Pravo drub in poslovno pravo

OBLIGACIJE

Sploni del

olsko leto 2005/06

doc. dr. Branko Kore

POJEM OBLIGACIJE

Obligacija je zaveza, ki ustvarja razmerje med dvema strankama, med upnikom in dolnikom.

Dolnik se zavee upniku nekaj izpolniti ravnanje dolnika je lahko aktivno ali pasivno dati, storiti, opustiti

Ponavadi so stranke obligacijskega razmerja hkrati upravienci in zavezanci

VIRI OBLIGACIJSKEGA

PRAVA

Pravni viri Obligacijski zakonik

Podroni pravni predpisi

Obiaji in uzance

Sodna praksa

Morala

Mednarodni viri

TEMELJNA NAELA Dispozitivna narava zakonskih dolob

Prosto urejanje obligacijskih razmerij

Enakopravnost udeleencev

Naelo vestnosti in potenja

Skrbnost

Prepoved zlorabe pravic

Naelo enake vrednosti dajatev

Dolnost izpolnitve obveznosti

Prepoved povzroanja kode

Mirno reevanje sporov

OBLIGACIJSKO RAZMERJE

Z obligacijskim razmerjem se ustanavljajo,

spreminjajo ali prenehajo pravice in

pravna razmerja. Obveznost nastane s

sporazumom strank volja strank se mora

ujemati.

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni

stranki sporazumeta o njenih bistvenih

sestavinah.

VRSTE OBVEZNOSTNIH POGODB

Konsenzualne (brezobline) in obline

Realne (stranki ob sklenitvi druga drugi izroita predmet izpolnitve)

Enostransko in dvostransko obvezne pogodbe

Odplane (onerozne) in neodplane (lukrativne)

Komutativne (medsebojno ustrezna izpolnitev izkljuuje prikrajanje) in aleatorne (tvegane)

Pogodbe s trenutno, trajno ali zaporedno izpolnitvijo (v primeru razveljavitve uinek samo za naprej)

Tipizirane (adhezijske) in netipizirane (poljubne)

Kolektivne in individualne

Nominatne (imenske) in inominatne (brezimenske)

Zloene in meane pogodbe (ve vrst pogodb se zlije v eno)

Fiduciarni posli (pogodba o zaupanju)

Dejanska pogodbena razmerja

Pogodba na zahtevo dravnega organa

STRANKE IN ZASTOPNIKI

Fizine in pravne osebe

Zastopanje direktno (v tujem imenu na tuj raun), indirektno (v svojem imenu na tuj raun)

Zastopnik mora biti pravno sposoben, ker nadomea voljo zastopanca

Pravni temelj: zakon, sodna odloba, pravni posel

Oblika pooblastila: pisno

Prekoraitev pooblastila zastopstvo brez pooblastitve (razlika glede odgovornosti zastopanca, v prvem primeru odgovarja, v drugem ne)

VEOSEBNA RAZMERJA

Na strani upnika ali dolnika lahko nastopa

ve oseb

Veosebna razmerja so lahko deljena,

solidarna ali skupna.

Tretje osebe kot udeleenci obligacijskega

razmerja: pogodbe v korist tretjih, pogodba

v breme tretjega

PREDPOSTAVKE ZA

SKLENITEV POGODBE

Poslovna sposobnost

Soglasje volj

Monost in dopustnost

Oblinost

GOSPODARSKE POGOBE enotna ureditev civilnega in gospodarskega prava v OZ

OZ za gospodarske pogodbe doloa posamezne izjeme in sicer:

uporaba poslovnih obiajev, uzanc, prakse (12. len)

poloitev pri javnem skladiu (304. len)

zastaranje terjatev (349. len)

oderuke obresti (377. len)

domneva solidarne odgovornosti (394. len)

pactum de non cedendo (417. len)

doloitev kupnine (442. len)

rok za grajanje stvarnih napak (461. in 462. len)

izroitev veje koliine (473. len)

vzorna prodaja (518. len)

domneva obresti pri posojilni pogodbi (570. len)

domneva solidarnega porotva (1019. len)

