zbornik ob 110-letnici organiziranega ......lejnem letu praznuje 110-letnico svojega delovanja....

2009

20091899

ZBORNIK OB 110-LETNICIORGANIZIRANEGA

KULTURNEGA DELOVANJAV CIRKULANAH

POTI LJUBITELJSKE KULTUREZbornik ob 110-letnici organiziranegakulturnega delovanja v Cirkulanah

Zalo`iloKulturno dru{tvo Cirkulane

Uredni{ki odborAntonija @umbar, odgovorna urednicaMira Jerenec, ~lanicaMiro Lesjak, ~lan

Slikovno gradivoarhiv dru{tva in avtorji

KarikatureAljana Primo‘i~

Tekst h karikaturamMilan Fridauer – Fredi

Jezikovni pregledNata{a Podhostnik, prof. slov.

OblikovanjePrepress, Ljubljana

TiskGrafika Zlate~an, Celje

Naklada700 izv.

Cirkulane, september 2009

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

061.2:379.82(497.4Cirkulane)(091)(082)

POTI ljubiteljske kulture : zbornik ob 110-letnici organiziranegakulturnega delovanja v Cirkulanah / uredni{ki odbor Antonija@umbar, Mira Jerenec, Miro Lesjak ; fotografije arhiv dru{tva -Cirkulane : Kulturno dru{tvo, 2009

ISBN 978-961-269-099-11. @umbar, Antonija246846976

Vse pravice pridr‘ane. Reproduciranje, razmno‘evanje in fotokopiranje delapo Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah brez soglasja avtorice in zalo‘be ni dovoljeno.

3

Kazalo KAZA

LO

I. del: »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNIHASEK BODE VELIK« .................................................. 5

Uvod (Antonija @umbar) ........................................................... 7

Prizadevanje za kulturo na{e prihodnosti (Janez Jurgec) ........... 10

Kronolo{ki pregled organiziranega delovanja v Cirkulanahv obdobju od 1899 do 2009 (Mira Jerenec) ....................... 12

Pregled delovanja dru{tva od leta 1999 do leta 2009(Mateja Mur{ec in Antonija @umbar) .................................. 15

Kulturno dru{tvo – ambasador doma~ega kraja(Antonija @umbar) .............................................................. 23

Dramska skupina kulturnega dru{tva Cirkulane – zadnjih 10 let(Miro Lesjak) ..................................................................... 27

Tambura{i iz Cirkulan skozi zadnjih 10 let (dr. Bo{tjan Polajèr) 31

Vsaka pesem je doìvljaj (Terezija [tumberger) ........................ 38

Delovanje sekcije ljudskih pevcev (Joè Petrovi~) ..................... 44

@ivljenje (Lidija Tement) ................................................................ 47

Vokalna skupina Mladi veseljaki (Ale{ Klinc) ............................ 48

Pesem sester Kopinskih (Marija in Terezija Kokol) ................... 51

Delovanje folklorne sekcije (Bo{tjan @umbar) ........................... 54

Knji`nica KD Cirkulane (Marica Zebec) ..................................... 58

»Udnina ne zna{a mnogo, a du{evni hasek bode velik«(Mira Jerenec) ................................................................... 59

»ê ne poskusi{, ne ve{, kako se je vse skupaj za~elo«(Mateja Mur{ec) ................................................................ 64

Moji vtisi (Alojz Domnik) .......................................................... 67

Malo okrogla (Joè Petrovi~) .................................................... 69

Mladost in otro{tvo (Lidija Tement) ......................................... 70Moj kraj (Mateja Mur{ec) .................................................... 70@elje (Mateja Mur{ec) ........................................................... 70

Prejemniki pomembnej{ih priznanj v zadnjih 10 letih iz vrstKD Cirkulane ..................................................................... 71-76

II. del: PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGAOBÂNA IN ÂSTNEGA ^LANA KD CIRKULANEPROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ .......................... 77

Ne jo~i mama (Mateja Mur{ec) ............................................ 78

Potek simpozija o ìvljenju in delu dr. Vladimirja Bra~i~a(Antonija @umbar) .............................................................. 79

Vabilo na strokovni simpozij – 23. maj 2009 ........................... 82

Spomin na ~astnega ~lana KD Cirkulane dr. Vladimirja Bra~i~a(Miro Lesjak) ................................................................. 83

Dr. Vladimir Bra~i~ v lu~i svojih rojakov (mag. Martin Pra{ni~ki) 86

Vloga Vladimirja Bra~i~a pri razvoju visokega {olstva v Mariboru(doc. dr. Lu~ka Lorber) ...................................................... 95

Bra~i~ev pogled na naravne vire Haloz (prof. dr. Ana Korè) ..... 99

Kako urejati naselja v Halozah? (prof. dr. Vladimir Drozg) ........ 102

Sponzorji ............................................................................ 108-120

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

I. DEL

»Udnina ne zna{amnogo,

a du{evni hasekbode velik«

I. DEL

»Udnina ne zna{amnogo,

a du{evni hasekbode velik«

7

UVODUvod

Spo{tovane ~lanice in ~lani KD Cirkulane, spo{to-vani vsi, ki boste vzeli to knjigo v roke, naj vamvzbudi prijetne spomine ali vas seznani s potmiljubiteljske kulture v Cirkulanah in okolici.

Pred vami je izbor vsebine, povezane s 110-letnimorganiziranim kulturnim delovanjem v Cirkulanahs poudarkom na zadnjih desetih letih. Prvih devet-deset je opisanih v knjigi z naslovom: 90 let organi-ziranega kulturnega delovanja v krajevni skupnostiCirkulane, avtor je prof. dr. Vladimir Bra~i~ spomo~jo Jo‘eka Vidovi~a (dru{tvenega kronista),ki je gradivo zbiral tudi v arhivih in knji‘nicah.

Celotna vsebina stotih let pa je zajeta v Zborniku ob stoletnici organiziranegakulturnega delovanja v Cirkulanah in okolici, za katerega sta gradivo zbraliin ga dopolnili Mateja Mur{ec in Mira Jerenec.

Uredni{ki odbor si je zadal nalogo zbrati prispevke neposredno od ~lanovdru{tva, jih urediti in dopolniti s fotografijami. Odziv na na{o pobudo je bil od~lanstva morda nekoliko manj{i, kot smo pri~akovali. Kljub temu zbrani pris-pevki odsevajo pregled delovanja dru{tva v zadnjih desetih letih, dose‘ke inte‘ave, s katerimi se sre~ujemo. Jubilejno leto Kulturnega dru{tva Cirkulane (vnadaljevanju KD) sovpada z jubilejem ~astnega ~lana KD, z rojstvom, ‘al, ‘epokojnega dr. Vladimirja Bra~i~a. Zato smo se v KD odlo~ili, da v ta namenpo~astimo njegov spomin.

Ker smo v jubilejnem letu v ~ast dr. Vladimirju Bra~i~u skupaj z ob~inoCirkulane izvedli simpozij na temo @ivljenje in delo dr. Vladimirja Bra~i~a,smo se odlo~ili, da objavimo tudi prispevke predavateljev, uglednih profesorjevFilozofske fakultete Maribor.

Tako smo knjigo razdelili v dva sklopa:

� prvi je namenjen pregledu desetletnega delovanja dru{tva, posameznihsekcij in njenih ~lanov v zadnjih desetih letih, obogaten s prispevki Aljanein Fredija;

� v drugem sklopu pa opisujemo potek simpozija ter objavljamo prispevkepredavateljev.

8

Da je knjiga v tak{ni vsebini, je torej zasluga velikega {tevila sodelujo~ih, za karsmo jim danes in jim bodo tudi prihodnji rodovi zagotovo hvale‘ni.

[e posebej bi se rada ob tem zahvalila Miri Jerenec, ki je s svojimi izku{njami,modrimi nasveti in odlo~itvami nesebi~no zelo veliko pomagala pri soustvarja-nju tega dela. Brez nje bi bila ta knjiga zagotovo bistveno revnej{a. Hvala zanjeno delo – izdelavo razstave dru{tva pod naslovom »Udnina ne zna{a mnogo,a du{evni hasek bode velik«, ki je bila odprta od 23. maja do 17. septembra2009.

Hvala Miru Lesjaku za njegovo pripravljenost poiskati vse tiste vire, ki niso bilidosegljivi v dru{tvenih zapisih.

Zahvaljujemo se Aljani Primo‘i~ za izvrstne karikature, Milanu Fridauerju –Frediju za humoristi~ni tekst, Nata{i Podhostnik za lektoriranje. V veliko pomo~nam je bilo strokovno svetovanje Zalo‘be Pivec, za kar se iskreno zahvalju-jemo.

V dru{tvenem ‘ivljenju je zelo veliko vseh, katerih kamen~ek je sestavni delmozaika zgodovine. Oprostite mi, da vseh ne morem na{teti, saj bi bil seznampredolg. Dovolite pa mi, da izpostavim tiste, ki so {e posebej zaznamovaliobdobje zadnjih deset let in s svojim delom, posebej z aktivnostjo in organizacijodoprinesli k prepoznavnosti dru{tva in njegovega ustvarjanja.

Zahvaljujem se posameznim ~lanom, ki so dali {e poseben prispevek v zadnjemdesetletnem obdobju zgodovine dru{tva in sicer dr. Bo{tjanu Polaj‘erju, Toniju[tumbergerju, Danielu Polaj‘erju, Jerneju Golcu, Jo‘etu Dernikovi~u, FrancuKorenjaku, Anici Hebar, Mariji Kokol, Zinki [tumberger, Gordani ^rnivec, Anici^rnivec, Marjanu Pra{ni~kemu, Lojzetu Matja{i~u, Jo‘etu Petrovi~u, Ale{uKlincu, Milanu ^rnivcu in Jo‘etu Klincu.

Zahvaljujem se mladim, ki so se opogumili in pod re‘ijo Alojza Domnika stopilina odrske deske; Kaji Vr{ec, Davorju Hr‘enjaku, Doroteji Arbeiter, Nejcu Bel-{aku, Nataliji Cafuta. @elim jim veliko u‘itka na odrskih deskah {e v prihodnje.

Hvala mladim v Folklorni sekciji, da so vztrajali in pokazali tradicijo plesa,predvsem Bo{tjanu @umbarju, da je uspel skupino sestaviti, Tadeju Jurgecu,Dominiku Solini in Poloni Kapun, da jih spremljajo z instrumenti, BojanuGlaserju za kostumografijo, Maji Glaser pa, da je uspela vnesti motivacijo vmlado skupino, Nini Gabrovec, ki poskrbi, ko je potrebno, za vodenje prireditev.Naj vam obdobje va{ega dru‘enja pusti obilo lepih spominov, za dru{tvenozgodovino pa ustvarjate zaklad.

In na koncu, najlep{a hvala dragi Mateji Mur{ec, ki ‘e toliko let vodi korespon-denco dru{tva, ustvarja tekste in poezijo in neopazno ‘ivi ‘ivljenje z dru{tvom.Hvala za njeno nesebi~no pomo~, kadar koli in kjer koli smo jo potrebovali. Breznje bi bilo dru{tveno ‘ivljenje osiroma{eno.

Nobene prireditve v kraju ne bi mogli tako dobro izvesti brez pomo~i Ob~ineCirkulane, za kar se iskreno zahvaljujemo. Hvala O[ Cirkulane–Zavr~ za

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

9

UVODsodelovanje, prav tako @upnijskemu uradu Cirkulane, hvala vsem dru{tvom

na na{em podro~ju, saj nam nikoli niste odklonili pomo~i, ~e smo vas zanjoprosili. Ob tem bi {e posebej izpostavila Dru{tvo vinogradnikov in sadjarjevHaloze, Dru{tvo gospodinj, Dru{tvo za o‘ivitev gradu Borl in Turisti~nodru{tvo, s katerimi smo skupaj izvedli najve~ prireditev. Hvala za nesebi~nopomo~ in podporo.

Hvala tudi vsem donatorjem in sponzorjem, brez katerih prireditve zagotovo nebi bile tak{ne, kot so, kar izkazuje ‘e pri~ujo~a knjiga.

Hvala vam, drage sokrajanke in sokrajani, ljubitelji na{ega amaterskegaudejstvovanja. Brez va{e podpore in aplavza nas ne bi bilo. Hvala in podpi-rajte nas {e naprej v ustvarjanju skupne, krajevne zgodovine.

Antonija @umbar,predsednica KD Cirkulane, odgovorna urednica

10

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

Prizadevanjeza kulturo na{eprihodnosti

Spo{tovane ~lanice in ~lani KD,spo{tovane ob~anke, spo{tovani ob~ani!

Pred vami je publikacija Kulturnega dru{tva Cirkulane, ki v leto{njem jubi-lejnem letu praznuje 110-letnico svojega delovanja. Publikacija govori o tem,kako bogato kulturno dedi{~ino so nam zapustili na{i predniki. To nam povetudi, da moramo na{o kulturo gojiti {e naprej, da bodo na{i zanamci lahkopisali o bogati kulturni zapu{~ini, ki so jo dobili od nas. Obdobje 110 letdelovanja je bilo pestro, zanimivo in nadvse plodno. V vsem tem ~asu se jekulturno delovanje {e okrepilo, zavest in pripadnost temu delu pa sta se {eoja~ali. Zadnjih deset let delovanja kulturnega dru{tva je bilo tako izrednodelovnih in pestrih. Dve publikaciji, ki sta nastali ob 90-letnici in ob 100-letnici, nazorno pri~ata o zavesti in nadaljevanju dela, ki so ga generacije predtem pri~ele gojiti. To delo so v kulturnem dru{tvu nadaljevali izredno uspe{notudi zadnjih deset let. Zato so vsekakor zaslu‘ni vsi posamezniki, ki delujejov dru{tvu, saj en sam ne pomeni dosti. Skupno delo dru{tva je zasnovanotako, da je uspeh zagotovljen tudi vsakemu posamezniku. Tako kot prej, tuditeh deset let kulturno dru{tvo zagotovo dokazuje, da si zaslu‘i svoj prostor vdru‘bi in delovanje zagotavlja s svojo nenehno aktivnostjo, kontinuiteto.Tako svoje delovanje uresni~uje in vzdr‘uje. Prepri~an sem, da nih~e odtistih, ki so ustanavljali bralno dru{tvo, ni vedel, kako dragoceno delo je oprav-ljal. Iz bralnega dru{tva se je razvilo kulturno dru{tvo, ki je s svojimi vzponiin padci, vendar z voljo, delom in trudom dokazovalo, da se lahko velika kul-tura dogaja tudi sredi vasi. Ta ni ni~ manj pomembna za zgodovinski obstojnekega naroda kot kultura v ve~jih mestnih sredi{~ih. Opomniti pa je potrebno,da je za uspe{no delovanje potrebno veliko ve~ dela in volje ravno v tak{nih,manj{ih kulturnih dru{tvih. V mestih so imeli zagotovljeno pomo~ in pred-vsem finance, kar jim je olaj{alo delovanje, ~esar pa ne moremo trditi zakraje, kot je na{.

Na razvoj kulture in ‘ivljenja nasploh je vplivalo veliko dejavnikov in pravtako tudi ve~ posameznikov. Eden izmed teh je vsekakor na{ rojak dr. Vladi-

11

mir Bra~i~, ki je h kulturi in delovanju kulture v Cirkulanah veliko pripomo-gel. S svojimi ustvarjalnimi deli je pomembno vplival na dogajanje v samemdelovanju kulturnega dru{tva.

Vstop v Evropsko skupnost nas je kot narod naredil {e manj{ega, prostor pase nam je precej pove~al, zato sta za nas kultura in skupno delovanje na{egakraja, na{ega dru{tva {e toliko bolj pomembna. ^e ho~emo biti razpoznavniin si zagotoviti svoj obstoj na tako velikem podro~ju, bomo morali spremenitimiselnost, se bogatiti in ohranjati nas, na{o dejavnost, kulturo, tako, kot so topo~eli na{i predniki v dolgih stoletjih na{e zgodovine. Upam, da se vsi skupajzavedamo, da imamo pomembno nalogo. Kultura je na{a ‘ivljenjska izbira,na{a sopotnica in vodnica narodne samozavesti. Ne da se je meriti s preprostimimerili, lahko pa re~emo, da je merilo celotnega naroda.

Z vstopom v Evropsko skupnost smo postali velika dru‘ina. Vsak s svojimi‘eljami, potrebami in pri~akovanji, vse pa nas dru‘i prizadevanje za bolj{ijutri, izobrazbo, vzgojo in za kulturo na{e prihodnosti. Del te velike dru‘ineste postali tudi vi, ~lanice in ~lani Kulturnega dru{tva Cirkulane.

Iskrene ~estitke vsem vam, spo{tovane ~lanice in ~lani kulturnega dru{tva, obva{em in na{em prazniku. Ob 110-letnici delovanja vam ‘elim {e naprej velikouspehov.

Vsem bralcem ‘elim, da bi ob ustvarjanju na{ih kulturnikov {e naprej u‘ivali,jim stali ob strani, jih vzpodbujali in jim omogo~ali delo tudi v prihodnje.

Janez Jurgec,‘upan ob~ine Cirkulane

PRIZA

DEVA

NJE

ZA K

ULTU

RO N

AŠE

PRIH

ODNO

STI

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

12

Kronolo{ki pregledorganiziranegakulturnega delovanjav Cirkulanah v obdobjuod 1899 do 2009

1899� Ustanovljeno Bralno dru{tvo Naprej, v okviru katerega delujejo knji‘nica,

mo{ki pevski zbor, tambura{ki zbor in igralska skupina.

1908� Ustanovljeno Kr{~ansko slovensko izobra‘evalno dru{tvo (KSID).

1915–1918� 1. svetovna vojna, javno kulturno delovanje je za~asno prekinjeno.

1930� Ustanovljeno Sokolsko dru{tvo Sv. Barbara v Halozah, v okviru kate-

rega delujejo telovadni odsek, igralska skupina, tambura{ki in pevski zborter knji‘nica.

1931� Nova zakonodaja delovanje dru{tev mo~no omeji; razpu{~ena so mnoga

dru{tva, med njimi KSID.

1941� Nacisti~na okupacija prekine vsako obliko slovenskega kulturnega delo-

vanja; vsa dru{tva v kraju so ukinjena, njihova bogata dokumentacija pauni~ena.

1945� V okviru krajevne organizacije osvobodilne fronte je ustanovljena kulturno

prosvetna sekcija, v kateri se zberejo nekdanji godbeniki in igralci.

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

13

1948� Ustanovljeno je Izobra‘evalno umetni{ko dru{tvo (IZUD) Cirkulane.

1951� Na ob~nem zboru IZUD sprejmejo sklep, da se dru{tvo poimenuje po

Fran~ku Kozelu, nekdanjem igralcu in telovadcu pri Sokolski ~eti terprvem padlem partizanu iz Cirkulan. Dru{tvo sestavljajo dramska, glasbenain pevska sekcija ter knji‘nica.

1954� V IZUD proslavijo 55-letnico ustanovitve Bralnega dru{tva Naprej, osrednja

slovesnost poteka v vite{ki dvorani letovi{~a Borl.

1961� V okviru dru{tva so aktivni tudi lutkarji in harmonikarji.� Upraviteljsko stanovanje v {oli preuredijo v dvorano z odrom za nastope.

1963� V osnovni {oli organizirajo mladinski tambura{ki zbor, ki deluje do l. 1968.

1971� V dru{tvo je pristopil me{ani pevski zbor pod vodstvom Jo`eta Dernikovi~a;

sestavljajo ga ve~inoma pevci, ki so hkrati ~lani cerkvenega me{anegapevskega zbora »Jo`e Kro{l« z istim pevovodjem.

1981� Aktivno delujejo {tiri sekcije: pevski zbor, igralska skupina, knji‘nica in nova

sekcija – tambura{i, ki imajo prvi nastop 4. julija ob otvoritvi Lovskegadoma v Brezovcu (aktivni do l. 1985).

1982� Podan je predlog za gradnjo doma ob~anov, v katerem bi dobile prostore

vse razli~ne organizacije, med njimi tudi Prosvetno dru{tvo (PD) Fran~ekKozel.

1986� Gradnja doma ob~anov je vklju~ena v ob~inski program samoprispevka;

17. 11. je vzidan temeljni kamen za njegovo gradnjo.

1989� PD Fran~ek Kozel proslavi 90-letnico organiziranega kulturnega delovanja

v kraju; izdana je jubilejna publikacija, ki jo napi{e dr. Vladimir Bra~i~.Na osrednji slovesnosti je dr. Bra~i~ imenovan za ~astnega ~lana dru{tva.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

14

1992� 12. junija slovesno predajo namenu novo ve~namensko dvorano.

1993� Knjige iz dru{tvene knji‘nice prenesejo v knji‘nico Osnovne {ole Cirkulane.

1994� Po ve~ neuspelih poskusih o‘ivi tambura{ka dejavnost; mlada tambura{ka

skupina prvi~ nastopi na martinovanju leto kasneje.

1997� Kot samostojna sekcija znotraj KD Fran~ek Kozel se organizirajo Ljudski

pevci.

1998� Znotraj KD Fran~ek Kozel pri~ne delovati vokalna skupina Mladi veseljaki.

1999� 100-letnico kulturnega delovanja obele‘ijo s {tevilnimi prireditvami, izdajo

zbornika in razstavo v prostorih osnovne {ole.� Na osrednji slovesnosti odkrijejo spominsko plo{~o dr. Vladimirju Bra~i~u.

2003� Na ob~nem zboru je sprejet sklep, da se KPD Fran~ek Kozel preimenuje v

Kulturno dru{tvo Cirkulane.

2006� Sestre Kopinske se pridru‘ijo KD kot samostojna sekcija znotraj dru{tva.

2008� V okviru KD Cirkulane pri~ne z delovanjem Folklorna sekcija.

2009� Praznovanje 110-letnice organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah.� V okviru Kulturnega dru{tva Cirkulane delujejo: Me{ani pevski zbor, Dram-

ska sekcija, Tambura{i iz Cirkulan, Ljudski pevci iz Cirkulan, vokalna skupi-na Mladi veseljaki, Sestre Kopinske, Folklorna skupina, dru{tvena knji‘nica.

� Ob~ina Cirkulane pred O[ Cirkulane–Zavr~ odkrije doprsni kip ob devet-desetletnici rojstva ~astnega ~lana KD Cirkulane in ~astnega ob~ana dr.Vladimirja Bra~i~a.

zbrala Mira Jerenec

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

15

Pregled delovanjadru{tva od leta1999 do leta 2009

1999Stoto obletnico smo ‘eleli {e posebej proslaviti in smo se nanjo skrbno pri-pravljali. Skozi vse leto so se vrstile {tevilne prireditve, ki so jih organiziralesekcije oziroma dru{tvo kot celota. Pestro dogajanje v jubilejnem letu se je pri-~elo v za~etku februarja, ko je v Cirkulanah potekal prvi del 25. obmo~ne re-vije pevskih zborov. Marca sta se odvijali kar dve prireditvi. Najprej so Mladiveseljaki in Tambura{i skupaj pripravili koncert pod naslovom Zaigrajmo inzapojmo, zatem pa se je predstavila {e Dramska skupina s komedijo Poslednjimo‘. V za~etku marca je MePZ organiziral koncert pod naslovom Pesem nasdru‘i ‘e 100 let. Na njem je njegova ~lanica Angela Klinc prejela spominskoplaketo iz rok predstavnika Republi{kega sklada za kulturo.

Meseca maja je na Borlu potekalo 19. sre~anje tambura{kih in mandolinskihskupin Slovenije. Na veliki {maren je bila tam ‘e tradicionalna prireditevPesem klopotcev.

To~no sto let po ustanovitvi Bralnega dru{tva Naprej, 8. septembra 1999, jebila slavnostna seja IO in NO dru{tva. Tri dni kasneje pa je potekala osrednjaprireditev ob stoletnici organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah inokolici, na kateri so dru{tvena priznanja prejeli ~lani, ki so kulturno dogaja-nje v kraju soustvarjali ~etrt stoletja in ve~. Pred samo prireditvijo je rektorUniverze v Mariboru odkril spominsko plo{~o na{emu rojaku in prvemu rek-torju omenjene univerze, dr. Vladimirju Bra~i~u. So~asno je bila v prostorihOsnovne {ole Cirkulane na ogled razstava o razvoju dru{tva. O zgodovini svo-jega delovanja je dru{tvo izdalo zbornik.

Novembra je dru{tvo aktivno sodelovalo pri organizaciji in izvedbi martino-vanja na Borlu. Konec meseca je v dvorani v Cirkulanah potekala prireditevpod naslovom Ljudske pesmi, {ege in obla~ilna no{a vinorodnih Haloz. Doga-janje se je zaklju~ilo v za~etku decembra z Obmo~nim sre~anjem tambura{kihin mandolinskih skupin.

Redni ob~ni zbor je imelo dru{tvo 12. marca.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

16

2000Redni ob~ni zbor je imelo dru{tvo 18. marca. Ker je zaradi slu‘benih obvez-nosti iz NO izstopila Gordana ^rnivec, je bila na njeno mesto izvoljena Anica^rnivec. Po napornem jubilejnem letu so si sekcije v glavnem vzele malo pre-daha. Sodelovale so na vseh prireditvah v ob~ini, niso pa organizirale ve~jihsamostojnih prireditev. Tudi Dramska skupina ni pripravila nove igre, so panjeni ~lani o‘ivili lika Hanzeka in Micike – dveh preprostih Halo‘anov, ki stav prihodnjih letih postala zelo priljubljena.

Tambura{i so posneli kaseto 100 let. Ljudski pevci pa so nadaljevali s promo-cijo kasete, ki so jo posneli konec prej{njega leta. Posamezne sekcije so sode-lovale pri snemanju oddaje Radia Ptuj Raj‘amo iz kraja v kraj. ^lani MePZso kon~no dobili nove obleke.

Avgusta je dru{tvo skupaj z ob~ino, Turisti~nim dru{tvom in Dru{tvom vino-gradnikov in sadjarjev Haloze pripravilo tradicionalno prireditev Pesem klo-potcev.

Na pobudo Mladih veseljakov je bil jeseni organiziran izlet celotnega dru{tva.Ra~unovodske posle dru{tva je poleti prevzela Marija Lesjak.

2001Leto sicer ni bilo volilno, a na ob~nem zboru 24. marca sta IO in NO do‘ivela{tevilne spremembe. Bo{tjana Polaj‘erja, ki je iz osebnih razlogov odstopil zmesta predsednika, je nasledila podpredsednica Tanja Maroh. Dragico ^rni-vec je na mestu blagajnika zamenjal Miro Lesjak, njeno mesto v IO pa jezasedel Ale{ Klinc, ki je bil na prvi naslednji seji IO izvoljen za podpredsednika.Namesto njega je bila v NO imenovana Antonija @umbar. Tajnica je tudi uradnopostala Mateja Mur{ec, ki je to delo sicer opravljala ‘e vse od jubilejnega leta.

Umrl je dolgoletni, zelo prizadeven in aktiven ~lan dru{tva, kronist, Jo‘eVidovi~.

Dramska sekcija je navdu{ila z uprizoritvijo komedije v doma~em nare~ju Miciki je treba mo‘a.

Po sklepu ob~inskega sveta se je odslej na Borlu organizirala skupna proslavaob kulturnem prazniku in dnevu dr‘avnosti, ki sta jo izmeni~no prirejali kul-turni dru{tvi takrat skupne ob~ine Gori{nica.

Na avgustovski prireditvi Pesem klopotcev so po sklepu Komisije za kulturoob~ine Gori{nice nastopile manj{e vokalne in ljudske skupine.

Tambura{i so kon~no uspeli nabaviti nujno potrebne nove instrumente.

Jeseni je dru{tvo dobilo svojo spletno stran.

Vodenje vokalne skupine Mladi veseljaki je septembra prevzela {tudentka glas-bene pedagogike Jana Kova~ec.

Oktobra je v Cirkulanah potekal kulturni maraton.

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

17

2002

Na aprilskem ob~nem zboru je dru{tvo dobilo novo vodstvo. Za predsednicoje bila izvoljena Antonija @umbar. IO pa so poleg nje sestavljali {e FrancKorenjak, Marjan Pra{ni~ki, Miro Lesjak (blagajnik), Mateja Mur{ec (tajnica),Mira Jerenec, Toni [tumberger, Ale{ Klinc in Jo‘e Petrovi~. ^lani NO sopostali Anica Hebar, Anica ^rnivec in Bo{tjan Polaj‘er. Na prvi seji IO po ob~-nem zboru je bil Toni [tumberger imenovan za podpredsednika dru{tva.

Konec meseca aprila so Mladi veseljaki pripravili dobrodelni koncert, katere-ga izkupi~ek so namenili za nujna vzdr‘evalna dela na cerkvi Svete Katarine.

Ob peti obletnici delovanja so Ljudski pevci organizirali Veseli ve~er. Dram-ska skupina je februarja premierno uprizorila komedijo Vsi, ki smo ga imeliradi.

Tambura{i so prejeli nagrado za najbolj{o izvedbo ljudske skladbe na Dr‘av-nem sre~anju tambura{kih in mandolinskih skupin Slovenije.

V poletnih mesecih je potekala obnova odra.

Zaradi bolj{ega pretoka informacij je IO na junijski seji sprejel sklep, da se naseje vedno povabi tudi predstavnika O[.

Tambura{i so organizirali prvi ciklus treh koncertov (julija in avgusta) nagradu Borl pod naslovom Tamburanje ob ve~erih.

