univerza v mariboru · 2017-11-27 · maribor, 2017 . univerza v mariboru filozofska fakulteta...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za umetnostno zgodovino
DIPLOMSKO DELO
Eva Murko
Maribor, 2017
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za umetnostno zgodovino
Diplomsko delo
ALEKSANDER DEV NA PTUJU
Graduation thesis
ALEKSANDER DEV IN PTUJ
Mentorica: Kandidatka:
izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki Eva Murko
Maribor, 2017
Lektorica:
Milena Žuran, prof. slov. in ang. jezika
Prevajalka:
Milena Žuran, prof. slov. in ang. jezika
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Marjeti Ciglenečki za strokovno pomoč
in svetovanje pri pisanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se družini in prijateljem za vzpodbudo in podporo tekom študija.
Hvala.
Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija
Priloga 6 - IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA
UNIVERZA V MARIBORU
Filozofska fakulteta___ (ime članice UM)
IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA
Ime in priimek študent‐a/‐ke: Eva Murko
Študijski program: UMETNOSTNA ZGODOVINA
Naslov zaključnega dela: Aleksander Dev na Ptuju
Mentor: Marjeta Ciglenečki
Somentor:
Podpisan‐i/‐a študent/‐ka Eva Murko
izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/‐a ob pomoči mentor‐ja/‐ice oz. somentor‐ja/‐ice;
izjavljam, da sem pridobil/‐a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/‐a;
na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/‐a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY‐NC‐ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo;
dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela;
izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/‐a za objavo v DKUM.
Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: ________________ (navedite obliko)
Začasna nedostopnost:
Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika:
(naziv in naslov naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko obliko zaključnega dela.
Temporary unavailability:
To ensure competition priority, protection of trade secrets, safety of people and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis
(institution/company name and address) must not be accessible to the public till (delay date of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis forms.
Datum in kraj: Maribor, 11.09.2017 Podpis študent‐a/‐ke: ____________________________
Podpis mentor‐ja/‐ice: __________________________
(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)
Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig:
(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)
ALEKSANDER DEV NA PTUJU
Povzetek
Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru
in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od
pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju
pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v
funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje
devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema
predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in
notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje
s tipografijo.
Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi
pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja.
Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske
gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931),
Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga
Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se
drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so
opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter
adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za
katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh
projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično
analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem,
ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože
Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska
zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva
hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj.
ALEKSANDER DEV IN PTUJ
Abstract
Aleksander Dev (1903—1967) is a modern architect who worked in Maribor and its
vicinity from the 1930s to the 1960s. He was one of the pioneers of modern
architecture in Maribor. After graduating from Jože Plečnik (1872—1957) in Ljubljana,
he focused primarily on functionalism, and in his work, echoes of expressionism,
residential construction of the nineteenth century and the influence of mentor Plečnik
can be noticed. His opus is wide and covers mainly residential and commercial
buildings, holiday homes, furniture and interior design, room renovation, and to a
lesser extent street regulation and typography.
This thesis deals with the architectural works of Aleksander, also known as Saša Dev
in Ptuj, which were created in the 1930s. For a better understanding, the thesis
initially focuses on Dev's constructions in Maribor, that is the building of the Central
Insurance Institute of Workers (1930—1931), the Dravska Banovina Savings Bank
(1931—1932), Drava Economic Insurance Cooperative (1937—1940) and the Hutter
apartment building (1940—1941). In comparison with the above, the second part of
the thesis is dedicated to buildings in Ptuj, namely the Brenčič house, which was
inspired by Plečnik, the functional Jedliček house, the Lešnik single-family house,
and the adaptation of the defence tower along the Drava river to the Winery Museum
on Dravska street, for which Dev prepared a regulation plan in 1937. This is an
attempt to place these projects into Dev's opus, which has not been systematically
processed and critically analyzed to this day.
Key words: Aleksander Dev, Saša Dev, architecture of the 20th century,
functionalism, expressionism, Ptuj modern architecture, Maribor modern architecture,
Jože Plečnik, building of the Central Insurance Institute of Workers, Drava Economic
Insurance Cooperative, Hutter’s apartment building, Brenčič house, Jedliček house,
Winery Museum of Ptuj.
i
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ...................................................................................................................... 1
1.1 Namen ............................................................................................................... 1
1.2 Raziskovalne hipoteze ...................................................................................... 1
1.3 Metodologija ...................................................................................................... 1
1.3.1 Raziskovalne metode ................................................................................. 1
1.3.2 Uporabljeni viri ............................................................................................ 2
2 ALEKSANDER DEV ............................................................................................... 3
2.1 Življenje in šolanje ............................................................................................. 3
2.2 Usmeritev in poskus pregleda Devovih realiziranih in nerealiziranih del ........... 5
2.3 Delo in zaposlitve ............................................................................................ 13
3 DEV V MARIBORU................................................................................................ 15
3.1 Stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev ..................................... 15
3.2 Gospodarska zavarovalna zadruga Drava ...................................................... 24
3.3 Hranilnica dravske banovine ........................................................................... 29
3.4 Hutterjev blok .................................................................................................. 34
4 DEV NA PTUJU ..................................................................................................... 39
4.1 Brenčičeva hiša ............................................................................................... 40
4.2 Jedličkova hiša ................................................................................................ 53
4.3 Vinarski muzej ................................................................................................. 66
5 SKLEP ................................................................................................................... 74
6 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 75
6.1 Seznam arhivskih virov ................................................................................... 75
6.2 Seznam spletnih virov ..................................................................................... 75
6.3 Seznam literature ............................................................................................ 76
ii
KAZALO SLIK
Slika 1 - Arhitekt Aleksander (Saša) Dev, vir: Stojan SKALICKY, Legendarno
razkošje delavskega bloka, Oris, revija za arhitekturo in kulturo, 58, 2009, str. 130 ... 3
Slika 2 - Diplomsko delo Saše Deva, Poštni urad v predmestju, 1927, vir: Arhiv
Plečnikove hiše, fond: Saša Dev ................................................................................ 4
Slika 3 - Diplomsko delo Saše Deva, Poštni urad v predmestju, 1927, vir: Arhiv
Plečnikove hiše, fond: Saša Dev ................................................................................ 4
Slika 4 - Tovarna Jugosvila, skica pročelja, tloris prvega nadstropja in tloris kleti,
1934, vir: PAM, SI_PAM/1758/001/00001 .................................................................. 8
Slika 5 - Sokolski dom Sokolskega društva Maribor Matica, letnica neznana, vir:
PAM, SI_PAM/1758/004/00001 .................................................................................. 8
Slika 6 - Trgovski dom v Murski Soboti, tloris pritličja in skica fasade, 1937—1939,
vir: PAM, SI_PAM/1758/004/00004 ............................................................................ 9
Slika 7 - Večstanovanjska zgradba Terezije Reisner, skica zahodne fasade, 1936—
1938, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/0001 .................................................................... 9
Slika 8 - Večstanovanjska hiša Dragotina Paljage, skica dvoriščne fasade, 1936—
1938, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00012 ................................................................ 10
Slika 9 - Preureditev vogalne hiše na Tyrševi ulici 1 in Slovenski ulici v drogerijo
Maksa Kanca, skica fasade, 1937, vir: PAM, SI_PAM/1758/009/00003 ................... 10
Slika 10 - Devov zvezek za vajo pisanja, vir: PAM, SI_PAM/1758/010/00006 ......... 11
Slika 11 - Pravoslavna cerkev Nova Lazarica v Mariboru, skica, 1936—1938, vir:
PAM, SI_PAM/1758/008/00001 ................................................................................ 12
Slika 12 - Pravoslavna cerkev Nova Lazarica v Mariboru, skica lesene konstrukcije
glavne kupole, vir: PAM, SI_PAM/1758/008/00001 .................................................. 12
Slika 13 - Stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev pred nastankom,
1930, vir: Slovenec: političen list za slovenski narod, 18. 10. 1930, letnik 58, številka
239, str. 3 .................................................................................................................. 16
Slika 14 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, načrt določitve kakovosti terena,
vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00005 .......................................................................... 17
Slika 15 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, tloris pritličja in drugega
nadstropja, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00005 ....................................................... 18
iii
Slika 16 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, skica fasade, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/00005 .......................................................................................... 18
Slika 17 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, vir: lasten ................................ 20
Slika 18 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, zaobljen vogal, vir: lasten ........ 20
Slika 19 - Hans Poelzig, poslovna stavba v Wroclawu, 1911—1912, vir:
http://www.epdlp.com/edificio.php?id=4879 na dan 19. marec 2017 ........................ 21
Slika 20 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, 1937—1940, vir:
http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/gospodarska-zavarovalna-
zadruga-drava na dan 21. marec 2017 ..................................................................... 22
Slika 21 - Erich Mendelsohn, veleblagovnica Petersdorff, končana 1928, vir:
https://stopyransky.wordpress.com/2015/05/10/kameleon-rudolf-petersdorff/ na dan
21. marec 2017 ......................................................................................................... 22
Slika 22 - Herman Hus, Park hotel na Bledu, 1929—1933, vir: Stane BERNIK,
Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004, str. 248, 249.................. 23
Slika 23 - Stanislav Rohrman, Vila dr. Neubergerja v Ljubljani, 1930—1931, vir:
BERNIK 2004 (op. slika št. 22), str. 252, 253 ........................................................... 23
Slika 24 - Prazna parcela pred zazidavo, pred 1937, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/00004 .......................................................................................... 24
Slika 25 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, 1940, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/00004 .......................................................................................... 25
Slika 26 - Prostor prvotne idejne zazidave, nerealizirano, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/00003 .......................................................................................... 25
Slika 27 - Skica pročelja za prvotno stavbo, nerealizirano, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/00003 .......................................................................................... 26
Slika 28 - Načrt tlorisa za tretje nadstropje, nerealizirano, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/00003 .......................................................................................... 26
Slika 29 - Načrt tlorisa za pritličje, nerealizirano, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00003
................................................................................................................................. 26
Slika 30 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, načrt zahodnega pročelja, vir:
PAM, SI_PAM/1758/006/00004 ................................................................................ 28
Slika 31 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, tloris pritličja in prvega
nadstropja, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00004 ....................................................... 28
Slika 32 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, načrt severnega pročelja, vir:
PAM, SI_PAM/1758/006/00004 ................................................................................ 29
iv
Slika 33 - Hranilnica dravske banovine, 1931—1932, vir: lasten .............................. 29
Slika 34 - Hranilnica dravske banovine, tloris pritličja, vir: BERNIK 2004 (op. slika št.
