DEDNO PRAVO

Prehod premoženja umrlega na drugo osebo – fizično ali pravno osebo-naslednika

Osnovni pojmi

Zapustnik (Zakonito dedovanje)Oporočitelj ( Oporočno dedovanje)Volilojemnik, legator – na njega samo del premoženja pri oporočnem dedovanjuZapuščina - je premoženje – pravice in obveznosti

Prehod zapuščine na dediče – 3 teorije:

- Germanska teorija – preide zapuščina na dediče v trenutku zapustnikove smrti neposredno- (IPSO IURE);

- Romanska, ki je uveljavljena v Italiji, je za prehod zapuščine na dediče odločilna dedna izjava o sprejemu dediščine.

- Romanistična, na podlagi romanskega izročila razvila v Avstriji pa zapuščina preide na dediče šele po opravljenem sodnem postopku, na podlagi sodnega prisojila- do izdaje odločbe je – sistem ležeče zapuščine

Smrt mora biti izkazana (vpis v matično knjigo – dan mesec, leto in ura smrti – na kar je vezana vrsta pravnih posledic.

Pogoji za dedovanje

1. zapustnikova smrt, 2. da obstaja dedič, 3. da ima dedič dedni naslov, 4. da je dedič dedno sposoben, oz. da ni dedno nevreden. 5. da obstaja predmet dedovanja - zapuščina.

1. Zapustnikova smrt

- ZD na trenutek smrti veže vrsto pravnih posledic: - zapuščina je samo tisto premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti;- dediči oz. volilojemniki so lahko samo osebe, ki v trenutku smrti obstajajo - dediči oz. volilojemniki v trenutku zapustnikove smrti ne smejo biti dedno nevredni;- z dnem smrti pričnejo teči roki za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič

in tudi roki za uveljavljanje drugih dednopravnih zahtevkov. - po stanju v trenutku zapustnikove smrti se določa krajevna pristojnost zapuščinskega sodišča.

Pogrešane osebe in izginule osebeKadar nastopa smrti ni mogoče dokazati z javno listino na podlagi potrdila mrliškega oglednika, iz okoliščin pa sledi, da je določena oseba umrla, sta možna dva nepravdna postopka in sicer: - da se pogrešana oseba razglasi za mrtvo po zakonu o dedovanju ali; - da se izvede postopek, v katerem se smrt dokazuje z drugimi dokazili ( Zakon o nepravdnem

postopku – razglasitev za mrtvega )

1

V primeru, da se pojavi kot živ – vzpostavitev v prejšnje stanje – zakonske zveze se ne vzpostavi ponovno Pogrešanje : - 5 let od zadnje informacije o osebi- če je starejša od 70 let – 5 let ni glasu o osebi- v vojnem stanju 1 leto od konca vojne.

Vloži lahko vsak, ki ima pravni interes. Zapuščinski postopek sodi med nepravdne postopke, za kar je pristojno Okrajno sodišče in ne izdaja sodb temveč SKLEPE.

2. Obstoj dediča

Dedna sposobnost - živ (tudi Nasciturus – še nerojeni če je rojen 300 dni po smrti)Komorienti Dedna nevrednost – če stori zavržno dejanje, kar ugotavlja sodišče po uradni dolžnosti – posledice trpi samo dedno nevredna oseba – njegov delež podedujejo njegovi potomciVzpostavitev substituta – oporočitelj lahko domneva sam in namesto nevrednega določi – samo pri oporočnem dedovanju.

3. Dedna nevrednost

Nevreden, da deduje po zakonu (ne more dobiti niti nujnega deleža) ali po oporoki je: - tisti, ki je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku. Dedno nevreden je vsak sostorilec, tudi pomočnik in napeljevalec. Silobran ali skrajna sila izključujeta tudi dedno nevrednost;- tisti, ki je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;- isti, ki je hotel preprečiti izpolnitev zapustnikove poslednje volje, s tem, da je oporoko uničil ali skril ali ponaredil;- tisti, ki je huje zanemaril svojo zakonito dolžnost dolžnost preživljati zapustnika, in tisti, ki ni nudil zapustniku potrebne pomoči.

4. Predmet dedovanja: zapuščinaStvari in pravice (deleži, delnice, premoženje…) Osebnostne pravice se ne dedujejo

5. Dedni naslov:- Zakon- Oporoka ( če je ni, ali če je neveljavna nastopi zakonito dedovanje)

Izločitev v korist potomcev

Predmet dedovanja ni premoženjska masa, ki se izloči iz zapustnikovega premoženja na zahtevo zapustnikovih potomcev ter posvojencev in njihovih potomcev, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri povečanju ali ohranitvi vrednosti premoženja (1.odst. 32.čl. ZD).

Izločeno ni dedni delež, teoretiki niso enotni – nekaj je dednopravnih lastnosti, vendar gre za obligacijske zahtevke, da nekaj zahtevaš in ne za stvarno pravico.Načelo enakopravnosti – da so po izločitvi dediči enakopravni.

2

Izločitev dela zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči v skladu s predpisi o soc. varstvu, dane zapustniku

Del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. V primeru če nekdo prejema pomoč, ob smrti pa se izkaže, da je imel neko premoženje. Pomoč se šteje tudi oprostitev plačila, npr. davščin. O spornih pravnih vprašanjih odloča sodišče.

Izločitev gospodinjskih predmetov

Pogoj je, da premoženje ni večje vrednosti in da se je uporabljalo za vsakodnevne potrebe.Namen je, da se oseb, ki so živele s pokojnikom ne prikrajša.

Vindikacijski legat – gre za zakonito volilo – dobi volilo in še dedni deležDamnacijski legat – določen v Zakonu o dedovanju.

ZAKONITO DEDOVANJE

Krog zakonitih dedičev

- sorodstvo- zakonska zveza (izvenzakonska skupnost)

V RS gre za popolno posvojitev in posvojenec deduje po posvojitelju.

Parentelno – linearni sistem

Zapustnikovi sorodniki so razvrščeni v posamezne skupine, parentele, zarode.

Posamezno parentelo sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika, in vsi njihovi potomci.

To pa ne velja za prvo parentelo, ki jo sestavljajo samo zapustnikovi potomci, saj je njihov skupni prednik zapustnik sam.

II. parentela: zapustnikovi starši in njihovi potomci;

III. parentela: zapustnikovi stari starši z očetove in materine strani in njihovi potomci.

Dedovanje se po slovenskem ZD zaključi v tretji parenteli. Zapustnikovi nadaljnji predniki in njihovi potomci ne morejo biti dediči.

Bližnja parentela oddaljenejšo izključuje od dedovanja. Najprej pridejo na vrsto sorodniki prve parentele; šele če teh ni ali če iz kakršnegakoli vzroka ne dedujejo, pridejo na vrsto sorodniki druge parentele itd.

= successio ordinum

3

Sorodniki iste parentele so razdeljeni na linije. Linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izhajajo od skupnega prednika, skupno s prednikom kot predstavnikom linije.

- v I. parenteli: predstavniki linij so zapustnikovi otroci,- v II. parenteli: predstavnika linij sta zapustnikov oče in mati, zato imamo dve liniji. - V III. parenteli: imamo štiri linije; predstavniki so ded in babica po očetovi in ded in babica po

materini strani.

DEDNI REDII. dedni red: zapustnikovi potomci, zakonec

dedujejo po enakih delih vsak 1/3

II. dedni red: zapustnikovi starši, zakonec starši ½ zakonec ½

III. dedni red: zapustnikovi stari starši – dedi, babice ded in babica po očetovi strani (1/2), vsak ¼ ded in babica po materini strani (1/2), vsak ¼

DEDOVANJE ZAPUSTNIKOVIH SORODNIKOV

- Dedovanje zapustnikovega zakonca ali izvenzakonskega tovariša Izvenzakonska skupnost se ugotavlja kot predhodno vprašanje pri dedovanju.Če sta razvezana, zakonec ne deduje. Zahteva lahko pomanjšanje ali povečanje deleža - Nezakonski otroci – izenačeni z otroci v I. dednem redu

- Dedovanje oseb, ki jih z zapustnikom veže posvojitev - - Dedovanje zapustnikovih staršev - Bratje in sestre zapustnika

Dedovanje zapustnikovega zakonca ali izvenzakonskega tovariša

22. člen ZD

(1) Dedna pravica med zakoncema preneha z razvezo in z razveljavitvijo zakonske zveze.

(2) zakonec nima dedne pravice:

1. če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se po zapustnikovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena;2. če se njegova zakonska zveza z zapustnikom razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi zakonske zveze vedel;3. če je njegova življenjska skupnost z zapustnikom po njegovi krivdi ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala.

4

V okviru zakonitega dedovanja ima enak položaj kot zapustnikov zakonec tudi zunajzakonski partner, vendar pod pogojem, da je pravno priznana zunajzakonska skupnost obstajala vse do zapustnikove smrti (10. čl. ZD).

Obstoj zunajzakonske skupnosti se ugotavlja kot predhodno vprašanje v postopku, v katerem se uveljavlja dedna pravica.

12. člen ZZZDR

1) Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.

(2) Če je odločitev o pravici ali dolžnosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjega odstavka, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali dolžnosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.

V prvem dednem redu dedujejo zakonec in otroci (posvojenci) praviloma po enakih delih.

13. člen

Če je kaj otrok iz prejšnjih zapustnikovih zakonov, otrok rojenih zunaj zakonske zveze in posvojencev, premoženje njegovega zakonca pa presega delež, ki bi mu šel pri delitvi zapuščine po enakih delih, gre tistim zapustnikovim otrokom in posvojencem, ki to zahtevajo, dvakrat večji delež kakor zakoncu, kolikor sodišče presodi to za upravičeno, upoštevajoč vse okoliščine primera.

Zmanjšanje je mogoče zahtevati tudi, če je zakonec le nujni dedič, ali če zakonec deduje po oporoki in upravičenje uveljavljajo otroci (posvojenci) kot nujni dediči. V slednjem primeru nujni delež predstavlja namreč polovico deleža, ki bi ga otrok konkretno dobil, če bi prišlo do dedovanja po zakonu.

Postopek za uveljavitev pravice do zmanjšanja oz. povečanja

Do zmanjšanja lahko pride samo na zahtevo otrok (posvojencev) in le v korist tistih otrok, ki so zmanjšanje zahtevali.

Dedovanje v II. dednem redu

14. člen ZD

(1) Zapuščino pokojnika, ki ni zapustil potomcev, dedujejo njegovi starši in njegov zakonec.(2) Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine.(3) Če pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih.

5

Povečanje v korist zakonca

Zakoncu lahko sodišče na njegovo zahtevo dodeli tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali zapustnikovi starši ali njihovi potomci, ali pa tudi celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila.

Povečanje v breme zakonca (v korist staršev)

Sodišče lahko del zakončevega dednega deleža ali celotno zapuščino dodeli staršem ali samo enemu izmed njiju, pod pogojem, da nimajo sredstev za življenje. Pri odločanju mora sodišče upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, zakon pa nekatere okoliščine primeroma našteva: premoženjsko stanje, pridobitna sposobnost zakonca in sodedičev ter vrednost zapuščine (23., 24. čl. ZD).

Nezakonski otroci

Nezakonski otroci dedujejo po zakonu, enako kot zakonski otroci, po svojih starših in po drugih sorodnikih tako po očetovi kot po materini strani (načelo enakopravnosti).

Zapustnikovi otroci (posvojenci) dedujejo skupaj z zapustnikovim preživelim zakoncem v prvem dednem redu zapuščino po enakih delih.

Potomci otrok oz. posvojencev dedujejo na podlagi vstopne pravice del zapuščine, ki bi šel predniku, ki ne deduje po enakih delih. To je v primeru zakonitega dedovanja. Potomci tudi v ostalih dveh dednih redih lahko vstopijo na izpraznjeno mesto svojega prednika, kadar ta ne deduje in dedujejo njegov delež po enakih delih.

Dedovanje oseb, ki jih z zapustnikom veže posvojitev

ZZZDR kot edino obliko posvojitve ureja popolno posvojitev, s katero vse medsebojne pravice posvojenega otroka ter naravnih staršev in drugih sorodnikov prenehajo, otrok pa pridobi položaj naravnega otroka posvojitelja z vsemi pravicami in dolžnostmi v razmerju do posvojitelja in njegovih sorodnikov. ZD določa, da imajo posvojenci in njihovi potomci do posvojitelja in njegovih sorodnikov enako zakonito dedno pravico kot njegovi otroci in njihovi potomci. Posvojitelj in njegovi sorodniki imajo zakonito dedno pravico po posvojencu in njegovih potomcih.

Za dedovanje so lahko relevantne nepopolne posvojitve, ki so bile sklenjene po prejšnjih posvojitvenih predpisih. Za te primere še vedno veljajo določbe zveznega Zakona o dedovanju (Ur. l. SFRJ, 42/65).

Posvojenci in njihovi potomci dedujejo po posvojitelju tako kot njegovi otroci in drugi njegovi potomci, razen če je bila dedna pravica posvojenca v posvojitveni pogodbi omejena ali izključena.

Posvojenci ne dedujejo po posvojiteljevih sorodnikih in njegovem zakoncu in tudi ne po drugih posvojencih, pač pa dedujejo po naravnih posvojenčevih sorodnikih.

Po zakonu posvojitelj in njegovi sorodniki ne morejo dedovati po posvojencu (25. čl. zveznega zakona).

6

Izenačitev pravnih posledic popolne posvojitve s pravnimi posledicami naravnega sorodstva ne velja samo glede dedne pravice, temveč tudi glede sposobnosti biti priča pri testiranju in glede izločitvenih zahtevkov po 32. in 33.čl. ZD.

Dedovanje zapustnikovih staršev

Kadar ni potomcev, lahko zahtevajo tudi povečanje dednega deleža nasproti zakoncu, če nimajo sredstev za preživljanjePosamezni roditelj se ne more sklicevati na to, da nima potrebnih sredstev za preživljanje, dokler ima možnost, da lahko od svojega zakonca, to je drugega zapustnikovega roditelja zahtevati izpolnitev zakonite dolžnosti preživljanja.

Če je življenjska skupnost med zapustnikovimi starši trajno prenehala, pa le eden od njiju nima potrebnih sredstev za življenje, lahko ta zahteva povečanje dednega deleža tako proti zakoncu, kakor tudi proti drugemu od zapustnikovih staršev. Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, lahko zahteva preživeli, ki nima nobenih sredstev za življenje, povečanje svojega dednega deleža tudi proti dedičem umrlega.

Bratje in sestre zapustnika

Dedujejo v II.dednem redu na podlagi vstopne pravice, šele če njihov prednik iz kakršnegakoli razloga ne deduje.

Bratje in sestre so relativni nujni dediči, ker so do nujnega deleža upravičeni le če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Reprezentacija in prirast

Med sorodniki, ki sestavljajo določeno linijo obstaja vstopna pravica (ius repraesentationis). – pri Zakonitem dedovanju

V vseh dednih redih na izpraznjeno mesto predstavnika linije, ki ni preživel zapustnika ali pa je dedno nevreden oz. se je dedovanju odpovedal samo v svojem imenu, vstopajo njegovi otroci, na njihovo izpraznjeno mesto pa njihovi otroci in dedujejo delež prvega upravičenca, dokler je kaj potomcev.

Vstopne pravice pa nimajo potomci zakonca, ki zapustnika ni preživel.

PRIRAST – AKVISCENCA Delež odpadlega dediča priraste sodedičem – velja tudi pri oporočnem dedovanju

Če potomcev, ki bi lahko vstopili na mesto odpadlega dediča, ni, priraste njegov delež k ostalim dedičem v istem dednem redu, najprej v isti liniji to je npr. očetova linija in nato naprej.

Prirast je možna tudi v korist zakonca (zunajzakonskega partnerja).

Dedni delež odpadlega dediča pripade sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev.

Za razliko od vstopne pravice lahko prirast nastopi tudi pri oporočnem dedovanju.

Primer:

7

Dedovali bi naj npr. 2 zapustnikova otroka ter na podlagi vstopne pravice 1 vnuk in 2 pravnuka kot potomci tretjega odpadlega otroka zapustnika.

Otrokoma gre po 1/3 zapuščine, vnuku 1/6 zapuščine in pravnukoma po 1/12 zapuščine.

Če se 1 pravnuk dediščini odpove, priraste njegov delež drugemu pravnuku in dobi 1/6 zapuščine.

Če se odpove še drugi pravnuk, priraste delež 1. in 2. pravnuka deležu vnuka, ki dobi torej 1/3 zapuščine.

Če se odpove dediščini vnuk, priraste njegov delež otrokoma (torej v drugi dve liniji), ki si zdaj delita na pol celotno zapuščino.

NUJNI DEDIČI Pravna narava pravice do nujnega deleža Krog nujnih dedičev Izračunanje nujnega deleža Odprava prikrajšanja nujnega deleža Razdedinjenje

Pravna narava pravice do nujnega deleža

Ustanova nujnega deleža je sicer povezana z ustanovo oporoke, saj pomeni predvsem omejitev oporočnega razpolaganja, vendar nujni dediči niso oporočni dediči, temveč zakoniti dediči posebne vrste.

Osebe, ki pridejo v poštev kot nujni dediči, imajo namreč pravico do nujnega deleža samo v primeru, če so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju, velikost njihovega nujnega deleža pa je odvisna od velikosti zakonitega deleža. Zapustnik ne more vplivati na nujni delež, razen v primeru razdedinjenja.

Krog nujnih dedičev in višina nujnega deleža

Višina nujnega deleža

8

Absolutni nujni dediči - so zapustnikovi potomci (posvojenci in njihovi potomci), starši in zakonec

(zunajzakonski partner).

Relativni nujni dediči so osebe, ki lahko dedujejo le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (zapustnikovi stari starši ter zapustnikovi bratje in

sestre).

Nujni delež potomcev in zakonca znaša polovico, nujni delež ostalih nujnih dedičev (to so še zapustnikovi starši, stari straši in bratje in sestre) pa trejino tega, kar bi jim šlo po zakonitem dednem redu. Nujnemu dediču se v njegov nujni delež všteje vse, kar je od zapustnika kdajkoli dobil kot darilo in je upravičen zahtevati le še razliko.

Pravico do nujnega deleža pa ima nujni dedič tudi v primeru, ko je zapustnik za časa življenja neodplačno razdal vse svoje premoženje med druge dediče, ki so upravičeni dedovati. Takrat sme prikrajšani nujni dedič zahtevati vrnitev daril v obrnjenem vrstnem redu kot so bila dana, toliko časa, da bo njegov nujni delež pokrit. Tudi od tretjih oseb, ki niso dediči lahko zahteva vrnitev daril, če jim jih je zapustnik dal v zadnjem letu svojega življenja.

Izračunanje dednega deleža

Način ugotavljanja obračunske vrednosti zapuščine

1. Najprej se ugotovi zapustnikovo premoženje (Pasiva in aktiva – to se zapiše in oceni)2. Izločijo se predmeti, ki niso predmeti dedovanja3. Izločijo se prispevki zapustnikovih potomcev4. Izloči se prejeta družbena pomoč5. Izločijo se gospodinjski predmeti6. Ocenijo se zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine, ko odštejemo dobimo ČISTO

ZAPUŠČINO

- Čisti zapuščini se prišteje VREDNOST DARIL, ki so jih dediči in drugi v zadnjem letu življenja dobili in dobimo OBRAČUNSKO VREDNOST

Primer: 3 dediči prejmejo vsak po 1/3, Nujni delež v tem primeru bi znašal 1/6.

Privilegirana darila – so darila dana v splošno koristne namene in manjša darila in se tudi odštejejo od zapuščine.

