1

PROGRAM VRTCA MONTESSORI

Ljubljana, september 2013

2

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................................................. 4

2. VZGOJNI PRISTOP MONTESSORI ............................................................................................................ 6

2.1 MARIJA MONTESSORI .................................................................................................................................... 6 2.2 METODA MARIJE MONTESSORI ..................................................................................................................... 7

2.2.1 Pripravljeno okolje................................................................................................................................ 8 2.2.1.1. Značilnosti okolja montessori .......................................................................................................................... 9

2.2.2 Vloga vzgojitelja.................................................................................................................................. 11 2.2.3 Razvoj otroka ...................................................................................................................................... 13

2.2.3.1 Srkajoči um .................................................................................................................................................... 13 2.2.3.2 Občutljiva obdobja ......................................................................................................................................... 13 2.2.3.3 Razvojne značilnosti predšolskega otroka ...................................................................................................... 15

2.2.4 Štiri ravni razvoja od rojstva otroka do odraslosti ............................................................................. 16 2.3. DIDAKTIČNI PRINCIPI PEDAGOGIKE MONTESSORI ...................................................................... 20

A. Gibanje in kognicija ................................................................................................................................. 20 B. Izbira......................................................................................................................................................... 21 C. Interesi ...................................................................................................................................................... 21 Č. Izogibanje zunanjim nagradam ................................................................................................................ 21 D. Učenje z vrstniki in ob njih ....................................................................................................................... 21 E. Učenje znotraj konteksta ........................................................................................................................... 21 F. Red v okolju in v umu................................................................................................................................ 22

3. VRTEC MONTESSORI ................................................................................................................................. 23

3.1. VZGOJNI CILJI IN NAČELA ................................................................................................................... 23 A. Svoboda in meje ........................................................................................................................................ 23 B. Moralna vzgoja – stopnje poslušnosti in disciplina .................................................................................. 23 C. Kozmični vidik – kozmična vzgoja ............................................................................................................ 24 Č. Vzgoja za mir ............................................................................................................................................ 25

3.2. PEDAGOŠKO-METODOLOŠKA URESNIČITEV ................................................................................. 26 A. Svobodna izbira dela in kurikulum ........................................................................................................... 26 B. Materiali za prosto delo............................................................................................................................ 27 C. Heterogeni oddelki ................................................................................................................................... 27 Č. Individualno delo otrok ............................................................................................................................ 28 D. Skupinsko življenje ................................................................................................................................... 28 E. Vloga staršev ............................................................................................................................................ 29 F. Področja samoevalvacije vrtca montessori .............................................................................................. 30

4. PODROČJA DELA V VRTCU MONTESSORI ......................................................................................... 32

4.1. VSAKDANJE ŽIVLJENJE ................................................................................................................................ 35 4.1.1. Starost od 1 – 3 leta: ........................................................................................................................... 35 4.1.2. Starost od 3 – 6 let: ............................................................................................................................. 36

4.2. ZAZNAVANJE .............................................................................................................................................. 37 4.2.1. Starost od 1 – 3 leta: ........................................................................................................................... 38 4.2.2. Starost od 3 – 6 let: ............................................................................................................................. 38

4.3. JEZIK ........................................................................................................................................................... 40 4.3.1. Starost od 1 – 3 leta: ........................................................................................................................... 41 4.3.2. Starost od 3 – 6 let: ............................................................................................................................. 42

4.4. MATEMATIKA ............................................................................................................................................. 45 4.4.1. Starost od 1 – 3 leta: ........................................................................................................................... 46 4.4.2. Starost od 3 – 6 let: ............................................................................................................................. 46

4.5. GIBANJE ...................................................................................................................................................... 48 4.5.1. Starost od 1 – 3 leta: ........................................................................................................................... 48 4.5.2. Starost od 3 - 6 let: .............................................................................................................................. 49

4.6. UMETNOST .................................................................................................................................................. 51 4.6.1. Likovna umetnost ................................................................................................................................ 51 4.6.2. Glasbena umetnost .............................................................................................................................. 53

4.7. ZNANOST .................................................................................................................................................... 55

3

4.7.1. Geografija ........................................................................................................................................... 55 4.7.2. Zoologija ............................................................................................................................................. 56 4.7.3. Botanika .............................................................................................................................................. 56 4.7.4. Zgodovina............................................................................................................................................ 57

5. RAZŠIRITVENE DEJAVNOSTI .................................................................................................................. 58

5.1. TUJI JEZIK ................................................................................................................................................ 58 5.2. GIBANJE, ŠPORT, PLES, BALET ........................................................................................................... 58 5.3. GLASBENA DEJAVNOST ....................................................................................................................... 58 5.4. ATRIJ ......................................................................................................................................................... 58

6. ZAKLJUČEK .............................................................................................................................................. 59

8. LITERATURA ................................................................................................................................................ 60

9. PRILOGE ........................................................................................................................................................ 62

9.1. PRIMER STRANI IZ PRIROČNIKA ZA PODROČJE VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA .......................... 62 9.2. PRIMER STRANI IZ PRIROČNIKA ZA PODROČJE ZAZNAVANJA .................................................. 63 9.3. PRIMER STRANI IZ PRIROČNIKA ZA PODROČJE JEZIKA ............................................................... 64 9.4. PRIMER STRANI IZ PRIROČNIKA ZA PODROČJE MATEMATIKE .................................................. 65

4

1. UVOD

Otrokom želimo z vzgojnim pristopom montessori omogočiti čim boljše pogoje za njihov

osebnostni razvoj, ob tem pa spoštovati njihovo dostojanstvo, svobodo in pravice (26. člen

Splošne deklaracije o človekovih pravicah).

Vzgojna metoda montessori temelji na opazovanjih in odkritjih dr. Marije Montessori. Po

mnogih urah opazovanja otrok je zanje pripravila dejavnosti, ki so v pomoč razvoju vsakega

posameznega otroka. Ugotovila je, da če so otroci v skrbno pripravljenem okolju, potem v njem

delajo z vedno večjo zbranostjo in notranjim nadzorom (samokontrolo).

Razvojne pripomočke, ki jih imenujemo »materiali«, je oblikovala in se še danes oblikujejo

tako, da pomagajo razumskemu razvoju, razvoju zbranosti, koordinacije, samostojnosti,

socializacije, in občutka za red. Okolje otroku omogoča, da razvija občutek za druge na naraven

in neprisiljen način.

Igralnica je razdeljena na štiri osnovna področja: matematiko, jezik, vsakdanje življenje in

področje zaznavanja. Ob tem pa so enako pomembna in prepletena še področja: umetnost

(likovna, glasbena), znanost (biologija, kemija, fizika, geografija, zgodovina) in gibalna vzgoja.

Pristop montessori je predvsem učenje za življenje. Otrok dela v ozračju spoštovanja,

svobode in odgovornosti. pristop v polnosti vključuje samomotivacijo, samodisciplino,

samospoznavanje - izjemno sposobnost otrok, da sami razvijajo svoje lastne zmožnosti,

samostojnost, sistematičen pristop do reševanja težav, pridobivanja znanja in veščin ter

omogoča veselje do učenja.

Vzgojni pristop montessori vsebuje dvoje: psihologijo in filozofijo otrokove rasti ter načela

za usmerjanje tega razvoja. Temelji na otrokovih razvojnih potrebah po svobodi znotraj meja

in po skrbno pripravljenem okolju. Pripravljeno okolje nudi otroku možnosti za stik z materiali

in izkušnjami, s pomočjo katerih razvija svoj razum, kakor tudi telesne in duševne sposobnosti.

Oblikovan je tako, da v polnosti uporablja samomotivacijo in enkratno sposobnost otrok, da

razvijajo skrite zmožnosti. Otrok potrebuje odrasle, da mu postavijo v okolje možnosti, vendar

mora otrok sam usmerjati odgovor na te možnosti.

Stališča vzgoje montessori so:

Otroke moramo spoštovati kot drugačne od odraslih in kot posameznike, ki se med seboj

razlikujejo.

Otrok ima nenavadno občutljivost in duševne zmožnosti za učenje iz okolice, ki so drugačne

od odraslega tako po kakovosti, kakor po kapaciteti.

Prvih šest let je najbolj pomembnih za razvoj. Nezavedno učenje se postopoma spreminja

v zavedno.

Otrok ima globoko ljubezen in potrebo po smiselnem delu. Vendar otroci ne delajo tako kot

odrasli zato, da bi delo zaključili ali zaradi dobička, marveč zaradi dejavnosti same. In ta

dejavnost je tista, s katero doseže zanj najbolj pomemben cilj: razvoj samega sebe – svojih

duhovnih, duševnih in telesnih zmožnosti.

Vzgojitelj dobro pozna otroka (ga opazuje), spoštuje stopnjo njegovega razvoja in je

posrednik med pripravljenim okoljem in otrokom. Zato dela z njim predvsem individualno ali

po potrebi v majhni skupini.

5

Otrok, ki živi znotraj okolja montessori, je bolje pripravljen za kasnejši razvoj intelektualnih

zmožnosti. Otrok se je v pripravljenem okolju naučil sam delati. Tu mu je sobivanje z drugimi

otroki v veselje. Marija Montessori je spoznala, da je samomotivacija otroka edini verodostojen

impulz za učenje. Otroci sami v sebi so nagnjeni k učenju. Vzgojiteljica pripravi okolje, usmerja

dejavnost, spodbuja otroke, vendar pa je otrok tisti, ki se uči, ki je s pomočjo dejavnosti same

motiviran, da vztraja v določeni dejavnosti.

Če se je otrok v okolju montessori pripravljen učiti in vzgajati, je to zato, ker je pridobil

»notranjo disciplino« - tako s pomočjo zunanjega kakor tudi notranjega reda. To je jedro

vzgojne filozofije montessori. Vzorci koncentracije, vztrajnosti, vestnosti, temeljitosti, ki jih

utemeljimo v zgodnjem otroštvu, pripomorejo k temu, da bo otrok samozavesten, sposoben

učenec v kasnejših letih. Marija Montessori je uvedla otroke v veselje do učenja v zgodnjih

letih in zagotovila okvir, v katerem gresta intelektualna in socialna disciplina z roko v roki.

Kateri so cilji vzgoje montessori?

spodbujanje samodiscipline, samospoznavanja in samostojnosti

spodbujanje navdušenja za učenje

spodbujanje spoštovanja do sebe, soljudi in okolja

je sistematičen pristop k reševanju težav in pridobivanju »akademskih« spretnosti.

Zadnji cilj vzgoje je mir v svetu: če imajo otroci dobro izkušnjo sobivanja z drugimi, če

znajo sami kaj prispevati k srečnejšemu bivanju v skupnosti, potem bodo pripravljeni dati svoj

pozitivni prispevek v svet – miru.

Program vrtca montessori je namenjen vsem otrokom v predšolskem obdobju. Eden izmed

osnovnih principov vzgoje montessori pa je, da so razporejeni v starostno heterogene oddelke.

Montessori program je primeren tudi za otroke s posebnimi potrebami. V tem primeru vrtec

sodeluje s strokovnjaki iz primernih področij.

Program vrtca montessori je odprt za otroke iz družin različnih svetovnih nazorov, ki pa se

pred vstopom otroka v vrtec strinjajo s Programom vrtca montessori.

Program se lahko izvaja tako celodnevno, kakor tudi poldnevno. Lahko pa je tudi ponujen

otrokom, ki niso vključeni v vrtec, a bi si želeli popoldanskega dela v vrtcu montessori.

V Programu vrtca montessori najprej predstavimo programa in ozadje vzgojnega pristopa

montessori (razumevanje otroka, pristop k vzgoji otroka). Za tem predstavimo, temeljne

značilnosti programa. Sledi predstavitev dela otrok na različnih področjih.

6

2. VZGOJNI PRISTOP MONTESSORI

2.1 Marija Montessori

Marija Montessori se je rodila v Italiji, v Anconi leta 1870. Ko je bila stara 12 let, so se njeni

starši preselili v Rim, da bi tam imela boljše pogoje odraščanja in šolanja. Spodbujali so jo, da

postane učiteljica, saj je bila to takrat edina možnost kariere za žensko. Ona se je odločila

drugače: za študij medicine.

Leta 1896 je postala prva ženska, ki je diplomirala na medicini na Univerzi v Rimu. V času, ko

je delala na psihiatrični kliniki, je študirala dela Itarda in Seguina, da bi lažje pomagala

tamkajšnjim otrokom. Zanje je izdelovala nove materiale in zapisovala svoja opazovanja. Ti

dve leti je sama imenovala kot pravo »diplomo« svojega vzgojno – izobraževalnega dela.

Čudila se je temu, da so se ti otroci lahko naučili marsikaj, kar se je prej zdelo nemogoče.

Dr. Montessorijeva se je vrnila na Univerzo v Rimu, da je študirala filozofijo, psihologijo in

antropologijo. Prav tako je predavala na ženski fakulteti v Rimu, delala v klinikah in bolnišnicah

Rima in sama nadaljevala z zasebnim delom.

Leta 1907 so jo prosili, da prevzame vodenje vrtca v stanovanjskem projektu v revnem delu

Rima, v San Lorenzu. Montessorijeva je sprejela, ker je videla v tem možnost, da začne z delom

z normalnimi otroki. Skrbeti je morala za 60 otrok v starosti med 3 in 7 leti, med tem ko so

njihovi nepismeni starši delali. Malo pohištva v prostorih, namenjenih vrtcu, je bilo podobno

kot za pisarno ali dom. Edini pripomoček za vzgojo in izobraževanje je bil zaznavni material,

ki ga je Montessorijeva uporabljala za delo z duševno prizadetimi otroki.

Montessori pravi, da ni imela nobenega posebnega sistema poučevanja, ki bi ga želela v tem

času preizkusiti. Želela je le primerjati reakcije teh normalnih otrok na njene posebne

pripomočke s tistimi duševno prizadetimi. Uspelo ji je, da je ustvarila kolikor mogoče naravno

okolje za otroke in se potem zanesla na lastna opazovanja tega, kar se je pojavljalo. Potem, ko

je poučila učiteljico o uporabi senzoričnega materiala, je sama ostajala v ozadju in čakala na

otroke, da so se ji sami razkrili.

Prišlo je do vznemirljivega razvoja otrok. Montessori namreč ni imela namena izpostavljati

tako majhnih otrok nobeni dejavnosti, ki vsebuje pisanje in branje: matere so jo pričele prosti,

da naj s tem začne. Končno je 4 in 5 letnim otrokom dala peščene črke, da so po njih drseli s

prsti. Nekateri otroci so nato začeli povezovati glasove s črkami in poskušali črkovati in

sestaviti besede. Kmalu so sami sebe naučili tudi pisati. Brali so besede, ki so jih napisali,

vendar jih ni zanimalo, tisto, kar je napisal kdo drug. Nato so začeli brati z enakim navdušenjem

kot so pisali. Brali so vse najrazličnejše besede v svoji okolici: table ulic, table na trgovinah...

Niso pa kazali posebnega zanimanja za branje knjig dokler nekega dne ni eden izmed otrok

pokazal drugim otrokom iztrgane strani iz knjige. Naznanil je, da je na tem listu »zgodba« in

jo prebral drugim. Zdi se, da so takrat razumeli pomen knjig.

Nastala je prava eksplozija energije, s katero so začeli brati knjige, kakor so jo pred tem doživeli

pri pisanju in branju besed. Proces je bil zanimiv zaradi treh stvari:

1. Spontanost in usmeritev te dejavnosti je od začetka pripadala otrokom.

2. običajen proces, da je branje pred pisanjem, je bil obrnjen.

3. otroci, ki so bili vključeni v proces branja in pisanja so bili stari le 4 ali 5 let.

7

Ko je Montessorijeva opazovala ta razvoj v otrocih, je čutila, da je prepoznala doslej neznana

dejstva o vedenju otrok. Prav tako je vedela da mora, za splošno veljavnost takih možnosti

razvoja, nadaljevati s študijem otrok v drugačnih pogojih. V tem duhu, je odprla še istega leta

drug vrtec v San Lorenzu in tretjega v Milanu, četrtega pa v Rimu 1908, zadnjega za premožne

starše. Leta 1909 je ves del italijanske Švice pričel uporabljati Montessorijino metodo v

sirotišnicah in domovih za otroke.

O Montessorijinem delu se je hitro razvedelo povsod po svetu. Obiskovalci iz vsega sveta so

prišli v Montessorijine vrtce, da bi se s svojimi očmi prepričali o resničnosti novic o teh

»izrednih otrocih«. Montessori je začela življenje svetovnih popotovanj – z ustanavljanjem

vrtcev in centrov za usposabljanje vzgojiteljic, s predavanji in pisanjem. Prvi obsežen zapis

njenega dela je izšel v knjigi Montessori metoda, ki je izšla leta 1909.

Razen zaprtja šol v deželah, ki so jih okupirali nacisitični in fašistični režimi, se je

Montessorijina metoda krepila in napredovala povsod po svetu brez prekinitev. Večji del teh

dejavnosti v tem času koordinira mednarodna organizacij: Association Montessori

Internationale s sedežem v Amsterdamu.

Montessorijevo so leta 1922 imenovali za zvezno inšpektorico šol v Italiji. Vendar jo je

fašistični režim vedno bolj izkoriščal in tako je leta 1931 začela v glavnem delati iz Barcelone

in se nato stalno naselila na Nizozemskem. Njeno delo je bilo prekinjeno leta 1939, ko je šla v

Indijo,da bi tam imela 6 mesečno usposabljanje za vzgojiteljice, vendar so jo kot italijansko

državljanko internirali za čas druge svetovne vojne. V Indiji je ustanovila mnoge vrtce in šole,

zato je Indija še danes dejavno središče Montessorijine metode. Montessorijeva je umrla na

Nizozemskem leta 1952. V svojih zadnjih letih je prejela mnoge častne nazive in pohvale za

svoje delo povsod po svetu.

2.2 Metoda Marije Montessori

Marija Montessori meni, da se otrok ne »uči«, ampak gradi svoje znanje in svojo

osebnost ob izkušnjah in v odnosu s prostorom, stvarmi in z drugimi ljudmi. Otrok v

družinskem, šolskem in družbenem okolju preizkuša in si pridobiva lastno neodvisnost z

nenehno aktivnostjo, z neprestanim trudom, s koncentracijo in razvojem.

Tako se osvobaja manipulacije odraslih in sofisticiranja ograd, ki mu jih nevede

postavljajo starši in učitelji, da bi ga predčasno »oblikovali« po lastnih vrednotah in modelih

obnašanja. Otrok pa nasprotno, zaradi inteligence, ki jo ima v sebi, skuša zgraditi lastno

osebnost na popolnoma avtonomen način tako, da upošteva svojo najglobljo individualnost in

različnost. Njegova svoboda ne pomeni, da lahko počne, kar hoče ali da se lahko zabava s

spontanimi in lahkimi igricami: to je svoboda, ki mu omogoča, da vedno znova gradi svoje

znanje, izpopolnjuje svoje sposobnosti in spreminja lasten pogled na svet.1

Marija Montessori pravi, da ni storila nič posebnega. Opazovala in proučevala je otroka.

Kako jasen je njen pogled na razvoj otroka, lahko potrdi primer iz »hiše otrok«. Štiriletnemu

otroku so postavili vprašanje: »Kdo te je naučil pisati?« Odgovor otroka je bil: »Naučil pisati?

Nihče. Sam sem se naučil.«

1 Pignatari, M. (1996): Montessori pedagogika, Glotta Nova, Ljubljana, 18-19.

8

Marija Montessori v svojih natančnih opazovanjih otrok prepozna, da otroci niso nujno

glasni, razposajeni, neurejeni. Imajo določene kvalitete, ki se zelo razlikujejo od odraslih. Te

drugačne kvalitete moramo opaziti, poznati, spoštovati in zanje skrbeti. Medtem ko je Sigmund

Freud raziskoval nenormalno vedenje, ki ima korenine v zgodnjem otroštvu, se je Marija

Montessori približala problemu otrokove psihe. Dobro moramo poznati potrebe otroka v vsaki

starosti. Otrok mora zadovoljiti te potrebe s pomočjo dela v skrbno pripravljenem okolju, da bi

tako zagotovili zdrav razvoj otroka, ki ga je ona imenovala normalizacija.2

Delo v hiši otrok – v vrtcu in v osnovni šoli temelji na spoštovanju svobode otrok, ki

imajo neslutene in nepredvidljive zmožnosti. Spontana pozornost, ki raste v koncentracijo,

vztrajnost, trud ter »izbruh« pisave in branja so manifestacije nepoznanega dela otroške duše.

Ti pojavi niso posledica kake specifične vzgojne metode, ampak izvirajo iz bistroumnosti, ki je

v vsakem od otrok. V knjigi Odkritje otroka Marija Montessori sama napiše, da metoda ni

vidna. To, kar je vidno, je otrok. Ko se je otrokov duh osvobodil zaprek, deluje dalje po svoji

naravni poti. Otroške lastnosti, ki se kažejo, pripadajo življenju kot barve ptic in vonj rož.

Nikakor pa niso posledica vzgojne metode.3

2.2.1 Pripravljeno okolje

“Prva naloga vzgoje in izobraževanja je pripraviti okolje,

ki bo omogočalo in pomagalo otroku razvijati darove,

ki jih je dobil od narave.”4

Okolje tisto, iz katerega dobiva otrok potrebno hrano za svoj razvoj. Vsebovati mora to,

kar otrok potrebuje, vse ovire za njegov razvoj pa moramo iz okolja odstraniti. Okolje je

pomembno, a moramo si zapomniti 3 stvari:

- za Mario Montessori je bilo okolje drugotnega pomena glede na življenje samo

(okolje lahko pomaga ali ovira, ne more pa nikoli ustvariti)

- otrokovo okolje mora z občutkom pripraviti odrasla oseba

- odrasel mora biti udeleženec v okolju, kjer otrok živi in raste.

OTROK je središče, na katerega ne moremo OKOLJE: odrasli ga lahko nadzorujemo

imeti neposrednega vpliva. mi ga pripravljamo za otroka

Otrok vzame iz okolja, kar želi.

Okolje je sestavljeno iz treh delov:

a.) prostor

2 Futurell, H., K. (1998): The Normalized Child, NAMTA, Cleveland, 1. 3 Montessori, M. (1967): The Discovery of the Child, Ballantine books, New York 4 Montessori, M. (1999). Education for the new world. Oxford, England: Clio press.