22), str. 256 .............................................................................................................. 31
Slika 35 - Hranilnica dravske banovine, prvotni zaključek strehe, vir: Arhitektura:
mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost, letnik 1, številka 11/12,
1932, str. 289 ............................................................................................................ 32
Slika 36 - Vhodna vrata, neohranjena, vir: Arhitektura 1932 (op. slika št. 35), str. 289
................................................................................................................................. 33
Slika 37 - Notranja oprema, kot v čakalnici, neohranjeno, vir: Arhitektura 1932 (op.
slika št. 35), str. 291 ................................................................................................. 33
Slika 38 - Hutterjev blok, risba pročelja, vir: SKALICKY 2009 (op. slika št. 1), str. 132
................................................................................................................................. 35
Slika 39 - Hutterjev blok, tloris pritličja, vir: SKALICKY 2009 (op. slika št. 1), str. 136
................................................................................................................................. 35
Slika 40 - Hutterjev blok, pogled iz jugovzhodne strani, vir: http://www.petava.net/all-
albums/!/oa/7286544/media/110499066/mode/combi/ na dan 4. maj 2017 ............. 36
Slika 41 - Hutterjev blok, pogled na zahodno fasado na Ulici Heroja Staneta, vir:
http://www.petava.net/all-albums/!/oa/7286544/media/110499066/mode/combi/ na
dan 4. maj 2017 ........................................................................................................ 36
Slika 42 - Hutterjev blok, notranje dvorišče, vir: lasten ............................................. 37
Slika 43 - Pogled na Ptuj danes, vir: http://pmpo.si/aktualno/ptuj-najstarejse-
slovensko-mesto/ na dan 13. maj 2017 .................................................................... 39
Slika 44 - Brenčičeva hiša, skica glavne in stranske fasade, 1936, Viljem Dengg,
nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0242/ GP Drava, predal 6 ...................................... 42
Slika 45 - Brenčičeva hiša, skice fasad in prerez A-B, 1936, Saša Dev, realizirano,
vir: Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005 Mestna občina Ptuj, škatla št. 289, spis
2279/1937 ................................................................................................................. 43
Slika 46 - Brenčičeva hiša, skica pritličja, nadstropja, podstrešja in kleti, 1936, Saša
Dev, realizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0005 Mestna občina Ptuj, škatla št. 289, spis
2279/1937 ................................................................................................................. 44
Slika 47 - Brenčičeva hiša, skice tlorisov in dvoriščne fasade, 1940, nerealizirano, vir:
ZAP, SI_ZAP/0242/ GP Drava, predal 6 ................................................................... 46
Slika 48 - Brenčičeva hiša, spominska plošča za Jožeta Lacka, vir: lasten .............. 48
v
Slika 49 - Brenčičeva hiša, skice tlorisov in dvoriščne fasade, 1936, Viljem Dengg,
nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0242/ GP Drava, predal 6 ...................................... 49
Slika 50 - Brenčičeva hiša, pogled iz Novega trga na stransko in dvoriščno fasado,
vir: lasten .................................................................................................................. 52
Slika 51 - Brenčičeva hiša, v notranjosti polkrožnega izrivka, vir: lasten .................. 52
Slika 52 - Brenčičeva hiša, pogled iz Ulice heroja Lacka na stransko in glavno
fasado, vir: lasten ..................................................................................................... 53
Slika 53 - Jedličkova hiša, 1981 je stavbo prevzela uprava Obrtnega združenja, ki je
v stavbi še danes, vir: lasten ..................................................................................... 54
Slika 54 - Načrt pročelja posojilnice, 1929, nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0005/050
MOP 1929, škatla 269 .............................................................................................. 55
Slika 55 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, načrt evakuacije, pritličje, vir:
lasten ........................................................................................................................ 56
Slika 56 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, načrt evakuacije, prvo
nadstropje, vir: lasten ............................................................................................... 57
Slika 57 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, načrt evakuacije, drugo
nadstropje, vir: lasten ............................................................................................... 57
Slika 58 - Posojilnica, tloris pritličja in kleti, 1929, nerealizirano, vir: ZAP,
SI_ZAP/0005/050 MOP 1929, škatla 269 ................................................................. 58
Slika 59 - Posojilnica, tloris prvega in drugega nadstropja ter podstrešja, 1929,
nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0005/050 MOP 1929, škatla 269 ............................ 58
Slika 60 - Jedličkova hiša s prvotnimi okni, vir: fotografija na plakatu, ki je razstavljen
v sami stavbi ............................................................................................................. 60
Slika 61 - Primer stanovanjske vile, Vila dr. T. Pernata, Saša Dev, letnica in lokacija
neznana, vir: PAM, SI_PAM/1758/007/00002 .......................................................... 61
Slika 62 - Primer stanovanjske vile, Vila Franca Minarika, Gregorčičeva ulica 56,
1935-1936, Saša Dev, vir: PAM, SI_PAM/1758/007/00001...................................... 62
Slika 63 - Vila Lešnik, tloris kleti, prerez C-D, skica severne in vzhodne fasade, 1954,
Saša Dev, vir: arhiv MAO, fond: Saša Dev ............................................................... 63
Slika 64 - Vila Lešnik, pogled na vzhodno in severno fasado, vir: lasten .................. 63
Slika 65 - Jedličkova hiša, pogled iz terase na eno nadstropje višji izrivek, vir: lasten
................................................................................................................................. 65
Slika 66 - Jedličkova hiša, pogled iz terase na eno nadstropje višji izrivek, vir: lasten
................................................................................................................................. 65
vi
Slika 67 - Jedličkova hiša, pogled iz terase na preostali ožji pritlični del stavbe, vir:
lasten ........................................................................................................................ 66
Slika 68 - Vodni stolp iz leta 1551, danes je v njem Miheličeva galerija, vir: lasten .. 67
Slika 69 - Adaptacija Vodnega stolpa, prerez EF, 1937-1939, PAM,
SI_PAM/1758/004/00003 .......................................................................................... 68
Slika 70 - Adaptacija Vodnega stolpa, pritličje, 1937-1939, PAM,
SI_PAM/1758/004/00003 .......................................................................................... 69
Slika 71 - Adaptacija Vodnega stolpa, nadstropje, 1937-1939, PAM,
SI_PAM/1758/004/00003 .......................................................................................... 70
Slika 72 - Načrt za prenovo hiše Orožnova ulica 11 v umetnostno galerijo, pritličje,
1952, Saša Dev, vir: Polona VIDMAR, Umetnostna galerija Maribor v palači Goedel-
Lannoy, Ljubljana 2015, str. 76 ................................................................................. 71
Slika 73 - Načrt za prenovo hiše Orožnova ulica 11 v umetnostno galerijo, nadstropje,
1952, Saša Dev, vir: VIDMAR 2015 (op. slika št. 72), str. 77 ................................... 72
Slika 74 - Vodni stolp, danes Miheličeva galerija, vir: lasten..................................... 73
1
1 UVOD
1.1 Namen
Namen diplomskega dela je osvetliti življenje in delo mariborskega arhitekta
Aleksandra Deva, kolikor je z najdenim gradivom možno, s poudarkom na
ovrednotenju ptujskih arhitekturnih projektov, nastalih po njegovih načrtih, in jih
poskusiti umestiti v njegov opus. Poleg tega bo za lažjo primerjavo pregled zajel tudi
mariborske stvaritve. Namen je pregledati ohranjene načrte stavb in jih primerjati z
današnjo situacijo in med seboj. Beseda bo tudi namenjena postavitvi v prostor in
prilagoditvi glede na sosednje stavbe, saj sta obe ptujski zgradbi (in nekatere
mariborske) postavljeni v staro jedro mesta.
