vanja rebernik komorienti diplomsko delo · Študijski program: uni-pravo Študijska smer: dedno...

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

VANJA REBERNIK

KOMORIENTI

Diplomsko delo

Maribor, 2010

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

KOMORIENTI

Študent: Vanja Rebernik

Številka indeksa: 71126130

Študijski program: UNI-PRAVO

Študijska smer: Dedno pravo

Mentor: dr. Vesna Rijavec

Komentor: dr. Suzana Kraljić

Maribor, marec, 2010

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Vesni Rijavec in

komentorici doc. dr. Suzani Kraljić za strokovno pomoč in

usmerjanje pri nastajanju diplomskega dela. Prav tako se

zahvaljujem svojim staršem za vso podporo.

POVZETEK

Komorienti so osebe, umrle v istem trenutku ali ob pribliţno enakem času, tako da časa

njihovih smrti ni mogoče natančno določiti.

Generalno pravilo rimskega prava, ki za takšne umrle osebe, ki imajo sposobnost dedovanja

med seboj, predvideva simultane smrti, je sprejeto v civilnopravnih ureditvah večine drţav

in tako tudi v večini evropskih drţav ter v večini drţav Juţne Amerike, prav tako pa jo

urejajo tudi nekatere druge drţave. Tudi Zdruţene drţave Amerike so sprejele domnevo

sočasnih smrti, s to razliko, da domneva velja za vse primere smrti, ki so nastopile v roku

120 ur. Domneva sočasnih smrti je sprejeta tudi v nekaterih delih Kanade, v hebrejskem

pravu in, po prevladujočem mnenju doktrine, tudi v islamskem pravu.

Med domnevami, ki določajo preţivetje enega komorienta, je najbolj razširjena domneva,

ki se oblikuje glede na starost komorientov tako, da šteje, da je mlajši preţivel starejšega.

Prva jo je uzakonila Anglija, danes pa jo najdemo v večini drţav »common law«.

Slovenska zakonodaja ne uzakonja domneve komorientov, vendar se, tako po mnenju

pravne teorije kakor tudi pravne prakse, zanje uporabi pravno pravilo 25. člena ODZ, ki za

takšne primere domneva, da so smrti nastopile sočasno. Takšna ureditev je skladna z

obstoječo zakonodajo in načeli civilnega prava.

V osnovi se uporabljata dve domnevi: domneva sočasnih smrti in domneva preţivetja, ki

določa vrstni red smrti glede na določen kriterij, najpogoste je to starost komorientov, tako

da mlajši preţivi starejšega. Toda vse domneve se uporabljajo skupaj in v skladu z

obstoječo zakonodajo vsake drţave, kar posledično pomeni, da bo uporaba sicer enake

domneve v različnih sistemih dala različne rezultate.

Opozoriti je potrebno tudi na različne izjeme, ki jih posamezni redi priznavajo zakonskim

domnevam. Poenotenje domneve v smislu “univerzelanega pravila”, katerega uporaba bi

ustrezala vsem pravnim redom in bo veljala tako za zakonito kakor oporočno dedovanje, ni

mogoče.

Vselej pa je potrebno dopustiti izpodbojnost takšnih domnev, najmanj z oporočnimi

določili, če domneva ni izpodbojna ţe z dokazi o de facto preţivetju.

KLJUČNE BESEDE

Čas smrti, dedovanje, komorienti, pravna domneva, sočasne smrti, preţivetje, izpodbojnost.

ABSTRACT

Commorientes are persons who die at the same time or about at the same time so the exact

time of their death is unknown.

The general rule of Roman law by which the deaths of persons, who are potential

beneficiaries of each other are presumed to have occurred simultaneously is broadly

accepted by the majority of civil law countries, and is therefore to be found in most of

European and South American countries, and some other countries. The USA has adopted

the same rule with important extention to all cases of deaths of commorientes which

occurred in a period of 120 hours. The statutory presumption of simultaneous deaths can

also be found in some parts of Canada, Hebrew law and by the general and prevailing

doctrine also in Islamic law.

The most common and broadly accepted presumption, among those which formulate

survivorship based on criteria among the commorientes is seniority presumption.

Survivorship is based on age of the commorientes, so the youngest is deemed to have

survived the elder. England was the first country, which enacted this rule, followed by the

majority of common law countries.

Slovenia has no statutory presumption of commorientes. According to legal doctrine and

case law the presumption of simultaneous deaths which derives from ODZ, article 25 is to

be followed. Presumption is consistent with Slovenian legislation and civil law doctrine.

Generally speaking there are two presumptions that of simultaneous death and presumption

based on specific characteristic, most commonly the presumption is based on age of

commorientes. But if we look closely almost every presumption is altered thru the specific

succession rules of each country, so we find numerous derivations of basic rules. Often we

can find various exceptions to the statutory presumption.

Therefore to expect produce one presumption applicable to all countries and for all

purposes of succession (testamentary and intestate) is an impossible task to do.

It should be noted that every statutory presumption must be rebuttable, if not by de facto

survivorship, at least by the disposition of a will.

KEY WORDS

Time of death, succession, commorientes, presumption of law, simultaneous death,

survivorship, rebuttability.

KAZALO

1. UVOD ....................................................................................................................................................... 1

2. KOMORIENTI ........................................................................................................................................ 4

3. RIMSKO PRAVO ................................................................................................................................... 7

3.1 SPLOŠNO ......................................................................................................................................... 7

3.2 GENERALNO PRAVILO ................................................................................................................ 7

3.3 SPECIALNA PRAVILA .................................................................................................................. 9

3.4 SPLOŠNI DOMNEVI PREŢIVETJA V RAZMERJU STARŠ- OTROK ...................................... 11

3.4.1 DOMNEVA, DA STARŠ PREŽIVI NEDOLETNEGA OTROKA ................................................. 11

3.4.2 DOMNEVA, DA DOLETNI OTROK PREŽIVI STARŠE ............................................................ 12

4. RAZVOJ DOMNEV KOMORIENTOV V DRŽAVAH CIVILNEGA PRAVA ............................. 14

4.1 AVSTRIJSKI MODEL- DOMNEVA SOČASNIH SMRT ............................................................ 14

4.2 FRANCOSKI MODEL- DOMNEVE PREŢIVETJA, KI SE OBLIKUJEJO NA PODLAGI

STAROSTI IN SPOLA ................................................................................................................................ 14

4.3 DRŢAVE Z DOMNEVO SOČASNIH SMRTI .............................................................................. 16

4.4 DOMNEVA, DA JE DEDIČ UMRL PRED ZAPUSTNIKOM ...................................................... 19

4.5 DOMNEVA VZAJEMNEGA PREŢIVETJA ................................................................................. 20

5. DOMNEVE KOMORIENTOV V DRŽAVAH COMMON LAW IN NJIHOVE DANAŠNJE

UREDITVE ..................................................................................................................................................... 21

5.1 ANGLIJA........................................................................................................................................ 21

5.2 ZDRUŢENE DRŢAVE AMERIKE ................................................................................................ 25

5.3 KANADA ....................................................................................................................................... 28

5.4 INDIJA............................................................................................................................................ 33

6. ZNAČILNOSTI DEDOVANJA KOMORIENTOV V HEBREJSKEM PRAVU ........................... 35

7. ISLAMSKO PRAVO ............................................................................................................................. 38

8. KITAJSKA ............................................................................................................................................. 39

9. DOMNEVA KOMORIENTOV IN SLOVENSKI PRAVNI RED .................................................... 40

9.1 POGOJI ZA DEDOVANJE ............................................................................................................ 40

9.1.1 ZAPUSTNIKOVA SMRT ................................................................................................................. 40

9.1.2 OBSTOJ ZAPUŠČINE .................................................................................................................... 44

9.1.3 DEDNI NASLOV ............................................................................................................................ 44

9.1.4 DEDNA SPOSOBNOST IN PREŽIVETJE DEDIČA ...................................................................... 44

9.2 DEDNA IZJAVA ............................................................................................................................ 45

9.3 PRAVNA DOMNEVA ................................................................................................................... 46

9.4 PREDHODNO VPRAŠANJE IN NAPOTITEV NA PRAVDO ..................................................... 47

10. DOKAZNA SREDSTVA IN NJIHOVA DOKAZNA VREDNOST PRI DOKAZOVANJU

PREŽIVETJA ................................................................................................................................................. 49

11. ZAKLJUČEK .................................................................................................................................... 52

12. BIBLIOGRAFIJA ............................................................................................................................. 54

A. KNJIGE IN ČLANKI .......................................................................................................................... 54

B. VIRI..................................................................................................................................................... 56

C. SODNA PRAKSA............................................................................................................................... 58

D. INTERNETNI VIRI ............................................................................................................................ 60

1

1. UVOD

Z rojstvom človek pridobi sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti, pravno sposobnost.

Ta ugasne s človekovo smrtjo. Vendar pa s tem ne ugasnejo vse pravice in obveznosti

umrlega. Prenosljive s smrtjo nosilca preidejo na drugo osebo oziroma druge osebe. Takšen

prehod premoţenja umrlega na drugo osebo je dedovanje.1

Dedovanje je posledica zasebne lastnine, ki pomeni “pravico razpolaganja s premoţenjem

za časa ţivljenja in za primer smrti”.2 Na določeni stopnji razvoja je dedovanje postalo

pravna ustanova.3 Dedovanje je lahko oporočno, v tem primeru zapustnika imenujemo

oporočitelj. Zapustnik je oseba, katere premoţenje preide ob njegovi smrti na druge osebe,4

zlasti na dediče.5 Oporočitelj v oporoki po svoji volji določi osebe, na katere naj po njegovi

smrti preide celotna zapuščina, njeni deli ali deleţi zapuščine.

Oporoka je izjava volje zapustnika, pravni posel mortis causa, s katero oporočnik razdeli

svoje premoţenje po smrti. Načelo svobode testiranja je omejeno z institutom nujnega

dedovanja, ki daje zakonitim dedičem pravico zahtevati z zakonom določen deleţ

zapuščine (nujni deleţ). Zakonito dedovanje se uvede, kadar ni oporoke oziroma je ta

neveljavna. V tem primeru zakon določa dedne rede. Dedni red predstavlja krog oseb, ki

jim je po zakonu priznana pravica postati dedič in se oblikuje glede na stopnjo sorodstva z

zapustnikom. Delacijski razlog je tako oporoka ali zakon. Dedič je oseba, na katero preide

ob smrti zapustnika zapuščina. Zapuščina je premoţenje, ki je predmet dedovanja, je zbir

premoţenjskih pravic in obvez, ki so pripadale zapustniku ob njegovi smrti.6

Pravni redi so oblikovali različna pravna pravila in pravne institute, ki regulirajo dedovanje.

Eden izmed takšnih dednopravnih institutov so tudi komorienti. To so osebe, ki lahko

medsebojno dedujejo in njihovega časa smrti ni mogoče natančno določiti oziroma vrstni

red njihovih smrti ni znan.

1 A. Finţgar, Dedno pravo, Pravna fakulteta Ljubljana, Ljubljana, 1973, str. 1.

2 Odl. US, Uradni list RS, št. 4/1994 z dne 28. 1. 1994, str. 185.

3 Finţgar, Dedno, str. 5.

4Finţgar, Dedno, str. 31.

5V. Korošec, Rimsko pravo, 2.del, Rodbinsko, dedno in civilno pravdno pravo, Univerza v Ljubljani,

Ljubljana 1969, str. 404. 6 Finţgar, Dedno, str. 35.

http://www.uradni-list.si/1/index?edition=19944

2

Čas smrti je za dedovanje pomembno dejstvo, ki v primeru komorientov ni jasno ali pa je

teţko dokazljivo. V ta namen so prava izoblikovala pravne domneve, ki določajo bodisi

preţivetje enega ali sočasne smrti vseh.

V drugem poglavju diplomskega dela sem obdelala izvor termina komorienti in njegov

pojem ter opredelila pravno domnevo. V tretjem poglavju podrobneje predstavljam

različne pravne domneve, kot jih je izoblikovalo Rimsko pravo. V četrtem poglavju sem

predstavila domnevo sočasnih smrti, kot se je oblikovala v drţavah civilnega prava in jo

danes ureja večina evropskih in še nekatere druge drţave ter domnevo vzajemnega

preţivetja. V petem poglavju sem predstavila zgodovino domneve komorientov in današnje

ureditve Anglije, Zdruţenih drţav Amerike, Kanade in Indije. Drţave »common law«7

imajo pestro zgodovino pri oblikovanju domnev komorientov, ki so predmet številnih

razprav in tudi sprememb še danes. Šesto poglavje je predstavitev domneve komorientov v

Hebrejskem pravu. Osnove Islamskega prava komorentov sem povzela v sedmem poglavju.

Domeneve komorientov na Kitajskem sem predstavila v osmem poglavju. V devetem

poglavju je orisan potek postopka od nastopa smrti do zaključka zapuščinskega postopka v

primeru nastopa komorientov v slovenskem pravnem sistemu. Predstavila sem vlogo

mrliškega preglednika pri ugotavljanju nastopa in časa smrti ter metode za retrogradno

določanje časa smrti, posledice smrti kot pravneg dejstva, kot so vpis smrti v matično

knjigo umrlih ter začetek zapuščinskega postopka in uporabo pravnega pravila, ki ureja

domnevo sočasnih smrti komorientov. Dokazna sredstva ter njihovo dokazno vrednost pri

ugotavljanju nastopa smrti bom predstavila v desetem poglavju.

Metode dela, ki sem jih pri diplomskem delu uporabila, so: deskriptivna, komparativna in

zgodovinska. S pomočjo deskriptivne metode sem iz izbrane domače in tuje bibliografije

podala opis pojma komorientov in različne ureditve pravnih sistemov glede domnev

komorientov. Na podlagi zgodovinske metode sem analizirala razvoj pojma ter domnev

komorientov ter njihov vpliv na sedanje ureditve različnih sistemov. Komparativna metoda

mi je sluţila za primerjavo različnih pojmovanj komorientov ter njihovih domnev, tako da

sem lahko oblikovala skupine na podlagi podobnosti oziroma razlik v pojmovanju,

domnevah ter rezultatih teh domnev.

7 Common law – anglosaški tradicionalni precedenčni sistem.

3

Cilj diplomskega dela je pojasniti pojem komorinetov, pravne domneve komorientov v

različnih pravnih redih in odgovoriti na vprašanje ali je moţno poenotenje v smislu

oblikovanja univerzalne domneve komorientov, ki bi veljala za vse pravne rede, ter kakšna

bi bila ta domneva. Teza diplomskega dela je, da oblikovanje domneve komorientov, ki bi

ustrezala vsem pravnim ureditvam ni mogoča.

4

2. KOMORIENTI

Izraz komorienti izhaja iz latinske besede commorior, ki pomeni “umreti skupaj s kom”.8

Problem dedovanja, ki se pojavi ob smrti večih oseb, ki so umrle skupaj v istem dogodku,

je bil predmet številnih razprav ţe v rimskem pravu.

Po rimskem pravu so komorienti osebe, ki so umrle v isti nesreči.9 “Viri rimskega prava

nimajo enotnega izraza za osebe, ki so umrle skupaj. Obstajajo različne fraze kot npr.:

"simul periunt" in "simul perierint", ko pa gre za enega preminulega pa ''simul perierit "in

"simul ... perit".10

Vendar najdemo tudi izraze kot "simul decesseris", "simul functus sit"

in "simul obissent.11

V nekaterih virih je namesto besede sočasno ("simul") uporabljen izraz

enakost (pariteta, "pariter"), npr.: "pariter ... decesserint" ali "pariter ... mortuis", ali

preprosta predlog "cum", ki zaznamuje sočasno smrt.12

V nekaterih virih se prav tako

pojavljata prislov "simul" in predlog "cum" skupaj.13

Rimsko pravo tudi ni poznalo enotnega termina za periculum (nevarnost), ki je povzročila

nastop večih smrti. Med dogodki, v katerih so nastopile smrti, viri rimskega prava

največkrat omenjajo brodolom (naufragium), velikokrat pa tudi razvaline (ruina), nasilje

(adgressus) in poţar (incendium). Ulpianus je ob naštetih dogodkih dodal omembo “…vel

quo alio, modo ...” ali kako drugače, saj izčrpna razvrstitev ni mogoča, ker ni moţno

predvideti vseh dogodkov, ki terjajo smrt.14

Podobno ameriška in angleška praksa med dogodke, v katerih dve ali več oseb umre,

prištevajo vihar (ciklon),15

avtomobilsko nesrečo,16

trčenje avtomobila in vlaka, nesrečo

8 F. Bradač, Latinsko-slovenski slovar, DZS, Ljubljana 1966, str. 103.

9Prim. A. Berger, Encyclopedic Dictionary of Roman Law, 1953, str. 400, J. Bouvier, F. Rawle, Law

dictionary, 8th edition, Kansas City, Mo., Vernon Law Book Co.; St. Paul, Minn., West Pub. Co., s.l., 1914,

str. 569. 10

D.28.6.42, D.34.5.9.3., D.34.5.9.2., D.34.5.16.pr. 11

D.34.5.8., D.34.5.18.1., D.36.1.35. 12

D.34.5.18. pr., D.39.6.26., D.34.5.16.pr. 13

D.34.5.9.2. 14

G. Hamza., Réflexions sur les présomptions relatives aux comourants (commorientes) en droit romain,

Knothe H.G., Status familiae, Beck, München 2001, str. 2. 15

Fleming v. Grimes, 142 Miss. 522, I07 So. 420 (I926). 16

Miller v. McCarthy, I98 Minn. 476, 270 N. W. 559 (1936).

5

vlaka,17

brodolom,18

poplave,19

potres,20

poţar,21

letalske nesreče,22

eksplozije,23

zrušenje

hiše24

ali mosta,25

zastrupitve s plinom26

ali zmrznitev.27

Slovenski termin je “isti

dogodek” nemški “gemeinsame Gefahr”, angleška pravna terminologija uporablja izraz

“the same event”, “common disaster” ali “same calamity”, škotski termin je “common

calamity”, francoski pa “même événemen”.

Izraz "commorientes", ki označuje več umrlih v istem dogodku, najdemo le v enem

rimskem viru, Digestah.28

Srednjeveška sodna praksa si je izposodila ta izraz kot tehnično

ustrezen in slovnično pravilen termin,29

ki označuje umrle v skupni nesreči. Vendar pa so

nekatere definicije komorientov širše, mednje štejejo tudi umrle osebe, katerih smrti niso

nastopile v istem dogodku. Komorienti so torej osebe, ki imajo sposobnost dedovanja med

seboj in umrejo v okoliščinah, v katerih ni mogoče ugotoviti, katera je umrla prva.30

Ker dejanskega stana, to je časa smrti in vrstnega reda smrti komorientov ni mogoče vselej

ugotoviti, so pravni redi oblikovali pravne domneve. Pravna domneva je izkustveno

domnevno dejstvo, ki ga pravni red povzdigne v pravno upoštevno pravilo, da nadomesti

manjko dejanske gotovosti. Gre za negotovo dejstvo, za katerega pravo določa gotovost.