V za~etku leta so se pojavile prve pobude za ustanovitev Folklorne sekcije,vendar do realizacije ni pri{lo.

2003

Redni ob~in zbor je imelo dru{tvo po proslavi ob kulturnem prazniku. Na njemje bil sprejet nov statut dru{tva, ki je tega dne skraj{alo svoje ime v KDCirkulane.

Vodenje Dramske skupine je prevzel Kostja Jankovi~.

Marca je MePZ prvi~ organiziral sedaj ‘e tradicionalni Jo‘efov koncert, skaterim je po~astil 70-letnico rojstva zborovodje in organista Jo‘eta Derniko-vi~a in 60-letnico farnega ‘upnika in dekana zavr{ke dekanije Emila Dreva.

Dramska skupina je uprizorila burko Maksek.

Tambura{i so posneli novo kaseto in zgo{~enko z naslovom Hojladrija. Aprilaso na Dr‘avnem sre~anju tambura{kih in madolinskih skupin v Rate~ahprejeli nagrado za najbolj{o izvedbo ljudske skladbe. V juliju in avgustu soTambura{i spet pripravili Tamburanje ob ve~erih. To je sklop tambura{kihkoncertov, kjer se poleg tambura{ke skupine predstavi {e vinogradnik.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

18

Ljudski pevci so to leto pripravili dva Vesela ve~era (v maju in novembru).

Dru{tvo je skupaj z ob~ino Gori{nica nabavilo novi oder za prireditve nagradu Borl.

2004Na ob~nem zboru aprila je zaradi slu‘benih obveznosti iz IO izstopila MiraJerenec, na njeno mesto pa bila izvoljena Bojana Voglar.

Dramska skupina je pripravila komedijo Pogospodena bu~a.

Mladi veseljaki, ki jih je v za~etku leta prevzel Franc La~en, so pripraviliLetni in Bo‘i~ni koncert.

Predzadnji vikend v marcu je v organizaciji MePz potekal Jo‘efov koncert.

Poleti je potekala obnova ve~namenske dvorane. V ta namen je dru{tvo ‘eaprila imenovalo gradbeni odbor v sestavi: Rajko Klajderi~ ([D), Matja‘Zelenik (predstavnik O[), Branko Majhen (svetnik), Antonija @umbar in Jo‘ePetrovi~ (KD).

Tambura{i so uspe{no pripravili vse tri koncerte Tamburanja ob ve~erih nagradu Borl. Udele‘ili so se festivala ljudske glasbe v muzejski vasi BayerischerWald na Bavarskem.

Novembra je v organizaciji Dru{tva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Kul-turnega dru{tva in Turisti~nega dru{tva potekalo martinovanje na gradu Borl.Prvi~ je bil izbran NAJ MARTIN.

Ljudski pevci so bili organizatorji Veselega ve~era.

2005Ob tradicionalnem Jo‘efovem koncertu, ki ga je organiziral MePZ, je potekalatudi otvoritev obnovljene ve~namenske dvorane.

Dramska skupina, ki jo je sedaj vodil Miro Lesjak, zaradi obnovitvenih del vdvorani ni mogla pripraviti nove igre. Je pa zato aktivno sodelovala na vsehprireditvah v ob~ini.

Tambura{i so slavili desetletnico delovanja in so poleg svojih tradicionalnihprireditev septembra nastopili {e na Mednarodnem festivalu tambura{kihorkestrov v Kumanovem v Makedoniji.

Vse sekcije so svoje tradicionalne prireditve uspe{no izvedle.

Decembra je iz{la knjiga Cirkulane – Svet Belanov.

2006Leto je bilo volilno. Na ob~nem zboru 1. aprila sta IO in NO do‘ivela manjsprememb. V IO je bila imenovana Marija Kokol kot predstavnica skupineljudske pevke Sestre Kopinske, ki je bila tega dne sprejeta v dru{tvo. Kostjo

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

19

Jankovi~a je zamenjal podpredsednik Dramske skupine Miro Lesjak. NOodbor so po novem sestavljali: Daniel Polaj‘er, Milan ^rnivec in Anica Hebar.

Dramska skupina je pripravila komedijo Zakonski vrtiljak. To je bila zadnjare‘ija Lojzeta Matja{i~a V Cirkulanah.

Ljudski pevci, ki so se zaradi muhastega vremena odlo~ili, da Veseli ve~erraje izvedejo v prvi polovici leta, so nastopili na dr‘avni reviji v [martnem naPohorju.

Tambura{i so ob izvedenih koncertih Tamburanja ob ve~erih gostovali vbavarskem mestu Regen na festivalu ljudske glasbe.

Mladi veseljaki so nastopili na festivalu Cantemus 2006 v Zrenjaninu, decembrapa so na Bo‘i~nem koncertu gostili Slovenski oktet.

Ker so bili dnevi evropske kulturne dedi{~ine tega leta posve~eni gradovom,utrdbam in mestnim obzidjem, smo skupaj z Dru{tvom za o‘ivitev gradu Borlpripravili dobrodelno prireditev na gradu Borl z naslovom Grad Borl – mestooddiha in u‘itka, na kateri so nastopile vse sekcije; prihodek pa je bil name-njen najnujnej{im vzdr‘evalnim delom na gradu.

2007

S 1. januarjem je za~ela delovati nova ob~ina Cirkulane. V ta namen je dru{-tvo odstopilo svoje prostore v uporabo ob~inski upravi. Od takrat naprej sidru{tvo deli prostore z drugimi dru{tvi, va{kimi odbori, politi~nimi strankamiv stavbi Kmetijske zadruge. Delovanje dru{tva je ote‘eno. Arhiv dru{tva jeostal v prostorih ve~namenske dvorane pod odrom, ki jih uporabljajo {e drugiuporabniki. Dramska sekcija je posedovala le en prostor za odrom, v kateremso bili shranjeni nujno potrebni predmeti in oprema za prireditve.

V novo nastali ob~ini Cirkulane je bila organizirana proslava ob slovenskemkulturnem prazniku, ki so jo pripravile vse sekcije skupaj z O[ Cirkulane–Zavr~.

Delovati je pri~ela nova Folklorna sekcija, najprej pod vodstvom BojaneVoglar, nato pa, po manj{i prekinitvi, pod vodstvom Maje Glaser.

MePZ je organiziral tradicionalni, 5. Jo‘efov koncert, {e posebej slovesno, sajje na tem koncertu zborovodja Jo‘e Dernikovi~ prejel priznanje KD za 50 letumetni{kega vodenja. Prav tako mu je bilo podeljeno posebno priznanjeJavnega sklada za kulturne dejavnosti in mariborske {kofije.

Zaradi bolezni v ansamblu Dramska skupina ni uspela izvesti predvidenih go-stovanj z igro iz pretekle sezone. V jeseni pa se je povezala z novim re‘iserjemAlojzom Domnikom in pod njegovo taktirko pri~ela priprave na novo premiero.

Ljudski pevci so poleg tradicionalnega Veselega ve~era v za~etku leta pripra-vili {e kraj{i prikaz koledovanja v ‘upnijski cerkvi.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

20

Sekcije so uspe{no organizirale vse predvidene prireditve in sodelovale na vsehprireditvah v okviru nove ob~ine.

Septembra si je dru{tvo v mariborskem SNG ogledalo balet Grk Zorba.

2008Na ob~nem zboru meseca maja so bili sprejeti v dru{tvo ~lani Folklorne sekci-je, ki jo je umetni{ko vodila Maja Glaser, predsednik sekcije je bil Bo{tjan@umbar. ^lani Folklorne sekcije so bili v povpre~ju stari 20 let. ^lani dru{tvasmo bili veseli podmladka.

Vse sekcije so aktivno sodelovale pri prireditvah v okviru prvega ob~inskegapraznika. Nada Polaj‘er je skupaj z dru{tvi pripravila razstavo o razvojudru{tev v ob~ini Cirkulane.

Prvi ve~er Tamburanja je bil pomaknjen na zadnjo majsko soboto v sklopob~inskega praznovanja.

Novembra je svoj prvi koncert pod naslovom In vino veritas zelo uspe{no inodmevno pripravila Folklorna sekcija.

Ker je Miro Lesjak odstopil kot vodja Dramske skupine, ga je na tem mestuzamenjal Sebastjan Meznari~. Marca je skupina premierno uprizorila kome-dijo Poro~ni list.

V Cirkulanah je potekala 4. decembra v organizaciji Dru{tva za o‘ivitev gra-du Borl prireditev Barbarino, na kateri sta zelo dobro odigrala vlogi grofa ingrofice Sauer Miro Lesjak in Ana ^rnivec. Sodelovale so tudi druge sekcije KD.

Ljudski pevci so pripravili tradicionalno prireditev Veseli ve~er, Mladi vese-ljaki pa tradicionalni Bo‘i~ni koncert v cerkvi Sv. Barbare.

2009To leto je jubilejno, saj dru{tvo praznuje 110 let organiziranega kulturnegadelovanja v Cirkulanah. Program dru{tva je ambiciozen. Upajmo, da bo reali-zacija za~rtanega uspela.

Ljudski pevci so pripravili skupaj z gosti iz Stoperc in Podlehnika v farni cerkviSv. Barbare doma~ obi~aj koledovanja in petja za »tri kralje«.

MePZ je organiziral tradicionalni, 7. Jo‘efov koncert, namenjen 110-letnicipetja v Cirkulanah ob sodelovanju z O[ Cirkulane–Zavr~ in @enskim zboromKulturnega dru{tva @etale. Za popestritev prireditve sta poskrbela Ana ^rni-vec in Marjan Pra{ni~ki s ske~em Pri zdravnici. Prireditev je posneta na zgo{-~enki.

Dramska skupina je uprizorila komedijo Niti tat ne more po{teno krasti podre‘iserskim vodenjem Alojza Domnika.

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

21

V mesecu maju je KD skupaj z ob~ino Cirkulane organiziralo simpozij natemo @ivljenje in delo prof. dr. Vladimirja Bra~i~a.

Po simpoziju je potekala slovesnost odkritja doprsnega kipa dr. VladimirjaBra~i~a.

Ob 110-letnici organiziranega kulturnega udejstvovanja v Cirkulanah je KDizvedlo razstavo v starem vrtcu s poudarkom predvsem na delovanju zadnjihdeset let.

Isto~asno je Dru{tvo za o‘ivitev gradu Borl izdelalo razstavo v prostorih staregavrtca in s tem po~astilo 90-letnico rojstva prof. dr. Vladimirja Bra~i~a.

Izdelana je nova spletna stran dru{tva na naslovu www.kd-cirkulane.si, ki joje uredil dr. Bo{tjan Polaj‘er.

Potekalo je drugo praznovanje ob~ine Cirkulane, katerega moderator je bilo vkulturnem delu KD, na prireditvi pa so sodelovali zraven sekcij KD {e u~enciO[ Cirkulane–Zavr~.

KD Cirkulane je za dolgoletno ustvarjalno delo prejelo veliko priznanje ob~ineCirkulane.

Tambura{i so izvedli dva koncerta Tamburanja ob ve~erih na gradu Borl.

Mladi veseljaki so pod umetni{kim vodstvom Petra Gojko{ka izvedli koncertna gradu Borl.

Na ob~nem zboru dru{tva leta 2009 z leve: Bo{tjan @umbar (Folklorna sekcija), Ale{Klinc (Mladi veseljaki), Alojz Domnik (re‘iser), Ana ^rnivec (Dramska sekcija), Toni [tum-berger (Tambura{i), Jo‘e Petrovi~ (Ljudski pevci), Marija Kokol (Sestre Kopinske), FrancKorenjak (Me{ani pevski zbor), Terezija [tumberger (O[ Cirkulane–Zavr~), DanielBel{ak (zborovodja), Mateja Mur{ec (tajnica dru{tva). Predsednica dru{tva Antonija@umbar se zahvaljuje za izjemno po‘rtvovalno delo.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

22

Upravni in nadzorni odbor ob 110-letnici.

Od leve proti desni: Daniel Polaj‘er, Mira Jerenec, Antonija @umbar, Ana ^rnivec,Marija Kokol, Miro Lesjak, Jo‘e Petrovi~, Terezija [tumberger, Franc Korenjak, MatejaMur{ec, Toni [tumberger, Anica Hebar in Ale{ Klinc

Predvidene prireditve do konca leta so:

� Monoigra Toneta Partlji~a z naslovom Anica v izvedbi Ane ^rnivec, skatero bo obele‘ila 40 let odrskega dela;

� otvoritev prve etape Bra~i~eve poti, ki jo bo izvedlo Planinsko dru{tvoCirkulane v sodelovanju s KD;

� slavnostna seja IO in NO;� proslava s predstavitvijo dela KD v zadnjih desetih letih ter podelitev

priznanj JSKD;� osrednja slovesnost ob praznovanju 110-letnice;� drugi koncert Folklorne sekcije;� Bo‘i~ni koncert.

Mateja Mur{ec in Antonija @umbar

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

23

Kulturno dru{tvo –ambasadordoma~ega kraja

Kulturno dru{tvo Cirkulane (v nadaljevanju KD) letos praznuje jubilej. 110let je minilo, odkar je bilo ustanovljeno Bralno dru{tvo Naprej. In od takrat jepreteklo veliko vode. @ivljenje je danes bistveno druga~no, pa vendar pre‘etos spomini. Praznovanje jubilejev je prilo‘nost, da se spomnimo tistih, ki so dav-nega leta 1899 za~eli organizirano delovati v kraju, obujati narodno zavest inkulturo. Prav tako pa tudi vseh tistih, ki so v tem obdobju pri nas ustvarjalikulturno ‘ivljenje. Prav je tudi, da ob jubilejih pomislimo na tiste, ki sous-tvarjajo ‘ivljenje v kraju, pona{ajo pesem in besedo ter kulturno izro~ilo tudiizven doma~ih logov. Preproga spomina je neskon~na in vsak dan nekdo s svojimdelom v{ije novo nitko. To se bo nadaljevalo tudi jutri. Potrditev za to pa namdajejo vsi mladi, ki sodelujejo ali vzpodbujajo k ustvarjanju.

Dru{tveno ‘ivljenje je bilo v Cirkulanah zelo pestro. V za~etku 20. stoletja stadelovali celo dve Dramski sekciji, ki sta izvedli na leto po dve predstavi. Prav

Pogled na Cirkulane v 30-tih letih 20. stoletja. Hrani Knji`nica Ivana Potr~a Ptuj, zbirkarazglednic.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

24

od vsega za~etka pa do danes z manj{imi presledki igrajo Tambura{i, v vsemobdobju pa je razli~ne dejavnosti spremljalo petje.

Danes je v KD Cirkulane organiziranih 8 sekcij, kar je najve~ v zgodovinidru{tva:

� Me{ani pevski zbor, ki ga vodi Franc Korenjak, umetni{ka vodja pa staJo‘e Dernikovi~ in Dani Bel{ak;

� Dramska sekcija, ki jo je vodil Miro Lesjak, v zadnjem letu SebastjanMeznari~, re‘iser je Alojz Domnik, pred njim Lojze Matja{i~;

� Tambura{i iz Cirkulan, ki jih vodi Toni [tumberger, umetni{ki vodja je dr.Bo{tjan Polaj‘er;

� Ljudski pevci, ki jih vodi Jo‘e Petrovi~;� Mladi veseljaki, ki jih vodi Ale{ Klinc, umetni{ki vodja je Peter Gojko{ek,

pred njim Franc La~en, Jana Kova~ec in Jo‘e Dernikovi~;� Ljudske pevke Sestre Kopinske, ki jih vodi Marija Kokol;� Folklorna sekcija, ki jo vodi Bo{tjan @umbar, umetni{ki vodja je Maja

Glaser;� Knji‘nica, za katero skrbi Marinka Zebec, knji‘ni~arka v okviru O[

Cirkulane–Zavr~.

V obdobju zadnjih desetih let sta se na ob~nem zboru dru{tva leta 2006pridru‘ili sekcija ljudske pevke Sestre Kopinske in leta 2008 najmlaj{a Fol-klorna sekcija.

KD Cirkulane je v vseh teh letih zelo dobro sodelovalo z vsemi dru{tvi, tako vbiv{i skupni ob~ini Gori{nica, od leta 2007 pa v samostojni ob~ini Cirkulane.

Kot priznanje za dolgoletno amatersko delovanje v kulturi je ob~ina Cirku-lane v letu 2009 podelila Kulturnemu dru{tvu veliko priznanje ob~ine Cirku-lane. Trud, ki ga ~lani namenjajo ljubiteljski kulturi, je popla~an. Delovanjedru{tva sta zaznamovala razvoj in utrip kraja, tako v preteklosti kot sedanjo-sti.

Svet ob~ine Cirkulane je sprejel sklep na osnovi obrazlo‘itve enega izmed pred-lagateljev velikega priznanja za KD Cirkulane, ki je zapisal:

»Kulturno izro~ilo je eden najve~jih zakladov ~love{tva. Izra`a se v ljudskipesmi in obi~ajih. Potrebo po slednjem so `e pred stoletjem za~utili tudi na{ipredniki. @e leta 1899, natan~neje 8. septembra, so ~lani ustanovnega ob~negazbora Bralnega dru{tva Naprej ustanovili knji`nico, mo{ki pevski zbor, tambu-ra{ki zbor in igralno skupino.

25. januarja 1900 je bila odigrana prva gledali{ka predstava pri nas z naslo-vom Kje je meja? Isto~asno so v {olskih prostorih priredili veselico s petjem intamburanjem. Glavni cilj dru{tva Naprej je bil med dru{tvenimi udi pospe{e-vati vseob~o omiko in izobrazbo ter buditi narodno zavest. Temu cilju sosledile tudi vse kasnej{e generacije, vklju~no z dana{njo.

Kulturno dru{tvo Cirkulane ima danes vrsto sekcij: Me{ani pevski zbor, Ljud-ske pevce iz Cirkulan in ljudske pevke Sestre Kopinske, vokalno skupino

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

25

Mladi veseljaki, Dramsko sekcijo, sekcijo Tambura{ev iz Cirkulan, Folklornosekcijo in knji‘nico. Po tradiciji in {tevilu ~lanov lahko to dru{tvo upravi~enouvr{~amo med najve~ja dru{tva v ob~ini. Njihov prispevek je neizmerljiv. Kul-turno dru{tvo Cirkulane je bilo in je eden izmed najve~jih ambasadorjev na{eob~ine, saj na{a kulturna izro~ila prena{a po celotni Sloveniji in izven nje.

V tem letu dru{tvo proslavlja 110. obletnico od prvih zapisov dru{tvenegadogajanja na podro~ju kulture v Cirkulanah. Gre za zavidljiv jubilej in gre zazelo uspe{no in aktivno dru{tvo, zato se Kulturnemu dru{tvu Cirkulane podeliveliko priznanje ob~ine Cirkulane«.

Prejeto priznanje je tudi zasluga vseh predhodnikov. Zasluga gre tudi vsemtistim, ki amatersko kulturo podpirajo. Ob tak{nih prilo‘nostih se spomnimovseh, ki soustvarjajo danes za jutri brez materialnih nagrad. Brez bogategadru{tvenega ‘ivljenja, kot ga ima ob~ina Cirkulane, si te‘ko predstavljamodru‘beno ‘ivljenje danes. Ta dogajanja bi pogre{ali, ~e jih ve~ ne bi bilo. Zatoje prav, da kolikor se le da prispevamo k bogatitvi krajevne zgodovine,soustvarjamo z vsemi skupaj bolj{i jutri, ne samo v materialnem, pa~ papredvsem v duhovnem smislu.

Danes, v tem hitrem tempu ‘ivljenja, velikokrat pozabljamo na pretekle de-javnosti dedov in babic ter ustvarjalni entuziazem dana{njih ~lanov v amater-ski kulturi. Velikokrat ob tem tudi pozabljamo gojiti narodno zavest. [e boljpa pozabljamo na kulturo v vseh njenih pomenih. Kultura je vedno bila nosi-lec dru‘benega razvoja, velikokrat v nasprotju z interesi politike. Kultura jebila in je {e vedno temelj narodne zavesti, na katero Slovenke in Slovencipremalo damo. @e prav, da smo del celotne svetovne in evropske skupnosti.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

26

Pa vendar. Slovenke in Slovenci smo med tiso~imi narodnostmi in 198 dr‘a-vami sveta edinstveni. Edinstveni smo med 27 ~lanicami Evropske unije. Intega se vsi danes premalo zavedamo.

Globalizacija ustvarja pogoje hitrega in enostavnega komuniciranja. Pravje tako. Mo‘nost razvoja je v sodelovanju in povezovanju. Narodno zavestoblikujemo star{i, oblikujejo jo izobra‘evalne institucije, oblikuje jo splo{nadru‘bena skupnost. Pa vendar se mi zdi, da je tega danes bistveno premalo.Premalo se zavedamo svojih korenin, kot da nekdo ho~e, da jih pozabimo.

Je to prava pot? Ni~esar ne bomo spremenili, ~e ne za~nemo pri sebi cenitislovenske besede in pesem, ju negovati, tudi kot jezik v dialektu posameznegaokolja. To je bogastvo naroda. In dokler imamo ohranjen svoj jezik, smo tudinarod. Pesimisti~ne napovedi govorijo, da naj bi na{ jezik sloven{~ina vnaslednjih dvesto letih izumrl. ^e se bo to zgodilo, bomo izgubili identiteto,ne bomo ve~ obstajali kot Slovenke in Slovenci.

Zato je prav, da se tega zavedamo in tudi v na{em kraju, ob~ini, predvsem pav Kulturnem dru{tvu storimo nekaj za to. To je naloga vseh, ki ‘ivimo v~udovitih krajih ob potoku Bela, in vseh, ki ‘ivimo na zeleni, son~ni straniAlp.

Antonija @umbar

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

27

Dramska skupinakulturnega dru{tvaCirkulane –zadnjih 10 let

Ana ^rnivec inMiro Lesjakv ske~u Spovedskozi re{eto(leta 2000).

Glede na to, da je Kulturno dru{tvo Cirkulane izdalo ob 90-letnici in 100-letnici obstoja ‘e zbornika, v katerih je opisano delo vseh sekcij, sem se odlo-~il pisati o delu Dramske sekcije, katere uspe{ni mentor je bil re‘iser LojzeMatja{i~. Skupina je pod njegovim mentorstvom uprizorila ve~ del, ki so si jihgledalci z navdu{enjem ogledali. Dela je vedno izbral mentor, po ve~ini kome-dije in burke. Tako smo v tem ~asu odigrali naslednje igre: Doktor, Poslednjimo‘, Pokondirana tikva ali pogospodena bu~a, Vsi, ki so ga imeli radi,Miciki je treba mo‘a, Zakonski vrtiljak in burko Maksek. Na{a ‘elja je bila,da se poka‘emo ~im ve~jemu {tevilu gledalcev. Zato smo tudi gostovali in tov sosednjih ob~inah, kot so Markovci, Gori{nica, Velika Nedelja, Maj{perk,Skorba in Zavr~. Zadnji dve sezoni smo opustili gostovanja, saj predstavljajoprevelik stro{ek in velikokrat se zgodi, da s prodajo vstopnic dose‘emo komajpozitivno nulo. Zato zadnje ~ase igramo ve~krat doma in si s predprodajovstopnic zagotovimo obisk.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

28

Sodelujo~i v komediji leta 2002 pod naslovom @alujo~i ostali z leve proti desni: sedijoMarica Hrastnik, Mateja Mur{ec, Marjan Pra{ni~ki, Ana ^rnivec, Ivan Dernikovi~,TanjaMaroh, Tadeja Lesjak; stojijo: Miro Lesjak, Jo‘e Klinc, Ale{ Klinc, Stanko Meznari~, FrancMeznari~, Zvonko Bratu{ek, Marica @uran, Olga Dernikovi~, Kostja Jankovi~, MartaBratu{ek, Majda Lesjak, Marinka Arbeiter, Milan ^rnivec in Lidija Tement.

V letu 2007, natan~neje 2007/08, smo dobili novega re‘iserja, LojzetaDomnika. Pod njegovo taktirko smo zaigrali dve komediji: Poro~ni list inNiti tat ne more po{teno krasti.

Glede na to, da sem zaradi zdravstvenih te‘av predal mesto predsednika Dram-ske sekcije Sebastjanu Meznari~u, bom opisal samo moja videnja re‘ije novegare‘iserja pri komediji Poro~ni list.

Komedija Poro~ni list brez {epetalke

Ko smo se 12. oktobra 2007 dobili na prvih vajah Dramske skupine z novimre‘iserjem, Alojzom Domnikom, se nam ni niti sanjalo, da bomo pod njegovimvodenjem igrali brez kakr{ne koli pomo~i izza zaves. Bilo je dobro, da nismovedeli, saj bi nas ‘e na naslednjih vajah bilo manj ali pa sploh nikogar. @e nasamem za~etku nam je Lojze jasno pokazal, da bomo prijatelji, saj smo se dogovorili, da se med seboj tikamo. Pri tem pa je povedal, da moramo bitiodlo~ni, odgovorni, kar je nakazal z besedami, da moramo biti spro{~eni,nikakor pa ne razpu{~eni. Njegov na~in re‘ije je bil bistveno druga~en, kotsmo ga bili vajeni. Bil je skrbno na~rtovan in dodelan do najmanj{e podrobnosti.

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

29

Sodelujo~i v komediji Poro~ni list na premieri leta 2007 z leve proti desni:Ana ^rnivec, Miro Lesjak, Ivan Dernikovi~, Milan ^rnivec, Marjan Pra{ni~ki, Tadeja Lesjak,Alojz Domnik, Zinka [tumbarger, Sebastjan Meznari~, Stanko Meznari~, Lidija Tement(manjka Jo‘e Klinc).

Na~rtovanih je bilo 30 vaj po tri ure, ~esar se je dosledno dr‘al. Vsak posa-meznik je moral doma {e veliko delati na u~enju teksta z upo{tevanjem njego-vih navodil. Le na tak{en na~in pride do uspeha, na katerega smo ponosnivsi. Za predstavo pa nismo zaslu‘ni samo re‘iser in igralci, ampak tudi ~laniv zakulisju, ki jih gledalci ponavadi ne vidijo. Moj namen danes ni, da bi pisalo tem, kako je potekalo delo na vajah in s kak{nimi te‘avami smo se sre~evali,saj je to zapisano v Dnevniku Dramske skupine. @elim predstaviti nekajutrinkov, {e posebej tistim, ki si predstave {e niso ogledali.

Premiera komedije, 1. marec 2008

Napetost med igralci je nara{~ala, toda ~utiti je bilo, da tudi pri re‘iserju. Ved-no je bil to~en oziroma je pri{el deset minut pred pri~etkom vaj. Tokrat je bildogovor, da se dobimo ob 19. uri, a njega ni bilo. Po 15 minutah smo ga leopazili. Pri{el je v zakulisje in razen pozdrava sploh ni govoril. Preden jeod{el med gledalce v dvorano, je naredil nekaj, ~esar do sedaj nismo bili vajeni.Vsakega igralca in igralko posebej je objel. Ta objem je bil pristen, topel, kotda bi hotel povedati: »Dajte vse od sebe, saj bo {lo, saj znate in zmorete.« Inres je {lo. Dvorana se je napolnila. Kljub temu, da smo vedeli, da je medgledalci tudi strokovna selektorka za ocenjevanje zaigrane igre, med nami ni

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

30

bilo ~utiti nervoze in treme. Res je, da se je sr~ni utrip ob zatemnitvi pri vsakempospe{il, toda ‘e po prvih izgovorjenih besedah se je vrnil v normalne tirnice.Da so bili gledalci zadovoljni, smo opazili ‘e med igro. To smo za~utili ob nji-hovem spremljanju in mo~nem aplavzu ‘e po 1. sliki. Toda na koncu so namz dolgim ploskanjem to {e bolj potrdili. Pla~ilo za dobro opravljeno delo smodobili. V trenutku smo pozabili na dolge ure u~enja vloge, v~asih zelo te‘avnevaje, {e posebej takrat, ko so bile na{e misli kje drugje kot na vajah, alitakrat, ko se posamezniki zaradi zdravstvenih te‘av nismo po~utili najbolje.Po kon~ani premieri se je predsednica KD Cirkulane, Ton~ka @umbar,zahvalila celotni ekipi in re‘iserju ter ga tako predstavila ob~instvu. Predstavosmo doma zaigrali trikrat. Nekateri doma~ini nas {e niso videli, zato smo seodlo~ili, da bomo jeseni to komedijo ponovili. Na~rtujemo tudi gostovanjaizven na{e ob~ine, hkrati pa bomo v jeseni pri~eli z u~enjem novega dela.

Vsem, ki so v predstavi sodelovali, in tudi vsem tistim, ki nas pri delu pod-pirajo, se iskreno zahvaljujem.

Zaklju~ujem z mislijo: Ptica plete gnezdo, pajek plete mre‘o, ~lovek spletaprijateljstvo in za to je kulturno dru{tvo pravi naslov. Pridru‘ite se nam, kajtive~ nas bo, toliko ve~ji in bolj{i bodo uspehi!

Miro Lesjak

Sodelujo~i na predstavi v komediji Niti tat ne more po{teno krasti (2008) z leve protidesni:Natalija Cafuta, Sebastjan Meznari~, Kaja Vr{ec, Davor Hr‘enjak, Nejc Bel{ak, MarjanPra{ni~ki, Ana ^rnivec, Ale{ Klinc, Janja Solina, Alojz Domnik, Milan ^rnivec, IvanDernikovi~, Stanko Meznari~ (manjka Jo‘e Klinc).