1.2 Raziskovalne hipoteze
Ob pregledu literature smo ugotovili, da so podatki o Aleksandru Devu okrnjeni in se
med seboj ne skladajo. Postavili smo si naslednje hipoteze:
- na Deva je precej vplivalo šolanje pri Jožetu Plečniku,
- po preselitvi v Maribor je Dev ustvaril kar nekaj projektov skupaj z Jaroslavom
Černigojem,
- med mariborskimi in ptujskimi stvaritvami je precej podobnosti,
- Brenčičeva in Jedličkova hiša sta nastali v tridesetih letih po Devovih načrtih.
1.3 Metodologija
1.3.1 Raziskovalne metode
Na prvem mestu je bila uporabljena metoda opazovanja; ogledali in fotografirali smo
objekte v Mariboru in na Ptuju. Nato je sledilo zbiranje gradiva, katerega smo
raziskovali predvsem s pomočjo zgodovinske metode. Služila nam je za pridobitev
informacij o poteku gradnje, o naročnikih in kasnejših predelavah. Za opisovanje
samih del smo uporabili deskriptivno metodo, za primerjavo z drugimi stavbami pa
2
komparativno metodo. Za interpretacijo pridobljenih informacij in za oblikovanje
končnega sklepa sta bili uporabljeni metodi analize in sinteze.
1.3.2 Uporabljeni viri
O Aleksandru Devu in njegovem delu še do danes ni izšla nobena monografija.
Zaradi tega so bili primarni viri arhivski, in sicer največ gradiva o Devovem delovanju
hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru. Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani
hrani Devove osebne podatke, informacije o šolanju in zaposlitvi skupaj z nekaj
načrti. Poleg dveh pregledanih škatel še bi naj obstajala tretja, ki vsebuje fotografije,
vendar zaenkrat ostaja izgubljena. Skromni podatki o ptujskih stavbah so shranjeni v
Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Diplomsko delo Deva hrani arhiv Plečnikove hiše.
Ostali podatki so bili najdeni v knjižnem gradivu, predvsem v periodiki, zbornikih,
leksikonih in monografijah. V veliko pomoč sta nam tudi bila iskalnika www.jstor.org
in www.dlib.si (Digitalna knjižnica Slovenije).
3
2 ALEKSANDER DEV
Slika 1 - Arhitekt Aleksander (Saša) Dev, vir: Stojan SKALICKY, Legendarno razkošje delavskega bloka, Oris, revija za arhitekturo in kulturo, 58, 2009, str. 130
2.1 Življenje in šolanje
Aleksander Dev se je rodil 26. marca 1903 v Lukovici pri Kamniku materi Antoniji in
očetu Oskarju.1 S srednješolskim izobraževanjem je začel leta 1917 na cerkveno-
krščanski Franc Jožefovi državni gimnaziji v Kranju in nadaljeval na državni gimnaziji
v Mariboru, kjer je šolanje v letu 1921 tudi zaključil z odliko. V zimskem semestru leta
1922/23 je pričel s študijem arhitekture na Tehnični visoki šoli v Gradcu, v letnem
semestru leta 1922/23 na Tehnični visoki šoli v Münchnu in nato sedem semestrov
od leta 1923 do 1927 na Tehnični fakulteti univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral za
inženirja arhitekta s prav dobrim (9) uspehom 29. oktobra 1927.2 Zagovarjal je
diplomsko delo z naslovom Poštni urad v predmestju pri mentorju Jožetu Plečniku.3
Njegovo mentorstvo je precej vplivalo na Deva, kar je opazno na nekaterih Devovih
stavbah. 21. aprila 1933 je opravil državni tehnični izpit za pooblaščenega arhitekta
1 Oskar Dev (1868—1932) je deloval v sodniški službi in bil predvsem zelo dober skladatelj, ki sodi
med vidnejše predstavnike romantične glasbene generacije v Sloveniji (gl. Franc KRIŽNAR, Ob 60—letnici smrti skladatelja Oskarja Deva (1868—1932), (Prispevek k Devovi monografiji (biografiji in bibliografiji) in fragment skladateljevega dela ter življenja v Škofji Loki (1905—1911)), Loški razgledi, letnik 39, številka 1, 1992). 2 Arhiv muzeja za arhitekturo in oblikovanje, v nadaljevanju MAO, fond: Saša Dev.
3 Arhiv Plečnikove hiše, fond: Saša Dev, diplomska naloga.
4
pri gradbenem ministrstvu v Beogradu z odličnim uspehom.4 Po končanem šolanju je
delal pri več podjetjih, ki so natančneje opisana v poglavju 2.3 Delo in zaposlitve.
Med leti 1933 in 1941 je delal kot samostojni arhitekt. Umrl je 13. avgusta 1967 v
Mariboru.5
Slika 2 - Diplomsko delo Saše Deva, Poštni urad v predmestju, 1927, vir: Arhiv Plečnikove hiše, fond: Saša Dev
Slika 3 - Diplomsko delo Saše Deva, Poštni urad v predmestju, 1927, vir: Arhiv Plečnikove hiše, fond: Saša Dev
4 Arhiv MAO, fond: Saša Dev.
5 Arhiv MAO, fond: Saša Dev.
5
2.2 Usmeritev in poskus pregleda Devovih realiziranih in nerealiziranih
del
Sodi v generacijo moderno usmerjenih arhitektov. V obdobju med obema vojnama
sta bila z Jaroslavom Černigojem6 pionirja modernih stavb v Mariboru.7 Usmeril se je
predvsem v funkcionalizem, velikokrat pa se opazijo odmevi ekspresionizma,
stanovanjske gradnje 19. stoletja ter seveda vpliv Plečnikove klasike, saj je imel na
svoje učence poseben vpliv. Njegov opus je zelo raznolik. V glavnem je načrtoval
stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikoval je notranjo opremo in
pohištvo, saj je stavbo obravnaval celostno. Vmes se pojavijo tudi manjše regulacije
določenih predelov v Mariboru (regulacijski načrt predela severno od Koroščeve ulice
pod Kalvarijo, 1934—1935) in na Ptuju (regulacija Dravske ulice, 1937), sprejemal je
tudi naročila za nagrobnike (osnutki za nagrobni spomenik za dr. Jankoviča),
oblikoval napise za različne namene (naslove, oglase, cenike …), izdeloval načrte za
stroje in naprave.8 Njegova najbolj poznana in reprezentativna dela stojijo v Mariboru
in so kasneje v nalogi tudi podrobneje opisana; to so stavba Osrednjega zavoda za
zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske
banovine ter Hutterjev blok.
Devov opus še ni dovolj preučen, da bi lahko analizirali pregled njegovega razvoja.
Pokrajinski arhiv Maribor hrani pet škatel s podatki in načrti, ki se dotikajo Devovega
ustvarjanja. Veliko dokumentov je nepopolnih. Ponekod manjkajo datumi nastanka
načrta, drugje lokacija stavbišča. Nekaj dokumentov je tudi shranjenih v Muzeju za
arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Njegovo delovanje lahko razdelimo na dva dela.
Večina ohranjenih načrtov spada v prvo obdobje, v čas od zaključka fakultete ter do
druge svetovne vojne, ko je Dev deloval kot samostojni arhitekt v Mariboru. To
obdobje je relativno dobro zabeleženo in pregledno in bo v bistvu tudi edino, ki bo v
6 Černigoj (1905—1989) se je prav tako šolal pri Plečniku v Ljubljani in spada, skupaj z Devom, med
prve arhitekte, ki so v mariborsko okolje začeli vnašati moderno arhitekturo. Njegov opus obsega stanovanjske, poslovne, industrijske in šolske stavbe, ukvarjal se je z urbanističnimi načrti in deloval tudi kot konservator (gl. Jaroslav ČERNIGOJ, Mariborsko pismo, Arhitekt, 1/1, 1951 in Arhitekt Jaroslav Černigoj, Sinteza, 24/87—90, 1991). 7 Dejanska prva moderna stavba v Mariboru je bila leta 1929 projektirana in leta 1930 končana
enodružinska vila v Rosinovi ulici 22 od ljubljanskega arhitekta Iva Spinčiča, ampak je danes prezidana. Poleg Deva in Černigoja sta s svojim delom doprinesla k razvoju moderne arhitekture tudi Ljubo Humek, šolan v Pragi, ter Viktor Vičič (gl. Jelka PIRKOVIČ KOCBEK, Izgradnja sodobnega Maribora, Ljubljana 1982, str. 17—24 in Stojan SKALICKY, Arhitekt Saša Dev in Maribor, AR. Arhitektura, raziskave, letnik 7, številka 2, 2007, str. 21). 8 http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/aleksander-dev na dan 8. marec 2017.