9

- naj bo dovolj velik, da omogoča svobodno in obsežno gibanje

- vključuje na prijeten in zanimiv zunanji prostor

- naj bo lep

- preprečimo nevarnosti

b.) pohištvo

- lepo in kolikor mogoče iz naravnih materialov

- primerne velikosti za višino otrok

- varno

- vsebuje naj odprte police, mizice, stole, tekočo vodo

- zunaj: zagotovimo: drevesa, pesek, vodo, igrala

c.) materiali v okolju

- naj bodo varni

- lepi in privlačni - tudi kolikor mogoče izdelani iz naravnih materialov

- vsak predmet mora služiti kot spodbuda v procesu razvoja otroka

2.2.1.1. Značilnosti okolja montessori

»Okolje montessori za otroke mora imeti sledeče temeljne značilnosti:

- odrasle, ki so izobraženi v filozofiji, pedagogiki in metodologiji montessori,

primerni za otroke

- ustvarjeno sodelovanje z družino. Družina je integralni del posameznikovega

celovitega razvoja

- heterogene skupine otroka (več različnih starosti: od rojstva do treh let in od treh do

šestih let)

- raznolikost zanimivih stvari, ki so pripravljene za zadovoljitev potreb razvojnih

stopenj in občutljivih obdobij otrok. Otroci jih lahko ogledujejo, raziskujejo in

preizkušajo

- fleksibilno zaporedje rutin in dejavnosti, ki podkrepijo ritmične vzorce dejavnosti

otrok – ne pa rigidnega dnevnega reda

- vzdušje, ki izraža brezpogojno ljubezen in sprejemanje.«

(Smernice je pripravilo AMS, »American Montessori Society«)

Značilnosti okolja lahko opišemo tudi z naslednjimi osnovnimi komponentami5:

1. Svoboda pomeni, da je otrok svoboden v gibanju v okolju montessori, in da mu

omogočimo kolikor mogoče velik prostor svobode, da sami oblikujejo svoje socialne

odnose.

Samo v ozračju svobode se nam lahko otrok odpre. Prava svoboda je posledica razvoja –

notranjega razvoja, ki otroka vodi v smeri samostojnosti, volje in discipline, vse to pa je

bistveno za svobodo. Kako lahko otroku pomagamo pri tem razvoju?

- pomoč k samostojnosti: s pomočjo okolja in dejavnosti (otroku pomagamo le, če je

to potrebno)

- pomoč pri razvoju njegove volje: spodbujamo ga, da usmerja svoja dejanja k

izpeljavi do konca, in da doseže nekaj, kar si je sam izbral, da bo delal.

- Pomoč k razvoju discipline: otroku omogočimo priložnosti za konstruktivno delo

5 Lillard, P.P. (1988): Montessori, A modern aproach, Schocken Books, New York, 51 - 74

10

- Pomoč pri jasnem razumevanju dobrega in slabega: da bi mogli razlikovati med

dobrim in slabim, mora odrasle postaviti odločno in jasno mejo med destruktivnim,

asocialnim in konstruktivnim, dobrim.

2. Struktura in red: nihče ne sme prekinjati otrokovega dela ali se vmešavati v njegovo

delo. Vzgojitelj ustvarja okolje, ki ni statično, vendar pa ima ves čas v mislih osnovni

namen, ki ga ima za otroka struktura v okolju. Struktura in red ne služita rigidnim

odraslim, ampak sta v pomoč otroku

3. Realnost in narava: otrok mora imeti priložnost, da internalizira meje narave in

realnosti. To mu omogočimo s tem, če ga osvobodimo iluzij in fantazij (fizičnih in

psihičnih). Temu služijo:

- avtentične stvari: pomivalno korito, telefon…

- realen svet: ne moremo vsi hkrati uporabljati istih stvari (naučimo se čakati na vrsto)

- začetni stik z naravo: skrb za rože in živali…

- predmeti: povečevalna stekla, mikroskopi, preprosti eksperimenti…

4. Lepota: in vzdušje, ki spodbuja k spontanemu in pozitivnemu odgovoru na življenje:

prava lepota temelji na preprostosti, vendar pa mora biti vse lepo oblikovano, dobre

kakovosti, skrbno in mikavno pripravljeno kot dobro načrtovana razstava.

5. Didaktični materiali: včasih jim dajemo preveč velik pomen. Če otrok v okolju ne čuti

spoštovanja, ljubezni, svobode…., potem materiali ne morejo služiti svojemu namenu.

Vsak določen material predstavimo otroku v pravem trenutku njegovega razvoja.

Material montessori določa najmanj pet kriterijev:

- Izolacija težavnosti: določena dimenzija, značilnost, problem ki naj bi ga otrok s

pomočjo materiala odkril in razumel, mora biti izolirana: otroku pomaga razumeti

le en vidik realnosti

- Stopnjevanje od preprostega k zapletenemu: v zunanji obliki in v uporabljanju

- Stopnjevanje od konkretnega k abstraktnemu: začetni materiali so zelo konkretna

oblika neke ideje, ki pa postopoma postajajo bolj in bolj abstraktne prestave

(simboli…)

- Učenje: materiali so oblikovani tako, da otroka posredno pripravljajo na tekaj, kar

se bo enkrat v prihodnosti učil, poglobil

Samoizobraževanje in vzgoja: materiali so oblikovani tako, da se z njihovo pomočjo

otroci lahko sami naučijo (tudi branja in pisanja…). Kontrola napake je zajeta v materialu

samem: v začetnih materialih na mehanski način, ko pa se materiali stopnjujejo v

kompleksnosti, postaja kontrola napake vse bolj otrok sam: sam odkrije lastno napako in poišče

način za pravilno rešitev problema brez vzgojiteljeve pomoči.

6. Razvoj življenja v skupnosti: ker otroci, predvsem v mlajši starosti, delajo večino časa

samostojno, se zdi na prvi pogled nenavadno, da kako otroci uspejo razviti socialni čut.

»Kako bodo razvili socialnost, če vsak otrok dela sam?« Na taka vprašanja je Maria

Montessori odgovorila: ne mislimo, da otroci razvijejo socialni čut v okoljih, kjer so dejanja

otrok določena od odraslih, kjer morajo vsi otroci hkrati na stranišče… Tka družba otrok je

nasprotna podoba tega, kar odrasli imenujemo svobodno, prostovoljno sodelovanje, izmenjavo

med posamezniki in deželami (čeprav vsak ohrani svojo istovetnost). Maria Montessori je

otrokom omogočila svobodo v socialnih odnosih, dejanja je omejila le, kadar so prišli v

navzkriž s pravicami drugih.

11

Čeprav Maria Montessori ni poudarja dejavnosti za vso skupino, t.j., da naj bodo vsi

otroci hkrati pozorni na isto stvar, je vseeno menila, da ima taka kolektiva vzgoja in

izobraževanje svoje mesto kot priprava na življenje. »Kajti tudi v življenju se včasih zgodi, da

moramo vsi sedeti v tišini, recimo ko gremo na koncert ali predavanje. In vemo, da celo za nas

– odrasle, stane to precej odpovedovanja.« Zato je potem, ko so otroci dosegli individualno

disciplino, pomagala otrokom dosegati skupno, kolektivno disciplino. Temu je namenjena

vsakodnevna dejavnost na črti, predvsem »igra tišine« v različnih oblikah6

Okolje je tisti element vzgoje, ki otroku omogoča, da postane aktiven učenec, učitelj pa

postane dinamičen vezni člen med otrokom in okoljem. Otrokovo okolje postane sredstvo za

njegovo samovzgojo in samo-izgradnjo, saj mu pomaga, da osvoji svojo lastno samostojnost in

se vključi v svobodno izbrane dejavnosti, ki pospešujejo njegov razvoj.

2.2.2 Vloga vzgojitelja

“Opazovanje nam je pokazalo,

da se mora vzgojitelj bolj in bolj umikati v ozadje,

da bi lahko otroci bolj samostojno delali.

Naše delo je v tem, da prepričamo vzgojitelje,

kje je poseg nepotreben ali celo škodljiv;

to imenujemo “metoda ne – poseganja”7

Vzgojitelj v programu montessori je nekdo, ki

razume (razvoj otroka, sposobnosti razuma, sposobnosti izbire),

odkriva, opazuje, pozna, varuje (advokat), služi,

- Zna pripraviti okolje za dobre goste, - ga zanima otrok,

(kakor za posebne priložnosti, - je vezni člen med otrokom in okoljem

moramo znati tudi za otroke) - je sposoben pripraviti okolje

Ker ima otrok možnost, da svobodno izbere material in ga uporablja, kolikor časa hoče,

da sam popravlja napake, je sprememba vzgojiteljeve vloge korenita. Metoda montessori je

filozofsko kakor tudi praktično drugačna od tradicionalne. Vzgojitelj ne posreduje znanja,

ampak samo pripravlja okolje. Tako je postavljen na glavo tradicionalen koncept vzgoje, kjer

je učitelj aktiven in prenaša vsebine.

6 Lillard, P.P. (1988): Montessori, A modern approach, Schocken Books, New York, 76 7 Montessori, M. (1999). Education for the new world. Oxford, England: Clio press.

otrok

Vzgoji

telj /ica okolje

12

Vzgojitelj v pedagogiki montessori:

- skrbno opazuje otroka (njegov razvoj, vedenje), da mu lahko pomaga, ga osvobaja

zaprek, ki se pojavljajo pri njegovi aktivnosti, in hkrati avtoritarne prisotnosti

odraslega. Svoja opazovanja skrbno zapisuje,

- je zgled otrokom in hkrati vir znanja

- je demonstrator

- omogoča odnos med otrokom in razporeditvijo v okolju, interakcijo med otrokom

in materialom,

- podpira učne in vzgojne procese

- s svojo duševno, znanstveno in tehnično pripravljenostjo ima nalogo, da pomaga pri

razvojnem projektu vsakega otroka in da spodbuja njegovo nagnjenost k

neodvisnosti.

»Vemo, da je najtežji del dela z otroki v skupini omogočiti notranjemu učitelju, da

usmerja otroka. Lahko je poudarjati svoj lasten načrt, dajati prevelik pomen matematiki ali

jeziku, usmerjati v hitre rešitve, nadomestiti otrokovo voljo z našo voljo. Tako težko pa se je

zdržati pretiranega usmerjanja otrok, opazovati brez presojanja, čakati na otroka, da se nam

razkrije. Vendar pa vidimo vedno in vedno znova, če spoštujemo notranjega učitelja v otroku,

potem se razvije otrokova osebnost, ki nas preseneča – ki gre preko tega, kar bi lahko mi

predvideli, usmerjali ali napovedali.« ( Dr. Sharon Dubble, Phd.D, Professor, Loyola College

in Maryland)

Vse te naloge pa lahko vzgojitelj dobro opravlja le, če dobro pripravi samega sebe.8

Katere lastnosti potrebuje vzgojitelj v okolju montessori? Predanost polnemu razvoju otroka –

pomagati otroku, da se razcveti njegova osebnost. Neutrudno iskanje področij, ki določenega

otroka zanimajo – v pripravljenosti, da ga navduši, vendar pa da tudi stopi nazaj in prevzame

podporno vlogo, ko je otrok prevzel iniciativo. Vzgojitelj potrebuje potrpežljivost, pa tudi

humor, široko paleto interesov, ki pomagajo vnašati nove vidike v delo in bogatijo življenje

otrok.

Vzgojitelj na bo umirjen, brez hitenja, po sobi naj se premika diskretno in tiho.

Odgovarja naj na potrebe posameznega otroka. Vzgojitelj naj ne bi nikdar kričal, se razjezil, se

kregal ali celo udaril. Vzgojitelj na bo prijeten in vljuden, iskren, odprt, jasen in odločen – a

brez jeze. Sposoben naj bo soočenja z neprimernim vedenjem otrok: z razumevanjem, pomočjo,

ne pa z kaznijo. Vsem otrokom mora izkazovati spoštovanje, nikoli jih ne sme poniževati ali se

jim posmehovati. Otroka mora poslušati in njegove pripombe vzeti resno, na vprašanja pa

odgovoriti premišljeno in vljudno. Vzgojitelj si mora prizadevati za notranjo in zunanjo

urejenost, saj je učitelj del okolja, s pomočjo katerega se razvija otrok.

Vzgojitelj je pomočnik spontano učečih se otrok, ki z njegovo pomočjo brez strahu oblikujejo svoj učni proces.

Vzgojiteljevi najpomembnejši nalogi sta opazovanje in pripravljanje okolja. Pri tem pa se mora zavedati, da je tudi

sam sestavni del tega okolja.

Vzgojitelj mora biti kot najobčutljivejši radar, ki spremlja posameznika in celotno skupino, si sproti beleži

opažanja in na svoja opažanja odgovarja z ustrezno pripravo okolja. Ko pri posamezniku ali skupini otrok prepozna

interes oz. zanimanje za določeno področje, jih usmeri, predstavi ustrezne materiale, jih postavi pred določene

izzive.

Oblikovanje dobro pripravljenega, urejenega in otrokovim aktivnostim prilagojenega okolja, kateremu bi otroke

preprosto prepustili, ne zadošča. Vzgojitelj skrbi za spoštovanje dogovorjenih pravil, za spoštovanje reda, za mirno

delo.

8 Montessori, M. (1967), Absorbend mind, New York, Buccaneer Books, 276 - 286

13

Vzgojitelj ves čas reflektira svoj odnos do otroka, do njegovih razvojnih zakonitosti in do lastne vloge v vzgojnem

in izobraževalnem procesu ter jo vedno znova prilagaja dani situaciji in potrebam otrok.

2.2.3 Razvoj otroka

2.2.3.1 Srkajoči um

Odkritje, da ima otrok um, ki je sposoben srkanja,

samo po sebi narekuje izobraževalno revolucijo.

Sedaj zlahka razumemo, zakaj je prvo obdobje človekovega razvoja,

v katerem se oblikuje njegov značaj, najpomembnejše.

V nobenem drugem obdobju otrok tako krvavo ne potrebuje inteligentne pomoči.

Vsaka ovira na poti njegovega ustvarjalnega dela bo zmanjšala možnosti,

da doseže popolnost. Zatorej moramo otroku pomagati.

Ne zato, ker ga imamo za šibko in nebogljeno bitjece,

ampak ker je obdarjen z veličastnimi ustvarjalnimi energijami,

ki so po svoji naravi tako zelo krhke, da potrebujejo ljubečo in inteligentno skrb.9

Narava otrok se od narave odraslih zelo razlikuje. Medtem ko so odrasli že dosegli

normo človeške vrste, so otroci v stalnem stanju preobrazbe. Sami ustvarjajo posameznika, kar

bodo nekoč tudi postali. Okolje, v katerem odraščajo in živijo, bo na otroka vplivalo tako gotovo

kakor genetska narava. »Lahko bi rekli, da odrasli kopičimo znanje s pomočjo razuma, otrok

pa pridobiva znanje neposredno v svoje duhovno življenje. Preprosto tako, da živi, se otrok

nauči govoriti maternega jezika. V njem poteka neke vrste mentalna kemija. Za razliko od

otroka pa smo odrasli sprejemniki. V nas pritekajo vtisi, ki jih shranjujemo v razumu, pri čemer

ostajamo od njih ločeni, prav tako kot se vaza loči od vode v njej. Otrok pa doživlja preobrazbo.

Vtisi ne samo da vstopajo v njegov um, tudi oblikujejo ga. V njem se utelesijo. Otrok ustvari

svoje lastne 'mentalne mišice', pri čemer uporablja, kar najde v svoji okolici. Ta tip mentalitete

smo poimenovali srkajoči um.«10

Marija Montessori je posebno zmožnost otroka, da sprejema vase na več ravneh hkrati

(telesni, čustveni in duhovni) imenovala srkajoči um. Vase sprejema vse, kar vidi, sliši, čuti v

okolici. Odrasli je sposoben ločevati svoja čustva in misli. Otrok pa ne more: ima bolj globalno

naravo: vohajo in tipajo vse okoli sebe, so popolnoma prepleteni in uglašeni z okoljem. Učenje

z delom je njim lastno. Morajo eksperimentirati. Srkajoč um je nezavedno duševno stanje, ki je

kreativne ustvarjalne narave. To nezavedno duševno stanje ne dela prostovoljno, ampak glede

na vodenje notranje občutljivosti, ki jo imenujemo občutljiva obdobja.

2.2.3.2 Občutljiva obdobja

»Recimo, da bi vam rekla: obstaja planet, kjer ni šol in učiteljev,

kjer ne poznajo študija, pa vendar prebivalci

- čeprav ne delajo nič drugega, kakor da živijo in hodijo okoli –

9 Montessori, M. (1967). Absorbend mind. New York. Buccaneer Books. 10 Montessori, M. (1967). Absorbend mind. New York. Buccaneer Books, 12.

14

vedo vse stvari, v svoji glavi imajo vse, kar se je mogoče naučiti;

a ne bi rekli, da sanjarim?

No, ampak, ravno to, kar se zdi tako sanjavo, plod domišljije, je realnost.

To je otrokov način učenja.«11

Občutljiva obdobja so eno izmed ključnih genialnih odkritij, do katerih je prišla Maria

Montessori pri svojih opazovanjih otrok. Občutljivo obdobje je strnjen čas v življenju otroka,

ko je otrok posebej dojemljiv za določene dražljaje do te mere, da ostali stopijo v ozadje.

Občutljivo obdobje opazimo, ko se pri otroku pojavi močan interes za določeno stvar. Otrok bi

neko stvar ponavljal v nedogled - iz nam neočitnih razlogov. To traja tako dolgo, dokler se

zaradi ponavljanja nenadoma ne pojavi, vzcveti neka nova pridobitev. Otrok občuti veselje in

polnost življenja, ki je posledica močne želje, da bi bil čimbolj povezan s svetom. Sila, ki ga

žene k dejavnosti je ljubezen do okolja. Ta ljubezen ni čustveno, marveč intelektualno in

duhovno hrepenenje. Če otroka oviramo pri tem, da sledi svojih naravnim interesom

določenega občutljivega obdobja, za zmeraj izgine priložnost za naravno osvajanje določene

spretnosti. Razumevanje občutljivih obdobij nam razkrije sistem, ki mu sledi otrok pri

pridobivanju znanja o svojem okolju in pri razvijanju svojih sposobnosti.

Značilnosti občutljivih obdobij12 so:

- pojavi se v določenem obdobju življenja in se ne pojavi več nikoli kasneje

- Traja omejen čas, ne moremo z gotovostjo predvidevati, kdaj bo nastopil (zato ne

moremo reči otroku, ki želi hoditi na dolge sprehode: bova šla naslednje poletje, ko

zaključim s tem projektom v službi…)

- Občutljiva obdobja so značilna za vse otroke po svetu (navajanje na čistočo od 18-24

mesecev…)

- Določene sposobnosti otroka so zelo občutljive: otroci si jih bodo z večjo gotovostjo

pridobili v tem obdobju (čut za red…)

- Otroci bodo v tem obdobju zelo zavzeto delali (učenje je popolno veselje, to je tisto, kar

si najbolj želijo)

Kaj lahko storimo ob občutljivih obdobjih otrok?

- dopustiti otroku, da sledi določenim interesom,

- ga ne prekinjamo,

- pripravimo okolje (pripravimo, da ima material dostopen; ko pride čas za to, ga bo

opazil in sam začel z uporabo),

- dajati samo potrebno pomoč, vsaka nepotrebna pomoč je ovira otrokovemu razvoju.

Starost (v letih) Občutljivost

Rojstvo –1,5 Gibanje

Rojstvo – 3 Vsrkajoč um (absorbent mind)

1,5 – 4 Izkušnje zaznavanja

privlačijo jih majhni predmeti, detajli

11 Montessori, M. (1967). Absorbend mind. New York. Buccaneer Books, 36. 12 Lillard, P.P. (1998). Montessori – a modern approach. New York: Schocken books, 32-36.

15

1,5 – 3 Razvoj jezika

1,5 –3 Zapletene dejavnosti (recimo: nošenje težkih stvari)

rast pozornosti

2 – 4 Izpopolnjevanje gibanja (finese),

Ukvarjanje z resnico in realnostjo

2 – 6 Zavedanje reda, časovnega zaporedja in razporeditve prostorov

Glasba

2,5 – 6 Lepo vedenje (bonton)

Izpopolnjevanje zaznavanja

3 – 6 Dovzetnost za vpliv odraslih

3,5 – 4,5 Pisanje

Risanje ali delo z geometrijskimi oblikami

4 – 4,5 Čut za tip

4,5 – 5,5 Branje

Primer: Preden so otroci stari dve in pol leti, le imitirajo družbene navade. V starosti 3

– 6 let pa želijo vedeti, kako se morajo obnašati (ko so stari 13 let ne želijo več slišati!). Otroci

vse ponavljajo, želijo biti taki kot starši, vzgojitelji.

Zavedanje, da obstajajo občutljiva obdobja, nam pomaga bolje razumeti notranje moči

življenja, ki so kakor notranja ura, ki vodijo rast in razvoj živih bitij. Te zakone narave moramo

prepoznati, spoštovati in jim pomagati: gre za temeljno potrebo. Naša naloga je pripraviti

okolje, znotraj katerega lahko otrok spontano dela v skladu z občutljivim obdobjem.

2.2.3.3 Razvojne značilnosti predšolskega otroka

“Ne iščite mojih nasvetov,

ne iščite v metodi rešitev vzgojnih težav,

ampak glejte otroka, sledite otroku.”13

a) GIBANJE

V zgodnjem otroštvu je gibanje zelo pomembno. Da bi razvili zdravo telo in razum,

imajo otroci veliko potrebo po gibanju, raziskovanju, uporabi telesa in po shranjevanju

zaznavnih vtisov, ki jih bodo kasneje razvrščali.

Koordinacija celotnega telesa je tesno povezana z razvojem inteligence. Roke so

dragocen instrument za pomoč temu razvoju. Otrok uporablja roke za dotik, za učenje,

odkrivanje, raziskovanje in razumevanje sveta, v katerem živi. Ima sposobnost, da spreminja

to, kar najde, da se igra, da ustvarja nove stvari. Koordinacija gibanja mu pomaga, da si ustvari

red znotraj sebe, da si pridobi samostojnost in obvladovanje samega sebe. S tem ko se uči

uporabljati svoje telo, zunanja koordinacija omogoča notranjo koordinacijo.

b) POTREBA IN ŽELJA PO REDU

Marija Montessori je z opazovanjem odkrila, da prihaja otrok do notranjega reda s

pomočjo zunanjega reda. Notranji red pa je prvi pogoj za razvoj inteligence. Ko se otroci rodijo

v ta svet, se jim mora zdeti precej kaotičen. Otroci se morajo naučiti klasificirati, kategorizirati

vse stvari, ki jih vidijo, se naučiti imen in uporabo teh stvari.