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

31

Tambura{iiz Cirkulan skozizadnjih 10 let

Cirkulanski tambura{i smo ponosni nasledniki veliko starej{e tradicije, kipo pisnih virih sega v leto 1899. Zasedbe so se menjavale, bila so tudi dalj{aobdobja, ko v Cirkulanah tambura{ev ni bilo. Mi smo se zbrali leta 1994, pred-vsem s ciljem, da bodo ob 100-letnici delovanja kulturnega dru{tva na pro-slavi zaigrale tamburice. »Kaj pa potem?« se je zapisalo nekemu novinarjuptujskega Tednika. Potem smo se rodili Tambura{i iz Cirkulan. Tamburamo inprepevamo povsod, kjer nam radi prisluhnejo; na porokah, proslavah, revijah,sre~anjih, festivalih, pa naj si bo v doma~em kraju, na drugem koncu Slovenijeali kje dale~ v tujem kraju. V teh zapisih opisujemo na{a skupna do‘ivljanjain do‘ivetja v zadnjih desetih letih.

Na{i za~etki so bili zelo obetavni, saj nas je ‘e leta 1997 na Dr‘avnem sre~a-nju tambura{kih skupin in orkestrov opazila Jasna Vidakovi~, tedanja glavnaurednica programa za ljudsko glasbo na Radiu Slovenija. Na{e tamburanje jije bilo tako pri srcu, da nas je kmalu za tem obiskala v Cirkulanah na vajah,vklju~ila mikrofon in potem – no, potem smo imeli tak{no tremo, da nismomogli iz tamburic spraviti skoraj nobenega milozvo~nega tona. Skratka, njenobisk se je kon~al v va{ki gostilni, seveda pa smo se dogovorili, da pridemo vLjubljano in na{o »muziko« posnamemo, kot je treba.Snemali smo 21. in 22. novembra 1999 v studiu 14Radia Slovenija in to ~isto »natur« in brez nasnemavanj,torej, kakor da bi nastopali na odru. Seveda je bilo samosnemanje nepozabno, kljub temu da nam v~asih ni {lo insmo se morali okrep~ati v gostilni ~ez cesto. Ker v Ljub-ljani nismo imeli preno~i{~a, smo se vsi, razen Bojane inMojce, prvi dan vrnili domov. In to z vlakom, saj je zve-~er zapadlo skoraj pol metra snega. In naslednje jutroz vlakom spet nazaj. Skupno smo posneli 14 ljudskihpesmi in vi‘, na snemanju pa so sodelovali tudi na{i Mladiveseljaki in profesorica violine iz ptujske glasbene {oleMeta Trop. Za originalen zvok je poskrbel res odli~en Ana Vurcer

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

32

tonski mojster Miran Kazafura. Posnetki so bili kmalunared, a seveda smo ‘eleli izdati zgo{~enko ali vsajkaseto.

Kaseta je iz{la prav kmalu v samozalo‘bi, na zgo{~en-ko pa smo morali {e malo po~akati. Seveda smo ves ~aspridno vadili nove »komade«, takrat smo {e hodili naintenzivne vaje v toplice – najpogosteje smo {li vRadence, vrstili pa so se tudi raznovrstni nastopi. Kljubvsemu smo bili {e vedno za~etniki in v~asih je bila tre-ma prehuda, kot na primer na Folklornem festivalu leta2000 v Beltincih, kjer smo ga po{teno »biksnili«. Kerpa {e nismo bili preve~ poznani, so ga tu in tam »biks-

Bo{tjan Polaj`er

nili« tudi organizatorji; tako so nas na festivalu Tamburanje va Kostele pred-stavili kot Prekmurce. In pri{lo je leto 2001, ko nam je ga. Nevenka Gerl,takratna vodja ptujske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti »zrih-tala {pil« na Ciklusu etno koncertov v Mariboru. Glavni {ef tega ciklusa,Du{an Hedl, je na na{o sre~o ~lovek, ki se ukvarja z glasbo na vse mogo~ena~ine. In tako je ob kvinti in zaseki stekel pogovorin dogovorili smo se, da njegova zalo‘ba Subkulturniazil izda na{o zgo{~enko, ki smo jo naslovili 100 let,v ~ast ~astitljivi tradiciji tamburanja v Cirkulanah.Seveda pa se je s tem na{a pot {ele za~ela, saj nas jeDu{an po{iljal {irom po Sloveniji. [e posebej smo sizapomnili igranje na Jur~kovem odru Festivala Lentv Mariboru leta 2001, kjer je bil dose‘ek ‘e to, da senas je vseh devet sploh spravilo na tako majhen oder.[ele mesec dni kasneje, ko je bila Nada ‘e visokonose~a, pa smo se zna{li na ogromnem odru Trnfestav Ljubljani. Za tamkaj{njo publiko smo bili seveda~ista eksotika; no, po nastopu je za oder k nam pri{elnek {tudent, ki nam je v opoju no~i razlagal, kakoje mislil, da bomo na odru ‘agali s cirkularkami,

navsezadnje smo le iz »Cirkulan«. Kakor koli ‘e, nata nastop smo {e posebej ponosni, saj nas je izbralsam programski vodja festivala Jani Kova~i~.

Leta 2002 smo tempo samo {e oja~ali, skupno smoimeli 33 nastopov. [e posebej pa nam je ostalo v spo-minu gostovanje v slovenski Istri, kamor nas je pova-bil Tonijev »‘lahtnik«, ki igra pri ljudski zasedbi[avrinski godci iz [marij. Res nepozabni trije dnevisonca in morja. Na festivalu v Ospu so nam rekli, dasmo zelo »pridni« in smo zato morali {e enkrat naoder. Zve~er pa na lignje in sardelice pod brajdami v{avrinskih hribih, in seveda brez malvazije ni {lo. Kotpravijo tam doli, »tisti, ki ne pije malvazije, ne boMira Jerenec

Danijel Polaj`er

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

33

vidu ne Boga ne Marije«. Prijateljevanja s Primorci paseveda ni hotelo biti konec, saj smo jih, kot se za [ta-jerce spodobi, povabili k nam. In pri{li so prav kmalu,saj smo na Anino soboto, 27. julija 2002, na Borlu pri-redili prvi koncert iz ciklusa, ki smo ga poimenovaliTamburanje ob ve~erih. Na{i gostje iz [marij so biliodli~ni, tako kot mi, in so po‘eli huronski aplavz.Poletno no~ smo zaklju~ili z degustacijo halo{kih vinin pogostitvijo ob baklah na grajski terasi.

Tamburanje ob ve~erih sva si z Jernejem sprva zami-slila kot komorne koncerte v grajski kapeli borlskegagradu, ki bi jih zdru‘ili s kulinari~no ponudbo vino-rodnih Haloz. A smo ‘e pri organizaciji prvega koncerta ugotovili, da je zani-manje ob~instva izredno, zato je bilo potrebno koncerte delati bolj na veliko.Seveda je bil ‘e od samega za~etka na{ namen promocija tambura{ke glasbe,Haloz in gradu Borl. V vseh letih Tamburanja na Borlu se je zvrstilo preko 20skupin in orkestrov iz bli‘nje in daljne okolice, ki so preigravale vse od tradi-cionalnega tambura{kega programa, ljudskih pesmi in vi‘, pa do popevk inklasi~ne glasbe. Na enem izmed koncertov, kjer je igral Mandolinski orkestarKUD Varteks iz Vara‘dina, je dirigent operni solistki celo moral dr‘ati de‘nik,saj se je ravno med zadnjo skladbo ulilo kot iz {kafa. Praviloma smo prirejalitri koncerte letno, prav vsak koncert pa smo zaklju~ili z degustacijo izbranihhalo{kih vin, ki so jih zve~ine dobrodu{no pripravili ~lani in prijatelji Dru{tvavinogradnikov in sadjarjev Haloze.

Tambura{i smo se tudi redno udele‘evali vseh ob~inskih proslav in igrali naprecej otvoritvah cest v ob~ini, in to {e vedno z veseljem po~nemo. Prav takopa nismo izpustili niti ene tambura{ke revije, niti regijske niti dr‘avne. Takosmo leta 2002 na dr‘avni reviji dobili priznanje za najbolj{o izvedbo ljudskeskladbe, in sicer za Primorske val~ke. V svoji kategoriji smo bili o~itno resizjemni, saj smo tudi naslednje leto za izvedbo pesmi Stara sem, nevolnasem na dr‘avni reviji zasedli prvo mesto. [e sedaj se spominjamo takratnega‘upana ob~ine Gori{nica Slavka Visenjaka, kako jeob~inskim svetnikom razlagal, da se je ob razglasitvirezultatov na Radiu Slovenija ravno peljal z avtom inko je sli{al ime na{e skupine, je s ponosom sam prisebi rekel: »Toti so pa na{i.«

Na{e uspehe je opazil tudi Du{an in je rekel: »No,bomo kaj posneli.« Nabralo se je ‘e kar nekaj novihpesmi in vi‘, dodali smo {e dve bo‘i~ni, ki smo ju ravnoigrali pri polno~nicah v farni cerkvi, Nada in Mira pasta pripravili dve vokalni izvedbi. In smo {li v Studiona meji, v Kozjak pri Cer{aku, kjer smo 8. in 9.februarja 2003 posneli vse instrumentalne dele. Petjesmo posneli kasneje, 13. februarja in 16. maja, pri Slavko Bel{ak

Nada Polaj`er

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

34

Ton~ek Milo{i~

Toni [tumberger

»basiranju« pa nam je pomagal Franc Korenjak.Sploh se nismo zavedali, kak{no sre~o smo imeli, sajje Mojca ‘e naslednji dan morala v bolni{nico, ~ezdober teden dni pa je morala v bolni{nico {e Nada.Najprej je rodila Mojca, nekaj mesecev za njo pa{e Nada. V vmesnem ~asu smo v Du{anovem studiuposnetke {e uredili, glavno besedo pa je imel tonskimojster Danijel Bauman. Na{i novi zgo{~enki je biltokrat »boter« Damir Zajec, priznani tambura{kistrokovnjak in ocenjevalec tambura{kih skupin.Zgo{~enka Hojladrija, ki, tako kot prva, vsebuje 14pesmi in vi‘, je bila zelo dobro sprejeta in smo jo ‘emorali ponatisniti. Glasbenim kritikom se je zapisalotakole: »Album je zanimiv predvsem, ker nas neka-tere skladbe projicirajo v doma~o etni~no sedanjost

na najbolj prvinski na~in. … Nekatere vi‘e, kot so Stara sem, nevolna sem,Na kolinah, Pesem od sv. Florjana in Tam stoji pa hlev~ek, so naravne in‘ivljenjske, kar predvsem ohranja na{o izvirno kulturno dedi{~ino.« (STOP,2. 10. 2003) in »Tambura{i pa se ne naslanjajo samo na tisto, kar je ljudstvopodedovalo v doma~ih krajih ali v doma~i pokrajini, ampak jih zanese na raz-li~ne konce Slovenije, predvsem jih (jasno, [tajerce) rajca primorski konec. Jepa takole, cede vtaknete noter in se vam ni treba obremenjevati s sporo~ili,temve~ samo odmeditirate drgnjenje pojo~ih kitaric. Zelo spro{~ujo~e. Hojla-drija, juhej.« (MLADINA, 11. 8. 2003).

Na{o hojladrija muziko smo po dolgem in po~ez predstavljali ob najrazli~nej{ihprilo‘nostih in tudi na TV-ekranih in na radijskih valovih nas je bilo sli{ati –kot gostje smo celo nastopili na koncertu radia [tajerski val. Igrali pa smoenkrat v tak{ni, drugi~ v druga~ni zasedbi. Nada je za vedno zapustila prvibra~, ob~asno se vra~a le {e kot pevka, no pa za lon~eni bas tudi {e prime.Mojca, ki se je na vaje vozila iz Miklav‘a pri Ormo‘u, je vztrajala {e kar nekaj~asa, vmes jo je na bugariji zamenjal celo njen bratMitja. V tem obdobju smo gostovali na nekaterihpomembnih festivalih v tujini. Leta 2004 smo bilipredstavniki Slovenije na mednarodnem dnevu ljud-ske glasbe, ki se je odvijal v bli‘ini nem{kega mestaPassau v sklopu prireditev pod skupnim naslovomMenschen in Europa. Res nepozabno do‘ivetje, sajsmo igrali na prostem v vla‘nem jesenskem vremenuv muzejski vasi Bayerisher Wald. In mimoido~i sorazgrabili na{e zgo{~enke in promocijski material oSloveniji. Gostovali smo tudi na avstrijskem Koro{kemin sicer v [entjan‘u v Ro‘u ob boku s [ukarji. V tem~asu se je na{a Mojca nenehno poslavljala in se sevedaob~asno spet vra~ala. Na njenem mestu je sedajSlavko, ki namesto bugarije igra kitaro.

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

35

Nastop na festivaluljudske glasbev muzejski vasiBayerischer Waldna Bavarskem,2004

Dru‘enje po nastopu v KumanovemMednarodni festival tambura{kihorkestrov v Kumanovem, Makedonija,2005

V letu 2005 je pri{lo priporo~ilo ‘e omenjenega Damirja Zajca za gostovanjev Makedoniji. Z veseljem smo se podali na pot, na bugarijo pa je zaigral karDamir sam, saj niti Mojca niti Slavko nista mogla z nami. Pot je bila zanimiva‘e od samega za~etka, ko smo popravljali lu~i na kombiju in kupovali zavaro-vanje na hrva{ko-srbski meji. Na festivalu v Kumanovem so sodelovale skupi-ne iz vseh republik biv{e Jugoslavije, na{e polke in val~ke pa je publikanagradila z bu~nim aplavzom. Prireditev je preko satelita prena{ala makedon-ska nacionalna televizija in policisti na na{i meji so nas gledali v ‘ivo, kot namje kasneje povedal Tonijev bratranec. Naslednji dan smo imeli {e dru‘abnosre~anje, ko smo nekateri igrali in plesali do dveh zjutraj, nato pa dopoldankrenili proti domu. Kmalu zatem je iz zasedbe od{la tudi na{a druga bra~istka

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

36

Pri sv. Ani v Velikem vrhu, 2008

Bojana, ki danes varuje ‘e dva mal~ka. Slavko je svoj ognjeni krst do‘ivel nagostovanju v bavarskem mestecu Regen, kjer smo leta 2006 sodelovali nafestivalu ljudske glasbe Drumherum. Tam smo se muzikanti sre~evali na{tevilnih odrih po mestu, mnogi so igrali tudi na ulicah, v parku in v prena-trpanih gostilnah. Z nami je bila celo Mojca, ki je tokrat pela in igrala na lon~enibas, Slavko pa se verjetno najbolj spominja zobobola na poti proti domu.

V letu 2006 se je na{i zasedbi vedno pogosteje pridru‘evala tudi Ana Vurceriz Trnovske vasi, ki z nami ob~asno gode na violino. Sicer nam je na revijahpomagala ‘e prej, a to leto nas je k sodelovanju povabila Folklorna skupina izPtuja, in potrebovali smo violinistko. V letu 2007 je Ana ve~ kot uspe{nozapolnila praznino, ki je nastala, zato ker je bila Mira na porodni{kem. Brezvioline tudi danes skoraj ne moremo ve~, saj ‘e dve leti zapored spremljamoFolklorno skupino iz Dolene, s katero smo se lani uspeli uvrstiti na dr‘avnosre~anje. Med nedavnimi nastopi je zelo pomemben tisti na prireditvi ob rezunajstarej{e trte – modre kav~ine na mariborskem Lentu. Ob tej prilo‘nosti jena{a mlada ob~ina namre~ prejela njeno potomko, ki sedaj ponosno rastepri cerkvi Sv. Ane. Na{ ‘upan Janez Jurgec je bil presene~en in upajmo, tudiponosen.

Danes smo Tambura{i iz Cirkulan {e vedno isti, pa ~eravno nas je nekaj manjin je za nami ‘e ve~ kot desetletje skupnega ustvarjanja. Trenutno smo vzasedbi: Bo{tjan Polaj‘er, bisernica, vokal, Mira Jerenec, prvi bra~, vokal,

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

37

Tambura{i leta 2009

Od leve: Ana Vurcer, Mira Jerenec, Bo{tjan Polaj‘er, Toni [tumberger, Ton~ek Milo{i~,Nada Polaj‘er, Daniel Polaj‘er in Slavko Bel{ak.

Toni [tumberger, drugi bra~, Daniel Polaj‘er, ~elo, vokal, Slavko Bel{ak,kitara, Ton~ek Milo{i~, kontrabas, vokal, ob~asno pa se nam pridru‘ita {eNada Polaj‘er, vokal, ljudski instrumenti, in Ana Vurcer, violina, vokal. [evedno i{~emo nove oblike muziciranja in poustvarjanja ljudske glasbe, a sevedno znova vra~amo k tistemu na{emu na~inu petja in tamburanja. Pri temostajamo zvesti Halozam, saj je ljudsko glasbeno izro~ilo vinorodnih Halozbistveno bolj bogato in prvinsko, kot se ga sploh zavedamo.

Biv{i ~lani zasedbe:Bojana Voglar, drugi bra~, vokal, Mojca Novak, bugarija, vokal, Mitja Novak,bugarija, vokal, Karmen Klinc, vokal, Matja‘ Golc, bugarija, in Jernej Golc,berde.

dr. Bo{tjan Polaj‘er

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

38

Vsaka pesemje do‘ivljaj

PRVA ZNANA FOTOGRAFIJA ME[ANEGA PEVSKEGA ZBORAPrva vrsta z leve Druga vrsta z leve Zadnja vrsta z leve1. Gavez Marica (Kruhekova) 1. Krajnc Franc (Labi{ov) 1. Hvalec Vinko (Cenekov)2. Arbeiter Terezija (Arbejterova) 2. Petrovi~ Stanko (Mrka~ov) 2. @umbar Ton~ek ([ubarov)3. Lesjak Ana (Fege‘eva Nanika) 3. Rihtari~ Jurij (Ganzov) 3. Bel{ak Jo‘e4. Pintari~ Elizabeta (Len~ekova) 4. Gavez Ivan (Krühekov) 4. Hercog Anton (@utecov)5. Klinc Angela 5. Debeljak Anica 5. Kelc Ivan (Obadov)6. dr. Kro{l Jo‘e, farni ‘upnik 6. @uran Tilika 6. Hercog Jakob

in zborovodja 7. Fija~ko Angela 7. Brodnjak Franc (Ciglarekov)7. Petrovi~ Fanika (Mrka~ova) 8. Kolednik Ivan (Jür~inov) 8. Klinc Franc (Petajov)8. Arbeiter Anica (Hostjakova) 9. Korenjak Franc 9. Hercog Ivan (Tu~inov)9. Hrn~i~ Alojzija 10. Milo{i~ Martin (Lipov)

10. Gavez Anica (Lipasova)11. Krajnc Anica (Gege~ova)Fotografirano leta 1953. ^lan pevskega zbora je bil tudi Jo‘e Dernikovi~, kasnej{i zborovodja (od leta1957 dalje), ki je bil tega leta na slu‘enju voja{kega roka.

Vsaka melodija je bitje zase, ima svoj telesen obraz,svoj ‘iv pogled, svojo besedo in kretnjo. Vsaka odprevrata na ste‘aj mislim in spominom brez {tevila;in vsaka pesem je do‘ivljaj, ki ostane v du{i neizbrisen.

(Ivan Cankar)

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

39

Pesem in glasba, ljudska ali umetna, sta ~lovekovi zvesti spremljevalki odzibeli do groba.

Spremljata ga na vsakem koraku, ob vsakem ~asu in ob vsakem delu. Veliko-krat namesto besed izra‘ata njegovo po~utje, govorita o veselju ali ‘alosti, sre~iali trpljenju, hrepenenju in ‘eljah.

Sploh pa to velja za Slovence. Slovenci z velikim veseljem in radostjo pojemo,saj tudi pregovor pravi, da kdor poje, slabo ne misli. Za petje imamo velikdar in smisel. @e od nekdaj se je pelo ob vsaki prilo‘nosti in povsod: zadoma~o mizo, na vasi, dekletom pod oknom, ob delu, ob rojstvu ali ob smrti.

Fantovska pesem je bila tudi v na{ih krajih nekaj obi~ajnega in vsakdanjega.Po te‘kem delu so se zbrali pod ve~er – mila in oto‘na pesem se je razlila medhalo{ke gorice, kolovoze, laze in gozdove, v~asih pa sta vesela pesem in pre-{erni vrisk pretrgala no~ni mir in ti{ino. Halo‘ani so v pesmi velikokrat iskaliuteho in motivacijo za svoje trdo delo in ‘ivljenje.

In ni~ nenavadnega torej ni, da se Me{ani pevski zbor Kulturnega dru{tva Cir-kulane pona{a s 110-letno tradicijo organiziranega petja, saj so davnega leta1899 nekateri doma~i entuziasti za~utili potrebo in se pri~eli zbirati v organi-ziranem zboru ter za~eli z rednimi vajami pod vodstvo takratnega u~itelja inpevovodje Vinka [erone. @e leta 1900 so navdu{ili s prvimi uspe{nimi javni-mi nastopi.

Skozi razgibanih 110 let je pevski zbor do‘ivljal svoje dobre in slabe ~ase,vzpone in padce. V njem je prepevalo veliko odli~nih posameznikov, ki so ssvojim glasom, petjem, dobro voljo in odrekanjem pripomogli k milozvo~nosti

Nastop MePZ ob 100-letnici.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

40

Martinovanje leta 2004 na gradu Borl.

in prepoznavnosti zbora doma in {ir{e. Neizbrisen pe~at pa so mu dali s svo-jim znanjem {tevilni zborovodje, ki so zbor vodili skozi prvih 100 let ‘ivljenjain dela, kar lahko razberemo tudi iz bro{ure 90 let organiziranega kulturnegadelovanja v krajevni skupnosti Cirkulane 1899–1989 in Zbornika ob stoletniciorganiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah in okolici 1899–1999.

Fantovska pesem na vasi je utihnila. Mladi so odhajali … Po pra{nih cestahza lep{im ‘ivljenjem … V mesta, v tovarne, za bolj{im kosom kruha … Leredki se vra~ajo.

Me{ani pevski zbor KD Cirkulane pa ostaja in vztraja. Kakor ponosni hrasttrdno stoji in kljubuje viharjem, tako tudi zbor kljubuje ~asu in nadaljuje ssvojim delom in petjem. V nadaljevanju bom posku{ala orisati delo in ‘ivljenjezbora ter aktivnosti zadnjih nekaj let.

Ubrano peti, izkoristiti dani talent in z njim razveseljevati {e druge ljudi, jevelika ~ast in privilegij, hkrati pa tudi velika odgovornost in po‘rtvovalnost.

Danes {teje zbor le {e 19 ~lanov, v glavnem starej{ih pevk in pevcev. Zbor ‘e~astitljivih 52 let vodi doma~in, zborovodja in velik ljubitelj zborovskega petja,Jo‘e Dernikovi~ – Pep~ek. Zbor nastopa za potrebe prosvetne dejavnosti inredno poje tudi v doma~i cerkvi pri Sv. Barbari, predvsem pa pojemo inse dru‘imo za svojo du{o. Letom in obveznostim navkljub se trudimo, vsakpo svojih najbolj{ih mo~eh, da sledimo ‘eljam in ciljem zborovodje ter takoprispevamo k lepemu in ubranemu petju, kjerkoli ‘e nastopamo.

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

41

Jo‘e Dernikovi~ prejema priznanje ob 50. letnici umetni{kega vodenja MePZ leta 2007.Priznanje KD Cirkulane sta podelila predsednica dru{tva Antonija @umbar in predsed-nik MePZ Franc Korenjak.

Pri na~rtovanju dela upo{tevamo ‘elje vseh ~lanov, pevski repertoar in pesmipa prilagajamo pevskim sposobnostim in zmo‘nostim pevcev ter pojemo, karnam je ljubo.

V vseh teh letih se je v zboru zvrstilo kar nekaj pevk in pevcev. Iz zbora soizstopili fantje in ustanovili vokalno skupino Mladi veseljaki. Nekateri ~lani sozapustili zbor iz osebnih razlogov, nekateri pa, ‘al, umrli in za njimi je ostalavelika praznina. Na tem mestu te‘ko na{tejemo vse, se jih pa spominjamo tudiv kroniki zbora, ki jo vsa ta leta marljivo pi{e Franc Korenjak. Leta 2002 jeumrla dolgoletna ~lanica zbora (ki je ‘e na fotografiji iz leta 1953) in solistkaAngela Klinc, katere se je krajani spominjamo po ~udovitem sopranu.

Leta 2003 se je po ideji Antonije @umbar, ki so jo ~lani podprli, da bi vmesecu marcu, okrog goda Sv. Jo‘efa, priredili »Jo‘efov koncert«, ki naj bipostal tradicionalen. Z njim naj bi po~astili god na{ega pevovodje, vseh Jo‘efovin Jo‘ic, Pepekov in Pepc in vseh drugih, ki tega dne praznujejo. Tako je letosizzvenel ‘e sedmi. Vsak po svoje lep in zanimiv, poln do‘ivetega in raznovrst-nega petja in dobre volje.

Posebno mesto pa prav gotovo zaslu‘ita prvi (leta 2003) in peti (leta 2007).Na prvem Jo‘efovem koncertu, ki smo ga poimenovali Knjiga ‘ivljenja –pesem, je bilo zelo slovesno in prazni~no, saj smo po~astili 70. ‘ivljenjskijubilej pevovodje Jo‘eta Dernikovi~a ter 60-letnico dekana in farnega ‘upnikaEmila Dreva.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

42

Peti Jo‘efov koncert leta 2007 je bil posve~en ~astitljivi 50. obletnici umetni{-kega vodenja pevskih zborov Jo‘eta Dernikovi~a. Bilo je res lepo in slovesnoin »Pep~ekovo« oko se je po{teno orosilo ob iskrenih ~estitkah in lepih ‘eljahtudi za naprej.

Med {tevilnimi povabljenimi vsa ta leta so bili tudi pevci drugih zborov, zlastipa tisti, ki jih je Dernikovi~ kdaj vodil ali jih {e vedno vodi: Mo{ki pevskizbor PGD Hajdo{e, MPZ dru{tva upokojencev Ptuj, Cerkveni pevski zborMarkovci, @enski pevski zbor Kulturnega dru{tva iz @etal in ostale pevske indruge skupine iz doma~ega kulturnega dru{tva. Redna gosta Jo‘efovih kon-certov sta zagotovo oba {olska pevska zbora pod vodstvom zborovodij IreneSabler in Sandija [ijanca, s katerima je Dernikovi~ stkal iskreno prijateljstvoin sodelovanje.

V svojih letnih programih na~rtujemo tudi priprave in udele‘bo na obmo~nihpevskih revijah in cerkvenih pevskih revijah, katerih stalni gostje smo.

Prav tako se odzovemo vsakemu povabilu od blizu in dale~ ter s svojim nasto-pom pona{amo ime zbora in Cirkulan po na{i domovini. Tako smo ‘e dodalisvoj del~ek nastopa na koncertih ali prireditvah v Hajdo{ah, @etalah, Lenartu,pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, Pi{ecah, Cirkovcah, Zavr~u, Gere~ji vasi in{e kje. Tako je nastalo tudi veliko novih znanstev in prijateljstev. Redni gostjesmo na vseh doma~ih proslavah in prireditvah, pri sv. ma{ah, s svojim petjem

MePZ ob 110-letnici iz leve proti desni: Dani Bel{ak, Marija Kokol, Ton~ka @umbar,Jo‘e Dernikovi~, Zefika Arne~i~, Betka Forstneri~, Zinka [tumberger, Stanko Vidovi~,Anica Hebar, Stanko [tumberger, Pepika Kolednik, Ton~ek @umbar, Trezika [incek,Franc Korenjak, Trezika Petrovi~, Jo‘e Petrovi~, Lidija Tement.

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

43

pa pospremimo skoraj vsakega na{ega krajana na njegovi zadnji poti. Takosmo se letos z veliko ‘alostjo v srcu poslovili tudi od dolgoletnega pevca inprijatelja Martina Kolednika iz Medribnika. Seveda nam pevske vaje in nastopine predstavljajo samo dela. Pomenijo nam predvsem sprostitev za du{o, dru-‘enje in klepet s prijatelji, oddih po napornem dnevu.

In ~e spregovorim {e nekaj o na~rtih za prihodnost. ^e ne bomo okrepili inpomladili svojih vrst, bo tudi prihodnost zbora ‘alostna. Na{a velika ‘elja jepritegniti nove pevce vseh starosti, saj sta le spo{tljiv odnos in so‘itje medgeneracijami temelja za obstoj in delovanje vsake dru‘be, dru{tva ali zbora.To, kar {e torej ni uspelo nam pevcem, je ‘e uspelo zborovodji Dernikovi~u. Kdelu je pritegnil mladega organista in pevovodjo Danija Bel{aka, ki mupomaga nekaj zadnjih let in pridno nabira tovrstno znanje in izku{nje, dabo lahko nadaljeval njegovo delo in bogato tradicijo zborovskega petja vCirkulanah.

[e enkrat iskreno vabljeni vsi, ki vam lepa pesem in petje kaj pomenita. Namladem rodu je, da kljub novim, sodobnim oblikam glasbe, petja in medijem,za~eto in prehojeno pot svoji dedkov in babic tudi nadaljuje in neguje terneko~ preda svojim potomcem.