- Ko se posamezni nujni deleži seštejejo dobimo SKUPNI NUJNI DELEŽ. Če pa skupni nujni delež odštejemo od vrednosti zapuščine dobimo RAZPOLOŽLJIVI DEL ZAPUŠČINE.

Odprava prikrajšanja nujnega dediča

1. Če vrednost oporočnih razpolaganj in daril presega razpoložljivi del, se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja in sicer sorazmerno, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega (35. in 1.odst. 36. čl. ZD).

2. Kadar zmanjšanje oporočnih razpolaganj za kritje prikrajšanega nujnega deleža ne zadostuje, je potrebno poseči tudi na darila. Vračajo se darila. Darila se vračajo sukcesivno v obrnjenem vrstnem redu, kot so bila dana: Sočasna darila se zmanjšajo v enakem razmerju (38. čl ZD).

9

Nujni dedič za odpravo prikrajšanja zaprosi na obravnavi, razen če gre za sporno podlago.

Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku.

Zapuščinsko sodišče odloči o zahtevku samo, razen

v primerih,ko je med strankami sporna dejanska podlaga zahtevka = napotitev stranke z manj verjetno pravico na vložitev tožbe v pravdnem postopku

Zapuščinsko sodišče tudi ne more odločiti o zahtevku za vrnitev daril, če obdarjenci niso udeleženci v postopku.

Nujni dedič, ki je imel možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku in v njem ni uveljavljal svoje pravice do nujnega deleža, je prekludiran in je ne more več uveljavljati v poznejši pravdi.

Roki:- zmanjšanje oporočnih razpolaganj se lahko zahteva v tri letnem roku od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v triletnem roku od zapustnikove smrti (41.čl. ZD).

Razdedinjenje nujnega dediča in odvzem nujnega deleža v korist potomcev

Zapustnik lahko izrecno v oporoki ob določenih pogojih nujnega dediča izključi od dedovanja in sicer na dva načina:

1. z razdedinjenjem (exhereditatio ob iusta causa)

2. z odvzemom nujnega deleža v korist potomcev (exheridatio bona mente)

Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;3. če je storil kakšno kaznivo dejanje zoper temelje socialistične družbene ureditve in varnost Jugoslavije = zoper RS, njen pravni red, organe, predstavnike in državne simbole;4. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.

10

Pogoji za veljavnost razdedinjenja

43. člen

(1) Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvoumen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.

(2) Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 4. točke prejšnjega člena pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.

(3) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.

Posledice razdedinjenja

44. člen

Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

Drug način, ko zapustnik v oporoki določi odvzem nujnega deleža svojemu potomcu v korist njegovih potomcev, je mogoč če je potomec prezadolžen ali je zapravljivec.

Odvzem je možen samo v korist mladoletnih otrok ali v korist polnoletnih otrok, ki niso sposobni sami skrbeti zase. Odvzeti nujni delež pripade vsem otrokom, ki so ob zapustnikovi smrti mladoletni, zapustnik ne more z določbo v oporoki priviligirati samo katerega izmed njih, ker gre za nujni delež.

Vračunanje daril in volil v dedni delež - modaliteta pri delitvi dediščine med zakonitimi dediči

Vračunanje daril in volil v dedni delež (collatio bonorum) je ustanova, ki omogoča enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika s pravnimi posli med živimi ali iz naslova dedovanja.

Vsakemu zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika, razen če je zapustnik izrecno ali s konkludentnim ravnanjem izrazil, da se darilo ne vračuna (46. čl. ZD).

Vračunanje daril

- darilo je vsako neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča (npr. odpoved pravici, odpust dolga, dajatev na račun dednega deleža).

- Tudi dedičev dolg zapustniku se šteje kot darilo, ki ga je treba vračunati.

Izjema je: - kadar zapustnik tako določi: - po zakonu glede na vrsto darila –kadar se v dedni delež ne vračunajo:

plodovi in druge koristi, ki jih je imel dedič od podarjene stvari do zapustnikove smrti, stroški za preživljanje dediča in za njegovo obvezno šolanje, običajna manjša darila

11

Vračunanje volil

Volilo se vračuna samo, če sodedič to zahteva.

Izjemoma se volilo NE vračuna v dedni delež, če izhaja iz oporoke, da je zapustnik želel, da dobi volilo poleg deleža (PRELEGAT).

Zakoniti prelegat – v dedni delež se ne vračunajo gospodinjski predmeti zapustnika (33. člen ZD).

Način in postopek vračunanja

Zakoniti dedič, ki se mu bo v dedni delež vračunalo darilo, lahko izbira med:

1. Idealno kolacijo

- vračunanje vrednosti darila ali volila ali vrnitev v denarju

2. Realno kolacijo

- vrnitev predmeta v naravi

Določitev vrednosti darila

Pri vračunanju darila dediču v njegov dedni delež se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.

Darila in volila se vračunajo tako, da dobijo drugi dediči iz zapuščine ustrezno vrednost in se šele potem ostanek zapuščine razdeli med vse dediče.

Če premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadošča, da bi drugi dediči dobili ustrezno vrednost, jim dedič, kateremu se vračunajo darila in volila, ni dolžan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil.

Pri tem ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu.

V primeru realne kolacije:

Dedič ima pravico, podarjeno stvar vrniti v zapuščino.

V takem primeru se mu njena vrednost ne vračuna v dedni delež; glede stroškov, ki jih je imel s stvarjo, in glede škode, ki jo je utrpela stvar, pa velja za poštenega posestnika, dokler se ne dokaže njegova nepoštenost.

Pravica zahtevati vračunanje ne zastara. Vračunanje se lahko zahteva na zapuščinski obravnavi in tudi še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, najkasneje pa ob delitvi dediščine.

12

OPOROČNO DEDOVANJE

Pojem in značilnosti oporoke:

1. je enostranski pravni posel2. oporočitelj jo lahko ves čas prekliče3. je pravni posel za primer smrti4. je strogo osebni pravni posle5. razpolaganje s premoženjem učinkuje šele tedaj, ko zapustnik umre

Razlika oporoka ( gre za postavitev dedičev ) – KODICIL ( ni določen dedič – v RS ga ne poznamo)

Pogoji za veljavnost oporoke:

1. Oporočna sposobnost2. Prava in resnična volja3. Oblika4. Možnost, dopustnost predmeta, kavze

1. Oporočna sposobnost

Je posebna pravna sposobnost napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati.Vsak človek, ki je dopolnil 15 let in je v trenutku sestave oporoke razsoden, je upravičen sestaviti oporoko. Tudi tisti, ki mu je odvzeta pravna sposobnost pa ima svetli trenutek – LUCIDUM INTERVALUM – gre za razum in voljo – to mora želeti in hrati se mora zavedati.

2. Prava in resnična volja

Če izjava v oporoki ne ustreza pravi in resnični volji zapustnika ima volja napake.60. člen(1) Neveljavna je oporoka, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti.(2) Grožnja, sila ali zvijača ima za posledico neveljavnost oporoke tudi tedaj, če izvira od tretje osebe.(3) Oporočna razpolaganja so neveljavna tudi tedaj, če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem.(4) Če so samo nekatera določila oporoke napravljena pod grožnjo ali s silo, zaradi zvijače ali v zmoti, tedaj so samo ta določila neveljavna.Če gre za navidezno ali simulirano oporoko, da se prikrije drug pravni posel – NIČNOST – velja drugi simulirani pravni posel ( največkrat pri davščinah)

3. Oblike oporoke

- pogoj za veljavnost je prava oblika (ad valorem)Če oporoka ni v pravi obliki NE VELJA , če pa je izpolnjen pogoj druge vrste oporoke velja tista. – lahko pa je izdpodobjna – izpodbija lahko vsak. v subjektivnem roku – 1 leto od kar je zvedel za oporoko ali v objektivnem roku – 10 let o razglasitve oporoke.

13

Oporoke delimo na:- redne- izredne- javne- zasebne- pisne- ustne

4. Možnost, dopustnost, določnost, določljivost vsebine oporoke, dopustnost podlage

Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z moralo, pravnim redom, načeli ustavne ureditve.

Lastnoročna oporoka

(testamentum holographum)- je zasebna pisna oporoka- napisana mora biti lastnoročno (ni nujno, da je napisana z roko, lahko tudi z drugim delom

telesa)- lastnoročno podpisana- oznaka kraja in datuma ni pogoj za veljavnost, je pa koristna v primeru dokazovanja.

Pisna oporoka pred pričami

(testamentum allographum)- redna, zasebna, pisna oporoka- ni pomembno kako je zapis nastal (s tujo roko, mehanskim zapisovalcem, itd.) niti kdo je pisec- pogoj za veljavnost oporoke je, da jo oporočitelj zna in je tudi sposoben pisati in brati v jeziku, v

katerem je sestavljen zapis.- oporočitelj jo mora unitas actus podpisati pred dvema hkrati navzočima pričama in takrat izjaviti, da je to njegova poslednja volja.- priči se na oporoki podpišeta s pristavkom, da se podpisujeta kot oporočni priči (pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke)- priči ne rabita poznati vsebine oporoke.

Sposobnost biti priča

Absolutna nesposobnost biti priča

- osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti in osebe, ki ne znajo brati in pisati.

Relativno nesposobnost biti priča pa ZD predpisuje glede na razmerje določenih oseb do konkretnega oporočitelja.

To so: oporočiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski črti do vštetega tretjega kolena, dalje zakonci vseh teh oseb in oporočiteljev zakonec (67. čl. ZD).

Oporočiteljevo naklonitev priči oz. njenim svojcem zakon šteje za pomanjkljivost v obličnosti oporoke (relativna nesposobnost biti priča - 68.čl. ZD). Zaradi tega je oporoka izpodbojna, oz. je izpodbojna samo zadevna določba oporoke.

14

Nesposobnost prič je razlog za izpodbijanje oporoke.

OPOROKA PRED PRIČAMI - primer

Podpisani (ime in priimek), roj (roj. podatki), stan. (prebivališče), pri jasni zavesti in po tehtnem preudarku izjavljam, da vse moje premoženje podeduje moja žena (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (prebivališče). V primeru, da me žena ne bo preživela, določam, da naj vse moje premoženje podeduje nadomestna dedinja (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (prebivališče).Nadomestna dedinja je dolžna iz podedovanega premoženja izročiti nečakinji (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (prebivališče) kot volilo ............ , poskrbeti za primeren pogreb in še naprej skrbeti za družinski grob.

Podpis oporočitelja

Kot oporočni priči sta bili ob zapisu oporoke in ob podpisu navzoči priči (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (prebivališče) in (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (prebivališče). Oporočni priči potrjujeta, da je podpisani pred njima izjavil, da je v tej listini njegova oporoka.

Lastnoročni podpis prve pričeLastnoročni podpis druge priče

Sodna oporoka (testamentum iudiciale)

- je redna, ustna, javna oporoka, ki lahko nastane le s sodelovanjem sodišča.

Za sestavitev sodne oporoke je pristojen sodnik posameznik vsakega okrajnega sodišča. Sodnik na zanesljiv način ugotovi identiteto oporočitelja in zapiše njegovo izjavo poslednje volje v sodni zapisnik, kamor vnese tudi podatke o drugih relevantnih okoliščinah. Oporoko mora zapisati, natančno po izjavi oporočitelja tako, da je njegova volja jasno izražena, vendar pa ga mora opozoriti na razpolaganja, ki niso v skladu z zakonom (2., 4. odst. 151. čl. ZD).

ZD ureja sodno oporoko v dveh variantah.

1. Prva pride v poštev, če zna oporočitelj brati in pisati. Oporočitelj sam prebere zapisano oporoko, jo podpiše, sodnik pa na oporoki potrdi, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal.

2. Druga varianta je predvidena za primer, ko oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo je sestavil sodnik.

Sodnik mora sestavek oporoke prebrati oporočitelju v navzočnosti dveh oporočnih prič, oporočitelj pa jo mora pred temi pričami podpisati ali pa narediti svoje ročno znamenje. V obeh primerih mora hkrati izjaviti, da je to njegova oporoka. Priči se prav tako podpišeta na oporoki.

15

Sposobnost biti priča pri sodni oporoki:

veljajo enaki pogoji kot za priče pri pismeni oporoki pred pričami, s to razliko, da so absolutno nesposobne biti priče pri sodni oporoki tudi osebe, ki ne razumejo jezika, v katerem je oporoka sestavljena (1. odst. 67. čl. ZD). Omejitve, ki povzročijo relativno nesposobnost biti oporočna priča pri sodni oporoki veljajo tudi za sodnika.

Oblike oporoke izpeljane iz sodne oporoke

Oporoka sestavljena v tujini ali konzularna oporoka (69. čl. ZD)

Je redna, javna, ustna oporoka, ki jo sestavi državljanu RS, ki je v tujini, po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS, ki opravlja konzularne posle.

Oporoko sestavi po predpisih, ki veljajo za sodno oporoko. Tudi relativna in absolutna nesposobnost biti priča.

Oporoka sestavljena na slovenski ladji (70. čl. ZD)

Oporoko lahko na slovenski ladji v izrednih razmerah potniku ali članu posadke sestavi poveljnik ladje ali njegov namestnik po pravilih, ki veljajo za sodno oporoko.

Ni pomembno ali je oporočitelj slovenski državljan ali tujec.

Izredna je oporoka zato, ker jo je mogoče sestaviti samo osebi, ki se nahaja na ladji, čas njene veljavnosti pa je omejen. Oporoka namreč velja samo še 30 dni od vrnitve oporočitelja v Slovenijo.

Dedovanje na podlagi te oporoke nastopi le v primeru, če oporočitelj v tem času umre, ali če postane oporočno nesposoben.

Slovenski ZD nima izrecne določbe o oporoki, ki bi jo bilo mogoče napraviti na slovenskem letalu. Na podlagi analogije lahko to vrsto oporoke sestavi osebi na letalu tudi poveljnik letala.

Oporoka, sestavljena v izrednem ali vojnem stanju (71. čl. ZD)

Med mobilizacijo ali vojno lahko po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, sestavi oporoko osebi, ki je v vojaški službi, poveljnik čete ali kakšen drug starešina enake ali višje stopnje ne glede na čin, ali kdo drug v prisotnosti takega starešine, oz. starešina ločenega oddelka, ne glede na stopnjo in ne glede na čin.

Oporoka neha veljati po preteku 60 dni po koncu vojne ali po splošni demobilizaciji, če do vojne ni prišlo. Če pa je bil oporočitelj demobiliziran pred ali po koncu vojnega stanja pred splošno demobilizacijo velja subjektivni 30 dnevni rok od individualne demobilizacije, po katerem oporoka ne velja več.

16

Mednarodna oporoka

- mora biti pismena,

- napiše pa jo lahko oporočitelj, tretja oseba ali jo v pismeni obliki sestavi pooblaščena oseba (to je v smislu ZD sodnik okrajnega sodišča ali konzularni oz. diplomatski predstavnik, ki opravlja konzularne zadeve v tujini). - Oporoka je lahko napisana v kateremkoli jeziku, z roko ali drugače, s katerimkoli sredstvom za pisanje, v okoliščinah, ki opravičujejo ta način pisanja.

- Oporočitelj mora ob navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe oporoko podpisati in izjaviti, da je pismeni sestavek njegova oporoka ter da je seznanjen z njeno vsebino.

Če je oporoko podpisal že prej, mora v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe svoj podpis priznati in potrditi, da je njegov. Če se ne more podpisati, navede razlog za to pooblaščeni osebi, ki ga na oporoki zapiše. V njegovem imenu ga v takem primeru lahko podpiše kdo drug ali če tega ni, pooblaščena oseba.

Priči in pooblaščena oseba se morajo ob navzočnosti oporočitelja hkrati podpisati in pristaviti, v kakšnem svojstvu se podpisujejo. Ni potrebno, da sta priči in pooblaščena oseba seznanjeni z vsebino oporoke.

Na koncu oporoke mora pooblaščena oseba zapisati datum, ko je bila oporoka napravljena, to je tisti datum, ko je pooblaščena oseba oporoko podpisala ( 3. odst. 71. c čl. ZD).

Za priče in pooblaščene osebe pri mednarodni oporoki veljajo enaka pravila kot za priče in sodnika pri sodni oporoki.Za dokaz o veljavnosti mednarodne oporoke glede oblike služi potrdilo o tej oporoki (71.e čl. ZD). Obstoj ali pravilnost potrdila nista dodatna pogoja za veljavnost te vrste oporoke (71. f čl. ).

V vsem drugem veljajo glede mednarodne oporoke ostali predpisi ZD.

Notarska oporoka

- nova oblika redne javne oporoke, ki jo sestavi notar kot oseba javnega zaupanja v obliki notarskega zapisa ob sodelovanju dveh oporočnih prič.

Za obliko in pogoje veljajo predpisi ZD in ZN (62. čl. ZD, 48.čl. ZN).

Možnosti za ponareditev in uničenje notarske oporoke so zanemarljive, ker izvirnik vedno ostane v hrambi pri notarju, oporočitelju pa se izroči samo overjeni odpravek.

Tudi notarska oporoka je predvidena v dveh različicah:

- oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja;

- pisna oporoka, ki jo oporočitelj izroči notarju z notarskim zapisom.

17

Oporoka, ki jo notar sestavi po ustni izjavi oporočitelja, mora izpolnjevati predpisane obličnostne pogoje za notarsko obliko notarskega zapisa (31.čl. in sl. ZN) in pogoje postopka za sestavljanje listin (39. čl. in sl. ZN).Notar mora ugotoviti identiteto oporočitelja in zapisnih prič. Prav tako mora kot pravni strokovnjak oporočitelja opozoriti na pravne značilnosti in pogoje za veljavnost oporoke.

Nato po oporočiteljevi izjavi zapiše njegovo izjavo poslednje volje, mu jo prebere oz. opravi formalnosti, ki nadomeščajo branje, kadar je oporočitelj gluh (40. čl. ZN).

Oporočitelj mora nato v navzočnosti notarja in zapisnih prič izjaviti, da zapis ustreza njegoviposlednji volji in ga podpisati.

Zapisni priči lahko nadomesti tudi drugi notar, njihova navzočnost pa je nujna takrat, ko notar zapis prebere, oporočitelj zapis odobri in ga podpiše (1.tč. 1.odst. 51.čl., 3.odst. 53.čl. in 53.čl. ZN).

Če udeleženci pravnega posla izrecno zahtevajo in če zapisni priči nista potrebni iz razlogov, ker kateri od udeležencev pravnega posla ne obvlada uradnega jezika ali ker je kateri od udeležencev pravnega posla slep, gluh, nem ali gluhonem, se smeta zapisni priči odstraniti za čas, ko se notarski zapis bere; v tem primeru morajo udeleženci podpisati notarski zapis vpričo zapisnih prič in izrecno izjaviti, da jim je njegova vsebina v celoti znana in da se ujema z njihovo voljo.

Zapisne priče pri oporoki so lahko samo polnoletne osebe, ki so pismene in obvladajo uradni jezik (1.odst. 52.čl. ZN).

Nesposobne biti priča so osebe, ki po procesnih zakonih niso dolžne pričati, zaposleni pri notarju, osebe, ki jim je oporočitelj v oporoki kaj naklonil ali ki so z oporočiteljem, z notarjem ali z osebami, ki jim gre korist iz oporoke, v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, v sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski črti do drugega kolena in v svaštvu do drugega kolena, v razmerju posvojitve, rejništva ali skrbništva, ali če so jim zakoniti zastopniki ali pooblaščenci.

Še zlasti pa velja za notarja, da ne more sestaviti oporoke v obliki notarskega zapisa, iz katere gre kakšna korist njemu ali osebam, s katerimi je notar povezan z zakonsko zvezo ali na podlagi sorodstva (53. čl. v zv. z 22. čl. ZN).