“Pravne domneve večinoma počivajo na izkušnjah, da domnevano dejstvo zelo verjetno

obstaja in bi bilo zahtevati dokazovanje takšnega dejstva samo nepotrebno oteţevanje

situacije za stranke pravnih razmerij. Pravne domneve se torej uporabljajo, kadar je podana

velika verjetnost, da predmet pravne domneve resnično obstaja ali pa je dokazovanje

17

Kansas Pac. Ry. v. Miller, 2 Colo. 442 (1874). 18

Smith v. Croom, 7 Fla. 81 (I857), Wing v. Angrave, 8 H. L. C. 183, II Eng. Rep. 397 (1860). 19

Cowman v. Rogers, 73 Md. 403, 21 A. 64 (1891). 20

Grand Lodge A. 0. U. W. v. Miller, 8 Cal. App. 25, 96 P. 22 (1908). 21

Will of Ehle, 73 Wis. 445, 41 N. W. 627 (1889). 22

Matter of Strong, 171 Misc. 445, I2 N. Y. S. (2d) 544 (I939). 23

Baldus v. Jeremias, 296 Pa. 313, 145 A. 820 (1929). 24

Goods of Thompson, 22 L. T. R. (O. S.) 292 (Ecc. I854). 25

In re Hall, 12 CHI. LEG. NEWS 68, 9 CENT. L. J. 381 (I879). 26

Tovey v. Geiser, 150 Kan. 2IO, 92 P. (2d) 3 (I939); Re Coup, 147 L. T. I68 (1919). 27

Fitzgerald v. Ayres, (Tex. Civ. App. 19I5) 179 S. W. 289, J.E.Tracy, J.J Adams, Evidence of survivorsip in

Common Disaster Cases,

Michigan Law Review, Vol. 38, No. 6 (Apr., 1940), str. 802 28

D.24.1.32.14. 29

Hamza, Réflexions, str. 2. 30

Zelena knjiga o dedovanju in oporokah (COM/2005/0065 konč.), Evropska komisija, Bruselj, 01.03.2005,

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52005DC0065:SL:NOT (30.3.2010).

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52005DC0065:SL:NOT

6

obstoja povezano z nesorazmernimi teţavami.”31

Tako so danes v uporabi različne pravne

domneve, ki jih pravni redi uporabljajo v primeru komorientov.

31

T. Keresteš, Pravna domneva, Jurisprudentia.net, 2007,

http://www.jurisprudentia.net/index.php?option=com_content&task=view&id=529&Itemid=56 (30.3.2010).

http://www.jurisprudentia.net/index.php?option=com_content&task=view&id=529&Itemid=56

7

3. RIMSKO PRAVO

3.1 SPLOŠNO

V civilnem rimskem pravu obstajata dve načeli, ki urejata področje komorientov:

1. In dubiis ea interpretatio est sequenda quae est verisimilior- dvomljivih poloţajih se

je treba drţati tiste interpretacije, ki je bliţje resnici (najverjetnejša).

2. In ambiguis ea sententia est sequenda, quae rei gerendae magis convenit- v

dvoumnih poloţajih se je treba drţati tistega pravila (sklepa), ki bolj ustreza

obravnavani stvari.32

Rimljani so v posamezni situaciji upoštevali stopnjo verjetnosti; in kjer je obstajal dvom

katero pravilo naj se uporabi so upoštevali tisto, ki je bilo najbolj praktično.33

3.2 GENERALNO PRAVILO

“Potrebno je poudariti, da so se v večini teh razprav pravniki zadovoljili z rešitvijo, da iz

praktičnih razlogov nihče ni nikogar preţivel. Pri tem niso hoteli ustvariti domneve za vse

primere: prav nasprotno, generalno pravilo naj bi bilo, da nihče od obeh ni preţivel

drugega.”34

Takšno pravilo pomeni, da so smrti komorientov nastopile v istem trenutku,

torej simultano (sočasno, hkratno). Generalno pravilo je torej domneva sočasnih smrti.

Primeri iz Digest, v katerih pravniki obravnavajo te domneve:

D.24.1.32.14. “Kadar oba zakonca umreta skupaj v nesreči in ni mogoče določiti, kateri je

umrl prvi je Ulpianus mnenja, da je darilo veljavno. Tudi v primeru vzajemnih obdaritev

darilo pripade dedičem. Glede veljavnosti vzajemnih daril za primer smrti, kadar je par v

ujetništvu, ni pa dokazov, da so umrli v istem dogodku, Ulpianus zastopa mnenje, da

32

J.D.M. Derrett, Essays in classical and modern Hindu law, Commorientes, Brill, Leiden 1976-1978, str.

274. 33

Derrett, Commorientes, str. 275. 34

Derrett, Commorientes, str. 275.

8

obstaja domneva sočasne smrti in je daritev veljavna. To domnevo razširja po analogiji tudi

na tiste, ki so padli v ujetništvo v istem času.” 35

Enako odlomki D.34.5.8.36

in D.39.6.26.37

.

D.34.5.9.3. “Ta del obravnava vprašanje veljavnosti stipulacije, vezane s pogojem smrti

ţene v času trajanja zakonske zveze. Če zakonca umreta v istem dogodku, se postavlja

vprašanje, ali je stipulacija veljavna. Domneva se, da sta umrla istočasno in je pogoj

izpolnjen, razen če se dokaţe, da je svojega moţa preţivela.” 38

Podobno v D.34.5.17.39

D.34.5.18.pr. “Brata sta drug drugemu postavljena za substituta. Marcianus je mnenja, da

se, razen v primeru dokazov o nasprotnem, domneva, da so smrti nastopile sočasno in

substituti ne morejo dedovati drug po drugem, saj noben ni preţivel drugega.” 40

35

Si ambo ab hostibus capti sint et qui donavit et cui donatum est, quid dicimus? Et prius illud volo tractare.

Oratio, si ante mors contigerit ei cui donatum est, nullius momenti donationem esse voluit: ergo si ambo

decesserint quid dicemus, naufragio forte vel ruina vel incendio? Et si quidem possit apparere, quis ante

spiritum posuit, expedita est quaestio: sin vero non appareat, difficilis quaestio est. Et magis puto donationem

valuisse et his ex verbis orationis defendimus: ait enim oratio "si prior vita decesserit qui donatum accepit":

non videtur autem prior vita decessisse qui donatum accepit, cum simul decesserint. Proinde rectissime

dicetur utrasque donationes valere, si forte invicem donationibus factis simul decesserint, quia neuter alteri

supervixerit, licet de commorientibus oratio non senserit: sed cum neuter alteri supervixerit, donationes

mutuae valebunt: nam et circa mortis causa donationes mutuas id erat consequens dicere neutri datam

condictionem: locupletes igitur heredes donationibus relinquent. Secundum haec si ambo ab hostibus simul

capti sint amboque ibi decesserint non simul, utrum captivitatis spectamus tempus, ut dicamus donationes

valere, quasi simul decesserint? An neutram, quia vivis eis finitum est matrimonium? An spectamus, uter

prius decesserit, ut in eius persona non valeat donatio? An uter rediit, ut eius valeat? Mea tamen fert opinio,

ubi non reverterunt, ut tempus spectandum sit captivitatis, quasi tunc defecerint: quod si alter redierit, eum

videri supervixisse, quia redit. Prim. Hamza, Reflexions, str. 8. 36

Si inter virum et uxorem donatio facta fuerit, priore defuncto cui donatum est ad eum res redit qui

donaverat: quod si simul tam is cui donatum est quam is qui donaverit, quaestionis dccidendae gratia magis

placuit valere donationem, eo maxime quod donatur non supervivat, qui rem condicere possit.

Darilo med zakoncema šteje za veljavno, kadar umreta v istem trenutku. Donator namreč ne more zahtevati

darila nazaj, ker ni preţivel zakonca. 37

Si qui invicem sibi mortis causa donaverunt pariter decesserunt, neutrius heres repetet, quia neuter alteri

supervixit. Idem iuris est, si pariter maritus et uxor sibi donaverunt.

Veljavna so vzajemna darila za primer smrti med zakoncema, kadar ta umreta v istem dogodku.Veljavnost

takšnih daril temelji na argumentu, da nihče ne more zahtevati darila nazaj, ker nihče ni preţivel. 38

Si maritus et uxor simul perierint, stipulatio de dote ex capitulo "si in matrimonio mulier decessisset"

habebit locum, si non probatur illa superstes viro fuisse. Prim. Hamza, Reflexions , str. 9, 10. 39

( Paulus libro 12 ad Plautium): Idem est, si dos uxori praelegata sit et simul cum marito perierit .

Lahko dediči ţene zahtevajo doto od dedičev moţa v primeru, da zakonca umreta v istem trenutku? Dediči

ţene ne morejo zahtevati dote, saj ţena ni preţivela moţa, ker sta zakonca umrla istočasno. 40

(Marcianus libro tertio regularum): Sed et in illo quaeritur, si pariter pupillus et qui ei substitutus erat frater

necessarius decesserit, an frater fratri exsistat heres an contra: vel si duo invicem necessarii substituti sunt et

una perierint, an heredes exstitisse videantur: vel alter alteri (hoc est si invicem) hereditatem rogati fuerint

restituere. in quibus casibus si pariter decesserint nec appareat, quis ante spiritum emisit, non videtur alter

alteri supervixisse.Ampak tudi v tem primeru se postavlja vprašanje: če hkrati umreta sirota in njegov rodni

brat, ki je bil postavljen za njegovega substituta, ali je brat dedič brata ali obratno (nasprotno)?Ali če sta dva

9

3.3 SPECIALNA PRAVILA

Prej opisano generalno pravilo bi v posameznih primerih povzročalo teţave. Zato je v

nekaterih primerih bila, ne glede na stopnjo verjetnost, sprejeta domneva preţivetja.

A) Če svoboden človek umre skupaj s svojim sinom za časa ţivljenja svojega

“patrona”, bi po splošnem pravilu, da nihče ni preţivel (kar ustreza procesnemu

pravu, saj ni nikakršnih dokazov o dejanskem preţivetju) premoţenje pripadlo

sinovim dedičem. “Patron” bi bil izključen iz dedovanja. To pa se ne bi zgodilo v

primeru, če bi oče umrl brez sina.41

Oče ne bi umrl brez sina, če bi umrl istočasno s

svojim sinom. Da bi se izognili nastali teţavi, so v takih primerih v korist “patrona”

šteli, da je sin umrl prvi, ne glede na njegovo starost in zdravstveno stanje in ne

glede na to, kakšna verjetnost je obstajala, da je preţivel očeta v skupni nesreči.

D.34.5.9.2.: Kadar umreta oče in sin v istem dogodku se domneva, da je sin umrl

pred očetom. Razlog je reverentia patronatus (spoštovanje patronata). Pravnik je

mnenja, da se takšna domneva uporabi tudi, kadar je sin doleten, saj bo le tako

“patron” dedič. 42

B) Če je bilo v oporoki določeno, da mora fideikomisar izročiti premoţenje, če umre

brez otrok, bi v primeru, da fideikomisar in njegov sin umreta skupaj, namen

fideikomisa ne bil izpolnjen, saj, ob upoštevanju splošnega pravila, fidejkomisar ne

bi umrl brez otrok. Zato se v korist fideikomisa uporabi domneva, da je

fidejkomisarjev sin umrl pred očetom; podobno kot v primeru svobodnega človeka

in njegovega sina- sin umre, tudi če gre za sočasni smrti, pred očetom-domneva se

uporabi, kadar je fideikomis vezan na pogoj umreti brez otrok, če je fideikomis za

očeta fiduciarja (D.36.1.18.7).43

sorodnika substituta (drug drugemu) in hkrati umreta ali se zdi, da sta bila dediča? Ali sta bila naprošena, da

eden drugemu vzajemno vrneta dediščino. V takih primerih (sočasne smrti) in ni razvidno, kateri je umrl prvi

in ni jasno, da je eden preţivel drugega. Prim. Hamza, Reflexions, str. 13 41

Inst. III.7; (DE SUCCESSIONE LIBERTORUM). 42

D.34.5.9.2 Si cum filio suo libertus simul perierit intestati, patrono legitima defertur hereditas, si non

probatur supervixisse patri filius: hoc enim reverentia patronatus suggerente dicimus. 43

D.36.1.18.7. (Ulpianus libro secundo fideicommissorum) Si quis autem susceperit quidem filium, verum

vivus amiserit, videbitur sine liberis decessisse. Sed si naufragio vel ruina vel adgressu vel quo alio modo

simul cum patre perierit, an condicio defecerit, videamus. Et magis non defecisse arbitror, quia non est verum

10

C) In primer dveh bratov, eden brez potomcev in drugi s potomci, ki umreta v

razbitinah. Sinovi brata ţivijo po njuni smrti. Na podlagi enakih argumentov, kakor

v zgoraj omenjenih primerih je bila vzpostavljena domneva, da je prvi umrl brat, ki

je zapustil potomce, z namenom, da bi lahko otroci brata dedovali per capita po

bratu brez potomcev, in da tako osebe, ki so si po naravi v enakem odnosu, lahko

dedujejo po enakih deleţih. Tako, je rekel Voet, suflira naravna pravičnost. 44

V določenih primerih se torej domneva preţivetje enega komorienta, da se zavarujejo

nekateri interesi. Tako so bili varovani interes “patrona”, interes fideikomisa in dedovanje

per capita bratovih potomcev. Kadar gre za dvomljivo smrt, je treba paziti na to, kaj bolj

ustreza naravnemu načelu (pravu) in pravičnosti (enakosti).45

filium eius supervixisse. Aut igitur filius supervixit patri et extinxit condicionem fideicommissi, aut non

supervixit et extitit condicio: cum autem, quis ante et quis postea decesserit, non apparet, extitisse

condicionem fideicommissi magis dicendum est. 44

Derrett, Commorientes, str. 275, 276. 45

In dubia enim huiusmodi morte inspiciendum est, quid naturali rationi et aequitati magis conveniat.

11

3.4 SPLOŠNI DOMNEVI PREŽIVETJA V RAZMERJU STARŠ- OTROK

3.4.1 DOMNEVA, DA STARŠ PREŢIVI NEDOLETNEGA OTROKA

Domneva se uporabi samo in izključno, kadar so komorienti v razmerju starš- otrok. “Na

podlagi fizične šibkosti so sklepali, da bo pri določenih osebah smrt nastopila prej, tako v

realnem ţivljenju, kakor tudi v primerih, kadar bo smrt izvirala iz istega dogodka.”46

Domneva se, da starši preţivijo svoje nedoletne otroke.47

Kot primere navajam naslednje odlomke iz Digest:

- D.23.4.26.pr.: Mati in enoletni sin umreta v brodolomu. Kdo šteje za prej umrlega, kadar

ni mogoče ugotoviti, kdo je umrl prvi? Treba je upoštevati to, kar je najbolj verjetno, to je,

da je otrok umrl prvi (quia verisimile videbatur ante matrem infantem perisse). 48

- D.34.5.23. Če mati umre v brodolomu z nedoletnim otrokom, se šteje, da je otrok umrl

pred materjo. 49

- D.34.5.9.1. Oče in sin sta padla v vojni. Mati zahteva dedovanje premoţenja na podlagi

domneve, da je sin umrl kasneje. Starši moţa zahtevajo dedovanje na podlagi domneve, da

je sin umrl pred očetom. Hadrijan je mnenja, da je oče umrl pred sinom. 50

46

Hamza, Reflexions , str. 6. 47

Nedoletne osebe so otroci, ki jih rimsko pravo imenuje impubes. Pod impubes so v rimskem pravu šteli

deklice, mlajše od 12 let in dečke, mlajše od 14 let. Pubes so doletni otroci, torej deklice nad 12. letom

starosti in dečki nad 14. letom starosti. A. Berger, o.c.,str. 495. 48

D.23.4.26.pr.: Inter socerum et generum convenit, ut, si filia mortua superstitem anniculum filium

habuisset, dos ad virum pertineret: quod si vivente matre filius obisset, vir dotis portionem uxore in

matrimonio defuncta retineret. Mulier naufragio cum anniculo filio periit. Quia verisimile videbatur ante

matrem infantem perisse, virum partem dotis retinere placuit. 49

Si mulier cum filio impubere naufragio periit, priorem filium necatum esse intellegitur. 50

Cum bello pater cum filio perisset materque filii quasi postea mortui bona vindicaret, adgnati vero patris,

quasi filius ante perisset, divus Hadrianus credidit patrem prius mortuum. Odlomek ne omenja starosti sina,

vendar se smatra, da gre za doletnega sina, saj je bila za vojaka določena minimalna starost štirinajst let.

Hamza, Reflexions , str. 5.

12

3.4.2 DOMNEVA, DA DOLETNI OTROK PREŢIVI STARŠE

Bolj verjetno je, da se bo mlajši, če bo odrasel, za ţivljenje boril dlje in zato tudi preţivel.

Pravna domneva se je oblikovala na podlagi verjetnosti.51

Če pa je obstajal dokaz, da je bil

sin invalid, čeprav odrasel, se po rimskem pravu ta domneva ne bi uporabila – bila bi

ovrţena.52

Enako kot domneva, da starš preţivi nedoletnega otroka, tudi domneva, da

doletni otrok preţivi svoje starše, velja le v razmerjih starš - otrok.

- D.34.5.16.pr.: Kadar si mati izgovori doto od moţa svoje hčere v primeru, da ta umre v

času njune zakonske zveze ter mati in hči nato skupaj umreta, po cesarjevem reskriptu

dediči matere nimajo pravice zahtevati dote, ker mati svoje hčere ni preţivela. 53

- D.34.5.22. Iavolenus predpostavlja, da se v primeru, da med potopom mati umre skupaj s

svojim sinom in obstaja nejasnost glede smrti, domneva, da je sin umrl pozneje. Odločitev

utemeljuje z argumentom: bolj človeško je predvidevati, da je sin preţivel (humanum est

credere Filium diutius vixisse). 54

Pravnik utemeljuje domnevo na podlagi argumenta, da

mlajša generacija v naravi preţivi starejšo.