Terezija [tumberger

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

44

Delovanje sekcijeljudskih pevcev

Nastop na dr‘avni reviji na [martnem na Pohorju leta 1999

Leta 1999 smo bili na obmo~ni reviji ljudskih pevcev izmed 35 skupinizbrani na regijsko revijo, nato pa na dr‘avno, ki se je odvijala 6. 6. na [martnemna Pohorju. Po kak{nih kriterijih se skupina izbere, ve strokovni spremljevalecljudskega izro~ila. Ocenjuje se, da so pesmi ali skladbe ~im bolj stare in izve-dene na tak na~in, kot je to bilo pred mnogimi leti. Zelo va‘no je, kako jeskupina oble~ena. Skupina, ki se obla~i enako, ni za‘elena. Ob koncu revije, kipoteka vsako leto, so povabljeni vodje skupin in takrat strokovni spremljevalecpove, kaj je bilo prav ali kaj ne.

Na [martnem na Pohorju smo ob dveh zapetih pesmih do‘iveli tak{en aplavzkot {e nikoli. seveda smo zapeli {e eno pesem (Dale~, dale~ v kraju tujem) intokrat smo opazili tudi solze, da o aplavzu ne govorimo.

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

45

V letu 2000 smo posneli prvo kaseto in v letu 2001 drugo kaseto in zgo{~enko.Predstavitev navedenih je bila 25. 11. 2001 v ve~namenski dvorani v Cirku-lanah. V letih 2001 in 2002 smo sodelovali v programu martinovanja vIntersparu v Ljubljani. Nepozabno je bilo na nastopu na »[trekljevih dnevih«,ki so bili 8. in 9. oktobra 2001 v Komnu – Kobjeglava. 24. septembra smose [trekljevih dni spet udele‘ili na povabilo KD Karla [treklja iz Komna naKrasu. V letu 2002 smo se pojavili tudi v Termah ^ate‘, kjer smo izvedlienourni program, na katerem je bilo odli~no vzdu{je.

Novembra 2003 smo pri nas organizirali prireditev »Peta no~« v sodelovanjuz Radiom Maribor, ki jo je vodila Ida Ba{, takratna voditeljica na Radiu Mari-bor. Na prireditvi so sodelovali slede~i nastopajo~i: Vlado Kalember, Brina,Davor Borno, Zlatko Dobri~, Karizma, Nata{a P. Damjan, ansambel Pomlad,Andreja Makoter, Tambura{i iz Cirkulan, Ljudski pevci iz Cirkulan. Glavnipokrovitelj je bila Hi{a usnja Herman Kokol iz Dolan.

V letu 2003 smo na TV3 posneli dva videospota. Ob petletnici smo na na{oprireditev, ki smo jo vedno poimenovali »Veseli ve~er«, povabili humoristaLuko in Pepija, da smo se lahko od srca nasmejali. Vsaki~ smo sodelovali naprireditvi »Pesem klopotcev«.

V januarju smo si privo{~ili intenzivne vaje v Radencih. V januarju 2004 smose na povabilo ljudskih pevk »Pu{elc« odpeljali v Mozirje, kjer je bil tudi

Predstavitev kasete leta 1999

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

46

Pesem klopotcev na gradu Borl leta 2001

Na fotografiji iz leta 2009 z leve: Ivan Hercog, Terezija Petrovi~, Jo‘e Petrovi~, FrancKorenjak, Anton @umbar, Daniel Polaj‘er

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

47

zanimiv nastop. Ne bom omenjal, kje in kako je bilo na na{ih nastopih, naj bodovolj. Moram povedati {e to, da delujemo aktivno {e naprej. Letno imamood 35 do 40 nastopov po razli~nih krajih Slovenije. Zapojemo ob razli~nihdogodkih, kot so rojstni dnevi, Abrahami, razne obletnice, proslave in podobno.Ker se trudimo obuditi in ohraniti staro ljudsko izro~ilo, smo se fotografirali vParadi‘u na »Duli{ovi doma~iji.« Hi{ica, ki je na ogled, je stara okrog 200 let.Prav na tem vrhu, v tej hi{ki je bilo ljudskega petja na pretek! Moram pove-dati {e to, da smo letos na obmo~ni reviji bili izmed 46 skupin tudi mi izbranina regijsko revijo, na kateri se bodo izbrale skupine za dr‘avno revijo.

Ljudski pevci smo na leto{nje leto zelo ponosni, saj smo ~lani najstarej{egadru{tva v na{em kraju, ki ‘e 110 let deluje aktivno. Na{a iskrena ‘elja je, dadelujemo tako {e naprej in da si drug drugemu pomagamo. Samo s takimna~inom delovanja bodo uspehi. Pregovor pravi: v slogi je mo~.

Jo‘e Petrovi~

@ivljenje

Ata »Fra~asti«, Francpred {talo sedi,na Lidijo si mislipa vince kali.

Le kaj bo z deklino,ko perje spusti,otro{tvo ji mine,si pejba dobi!

Ga spretno navije,na kratko dr‘iin delati more,le malo prespi.

Bogastvo vkup leze,je hlodov cel kup,vse to ji navlekaje njeni je pap.

Ma li~ke rde~ein bele dlani,a njenga mo‘icaso same kosti.

Ah, so stari atain vse jih boli,ker vinca ve~ nima,se pa kislo dr‘i.

Lidija Tement

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

48

Vokalna skupinaMladi veseljaki

Vokalna skupina Mladi veseljaki je leta 2008 praznovala svojo 10. obletnicodelovanja. Skupina mladih pevskih navdu{encev za lepo in ubrano pesem seje rodila leta 1998 pod takratnim umetni{kim vodstvom Jo‘eta Dernikovi~a izCirkulan. Takratni 18-letni fanti~i si niti predstavljati nismo mogli, da bomokdaj resni~no do‘iveli 10 let obstoja v isti zasedbi.

Zato lahko zadovoljni, presre~ni, z navdu{enjem in zanosom danes trdimo, danam je uspelo, uspelo tisto, za kar so {e najve~ji skeptiki trdili, da je nesmiselno,da smo premajhni, da nam ne bo uspelo, da ne bo interesa, da bomo sedeli obpraznih sede‘ih, da se ne bo izpla~alo, in {e mnogo podobnih pripomb. Pavendar nam je. Uspelo namre~. Sam sem ves ~as verjel v to.

10 let je dolga doba. Pomeni kar nekaj, kar nekaj ve~, recimo raje, ogromno~asa in odrekanja. Vendar se spla~a. Verjemite. Bili so trenutki, ki jih ne mo-re{ pozabiti nikdar, trenutki, ki ostanejo zapisani v tebi za zmeraj, bili pa sotudi trenutki, ki bi jih sam, pa tudi vsak izmed nas najraje pozabil. Hvala vamfantje, da ste pomagali uresni~iti idejo po ohranjanju lepe slovenske pevskebesede.

Mladi veseljaki v za~etkudelovanja; od leve: Bo{tjanEmer{i~, Jo‘e Dernikovi~(zborovodja), Dani Bel{ak,Darko Fajfar, Du{an Debeljak,Ale{ Klinc, Marjan Pra{ni~ki,Andrej Ranfl, Du{an Bratu{ekin Ivan Debeljak.

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

49

Nastop v Zrenjaninu leta 2006; od leve: Du{an Debeljak, Du{an Bratu{ek, Ale{ Klinc,Andrej Mau~i~, Sebastijan Meznari~, Darko Fajfar, Franc La~en (zborovodja), MarjanPra{ni~ki, Bo{tjan Emer{i~ in Dani Bel{ak.

Ni mi ‘al, da sem sam uspel v vseh teh letih, ko so mi fantje zaupali nalogovodje oz. predsednika, najti ~as in voljo ter zvoziti med vsemi ~ermi in pri-peljati to skupino do tega, kar lahko danes poka‘emo ob~intvu. Hvala vamfantje, da ste pomagali uresni~iti idejo, ki smo si jo zadali, to je ohranjati leposlovensko pevsko izro~ilo.Hvala vam Darko Fajfar, Andrej Ranfl, Mitja Zagor{ek, Uro{ Klinc, MaticKlemen~i~, da ste tudi vi s svojim glasom pomagali uresni~evati to idejo.Hvala tudi Jo‘etu Dernikovi~u – Pep~eku, Janiju Kova~ecu in Francu La~nu,da ste nam z va{im strokovnim znanjem vlivali to idejo v glavo, recimo raje vglasilke.Pred nami so novi ~asi, nova doba, novih 10 let. Tako smo sezono 2008/2009pri~eli pod novim umetni{kim vodstvom mladega in talentiranega profesorja

Nepozaben bo‘i~ni koncert Mladih veseljakov skupaj s Slovenskim oktetom v farni cerkvisv. Barbare leta 2006.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

50

glasbe, gospoda Petra Gojko{ka iz Cirkovc. Pridru‘il se nam je tudi nov pevec,doma~in David Hamer{ak iz Cirkulan. Verjamemo, da nam bo ponovnouspelo dokazati, da smo Halo‘ani dobri pevci in da se bo lepa slovenskapesem {e dolgo sli{ala in odmevala v na{ih krajih kot tudi izven njih.Pa naj za konec dodam {e eno misel.

Tako kot vsak, si tudi mi po svojih najbolj{ih mo~eh ‘elimo razveseljevatina{o zvesto publiko z lepim fantovskim petjem. In aplavz je na{a najve~janagrada. Za trud, odrekanje in po‘rtvovalnost. Hvala vam!

Ale{ Klinc

Mladi veseljaki ob 10-letnici delovanja na koncertu v vite{ki dvorani gradu Borl.

Mladi veseljaki v karikaturi Aljane Primo‘i~; od leve: Andrej Ranfl, Du{an Bratu{ek, AndrejMau~i~, Ivan Debeljak, Jo‘i Zavec, Marjan Pra{ni~ki, Sebastjan Meznari~, Darko Fajfar, Bo{tjanEmer{i~, Dani Bel{ak, Du{an Debeljak, Ale{ Klinc, ki jim dirigira Franc La~en.

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

51

PesemSester Kopinskih

Stara mama pravi mi,o, kak lepe so ble v~asih no~i,so zvezde tak lepo svetile.

Najlep{e so bile jeseni,ko so ru‘ili klopotci.Fantje so se zbirali pod kri‘emin peli so prav na glas.

Saj je zdaj {e vedno jesen,{e vedno so no~i in zvezde,stari kri‘, klopotci …Edinole pesmi ni in njih, ki bi prepevali.

M. K.

Skupino sestavljajo: z levesestri~na Zinka Brec, sestrePavla Milo{i~, Angela [prah,Marija Kokol, SlavicaValenko in Zinka Kokol.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

52

»Eh, kaj te ljudsko petje, brez veze, itak jih je veliko, kdo pa to poslu{a,babe, ki si nimajo kaj za~eti …« Tak{ne pripombe so ‘al prisotne ve~krat vdana{njem ~asu medijev, zlasti interneta.

Pa smo se sestre (Slavica V., Milena K., Pavla M, Angela [., Zinka K. inMarija K., rojene Milo{i~) odlo~ile spet prepevati, saj ravno to manjka na{idru‘bi, v kateri so prave vrednote izgubile te‘o.

In ker se je na{a sestra Micika, vodja skupine, upokojila in se vrnila v rodneHaloze, smo se pridru‘ile na{emu kulturnemu dru{tvu. Ni enostavno, vse imamodru‘ine, pa {e obveznosti, tako da sestra Milena le poredko sodeluje. Smo pavesele sedaj, ker se nam je pridru‘ila sestri~na Zinka Brec.

Izhajamo iz skromne delavsko-kme~ke dru‘ine. Na{i star{i so nam {e v zibelkopolo‘ili slovensko ljudsko pesem. Pojemo tako, kot smo peli v dobi na{egaotro{tva, pred ~asom razvoja tehnike in medijev. Takrat smo prepevali ob raz-nih opravilih doma (trgatev, koline, ko‘ühanje, cüfanje perja, obrezovanje …),praznikih, zimskih ve~erih. Ko v Halozah {e ni bilo elektrike, smo ob ve~erihna pe~i ob petrolejki prepevali. Tako so prihajali otroci in so isto~asno, kot sogovorili, tudi peli. Tako smo si lep{ali in kraj{ali ~as. V bistvu so tako funk-cionirale vse {tevilne dru‘ine, tako smo odra{~ali. Ni bilo nasilja in neza-dovoljstva. Pred davnimi 50 leti je doma~a halo{ka pesem odmevala po vseh»vrheh«. Danes ‘al temu ni ve~ tako. Ljudi je manj, pa {e televizija je vsepetje zadu{ila.

Nastop na otvoritvi asfaltiraneceste Pristava – Slatina – Mali Oki~in blagoslov @upskega kri‘a leta2003

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

53

Sestre Kopinske peti~ na sre~anju pevskih dru‘in z naslovom Dru‘ina poje, Andra‘ priPolzeli leta 2007

Na sre~o pa je nam uspelo ohraniti nekaj povezanosti, dru‘i nas pesem, zani-mivi, veseli dogodki, ki jih do‘ivljamo sproti pri vaji ali ob kak{nem nastopu.Do‘ivljamo razne dogodke, ki nas spremljajo vsak dan, {e posebej na nasto-pih dru‘in v Andra‘u pod goro Oljko.

@elimo in delamo na tem, da posnamemo na{o prvo zgo{~enko ob 110-letnicina{ega KD. Kajti rade bi ohranile preprosto ljudsko petje in ljudskost tudi vodnosih v ve~ smereh, brez tekmovalnosti in ocenjevanja. Upamo, da smo napravi poti.

V~asih smo dele‘ne upravi~ene kritike, v zadnjem ~asu pa smo do‘ivele tudipohvale od ljudi, ki se ukvarjajo z ljudskim petjem. ^eprav ljudsko petje niv{e~ vsem ljudem, pa vendar je tako, da ~e po kak{nem nastopu do‘ivi{pohvalo, te to dvigne, {e posebej, ~e ti jo izre~e Ljoba Jen~e.

@elimo si zdravja in {e veliko petja.

Marija in Terezija Kokol

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

54

Delovanjefolklornesekcije

Skupinska slika po uspe{nem prvem koncertu leta 2008 v Cirkulanah; z leve protidesni: Tadej Jurgec (harmonika), Dominik Solina (kontrabas), Ur{ka Kolednik, Igor Emer-{i~, Doroteja Arbeiter, Nata{a Vnuk, Kaja Vr{ec, Miha Toli~, Martina Kolednik, Bo{tjan@umbar, Nina Gabrovec, Bojan Glaser, Polona Kapun (violina), Marko Letonja, MartinGabrovec, Darja Bratu{ek, Maja Glaser, Minka Rihtari~, Robi Pintari~, Primo‘ Horvat,Antonija @umbar (predsednica KD).

@elja, da bi neko~ poleg raznovrstne kulturne ponudbe zaplesala tudi doma-~a folklorna skupina, je kot neviden ogenj tlela v na{em kraju ‘e vrsto let. Pavendar nikoli ni bilo prave iskrice, ki bi ta ogenj tudi pri‘gala. Decembra 2006je aktualna predsednica KD Cirkulane Antonija @umbar to pobudo nekajkratprinesla med nas mlade. A sprva ni bilo posebnega zanimanja. Ker je s svojimi

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

55

pobudami nadaljevala in ker so ti razgovori bili vedno pogosteje prisotni tudipri doma~i mizi, smo mladi naposled le ugotovili, da velja poskusiti. Tako smo12. 1. 2007 ustanovili Folklorno sekcijo.

Na prvih nekaj vajah se nas je zbiralo povpre~no petnajst. Prva mentorica jebila doma~inka Bojana Voglar. Ta za~etna evforija je trajala od januarja domaja leta 2007. Po kon~ani prvi sezoni so sledile dolge vro~e po~itnice, ki soprvotno zasedbo precej oklestile. Skupino je zapustila tudi mentorica, saj se jemed tem preselila v Maribor. Obetala se je torej kratka usoda komaj rojeneFolklorne skupine.

Mraz in megla lanskih novembrskih dni pa sta prinesla otoplitve v mi{ljenjucirkulanske mladine, saj se je na novo vklju~ilo ravno dovolj parov za ponov-ni zagon skupine. Imeli smo tudi sre~o, da smo relativno hitro in enostavnodobili novo mentorico. To je postala Maja Glaser iz Dolene, sicer dolgoletnaplesalka Folklorne skupine Ro‘marin iz Dolene in KUD [tudent iz Maribora.Maja je posredno na{e gore list, saj je njen o~e, zdaj ‘al ‘e pokojni Ton~ekKolednik, rojen v Pristavi. Maja je k sodelovanju privabila {e svoja dva brata,Bojana in Ton~eka. Izku{nje in bogato znanje s podro~ja slovenske plesne kul-turne dedi{~ine, ki so ga prinesli s seboj, so prispevali k hitremu napredova-nju posameznikov in skupine kot celote. Kjer je uspeh, je tudi zadovoljstvo.

Skupinska slika po nastopu pred mestno hi{o na Ptuju leta 2009: sedi Darja Bratu{ek,z leve pa Tadej Jurgec (harmonika), Kaja Vr{ec, Minka Rihtari~, Martina Kolednik, NinaGabrovec, Ur{ka Kolednik, Doroteja Arbeiter, Nata{a Vnuk, Marko Bel{ak, Primo‘ Horvat,Miha Toli~, Igor Emer{i~, Bo{tjan @umbar in Martin Gabrovec.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

56

Na prvem koncertu pod naslovom In vino veritas v Cirkulanah leta 2008

Kjer je zadovoljstvo, je veselje, je motivacija in je ‘elja po ve~, po {e bolj{emin po {e bolj veselem. Vse to je skupino notranje povezalo, jo utrdilo in pope-ljalo na pot razvoja.

Ko smo ~utili, da dovolj dobro obvladamo osnovne korake folklorne umetnosti,smo za~eli tudi nastopati. Osmega februarja letos smo prvi~ zaplesali pred gle-dalci. To je bilo v doma~i dvorani ob kulturnem prazniku. Tisti prvi aplavz je{e dolgo zvenel v na{ih u{esih. V sebi smo ob~utili neko novo mo~. Tako se jeza skupino za~el vzpon. Vedeli smo, da uspeha kar tako in na silo ne moremokmalu dose~i. Zato smo pridno vadili, se u~ili novih in novih korakov, sledilinapotkom na{e mentorice in ob vajah tudi nastopali. Sodelovali smo naobmo~ni reviji folklornih skupin, junija smo zaplesali tudi na na{em ob~in-skem prazniku.

Vzporedno smo iskali nove ~lane. Okrepili smo tudi glasbeno spremljavo, sajse je k harmoniki, ki jo igra Tadej Jurgec, in kontrabasu Dominika Soline,pridru‘ila z violino {e Polona Kapun iz Trnovske vasi. S pomo~jo ob~ine insponzorjev smo na za~etku ureditve lastnih no{ in druge kostumografije, pri~emer nam je bil v veliko pomo~ Bojan Glaser.

Lahko bi rekli, da imamo danes vse. Najprej mladost, saj smo v povpre~justari zavidljivih 20 let. Imamo voljo, mo~ in energijo, da vztrajamo, se trudimoin delamo v korist na{e sekcije, dru{tva in ob~ine. Imamo dobro mentorico, kina nas suvereno prena{a svoje znanje in izku{nje. Imamo moralno podporosvojih dru‘in, prijateljev in sorodnikov. Imamo podporo na{ega mati~nega

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

57

Nastop na kurentovanju leta 2009 na Ptuju.

dru{tva, ob~ine in finan~no podporo donatorjev. Vsem se iskreno zahvalju-jemo. Imamo torej skorajda vse, ~as pa bo pokazal, ali je vse to bilo tudidovolj.

V tem ~asu so se med ~lani skupine stkale prijateljske vezi. Lahko bi rekli, dasmo dru‘ina v malem. Se tudi kdaj spremo, vendar nikoli tako hudo, da bisi zamerili. V tej dru‘ini smo vsi enakopravni, vsi enako odgovorni in enakoizpostavljeni. Gledalci opazijo vse tisto, kar je dobro, in tudi vse tisto, kar {eni najbolj{e. In prav zato, ker smo tak{ni, kot smo, smo danes dobri in bomojutri {e bolj{i.

Prvi koncert, ki smo ga izvedli pod naslovom In vino veritas konec novembraleta 2008, je bil lepo izpeljan, gledalci so nas z navdu{enjem spremljali. Nakoncertu so sodelovale naslednje skupine: Sestre Kopinske, Ljudski pevci inMladi veseljaki ter Tambura{i, ki so glasbeno spremljali tudi Folklorno skupinoRo‘marin iz Dolene. Mo~an aplavz gledalcev ob koncu prireditve je resni~navzpodbuda za naprej.

S pomo~jo ob~ine in donatorjev nam je uspelo nabaviti nujno potrebno opremo,ki jo bomo z veseljem in ponosom predstavili na leto{njem drugem koncertu vpozni jeseni.

Bo{tjan @umbar

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

58

Knji‘nicaKD Cirkulane

Knjiga je nekaj ve~ kot besedna struktura. Je dialog, ki ga za~ne s svojim bralcem.Ta dialog je neskon~en, knji‘evnost je neiz~rpna, in to zaradi preprostega razloga –ker je vsaka knjiga taka. Knjiga ni stvar brez komunikacije: je razmerje, je oporane{tetih razmerij.

(Jorge L. Borges)

Knji‘nica KD Cirkulane deluje v prostorih osnovne {ole in jo vodi knji‘ni-~arka Marica Zebec. Ponuja okoli 900 enot knji‘nega gradiva, ki je primernoza vse starostne stopnje. Uporabnikom nudi leposlovne in strokovne knjige,mladim bralcem pa tudi nekaj gradiva za doma~e branje. Knji‘ni fond se zad-njih nekaj let ni obnavljal, zato v knji‘nici primanjkuje knji‘nih novosti. Ve~-ji nakup novih knjig je bil opravljen leta 1996, takrat je knji‘nico obogatelo100 novih knjig. Kasneje je bilo dodanih le manj{e {tevilo knjig. Bralci sos ~asoma pogre{ali knji‘ne novosti, predvsem strokovne knjige z razli~nihpodro~ij. Mlaj{i bralci pa seveda povpra{ujejo po knjigah, iz katerih bi ~rpalipodatke za izdelavo seminarskih nalog, referatov ... Izposoja knjig je ravnozaradi zastarelosti upadla.

Branje knjig je v zadnjih letih nadomestila tudi sodobna tehnologija. Vendar~ara in ob~utkov, ki jih nudi knjiga, vsa sodobna tehnologija ne more nado-mestiti, kar ka‘e tudi dejstvo, da danes veliko ob~anov obiskuje Bibliobus,potujo~o enoto Knji‘nice Ivana Potr~a Ptuj. Z nabavo knji‘nih novosti bi tudiknji‘nica KD Cirkulane postala kulturno sredi{~e, ki bi omogo~alo tudisocialne stike in medsebojno izmenjavo mnenj in izku{enj. Tako bi tudi knji‘-ni~na dejavnost na{la ustrezno mesto v doma~em okolju.

Marica Zebec

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

59

»Udnina ne zna{amnogo, a du{evnihasek bode velik«Razstava ob 110-letnici organiziranegakulturnega delovanja v Cirkulanah

Razstava je na ogled v prostorih starega vrtca v Cirkulanah od 23. maja do 17. septembra2009.

... »Oklenite se, Barbar~ani, z vnemo novega dru{tva in pristopajte pridnokot novi udje; saj udnina ne zna{a mnogo, a du{evni hasek bode velik ...«S takimi in podobnimi zanosnimi besedami je l. 1899 k v~lanitvi v Bralnodru{tvo Naprej vabil dopisnik Slovenskega gospodarja, znan pod imenomVandrov~ek. Da so njegova vabila med Barbar~ani naletela na pozitiven od-mev, pri~a dejstvo, da se je od takrat kulturno delovanje v kraju razmahniloin vse do danes ni ve~ zamrlo. @ivahno aktivnost sta za~asno prekinili obe sve-tovni vojni, a je vsaki~ znova za‘ivela. Po drugi svetovni vojni so nekdanji god-beniki in igralci ustanovili Izobra‘evalno umetni{ko dru{tvo (IZUD) Cirkulane(ust. 1948), ki danes deluje pod imenom Kulturno dru{tvo (KD) Cirkulane.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

60

V devetdesetih letih prej{njega stoletja ter v zadnjih nekaj letih so se znotrajdru{tva organizirale nove skupine pevcev, plesalcev in godbenikov, ki so gaobogatile in mu dale nov polet. Upravi~eno ponosni na svoje delo smo leta1999 s prireditvami, izdajo zbornika in razstavo v prostorih osnovne {oleslavili 100-letnico organiziranega kulturnega delovanja.

Leto{njo 110-letnico pri~akujemo v samostojni ob~ini Cirkulane in okrepljeniz dvema novima sekcijama. Jubilej obele‘ujemo s {tevilnimi prireditvami, kon-certi in dogodki. Med njimi je tudi razstava, s katero ‘elimo opozoriti na po-membno vlogo, ki jo je ljubiteljska kulturna ustvarjalnost imela v zgodoviniCirkulan in njihove okolice in jo je ohranila vse do dana{njih dni. Prvi delrazstave pregledno prikazuje nastanek in delovanje dru{tev, ki so delovalav kraju med leti 1899 in 1941 (ko jih je okupator ukinil) ter organizacijokulturne dejavnosti po drugi svetovni vojni. V drugem, ve~jem delu razstavepa s sliko in besedo predstavljamo dana{nje Kulturno dru{tvo Cirkulane, vokviru katerega deluje osem zelo aktivnih sekcij.

Naslov razstave smo si izposodili iz ust ‘e omenjenega dopisnika Vandrov~ka,ki je zapisal, da udnina (tj. ~lanarina) ne zna{a mnogo, a du{evni hasek bodevelik. Prav tukaj tudi vidim vrednost in pomen dana{nje ljubiteljske kulturneustvarjalnosti: v krogu prijateljev in somi{ljenikov izraziti svoje talente inustvarjalnost ter njene rezultate podeliti z drugimi. To je najve~je zadovolj-stvo ter na{a motivacija za nadaljevanje bogate tradicije kulturnega delovanjana{ih prednikov.

Za pomo~ pri pripravi razstave se zahvaljujemo:

� Ob~ini Cirkulane� Pokrajinskemu muzeju Ptuj – Ormo‘� Osnovni {oli Cirkulane – Zavr~� Knji‘nici Ivana Potr~a Ptuj� Dru{tvu gospodinj Cirkulane� Dru{tvu za o‘ivitev gradu Borl� Halo d.o.o. iz Cirkulan� Marjanu Fuksu, s.p. iz Pristave

^lani sekcije za ohranjanje kulturne dedi{~ine pri Dru{tvu za o`ivitev graduBorl (DgB) so v okviru projekta Evidentiranje predmetov kulturne dedi{~ineodkrili tudi nekaj starej{ih fotografij, ki prikazujejo dru{tveno dogajanje vCirkulanah med obema vojnama; nekaj jih objavljamo na tem mestu. Digita-lizirano gradivo hrani arhiv DgB.

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

61

Sedijo od leve proti desni: Fr. Debe-ljak, Medribnik, Iv. Fajt, vini~arskisin, Paradi‘ 1, Fr. Mislovi~ (slep),Janez Emer{i~, ~ebelar, Paradi‘ (igra-lec in tajnik). Stojijo od leve protidesni: Ign. Pintari~, hlapec, Ant.@ula, Jak. Zadravec, Jo‘. Bukovec(igralec). Osebe na sliki in podatkio njih navajamo v obliki, kot sonapisani na hrbtni strani fotografije.Avtor fotografije je doma~in PlohlAnton, glasbenik, igralec in amater-ski fotograf. Prav po njegovi zaslugiimamo ohranjenih kar nekaj pred-vojnih fotografij, ki pri~ajo o delova-nju dru{tev v Cirkulanah.

Iz albuma fotografij Janeza Emer{i-~a (Baruneka), hrani Vinko @ula.

^lani Izobra‘evalnega dru{tva (KSID), 1929.

^lani Sokola v tridesetih letih20. stol.

Od leve proti desni: Du{anKorenjak, Marija Jurgec, Danica

Krajnc (Lebar), Anton Plohl.

Iz zapu{~ine Antona Plohla,v dru‘inski lasti.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

62

Igralci in godbeniki KSID igre Zarika in Son~ika s predsednikom Martinom Korenjakom(s klobukom, na sredini) l. 1928.

Iz albuma fotografij Janeza Emer{i~a (Baruneka), hrani Vinko @ula.

Doma~i igralci in minister Ivan Vesenjak ter posestnik Fric Irgoli~ iz Velike Nedelje.Prosvetni dan za vsa prosvetna dru{tva v dekaniji Zavr~ pri Sv. Barbari, dne 27. 6. 1926.Janez Emer{i~ je na hrbtno stran fotografije zapisal:»Igralci Janko Verbanj{akove tri dejanske zgodovinske igre Iz dedov slavnih dni aliljubezen in sovra{tvo, katero je prvi~ uprizoril dramati~en odsek Katoli{kega slov. izo-bra‘evalnega dru{tva za sklep na prosvetni dan na{ega dru{tva dne 27. 6. 1926. Medigralci sedi tudi slavnostni govornik, minister in narodni poslanec, prof. Ivan Vesenjakin doma~i ‘upnik Ivan Vogrin. Pisatelj igre stoji v zgornji vrsti – kaplan Janko Verbanj{ak.Zraven ‘upnika na desno je g. Fric Irgoli~, mlinar, veleposestnik in ‘upan ob~ine Sodincipri Veliki Nedelji, ki je potomec slavnih dedov, o katerih govori ta igra. Druga predstavate igre je bila v Veliki nedelji, dne 4. julija 1926, kamor smo se vozili s tukaj{njim oseb-nim avtom g. Mermolje in kjer smo ‘eli obilo priznanja in bili dobro ter brezpla~nopogo{~eni.«

Iz albuma fotografij Janeza Emer{i~a (Baruneka), hrani Vinko @ula.