Oporočitelj lahko notarju izroči pisno oporoko, ki dobi lastnost javne oporoke s tem, da jo notar kot zasebno listino potrdi v obliki notarskega zapisa (49.čl. ZN).

Pri tem ni pomembno, kdo je oporoko napisal, oporočitelj sam ali zanj kdo drug.

Notar lahko na listini, ki sicer ustreza predpisanim zahtevam za notarski zapis, doda manjkajoče sestavine notarskega zapisa: svoje ime, podatek o načinu ugotovitve istovetnosti oporočitelja, pristavek, da je oporoko oporočitelju prebral.

Nato listino podpiše in ožigosa.

Pismeni sestavek oporoke, ki ne ustreza zunanji obliki in vsebini notarskega zapisa, notar prevzame in spoji v notarski zapis s krovnim aktom, ki vsebuje vse ostale potrebne sestavine notarskega zapisa.

18

Notarski zapis oporoke, če oporočitelj ne zna brati niti se podpisati

Notar Ime PriimekKraj, Naslov

Opr. št.:

NOTARSKI ZAPIS,ki ga je sestavil notar (ime in priimek, sedež), na strankino zahtevo izven notarske pisarne (kje)

Navzoči:1.Oporočitelja) (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (preb.), (poklic-neobv.), osebna izkaznica, št. ......, izdala(o) ..... kot oporočiteljNavzoči sta tudi dve zapisni in hkrati oporočni priči:b) (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (preb.), (poklic-neobv.), osebna izkaznica, št. ....., izdala(o) .... inc) (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (preb.), (poklic-neobv.), osebna izkaznica, št. ......, izdala(o) ......Identiteta oporočitelja in prič, vključno z rojstnimi datumi, je bila ugotovljena na podlagi navedenih osebnih dokumentov.Stranka pred menoj in pričami ustno poda naslednjo

OPOROKO

Podpisani (ime in priimek), roj (roj. podatki), stan. (prebivališče), pri jasni zavesti in po tehtnem preudarku izjavljam, da vse moje premoženje podeduje moja žena (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (prebivališče). V primeru, da me žena ne bo preživela, določam, da naj vse moje premoženje podeduje nadomestna dedinja (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (prebivališče).Nadomestna dedinja je dolžna iz podedovanega premoženja izročiti nečakinji (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (prebivališče) kot volilo ............ , poskrbeti za primeren pogreb in še naprej skrbeti za družinski grob.Po razglasitvi oporoke se lahko dedičem večkrat izdajo njeni odpravki.V navzočnostih zapisnih in hkrati oporočnih prič oporočitelju notarski zapis preberem in ga opozorim na pravne posledice predmetnega pravnega posla. Oporočitelj nato izjavi, da je prebrano razumel, da ustreza njegovi poslednji volji in da je to njegova oporoka.Nagrada za opravljeno notarsko storitev po tar. št. (tarifna številka) znaša (znesek) SIT.

(Kraj), (datum z besedo)

Zapisni in hkrati oporočni priči potrjujeta, da je bil zapis oporočitelju prebran, da je opročitelj pred njima izjavil, da je to njegova oporoka in da iz razloga ..................... oporoke ni mogel podpisati.

Lastnoročni podpis prve priče

Lastnoročni podpis druge priče

Lastnoročni podpis notarja in žig

19

Notarski zapis o predaji pisne oporoke, ki se pripoji v posebni in zapečateni ovojnici ter predstavlja sestavni del notarskega zapisa (46. čl. ZN)

Notar Ime PriimekKraj, Naslov

Opr. št.:

NOTARSKI ZAPIS

V moji notarski pisarni se zglasi:a) (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (preb.), (poklic-neobv.), osebna izkaznica, št. ......, izdala(o) ..... ,Navzoči sta tudi dve zapisni in hkrati oporočni priči:b) (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (preb.), (poklic-neobv.), osebna izkaznica, št. ....., izdala(o) .... inc) (ime in priimek), roj. (roj. podatki), stan. (preb.), (poklic-neobv.), osebna izkaznica, št. ......, izdala(o) ......Identiteta stranke in prič, vključno z rojstnimi podatki, je bila ugotovljena na podlagi zgoraj navedenih osebnih dokumentov.Stranka pred menoj in pričami izjavi:- da vsebuje listina, ki mi jo izroča in jo spojim s tem zapisom kot njegov sestavni del, njegovo OPOROKO;- po mojem opozorilu glede pravnih pogojev za veljavnost oporoke, da je oporoko, ki mi jo izroča, v celoti prebral in da vsebuje njegovo poslednjo voljo. Potrjuje, da je oporoko lastnoročno podpisal.

Po tej izjavi oporoko zaprem v ovojnico in jo zapečatim s svojim uradnim pečatom. Oporočitelj oporoke sam ni zapečatil s svojim pečatom. Na ovojnici označim, da se v njej nahaja oporoka (ime in priimek, naslov, poklic) in jo pripnem k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del.Hkrati oporočitelj zahteva, da mu vrnem njegovo predhodno oporoko, ki je pri meni v hrambi pod opr.št. ..., na podlagi zapisnika z dne (datum) in izjavi, da to oporoko in morebitne druge prej napravljene oporoke razveljavlja. Zahtevano predhodno oporoko mu izročim in prejem te oporoke imenovani potrjuje.Po razglasitvi oporoke se lahko dedičem večkrat izdajo njeni odpravki.V navzočnostih zapisnih in hkrati opročnih prič stranki notarski zapis preberem in jo opozorim na pravne posledice predmetnega pravnega posla. Stranka ga nato odobri in podpiše. Oporočitelju izdam potrdilo o hrambi oporoke pri notarju.Nagrada za opravljeno notarsko storitev po tar. št. (tarifna številka) znaša (znesek) SIT.

Oporočni priči potrjujeta, da je podpisani opročitelj pred njima izjavil, da je to njegova oporoka.

(Kraj), (datum z besedo)

Lastnoročni podpis oporočitelja

Lastnoročni podpis prve priče

Lastnoročni podpis druge priče

20

Lastnoročni podpis notarja in žig

Oporočitelju se izda potrdilo, da se oporoka hrani pri notarju.Podpis stranke

Ustna oporoka (72. čl. ZD)

Oporočitelj lahko svojo poslednjo voljo izjavi ustno v sočasni navzočnosti dveh prič.

Ni potrebno, da bi bili priči poklicani prav zaradi oporoke ali bili opozorjeni na to, da sta oporočni priči. Zadostuje, da je oporočitelj v njuni navzočnosti jasno in določno izrazil svojo poslednjo voljo.

Priče morajo izjavo zapisati brez odlašanja in jo izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem in pri tem povedati, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je bila izjava podana. Vendar izpolnitev te dolžnosti ni pogoj za veljavnost ustne oporoke. (74.čl. ZD).

Opustitev te dolžnosti ima lahko za posledico odškodninsko odgovornost prič.

Ustna oporoka je izredna oblika oporoke, ki ni vezana na kakšno listino, zato velja samo v primeru, da zaradi izrednih razmer zapustnik ni mogel napraviti pismene ali sodne oporoke.

Ali so obstajale izredne razmere ocenjuje sodišče po okoliščinah posameznega primera – gre za izredne razmere na osebi - zapustiku.( hudo bolan ipd.)

Rok veljavnosti:

Velja le dokler trajajo izredne razmere, ki so vzrok za to, da je ustno oporoko napravil in še trideset dni po prenehanju izrednih razmer (2.odst. 72. čl. ZD).

Dedovanje na podlagi te oporoke nastopi, če oporočitelj v tem času umre ali izgubi oporočno sposobnost.

Priče pri ustni oporoki ne morejo biti osebe, ki ne morejo pričati pri sodni oporoki s to razliko, da pričam pri ustni oporoki ni treba znati brati in pisati.

Neveljavna so določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča oporočnim pričam, njihovim zakoncem, njihovim potomcem, njihovim prednikom, in njihovim sorodnikom v stranski črti do vštetega tretjega kolena.

PrimerDa je oporočitelj v bolnici in sobolnikom pove, komu vse zapusti:Pomembno, da sta priči razsodni in ali vemo kdo je dedič . Je veljavna če ni pomislek. Vprašljivost izrednih razmer

Primer : Hudo poškodovan voznik v prometni nesreči – pove pričam lahko policistom, če so priče v šoku je lahko neveljavna.

21

Skupna oporoka (testamentum simultaneum)

Po slovenskem ZD je ni. Neveljavna če eden drugemu zapustita – potrebno, da dve osebi zapustita tretjemu.

Je medsebojno vsebinsko povezana ali soodvisna izjava poslednje volje dveh ali več oseb v istem aktu (listini).

Preklic oporoke

Oporočitelj lahko oporoko vsak čas v celoti ali deloma prekliče (1. odst. 99. čl. ZD).

Pogodba, s katero bi se oporočitelj zavezal, da svoje oporoke ne bo spreminjal je neveljavna (105. čl. ZD).

Izrecni preklic (revocatio expressa)

Oporočitelj lahko kadarkoli prekliče oporoko ali posamezno določilo oporoke tako, da svojo voljo izjavi v katerikoli obliki, v kateri se lahko napravi oporoka.

Zato morajo biti za preklic podani vsi pogoji, ki se zahtevajo za veljavnost oporoke: namen preklicati oporoko, oporočna sposobnost, prava in resnična volja in oblika.

Oblika za preklic se lahko razlikuje od oblike, v kateri je bila oporoka napravljena, vendar pa mora biti preklic oblično v skladu z eno izmed predpisanih oblik oporoke.

Molčeči preklic (revocatio tacita)

Molče prekliče oporočitelj svojo oporoko tako, da napravi novo oporoko, ki se od predhodne razlikuje.

Določila prejšnje oporoke, ki niso v nasprotju z določili nove oporoke ostanejo v veljavi (1. odst. 110.čl. ZD).

Nova oporoka razveljavi predhodno samo, če je veljavna. Prejšnja oporoka prav tako spet velja, če oporočitelj novejšo oporoko uniči ali prekliče.

Za molčeči preklic oporoke velja tudi njeno uničenje, če jo uniči oporočitelj sam z namenom, da jo s tem preklicuje ali z njegovo vednostjo in odobritvijo kdo drug.

Poznejše oporočiteljevo razpolaganje s stvarjo, s katero je razpolagal tudi v oporoki predstavlja preklic s konkludentnim ravnanjem (102. čl. ZD).

ZD posebej določa domnevo o preklicu volila, ki ugasne, če je oporočitelj odtujil ali porabil predmet volila, ali če je predmet prenehal obstajati.

Domneva o preklicu volila pa ne velja, če se izkaže, da je bila oporočiteljva volja drugačna (91. čl. ZD).

22

Po zakonu izgubi preživeli razvezani zakonec tudi vse koristi iz oporoke, ki jo je njegov zakonec napravil pred razvezo (100. čl.ZD).

Neveljavnost in nedopustnost oporoke

Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko ali njeno spremembo ali preklic ni bil oporočno sposoben, je takšno oporočno razpolaganje po naravi stvari v celoti neveljavno (2. odst. 59. čl. ZD).

Tisti, ki ima pravni interes, da se oporoka razveljavi, jo mora izpodbijati.

Roki:Zahtevek je vezan na subjektivni rok: eno leto od dneva, ko je upravičenec do izpodbijanja izvedel za zapustnikovo oporočno nesposobnost in na objektivni rok: deset let od razglasitve oporoke. Zoper nepoštenega nasprotnika je objektivni rok dvajset let. Ker gre za zastaralne roke, je možno tudi pretrganje zastaranja.

Posledica napak volje je neveljavnost oporoke, oz. neveljavnost morebitne spremembe ali preklica, ki jih prizadete osebe uveljavijo z izpodbijanjem oporoke ali posameznega oporočnega določila, če je le to posledica napak volje.

Veljajo zastaralni roki, kot pri izpodbijanju zaradi oporočne nesposobnosti.

Pogoji glede obličnosti oporoke so predpisani kot pogoj za veljavnost oporoke (forma ad valorem). Napake v obliki pa imajo za posledico izpodbojnost oporoke.

Upošteva se le na zahtevo stranke in ne po uradni dolžnosti.

Subjektivni rok za izpodbijanje je eno leto, od kar je upravičenec do izpodbijanja izvedel za oblično pomanjkljivo oporoko, objektivni rok pa je deset let od razglasitve oporoke.

Tudi enoletni rok lahko prične teči šele z razglasitvijo oporoke.

Nedobrovernost nasprotnika na dolžino objektivnega roka ne vpliva.

Oporoka z oblikovnimi pomanjkljivostmi je lahko neveljavna tudi samo delno. Konverzija pa omogoča, da ostane v veljavi tudi oporoka, ki jo je zapustnik napravil v določeni obliki, čeprav ne izpolnjuje vseh obličnostnih zahtev za to obliko, ampak jih izpolnjuje za neko drugo v zakonu določeno obliko.

Kadar pa je oporoka po vsebini nemogoča, nedoločena ali nedopustna, je podana ničnost, na katero se lahko sklicuje vsak, ki ima za to pravni interes, sodišče pa mora na ničnost paziti po uradni dolžnosti. Ker učinkuje ničnost ex lege, pravica na uveljavljanje ničnosti ne ugasne (analogija s 109. in 110. čl. ZOR).

Nedopustna je oporoka, katere vsebina ali podlaga je v nasprotju s prisilnimi predpisi in javnim redom (analogija z 49. in 51.čl. ZOR).

Predpisi, ki jih lahko zapustnik krši z oporoko, niso samo norme dednega prava. Ni potrebno, da je kogentnost predpisa izrecna; zadostuje, da izhaja iz smisla in namena kršenega predpisa.Kršitev prisilnih predpisov pa nima vedno za posledico ničnosti, ker lahko sama kršena norma

23

odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali ker zakon v posameznem primeru predpisuje kaj drugega (analogija s 1. odst. 103. čl. ZOR).

VRSTE OPOROČNIH DOLOČIL

postavitev dediča, volila, določitev namestnika (substituta) dediču oz. volilojemniku, razpolaganje v dovoljen namen, določitev pogojev, rokov in bremen

OPOROČNA DOLOČILA

določila o razdedinjenju nujnega dediča odvzemu nujnega deleža v korist potomcev izključitvi določenega zakonitega dediča od dedovanja, določilo o nevračunanju daril in volil zakonitemu dediču, določilo o preklicu prejšnje oporoke določilo o odpustitvi dejanja, ki je razlog dedne nevrednosti.

DRUGA SKUPINA OPOROČNIH DOLOČIL

določitev izvršitelja oporoke, priznanje očetovstva, določitev načina delitve zapuščine, posebne želje glede pogreba, nadaljnega uresničevanja poslovnih zamisli itd.

RAZLAGA OPOROČNIH DOLOČIL

teorija volje ima prednost pred teorijo izjave ugotovitev prave zapustnikove volje:

v dvomu v korist zakonitega dediča, oz. tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost(odstopanje od razlage in favorem testamenti – prava oporočiteljeva volja)

DOLOČITEV DEDIČA

Sam ga mora določiti in deduje lahko vse ali samo del (če samo del je volilojemnik – legator – razlika je da dedič odgovarja za dolgove lagator pa ne)

Postavitev nadomestnega dediča – Substitucija – poznamo dve navadno in vulgarno. Oporočitelj določi nadomestnega dediča. Npr. deduje Borut, če pa on ne pa Andrej -–Če umreta oba dedujejo dediči instituta

DEDNA TRANSMISIJA - Najpomembnejši izraz svobode oporočnega razpolaganja, Slovenski ZD ne dovoljuje fidejkomisarične substitucije.(D a dediču določi njegovega dediča)

24

DOLOČITEV VOLIL

Volilo je oporočno naklonilo osebi, ki je oporočitelj ni postavil za dediča in je torej po njegovi volji ni mogoče šteti za univerzalnega naslednika.

Izpolnitev volila

Volilojemnik je lahko vsak – ni univerzalni naslednik temveč singularni naslednik. Če po enakih deležih gre za kolegatarje

Damnacijski legat – s smrtjo volilojemnik ima samo obligacijsko pravico terjati volilo - V SLOVindikacijski legat – Stvarnopravni učinki – gre za zakonito volilo – to velja samo v primeru izločitve gospodinjskih predmetov.

Če se predmet za volilo porabi je kot da volilo ni bilo določeno.

Prelegat – naklonilo povrh dednega deleža.

Zastaranje terjatve volila – V enem letu od takrat, ko je zvedel za volilo in smel zahtevati volilo

Sublegat – oporočitelj lahko tudi volilojemniku obremeni z volilom (npr. ta dobi 100.000 sit od tega naj da 50.000 drugemu )Najprej se izpolne volja oporočitelja v nadaljevanju pa v korist volilojemnikov. Volilo je breme zapuščine.

Volilojemnik je lahko vsak, ki je oporočno sposoben.

Kdaj volilo ne velja - :ugasne:

- Če volilojemnik umre prej – odpade volilo- Če se odpove volilu- Če je volilojemnik nevreden

NALOG ALI BREME

Določilo oporoke, s katerim oporočitelj zaveže dediča ali volilojemnika na določeno ravnanje: dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev.

Lahko določen v korist oporočitelja ali v korist določene osebe.

RAZPOLAGANJE V DOVOLJEN NAMEN

Namen razpolaganja mora biti trajen. Samostojna – nesamostojna ustanova.

Gre za naklonitev pravnim osebam:Samostojna-nesamostojna ustanova – če zapusti vse premoženje neki pravni ustanovi.Samostojna ustanova – lahko ustanovi novo pravno osebo in ji zapusti premoženje.

POGOJ

25

Odložni (suspenzivni) - začetni pogoj dedič pridobi dediščino oz. volilojemnik volilo, če se postavljeni pogoj izpolni.

Npr. status užitkarja – dokler se odložni pogoj ne izpolni deduje,

Razvezni (resolutivni) končni pogoj - dedič pridobi dediščino oz. volilo v trenutku zapustnikove smrti, če pa se pogoj izpolni izgubi dediščino oz. volilo.ali npr. Če se pogoj izpolni izgubi dediščino . Če ne bi nobeden dedoval bi šlo premoženje v korist RS.

ROK

Smiselna uporaba pravil o odložnem in razveznem pogoju. Začetni Končni

IZVRŠITELJ OPOROKE

Postavi ga oporočitelj – NE sodišče. Dolžnosti:

- plačuje dolgove in sprejema plačila, - skrbi za zapuščino in jo upravlja. V pravici upravljanja je zajeta pravica zastopanja, ki pa se izvaja

iz volje zapustnika, ne pa iz volje dediča. - skrbi, da se oporoka izvrši tako kot je želel oporočitelj.

Sodišče ga le izjemoma razreši, lahko pa prepove posamezna dejanja.

REKONSTRUKCIJA OPOROKE

Rekonstruira se oporoka, ki je bila uničena, izgubljena, skrita ali založena brez vednosti in volje oporočitelja. Tisti, ki se sklicuje na takšno oporoko mora dokazati: - da je oporoka obstajala. - da je bila sestavljena v eni od oblik, predpisanih z zakonom in da so bili izpolnjeni predpisani pogoji za veljavnost oporoke in - kakšna je bila vsebina oporoke, oz. določila oporoke, na katerega se sklicuje (77.čl. ZD).

DEDNOPRAVNE POGODBE

Po ZD so neveljavne - izjeme: sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja pogodba o dosmrtnem preživljanju darilna pogodba za primer smrti pogodba o preužitku

SPORAZUM O ODPOVEDI NEUVEDENEMU DEDOVANJU

Stranki sporazuma sta lahko samo prednik in njegov potomec. Bližina sorodstva ni pomembna, prav tako ni relevantno, ali bi bil potomec v času odpovedi lahko poklican k dedovanju po predniku.