SPOSOBNOST FIZINA OSEBA

Popolna poslovna sposobnost (18 let)

Omejena poslovna sposobnost (od 14 do 18) epajoi

posel odobritev zastopnika

Poslovna nesposobnost (< 14 let)

Specialna poslovna nesposobnost (za doloen pravni posel)

Deliktna sposobnost (> 7 let)

PRAVNA OSEBA

Pravna sposobnost (glede poslovnega premeta)

Poslovna sposobnost (sposobnost po organih)

VOLJA ZMOTA

Napake v predstavi (pristna) in napake v izjavi (nepristna)

Bistvena in nebistvena

Pravna in dejanska

Opraviljiva in neopraviljiva

Popolna in delna

Kalkulacijska (izraun podatkov) in demonstracijska

Teorije o zmoti teorija volje in teorija izjave

Tipini primeri zmot (v osebi, v predmetu, v lastnosti, v

pravnem naslovu, v poslovnem temelju)

PREVARA - Naklepno ravnanje sankcija

izpodbojnosti in odkodninske odgovornosti

GRONJA strah, povzroen z nasiljem

ali gronjo, sankcija enaka kot pri prevari

NERESNINA VOLJA neresna izjava

(fikcija), mentalna rezervacija, simulacija

(navidezni posel), nedolona izjava volje-

posel ne nastane

NAINI IZJAVE izrecno, mole,

konkludentno

MONOST IN DOPUSTNOST

Nemonost je dejanska, izpolnitve ni mogoe

opraviti

Nemonost je lahko objektivna ali subjektivna

Nemonost je lahko zaetna ali pozneja

Nanaa se lahko na predmet pogodbe, lastnosti,

kraj in as izpolnitve, kavzo, osebne okoliine

Sankcija neveljavnost, izjemoma tudi

odkodninska odgovornost

DOPUSTNOST

Pravna nemonost izpolnitve kritev kogentnih (prisilnih) predpisov

Nedopustnost v predmetu, zaradi varstva javnega interesa, v kavzi, nagibu, moralna nedopustnost, delna nedopustnost

Sankcija ninost ali izpodbojnost pravnega posla posledice kondikcija

Konvalidacija, konverzija

Posebni primeri nedopustnosti: ezmerno prikrajanje, oderutvo

OBLIKA

Namen je varstvo veljavnosti pogodbe ali zaradi zagotovitve dokaza

Predpostavka samo, e zakon tako doloa ali se o tem dogovorita stranki

Vrste: pisna, pred javnim organom (notar), javna knjiga (registracija), potrditev po organu (odloni pogoj), realni kontrakti

Posledice: neveljavnost, izpodbojnost, neiztoljivost, odkodninska odgovornost, konverzija, konvalidacija

NASTANEK OBVEZNOSTI

Pogodba je sklenjena, ko se izjavi strank krijeta

krije se ponudba (oferta) in sprejem ponudbe

(akcept)

as in kraj sklenitve pogodbe

Ponudba uinek, do kdaj vee, oblika

Akcept akcept s predlogom spremembe nova

ponudba

Molk naslovnika

Predpogodba - predpostavke

ENOSTRANSKI

OBVEZNOSTNI POSLI

Ustvarijo obveznost v breme osebe, ki izjavi

voljo, da se zavee

Javna obljuba

VREDNOSTNI PAPIRJI

ODKODNINSKE

OBVEZNOSTI

Odkodninska obveznost je obveznost

stranke, da poravna kodo, za katero je

odgovorna. Kot koda se teje samo tisto,

kar je pravno priznano.

Poslovna in neposlovna odkodninska

odgovornost unitaristini pristop

PREDPOSTAVKE

ODKODNINSKE ODGOVOR.