6
diplomski nalogi predstavljeno. V tem obdobju so nastale stavbe in zgradbe, ki
močno izstopajo v mestu Maribor in so bile že večkrat omenjene in predstavljene s
strani več strokovnjakov v strokovni literaturi ali časnikih. Tudi arhivsko gradivo
zajema večino projektov le iz prvega obdobja. Iz časa po drugi svetovni vojni, ko je bil
zaposlen v Slovenija Projektu in Maribor Projektu, je ohranjenih izredno malo
podatkov. Skalicky se glede tega sprašuje, ali je Deva doletela podobna usoda kot
arhitekta Maksa Fabianija, ki tudi ni bil podpisan na več načrtih.9 To bo razjasnila
nadaljnja raziskava Devovega delovanja.
Iz kasnejšega obdobja so se ohranili sledeči načrti: načrt za Elektrogospodarsko
skupnost LRS iz leta 1955, vila Lešnik na Ptuju iz leta 1954, prezidava hiše Padežnik
v Bukovcu 41 (Zgornja Polskava) iz leta 1953.10 Zabeležena je tudi gradnja njegove
lastne hiše v Mariboru med leti 1947 in 1951, v letu 1951 pa adaptacija palače
Goedel-Lannoy v Umetnostno galerijo Maribor.11 Za preureditev galerije je v drugem
viru zapisana celo kasnejša letnica, od 1953 do 1954, pri preureditvi so zraven Deva
sodelovali tudi Milan in Jaroslav Černigoj ter Jože Požauko. Kasnejša je bila tudi
gradnja Ribniške koče na Pohorju med leti 1946 in 1949.12 Sodelovanje Deva je
zabeleženo tudi na enem izmed načrtov za novo železniško postajo v Mariboru;
prejšnja je bila porušena v obsežnih bombardiranjih v letu 1945.13 Projekt, na
katerem je podpisan Dev skupaj z Milanom Černigojem, je datiran z letnico 1951. Ta
projekt še nima stolpa z uro, vendar se vidijo že vse glavne arhitekturne značilnosti,
ki jih povzema kasnejši, realizirani projekt, na katerem pa je podpisan še samo
Černigoj.14 Drugo obdobje, od konca druge svetovne vojne ter do upokojitve leta
1965, ko je bil zaposlen kot direktor v prej omenjenih podjetjih, je torej še precej
neraziskano. Nobeno od del, ki so nastala v tem času, ni uradno vodeno pod
njegovim avtorstvom ali soavtorstvom, tako da bo nadaljnja raziskava pokazala pri
katerih kasnejših delih je sodeloval.15
9 SKALICKY 2007 (op. 7), str. 21. 10 Arhiv MAO, fond: Saša Dev. 11 Plečnikova šola v Ljubljani, Katalog razstave, Ljubljana 1996, Jože CURK, Maribor, Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000, str. 53, Polona VIDMAR, Umetnostna galerija Maribor v palači Goedel-Lannoy, Ljubljana 2015. 12 http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/aleksander-dev na dan 14. marec 2017. 13 Marjan ŽNIDARIČ, Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v Mariboru v zadnjih tednih okupacije, Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 56, 1985, str. 8. 14 Matevž ČELIK, Maja VARDJAN, Bogo ZUPANČIČ, Pod skupno streho, Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov, Ljubljana 2013, str. 206. 15 SKALICKY 2007 (op. 7), str. 21.
7
Iz prvega obdobja pa lahko kljub manjkajočim podatkom izpostavimo nekatere načrte
za občutek raznolikosti Devovega ustvarjanja. Izvedenih je bilo kar nekaj
stanovanjskih stavb, med njimi tudi Brenčičeva in Jedličkova hiša, katerima je
posvečen drugi del naloge. Poleg teh dveh sta nastali tudi večstanovanjski hiši na
Cankarjevi ulici 16 (1937—1938) in na Medvedovi ulici 13 (1940—1941),
večstanovanjska zgradba Ivana Reichmanna, Industrijska ulica 7 (1934),
večstanovanjska zgradba Terezije Reisner, Predilniška ulica 3 (1936—1938), vse v
Mariboru.16 Nekaj je tudi načrtov, za katere ni podatka, če so bili realizirani, kot
recimo hiša za dr. Petrina iz leta 1945, za katero je lokacija neznana, enodružinska
vila za dr. T. Pernata v Mariboru, letnica neznana, ter načrt za stanovanjske hiše
Podpornega društva železničarskih delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih na
Studencih in v Melju v Mariboru iz leta 1939—1940.17 Kar nekaj naročil je bilo za
adaptacije prostorov, izmed katerih bosta kasneje izpostavljeni preureditvi Vodnega
stolpa na Ptuju v Vinarski muzej, ter preureditev palače Goedel-Lannoy v
Umetnostno galerijo v Mariboru. Ohranjeni so tudi načrti za preureditev trgovine
Jakoba Laha na Glavnem trgu v Mariboru iz leta 1931, preureditev dela
mariborskega gradu v poslovalnico Putnik, 1937, v sodelovanju z že znanimi podjetji
Friedriger & Czeike in Šlajmer & Jelenc.18 Največ preureditev je bilo iz stanovanjskih
objektov v trgovske lokale. Pri teh primerih je Dev velikokrat poleg načrta same
preureditve in opreme dodal tudi načrt za napis imena bodočih lokalov, saj se je
ukvarjal tudi s tipografijo. V ta namen je različne vrste črk in številk vadil v zvezek za
vajo pisanja.19
Ohranjenih je tudi veliko načrtov poslovnih stavb, kot recimo pisarniško poslopje in
skladišče tovarne Jugosvila lastnika Marka Rosnerja na Meljski cesti 83 (1933—
1934), poslovalnica Tujsko-prometne zveze Maribor v Šentilju v Slovenskih goricah
(1935), Sokolski dom Sokolskega društva Maribor Matica (letnica neznana) in
drugi.20
16 PAM, SI_PAM/1758, fond: Saša Dev, škatle 1—5. 17 PAM, SI_PAM/1758, fond: Saša Dev, škatle 1—5. 18 PAM, SI_PAM/1758, fond: Saša Dev, škatle 1—5. 19 PAM, SI_PAM/1758, fond: Saša Dev, škatle 1—5. 20 PAM, SI_PAM/1758, fond: Saša Dev, škatle 1—5.
8
Slika 4 - Tovarna Jugosvila, skica pročelja, tloris prvega nadstropja in tloris kleti, 1934, vir: PAM,
SI_PAM/1758/001/00001
Slika 5 - Sokolski dom Sokolskega društva Maribor Matica, letnica neznana, vir: PAM,
SI_PAM/1758/004/00001
9
Slika 6 - Trgovski dom v Murski Soboti, tloris pritličja in skica fasade, 1937—1939, vir: PAM,
SI_PAM/1758/004/00004
Slika 7 - Večstanovanjska zgradba Terezije Reisner, skica zahodne fasade, 1936—1938, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/0001
10
Slika 8 - Večstanovanjska hiša Dragotina Paljage, skica dvoriščne fasade, 1936—1938, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/00012
Slika 9 - Preureditev vogalne hiše na Tyrševi ulici 1 in Slovenski ulici v drogerijo Maksa Kanca, skica
fasade, 1937, vir: PAM, SI_PAM/1758/009/00003
11
Slika 10 - Devov zvezek za vajo pisanja, vir: PAM, SI_PAM/1758/010/00006
Med projekti izstopa do sedaj edini dokumentiran načrt za cerkveno stavbo, in sicer
je bil Dev gradbeni nadzornik pri gradnji Srbske pravoslavne cerkve Nova Lazarica
na Jugoslovanskem trgu. Zgrajena je bila med leti 1936 in 1938. Dev je naredil načrte
za kamnoseške detajle (rozete, slope, okna, križe, stebre, tudi betonirane, pilastre,
okvirje za vrata, stopnice), ključavničarska dela, stopnišča, portal in kupole.21 Cerkev
je bila med drugo svetovno vojno, leta 1941, porušena.22
Vsi omenjeni načrti so izpostavljeni z namenom, da se prikaže raznolikost Devove
dejavnosti in so le del njegove zapuščine; v skoraj vsaki kategoriji (pravoslavna
cerkev je izjema) še obstaja več načrtov, katere je možno videti v Pokrajinskem
arhivu Maribor, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani in v Zgodovinskem
arhivu na Ptuju.
21 PAM, SI_PAM/1758/008/00001. 22
http://siol.net/v-mariboru-bodo-gradili-pravoslavno-cerkev-220008 na dan 27. avgust 2017.