Odpoved velja za dediščino, ki bi jo dobil po zakonu kot v okviru nujnega dedovanja. Obvezno v obliki notarskega zapisa + 2 priči!

26

Velja za zakonito dedovanje.

IZROČITEV IN RAZDELITEV PREMOŽENJA ZA ŽIVLJENJA

Obligacijska pogodba z dednopravnimi elementi. Prednik je upravičen s pogodbo izročiti svoje premoženje že za življenja svojim otrokom, posvojencem

in svojim potomcem. Predmet pogodbe je premoženje, ki ga ima v trenutku sklenitve.Lahko dedičem I. dednega reda, ostali se morajo strinjati. Mnenje Vrhovnega sodišča SLO – tudi z vnukom velja, če se ostali strinjajo – pravno je vprašljivo.Ta pogodba bo v novem OZ. Obličnost – notarski zapis + dve priči.

DEDNOPRAVNE POSLEDICE IZROČITVE IN RAZDELITVE PREMOŽENJA ZA ŽIVLJENJA

za osebe, ki jim je bilo premoženje izročeno in razdeljeno je to vnaprejšnje dedovanje. premoženje, ki je bilo predmet izročitve in razdelitve, ne spada v zapuščino prednika in se ne upošteva pri

ugotavljanju in računanju vrednosti zapuščine osebe, deležne izročitve in razdelitve premoženja, ne odgovarjajo za izročiteljeve dolgove po njegovi smrti osebe, deležne izročitve in razdelitve premoženja, jamčijo druga drugi za pravne napake in skrite stvarne

napake stvari ter za obstoj in izterljivost terjatev, ki so jih dobile z izročitvijo in z razdelitvijo.

POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

pogodba med živimi, ki ima obligacijski značaj – gre za odplačno odtujitev pogodba, s katero se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika ali koga

drugega in v kateri drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino

Izročitev premoženja pa je odložena do njegove smrti Notarski zapis + 2 priči!Pri teh pogodbah dediči ne dedujejo nič ni niti nujnih dedičev, ker ni več premoženja ob smrti.CSD ne more razveljaviti pogodbe o dosmrtnem preživljanju – lahko pa tako kot drugi, ki imajo pravni interes zahteva ničnost.

DARILNA POGODBA ZA PRIMER SMRTI

nima dednopravnih elementov, vendar predstavlja možnost za urejanje premoženjskopravnih razmerij med živimi, tako da ostane pogodbenik lastnik premoženja do svoje smrti

uporablja se ODZ, je v novem OZ obvezna notarska oblika in sodelovanje zapisnih prič V primeru velike nehvaležnosti je možen preklic. darovalec se izrecno odreče svoji pravici do preklica

POGODBA O PREUŽITKU – ni za izpit

obligacijska pogodba urejena bo v novem OZ Preužitkar se zaveže, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na določenih svojih

nepremičninah skupaj s premičninami, ki so namenjene za njihovo rabo in uživanje. Prevzemnik pa mu bo kot protidajatev nudil določene dajatve in storitve oz. užitek določenega zemljišča ali česa drugega.

CSD ne more razveljaviti pogodbe o dosmrtnem preživljanju – lahko pa tako kot drugi, ki imajo pravni interes zahteva ničnost.

27

Zapuščina brez dedičev

Če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (npr. v primeru ločene zapuščine - 3. odst. 143. čl. ZD), postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine.

Skrbnik zapuščine je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče (1. odst. 131. čl. ZD). Ediktalni postopek – rok 1 leto. – gre za postopek urejanja zapuščine brez dedičev.Sodišče postavi začasnega skrbnika in nato - objavi v Ur. listu RS - nabije na sodno desko in v enem letu zaključi postopekPremoženje preide v premoženje RS. Če se dediči zglasijo po roku enega leta lahko zahtevajo svoj delež – in sicer v roku 1 leta od kar je zvedel za svojo pravico, najkasneje pa v 10 letih od smrti. Pošteni posestnik v 10 letih , nepošteni v 20 letih.

Pridobitev dediščine in odpoved dediščini

Dedič, ki je poklican k dedovanju ni dolžan podati izrecne izjave, da dediščino sprejema.

Za sprejem zadostuje že, da se v zvezi z zapuščino obnaša kot dedič, npr., da prevzame stvari in jih prične uporabljati. Dedič dediščine ni dolžan sprejeti, vendar pa mora biti odpoved izrecna in jo mora podati predno je pričel gospodariti s stvarmi iz zapuščine, oz ne sme s konkludentnim ravnanjem pokazati, da dediščino sprejema. V primeru odpovedi se šteje kot da nisi dedič

Svoj dedni delež pa lahko dedič tudi odstopi v korist določenega dediča, najpogosteje je odstop izvršen v korist vdove s strani otrok in obratno.

Dedne izjave so nepreklicne, podati pa jih je mogoče pismeno ali na zapisnik pred sodiščem. Tudi nepreklicno izjavo pa je mogoče spodbijati, če je bila podana v zmoti, zaradi prevare ali pod prisilo.

Bistvena in opravičljiva zmota bo podana, če je dedič podal izjavo o odpovedi, ker je utemeljeno mislil, da ni bilo nikakršnega premoženja, pozneje pa se ugotovi nasprotno.

Odpoveš se v svojem imenu – potomci imajo vstopno pravico – Lahko pa se odpoveš tudi v njihovem imenu.-Odpoved oporočnega dediča – uvede se zakonito dedovanje, razen če je določen nadomestni dedič.Če je eden in brez potomcev njegov delež priraste ostalim dedičem.Če se odpove zakoniti dedič v svojem imenu prirste drugemu – če se vsi pa priraste dedičem II. dednega reda.Pri volilu ni vstopne pravice, lahko je določen nadomestni dedič.

CSD ne more posegati v odpoved v imenu mladoletnih otrok.

28

Skrbnik zapuščine

Postavi ga sodišče:

- če so dediči neznani ali - če je neznano njihovo prebivališče,- kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (npr. če dediči nočejo ali pa ne morejo

skrbeti za zapuščino, če se ne morejo sporazumeti o upravljanju zapuščine dediča, če so upniki zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev, itd.)

Skrbnik je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče.

O postavitvi začasnega skrbnika obvesti sodišče CSD, ki lahko postavi drugega skrbnika.

Pravice in dolžnosti začasnega skrbnika zapuščine:

1. skrbi za zapuščino, da se ohrani za dediče,2. upravlja zapuščino v enakem obsegu kot dedič,3. razpolaga z zapuščinskimi stvarmi in pravicami v okviru redne uprave in ohranitve zapuščine.4. V imenu dedičev toži ali pa je tožen

Funkcija začasnega skrbnika preneha, ko preneha razlog, iz katerega je bil postavljen.Npr.:

- ko postane sklep o dedovanju pravnomočen (vsa upravičenja preidejo na dediče),- ko postane zapuščina na podlagi posebnega sklepa državna lastnina,- če postavi sodišče na predlog dedičev upravitelja zapuščine

Odstop dednega deleža pred delitvijo dediščine

Pred delitvijo lahko sodedič odstopi svoj delež deloma ali v celoti sodediču s pismeno in notarsko overjeno pogodbo (1. in 2. odst. 146. čl. ZD) ali pa z dedno izjavo o odpovedi dediščini v korist določenega sodediča.

Ta dedna izjava po zakonu velja za pozitivno izjavo o sprejemu dednega deleža in za sočasno razpolaganje z njim v korist sodediča (2. odst. 136. čl. ZD).

Tisti, ki se je odpovedal v korist sodediča pa še vedno šteje za dediča.

Še vedno solidarno skupaj z sodedičem, ki mu je odstopil svoj delež, odgovarja za zapustnikove dolgove in za druge obveznosti osebam, ki jim pripada kakšno upravičenje iz zapuščine.

Pogodba o odstopu dednega deleža z osebo, ki ni dedič, zavezuje dediča samo, da po razdelitvi izroči svoj delež sopogodbeniku (3.odst. 146. čl. ZD).

Če se odstopi dedni delež sodediču, vstopi na odsvojiteljevo mesto v dediščinski skupnosti pridobitelj, v razmerju do tretjih oseb pa odsvojitelj obdrži položaj dediča.

29

Drugačen pa je položaj, če dedič odstopi dedni delež osebi, ki ni sodedič. Odsvojitelj še nadalje ostane v skupnosti, sme zahtevati delitev in pri njej sodelovati, ostane tudi odgovoren za zapustnikove dolgove. Pridobitelj je samo singularni naslednik.

Sodediči

Dediščinska skupnost

Po koncepciji nemškega prava gre za solastnino.Po švicarski koncepciji pa gre za naravo skupne lastnine, ki je določena tudi v Zakonu o dedovanju.

Med sodediči nastane v trenutku zapustnikove smrti glede podedovanega premoženja, skupnost, ki praviloma preneha z delitvijo (1. odst. 141. čl. ZD).

Dediščinska skupnost sicer lahko preneha še z združitvijo vsega premoženja v rokah ene same osebe.

Dediščinska skupnost nastane samo med sodediči tako zakonitimi kot oporočnimi, ne pa med dediči in drugimi osebami, npr. volilojemniki.

Skupnost dedičev tudi ne nastane med sodediči in nujnim dedičem, kateremu je zapustnik določil delež v posameznih določenih stvareh, pravicah ali denarju (27. čl. ZD), če je s tem popolnoma krit njegov nujni delež.

Za skupnost je značilno, da dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno (1. odst. 145. čl. ZD).

Pravice in dolžnosti sodedičev:- skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino- Posamezen sodedič lahko prenese svoj delež na drugega ali na koga tretjega- Pri dolgovih gre za solidarno odgovornost – zunanja, notranje pa so odgovorni do višine svojega

deleža.

Soglasje sodedičev je potrebno ne samo za izredna dejanja in ukrepe uprave, temveč tudi za dejanja redne uprave, razen v primerih, ko je potrebno odvrniti nevarnost, ki grozi dediščini. Tudi za veljavnost razpolaganja mora obstajati soglasje vseh dedičev, ne le večine.

Sodedič lahko razpolaga s svojim deležem tako, da ga prenese na sodediče, na drugo osebo pa le z omejenim učinkom, da bo dedič po razdelitvi dolžan izročiti svoj delež pogodbeniku (3.odst. 146.čl. ZD). Gre za kolektivno nerazdelno skupnost

Upravitelj dediščine

- Ni organ sodišča, temveč pooblaščenec dedičev, čeprav je lahko tudi sam eden izmed njih. - Za svoje delo odgovarja dedičem in jim polaga račune. - V zapuščinskem postopku je na podlagi veljavnega pooblastila ali sklepa o postavitvi upravičen

v okviru zastopanja dedičev uveljavljati samo zahtevo za odobritev razpolaganja z

30

dediščinskimi stvarmi, če je tako določil zapustnik v oporoki, ali če je to potrebno, da se poravnajo stroški ali odvrne škoda (4. odst. 145. čl. ZD).

Upravitelj ne more biti tožen za razliko od skrbnika.

Delitev

Dediči se lahko na zapuščinski obravnavi dogovore, da bodo kolektivno skupnost spremenili v solastninsko skupnost, tj., da bo vsak sodedič postal solastnik posamezne, v zapuščino spadajoče stvari po alikvotnem delu.

Tak dogovor se kot dogovor o delitvi dediščine lahko vnese po 3. odst. 214. čl. ZD v sklep o dedovanju.

Sklep o dedovanju ni delitev, o kateri govori 144. čl. ZD: to sledi tudi iz tega, da 214.čl. ZD posebej govori o sporazumu o delitvi, ki se navede v sklepu o dedovanju.

Vendar pa tudi nasprotno stališče ni osamljeno in se je uveljavilo predvsem v sodni praksi.

Delitev dediščine lahko vedno zahteva vsak sodedič, vendar ne ob nepravem času (1. odst.144. čl. ZD).

Nepravi čas za delitev je takrat, kadar kakšen izmed sodedičev ne more sodelovati pri delitvi.Delitev se prav tako ne more opraviti, dokler niso rešena predhodna ali sporna vprašanja, od katerih je odvisna odločitev sodišča. Praviloma je torej potrebno počakati do konca zapuščinske obravnave.

Kako se izvede delitev:

A) dediči se dogovorijo sami – IZVENSODNA DELITEVB) Delitev opravi sodišče – Sodna delitev

Delilna pogodba:- če gre za mladoletnega sodediča v zvezi nepremičnine – CSD da soglasje. Delilna pogodba se

lahko izpodbija kot obligacijske pogodbe zaradi napak v volji (zmota, prevara…)

Sodna delitev se izvede v posebnem nepravdnem postopku – to ni tisto, kar je zapisano v Sklepu o dedovanju.

Sproži se na – predlog enega dediča- najprej pride v poštev delitev v naravi – vsak dobi eno stvar ( prednost imajo dediči, ki so stvari

uporabljali – stroji v delavnici. 28. člen ZNP. Ostale se izplača – če ni možno v naravi – - pride do CIVILNE DELITVE – proda se predmete in razdeli izkupiček- lahko pa eden prevzame vse in druge izplača

Če ni soglasja – napotitev na pravdo tistega, katerega pravica je manj vredna. Redna pravna sredstva (pritožba)izredna pravna sredstva – zahteva za varstvo zakonitosti.

31

Kako se izvede delitev med sodediči:- Izvensodna in sodna delitev- sodna delitev – najprej v naravi in nato civilna ddelitev ( proda se ali pa izplača)

Privilegirani dediči so tisti, ki so živeli in pridobivali skupaj z zapustnikom.

Medsebojno jamčenje sodedičev po delitvi dediščine

Sodediči po delitvi sorazmerno svojemu dednemu deležu jamčijo, da stvar, ki je bil dodeljena posameznemu dediču na račun njegovega dednega deleža nima stvarnih niti pravnih napak.

Prav tako jamčijo, da zapustnikova terjatev, ki je prišla v delež kakšnega dediča obstaja in da jo bo mogoče izterjati.

Obveznost jamčenja za obstoj in izterljivost terjatve traja tri leta po končani delitvi, za terjatve, ki zapadejo po delitvi, pa tri leta od zapadlosti (149.čl. ZD).

Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove in dolgove zapuščine

- po slovenskem pravu omejena po vrednosti ne pa tudi po vrsti premoženja.

Dedič odgovarja do višine vrednosti pripadlega dednega deleža tako s podedovanim kot tudi svojim lastnim premoženjem (odgovornost pro viribus hereditatis).

Po ZD dedič odgovarja omejeno ne glede na to ali sta bila opravljena popis in cenitev zapuščine ali ne.

Odgovornost cum viribus hereditatis pa nastopi, kadar upniki zahtevajo separatio bonorum - ločitev zapuščine (143. čl.).

Če sodišče zahtevi upnikov ugodi, se lahko ti poplačajo samo iz zapuščinskega premoženja. Tudi skrbnik zapuščine, ki ga postavi sodišče plačuje dolgove samo cum viribus hereditatis.

Odgovornost za dolgove zapustnika je osebna odgovornost dediča, ker upnik zahtevka ne more uveljaviti proti zapuščini, ampak vedno proti dediču, ker naše pravo ne pozna ležeče zapuščine.

Sodediči odgovarjajo nerazdelno, solidarno.

Po načelu solidarnosti lahko terja zapustnikov upnik plačilo dolga od kateregakoli sodediča, vendar samo do višine vrednosti njegovega dednega deleža, lahko pa tudi zahteva plačilo od nekaterih ali od vseh sodedičev po deležih, ki jih sam določi.

V notranjem razmerju se dolgovi delijo v sorazmerju z dednimi deleži, če ni v oporoki drugače določeno (4. odst. 142. čl. ZD).

Za dolgove odgovarja tisti, ki je dejansko postal dedič, upravičenec, ki se je odpovedal dediščini, se s tem reši tudi odgovornosti za dolgove.

32

Nujni dedič je po slovenskem pravu pravi dedič, zato odgovarja za zapustnikove dolgove solidarno z drugimi sodediči do višine vrednosti svojega nujnega deleža.

Volilojemnik odgovarja za dolgove oporočitelja samo v kolikor je to v oporoki izrecno določeno.

Potomci, ki so upravičeni do izločitve protivrednosti svojega prispevka (32. čl. ZD) in potomci in zakonec, ki dobijo gospodinjske predmete manjše vrednosti ne odgovarjajo za zapustnikove dolgove in dolgove zapuščine.

Pri zapuščini brez dedičev pa država odgovarja za dolgove tako kot dediči do višine vrednosti zapuščine.

Separatio bonorum – ločitev zapuščine

Če je dedič prezadolžen, lahko zapustnikovi upniki zavarujejo svoje terjatve tako, da zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča (separatio bonorum). Poplačajo se prednostno, namen pa je da ne pride do zlitja premoženja

Rok: 3 mesece od uvedbe dedovanjaLočitev velja samo za tiste upnike, ki so jo zahtevali.

Upniki morajo verjetno izkazati, da imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja nevarnost za njihove interese (npr. da ne bodo poplačani).Gre za odgovornost CUM VIRIBUS HEREDITATIS.

Upniki so udeleženci v postopku le, kadar predlagajo ločitev zapuščine. Sicer pa so, razen v primeru soglasja prizadetih, prisiljeni svoje pravice uveljavljati s pravdo, ki pa jo je v praksi mogoče izpeljati šele, ko so dediči dokončno znani. Predvsem pa je položaj upnikov neugoden v primeru prezadolžene zapuščine. Od dedičev je namreč odvisno, v kakšnem vrstnem redu in obsegu bodo poplačali upnike. Tako lahko nekateri upniki dobijo celotno terjatev, drugi pa ničesar, če je vrednost zapuščine izčrpana.

ZD pa vsebuje varovalno določbo za upnike zapustnika, ki je tuji državljan. Če ima slovenski državljan terjatev proti zapuščini tujega državljana, ki jo obravnava slovensko sodišče, lahko to svojo terjatev prijavi sodišču. Sodišče tujčevi državi ne izroči zapuščine ali njenega dela, ki je potreben za poplačilo prijavljene terjatve, dokler terjatev ni plačana (225, 226.čl. ZD).Sodišče uvede postopke za preprečitev porabe dediščine.

Obseg odgovornosti se presoja po vrednosti podedovanega premoženja v času zapustnikove smrti. Pri stvareh je odločilna prometna vrednost.

Odsvojitev dediščine

ZD nikjer posebej ne govori o odsvojitvi celotne dediščine, zato je ni mogoče prenesti na pridobitelja v celoti per universitatem.

Pogodba o odsvojitvi dediščine je samo pravni naslov za pridobitev posameznih sestavin zapuščine.

33

To pogodbo dedič izpolni s posameznimi akti, ki pomenijo pridobitni način (izročitev, vknjižba, cesija) in s katerimi prenese vse aktivne sestavine zapuščine na pridobitelja.

Pridobitelj je samo singularni naslednik dediča- odsvojitelja.

Pridobitev dediščine in odpoved dediščiniPridobitev dediščine in odpoved dediščini Dedič dediščine ni dolžan sprejeti, vendar pa mora biti odpoved izrecna in jo mora podati

predno je pričel gospodariti s stvarmi iz zapuščine, oz ne sme s konkludentnim ravnanjem pokazati, da dediščino sprejema.

Pravna posledica odpovedi dediščini je v tem, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič (133/4 ZD).

Skrbnik zapuščineSkrbnik zapuščine Postavi ga sodišče: če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (npr. če dediči nočejo ali pa ne morejo

skrbeti za zapuščino, če se ne morejo sporazumeti o upravljanju zapuščine dediča, če so upniki zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev, itd.)

