lahko naredimo v svetu mi, otroci?
Chiara je odgovorila:
»Kaj lahko naredite vi, otroci? Jaz, ki sem starejša, precej
starejša kot vi, vem, ker sem to doţivela. Svet potrebuje srečo,
zato jo išče tu, jo išče tam, jo išče v televiziji, jo išče v filmih, jo
išče na plesih, jo išče v stvareh tega sveta, celo v mamilih.
Tudi vi iščete srečo. Zakaj? Ker ste kot vsi drugi in svet
išče srečo. Torej je treba dati svetu pravo srečo.
Obstajajo tudi majhne sreče: ko vam na primer podarijo
kakšno igračo, ste srečni, ali kakšno sladkarijo, ste srečni. Toda to
je kratkotrajna sreča.
Ali veste, katera je prava sreča? Poskusite: to je tista sreča,
ki jo ima oseba, ki ljubi, ki ljubi, ki ljubi. Ko ljubimo, smo srečni,
in če vedno ljubimo, smo vedno srečni.
Kaj lahko v svetu storite vi? Dajete srečo, učite ljubiti.
Koga? Sestrice, bratce, očeta, mamo, prijatelje, vse
deklice, vse dečke, ki jih srečate. Tako bo veliko ljudi našlo
srečo.«
Stran 19 CHIARA ODGOVARJA NAJMLAJŠIM
Chiara, kako naj ustreţem svojemu bratcu Danijelu, ki je
majhen in stalno nekaj hoče?
Chiara je odgovorila:
»Julija mi pravi, da ima bratca, ki se imenuje Danijel, in ta
jo vedno moti, ker jo prosi zdaj za to, zdaj za ono in se hoče
vedno igrati …
Rekla bi takole: ta deklica ima zares srečo; če jo namreč
njen bratec stalno sprašuje, mora ona vedno dajati, dajati, dajati,
tako da ima veliko priloţnosti, da naredi mnoga dejanja ljubezni.
Če pa se mora na primer učiti, narediti nalogo, ne more delati
dejanj ljubezni, ker je Boţja volja, da naredi nalogo. Tedaj mora
reči Danijelu: »Danijel, bodi priden, sedaj moram narediti nalogo,
sedaj ne morem paziti nate in te poslušati, igraj se sam, ko bom
končala nalogo, pridem k tebi.«
Tako mora narediti in bratec bo razumel, ker ima tudi on
zdravo pamet in Jezusa v srcu, razumel bo in jo pustil pri miru.
Ko bo končala nalogo, bo prav, če se bo spet igrala in tako
naredila mnogo dejanj ljubezni!«