12
Slika 11 - Pravoslavna cerkev Nova Lazarica v Mariboru, skica, 1936—1938, vir: PAM,
SI_PAM/1758/008/00001
Slika 12 - Pravoslavna cerkev Nova Lazarica v Mariboru, skica lesene konstrukcije glavne kupole, vir:
PAM, SI_PAM/1758/008/00001
13
2.3 Delo in zaposlitve
Takoj po zaključku fakultete je bil Dev od novembra 1927 ter do konca junija 1928
nameščen pri gradbenem podjetju Friedriger & Czeike v Mariboru.23 Nato je bil od
julija 1928 do istega meseca leta 1930 nameščenec pri arhitektu Josipu
Costaperarii24 v Ljubljani. Prvič je bil naveden kot projektantski obdelovalec na
načrtih za gradnjo stavbe Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, ki so bili
predloženi na komisijski razpravi dne 20. maja 1930. V tem času je torej vršil svojo
prakso v Ljubljani pri Costaperarii. Kot gradbeni nadzornik in arhitekt, ki je izdeloval
vse detajle za omenjeno zgradbo, se je istega leta, 1930, preselil v Maribor in bil do
avgusta 1932 (enkrat se omeni letnica 1933) sodelavec pri pooblaščenem
gradbenem inženirju Vladimirju Šlajmerju.25 Ker je leta 1932 že opravil takrat po
zakonu predpisano triletno prakso, je zaprosil za avtorizacijo, ki mu je bila dodeljena
1. septembra 1933. V času od 15. avgusta 1932 do 1. septembra 1933 je delal na
detajlih in obračunih prej omenjene zgradbe in na projektih za zgradbo banovinske
hranilnice, tudi pod nadzorom Šlajmerja, vse dokler si ni 1. septembra 1933 ustanovil
lastnega projektivnega ateljeja v Mariboru (na drugem dokumentu je kot samostojni
arhitekt zapisan od 1932 do 1941). Tako je od tega leta ter do 1941 služboval kot
samostojni projektant.26 V tem času je pri projektiranju sodeloval tudi z Jaroslavom
23 Arhiv MAO, fond: Saša Dev; Friderik (Fritz) Friedriger (1859—1922) je bil nemški arhitekt in stavbni mojster, ki je deloval v Mariboru med leti 1894 in 1920, sodeč po ohranjenih načrtih. Med leti 1894 in 1897 je sodeloval z Robertom Schmidtom, med 1910 in 1920 pa z Maksom Czeike (1879—1945), ki je bil arhitekt in stavbni podjetnik iz Moravske. Po Friedrigovi preselitvi v Gradec leta 1920 je prevzel firmo in obdržal njeno staro ime. Do 1927 je bil sedež podjetja na Mladinski 35, kjer si je Czeike v istem letu postavil vilo, sedež podjetja pa prenesel na Koroščevo 37, kjer ga je leta 1938 prevzel njegov dotedanji obratovodja Jože Požauko in ga vodil do prvih povojnih let. Več o mariborskem gradbeništvu v tem obdobju: Jože CURK, Mariborsko gradbeništvo med sredinama 19. in 20. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, 75 (n. v. 40), 2/3, 2004. 24 Josip Costaperaria (1876—1951) je pomembno preoblikoval arhitekturno podobo Ljubljane v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ji s svojim delom pustil pečat, saj je bil od arhitektov prvi, ki je ustvarjal napredno arhitekturo za moderno slovensko meščanstvo. Kot zanimivost tudi to, da je bila Devova teta, Mira Dev (očetova sestra) poročena s Costaperario in bila operna pevka - sopranistka. Costaperaria in Dev sta bila tudi oba člana Rotary Cluba Maribor, kjer so bili poleg župana, zdravnikov, sodnikov, tudi Josip Hutter, Ubald Nassimbeni in Vladimir Šlajmer (gl: Bogo ZUPANČIČ, Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo, Ljubljana 2004, str. 27, 28, 142). 25 Vladimir Šlajmer in Jožef Jelenc veljata za najuspešnejša gradbenika po prvi svetovni vojni. Njuno podjetje se je razvilo iz Jugoslovanskega inženirskega podjetja, osnovanega leta 1920, katerega poslovodja je leta 1925 postal inž. Vladimir Šlajmer iz Ljubljane, leto kasneje pa se mu je pridružil arh. Jožef Jelenc iz Trnja. Istega leta je tako nastalo podjetje Šlajmer & Jelenc, ki je zaposlovalo vse do petsto ljudi in bilo sposobno prevzeti tudi največja gradbena dela (gl. CURK 2004 (op. 23), str. 315—318.). 26 Arhiv MAO, fond: Saša Dev.
14
Černigojem.27 V literaturi se večkrat pojavi zapis, da sta Dev in Černigoj leta 1928
ustanovila projektivni biro.28 Tega podatka med arhivskimi dokumenti ni bilo. Do
ustanovitve ni moglo priti v letu 1928, saj je Dev takrat začel delati pri Costaperarii v
Ljubljani. Biro je tako verjetno nastal po letu 1930. Kasneje naj bi ga ogrozila
gospodarska kriza in zato sta se zaradi pomanjkanja naročil razšla. Černigoj se je
leta 1935 zaposlil pri mestnem gradbenem uradu, Dev pa še je nekaj časa nadaljeval
samostojno pot. Kljub temu sta še občasno sodelovala, ko je bilo možno.29 Med
okupacijo je bil Dev od urada za delo (Arbeitspolitisches Amt) prisilno zadržan kot
varovanec/nameščenec (Schutzaugehöriger) pri Upravi gradnje »Gradišča«,
stanovanjskega bloka Hutter (1941—1943) v Mariboru in pozneje pri gradnji
elektrarne Mariborski otok. Od decembra 1943 do maja 1945 je bil ponovno
nameščenec pri gradbenem podjetju Teiml & Spitzy v Mariboru. Nato je delal pod
Komando štajerskega vojnega področja (en mesec v letu 1945), pri OOOF Maribor
(šest mesecev v letu 1945) ter nato v letu 1946 in do aprila leta 1947 v Okrožnem
projektivnem biroju Maribor.30 Marca leta 1947 je bil premeščen iz Projektivnega
biroja splošnega gradbenega podjetja Drava k Industrijsko gradbenemu podjetju
Gradis, gradilišče, tovarna avtomobilov Tezno. Od 1. julija 1947 do 31. decembra
1952 je služboval na delovnem mestu direktorja pri organizacijski enoti Slovenija
projekt, republiškem podjetju za projektiranje, s sedežem v Ljubljani; Dev je vodil
njihovo podružnico v Mariboru. Konec leta 1952 je prišlo do spremembe v podjetju in
sicer se je zaradi reorganizacije podružnica omenjenega podjetja osamosvojila v
novo, imenovano Mariborsko podjetje za projektiranje ali Maribor projekt.31 Dev je
ostal na mestu direktorja v spremenjenem podjetju do upokojitve leta 1965.32
27 Plečnikova šola v Ljubljani 1996 (op. 11), str. 44. 28 SKALICKY 2007 (op. 7), str. 20. 29 SKALICKY 2007 (op. 7), str. 20. 30 Arhiv MAO, fond: Saša Dev. 31 Arhiv MAO, fond: Saša Dev. 32 SKALICKY 2007 (op. 7), str. 20.
15
3 DEV V MARIBORU
Čeprav je glavni namen diplomske naloge predstaviti delovanje Deva na Ptuju, bodo
najprej izpostavljeni njegovi najpomembnejši projekti v Mariboru. V primerjavi s
ptujskimi so tukaj Devove značilnosti lažje razpoznavne, saj so stavbe bolj
kompleksne. Videli bomo, da so za njegova dela značilne izčiščene površine,
simetrične fasade ali asimetrične s težiščem na enem od vogalov. Zasnove stavb so
velikokrat v formi kubusa z ravno streho. Talni zidec pogosto poudari z uporabo
keramičnih ali kamnitih plošč, dodaja polkrožno zasnovane niše in elemente brez
okrasja, ki stavbo predvsem dopolnijo do želenega videza.
3.1 Stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev
Dev je bil glavni avtor tega projekta. Med tridesetimi udeleženci je zmagal na
internem natečaju in dobil naročilo, saj je najbolj ustrezal zahtevam gradbenega
programa.33 Stavba stoji na vogalu Sodne ulice 13 (takrat imenovana Marijina ulica)
in Ulice talcev 9 (takrat Sodna ulica).34 Projekt se je začel v letu 1930, stavba pa je
bila končana leto kasneje. Domnevno bi naj pri projektu sodeloval tudi Jaroslav
Černigoj, ki je bil v tem času zaposlen v Devovem projektivnem biroju.35 Stavbo so
pričeli graditi 15. julija 1930. Pri projektu je bilo zaposlenih do 200 delavcev. Za
izkopna dela za kletne prostore sta bili zadolženi stavbni podjetji Kiffmann36 in
Nassimbeni,37 zidarska dela pa so izvršila združena stavbna podjetja Šlajmer &
Jelenc ter Živic.38 Tehnično vodstvo je vršil gradbeni tehnik Bernhard, mizarska dela
pa podjetja Hochnegger, Vihar in Potočnik iz Maribora ter Rojina iz Ljubljane.