Pravice in dolžnosti začasnega skrbnika zapuščine:Pravice in dolžnosti začasnega skrbnika zapuščine:

skrbi za zapuščino, da se ohrani za dediče, upravlja zapuščino v enakem obsegu kot dedič, razpolaga z zapuščinskimi stvarmi in pravicami v okviru redne uprave in

ohranitve zapuščine, v imenu dedičev toži ali je tožen.

Dediščinska skupnostDediščinska skupnost

Med sodediči nastane v trenutku zapustnikove smrti glede podedovanega premoženja, skupnost, ki praviloma preneha z delitvijo (1. odst. 141. čl. ZD).

Dediščinska skupnost nastane samo med sodediči tako zakonitimi kot oporočnimi, ne pa med dediči in drugimi osebami, npr. volilojemniki.

Pravice in dolžnosti sodedičevPravice in dolžnosti sodedičev

V okviru dediščinske skupnosti sodediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino (145/1 ZD).

Upravitelj dediščineUpravitelj dediščine Ni organ sodišča, temveč pooblaščenec dedičev, čeprav je lahko tudi sam eden izmed njih. Za svoje delo odgovarja dedičem in jim polaga račune. V zapuščinskem postopku je na podlagi veljavnega pooblastila ali sklepa o postavitvi

upravičen v okviru zastopanja dedičev uveljavljati samo zahtevo za odobritev razpolaganja z dediščinskimi stvarmi, če je tako določil zapustnik v oporoki, ali če je to potrebno, da se poravnajo stroški ali odvrne škoda (4. odst. 145. čl. ZD).

Odstop dednega deleža pred delitvijo dediščineOdstop dednega deleža pred delitvijo dediščine

Dedič lahko sodediču pred delitvijo dediščine odstopi svoj dedni delež na dva načina: s pisno in notarsko overjeno pogodbo

34

z dedno izjavo o odpovedi dediščini v korist določenega dediča Ta dedna izjava po zakonu velja za pozitivno izjavo o sprejemu dednega deleža in za sočasno

razpolaganje z njim v korist sodediča (2. odst. 136. čl. ZD). DelitevDelitev

Dediči se lahko na zapuščinski obravnavi dogovore, da bodo kolektivno skupnost spremenili v solastninsko skupnost, tj., da bo vsak sodedič postal solastnik posamezne, v zapuščino spadajoče stvari po alikvotnem delu.

Medsebojno jamčenje sodedičev po delitvi dediščine Medsebojno jamčenje sodedičev po delitvi dediščine Sodediči po delitvi sorazmerno svojemu dednemu deležu jamčijo, da stvar, ki je bil dodeljena

posameznemu dediču na račun njegovega dednega deleža nima stvarnih niti pravnih napak.

Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove in dolgove zapuščineOdgovornost dedičev za zapustnikove dolgove in dolgove zapuščine po slovenskem pravu omejena po vrednosti ne pa tudi po vrsti premoženja Odgovornost pro viribus hereditatis Odgovornost cum viribus hereditatis

Zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščineZapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščineSeparatio bonorum – ločitev zapuščineSeparatio bonorum – ločitev zapuščine

Če je dedič prezadolžen, lahko zapustnikovi upniki zavarujejo svoje terjatve tako, da zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča (separatio bonorum).

Rok: 3 mesece od uvedbe dedovanja Ločitev velja samo za tiste upnike, ki so jo zahtevali. Upniki morajo verjetno izkazati, da imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati,

da obstaja nevarnost za njihove interese (npr. da ne bodo poplačani).

Odsvojitev dediščineOdsvojitev dediščine

ZD nikjer posebej ne govori o odsvojitvi celotne dediščine, zato je ni mogoče prenesti na pridobitelja v celoti per universitatem.

Pojem in narava zapuščinskega postopkaPojem in narava zapuščinskega postopka Poglavitni cilji zapuščinskega postopka so:

ugotoviti pravega pravnega naslednika umrlemu - zapuščina naj pride v prave roke;

zagotoviti, da bo dosledno upoštevana poslednja volja zapustnika; omogočiti dedičem in drugim osebam, ki uveljavljajo kakšne pravice iz

zapuščine, sporazumno urejanje nekaterih vprašanj povezanih z dedovanjem in delitvijo dediščine;

nuditi zapustnikovim upnikom in volilojemnikom zanesljivo podlago za uveljavljanje njihovih zahtevkov;

zagotoviti varstvo interesov tistih subjektov, ki niso sposobni sami skrbeti za svoje zadeve.

Smiselna uporaba določb ZPPSmiselna uporaba določb ZPP Subsidiarna uporaba pravil pravdnega postopka v nepravdnem postopku pomeni, da so

določbe ZPP subsidiarni vir prava, vendar jih ni mogoče uporabljati dobesedno, temveč smiselno, oz. na ustrezen način, v skladu s posebno naravo nepravdnega postopka .

Pravila pravdnega postopka se uporabljajo v okviru zapuščinskega postopka v takšnem obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka.

35

Uporaba pravil ZNP ZNP naj se uporablja po 3. odst. 1. čl. kot splošen predpis tudi za zapuščinski postopek, v

kolikor posebnejši predpis ZD ne določa drugače. Še splošnejši predpis ZPP pride v poštev, kadar posebnejša pravila nekega vprašanja ne urejajo.

PROCESNI SUBJEKTIPROCESNI SUBJEKTI Procesni subjekt, ki pod zakonskimi pogoji opravi zapuščinski postopek, je v našem

pravnem sistemu sodišče.Stvarna pristojnostStvarna pristojnost

za odločanje v dednih zadevah na prvi stopnji so pristojna okrajna sodišča, za odločanje na drugi stopnji pa višja sodišča.

Krajevna pristojnostKrajevna pristojnost Za zapuščinsko obravnavo je po ZD krajevno pristojno redno sodišče, na katerega območju je

imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče, to je zapuščinsko sodišče. Če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Sloveniji, je pristojno

tisto sodišče v Sloveniji, na območju katerega je zapuščina, če pa je zapuščina v raznih krajih Slovenije, je pristojno tisto slovensko sodišče, na območju katerega je pretežni del zapuščine.

Pripravljalna opravilaPripravljalna opravila Že matičar, ki je pristojen za vpis v mrliško knjigo, mora izbrati zapuščinsko sodišče,

kateremu bo poslal smrtovnico (179. čl. ZD). ZD pa v 177. čl. vsebuje kriterije za določitev zapuščinskega sodišča.

Prorogatio foriProrogatio fori Stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti (178/2 člen ZD).

Perpetuatio foriPerpetuatio fori V zapuščinskem postopku sodišče ves čas pazi na krajevno pristojnost (1. odst. 178. čl. ZD).

Praktično pa so za preizkus pristojnosti odločilne okoliščine ob sprejemu smrtovnice (1. odst. 199. čl. ZD).

Funkcionalna pristojnostFunkcionalna pristojnost Pravila funkcionalne pristojnosti urejajo, katera sodišča so pristojna za odločanje v

posameznih procesnih stadijih.

Udeleženci - strankeUdeleženci - stranke Predlagatelj Nasprotni udeleženec Stranka je tista, ki zahteva, ali proti kateri se zahteva pravno varstvo.

Kdaj oseba pridobi status udeleženca -stranke?Kdaj oseba pridobi status udeleženca -stranke? Tistemu, ki zatrjuje, da je upravičen do določenega položaja v zapuščinskem postopku, mora

sodišče dovoliti, da opravlja tista procesna dejanja, do katerih ima pravico. Vendar pa vabilo k sodelovanju v zapuščinskem postopku še ne pomeni, da bo udeleženec

položaj subjekta tudi obdržal. Stranska intervencijaStranska intervencija

Ker lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva, četudi niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, se lahko oseba, ki misli, da je s sodno odločbo prizadet njen pravni interes, vključi v postopek tudi tako, da vloži proti odločbi pravno sredstvo. To pravno sredstvo mora praviloma vročiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba najkasneje vročena. V tem primeru presodi sodišče, ali je podan pravni interes za udeležbo v okviru odločanja o dopustnosti pravnega sredstva (30. čl. ZNP).

36

Zastopanje v zapuščinskem postopkuZastopanje v zapuščinskem postopku

Zapuščinski sodnik mora po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti, ali je udeleženec procesno sposoben oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik in ali ima le-ta posebno dovoljenje, kadar je to potrebno (1.odst. 81. čl. ZPP).

Sodišče mora skrbeti, da pridejo do svojih pravic osebe, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin sploh niso sposobne ali niso popolnoma sposobne same skrbeti za svoje zadeve (166. čl. ZD).

ZastopnikZastopnik

je oseba, ki v imenu in na račun udeležencev, strank opravlja procesna dejanja v zapuščinskem postopku.

Mladoletne otroke in polnoletne otroke, za katere je podaljšana roditeljska pravica zastopajo starši

Če otroka ne morejo zastopati starši, ga zastopa skrbnik. Kolizijski skrbnik pa pride v poštev, če si koristi udeleženca in njegovega

zastopnika nasprotujejo.

PooblaščenecPooblaščenec

Stranke smejo tudi v zapuščinskem postopku opravljati procesna dejanja osebno ali po pooblaščencu. Sodišče pa sme zahtevati od stranke, ki ima pooblaščenca, naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v zapuščinskem postopku. Stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, sme vselej dajati izjave poleg svojega pooblaščenca.

Tek zapuščinskega postopkaTek zapuščinskega postopka

Postopek začne, ko je sodišče opravilo prvo procesno dejanje. Uradni začetek zapuščinskega postopka je torej prvo uradno opravilo, ki ga predstavlja sodni

vpis zadeve na podlagi obvestila o smrti.

Predlog za opravo zapuščinske obravnavePredlog za opravo zapuščinske obravnave

Kljub temu, da sodišče uvede postopek po uradni dolžnosti, pa zapuščinsko obravnavo po uradni dolžnosti opravi le v primeru, da zapuščino sestavljajo tudi nepremičnine.

Čeprav je zapuščinski postopek po svoji vsebini posebni oficiozni nepravdni postopek, se torej zapuščinska obravnava v določenih primerih izvede le na predlog.

Priprava zapuščinske obravnavePriprava zapuščinske obravnave

Prijavi smrti je potrebno priložiti potrdilo o smrti, ki ga izda zdravnik ali druga za ugotovitev smrti poklicana oseba po pravilih o opravljanju mrliško pregledne službe

37

Smrtovnica Smrtovnica Zapuščinski postopek se vodi na podlagi smrtovnice, ki je javna listina s podatki relevantnimi

za odločitev o izidu dedovanja. Smrtovnico sestavi matičar v vsakem primeru, tudi če se ne ve ali je pokojni zapustil kaj premoženja, in jo pošlje sodišču.

Ukrepi za zavarovanje zapuščine Preden zapuščinski sodnik razpiše zapuščinsko obravnavo opravi ukrepe, ki so nujni za njeno

zavarovanje. Začasni ukrepi, ki pridejo v poštev, so različni in odvisni od predloga prizadetih oseb, ki

smejo predlagati izdajo začasne odredbe po pravilih Zakona o izvršbi in zavarovanju: ustanovitev prisilne uprave, hrambo, zaznambo omejitve ali pogojnosti pravice dediča v zemljiški knjigi in podobno.

Popis in cenitev zapuščinePopis in cenitev zapuščine nista obvezni dejanji Opravita se na zahtevo: skrbnika dedičev volilojemnikov

Separatio bonorumSeparatio bonorum

Upniki lahko takoj zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja prezadolženega dediča (separatio bonorum).

To zahtevo lahko vložijo le do konca zapuščinske glavne obravnave. Če zapuščinsko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za predlagani ukrep, s sklepom odredi

ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Zoper ta sklep o upnikovi zahtevi za ločitev je dopustna pritožba v splošnem roku 15 dni.

Hramba zapuščinskih stvariHramba zapuščinskih stvari

Zapuščinsko sodišče lahko odredi predajo gotovine, vrednostnih papirjev, dragocenosti, hranilnih knjižic in drugih pomembnih listin v hrambo notarju (2.odst. 71.čl. ZN).

Lahko jih v hrambo prevzame tudi sodišče samo. Depozitno sodišče je tisto, na območju katerega se to premoženje nahaja. Sodišče o hrambi

odloča le v primerih, ko je potrebno postaviti skrbnika zapuščine.

Zadržanje zapuščinskih predmetovZadržanje zapuščinskih predmetov

Ukrep. ki je predviden zaradi varstva domačih dedičev, volilojemnikov in upnikov, kadar je za zapuščinsko obravnavo pristojno sodišče ali organ zunaj RS.

Sodišče z oklicem v uradnem listu obvesti upravičence v Sloveniji, ki imajo kakšne zahtevke do zapuščine kot dediči, volilojemniki ali upniki, naj priglasijo svoje morebitne zahtevke, ker bo sicer premično premoženje iz zapuščine izročilo pristojnemu sodišču oziroma organu tuje države ali osebi, ki jo ta organ pooblasti za prevzem tega premoženja.

38

Postopek razglasitve oporokePostopek razglasitve oporoke

vsako oporoko razglasi sodišče sodišče razglasi tudi oporoko, ki je najdena po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ali

sklepa o izročitvi zapuščine državi če je bila oporoka rekonstruirana na podlagi sodbe v pravdi, je ni potrebno razglasiti, ker je to

opravljeno z razglasitvijo sodbe

Zapuščinska obravnavaZapuščinska obravnava

Sodišče določi narok za zapuščinsko obravnavo in v vabilu na narok obvesti prizadete osebe o uvedbi postopka in o morebitnem obstoju oporoke; povabi jih, da oporoko takoj predložijo.

Razen tega jih opozori, da lahko do konca postopka pri sodišču podajo svojo dedno izjavo in da bo sodišče odločilo o njihovi pravici po podatkih, s katerimi razpolaga, če ne pridejo na narok ali ne podajo izjave.

Dopustnost sodne poravnave v zapuščinskem postopkuDopustnost sodne poravnave v zapuščinskem postopku

sodna poravnava pride v poštev le v zelo omejenem obsegu, to je glede pravic iz zapuščine, ki se strankam priznajo, če so jih uveljavljale, pod pogojem, da stranke z njimi lahko prosto razpolagajo. Predmet poravnave je namreč lahko le pravica, s katero lahko kdo razpolaga (1. odst. 1092.čl. ZOR).

Sodno poravnavo je mogoče skleniti:Sodno poravnavo je mogoče skleniti:

1.Sodna odločitev1.Sodna odločitev Ko zapuščinsko sodišče ugotovi, da nadaljnje obravnavanje ni več potrebno, zapuščinsko

obravnavo sklene in sprejme končno odločitev.

2. Sklep o dedovanju2. Sklep o dedovanju Sklep o dedovanju je končna, meritorna in deklaratorna odločba zapuščinskega sodišča, s

katero sodišče ugotavlja, da je po zapustnikovi smrti določena oseba (ali več oseb) postala njegov dedič in tudi kateri dednopravni učinki so še nastopili kot posledica zapustnikove smrti.

S tem sklepom sodišče ne razglasi samo zapustnikovih dedičev, temveč opredeli tudi druge dednopravne učinke.

Vsebina sklepaVsebina sklepa kdo je zapustnik; obseg zapuščine (pravzaprav iz česa je sestavljena zapuščinska masa, od katerih nepremičnin,

premičnin in pravic); kdo so zapustnikovi dediči, kakšni so njihovi dedni deleži, na kakšni dednopravni podlagi

temelji njihova pravica in ali obstajajo kakšne omejitve dedovanja s pogoji, roki ali nalogi v korist določenih oseb;

datum smrti

Druge sestavine izrekaDruge sestavine izreka V izreku sklepa lahko sodišče navede tudi odločitev o izročitvi stvari, ki so v sodnem

depozitu ali v hrambi pri notarju ali tretjih osebah po nalogu sodišča.

39

ObrazložitevObrazložitev pravna podlaga oporočno – zakonito dedovanje dedne izjave nujni dediči ediktalni postopek

Dodatni sklep o dedovanjuDodatni sklep o dedovanju

novo premoženjePoseben sklep o voliluPoseben sklep o volilu

O volilu lahko sodišče odloči v sklepu o dedovanju, sme pa na zahtevo volilojemnika izdati tudi poseben sklep o volilu, če med strankami niso sporna dejstva povezana s pravico do volila.

Ima naravo samostojnega meritornega sodnega sklepa, ki se lahko izda samo na predlog volilojemnika.

Sklep o ustavitvi postopkaSklep o ustavitvi postopka

Kadar sodišče v predhodni fazi ali v fazi priprav na zapuščinsko obravnavo ali na zapuščinski obravnavi ugotovi, da ni podlage za nadaljnje vodenje zapuščinskega postopka, sprejme sklep, da se zapuščinska obravnava ne opravi, oziroma sklep, da se zapuščinski postopek ustavi. Takšen sklep je končen, vendar ni meritoren, ker je sodišče z njim odločilo samo o procesnem vprašanju.

PravnomočnostPravnomočnost Formalna – materialna V zapuščinskem postopku postanejo pravnomočni meritorni sklepi, to so: sklep o dedovanju,

sklep o volilu in sklep o izročitvi zapuščine državi. Meritorni sklepi imajo ugotovitveni ali deklaratorni učinek.

Odločbe, ki postanejo pravnomočneOdločbe, ki postanejo pravnomočne

Formalno pravnomočnost dosežejo tudi sklepi o pripravljalnih dejanjih in zavarovanju zapuščine (npr. sklep o postavitvi skrbnika) ter sklep o napotitvi na pravdo, ker z njimi sodišče strankam nalaga določene obveznosti, z odločbo o postavitvi skrbnika pa se konstituira pravica skrbnika do zastopanja.

Materialne pravnomočnosti ti sklepi ne pridobijo, ker je mogoče zahtevati drugačno odločitev, ne da bi se pozneje spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev.

Izvršitev sklepa o dedovanjuIzvršitev sklepa o dedovanju

40

Prisilna izvršba teh sklepov ne pride v poštev, razen v delu, v katerem sklep povzema sodno poravnavo, če le ta vsebuje obveznost kaj dati storiti ali opustiti.

Izjema je tudi sklep o dedovanju zaščitene kmetije kot posebne premoženjske mase, v katerem so lahko določene obveznosti edinega dediča do ostalih dednopravnih upravičencev.

Pravna sredstvaPravna sredstva Pritožba Revizija Obnova postopka

UVELJAVLJANJE VARSTVA PRAVIC IZ ZAPUŠČINE V PRAVDIUVELJAVLJANJE VARSTVA PRAVIC IZ ZAPUŠČINE V PRAVDI

Reševanje spornih vprašanj v zapuščinskem postopku Predhodna vprašanja

Sporna dejanska vprašanja Sporna pravna vprašanja

Napotitev na pravdoNapotitev na pravdo Stranke je treba napotiti na pravdo ali upravni postopek, če so med njimi sporna dejstva, od

katerih je odvisna kakšna njihova pravica Ločimo tri skupine:

Prva skupinaPrva skupina spori o dejstvih, od katerih je odvisen obstoj dedne pravice, to je o oporoki ali o

razmerju med dedičem in med zapustnikom, če gre za zakonito dedovanje; dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahteve preživelega zakonca in zapustnikovih

potomcev, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, da se jim izločijo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev vsakdanjih potreb;

dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje daril in volil v dedni delež;

dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost razdedinjenja nujnih dedičev ali utemeljenost razlogov za nevrednost;

dejstva o tem, ali se je nekdo odpovedal dediščini

Druga skupinaDruga skupina pravica do volila in druge pravice iz zapuščine, kjer pri sporu o dejstvih sodišče izda sklep o

napotitvi na pravdo, vendar zapuščinske obravnave ne prekine (211. čl. ZD). spor o dejstvih, od katerega je odvisna pravica, ki temelji na razpolaganju za primer smrti v

dovoljen namen

Tretja skupinaTretja skupina Vprašanja, ki niso dednopravne narave spor med dediči o deležu preživelega zakonca na skupnem premoženju (58.čl. ZD), če je tudi

zakonec dedič

Vloga zapuščinskega sodnika pri napotitvi na pravdoVloga zapuščinskega sodnika pri napotitvi na pravdo

41

Na pravdo sme sodišče stranke napotiti šele tedaj, če kljub prizadevanju zapuščinskega sodišča, da se dejansko stanje razjasni, dejstva med strankami ostanejo sporna.