Domneva, da starši preţivijo nedoletne otroke, in domneva, da doletni otroci preţivijo

svoje starše sta izpodbojni domnevi. Izpodbijata se lahko, kadar obstajajo dejanski dokazi o

nasprotnem ali kadar zgoraj navedena specialna pravila določajo drugače.55

51

Hamza, Reflexions , str. 7. 52


D.34.5.16.pr. (Marcianus libro tertio regularum) Quod de pariter mortuis tractamus, et in aliis agitatum est.

Ut ecce si mater stipulata est dotem a marito mortua filia in matrimonio sibi reddi et simul cum filia perit, an

ad heredem matris actio ex stipulatu competere? Et divus Pius rescripsit non esse commissam stipulationem,

quia mater filiae non supervixit. Če si je ţena izgovorila, da dobi doto od moţa, če hči umre v zakonu (in mati

umre skupaj s hčerko) ali se izvajanje stipulacije prenese na materinega dediča? Pius je mnenja, da do

stipulacije ne pride, saj mati ne preţivi hčerke. Prim. Hamza, Reflexions , str. 6. 54 D.34.5.22.: Cum pubere filio mater naufragio periit: cum explorari non possit, uter prior exstinctus sit,

humanius est credere filium diutius vixisse. Mati in doletni sin umreta v brodolomu: ker ni mogoče pojasniti,

kateri je umrl prej, je bolj humano (človeško) verjeti, da je sin ţivel dlje. Prim. Hamza, Reflexions , str. 7. 55

Vendar v vseh primerih velja: Nisi ratio singularis suadeat contrarium ut pro patrono, z drugimi besedami,

razen, kakor v primeru pravila v prid patrona, če partikularna obrazloţitev ne razveljavi domneve, Derrett ,

Commorientes, str. 277 Enako Hamza, str. 13; Izjema obstaja tudi v v primeru fideikomisa; sin umre, tudi če

gre za sočasni smrti, pred očetom-domneva se uporabi, kadar je fideikomis vezan na pogoj umreti brez otrok,

če je fideikomis za očeta fiduciarja (D.36.1.18.7).

13

Po mnenju Hamze, je za uporabo domneve, da doletni otrok preţivi starše, potreben

argumentum ad hominem, kar pomeni, da se mora nanašati na odločitev ali mnenje cesarja

(D.34.5.9.1. in D.34.5.16.pr.), ali pa domnevo narekuje humanitas (človeškost; bolj

ţivljenjsko, D.34.5.22.).56

Tako je rimsko pravo ob generelnem pravilu, to je domnevi sočasnih smrti, dopuščalo

uporabo dveh splošnih domnev, ki veljajo samo za razmerja starš - otrok (doleten otrok

preţivi starše in starši preţivijo nedoletnega otroka) ter domneve preţivetja v zavarovanje

posebnih interesov (patronata, namen fideikomisa in per capita dedovanje bratovih

potomcev). Po mnenju Derretta so ti interesi varovani, ne glede na verjetnost. Na podlagi

tega sklepam, da so bila ta specialna pravila neizpodbojna.

56

Hamza, Reflexions , str. 7.

14

4. RAZVOJ DOMNEV KOMORIENTOV V DRŽAVAH CIVILNEGA

PRAVA

V nadaljevanju predstavljam zgodovino razvoja domnev, kakor sta jih oblikovali Avstrija

in Francija ter današnjo ureditev domnev komorientov v drţavah civilnega prava.

4.1 AVSTRIJSKI MODEL- DOMNEVA SOČASNIH SMRT

25. člen Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch-a57

je uporabil generalno pravilo rimskega

prava, to je domnevo sočasnih smrti, po kateri medsebojno dedovanje komorientov ni

dopustno. V dvomu, katera izmed dveh ali več umrlih oseb je preminila najprej, mora tisti,

ki trdi, da je eden ali drugi prej umrl, svojo trditev dokazati; če tega ne more, se domneva,

da so vsi umrli ob istem času, in ni moč govoriti o prenosu pravic enega na drugega.58

Danes zakonsko domnevo ureja 11. člen Todesarklarungsgesetza59

: “Kadar ni mogoče

dokazati, da je katera izmed več umrlih oseb oziroma razglašenih za mrtve preţivela druge,

se domneva, da so umrle istočasno.”60

4.2 FRANCOSKI MODEL- DOMNEVE PREŽIVETJA, KI SE OBLIKUJEJO NA

PODLAGI STAROSTI IN SPOLA

Francoski model domneve preţivetja, ki se oblikujejo na podlagi starosti in spola, je v

veljavo je stopil s sprejetjem francoskega Civilnega zakonika.61 Ta je določal:

- 720. člen: Če več oseb, ki so lahko medsebojno imenovane za nasledstvo med

seboj, umre v isti nesreči, tako da ni mogoče ugotoviti, katera je umrla prva, se

57

Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch (ABGB), JGS Nr. 946/1811. 58

Im Zweifel, welche von zwei oder mehreren verstorbenen Personen zuerst mit Tode abgegangen sei, muß

derjenige, welcher den früheren Todesfall des Einen oder des Anderen behauptet, seine Behauptung

beweisen; kann er dieses nicht, so werden Alle als zu gleicher Zeit verstorben vermutet, und es kann von

Uebertragung der Rechte des Einen auf den Anderen keine Rede sein. 59

Todeserklärungsgesetz (TEG), BGBl. Nr. 23/1951 (WV). 60

Kann nicht bewiesen werden, daß von mehreren gestorbenen oder für tot erklärten Menschen der eine den

anderen überlebt hat, so wird vermutet, daß sie gleichzeitig gestorben sind. 61

Code civil des Français, Paris : de l'Imprimerie de la République, An XII 1804.

http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Todeserkl%C3%A4rungsgesetz&action=edit&redlink=1

15

domneva preţivetja določi glede na okoliščine dogodka, v primeru, da okoliščine

dogodka niso znane pa se domneva določi na podlagi starosti in spola.62

- 721. člen: Če so vse osebe, umrle v isti nesreči, mlajše od petnajst let, se domneva,

da je preţivela najstarejša izmed njih. Če so vse osebe starejše od šestdeset let, se

domneva, da je preţivela najmlajša izmed njih. Če so nekatere izmed njih mlajše od

petnajst let, in druge starejše od šestdeset let, se domneva, da je preţivela oseba iz

prve skupine.63

- 722. člen: Če so osebe umrle v isti nesreči, v starosti od petnajst let in hkrati manj

kot šestdeset, se domneva da je moški preţivel, kadar gre za osebe iste starosti

oziroma kadar razlika v njunih letih ni večja od leta dni; kadar pa so osebe istega

spola, se domneva preţivetje glede na naravni vrstni red nasledstva, tako da se

domneva, da je mlajša preţivela starejšo.64

Francoski civilni zakonik je prezrl primer komorientov, mlajših od petnajst let in

komorientov med petnajstim in šestdesetim letom; splošno mnenje je, da se v tem primeru

in v podobnem primeru, ko so komorienti osebe stare nad šestdeset let in osebe med

petnajstim in šestdesetim letom, predpostavlja, da je preţivela oseba v starosti med

petnajstim in šestdesetim letom.65

“Takšna zapletena, zastarela, rahlo seksistična (diskriminatorna) in nepopolna ureditev

domneve komorientov, je bila včasih prezrta tudi s strani francoskih sodišč.”66

62

Article 720 Si plusieurs personnes respectivement appelées à la succession l'une de l'autre, périssent dans

un même événement, sans qu'on puisse reconnaître laquelle est décédée la première, la présomption de survie

est déterminée par les circonstances du fait, et, à leur défaut, par la force de l'âge ou du sexe. 63

Article 721 Si ceux qui ont péri ensemble avaient moins de quinze ans, le plus âgé sera présumé avoir

survécu. S'ils étaient tous au-dessus de soixante ans, le moins âgé sera présumé avoir survécu. Si les uns

avaient moins de quinze ans, et les autres plus de soixante, les premiers seront présumés avoir survécu. 64

Article 722 Si ceux qui ont péri ensemble avaient quinze ans accomplis et moins de soixante, le mâle est

toujours présumé avoir survécu, lorsqu'il y a égalité d'âge, ou si la différence qui existe n'excède pas une

année. S'ils étaient du même sexe, la présomption de survie, qui donne ouverture à la succession dans l'ordre

de la nature doit être admise : ainsi le plus jeune est présumé avoir survécu au plus âgé. 65


G.Dannemann, Die ungewollte Diskriminierung in der internationalen Rechtsanwendung : zur Anwendung,

Beruecksichtigung und Anpassung von Normen aus unterschiedlichen Rechtsordnungen, Mohr Siebeck,

Tuebingen 2004, str. 242.

16

S prvim junijem 2002 so bile te določbe razveljavljene. Nadomestil jih je nov, 725-1. člen,

ki določa: “Kadar umreta v isti nesreči osebi, ki lahko dedujeta ena po drugi, se vrstni red

smrti določi z vsemi sredstvi. Če se vrstnega reda smrti ne da določiti, se deduje tako, da

druga oseba k dedovanju ni poklicana. Vendar se v primeru, da sočasno umrli zapusti

potomca, le-temu dovoli, da vstopi na mesto in tako deduje po drugem sočasno umrlem,

kadar je takšna reprezentacija dovoljena.”67

Tako je tudi v francoskem pravu sprejeta

domneva simultanih smrti. Kadar kateri izmed komorientov zapusti potomca, lahko ta na

podlagi vstopne pravice uveljavlja pravico do dediščine drugega komorienta.

4.3 DRŽAVE Z DOMNEVO SOČASNIH SMRTI

Domnevo sočansih smrti so sprejele: Nemčija v 11. členu Verschollenheitsgesetz-a,68

Švica v 2. odstavku 32. člena Zivilgesetzbuch69

(Z.G.B): Kdor uveljavlja pravico na

podlagi navedbe, da določena oseba ţivi ali da je umrla ali da je v določenem času bila ţiva

oziroma, da je preţivela drugo osebo, mora o tem predloţiti dokaze. Kadar ni mogoče

dokazati, da je ena izmed več umrlih oseb preţivela drugo, se te osebe štejejo za istočasno

umrle. 70

Prav tako domnevo sočasnih smrti urejajo tudi:

- Grški civilni zakonik,71

67

Article 725-1: Lorsque deux personnes, dont l'une avait vocation à succéder à l'autre, périssent dans un

même événement, l'ordre des décès est établi par tous moyens. Si cet ordre ne peut être déterminé, la

succession de chacune d'elles est dévolue sans que l'autre y soit appelée. Toutefois, si l'un des codécédés

laisse des descendants, ceux-ci peuvent représenter leur auteur dans la succession de l'autre lorsque la

représentation est admise.

http://www.legifrance.gouv.fr/telecharger_pdf.do?cidTexte=LEGITEXT000006070721 (30.3.2010). 68

Verschollenheitsgesetz (VerschG), 1951 BGBl. I S. 63, Kann nicht bewiesen werden, daß von mehreren

gestorbenen oder für tot erklärten Menschen der eine den anderen überlebt hat, so wird vermutet, daß sie

gleichzeitig gestorben sind. 69

Zivilgesetzbuch (ZGB), 1911, AS 27 317. 70

Wer zur Ausübung eines Rechtes sich darauf beruft, dass eine Person lebe oder gestorben sei oder zu einer

bestimmten Zeit gelebt oder eine andere Person überlebt habe, hat hiefür den Beweis zu erbringen. Kann nicht

bewiesen werden, dass von mehreren gestorbenen Personen die eine die andere überlebt habe, so gelten sie als

gleichzeitig gestorben. 71

Astikos Kodikas (AK), 1946, A.N.2250/1940, FEK A 91/1940 P.597, Άρθρο 38: Αν περιζζόηεροι έτοσν

πεθάνει και δεν μπορεί να αποδειτθεί όηι ο ένας επέζηζε από κάποιον άλλο, ηεκμαίρεηαι όηι όλοι πέθαναν

ηασηότρονα, URL: http://www.scribd.com/doc/25395863/ASTIKOS-KODIKAS.

http://www.legifrance.gouv.fr/telecharger_pdf.do?cidTexte=LEGITEXT000006070721

17

- Belgija,72

- Estonija,73

- Finska,74

- Danska,75

- Severna Irska,76

- Italija,77

- Portugalska,78

- Poljska,79

- Španija.

Španski civilni zakonik v 33. členu navaja: V dvomu, katera izmed dveh ali več oseb, ki

lahko ena po drugi dedujejo, je umrla prva, je potrebno to ugotoviti, če pa ni dokazov se

zanje uporabi domneva, da so umrle istočasno in tako ne morejo prenašati pravic ena na

drugo.80

Prav tako tudi so v svojo zakonodajo vpeljale domnevo sočasnih smrti še naslednje drţave:

- Čile,81

72

L. Garb, International succession, Miller, Boller and Pratners, Belgium, Kluwer Law International,

Netherlands2004, str. 56. 73

Reply submitted ba the delegation of Estonia, Committee of experts on family law, Working party on

missing persons, Replies received before the end of 2004 by member states to the questionnaire on missing

persons, presumption of death and commorientes, CJ-FA-GT1 (2007) 3 e, Strasbourg 2007, str. 14 74

Garb, International, B. Engblom-Lindgren, T.Reinius, Finland, str. 212. 75

Garb, International , H.H.Skjodt, Denmark, str. 187. 76

Secion 5 of the Succession Act, 1965 No. 27/1965 (Presumption of simultaneous death in cases of

uncertainty): Where, after the commencement of this Act, two or more persons have died in circumstances

rendering it uncertain which of them survived the other or others, then, for the purposes of the distribution of

the estate of any of them, they shall all be deemed to have died simultaneously.

http://www.irishstatutebook.ie/1965/en/act/pub/0027/print.html (30.3.2010). 77

Garb, International , F.Salerno Cardillo, Italy, str. 368. 78

Reply submitted by the delegation of Portugal, Questionnaire, str. 19. 79

Reply submitted by the delegation of Poland, Questionnaire, str. 21. 80

Código Civil españo, Aprobado por R.D. del 24 de julio de 1.889; Si se duda, entre dos o más personas

llamadas a sucederse, quién de ellas ha muerto primero, el que sostenga la muerte anterior de una o de otra,

debe probarla; a falta de prueba, se presumen muertas al mismo tiempo y no tiene lugar la transmisión de

derechos de uno a otro. URL: http://civil.udg.es/normacivil/estatal/CC/INDEXCC.htm (30.3.2010). 81

Codigo Civil art.79: Si por haber perecido dos o más personas en un mismo acontecimiento, como en un

naufragio, incendio, ruina o batalla, o por otra causa cualquiera, no pudiere saberse el orden en que han

ocurrido sus fallecimientos, se procederá en todos casos como si dichas personas hubiesen perecido en un

http://www.irishstatutebook.ie/1965/en/act/pub/0027/print.html

http://civil.udg.es/normacivil/estatal/CC/INDEXCC.htm

18

- Argentina,82

- Kolumbija,83

- Brazilija,84

- Mehika,85

- Turčija86

- in Japonska87

.

Juţnoafriška republika nima uzakonjene domneve, ki bi urejala pravne probleme pri

nastopu komorientov. Vrstni red smrti se določa na podlagi samih dejstev. Sodišča

Juţnoafriške republike bodo v takšnih primerih najverjetneje odločila, v kolikor ne

obstajajo dokazi o nasprotnem, da so smrti nastopile simultano.88

Tudi češko pravo ne ureja zakonske domneve. Praksa je, da se za takšne smrti domneva,

kadar smrt takšnih oseb ni mogoče kronološko določiti, da so nastopile sočasno in

dedovanje med temi osebami ni mogoče. 89

Obe navedeni drţavi sicer nimata zakonske domneve, dejansko pa, ob pomankanju

dokazov preţivetja, odločitve njunih sodišč glede dedovanja med temi osebami, temeljilo

na domnevi, da so smrti nastopile simultano.

mismo momento, y ninguna de ellas hubiese sobrevivido a las otras. URL:

http://www.paginaschile.cl/biblioteca_juridica/codigo_civil/codigo_civil_de_chile.htm (30.3.2010). 82

109. člen Codigo Civil: Si dos o más personas hubiesen fallecido en un desastre común o en cualquier otra

circunstancia, de modo que no se pueda saber cual de ellas falleció primero, se presume que fallecieron todas

al mismo tiempo, sin que se pueda alegar transmisión alguna de derecho entre ellas.

URL:http://www.infoleg.gov.ar/infolegInternet/anexos/105000-109999/109481/texact.htm (30.3.2010). 83

95. cl. Codigo Civil (PRESUNCIÓN DE CONMORIENCIA). Si por haber perecido dos o más personas en

un mismo acontencimiento, como en un naufragio, incendio, ruina o batalla, o por otra causa cualquiera, no

pudiere saberse el orden en que han ocurrido sus fallecimientos, se procederá en todos (sic) casos como si

dichas personas hubiesen perecido en un mismo momento y ninguna de ellas hubiese sobrevivido a las otras.

URL: http://www.uniderecho.com/leer_ley_Codigos-Colombianos_36_556.html (30.3.2010) 84

Garb, International , A.Camargo Rodrigues, G.L.Dos Santos Lima, Brazil, str. 85. 85

Garb, International , M.Berkham, Mexico, str. 427. 86

Garb, International Yamaner & Yamaner Law Offices, Turkey, str. 618. 87

Garb, International, Y. Komatsu, Japan, str. 383. 88

Garb, International, J.R.Flax, South Africa, str. 533. 89

Garb, International , J.Svoboda, Czech Republic, str. 175.

http://www.paginaschile.cl/biblioteca_juridica/codigo_civil/codigo_civil_de_chile.htm

http://www.infoleg.gov.ar/infolegInternet/anexos/105000-109999/109481/texact.htm

http://www.uniderecho.com/leer_ley_Codigos-Colombianos_36_556.html

19

4.4 DOMNEVA, DA JE DEDIČ UMRL PRED ZAPUSTNIKOM

Norveška v primeru, da vrstnega reda smrti ni mogoče določiti, uporabi domnevo, da dedič

ni preţivel osebe, po kateri naj bi dedoval, torej da je umrl pred zapustnikom.90

Posledica

take domneve je enaka kot pri domnevi sočasnih smrti, saj do dedovanja med takšnimi

osebami ne pride.

Podobna je domneva Nove Zelandije, ki jo ureja Simultaneous Death Act, 1958. V primeru,

da vsaj dve osebi umreta istočano ali pa obstaja dvom, katera je preţivela, se zapuščina

vsakega deduje (oporočno ali zakonito) na domnevi, da je on preţivel ostale in umrl takoj

za njimi.91

Posebna pravila določajo dedovanje:

- Donationes mortis causa, darila za primer smrti, med tako umrlimi, so neveljavna.