Takratni časopis je poročal, da bo Maribor s to stavbo dobil »reprezentativno palačo,
33 PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 18, SKALICKY 2007 (op. 7), str. 23. 34 Slovenec: političen list za slovenski narod, 18. 10. 1930, letnik 58, številka 239, str. 3, Marjeta CIGLENEČKI, Ulica talcev v Mariboru, Patriae et Orbi, Študije o srednjeevropski umetnosti, Jubilejni zbornik za Damjana Prelovška, Ljubljana 2015, str. 291. 35 PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 18. 36 Podjetje Kiffmann je okoli leta 1850 ustanovil sudetski priseljenec, tesarski mojster Anton Kiffmann. Podjetje je od leta 1892 dalje vodil starejši sin Karel, leta 1894 pa se mu je pridružil tudi mlajši brat Rudolf, ki je leta 1897 prevzel podjetje ter ga uspešno vodil do let po prvi svetovni vojni (gl. CURK 2004 (op. 23), str. 313—315). 37 Ubald Etore Nassimbeni je bil arhitekt in stavbni podjetnik ter direktor enega izmed vodilnih
gradbenih podjetij v Mariboru (gl. CURK 2004 (op. 23), str. 313). 38 Ivan Živic starejši in Ivan Živic mlajši sta bila primorska stavbenika, ki sta delovala med leti 1922 in
1955, po vojni Ivan Živic mlajši tudi kot projektant (gl. CURK 2004 (op. 23), str. 316).
16
ki je zamišljena v duhu metod in sredstev najmodernejše gradbene tehnike. Pri
zasnovi je uporabil projektant najnovodobnejša izkustva; konstruktivna posebnost na
stavbi so smučna okna, kakršnih v Mariboru doslej nismo imeli.«39 Organizacija
stavbe je bila precejšen izziv, saj je bil program dokaj zahteven. Združiti so morali
med seboj zelo različne prostore, kot na primer kopališče, ambulanto, uradne
prostore, okrevališče, poslovne in trgovske lokale ter stanovanjske prostore. Kletne
prostore so tako uredili v prostor za kopališče, hidroterapijo, centralno kurjavo,
mehanično pralnico in likalnico. Polovico trakta ob Ulici talcev so izrabili za Delavsko
zbornico, drugo polovico za štiri stanovanja, v pritličju pa so nastali poslovni prostori.
Trakt ob Sodni ulici pa je bil namenjen za predstavništvo OUZD. V pritličju so
namestili ambulante za splošno medicino, kirurgijo, otroške bolezni, rentgen … Prvo
nadstropje so zasedli uradni prostori predstavništva, drugo ambulante za kožne
bolezni, zobozdravstvo, okulistiko, itd., tretje pa prostori za zdravljenje
ponesrečencev.40
Slika 13 - Stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev pred nastankom, 1930, vir: Slovenec:
političen list za slovenski narod, 18. 10. 1930, letnik 58, številka 239, str. 3
39 Slovenec 1930 (op. 34), str. 3. 40 Slovenec 1930 (op. 34), str. 3.
17
Naročnik je bil Osrednji urad za zavarovanje delavcev s sedežem v Zagrebu, ki je v
Mariboru potreboval predstavništvo. Uporabno dovoljenje je bilo izdano v dveh delih,
prvo 15. oktobra 1931 in drugo 9. marca 1932. V času druge svetovne vojne je
bombardiranje stavbi povzročilo nekaj škode. Sanirali so jo leta 1946, notranjščino pa
so popravljali še v petdesetih letih. V glavnem je stavba do danes ohranila svoje
bistvene prvine.41 Je trinadstropna, vogalna stavba, ki ima eno pročelje obrnjeno na
Ulico talcev, drugo pa na Sodno ulico. Na dvorišču so zgradili še pritlično stavbo z
notranjim dvoriščem.42
Slika 14 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, načrt določitve kakovosti terena, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/00005
41 CIGLENEČKI 2015 (op. 34), str. 304, 305, Pokrajinski arhiv Maribor, v nadaljevanju PAM, SI_PAM/0011, Uprava za gradnje in regulacijo Maribor, MA/1828, Ulica talcev 9. 42 CIGLENEČKI 2015 (op. 34), str. 305, PAM, SI_PAM/1758/006/00005.
18
Slika 15 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, tloris pritličja in drugega nadstropja, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/00005
Slika 16 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, skica fasade, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00005
19
Pročelji sta si različni v oseh, in sicer je tisto, obrnjeno na Ulico talcev, trinajstosno,
tisto na Sodni pa šestnajst. Okna v nadstropjih so združena v dvojice, ki so ločene s
tanko, vodoravno prečko ter z debelejšo navpično. So pravokotne oblike in
malenkost poglobljene glede na ravnino pročelja. Pod vsakim oknom v drugem in
tretjem nadstropju izstopajo iz pročelja svetle kocke iz umetnega kamna. Pročelje na
Sodni ulici v nadstropjih krasijo samo opisana okna in kamnite kocke, v pritličju, ki je
od nadstropja ločeno z izstopajočim vencem in od nadstropij vidno poglobljeno, pa
niz oken in kletnih okenc prekinejo vhodna vrata, ki so nameščena na sredo pročelja
pod dva para oken in so tridelna, prav tako poglobljena v same okvirje pročelja, med
seboj ločena z dokaj masivnimi »pilastri«. V pritličju na Ulici talcev so vhodna vrata
samo ena, prav tako še dodatno poglobljena, nad njimi pa se v vrsti do venca tik pod
streho razvrsti šest oken, ki ne upoštevajo linij ostalih oken in tako ustvarijo
dinamično razliko. Pod vsakim oknom nad vrati, razen pod prvim, je nameščena
vodoravna, kamnita polica. Ostala okna in kamnite kocke so sicer enaki kot na
prejšnjem pročelju. Vogal je zaobljen in petosni. V pritličju so nameščena štiri visoka
okna, ki so iste velikosti kot vhodna vrata. Vsako okno je po širini in dolžini razdeljeno
z dvema močnejšima prečkama, od tega pa še je vsak predel od štirih dodatno ločen
na štiri s tanjšimi vodoravnicami. Okna so malce višje od spodnjega roba vrat. Zid
pod njimi, ki je drugje gladek, je tukaj okrašen s tremi krogi, ki so vdolbeni v zid.
Vhodna vrata so, kakor vsa ostala, poglobljena in vseh pet enot je vstavljenih v zidni
»okvir«, ki malenkost izstopa od sosednjih dveh pročelij. Vogalni del je v nadstropjih
poudarjen s tremi kovinskimi, ukrivljenimi ograjami, ki ustvarijo tri balkone. V vsakem
nadstropju sta po dve okni, od vrat ponovno ločeni z debelejšo navpičnico.43
Danes je v stavbi zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca. Zazidava parcele je obsegala
1800 kvadratnih metrov.44
43 CIGLENEČKI 2015 (op. 34), str. 305. 44 Slovenec 1930 (op. 34), str. 3.
20
Slika 17 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, vir: lasten
Slika 18 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, zaobljen vogal, vir: lasten
21
Zanimivo primerjavo je podala Pirkovič Kocbekova45, in sicer pravi, da je prototip
Devove stavbe poslovna stavba v Wroclawu (1911—1912) arhitekta Hansa
Poelziga.46
Slika 19 - Hans Poelzig, poslovna stavba v Wroclawu, 1911—1912, vir:
http://www.epdlp.com/edificio.php?id=4879 na dan 19. marec 2017
Res je, da sta obe stavbi na vogalu ulice zaobljeni, vendar je to tudi skoraj edina
podobnost med njima. Devova stavba je namreč v glavnem zidana iz betona,
katerega okna le predrjujejo, pri Poelzigovi stavbi pa okna in steklena vrata ter
izložbena okna obvladujejo pročelje. Poelzig je sledil tipu skeletne gradnje, ki
omogoča razprtje zunanje stene. Dev je bil glede tega zadržan; masivna stena je še
vedno prevladujoča v gmoti celotne stavbe. Pri Poelzigovi stavbi so okna med seboj
ločena z dokaj masivnimi pilastri, ki so na mestu kapitela preprosto okrašeni z
izstopajočim kvadratnim elementom, močan venec pa se pojavi v vsakem nadstropju.
Tudi zaključek stavbe je precej drugačen; nad tretjim nadstropjem stoji balkonska
ograja, saj je četrto nadstropje globlje kot prva tri in pritličje. Pokrito je tudi s kratko,
45 PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 18. 46 Hans Poelzig (1869—1936), nemški arhitekt, izjemen predstavnik nemškega ekspresionizma in verjetno najbolj poznan po bivšem gledališču v Berlinu (Grosses Schauspielhaus), ki je nastalo leta 1919, bilo zbombardirano v času druge svetovne vojne in okoli leta 1980 porušeno, saj je bilo označeno za nestabilno in nevarno zaradi poškodb (gl. https://www.britannica.com/biography/Hans-Poelzig na dan 21. marec 2017 in http://www.secretcitytravel.com/2016/friedrichstadt-palast-grosses-schauspielhaus-hans-poelzig-expressionist-theatre.shtml na dan 21. marec 2017).