Nedopustno kodljivo dejstvo (dogodek)

Nedopustna koda (pravno!)

Vzrona zveza med dogodkom in kodo

Odgovornost

NEDOPUSTNO KODLJIVO DEJSTVO

Dogodek ali ravnanje

Aktivno ali pasivno ravnanje dokazno breme

Za nedopustno dejstvo gre, e storilec prekri pravno

normo, ki varuje kaken zavarovani interes okodovanca

Splono pravilo neminem laedere

Izkljuitev nedopustnosti silobran, poseg dravnih

organov,

Poseben primer: ravnanje dopustno, koda ne (skrajna

sila, poseg upravnih organov, razlastitve) v teh primerih

mora pokodovalec plaati primerno odkodnino

KODA

koda je vsako prikrajanje, ki nastane

zaradi posega v pravice ali pravno

zavarovane interese

Premoenjska nepremoenjska (moralna)

koda mora biti resnina

Neposredna posredna koda

VZRONA ZVEZA

Zveza med dogodkom, za katerega je stranka odgovorna in posledicami tega dogodka, ki pomeni kodo

Razline teorije (naravna vzronost, relevantna vzronost enakost pogojev, kreativna in adekvatna vzronost, predvidljivost, ratio legis)

Direktna in indirektna vzronost

Dokazno breme na strani tistega, ki je dolan dokazati obstoj kodnega dejanja

ODGOVORNOST Da je stranka odgovorna, mora biti

sposobna (fizine osebe pritevnost, pravne osebe po organih, ti nastopajo kot pravna oseba, ne kot zastopniki)

Vrste: krivdna in objektivna

KRIVDNA: naklep (direkten, eventuelen), malomarnost (teka oziroma huda, lahka, zelo lahka), krivda strokovnjakov

OBJEKTIVNA: odgovornost ne glede na krivdo dokazno breme je obrnjeno

ODKODNINA Vrste: restitucija, ekvivalenca, satisfakcija

Odmera: ne veja od resnine kode, vpliv asa na odmero, notranje okoliine, zunanje okoliine, odmera bodoe kode izgubljeni dobiek

Oblike: enkratni znesek, renta

Zastaranje: 3 leta (relativni rok) 5 let (absolutni rok)

Razmerje med zahtevki iz istega dejanskega stanja

OBOGATITVENE

OBVEZNOSTI

Stranka, ki kode ne zakrivi, jo je kljub

temu dolna povrniti

Vrste: gestija, kondikcija, verzija

UINKI OBVEZNOSTI Izpolnitev je naravni nain prenehanja obveznosti.

Z izpolnitvijo preneha obveznost, ne pa

obveznostno razmerje (e kdo drug plaa upniku

namesto dolnika vstop v terjatev)

Izpolnitev je pravni posel ali pravno dejanje

Kraj in as izpolnitve (nebistven, bistven fiksni

posli), nain izpolnitve

Kritev obveznosti: objektivne (odstop od

pogodbe, zamudne obresti, nadomestna izpolnitev)

in subjektivne (odkodninski zahtevki)

DOLNIKOVA ZAMUDA Izpolnitev

Odkodnina

Prehod nevarnosti

Zamudne obresti

Odstopno upravienje

Zasledovalna pravica

Dospelost zastavne pravice

Prenehanje: izpolnitev, nemonost izpolnitve

UPNIKOVA ZAMUDA Kritev sodelovalne dolnosti

Prehod nevarnosti

Zamudne obresti prenehajo tei

Oprostilna dejanja (polog na sodiu,

hramba)

Odstopna pravica

Povraila

NEPRAVILNA IZPOLNITEV

Jamevanje za napake stvarne in pravne

Jamevalni zahtevki (stvarne napake):