13 Montessori, M. (1999). Education for the new world. Oxford, England: Clio press.

16

Otrok ljubi rituale. Ko otrok odrašča, mu moramo dati priložnost, da je njegov dom,

domače okolje urejeno, kolikor je mogoče, da ne premikamo stalno stvari, da jim damo

priložnost, da imajo svoje lastne stvari urejene. Vse to pomaga otroku, da se nauči zaupati, da

se čuti varnega v okolju, da postane samozavesten in samostojen.

c) SPOSOBNOST ZA ZBRANOST

M. Montessori je opazila, da imajo otroci veliko sposobnost zbranosti. V nasprotju s

tem, kar so nas naučili, lahko otroci zelo dolgo delajo določeno dejavnost. To pa se zgodi le

takrat, kadar dejavnost hrani življenjsko potrebo v njih. Kadar otroka motivira notranja lakota,

da bi se naučil nekaj določenega, lahko pokaže veliko in spontano zbranost. Otroci so pogosto

lačni prave hrane, ki bi jim prinesla veselje in zadovoljstvo. Pogosto težimo k temu, da dajemo

preveč ali preveč revno hrano. Dati jim moramo to, kar bo res zadovoljilo njegovo celotno bitje.

Okolje mora biti bogato v stvareh, ki jim bodo pomagale rasti.

č) POTREBA IN ŽELJA PO SAMOSTOJNOSTI

Mali otroci potrebujejo samostojnost. Nikoli naj ne bi mi naredili nekaj namesto otroka,

kar že zna, ali se trudi naučiti. Lažje je narediti vse za otroka, vendar »vsaka nepotrebna pomoč

zavira razvoj«. Otrok želi biti dejaven. Potrebuje pa čas. Pokazati mu moramo le, kako se

določena stvar naredi. Iz tega izhaja pomembno vodilo pri delu, izrečeno iz otrokovih ust:

"Pomagaj mi, da naredim sam."

d) POTREBA IN ŽELJA PO DISCIPLINI

Z roko v roki s samostojnostjo gre otrokova potreba po disciplini. Otrok mora spoštovati

pravice drugega kakor tudi drugi spoštujemo njegove pravice. Če imamo do otrok spoštljiv

odnos, bodo tudi sami prevzeli to držo vljudnosti in spoštovanja do drugih. Za malega otroka

naj bo malo pravil in ta naj bodo jasna. Vendar ta pravila moramo stalno opazovati. Lahko jih

še okrepimo, ne s prilizovanjem, podkupovanjem, ampak preprosto s postavljanjem meja, ki se

jih potem redno in odločno držimo. Kar pa ni vedno lahko.

e) POTREBA PO VARNOSTI IN LJUBEZNI

Najgloblja potreba v otroštvu je ljubezen in varnost. Zgodnje otroštvo je odločilna

starost za oblikovanje temeljnega zaupanja, ki je osnova za ljubeč odnos do staršev, sorojencev,

razširjene družine, do prijateljev.

2.2.4 Štiri ravni razvoja od rojstva otroka do odraslosti

Diagram, ki ga je razvila Marija Montessori, nam kaže naravni razvoj človeka. Desno

črto si lahko predstavljamo kot vrh zgradbe, ki smo jo postopoma zgradili po nadstropjih. Vsako

nadstropje omogoča zgrajeno prejšnje nadstropje. Očitno je torej, da ne moremo začeti z

gradnjo stavbe v drugem nadstropju. Potrebno je, da začnemo s temelji, če bi radi zgradili

zgradbo, ki bi bila trdna in obstojna. Če pogledamo na versko vzgojo: ali lahko rečemo, če

začnemo z vzgojo »v prvem nadstropju«, t.j. pri 6 letih, da gradimo trdno zgradbo?14

14 Kordeš, Demšar, M. (2001): Zapiski iz predavanj za Montessori učitelja, predavanja Susan Tracy, Chicago.

17

0 3 6 9 12 15 18 21 24

(1) zgodnje otroštvo (2) otroštvo (3) adolescenca (4) zrelost

sprejemanje znanja, informacij

sofisticiranje, uglajevanje, uporabljanje znanja

podobnost razvoja dveh ravni: rojstvo na svet, rojstvo v družbo,

podobnost razvoja dveh ravni: skrb za druge

Slika 6: Shematski prikaz razvoja od rojstva do odraslosti

Vsako izmed ravni ima v prvem delu podfazo (dve črti na diagramu), za katero je značilno

intenzivno, konstruktivno delo. Sledijo jim mirnejša obdobja, ki so manj ustvarjalna, v tem času

se delo prejšnjih let utrjuje. Izbor trikotne oblike je nameren, saj želi prikazati to, da gre v

vsakem obdobju za čas našega življenja, ki je bolj intenziven, ko potem doseže najvišjo točko,

pa spet intenzivnost pojenja.

Raven razvoja: od rojstva do 6 let

Cilj tega obdobja je oblikovanje samega sebe kot individualnega bitja. Ta cilj daje otroku

egocentrični fokus. Z vidika odraslega na to gledamo kot sebičnost, nekaj negativnega in zato

skušamo otroke od tega odvrniti. Ta cilj moramo spoštovati, saj je socialno življenje sestavljeno

iz posameznikov (družina, skupnosti, narod). Vsaka skupina je močna samo toliko, kolikor so

posamezniki v njej.

Zato je razvoj samega sebe v predšolskem obdobju otrokov interes, ki je pred vsem drugim,

tako da bo imel kaj prispevati skupini, ko bo prišel čas za to.

Prvo raven razdelimo na dva dela:

0-3 – detinstvo

To je obdobje velikih pridobitev, otrokov um srka vse, kar sreča v svoji okolici. Zato otrokov

um v tem obdobju imenujemo »srkajoči um«. Okolico tudi aktivno raziskuje, prve mesece z

očmi, nato z rokami, potem s celim telesom. Po izbranem delu ni utrujen, celo zadovoljen,

miren, spočit. Maria Montessori meni, da otroci s pomočjo dela v okolju v resnici “ustvarjajo

sami sebe”. Raziskave na delujočih možganih danes to potrjujejo: “Ko je otrok v posebnih

razvojnih obdobjih, se s pomočjo interakcije z okoljem spremeni fiziologija otrokovih

možganov.” (Restak, The modular brain)

Otrok v tem odboju zelo napreduje v motoriki. Pozorni moramo biti, da ne damo možganom

več kot roki otroka, saj sestavljata dve plati ustvarjale dejavnosti. Okoli šestega leta prideta

skupaj delo rok in možganov v polni integraciji osebnosti . Maria Montessori pravi: “Roka je

orodje razuma.”

Izreden pa je tudi njegov na področju jezika. Želijo se naučiti ime za vse, kar jih obdaja.

18

Otrok v prvih letih naredi pomembne korake humanizacije – kvaliteta tega procesa pa je odvisna

od modelov – ljudi, ki so ob njem. Želijo biti samostojni in sami opraviti stvari, čeprav včasih

dajejo videz, da se pri tem izredno izmučijo (pri 1,5 letih obleči hlače ali nogavice).

Zadovoljstvo in ponos po samostojno opravljenem delu govorijo o dostojanstvu,ki ga otroci

občutijo ob tem uspehih.

»Ne na univerzi, ampak v prvih letih življenja poteka najpomembnejši razvoj.« Maria

Montessori

V prvem letu otrokovega življenja je najbolj primerno, da otroka vzgaja mama (vsaj 9 mesecev),

kmalu pa je za otroka dobro, da se (vsaj občasno) giblje v spodbudnem okolju vrstnikov in

drugih odraslih, ki dopolnjujejo znanje, spretnosti in izkušnje staršev otroka. Priporoča 2-3 ure

dnevno ali tedensko program za otroke v okolju montessori, s spodbudnimi materiali za to

razvojno obdobje.

3-6 detinstvo

V tem obdobju otrok svoje čute še naprej oblikuje, senzibilizira za vedno bolj prefinjene nianse.

Vsem otrokom sveta je v tem obdobju izziv pridobiti socialne navade, sprejemljive v določeni

družbi (kako kihnemo, kako jemo, kako sedimo…). Potrebuje samostojnost.

Imajo velike zmožnosti za učenje, veliko stvari jih zanima. Zbrane informacije želijo

sistematizirati in kategorizirati. Otrokom na mnoga vprašanja odgovorimo z resnico – a tako,

ki jo lahko razume. Pogosto otrok ne zanimajo podrobnosti. Otroku ponudimo znanje o celem

svetu.

Marija Montessori predlaga “Hišo otrok”, vrtec, kjer se otrok razvija na različnih področjih

(zaznavanje, vsakdanje življenje, jezik, matematika, kozmična vzgoja, umetnost, motorika)

Montessorijeva ni nikoli izrazila misli, da bi odrasli morali forsirati otroke k intelektualnemu

razvoju. To ji je popolnoma tuje! Verjela je v naravno razvijanje otrokovega razuma. Odrasle

mu pomaga najprej tako, da ga opazuje in razume, potem pa zanj pripravi materiale, dejavnosti,

ki so primeren izziv. Žarišče tega pristopa je zmeraj razvoj človekove osebnosti, ne pa

pridobivanje informacij.

6-12 otroštvo raziskovalec kulture

V tem obdobju se morajo meje družine razširiti: na šolo, vrstnike. Otroci radi delajo, posebej

še v skupini. M. Montessori priporoča tudi skavte.

Otroci radi hodijo v šolo. Montessorijeva predlaga, da otroka za učenje najprej pripravimo:

vzbudimo interes (to naredimo s tako imenovanimi velikimi zgodbami). Potem pa otrok sledi

svoji lastni poti raziskovanja z veliko mero svobode.

Otroci pa ob pripravi interesa potrebujejo še sredstva za nadaljnje raziskave s pomočjo

možganov in rok, ki delata skupaj na odkrivanju novega. Otroku “damo” vesolje.

Otrokov um je v obdobju abstrakcije in domišljije. Premakne se od zaznavnega k abstraktnemu

učenju. Dane so mu nove moči za to obdobje: intelektualne sposobnosti. Zato ga Montessori

imenuje intelektualno obdobje, otroci imajo sedaj razvit del možganov za sklepanje, iskanje

vzrokov in posledic. Pri tem mu pomaga domišljija, ki nadomesti roke, noge in oči, ko ti fizično

več ne morejo preseči razdalj (čas prazgodovine ali vesolje…).

Sicer pa so otroci v tem obdobju v mirnem, stabilnem času. Otroške bolezni so mimo, zdravje

je bolj stabilno .

So v občutljivem obdobju za moralno presojanje: svoje novo pridobljene intelektualne moči bi

radi uporabili za to, da bi naredili svoje zaključke o tem, kaj je prav in kaj narobe. Gre za proces

raziskovanja, ki v uvodu vključuje zasliševanje staršev v nekaterih podrobnostih. Posledica

iskanja teh informacij na moralnem področju je pojav, ki mu odrasli rečemo “opravljanje” ali

»tožarjenje«. Njihov interes je ločiti med dobrim in slabim. Od odraslih pričakujejo razjasnitev:

19

“Je slabo, če potisnem sošolca iz stola? Ali naj to sprejmem? Zakaj?” Ali obratno: “Je to dobro

storiti? Ali naj tudi jaz to poskusim? Zakaj?”.

To spremlja tudi nagnjenost otrok za oboževanje herojev, idealov. Zelo občudujejo velike

osebnosti, ki so šle do skrajnih meja človeških sposobnosti.15

12 – 18 adolescenca

Podobno kot obdobje 0-6, je tudi to obdobje obdobje rojstva – tokrat v družbo. Tudi sledeče

značilnosti so si podobne: otroci potrebujejo veliko svobode in jasne meje. So zelo ranljivi.

Potrebujejo separacijo, a varno, ljubeče okolje. Imajo radi delo z rokami, niso zainteresirani za

sedeče/šolsko pridobivanje znanja. Pomembno je, da se imajo možnost gibati med delom.

Jaslični otroci so prvi adolescenti, mladi v starosti 12-15 let pa drugi. V tem času je

adolescent introvertiran, je obdobje samooblikovanja. Želi odkriti kdo je. Istočasno išče poti,

kako bi postal del družbe odraslih. Ima torej interes za družbene organizacije in do drugih ljudi

na svetu. Adolescent želi odkriti oboje: sebe in družbo, da bi lahko našel svoje mesto v svetu

odraslih kot član, ki lahko nekaj prispeva.

Mladi v tem obdobju so raziskovalci družbe in humanistike. Pomembni so vrstniki, družba.

Starši niso pomembni - zdi se, kot da gredo mimo tega, kar so učili starši - morda je pomemben

kateri drugi odrasli.

Zaradi hitre rasti imajo potrebo po aktivnosti, potrebujejo tudi samoto, umirjenost. Polni so

dvomov, so občutljivi, to včasih spremlja pomanjkanje discipline in upor proti avtoriteti. Težko

se koncentrirajo in jih hitro kaj premoti, zato jim je težko študirati. Istočasno so izrazito

intelektualni. Želijo debatirati o abstraktnih idejah in jih dognati s pomočjo razuma, ki temelji

na dokazih. Želijo se pogovarjati o moralnih in duhovnih stvareh, o smislu življenja in pomenu

smrti.

Adolescenti imajo veliko potrebo po ustvarjalnem izražanju samega sebe (glasba, dnevniki…).

Potrebujejo spodbude v svojih prizadevanjih za samostojnost. Podporo iščejo na dveh straneh:

o V skupnosti vrstnikov

o V odraslem prijatelju, če imajo za to priložnost.

Bi lahko bila šola naravni prostor za obe potrebi? Ja, pravi Maria Montessori, če bi bila

primerno organizirana. Predlaga model z imenom »Earth kinder«: Fleksibilen čas za predmete

študija – z velikimi sklopi neprekinjenega dela. Najbolj primerna oblika glede na adolescentovo

intelektualno moč in željo po debati bi bili seminarji. Pomembno je omogočiti povezanost roke

in možganov. Zato predlaga, da bi mladostniki v tem času živeli na kmetiji, za katero bi sami

skrbeli in v teku let prevzeli na njej različne odgovornosti (skrb za živali, kuhanje, nabava,

prodaja izdelkov, čiščenje…). Mladi naj imajo dovolj časa za opazovanje v naravi, kar bi

zadostilo dve potrebi: po samoti, premišljevanju in bi prineslo obogatitev z znanstvenega in

filozofskega vidika.

V tem obdobju morajo mladi izkusiti samostojnost: vsaj kratkoročno naj bi imeli izkušnjo živeti

proč od doma.

V idealnem primeru so po pristopu montessori mladi pri 18. letih dobro oblikovani. Raziskali

so sebe, organizacijo človeške družbe, njen odnos do narave in se zavedajo različnih karier, o

katerih se lahko odločajo.

Odločitev za en poklic verjetno ne bo za vse življenje – a začetna odločitev mora biti narejena,

v zavedanju, da se bodo v življenju pojavile še druge možnosti in izzivi, pravi Maria

Montessori. In zaključuje z mislijo: 15 Montessori, M. (1997). Basic ideas of Montessori's educational theory. Oxford, England: Clio press,

151-162.

20

“Celotno življenje adolescenta naj bi bilo organizirano tako,

da bi ga usposobilo zato, da bi - ko bi prišel primeren čas –

naredil triumfalen vstop v družbeno življenje.

Ne, da bi vstopil oslabljen, izoliran, ponižan, osramočen,

ampak s pokončno glavo, gotov sam vase.

Uspeh v življenju je odvisen od samozaupanja,

ki se rodi iz resničnega poznavanja lastnih sposobnosti

in v povezanosti z mnogo-plastno adaptacijo;

dejansko iz tega, kar rečemo “valorizacija” osebnosti.”

(Maria Montessori)

18 – 24 zrelost

V tem obdobju se nekateri že odločijo za delo, drugi za študij - specializacijo na določenem

področju. Želijo poiskati svojo vlogo v svetu / vesolju, saj se na tak način posameznik približuje

izpolnitvi svoje življenjske naloge.

V tem obdobju mlade spet zanima pridobivanje znanja v smislu študija, spet so močni in

relativno stabilni (kot v 6-12). Ker je to obdobje miru po burnih adolescenčnih letih, je tendenca

staršev in družbe v tem, da ignorira resnične potrebe mladih odraslih.

Mladi odrasli potrebujejo modro svetovanje odraslih, spodbude in podporo - gre bolj za obliko

mentorstva (to dobro poznajo na majhnih umetnostnih akademijah: najbolj pomemben je

oseben odnos s profesorjem). Mladi odrasli imajo v sebi veliko moč, v tem obdobju jim moramo

omogočiti:

da postanejo del družbe odraslih,

da se prilagodijo sodobnim potrebam (z dejavnostjo, izkušnjami in dejanji v svetu

samem),

mladi morajo živeti in potovati v različnih krajih, kjer lahko študirajo in izkusijo

kulturne, službene, znanstvene in ekonomske plati življenja v modernem svetu.

a varno ljubeče okolje. Mladostniki niso zainteresirani za šolsko (akademsko)

pridobivanje znanja.16

2.3. DIDAKTIČNI PRINCIPI PEDAGOGIKE MONTESSORI

Montessorijeva je s pomočjo opazovanj otrok in raziskovanj prišla do zanimivih uvidov, ki so

osnova njenega pristopa do šolanja. Ti uvidi so danes v veliki meri utemeljeni z raziskavami v

psihologiji in pedagogiki.17 V sistemu montessori so ti principi medsebojno prepleteni in

koeksistirajo v praksi.

A. Gibanje in kognicija

Gibanje ter kognicija sta močno prepletena; gibanje lahko spodbuja mišljenje ter učenje. Naši

možgani se razvijajo v svetu, kjer se gibljemo in delamo, ne v svetu, kjer sedimo za mizo in

abstraktno tuhtamo. Montessorijeva je opazila, da je mišljenje najprej izraženo v rokah, šele

nato v besedah.

Na temeljih teh uvidov je razvila sistem vzgoje in izobraževanja, kjer je v velik meri prisotna

manipulacija s predmeti. V zadnjih letih je prišlo do eksplozije fascinantnih raziskav o povezavi

16 Montessori, M. (1997). Basic ideas of Montessori's educational theory. Oxford, England: Clio press,

151-162. 17 Lillard, A.S. (2005). Montessori: The science behind the genius. New York: Oxford University Press.

21

gibanja in kognicije. Rezultati kažejo, da bi naj vzgoja in izobraževanje vključevali gibanje in

s tem spodbujali učenje.

B. Izbira

Drugi princip je svobodna izbira. Montessorijeva je opazila, da otroci vzcvetijo, če imajo izbiro

in nadzor nad svojim okoljem. Čeprav imajo dobri programi montessori postavljene jasne meje

tej svobodi, lahko otroci v šolah montessori sprejemajo mnogo odločitev: kaj bodo delali, kako

dolgo bodo delali, s kom bodo delali in tako naprej. Raziskave na psihološkem področju kažejo,

da sta svoboda in izbira (znotraj skrbno pripravljene, urejene strukture) povezani z boljšimi

psihološkimi in učnimi rezultati.

C. Interesi

Najboljše učenje se pojavi v kontekstu interesov. Marija Montessori je spoznala, da je

samomotivacija otroka edini verodostojni impulz za učenje. Otroci sami v sebi so nagnjeni k

učenju. Vzgojiteljica pripravi okolje, usmerja dejavnost, spodbuja otroke, vendar pa je otrok

tisti, ki se uči, ki je s pomočjo dejavnosti same motiviran, da vztraja.

Interes je lahko osebnejši, ko npr. nekoga zanimajo pikapolonice ali psi in to prihaja iz

notranjosti, ali pa je situacijski, ko se zanimanje sproži v mnogih ljudeh hkrati, ki so

izpostavljeni določeni dejavnosti ali dogodku. Montessorijeva je ustvarjala situacijski interes,

ko je oblikovala materiale, s katerimi so si otroci želeli delati.

Prav tako je učila vzgojitelje, kako naj izvajajo predstavitve, učne ure, ki bodo otroke

navdihovale. Recimo, da posredujejo ravno dovolj informacij, ki vzbudijo radovednost, ter z

uporabo dramatizacije, igre.

Č. Izogibanje zunanjim nagradam

Montessorijeva je na nagrade, kot so zvezdice in ocene, gledala kot na moteče dejavnike učenja,

saj so motile proces otrokove koncentracije. Intenzivna obdobja koncentracije so osrednjega

pomena v pedagogiki montessori. Velik del raziskav svetuje, da interes za dejavnost, ki jo

imamo radi (kakor je učenje za večino otrok), najbolje ohranjamo in razvijamo, če zunanje

nagrade niso del tega konteksta.

D. Učenje z vrstniki in ob njih

Vzgoja in izobraževanje v oddelkih montessori deluje v skladu z razvojem otrok: mlajši otroci

se bolj igrajo drug ob drugem, a ne nujno skupaj, medtem ko so osnovnošolci intenzivno

socialni. V predšolskih oddelkih montessori bodo otroci pogosto izbrali, da bodo delali sami,

medtem ko otroke v osnovnošolskih oddelkih redko vidimo delati same.

E. Učenje znotraj konteksta

Marija Montessori je ustvarila niz materialov znotraj sistema učenja, v katerem naj bi vsak

otrok dojel uporabnost in pomen tega, kar se je učil prej. Zato ker se otroci učijo z delom, ne

pa predvsem s poslušanjem in pisanjem, je njihovo učenje umeščeno med dejavnosti in

predmete.

22

F. Red v okolju in v umu

Oddelki montessori so zelo urejeni, organizirani, tako fizično (v smislu postavitve) kakor tudi

konceptualno (v smislu progresivnosti uporabe materialov). Vse je natančno, včasih se komu

zdi celo obsesivno-kompulzivno. Vendar psihološke raziskave kažejo, da red zelo pomaga pri

učenju in razvoju in da je Montessorijeva bila na pravi poti, ko je v šolah uvajala urejena

okolja.18 Če se je otrok v okolju montessori pripravljen učiti in vzgajati, je to zato, ker je pridobil

»notranjo disciplino«n – tako s pomočjo zunanjega kakor tudi notranjega reda. To je jedro

vzgojne filozofije montessori. Vzorci koncentracije, vztrajnosti, vestnosti, temeljitosti, ki jih

utemeljimo v zgodnjem otroštvu, pripomorejo k temu, da bo otrok samozavesten, sposoben

učenec v kasnejših letih. Marija Montessori je uvedla otroke v veselje do učenja v zgodnjih

letih in zagotovila okvir, v katerem gresta intelektualna in socialna disciplina z roko v roki.

18 Lillard, A.S. (2005). Montessori: The science behind the genius. New York: Oxford University Press.

23

3. VRTEC MONTESSORI

3.1. VZGOJNI CILJI IN NAČELA

A. Svoboda in meje

Kaj razume Maria Montessori, ko govori o otrokovi svobodi? V knjigi 'Srkajoči um'19 beremo:

»Vzgojna metoda, ki temelji na svobodi, mora nastopiti kot pomoč otroku, da bi svobodo

osvojil, in mora imeti za cilj osvoboditev otroka tistih vezi, ki omejujejo njegovo spontano

izražanje. Ko bo otrok postopoma napredoval po tej poti, bo njegovo spontano izražanje vse

bolj pristno v svoji resničnosti, razodelo nam bo njegovo pravo naravo.«

Svobodo razume kot osvoboditev posameznikovih zmožnosti in s tem poslušnost življenjskemu

nagibu, ki je – predpostavljamo – nagnjen k pozitivnemu. Ta sposobnost osvoboditve zahteva

spoštovanje in obenem primerno (le nujno potrebno) pomoč, da bi svoboda postala dosežek in

ne dar brez obveznosti.