- V primeru, da so tako umrli zavarovanec in upravičenec oz. upravičenci

zavarovanja, se glede dedovanja zavarovalnine domneva, da je zavarovanec

preţivel druge tako umrle in umrl takoj za njimi.

- Kadar so tako umrle osebe joint tenants (skupni lastniki), se zanje domneva, da so

umrli kot tennants in common (solastniki) z enakimi deleţi.92

Takšna domneva ima pri uvedbi dedovanja enake posledice kot domneva simultanih smrti,

saj izključuje pogoj dedovanja med komorienti- dedič je umrl pred zapustnikom.

90

The Act on Inheritance, March 3 1972, nr. 5 (Inheritance Act), Reply submitted ba the delegation of

Norway, Committee of experts on family law, Working party on missing persons, Replies received before the

end of 2004 by member states to the questionnaire on missing persons, presumption of death and

commorientes, CJ-FA-GT1 (2007) 3 e, Strasbourg 2007, str. 17. 91

Garb, International, I. Lawrence, New Zeland., str. 451. 92

Simultaneous Deaths Act 1958 No 37,

http://www.legislation.govt.nz/act/public/1958/0037/latest/whole.html (30.3.2010).

http://www.legislation.govt.nz/act/public/1958/0037/latest/whole.html

20

4.5 DOMNEVA VZAJEMNEGA PREŽIVETJA

Tudi Luksemburg je sprejel domnevo sočasnih smrti, s to razliko, da posledično komorienti

lahko dedujejo drug po drugem.93

Pri dedovanju vsakega se uporabi domneva, da so ostali

preţiveli. Morda bi bilo bolje domnevo, ki predpostavlja, da je vsaka oseba preţivela

ostale in tako omogoča medsebojno dedovanje komorientov, imenovati domneva

vzajemnega preţivetja.

Na tem mestu naj omenim Haško konvencijo iz leta1989 (Convention of 1 August 1989 on

the Law Applicable to Succession to the Estates of Deceased Persons), saj jo je ratificiral le

Luksemburg, zato nima večjega pomena. V 13. členu je določeno, da kadar nastopi smrt

dveh ali več oseb in njihova zakonodaja tega področja ne ureja ali pa je različno urejeno,

naj nobena od umrlih oseb ne deduje po drugi.94

93

Reply submitted by the delegation of Luxembourg, Questionnaire, str. 16, Article 13: Where two or more

persons whose successions are governed by different laws die in circumstances. 94

Convention of 1 August 1989 on the Law Applicable to Succession to the Estates of Deceased Persons in

which it is uncertain in what order their deaths occurred, and where those laws provide differently for this

situation or make no provision at all, none of the deceased persons shall have any succession rights to the

other or others.

21

5. DOMNEVE KOMORIENTOV V DRŽAVAH COMMON LAW IN

NJIHOVE DANAŠNJE UREDITVE

5.1 ANGLIJA

Preden je bila uzakonjena domneva, ki med komorienti oblikuje vrstni red smrti glede na

starost, tako da je mlajši preţivel starejše, so bila mnenja o vprašanju, katera domneva je

najprimernejša, nasprotujoča. Najpomembnejše in najzanimivejše argumentacije in

odločitve povzemam v tem poglavju.

V zadevi The King v. Dr. Hay (1767)95

je sodišče dejalo, da ni nikakršnega pravnega

principa, na podlagi katerega bi lahko sprejelo odločitev in svetovalo, da stranki rešita

zadevo na podlagi arbitraţe.96

S tem so zavrnili uporabo domneve, da doleten otrok preţivi

starše.97

V zadevi Bradshaw v. Toulmin (1784)98

je bila podana odločitev, da, kadar dve osebi, ki sta

“joint tenants” umreta v istem hipu, njuna skupna nepremičnina ostane v skupnem

lastništvu njunih dedičev, namesto da se dovoli dedičem enega, da dobijo celotno

nepremičnino, kakor bi to bilo v primeru domneve, da je ta preţivel drugega.99

Tako je v

primeru, da sta komorienta “joint tenants” sprejeta domneva simultanih smrti.100

V zadevi Mason v. Mason (1816)101

je William Grant je zavrnil uporabo domnev in izjavil,

da morajo tisti, ki zahtevajo zapuščino, dokazati preţivetje.102

V zadevi Wright v.

Netherwood (1793)103

je sodnik Williams Wynne rekel: “V zvezi z vrstnim redom smrti se

mi je vedno zdelo pravičneje in razumneje v teh nesrečnih primerih upoštevati vse osebe za

95

The King v. Hay, 1 Wm.Black. 640, 96 Eng.Rep.372 (1767). 96

Tracy, Adams, Evidence, str. 801. 97

Derret, Commorientes, str. 283. 98

Bradshaw v. Toulmin (1784) Dick. 633,21 E.R. 417. 99



Mason v. Mason (1816) 1 Mer. 308-35 E.R. 372. 102


Wright v. Netherwood (1793) 2 E. Salk. 593 n., 2phill.Ecc-.266 n.

22

istočasno umrle, kakor uporaba katere koli izmišljotine«.104

V zadevi Sillick v. Booth

(1841)105

so sprejeli domnevo sočasnih smrti, ki pa so ji priznavali izpodbojnost na

podlagi dokazov o zdravju, telesni moči, starosti ali dokazov o drugih okoliščinah, ki

kaţejo na to, da je eden preţivel drugega.106

Pomembne posledice je imela odločitev v zadevi Wing v. Angrave (1860).107

Sodišče je

odločilo, da ni domneve preţivetja, ki bi temeljila na starosti ali spolu; prav tako ni

domneve, da so umrli istočasno. “Vprašanje v celoti temelji na dejstvih, in če na podlagi

dokazov ni mogoče ugotoviti, katera oseba je preţivela, bo zakon obravnaval te zadeve kot

primere, v katerih odločitev ni mogoča.”108

V Wing v. Angrave je bilo uporabljeno pravilo

dokaznega bremena. Moţ zapusti premoţenje ţeni, v primeru, da umre pred njim, pa W-ju;

Ţena je prav tako zapustila premoţenje moţu, ter v primeru, da ta umre pred njo,W-ju. W

mora dokazati preţivetje moţa ali ţene, da lahko deduje. Ker to ni bilo mogoče, je sodišče

odločilo, da W ne more dedovati premoţenja moţa, niti ţene.109

Pravilo nalaga tistemu, ki

zatrjuje preţivetje, da to tudi dokaţe. “Precej sterilen poloţaj, ki je nastal z odločitvijo

Wing V. Angrave, se je reflektiral tudi v drugih drţavah, npr. v zadevah Young Women's

Christian Home v French,110

Cedergren v. Mass Bonding111

idr..”112

1925 leta je domnevo komorinetov (seniority presumption) uzakonil 184. člen Law of

Property Acta (LPA),113

ki določa: “V vseh primerih se, kadar po sprejetju tega zakona,

umre dve ali več oseb v nejasnih okoliščinah, katera je preţivela drugo ali druge, za takšne

smrti, glede dedovanja njihovega premoţenja, uporabi domneva, da so smrti nastopile v

104


Sillick v. Booth (1841) 1 Y. & C.C.C.117- 62 E.R.816. 106

Derrett, Commorientes, str. 285, Law reform Commission, Report on presumptions of survivorship, LRC

56, B.C., 1982, str. 3. 107

Wing v. Angrave (1860) 8 H.L.C. 183-11 E.R. 397, 403. 108


Tracy, Adams, Evidence, str. 809, Law reform Commission, Report, str. 4. 110

Young Women's Christian Home v. French, 187 U. S. 401, 23 S. Ct. 184 (1903). 111

Cedergren v. Massachusetts Bonding & Ins. Co., (C. C. A. 8th, I923) 292 F. 5. 112


Law of Property Act (15 Geo. 5, c. 20.) LPA.

23

vrstnem redu od najstarejše do najmlajše, tako da je mlajša oseba preţivela starejšo.”114

Uzakonjena je torej domneva da mlajši preţivi starejšega.

V zadevi In re Lindop (1942)115

je sodišče odločilo, da je potrebno uporabiti zakonsko

domnevo, razen če na podlagi pozitivnega dokaza dokazujemo nasprotno.116

“Domneva je

izpodbojna, vendar sodišče nima diskrecijske pravice, da je ne upošteva, kadar bi bila njena

uporaba nepravična.”117

V zadevi Hickman v. Peacey (1945) 118

je bilo postavljeno vprašanje ali naj se osebe, ubite

med bombnim napadom, štejejo za istočasno umrle, torej ali 184. člen LPA sploh

predvideva simultane smrti. Citirali so Cranwortha, ki je v zadevi Uderwood v. Wing

(1855) dejal: “Ni mogoče predpostavljati, da je dokazano ali verjetno ali mogoče, da dve

osebi prenehata dihati v istem trenutku.” In Macmillan je dejal: “Ali lahko z zagotovostjo

potrdimo, katera oseba je umrla prva?” Če to ni mogoče, potem domneva velja.119

Po

mnenju Simona se 184. člen ne bi smel uporabiti. Iz tega je izpeljal zabavno analogijo iz

konjskih dirk, ki je postala nesmrtna. Pravilo, ki določa, da, kadar je sodnik negotov, kateri

izmed dveh konj je prvi prestopil ciljno črto, mlajši konj pobere nagrado, kadar pa sta konja

izenačena to pravilo ne prepreči deltve nagrade med njima. Dokler je negotovo, kateri je

preţivel drugega, negotovost, ki samoumevno dopušča moţnost, da je eden preţivel, je

mogoče uporabiti domnevo 184. člena, četudi se zdi povsem verjetno, da so osebe umrle

istočasno.”120

Prav tako je v tem primeru sprejeta odločitev, da se domneva 184. člena

114

LPA, s. 184: In all cases where, after the commencement of this Act, two or more persons have died in

circumstances rendering it uncertain which of them survived the other or others, such deaths shall (subject to

any order of the court) for all purposes affecting the title to property , be presumed to have died in order of

seniority, and accordingly the younger shall be deemed to have survived the elder.

http://www.paclii.org/vu/legis/vu-uk_act/lopa1925198/ (30.3.2010) 115

In re Lindop. Lee-Barber v. Reynolds (1942) Ch. 377. 116


C.Sawyer, Succession, Wills & Probate, Intestate Succession, The Clasification and Failure of Gifts,

Cavendish Publishing Limited, London, 1995., str. 200. 118

Hickman v. Peacey (1945) A.C.304. 119

Sawyer, Succession, str. 199. 120

Derrett, Commorientes, str. 288.

http://www.paclii.org/vu/legis/vu-uk_act/lopa1925198/

24

uporabi tudi, kadar ne gre za komoriente v oţjem pomenu besede, torej, kadar osebe umrejo

ločeno, v različnih dogodkih in je vrstni red njihovih smrti neznan.121

V zadevi Re Rowland (1962)122

so interpretacijo 184. člena uporabili tudi za razlago

oporočnega določila v primeru, da zakonec umre pred njim ali skupaj z njim. Ker ni

mogoče dokazati, da so smrti nastopile sočasno, se šteje mlajši za preţivelega in deduje

oporočno po starejšem.

Leta 1952 je Britanski parlament sprejel Intestates’ Estates Act123

in 46. členu

Administration of Estates Act-a124

je bil dodan nov odstavek: “Kadar umreta neoporočnik

in njegov zakonec v nejasnih okoliščinah, kateri je preţivel drugega, in bi se po 184. členu

LPA za neoporočnikovega zakonca uporabila domneva, da je preţivel neoporočnika, se na

podlagi tega člena takšna domneva ne uporabi, torej se šteje, da mlajši zakonec ni preţivel

neoporočnika.”125

V takšnih primerih se domneva, da je starejši preţivel mlajšega zakonca,

tako da mlajši ne more biti zakonit dedič starejšega zakonca. Izjema se ne uporabi, kadar

starejši zakonec napravi oporoko, četudi ta ne vsebuje klavzule preţivetja.126

V izogib tako nastali situaciji je bil 1996 sprejet Law Reform (Succession) Act 1995127

, ki

določa, da kadar neoporočnika zakonec preţivi, vendar umre v 28 dneh po smrti

121

A.Iwobi, Essential Succession, Classification of gifts in a will and failure of such gifts, 2nd Edition,

Cavendish Publishing Limited, Great Britain 2001, str. 121,122. 122

Re Rowland (decidion), Smith v. Russell and others (1962) 2 All E.R.837(C.A.), Derrett, Commorientes,

str. 271. 123

Intestates' Estates Act (15 & 16 GEO. 6 & 1 ELIZ. 2, c, 64). 124

Administration of Estates Act 1925 (c. 23, SIF 116:1), s. 46(3). 125

Administration of Estates Act, s. 46(3): Where the intestate and the intestate's husband or wife have died in

circumstances rendering it uncertain which of them survived the other and the intestate's husband or wife is

by virtue of section one hundered and eighty-four of the Law of Property Act, 1925, deemed to have survived

the intestate, this section shall, nevertheless, have effect as respect the intestate as if the husband or wife had

not survived the intestate, http://www.paclii.org/vu/legis/vu-uk_act/aoea1925274/ (30.3.2010). 126

Sawyer, Succession, str. 200. 127

Law Reform Succession Act, (c.41) 1/1: In the [1925 c. 23.] Administration of Estates Act 1925, in section

46 (succession on intestacy) the following subsection shall be inserted after subsection (2): Where the

intestate’s husband or wife survived the intestate but died before the end of the period of 28 days beginning

with the day on which the intestate died, this section shall have effect as respects the intestate as if the

husband or wife had not survived the intestate.”

http://www.opsi.gov.uk/Acts/acts1995/pdf/ukpga_19950041_en.pdf (30.3.2010).

http://www.paclii.org/vu/legis/vu-uk_act/aoea1925274/

http://www.opsi.gov.uk/Acts/acts1995/pdf/ukpga_19950041_en.pdf

25

neoporočnika, se v namene neoporočnega dedovanja domneva, da zakonec ni preţivel

neoporočnika.128

5.2 ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE

Zdruţene drţave Amerike v pravilih glede komorientov niso bile enotne. Tako je bila

sprejeta domneva, da je odrasel človek v dobrem zdravstvenem stanju preţivel nedoletnega

otroka, če sta umrla v skupni nesreči. Florida in Georgia sta sprejeli domnevo, da je treba

vsako osebo obravnavati, kakor da je preţivela drugo. Connecticut je sprejel isto domnevo,

kadar je šlo za primer sočasnih smrti zakoncev. Ohio je razširil domnevo na primere, kjer

so sicer obstajali dokazi o preţivetju, vendar je druga oseba umrla v roku 30 dni po smrti

prvega.129

Leta 1940 je bil razglašen Uniform Simultaneous Death Act. Njegova vsebina je bila

sledeča.130

Prvi člen je v primeru nezadostnega dokaza o vrstnem redu smrti postavljal

domnevo, da se zapuščina vsakega deduje, kakor da je on sam preţivel. Zakonska

domneva, ki ustreza posledici domneve sočasnih smrti, je dopuščala tudi izjeme:

- v primeru medsebojno postavljenih susbtitutov (kadar vrstni red smrti večih

oporočnih upravičencev, ki so medsebojno postavljeni za substitute, ni jasen, se

zapuščina deli na toliko enakih delov, kolikor je substitutov);

- v primeru posebnih oblik lastništva na isti nepremičnini (kadar ni zadostnih

dokazov, da so “joint tenants” ali “tenants by the entirety”131

umrli drugače kot

simultano, se lastninska pravica na tako posedovani nepremičnini deli med vse

lastnike, po enakih delih);

128

A.Iwobi, Essential, str. 122. 129


Prim. Proposed revised Oregon probate code, USDA, 2nd draft, Allison S.W., 1967.

http://arcweb.sos.state.or.us/legislative/probate/EXHIBITS/UNIFORM.pdf (30.3.2010). 131

Tenant by the entirety je oblika lastninske pravice, značilna med zakonci, ki daje preţivelemu zakoncu

lastninsko pravico v celoti. Takšne pravice, podobno kot »joint tenancy« z pravico preţivetja (right of

survivorship) ne morejo biti predmet oporočnega razpolaganja.

http://arcweb.sos.state.or.us/legislative/probate/EXHIBITS/UNIFORM.pdf

26

- v primeru smrti zavarovanca in upravičenca zavarovanja (domneva se, da

zavarovanec preţivel upravičenca) in v primeru drugačnih določil oporok,

ţivljenskih skladov, listin o prenosu lastništva na nepremičninah ali pogodb o

zavarovanju.

Leta 1991 je bil USDA inkorporiran v Uniform Probate Code (UPC, 1969). Leta 1993 je bil

nazadnje dopolnjen. Uporaba domneve sočasnih smrti se z zakonom razširi tudi na primere,

kjer sicer obstajajo zadostni dokazi o preţivetju, vendar so takšne smrti nastopile v

časovnem intervalu 120 ur (5 dni).132

Enaka domneva (preţivetje časovnega intervala 120

ur) se uporabi tudi v primerih “governing instruments”133

in “co-owners with right of

survivorship”.134

USDA 1993135

dodaja tudi nov 5. člen, ki obravnava dokazna sredstva

smrti ali statusa, v 6. členu pa najdemo izjeme od zahteve po preţivetju časovnega intervala

120 ur. Torej, domneva 2. člena se ne uporabi:

Kadar “governing instrument” (listine o prenosu lastništva na nepremičninah, oporoke,

sklade, police zavarovanj ali rent, poseben račun, pokojnina, ali podoben dokument, listina

132

REQUIREMENT OF SURVIVAL BY 120 HOURS UNDER PROBATE CODE: Except as provided in

Section 6, if the title to property, the devolution of property, the right to elect an interest in property, or the

right to exempt property, homestead or family allowance depends upon an individual's survivorship of the

death of another individual, an individual who is not established by clear and convincing evidence to have

survived the other individual by 120 hours is deemed to have predeceased the other individual. This section

doesnot apply if its application would result in a taking of intestate estate by the state. 133

USDA pod "Governing instrument" prišteva listine o prenosu lastništva na nepremičninah, oporoke,

sklade, police zavarovanj ali rent, poseben račun, pokojnina, ali podoben dokument, listina ali plačilni

inštrument, s katerim se podeljuje pooblastilo za razpolaganje s premoţenjem, pooblastilo za zastopanje ter

dokumeti , listine ali plačilni inštrumenti podobnega tipa.