Sodišče sme sprejeti odločitev o napotitvi šele, ko so vsi dediči dali dedno izjavo, oziroma imeli možnost dedno izjavo podati. Možnost napotitve na pravdo ne omogoča zapuščinskemu sodišču, da bi imelo pri obravnavanju zapuščine pasivno vlogo.

Določitev vloge tožnikaDoločitev vloge tožnika

Sodišče napoti na pot pravde tisto stranko, katere pravica se mu zdi manj verjetna. Pri odločitvi o vlogi tožnika mora zapuščinsko sodišče paziti tudi na enotno in nujno

sosporništvo. Četudi obstaja pravnomočen sklep zapuščinskega sodišča, ki napotuje na pravdo le proti

enemu izmed dedičev, mora biti tožba vložena proti vsem, ki so nujni sosporniki.

Vsebina sklepa o napotitvi na pravdoVsebina sklepa o napotitvi na pravdo

Čeprav ZD govori o napotitvi na pravdo zaradi tega, ker so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, tudi v takem primeru tožnik ne more uveljavljati z ugotovitveno tožbo zahtevka po ugotovitvi spornih dejstev, temveč uveljavlja zahtevek po ugotovitvi sporne pravice, ki na teh dejstvih sloni, oziroma ki iz teh dejstev izhaja.

Učinek sklepaUčinek sklepa

Zapuščinsko sodišče prekine postopek in podeli stranki, ki jo napoti na pravdo, določen rok, v katerem mora vložiti tožbo.

Če v danem roku stranka predloži dokaz, da je sprožila pravdni postopek, traja prekinitev, dokler ni pravdni postopek pravnomočno končan. Če se stranka v tem roku za tožbo ne odloči, sodišče nadaljuje zapuščinski postopek (213. čl. ZD).

Korektivna funkcija pravdeKorektivna funkcija pravde

Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pride v poštev korekcija te odločitve v pravdi v štirih primerih:

1) pravda ob pogojih iz 5. odst. 213. čl. ZD, če je sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo, moralo pa bi napotiti stranke na pravdo ali pa jih je napotilo, vendar pravde niso sprožile;

2) pozneje najdena oporoka (222. čl. ZD); 3) novi dedič (223. čl. ZD); 4) pravda ob pogojih za obnovo postopka (224. čl. ZD).

Pravda ob pogojih iz 5. odst. 213. čl. ZDPravda ob pogojih iz 5. odst. 213. čl. ZD

je dopustna, če stranka, ki je imela možnost sodelovati v zapuščinskem postopku, dokaže, da je spor obstajal že v zapuščinskem postopku, vendar ga je zapuščinsko sodišče samo rešilo in je zato pravnomočni sklep o dedovanju ne veže.

Pozneje najdena oporokaPozneje najdena oporoka

42

Pogoj za odločitev o dedovanju v pravdnem postopku na podlagi pozneje najdene oporoke je opravljena razglasitev oporoke in obvestilo prizadetim osebam.

Če se pravda prične pred razglasitvijo, mora sodnik naknadno zahtevati od strank, da predlože potrdilo o razglasitvi oporoke in o tem, da je zapuščinski postopek že končan, prizadete osebe pa obveščene. Lahko pa se sodišče o tem z uradnimi poizvedbami tudi samo prepriča.

Novi dedičNovi dedič

Pomeni dediča, za katerega sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo in se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

Sodišče zaradi tega ne opravi zapuščinske obravnave, temveč mora ta dedič svoje pravice uveljavljati v pravdi (223. čl. ZD).

Pravda ob pogojih za obnovo postopkaPravda ob pogojih za obnovo postopka

Težje prekršitve postopka Kazniva dejanja kot razlog obnove Nova dejstva in novi dokazi

Dediščinska tožbaDediščinska tožba

Pravno sredstvo, ki je po pravnomočnem koncu zapuščinskega postopka namenjeno le za uveljavljanje najpomembnejše pravice dednega prava, to je dedne pravice v pravdi, je dediščinska tožba (tožba za dediščino, "hereditatis petitio").

Tožba zaradi pravice do nujnega deležaTožba zaradi pravice do nujnega deleža

Pravica do nujnega deleža se v prvi vrsti lahko uveljavlja v zapuščinskem postopku z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj kot tudi z zahtevkom za vrnitev daril.

Za vložitev tožbe v samostojni pravdi je nujni dedič aktivno legitimiran, če je v konkretnem primeru poklican k dedovanju in ni imel možnosti sodelovati v zapuščinskem postopku (223. čl. ZD).

Dedovanje kmetijskih gospodarstevDedovanje kmetijskih gospodarstev Vir: ZDKG (Uradni list RS 70/95)

Zaščitena kmetijaZaščitena kmetija

je kmetijska oz. kmetijsko gozdarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali zakonskega para ali enega od staršev in otroka ali posvojenca oz. njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine (1. odst. 2. čl. ZDKG).

43

Lastninska razmerja pri dedovanju kmetijLastninska razmerja pri dedovanju kmetij

Kmetija je gospodarska celota, ki jo sestavljajo stvarne in druge pravice in obveznosti, ki: pripadajo eni osebi kot lastniku oziroma upravičencu ali zavezancu, ali pripadajo zakoncema enemu ali drugemu kot posebno premoženje; kot solastno

premoženje ali kot njuno skupno premoženje; pripadajo enemu od staršev oziroma posvojitelju in njegovemu potomcu oziroma

njegovemu posvojencu ali njegovemu (posvojenčevemu) potomcu, v obeh primerih kot solastnikoma oziroma soupravičencema ali sozavezancema.

PosebnostPosebnost Kmetija je skupno premoženje zakoncev

Ni omejitev za delitev po fizičnih delih. Delilna pogodba

Dedovanje na podlagi zakonaDedovanje na podlagi zakona

Zaščitena kmetija v izključni lastnini zapustnika Sporazum dedičev in namen obdelovanja kmetijskega zemljišča Zakonec in potomci

Zaščitena kmetija v solastnini dveh osebZaščitena kmetija v solastnini dveh oseb

zapustnika in njegovega potomca ali zapustnika in njegovega roditelja

Varstvo mladoletnih otrokVarstvo mladoletnih otrok

Sodišče lahko določitev dediča kmetije zaradi mladoletnosti enega ali več zapustnikovih otrok odloži ali pa določi, da mora dedič, ki je dedoval kmetijo, zagotoviti mladoletnim dedičem, da se usposobijo za samostojno življenje (16. čl. ZDKG).

Izločitveni kriteriji Izločitveni kriteriji

Med sodediči ne morejo biti izbrani tisti, ki so se usposobili za poklice izven kmetijske dejavnosti ali pa so kako drugače preskrbljeni, če v istem dednem redu konkurirajo s sodediči, ki se usposabljajo za kmetijsko dejavnost in niso kako drugače preskrbljeni (3 al. 1. odst. 7. čl. ZDKG).

44

Nujni dedičiNujni dediči

Posebnost postopka pri dedovanju zaščitenih kmetij je dajatvena narava sklepa o dedovanju, ki predstavlja v delu, v katerem je odločeno o dedičevih obveznostih do drugih upravičencev izvršilni naslov. Sklep vsebuje tudi rok za izpolnitev.

Sklep o dedovanju po splošnih predpisih je namreč deklaratorne narave, ker sodišče samo ugotovi dednopravna razmerja, ki so ob smrti zapustnika nastala na podlagi zakona ali oporoke.

Oporočno dedovanjeOporočno dedovanje

Z oporoko prav tako ni mogoče doseči delitve zaščitene kmetije po fizičnih delih, ker jo sme oporočitelj nakloniti samo eni osebi ali izjemoma dvema, ki sta bodisi zakonca bodisi roditelj in otrok.

Drugačno oporočno razpolaganje je nično in se izpelje zakonito dedovanje.

Prepoved drobitve s pravnimi posli med živimiPrepoved drobitve s pravnimi posli med živimi

Zaščitene kmetije ni dopustno deliti niti s pogodbami o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja in s pogodbami o dosmrtnem preživljanju in darilnimi pogodbami za primer smrti (24. čl. ZDKG), niti s prometnimi pravnimi posli med živimi, razen dveh izjem (18. čl. ZKZ).

45

Skripta 2: (menda ne pride v poštev, pač za prelistat malo, nikoli se ne ve)

DEDOVANJE

Dedno pravo ureja tista razmerja, ki se tičejo dedovanja (prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe).Oseben pravice in dolžnosti se praviloma ne morejo dedovati (izjema: dediči pooblaščenca morajo opraviti nujna dejanja,...).Prehod premoženja premoženje lahko preide v celoti z enim pravnim poslom (kar drugače ni mogoče). Nededljive pa so tiste pravice in obveznosti, ki tudi za življenja ne morejo preiti na drugo osebo (so vezane na upravičenca (pravica razveze ZZ)).Premoženjski značaj dedovanja (ne več nadaljevanje zapustnikove osebe).

Zapustnik oseba, ki zapusti premoženje (umre in ima ob smrti premoženje)Oporočitelj zapustnik, ki je napravil oporoko (dodaten pogoj, da ima oporočno sposobnost)Zapuščina je celota zapustnikovih pravic in obveznosti (torej tudi dolgovi). Dedič je oseba na katero preide premoženje zapustnika. Lahko je tudi pravna oseba (le oporočno).Dedna pravica je sklop upravičenj (razpolagati z dediščino, se ji odpovedati,...) in predstavlja tudi poseben položaj, ki ga ima dedič. Je absolutna pravica (od vsakega lahko zahteva izročitev (postane namreč lastnik in posestnik (ni mu potrebno čakati na stvarnopravno pridobitev)).Volilojemnik (legator) oseba na katero preide posamezna pravicaModus (nalog) je določilo zapustnika, da ima, upravičenec iz zapuščine, neko dolžnost. Ta nalog mora biti mogoč in dopusten.Vesoljno nasledstvo (univerzalna sukcesija) je prehod zapustnikovega premoženja na dediče. (dedovanje v ožjem, pravnotehničnem smislu). Značilnosti:

na podlagi enega dogodka (smrti)neposredno od zapustnikadediči odgovarjajo za dolgove zapustnika

Posamični nasledstvo (singularna sukcesija) je prehod posameznih delov premoženja na osebe, ki niso dediči (volilojemniki). Singularni tudi ne odgovarjajo za zapustnikove dolgove.

VIRI DEDNEGA PRAVA

Ustava, Zakon o dedovanju (ki je nastal na temeljih ustave 1974 (ki je podelila pristojnost za ta vprašanja v urejanje republik).

ZNAČILNOSTI PRAVNE UREDITVE

Za dedovanje kmetijskih zemljišč in kmetij velja posebna ureditev (ki pa bo prenehala veljati s 1.1. 96 (odločba Ustavnega sodišča RS).Predmet dedovanja je zapuščina. Dedujejo se stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku. Sem spadajo lastninska pravica na premičninah in nepremičninah, zastavna pravica, zemljiške služnosti (ne pa osebne), avtorske, izumiteljske, obligacijske pravice, odškodninske pravice (za materijalno škodo ali s pravnomočno sodbo priznano nematerijalno škodo). Predmet dedovanja je tudi dedna pravica.Ne morejo biti : osebne pravice, ki so vezane na osebo zapustnika (osebne služnosti, predkupna pravica, pravica do doživljenske rente, pravica do preživljanja).

46

Izločitve iz zapustnikovega premoženja (nastanek zapuščine):1. Izločitev v korist potomcev iz premoženja zapustnika (šele z izločitvijo nastane zapuščina) se izločijo tisti deli, ki so jih prispevali potomci (posvojenci) in so bili namenjeni ohranitvi ali povečanju zapustnikovega premoženja (plačajo adaptacijo zap. hiše). Izločitev se opravi v naravi (če je mogoča). O izločitvenem zahtevku se odloča v zapuščinskem postopku, ali kasneje v pravdi. (Sama zahteva ni dednopravne narave, zato zanjo ne veljajo omejitve dednega prava).2. Izločitev gospodinjskih predmetov, ki so sicer zapustnikova last, vendar pa so vezani na neko gospodinjstvo. Pravico do predmetov pridobijo člani gospodinstva (potomci, zakonec,...).3. izločitev družbene pomoči, ki jo je zapustnik užival. Del premoženja zapustnika, v višini užite družbene pomoči, se izloči in izroči družbeni skupnosti, ki je pomoč dala. Če je družbena pomoč večja od celotnega premoženja se izroči vsa aktiva premoženja, dedovanje pa odpade. Sodišče odloči o tem po uradni dolžnosti. Prehod učinkuje ex tunc (od zap. smrti).

Razpolaganje s premoženjem, ki se izloči (z oporoko nakloni vilice) je neveljavno. (Enko velja tudi za pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja; darilno pogodbo za primer smrti; pogodbo o dosmrtnem preživljanju.)

Enakopravnost v dednem pravu: Enakopravni so državljani (med seboj); otroci (zakonski in nezakonski); posvojenci z naravnimi sorodniki. Tujci: imajo enake pravice kot državljani samo pod pogojem vzajemnosti. (Pod pogojem vzajemnosti lahko dedujejo tudi nepremičnine (trenutno edini način, da tujec pridobi lastninsko pravico na nepremičnini).

POGOJI ZA DEDOVANJE

1. smrt zapustnika ali razglasitev za mrtvega. Nedovoljeno je vsakršno razpolaganje s pričakovano dediščino. (Izjema: odpoved dediščini, ki jo lahko v naprej dajo zapustnikovi potomci). Smrt mora biti izkazana (izpisek iz mrliške knjige, sodba,...). Na trenutek smrti se veže:

določitev zapuščine (le premoženje, ki ga je imel v trenutku smrti); obstoj dediča ali volilojemnika (ta mora biti živ v trenutku zap. smrti)dedna sposobnost (ki mora obstajati v trenutku smrti (ni važno, kaj je bilo prej))roki za dedne izjave in uveljavitev pravic

2. obstoj zapuščine

3. obstoj dedičalahko je fizična ali pravna oseba (ta le oporočno). Izjemoma je lahko dedič tudi spočet otrok, ki pa še ni rojen (roditi se mora v 300 dneh po zapustnikovi smrti. Če se ne rodi živ, se smatra, da ga ni nikdar bilo). Pravne osebe v ustanavljanju imajo enak položaj, kot še ne rojen otrok.

4. dedni naslov

(dediča) je lahko zakon ali oporoka. Oporočno dedovanje ima prednost pred zakonitim. Zakonito dedovanje pride v poštev, kadar: ni oporoke, ali je ta neveljavna ali nima postavljenega dediča, ali oporočni dedič ne preživi zapustnika, ali če je v trenutku smrti nesposoben za dedovanje, se oporočni dediščini odpove.

47

5. dedna sposobnost (dediča) Imajo jo praviloma vsaka fizična oseba (tujci pod pogojem vzajemnosti). Pravne osebe pa so omejeno sposobne (dedujejo lahko le po oporoki).

6. dedna nevrednost onemogoča dedovanje. Oseba zagreši neko dejanje ali opustitev:naklepno vzame življeje zapustnika /isto za poskus/prepreči svobodno izjavo volje (zapustniku) /isto za poskus/prepreči izpolnitev oporoke (jo skrije, uniči, ponaredi) /isto za poskus/huje zanemaril zakonito dolžnost preživljanja ali nudenja pomoči (zapustniku)je pobegnil iz države (da bi se izognil obsodbi za hujše KD; obvezni vojaški službi; sovražno deloval) pa se do zapustnikove smrti ni vrnil v državo. Vrnitev mora biti prostovoljno.

Posledice nevrednosti trpi le nevredni (ne gre v škodo potomcev). Šteje se, kot da je nevredni umrl pred zapustnikom.

Dedič pridobi dediščino ipso iure (v trenutku zapustnikove smrti). Če pa se ji kasneje odpove, se šteje, kot da je ni pridobil.

VRSTE DEDOVANJA

Če ni dedičev postane zapuščina družbeno premoženje (vendar le aktiva).Dedna pogodba ni dedni naslov (takšnega dedovanja se pri nas ne pozna).

1. OPOROČNO

je omejeno (ne more prosto razpolagati z delom premoženja, ki predstavlja nujni delež).Oporoka je enostransksa, preklicna, oblična, strogo osebna izjava volje (zakonito ali pogodbeno zastopanje ni mogoče), s katero oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.Kodicil (pri nas se ta delitev ne uporablja) izjava poslednje volje v kateri ni postavljen dedič. /Zgolj razdedinjenje,.../ Pri nas se to tudi imenuje oporoka.

POGOJI ZA VELJAVNOST

1. oporočna sposobnost Sposoben je vsakdo, ki je razsoden in je dopolnil 15 let. Oseba, ki je pred 15 letom pridobila polno poslovno sposobnost ni oporočno sposobna. Sam odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni, da je oseba nerazsodna. Oporočno sposoben mora biti v času testiranja. Kdor se sklicuje na nerazsodnost mora to dokazati. Pasivno so ligitimirani vsi potencijalni dediči.Uspešno dokazovanje povzroči ničnost celotne oporoke.Rok: subjektivni 1 leto, objektivni 10 let od razglasitve oporoke (zoper nepoštenega nasprotnika 20 let).

2. prava in resnična volja Brez sile (grožnja), zvijače, ali zmote. Sila in zvijača morata dejansko vplivati na izjavo volje. Zmota je upoštevna, kot pri neodplačnih poslih. Simulirana oporoka je nična. Miselni pridržek je upošteven, če ga lahko dokažemo. Ničen je lahko le del, ki je nastal pod takšnim vplivom.3. oblika je pogoj za veljavnost. Pomanjklivosti povzročijo izpodbojnost. Izpodbija se lahko le del. Konverzija je dopustna (ne izpolnjuje pogojev za eno, temveč za drugo obliko).

48

1. Skupna oporoka je veljavna, če ne gre za dednopravno pogodbo. (Dopustno je skupno razpolaganje zakoncev v korist tretjih, ne pa da postavita drug drugega za dediča).

2. Lastnoročna je zasebna pismena oporoka. Oporočitelj jo napiše z lastno roko in jo podpiše. Podpis naj bi stal na koncu oporoke, lahko pa stoji tudi na začetku.

3. Pismena pred pričami je redna zasebna in pismena. Oporočitelj podpiše pred pričami sestavek oporoke (ni potrebno, da ga je sam napisal, mora pa biti seznanjen z vsebino). Priči morata bit prisotni istočasno. Priči se podpišeta na oporoko. Priče ne morejo biti:

a. absolutno nesposobne priče: nimajo poslovne sposobnosti, ne znajo pisati in brati.b. relativno nesposobne osebe, ki imajo interes na zapuščini (zakoniti dediči, oporočni dediči, volilojemniki,...).

Nesposobnost prič ima za posledico izpodbojnost.