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

63

Mira Jerenec

Tambura{ki zbor l. 1930.

Sedijo od leve proti desni: Anton Plohl, Franc Korenjak, Ivan [migoc (?). Stojijo od leveproti desni: Du{an Korenjak, [tefan Arbajter, neznan, Stanko Rajher.

Iz zapu{~ine Antona Plohla, v dru‘inski lasti.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

64

^e ne poskusi{,ne ve{, kako se jevse skupaj za~elo …

Prosili so me, naj ob jubileju dru{tva napi{em prispevek o Dramski skupini.Ker bodo o skupini, njeni zgodovini, sedanjosti in na~rtih za prihodnost pisalidrugi, se bom tokrat osredoto~ila na svojo pot v skupini.

Zgodbo o za~etku svoje »igralske kariere« bi lahko za~ela z besedami, da semsi ‘e od zgodnjih otro{kih let ‘elela stati na odru in da se mi je s prvo vlogouresni~ila najve~ja otro{ka ‘elja. Toda to bi bilo vse prej kot resnica. Kot otroksem vedno ostajala bolj v ozadju, Bog ne daj, da bi izstopala! [e pred so{olcimi je bilo te‘ko kaj povedati, kaj {ele pred {ir{o publiko. In ~e bi mi kdo tedajdejal, da bom neko~ u‘ivala v nastopanju na odru, bi resno podvomila vnjegovo du{evno zdravje. A v ‘ivljenju je ‘e tako, da se stvari pogosto raz-pletejo druga~e, kot pri~akujemo (starej{i bi modro pripomnili, da ~lovekobra~a, Bog obrne).

Prvi korak proti ~lanstvu v Dramski skupini je bil storjen po prvi re‘iji LojzetaMatja{i~a v Cirkulanah. V pogovoru z eno od igralk po premieri sem izvedela,kako te‘ko so zbrali skupaj potrebno {tevilo igralcev. Ne da bi kaj posebejrazmi{ljala, sem kar tako v tri dni bleknila, da to pa ja ni kak posebenproblem in da bi se jim jaz z veseljem pridru‘ila. Minuto kasneje bi sevedasama sebi najraje zavila vrat ali vsaj odrezala jezik, a po to~i zvoniti jeprepozno. Preostalo mi je zgolj upanje, da bodo moje nepremi{ljene besedepozabili ali vsaj ne vzeli resno.

A glej ga zlomka! Poklicali so me {e isto jesen. Zaradi {olskih obveznosti(zaradi bli‘ajo~ega zaklju~nega izpita si nisem upala nalo‘iti {e dodatnihobveznosti) sem morala »‘al« sodelovanje odpovedati.

Minilo je leto, minili sta dve in sama sem na pogovor po premieri pred leti ‘epozabila. Ne pa tudi ~lani Dramske skupine, ki so se jeseni 1995 spet spomniliname. Ko so me povabili na sestanek, sem bila prepri~ana, da se bom takokot prvi~ ‘e nekako izmazala. Toda za razliko od takrat nas je bilo tokrat nasestanku manj, kot je bilo razpolo‘ljivih vlog in le-te so bile ‘e razdeljene mednas. Meni, kot za~etnici, so namenili ne ravno majhno in vse prej kot lahko

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

65

vlogo samske ‘enske srednjih let. V strahu, da ne zbe‘im {e pred za~etkom(kar bi, roko na srce, najraje storila), so me vsi bodrili in obljubljali pomo~,~eprav so v isti sapi dodajali, da je jaz tako ali tako ne bom potrebovala.

Za~elo pa se je vse prej kot dobro. Na prvi bralni vaji sem se po~utila kotprvo{ol~ek, ki {e ~rk ne pozna, medtem ko njegovi so{olci obvladajo ‘e pisane~rke. Re‘iser me je popravljal tako reko~ pri vsaki prebrani besedi in meni jebilo iz trenutka v trenutek bolj nerodno. Da sem ostala, se moram zahvalitisamo pomanjkanju poguma za beg (ja, tudi zanj je potreben pogum, v~asihcelo ve~, kot za to, da ostane{, verjemite). Na sre~o se je stanje ‘e na naslednjivaji mo~no popravilo (imam pa~ to sre~o, da mi tu in tam {e kaj ostane vglavi). Pa tudi u~enje teksta mi ni predstavljalo kak{nih te‘av. Kar takomimogrede so vaje iz obveze postale potreba. Zgodilo se je, da sem ves dannestrpno ~akala ve~era, ko se bomo znova zbrali v »prosvetni sobi« pri {tudijupredstave. Tudi po zaklju~ku vaj smo radi posedeli in ob kavi kramljali poznov no~. Postali smo prava dru‘ina. Nemalokrat smo se poslovili {ele tam okrogpolno~i, ~eprav nas je ve~ina vstajala zelo zgodaj. Tiste redke nesporazume inspore smo re{ili takoj ali najpozneje na prvi naslednji vaji.

Sama pa sem v tej sezoni do‘ivela {e dva krizna trenutka, ko sem resno raz-mi{ljala o tem, da bi vrgla pu{ko v koruzo oziroma pobrala {ila in kopita terpustila vse skupaj. Prvi se je zgodil kmalu po novem letu, ob prvi vaji na odru.Znova se je ponovila zgodba s prve bralne vaje, samo s to razliko, da je bilotokrat problem gibanje in ne tekst. Po~utila sem se kot vre~a krompirja, ki jopremetavajo sem in tja. [e sre~a, da je bilo ‘e na drugi vaji veliko bolje. In kosem ‘e mislila, da je najhuje ‘e mimo, se je zgodila generalka. ^e sem prejobvladala tekst in vse predvidene korake {e v spanju, mi je prisotnost publikev dvorani popolnoma spodrezala krila. Prav zanima me, kaj si je takrat mislire‘iser Lojze. Verjetno je zaradi mene dobil kak{en siv las ve~ in bi me bil, ~e

Novo sprejeti ~laniv dru{tvo na ob~nemzboru leta 2008;z leve: Bo{tjan @umbar,Martina Kolednik, KajaVr{ec, Nata{a Vnuk,Nina Gabrovec in TadejJurgec.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

66

Novo sprejeti ~laniv dru{tvo na ob~nem

zboru leta 2009;z leve: Ur{ka Kolednik,

Primo‘ Horvat, RobiPintari~, Miha Toli~,Uro{ Prelog, Davor

Hr‘enjak, MarkoBel{ak, David Hamer-{ak, Natalija Cafuta,

Milena Kelc s predsed-nico dru{tva Antonijo

@umbar.

bi ne bila premiera pred vrati, takoj zamenjal. Sicer sem se sama sebi zdelakot en velik kup nesre~e in vsaki~, ko sem za kulisami mehkih kolen ~akalana svojo izto~nico, sem se spra{evala: »Kaj hudi~a mi je bilo tega treba?«

Navkljub mojim strahovom je premiera minila brez zapletov in baje sem svojovlogo dobro odigrala. ^e je tako rekel re‘iser, bo ‘e dr‘alo. Najbolj me jepresenetilo dejstvo, da kljub igralskemu debiju, nisem ~utila nobene treme(najbr‘ je ostala na generalki).

Po vsaki odigrani predstavi smo {e dolgo v no~ obnavljali minule dogodke inugotavljali, kaj in kako bi lahko naredili bolje in kovali na~rte za naprej.Kadar nam je predstava {e posebej uspela, smo bili polni na~rtov in idej zanaprej. Ko pa ni bilo vse, kot bi moralo biti, se je vedno na{el kdo, ki nam jeznal zvabiti nasmeh na obraz. In sezona je minila, kot bi mignil. Po njenemkoncu sem potem vse leto nestrpno ~akala na za~etek nove. In tako ste mekar nekaj let lahko spremljali v manj{ih ali ve~jih vlogah. Kako sem jihod-igrala, pa ocenite sami. Seveda se je v vseh teh letih zgodilo veliko bolj alimanj sme{nih situacij, od tega, da se nam je na odru podrla kulisa in skorajpadla na igralko, ki v igri malo kasneje res umre, do tega, da je kdo pozabilbesedilo, in kar je re‘iserja najbolj jezilo, nemir za odrom.

Upam, da bo moja zgodba koga navdu{ila, da bo okrepil na{e vrste. Spla~a seposkusiti, verjemite! Sicer ne boste nikoli vedeli, kako prijeten je ob~utek, kose po koncu predstave v dvorani zasli{i aplavz in zamudili boste vse zgorajopisane trenutke in {e mnoge druge, za katere je v tem prispevku zmanjkaloprostora. V~asih poslu{am ljudi, ki pravijo, da jim za tak{ne stvari primanj-kuje ~asa. Iz izku{enj lahko re~em, da je problem zgolj organizacija. Kjer jevolja, je namre~ tudi pot. ^e bi se sama {e enkrat odlo~ala, bi se odlo~ila, kotsem se pred leti. Kaj pa vi?

Mateja Mur{ec

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

67

Moji vtisi

V letu 2005 sem se po spletu okoli{~in preselil v Cirkulane, natan~neje vMedribnik. ^eprav sem v za~etku zaradi slu‘benih obveznosti v Kranju pri-hajal tja le ob vikendih, sem ob prelepi naravi, ki me je potegnila v te kraje,kmalu spoznal tudi okoli{ke prijazne in gostoljubne doma~ine. Ker sem po po-klicu gledali{ki re‘iser, sem bil zelo vesel, da so bili med prvimi tisti krajani,ki so kakor koli povezani z Dramsko sekcijo Cirkulane. Tako sem izvedel, daje tukaj ‘ivo dramsko delovanje in velik interes za nadaljnje delovanje, da paso trenutno brez re‘iserja. Rade volje sem sprejel njihovo povabilo za nasled-njo sezono, kljub dejstvu, da sem bil takrat {e v delovnem razmerju naGorenjskem.

Ponudil sem jim aktualen tekst Marka Kurata: D‘amija na dvori{~u. Po skup-nem branju smo ugotovili, da imamo premalo mo{kih igalcev za zasedbo v tejsodobni komediji. Ob prebiranju in iskanju ustreznega besedila smo se –glede na razpolo‘ljive igralce – odlo~ili za dru‘insko komedijo Poro~ni listE. Kishona. Za uprizoritev te zahtevne igre smo potrebovali okoli trideset vaj.Bile so intenzivne in terminsko vezane na konec tedna, saj sem imel {e obvez-nosti. Takrat sem bil namre~ zaposlen na Javnem skladu RS za kulturnedejavnosti OI Kranj kot strokovni svetovalec za gledali{ko dejavnost. Pred tempa sem bil {tirinajst let v Pre{ernovem gledali{~u, kjer sem opravljal delo men-torja–re‘iserja mladinskih in otro{kih predstav.

Mislim, da smo se z igralsko ekipo lepo ujeli. Takoj v za~etku sem ugotovil,da je v skupini nekaj igralcev z mnogo let prakse, ki sem jim lahko zaupalzahtevnej{e vloge. Tudi mlaj{i so po za~etnih zadregah pokazali talent in smi-sel za igro, ki ga morajo seveda {e dalje razvijati. Kot vsak re‘iser, imam tudijaz svoj na~in in pristop do dela s skupino. Menim, da so me igralci dokaj hitrorazumeli in se strinjali z mojimi pogledi in ‘eljami. Verjetno so bili najboljpresene~eni, ko sem jih ‘e na za~etku dela seznanil, da pri moji metodi delane bomo imeli {epetalca. Zelo pomembno je namre~, da igralec na odru takoobvlada besedilo, da se lahko v celoti posveti svojemu liku, soigralcem in situa-ciji na odru, ne pa da pani~no trepeta, ali mu bo uspelo povedati svoj tekst, inposlu{a, kdaj in kako mu bo pomagal {epetalec. Obvladovanje teksta je torejpogoj za uspe{no igro! No, moji gledali{~niki so izziv sprejeli in pokazali, da solahko samostojni in suvereni.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

68

V Cirkulanah sem opravil ‘e dve re‘iji. Poleg ‘e omenjenega dela Poro~ni listsmo na oder postavili kraj{e delo Daria Foa Niti tat ne more po{teno krasti.@elje in ambicije starej{ih ~lanov pri tem projektu so bile pritegniti in vzgojitimlade igralce; torej v ospredju je bila skrb za podmladek. Razveseljivo in hkra-ti vzpodbudno je dejstvo, da so se v ansambel vklju~ili {tirje novi igralci. Priz-najmo, da je za~etek obetaven in smo lahko tega samo veseli. Upajmo, da sebo {tevilo novih nadebudnih gledali{~nikov pri novih postavitvah samo {e stop-njevalo.

Delo z igralci je bilo zahtevno, vendar se nam je vlo‘en trud obrestoval. Na-smejani in hvale‘ni gledalci, ki niso skoparili z aplavzom, so najve~je dariloza vse, ki smo si prizadevali pripraviti ~im bolj{o predstavo.

Gledali{~niki in tehni~no osebje me je ‘e drugi~ prijetno presenetilo. Bilo mije v uteho in veselje delati z vami, zato vam obljubim, da bom ostal va{ zvestire‘iser, dokler bo to po~etje pre‘eto z obojestranskim navdu{enjem, ustvarjal-nostjo in gledali{ko radostjo.

Alojz Domnik

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

69

Malo okrogla …

Ljudski pevci smo znani, da smo vesele narave, si radi zapojemo in tudi»kak{no re~emo«. Na na{ih poteh pa se nam ve~krat zgodi kaj nepredvidenega.

V letu 2000 smo bili povabljeni v Kri‘evce na Gori~kem. Nastop smo obljubiliin zato smo seveda tudi {li. Sposodili smo si kombi od ansambla Ptujskih 5in smo se podali na pot. Ko smo se peljali proti Ljutomeru, se nam je kombipokvaril in ostali smo na cesti. Nismo vedeli, kaj naj storimo. Nikogar nismopoznali, povrhu vsega je {e mo~no de‘evalo. Po naklju~ju so se mimo pripelja-li policisti, ki smo jih ustavili. Prosili smo jih za pomo~. Poklicali so mehanika,ki je nemudoma pri{el pogledat kombi. Ugotovil je, da kombiju ne manjkadrugo kot bencin. Mehanik je rekel: »Veste kaj, dragi kolegi, kombi botreba tankati pa se boste lahko peljali naprej.« Kaj pa zdaj? Denarja ni nih~eimel ni~ s sabo, saj smo mislili, da ga ne potrebujemo, saj gremo na nastop inbomo tam kaj zaslu‘ili! Policisti so {e vedno ~akali zraven nas. Drugo nam nikazalo, kot lepo prositi policiste, da nam gredo po bencin, seveda za svojdenar. Policisti so se odpeljali, mi smo ~akali in naj {e kdo re~e, da policistiniso po{teni. ^ez kako uro so nam pripeljali 20 l bencina, mi smo kombinatankali in se odpeljali proti Kri‘evcem. Tja smo se pripeljali na koncu pro-grama. Samo nas so {e ~akali. Ko smose ustavili pred dvorano v Kri‘evcih, soljudje kar vriskali od veselja, saj so mi-slili, da so pri{li Ptujskih 5. Ko smo seizkrcali iz kombija in jim zapeli, je bilovzdu{je tak{no, kot {e nikoli. Ker smo bilizadnji nastopajo~i, smo morali zapeti kar{tiri pesmi. Na koncu pa sem povedalresnico, kaj se nam je zgodilo, in takratje bil tak{en aplavz, kot ga {e nikdarnismo do‘iveli. Kakor povsod, je tudi tambilo po nastopu veselo dru‘enje, ljudje sokar prihajali k na{i mizi, so~ustvovali znami ter nam dajali denar za gorivo, dasmo se muzikantarji lahko brez skrbipripeljali domov.

Kaj bi bilo, ~e bi …

Jo‘e Petrovi~

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

70

@elje

Rada bi v zavetju tvoje ljubeznispremljala rojstvo dneva.Skupaj s tabo opazovala ljubezen travin si ob zvezdnem utrinku za‘elela trenutek ve~nosti.

Mateja Mur{ec

Mladost in otro{tvo

Bili smo majhni,imeli smo se radi,v {olo smo hodili,da smo se kaj nau~ili.

V {oli u~ili so nas,da u~iti se moramo,a kaj nam u~enje pomaga,ko pri nas vedno prevladuje zgaga.

Lidija Tement

Moj kraj

Kako naj z nekaj besedamiopi{em vse tvoje lepote?Kako naj v nekaj skopih besedahzaobjamem vso tvojo lepoto?

Med dva hriba razlo‘ene hi{e.Enkrat dale~ vsaka sebi,spet drugje tesno druga ob drugi.V sredi pa Belica.Zdaj prijazna, zdaj polna kalnih vodanaglo drvi proti Dravi.

Mateja Mur{ec

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

71

Utemeljitev

Dr. Bo{tjan Polaj‘er se je rodil 15. 12. 1972 na Ptuju, kot najstarej{i otrok Daniela in DanicePolaj‘er. Osnovno {olo je kon~al v Cirkulanah, izobra‘evanje je nato nadaljeval na ptujski Elek-trotehni{ki {oli in kasneje na Fakulteti za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko v Mari-boru, kjer je leta 1997 diplomiral. Izobra‘evanje je nadaljeval ter leta 2002 uspe{no zagovarjaldoktorsko disertacijo ter tako dosegel znanstveni naziv doktor znanosti, katerega slovesna izro-~itev je bila opravljena v letu 2003.

Bo{tjan Polaj‘er se je ‘e od vsega za~etka izkazal kot izjemno nadarjen otrok na glasbenempodro~ju. Leta 1981 je obiskoval u~ne ure klavirja pri Jo‘etu Dernikovi~u, v letih 1982–1988pa ni‘jo glasbeno {olo na Ptuju in v Mariboru (smer klavir) in jo tudi uspe{no kon~al. S tambu-ra{ko glasbo, ki ga spremlja vse do danes, se je prvi~ sre~al leta 1983, ko se je vklju~il v malotambura{ko {olo; nato je igral bra~ pri Tambura{ki skupini v Cirkulanah vse do njenega razpadaleta 1985. Nato je nekaj ~asa igral tudi pri tambura{ih na Ptuju.

Leta 1992 je prevzel vodstvo Tambura{ke skupine v Gori{nici ter jo uspe{no vodil do leta 1997,hkrati pa se je vsestransko udejstvoval na glasbenem podro~ju – udele‘eval se je seminarjev instrokovnih sre~anj na podro~ju tambura{ke glasbe. V letih od 1992 do 1993 je vodil Tambura{koskupino v Cirkulanah, ki pa je delovala le kratek ~as. Od leta 1993 je igral tudi pri Folklorniskupini na Ptuju. V letih 1996 in 1997 se je udele‘il tudi dveh mednarodnih glasbenih taborovna Finskem in v Sloveniji.

Leta 1994 je ponovno o‘ivil Tambura{ko skupino, v katero je pritegnil mlade ~lane, ki so s svo-jo zagnanostjo dosegli izjemne uspehe. Tako mu je po ve~letnih neuspe{nih prizadevanjih uspeloobuditi zamrlo tambura{ko tradicijo v Cirkulanah. V dogovoru z O[ je o‘ivil tudi tambura{ko{olo, vendar ta zaradi premajhnega zanimanja ne deluje.

Leta 1998 je bil izvoljen tudi za predsednika KD Cirkulane ter v tem ~asu izvedel ve~ uspe{nihprojektov – izdaja Zbornika ob stoletnici organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah inokolici ter ob praznovanju 100. obletnice uspe{no izvedel projekt obele‘itve tega zelo pomem-bnega dogodka za dru{tvo, kraj Cirkulane in ne nazadnje tudi za {ir{o skupnost.

Tambura{ka skupina je pod vodstvom dr. Bo{tjana Polaj‘erja dosegla izjemne uspehe. Predsta-vila se je {irom Slovenije in tudi izven meja na{e dr‘ave. Leta 1999 je posnela zgo{~enko inkaseto pesmi v priredbi Bo{tjana Polaj‘erja z naslovom 100 let. Prav tako sta bila v letu 2003posneta druga zgo{~enka in kaseta pod naslovom Hojladrija, katerih skladbe so vse v priredbidr. Bo{tjana Polaj‘erja.

Tambura{ka skupina je dve leti zapored (2002 in 2003) dosegla zelo laskavo priznanje zanajbolj{o izvedbo ljudske skladbe na Sre~anju tambura{kih in mandolinskih skupini Slovenije vRate~ah. Dr. Bo{tjan Polaj‘er si je s svojim delom pridobil zasluge ne le na podro~ju o‘ivljanjatambura{ke glasbe pri nas v Cirkulanah, ampak z novimi idejami in velikimi ambicijami prispevak {irjenju te zvrsti glasbe tudi po Sloveniji in izven meja, saj sodelujemo tudi z dru{tvi izvenmeja Slovenije, predvsem na podro~ju tambura{ke glasbe.

Podelitev PRIZNANJASveta obmo~ne izpostave javnega skladaza kulturne dejavnosti Slovenije Ptuj

dr. BO[TJANU POLAJ@ERJU

Prejemniki pomembnej{ih priznanjv zadnjih 10 letih iz vrst KD Cirkulane

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

72

Utemeljitev

Daniel Polaj‘er je bil rojen 4. julija 1950, v Paradi‘u, kot najstarej{i sin matere Terezijein o~eta [tefana. Po kon~ani osnovni {oli leta 1968 je uspe{no zaklju~il ‘elezni{ko indu-strijsko {olo v Mariboru in postal strojni klju~avni~ar. Svojo prvo zaposlitev si je poiskalna ‘eleznici, kjer se je izu~il za pomo~nika strojevodja. Leta 1971 se je zaposlil v podjetjuAgis na Ptuju, leta 1973 v podjetju Tehnoservis na Ptuju, kasneje pa {e v podjetju Gore-nje na Ptuju in ~ez ~as v Mariboru.

Leta 1986 se je Daniel kot pravi borec odlo~il za samostojno pot. Odprl je obratovalnicoza servisiranje kopirnih strojev. Terensko delo ga je vodilo po Sloveniji in v biv{e skupnedr‘ave, pri tem pa mu je bila v veliko pomo~ dru‘ina, predvsem ‘ena Danica. Tekom letje podjetje osnovno dejavnost raz{irilo na servisiranje in prodajo fotokopirnih strojev vsehvelikosti ter na prodajo biro opreme in repro materiala. Podjetje je v tem ~asu pridobiloposlovne partnerje tudi v tujini ter se predstavljalo na {tevilnih sejmih. Vsled temu so trijetuji proizvajalci fotokopirnih strojev podjetju dodelili generalno zastopstvo za Slovenijo,nekateri tudi za celotno podro~je biv{e skupne dr‘ave. V zadnjih letih ima Daniel obrato-valnico tudi v Mariboru, kjer izvaja usluge fotokopiranja majhnih in velikih formatov terprodajo pisarni{kega materiala. Trenutno je v podjetju, ki sodeluje s {tevilnimi pogodbe-nimi partnerji, pet zaposlenih.

Vendar Danielova podjetni{ka pot ni bila in ni zgolj tr‘no usmerjena. Kot aktivni ali pa~biv{i ~lan {tevilnih dru{tev je vedno prisko~il na pomo~ s svojim delom, dobro besedo intudi z denarjem. Njegovo dru‘beno udejstvovanje je pestro: kot gasilec je deloval dvanajstlet (opravil izpit gasilskega ~astnika), {est let je bil ~lan Tambura{ke skupine prosvetnegadru{tva Svoboda na Ptuju, deset let ~lan Tambura{ke skupine prosvetnega dru{tva vGori{nici. Bil je tudi pobudnik razvoja kozjereje v Halozah in deset let poveljnik civilneza{~ite v krajevni skupnosti Cirkulane, trenutno pa je namestnik poveljnika civilne za{~itev ob~ini. Eno mandatno obdobje je deloval kot svetnik ob~ine Gori{nica, eno mandatnoobdobje pa kot predsednik va{kega odbora Cirkulane. ^lan doma~ega kulturnega dru{tvaje od leta 1970; sodeloval je v Dramski sekciji in v Me{anem pevskem zboru, trenutno paje aktiven pri Tambura{ki skupini in pri Ljudskih pevcih.

Zaradi vsega povedanega, {e posebej pa zaradi njegovega resni~no aktivnega in zavzetegadelovanja v Cirkulanah, predvsem v Kulturnem dru{tvu Cirkulane – tako v raznih njegovihsekcijah, kot pri organizaciji in upravljanju le-tega, ter ve~kratni finan~ni in materialnipodpori dru{tvenemu delovanju.

Ob~inski svet ob~ine Gori{nica izdaja pod {t. 30-2003 z dne10. 07. 2003 naslednji

sklep

Ob~inski svet ob~ine Gori{nica podelilistino ob~ine Gori{nicaPOLAJ@ER DANIELU s.p. BIROSERVIS,Cirkulane 53 a, 2282 Cirkulane

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

73

Utemeljitev

Anton @umbar je bil rojen 6. junija 1930 v Pohorju pri Cirkulanah. Po odslu‘enem voja{-kem roku se je zaposlil v takrat uspe{nem gostinskem podjetju na Borlu. Ob delu se jeizu~il za natakarja, kasneje je svoje znanje nadgrajeval tudi v najpresti‘nej{ih hotelih Slovenije. Svoje znanje je uspe{no prena{al ne samo med zaposlene na Borlu, temve~ tudimed gospodinje v kraju, saj je bilo takrat izobra‘evanje prebivalstva zelo pomembno.

Od leta 1960 do leta 1970 je opravljal delo poslovodja na Borlu, nato je kratek ~as postalupravnik, leta 1979 pa se je zaposlil v podjetju Olga Megli~, kjer je bil vodja dru‘beneprehrane. Upokojil se je kot upravnik gosti{~a Beli Kri‘ na Ptuju leta 1985.

Vsa delovna leta, ki so zahtevala veliko truda, ‘rtvovanja, posebej v povojnem ~asu, ga jespremljala ljubezen do petja, saj je bil zmeraj ~lan Me{anega pevskega zbora. Aktivno seje vklju~il tudi v politi~no in krajevno ‘ivljenje, saj je bil pobudnik in organizator vsehve~jih pridobitev v naselju Pohorje, ki je redko naseljeno in zelo hribovito. Bil je tudi ~lantakratne Socialisti~ne zveze delovnega ljudstva.

Od leta 1990 do leta 1994 je bil poslanec v prvi ob~inski skup{~ini v samostojni dr‘aviSloveniji. V tem ~asu si je prizadeval za pridobitve kraja, kar mu je ob solidarnostni po-mo~i halo{kih in drugih poslancev tudi uspelo. Med drugim je uspel prepri~ati skup{~ino,da je bilo dokon~anje izgradnje ve~namenskega prostora in s tem {olske telovadnice priori-tetna naloga, saj so se za sredstva samoprispevka potegovali tudi drugi (Splo{na bolni{nicaPtuj, Radio Tednik Ptuj).

Danes je {e vedno aktiven v dveh sekcijah Kulturnega dru{tva Cirkulane, kot ~lan Me{a-nega pevskega zbora in Ljudskih pevcev ter kot ~lan ‘upnijskega pastoralnega sveta incerkveni klju~ar za podru‘ni~no cerkev Sv. Elizabete na Pohorju.

Zaradi vsega tega in zaradi svoje prizadevnosti pri razvoju kraja ter zaradi ‘rtvovanjaza dobrobit vseh in preudarnosti ob ko~ljivih odlo~itvah se mu podeli plaketa ob~ineGori{nica.

Ob~inski svet ob~ine Gori{nica izdaja pod {t. 30-2003 z dne10. 07. 2003 naslednji

sklep

Ob~inski svet ob~ine Gori{nica podeliplaketo ob~ine Gori{nicaANTONU @UMBARJU, Pohodjre 13,2282 Cirkulane

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

74

Utemeljitev

Rodil se je 21. 8. 1955 v Velikem Oki~u pri Leskovcu. Po kon~ani osnovni {oli v Cirkula-nah je nadaljeval {olanje na Poklicni trgovski {oli na Ptuju. Zaposlil se je kot poslovodja vMercatorju, kjer dela {e danes, ter ob delu kon~al Srednjo komercialno {olo.

@e zelo zgodaj je odkril ljubezen do gledali{ke igre. Prvi~ se je kot gledali{ki igralec preiz-kusil v igri Vrnil se je, ki jo je Dramska skupina KPD pripravila v sezoni 1970/71. Dram-ski skupini je ostal zvest vse do danes. V dobrih tridesetih letih je odigral kopico glavnihin stranskih vlog. Vsakemu liku je uspel vtisniti svojstven pe~at in ga tako narediti {e bli‘-jega, bolj zanimivega in navsezadnje tudi bolj ranljivega in prikupnega. Le malo je pred-stav, v katerih, odkar je leta 1970 pristopil v KPD, ne bi sodeloval kot igralec. Nepogre{-ljivo pa je njegovo organizacijsko delo; pa naj gre tu za organizacijo vaj, pripravo kulis aliorganizacijo gostovanj.