REQUIREMENT OF SURVIVAL BY 120 HOURS UNDER GOVERNING INSTRUMENTS. Except as

provided in Section 6, for purposes of a provision of a governing instrument that relates to an individual

surviving an event, including the death of another individual, an individual who is not established by clear and

convincing evidence to have survived the event by 120 hours is deemed to have predeceased the event. 134

"Co-owners with right of survivorship" spadajo joint tenants , tenants by the entireties, and other co-

owners of property or accounts held under circumstances that entitles one or more to the whole of the

property or account on the death of the other or others.

CO-OWNERS WITH RIGHT OF SURVIVORSHIP; REQUIREMENT OF SURVIVAL BY 120 HOURS.

Except as provided in Section 6, if (i) it is not established by clear and convincing evidence that one of two

co-owners with right of survivorship survived the other co-owner by 120 hours, one-half of the property

passes as if one had survived by 120 hours and one-half as if the other had survived by 120 hours and (ii)

there are more than two co-owners and it is not established by clear and convincing evidence that at least one

of them survived the others by 120 hours, the property passes in the proportion that one bears to the whole

number of co-owners. 135

USDA, http://www.law.upenn.edu/bll/archives/ulc/usda/final_1993.pdf (30.3.2010).

http://www.law.upenn.edu/bll/archives/ulc/usda/final_1993.pdf

27

ali plačilni inštrument, s katerim se podeljuje pooblastilo za razpolaganje s premoţenjem,

pooblastilo za zastopanje ter dokumeti , listine ali plačilni inštrumenti podobnega tipa)

vsebuje določila, ki eksplicitno obravnavajo primer nastopa simultanih smrti ali smrti v

istih nesrečah, hkrati pa takšna določila niso v nasprotju z dejstvi primera.136

A.) V primeru, da “governing instrument” eksplicitno navaja, da za dedovanje ni

potrebno preţivetje dogodka oziroma druge osebe za časovni interval ali kadar

določilo izrecno pogojuje, da posameznik preţivi dogodek za navedeno obdobje.137

B.) Če bi uporaba domneve, ki zahteva 120 urno periodo preţivetja, povzročila, da se

nepremičninska pravica ali pooblastilo za razpolaganje s premoţenjem ne dodeli (ni

veljavno) zaradi pravila, ki preprečuje časovno neomejeno neodtujljivost138

(Rule

Against Perpetuities); vendar je preţivetje potrebno dokazati z jasnimi in zadostnimi

dokazi.139

C.) Kadar bi uporaba domneve 2. člena v večih »governing instruments« imela za

posledico nastanek nenamernih napak ali podvajanja prenosa zapuščine; vendar je

preţivetje potrebno dokazati z jasnimi in zadostnimi dokazi.140

136

Survival by 120 hours is not required if the governing instrument contains language dealing explicitly with

simultaneous deaths or deaths in a common disaster and that language is operable under the facts of the case. 137

Survival by 120 hours is not required if the governing instrument expressly indicates that an individual is

not required to survive an event, including the death of another individual, by any specified period or

expressly requires the individual to survive the event for a specified period; but survival of the event or the

specified period must be established by clear and convincing evidence. 138

Bajuk, Fajdiga, Longyka, Podbevšek, Angleško-slovenski pravni slovar, Prestige Group d.o.o., Ljublajana

2003, str. 436. 139

The imposition of a 120-hour requirement of survival would cause a nonvested property interest or a power

of appointment to [be invalid under the Rule Against Perpetuities][fail to qualify for validity under Section

1(a)(1), (b)(1), or (c)(1) or to become invalid under Section 1(a)(2), (b)(2), or (c)(2), of the Uniform Statutory

Rule Against Perpetuities]; but survival must be established by clear and convincing evidence. 140

Survival by 120 hours is not required if the application of a 120-hour requirement of survival to multiple

governing instruments would result in an unintended failure or duplication of a disposition; but survival must

be established by clear and convincing evidence.

28

5.3 KANADA

Tako kot v drugih drţavah “common law”, je razvoj angleškega prava komorientov imel

vpliv tudi tukaj. Tudi Kanada je eksperimentirala z Uniform Commorientes Act-om, ki so

ga sprejele vse pokrajine, razen Quebeck-a, ki je sledil francoskemu pravu.141

Prvi odstavek je sprejel besedilo 184. člena angleškega LPA, 1925, ob upoštevanju

naslednjih členov:

- Določbe tega odstavka je treba brati in razlagati v skladu z določbami 161. člena

Insurance Act-a. Ta določba določa, da kadar oseba, katere ţivljenje je zavarovano,

in eden ali več upravičencev umre v isti nesreči, se prima facie predpostavlja, da je

upravičenec oz. so upravičenci umrli prvi.142

- Če zapustnik in upravičenec na podlagi oporoke umreta v okoliščinah, na podlagi

katerih se ne da ugotoviti, kateri od njih je preţivel drugega, in oporoka vsebuje

določbe za nadaljnjo razporeditev premoţenj (substitute) v primeru, da upravičenec

umre pred zapustnikom, se za namen razpolaganja z zapuščino oziroma volilom

oblikuje domneva, da je upravičenec umrl pred zapustnikom.143

Današnje ureditve niso enotne, vendar jih lahko razdelimo generalno v dve veliki skupini,

glede na posledico domneve:

- dedovanje vsakega komorienta, kakor da je on sam preţivel in

- dedovanje mlajšega po starejših komorientih.

141

Derret, Commorientes, str. 291. 142

The provisions of this section shall be read and construed subject to the provisions of section 161 of the

Insurance Act. That section provides that where the person whose life is insured and any one or more of the

beneficiaries perish in the same disaster, it shall be prima facie presumed that the beneficiary or beneficiaries

died first.Derrett, Commorientes, str. 291. 143

Where a testator and a beneficiary under a will die in circumstances rendering it uncertain which of them

survived the other, and the will contains provision for the further disposition of the property bequeathed or

devised in case the beneficiary predeceased th testator, then for the purposes of such bequest or devise, the

beneficiary shall be presumed to have predeceased the testator. Derrett, Commorientes, str. 291.

29

Prva domneva je identična posledici domneve simultanih smrti, druga je domneva

preţivetja mlajšega (seniority presumption). Domnevo, da se zapuščina vsakega deli,

kakor da je on sam preţivel, ki ustreza domnevi sočasnih smrti, so sprejeli Quebeck,

Ontario in Manitoba, domnevo preţivetja mlajšega pa so sprejele Alberta, British

Columbia in Prince Edwards Island.

1) DOMNEVA SOČASNIH SMRTI

Domnevo sočasnih smrti danes urejajo zakonodaje Quebecka, Ontaria in Manitobe na

sledeče načine:

A) Civilni zakonik Quebecka144

v 64. členu določa, da se, kadar več oseb umre in

vrstnega reda njihovih smrti ni mogoče določiti, domneva, da so osebe umrle

sočasno, če je vsaj ena izmed teh oseb poklicana k dedovanju druge.

B) Pred 1978 je bila v veljavi domneva, da je mlajši preţivel starejše. Danes pa se v

primeru sočasnih smrti večih oseb ali pa v primeru nejasnosti vrstnega reda smrti

teh oseb, pri dedovanju premoţenja vsakega domneva, da je on sam preţivel ostale.

Torej drug po drugem ne morejo dedovati, kar ustreza posledici domneve sočasnih

smrti. Ontario Succession Law Reform Act145

za takšne smrti ureja tudi dedovanje

144

Civil Code of Québec (C.C.Q.), S.Q. 1991, c. 64 : Where persons die and it is impossible to determine

which survived the other, they are deemed to have died at the same time if at least one of them is called to the

succession of the other. 145

ONTARIO SUCCESSION LAW REFORM ACT, PART IV, SURVIVORSHIP: 61. člen(1) Where two

or more persons die at the same time or in circumstances rendering it uncertain which of them survived the

other or others, the property of each person, or any property of which he is competent to dispose, shall be

disposed of as if he had survived the other or others.

(2) Unless a contrary intention appears, where two or more persons hold legal or equitable title to property as

joint tenants, or with respect to a joint account, with each other, and all of them die at the same time or in

circumstances rendering it uncertain which of them survived the other or others, each person shall be deemed,

for the purposes of subsection 1, to have held as tenant in common with the other or with each of the others

in that property.

(3) Where a will contains a provision for a substitute personal representative operative if an executor

designated in the will, (a) dies before the testator; (b) dies at the same time as the testator; or (c) dies in

circumstances rendering it uncertain which of them survived the other, and the designated executor dies at the

30

skupnih lastnikov in oseb s skupnim računom. Domneva se, da so umrli imeli

takšno premoţenje, kot solastniki. Prav tako zakon daje veljavo oporočnim

določilom, ki postavljajo izvršitelju oporoke, dediču ali volilu substitute v primeru,

da bodo ti umrli pred, hkrati ali v nejasnem vrstnem redu. Prav tako pa zakon

napotuje v primeru dedovaja zavarovalnih vsot zavarovancev in upravičencev,

katerih vrstnega reda smrti ni mogoče določiti, na uporabo 190. in 826. določila

Insurance Acta.

C) Manitoba je sprejela ureditev, podobno Ontariju. Splošno pravilo v primeru

njihovih sočasnih smrti ali nejasnega vrstnega reda njihovih smrti je, da se

zapuščina vsakega tako umrlega deduje, kakor da je on sam preţivel ostale. Določbe

urejajo še pravila dedovanja tako umrlih oseb oporočnih določil o substitucijah, v

primeru, da so umrli joint tenants oziroma imajo skupni račun in v primeru izplačila

zavarovalnih vsot.146

same time as the testator or in circumstances rendering it uncertain which of them survived the other, then, for

the purpose of probate, the case for which the will provides shall be deemed to have occurred.

(4) The proceeds of a policy of insurance shall be paid in accordance with sections 190 and 268 of The

Insurance Act and thereafter this Part applies to their disposition. R.S.O. 1970,c. 454, s. 1 (2); 1972, c. 43, s.

1, amended.

62. člen (1) The Survivorship Act, being chapter 454 of the Revised Statutes of Ontario, 1970, and The

Survivorship Amendment Act, 1972, being chapter 43, are repealed.

(2) The enactments repealed by subsection 1 continue in force as if unrepealed in respect of occurring before

the 31st day of March, 1978.

63. člen This part applies in respect of deaths occurring on or after the 31st day of March, 1978. 146

The Survivorship Act, C.C.S.M. c. S250

General rule of survivorship: Except as otherwise provided in this Act, where two or more persons die at the

same time or in circumstances rendering it uncertain which of them survived the other or others, for all

purposes affecting the legal or beneficial title to, ownership of, or succession to, property, the property of each

person, or any property of which the person is competent to dispose, shall be disposed of as if that person had

survived the other or others. Substitute gift: Unless a contrary intention appears in the will, where a will

contains a provision for the disposition of property in the event that a person designated in the will dies before

another person; or dies at the same time as another person; or dies in circumstances rendering it uncertain

which of them survived the other; and the designated person dies at the same time as the other person or in

circumstances rendering it uncertain which of them survived the other, the case for which the will provides is

deemed to have occurred for the purposes of that disposition. Substituting personal representatives: Where a

will contains a provision for a substitute personal representative in the event that an executor designated in the

will dies before the testator; or dies at the same time as the testator; or dies in circumstances rendering it

uncertain which of them survived the other; and the designated executor dies at the same time as the testator

or in circumstances rendering it uncertain which of them survived the other, the case for which the will

provides is deemed to have occurred for the purposes of probating the will.

31

2) DOMNEVA PREŢIVETJA MLAJŠEGA

A.) Prince Edwards Island je sprejel Commorientes Act,147

ki za primer nejasnega

vrstnega reda smrti oseb določa uporabo seniority presumption- v takšnih primerih

se domneva, da je mlajši preţivel starejše, z dvema izjemama; ob aplikaciji Probate

Act-a in Insurance Act-a ter v primeru sočanih smrti oz. nejasnega vrstnega reda

smrti oporočnika ter oporočnega upravičenca.

B.) Tudi generalno pravilo komorientov v Alberti148

je domneva, da so smrti nastopile v

vrstnem redu, da je mlajši preţivel starejše. Izjeme domneve so določbe, ki dajejo

147

CHAPTER C-12, COMMORIENTES ACT (R.S.P.E.I. 1974, Cap. C-13, s.21)

1. Survivorship uncertain, rule for determining: (1) Where two or more persons die in circumstances

rendering it uncertain which of them survived the other or others, such deaths shall, subject to subsections (2)

and (3), for all purposes affecting the title to property, be presumed to have occurred in the order of seniority,

and accordingly the younger shall be deemed to have survived the older.

Application of Act to Probate Act and Insurance Act: (2) The provisions of this section shall be read and

construed subject to the provisions of sections 164 and 202 of the Insurance Act R.S.P.E.I. 1988, Cap. I-4 and

of section 85 of the Probate Act R.S.P.E.I. 1988, Cap. P-21.

Testator and beneficiary dying at same time: (3) Where a testator and a person who, if he had survived the

testator, would have been a beneficiary of property under the will, die at the same time or in circumstances

rendering it uncertain which of them survived the other, and the will contains further provisions for the

disposition ofthe property in case that person had not survived the testator or died at the same time as the

testator or in circumstances rendering it uncertain which survived the other, then for the purpose of that

disposition the will shall take effect as if that person had not survived the testator or died at the same time as

the testator or in circumstances rendering it uncertain which survived the other as the case may be. R.S.P.E.I.

1974, Cap. C-13, s.1; 1975, c.83, s.3.

2. Uniform construction of Act: This Act shall be so interpreted and construed as to effect its general purpose

of making uniform the law of those provinces which enact it. 148

Survivorship Act, R.S.A. 2000, c. S-28.

General rule : If 2 or more persons die at the same time or in circumstances rendering it uncertain which of

them survived the other or others, the deaths are, subject to sections 2 and 3, presumed to have occurred in the

order of seniority, and accordingly the younger is deemed to have survived the older. Effect of statute : When

a statute or an instrument contains a provision for the disposition of property operative if a person designated

in the statute or instrument dies before another person, dies at the same time as another person, or dies in

circumstances rendering it uncertain which of them survived the other, and the designated person dies at the

same time as the other person or in circumstances rendering it uncertain which of them survived the other,

then, for the purpose of that disposition, the case for which the statute or instrument provides is deemed to

have occurred. Effect of will: When a will contains a provision for a substitute personal representative

operative if an executor designated in the will dies before the testator, dies at the same time as the testator, or

dies in circumstances rendering it uncertain which of them survived the other, and the designated executor

dies at the same time as the testator or in circumstances rendering it uncertain which of them survived the

other, then, for the purpose of probate, the case for which the will provides is deemed to have occurred.

32

veljavo določenim oporočnim in statutarnim določilom ter uporaba nekaterih členov

Insurance Acta.

C.) British Columbia149

ureja domnevo preţivetja mlajšega s podobnimi izjemami:

- v primeru 72. člena Insurance Act-a

- in kadar je uporaba domneve v nasprotju z namenom določila, urejenega v

dokumentu, listini oziroma oporoki, za primer, da z določbo imenovani upravičenec

umre pred zapustnikom, skupaj z njim ali v nejasnih okoliščinah glede njunega

vrstnega reda smrti. Zakon daje veljavo določilu in ne uporabi domneve, da je

mlajši preţivel.

Iz prej napisanega lahko povzamem, da Kanada nima enotno urejenega vprašanja

komorietnov. Tako Quebeška zakonodaja določa domnevo sočasnih smrti samo generalno,

medtem ko zakonodaji Ontaria in Manitobe to vprašanje urejata podrobneje.

Application of the Insurance Act :This Act is subject to sections 599 and 690 of the Insurance Act and section

320e of The Alberta Insurance Act, RSA 1955 c159. 149

BRITISH COLUMBIA, SURVIVORSHIP AND PRESUMPTION OF DEATH ACT [RSBC 1996]

CHAPTER 444:

(1) Except as provided in subsections (2), (3) and (4), if 2 or more persons die at the same time or in

circumstances that make it uncertain which of them survived the other or others, those deaths are, for all

purposes affecting the title to property, presumed to have occurred in the order of seniority, and accordingly

the younger is deemed to have survived the older.

(2) This section is subject to section 72 of the Insurance Act.

(3) Subject to a contrary intention appearing by the instrument, if an instrument contains a provision for the

disposition of property operative in any one or more of the following cases, namely, if a person designated in

the instrument dies before another person, dies at the same time as another person, or dies in circumstances

that make it uncertain which of them survived the other, and the designated person dies at the same time as

the other person or in circumstances that make it uncertain which of them survived the other,then, for the

purpose of that disposition, the case for which the instrument provides is deemed to have occurred.

(4) Subject to a contrary intention appearing by the will, if a will contains a provision for a substitute personal

representative operative in any one or more of the following cases, namely, if an executor designated in the

will dies before the testator, dies at the same time as the testator, or dies in circumstances that make it

uncertain which of them survived the other, and the designated executor dies at the same time as the testator

or in circumstances that make it uncertain which of them survived the other, then, for the purpose of probate,

the case for which the will provides is deemed to have occurred.

(5) If a contract of accident insurance or of sickness insurance, or both, provides for the payment of money on

the death by accident of the person insured and the person insured and a beneficiary perish in the same

disaster, it is presumed, in the absence of evidence to the contrary, that the beneficiary died first.

33

5.4 INDIJA

Ko je bil leta 1956 v Indiji uzakonjen Hindu Succession Act,150

je anglo-hindujsko pravo

nudilo zelo malo precedensov. Tradicionalno hindujsko pravo ni imelo pravila, saj v skupni

druţini takšna vprašanja niso povzročila skoraj nobene zadrege.151

Problem se je predstavil v zadevi Gopal v. Padmapani (1913),152

kjer so predvidevali, da je

vrstni red smrti nastopil v skladu s človeško naravo, starejši umre prvi (seniority

presumption). Naravno je, da generacije umrejo v njihovem naravnem vrstnem redu in ne

da sin umre pred očetom.

V zadevi Kulkarni v. Laxmibai153

(1922) je Macleod odločil, da bi morali upoštevati

verjetnost, prav tako pa bi bilo treba upoštevati, kakšne bodo posledice domneve, komu bo

premoţenje dodeljeno. Mlajši moški, ki je močnejši, je morda preţivel starejšega; to je tudi

ţeljeni zaključek, saj bi v drugačnem primeru premoţenje prešlo iz druţine.

Leta 1934 je bilo v zadevi Neksi v. Jwala154

odločeno, da je potrebno uporabiti pravilo

Wing v. Angrawe (ni domnev, samo dejstva). Indijsko sodišče je bilo pristojno uporabiti

angleško zakonsko pravilo, po ostanku virov prava znanih kot pravičnost, enakost in dobra

vera, vendar to ni prineslo nikakršnih prednosti. Tako so, v primeru, ko sta sorodnika umrla

v poţaru, odločili, da se domneve ne uporabi in morajo tisti, ki trdijo, da je eden dedoval po

drugem dokazati njegovo preţivetje. Enako stališče je bilo sprejeto tudi v Gopibal v.

