univerza v mariboru filozofska fakulteta oddelek za univerza v mariboru filozofska fakulteta oddelek

Download UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za univerza v mariboru filozofska fakulteta oddelek

If you can't read please download the document

Post on 01-Sep-2019

3 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • UNIVERZA V MARIBORU

    FILOZOFSKA FAKULTETA

    Oddelek za zgodovino

    DIPLOMSKO DELO

    Mihael Dreo

    MARIBOR 2016

  • UNIVERZA V MARIBORU

    FILOZOFSKA FAKULTETA

    Oddelek za zgodovino

    DIPLOMSKO DELO

    RELIGIJA IN POLITIKA FENIČANOV

    GRADUATION THESIS

    PHOENICIAN RELIGION AND POLITICS

    Mentor : Kandidat:

    doc. dr. Aleš Maver Mihael Dreo

  • Lektor : doc. dr. Aleš Maver

    Prevajalec: Luka Husu, profesor biologije in angleščine

  • Zahvala

    Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Alešu Mavru za nasvete in

    strokovno vodenje pri izdelavi zaključnega dela, predvsem pa

    za njegovo potrpežljivost in spodbudne besede, ko sem jih

    najbolj potreboval.

    Hvala očetu, mami in sestri, ki so vedno verjeli vame. Hvala

    tudi vsem prijateljem.

  • POVZETEK

    Diplomsko delo obravnava religijo in politiko Feničanov. Feničanska religija se

    razvila iz kanaanske religije v mestnih državicah na vzhodni obali sredozemskega

    morja. Zemljepisna osamljenost in tekmovalna politika trgovsko usmerjenih mest

    je privedla do razvoja lokalnih mestnih panteonov. V vsakem mestu sta naboru

    bogov mestnega panteona načelovali dve božanstvi, moško in žensko, praviloma

    bog poljedelstva in boginja plodnosti, ki pa so jih vsakem mestu poznali pod

    drugimi imeni. Izmed teh dveh božanstev so samo enega častili kot boga

    zaščitnika mest, v Biblosu je bila to Baalat, v Sidonu Astarta in v Tiru Melkart.

    Svečeniki v mestih so izhajali v glavnem iz najpremožnejših družin. Funkcijo

    glavnega svečenika pa so opravljali samo člani kraljeve družine, v nekaterih

    primerih je to funkcijo prevzel sam kralj. Tirski kralji so v času feničanske

    ekspanzije v Sredozemlje kult Melkarta spremenili v glavni instrument svoje

    trgovske in kolonialne politike. Vpliv religije na politiko je tako najbolj viden na

    primeru boga Melkarta, ki je v zahodnih kolonijah združeval versko in politično

    funkcijo.

    Ključne besede: Feničani, religija, politika, Melkart, Tir

  • ABSTRACT

    This graduation thesis is about Phoenician religion and politics. Phoenician

    religion evolved from the Canaanite religion in the city-states on the eastern coast

    of the Mediterranean Sea. The geographical isolation and competition policy of

    the trade-oriented cities has led to the establishment of a local pantheon at each

    city-state. At the top of the pantheon in each city was a pair of male and female

    gods. They were god of agriculture and fertility goddess, known under different

    names in different cities. Only one god of the pair was worshiped as the patron of

    the city. In Byblos it was Baalath, Astarta in Sidon and Melkart in Tyre.

    Priesthood in the cities were recruited mainly from the wealthiest families. The

    function of the head priest was held by the members of the royal family, in some

    cases the king assumed it himself. During the Phoenician expansion in the

    Mediterranean, the kings of Tyre made the cult of Melqart into the main

    instrument of their commercial and colonial policy. The influence of religion on

    politics is thus the most visible in the case of god Melqart, whose function in the

    western colonies was both religious and political.