Tri mandate je bil ~lan upravnega odbora KPD in dva mandata njegov predsednik. Kottak si je prizadeval predvsem za ~im plodnej{e delovanje in medsebojno sodelovanje sku-pin v dru{tvu, kar je v veliki meri tudi dosegel. V ~asu njegovega drugega mandata (1994–98) so pridobili osnovna sredstva za opremo ve~namenske dvorane, obogatili knji‘nico znovimi knjigami, ponovno pa je za~ela delovati tudi Tambura{ka skupina, ki so jo posku-{ali o‘iviti vse od razpada prej{nje, leta 1985.

Ob devetdesetletnici KPD je bil predsednik odbora za pripravo in izdajo bro{ure in je obdr. Vladimirju Bra~i~u in Jo‘eku Vidovi~u predvsem po organizacijski plati najve~ prispe-val za uresni~itev tega velikega projekta. Ob pripravah na stoletnico je bil ~lan priprav-ljalnega odbora in je s svojimi neprecenljivimi izku{njami pomagal razre{iti marsikaterozadrego, ki je nastala pri delu.

Za dolgoletno delo na podro~ju ljubiteljske kulture je dobil ve~ priznanj od dru{tva, ob~inein ZKO, med njimi tudi bronasto plaketo ZKO Ptuj 6. 2. 1997, priznanje za po‘rtvovalnodelo pri pripravah na devetdesetletnico dru{tva ter priznanje za ve~ kot 25 let aktivnegadelovanja v KPD ob njegovi 100-letnici … V novej{em ~asu je bil ob~inski svetnik v ob~i-ni Gori{nica in vodja odbora za kulturo ter ~lan sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti.

Je znan voditelj kulturnih prireditev, sodeluje pri Pesmi klopotcev, na martinovanju (po-sebej pri krstu mo{ta), pri pustovanju in drugih prireditvah, otroci pa ga dobro poznajo vvlogi Miklav‘a. Od Martina @urana je prevzel slu‘bo bralca oznanil, toda zaradi razli~nihsredstev informiranja, ki so danes dostopna, le-ta nimajo ve~ tako pomembne funkcijekot neko~, tako da so oznanila vedno redkej{a. Zadnja leta je kot govornik na pogrebihpospremil na zadnjo pot mnogo sokrajanov.

Ob~inski svet ob~ine Gori{nica izdaja pod {t. 47 z dne22. 06. 2004 naslednji

sklep

Ob~inski svet ob~ine Gori{nica podeliplaketo ob~ine Gori{nicaMIRU LESJAKU, Cirkulane 53 a,2282 Cirkulane

I. DE

L –

»UDN

INA

NE ZN

A[A

MNOG

O, A

DU[

EVNI

HAS

EK B

ODE V

ELIK«

75

Utemeljitev:

Jo‘e Dernikovi~ je eden najstarej{ih in najaktivnej{ih ~lanov KD Cirkulane. @e ve~ kot 50let je neutrudni umetni{ki vodja Me{anega pevskega zbora. Svojo ‘ivljenjsko pot je za~el spesmijo in harmoniko v rojstni halo{ki Pristavi.

V za~etku petdesetih let je obiskoval glasbeno {olo v Ptuju in jo po kon~anem voja{kemroku tudi nadaljeval. Takrat, leta 1955, je ‘e pel pri Cerkvenem pevskem zboru Sv. Bar-bare v Cirkulanah pod vodstvom dr. prof. Jo‘eta Kro{la in pri Prosvetnem mo{kem zboruCirkulane, ki ga je vodil u~itelj Franjo Korenjak. Na svoj 24. rojstni dan (19. 3. 1957) paje prevzel Cerkveni pevski zbor v Cirkulanah, ki ga vodi {e danes. Iz istega zbora in neka-terih drugih pevcev je ustanovil Me{ani pevski zbor Cirkulane, ki ga prav tako {e vednovodi. Vodil je {tevilne zbore, med drugim Mo{ki pevski zbor Komunala Ptuj, Me{ani pev-ski zbor DU DPD Svoboda Ptuj, Mo{ki zbor PGD Hajdo{e, Mo{ki zbor KD Cirkovce, petlet je bil zborovodja tudi Me{anega zbora Dru{tva slepih in slabovidnih v Ptuju. Kot pevecin korepetitor je osem let sodeloval pri Komornem pevskem zboru v Ptuju pod vodstvomprof. Branka Raj{terja, pozneje pa pod vodstvom Franca La~na.

Jo‘e Dernikovi~ {e vedno, kljub visokemu ‘ivljenjskemu jubileju, prena{a izjemno znanjezborovskega petja na mlaj{e, kakor tudi pou~evanje orgel na podro~ju cerkvenega petja vMariborski {kofiji. Njegov prispevek k dru{tvenemu razvoju je neprecenljiv in trdno zasi-dran v dru{tvenem ‘ivljenju ob~ine Cirkulane.

Zato se gospodu Jo‘etu Dernikovi~u podeli za ‘ivljenjsko delo na podro~ju zborovskegapetja plaketa Ob~ine Cirkulane.

Ob~inski svet ob~ine Cirkulane je pod {t. 007-32/2008 z dne23. 5. 2008 sprejel naslednji

sklep

Ob~inski svet ob~ine Cirkulane podeliplaketo ob~ine CirkulaneJO@ETU DERNIKOVI^U.

Ob~inski svet je na 5. izredni seji pod {tevilko 007-39/2009,dne 19. 5. 2009, sprejel naslednji

sklep

da se podeli plaketa ob~ine CirkulaneANI ^RNIVEC.

Utemeljitev:

Ana ^rnivec je ena izmed najaktivnej{ih ~lanic Kulturnega dru{tva Cirkulane, saj njegovopodobo soustvarja ‘e 40 let.

V tem bogatem ustvarjalnem obdobju se je predstavila v ve~ kot 30 razli~nih vlogah. Zavlogo ministrice v Nu{i~evi komediji Gospa ministrica je leta 1997 prejela zlato Linhartovozna~ko kot najvi{je priznanje na podro~ju amaterskega odra.

Sodelovala je in {e vedno sodeluje na {tevilnih prireditvah, bodisi kot moderatorka bodisiv vlogi Dramske sekcije. Skupaj z Mirom Lesjakom pa je ustvarjala nepozabno vlogoMicike in Hanzeka, ki je marsikdaj »popoprala« resnico, ki je ni nih~e upal izgovoriti naglas.

Za 40-letno aktivno udejstvovanje na podro~ju amaterske kulture v Cirkulanah se Ani^rnivec podeli plaketa ob~ine Cirkulane.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

76

Odkod izvira ime Haloze? Poleg teorij, da gre izvorimena iskati v latinski besedi colles (vinorodne gorice)ali v staroslovanski besedi halonga (podro~je preple-teno z gri~i), v zadnjem ~asu vse bolj prodira izvirnarazlaga skupine {tudentov poznove~ernega {tudija naVare{kem kolid‘u zgodovine in vinogradni{tva.

Tudi ti so na{li korenine imena v slovanskem svetu.Ko so namre~ na{i ju‘nej{i bratje Slovani pri{li doBorla in ugledali vinorodne gri~e, so vzhi~eno vzklikali:»HA – LOZE*; HA – LOZE*« …

* LOZE (VINOVE LOZE = VINSKA TRTA)

Zapisal: Fredi

II. DEL

Prispevki o `ivljenjuin delu ~astnega ob~ana

in ~astnega ~lanaKD Cirkulane

prof. dr. VladimirjaBra~i~a

II. DEL

Prispevki o `ivljenjuin delu ~astnega ob~ana

in ~astnega ~lanaKD Cirkulane

prof. dr. VladimirjaBra~i~a

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

78

Ne jo~i mama

Ko sam samcat ~emim v kotu mestne diskoteke,se mi za trenutek zazdi,da te vidim v oblaku cigaretnega dima, mama.Drobna, sklju~ena naslanja{ glavo na okensko {ipo.Po pusti, hladni ulici me tvoj pogled i{~e zaman.Vsi se vra~ajole mene ni med njimi.Zastonj se trudi{ skriti solze.Druga za drugo ti po licu polzijo.Ne jo~i zdaj mama, ne jo~i nad menoj,saj to je pot po kateri moram iti,~e se ho~em kdaj vrniti.To je ~a{a pelina,ki moram jo izpiti,~e naj bom znal ceniti,kar si mi dala.

Mateja Mur{ec

Potek simpozijao ìvljenju in deludr. Vladimirja Bra~i~a

23. maja 2009 je KD Cirkulane skupaj z Ob~ino Cirkulane ob sodelovanjuFilozofske fakultete Maribor in Dru{tva za o‘ivitev gradu Borl pripravilo sim-pozij pod naslovom: @ivljenje in delo prof. dr. Vladimirja Bra~i~a.

Po uvodnem pozdravu predsednice KD in ‘upana ob~ine Cirkulane je kratekkulturni program izvedel Me{ani pevski zbor. Med drugimi pesmimi so zapeliAve Mario s ~udovito solo izvedbo pevke Anice Hebar.

Simpozija se je zraven spo{tovanih predavateljev udele‘il tudi nekdanji profesorFilozofske fakultete, prof. dr. Bo‘idar Kert, prof. dr. Belec pa se je opravi~il.Prisotna sta bila tudi prijatelja pokojnega dr. Bra~i~a, mag. Franci Pivec inFranjo Gnil{ek. Zagotovo pa predstavitve ne bi mogli izvesti v tak{nem obsegubrez podpore in sodelovanja dru‘ine (‘ene, h~erke in obeh sinov) pokojnegadr. Bra~i~a.

Kot prvi predavatelj je nastopil Miro Lesjak, aktivni ~lan Kulturnega dru{tva‘e skoraj 40 let. Ob devetdesetletnici delovanja KD je bil predsednik. Takratje tudi v ve~ji meri sodeloval z dr. Bra~i~em, ki je v tem ~asu Kulturnemudru{tvu Cirkulane naklonil veliko ~asa. Miro Lesjak je predstavil svoje raz-mi{ljanje o ~asu, ki ga je dr. Bra~i~ namenil na{emu kulturnemu dru{tvu inna{im ljudem.

Drugi izmed predavateljev je bil doma~in mag. Martin Pra{ni~ki, ki se poupokojitvi posve~a rodoslovnim raziskavam in prou~uje preteklost rojstnegakraja. O dose‘kih je objavil nekaj samostojnih del (dve knjigi in nekaj stro-kovnih ~lankov). Z Vladimirjem Bra~i~em se je prvi~ osebno sre~al kot njegovdijak v ptujski gimnaziji, potem pa {e pogosto kot {tudent v Mariboru in kotrojak ob razli~nih prilo‘nostih. Z rodoslovnega vidika je predstavil dru‘inskekorenine Vladimirja Bra~i~a.

Doc. dr. Lu~ka Lorber je v uvodnem predavanju predstavila delo in zaslugeVladimirja Bra~i~a pri razvoju visokega {olstva, posebej mariborske univerze.

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

79

Dr. Lorberjeva je zagotovo kompetentna oseba za tak prikaz, saj je ve~ letopravljala delo glavne tajnice univerze in se ob tem dodobra seznanila z oseb-nostjo in dedi{~ino Vladimirja Bra~i~a. Danes opravlja {e funkcijo prodekanjeFilozofske fakultete.

Dr. Vladimir Bra~i~ ni bil dejaven le kot geograf, temve~ je bil aktiven tudi napodro~ju zgodovine. Njegov zgodovinski opus je predstavil prof. dr. AndrejHozjan z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete, ki se je prijazno odzvalvabilu k sodelovanju in s tem prispeval k celoviti predstavitvi Bra~i~evegaznanstvenega opusa.

Zelo velik pomen ima danes varovanje okolja. Prof. dr. Ana Vovk Kor‘e jeprofesorica na oddelku za geografijo FF, kjer se ukvarja z varovanjem okoljav {ir{em pomenu besede. Njeno delo zaznamuje uporabni vidik, posebej oblikesonaravnega urejanja okolja in mo‘nosti za izkori{~anje naravnih potencialov,o ~emer je govorila tudi na simpoziju. Pri tem je bilo zanimivo sli{ati, kako jeBra~i~ pred 30 leti vrednotil naravne razmere v Halozah in kako jih vrednotimodanes.

Doc. dr. Uro{ Horvat je strokovnjak na podro~ju prebivalstva. V svojemprispevku je pokazal demografske razmere v halo{kih ob~inah. Dr. Bra~i~ je vsvojih delih pogosto prikazoval razvoj in strukturo prebivalstva, po njegovemmnenju je to klju~ni dejavnik v gospodarskem razvoju dolo~enega obmo~ja.

Zadnji, z zelo aktualno problematiko, je nastopil prof. dr. Vladimir Drozg.Govoril je o naseljih v Halozah, predvsem o tem, kako jih urejati. Naselja nisole skupek ~lovekovih bivali{~, temve~ se v njih odra‘a ~lovekov odnos donarave in kulturne dedi{~ine. Zato je pomembno, kako jih urejamo in s temposredno skrbimo za podobo pokrajine, v kateri ‘ivimo. Vladimir Drozg je pro-fesor geografije na Filozofski fakulteti in prostorski planer.

Doprsni kip prof.dr. Vladimirja Bra~i~av Cirkulanah.

Doprsni kip v Cirkulanah sta odkrila Janez Jurgec, ‘upanOb~ine Cirkulane in doc. dr. Uro{ Horvat, predstojnikoddelka za geografijo FF Maribor (maj, 2009)

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

80

Po kon~anem simpoziju je potekala otvoritev doprsnega kipa dr. VladimirjaBra~i~a pred stavbo O[ Cirkulane–Zavr~, ki sta ga izvedla ‘upan Ob~ineCirkulane in dr. Uro{ Horvat, predstojnik oddelka za geografijo Filozofskefakultete Maribor. Doprsni kip je izdelal akademski kipar Franc Tobias.

Nato smo dru‘enje nadaljevali z otvoritvijo razstav v prostorih »staregavrtca«. Mira Jerenec je predstavila razstavo pod naslovom »Udnina ne zna{amnogo, a du{evni hasek bode velik«, ki jo je pripravila ob 110 letnici organi-ziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah. Mag. Martin Pra{ni~ki pa jepripravil razstavo pod naslovom Od vare‘a do vrha univerze, s katero je pred-stavil ‘ivljenje in delo prof.dr. Vladimirja Bra~i~a.

Mira Jerenec ob otvoritvirazstave ob 110-letniciorganiziranega kulturnegadelovanja v Cirkulanah.

81

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂPrijetno dru‘enje se je nadaljevalo v pozno no~ na terasi ob dobrotah, ki jih jepripravilo Dru{tvo gospodinj Cirkulane ter ob dobrem rumenem mu{katuhalo{kega vinogradnika.

Antonija @umbar,moderatorka simpozija in predsednica KD Cirkulane

STROKOVNI SIMPOZIJ

»@IVLJENJE IN DELO prof. dr. VLADIMIRJA BRAÎÂ«,ki je bil izveden v soboto, 23. maja 2009, v ve~namenski dvorani v Cirkulanah.

Prof. dr. Vladimir Bra~i~ je kot rojak bistveno prispeval k prepoznavnosti ‘ivljenja v Halozah.Kot ~astni ob~an in ~astni ~lan Kulturnega dru{tva Cirkulane je zapustil bogato dedi{~ino napodro~ju raziskovalnega in dru{tvenega ‘ivljenja. Ob 90-letnici njegovega rojstva in 110-letniciorganiziranega delovanja KD Cirkulane smo njemu v spomin in ~ast izvedli simpozij.

P R O G R A M S I M P O Z I J A13.45–14.00 Sprejem gostov

14.00–14.15 Pozdravne besede: predsednica Kulturnega dru{tva CirkulaneAntonija @umbar in ‘upan Ob~ine CirkulaneJanez Jurgec; kulturni program

14.15–14.30 Prof. dr. Vladimir Bra~i~ v na{em spominu kot ~astni ~lan Kulturnega dru{tva CirkulaneMiro LesjakKulturno dru{tvo Cirkulane

14.30–15.00 Vladimir Bra~i~ – v lu~i rojakamag. Martin Pra{ni~kiDru{tvo za o‘ivitev gradu Borl

15.00–15.30 Vloga Vladimirja Bra~i~a pri razvoju visokega {olstva v Mariborudoc. dr. Lu~ka LorberFilozofska fakulteta Maribor

15.30–16.00 Zgodovinopisni opus Vladimirja Bra~i~aprof. dr. Andrej HozjanFilozofska fakulteta Maribor

16.00–16.30 Odmor

16.30–17.00 Bra~i~ev vpogled na naravne vire Halozprof. Ana Vovk Kor‘eFilozofska fakulteta Maribor

17.00–17.30 Demografske zna~ilnosti ob~in v Halozahdoc. dr. Uro{ HorvatFilozofska fakulteta Maribor

17.30–18.00 Kako urejati naselja v Halozahprof. dr. Vladimir DrozgFilozofska fakulteta Maribor

P o v a b i l o n a d o d a t e n p r o g r a m18.00 Slavnostno odkritje doprsnega kipa prof. dr. Vladimirja Bra~i~a pred stavbo

Osnovne {ole Cirkulane-Zavr~ v Cirkulanah

18.30 Otvoritev razstave ob 110-letnici Kulturnega dru{tva Cirkulane in 90-letnici rojstvaprof. dr. Vladimirja Bra~i~a

Dru‘abni ve~er

KULTURNO DRU[TVO CIRKULANECirkulane 40a, 2282 Cirkulane

OBÎNA CIRKULANECirkulane 40a, 2282 Cirkulane

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

82

Spomin na ~astnega~lana KD Cirkulanedr. Vladimirja Bra~i~a

Anekdota govori nekako tako. Neko~, ko je Bog delil svet in ga je ‘e skorajrazdelil, je opazil skupino ljudi, ki so stali ob strani in niso silili v ospredje.Vzbudili so mu usmiljenje, ko jih je videl, kako potrpe‘ljivi in skromni so bili.Zato jim je odstopil najlep{i del sveta. Ta del so bile Haloze.

Halo‘ani smo preprosti ljudje, vajeni te‘kega dela na kmetijah ali v slu‘bi intesno navezani na svojo zemljo. Po naravi smo veseli in v dru‘bi radi zapoje-mo ali zaigramo. Kaj pa je tisto, kar nas dela tak{ne? Upam trditi, da je tozvok klopotca, ko naznanja skoraj{njo trgatev, da so to halo{ke gorice, ki se vjeseni bogatijo z oblo‘enimi trsi, da so to sodi v kleteh, ki ~akajo, da bo v njihzorelo vino, in da je to trda ilovnata in laporna zemlja, ki jo tako skrbno obra-~amo in obdelujemo. V vsej tej bogati naravi, ki nas obdaja, pa ostajamo ljudjepreprosti in skromni, morda velikokrat preskromni. S svojimi lepotami senikoli nismo vedeli prav postaviti in marsikateri naklju~ni obiskovalec se je~udil nad lepotami na{e vinorodne pokrajine, ~eprav si jo je ~isto druga~e pred-stavljal. Mogo~e je tudi to v na{i naravi, da nas te‘ko delo prej privede dotega, da potarnamo, kakor pohvalimo. Kljub temu pa je v nas tisti, skoraj skritiponos, ki nam prebudi ob~utek pripadnosti in pomembnosti na{ega kraja, koga pohvalijo drugi. [ele takrat se zavemo, kaj vse imamo, ~esar mnogi nimajo,pa na to nismo dovolj ponosni.

@iveti v kraju, kjer pomeni kultura ve~ kot samo na papir napisana beseda, ninaklju~je. To je na~rtovani dogodek v ~asu, ‘elja in potreba nas, ki ‘ivimo vtem kraju. Upravi~eno trdim, da so beseda, lepa pesem ali melodija del nas.Vse to je postalo na{e, v nadaljevanju za~etega, dana{njega in jutri{njega raz-dajanja lastnih talentov tudi za druge, ki so pripravljeni prisluhniti in dati priz-nanje takemu trudu. Vse to in {e ve~ pripelje do visokih jubilejev, kot ga letosslavi na{e Kulturno dru{tvo Cirkulane – 110 let obstoja.

Skozi 11 desetletij so se menjavale generacije ~lanic in ~lanov, ki so s svojimdelom prispevali vsak svoj kamen~ek v mozaik ter Kulturnemu dru{tvu Cir-

83

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

kulane omogo~ili tako dolg obstoj. Vsi, ki smo danes del te dru‘ine, smoponosni na njihovo delo, ~eprav mnogih ni ve~ med nami. Ostajajo pa namspomini in zapisi, za katere upamo, da ne bodo nikoli zbledeli. V spominihostaja tudi pokojni ~astni ~lan prof. dr. Vladimir Bra~i~.

Ko smo ga v juniju leta 1996 pospremili na cirkulansko pokopali{~e, je biloob slovesu povedano, da je slovo te‘ko, {e posebej, kadar se kraj in krajani zavedno poslavljajo od ~loveka, doma~ina, ki ga je uka ‘elja popeljala v svet,vendar na svoj rojstni kraj in na doma~e ljudi ni nikoli pozabil. ^eprav dale~od Cirkulan, je bil tesno povezan s krajem in s prosvetnim dru{tvom. @e kotosnovno{olec je za~el z nastopanjem na odru in se tako ‘e kot otrok seznanil zgledali{ko umetnostjo, ko je nastopil v Fin‘garjevi igri »Veriga«. Imel je smi-sel za delo z ljudmi. Ker ga je zanimalo vse, kar je bilo povezano s kulturo, seje odlo~il za poklic u~itelja in se {olal na u~itelji{~u v Ljubljani. Ko se je kotdijak vra~al v rodne Haloze, ni prihajal samo na po~itnice. Njegova ideja jebila, da so doma~i dijaki v tem ~asu pripravili gledali{ke predstave, in sicerMolli~rovo komedijo »Scapinove zvija~e«. Tako je postal ~lan dru{tva, bilve~krat v upravnem odboru, leta 1951/52, ko je bil na {tudijskem dopustu, jeopravljal funkcijo predsednika dru{tva, kasneje pa je postal njegov ~astni ~lan.Leta 1954 je bil glavni pobudnik in soorganizator proslave na Borlu ob55-letnici ustanovitve Bralnega dru{tva »Naprej«.

Najve~ji spomenik svojemu rojstnemu kraju – Halozam pa je postavil, ko jezagovarjal doktorsko disertacijo in postal doktor geografskih znanosti. Svoje‘ivljenjsko delo – doktorat je posvetil Halozam in tako {ir{i slovenski javnostirazgrnil gospodarske in socialne probleme Haloz. Kasneje je temu dodal {e {tu-dijo, ki je iz{la v posebni publikaciji ob praznovanju 200-letnice osnovne {olev Cirkulanah.

Med halo{ke otroke in njihove u~itelje se je rad vra~al ter svoje bogate izku{-nje in znanje prena{al tudi na njih. Njegovo najve~je delo, ki ga je namenilKulturnemu dru{tvu Cirkulane, pa je bro{ura, kjer je opisal in orisal ‘ivljenjekulturnega delovanja v kraju. Izdana je bila ob 90-letnici dru{tva leta 1989.

Ne smemo pozabiti tudi tega, da je takrat na predlog tajnika, danes, ‘al, ‘epokojnega Jo‘eta Vidovi~a, napisal obrazlo‘itev in da je ravno on zaslu‘en zadr‘avno odlikovanje – znak srebrne zvezde Zveze Socialisti~ne republikeJugoslavije, ki ga je prejelo dru{tvo.

Veliko zaslug je imel tudi pri ustanovitvi knji‘nice prosvetnega dru{tva. Nije podpiral samo moralno, pa~ pa ji je podaril tudi veliko knjig in knji‘negagradiva. Skrbel je za obnovo in s tem za prosvetljenje preprostega halo{kega~loveka.

^eprav se je zaradi svojega dela, znanja, strokovnosti in osebnosti gibal vkrogih uglednih ljudi, pa kljub temu ni pozabil halo{kega nare~ja, ki ga je nau-~ila mati. Na letnih konferencah prosvetnega dru{tva, ki se jih je vedno radudele‘eval, se je bilo prijetno pogovarjati z njim. Kot slavnostni govornik ob

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

84

odprtju ve~namenske dvorane v Cirkulanah je mno‘ico pozdravil z besedami:»Dober den, moji Barbar~ani!«, kar je blagodejno delovalo na ljudi, na njihnaredilo {e prijetnej{i vtis in {e lep{e po~utje ob tako pomembni pridobitvi zakraj.

V enem izmed najinih osebnih pogovorov sva govorila tudi o uvedbi lokalnesamouprave. Zaupal mi je, da odlo~itev za skupno ob~ino Gori{nica–Cirkulaneni bila dobra, saj smo geografsko in glede na konfiguracijo terena preve~ raz-li~ni. Menil je, da bi morale biti Cirkulane kljub majhnosti samostojna ob~ina,toliko bolj zato, ker so neko~ ‘e bile. Danes Cirkulane so samostojna ob~ina inravno v teh dneh ‘e praznujemo 2. ob~inski praznik.

12. junija 1986 je takratna krajevna skupnost dr. Vladimirja Bra~i~a razglasilaza ~astnega krajana.

Zaradi velikih zaslug in delovanja na kulturnem in znanstvenem podro~ju jebil dr. Bra~i~ po smrti na 1. ob~inskem prazniku ob~ine Gori{nica–Cirkulaneimenovan za ~astnega ob~ana ob~ine.

Miro LesjakKulturno dru{tvo Cirkulane

85

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

Dr. Vladimir Bra~i~v lu~i svojih rojakov

1 Cirkulane 7, danes 56 – V tej hi{i so sedaj poslovni prostori HALO d.o.o in nekaj stanovanjskihprostorov.

UvodVladimir Bra~i~ (1919 – 1996) je nesporno eden tistih ljudi, ki so ime Haloz ponesliv {ir{i slovenski in mednarodni prostor. S svojim ustvarjalnim in organizacijskimdelom v {olstvu, kulturi, politiki, znanosti, voja{ki obrambi in v javnem ‘ivljenjunasploh, je dosegal visoke standarde in cilje, zaradi ~esar mu gre vidno mesto medzaslu‘nimi Slovenci.

Bra~i~ je zaslu‘en, cenjen in upo{tevan slovenski geograf-pedagog in znanstvenik,kakor tudi pobudnik ustanovitve Univerze v Mariboru in njen prvi rektor. Bibliogra-fija njegovih prispevkov znanosti in dru‘benemu razvoju Slovenije {teje ve~ sto enot.Simpozij in razstava v Cirkulanah ob 90-letnici Bra~i~evega rojstva pa je prilo‘nost,da se tudi njegovi rojaki bli‘e seznanijo s pomenom njegovega dela. Hkrati je to pri-lo‘nost za vse, da spoznamo nekaj manj znanih podrobnosti iz njegovega ‘ivljenja,kakr{ne prina{a tudi ta prispevek.

Poreklo, dru‘ina, domovina

Vladimir – Mirko Bra~i~ je bil rojen leta 1919 v veliki Reicherjevi hi{i srediCirkulan, ki jo je bil malo pred tem postavil Anton Reicher, prvi mo‘ Vladi-mirjeve matere Marije rojene Mesari~1. Marijo je bil Reicher leta 1910 pripe-ljal za ‘eno iz Selnice ob Dravi, z njo zgradil novo hi{o in nato leta 1913 umrl.Priimek Bra~i~ dobi Vladimir po svojem o~imu Francu Bra~i~u iz Cirkulan, kise je z vdovo Reicher poro~il leta 1920. Franc Bra~i~ je po treh mesecih zakonaumrl, nakar je na ple~ih gospe Mesari~-Reicher-Bra~i~ ostalo celotno bremekme~kega gospodarstva, kakor tudi velika gostilna in trgovina, ki je bila vdomeni Reicherjev, odkar so bili okoli leta 1870 pri{li v te kraje iz Rogatca.Marija se je izkazala kot sposobna ‘enska v kmetovanju in gostinstvu, bila paje tudi mecenka kulturnih dogodkov v Cirkulanah. Svojim trem sinovom Stanku

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

86

Rojstna hi{a prof.dr. VladimirjaBra~i~a v Cirkula-nah 7 (Rajherjevo)med obemavojnama, danesCirkulane 56.

2 ZAP, Fond OŠ Cirkulane, vpisnice 1925–1931.3 ZAP, Fond Gimnazija Ptuj, vpisnice 1934/35.

Rajherju ter Vladimirju in Maksu Bra~i~u je omogo~ila spodobne pogoje zaizbiro ‘ivljenjskih poti. Najmlaj{i sin Maks je v cvetu mladosti leta 1945padel kot partizan.

Ker je bil dom Marije in njenih sinov dom njenega prvega mo‘a Reicherja, seje vseh dru‘inskih ~lanov prijelo doma~e ime Reicherji ali Rajherji. Tako jebil sin Vladimir v doma~em kraju znan tudi kot Rajherjev Mirko.

V {olahNajbr‘ je bila Marija Mesari~-Rajher-Bra~i~ tista, ki je odlo~ila, da bo najsta-rej{i sin Stanko Rajher prevzel imetje v Cirkulanah, sinova Bra~i~ pa se bostaiz{olala in si tako odprla mo‘nost za izbiro druga~nih ‘ivljenjskih poti, kot sojih obi~ajno ubirali doma~i mladeni~i.