150

THE HINDU SUCCESSION ACT, 1956.ACT NO. 30 OF 1956.[17th June, 1956]. 151

Derrett, Commorinetes, str. 292-294. 152

Gopal v. Padmapani, 18 Ind, Cas. 814, 815 col. 2. 153

Kulkarni v. Laxmibai A.I.R. 1922 Bom. 347. 154

Neksi v. Jwala A.I.R. 1934 Oudh 101.

34

Chuhermal (1939)155

, Dipendra v. Kuit(1944)156, K.S. Agha Mir Ahmad Shah v. Mir

Mudassir Shah.157

V zadevi Manni v. Paru (1960) 158 pa so zavrnili uporabo angleškega zakonskega pravila–

ni domnev, preţivetje mora biti dokazano, kakor katerokoli drugo dejstvo.

Leta 1956 je bil sprejet Hindu Succession Act, ki v 21. členu določa:

Kadar dve osebi umreta v nejasnih okoliščinah, ali je katera in če da, katera, preţivela

drugo, se glede dedovanja njihove zapuščine domneva, dokler se ne dokaţe nasprotno, da je

mlajši preţivel starejšega.159

Zakonska določba velja tako za oporočno kakor za zakonito

dedovanje in se uporablja samo za Hindujce.160

Tako je tudi indijsko pravo uzakonilo domnevo, da mlajši preţivi starejšega.

155

Gopibal v. Chuhermal A-I-R- 1939 Sind. 234. 156

Dipendra v. Kuit A.I.R. Cal. 132, 212 I.C. 222. 157

K.S. Agha Mir Ahmad Shah v. Mir Mudassir Shah, A.I.R. P.C. 100, 71 Ind. App.171, 2M.L.J. 354. 158

Manni v. Paru,A.I.R.1960 Ker.195. 159

The Hindu Succession Act, Section 21: Presumption in cases of simultaneous deaths. Where two persons

have died in circumstances rendering it uncertain whether either of them, and if so which, survived the other,

then, for all purposes affecting succession to property, it shall be presumed, until the contrary is proved, that

the younger survived the elder. 160

Garb, International, L. Bhasin, International succession, India, str. 308.

35

6. ZNAČILNOSTI DEDOVANJA KOMORIENTOV V HEBREJSKEM

PRAVU

Vodilno načelo hebrejskega dednega prava je, da gotov dedič vedno izključuje negotovega

dediča. Gotov dedič je oseba, ki deduje ne glede na to, ali druga oseba umre prej. Negotov

dedič je oseba, ki deduje le, če druga oseba umre pred njim.161

Na odlomku iz oporoke Maimonidesove Mishneh Torah162

je J.M. Derret predstavil, kako

je bila ta maksima uporabljena v primeru dedovanja komorientov.

- Če se hiša poruši na moţa in njegovo ţeno, in ni znano, ali je ţena umrla prva, tako

da so moţevi dediči upravičeni do dedovanja vsega njenega premoţenja, kakšno je

pravilo? Za melog163

se domneva, da pripada ţenim dedičem, za ketubbah,164

glavni

in dodatni, se domneva, da pripada moţevim dedičem, son bazel165

pa si razdelijo po

enakih delih, tako da ţenini dediči prejmejo polovico in moţevi dediči drugo

polovico.

- Ampak, če se hiša porušil na človeka in njegovo mater, se za premoţenje matere

domneva, da pripada materinim dedičem, saj je njihova dediščina po materi gotova,

medtem ko je dediščina sinovih dedičev, ki jo je sin podedoval po materi, dvomljiva,

saj sinov polbrat po njegovem očetu ni upravičen do materinega premoţenja, saj sin

ni preţivel matere.

- Če se hiša porušil na človeka in sina njegove hčere, in ni znano, ali je prvi umrl dedek,

tako da sin njegove hčere deduje dediščino in dedkovo premoţenje pripade vnukovim

dedičem, ali pa je hčerin sin umrl prvi in pravilo je, da sin ne deduje premoţenja

161

Garb, International, Israel, str. 348. 162

Derrett, Commorientes, str. 279-282, Maimonides, Mishneh Torah, XIII (Book of Civil Laws),V.5, 6-9 163

Melog je tisti del ţeninega premoţenja, na katerem ima moţ uţitek, ampak za njegovo razvrednotenje ne

odgovarja. 164

Ketubbah je vsota,ki jo bodoči moţ zagotovi ţeni s poročno pogodbo in prva dajatev njegovega premoţenja

ob njegovi smrti. 165

Son bazel (iron sheep) je premoţenje, ki pripada ţeni, vendar z njim upravlja moţ, ki je odgovoren za

kakršnokoli razvrednotenje le tega v vseh primerih.

36

njegove matere, kadar je umrl pred njo.166

Dedkovo premoţenje pripada njegovim

dedičem. Premoţenje se razdeli med dedkove dediče in dediče hčerinega sina.

- Podobno, če je bil dedek ujet in je umrl v ujetništvu in je hčerin sin umrl v njegovi

matični drţavi, ali če je bil vnuk v ujetništvu in je umrl v ujetništvu in je materin oče

umrl v njegovi matični drţavi, se dedkovo premoţenje razdeli med dediče dedka in

dediče hčerinega sina.

- Če se hiša poruši na človeka in njegovega očeta, ali katero koli osebo, po kateri bi

lahko dedoval, če bi bil ţiv in obstaja neplačan ketubbah sinove ţene in drugi dolgovi,

in očetovi dediči rečejo: ''Prvi je umrl sin in ni zapustil ničesar, tako da so dolgovi

izgubljeni'', medtem ko upniki rečejo: ''Prvi je umrl oče in je zato sin upravičen do

dela očetovega premoţenja, tako da smo upravičeni do poplačila iz njegovega

deleţa,'' se domneva, da premoţenje pripada dedičem, ţena in upniki pa morajo

predloţiti dokaz, ali pa ostanejo praznih rok.

- Pravilo glede oseb, ki so umrle pod ruševinami, ali utonile v morju, ali umrle v

velikem poţaru, ali so umrle na isti dan, medtem ko je ena bila v eni, in druga oseba v

drugi drţavi, je isto, ker v vseh teh primerih in v podobnih primerih ne vemo, kdo

izmed njih je umrl prvi.”167

Izraelski Succession Bill določa: Kadar umre dve ali več oseb in ni dokazano, da je kateri

od njih umrl umrl prej, se pravice iz zapuščine vsakega izmed njih oblikujejo na domnevi,

da je on preţivel.168

Tako je tudi v hebrejskem pravu uzakonjena domneva, po kateri se pri dedovanju vsakega

posameznega komorienta on sam šteje za preţivelega. Posledica te domneve je enaka

posledici domneve simultanih smrti.

166

Hebrejsko pravo v takih primerih ne priznava dedovanja na podlagi vstopne pravice po umrlih osebah. 167


Israeli Succession Bill 5725-1965, section 9; Whenever two or more have died and the prior death of

anyone has not been established, the rights in the estate of each shall be determined on the assumption that he

was the survivor.

37

Kadar gre za oporočno dedovanje komorientov se upoštevajo naslednja pravila: “Kadar je

eden izmed tistih, ki zahtevajo dediščino, gotov dedič in drug negotov dedič, potem ima

prednost gotov dedič. V kolikor sta obe osebi, ki zahtevata zapuščino, negotova dediča,

potem ima prednost zakonec ali sorodnik osebe, čigar zapuščina se deduje.” Običajna

praksa je oporočna klavzula, ki za primere simultanih smrti oporočnika in oporočnega

upravičenca ali za primere, da oporočni upravičenec ne preţivi določenega časovnega

intervala po zapustnikovi smrti, domneva, da je oporočni upravičenec umrl pred

oporočnikom.

V primeru, ko gre za intestatno dedovanje pa se zapuščina razdeli med dediče istega

dednega reda, v skladu s pravili, ki veljajo za intestatno dedovanje. 169

Iz napisanega lahko razberemo, da kljub temu, da obstaja splošno pravilo za primer

komorientov, se pojavijo razhajanja pri zakonitem in oporočnem dedovanju.

169

Garb, International, Israel, str. 348, 349.

38

7. ISLAMSKO PRAVO

Uporabo domneve sočasnih smrti so zagovarjale Hanafi, Maliki, Shafi'i in vzhodno Ibaldi-

ska šola prava, uporabo domneve vzajemnega preţivetja (ob delitvi zapuščine enega se

predpostavlja, da je drugi preţivel) pa sta zastopali Hanbali-ska in zahodna Ibadi-ska šola

prava. Druga presumpcija se utemeljuje s tem, da ker ni mogoče dokazati vrstnega reda

smrti, tudi ni podlage, da se odvzame deleţ zapuščine sorodnika, čigar ţivljenje se je

nadaljevalo po smrti propositusa oziroma čigar smrti po tem trenutku ni mogoče dokazati.

Ta metoda je razumljivo zelo nenaklonjena Islamu, ker bi potemtakem ţenini sorodniki bili

upravičeni do posebnega Quarnskega deleţa, do katerega, moralno gledano, nimajo

nikakršnega upravičenja. 170

Tudi danes si stališča, katero domnevo komorientov uporabiti, nasprotujejo. Kadar osebe

umrejo ob pribliţno istem času in njihov vrstni red smrti ni znan, se domneva, po mišljenju

prve šole, da je najmlajši preţivel ostale, po mišlenju druge, pa je potrebno domnevati, da

so smrti nastopile simultano, zapuščina se deduje med preostale dediče, kakor da umrli

sploh nikdar ni obstajal. Uporabi se domneva simultanih smrti, vendar pa ni

reprezentacijske-vstopne pravice.171

170


William Hay MacNaghten , Principles of Hindu and Mohammadan law, Principles of inheritance,

http://en.wikisource.org/wiki/Principles_of_Mohammadan_Law, (30.3.2010).

http://en.wikisource.org/wiki/Author:William_Hay_MacNaghten

http://en.wikisource.org/wiki/Principles_of_Mohammadan_Law

39

8. KITAJSKA

Kitajska uporablja različne domneve, ki se med seboj izključujejo. Primarno domneva daje

prednost osebi s potomci, sekundarno se uporabi domneva preţivetja mlajšega, ki favorizira

mlajše, domneva sočasnih smrti pa pride v poštev le v primeru, da so osebe iste starosti.

V primeru da osebe, ki lahko dedujejo ena po drugi, umrejo v isti nesreči in ni mogoče

določiti vrstnega reda smrti, se domneva, da je prva umrla oseba, ki nima naslednikov. Če

sta obe osebi zapustili naslednika, se domneva, da je oseba iz starejše generacije umrla pred

osebe iz mlajše generacije. Če pa sta obe osebe iz iste generacije, se domneva, da sta umrli

simultano, tako da dedovanje med njima ni mogoče.172

172

Garb, International, R.Xiaoyun Wang, China, str. 161.

40

9. DOMNEVA KOMORIENTOV IN SLOVENSKI PRAVNI RED

V tem poglavju bom predstavila kako je domneva komorientov umeščena v slovenskem

pravnem prostoru.

“V Republiki Sloveniji je pravica do dedovanja zagotovljena z ustavo. Način in pogoje

dedovanja ureja zakon.”173

9.1 POGOJI ZA DEDOVANJE

9.1.1 ZAPUSTNIKOVA SMRT

Dedovanje po osebi se uvede v primeru njene smrti ali razglasitve pogrešane osebe za

umrlo.174

Smrt mora biti dokazana. Ugotovitev nastopa smrti in določanje časa smrti je

naloga mrliško pregledne sluţbe. Pri tem se mrliški preglednik ravna po Pravilniku o

pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne sluţbe 175

skupaj s Strokovnimi navodili za

opravljanje mrliško pregledne sluţbe.176

Čim natančneje mora določiti čas smrti (dan,

mesec, leto in uro), če to glede na okoliščine ni mogoče, pa določi časovni interval med

urama in datumoma smrti.177

Mrliški preglednik mora pred mrliškim pregledom pregledati

dosegljivo zdravstveno dokumentacijo,178

prav tako pa mora pregledati zdravila, oblačila,

dokumente in druge predmete ob truplu, da ugotovi okoliščine, ki bi mogle vplivati na

nastop smrti.179

Vsakdo je dolţan dati mrliškemu pregledniku na njegovo zahtevo podatke o času, kraju,

vzroku, povodu in načinu smrti in druge podatke, potrebne za izpolnitev zdravniškega

173

K. Zupančič, V. Ţnidaršič Skubic, Dedno pravo, 3, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS,

Ljubljana 2009, str. 41. 174 132. člen Zakona o dedovanju (ZD) Uradni list SRS, št. 15/1976, spremembe: Ur.l. SRS, št.

23/1978, RS, št. 17/1991-I-ZUDE, 13/1994-ZN, 40/1994 Odl.US: U-I-3/93-17, 82/1994-ZN-B, 117/2000

Odl.US: U-I-330/97-28, 67/2001, 83/2001-OZ

175 Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne sluţbe, Uradni list RS, št.56-2045/1993.

176 Strokovna navodila za opravljanje mrliško pregledne sluţbe, Uradni list RS, št.56-2046/1993.

177 14. člen Pravilnika.

178 3. člen Pravilnika.

179 1. člen Strokovnih navodil.

http://www2.gov.si/zak/zak_vel.nsf/zakposop/1991-01-0599?OpenDocument

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199413&stevilka=512






41

poročila o umrli osebi.180

Po opravljenem mrliškem pregledu oziroma ugotovitvi, da je

oseba umrla, se lahko oziroma se mora v določenih primerih opraviti obdukcija, da se

ugotovi vzrok smrti (obvezna sanitarna obdukcija) ali pa se opravi na ţeljo pokojnikovih

bliţnjih (dovoljena sanitarna obdukcija). O vsaki obdukciji se izdela obdukcijski zapisnik z

izčrpno obdukcijsko diagnozo.181

Če čas smrti ni zabeleţen neposredno in ob nastopu smrti ni prisotne osebe, ki bi

verodostojno navedla podatke o času smrti, je čas smrti potrebno določiti retrogradno.

Retrogradno določanje časa smrti temelji na mrliških spremembah, ki so odsev fizikalnih in

kemičnih procesov.182

Danes so znane številne metode za retrogradno določanje časa smrti,

delijo pa se na zgodnje in pozne, glede na čas, ki je pretekel od smrti do mrliškega

pregleda.183

Med zgodnje postmortalne dejavnike, na podlagi katerih se ugotavlja čas smrti, spadajo

pojavnost zgodnjih mrliških sprememb (mrliške okorelosti, mrliških lis), temperaturne

spremembe trupla (ohlajevanje trupla), električna in mehanična vzdraţenost mišic, vsebina

ţelodca, spremembe na očeh (zenične reakcije na kemični stimulus, izgled očesnega

ozadja), biokemične spremembe v očesni steklovini, krvi, moţganski in perikardialni

tekočini, postmortalne citološke spremembe (kostni mozeg, spermatozoji).

Predvsem se v zgodnjem postmortalnem obdobju za določitev upoštevajo predvsem

mrliške lise in mrliška okorelost, uporaba temperaturnih metod in določanje časa smrti na

podlagi biokemičnih sprememb v očesni steklovini.184

V kasnem postmortalnem obdobju se

čas smrti ocenjuje na podlagi pojavnost kasnih mrliških sprememb (gnitje, mumifikacija,

saponifikacija), s pomočjo entomoloških študij ter na podlagi fizikalnih in kemičnih

sprememb na okostju (izgled, ultravijolična fluorescenca, vsebnost organskih snovi, test z

radioaktivnim ogljikom).185

180

7. člen Pravilnika. 181


J. Miličinski,Sodna medicina, Drţavni sekretariat za notranje zadeve LRS, Ljubljana 1956, str. 12. 183

P. Kadiš, Določanje časa smrti, Zdravniški vestnik, številka 5, letnik 71, Ljubljana Maj 2002, str. 312. 184

Kadiš,Določanje, str. 312. 185

Primerjaj, Kadiš, Miličinski.

42

Kljub temu, da so poznane številne metode retrogradnega določanja časa smrti na podagi

najrazličnejših sprememb na truplu, ni nobena od njih univerzalno uporabna in ne da

natančnega rezultata. Ob dejstvu, da je retrogradno določanje časa smrti zahtevno in da so

napake tudi ob velikih izkušnjah relativno pogoste, naj mrliški pregeldnik z razpoloţljivimi

sredstvi zgolj okvirno oceni časovni interval, natančnejšo določitev časa smrti pa naj

prepusti strokovnjakom s področja sodne medicine. Pomembno pa je, da ob mrliškem

pregledu ugotovi in zabeleţi vse tiste podatke, ki bi lahko bili ob kasnejšem pregledu za

vedno izgubljeni.186

Mrliški preglednik izda o opravljenih pregledih dokumentacijo, to je zdravniško poročilo o

umrli osebi ter prijavo smrti na predpisanih obrazcih, ki so priloga Pravilnika o pogojih in

načinu opravljanja mrliško pregledne sluţbe.187

Prav tako je dolţnost mrliškega

preglednika, da smrt prijavi matičarju188

v roku dveh dni od dneva smrti oziroma od dneva

najdbe trupla.189

Smrt osebe predstavlja pravno dejstvo, ki ga je potrebno zabeleţiti v matični register. Na

podlagi prijave smrti in prejetega zdravniškega potrdila o umrli osebi, ki ga mrliški

preglednik po uradni dolţnosti pošlje pristojnemu matičarju, ta opravi vpis smrti in sicer

vpiše naslednje podatke: dan, mesec, leto, uro in kraj smrti.190

Dolţnost matičarja je, da

najpozneje v treh dneh od prijave smrti, o smrti obvesti vse organe, ki imajo zakonsko

podlago za pridobitev teh podatkov.191

Zakon o dedovanju nalaga dolţnost matičarju, da v tridesetih dneh od vpisa smrti v

register, pošlje smrtovnico zapuščinskemu sodišču. 192

Matičar pošlje smrtovnico sodišču,

186

Kadiš, Določanje, str. 312. 187


12. člen Zakona o matičnem registru (ZMatR), Ur.l. RS, št. 37/2003, sprememebe: Ur.l. RS, št. 39/2006,

59/2006-UPB1. 189

13. člen ZMatR. 190

4. člen ZMatR. 191

21.člen ZMatR. 192

179. člen ZD.