Vzgojiteljeva veščina je ravno v razločevanju, kdaj otrok določene starosti sledi oz. ne sledi

temu nagibu resnice, kdaj ta svoboda postane divjaštvo, lenoba, nered ali katerikoli drugi

negativni pojav.

Otroku ne nameravamo dopustiti vsake dejavnosti, vsakega nagiba. Dovoliti, da daje noge na

mizo, prste v nos ali da poriva sošolce, ne da bi posegli in ga popravili, ne pomeni spoštovati

svobode niti ne pomeni pomagati k osvoboditvi.20

Otrokova svoboda, če jo razumemo kot osvoboditev, zahteva spoštovanje, da bi se zmogljivosti

lahko izrazile v vseh najrazličnejših oblikah, v skladu z značilnostmi starostnega obdobja.

B. Moralna vzgoja – stopnje poslušnosti in disciplina

Maria Montessori v knjigi Srkajoči um analizira stopnje poslušnosti. Naravni razvoj poslušnosti

ima tri stopnje.

1. Na prvi stopnji otrok uboga, čeprav ne vedno, kar imamo za odraz muhavosti. Dejansko pa

stvari ne razumemo in je potrebna globlja analiza.

Poslušnost ni odvisna samo od tega, čemur navadno pravimo 'dobra volja'… Da bi lahko

izpolnil ukaz, mora otrok doseči določeno stopnjo zrelosti in mero sposobnosti, ki jo potrebuje

za izvedbo ukaza. Zato je poslušnost v predšolskem obdobju treba ocenjevati odvisno od že

obstoječih sposobnosti. Neumno bi bilo nekomu ukazati, naj hodi po nosu. To je fizično

nemogoče. Enako noro je od nepismenega zahtevati, naj napiše pismo. Podobno moramo

najprej vedeti, ali je poslušnost sploh mogoča in izvedljiva na trenutni stopnji otrokovega

razvoja.

Poslušnost ni nujno vedno negativno opredeljena. Pomeni predvsem delovanje v skladu z voljo

nekoga drugega … Otrokova poslušnost je odvisna predvsem od razvoja njegovih sposobnosti.

Lahko se zgodi, da otrok enkrat ukaz izpolni, drugič pa ne. To pogosto razumemo kot izraz

zlobe. Če učitelj kljub temu vztraja še naprej ali otroka celo ošteva in kaznuje, zavira njegov

nadaljnji razvoj.

Nič ni bolj škodljivega kot jemanje poguma otroku v obdobju, ko se še samoizgrajuje. Če otrok

ni gospodar svojih dejanj in se ne more pokoravati niti lastni volji, bo še toliko manj sposoben

pokoravati se volji nekoga drugega.

Prva stopnja ubogljivosti je tista, ko otrok sicer lahko uboga, a ne vedno.

19 M. Montessori (2008), Srkajoči um, Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo. 20 Gobbi, G. (2006): Skupaj z otroki prisluhnimo Bogu: Uršulinski zavod, Ljubljana

24

2. Druga stopnja nastopi, ko otrok lahko vedno uboga, ker ni več nobenih ovir, ki bi izvirale iz

njegove nezmožnosti samokontrole. Njegove sposobnosti so se že dovolj ustalile, da jih lahko

usmerja ne samo njegova volja, ampak tudi volja nekoga drugega. Otrok lahko sprejme želje

drugega in jih odseva s svojim obnašanjem. To je najvišja oblika poslušnosti, h kateri stremi

današnje izobraževanje. Povprečen učitelj zahteva samo to, da ga ubogajo.

3. Otrok pa, ki mu je omogočeno, da se polno razvije v skladu z naravnimi zakoni, gre veliko

dlje, kot bi od njega sploh mogli pričakovati. Napreduje k tretji stopnji poslušnosti. Njegova

ubogljivost se na tretji stopnji obrne k osebnosti, za katero čuti, da ga v sposobnostih prekaša.

Kot da bi se otrok zavedel, da učitelj zna stvari, ki njega za sedaj še presegajo, kot bi rekel

samemu sebi: 'Tukaj je nekdo, ki je pametnejši od mene in lahko vpliva name, da bom tudi jaz

pameten. Deluje znotraj mene!' Taki občutki otroka navdajo z veseljem. Da se lahko ravna po

nekom, ki ga presega, je nenadno odkritje, ki otroku prinese novo vrsto navdušenja. Postane

željan in neučakan, da bi ubogal. To je čudovit in povsem naraven pojav. Očitno je otrok

neverjetno pripravljen ubogati in zdi se, da si tega tudi zelo želi.

Sposobnost ubogati je tretja in zadnja stopnja v razvoju volje in omogoča pojav ubogljivosti.

Naši otroci imajo tako zelo močno voljo, da učitelja ubogajo takoj, pa naj prosi karkoli.

Vzgojitelj čuti, da mora biti pazljiv in obziren, da svoje moči ne sme izrabljati v svojo korist,

da je nesebičnost zakon. Vzgojitelj tako spozna, kakšne kvalitete bi moral imeti vsakdo, ki sta

mu dani moč in avtoriteta. Dobremu menedžerju ni treba ukazovati in biti oblasten, mora pa

imeti globoko razvit občutek za odgovornost.21

Obstaja še drugačna disciplina tradicionalnega značaja, ki pomeni problem, s katerim se

ukvarjamo odrasli. Odrasli mislimo, da lahko disciplino dosežemo s pomočjo splošno poznanih

sredstev, s prepričevanjem, karanjem in ukazovanjem. Taka oblika discipline je lahko v

nekaterih primerih pri starejših otrocih potrebna in koristna in lahko v začetku daje vtis

učinkovitosti. Vendar ta oblika discipline s časom izgine in se skozi svobodno izbiro dela

spreobrne v spontano disciplino, ki prihaja iz notranjosti in ki bo kasneje postala odraz volje.

To je disciplina, ki jo je M. Montessori opazila pri otrocih in ki je naraven, spontan pojav.

Tedaj se pri otroku pokaže preobrazba, ki nas pogosto začudi in ki se odraža v vsej skupini

otrok. Nastane zbranost pri delu (polarizacija pozornosti), vztrajanje pri delu. Otrok je sposoben

discipline, ker le-ta prihaja kot vzgib iz notranjosti njegovega bitja, ki je usmerjen k

samozaupanju, k samostojnosti ter se razširi v dobrobit celotne skupine.

Reda in discipline ne moremo pripisovati samo spoštovanju skupnih pravil, temveč spoštovanju

reda in discipline, ki izvirata iz otrokovih notranjih sil. Sam je sposoben skladno uravnotežiti

okolje in svojo osebnost ter ustvariti red v svojem umu.22

C. Kozmični vidik – kozmična vzgoja

Kozmična vzgoja ni omejena samo na obravnavo družboslovnih in naravoslovnih znanosti,

ampak je sestavni del celotnega vzgojnega dogajanja in temeljni odnos omenjene celovite

vzgoje.

21 M. Montessori (2008), Srkajoči um, Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo, str. 266 -

275. 22 Gobbi, G. (2006): Skupaj z otroki prisluhnimo Bogu: Uršulinski zavod, Ljubljana.

25

Kozmična vzgoja služi kot izhodišče za prikaz in razlago okolja (med drugim vesolja, Zemlje,

otroškega okolja, rastlinskega in živalskega sveta). Otroka želi naučiti, da narava in človek drug

na drugega sovplivata. Kozmična vzgoja izhaja iz celote (kozmosa, Božjega reda) in otroka v

skladu z njegovimi razvojnimi fazami vključuje v ta sistem. Otroku najprej posreduje pregled

oziroma shemo sistema: pri študiju posameznih podrobnosti ostaja celota vselej razpoznavna.

Otrok razvija »vizijo celote«.

Cilj kozmične vzgoje je, da otrok postane odgovoren svetovljan, ki se zaveda svojega mesta in

odgovornosti v kozmosu ter svoje moči zastavlja za ustvarjanje uspešnega, humanega in

življenja vrednega sveta.

Č. Vzgoja za mir

Maria Montessori pravi, da so otroci upanje v evoluciji človeštva. Da bi lahko ustvarili svet

miru in spoštovanja, je potrebno, da se osredotočimo na vzgojo za mir zelo zgodaj. V kolikor

imamo kurikulum za mir v oddelku, smo na dobri poti priprave svojih otrok za ustvarjalce miru.

Kurikulum za mir v osnovnošolskem obdobju vsebuje študij kultur sveta, spoznavanje

temeljnih človekovih potreb. Otroci odkrivajo, da poteka zadovoljevanje potreb različno – ne

le glede na zgodovinsko obdobje, marveč tudi glede na geografsko lego. S poudarkom na

človeški družini in na medsebojnih odnosih med vsemi živimi bitji začnejo učenci odkrivati, da

niso ločeni od preostalega sveta, ampak integralni del pri ustvarjanju harmoničnega sveta.

Maria Montessori je verjela, da je vzgoja in izobraževanje najbolj vplivna in univerzalna pot za

rekonstrukcijo družbe, pot za tranzicijo od vojn k miru. Medtem ko v kurikulumu učimo o miru,

ta ne more rezultirati v miru. Samo govorjenje o miru ne zadošča, otroci morajo izkusiti okolje,

ki bo omogočalo razvoj miroljubnih posameznikov. Zato vzgoja za mir zahteva najprej

spremenjeno držo vzgojitelja. Njegova priprava na vzgojo za mir mora biti fizična, umska in

duhovna.23

Fizična: vsi telesni vidiki, posebej gibanje: hitri gibi odraslega negativno vplivajo na

razumevanje otroka (zaradi dejstva nezrelega živčnega sistema, mielizacije). Otrok ni sposoben

ponoviti hitrih gibov, zato pride do zmede in nereda.

Umska: pridobitev ustreznih informacij o vzgoji za mir (študij teorije in metodologije). Ne gre

le za pridobitev znanja, ampak mora to voditi k razumevanju, tako da je uporaba znanja

smiselna, inteligentna.

Duhovna priprava mora pomagati odraslemu, da “vidi” čez kavzalni pogled: mora videti to, kar

mora prebuditi v otroku. Če ne more videti teh notranjih izrazov otrokove duše, ne bo sposoben

voditi otroka, ne glede na to, kako dobro je fizično in umsko pripravljen. Odrasel se nauči videti

s pomočjo znanstvenih opazovanj otroka.

Vsaki generaciji otrok je namenjeno, da spremeni človeštvo – njihovo poslanstvo je

preoblikovati človeštvo na vedno višjo raven zavedanja in občutljivosti za to, kar je dobro za

vse. A to se ne more nikoli zgoditi, če otroci utelesijo sovraštva, predsodke in napačni ponos

starejše generacije.

23 Cuevas, E. (2007). The spiritual preparation of the adult, Communications, AMI, str. 36-44.

26

3.2. PEDAGOŠKO-METODOLOŠKA URESNIČITEV

A. Svobodna izbira dela in kurikulum

Otroci ob prihodu v vrtec prosto izberejo, kaj bodo delali.

K tej učni obliki sodijo:

- svoboda gibanja v »pripravljenem okolju«;

- svoboda interesov in izbira materialov;

- časovna svoboda oziroma čas trajanja skoncentriranih učnih procesov (»relativna časovna

svoboda«) znotraj časa za svobodno izbiro dejavnosti;

- svoboda sodelovanja (izbira socialnih oblik: samostojno – v paru – v skupini);

- svoboda izbire nivoja izobraževanja, t. j. prostovoljno razvrščanje v učne skupine

različnih starosti.

Svobodna izbira dejavnosti z možnostmi samostojnejšega odločanja in neposredne

komunikacije z vrstniki in vzgojitelji ustvarja nenehno priložnost za socialno učenje, hkrati pa

otroku omogoča, da izbrano učno snov obdela tako izčrpno, kolikor je to pomembno za njegov

razvoj.

Obseg časa, namenjenega svobodni izbiri dejavnosti, je odvisen od:

a) učne skupine in

b) »pripravljenega okolja«.

K a)

O časovnem intervalu svobodne izbire dejavnosti vzgojitelj odloča glede na izkušnje, ki jih

otroci s tovrstno učno obliko že imajo. Otroci, ki so v utečeni skupini montessori in poznajo

učno obliko in učni material, se pri svobodnem delu hitreje znajdejo kot otroci, ki teh izkušenj

nimajo. Za spoznavanje tovrstne učne oblike je pomembno, da je zanjo v vsakem šolskem

dnevu predviden čas. S časom moramo zagotoviti vsaj 2,5 – 3 ure dnevno nemotenega prostega

dela.

K b)

Ker se »pripravljeno okolje« oblikuje in razrašča postopoma, mora vzgojitelj obseg svobodne

izbire dejavnosti temu okolju prilagoditi oziroma otroku ponuditi tisti material, ki mu omogoča,

da mu je prostovoljna izbira dela v korist, ne da bi pri tem od otroka zahtevala premalo ali

preveč.

Časovna svoboda hkrati omogoča otroku globljo koncentracijo, saj lahko neko dejavnost

opravlja, dokler ga zanima in ima interes.

Vsebine, ki dodatno zahtevajo vodeni pouk, pa so npr.:

- športa vzgoja,

- glasbena vzgoja,

- likovna vzgoja,

- tuji jeziki,

- kateheza dobrega pastirja,

- uvod v novo temo s področja naravoslovja, geografije in zgodovine,

- prebiranje in pogovor o knjižnih delih,

- pogovori o raznolikih temah v krogu,

27

- priprava ekskurzij in projektov,

- vaje gledaliških predstav in plesne vaje.

Vodeni pouk je umeščen v program tako, da ne moti osrednjega svobodnega dela s materiali.

Vodeni pouk in svobodna izbira dejavnosti se medsebojno lahko prepletata. Izhodišče za delo

lahko predstavlja tako ena kot druga oblika. Pri vodenem pouku se npr. uvajajo tiste vsebine in

načini dela, ki jih otroci v času svobodne izbire dela poglabljajo in razširijo.

B. Materiali za prosto delo

Osrednje mesto »pripravljenega okolja« predstavljajo t. i. materiali montessori. Izbor ustreznih

materialov je nastajal na podlagi dolgoletnih izkušenj in opazovanja otrok.

Posamezne materiale odlikujejo naslednje značilnosti:

- so estetski, da otroka lahko nagovorijo;

- definirajo zahtevnostno stopnjo in so vedno omejeni samo na en naslednji miselni korak;

- spodbujajo k samodejavnosti z neomejenim številom ponovitev, tako da otrok lahko odkrije

svojo lastno učno strukturo;

- ponujajo možnost za samokontrolo.

V oddelku je samo po en primerek vsakega materiala. Če otrok uporablja nek material, bo moral

drugi otrok, ki bi si tudi želel delati s tem materialom, počakati ali pa si medtem izbrati drugega.

»Iz tega izhajajo pomembne družbene kvalitete. Otrok se nauči, da mora spoštovati delo drugih.

Ne zato, ker bi mu to kdo zapovedoval, ampak ker je tak svet njegove vsakdanje izkušnje. /…/

Ko se to dogaja vsako uro in po več let, postane ideja spoštovanja drugega in čakanja na svojo

priložnost del otrokovega življenja.« 24

C. Heterogeni oddelki

Heterogena sestava otrok v skupini je pomemben vidik vzgoje montessori, saj otroka

postavlja v bolj naravne odnose z vrstniki. Vzgojne skupine v vrtcu so sestavljene tako, so v

oddelku v enaki meri zastopani otroci različnih starosti. Najpogosteje so v istem oddelku otroci

do treh let (2,5) in otroci od 2,5 (3) do 6 let. Izjemoma, za prehodno obdobje ali v majhnih

vrtcih se program vrtca montessori izvaja tudi v kombiniranih oddelkih.

Znanstvena spoznanja in izkušnje iz šolske prakse jasno govorijo v prid uvedbi heterogenih

oddelkov montessori iz dveh vidikov:

a) Pridobivanje znanja

- starejši otroci navdihujejo mlajše učence;

- mlajši otroci spoznavajo svoje meje, s čimer se spodbuja sposobnost za samopresojo;

- starejši otroci utrjujejo in poglabljajo znanje, ko snov razlagajo mlajšim;

- učni procesi potekajo pospešeno: otroci so si, kar zadeva duhovno stopnjo razvoja, med seboj

bližje kot z odraslimi, zato se drug od drugega lažje učijo;

- ker v ospredju ni učna snov, se lahko pri obravnavi določenih učnih vsebin pomudimo dlje

časa oz. se nekaterih drugih dotaknemo bolj površinsko. »Ne vsem enako, temveč vsakemu

svoje.«;

- prevzemanje delovnih tehnik je lažje, ker otroci obstoječe strukture že poznajo.

24 M. Montessori (2008), Srkajoči um, Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo.

28

b) Socialno učenje

- spodbuja se vzajemna pomoč in tolerantnost;

- v komunikaciji z otroki različnih starostnih skupin je v splošnem mogoče dobiti več izkušenj.

Tovrstna oblika sobivanja je naravna razvojna ponudba in dragocena protiutež »egoizmu

otroka«, ki zaznamuje današnji čas;

- medsebojna tekmovalnost je manj izrazita, ker so »vloge« (veliki–mali, izkušeni–šibki ipd.)

jasneje opredeljene;

- spekter »ponudbe vlog«, katere posameznik lahko prevzame, je večji (vsak otrok dobi jasno

izkušnjo, kaj pomeni biti najmlajši, vmes in najstarejši).

Izkušnje heterogenih razredov spodbujajo razvoj zdravega in trdnega občutka lastne vrednosti.

Otroci praviloma ostajajo v istem oddelku tri leta in imajo v teh letih čas, da spoznajo vse

materiale in s tem celotno vsebino posameznega področja.

Četudi se v določenem letu npr. bolj posveti matematiki, bo na drugem področju lahko

dejavnejši v prihodnjem letu.

Č. Individualno delo otrok

Individualno delo je najpogostejša oblika dela otroka v predšolskem obodbju v oddelku

montessori. Otrok v zgodnjem otroštvu ima zelo rad družbo vrstnikov, a njegova igra z

vrstnikom še ne vključuje skupnih idej, ciljev, ampak skupen prostor: radi se igrajo v istem

kotu, na isti mizi, v istem peskovniku, a vsak dela svojo »potičko«. Z večjo starostjo otrok pa

raste tudi potreba in zmožnost za skupno igro, ki izhaja iz samomotivacije otrok.

Zato so materiali (v večji meri) pripravljeni tako, da jih lahko uporablja en sam otrok;

če pa želi, potem lahko povabi k igri več otrok.

Individualno delo pomeni, da ima vsak otrok možnost izbirati materiale, ki ga v

določenem obdobju zanimajo. Z izbranim materialom potem dela tako dolgo kot hoče in si ga

izbira tako pogosto, kot ima potrebo. Individualni pristop sledi otrokovi potrebi, da dela na

temelju samo-motivacije in v lastnem ritmu in tempu.

D. Skupinsko življenje

Bistveni del učnega okolja so drugi otroci. Življenje v vrtcu, ki dela po metodi

montessori, omogoča mnogo priložnosti za prijateljstva, interakcije, razvoj čuta za druge, za

učenje sodelovanja.

V pripravljenem okolju sta izpostavljeni sodelovanje in čut za skupnost. Razlike med

posamezniki so ne samo sprejemljive, ampak tudi cenjene. Ker so v skupini otroci različnih

starosti, to prinaša s seboj bogastvo učenih priložnosti in pomaga ustvariti občutek za družino,

kjer vsak prispeva in prevzema odgovornost za ohranjanje okolja. Heterogene skupine imajo

»dedovanje«: starejši otroci poskrbijo za vodenje, usmerjanje in so vzorniki za mlajše otroke.

Starejši otroci pa pridobijo s tem, da pomagajo mlajšim otrokom: okrepijo svoje prejšnje

spretnosti in znanje in pridobijo zadovoljstvo, ker pomagajo drugim. Mešane skupine tudi

omogočajo priložnosti za pestrost varnih, trajnih in polnih prijateljstev.

Socialno življenje otrok je pomemben vidik kurikuluma montessori. Pomoč otrokom pri

socialnem razvoju, spretnostih in sposobnostih je nujno potrebna za učinkovito uvajanje in

29

izvajanje programa montessori. Pomembno je, da občutljiv odrasel podpira in spremlja

kompleksnost socialnih odnosov.

Ker otroci niso rojeni s prirojenim znanjem o tem, kdaj in zakaj se rokujemo ali

obrišemo nos…, se tega učijo v vrtcu kot del socialnega učenja. Ko se otroci s starostjo zavedajo

razlik v kulturah, jih spodbujamo, da se veselijo različnosti in jih enakovredno spoštujejo.

Otroci se tudi naučijo opazovati druge: prepoznavati kdaj kdo potrebuje pomoč, in da nihče ni

premajhen, da bi bil koristen.

Eden izmed najbolj opaznih rezultatov vzgojnega pristopa montessori je skupnost, ki se

razvije med otroci. Ta razvoj podpira vrsta ključnih elementov vzgojnega pristopa montessori:

a. občutek pripadnosti vrtcu – lastništvo vrtca (pospravljanje, skrb za okolje)

b. odgovornost drug za drugega (otroci pomagajo drugače kot odrasli: spoštujejo trud

drugega in pomagajo le, če je to nujno)

c. heterogenost skupin

d. čas za skupnost (dejavnosti na črti: tudi v realnem življenju se zgodi, da moramo

slediti skupini, sedeti in biti tiho): po tem, ko so otroci pridobili individualno

disciplino jim pomagamo, da uspejo tudi pri skupnem redu ter se ga zavedajo, ko ga

uspemo vzpostaviti (igra tišine).

e. Skupnosti ni mogoče ustvariti brez odnosov. Otroci pa imajo vrsto priložnosti za

vzpostavljanje medsebojnih odnosov. Ti se ne dogajajo le pri skupinskem delu

ampak so bogato prepleteni v vsakdanu.

Otroci imajo na voljo, da izberejo individualno dejavnost ali dejavnost, pri kateri je

potrebnih več otrok. Določene dejavnosti so pripravljene tako, da ne omogočajo neposrednega

sodelovanja (recimo zalivanje rož), pač pa posredno. Dejavnosti otroke spodbujajo k

medsebojni pomoči in na ta način otroke spodbujajo k sodelovanju, vzpostavljanju odnosov.

Določeni materiali – predvsem za starejše otroke - pa so pripravljeni tako, da zahtevajo skupno

delo več otrok – in se jih torej ne more igrati en sam otrok.

E. Vloga staršev

Pedagogiko montessori si je pa mogoče predstavljati samo, če pri delu vzgojiteljev sodelujejo

tudi starši. Starševska odgovornost se torej začne že pri domači vzgoji. Od staršev se pričakuje,

da temeljito spoznajo pedagogiko montessori, in sicer z branjem ustrezne literature, z

obiskovanjem predavanj in z udeležbo pri drugih izobraževalnih možnostih.