Vladimirja – Mirka je mati vpisala v ljudsko {olo pri Sv. Barbari v Halozahleta 1925, obiskoval pa jo je do zgodnje pomladi 1931. Njegov {olski uspehje bil standardno prav dober. Zadnje polletje iz nerazumljivih razlogov ni bilocenjen.2

Jeseni 1931 so ga vpisali na ptujsko ni‘jo gimnazijo. Na Ptuju je stanoval prinekdanjem u~itelju na ljudski {oli pri sv. Barbari in vodji pevskega zbora tergodbeniku Vinku [eroni. Razrednik je zabele‘il v zaznamku vpisnice nasled-nje: »Skrbna mati mu je oskrbela zelo dobro domovanje«.3 Najbr‘ se je Vladimirpri [eroni lahko nekoliko ukvarjal z muziciranjem na kontrabas, saj ga naneki fotografiji iz poznej{ih let v dija{kem orkestru na ljubljanskem u~itelji{~uspoznamo prav ob tem instrumentu.

87

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

Na ptujski gimnaziji se je v tistih letih sre~al s konflikti, ki sta jih imela dija-ka Du{an Kveder in Ivan Potr~ s {olskimi avtoritetami. Kvedra so izklju~ilikljub izjemni nadarjenosti. Pozneje je postal narodni heroj, po njem pa sopoimenovali ptujsko gimnazijo. Tudi po izklju~enem in povrnjenem IvanuPotr~u, ki ga je ‘e bilo usvojilo pisateljevanje in se za {olske ocene ni preve~menil, se danes imenuje imenitna {tudijska knji‘nica na Ptuju. Kak{en jelahko bil neposreden vpliv obeh »revolucionarjev« na Vladimirja Bra~i~a, jenemogo~e ugotoviti, lahko pa domnevamo, da si je mladi Mirko ob burnihdogodkih z obema dijakoma ‘e postavljal vpra{anja o razlogih za njun revolt.

Mirko je ni‘ji te~ajni izpit (malo maturo) na gimnaziji Ptuj opravil junija 1935s prav dobrim uspehom. Ocene ka‘ejo njegovo nagnjenje za zgodovino in zem-ljepis, saj je pri teh predmetih prejel oceno odli~no.4

Po ni‘ji gimnaziji je bilo treba odlo~iti, kam dalje. V nekem intervjuju za ~aso-pis je Bra~i~ izjavil, da si je sam ‘elel postati mornari{ki ~astnik. ê njegovamati ne bi rekla druga~e, bi Cirkulane morda dobile prvega admirala, ne paprvega rektorja univerze. Mati ga je namre~ vpisala na u~itelji{~e v Mariboru.

V Mariboru je mladi dijak Bra~i~ obiskoval in uspe{no dokon~al dva letnikadr‘avne u~iteljske {ole, se celo vpisal v tretji letnik, vendar se je ‘e novembra1937 izpisal in {olanje nadaljeval v Ljubljani. Kaj ga je pripravilo do tega?Pogoji za {olanje so bili v Mariboru gotovo dovolj dobri. Stanoval je pri Erne-stini Schechel, vdovi po {olskem nadzorniku. Ker je imel v Mariboru tudi tetopo materi (lastnica znane Ilichove sla{~i~arne), ga pomanjkanje ali domoto‘jegotovo ni strlo. Tudi u~ni uspeh v prvih dveh letih je bil soliden. Slab{e oceneod trojke sploh ni poznal. Morda se da kaj razumeti iz zaznamka v vpisnici,ki bi lahko nakazoval dolo~ene probleme dijaka, na primer: »… se bavi pre-ve~ izven{olskim poslom. Bil bi lahko bolj{i u~enec«.5 Morda je bil izven{olskiposel povezan z njegovim bratrancem po materi Bojanom Ilichom, ki ga jezasledovala policija zaradi protire‘imskega delovanja, izklju~en pa je bil tudiiz gimnazije. Vladimir naj bi se ravno zaradi teh pripetljajev preselil v Ljub-ljano, kjer je lahko stanoval pri drugi materini sestri Kristini, in v miru do-kon~al {olanje6. Njegov bratranec Bojan Ilich se je v Mariboru aprila leta 1941med prvimi uprl nem{kemu okupatorju, bil zaprt in ‘e septembra ustreljenkot talec. Progla{en je bil za narodnega heroja.

Leta 1940 je Bra~i~ prejel diplomo o opravljenem u~iteljskem diplomskemizpitu na u~itelji{~u v Ljubljani. Odli~ne ocene je prejel iz narodne zgodovine,ob~e zgodovine z zemljepisom Jugoslavije in iz narodne ekonomije z osnovamisociologije.7 Ni dvoma, da se je Vladimirjeva bodo~nost na podro~ju geografijein zgodovine v povezavi s socialnim vpra{anjem ljudi odpirala ‘e v tem ~asu.

4 Druìnski arhiv Bojana Bra~i~a: Spri~evalo Dràvne realne gimnazije v Ptuju, 1935.5 PAMb Fond U~itelji{~e Maribor, vpisnice 1936/37.6 Po pri~evanju njegovega sina Bojana, 2009.7 Druìnski arhiv Bojana Bra~i~a: Diploma na Dr`. U~itelji{~u v Ljubljani, 1940.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

88

S {tudijem na univerzi v Ljubljani je po vojni ta interes {e samo potrdil, saj jediplomiral z visoko oceno na ~isti znanstveni geografiji8.

Prva slu‘ba u~itelja, internacija, borec NOVMladega u~itelja Vladimirja Bra~i~a je {olska oblast poslala na prvo slu‘benomesto v Suho krajino v hribovski, od sveta odmaknjeni kraj z imenom Polom.Zakaj je bil poslan ravno v ta kraj, kjer je bil on edini u~itelj in je lahko pri{eldo bli‘njega farnega sredi{~a ali do mesta le pe{ ali s kolesom? Najbr‘ ga jespremljal neugoden policijski dosje. V Polomu ga je doletela italijanska oku-pacija. Prvo leto se je vklju~il v OF, naslednje pa je od{el v partizane. Kot jedejal v nekem intervjuju mnoga leta pozneje, je od{el v boj za svobodo, ker jebil domoljub, ker so ga tako vzgojili doma in pri Sokolu in ker je smatral, daje treba prepre~iti iztrebljenje slovenskega naroda. Nobena ideologija ni poga-njala mladega u~itelja med partizane9. Kmalu za tem so ga tamkaj{nji doma-~ini izdali Italijanom, ki so ga internirali v Italijo, od tam pa na otok Rab. Poenem letu se je vrnil v Slovenijo in se do konca vojne boril proti okupatorjemna Primorskem. Ker je bil ve{~ v pisanju in govorjeni besedi, so mu bile zau-pane {tevilne funkcije, na katerih je bila potrebna jasna in tehtna beseda. Meddrugim je bil imenovan za komisarja Kosovelove brigade, pozneje pa za vodjopartizanske ~astni{ke {ole na terenu. Iz NOV se je vrnil s ~inom kapetana, ven-dar je kot rezervni ~astnik zaradi zaslug pozneje napredoval do ~ina polkov-nika. Do sredine junija 1945 je bil v {tabu za vra~anje Slovencev, ki so biliprisilno mobilizirani v nem{ko vojsko in poslani na prisilno delo v Nem~ijo,potem pa se je na lastno ‘eljo demobiliziral. Minister za prosveto narodnevlade Slovenije ga je z odlokom dne 19. junija 1945 »postavil na razpolagookro‘nemu izvr{nemu odboru v Mariboru za {olsko slu‘bo«10.

In kdo je bil pravzaprav Mirko Bra~i~ v NOV Slovenije?

Odgovor na vpra{anje je presenetljiv! Nekaj o tem lahko zvemo iz biografskegaleksikona osebnosti Slovenije 11. V ~asu, ko je bil Halo‘an Vladimir Bra~i~ in-terniran v Italiji in na otoku Rabu, je na Notranjskem vodil partizane nek drug~lovek s partizanskim imenom Mirko Bra~i~, ki pa je bil v resnici v Trsturojeni Miran Brada~ 12. Doslej ni {e nih~e pojasnil, ali sta se Miran Brada~ aliasMirko Bra~i~, in Vladimir Bra~i~, po doma~e Mirko Bra~i~, po partizansko paMirko Polomski, kdaj sre~ala ali morda celo dogovorila za skupno rabo imenaMirko Bra~i~. Tudi Anton Vratu{a tega primera v svojem prispevku o na{emBra~i~u ne pojasni.13

8 Druìnski arhiv Bojana Bra~i~a: Diploma Prirodoslovno mati~ne fakultete Univerze v Ljubljani, 1952. 9 Kaj smo ponudili mladim – Komunist, 13. 3. 1987, str. 12 in 13.10 Druìnski arhiv Bojana Bra~i~a: Dekret Ministrstva za prosveto Narodne vlade Slovenije {t. II/1185,

1945.11 OSEBNOST – veliki slovenski biografski leksikon, str. 96, Mladinska knjiga, 2008.12 sl.wikipedia.org/wiki/Seznam slovenskih narodnih herojev.13 Anton Vratu{a v: Mirko Polomski, vojak upora slovenskega naroda (1941–1945), ^ZN, 2004, {t. 2–3.

89

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

Gotovo pa je lahko zanimiva {e naslednja slu~ajnost. Ob raziskovanju ‘ivlje-nja Vladimirja Bra~i~a iz Cirkulan sem naletel na podatek, da je njegov bratMaks (po katerem se je imenovala O[ Cirkulane do leta 1992) v ~asu {olanjav Mariboru stanoval na Wildenrainerjevi ulici {t. 8, z njim pa pred odhodomv Ljubljano leta 1937 tudi brat Vladimir. To ulico so po vojni preimenovali vUlico heroja Bra~i~a. ^lovek bi pomislil, da je poimenovanje v zvezi z Bra~i~iiz Cirkulan, pa ni. Ime je dobila prav po Mirku Bra~i~u – Miranu Brada~u,partizanskem heroju.14

Slu‘bovanja po vojniPo osvoboditvi izpod nacisti~ne okupacije se je Vladimir Bra~i~ z vso vnemovklju~il v duhovno obnovo domovine. Njegovo podro~je dela je bila prosveta,{olstvo, kultura, znanost, razvoj. Tako je bil za dalj{i ali kraj{i ~as poslan vprosvetno in organizacijsko slu‘bo v razli~ne kraje, na primer v Lendavo, vOrmo‘, v Hrpelje, v Ljubljano, v Maribor, na Ptuj …, za skoraj celo leto pacelo v Albanijo. V letih 1945 do 1958 je bil {olski nadzornik, u~itelj, profesor,ljudski poslanec. Na ptujski gimnaziji je pou~eval dve leti zgodovino in geo-grafijo, eno leto pa je bil tam tudi direktor.

14 Sa{o Radovanovi}: Mariborske ulice, str. 254, Maribor: Kapital, 2005.

Otro{tvo v Halozah, slu‘ba v Suhi krajini, internacija, osvobodilni boj inpestrost povojnega dela na terenu so v mladem intelektualcu utrdila spoznanje,da je po vojni potrebno nadaljevati socialni boj za pravice malega ~loveka, kiga je v njegovi zavesti poosebljal {tajerski mali kmet in vini~ar brez imetja.Zato se je kot poznavalec doma~ih razmer, ~lovek s socialnim ~utom, geografin zgodovinar ter poslanec in politik vklju~il v boj za odpravo vini~arstva na

Pestrost Bra~i~evihslu‘b po vojni:na~elnik odseka zaprosveto v Hrpeljah-Kozini, komite zastrokovno {olstvo pripredsedstvu vladeLRS, Albanija,ministrstvo zaprosveto LRS …

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

90

Slovenskem. Ko je kon~no postal visoko{olski u~itelj v Mariboru, je svoje razi-skave posvetil krajem in ljudem, ki so bili v preteklem stoletju najbolj priza-deti z izgubo lastnine na kme~kih posestvih. Haloze so bile zna~ilen primer,kjer so bogatej{i me{~ani Ptuja in Maribora, odvetniki, hranilne ustanove insosednji Polanci prevzeli skoraj tretjino posesti malim halo{kim kmetom.

Raziskovalec, znanstvenik, pisec, urednikBra~i~ je precej{en obseg svojega raziskovalnega dela posvetil prav Halozam.Analiziral je vzroke za razpad vinogradni{kega gospodarstva na geografskihpodro~jih, ki so za pridelovanje vrhunskih vin izvrstna, a neorganizirani vino-gradniki nimajo zadostnih potencialov, da bi se obdr‘ali v konkurenci z dru-gimi vinogradni{kimi podro~ji, ki so za obdelavo la‘ja in cenej{a. Obravnavalpa ni le problemov halo{kega vinogradni{tva, saj je avtor {tevilnih znanstve-nih del, v katerih je obdelal razvojne geneze geografskih regij v prostoru medKonjicami in Lendavo, med Halozami in Radgono. Za Halo‘ane je gotovonajpomembnej{e njegovo doktorsko delo o »Vinorodnih Halozah«, ki ga jeobranil leta 1965 na Univerzi v Ljubljani.15 V njem je z vidika geografskihdanosti, demografskih gibanj in zgodovinskega razvoja lastni{tev obravnavaltri katastrske ob~ine v vzhodnih Halozah: Gori~ak, Paradi‘ in Dolane. Podalje oceno razvojnih mo‘nosti teh krajev v sodobnem gospodarskem razvoju.Seznam Bra~i~evih znanstvenih, strokovnih, poljudnoznanstvenih, organizacij-skih in mnogih drugih vrst objav (bibliografija) je izjemno bogat in po neka-terih virih presega {tevilo {tiristo. ê pogledamo vidik Haloz in njegovih Cirku-lan, lahko ocenimo, da je krajevna skupnost pri{la v zgodovinske vire prav poBra~i~evi zaslugi. Bra~i~ je namre~ bil med drugim tudi devet let urednik âso-pisa za zgodovino in narodopisje (^ZN), v katerem je objavil ve~ prispevkov oCirkulanah. Ko pi{e o Cirkulanah, ne misli le na naselje s tem imenom (vare‘),ampak na vseh 13 naselij, ki so zgodovinsko gledano predstavljala celoto vnekdanjem uradu Bela borlske gospo{~ine, ‘upnijo sv. Barbare v Halozah in{olski okoli{, kar obsega danes tudi samostojna ob~ina Cirkulane. Bra~i~ objavljaprispevke o kulturni in {olski dejavnosti v Cirkulanah16,17, pa tudi o zgodovinikraja18. Prav tako je analiziral in objavil znameniti cenilni zapisnik borlskegospo{~ine iz leta 1542, ki je prvi oprijemljivi vir za gospodarsko in socialno{tudijo stanja na{ih krajev tega obdobja19. Izpod njegovega peresa je iz{elpregleden prispevek o priimkih in imenih na obmo~ju cirkulanskega okoli{a, kije koristen pripomo~ek za vsakogar, ki se poglobljeno ukvarja z zgodovino tehkrajev20.

15 Vinorodne Haloze – socialnogeografski problemi s posebnim ozirom na vini~arstvo. Zalo`ba obzorjaMaribor, 1967.

16 90 let kulturnega ìvljenja v halo{kih Cirkulanah, ^ZN {t. 1 – 1991.17 200 let osnovnega {olstva v krajevni skupnosti Cirkulane 1780–1980, Izdal org. odbor leta 1982.18 Prispevki za zgodovino krajevne skupnosti Cirkulane v Halozah. âs. zgod. narodop., 1995, {t. 2.19 Vzhodni del Haloz v lu~i cenilnega zapisnika gospo{~ine Borl iz leta 1542, ^ZN, {t. 3 – 1967.20 Priimki, imena in doma~a hi{na imena v Cirkulanah (1542–1992), ^ZN, {t. 2 – 1994.

91

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

Vladimir Bra~i~ – prvi rektor Univerze v Mariboru.O Bra~i~evi vlogi za razvoj visokega {olstva in Univerze v Mariboru bo nasimpoziju v Cirkulanah {e ve~ govora v drugih prispevkih. Na tem mestu pavendarle naj izjemno pomembno vlogo na{ega halo{kega rojaka pri tem samoizpostavim. @e od leta 1960 naprej je bil vpet v ustanavljanje vi{jih in visokih{ol v Mariboru, katerih zdru‘enje je potem vodil tri mandate. Za tem si jenalo‘il projekt ustanovitve Univerze v Mariboru in z njim ob sodelovanjusomi{ljenikov tudi uspel.

21 200 let osnovnega {olstva v krajevni skupnosti Cirkulane 1780–1980, Izdal org. odbor leta 1982.

Leta 1975 postane prof. dr. Vladimir Bra~i~ prvi rektorUniverze v Mariboru. Za njim ostaja veliko delo indoprsni kip v njegov spomin, ki stoji pred sede‘emuniverze.

Leta 1975 je bila Univerza v Mariboru razgla{ena in prof. Bra~i~ je bil ime-novan za njenega prvega rektorja. Kak{no pomembno dejanje je bilo to za Slo-venijo, Jugoslavijo, in za ta del Evrope, naj ilustrira podatek o visokih gostihna razglasitvi. Prisoten je bil celoten politi~ni in vladni vrh tedanje SR Slo-venije ter 24 rektorjev jugoslovanskih in evropskih univerz ali visokih {ol.Nekdo je pozneje dose‘ek primerjal s Slom{kovim prenosom sede‘a lavantin-ske {kofije v Maribor leta 1859.

Svetovljan, doma v kulturi in umetnosti, ~astni krajanCirkulan

Profesor Bra~i~ je bil zvest svojemu rojstnemu kraju do svoje smrti. Ne le daje rad prihajal med rojake ob vsaki prilo‘nosti, ampak je ljudi tudi vztrajnovzpodbujal k obele‘evanju pomembnih dogodkov v preteklosti kraja. Posebejse je zavzemal in pripomogel, da je Osnovna {ola Cirkulane dostojno proslavila200-letnico obstoja, za kar je v posebni bro{uri opisal njen zgodovinski raz-voj21. Kot mladostni aktivni ~lan igralske skupine Bralnega dru{tva Naprej in

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

92

pozneje nekaj ~asa celo predsednik nasledstvenega Kulturno prosvetnega dru{tvaFran~ek Kozel Cirkulane, je Bra~i~ s svojim tesnim pomo~nikom Jo‘efomVidovi~em ‘e za 90-letnico pripravil bro{uro o kulturnem delovanju v Cirku-lanah, leta 1999 pa je bilo to delo uporabljeno v vzornem zborniku, ki staga dopolnili Mira Jerenec in Mateja Mur{ec, izdalo pa ga je Kulturno dru{tvoCirkulane ob stoletnici organiziranega delovanja22.

Bra~i~a je zelo zanimalo tudi dru‘beno dogajanje v njegovih rodnih Cirkula-nah. Tako je ve~krat izra‘al svoja strinjanja ali nestrinjanja z dogodki, kot sokrajevna samouprava, vpra{anja {ole, pogoji delovanja dru{tev. Tudi z bar-bar{kim ‘upnikom in dekanom zavr{ke dekanije, g. Emilom Drevom, je vzdr-‘eval pozitivne stike, kar je razvidno iz korespondence z doma~inom Jo‘efomVidovi~em23. Ob‘aloval je odlo~itev krajanov, ki niso dovolili obnove starega‘upni{~a, v katerem bi lahko bil center za zdravljenje narkomanov. Krajaniso raje odlo~ili, da se monumentalna stavba sesuje v zemljo.

Za {tevilne zasluge je profesor Bra~i~ prejel preko dvajset dr‘avnih in medna-rodnih priznanj in odlikovanj. Tudi lokalna skupnost ga je leta 1986 razglasilaza ~astnega krajana Cirkulan.

Vladimir Bra~i~ pa je bil tudi ~lovek, ki se je izjemno anga‘iral v javnih insti-tucijah in kazal svoj pozitiven odnos do umetnosti. Cenil in u‘ival je klasi~no

22 Zbornik ob stoletnici organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah in okolici, Cirkulane 1999.23 Kronika Kulturnega dru{tva Cirkulane.

Leta 1986 mu rojaki podelijo naziv ~astnega ob~ana Krajevne skupnosti Cirkulane.

93

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

glasbo in petje, a tudi narodno pesem. To spoznamo iz stikov, ki jih je vzdr‘evalz doma~imi pevci v Cirkulanah. Tudi sam je neko~ prepeval v znamenitemu~iteljskem pevskem zboru Slavko Osterc, ki ga je vodil njegov prijateljmaestro Jo‘e Gregorc. Bra~i~ je bil dolga leta predsednik sveta Bor{tnikovihsre~anj slovenskih gledali{~ v Mariboru. Pisal je o razvoju in delovanju Mari-borske opere24, vodil slikarske kolonije na Ptuju. Njegovi osebni prijatelji sobili slikarji L. Pandur, O. Polak, B. Golija, A. Lugari~, T. Primo‘i~, S. Koresin pa slavni mojster Bo‘idar Jakac. V mladih letih se je Bra~i~ na Polomu celosam presku{al s ~opi~em in platnom.25

Sklep^e zapi{emo, da je bil poleg vsega navedenega prof. dr. Vladimir Bra~i~ tudi~lan slovenske vlade in nosilec {tevilnih odlikovanj in dru‘benih priznanj, inkakor smo navedli, od leta 1986 tudi ~astni ob~an krajevne skupnosti Cirku-lane, potem smemo z vso pravico re~i, da smo njegovi rojaki nanj lahkoizjemno ponosni. Ta ponos in zavest je spremljala tudi ob~ino Cirkulane, kose je letos odlo~ala za postavitev doprsnega kipa pred O[ Cirkulane-Zavr~,kakor tudi ~lane Dru{tva za o‘ivitev gradu Borl, ki so pripravili prilo‘nostnorazstavo o njegovem ‘ivljenju in delu. To sta nemara prvi kip in razstava, kiju Belani komu postavljajo – in Bra~i~ je gotovo ~lovek, ki mu po vsej pravicita ~ast najbolj pripada. Gotovo pa prvi simpozij in razstava o njem ne moretabiti tudi zadnja spominska dogodka. Njegov bogati ‘ivljenjski opus naravnostvabi k novim analizam in ocenam …

Mag. Martin Pra{ni~kiDru{tvo za o‘ivitev gradu Borl,leta 2009 je prejel naziv ~astni ob~an Ob~ine Cirkulane

24 65 let delovanja slovenske opere v Mariboru. Gledali{ki list SNG Maribor – Opera, 1985–86.25 Pogovor s sinom Bojanom Bra~i~em.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

94

Vloga VladimirjaBra~i~a pri razvojuvisokega {olstvav Mariboru

Vladimir Bra~i~ je bil ustanovitelj in prvi rektor Univerze v Mariboru. Vodilje posebno komisijo za pripravo in organizacijo vi{jih in visokih {ol v Mariboru.Trikrat je bil izvoljen za predstojnika Zdru‘enja visoko{olskih zavodov v Maribor,bil je ~lan Izvr{nega sveta skup{~ine SRS in dvakrat izvoljen za dekana Pedago{keakademije. Kot visoko{olski profesor, doktor geografskih znanosti, strokovnjak inznanstvenik je z organizacijskim, pedago{kim in znanstveno-raziskovalnim delompomembno vplival na razvoj mariborske univerze.

Vladimir Bra~i~ je sprejel insignije, simbol rektorske ~asti in odgovornosti, leta1975. Postal je prvi rektor druge slovenske univerze, Univerze v Mariboru. Potdo rektorske ~asti pa ni bila lahka in je trajala vrsto let. Neprecenljiva je bilanjegova vloga pri nastanku in razvoju vi{jega in visokega {olstva, ki je doseglavi{ek z ustanovitvijo univerze, ki je spremenila zna~aj in ‘ivljenjski utripmesta ter vpliva na dru‘beno-gospodarski razvoj Slovenije.

Vladimir Bra~i~ je bil u~itelj. Na u~itelji{~u v Ljubljani je leta 1940 maturiralin nato je vse svoje ‘ivljenje pou~eval na razli~nih stopnjah izobra‘evanja,tako na enorazredni osnovni {oli v Polomu na Ko~evskem kot na gimnaziji naPtuju in kasneje kot visoko{olski u~itelj v Mariboru. Ves ~as svojega osnovnegau~iteljskega dela je imel vizijo ustanoviti v Mariboru drugo slovensko univer-zo, ki bo omogo~ala hitrej{i gospodarski razvoj severovzhodni Sloveniji inzagotovila mladi generaciji dostop do visoko{olske izobrazbe.

Svoj cilj je lahko uresni~eval le z aktivnim dru‘beno-politi~nim ‘ivljenjem. Takoje leta 1959 postal na~elnik Oddelka za prosveto in kulturo na okrajnem ljud-skem odboru v Mariboru ter tajnik posebne komisije za ustanavljanje visokih{ol v Mariboru. To je bil ~as za~etkov ustanavljanja visokih {ol v Mariboru.Kot prva je bila leta 1959 ustanovljena Vi{ja komercialna {ola, ki v teh dne-vih praznuje petdesetletnico ustanovitve in kjer je bil tudi sam profesor zaregionalno in turisti~no geografijo. Kmalu za tem je s sodelavci sooblikoval inustanovil druge vi{je {ole: Vi{jo agronomsko {olo, Vi{jo tehni{ko {olo, Vi{jokmetijsko {olo, Pedago{ko akademijo in Vi{jo zdravstveno {olo.

95

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

Zdru‘enje visoko{olskih zavodov v Mariboru, kot predhodnik univerze, je biloustanovljeno leta 1961 in je po dolo~ilih takratnega Zakona o visokem {olstvuopravljalo za vklju~ene zavode skoraj enako funkcijo kot univerza za svojefakultete. Na ustanovni skup{~ini zdru‘enja je bil za predstojnika zdru‘enjaimenovan Vladimir Bra~i~ in to dol‘nost je opravljal dve zaporedni mandatnidobi do leta 1967. V letih od 1962 do 1965 je bil tudi dekan Pedago{keakademije v Mariboru.V tem ~asu, leta 1965, je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dokto-riral na temo »Vinorodne Haloze, socialno-geografski problemi s posebnim ozi-rom na vini~arstvo«. Na isti univerzi je bil leta 1969 habilitiran v akademskinaziv docent. Kot visoko{olski u~itelj geografije je bil zaposlen na Oddelkuza geografijo na Pedago{ki akademiji v Mariboru vse od leta 1962 do svojeupokojitve leta 1979.Njegovo prizadevno delo na podro~ju vzgoje in izobra‘evanja ter dru‘beno-politi~na aktivnost sta leta 1967 pripomogli, da je bil kot poslanec prosvetno-kulturnega zbora republi{ke skup{~ine izvoljen za ~lana Izvr{nega sveta Skup{-~ine Republike Slovenije, odgovoren za vzgojo in izobra‘evanje.V osnutku resolucije o dolgoro~nem razvoju Socialisti~ne republike Slovenijeiz leta 1971 je bilo zapisano, da naj bi Slovenija do leta 1985 imela dveuniverzitetnih sredi{~i. Na pobudo Vladimirja Bra~i~a, ki je bil takrat ~lanIzvr{nega sveta Socialisti~ne republike Slovenije in hkrati ‘e izvoljen za dekanaPedago{ke akademije, so v mestu takoj za~eli z dejavnostjo za ustanovitevUniverze v Mariboru.Leta 1972 se je vrnil v Maribor, kjer je bil drugi~ izvoljen za dekana ter leta1973 tretji~ za predstojnika Zdru‘enja visoko{olskih zavodov v Mariboru. Kottretji~ izvoljeni predstojnik Zdru‘enja visoko{olskih zavodov v Mariboru je vodilposebno komisijo za pripravo in organizacijo vi{jih in visokih {ol. Prehodnoobdobje, koncem {estdesetih v zgodnja sedemdeseta leta, so bila leta uspe{ne-ga gospodarskega razvoja. @e v tistem obdobju je Vladimir Bra~i~ spoznal po-trebe gospodarstva in {ir{e dru‘be. Takrat mo~no mariborsko gospodarstvo zgravitacijskim zaledjem je nujno potrebovalo ve~je {tevilo vi{je in visoko izo-bra‘ene delovne sile. Zato je bila ustanovitev vi{jih {ol v Mariboru tako reko~nuja gospodarstva in hitro razvijajo~ih se javnih slu‘b. Prvi vpisi v posamezne{ole so presegli vsa pri~akovanja, saj se je ob neomejenem vpisu, vpisalo tudipo trikrat ve~ {tudentov, kot je bilo predvideno. Tako se je potrdilo Bra~i~evoprepri~anje, kako potrebne so visoko{olske institucije v Mariboru.Med leti 1972–1973, ko mu je bila ponovno zaupana funkcija dekana Peda-go{ke akademije, se je za~ela, tudi po njegovi zaslugi, gradnja nove fakultetnestavbe na Koro{ki cesti in {tudentskega naselja na Gosposvetski cesti, ki jebila uspe{no zaklju~ena 1979. leta.Visoko{olski delavci in {tudenti so maja 1975 sprejeli Samoupravni sporazumo zdru‘itvi v Univerzo v Mariboru. Skup{~ina Socialisti~ne republike Slovenijeje ta sporazum 2. julija 1975 z odlokom potrdila. Univerza v Mariboru je bilaslovesno razgla{ena 19. septembra 1975.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

96

Vladimir Bra~i~ je bil promoviran za prvega rektorja novoustanovljeneuniverze. S svojim {irokim znanjem, osebno prizadevnostjo in poznavanjemvisokih {ol je oblikoval akademska merila in organiziranost univerze ter vsehnjenih institucij. Napisal je {tudijo z naslovom »Vsebinska zasnova in orga-nizacijski model Univerze v Mariboru«, kjer je postavil osnovne principeakademskega dela in institucionalne organiziranosti.