43

četudi ta ne vsebuje vseh podatkov193

, ki jih smrtovnica mora vsebovati194

. Kadar sodišče

prejme nepopoplno smrtovnico ali pa prejme le izpisek iz matične knjige umrlih, lahko

samo sestavi smrtovnico ali pa odredi, naj jo sestavi delavec sodišča zunaj sodišča ali

matičar. Smrtovnica je javna listina, v katero se vpišejo vsi podatki s katerimi je potrebno

razpolagati, da se lahko uvede dedovanje. Torej je pogoj za začetek zapuščinskega

postopka. Sestavi se na podlagi podatkov, ki jih dajo pokojnikovi sorodniki in osebe, s

katerimi je pokojni ţivel, kakor tudi druge osebe, ki so upravičene, da posredujejo podatke,

ki se vpisujejo v smrtovnico.195

Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolţnosti, brţ ko sodišče izve, da je kdo umrl, ali

da je razglašen za mrtvega.196

Začetek zapuščinskega postopka je torej prvo uradno

opravilo, to je sodni vpis zadeve na podlagi obvestila o smrti.197

Ko sodišče prejme

smrtovnico in kadar zapuščino sestavljajo tudi nepremičnine, sodišče (v primeru, da

zapuščino sestavljajo samo premičnine se zapuščinska obravnava opravi le na predlog)

določi narok za zapuščinsko obravnavo.198

V primerih razglasitve osebe za umrlo, sodišče izda odločbo, s katero se pogrešana oseba

razglasi za umrlo ali odločbo, s katero se oseba ugotovi za mrtvo kadar njene smrti ni

mogoče dokazati z listinami, ki so potrebne po ZMatR. Oba postopka sta urejena v Zakonu

o nepravdnem postopku,199

postopek o razglasitvi pogrešancev za mrtve in postopek

dokazovanja smrti. Takšno pravnomočno odločbo sodišče pošlje matičarju in

zapuščinskemu sodišču.200

193

179/2 ZD. 194

182. člen ZD. 195

180/1.člen ZD. 196

164.člen ZD. 197

Rijavec V., Dedovanje: procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999, str. 135. 198

ZD, člen 203/2,člen 205/1. 199

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), Uradni list SRS, št.30-1481/1986, spremembe: Ur.l. RS, št.

87/2002-SPZ, 131/2003 Odl.US: U-I-60/03-20, 77/2008-ZDZdr. 200

92. člen ZNP.




44

9.1.2 OBSTOJ ZAPUŠČINE

Zapuščina je predmet dedovanja. Vanjo spadajo premoţenjske pravice in obveze, ki so

pripadle urmlemu ob njegovi smrti.201

9.1.3 DEDNI NASLOV

Dedni naslov pomeni pozivni, delacijski razlog.202

Oporočno dedovanje ima prednost pred

zakonitim. Tako so v primeru obstoja veljavne oporoke, dediči osebe, določene v

oporoki.203

V primeru zakonitega dedovanja pa zakon določa krog oseb, dedni red in vrstni

red dedovanja posameznimi dednih redov. Dedni redi se med seboj izključujejo, pripoznava

se vstopna, oziroma reprezentacijska pravica po prej umrlem dediču.

9.1.4 DEDNA SPOSOBNOST IN PREŢIVETJE DEDIČA

Dedna sposobnost je posebna vrsta pravne sposobnosti in pomeni sposobnost osebe, da se

nanj prenesejo premoţenjske pravice in obveze umrlega in mora biti podana ob smrti

zapustnika. Dedna sposobnost fizičnih oseb se pri nas ujema s pravno sposobnostjo.204

Dedič mora preţiveti zapustnika, ob zapostnikovi smrti mora biti ţiv,205

saj pravna

sposobnost in s tem dedna sposobnost ugasneta s smrtjo osebe. Trenutek smrti je odločilen,

praviloma tudi tedaj, kadar gre za substitute ali zakonitega dediča. Če do dedovanja ne

pride ţe ob zapustnikovi smrti, marveč šele pozneje, mora biti dedič sposoben v čas

dedovanja (delacije).206

201

Finţgar, Dedno, str. 36. 202

Finţgar, Dedno, str. 56. 203

J. Šinkovec, B. Tratar, Veliki komentar zakona o dedovanju s sodno prakso, Zaloţniška hiša Primath,

Ljubljana 2005, str. 57, 58. 204

Finţgar, Dedno, str. 63, 64, 65. 205

125. člen ZD. 206

Finţgar, Dedno, str. 61.

45

9.2 DEDNA IZJAVA

Zapuščina se po slovenskem pravu prenese ipso iure, torej v trenutku zapustnikove smrti.207

Delacija sovpada z akvizicijo. Ko so podani pogoji, pridobi dedič dediščino. Pri tem se

predpostavlja, da bo dedič dediščino sprejel.

Vendar pa se dedič lahko odpove dediščini. Odpoved dediščini je izjava tistega, ki

izpolnjuje zakonite pogoje za dediča, da noče biti dedič. ZD zanjo določa obličnost.208

Podana mora biti pred sodiščem, vsebovati mora navedbo temelja odpovedi (zakonito,

oporočno dedovanje) in podana mora bit v roku. Dedič se lahko odpove dediščini do konca

zapuščinskega postopka oziroma do konca zapuščinske obravnave. Od izdaje sklepa o

dedovanju je ni mogoče več podati. Odpoved ne more biti delna, je brezpogojna in

podedljiva.

Dedič je zapustnikov univerzalni naslednik in kot tak nosilec vseh pravic in obveznosti iz

naslova zapuščine. Zapuščino predstavlja aktiva in pasiva. Odgovornost dediča za

zapustnikove dolgove je omejena le do višine vrednosti zapuščine. Ta institut varuje dediče

pred dolgovi iz zapuščine, ki presegajo njeno vrednost. Če se dedič odpove dediščini v

korist določenega dediča, velja, da je sprejel dediščino in obenem odstopil svoj dedni deleţ

drugemu. S takšno odpovedjo v korist tretje osebe se prizadeti ne oprosti obveznosti, ki jih

ima dedič. Institut, ki varuje interes upnikov zapustnika.

Če se odpove zakoniti dedič, se ravna tako, kot če bi bil ta dedič umrl pred zapustnikom. Če

ima odpadli dedič potomce, ti dedujejo na podlagi vstopne - reprezentacijske pravice le,

kadar se je dedič odpovedal dediščini le v svojem imenu. Če ni potomcev oziroma ti ne

dedujejo, se poveča dedni deleţ drugih sodedičev.

Če se odpove dediščini oporočni dedič, pripade njegov deleţ zakonitim dedičem, če iz

oporoke ne izhaja drugačna zapustnikova volja, npr. postavitev substitutov, akrescenca.

207

132. člen ZD. 208

133/1 člen ZD.

46

9.3 PRAVNA DOMNEVA

Slovenski pravni red ne vsebuje zakonske določbe, ki bi urejala domnevo komorientov. Po

mnenju slovenskih juristov in judikature209

se v tem primeru uporabi pravno pravilo 25.

člena Občega drţavljanskega zakonika (ODZ), ki v primeru nejasnosti vrstnega reda smrti

določa uporabo domneve sočasnih smrti. Domneva se, da so vsi umrli ob istem času in ni

moč govoriti o prenosu pravic enega na drugega.

Zanimivo je mnenje Blagojeviča, ki meni, da pride domneva istočasne smrti v našem pravu

samo subsidiarno v poštev, saj mora sodišče poskušati z vsemi moţnimi dokazili ugotoviti

vrstni red smrti, in šele, kadar tega ne uspe, uporabiti domnevo sočasne smrti.210

Slovenska pravna teorija za razliko od dikcije 25. člena ODZ-ja (ki govori le o dvomu

glede vrstnega reda smrti) zastopa mnenje, da so komorienti osebe, ki so umrle v istem

dogodku, vendar pa med komoriente prišteva tudi osebe, ki so bile razglašene za mrtve,

tako da domneva velja tudi zanje, kar je v skladu s pravili ZD. Tako sodišče na podlagi

pravnega pravila 25. člena ODZ, da so smrti nastopile simultano, izključi dedovanje med

komorienti.

Kadar gre za oporočno naklonitev med komorienti, takšna naklonitev pripade morebitnem

substitutom dediča, kadar pa takšne substitucije ni ali tudi substituti ne dedujejo, naklonitev

pripade zakonitim dedičem. V primeru uvedbe zakonitega dedovanja imajo zakoniti dediči

vstopno pravico, na podlagi katere lahko dedujejo po prej umrlem komorientu; vstopna,

reprezentacijska pravica, le-ta predstavlja izjemo od načela izključevanja in pripada

potomcem dediča, ki bi lahko dedoval, a dedovanje ni več moţno, ker dedič ne preţivi

zapustnika in le pri zakonitem dedovanju. 211

209

Prim.: A. Finţgar, Osebe civilnega prava, ČŢ Uradni list SRS, Ljubljana 1967, str. 24; K. Zupančič, Dedno

pravo, ČŢ, Uradni list RS, Ljubljana 1991, str. 45, N. Betetto, Pravna sposobnost fizične osebe ter varstvo

človekove osebnosti pred rojstvom in po smrti, Podjetje in delo, št. 6, letnik 2003, gv Revije d.o.o.,

01.10.2003, str. 1742. 210

K. Zupančič, Dedno pravo, Izdal Uradni list RS, Ljubljana 1991, str. 45. 211

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dedno_pravo (30.3.2010).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dedno_pravo

47

9.4 PREDHODNO VPRAŠANJE IN NAPOTITEV NA PRAVDO

Potrebno je poudariti, da pravna domneva, ki jo sodišče upošteva v takšnih situacijah, ne

ustreza vedno dejanskemu stanju. Torej dejstvo, ki ga postavlja pravna domneva, ni nujno

tudi resnično. V tem primeru je potrebno prizadetim oz. zainteresiranim osebam dopustiti,

da lahko to domnevo izpodbijejo in dokaţejo nasprotno, kot izhaja iz pravnega pravila 25.

člena ODZ; tisti, ki trdi, da je eden ali drugi prej umrl, mora svojo trditev dokazati.

Enako stališče zavzema tudi slovenska teorija212

in v skladu s tem tudi pravna praksa,

sledeč siceršnji zakonodaji.

Tako ZNP navaja: Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali

obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug

pristojen organ (predhodno vprašanje), lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni z

zakonom drugače določeno.213

In v nadaljevanju: Če sodišče pri reševanju predhodnega

vprašanja ugotovi, da so med udeleţenci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev

predhodnega vprašanja, prekine postopek in jih napoti, da v določenem roku sproţijo

postopek za rešitev tega vprašanja.214

Sodišče napoti na pravdo praviloma tistega

udeleţenca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleţenca

glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja.215

Dejstev, ki se po zakonu

domnevajo, ni treba dokazovati, vendar pa se lahko dokazuje, da ta dejstva ne obstajajo, če

ni z zakonom drugače določeno.216

212

K.Zupančič, o.c., str. 45, A. Finţgar, o.c., str. 33. 213

8/1 člen ZNP. 214

9/1. člen ZNP. 215

9/2. člen ZNP. 216

214/1. Zakona o pravdnem postopku, (ZPP), Uradni list RS, št.26-1210/1999, spremembe: Ur.l. RS, št.

83/2002 Skl.US: U-I-21/02-6, 96/2002, 12/2003-UPB1, 58/2003 Odl.US: U-I-255/99-28, 73/2003 Skl.US: U-

I-137/00-21, 2/2004, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.), 36/2004-UPB2, 69/2005 Odl.US: U-I-145/03-9,

90/2005 Odl.US: Up-258/03-14, U-I-74/05, 43/2006 Odl.US: U-I-55/04-10, Up-90/04-15, 69/2006 Odl.US:

Up-236/04-16, U-I-314/06, 52/2007, 73/2007-UPB3, 101/2007 Odl.US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 102/2007

Odl.US: Up-2089/06-31, U-I-106/07, 45/2008-ZArbit, 45/2008, 62/2008 Skl.US: U-I-275/06-7, Up-811/07-7,

111/2008 Odl.US: U-I-146/07-34, 116/2008 Skl.US: U-I-253/07-6, Up-2118/06-6, 121/2008 Skl.US: U-I-

279/08-8, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 57/2009 Odl.US: U-I-279/08-14, 12/2010 Odl.US:

U-I-164/09-13.

























http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20092424



48

Tako zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in tistega, ki ţeli izvajati

dednopravno upravičenje na podlagi trditve, da je eden od komorientov preţivel drugega

oz. druge, napoti na pravdo.217

Sodišče določi rok, v katerem mora tisti, ki izpodbija pravno

domnevo sočasnih smrti vloţiti toţbo.

217

210. člen ZD.

49

10. DOKAZNA SREDSTVA IN NJIHOVA DOKAZNA VREDNOST PRI

DOKAZOVANJU PREŽIVETJA

Postopek, na katerega zapuščinsko sodišče napoti osebo, ki izpodbija domnevo sočasnih

smrti, je pravdni postopek, za katera veljajo pravila civilnega procesnega prava, predvsem

ZPP. Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj

zahtevek.218

Če sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega

dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu.219

Kot dokazna sredstva

pravdnega postopka ZPP našteva ogled, listine, priče in izvedence in zaslišanje strank.

Dokazovanje preţivetja komorientov je vprašanje, ki je bilo predmet obravnav številnih

avtorjev in vprašanje, postavljeno pred mnogoterimi sodišči. Tracy in Adams, avtorja

članka z naslovom Evidence Of Survivorship in Common Disaster Cases220

dokaze o

preţivetju v primeru komorientov kategorizirata in ocenjujeta njihovo dokazno vrednost.

Pod direktne dokaze uvrščata predvsem pričevanja očividcev ob samem dogodku ali pa

pričevanja oseb, ki so prve prispele na kraj dogodka.

Kot posredne dokaze, s katerimi se preţivetje lahko dokazuje, naštevata starost in spol,

fizično kondicijo, dokaze o poziciji teles komorientov pred nesrečo in legi trupel po

nesreči, dokazi o stanju trupel, ki so posledica nesreče ali posledica smrti.

Pod tretjo skupino pa uvrščata mnenjske dokaze, mednje sodijo tudi izvedeniška mnenja.

Avtorja sta mnenja, da noben od naštetih dokazov sicer ne bo zavrnjen, vendar pa je

vprašanje ali bo upoštevan. Posredni dokazi kot so spol, starost in fizična kondicija bodo

upoštevani le, kadar bodo takšna dejstva ustrezala dejanskemu primeru in ne bodo imela

218

212. člen ZPP. 219

215. člen ZPP. 220

Tracy, Adams, Evidence, str. 801-833.

50

nikakršne dokazne vrednosti kadar bo smrt nastopila kot posledica udarca strele, eksplozije

in v vseh primerih, ki imajo za posledico, da so smrti nastopile v istem trenutku.

Pomembno dejstvo je, po mnenju avtorjev, lahko pozicija teles komorientov pred samo

nesrečo, še posebaj v primerih poţarov, zastrupitvah s plinom in podobnimi primeri

nastopov smrti. Lega trupel komorientov po nesreči je najbolj dostopen dokaz, ki pa sam

kot tak nima velike dokazne vrednosti.

Veliko dokazno vrednost bodo v nekaterih takih primerih lahko predstavljala tehnična

dejstva, kot na primer napeljava plina, dotok zraka, smeri vetra in podobno. Prav tako

avtorja opozarjata na mnenjske dokaze, mnenja, sklepanja strokovnjakov glede na naravo

dogodkov, ki so odvisni od posameznega obravnavanega primera. Takšnih mnenj ne

smemo enačiti z izvedenskimi mnenji, katerim avtorja dajeta največjo dokazno vrednost.

Izmed vseh naštetih dokazov so najbolj oprijemljivi dokazi o stanju trupel po nesreči. Gre

za spremembe na truplu, ki jih je povzročila nesreča (ponavadi gre za poškodbe, ki so jih

komorienti utrpeli) in za spremembe na truplu kot posledice smrti (retrogradno določanje

časa smrti).221

Do katere stopnje mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, da lahko nanj opre svojo

odločitev (sodbo)? 222

“Sodišče se mora truditi, da si ustvari subjektivno sliko o odločilnih

dejstvih, ki se bo kar najbolj ujemala z objektivno stvarnostjo. Materialno resnico

ugotovimo le, če smo ugotovili vsa pravno relevantna dejstva. Pravna teorija loči več

stopenj materialne resnice; gotovost, prepričanje, verjetnost. Za vsebinsko (meritorno)

odločanje o toţbenem zahtevku potrebujemo visoko stopnjo resničnosti - prepričanje o

pravno relevantnih dejstvih. Če ţeli sodnik vzeti določeno dejstvo za podlago svoje sodne

odločbe, mora biti o svojem dejstvu prepričan.”223

221


http://ec.europa.eu/civiljustice/evidence/evidence_sln_sl.htm, (30.3.2010). 223

http://pravna.tovarnaidej.com/Files/Dokumenti/11C.P.P-odgovori%20na%20vprasanja-VSE.doc,

(30.3.2010).

http://ec.europa.eu/civiljustice/evidence/evidence_sln_sl.htm

http://pravna.tovarnaidej.com/Files/Dokumenti/11C.P.P-odgovori%20na%20vprasanja-VSE.doc

51

“Dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. O tem, kateri dokazi naj se

izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče.”224

Katera dejstva se štejejo za

dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje

vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega

postopka.225

Čeprav je sprejemanje dokazne presoje vezano na formalni okvir, ki ga določajo

postopkovne določbe, nobeno procesno določilo ne omejuje sodišča pri izbiri o tem, katere

dokaze od predlaganih bo izvedlo in kakšno dokazno vrednost bo dalo posameznim

dokazom, ker bi bilo to tuje sistemu proste presoje dokazov kot metodi ugotavljanja

dejanskega stanja, temelječi na načelu materialne resnice kot enem izmed temeljnih

procesnih načel ZPP.226

224

213. člen ZPP. 225

8. Člen ZPP. 226

Sklep VS, z dne 21.8.1997, http://vlex.com/vid/68492040, (30.3.2010).

http://vlex.com/vid/68492040

52

11. ZAKLJUČEK

Komorienti so osebe, umrle v istem trenutku ali ob pribliţno enakem času, tako da časa

njihovih smrti ni mogoče natančno določiti.

Pravni problem dedovanja, ki izhaja iz nejasnega časa smrti komorientov, je danes večina

drţav uredila z uporabo pravnih domnev. Domneva, ki naj nadomesti dejanski manjko

faktov, relevantnih za določitev vrstnega reda smrti, se med posameznimi pravnimi sistemi

razlikuje. Regulativa na področju prava naj izključi morebitna nepotrebna pravdanja v

primeru dvomljivih vrstnih redov smrti, njen ključen namen pa je urediti medsebojno

dedovanje komorientov.