4. Sodna je redna javna in ustna oporoka. Oporočitelj izjavi svojo voljo pred sodnikom (zdaj verjetno pred notarjem), ta mora zanesljivo ugotoviti njegovo identiteto in zapisati oporoko. Oporočitelja mora opozoriti na tista razpolaganja, ki niso v skladu z zakonom. Mora pa jih zapisati, če oporočitelj vztraja. Če oporočitelj ne zna brati in pisati morata biti navzoči še dve priči. (Kot pri pisni pred pričami + da razumejo jezik, v katerem je napisana.)Izpeljanke iz sodne oporoke:

a. oporoka v tujini se sestavlja pred konzularnim predstavnikom. Veljajo pravila, kot za sodno oporoko.b. na domači ladji pred poveljnikom ladje. Velja 30 dni od dneva vrnitve v SLO luko.c. med vojno ali mobilizacijo pred poveljnikom čete,... . Lahko jo sestavi le pripadnik vojske. Objektivni rok veljave 60 dni od konca vojne (demobilizacije), subjektivni 30 dni od individualne demobilizacije.

5. Mednarodna je oblika javne oporoke. V zakon je bila vključena na podlagi mednarodne konvencije o Obliki mednarodne oporoke.Oporoka mora biti pismena, oporočitelj mora podpisati (ali izjaviti,da je njegova) pre dvema pričama in pooblaščeno osebo. Oporočitelj podpiše vsak list oporoke, priči in pooblaščena oseba le a koncu (prisotni morajo biti hkrati). Za priče ni pomembno, da razumejo jezik oporoke. Pooblaščena oseba mora na koncu napisati tudi datum (ki ga oporočitelj želi za oporoko) in datum, ko je pooblaščena oseba oporoko podpisala. /Pooblaščena oseba je verjetno notar ?/. O oporoki se sestavi potrdilo (imena prič in oporočitelja, pooblaščene osebe, in datum).

6. Ustna oporoka je zasebna, izredna oporoka, ki ni vezana na listino. Oporočitelj poda ustno izjavo pred dvema sočasno navzočima pričama. (Za priče velja isto, kot pri sodni). Dopustna je ob pogoju izrednih razmer (potre, požar, nenadna huda bolezen, nesreča,..). Priči morata izjavo čim prej zapisati in izročiti sodišču (ali podati ustno izjavo pred sodiščem). Veljajo tista razpolaganja, ki jih priči izjavita soglasno. Ne veljajo razpolaganja v korist prič ali oseb, ki so s pričami v razmerju sorodstva ali svaštva do 3 kolena.Ponareditev takšne oporoke je razlog za dedno nevrednost.Ustna oporoka velja 30 dni po prenehanju izrednih razmer. 4. predmet (vsebina) Mora biti določen ali določljiv, mogoč in dopusten. Drugače je oporoka nična ali je ničen samo del, ki določa takšno razpolaganje. Pri razlagi vsebine se je treba držati oporočiteljevega namena, v dvomu pa se razlaga v korist zakonitih dedičev. Načelo favor testamenti (naj se obdrži oporoka v uvelavi za vsako ceno) prihaja do izraza le v primeru določbe, da ničnost posameznega določila ne pomeni ničnost celote.

49

a. Določitev dediča je izraz svobode testiranja. Postavljeni dedič postane vesoljni nasljednjik oporočnika. (Naklonitev zgolj določene stvari je volilo: zato se takšne osebe v dvomu ne šteje za dediča). Oporočitelj mora sam postaviti dediča ali določiti objektivne kriterije za izbiro (tisti, ki odkrije zdravilo,...). Če postavi več dedičev, ne določi pa deležev, se šteje, da jim pripadajo enaki deleži. Če ne razdeli celotnega premoženja, se preostanek deduje po zakonu.

b. Določitev volil je naklonitev določene stvari osebi, ki ni dedič. Velikost volila ni maksimirana. a. damnacijski legat je naklonitev volila, pri kateri dobi volilojemnik zgolj obigacijsko pravico terjati od, v oporoki, določene osebe izpolnitev volila. (se domneva in je običajen)b. vindikacijski legat ima stvarnopravne učinke. Volilojemnik pridobi lastninsko pravico s smrtjo zapustnika (poznamo zgolj pravico svojcev do gospodinjskih predmetov).

Obremenjenci so lahko dediči (zakoniti ali oporočni). Obremenitev ne more iti v škodo nujnega deleža. Možno je tudi volilo na volilu (sublegat) Obremenjenc je dolžan dati za volilo največ toliko, kot znaša njegov dedni delež.

Distribucijsko volilo volilo krogu oseb (imena določi drug) /študentom I. letnika PF)Kolegatarji več oseb dobi eno volilo in njihovi deleži niso določeni (če eden odstopi pride do prirasta k ostalim volilojemnikom)Prelegat dediču poleg dednega deleža nameni še volilo.

Volilojemnik je le upnik, ne odgovarja za dolgove zapustnika. Volila pa se zmanjšajo, če zapuščina ne zadostuje za poplačilo upnikov in izplačilo nujnih deležev.Volilo preide na volilojemnika z oporočiteljevo smrtjo. Volilojemnik mora v trenutku oporčiteljeve smrti obstajati (isto, kot dedič). Ugasnitev: če volilojemnik umre pred zapustnikom, se odpove, je nevreden, ni več predmeta volila. Šteje se, da določba o volilu ne obstaja. Pri volilu ni vstopne pravice.ROk: 1 leto od dne, ko je zvedel za volilo in je smel in mogel zahtevati spolnitev.

c. Določitev namestnika (substitucija) Lahko se določi oporočnemu dediču ali volilojemniku. Določi se lahko na splošno ali pod pogojem.Substitut ima enake obveznosti, kot prvotni dedič. Sam pa mora izpolnjevati vse pogoje za dediča.Fidejkomisarična substitucija (fidejkomis) ni dopustna (postavitev dedičevega dediča /ali volilojemniku/). Legalna substitucija ni možna. Namesto oporočnega dediča naj bi ex lege vstopili njegovi potomci.Transmisija če je oporočni dedič umrl po zapustnikovi smrti vendar še preden je podal izjavo o odpovedi dediščini. Namesto njega vstopijo njegovi potomci.

č. Razpolaganje v dovoljen namen Oporočitelj lahko določi, da se kakšna stvar iz zapuščine uporabi v določen namen. Namen mora biti trajen. Navadno se uporabljajo zgolj dohodki. (Nobelova nagrada).V ta namen lahko zadolži dediča, volilojemnika, ali pravni osebi /ustanovi, katere ustanovitev določi v oporoki/.

d. Določitev pogojev, rokov, bremen /dediču ali volilojemniku/Pogoji morajo biti določeni, dopustni, razumljivi,.... . Oseba na katero se veže mora praviloma doživeti trenutek spolnitve in biti takrat dedno sposoben. Oporočitelj mora posebej določiti možnost transmisije.

50

a. odložni pogoj Dediščina gre do nastopa pogoja zakonitim dedičem, ki pa imajo položaj užitkarjev. b. razvezni pogoj ne učinkuje retroaktivno. Ko nastopi izgubi pogojni dedič dediščino, drugi (lahko je le zakoniti : oporočni dedičev dedič ni dopusten) pa jo pridobi s trenutkom nastopa pogoja. Z odložnim pogojem postavljen dedič pa ne sme posegati v substanco dediščine.

Rok: Za začetni rok se uporabljajo pravila o odložnem pogoju, za končni rok pa pravila o razveznem pogoju.Bremena (modu = nalog = naložena dolžnost): dediča se zaveže k določenemu ravnanju. (Od volila se razlikuje po tem, da tukaj ni nikogar, ki bi spolnitev lahko terjal.) Kdor naloga ne izpolni lahko izgubi neko oporočno naklonitev (če tako določi oporočnik. /postavitev spomenika/

e. Izvršitelj oporoke je zapustnikov mandatar. Veljajo pravila za mandat. Predvsem mora skrbeti za zapuščino, jo upravljati, poskrbeti za poravnavo zap. dolgov, skrbeti za pravilno izvršitev oporoke. Shranjevanje, preklic in rekonstrukcija oporoke shranjevanjezakonsko urejeno je le shranjevanje pri sodišču. Shranjuje se lahko oporoko ali zapisnik o ustni oporoki. Hrambo pa lahko vrši tudi sam oporočnik ali tretja oseba (banka,...).

preklic oporokese lahko opravi vsak čas. Lahko jo prekliče izrecno ali pa molče, tako da napravi novo oporoko. Pri tem ni važna oblika prve in druge oporoke. Če nova oporoka ni veljavna ostaja veljavna prejšnja oporoka. Če oporoka ni izrecno preklicana veljajo vsa določila prejšnje oporoke, ki niso v nasprotju z novo oporoko. Volilo velja za preklicano tudi s konkludentnimi dejanji (oporočitelj ga je odsvojil, porabil,...) ali je bilo naključno uničeno (lahko tudi po oporočiteljevi smrti).ZZ: velja zakonska domneva, da je določilo v korist zakonca preklicano, če je prišlo do razveze ZZ ali do razglasitve za neveljavno, pa je oporoka nastala pred tem. rekonstrukcija se opravi na zapuščinski obravnavi ali pa v pravdi. Dokazati je potrebno:1. obstoj oporoke2. da je izpolnjevala obličnostne kriterije3. vsebinoRekonstruirana oporoka ima pravni učinek (običajne oporoke).

2. ZAKONITO

(na podlagi zakona) Določa se glede na sorodstveno razmerje (ali posvojitev) in zakonsko zvezo (ali izvenzakonsko skupnost). Zakoniti dediči: se delijo glede na bližino. Uporablja se parentalno linearni sistem.

Parantelo sestavljajo zapustnikovi predniki ali potomci (ki so enako oddaljeni od zapustnika) in njihovi potomci. V prvo in drugo parantelo se uvršča tudi zakonca (agnatsko dedovanje).Izključnost sorodniki iz bolj oddaljen parantele ne morejo dedovati, če obstaja kdo iz bližje parantele, ki lahko in hoče dedovati.Linijo predstavljajo potomci skupnega prednika, ki predstavlja linijo (dedujejo, če ne deduje prednik).Vstopna pravica gre potomcem predstavnika linije, če sam ne deduje (je prej umrl, se je odpovedal (v svojem imenu); je nevreden). Takšni dediči morajo sami izpolnjevati pogoje za dedovanje. Pri oporočnem ni vstopne pravice.

51

Prirast (akrescenca) Dedni delež odpadlega dediča priraste ostalim dedičem po višini njihovih deležev. Prirast lahko nastopi tudi pri oporočnem dedovanju.

Prvi dedni red: zapustnikovi potomci (ali posvojenci in nepopolni posvojenci (če ni bila izključena pravica do dedovanja) in njegov zakonec (ali izvenzakonski tovariš); Praviloma po enakih delih. Oddaljenejši potomci (vnuki, otroci posvojenca) dedujejo na podlalgi vstopne pravice.Drugi dedni razred: zapustnikovi straši in zapustnikov zakonec. Zakonec deduje v drugem redu le če ni potomcev. Deduje 1/2, starši (ali njihovi potomci) 1/2. Če imajo starši le skupne otroke, pa je eden od staršev umrl, gre njegov delež preživelemu staršeu. Če starši (ali njihovi potomci) ne dedujejo deduje celotno zapuščino zakonec.Tretji dedni red: zapustnikovi stari starši. Po obeh straneh. Vsakemu od starih staršev gre 1/4 zapuščine. Za potomce starih staršev veljajo pravila vstopne pravice.

ZNAČILNOSTI DEDOVANJA POSAMEZNIH KATEGORIJ DEDIČEV:

Dedovanje se zaključi v tretji paranteli, ker se smatra, da zapustnik z ostalimi sorodniki ni bil močneje povezan (režeči dediči).Popolna posvojitev: Posvojenec je popolnoma izločen iz rodbine naravnih staršev in preide v rodbino posvojitelja. Ima položaj naravnega otroka. Nepopolna posvojitev: Posvojenci dedujejo samo po posvojitelju (razen če ni pravica dedovanja izključena), dedujejo pa tudi po svojih naravnih sorodnikih (kot da posvojitve ne bi bilo). Do dedovanja, po posvojitelju, ne pride, če je posvojitev prenehala. Posvojitelj ne more dedovati po posvojencih (razen oporočno).Zakonecdeduje v prvem dednem redu, če ima zapustnik potomce ali posvojence. Praviloma dedujejo po enakih delih.

Zmanjšane v korist otrok Če ima zapustnik otroke iz prejšnih zakonov, nezakonske otroke ali lastnih posvojencev, se lahko delež zakonca zmanjša. Otrokom, ki zahtevajo, gre lahko dvakrat večji delež, kot zakoncu. Pri tem pa mora, po prvotni delitvi, premoženje zakonca presegati višino, deleža pri delitvi po enakih delih (njegovo skupno premoženje je večje od dednega deleža). Pri oporočnem dedovanju zakonca se šteje za nujni delež takšnih otrok polovica povečanega deleža. Sodišče presoja upravičenost takšnega zmanjšanja. Namen je v varovanju potomcev, ki niso skupni in obstaja nevarnost, da zakonec zanje ne bo skrbel.Napaka te določbe je, da lahko sodišče le prisodi ali pa ne dvakrat večji delež (ne 1'5,..). Druga slabost je ta, da ni možno povečati dednega deleža zakonca (če deduje v I.).Ta določba se veže le na neposredne potomce in posvojenca.

Če so se vsi potomci odpovedali dedovanju deduje zakonec celotno dediščino.

Povečanje ali zmanjšanje zakončevega deleža v II. razredu Sodišče dodeli (na predlog zakonca) večji del ali celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec prišel v pomanjkanje, če bi se delila (v tem primeru starši in njihovi potomci ne dobijo nič ali manj, kot znaša njihov delež). Na predlog staršev (ali enega od staršev) pa staršem dodeli večji delež ali celotno zapuščino, če starši nimajo sredstev za preživljanje.Sodišče presoja pridobitno sposobnost in premoženjsko stanje enih in drugih. V primeru oporočnega dedovanja staršev sme zakonec zahtevati povečanje nujnega deleža. (Polovica povečanega zakonitega deleža).

52

Določba velja samo za starše in zakonca (ne za njihove potomce).Zakonec nima dedne pravice, če je bila njegova ZZ razvezana (lahko tudi po smrti, če se je začel postopek prej) ; razveljavljena (iz vzroka za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi vedel) ; življenska skupnost trajno prenehala.

Izvenzakonski partner deduje primeru, da zunajzakonsko zvezo dokaže. (Izpolnjene morajo biti vse postavke, da bi lahko sklenila ZZ, ob tem pa mora biti podana še trajna življenska skupnost.)Pogoj je, da skupnost traja do zapustnikove smrti. Zunajzakonski partner ima enak položaj, kot zakonec (Veljajo tudi določbe o povečanju ali zmanjšanju dednega deleža, je tudi nujni dedič).Zapustnikovi starši: dedujejo v II. redu. Lahko zahtevajo povečanje dednega deleža. Povečanje lahko zahteva tudi samo eden od staršev, če drugi ne živi več, ali če ga ni dolžan več preživljati (razveza,...). Če zahteva povečanje le eden od staršev se zmanjša dedni delež zakonca in drugega od staršev (ali njegovih potomcev).

NUJNI DEDIČI

V korist določenih zakonitih dedičev se omejuje svoboda testiranja.Nujno dedovanje je del zakonitega dedovanja.Nujnim dedičem gre del zakonitega dednega deleža, pod pogojem, da bi zakonito dedovali, če ne bi bilo oporoke. (Tako ne morejo biti hkrati nujni dediči starši in otroci zapustnika). Pravica do nujnega deleža je dedna (lahko jo uveljavljajo tudi potomci upravičenega nujnega dediča).

Krog nujnih dedičev:1. absolutni ND: so zapustnikovi potomci (posvojenci) in njihovi potomci; zakonec; starši (posvojitelji)2. relativni ND: so zapustnikovi stari starši; zapustnikovi bratje in sestre, pod pogojem da so trajno nezmožni za delo in nimajo sredstev za preživljanje.

Višin nujnega deleža Za potomce in zakonca 1/2; za ostale 1/3 (zakonitega deleža: pri tem se upoštevajo vsi upravičenci do zakonitega deleža, ne glede na to ali jim pripada tudi nujni delež ali ne (dva otroka, en dobi z oporoko vse, drugemu pripada 1/2 (zakoniti)*1/2 (zmanjšanje za nujni)= 1/4 (zapuščine)). Upoštevati pa je potrebno tudi zmanjšanje ali povečanje zakonitega deleža.

Izračun nujnega deleža:ugotovi se čista zapuščina (premoženje, ki ga je zapustnik imel minus tisto, kar ni predmet dedovanja (premoženje drugih, soc. pomoč,...))vračuna se darila (vsa, ki jih je dal zakonitim dedičem + v zadnjem letu dana tretjim osebam). Vračunanje morajo predlagati ND. Darilo se oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti glede na stanje ob daritvi.

Seštevek tega da obračunsko vrednost zapuščine. Od te vrednosti se ugotovijo zakoniti in nato nujni deleži.rezervirani del je vsota vseh nujnih deležev. Zapustnik ne more z njimi razpolagati niti za časa življenja.Omejitve oporoke in vrnitev daril: Če je zapustnik posegel v rezervirani del, se zmanjšaj oporočna razpolaganja, če pa to ni zadosti, se vračajo darila (od zadnjega danega, nazaj). Oporočna razpolaganja se zmanjšajo proporcionalno. Če je dano kakšno prednostno volilo se najprej zmanjša ostala oporočna razpolaganja, nato pa še takšno volilo. Nujni dedič mora nujni delež zahtevati v zapuščinskem postopku, če pride do spora so napoteni na pravdo.

53

ROK: 3 leta od konca zap. postopka (za zmanjšanje oporočnih razpolaganj) in 3 leta od smrti zapustnika (za vrnitev daril).razdedinjenje nujnega dedičaPogoji:

1. hujša kršitev moralnih in zakonskih dolžnosti ND napram zapustniku.2. hujše KD zoper zapustnika ali njegove potomce, starše, zakonca, ki ga zagreši ND. Ni potrebna kazenska obsodba. Obstoj, se presoja, kot predhodno vprašanje.3. KD zoper državno ureditev5. brezdelno in nepošteno življenje ND

Formalni pogoj razdedinjenje mora biti nedvoumno in v oporoki. Razlog za razdedinjenje mora obstajati v času, ko je razdedinjenje zapisano. Pri brezdelju in nepoštenem življenju, pa mora trajati tudi v obdobju, ko pride do dedovanja.Delno razdedinjenje je dopustno. Za razdedinjenega velja, kot da je umrl pred zapustnikom.

ODVZEM V KORIST POTOMCEV:

je mogoč, če je ND prezadolžen ali je zapravljivec. Odvzem je lahko napravljen le v korist mladoletnih ali pridobitno nesposobnih otrok ali vnukov ND. Takšne potomce mora imeti prezadolženi v času zapustnikove smrti, sicer odvzem ne velja.Odvzem se mora določiti v oporoki. Lahko je popolen ali delen.

VRAČUNANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI DELEŽ

morajo predlagati zakoniti dediči. Oporočni dediči lahko vračunanje zahtevajo le, če je zapustnik to izrecno dopustil. Vračuna se vsa darila in volila do oseb, ki dedujejo /ne pa tudi do drugih: nevredni, se je odpovedal,.../.Do vračunanja ne pride:

1. po zap. volji, če je tako izrecno določil, ob daritvi ali kasneje ali v naklonitvi volila (naj ga dobi poleg dednega deleža). Ne more pa tako prizadeti nujnih deležev.2. po zakonu: se ne vračunajo koristi od podarjene stvari; stroški preživljanja dediča; običajna manjša darila. Zakoniti prelegat ne vračunajo se gospodinjski predmeti zapustnika (dobi jih tisti, ki je z njim živel).