Pri svojem delu je izhajal iz temeljnega na~ela: »Ne more biti dobrega inuspe{nega {olanja strokovnih kadrov brez tesne povezanosti z gospodarskimiorganizacijami in drugimi porabniki.« (Bra~i~, 1979). Zagovarjal je razvoj uni-verze kot skupnosti profesorjev in {tudentov, nujnost povezovanja pedago{ke-ga dela z raziskovalnim, vztrajal je, da mora biti izobrazba dostopna dobrinavsem in da mora biti univerza mednarodno odprta institucija. Veliko pozor-nost je namenjal zagotavljanju socialne varnosti {tudentov in razvoju univerzetudi kot kulturne institucije.

Za razvoj znanstvene misli in krepitev narodne zavesti v tem delu Slovenijeje imel odlo~ilni pomen âsopis za zgodovino in narodopisje (^ZN), kateregadelo je po ve~ kot dvajsetih letih neizhajanja po drugi svetovni vojni ponovnoobudil Vladimir Bra~i~. Zavedal se je pomena in vloge humanisti~ne revije zarazvoj humanizma. S svojo uredni{ko politiko je ostal zvest temeljnemu po-slanstvu ~asopisa in z interdisciplinarnim konceptom revije je omogo~il razvojrazli~nim strokam.

dr. Bra~i~ med rektorji univerz

97

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

Nekatere vizije Vladimirja Bra~i~a na Univerzi v Mariboru so se uresni~evalepozneje, ko sam ve~ ni mogel aktivno sodelovati pri njihovem nastanku. Takoje bil leta 2000 obnovljen Rektorat Univerze v Mariboru, ki ga je s posebnimsporazumom, katerega podpisnik je bil Vladimir Bra~i~, mesto podarilo uni-verzi. Tudi njegova ‘elja, da dobi Maribor filozofsko fakulteto je bila uresni-~ena leta 2007. Uresni~uje pa se tudi njegova ‘elja, da Univerza v Mariborupridobi umetnostno akademijo.

Kljub aktivnemu dru‘beno-politi~nemu delu se Vladimir Bra~i~ ni nikoli od-povedal u~iteljskemu poklicu in pedago{kemu ter znanstveno-raziskovalnemudelu. Bil je tudi moj profesor ekonomske geografije na Pedago{ki akademiji. Ssvojim socialnim ~utom, narodno zavestjo in izjemno ‘ivljenjsko energijo je bil{tudentom za vzor. Pogosto nam je rad svetoval in vzpodbujal pri na{ih na~rtih.Za njega ni bilo ni~ nemogo~e. Tako smo {tudentje, ki smo takrat prihajali izskromnej{ih socialnih razmer, nadaljevali s svojim izobra‘evanjem in dosegaliuspehe.

Vladimir Bra~i~ je izredno tanko~utno vzpodbujal tudi ustanavljanje kulturno-umetni{kega dru{tva KUD [tudent, {tudentskega lista Katedra in drugihoblik kulturne dejavnosti {tudentov. S svojo vedrino nas je razveseljeval. Nibilo {tudentske ekskurzije ali {tudentskega sre~anja, da se ne bi sli{ala Bra-~i~eva pesem.

Na Univerzi v Mariboru se spominjamo rektorja Vladimirja Bra~i~a kot prvegarektorja, u~itelja, znanstvenika, predvsem pa kot vizionarja, ki je imel vizijoustanoviti Univerzo v Mariboru.

âs je potrdil, kako dale~ je videl in kako velik humanist je bil.

Viri:

Bra~i~ V., (1979): 20 let visokega {olstva, zdru‘enega v Univerzo v Mariboru, Obdvajsetletnici, Univerza v Maribor, Maribor.

Bra~i~ V., (1984): Prispevki za zgodovino visokega {olstva v Mariboru, Univerza vMariboru, Maribor.

Curk J., (1989): Ob ‘ivljenjskem jubileju – sedemdesetletnici dr. Vladimirja Bra~i~a,

âsopis za zgodovino in narodopisje, Zalo‘ba obzorja Maribor.

Belec B., (1994): Vladimir Bra~i~, petinsedemdesetletnik, âsopis za zgodovino innarodopisje, Zalo‘ba obzorja Maribor.

Belec B., (1996): Profesorju dr. Vladimirju Bra~i~u v spomin, Ve~er, 4. junij.

Toplak L.; (1996): Ob smrti dr. Vladimirja Bra~i~a, prvega rektorja Univerze v Mariboru,Univerzitetna revija, Maribor.

Doc. dr. Lu~ka LorberUniverza v Mariboru, Filozofska fakultetaOddelek za geografijo

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

98

Bra~i~ev pogledna naravnevire Haloz

Naravni viri so deli narave, ki jih potrebuje ~lovek za svoje pre‘ivetje.

Zgodovina naravnih virov je nepretrgan proces njihovega odkrivanja inpove~ane porabe. Paleolitski ~lovek je uporabljal le nekaj virov – rastline in‘ivali, voda, drva in kamen so predstavljali osnovne vire. Neolitska revolucijaje preoblikovala zbiralca hrane v kmeta in izdelovalca kovin. Uporaba razli~-nih naravnih virov, njihovo preoblikovanje s pomo~jo tehnologij je spro‘ilokumulativen proces sprememb v sestavi in organizaciji dru‘be. S pove~anjemsvetovnega prebivalstva in so~asne rasti porabe naravnih virov na prebivalcase pritiski na okolje pove~ujejo. Onesna‘evanje je neizogiben stranski produktizkori{~anja naravnih virov. Gre pravzaprav za povr{inski pojav, ki ga navadno~uti ustvarjajo~a generacija. Iz~rpavanje naravnih virov pa praviloma priza-dene bolj oddaljene generacije (Plut, 1998, str. 34, 38).

DOBRINE NARAVE DOBRINE INSTORITVE NARAVE

� OKOLJSKI VIRIPojem

naravni viri

DO IZ^RPAVANJAOKOLJSKIH VIROV

OD SO@ITJAZ NARAVO

AKTUALNOST NARAVNIH VIROV

OBSTOJ ^LOVEKA NA ZEMLJI JE POGOJEN Z NARAVNIMI VIRI

99

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

^lovek je skozi stoletja spoznaval, kako lahko uporablja naravne vire. To spo-znanje mu je ìvljenje naredilo la`je. Nekatere naravne vire je enostavneje pre-poznati in uporabljati, kot so sonce, voda, veter in prst. Vsekakor so naravniviri osnova preìvetja ~loveka, kar je poudarjal tudi dr. Bra~i~ v svoji knjigiVinorodne Haloze. Predstavljajo velik izziv za na{o dru`bo (Darlene R. Sille,Natural resources, str. 4–6, http://books.google.si/books?id =_ltsPGFUGWIC& pg = PT5 & lpg = PT5 & dq = natural + resources & source = bl & ots =tHra2B10Pg & sig = 70Ca524hOgat-DeRezioBjWFqFQ & hl = sl & ei = -3MMSqT9LNyOsAa08NWZCA & sa = X & oi = book_result & ct = result &resnum = 8#PPT6,M1, 14. 5. 2009).

Dr. Bra~i~ je v knjigi Vinorodne Haloze (Bra~i~, 1967) opozoril predvsem navizualno prepoznavnost tega dela Slovenije: »Haloze so prijeten svet mo~norazgibanih goric, pokrajina `lahtnega vina, ki si je pridobilo svetoven sloves«.Poudarjal je tudi heterogenost pokrajine v Halozah, to je menjavanje kmetij-skih in gozdnih povr{in in je zapisal: »Pogled na halo{ke gri~e od juga prostiseveru nam ustvarja podobo vinorodne pokrajine, pogled od severa proti jugupodobo prav mo~no gozdnate deèle.« Posebej je poudaril pomen oson~enostiza Haloze in zapisal: »Nedvomno so v na{ih razmerah za vinogradni{tvonajbolj ugodne ju`ne lege, medtem ko so severne lege za vinsko trto navadnoneprimerne«.

Zemeljski naravni viri so torej klju~ni za pre‘ivetje in razvoj prebivalstva.Nekateri izmed teh virov, kot so minerali, vrste in habitati, so omejeni – kose iz~rpajo ali uni~ijo, so izgubljeni za vedno. Drugi, kot so zrak, voda in les,so obnovljivi – ~eprav se obi~ajno zana{amo na naravne sisteme Zemlje, daomogo~ijo njihovo vnovi~no rast, jih za nas obnovijo in pre~istijo. êpravse {tevilni u~inki ~ezmernega izkori{~anja ob~utijo lokalno, pa je njihovoupravljanje zaradi nara{~ajo~e medsebojne odvisnosti dr‘av in mednarodnetrgovine z naravnimi viri vpra{anje svetovnega pomena.

Aktualnost dr. Bra~i~a danes:Pomen naravnih virov za inovativni razvoj Haloz

Tradicija in vinska trta sta prepoznavna elementa za sonaravne oblike napredka.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

100

Subpanonska Slovenija, kamor spadajo tudi Haloze, ima precej druga~nonaravno sestavo kakor gri~evnate Haloze. Medtem ko so ob potokih majhneravnine iz glinastih usedlin, na katerih je nastala obre~na prst, je ponekod tudimokrotni psevdoglej. V gri~evju, na katerem zaradi zmerno celinskega podnebja,dobro uspeva vinska trta. Gozdovi pokrivajo strme in osojne lege, v zadnjihdesetletjih pa se gozdnatost pove~uje tudi na ra~un zara{~anja vinogradov. Pravzato imajo ti naravni viri danes povsem druge mo‘nosti za sonaravni napredek. Zvarovanjem ekosistemskih storitev in dobrin, kar imajo naravne vire v Halozah {eohranjene, se podpira biotska pestrost, ki je genski kapital sveta. Upravljanje znaravnimi viri je zato svetovnega pomena. In svetovnega pomena je ohranjanjesamo~istilnih zmogljivosti Zemlje za zagotavljanje ‘ivljenja na Zemlji, kar Haloze{e imajo.Dr. Bra~i~ je v svojih knjigah izpostavil omejitve in prednosti narave v Halozah,ki je omogo~ala pre‘ivetje ~loveka. Izpostavil je tudi spo{tovanje halo{kega~loveka do narave, kar danes omogo~a nove mo‘nosti pre‘ivetja v tej hribovitipokrajini.Prevladujo~i prvotni (naravni) ekosistemi so v Halozah gozdovi, med negozdnimiekosistemi pa travnate povr{ine. Tudi Slovenija je de‘ela gozdov, saj le-ta pokriva‘e 61 % povr{ine (Statistics yearbook of Slovenia 2003) in se po gozdnatosti uvr{~ana tretje mesto v Evropi. V ohranjenih velikih kompleksih strnjenih gozdov so seohranile vrste, ki marsikje nimajo ve~ ustreznega ‘ivljenjskega prostora za pre‘i-vetje (npr. velike zveri).Pestra in mozai~na sestava slovenskih pokrajin je posledica naravnih danosti, tra-dicionalnih poselitvenih vzorcev, v zadnjem ~asu pa intenzivne urbanizacije ingradnje infrastrukture. Po Ile{i~evi geografski regionalizaciji iz leta 1979 delimoSlovenijo na podlagi podnebnih in geolo{kih razmer na pet osnovnih regij, to jena alpsko, predalpsko, subpanonsko, kra{ko in primorsko. V vsaki od teh regij seje razvilo specifi~no rastlinstvo.

Reference:Agency Republic Slovenia of Environment, 2001: Review state of Biodiversity and landscape

variety in Slovenia, Ljubljana.

Bra~i~, V., 1967: Vinorodne Haloze : socialno-geografski problemi s posebnim ozirom navini~arstvo. Maribor : Obzorja, str. 251.

Darlene R. Stille, Natural resources, str. 4–6, http://books.google.si books?id = _ltsPGFUGWIC& pg = PT5 & lpg = PT5 & dq = natural + resources & source = bl & ots = tHra2B10Pg& sig = 70Ca524hOgat-DeRezioBjWFqFQ & hl = sl & ei = 3MMSqT9LNyOsAa08NWZCA &sa = X & oi = book_result & ct = result & resnum = 8#PPT6,M1, 14. 5. 2009.

Plut, Du{an, Varstvo geografskega okolja, Filozofka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 1998.

Vovk Kor‘e, Ana, Kopenske vode, Geografski obzornik, leto 2003, letnik 50, {t. 3–4, str. 5–6.

Vovk Korè, Ana, Naravni potenciali in njihova raba, http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/files/Dela_18/09%20vovk%20korze.pdf, 14. 5. 2009.

Prof. dr. Ana Vovk Kor‘eUniverza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijoMednarodni center za ekoremediacijo

101

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

Kako urejatinaselja v Halozah?

Vladimir Bra~i~ se z naselji ni posebej ukvarjal, kajti ta tematika pred40 leti {e ni bila toliko izostrena, kot je danes. Razlog je verjetno, zveni para-doksalno, v odtujenosti. Zna~ilnost sodobnega ‘ivljenja je vse ve~ja odtujenostod kraja, v katerem ‘ivimo. Ne ~utimo ga ve~, ne ‘ivimo z njim, iz okolja ne~rpamo navdiha za svoje delovanje, ne do‘ivljamo ga kot izku{njo za prihod-nost. Sodobni ~lovek je vse manj povezan z okoljem, v katerem ‘ivi. Taprimanjkljaj nadome{~a mno‘ica predpisov, vedenjski vzorci iz drugih okolijter marketin{ka dejavnost gradbenih in trgovskih podjetij. Posledica tega jevse ve~ja uniformiranost bivalnega okolja, izgubljanje posebnosti regionalnegastavbarstva, s tem pa tudi zna~ilnosti kulturne pokrajine. Prav lahko bi urejanjebivalnega okolja potekalo tudi druga~e.

Izhodi{~a – kak{na bi naselja naj bilaPri urejanju naselij izhajamo iz naslednjih spoznanj:

1. Varovanje pejsa‘a pokrajine in podobe naselij je varovanje kulturnega izro-~ila. Naselja so del kulture v {ir{em pomenu besede, podobno kot knji‘ev-nost, likovna umetnost, kulinarika, iz ~esar se napaja narodova samozavestin nacionalna identiteta. Varovanje kulturne pokrajine ne pomeni ohranja-nja pokrajinskih struktur, temve~ prilagajanje pokrajinskim strukturam.

2. Pri urejanju naselij in stanovanj se zgledujemo po preteklih izku{njah inrazmerah v lokalnem okolju. Polo‘aj naselij je poiskan in izbran, kar po-meni, da je rezultat presoje, v kateri se skriva razumevanja narave, na~inabivanja in estetskega (estetsko funkcionalnega) odnosa do okolja. Manj{ese obi~ajno zgleduje po ve~jem; ker je hi{a del naselja, naselje pa delpokrajine, sta naselje in pokrajina klju~na elementa pri ume{~anju novihobjektov v prostor.

3. Naselja je potrebno urejati tako, da bo zagotovljena dru‘bena racionalnostglede rabe energije, omre‘ja komunalne in dru‘bene infrastrukture, dostop-nosti do storitvenih dejavnosti in varnosti napram naravnim nesre~am.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

102

Stanje – kak{na so bila naselja neko~ in kak{na so danes

Poselitveni vzorec v Halozah je zelo razpr{en. Strnjenih naselij je malo, ta, kiso, so majhna. Prevladujejo razlo‘ena naselja, zaselki in posamezne kmetije.Te poselitvene oblike so razme{~ene po slemenih gri~ev in robovih dolin.Polo‘aj naselij je (bil) zelo poenoten – razmestitev poselitvenih oblik je bilapovsem prilagojena topografiji terena. Objekti niso postavljeni v pobo~ju(zaradi nestabilnih, k plazenju nagnjenih tal), temve~ na slemenu, kjer jenaklon najmanj{i. Praviloma so postavljeni tako, da je sleme strehe vzporedno ssmerjo izohips. Prav tako niso pozidana dna dolin, kjer je izpostavljenostpoplavam in mokrotnim zemlji{~em najve~ja, pa~ pa robovi dolin, kjer sozemlji{~a bolj suha.

Kme~ka hi{a na obmo~ju Haloz sodi v vzhodno osrednjeslovenski tip hi{e,katerega morfometrijske lastnosti so naslednje:

Elementi Lastnosti

Tloris 1 : 2,5 do 2,7

Volumen 1 : 2,5 do 2,7 : 1

Naklon strehe, vrsta kritine 45°, slamnata streha, bobrovec

Gradbeni material Butana hi{a, opeka, les, deloma kamen

Konstrukcijski stavbni ~leni Napu{~, talni zidec

Dekorativni stavbni ~leni Lesen zatrep, dekoracije v lesu

Kolorit Bela fasada, temen talni zidec, temna kritina

Polo‘aj objektov Na slemenu, redkeje na pobo~nih policah in na robu doline,ve~inoma na vizualno manj izpostavljenih legah

Za dana{nje razmere je relevantna delitev na stanovanjska in po~itni{ka naselja;v prvih prevladujejo stanovanjske hi{e, v drugih pa po~itni{ke. Prva soprvenstveno v dolinah, druga na slemenih in v pobo~jih gri~ev.

Naslednja zna~ilnost naselij je velika transformacija poselitvenega vzorca, s~emer razumemo spremenjen polo‘aj objektov v pokrajini in spremenjenoobliko objektov. Transformacija poselitvenega vzorca je posledica oblike inumestitve v prostor {tevilnih novih objektov, oboje se namre~ zelo razlikujeod avtohtonih razmer. Pri tem so razmere v po~itni{kih naseljih nekoliko dru-ga~ne od razmer v stanovanjskih naseljih. V treh vzor~nih naseljih smo anali-zirali 159 objektov in pri tem ugotovili:

� 55 % objektov v stanovanjskih naseljih in 18 % v po~itni{kih naseljih nepovzema oblike regionalnega stavbarstva,

� 37 % objektov v stanovanjskih naseljih in 44 % objektov v po~itni{kihnaseljih zaradi oblike deluje degradacijsko na podobo naselja in pokrajine,

103

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

� 49 % objektov v stanovanjskih naseljih in 28 % objektov v po~itni{kihnaseljih ne povzema zna~ilnega polo‘aja avtohtonih objektov,

� polo‘aj 41 % objektov v stanovanjskih naseljih in 33 % objektov v po~it-ni{kih naseljih zaradi neprimernega polo‘aja deluje degradacijsko napodobo pokrajine.

Morfometrijske zna~ilnosti novih stanovanjskih objektov se gibljejo okolinaslednjih vrednosti:

Semi urbana hi{a Po~itni{ka hi{a

Tloris 1 : 1 do 1,2 1 : 1 do 1,7

Volumen 1 : 1 do 1,2 : 1 do 1,2 1 : 1 do 1,7 : 1 do 1,5

Naklon strehe, vrsta kritine 30°– 40°, svetla kritina, bobrovec 30°– 45°, temna kritina, salonit

Gradbeni material Opeka, beton Opeka, beton, les

Konstrukcijski stavbni ~leni Balkon, vetrolov, prizidki Balkon, prizidki

Dekorativni stavbni ~leni Ograje, stebri Ograje, stebri

Kolorit Svetla fasada Svetla fasada

Polo‘aj objektov Na vizualno izpostavljenih legah, na mokrotnih zemlji{~ihNapa~na orientacija slemena strehe in vi{ina objektaOblikovno neusklajeni prizidki, prenizek naklon streheAtipi~ni dekorativni elementi (npr. okrasje v lesenih ograjah)

Naslednja zna~ilnost naselij v Halozah je velika heterogenost stavbnih tipov,kar zmanj{uje skladnost podobe pokrajine in naselij. V obravnavanih naseljihsmo razpoznali 6 tipov objektov:

STANOVANJSKA NASELJA PO^ITNI[KA NASELJA

Tip objekta Dele‘ Tip objekta Dele‘

Kme~ka hi{a 6 Kme~ka hi{a 5

Obnovljena kme~ka hi{a 2 Obnovljena kme~ka hi{a 3

Adaptirana kme~ka hi{a 7 Adaptirana kme~ka hi{a 14

Semi urbana hi{a 62 Semi urbana hi{a 21

Ruralizirana hi{a 21 Ruralizirana hi{a 9

Modernizirana kme~ka hi{a 1 Modernizirana kme~ka hi{a 1

Po~itni{ka hi{a 1 Po~itni{ka semi urbana hi{a 47

Avtohtonih kme~kih hi{ je v halo{kih naseljih {e zelo malo, ve~ina pripadanovogradnjam iz 60. in 70. let, ki so oblikovno najbolj druga~ne od avtohtonihobjektov.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

104

Poselitvene razmere v Halozah ozna~uje pojav razpr{ene gradnje. O razpr{enigradnji govorimo, ko so novi stanovanjski objekti postavljeni v nasprotju z zna-~ilnostmi avtohtone poselitve in ko se oblika novih stanovanjskih objektovmo~no razlikuje od oblike avtohtonih stanovanjskih hi{. Ta pojav ocenjujemokot manj ustrezen iz naslednjih razlogov:

� Oblikovna degradacija pokrajine. Pokrajina je kulturna, predvsem pa likovnakategorija. Slu‘i kot merilo za lepo. Vanjo bi morali posegati tako, danjena skladnost ne bo okrnjena.

� Draga, pogosto tudi zahtevna izgradnja tehni~ne infrastrukture (ceste,vodovod, kanalizacija). Ugotovljeno je, da je dol‘ina komunalnih vodov vobmo~ju razpr{ene gradnje 5-krat dalj{a kot na obmo~ju strnjene poselitve,vzdr‘evanje komunalnih vodov pa 7-krat dra‘je.

� Zmanj{evanje naravnega prostora napram antropogenemu. S {irjenjemzazidanih zemlji{~ se zmanj{uje ‘ivljenjski prostor rastlin in ‘ivali, obsegpozidanega prostora pa bi se ob ve~ji strnjenosti zazidave manj pove~evalin po~asneje.

� Zmanj{evanje potencialnega prostora za kmetovanje; ‘e tako majhni kom-pleksi kmetijskih zemlji{~ so zaradi razpr{ene gradnje {e manj{i.

Pojav je posledica vrste sistemskih pomanjkljivosti. Ve~ina njih izvira iz pojava,ki je v Sloveniji zelo raz{irjen in skoraj samoumeven, to je samograditeljstvo.

� Prva sistemska napaka je, da je investitorju prepu{~eno iskanje zemlji{~aza gradnjo (seveda ne i{~e vedno stavbnega zemlji{~a, temve~ tudi kmetijskozemlji{~e, katerega cena je ni‘ja), pridobivanje lokacijskega dovoljenja,opremljanje stavbnega zemlji{~a s potrebno (beri: nujno) infrastrukturo ingradnja objekta v »lastni re‘iji«. Objekt je zato postavljen in oblikovan pozamisli investitorja, kar ni vedno enako, kot bi storila strokovna slu‘ba, daje komunalno opremljen toliko, kot investitorju veleva ekolo{ka zavest indopu{~ajo materialne mo‘nosti.

� Druga sistemska napaka je posledica prve: lokacijsko dovoljenje se pripraviza posamezen objekt, ne pa za {ir{o okolico oziroma celo naselje. Posledicatega so parcialne re{itve oziroma tako imenovan aditiven tloris naselja inoblikovna raznolikost stanovanjskih objektov, kjer se oblika enega objektane zgleduje po obliki sosednjega.

� Tretja sistemska napaka je, da imajo {tevilne institucije od tak{nega ureja-nja naselij korist: kmetijske organizacije, ~eprav so na~elno proti spremi-njanju kmetijskih zemlji{~ v stavbna, tak{ne posege podpirajo, ker so obtem upravi~ene do sredstev iz naslova nadomestila za spreminjanje kmetij-skih zemlji{~; komunalne organizacije z gradnjo dalj{ih komunalnih vodovzaslu‘ijo ve~ kot z gradnjo kratkih; nenazadnje tak sistem ustreza tudiob~ini, ki na ta na~in pridobi novega davkopla~evalca, ne da bi za to bilaprimorana vlo‘iti sredstva v izdelavo prostorsko urbanisti~ne dokumenta-cije.

105

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

� Samograditelj je z gradbenim dovoljenjem dobil pravico, da na lastni parcelizgradi objekt, ki ustreza njegovim ‘eljam in predstavam, ~eprav so te lahkodruga~ne od predpisanih v pravnem aktu – in v tem je ~etrta sistemskanapaka. In{pekcijske slu‘be delujejo tako, da jim ni nikogar potrebnooglobiti zaradi neupo{tevanja dolo~il iz gradbenega dovoljenja in da so vsenepravilnosti legalizirane.

Rezultat tega je oblikovna neskladnost oziroma vizualna degradacija; mnogiobjekti so v prav bole~em nasprotju s podobo avtohtonih stanovanjskih hi{;neprimeren polo‘aj objektov oziroma neupo{tevanje naravnih omejitev vodi vrazvrednotenje podobe pokrajine in je v nasprotju s smotrnim ustrojem naselja.

Predlogi – kako do primernej{ih naselij instanovanjskih hi{Na~ini, s katerimi bo prekinjena praksa urejanja naselij in oblikovanja stano-vanjskih objektov ter vzpostavljen ustreznej{i na~in urejanja, so naslednji:

1. Celovito na~rtovanje naselij. Za vsako naselje je potrebno pripraviti ure-ditveni na~rt (ali vsaj strokovne podlage zanj), v katerem bodo dolo~enazemlji{~a, ki jih je mogo~e pozidati.

2. Sanacija razpr{ene gradnje. Pod tem pojmom si predstavljamo predvsemzgo{~anje zazidanosti. S tem ukrepom sicer ne bo mo‘no pridobiti velikonovih stavbnih zemlji{~ ali sanirati podobe pokrajine in naselij, nekaj pavendar. V sklopu sanacije je potrebno predvideti ureditev novih zaselkovali naselij, ki bodo delovala kot nova poselitvena sredi{~a – ne zgolj kotnaklju~na skupina stanovanjskih objektov, temve~ z javnimi odprtimipovr{inami, ustrezno infrastrukturo, objekti simbolnega pomena.

3. Priprava regionalno tipskih projektov - novogradenj z upo{tevanjem zna-~ilnosti regionalnega stavbarstva. Pomembno je v prostorskem dokumentupredpisati, kak{ni morajo biti novi stanovanjski in po~itni{ki objekti inkako morajo biti ume{~eni v pokrajino. Primer: volumen novih stanovanjskihobjektov mora biti v razmerju 1 : 2 – 2.5 : 1, objekt pritli~en, mo‘no je izko-ristiti podstreho, naklon strehe 43° do 45°, temna kritina, sleme strehe morapotekati vzporedno s smerjo plastnic.

4. Prenova kme~kih hi{. Slednje bi morala postati obi~ajna oblika urejanjastanovanjskih, predvsem pa po~itni{kih objektov. Seveda ni namen, da biprenovili objekt, ki ne bo uporaben za bivanje, zato je potrebno ohranitisamo zunanje gabarite in klju~ne oblikovne zna~ilnosti, ostalo pa prila-goditi sodobnim potrebam.

5. Prenova novih stanovanjskih hi{, zgrajenih pred 30 do 40 leti. Stanovanj-ske objekte, ki mo~no odstopajo od oblikovnih zna~ilnosti avtohtonihobjektov in kazijo podobo pokrajine, bi bilo potrebno postopoma prenoviti– spremeniti njihov tloris, orientacijo slemena strehe, velikost okenskihodprtin, barvo fasade, odstraniti balkone v gornji eta‘i. Glede na to, da jeveliko objektov blizu obdobja, ko bodo potrebna ve~ja vzdr‘evalna dela, bikazalo zdru‘iti oba posega.

ZBOR

NIK

OB 1

10-LE

TNICI

ORG

ANIZI

RANE

GA K

ULTU

RNEG

A DE

LOVA

NJA

V CIR

KULA

NAH

106

Kot povsod, se te‘ava skriva v podrobnostih, ne v splo{nih usmeritvah. Enatakih je finan~na sposobnost ob~in, da bi vnaprej kupovala stavbna zemlji{~a,jih komunalno opremila in prodala zainteresiranim, pa tudi materialne mo‘-nosti lastnikov stanovanjskih in po~itni{kih objektov za prenovo. Menim,da bi bilo koristno ustanoviti sklad za prenovo stavbne dedi{~ine in pripravititipske projekte za prenovo stanovanjskih hi{. Druga te‘ava je spremenitiraz{irjeno, a zmotno prepri~anje, da pomeni lastnina zemlji{~ tudi pravico,da z njimi neomejeno razpolagamo in da, kljub temu da gradimo lastno biva-li{~e, to ne more ustrezati samo interesom graditelja, sprejemljivo mora bititudi {ir{e, za pokrajino.

V knjigi Gozdnate Haloze je Vladimir Bra~i~ ozna~il to gri~evnato pokrajino zbesedami: »Vinska trta je vlila v Haloze svoje poezije, prime{ala ji je svojihslasti in svoje grenkobe, prevlekla je vzhodna, ju`na in jugozapadna rebra ssvojo barvo, nasejala je po vrhovih in po pobo~jih vini~arske bajte in gospo-ske vile.« Ta poeti~na oznaka vsaj za poselitvene razmere ne bo ve~ dràla,v kolikor ne bo bolj poskrbljeno za varovanje podobe pokrajine in kakovostgrajenih struktur.

Prof. dr. Vladimir DrozgUniverza v Mariboru, Filozofska fakultetaOddelek za geografijo

107

II. D

EL –

PRIS

PEVK

I O @I

VLJEN

JU IN

DEL

U Â

STNE

GA O

BÂN

A K

D CIR

KULA

NE P

ROF.

DR. V

LADIM

IRJA

BRA^

IÂ

zbornik ob 110-letnici organiziranega ......lejnem letu praznuje 110-letnico svojega delovanja....

Documents