22
vodoravno zeleno streho, nad katero je še ena vrsta manjših oken, končna streha pa
je popolnoma ravna.
Zanimivo je, da v istem mestu, torej Wroclawu, stoji še ena stavba, pri kateri najdemo
podobnosti z Devovo Gospodarsko zavarovalno zadrugo Drava in to je
veleblagovnica, imenovana Kameleon ali Petersdorff (1927—1928), arhitekta Ericha
Mendelsohna.47 Tudi tukaj se med stavbama pojavi v glavnem le ena podobnost in to
je zaobljen, izrinjen vogal stavbe.
Slika 20 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, 1937—1940, vir: http://www.mariborart.si/spomenik/-
/article-display/gospodarska-zavarovalna-zadruga-drava na dan 21. marec 2017
Slika 21 - Erich Mendelsohn, veleblagovnica Petersdorff, končana 1928, vir:
https://stopyransky.wordpress.com/2015/05/10/kameleon-rudolf-petersdorff/ na dan 21. marec 2017
47 Erich Mendelsohn (1887—1953) je bil nemški arhitekt, predvsem poznan po Einsteinovem stolpu v Postdamu. Je en izmed predstavnikov nemškega ekspresionizma v arhitekturi (gl. https://www.britannica.com/biography/Erich-Mendelsohn na dan 21. marec 2017).
23
Glavna razlika je v tem, da Devova stavba po širini obsega le toliko, kolikor širok je
izrivek in je izredno ozka. Pri Mendelsohnovi stavbi gre zgolj za dekorativni element,
saj je na sliki vidno, da se stavba nadaljuje v drugi smeri. Tudi tukaj prevladujejo
okna po celotni strani do izrinjenega vogala, zid se vmes pojavi le kot pregrada med
nadstropji. V tem obdobju so bili konzolno izrinjeni vogali sicer precej pogosti, tudi pri
Devovih slovenskih kolegih arhitektih, za primer recimo Park hotel (1929—1933) na
Bledu od Hermana Husa, Vila dr. Neubergerja (1930—1931) v Ljubljani arhitekta
Stanislava Rohrmana, Mali nebotičnik (1931—1932) v Ljubljani, prav tako od Husa,
Dukićevi bloki (1932—1933) v Ljubljani od Jožeta Sivca in drugi.48 Tudi Dev je
zaobljen izrivek uporabil vsaj še dvakrat, in sicer na Brenčičevi hiši ter na Jedličkovi
hiši, oboje na Ptuju.
Slika 22 - Herman Hus, Park hotel na Bledu, 1929—1933, vir: Stane BERNIK, Slovenska arhitektura
dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004, str. 248, 249
Slika 23 - Stanislav Rohrman, Vila dr. Neubergerja v Ljubljani, 1930—1931, vir: BERNIK 2004 (op. slika št.
22), str. 252, 253
48 Stane BERNIK, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004, str. 248—271.
24
3.2 Gospodarska zavarovalna zadruga Drava
Preden je nastala Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, je to zemljišče veljalo za
zelo ponesrečeno. Na tej ulici se jim je pripetila napaka in sicer je ostala nepozidana
približno petdeset metrov dolga in le štiri metre in pol široka parcela, za katero niso
našli rešitve. Vizualno je to cesto kvaril tudi požarni zid na sosednji zgradbi na
Partizanski cesti 14. Območje so zasadili z drevjem, kar je deloma zabrisalo grd
pogled, predlagali pa so tudi, da bi se vzdolž parcele postavil prodajni paviljon,
vendar problema niso rešili.49
Slika 24 - Prazna parcela pred zazidavo, pred 1937, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00004
49 Ponedeljski Slovenec, 5. april 1937, letnik 10, številka 14, str. 2.
25
Slika 25 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, 1940, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00004
Prvi dogovori za zazidavo tega stavbišča so potekali s stavbeno zadrugo Mariborski
dom leta 1937.50 Načrtovana je bila precej drugačna stavba od kasnejše realizirane.
Ta naj bi zavzela prostor vse do stavbe Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev.
Slika 26 - Prostor prvotne idejne zazidave, nerealizirano, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00003
50 PAM, SI_PAM/1758/006/00003.
26
Poslopje je bilo načrtovano trinadstropno, zidano v skeletnem sistemu z dvema
stopniščema. Osrednji del zgradbe bi od prvega do končnega nadstropja vidno
izstopal iz stavbne črte. V pritličju bi bili zazidani obe krili, srednji trakt pa bi bil odprt
in zasajen z umetnim nasadom. Zamejeno bi bilo le s stebri. Iz tega dvorišča bi vodili
obe stopnišči. V pritličju kril in v prvem nadstropju so bile predvidene dvo- in trosobne
pisarne, v ostalih dveh nadstropjih pa stanovanja.51
Slika 27 - Skica pročelja za prvotno stavbo, nerealizirano, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00003
Slika 28 - Načrt tlorisa za tretje nadstropje, nerealizirano, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00003
Slika 29 - Načrt tlorisa za pritličje, nerealizirano, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00003
51 Ponedeljski Slovenec 1937 (op. 49), str. 2.
27
Ko je bilo gradbeno dovoljenje že izdano, je pri naročnikih prišlo do težav pri zbiranju
finančnih sredstev in posledično tudi do manjšega spora med njimi in Devom.
Mariborski dom je nato opustil gradnjo predstavljene stavbe, projekt pa je prevzela
Gospodarska zavarovalna zadruga Drava.52
Med prejšnjim in novim načrtom je prišlo do precejšnjih sprememb. Nova stavba je za
dve hišni številki krajša. Stoji na Ulici talcev, na križišču s Partizansko cesto pa se
zaključuje z značilnim zaobljenim vogalnim pomolom. Izrazito je razčlenjena na tri
linearne pasove; pritličje, ki je pomaknjeno navznoter, in je razdeljeno na del levo od
vhodnih vrat, oziroma na del proti severu, kjer so urejena izložbena okna in lokal,
desno od vhoda, oziroma v južno smer, pa pritličje osvetljujejo dvokrilna okna.
Celotni pritlični pas členijo vodoravni vrezi. Na vogalu stavbe, kjer je nadstropni del
zaobljen, je pritlični del oblikovan pod pravim kotom. Na severni strani se levo od
konzolno izrinjenega vogala preostalo pročelje nadstropij zamakne v isto linijo s
pritličjem in je tudi enako profilirano. Prvo in tretje nadstropje na zamaknjenem delu
osvetljujeta dve okrogli okni. Stvar se ponovi na južnem koncu stavbe, kjer se rob
ponovno izenači s stavbno črto, stopnišče osvetljujejo štiri okrogla in eno polkrožno
okno, v pritličju v isti liniji pa so druga vhodna vrata. Na načrtu je tudi ta zamaknjen
del profiliran, izdelan pa je bil enako gladko ometano kot nadstropna, 1,5 metra
izstopajoča masa, ki je brez dekoracije. V vsakem nadstropju je enajst štirikrilnih
oken in to je tudi edina razsvetljava, poleg severnega dela, ki jo notranji prostori
prejmejo, saj se zahodna stran stavbe dotika sosednje. Na severnem vogalu so okna
v vsakem nadstropju šestkrilna. Četrto nadstropje je umaknjeno navznoter, tako je
nastal prostor za teraso. Obdano je s kamnito ograjo, ki je dekorativno predrta nad
vsakim nizom oken. Terasa je pokrita z ravnim nadstreškom, ki je podprt s stebriči.53
»V tem projektu je različne in heterogene mase obstoječega stavbnega bloka zakril s
plaščem suvereno oblikovane arhitekture, ki vzpostavlja nova, a ne tuja merila tega
prostora. Dolga in ozka stavba s klasično formirano bazo, okroglimi stopniščnimi okni
52 PAM, SI_PAM/1758/006/00003. 53 CIGLENEČKI 2015 (op. 34), str. 306-308, BERNIK 2004 (op. 48), str. 286, 287, PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 20, http://www.mariborart.si/spomenik?p_p_id=mapview_WAR_artportlet&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_r_p_564233524_articleUrl=gospodarska-zavarovalna-zadruga-drava na dan 16. april 2017, http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=230&mode=0&pic=1409&pl=541&o=0&a=0 na dan 16. april 2017, SKALICKY 2007 (op. 7), str. 24.