Generalno pravilo rimskega prava, ki za takšne umrle osebe, ki imajo sposobnost dedovanja

med seboj predvideva simultane smrti, je sprejeto v civilnopravnih ureditvah večine drţav

in tako tudi v večini evropskih drţav ter v večini drţav Juţne Amerike, pravtako pa jo

urejajo tudi nekatere druge drţave. Tudi Zdruţene drţave Amerike so sprejele domnevo

sočasnih smrti, s to razliko, da domneva velja za vse primere smrti, ki so nastopile v roku

120 ur. Domneva sočasnih smrti je sprejeta tudi v nekaterih delih Kanade, v hebrejskem

pravu, in, po prevladujočem mnenju doktrine, tudi v islamskem pravu.

Med domnevami, ki določajo preţivetje enega komorient, je najbolj razširjena domneva, ki

se oblikuje glede na starost komorientov tako, da šteje, da je maljši preţivel starejšega.

Prva jo je uzakonila Anglija, danes pa jo najdemo v večini drţav »common law«.

Slovenska zakonodaja ne uzakonja domneve komorientov, vendar se, tako po mnenju

pravne teorije kakor tudi pravne prakse, zanje uporabi pravno pravilo 25. člena ODZ, ki za

takšne primere domneva, da so smrti nastopile sočasno. Takšna ureditev je skladna z

obstoječo zakonodajo in načeli civilnega prava.

Tako poznajo nacionalni in mednarodni pravni redi različne domneve komorientov:

domneva sočasnih smrti, domneva sočasnega preţivetja, domneva preţivetja mlajšega in

zahteve po preţivetju zapustnika za 5 dni (120 ur). Obstajajo različne variacije njihove

53

uporabe: od izključno ene same, do večih v različnih oblikah njihove subsidiarne uporabe,

pri tem pa so jim včasih priznane tudi izjeme. Ker pa vedno obstaja moţnost, da pravna

domneva ne ustreza dejanskemu stanju, je potrebno osebi, ki zatrjuje drugačno dejansko

stanje, dati moţnost, da dokaţe drugačno stanje, kot izhaja iz domneve.

V uvodu sem postavila tezo: oblikovanje domneve komorientov, ki bi ustrezala vsem

pravnim ureditvam ni mogoče.

Torej, odgovor na vprašanje ali obstaja moţnost oblikovanja domneve, ki bi veljala kot

“univerzalno pravilo” tako za vse primere, kakor tudi za vse pravne sisteme in v vseh

primerih komorentov, tako za oporočno, kakor za zakonito dedovanje, je negativen.

Ob tolikšni raznolikosti ureditve dedovanja komorientov, kot je razvidna ţe iz tega

skromnega prikaza ureditve njihovega poloţaja v različnih pravnih sistemih (in drţavah), je

kljub nekaterim ţe oblikovanim “skupnim imenovalcem” skoraj utopično pričakovati

skorajšnje oblikovanje enotnega, univerzalnega principa, sprejemljivega za vse. Tem bolj

pa ob upoštevanju različnosti okolij in kultur, v katerih so nastali, izhajajoč iz različnosti

podmen o izvoru in dometu lastnine.

54

12. BIBLIOGRAFIJA

A. KNJIGE IN ČLANKI

Bajuk Joţe, Fajdiga Simona, Longyka Primoţ, Podbevšek Gorazd, Angleško-slovenski

pravni slovar, Prestige Group d.o.o., Ljublajana 2003.

Betetto Nina, Pravna sposobnost fizične osebe ter varstvo človekove osebnosti pred

rojstvom in po smrti, Podjetje in delo, št.6, letnik 2003, gv Revije d.o.o., 01.10.2003, str.

1742.

Bradač Fran, Latinsko-slovenski slovar, DZS, Ljubljana 1966.

Derrett J.Duncan Martin, Essays in classical and modern Hindu law, Commorientes, Brill,

Leiden 1976-1978.

Garb Luis, International succession, Kluwer Law International, Netherlands 2004.

Gabor Hamza., Réflexions sur les présomptions relatives aux comourants (commorientes)

en droit romain, Knothe H.G., Status familiae, Beck, München 2001.

Finţgar Alojzij, Dedno pravo, Pravna fakulteta Ljubljana, Ljubljana, 1973.

Finţgar Alojzij, Osebe civilnega prava, ČŢ Uradni list SRS, Ljubljana 1967.

Iwobi Andrew, Essential Succession, Classification of gifts in a will and failure of such

gifts, 2nd Edition, Cavendish Publishing Limited, Great Britain 2001.

Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Veliki komentar zakona o dedovanju s sodno prakso,

Zaloţniška hiša Primath, Ljublajan 2005.

Kadiš Peter, Določanje časa smrti, Zdravniški vestnik, številka 5, letnik 71, Ljubljana Maj

2002.

Zupančič Karel, Ţnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, 3., spremenjena in dopolnjena

izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2009.

55

Korošec Viktor, Rimsko pravo, 2.del, Rodbinsko, dedno in civilno pravdno pravo,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1969.

Miličinski Janez, Sodna medicina, Drţavni sekretariat za notranje zadeve LRS, Ljubljana

1956.

Rijavec Vesna, Dedovanje: procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999

56

B. VIRI

Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch (ABGB), JGS Nr. 946/1811.

Committee of experts on family law, Working party on missing persons, Replies received

before the end of 2004 by member states to the questionnaire on missing persons,

presumption of death and commorientes, CJ-FA-GT1 (2007) 3 e, Strasbourg 2007.

Convention of 1 August 1989 on the Law Applicable to Succession to the Estates of

Deceased Persons.

Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne sluţbe, Uradni list RS,

št.562045/1993.

Strokovna navodila za opravljanje mrliškega pregleda, Uradni list RS, št.56-2046/1993.

Todeserklärungsgesetz (TEG), BGBl. Nr. 23/1951 (WV).

Verschollenheitsgesetz (VerschG) FNA: 401-6; G. v. 15.01.1951 BGBl. I S. 63.

Zakon o dedovanju (ZD) Uradni list SRS, št. 15/1976, spremembe: Ur.l. SRS, št. 23/1978,

RS, št. 17/1991-I-ZUDE, 13/1994-ZN, 40/1994 Odl.US: U-I-3/93-17, 82/1994-ZN-B,

117/2000 Odl.US: U-I-330/97-28, 67/2001, 83/2001-OZ.

Zakon o matičnem registru (ZMatR), Ur.l. RS, št. 37/2003, spremembe: Ur.l. RS, št.

39/2006, 59/2006-UPB1.

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), Uradni list SRS, št.30-1481/1986, spremembe: Ur.l.

RS, št. 87/2002-SPZ, 131/2003 Odl.US: U-I-60/03-20, 77/2008-ZDZdr.

Zakon o pravdnem postopku, (ZPP), Uradni list RS, št.26-1210/1999, spremembe: Ur.l. RS,

št. 83/2002 Skl.US: U-I-21/02-6, 96/2002, 12/2003-UPB1, 58/2003 Odl.US: U-I-255/99-

28, 73/2003 Skl.US: U-I-137/00-21, 2/2004, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.), 36/2004-

UPB2, 69/2005 Odl.US: U-I-145/03-9, 90/2005 Odl.US: Up-258/03-14, U-I-74/05,

43/2006 Odl.US: U-I-55/04-10, Up-90/04-15, 69/2006 Odl.US: Up-236/04-16, U-I-314/06,

52/2007, 73/2007-UPB3, 101/2007 Odl.US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 102/2007 Odl.US:

Up-2089/06-31, U-I-106/07, 45/2008-ZArbit, 45/2008, 62/2008 Skl.US: U-I-275/06-7, Up-

http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Todeserkl%C3%A4rungsgesetz&action=edit&redlink=1

http://www2.gov.si/zak/zak_vel.nsf/zakposop/1991-01-0599?OpenDocument

































57

811/07-7, 111/2008 Odl.US: U-I-146/07-34, 116/2008 Skl.US: U-I-253/07-6, Up-2118/06-

6, 121/2008 Skl.US: U-I-279/08-8, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.),

57/2009 Odl.US: U-I-279/08-14, 12/2010 Odl.US: U-I-164/09-13.

Zivilgesetzbuch (ZGB), 30.3.1911, AS 27 317.





http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20092424



58

C. SODNA PRAKSA

Baldus v. Jeremias, 296 Pa. 313, 145 A. 820 (1929).

Bradshaw v. Toulmin (1784) Dick. 633,21 E.R. 417.

Cedergren v. Massachusetts Bonding & Ins. Co., (C. C. A. 8th, I923) 292 F. 5.

Cowman v. Rogers, 73 Md. 403, 21 A. 64 (1891).

Dipendra v. Kuit A.I.R. Cal.132, 212 I.C.222.

Fitzgerald v. Ayres, (Tex. Civ. App. 19I5) 179 S. W. 289.

Fleming v. Grimes, 142 Miss. 522, I07 So. 420 (I926).

Goods of Thompson, 22 L. T. R. (O. S.) 292 (Ecc. I854.

Gopal v. Padmapani, 18 Ind, Cas. 814, 815 col.2.

Gopibal v. Chuhermal A-I-R- 1939 Sind. 234.

Grand Lodge A. 0. U. W. v. Miller, 8 Cal. App. 25, 96 P. 22 (1908).

Hickman v. Peacey (1945) A.C.304.

In re Hall, 12 CHI. LEG. NEWS 68, 9 CENT. L. J. 381 (I879).

In re Lindop. Lee-Barber v. Reynolds (1942) Ch. 377.

K.S. Agha Mir Ahmad Shah v. Mir Mudassir Shah, A.I.R. P.C. 100, 71 Ind. App.171,

2M.L.J.354.

Kansas Pac. Ry. v. Miller, 2 Colo. 442 (1874).

Kulkarni v. Laxmibai A.I.R. 1922 Bom.347.

Manni v. Paru,A.I.R.1960 Ker.195.

Mason v. Mason (1816) 1 Mer. 308-35 E.R. 372.

59

Matter of Strong, 171 Misc. 445, I2 N. Y. S. (2d) 544 (I939).

Miller v. McCarthy, I98 Minn. 476, 270 N. W. 559 (1936).

Neksi v. Jwala A.I.R. 1934 Oudh 101.

Odl. US, Uradni list RS, št. 4/1994 z dne 28. 1. 1994, str. 185.

Sillick v. Booth (1841) 1 Y. & C.C.C.117- 62 E.R.816.

Smith v. Croom, 7 Fla. 81 (I857), Wing v. Angrave, 8 H. L. C. 183, II Eng. Rep. 397

(1860).

Smith v. Russell, (1962) 2 All E.R.837(C.A.).

The King v. Hay, 1 Wm.Black. 640, 96 Eng.Rep.372 (1767).

Tovey v. Geiser, 150 Kan. 2IO, 92 P. (2d) 3 (I939); Re Coup, 147 L. T. I68 (1919).

Will of Ehle, 73 Wis. 445, 41 N. W. 627 (1889).

Wing v. Angrave (1860) 8 H.L.C. 183-11 E.R. 397, 403.

Wright v. Netherwood (1793) 2 E. Salk. 593 n., 2phill.Ecc-.266 n.

Young Women's Christian Home v. French, 187 U. S. 401, 23 S. Ct. 184 (1903).


60

D. INTERNETNI VIRI

Administration of Estates Act, U.K.,

http://www.paclii.org/vu/legis/vu-uk_act/aoea1925274/ (30.3.2010).

Astikos Kodikas (AK), 1946, A.N.2250/1940, FEK A 91/1940 P.597,

http://www.scribd.com/doc/25395863/ASTIKOS-KODIKAS (30.3.2010).

Civilno procesno pravo,

http://pravna.tovarnaidej.com/Files/Dokumenti/11C.P.P-odgovori%20na%20vprasanja-

VSE.doc, (30.3.2010).

Code civil des Français,


(30.3.2010).

Codigo Civile, Espanol,

http://civil.udg.es/normacivil/estatal/CC/INDEXCC.htm (30.3.2010).

Codigo Civil, Argentina,

http://www.infoleg.gov.ar/infolegInternet/anexos/105000-

109999/109481/texact.htm(30.3.2010).

Codigo Civil, Chile,


(30.3.2010).

Codigo Civil Colombia,

http://www.uniderecho.com/leer_ley_Codigos-Colombianos_36_556.html (30.3.2010).

http://www.paclii.org/vu/legis/vu-uk_act/aoea1925274/

http://www.scribd.com/doc/25395863/ASTIKOS-KODIKAS




http://civil.udg.es/normacivil/estatal/CC/INDEXCC.htm




http://www.uniderecho.com/leer_ley_Codigos-Colombianos_36_556.html

61

Convention of 1 August 1989 on the Law Applicable to Succession to the Estates of

Deceased Persons in which it is uncertain in what order their deaths occurred, and where

those laws provide differently for this situation or make no provision at all, none of the

deceased persons shall have any succession rights to the other or others,

http://hcch.e-vision.nl/index_en.php?act=conventions.text&cid=62 (30.3.2010).

Berger Adolf, Encyclopedic Dictionary of Roman Law, 1953, str. 400.,

http://books.google.si/books?id=iklePELtR6QC&printsec=frontcover&dq=Berger+Adolf,+

Encyclopedic+Dictionary+of+Roman+Law,&source=bl&ots=OgZTHzAJ5s&sig=JFhUnl

W3WRVQJ1nDtNaI35Pta48&hl=sl&ei=1kK8S6i1AceC_QbtnPi-

Bg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CAYQ6AEwAA#v=onepage&q

&f=false (30.3.2010).

Bouvier John, Rawle Francis, Law dictionary, 8th edition, Kansas City, Mo., Vernon Law

Book Co.; St. Paul, Minn., West Pub. Co., s.l., 1914.,

http://www.constitution.org/bouv/bouvier.htm (30.3.2010).

Dannemann Gerhard, Die ungewollte Diskriminierung in der internationalen

Rechtsanwendung : zur Anwendung, Berucksichtigung und Anpassung von Normen aus

unterschiedlichen Rechtsordnungen, Mohr Siebeck, Tubingen 2004.,

http://books.google.si/books?id=yO4it6o6_tsC&printsec=frontcover&dq=Dannemann+Ger

hard,+Die+ungewollte+Diskriminierung+in+der+internationalen+Rechtsanwendung+:+zur

+Anwendung,+Beru%CC%88cksichtigung+und&source=bl&ots=fJiGLBv7HD&sig=v-

541IG8PsdWTuGKebJm8gVHJ30&hl=sl&ei=WUO8S6zLFIaN_AaN88GzBg&sa=X&oi=

book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CAcQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false

(30.3.2010).

Evropska Komisija, Evropska pravosodna mreţa v civilnih in gospodarskih zadevah,

Pidobivanje dokazov in način dokazovanja, Slovenija,

http://ec.europa.eu/civiljustice/evidence/evidence_sln_sl.htm, (30.3.2010).

http://hcch.e-vision.nl/index_en.php?act=conventions.text&cid=62

http://books.google.si/books?id=iklePELtR6QC&printsec=frontcover&dq=Berger+Adolf,+Encyclopedic+Dictionary+of+Roman+Law,&source=bl&ots=OgZTHzAJ5s&sig=JFhUnlW3WRVQJ1nDtNaI35Pta48&hl=sl&ei=1kK8S6i1AceC_QbtnPi-Bg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CAYQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false





http://www.constitution.org/bouv/bouvier.htm

http://books.google.si/books?id=yO4it6o6_tsC&printsec=frontcover&dq=Dannemann+Gerhard,+Die+ungewollte+Diskriminierung+in+der+internationalen+Rechtsanwendung+:+zur+Anwendung,+Beru%CC%88cksichtigung+und&source=bl&ots=fJiGLBv7HD&sig=v-541IG8PsdWTuGKebJm8gVHJ30&hl=sl&ei=WUO8S6zLFIaN_AaN88GzBg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CAcQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false





http://ec.europa.eu/civiljustice/evidence/evidence_sln_sl.htm

62

Law of Property Act, U.K., http://www.paclii.org/vu/legis/vu-uk_act/lopa1925198/

(30.3.2010).

Law Reform Succession Act, U.K.,

http://www.opsi.gov.uk/Acts/acts1995/pdf/ukpga_19950041_en.pdf (30.3.2010).

Proposed revised Oregon Probate Code, USDA, 2nd draft, Allison S.W., 1967.,

http://arcweb.sos.state.or.us/legislative/probate/EXHIBITS/UNIFORM.pdf (30.3.2010).

Simultaneous Deaths Act New Zeland, 1958 No 37,

http://www.legislation.govt.nz/act/public/1958/0037/latest/whole.html (30.3.2010).

Sklep Vrhovnega Sodišča, z dne 21.8.1997, http://vlex.com/vid/68492040, (30.3.2010).

The Roman Law Library, http://www.justinien.net (30.3.2010).

Tomaţ Keresteš, Pravna domneva, Jurisprudentia.net, 2007,

http://www.jurisprudentia.net/index.php?option=com_content&task=view&id=529&Itemid

=56 (30.3.2010).

Uniform Simultaneous Death Act, U.S.A.,

http://www.law.upenn.edu/bll/archives/ulc/usda/final_1993.pdf (30.3.2010).

Wikipedija, Dedno pravo, http://sl.wikipedia.org/wiki/Dedno_pravo, (30.3.2010).

William Hay MacNaghten, Principles of Hindu and Mohammadan law, Principles of

inheritance, Wikipedia,

http://en.wikisource.org/wiki/Principles_of_Mohammadan_Law, (30.3.2010).

http://www.paclii.org/vu/legis/vu-uk_act/lopa1925198/

http://www.opsi.gov.uk/Acts/acts1995/pdf/ukpga_19950041_en.pdf

http://arcweb.sos.state.or.us/legislative/probate/EXHIBITS/UNIFORM.pdf

http://www.legislation.govt.nz/act/public/1958/0037/latest/whole.html

http://vlex.com/vid/68492040

http://www.justinien.net/



http://www.law.upenn.edu/bll/archives/ulc/usda/final_1993.pdf

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dedno_pravo

http://en.wikisource.org/wiki/Author:William_Hay_MacNaghten

http://en.wikisource.org/wiki/Principles_of_Mohammadan_Law

63

Zelena knjiga o dedovanju in oporokah (COM/2005/0065 konč.), Evropska komisija,

Bruselj, 01.03.2005,

http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52005DC0065:SL:NOT

(30.3.2010).

http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52005DC0065:SL:NOT

vanja rebernik komorienti diplomsko delo · Študijski program: uni-pravo Študijska smer: dedno...

Documents