Starši pri razvojnih in učnih procesih sodelujejo kot spremljevalci. Redni individualni pogovori

med vzgojitelji in starši so namenjeni svetovanju in spodbudam, pa tudi razumevanju

specifičnih razvojnih težav. Udeležba na večerih za starše je priložnost za izmenjavo izkušenj.

Starši razvoj zaznavnih procesov lahko spremljajo s pomočjo hospitacij.

Poleg tega so starši povabljeni, da s konkretnimi prispevki razširjajo znanje in sposobnosti otrok

ter da pomagajo pri izpeljavi projektov in izdelovanju materialov.

Če starši poznajo pedagogiko montessori in vedo, kaj se v vrtcu dogaja, če sami pri tem

sodelujejo in živijo z vrtcem, potem imajo zaupanje do vrtca. Zaupanje staršev pa omogoči, da

se tudi otrok v vrtcu počuti varnega in lahko sproščeno živi, razvija svoje potenciale in je

ustvarjalen.

Starši imajo zaradi različnih potreb in želja na voljo različne oblike sodelovanja:

- Možnost pogovora z vzgojiteljico. Najpogosteje pridejo starši na tak pogovor dvakrat

letno in takrat naredimo pregled otrokovega razvoja na različnih področjih. Vzgojitelji

povemo, kako ga mi vidimo, starši pa, kako ga oni vidijo v tem obdobju doma.

Pogovorimo se o tem, kje vidimo možnosti, da se bo še naprej razvijal, kje vidimo, da

30

je zelo dobro napredoval, kje potrebuje več spodbude in podobno. Pogovor je obogatitev

tako za starše kot za vzgojiteljico: iz teh pogovorov se veliko naučimo, bolj spoznamo

otroka, na ta način se oboji bolj povežemo med seboj v skrbi in ljubezni za otroka.

- Dvakrat letno imamo strokovni sestanek za starše, o določenem vidiku pedagogike

montessori ali o vzgojnih izzivih sodobnih staršev.

- Večer z očeti: enkrat letno je poseben večer, ko se otrok vrne v vrtec z očetom. Pokaže

mu, kaj najraje dela, in kako to delo poteka.

- Večer z mamami: ima isto strukturo kot večer z očeti, le da je ta večer otrok v vrtcu le

z mamo.

- Opazovanje otroka v vrtcu: starše že pred podpisom pogodbe o vključitvi otroka v vrtec

povabimo, da preživijo vsaj eno uro kot opazovalec v vrtcu.

- Opazovanje otroka v vrtcu: vsaj enkrat letno priporočamo staršem, da kot opazovalci

pridejo v vrtec dopoldan in opazujejo, kako poteka življenje v vrtcu, lahko po dogovoru

z vzgojiteljico izbere poseben vidik opazovanja. Otroku predhodno razložimo, da se

starši ne pridejo z njim igrat, ampak, da bodo imeli svoje delo: zapisovali si bodo, kaj

se v vrtcu dogaja.

- Šola za starše: enkrat mesečno srečevanje z zunanjim strokovnjakom: starši v obliki

skupine za samopomoč iščejo odgovore na vprašanja vzgoje

- Program za otroke in starše: opoldanski programi za otroke in starše, ki so v čakalni

vrsti za vstop v vrtec ali pa trenutno ne morejo otroka vpisati v vrtec. Program

spremljajo mesečna srečanja staršev ob ključnih vzgojnih tematikah tega obdobja.

- Skupna praznovanja, pikniki, izleti

- Prostovoljno delo: ob uvodnem pogovoru, pred podpisom pogodbe starše prosimo, da

si izberejo način sodelovanja z vrtcem. Razložimo jim, zakaj je ta vidik pomemben:

»Če otrok vidi, da doma starši nekaj pripravljajo za vrtec, ali pa, da delajo v vrtcu z

otroki, potem ima otrok drugačen odnos do vrtca: zaupanje, spoštovanje, ceni vrednost

predmetov. To omogoči otroku večjo domačnost in varnost, kar se kaže v lepem odnosu

do vrtca, ki je tudi njegov.« Možnosti prostovoljstva:

1. 1x tedensko (ali 1x na 14 dni) za eno uro v vrtec in delajo z otroki s posebnim

materialom, ki mu rečemo peščene črke.

2. Izdelovaje materialov doma ali v manjših skupinah v vrtcu,

3. Predstavitev otrokom: svojega poklica, potovanja, konjička, igranja in

instrument, umetniške delavnice z otroki, branje zgodb z otroki...

4. Spremstvo na izletih, obiskih galerij, predstav, muzejev, prireditev

5. Pomoč pri obdelovanju vrta

6. Drugo glede na sposobnosti in znanja staršev

F. Področja samoevalvacije vrtca montessori

31

Kriteriji, ki služijo za orientacijo pri samoevalvaciji dela v vrtcu montessori (oblikovala jih je

mednarodna organizacija montessori):

1. Splošni podatki

- Opis ustanove: število skupin, število otrok, starost otrok; zunanje in notranje površine

vrtca; izobrazba, delovne izkušnje, dodatna izobraževanja strokovnih delavcev.

2. Pripravljeno okolje

- Soba (igralnica): opis vsake sobe

- Vhod in garderoba

- Oprema (omare, police, mize, stoli)

- Razporeditev področij v sobah

- Primernost, lepota in čistoča pohištva

- Okrasitev na stenah

- Primernost, lepota in čistoča materialov

- Kompletiranost posameznega materiala

- Kateri materiali manjkajo ali so nepopolni?

3. Vzgojitelji

- Izkušnje

- Osebnost: drža, vedenje, obnašanje

- Pregled na skupino

- Drža do posameznika

- Predstavitve materialov

- Ali obstajajo osnovna pravila, ki omogočajo samodisciplino?

- Samostojno delo otrok

- Obnašanje vzgojiteljev ob motnjah s strani otrok ali obiskovalcev

- Vtis ob odnosu vzgojitelj – otrok

- Vzdušje v skupini

- Koncentracija v skupini

4. Otroci

- Lastna izbira dela

- Samostojnost

- Ali otroke zaposli vzgojitelj?

- Katere materiale otroci pretežno izbirajo?

- Kako ravnajo otroci z materiali?

- So v skupini otroci s posebnimi potrebami ali vzgojno zahtevni otroci?

- Socialni odnosi med otroci

- Reševanje konfliktov

5. Timsko delo vzgojiteljev

- Načrtovanje vzgojiteljev in izmenjava izkušenj

- Refleksije vzgojiteljev

- Težišča timskega dela

- Ostalo

32

4. PODROČJA DELA V VRTCU MONTESSORI

Osrednji namen vzgojnega programa v vrtcu montessori je pomagati vsakemu otroku,

da polno razvije svoje sposobnosti, talente, na vseh področjih življenja. Dejavnosti, ki jih bomo

našteli v tem poglavju, podpirajo razvoj socialnih spretnosti, čustveno rast, razvoj koordinacije

telesa, kakor tudi kognitivno pripravo za bodoča intelektualna prizadevanja. Holistični

kurikulum, ki ga izvaja posebej usposobljeni vzgojitelj, otroku omogoča, da izkusi veselje do

učenja in zagotavlja razvoj pozitivne samopodobe; zagotavlja izkušnje, iz katerih otroci

pridobivajo, ustvarjajo svoje znanje.

Bolj specifični nameni v vrtcu montessori so:

- razvijanje pozitivne drže do vrtca: večina dejavnosti je individualnih: vsak otrok si

izbere dejavnost, ki je mikavna prav zanj, saj najde v okolju dejavnosti, ki se stopnjujejo

glede na njegove potrebe in stopnjo pripravljenosti. Posledično dela v svojem tempu,

ponavlja kolikor želi, in izkusi vrsto uspešnih dosežkov. Na ta način oblikuje pozitivno

držo o samega učenja.

- Pomoč vsakemu otroku pri razvoju samozaupanja: dejavnosti v vrtcu montessori so

oblikovane tako, da je vsak nov korak zgrajen na tem, kar je otrok že osvojil. Na ta način

se izognemo negativnim posledicam, ki jih imajo pogosti neuspehi.pozorno načrtovano

zaporedje uspešnosti zgradi notranje samozaupanje v otroku, kii ga utrdi v prepričanju,

da se lahko uči sam. Te dejavnosti, ki gradijo samozaupanje pa prispevajo tudi k

zdravemu čustvenemu razvoju otroka.

- Pomoč otroku pri razvijanju koncentracije: učinkovito učenje predpostavlja sposobnost

pozornega poslušanja in sprejemanja slišanega ali predstavljenega. S pomočjo vrste

izkušenj, ko je z zanimanjem zbrano sledil, otrok oblikuje navado vedno dalje

pozornosti in s tem veča svojo sposobnost zbranosti, koncentracije.

- Skrb za ohranjanje radovednosti otroka: v hitro spreminjajoči se družbi, bomo vsi v

določenem času učenci. Globoka, vztrajna in nenehna radovednost je prvi pogoj za

ustvarjalno učenje. Otroku pomagamo razvijati radovednost, če mu omogočimo bogate

raznovrstne učne situacije, kjer odkriva dimenzije, količine, lastnosti, odnose… Tako

smo ustvarili bistveni element za ustvarjalno učenje.

- Razvijanje in navajanje otroka v vztrajnosti in pobudništvu: s tem, da je otrok obdan z

mikavnimi materiali in učnimi dejavnostmi, ki so primerne njegovim notranjim

potrebam, se otrok navadi, da se sam od sebe odloči za dejavnost. Postopno se učinki

tega vidijo v pobudništvu – bistveni lastnosti v vodenju. »Osnovna pravila« otroka

spodbujajo k izpeljavi dejavnosti do konca, kar postoma vodi v navado vztrajnosti,

kakor tudi v zamenjavi dejavnosti z drugo, ko je končal s prvo.

- Skrb za otrokovo notranjo varnost in otrokov čut za red: otrokova potreba po redu in

varnosti je globoko zadovoljena s pomočjo dobro pripravljenega, razvrščenega,

bogatega, a preprostega okolja. To lahko opazimo po pomirjajočem učinku, ki ga ima

okolje na otroka. Otrokova potreba po redu je neposredno zadovoljena s tem, da ima v

vrtcu montessori vsak predmet svoje stalno mesto. Osnovna pravila kličejo k temu, da

je zmeraj vse na svojem mestu.

Vse to je mogoče s pomočjo dejavnosti, ki so v Programu vrtca montessori razdeljena

na naslednja področja: vsakdanje življenje, zaznavanje, jezik, matematika, umetnost (likovna

in glasbena), znanost ter gibanje. Na vsakem področju lahko otrok izbira med mnogimi

didaktičnimi materiali, ki so mu zmeraj na razpolago. Lahko rečemo, da sam sebi pripravlja

33

načrt dela s tem, ko izbira med njimi. Vzgojitelj opazuje, kaj si otrok izbira in mu nato po

potrebi:

- predstavi material ali

- predlaga bolj zahteven ali bolj preprost material.

Materiali so na policah vsak dan – vsa leta, ki jih otrok preživi v vrtcu. Za obdobje od

1-3 let se pripravljeno okolje razlikuje od tistega za obdobje od 3 – 6 let. Prostor za mlajšo

skupino ima več možnosti za gibanje in več materialov za urjenje v fini in grobi motoriki.

Vzgojitelj, ki ima zaključeno izobraževanje montessori, ima tudi izdelane svoje

priročnike (za vsako področje enega). V priročniku je vsakemu materialu namenjena posebna

stran v priročniku (glej primere v prilogi), kjer najdemo: opis materiala, starost otroka, ki mu

je material namenjen, posreden in neposreden cilj, mikavno točko materiala, samokontrolo

napake, potek predstavitve otroku, variacije in razširitve materiala ter opombe in fotografijo

(ali risbo).

Oddelek montessori je ponavadi velik prostor, z občutkom odprtosti. V njej so nizke

odprte omare s policami, mize različnih velikosti, pri katerih lahko udobno sedijo eden do štirje

otroci. Tradicionalni oddelki montessori imajo zmeraj kombinirane vsaj tri starostne skupine,

v majhnih osnovnih šolah je lahko tudi 6 letnikov otrok skupaj.

Prostor je razdeljen na področja, ki jih pogosto razmejujejo omare. Na vsakem področju

so »materiali«, to je izraz za razvojne, učne predmete za delo na določeni vsebini nekega

področja (umetnost, matematika, jezik, naravoslovje…). Montessorijeva je menila, da je

globoka koncentracija bistvenega pomena, da otroci najbolje oblikujejo svojo osebnost in da

do globoke koncentracije pride s pomočjo dela z rokami, torej z materiali.

Materiali so razporejeni po policah, kjer imajo stalno mesto. Otroci jih vedno

pospravljajo na svoje mesto, da so tam pripravljeni za drugega otroka. Zelo je cenjena

občutljivost za skupnost in spoštovanje za potrebe drugega.

Otroci nimajo stalnih sedežev, lahko delajo za katerokoli mizo, tudi na tleh na preprogah

in se tekom dneva gibljejo prosto po sobi. Otroci lahko izberejo delo sami ali v lastno

oblikovanih skupinah.

Materiali na policah morajo biti mikavni za otroke, da pritegnejo njihovo pozornost in

da se s pomočjo ponavljajoče se uporabe naučijo konceptov. Večina materialov je lesenih,

pobarvanih. Vsak material ima primarni namen, zaradi katerega ga imamo v sobi, ima pa tudi

več sekundarnih namenov. Vzgojitelj otroke opazuje pri delu in je pozoren, ali znajo materiale

dobro uporabljati. To mu namreč pove, ali snov razume. Vzgojitelj ponovi predstavitev, učno

uro, če materiala ne uporablja natančno, pravilno. Ko vzgojitelj vidi, da je osvojil prejšnje vaje

in je pripravljen za nov material v zaporedju, naredi novo predstavitev (z istim materialom novo

vajo, varianto ali razširitev ali pa začne z drugim materialom).

Ob tem, da je uporaba materialov izredno strukturirana, je tudi celoten kurikulim močno

strukturiran. Materiale znotraj kurikularnega področja vzgojitelj predstavlja v hierarhičnem

zaporedju. Med materiali na različnih področjih kurikula pa obstaja kompleksna mreža

medsebojnih povezav.

V sobi so na voljo materiali, ki si hierarhično sledijo, vzgojitelj pa je tisti, ki pozna to

zaporedje materialov. Vsak material je natančno izdelan in pripravljen na polici – za otroka, ki

ga bo potreboval glede na raven svojega znanja in interesa. Material vsebuje opredeljeni cilj,

namen, zakaj se nahaja v sobi. Vsak material ima ob osnovi vaji, načinu uporabe, še različice

in razširitve. Te ponudimo otrokom, ki jih potrebujejo: enim zato, da bi koncept pogledali z

drugega vidika in ga morda tako bolje usvojili, drugim zato, ker potrebujejo več ponavljanja,

utrjevanja, spet drugim pa zato, ker jih ta snov zelo zanima in želijo svoje znanje poglobiti,

nadgraditi.

34

Ko otrok dela z vsemi materiali (včasih bolj nadarjeni katere izpustijo), vemo, da je

dosegel tudi vse cilje. Zato vzgojitelju montessori ni treba za vsak cilj oz. vsebino pisati priprav

in pripravljati didaktičnega materiala, s katerim bi snov približal učencem, ampak je material

že domišljen in pripravljen. Vzgojiteljeva vloga je, da z opazovanjem otrok, analizo njihovega

dela, pozna vsakega otroka in njegov nivo znanja ter razumevanja in ga usmerja, če je to

potrebno k nadaljnjim izzivom.

Pripravo, ki jo pedagog montessori v resnici vsakodnevno uporablja, je otrok sam:

izhaja iz tega, kar otrok sedaj je in ga pelje k znanjem, ki sledijo. Pri tem mu pomagajo

priročniki, ki jih je sestavil v času študija pedagogike montessori. Priročnik obsega vse

materiale določenega področja: opisana je sestava materiala, posredni, neposredni cilj, ki ga

dosegamo, starost, pri kateri običajno otroci posegajo po tem materialu, osnovna predstavitev

ter razširitve. V teh priročnikih je torej opisan kurikulum.25

V sledečem programu so materiali le našteti, brez zgoraj naštetih podrobnosti.

25 Lillard, A.S. (2005). Montessori: The science behind the genius. New York: Oxford University Press.

35

4.1. Vsakdanje življenje

Prve dejavnosti, s katerimi se srečajo otroci v okolju montessori, so dejavnosti iz

področja vsakdanjega življenja. Te dejavnosti razvijajo otrokove sposobnosti tako, da znajo

poskrbeti sami zase in za okolico. Lahko se vadijo v spretnostih oblačenja, zavezovanja, v

uporabljanju žlice, pincete…

Otroci delajo realne, prave dejavnosti, ki vključujejo povezovanje roke in razuma ter

povečujejo čudovito sposobnost koncentracije, kar je najboljša priprava za intelektualno delo,

ki bo sledilo.

Neposreden namen dejavnosti vsakdanjega življenja je enak pri vseh:

pomagati otroku, da bo razvijal

Razpon koncentracije (zbranosti): otroku pustimo, da si vzame čas

samostojnost (otroka spodbujamo, da izbira in dela samostojno)

koordinacijo med očmi in roko (s pomočjo gibanja izgrajuje svoje mišice)

čut za red (osebno razmišljanje, sprejemanje odločitev, razvoj reda v njegovem

življenju)

Posreden namen dejavnosti vsakdanjega življenja:

Razvoj samozaupanja, dobre samopodobe, ki pomaga otroku, da postane oseba.

Razvoj socialnih spretnosti, vljudnost in spoštljivost postaneta del otrokovega bitja.

Usmerjati otroka k realnosti; saj tudi delajo znotraj realnega okolja.

Otroku pomagati na poti normalizacije: fizično, moralno in psihološko.

Zakaj naj imamo dejavnosti vsakdanjega življenja v metodi montesssori?

- ker pomagajo otroku,

- ker mu pokažemo, kako uporabljamo predmete (če jim ne pokažemo, ne bodo vedeli),

- pripravljamo jih na vsakdanje življenje,

- pomagamo jim, da se razvijajo posredno tudi na drugih področjih (razvoj motorike (fine

in grobe), razvoj jezika, miselnih možganskih povezav… ),

- s tem si bo pridobil tako ljubezen do okolice kot do predmetov v njej,

- otroci razvijajo tudi pozornost, ki postaja vse daljša,

- omogočimo mu prostor, kjer rešuje probleme (kam naj odložim olupek, kje naj primem

držalo… ker je pomembno za matematiko).

Dejavnosti vsakdanjega življenja so preproste, dela jih lahko vsak otrok. Otroku omogočajo

zaključen krog dela, ponavljanje dela, kar otroku pomaga ustvariti vzorce urejenosti, pomnjenja

in zaporedja. Ker so dejavnosti vsakdanjega življenja zelo realne dejavnosti, postane vsak otrok

ukoreninjen v realnost. Končni cilj: graditev otrokove pozitivne samopodobe, pa dosežemo s

pomočjo ponavljajočih uspehov s temi dejavnostmi.

Dejavnosti, materiali med katerimi lahko otrok izbira na področju vsakdanjega življenja:

4.1.1. Starost od 1 – 3 leta:

Zaradi otrokovega občutljivega obdobja za red, posnemanje in samozavedanje, je to

področje za majhnega otroka zelo privlačno. Dejavnosti lahko razporedimo po skupinah:

36

- skrb zase: slačenje, oblačenje, umivanje rok, umivanje obraza, česanje, okvirji za

zapenjanje, uporaba stranišča, uporaba robčkov za brisanje nosu, priprava obroka

hrane…

- skrb za okolje: brisanje prahu, prelaganje, pometanje, pomivanje, pomivanje mize,

pomivanje table za risanje, zvijanje preproge, pranje perila, posode, loščenje, zalivanje

rož, sajenje rož…

- vaje v vsakodnevnih gibih: prelaganje semen iz ene posode v drugo, delo s prijemalko,

delo s pinceto, prenašanje tekočine z zajemalko, kapalko, prelaganje z žlico, pretakanje

tekočin, ožemanje gobe, obešanje perila, nizanje na nit, zabijanje s kladivom…

- učenje vljudnosti in spoštovanja: pozdravljanje, priprava obeda, postrežba pri obedu,

skupni obedi, tiho govorjenje, opazovanje, če dela kdo drug.

4.1.2. Starost od 3 – 6 let:

umivanje rok

zapenjanje gumbov

zapiranje zadrge

brisanje nosu

zavezovanje

pregibanje (zlaganje)

pretakanje tekočine

presipavanje trdnih snovi

prelaganje z žlico

drobljenje zrn

pometanje

čiščenje snega

loščenje

pranje perila

ščipalke za perilo

preja

prijemalka

pinceta

velika kapalka

vaja s kapalko za oči

priprava hrane: rezanje banane

priprava hrane: jabolko

priprava hrane: limonada

pečenje

razdeljevanje tekoče hrane z zajemalko

lomljenje oreškov

pomivanje posode

brisanje polite vode

odpiranje in zapiranje steklenic

uporaba gobe

čiščenje tal

čiščenje oken

čiščenje čevljev

cvetlični aranžmaji

zalivanje rastlin

sajenje rož

šivanje (3 stopnje)

delo z lesom: zabijanje žebljev

tabla za delo z vijaki

rezanje: delo s škarjami

mletje z mlinčki

prenos mize

tišina

dejavnosti na črti

obdelovanje zelenjavnega/cvetličnega

vrt

37

4.2. Zaznavanje

Delo z materiali zaznavanja prebuja otrokovega duha in čute. Namen dejavnosti na

področju zaznavanja je pomagati otroku, da s pomočjo svojih čutil prebuja in razvija

zavedanje različnih značilnosti ali kvalitet predmetov v okolici. Otrok se s pomočjo

materialov zaveda svojih čutil, jih uporablja in jih z vajo izostruje. Otroku so materiali

privlačni zaradi njegove potrebe po opazovanju, dotikanju, okušanju, poslušanju in

vohanju.

Otrok sprejema in odkriva svet s pomočjo čutil. Bolj kot bo imel čute razvite, bolj

kot jih bo znal uporabljati, bolj mu bo dostopen svet.

Imamo 5 čutov (vid, sluh, voh, okus, tip-temperatura). 4 kriteriji, ki jih psihologi

uporabljajo za določitev, kaj je čut in kaj ne, so:

- Imamo sprejemnik – ločen organ: oko, uho, nos, usta, koža,

- V telo prihaja fizikalna energija: svetloba,…,

- Enkratna izkušnja človeškega bitja (barve),

- Posebno področje v možganih za posamezen čut.

Izobraževanje mora dopustiti otroku, da uporablja in razvija vse čute.