- razveljavitev pogodbe

- zmanjanje kupnine

- zamenjava spolnitve z napako za drugo

spolnitev brez napake

- poprava spolnitve oziroma poprava napake

PRAVNE NAPAKE Kadar obstaja v zvezi z izpolnitvenim predmetom pravice

tretje osebe, ki jo lahko uveljavlja proti pridobitelju in

ki izkljuuje, zmanjuje ali omejuje pravico kupca

Jamevalni rok 1 leto

Sankcije: zahteva po oprostitvi stvari ali zahteve e ne,

je pogodba razdrta po zakonu odkodninski zahtevek

Jamevanje na podlagi garancijskih izjav

DRUGI PRIMERI NAPAK V IZPOLNITVI:

Nemonost izpolnitve, za katero stranki nista odgovorni

razveljavitev pravnega razmerja

Clausula rebus sic stantibus

PRENOS OBLIGACIJ

Odstop terjatve (cesija)

Prevzem dolga

Nakazilo (asignacija)

UTRDITEV OBVEZNOSTI

Porotvo

Zastava

Kavcija (varina)

Pridrna (retencijska pravica)

Ara in odstopnina

Pogodbena kazen (penali)

Predujem (avans)

Pripoznanje dolga

Pridrek lastninske pravice

SPREMEMBE OBVEZNOSTI

Poravnava (transakcija)

Zastaranje

Steaj

PRENEHANJE OBVEZNOSTI

Po volji strank (pobot, sodna poloitev, samopomona

prodaja, razveze z opcijo)

Brez volje strank (zdruitev-confusio, prenehanje

subjektov obveznosti, prenehanje upnikovega interesa)

Prenovitev (novacija)

Odpust dolga

Razveljavitev (odprava pogodbe)

VREDNOSTNI PAPIRJI

Funkcije vrednostnih papirjev:

- kreditna sredstva

- instrumenti negotovinskih plail

- kot podlaga za zbiranje sredstev

- kot instrumenti za pospeevanje cirkulacije blaga

- kot instrumenti za financiranje

- kot instrumenti za urejanje koliine denarja v

obtoku itd.

Temeljni pravni viri:

Obligacijski zakonik

Zakon o gospodarskih drubah

Zakon o menici

Zakon o nematerializiranih vrednostnih

papirjih

Zakon o trgu vrednostnih papirjev

Zakon o eku

Splona definicija vrednostnega

papirja

Vrednostni papir je pisna listina, s katero se

izdajatelj (trasant) zavee, da bo zakonitemu

imetniku te listine izpolnil na listini zapisano

obveznost.

Bistvene sestavine vrednostnega

papirja

1. oznaba vrste

2. firma in sede (priimek in ime ter prebivalie) izdajatelja

3. firma in sede (priimek in ime ter prebivalie) osebe, na katero se glasi (oziroma ki ima pravico odrediti na koga se nanaa oziroma oznabo, da se nanaa na prinosnika)

4. navedbo obveznosti

5. kraj in datum izdaje (serijsko tevilko)

6. podpis izdajatelja (faksimile izdajatelja pri serijskih)

Vrednostne papirje razvramo:

1. po vsebini v papirju uteleene pravice

- obveznostno pravne kot so eki, menice, obveznice, blagajniki zapisi, komercialni zapisi in certifikati

- stvarnopravni vred. papirji , v katerih je uteleena stvarna pravica na doloenem blagu kot je to skladinica

- drubeniki vred. papirji kot je delnica

2. po nainu doloitve nosilca pravice iz vrednostnega papirja

- imenski, ki se prenaajo s cesijo (rekta) ali po odredbi (ordrski) s polnim indosamentom, bianko indosamentom ali z indusamentom na prinosnika in

- prinosniki, na katerih ni naveden upravienec (z izroitvijo) kot so obveznice ali ek na prinosnika

Abstraktna narava vrednostnih

papirjev

med dolnikom in prvim pridobitnikom

vrednostnega papirja je razmerje le

formalno abstraktnost,

medtem ko pa je razmerje med izdajateljem

vrednostnega papirja in med poznejim

pridobitnikom materialno abstraktno