Postopek vračunanja: Lahko se določi idealno ali realno (naturano) kolacijo (vračunanje). Če vračunano darilo presega vrednost dednega deleža ostane dediču le to darilo (ni mu potrebno vračati razlike). Vračanje pa je potrebno, če to prizadane nujne deleže. /Isti sistem velja pri volilih./ROK: najkasneje do delitve dediščine

DEDNOPRAVNE POGODBE:

so praviloma neveljavne. Gre za obligacijsko zavezo, kako bo oporočnik razpolagal s svojo zapuščino. (Zakon omenja dedno pogodbo (drug drugega za dediča); pogodbo o vsebini oporoke (kaj mora določiti), pogodbo o razpolaganju s pričakovano dediščino ali volilom).izjemepogodba med prednikom in potomcem o odpovedi dediščiniStranki sta lahko le prednik in njegov potomec. Odpoved se da lahko za dedni delež, nujni deleža ali celotno dediščino. Potomec tako ne more zakonito dedovati, lahko pa deduje po oporoki (če se prednik premisli).

54

Pogodba je pismena in sodno overovljena. Potomca se obravnava, kot da je umrl pred zapustnikom. Velja domneva, da se je odpovedal tudi za svoje potomce (če tega ne želi mora odpoved za potomce izrecno izključiti).pogodba o razdelitvi in izročitvi premoženja za časa življenjase napravi med prednikom in njegovimi zakonitimi dediči v I. razredu. Pogodba ima denopravne posledice: 1. vnaprejšnje dedovanje ni več zahtevkov glede razdeljenega premoženja2. razdeljeno premoženje ne spada v zapuščino prednika zapuščina je le novo premoženje in nerazdeljeno premoženje prednika.3. upravičenci ne odgovarjajo za prednikove dolgove 4. upravičenci drug drugemu jamčijo za pravne in stvarne napake razdeljenega premoženja.

Razdelite v je dokončna. Če se kakšen potomec ni strinjal z delitvijo se zanj šteje razdelitev, kot naklonitev daril (dobi zakoniti delež). Če se zakonec ni strinjal se šteje delitev, kot darila, vendar ima pravico le do nujnega deleža.pogodba o dosmrtnem preživljanjuje pogodba med preživljancem in preživljevalcem, s katero se preživljevalec zaveže preživljati preživljanca, ta pa mu v zameno za to odtuji vse ali le del premoženja, ob čemer je izročitev odložena do smrti preživljanca. Pogodba mora biti pisna in sodno overovljena. Je zgolj obligacijsko pravne narave.Pogodba nima dednopravnih elementov. Premoženje, ki je predmet pogodbe pa se izloči iz zapuščine.darilna pogodba za primer smrtipotreben je sodni zapisnik v katerem se darovalec odpove preklicu, obdarovanec pa se obveže darilo sprejeti. (Če niso izpolnjene te predpostavke gre za volilo.)

ZAPUŠČINA BREZ DEDIČA

postane družbena lastnina. To se zgodi v primeru, da ni niti zakonskih niti oporočnih dedičev.Ediktalni postopek: sodišče da oklic, da se iščejo morebitni dediči. Rok za priglasitev je 1 leto. Dedič, ki se oglasi kasneje ima pravico, da zahteva svoj dedni deleže od občine (ki ga je prej dobila, ker ni bilo dedičev).Pravni temelj

1. okupacija občina ima pravico, do okupacije na premoženju brez lastnika (sprejeto pri nas).2. zadnji zakoniti dedič občina mora sprejeti zapuščino in izpolniti morebitne naloge, volila, vrniti dolgove,.... Vse do višine dediščine.

Razlika med konceptoma je ta, da pri okupacijski lahko država okupira vsakršno premoženje na svojem ozemlju (ne glede na to, kdo je bil zapustnik); pri zadnjem zakonitem dediču, pa ima pravico zgolj do premoženja svojih državljanov.

PRIDOBITEV IN ODPOVED DEDIŠČINIPridobitev: dediščino pridobi dedič v trenutku zapustnikove smrti. Nanj preidejo vse pravice in obveznosti zapustnika. Postane tudi stvarnopravni upravičenec (posest pridobi, čeprav nima dejanske oblasti nad stvarjo.Razpolaganje z dediščino pomeni molčeč sprejem dediščine (kasneje se ji ne more več odpovedati). Odpoved: dedič se odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču, do konca zap. postopka. Odpoved velja za tistega, ki odpoved da in za njegove potomce (razen, če izrecno izjavi, da se odpoveduje samo v svojem imenu: v tem primeru se šteje, kot da je umrl pred zapustnikom).Dedni delež oporočnega dediča (ki se je odpovedal) gre zakonitim dedičem (če ni v oporoki kaj drugega.Odpoved volilu gre v korist obremenjenca (če ni v oporoki določeno kaj drugega).

55

Odpoved dediščini v korist drugega dediča: pomeni sprejem in razpolaganje z dediščino.

Ležeča zapuščina: poznalo rimsko pravo. Zapuščina ni nikogaršnja, dokler dedič ne da izjavo, da jo sprejema. dedna izjavaje izjava o sprejemu ali odpovedi dediščini. Gre za enostranski p.p.; inter vivos.Pogoji za veljavnost:

a. poslovna sposobnost (do 15 leta zakoniti zastopniki in CSD; od 15 do 18 privolitev zakonitih zastopnikov in CSD).b. prava in resnična volja Ne če gre za silo, zvijačo, zmoto (zlasti zmoto o vrednosti zapuščine, če se kasneje najde novo premoženje). Vse to so razlogi za razveljavitev izjave o odpovedi. c. oblika poda se pred zapuščinskim ali drugim stvarno pristojnim sodiščem.

Odpoved ali sprejem ne moreta biti delna. Dedna izjava ne more biti podana s pogojem, rokom, ali z bremenom (če ima katero od teh lastnosti, se šteje, kot da je ni navajal: dobi dediščino > odpoved v korist drugega dediča /v bistvu pogojen sprejem; če je drugi dedič ne sprejme jo dobi tisti, ki se je odpovedal v korist/.)Izjava o odpovedi je nepreklicna (lahko pa se spodbija zaradi neizpolnitve predpostavk). Spremeni se jo lahko le pod pogojem, da se okoliščine bistveno spremenijo in se vsi prizadeti s tem strinjajo. pravni položaj dedičaDeliberacijski rok: je obdobje od smrti zapustnika do izjave o sprejemu (ali odpovedi) dediščine. V tem času je dedič začasni dedič. Ko pa jo sprejme (z izjavo ali z konkludentnimi dejanji (razpolaga) postane dokončni dedič.Začasni dedič je titular pravic, ne sme pa izvrševati vseh upravičenj. Predvsem ne sme razpolagati s substanco in nastopati v pravdah. (Če to stori se dediščini ne more več odpovedati.) Njegov položaj je položaj upravitelja zapuščine.Dokončni dedič: izvršuje vse pravice iz dediščine in nosi obveznosti do višine dediščine. Za pravdno ligitimacijo ne potrebuje sklepa zapuščinskega sodišča, za nastopanje v izvršilnem postopku pa je pravnomočen sklep o dedovanju pogoj za udeležbo.Ne pravi dedič: je tisti, ki razpolaga z zapuščino, pa se ugotovi, da ni pravi dedič. Če je o njegovi dedni upravičenosti izdan pravnomočen sklep (ki pa se kasneje razveljavi) se šteje da je dobroveren in pravi dedič ima le kondikciske (obogatitvene) zahtevke.skrbnik zapuščineZačasnega skrbnika zapuščine: se postavi, če so dediči neznani; neznanega prebivališča; dediči

nočejo skrbeti za zapuščino; se ne morejo sporazumeti o upravljanju zapuščine; upniki zahtevajo ločitev premoženja od zapuščine; je dedič nasciturus.

Skrbnika postavi zap. sodišče o tem obvesti CSD, ki lahko postavi drugega skrbnika. S postavitvijo izgubijo dediči (začasni in dokončni) pravico do upravljanja zapuščine. V primeru večih dedičev zastopa vse dediče, kot enotno stranko. /Je skrbnik za posebne primere ZZZDR/skrbi za: ohranjanje zapuščine; upravo zapuščine, ter redne posle. Za izredne posle potrebuje posebno pooblastilo CSD. Prenehanje: pravnomočnost sklepa o dedovanju, zapuščina postane družbena last, postavi se nov skrbnik ( ali upravitelj (na predlog dedičev)).

SODEDIČI

Med njimi nastane skupnot (ne gede na to ali so ND, oporočni ali zakoniti). Subjekt dediščine so vsi dediči skupaj (so enotni sosporniki). Med njimi nastane societata.Skupnost nastane s smrtjo zapustnika in traja do delitve dediščine (ne zadostuje zgolj pravnomočen sklep o dedovanju).

56

Lastninska pravica je enaka kot pri skupni lastnini (po nedoločenih deležih), po pravnmočnosti sklepa pa kot solastnina (znani so deleži).Upravljanje izvršujejo dediči skupno in soglasno.Solidarno odgovarjajo za zapustnikove dolgove (do višine dednega deleža).upravitelj dediščinepostavijo ga sodediči s soglasnim sklepom, ali pa ga postavi sodišče na predlo, če se sodediči ne morejo sporazumeti o upravljanju. Opravlja lahko le redne posle, za izredne posle potrebuje soglasje vseh deičev ali sodišča.Pravdno je ligitimiran za posle redne uprave.Odgovornost Odgovoren je le sodedičem (ne sodišču) in njim polaga račune. Sodediči ga smejo odstaviti. Je pooblaščenec vseh dedičev (čeprav ga je postavilo sodišče).odstop dednega deleža pred delitvijo zapuščinesodediču ali tretji osebi. Odstopi lahko z pogodbo ali z dedno izjavo v zap. postopku (le za sodediča). Sodediču lahko prenese svoj dedni delž (univerzalno nasledstvo). Skupaj s pravicami in obveznostmi.Tretji osebi: Pa gre zgolj pravica, da sme od dediča (ki ji je odstopil delež) zahtevti, da ji izroči premoženje. Tretji ne vstopi v skupnost dedičev in ne more sam terjati svojega dela. Dediču tudi ostane obveznost poravnati zapustnikove dolgove.prenehanje skupnosti dedičevnastopi z delitvijo (ne s pravnomočnostjo sklepa).Delitev lahko zahteva vsak sodedič. Zahteva za delitev se šteje za molčeč sprejem dediščine. Postopek: delitev lahko izpeljejo sami sodediči s sporazumom, sporazum podajo pred nepravdnim sodiščem. Če so med sodediči sporna dejstva (velikost dednega delža, fizična delitev,..) jih napotijo na pravdo. Navadno se opravi delitev v naravi, če pa ta ni možna civilna delitev. Če dobi nek sodedič več, kot drugi, je dolžan drugim polačati razliko v denarju.Posebna delitev: če je eden od dedičev živel in pridobival skupaj z zapustnikom, ima pravico (da zaradi ohranjanja dejavnosti,...) prevzame celotno stvar (delavnico), ostale sodediče pa izplača v primernem roku. Sodediči pridobijo s takšnim sklepom zakonito zastavno pravico.Medebojno jamčevanje: Sodediči si medsebojno jamčijo, da stvar, ki je bila dodeljena enemu od njih nima pravnih, niti skritih stvarnih napak. Za te napake nosijo jamcevanje v sorazmerju s svojimi deleži.Posebni primeri prenehanja skupnosti: 1. celotna zapuščina se odsvoji tretji osebi (ki po mora prevzeti tudi pasivo, drugače ostaja dolžniška skupnost sodedičev).2. celotna zapuščina se odstopi enemu dediču (s pogodbo o odstopu ali z izjavo v zap. postopku)

Rok za delitev ni postavljen. Pravica zahtevati delitev ne zastara.

ODGOVORNOST ZA ZAPUSTNIKOVE DOLGOVE

Pravni temelj: dedič pridobi vse pravice in prevzame vse obvetnosti zapustnika (univerzalni naslednik).Odgovornost pro viribus hereditatis dedič odogvaja osebno, z vsem svojim premoženjem do višine dednega deleža. (vrsta zahtevka ni pomembna (dolguje denar, v zapuščini ni denarja).Izjemoma odogvornost cum viribus hereditatis dologvi se plačajo iz zapuščine (delitev premoženja zapustnika in dediča (na predlog upnikov (dedič je prezadolžen)). Zahtevki so naslovljeni na zapuščino (ne kot navadno na dediča) in se lahko poplačajo le iz zapuščine. Dediči odgovarjajo tudi za dolg zapuščine (stroški popisa, vzdreževanja,...).

Za dolgove odgovarja tudi tisti dedič, ki se je dedovanju odpovedal v korist drugega dediča ali tretje osebe.

57

Prejemniki zavarovalnine iz živlejnskega zavarovanja zapustnika, družinske pokojnine,... ne odgovarjajo za dolgove (ker to ni predmet dedovanja).

Solidarnost vsi dediči (ND, oporočni, zakoniti) odgovarjajo solidarno (do višine deleža).

Separatio bonorum: (delitev zapuščine od dedičevega premoženja) lahko predlagajo upniki v 3 mesecih od zap. smrti. Če jim sodišče ugodi, dedič ne more razpolagati s premoženjem, dokler niso upniki (ki so zahtevali delitev) poplačani.

Stečaj zapuščine po našem pravu ni mogoč. (Poznala I. YU). Danes se nekaj podobnega izpelje, če se zahteva delitev premoženja, potem pa se terjatve enotno prijavijo v izvršilni postopek.

ODSVOJITEV DEDIŠČINE

Če vsi skupaj odstopijo tretji osebi, še pred delitvijo zapuščine je situacija enaka odstopu enega samega dediča tretji osebi.Odsvojitev enega dediča tretji osebi obligacisko pravna pogodba. Dedič mora vsako stvarodsvajati posebej. (Ne more prenesti z enim p.p.). Dediščina se odsvoji v celoti, če tretji prevzame tudi dolgove.

UVELJAVLJANJE PRAVIC DO ZAPUŠČINE

Po koncu zap. postopka se lahko zahtevki do zapuščine uveljavljajo le v pravdi.

ZAPUŠČINSKI POSTOPEK

Subsidiarno se uporablja pravdni postopek. Uvedba:b po uradni dolžnosti, ko sodišče izve, da je nekdo umrl. Stranke: dediči, volilojemniki, upniki (če zahtevajo ločitev).Akti: sklep o dedovanju in posebej sklep o volilu.Pristojnost za nepremično premoženje v RS izklučno slovensko sodišče (ne gede na to, da je bil zapustnik tujec). Glede premičnega premoženja tujca v RS pa je pristojno SLO sodišče, če se strinjajo vsi dediči. Krajevno je pristojno sodišče stalnega bivališča zapustnika. (Posebej: za začasne odredbe: sodišče na območju katerega je zap. umrl; za odpoved dediščini: katero koli stvarno pristojno sodišče v RS). Prorogatio fori ni dopustna.Odloča: sodnik posameznik. Postopek:1. pripravljalni postopek:

1. smrtovnica je pogoj za začetek zap. postopka. Je javna listina s podatki o smrti določene osebe, njegovimi osebnimi podatki, zakonski zvezi, sorodstvu.2. popis in cenitev se opravi le na predlog dediča, volilojemnika ali upnika. Če pa se vrača del družbene pomoči, ali je prevzemnik občina na podlagi predloga družbene osebe.3. zavarovanje se opravi le na predlog pristojnega občinskega organa, če obstaja nevarnost, da bo prišlo do razgrabitve ali uničenja zapuščine.4. razglasitev oporoke opravi sodišče, ki oporoko hrani ali sodišče, ki opravlja zap. postopek. Oporoka se odpre, prebere in o njej se naredi zapisnik. 5. ne opravljanje zap. obravnave če sodišče ugotovi, da zap. ni pustiil premoženja, ali da je zap. samo premično premoženje, dediči pa ne zahtevajo obravnave. (Ne oprava obravnave in ne obstoj sklepa o dedovanju dedičev ne odvezuje od obveznosti plačati dolgove zapustnika.)

2. zapuščinska obravnavase opravi na enem ali več narokih. Vabljeni so vsi deiči, volilojemniki, osebe, ki imajo pravico do izločitve,....

58

Če sodišče ne ve, ali je kaj dedičev in kje so izpelje ediktni postopek.Sodišče obravnava vprašanja dedne pravice, velikosti deležev, pravice do volila,... .Pravice oseb, ki so bile v redu vabljene, pa niso prišle obravnava sodišče na podlagi podatkov, ki jih ima.Pravice nujnih deležev obravnava le na njihov predlog.Če je med strankami spor se jih napoti na pravdo. (obstoj dedne pravice, velikost deleža, dedna nevrednost, razdedinjenje, prerekanje o odpovedi deležu, velajvnost oporoke,...).

Zap. sodišče samo odloča o spornih pravnih vprašanjih. O dejanskih se napoti na pravdo. Sklep o volilu lahko izda še pred sklepom o dedovanju, volilojemnika pa lahko napoti tudi na pravdo.

Sklep o dedovanju je meritorna odločba (ne izda se v primeru, da ediščino prevzame občina). Obsega: podatke o zapustniku, o premoženju, o dedičih, dednih naslovih, deležih, izrek o volilu, izrek o omejitvah dedovanja, izrek o izločitvi premoženja.Pravna sredstva: pritožba (ki je devulativna, suspenzivna) in revizija (izredno pravno sredstvo), zahteva za varstvo zakonitosti , obnova (le za denacionalizacisko dedovanje), pravda (namesto obnove, če so izpolnjeni pogoji za obnovo, po ZPP).Pravna narava: sklep je dekleratorna, ugotovitvena odločba. Upravičenec iz sklepa ima le pravico, da na podlagi sklepa zahteva izvršitev sklepa (v pravdi). Po uradni dolžnosti se le opravijo vpisi v zemljiško knjigo in izročijo stvari (iz zapuščine), ki so v hrambi sodišča.Pravda: (je v bistvu obnova postopka) se lahko opravi, če se zap. sodišče ni držalo odločitve pravdnega sodišča (o dejstvu glede katerega je samo napotilo na pravdo); če se najde oporoka; če se pojavi nov dedič; če so izpolnjeni drugi pogoji za obnovo po ZPP.Novo najdeno premoženje: ne opravi se nova obravnava, temveč se premoženje razdeli po prejšnjem sklepu o dedovanju. (NE za denacionalizacijo: opravi se nova obravnava).

PRAVDA

lahko služi, kot sredstvo za presojo spornih dejstev, ali kot nekakšna obnova postopka. Dediščinska tožba (hereditatis petitio) je namenjena zahtevi za prepustitev posesti. Prepustitev zahteva dedič, od osebe, ki tudi zatrjuje, da ima posest na podlagi dediščinske pravice. Tožnik mora dokazati, da iam samo on dedni naslov, ali da je njegov dedni naslov močnejši od posestnikovega. Tožba proti tretji osebi (ki ne zatrjuje, da je dedič) je bodisi posestna bodisi lastninska.V tožbi se zahteva:

1. da sodišče ugotovi, da je tožnik dedič stvari2. da mu posestnik prepusti posest stvari

Samo ugotovitveni zahtevek alhko da, če dokaže pravni interes in še ni bil izdan sklep o dedovanju.ROK: subjektiven 1 leto, objektiven 10 let od zap. smrti. Če je posestnik nepošten (ni subjektivnega roka, objektivni pa je 20 let). Zgol ugotovitvena tožba, ne zastara. Uveljavljanje nujnega deleža v pravdile, če ni sodeloval v pravdi, če je bil napoten na pravdo (lahko gre tudi po pravnomočnosti sklepa), če ni bilo obravnave.Ligitimacija: pasivno ND, aktivno dedič, obdarjenec, volilojemnik,....Zahtevek: oblikovalni (razveljavitev razpolaganj) in dajatveni (izročitev ustreznega premoženja).ROK: je prekulziven 3 leta od razglasitve oporoke (za oporočna razpolaganja) ali 3 leta od zap. smrti, za darila.

Popis zapuščine je obvezen.

59

60