Neposredni cilji materialov zaznavanja so med drugim: pomagati otroku, da

razvrsti vse, kar čuti (da občutke razvršča),

spozna razmerja:

veliko / majhno, največje, najmanjše

dolgo / kratko

široko / ozko

visoko / nizko

toplo / hladno

glasno / tiho

kislo / sladko / slano / grenko

gladko / hrapavo,

se nauči vizualnega razločevanja in konstruiranja oblik, barv in njenih odtenkov,

se nauči taktilnega razločevanja oblik, površin, temperature,

slušno razlikovanje zvokov, razločevanje okusov, razločevanje vonjav,

priprava na geometrijo, desetiški sistem, pisanje,

se nauči določenih spretnosti, ko dela z materiali.

Piaget postavi 7 stopenj procesa učenja novih stvari:

1. Raziskovanje – pripravljeni moramo biti, da otrok od 0-3 raziskuje

2. Posnemanje – otrok posnema, kar je videl pri vzgojitelju

3. Predstavitev – včasih naredi novo kreacijo, spet drugič zna ponoviti vse, kar je

videl. 2,5-letni otrok je sposoben ponoviti le kratke predstavitve.

4. Organiziranje – postaja abstraktno. V mislih si predstavlja, kako stvari gredo.

5. Memoriranje

38

6. Simbolizacija – gre za izražanje tega, kar čutiš, s simboli: npr. povohaš jabolko,

nato narišeš jabolko – slika simbolizira vonj jabolka.

7. Ustvarjanje

Po vsem tem je oseba sposobna za kreativno delo.

Na policah področja za zaznavanje bodo pripravljeni posebej oblikovani materiali,

ki spodbujajo razvoj čutil, kot je niz valjev, ki se razlikujejo v določeni dimenziji: širini ali

višini…, tkanine, ki jih otrok s tipom razvršča, trinom, ki je zanimiv za sestavljanje že sam

po sebi, kasneje pa bo otroku služil kot konkretna predstavitev matematične formule.

Nekateri materiali, kot recimo leseni valji, imajo »prijemek«, ki ga otrok prime s triprstnim

prijemom, kar pripravlja otrokove mišice roke za pisanje… Vsak izmed materialov in

njegovih stopenj je skrbno premišljen. Korak za korakom bo otrok postopoma, v lastnem

ritmu in učnem stilu integriral različne spretnosti in pojavil se bo - pogosto se zdi, da brez

napora – kompetenten bralec in pisec. Vzgojitelji se zavedajo, koliko se mora zgoditi,

preden pride do tega pojava, in da to doseže le otrok s pomočjo aktivnega dela z materiali.

Maria Montessori26 pravi, da so materiali materializirana abstrakcija: “Abstract

ideas are synthetic concepts of the mind which, independent of actual objects, draw some

common qualities from them. These however, do not exist by them selves, but in real things

(weight…)”

Dejavnosti, materiali med katerimi lahko otrok izbira na področju zaznavanja:

4.2.1. Starost od 1 – 3 leta:

Dejavnosti, med katerimi lahko otrok izbira na področju zaznavanja razporedimo v skupine

glede na to, kateri čut skušajo spodbujati, razvijati:

- vid:

- dimenzija: valji, roza kocke, rjave stopnice, rdeče palice, leseni obroči

- oblika: razvrščanje predmetov, zaboj z oblikami, tabla z elastikami, identifikacija

geometrijskih teles, geometrijski predal (št. 1)

- barva: prvi in drugi barvni zaboj, razvrščanje barvnih gumbov

- položaj: postavljanje telesa ali predmetov: pred, za, pod, nad, na vrhu, ob strani

- tip

- dimenzije: identifikacija s pomočjo stolpa, stopnic obročev, valjev, razvrščanja

predmetov, skrivnostne vreče, peščenih črk

- strukture: hrapave in gladke ploščice, kamen, les, kovina, tekstil,

- sluh:

- identifikacija (zvoki predmetov okolici, avdio posnetki)

- ujemanje: zvočni valji (3 pari)

- voh in okus: poskušanje različnih vrst sadja in zelenjave, zelišč…

4.2.2. Starost od 3 – 6 let:

26 Montessori, M. (1967): The Discovery of the Child, Ballantine books, New York, 176.

39

Čut za vid

1. dimenzije

lesene klade

roza kocke

rjave stopnice

rdeče palice

barvni valji

binomna kocka

trinomna kocka

kocka potenc številke dve

2. oblika

predstavitev geometrijskih likov

omara za geometrijo

karte za geometrijsko omaro

konstrukcijski trikotniki: trikotni zaboj

konstrukcijski trikotniki: pravokotni zaboj

konstrukcijski trikotniki: veliki šest kotni zaboj

konstrukcijski trikotniki: mali šest kotni zaboj

konstrukcijski trikotniki: modri trikotniki

3. barva

zaboj z barvami št. 1

zaboj z barvami št. 2

zaboj z barvami št. 3

barvne palice z zrni

Pitagorova sestavljanka

Čut za vid in tip

geometrijska telesa

osnove za geometrijska

telesa

razvrščanje predmetov

skrivnostna vreča

Čut za tip

hrapave in gladke

plošče

peščene plošče

zaboj s tkaninami

termične steklenice

termične plošče

ročna tehtnica

steklenice za

temperaturo

Čut za sluh

zvočni valji

zvonci

Čut za okus

steklenice za okus

Čut za vonj

steklenice za vonj

40

4.3. Jezik

Človeški jezik je fanscinantno sredstvo komuniciranja. V učilnici, kjer vzgajamo po

vzgojnem pristopu montessori, so dejavnosti, ki spodbujajo:

govorjenje,

poslušanje,

branje,

pisanje.

Namen področja jezika je, da otrok s temi materiali poglablja in razvoja elemente

jezika, ki jih je pridobil že na drugih področjih. Področje jezika je namreč prepleteno z

drugimi področji, kjer pridobiva bogat besednjak (na področju zaznavanja…), motoriko in

koordinacijo potrebno za pisanje (na področju vsakdanjega življenja), zbranost in

vztrajnost potrebno za branje (področje vsakdanjega življenja).

Otroci pridobivajo jezik s pomočjo pozitivnih interakcij med ter z odraslimi ter med in

z otroki. Zelo pomembno je, da z otrokom veliko govorimo, beremo knjige, uporabljamo

rime in pesmi.

Vzgojo in razvoj jezika spodbuja okolje, kjer so otroške ideje in igre vrednota in jih

uporabljamo kot temelj za nadaljnje raziskovanje in razvoj. Otroku nudimo priložnost za

samostojno uporabo jezika. Otroka poslušamo.

Razvoj jezika bo mnogo boljši, če ima otrok pozitivno samopodobo. Spodbujanje dobre

samopodobe posega tudi na jezikovno področje.

Neposredni cilji materialov jezika so med drugim: pomagati otroku, da

- razvija, razširja besedišče

- poimenuje predmete v realnosti, na slikah

- poimenuje posamezne dele predmetov (kolesa, vrat…)

- prepoznava različnosti in podobnosti predmetov

- prepoznava različnosti in podobnosti slik

- prepoznava podobnosti in različnosti besed

- zazna in ubesedi razlike med predmeti oz slikami oz. besedami

- razvršča predmete glede na skupine (besed)

- se pripravlja na pravo branje

- razvija spretnosti potrebne za branje in pisanje

- raziskuje jezik

- razvija spretnosti za poslušanje in prepoznavanje zvokov ter glasov

- razvija spretnosti zavedanja sveta okoli sebe

- se seznani s simboli za posamezne glasove abecede

- povezati simbole z glasovi s pomočjo mišičnega in vizualnega spomina

- bo raziskoval in analiziral jezik ter ga reproduciral z grafičnimi simboli

- bo prepoznaval, da imajo glasovi pomen

- bo prepoznaval, da imajo besede pomen

- bo prepoznaval, da je branje interpertacija zapisane misli druge osebe

41

- imel izkušnjo pravega branja

- bo prepoznaval in izražal zlogovanje besed

- bo razvil fine motorične spretnosti v pripravi na pisanje (z uporabo pikala, škarij,

krede…)

- razvijal sposobnost pisanja in razumevanje zapisanega

- bo razvijal nadzor pisala v svoji roki z lahkotnostjo pritiska

Otroci, ki bodo sposobni branja, bodo v zadnjem letu v vrtcu lahko nadaljevali z

odkrivanjem jezika še na dveh področjih:

- bo s pomočjo izkušnje in simbolov prepoznaval različne besedne vrste (samostalnik,

pridevnik, predlog, veznik, glagol)

- bo s pomočjo izkušnje in simbolov začel analizirati poved in prepoznal: povedek,

osebek, predmet.

4.3.1. Starost od 1 – 3 leta:

Sledeče dejavnosti pomagajo otroku, da osvaja in razvija poimenovanje predmetov

v svoji okolici in oblikovanje stavkov (izražanje misli). Te dejavnosti morajo odgovarjati

otrokovi potrebi, da da vsemu, kar sreča, ime, kakor tudi otrokovi sposobnosti, da ustvarja

simbole in koncepte in, da komunicira z ostalimi, ko se vedno bolj zaveda sebe kot

ločenega bitja.

Zavedati se moramo, da se otrok uči, ker želi komunicirati. Ne nauči se le izoliranih

besed, marveč tudi odnosa med besedami in namen besed: da bi sporočale misli in čustva

tistega, ki govori.

Dejavnosti lahko razvrstimo med sledeče kategorije:

- zagotavljanje in popravljanje izgovarjave:

- ko govorimo z otrokom, počasi, jasno in razločno izgovarjamo besede

- branje zgodb,

- rime,

- igre z zvoki (zvok glasov črk)

- nevsiljivo ponavljanje pravilne izgovarjave besed, ki jih izgovorijo narobe

- bogatenje besednega zaklada:

- govor in dialog,

- branje zgodb,

- rime in pesmi,

- igra prepoznavanja predmetov,

- poimenovanje predmetov v okolju z učno uro v treh stopnjah,

- poimenovanje pomanjšanih predmetov, ki jih nimamo v neposredni bližini,

- vaje ujemanja in poimenovanja predmetov iz okolja in slik predmetov,

- vaje poimenovanja slik predmetov,

- material za bogatenje besednega zaklada: materiali zaznavanja, knjige,

sestavljanke, sterognostične vreče…),

- razvoj jezika za boljšo komunikacijo: izkoristiti vsako priložnost za pogovor s vsakim

otrokom,

- vaja v pogovoru: postavljanje zaprtih vprašanj

- vaja v pogovoru: postavljene odprtih vprašanj

42

- simbolna predstavitev jezika: peščene številke in črke.

4.3.2. Starost od 3 – 6 let:

Za to starostno obdobje je Maria Montessori razvila tri osnovne materiale: peščene

črke, premična abeceda in kovinski liki. Ti so nepogrešljivi sestavni del vsakega okolja

montessori. Druge materiale mora vsak vzgojitelj pripraviti sam glede na potrebe in želje

otrok.

Splošni material, ki ga potrebujemo za področje jezika, so: svinčniki, papir, papir s

črtami, nalepke, papir, narezan na trakove, škarje, pisala.

Sledeči seznam osnovnih materialov montessori naj bo otrokom na razpolago v naštetih

sklopih:

1. Razvoj besednega zaklada in govorni razvoj

Drža vzgojitelja daje otroku samozavest in pogum za govorjenje. Je vzgled, t.j. pazi na svoj

jezik (natančna izgovarjava, izbira besed). Okolje je pripravljeno tako, da nagovarja otroke

k pogovoru. Knjige, slike, predmeti – vse to je dobra jezikovna ponudba, ki spodbuja

otroka k odkrivanju jezika. Vzgojitelj govori z otrokom na naraven način, pripoveduje

resnične zgodbe (o domu, o otokih, o živalih, itd.) in opogumlja otroka, da spregovori o

svojih lastnih majhnih doživetjih. Vzgojitelj opogumlja otroka, da spregovori pred

občinstvom. Ne samo zaradi tega, da se vadi v govorjenju, ampak, ker je to tudi pomoč pri

izgradnji osebnosti. To je podzavestni proces pri majhnem otroku. Poslušalci vzamejo

otroka, ki govori, resno. Vzgojitelj postavlja vprašanja o pomembnih temah. To je posredna

priprava na kasnejšo stavčno analizo ('Kaj je delal?'; 'Kdo je kuhal?'; 'Kaj je kuhal?'…).

Dejavnosti:

pogovor,

poročanje o lastnih doživetjih,

bogatenje besednega zaklada ob realnih predmetih v okolici, pomanjšanih predmetih,

karte za bogatenje besednega zaklada (komplet kart – klasificiranih, dva kompleta kart,

karte z opisom dejavnosti),

branje knjig,

pripovedovanje zgodb

recitiranje verzov, pesmi, prstnih iger, ugank

priprava gledališke predstave, igre vlog

petje in poslušanje pesmi

obisk kulturnih prireditev.

2. Razvoj poslušanja, vaje v poslušanju

Igre za vaje v poslušanju (primeri: kdo sem?, Zvoki iz okolice, Simon reče)

pestrost glasbenih inštrumentov, zvočni valji, glasbeni zvonci montessori

kasete, zgoščenke

gibanje ob glasbi / različice

vaje s ploskanjem

igra “tišina”

glasovne igre:

vaje za prepoznavanje prvega glasu v besedi (dva predmeta, vsi glasovi v abecedi se

zvrstijo kot prvi glas)

vaje za prepoznavanje zadnjega glasu v besedi

vaje za prepoznavanje vseh glasov: tridelni pladenj

vaje, uganke črkovanja

vaje z rimami

iskanje števila glasov in števila zvokov

3. Pisanje: s pomočjo premičnih črk in nato razvoj grafomotorike ter učenje pisanja črk in besed

s pisalom

Katere sposobnosti potrebuje otrok za pisanje?

1. Umske sposobnosti:

Preden otrok nekaj napiše potrebuje urejen um. Otrok je že veliko absorbiral,

razvrščal in strukturiral tako, da im notranji red in mora biti sposoben jasnih predstav

o tem, kar želi podeliti: predmete/ osebe/ živali in njihove povezave.

Otrok potrebuje logiko. Logično ali zaporedno razmišljanje za sosledje glasov in

besed

Otrok potrebuje razširjen besedni zaklad, da lahko izrazi svoje misli z besedami.

Otrok mora poznati simbole in njihove odgovarjajoče glasove. Otrok mora biti

sposoben analizirati glasove v besedi (glasovna analiza) in spet pravilno sestaviti

(glasovna sinteza).

2. Ročne sposobnosti:

Potrebna je dobra koordinacija oko roka (fina motorika).

Natančna izgovarjava in precizna sposobnost razločevanja glasov omogoča

natančen zapis glasov s simboli.

Prsti za pisanje morajo biti sposobni držati pisalo.

Otrok mora tekoče voditi pisalo in biti sposoben tekočega pisanja.

Pisalno gibanje mora imeti neko obliko, to je otrok mora prepoznati oblike in jih biti

sposoben tudi sam narediti.

Prednost ima diferencirano zaznavanje.

Gibanje mora prihajati sproščeno iz roke (ramensko področje).

Zapestje se mora premikati sproščeno.

Otrok mora ostajati znotraj omejitev.

Posredna priprava na pisanje:

- Dejavnosti vsakdanjega življenja, zaznavanja, umetnosti (drža čopiča, barvic,

uporaba pikala in škarij…), matematike, glasbe, razvoj govora in bogastvo

besednega zaklada.

-

Neposredna priprava otroka na pisanje poteka s pomočjo naslednjih materialov:

peščene črke

premična abeceda

44

mala premična abeceda

kovinski liki

pisanje na tablo s kredo ali pisanje z voščenkami

pisanje črk na ozke trakove (brez črt), pisanje na in med črte

povezovanje črk v besede

pisanje zgodb

3. Branje:

1. bralna skupina: učenje branja od ene besede do stavka:

1. del: učenje branja besede.

1. korak: 'mehansko branje': Otrok prebere eno besedo

Materiali:

o 'prvo branje'

o 'uvajanje fonogramov'

2. korak: 'klasificirano branje': Otrok se nauči bralnega reda

Besedo priredimo nekemu predmetu

Materiali:

o 'besedne karte z imeni predmetov ali oseb'

o 'besedne karte z imeni dejavnosti'

Besedo priredimo neki sliki

Materiali:

o 'beseda – slika material'

Besedo preberemo brez slikovne podpore.

Materiali:

o 'beseda na listku'

2. del: Učenje branja besednega reda

Material:

o 'navodila, ukazi'

3. del: Učenje branja stavka

Material:

o 'bralne knjižice, zvezki'

o 'definicije'

2. bralna skupina: Doživetje funkcij besednih vrst:

3. korak: 'interpretativno branje': Otrok se nauči interpretirati misli

Otroci v vrtcu montessori pogosto v predzadnjem letu v vrtcu znajo prebrati posamezne

besede in stavke, zato so jim vaje iz 2. bralne skupine v prijeten izziv.

Besede nekega besednega reda med seboj ločimo in zamenjamo, nato vprašamo po smislu

tega spremenjenega zaporedja. Otrok doživi funkcijo besednih vrst. Pomen besedne vrste in

njihovo poimenovanje podamo kasneje oz. v OŠ, v predšolskem obdobju je poudarek na

doživetju.

Materiali:

o 'igra s samostalnikom'

o 'predstavitev pridevnika'

o 'predstavitev veznika'

o 'predstavitev predloga'

o 'predstavitev glagola'

o 'predstavitev prislova'

45

3. bralna skupina: Sestavljanje in spreminjanje naših besed:

Materiali:

o 'študij besed'

4. bralna skupina: Prepoznavanje stavčne strukture (tvorba stavka, stavčna

analiza)

Stavčne člene nekega stavka ločimo med seboj in raziskujemo njihovo razvrstitev in vlogo.

Pomen in poimenovanje stavčnih členov podamo kasneje, najpogosteje v OŠ.

Materiali:

o 'stavčna analiza'

4.4. Matematika

Maria Montessori imenuje skupaj s Pascalom človekovega duha »matematični duh«. S tem

želi povedati, da matematika ni težek, poseben fenomen, do katerega imajo dostop le nekateri,

posebej nadarjeni, ampak, da je matematika nekaj, kar kratkomalo spada k človeku.

Kjer se srečamo z razvrščanjem, primerjavami, zaporedji, gre za matematične pojave. Tako

je vsa človeška kultura, posebej pa tehnična civilizacija industrijske in informacijske dobe,

prepletena z matematiko. Da človek zavestno šteje in meri, lahko zasledimo še 3000 let pred

Kristusom. Vendar pa je imel človek že mnogo prej matematični odnos do stvari in pojavov.27

Zelo podobno pot prehodi otrok. Najprej se sreča z mnogimi konkretnimi izkušnjami pri

rokovanju s stvarmi, kasneje pa pride do abstrakcije pridobljenih spoznanj. Pri tem mu je v

pomoč material iz področja zaznavanja, ker mu ponuja »materializirane abstrakcije«. Prav ta

material odpre otroku vrata v matematični svet, zato ga Maria Montessori imenuje »temeljni

matematični material«. Ob delu z njimi se otrok sreča z matematiko: meritve, štetje,

primerjanje… so del matematičnega duha. Ta srka otrokov um po naravni poti s pomočjo

mnogih zaznavnih izkušenj temeljne matematične izkušnje.

Tako kot na drugih področjih v metodi montessori, tudi pri matematiki začnemo s tem, kar

je znano in nadaljujemo k temu, kar ni znano otrokom. Matematični material je tesno povezan

s področjem zaznavanja. Rdečim palicam sledijo rdeče-modre palice, ki so enake oblike in

dimenzij. Otroci morajo začeti s konkretnimi materiali. Po konkretnih materialih se

dogovorimo o simbolih, ki predstavljajo konkreten material (kot npr. št. 4). Ko pa se igramo z

idejami, potem govorimo o abstraktnosti. To so trije koraki, ki jim sledi človekov um:

Otrok si na matematičnem področju pridobi predstavo o številih in pride do štetja, dobi

vpogled v strukturo decimalnega sistema in odkrije bistvo osnovnih operacij.

Material montessori iz področja matematike zadovoljuje otrokove potrebe po delu s vsemi

čuti. Delo z materiali pomaga otroku, da pride do čudovitih odkrij, hkrati pa omogoča natančno

vpeljevanje v svet matematike. Dolga obdobja vaje omogočajo otroku, da pride samostojno do

27 Montessori Vereinigung (1992). Montessori material, Teil 1. Netherlande: Nienhuis Montessori, 87

konkretno abstraktno simbolno

46

abstrakcij, in da pridobljena spoznanja uporabi. S konkretnim materialom lahko tudi mlajši

otroci rešujejo naloge,ki se nam zdijo na prvi pogled pretežke.

Material otrok jasno pokaže na povezavo med geometrijo, algebro in aritmetiko. Primer:

material z zlatimi kroglicami (ali lesenimi kockami) otroku ne posreduje le številk in njihovih

operacij, ampak tudi predstavo, a je ena točka, deset črta, 100 kvadrat, 1000 pa kub desetke.

Izračunavanje površin in plaščev teles, potence so nadaljnji primer povezave med geometrijo

in aritmetiko. Na vse te izkušnje se bo lahko otrok opiral v letih, ki ga še čakajo.

Maria Montessori ima pred seboj celovito matematično vzgojo in izobraževanje otroka. Z

materiali želi otroka usposobiti, da bo lahko s pomočjo svojega matematičnega duha razumel

naravo in kulturo v svojih matematičnih strukturah, in da se jo bo naučil – v dobrem smislu –

obvladovati.

4.4.1. Starost od 1 – 3 leta:

V tem zgodnjem obdobju v pripravljenem okolju montessori ni področja, ki bi ga imenovali

področje matematike: torej ni »matematičnih materialov«, ampak je matematično področje

povezano s področjem zaznavanja, kot smo povedali v uvodu.

Matematika (zaznavanje) pa je prepletena tudi z drugimi področji, kjer je pomembno

pridobivanje vrlin kot so samozaupanje, pobudništvo, radovednost, sposobnost koncentracije,

vztrajnosti…. Vsako izmed področij pa poskrbi za določen vidik, ki pripravlja otroka na svet

matematike, recimo:

- vsakdanje življenje (primer priprava mize) pripravlja otroka na razumevanje zaporedij,

zaključenih ciklusov, reševanje konkretnih težav, otrok se uči štetja, razmerja 1:1, …

- gibanje (fina in groba motorika) sta nujno potrebno za natančnost pri matematiki.

Pomembno je, da otroku omogočimo izkušnje, kjer lahko spoznava:

- štetje

- klasificiranje

- zaporedja

- prepoznavanje vzorcev

- geometrijske like

- dimenzije, jih primerja, išče razlike in podobnosti, postavlja po stopnji

- simbole za konkretne predmete

- orientacijo v prostoru

Po približno drugem letu in pol damo otroku na razpolago materiale, naštete spodaj za starejše

starostno obdobje, saj se otrokovo razumevanje matematičnih pojmo razvija zelo različno.