    Key words : Phoenicia, religion, politics, Melqart, Tyre

  • i

    KAZALO

    1 UVOD ................................................................................................................. 1

    2 FENIČANI – IZVOR IN NASTANEK ........................................................... 2

    2.1 Izvor Imena ................................................................................................... 2

    2.2 Kratka zgodovina ......................................................................................... 6

    2.2.1. Kanaan v bronasti dobi ............................................................................. 6

    2.2.2 Fenicija v železni dobi ............................................................................... 8

    3 RELIGIJA V FENICIJI ................................................................................. 14

    3.1 Problematika virov ..................................................................................... 14

    3.2 Feničanski mestni panteoni ........................................................................ 15

    3.3. Kozmogonija .............................................................................................. 21

    3.4 Kult ............................................................................................................... 21

    4 RELIGIJA IN VPLIV NA POLITIKO ........................................................ 26

    4.1 Feničanska monarhija ................................................................................ 26

    4.2 Melkart in njegova vloga ........................................................................... 30

    5 ODNOSI S SOSEDNJIMI LJUDSTVI IN MEDSEBOJNI VPLIVI ..... 34

    5.1 Egipčani ....................................................................................................... 34

    5.2 Ljudstva z morja ......................................................................................... 39

    5.3 Izraelci ......................................................................................................... 40

    5.4 Asirci ............................................................................................................ 42

    5.5. Babilonci ..................................................................................................... 45

  • ii

    5.6 Perzijci ......................................................................................................... 45

    6 SKLEP ............................................................................................................... 48

    7 LITERATURA ................................................................................................ 49

    8 ELEKTRONSKI VIRI ................................................................................... 49

    KAZALO SLIK

    Karta 1: Bližnji vzhod v 14 st. pr. Kr. ……………………………………………7

    Karta 2: Fenicija in feničanske kolonije v Sredozemlju………………………......9

    Slika 1: Stela, ki je prikazuje kralja Jehimilka in boginjo Baalat,

    Biblos, 5. st. pr. Kr……………………………………………………….………19

    Slika 2: Svetišče Astarte v Sarepti, vidna je lokacija betyla pred oltarjem……....26

    Slika 3: Krilata sfinga izrezana iz slonovine……………………………………..33

    Slika 4: Tempelj obeliskov v Biblosu……………………………………………39

    Slika 5: Spominska stela iz 7 st. pr. Kr., ki prikazuje zmagovitega Asarhodona.

    Pred njim zvezana klečita tirski kralj Baal I. in Ušanahuru, nubijski princ...……47

  • 1

    1 UVOD

    Za bližnjevzhodne kulture je bila prepletenost religije in politike bolj ali manj

    samoumevna. To povezavo pri Feničanih sem postavil v ospredje svojega

    diplomskega dela.

    Besedilo sem razdelil na pet poglavij.

    V prvem poglavju sem skušal predstaviti in pojasniti izvor imena Feničani, s

    katerim danes označujemo to ljudstvo in njihovo civilizacijo. Nato pa sem skozi

    kratko zgodovino predstavil in časovno ter prostorsko umestil Feničane in njihove

    prednike Kanaance.

    V drugem poglavju sem predstavil razvoj religije v feničanskih mestih. Najprej

    sem opisal problematiko virov, ki ovira natančnejše raziskovanje. V nadaljevanju

    poglavja sem opisal mestne panteone, lokalne obrede, kozmogonije, templje in

    pogrebne rituale.

    V tretjem poglavju sem na primeru Tira in glavnega mestnega boga Melkarta

    predstavil vlogo religije v politiki.

    V četrtem poglavju so v ospredju končno odnosi Feničanov z bližnjimi sosedi na

    Bližnjem vzhodu.

    Pri pisanju diplomskega dela sem se ob prevedenih virih v glavnem opiral na

    dostopno literaturo in uporabljal zlasti deskriptivno in komparativno metodo.

  • 2

    2 FENIČANI – IZVOR IN NASTANEK

    Feničani so v zgodovino so zapisani kot ljudstvo spretnih pomorščakov in

    trgovcev, predvsem s cedrovim lesom in rdečim barvilom, in kot izumitelji

    abecede. Pa vendar je ta civilizacija za sabo pustila več vprašanj kot odgovorov,

    saj niso zapustili neposrednih pisnih virov. Njihovo zgodovino sestavljamo iz del

    njihovih sodobnikov in del kasnejših piscev iz drugih ljudstev, ki so obarvana po

    njihovih večinoma negativnih predsodkih in se velikokrat navezujejo na starejša

    izgubljena dela. Kljub vsemu zanimanju zahodnega sveta za to vzhodnjaško

    ljudstvo je moderna zgodovina odkrila Feničane razmeroma pozno. Prva

    arheološka izkopavanja so bila izvedena v dru

View more