4.4.2. Starost od 3 – 6 let:

Neposredni cilji materialov iz področja matematike so med drugim: pomagati otroku, da

- pridobi pojme števil od 1 – 10, (kasneje 11-19, 11-99, do 1000)

- se nauči štetja od 1 – 10, (kasneje 11-19, 11-99, do 1000)

- se vadi v štetju konkretnega materiala od 1 – 10, (kasneje 11-19, 11-99, do 1000)

- utrjuje zaporedja

47

- spozna številke

- poveže imena in simbole števil od 0 –9, (kasneje 11-19, 11-99, do 1000)

- se zna številke napisati

- pridobi izkušnje z metričnim sistemom

- pridobi predstavo o enicah, deseticah, stoticah in tisočicah

- spozna imena mest desetiškega sistema

- spozna strukturo desetiškega sistema

- povezava konkretnega desetiškega sistema z abstraktnim (številkami)

- se nauči menjav v desetiškem sistemu

- utrjuje linearno štetje

- se nauči štetja s preskakovanjem (ritmično štetje, poštevanka) ob konkretnem materialu

- spoznava osnovne operacije: seštevanje odštevanje, množenje, deljenje do 20 (kasneje do

100, oz. 10000) s konkretnim materialom

- spoznava geometrijska telesa,

- spoznava dele celote, ulomke.

Povzamemo lahko, da se otroci v obdobju do vstopa v šolo srečajo z naslednjimi področji

matematike:

1. Števila od 1 – 10

2. Desetiški sistem in razumevanje vrednosti prostora

3. Linearno štetje

4. Računskimi operacijami (+, x, ÷, -)

5. Ulomki: vsak ulomek ima črto in številko pod črto, ki pove koliko delov ima celota.

Večja kot je številka, manjši je kos. Zgornja številka pa pove, koliko jih lahko vzameš,

oz. koliko jih je ostalo.

Materiali, ki jih imajo otroci na voljo za spoznavanje matematičnih simbolov in operacij,

so: (vsak od materialov ima sebi lasten koncept: namen in način uporabe za otroka – z

variantami in razširitvami):

Rdeče modre palice

Peščene številke

Zaboj s palčkami

Številke in kamenčki

Igra spomina

Predstavitev lesenih kock 1, 10, 100, 1000

Predstavitev številk 1, 10, 100, 1000

Postavitev 9 s kockami

Postavitev 9 s številkami

Horizontalna postavitev 45

Vertikalna postavitev 45

Ročna menjava

Kratke stopnice

Tablanajst

Tablaset

Tabla sto

Zvitek

Kača

Bančna igra seštevanja

Bančna igra množenja

48

Bančna igra deljenja

Bančna igra odštevanja

Verige števil

Tabla za seštevanje

Tabla za množenje

Tabla za deljenje

Tabla za odštevanje

Igra s ploščicami (1,10,100, 1000)

Malo računalo

Igra s pikami

Ulomki

4.5. Gibanje

Razvoj motorike je nujno potreben in predpogoj za vsako vrsto učenja. Otrok podobo o

svojem telesu počasi ustvarja skupaj z izkušnjami s svojim telesom in s tem, kaj lahko telo

naredi s predmeti v svoji okolici. Iz teh izkušenj prihaja čut za orientacijo, ki je temelj vsega

učenja.

Otrok ima potrebo po raziskovanju. V zanj posebej pripravljenem okolju mu omogočimo,

da jo lahko svobodno izraža in živi. Oprema, pohištvo vrtca povabi otroka, da se giblje bolj

osredotočeno in razumno. Vaje vsakdanjega življenja so začetna točka napredovanja v učenju.

V knjigi »Perceptual Motor Development for the Montessori Children’s House« lahko

beremo, da otrok, ki lahko nadzoruje gibanje svojega telesa, lahko doseže samostojnost in

samokontrolo. Zato je razvoj motorike tako pomemben del učenja za otroka.

Dejavnosti, ki jih moramo pripraviti na področju gibanja so take, ki otroku pomagajo

razvijati koordinacijo, ravnotežje in moč. Te dejavnosti morajo dogovarjati na otrokove potrebe

in interese na določeni stopnji raziskovanja, samostojnosti in imitacije.

Cilji, ki jih z dejavnostmi na tem področju želimo dosegati, so med drugim:

- omogočati zdrav telesni razvoj, z učenjem skrbi zase (higiena, zdravje)

- spodbujanje in omogočanje gibanja otrok

- pogosto gibanje na svežem zraku

- sprehodi v ritmu in hitrosti otroka (vključno s strminami)

- razvijati moč, hitrost, spretnost, samokontrolo gibanja

- spodbujanje zavedanje lastnega telesa in nadzora nad gibi telesa

- omogočanje priložnosti, za razvoj samozaupanja, samozavesti na gibalnem področju otroka

- uvajanje v svet iger in športa: spoštovanje pravil (spoštovanje drugih, okolja in zaradi

varnosti), učenje sodelovanja, sprejemanja zmag in porazov.

4.5.1. Starost od 1 – 3 leta:

Ko otrok shodi, doseže novo stopnjo samostojnosti: sposoben je narediti stvari sam. Na tej

točki lahko tudi opazimo, da rad gre na dolge sprehode, da rad nosi težke premete, pleza in

preizkuša različne vrste gibov gibanja. S pomočjo gibanja pride otrok v stik in odnos z okoljem.

S pomočjo gibanja dela tisto, kar izraža njegovo notranje življenje. »Gibanje je tisto, ki ločuje

živo od neživega.«

49

Na področju gibanja moramo bolj ustvarjati primerno vzdušje svobode, da se otrok lahko

giblje, kakor potrebuje, kakor pa da zanj pripravljamo dejavnosti. Na tej stopnji potrebuje otrok

možnosti za raziskovanje, da je samostojen, in da posnema dejanja drugih.

Zato predlagamo sledeče materiale, ki stimulirajo nekatere od naštetih potreb:

- varen zunanji in notranji prostor

- (baletni) drog za dvigovanje

- vrv za guganje

- nizki drog za ravnotežje

- težki predmeti za nošenje

- stopnice

- žoge

- črta

Dejavnosti:

- dnevni sprehodi (raziskovalni)

- svobodna uporaba materialov zunaj

- žoganje

- igre gibanja s pomočjo ritma, melodije, ki vsebujejo različno gibanje (hoja, skoki, tek),

- imitacija (gibanje živali, gibi z različnimi deli telesa, drže,…)

- igre gibanja odrasel – otrok

- dejavnosti na črti: stanje na črti, hoja, obračanje, sedenje, sedenje pri miru, kotaljenje žoge.

4.5.2. Starost od 3 - 6 let:

Otroci v tej starosti imajo med drugim naslednje priložnosti za gibanje:

vsakodnevno ob dejavnostih – delo z materiali glede na starostno stopnjo otrokom omogoča

gibanje

vsakodnevno gibanje zunaj – v dobrem okolju montessori imajo otroci vedno možnost biti

v prostoru ali zunaj

vsaj enkrat tedensko sprehod v okolico vrtca

večkrat tedensko gibanje v telovadnici: ob vodenih dejavnostih otroci razvijajo svoje

gibalne spretnosti, telesno moč, ravnotežje, koordinacijo in grobo motoriko telesa v celoti

vsakodnevno gibanje na črti: na tleh je nalepljena črta v obliki elipse (Maria Montessori je

opazila, da otroci zelo radi hodijo po robovih pločnika ali nizkih zidovih…): otroci se ob

petju, glasbi ali ritmu gibljejo po črti. Gibanje je sestavljeno iz : hoje, hoje po prstih, teka,

korakanja, sonožnih skokov, skakanja po eni nogi, galopiranja ter hopsanja. Oblika

izvajanja črte je različna od skupine do skupine. Kar je enotno, pa je, da se otroci po črti

gibljejo vsak dan: najmanj 10 minut. Vsakemu gibanju po črti sledi igra tišine: čas, ko so

vsi otroci za nekaj sekund ali minut tiho, čisto pri miru in poslušajo določen zvok (iz

okolice, pojočo skrinjico, igranje na instrument…). Igra tišine prav tako prispeva k razvoju

motorike, saj se tu otroci vsakodnevno učijo nadzorovanja svojega telesa in zavedanja, da

so gospodarji gibov.

Dejavnosti:

- Elementarne igre: 1. Proste igre: (primer: Letala - potres – poplava, Ribič gre na lov; Reši me bratec, Črni

mož, Lisica in piščanci, Gremo domov, Dan in noč)

2. Igre in vaje z žogo: (brcanje žoge prosto po prostoru, udarjanje žoge s pestjo prosto

po prostoru, zadevanje koša z žogo v koloni, vodenje žoge prosto po prostoru z

50

obema rokama ali z eno roko, kotaljenje žoge po črtah z obema rokama, z eno roko,

metanje žoge v gol izza črte, brcanje žoge v gol izza črte, lovec in zajec, zadevanje

velike kotaleče se žoge z manjšimi žogami.

3. Igre s kolebnico (repki, preskakovanje dolge kolebnice, ki se vrti v krogu na tleh,

podtekanje dolge kolebnice, ki se vrti vertikalno; preskakovanje kolebnice, ki se vrti

vertikalno, preskakovanje kolebnice, ki stoji pri miru (skok v višino), limbo, prehod

dveh paralelnih kolebnic)

4. Igre z obroči (avto, kotaljenje obroča prosto)

5. Igre s padalom (goba, menjava mest, mačka in miš, pes in zajec)

- Naravne oblike gibanj

- PLAZENJA

- LAZENJA

- HOJA

- TEK

- PLEZANJA

- SKOKI

- METI

- Poligoni sestavljeni iz sledečega nabora vaj

1. skupina: vaje z žogo

2. skupina: preval naprej / preval nazaj / sveča…

3. skupina: valjanje po ravnem / valjanje po strmini…

4. skupina: hoja po kolebnici / hoja po lestvi / hoja po gredi…

5. skupina: plazenje skozi okvir naprej, nazaj ali bočno / lazenje čez oviro naprej, nazaj ali bočno / lazenje

skozi obroče ali pod oviro / lazenje skozi tunel…

6. skupina: trampolin / ravnotežna deska…

7. skupina: preskakovanje stožcev sonožno, po eni nogi / preskakovanje z rokami na tleh ali z oporo na rokah

na klopi / poskoki po osmici narisani s kredo na tleh / skoki v obroče – sonožno, preskakovanje kolebnice na tleh

…

8. skupina: plezanja po letveniku na različne načine

9. skupina: visenja na drogu ali letveniku

10. skupina: skoki v globino iz visenja ali s skrinje

- Vadba po postajah, sestavljena iz sledečega nabora vaj 1. SKUPINA: VAJE ZA ZAVEDANJE TELESA (gibanje ob pesmi na črti, obdržati ravnotežje

na treh, dveh, eni točki, ob stoji na eni nogi izvedba različnih nalog, plezanje po vrvi z vozli,

kasneje brez vozlov)

2. SKUPINA: VAJE RAVNOTEŽJA (dejavnosti na gredi, dejavnosti na ravnotežni deski, hoja

s hoduljami)

3. SKUPINA: VAJE LOKOMOCIJE (vse vaje naravnih oblik gibanj razen metov)

4. SKUPINA: VAJE AKSIALNIH GIBANJ (prevali, sveča, valjanja, krepilne vaje, vlečenje

za roke naprej nazaj v paru)

5. SKUPINA: VAJE SLEDENJA Z ŽOGO (zadevanje nizkega koša z žogo, odbijanje žoge v

tla k partnerju, metanje žoge partnerju, zadevanje predmetov z visečo žogo)

- Vadba na črti

51

OGREVANJE (izmenično zaradi počitka): hoja naprej / nazaj / po prstih / petah / korakanje /

izpadni korak naprej, nazaj, v stran; tek naprej, na mestu visoko kolena, z odporom partnerja;

hopsanje; poskoki po eni nogi; sonožni poskoki; skoki skupaj-narazen; hoja po vseh štirih

(naprej, nazaj, s trebuhom gor ali dol)

RAZTEZNE VAJE: (kroženje z glavo, dlanmi, rokami, boki, gležnji; odkloni levo-desno z

rokami nad glavo; zamahi nasprotna roka-nasprotna noga; objem kolen z rokami…)

KREPILNE VAJE: (počepi z rokami v bok 10x; v leži na trebuhu, roke iztegnjene pred sabo –

na ‘hop’ dvignemo dlani in komolce od tal, počakamo 2 s in na ‘dol’ spustimo roke na tla (3x),

'lastovka'…)

GLAVNI DEL (delo po postajah ali poligon):

1. POSTAJA (na blazini) aksialna gibanja in vaje zavedanja telesa: preval naprej / preval nazaj

/ sveča / valjanje…

2. POSTAJA (lokomotivna gibanja - ravnotežje in koordinacija): hoja po kolebnici na različne

načine / hoja po lestvi naprej, nazaj/ lazenje po lestvi naprej, nazaj / hoja po gredi naprej, nazaj,

bočno / lazenje po gredi naprej, nazaj / plazenje skozi okvir naprej, nazaj, bočno…

3. POSTAJA (ravnotežje): trampolin / ravnotežna deska / hoja z lonci…

4. POSTAJA (lokomotivna gibanja - eksplozivna moč): preskakovanje stožcev sonožno /

preskakovanje stožcev po eni nogi / preskakovanje z rokami na tleh sonožno levo-desno /

poskoki po osmici narisani s kredo na tleh, poskoki v slalomu okrog stožcev z žogo med

nogami…

4.6. Umetnost

Otrok je v pripravljenem okolju izpostavljen posebej zanj izbranim umetniškim delom: slike

na steni so na višini, primerne njemu. Prostor je estetsko, a preprosto urejen. Pesmi, glasba sta

izbrani premišljeno in z občutkom, ker oblikujemo prefinjen otrokov čut za glasbo.

Cilji, ki jih z dejavnostmi na tem področju želimo dosegati, so med drugim:

- Razvijati čut za lepo

- omogočiti priložnosti za spoznavanje umetnosti

- usposobiti otroka za prepoznavanje, cenjenje umetnosti

- razvijati spretnosti potrebnih za ustvarjanje umetnosti

- razvijati in spodbujati otrokovo nagnjenje k umetniškemu izražanju

- spodbujati otroka k prepoznavanju, poslušanju notranjega sveta

- spodbujanje otroka k prepoznavanju lastnega, izvirnega in k ohranjanju lastne izvirnosti

- spoznavati umetniške stvaritve kulturne dediščine

- spodbujati k samovretnotenju svojih del, ne glede na pohvale in kritike drugih

- razvijati spretnosti uporabe različnih likovnih tehnik

4.6.1. Likovna umetnost

Vloga umetnosti v pristopu montessori je v tem, da spodbujamo otroka k razvijanju

specifičnih spretnosti, da bi mu te pomagale pri lastnem izražanju. Otrok bo uporabljal

voščenke, barve, glino, lepilo, škarje in papir kot medija za svoje izražanje.

Predstavitev na področju umetnosti v programu montessori je sestavljena iz tega, da

otroku pokažemo, kje materiali so, kako uporabljamo te materiale in kako za seboj pospravimo

ali zamenjamo, nadomestimo, da je material pripravljen za naslednjega otroka. Končnega

52

izdelka odrasli vnaprej ne določamo. Otrok naj bo svoboden v uporabljanju svoje domišljije in

sredstev, da s tem ustvari, kar izbere, kar želi.

Odrasli pa moramo pripravi okolje. Okolje naj vključuje barve in materiale, ki jih bo

mogel otrok z lahkoto uporabljati. Okolje naj ne vključuje umetniških projektov z določenim

izdelkom v mislih. V starosti do 6 let je proces ustvarjanja tisti, ki je za otroka pomemben. Vse

to delo otrok pa spremljajo obiski galerij in centrov različnih umetniških zvrsti.

Odrasli v sobi je odgovoren, da zagotavlja okolje za ustvarjalnost. Odrasel naj ne

kritizira ali hvali otrokovega dela, marveč naj ga vpraša, kar čuti o svojem delu. To spodbuja

otrokovo ustvarjalnost.

Osnovna področja, ki jih ima otrok na voljo pri umetnosti:

Priprava roke

Striženje s škarjami

Lepljenje

Lepljenje z lepilnim trakom

Pretikanje

Spenjanje

Luknjanje (luknjači z motivom)

Risanje

Risanje z barvicami

Risanje s kredo

Risanje z voščenkami

Risanje z oljnimi barvicami (pasteli)

Risanej ob glasbi

Risanje opazovanih predmetov

Risanje predmetov, ki jih občutim (skrivnostna vreča)

Senčenja (kovinski liki)

Ustvarjanje oblik s kovinskimi liki

Risanje živali s pomočjo vzorcev

Slikanje

Mešanje barv z barvili za hrano

Mešanje barv s pomočjo plastelina in umetnih mas

Mešanje osnovnih barv s prepogibanjem papirja

Mešanje komplementarnih barv s prepogibanjem papirja

Uporaba čopiča (ena barva, več različnih čopičev)

Preizkušanje črt (ena barva, en čopič, različne črte)

Slikanje s toplimi barvami, slikanje s hladnimi barvami

Nianse sive barve (mešanje črne in bele barve), nianse rdeče…

Kolaž

Kolaž s klobičnim papirjem

Kolar iz osnovnih barv

Tematski kolaž (Matisse)

Tiskanje

Tiskanje s pritiskom

Prstni odtisi (pajek…)

Tiskanje z roko (odtis roke)

Tiskanje z jabolkom /čebulo, krompirjem

Tiskanje z odtisi umetnih mas (list…)

53

Tiskanje z vlečenjem

Monotipija

Odtis barvnih mehurčkov

Skulpture

Delo s plastelinom, modelirnimi masami, glino

Skulptura s pomočjo zobotrebcev in kroglic (marshmallow)

Origami

Vezenje, prepletanje

Paranje žaklovine

S paranjem in prepletanjem izdelovanje vzorca na žakovini

Vezenje s pomočjo okvirja

Vezenje s pomočjo papirnatega krožnika

Vezenje po mehiško: »božje oko«

4.6.2. Glasbena umetnost

V vzgojnem pristopu montessori uporabljamo glasbo na različne načine. Pomembno je,

da poiščemo čim več priložnosti, da poslušamo glasbo ali da izvajamo glasbo. Možnosti za

uporabo glasbe so:

- na področju glasbe: otroci individualno ali posamično izbirajo materiale čez dan

- čas črte: otroci plešejo in se gibljejo v ritmu ob izbrani glasbi, izvajajo skupne glasbene

igre ali banse

- glasba v ozadju: ko otroci stopijo v sobo, v ozadju slišijo primerno glasbo. Glasbo

imamo lahko v ozadju tudi čez dan, a ne priporočamo zmeraj,

- kotiček za poslušanje: otrok si sam izbere zgoščenko in jo posluša

Stopnje učenja glasbe:

Prva stopnja učenja in spoštovanja glasbe je učenje gibanja v ritmu po pesmi. Dejavnosti

na črti naj bodo pripravljene tako, da bodo otrokom omogočale gibanje po ritmu.

Druga stopnja je učenja izvajanja glasbe. Otroci se lahko naučijo izvajanja glasbe s

pomočjo različnih pripomočkov in tehnik. V metodi montessori pa so za otroke posebej

pripravljeni zvonci.

Tretja stopnja: tu se otrok nauči not in branja glasbe.

Četrta stopnja: otrok sam začne skladati glasbo.

Prvi dve stopnji lahko dosežemo z otroki v starosti od 3 – 6 let – ne glede na to, kolikšno

poznavanje glasbe ima vzgojiteljica. Naslednji dve stopnji stopita v ospredje v sledečem

starostnem obdobju.

Za otroke lahko pripravimo različne zvrsti glasbe: otroška, klasična, jazz,

instrumentalna, vokalna, ljudska, narodna, glasba in drugih kontinentov in dežel. Vzgojiteljica

naj izbere glasbo, ki bo sposobna ustvariti in vzdrževati primerno vzdušje.

Glasbo uporabljamo načeloma vsak dan na črti. Človeški glas je zvok, ki bo otroke

pritegnil k dejavnosti na črti. Zato mora imeti vzgojiteljica pripravljene pesmi, banse, glasbene

igre, ki jih bo lahko uporabljala vsakodnevno.

Nekaj predlogov glasbenega področja montessori:

Ustvarjalno gibanje

Rime

Ritmično pripovedovanje zgodb

Potujoče gibanje

54

Ponavljanje ritma

petje:

o petje otroških ljudskih in umetnih pesmi v obsegu svojega glasu

o petje z lastno instrumentalno spremljavo

o Petje z odmevom

o Igre s petjem

o Pesmi z imeni

Poslušanje glasbe

Mali instrumenti

o Ustvarjanje

o Reproduciranje

o Spremljanje petega in govorjenega besedila

glasbene didaktične igre

o primerjanje in razlikovanje zvokov po jakosti, višini, dolžini, hitrosti…

o ugibanje

glasbeni zvonci

prenašanje in vzdrževanje zvoncev

tonsko prirejanje

Igre

Oddaljeno iskanje

Oddaljeno iskanje z vmesnim sprehodom

Oddaljeno iskanje z vmesnim sprehodom in pogovorom

Oddaljeno iskanje z zakrivanjem iskanega tona

lestvica navzgor, lestvica navzdol

Visok ton/ nizek ton

višji/nižji ton

Najvišji ton/ najnižji ton

postavljanje durove lestvice

razširitev

Tonsko prirejanje samo prvega tona durove tonske lestvice

Postavljanje durove tonske lestvice brez tonskega prirejanja

Postavljanje durove tonske lestvice s pomočjo izločanja 'najnižjega

tona'

Igre za utrjevanje

iskanje sosednjega tona z zvonci razporejenimi po sobi

zaigraš ton, otrok zapoje naslednjega

igra 10 otrok

Predstavitev 'celi ton' in 'pol ton'

Tetrakord

Predstavitev notnega črtovja, pomožne črte in g-ključa

Poimenovanje tonov s pomočjo zvoncev

Poimenovanje posameznih mest na notnem črtovju

Uvedba pojma 'višaj', 'nižaj'

Notni zapis višaj/nižaj

Prepoznavanje tonov s pomočjo notnega črtovja

uporaba glasbenih kart

Predstavitev različnih lestvic

Skladanje lastne skladbe

Gibanje in izraznost

Ritem

55

Predpriprava (ploskanje v ritmu)

Ritmične table

Predstavitev ritmičnega zapisa – not

Predpogoj za osvajanje glasbe je sposobnost poslušanja. V tem se vadimo vsak dan, posebej v

igri tišine in nasploh s pozornim poslušanjem drugih in okolice.

4.7. Znanost

Delo na področju znanosti pomaga nase usmerjenemu otroku k začetnim korakom zunaj

sebe: k zavedanju in cenjenju sveta, ki ga obdaja. Informacije, ki jih omogočamo otroku,

pripomorejo k temu, da bolje razume svet.

Otroka usposobimo, da poimenuje svoj svet in premete v jasnem jeziku. Otroci

uporabljajo svoje znanje za pisanje, komunikacijo, petje pesmi in umetnost.

Pri znanosti se otrok nauči fizične sestave in zgodovine zemlje. Otroci se naučijo

zgodovine človeštva in njenih dosežkov. S pomočjo znanosti otroci spoštujejo in cenijo tudi

druge kulture, ne le svoje.

Geografija je opis zemlje – začenši z znanim pa do neznanega. Raziskovanje geografije

se začne s tem, da pokažemo naše mesto v vesolju. Raziskovanje tujih kultur vodi k

razumevanju in strpnosti, kar prispeva k večjemu cilju: miru.

Glavni namen geografije je najti svoj prostor v vesolju. Gibanje in delo v vrtcu je pripomore k

osvajanju začetne geografije.

Zgodovina je opis človeštva in njegovih dosežkov v zgodovini. Raziskovanje časa

vpelje otroka v idejo preteklosti in sedanjosti, in to je točka, ko lahko predstavimo idejo

»zgodovina«. Študij zgodovine pokaže otroku, kako so pretekli dogodki vodili do sedanjosti.

To da otroku razumevanje so spremenjenih obrazih zemlje. Čas v vrtcu je prva zgodovina.

Znanost je opis specifičnih predmetov in stvarstva na zemlji. Začnemo z »živim« in

»neživim« – z uporabo konkretnih predmetov. To usposobi otroka, da spoznava različne vrste

živali, rastlin, mineralih in pogoje, v katerih obstajajo. Otrok in predmeti, stvari v okolju, so

zanj prva biologija.

Kako se stvari premikajo (spreminjajo) je prva fizika.

4.7.1. Geografija

Na področju geografije imajo otroci na voljo naslednje materiale:

Otrok v odnosu do prostora: motorika / jezik: lokacija, predlogi

Risanje zemljevida okolja (soba, vrt, ulica, mesto, država)

Kopno, zrak, voda - steklenice s konkretnim materialom

Kopno, zrak, voda - slike z besednjakom

Razširitve: živali, prevozna sredstva… v vodi, zraku, na kopnem

Globus kopno, voda (Peščeni globus)

Globus - barvni

56

Svet – zemljevid (sestavljanka s kontinenti) – zaznavanje/poimenovanje/učna ura v treh

stopnjah (v nadaljevanju UU3)

Svet - kontrolni zemljevid

Kontinenti in oceani - karte besednjaka

Kontinenti - košare s predmeti

Kontinenti - predstavitev s slikami

Risanje zemljevida: okoli lesenih delov/s prosto roko/z izrezovanjem

Razširitve: diapozitivi, glasba iz CD, znamke, kovanci, punčke,

Evropa - zemljevid - – zaznavanje/poimenovanje/UU3

Evropa - kontrolni zemljevid

Evropa – karte besednjaka

Risanje zemljevida: okoli držav/prosta roka/izrez

Zastave evropskih držav

Oblike kopnega in vode - posode

Oblike kopnega in vode – karte slovar

Oblike kopnega in vode – definicijska knjiga

4.7.2. Zoologija

Na področju zoologije imajo na voljo naslednje materiale:

Živo – neživo – realne stvari

Živo – neživo – predmeti

Živo – neživo – slike

Definicija: živo, neživo

Rastlina / žival / mineral – realne stvari

Rastlina / žival / mineral - predmeti

Rastlina / žival / mineral – slike

Definicije: rastline, živali, minerali.

Rastlina – žival – predmeti

Rastlina – žival – slike

Vretenčarji – nevretenčarji – realne stvari

Vretenčarji – nevretenčarji – predmeti

Vretenčarji – nevretenčarji – slike

Definicija: Vretenčarji, nevretenčarji.

Vretenčarji (vseh pet vrst) - sestavljanke

Vretenčarji (vseh pet vrst): tridelne karte - slovar

Vretenčarji - definicijske knjige /sam naredi po predlogi /prostoročno

Deli otroka - karte

Nevretenčar – tridelne karte – slovar

Vretenčarji in nevretenčarji- polaganje kart živalskega debla

Razširitve – karte za analizo posebnih področij: vrste insektov, živalskih sledi…

4.7.3. Botanika

Na področju botanike imajo na voljo naslednje materiale:

Skrb za rože (iz vsakdanjega življenja)

Žive rastline. Raznolike vrste

Karte ujemanja (slike)

57

Deli rastline (drevo) – sestavljanka

Deli rastline (drevo) – tridelne karte

Deli rastline (drevo) – definicijska knjiga /otrok sam naredi

Deli lista – sestavljanka

Deli lista – tridelne karte

Deli lista – definicijska knjiga

Deli cveta – sestavljanka

Deli cveta – tridelne karte

Deli cveta – definicijska knjiga

Omara za botaniko: zaznavanje

Omara za botaniko: ujemanje oblik polna karta

Omara za botaniko: debel rob

Omara za botaniko: tanek rob

UU3: za imena listov

Obtipaj obliko pravega lista

Zapiši besedo

Definicije

Otrok napiše knjigo s predlogami /prostoročno

Življenjski krog – karte (žaba, metulj, roža, fižol…)

4.7.4. Zgodovina

Na področju zgodovine imajo na voljo naslednje materiale:

Uvod v čas

Linearni koledar

Dnevi v tednu

Meseci v letu

Standardni koledar

Letni časi

Moj prvi časovni trak

Uvod v uro

Poimenovanje časa – cela ura

Poimenovanje časa – pol ure

Poimenovanje časa – na pet minut natančno

Časovni trak enega dne

Časovni trak enega leta

Osebni časovni trak

Drevesno deblo naše družine

58

5. RAZŠIRITVENE DEJAVNOSTI

Razširitvene dejavnosti so tiste, ki jih ob rednem programu, ki ga izvajajo vzgojiteljice

vrtca montessori, ponujamo otrokom za poglobitev posameznih področij – in takrat povabimo

k sodelovanju zunanje sodelavce – strokovnjake iz teh področij. Vrtec glede na interese otrok

in njihovih staršev izbere, katere dejavnosti bo ponudil:

5.1. TUJI JEZIK

Otroci se imajo možnost srečati s tujim jezikom (ali različnimi tujimi jeziki), za katerega

se vrtec odloči: angleščina, nemščina, španščina, francoščina ali kateri drugi svetovni jezik so

mogoče izbire. V vrtcu imajo otroci možnost srečati se s tujim jezikom, za katerega se z

angleščino.

Način poučevanja je v svetu različen, zato se glede na pogoje v vrtcu lahko odločimo za

delo v majhnih skupinah enkrat ali večkrat tedensko, učenje v večjih skupini ali za integrirano

poučevanje tujega jezika oz. za jezikovno kopel.

Namen uvajanja tujega jezika je pridobivanje posluha za tuji jezik in za izgovarjavo

tistih glasov, ki jih v materinščini ni ter bogatenje besednega zaklada v tujem jeziku.

5.2. GIBANJE, ŠPORT, PLES, BALET

Ob rednem gibanju, ki poteka vsakodnevno v sobi in na prostem ter v telovadnici z

vzgojiteljicami, lahko vrtec ponudi poglobljeno razvijanje določenega vidika otrokovega

gibanja.

5.3. GLASBENA DEJAVNOST

Ob redni glasbeni dejavnosti se lahko vrtec odloči, da jo dodatno podpre z pristopom, ki ga

lahko vključi v svoj način dela. Primerne oblike so: metoda Edgar Willems, Suzuki, Orf, …

5.4. ATRIJ

V skladu z temeljnimi vrednotami vrtca, se ta lahko odloči za ponudbo atrija. Otroci se lahko

vključijo v ta del programa, kjer poteka Kateheza Dobrega pastirja – uvajanje v življenje po

veri po metodi montessori. Vodi ga oseba, ki ima opravljeno dodatno izobraževanje za delo v

atriju.

59

6. ZAKLJUČEK

Vzgojni pristop montessori je najprej način življenja, ki zahteva korenito spremembo

razmišljanja in delovanja odraslega. Odrasel ni tisti, ki dela namesto otroka, ampak spodbuja

otroka, da sam razvija svoje potenciale. Potencial otrok je neizmeren. Odrasli moramo imeti

zaupanje v otroka, saj ima v sebi »notranjega učitelja«, ki vodi otroka k razvoju teh potencialov.

Mi odrasli, kot zunanji opazovalci, pa pripravljamo okolje tako, da spodbuja te otrokove

naravne silnice.

Otrok pa seveda ni cilj samemu sebi. Ne moremo živeti sami, zato vzgojni pristop

montessori z življenjem v vrtcu, otrokom omogoča tudi učni prostor socialnih odnosov. Cilj

vzgojnega pristopa montessori se ne konča s posameznikom:28

OTROKOV NOTRANJI SVET

Poznavanje otrokovega notranjega sveta nam pomaga – ne samo k razumevanju,

ampak tudi k primernemu delovanju.

Če otrok čuti, da so njegove potrebe zadovoljene, da je njegov notranji svet poln in bogat,

potem se bo pogumno odločal za nove izzive

(če zadovoljimo potrebe te stopnje, bo naslednja bolj lahka in uspešna).

SAMOSTOJNOST

Če otroku že od majhnega omogočamo samostojnost

(ne prezremo prvih znakov, ko bi rad pomagal nositi posodo iz pomivalnega stroja…),

potem se bo rad odločal za nove izzive in sprejemal nove odgovornosti

(ko sprejmemo več odgovornosti, postanemo bolj odgovorni:

to velja na primer tudi za odrasle: ko smo postavljeni v vlogo mame, vodje projekta…).

To vodi v

ZAUPANJE

Če ima otrok možnost izbiranja, samostojnega dela, potem počasi pridobiva zaupanje vase,

z večjim samozaupanjem pa se izboljšuje tudi otrokova pozitivna samopodoba.

PRISPEVEK

Kdor ima pozitivno samopodobo - zaupa vase,

ta je pripravljen dati svoj pozitiven prispevek svetu

(lahko postavi vazo na mizo, postreže s sokom…), je prijazen do drugih,

prispeva k temu, da je svet okoli njega bolj srečen kraj bivanja,

kar vodi v

MIR

Vsak pozitiven doprinos prispeva k miru.

V življenju vsakega posameznika lahko vidimo prispevek svetu:

ali pozitivnega, ali negativnega. Nevtralnega ni.

Če nisi dal nič od sebe, potem je to negativen prispevek, saj si od življenja le jemal.

Bolj uspešno kot je otrok prehodil prejšnje stopnje,

večja je gotovost, da bo svetu dal svoj pozitiven prispevek.

28 Kordeš, D. M. (2001): Zapiski iz predavanj za Montessori učitelja, predavanja Susan Tracy, Chicago.

60

8. LITERATURA

Crain, W. (2000). Theories of development. New Jersey: Prentice-Hall.

Cavaletti, S.(1997). The religious potential of the child. New York: Paulist Press.

Futrell, K.H. (1998). The normalized child. North American Teacher's Association

Hainstock, E.G.( 1997). Teaching Montessori at home. New York: Plum book.

Kahn, D. (1999). The whole – school montessori handbook for teachers and administrators. Cleveland,

Ohio: NAMTA.

Klaus, M.H. (1999): Your amazing newborn. Cambridge: Perseus books.

Kordeš M., (2004). Angelin vrtec. Program vrtca montessori.

Kordeš D., M. (2007). Pedagogika montessori. Sodobna pedagogika, št. 4.

Lillard, A., Else-Quest, N. (2006). Evaluating montessori education. Science, vol 313, issue 5795, str.

1893 – 1894.

Lillard, A.S. (2005). Montessori, The science behind the genius. New York: Oxford University Press.

Lillard, P.P. (1998). Montessori – a modern approach. New York: Schocken books.

Montanaro, S.Q. (1991). Understanding the human beeing. USA: Nienhuis Montessori.

Montessori, M. (2009). Skrivnost otroštva. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in

kulturo.

Montessori, M. (2008). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo.

Montessori, M. (2004). From childhood to adolescence. Oxford, England: Clio press.

Montessori, M. (2004). To Educate the Human Potential, Oxford, England: Clio press.

Montessori, M. (2004). To Educate the Human Potential. Oxford, England: Clio press.

Montessori, M. (2000). Education and Peace. Oxford, Clio Press.

Montessori, M. (2000). The discovery of the childhood. New York: Ballantine books.

Montessori, M. (2000). The secret of the childhood. New York: Ballantine books.

Montessori, M. (1999). The child in the family. Oxford, England: Clio press.

Montessori, M. (1998). What should you know about your child. Oxford, England: Clio press.

Montessori, M. (1997). Basic ideas of Montessori's educational theory. Oxford, England: Clio press.

Montessori, M (1991). Education for a new world. Madras: Kalakshetra publications.

Montessori, M. (1988). The advanced montessori method: volume one. Madras: Kalakshetra publications.

Montessori, M. (1988). The Montessori method. New York: Schocken books.

Montessori - Schule Passau (2008). Pädagogisches konzept. http:/www.montessori-passau.de

61

Montessori Vereinigung (1992). Montessori material, Teil 1. Netherlande: Nienhuis Montessori

International.

Pignatari, M. (1996). Montessori pedagogika. Ljubljana: Glotta Nova.

Pšunder, M. (1995). Aktualnost pedagogike Montessori. Sodobna pedagogika. št. 9-10, letnik 46 (112).

Standing, E.M. (1998). Her life and work. New York. Plum book.

SPLETNE STRANI na področju vzgojnega pristopa montessori v Evropi in v svetu:

- AMI (Assocition montessori international): www.montessori-ami.org

- Montessori Europe: https://www.montessori-europe.com

- AMS (American montessori society): www.amshq.org

SPLETNE STRANI ustanov na področju vzgojnega pristopa montessori v Sloveniji:

http://www.zdruzenje-montessori.si/ - Združenje montessori Slovenije,

http://www.montessori-institut.si/ - Montessori inštitut, zavod za pomoč staršem pri razvoju otrok v Ljubljani,

http://ursulinski-zavod.si/ - Angelin vrtec Ljubljana,

http://vrtec.slomskov-zavod.si/ - Hiša otrok – montessori vrtec v Mariboru,

http://rahela.si/ - Rahelin vrtec Hiša otrok Montessori v Preski pri Medvodah

http://www.montessori.si – Hiša otrok ABC v Ljubljani

http://www.vrtec-maliprinc.si – Hiša otrok Mali princ v Domžalah

http://www.svetotrok.si – uradni zastopnik prodaje materialov montessori Nienhuis

http://www.preprostomentessori.si - Vzgojno-izobraževalni zavod montessori, Gorenjska hiša otrok; Terapija

montessori; izdelava in prodaja materialov montessori.

Program vrtca montessori sem pripravila:

mag. Melita Kordeš Demšar

62

9. PRILOGE

9.1. PRIMER STRANI IZ PRIROČNIKA ZA PODROČJE VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA

PRESIPAVANJE TRDNIH SNOVI

Opis materiala: pladenj, dva vrča enake velikosti, riž ali drugo podobno zrnje, semenje.

Namen:

Neposreden namen: učenje koordinacije (razvoj mišic, povezanih z gibi), koncentracije, samostojnosti, občutka za

red.

Posreden namen: naučiti se spretnega in ličnega rokovanja s posodo, priprava na prelivanje tekočin, priprava na

pisanje, učenje besednjaka (izbiraj različna semena za presipavanje,, pogovor o načinu pridelave semen, o

geografiji: izvor semen, dežele sveta, pedologija…).

Mikavna točka: ko semena drsijo iz vrča v vrč, ko zadnje seme pade iz vrča v drugi vrč.

Preverba napake: otrok pogleda ali je kaj semen raztresel po mizi ali tleh; cel ali razbit vrč

Starost: 2 do 4 leta

Predstavitev:

1. Z otrokom pojdita po pladenj.

2. Prenesi ga na mizo z dvema rokama.

3. Sedi. Poglej v prazen in poln vrč.

4. Izpostavi predmete, ki so na mizi in jih poimenuj.(vrč, ročaj, seme/riž/leča, pladenj, dulec ali nos vrča)

5. Primi poln vrč na levi strani z obema rokama.

6. Dvigni ga in počasi ga premakni nad desni vrč, nagni ga in počasi izprazni v prazen vrč na desni. Pri

tem glej material, ki ga presipavaš.

7. Postavi prazen vrč na levo stran. Poglej ali si kaj materiala raztresel. Poberi raztresen material.

8. Ponovi proces presipavanja.

9. Ponudi otroku.

10. Ko konča, pospravita pladenj.

Razširitev: - presipavanje soli v solenko

- Priprava hrane

63

9.2. PRIMER STRANI IZ PRIROČNIKA ZA PODROČJE ZAZNAVANJA

ZABOJ Z BARVAMI ŠT. 2

MATERIAL Zaboj, ki vsebuje 22 barvnih ploščic: dve rdeči, dve modri, dve rumeni, dve

oranžni, dve zeleni, dve vijolični, dve beli, dve črni, dve roza, dve sivi, dve rjavi.

NEPOSREDEN NAMEN Vizualno razločevanje barv.

POSREDEN NAMEN Priprava na umetnost.

MIKAVNA TOČKA Trenutek, ko so ploščice razporejene v pare.

PREVERBA NAPAKE Vizualna disharmonija.

STAROST 3 leta.

JEZIK Imena barv: rdeča, modra, rumena, oranžna, zelena, vijolična, bela, črna, roza,

siva, rjava.

PREDSTAVITEV

1. “To je barvni zaboj številka 2.”

2. Zaboj postavi na preprogo (ki je postavljena pokončno) z obema rokama

ali na mizo.

3. Vsako ploščico posebej vzameš iz zaboja in jo položiš na podlago

(pomešano po barvah).

4. Med vsakim premikom postaviš roke ob telesu.

5. Ko imaš vse razporejene, zapreš zaboj in rečeš: “Katero barvo poznaš?”

6. Ploščico te barve vzameš v desno roko in iščeš pripadajoči par.

7. Ko najdeš ploščico, jo vzameš v levo roko in ju skupaj položiš na levi

rob preproge in poimenuješ.

8. “Katero barvo še poznaš”, poiščeš par in ponoviš postopek kot pri prvem

paru.

9. Naslednji dve položiš pod prvi, pod drugi par pa tretji… dokler otrok

pozna barve. Barvne ploščice, katerih barv otrok ne pozna, zložiš nazaj

v zaboj.

10. Potem vzameš eno barvo, ki je ne pozna in eno, ki jo pozna ter narediš

učno uro v treh stopnjah.

11. Ko zaključiš, barve spet pomešaš in rečeš: “No, sedaj si ti na vrsti!”

12. Pusti, da otrok sam začne in se umakni. Od daleč opazuj otroka, med

tem ko delaš kaj drugega.

RAZŠIRITEV

Igra: razdeliš barvne ploščice, rečeš:“Rdeča naj si podata roke!”…

Imaš dve preprogi, barvne pare razdeliš na ti dve preprogi. Potem rečeš

otroku:”Lahko prineseš barvo z druge preproge, ki se ujema s tole?”…

64

9.3. PRIMER STRANI IZ PRIROČNIKA ZA PODROČJE JEZIKA

PREDSTAVITEV ZAČETNIH GLASOV S SLIKAMI

Materiali: slike različnih predmetov, pladenj, premična abeceda.

Namen: pomagati otroku

1. raziskovati in analizirati znani jezik in ga reproducirati z grafičnimi simboli

2. prepoznavati, da imajo glasovi pomen

3. pri pripravi na branje.

Mikavna točka: ko otrok prepozna črko, ki predstavlja prvi glas predmeta na sliki

Preverba napake: izgovorjava besede in izgovorjava črke

Jezik: otrok pridobi besednjak uporabljenih predmetov na slikah, prepozna glasove črk.

Starost: 3 in več

Predstavitev:

1. Prinesi slike na mizo ali preprogo.

2. Postavljaj karte na preprogo: polagaj od levega zgornjega kota preproge navzdol in jih poimenuj.

3. Vzameš pladenj.

4. Naj položiš sliko in poimenuješ predmet na njej (“banana”).

5. Greš do premične abecede. Izgovoriš glas (“b”).

6. Črko položiš na pladenj, odideš k preprogi.

7. Položiš naslikani predmet, ga poimenuješ (“banana.”).

8. Položiš črko, jo izgovoriš (“b”).

9. Vzameš naslednji predmet na sliki in ponoviš korake od 4 do 8.

10. Nadaljuj z vsemi slikami.

11. Pospravljaš: posamično zlagaš črke na pladenj: eno na drugo: bodi zelo natančen in dosleden pri tem.

12. Črke odneseš k premični abecedi. Očitno poiščeš pravo mesto. Odložiš.

13. Vrni se k preprogi. Pospravi slike: posamično jih polagaj nazaj na pladenj ali jih polagaj v levo roko

in skupaj pospravi v ovojnico.

14. Odnesi na polico.

Opomba: - na polici imej hkrati le 2 do 5 ovojnic s slikami

- Občasno zamenjaj slike v ovojnicah.

65

9.4. PRIMER STRANI IZ PRIROČNIKA ZA PODROČJE MATEMATIKE

ZABOJ S PALČKAMI

MATERIAL 45 lesenih palčk (v košari), 2 zaboja s petimi razdelki. V vsakem razdelku je

napisana številka začenši z 0.

NEPOSREDEN NAMEN Spoznavanje »0«, povezovanje kvantitete s številkami

POSREDEN NAMEN Spoznavanje kvantitete do 9, utrjevanje ustnega štetja do 9, povezovanje

konkretnega (palčk) z abstraktnim (številke), priprava na linearno štetje

MIKAVNA TOČKA Trenutek, ko so vse palčke v razdelkih zaboja.

PREVERBA NAPAKE Palčk je zmanjkalo ali pa jih je preveč.

STAROST 3 leta.

JEZIK Imena številk, besede: največ, najmanj, nič

PREDSTAVITEV

1. Tu piše: “1” in prebereš številko (ti ali otrok).

2. Otrok položi palčko vzgojitelju v roke (eno po eno) in šteje.

3. Vzgojitelj ponovno šteje palčke, ko jih daje otroku nazaj v roke.

4. Otrok položi palčke v razdelek zaboja.

5. Tako nadaljujemo za vse številke ali po presoji prej pustimo otroka, da

nadaljuje sam.

OPOMBA

1. Če otrok vpraša, zakaj nimamo v prvem razdelku nobene palčke, rečemo: »Nič

je prazen prostor, ne dobi nič.«

2. Imej nekaj palčk v rezervi (kupi jih več), ker se bodo v začetku izgubile.

3. Če otrok še ne more narediti vseh številk do 9 ne razdeli palčk le do 5, ampak

počakaj, da bo znal šteti do 9.