28
in predrto ograjo nadkrite terase uveljavlja principe premišljenega in kultiviranega
racionalizma.«54
Razporeditev prostorov je bila prvotno sledeča: v kleti je bila drvarnica in mestni
električni transformator. V pritličju je bil urejen trgovski lokal ter dve odvetniški pisarni,
v prvem nadstropju so bili poslovni prostori zavarovalnice ter dve odvetniški pisarni, v
drugem in tretjem nadstropju pa stanovanja. Na podstrešju so bila poleg terase še
podstrešja za najemnike, pralnice, sušilnice in hišnikovo stanovanje.55 Od prvotne
opreme je ohranjeno še stopnišče, in sicer kovinska ograja, lesena držala in svetilke
na vogalih ograje, po Devovih načrtih.56
Slika 30 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, načrt zahodnega pročelja, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/00004
Slika 31 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, tloris pritličja in prvega nadstropja, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/00004
54 Bogdan REICHENBERG, Plečnik in Maribor, Jaroslav Černigoj in Aleksander Dev, Večer, 19. november 1996, str. 18. 55 PAM, SI_PAM/1758/006/00004. 56 CIGLENEČKI 2015 (op. 34), str. 308.
29
Slika 32 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, načrt severnega pročelja, vir: PAM,
SI_PAM/1758/006/00004
Dev in Černigoj sta skupaj izpeljala še dva projekta, Hranilnico dravske banovine in
Hutterjev blok.
3.3 Hranilnica dravske banovine
Slika 33 - Hranilnica dravske banovine, 1931—1932, vir: lasten
30
Hranilnica dravske banovine stoji na vogalu Tyrševe (prej Gosposka ulica) in
Slovenske ulice. Od mestne občine je leta 1930 odkupila staro hišo, ki je predhodno
stala na isti lokaciji.57 Hišo so podrli, hranilnica pa je razpisala natečaj za novo,
trinadstropno poslovno-stanovanjsko stavbo. Devov in Černigojev načrt je bil izbran
za najboljšo rešitev. Pozitivno ga je podprl tudi takratni mestni stavbeni urad.
Gradbena dela so potekala od aprila leta 1931 do junija 1932. Prevzelo jih je podjetje
Šlajmer & Jelenc. Sosednje stavbe na Tyrševi ulici in nasploh v ožjem obsegu, so
večinoma hiše, zgrajene v 19. stoletju (nekatere so tudi srednjeveškega izvora), so
eno- ali dvonadstropne in enotno sledijo ulični stavbni liniji. Novo zgrajena stavba je
na ta račun prejela nekaj kritik glede neprilagajanja historičnemu tkivu, saj tako po
tlorisu kot po višini presega linijo sosednjih hiš v nizu.58 Glede tega je sicer bilo v
reviji Arhitektura zapisano, da se ni bilo potrebno ozirati na okolico niti v merilu niti v
formah, saj bo »vsa soseščina prej ali slej padla, ker stoji izven gradbene črte«.59 Do
danes je okolica ostala nespremenjena. Po drugi strani pa je stavbo zelo pozitivno
obeležil že Fran Šijanec. »To je prva železobetonska skeletna stavba v družbenem
standardu in prva umetniško vredna arhitektura v zgodovini sodobnega mariborskega
stavbarstva, poleg tega pa pomeni dogodek še v drugem oziru: to je bila v Mariboru
prva zares moderna, kubično in prostorno plastično oblikovana arhitektura
funkcionalnega tipa, skladna, plemenita, na ploskvah brez zunanjega lišpa, toda v
materialu in konstrukciji, v proporcih in v strukturni razčlenitvi tronadstropnih fasad…
vseskozi organično pretehtana stavba«.60 Stavba torej predstavlja prvi primer
uporabe železobetonske skeletne konstrukcije na Slovenskem, kar je uveljavila
moderna. Konstrukcija se kaže v pritličju s kolonado slopov, ki podpirajo arkadni
hodnik, kateri tudi služi kot pokrit pločnik. Stebri se ponovijo v strešnem zaključku kot
nosilci strešnega venca (takšen zaključek stavbe je bil dograjen naknadno).61 Stavba
ima pravokotni tloris, ki zaobjema notranje dvorišče.
57 Ta hiša je bila rojstni dom avstro-ogrskega viceadmirala Viljema Tegetthofa http://www.mariborart.si/spomenik?p_p_id=mapview_WAR_artportlet&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_r_p_564233524_articleUrl=hranilnica-dravske-banovine na dan 19. april 2017, CURK 2000 (op. 11), str. 17 in 52. 58 Eva PEZDIČEK, Banovinska hranilnica na Tyrševi ulici 2 v Mariboru (1932), Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Letno poročilo 2000, Maribor 2002, str. 36, PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 19. 59 Arhitektura: mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost, letnik 1, številka 11/12, 1932, str. 290. 60 Fran ŠIJANEC, Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 1961, str. 459. 61 PEZDIČEK 2002 (op. 58), str. 37.
31
Slika 34 - Hranilnica dravske banovine, tloris pritličja, vir: BERNIK 2004 (op. slika št. 22), str. 256
Na Slovenski ulici je pročelje triosno, na Tyrševi pa ima sedem osi. Slopi in fasadna
rustika v pritličju so obloženi s sivim kamnom. Pročelje nadstropij je členjeno le s
pravokotnimi štirikrilnimi okni. Monotonost razbijejo obloge iz belega umetnega
kamna in rdečerjavega klinkerja, ki izmenično oblagajo celotno pročelje in se
nadaljujejo čez vogale fasade. Klinker pasovi so štirje in potekajo pod oziroma nad
okni, pas z belim kamnom pa je v istih treh linijah kot okna. Tanjša bela pasova se
pojavita tudi na skrajnih robovih prvega in zadnjega nadstropja. Na najvišjem pasu
klinkerja so dekorativno nameščene kvadrataste konzole, po ena nad vsakim oknom.
Prvotna ravna streha je kljub uporabi sodobnih materialov začela zamakati.
Hranilnica je zato v letu 1938 zaprosila za soglasje za namestitev železobetonske
pergole, ki bi onemogočila zamakanje. Dela je ponovno izvršilo podjetje Šlajmer &
Jelenc. Na obstoječe stebre so postavili nizke železobetonske stebričke, ki so danes
vidni pri zaključku strehe, čez katere so položili železobetonsko ploščo. Iz obstoječih
načrtov in dokumentacije sodelovanje Deva in Černigoja pri tem posegu ni razvidno,
vendar strokovnjaki, ki so o tej stavbi že pisali, sklepajo, da sta sodelovala pri tej
dozidavi, saj sta podobno rešitev uporabila pri oblikovanju Hutterjevega bloka.62
62 PEZDIČEK 2002 (op. 58), str. 38, http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=221&mode=0&pic=1360&pl=0&o=0&a=0 na dan 20. april 2017, http://www.mariborart.si/spomenik?p_p_id=mapview_WAR_artportlet&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_r_p_564233524_articleUrl=hranilnica-dravske-banovine na dan 20. april 2017, BERNIK 2004 (op. 48), str. 256, 257, REICHENBERG 1996 (op. 54), str. 18.
32
Slika 35 - Hranilnica dravske banovine, prvotni zaključek strehe, vir: Arhitektura: mesečna revija za
stavbno, likovno in uporabno umetnost, letnik 1, številka 11/12, 1932, str. 289
Prvotno so se v pritličju nahajali trgovski lokali, ki so bili razporejeni okoli tlakovanega
in z zelenjem opremljenega notranjega dvorišča kvadratnega tlorisa, prvo nadstropje
so zasedli prostori hranilnice, v drugem in tretjem nadstropju pa je bilo po dvoje
večjih stanovanj. V četrtem nadstropju dvoriščnega trakta je bilo hišnikovo stanovanje
ter pralnica in sušilnica. Zgradba je imela tudi veliko teraso s cvetličnimi gredami in
prhami. V kleti so bile shrambe za stranke, skladišča trgovin ter centralna kurjava.63
Arhitekta sta posebno pozornost namenila tudi oblikovanju notranjosti. Vso notranjo
opremo sta načrtovala sama. V prostorih hranilnice so bili uporabljeni dragi materiali
(podpeški kamen, kararski marmor, hrast, alpaka) ter sodobni materiali kot makasar,
kavkaški oreh, plutovinast trak in tapete. Stanovanja so imela sodobno opremo in so
veljala za zelo komfortna. Glavni vhod hranilnice so zapirala monumentalna kovinska
dvokrilna vrata, katera je izdelal mariborski obrtnik Pavel Kager. Danes je zunanjost
skoraj v celoti ohranjena v prvotnem stanju, razen zamenjanih pomičnih oken in
kovinskih okvirjev. Ker se je stavbi kasneje spremenila namembnost in je celotno
stavbo zasedlo bančništvo, se je od notranje opreme ohranilo zelo malo. Originalno
63 Arhitektura 1932 (op. 59), str. 290.
33
še je le reprezentativno stopnišče, obloženo s sivim kamnom, ki vodi v prvo
nadstropje. Delno je vidna tudi osnovna razporeditev prostorov.64
Slika 36 - Vhodna vrata, neohranjena, vir: Arhitektura 1932 (op. slika št. 35), str. 289
Slika 37 - Notranja oprema, kot v čakalnici, neohranjeno, vir: Arhitektura 1932 (op. slika št. 35), str. 291
64 PEZDIČEK 2002 (op. 58), str. 38, Arhitektura 1932 (op. 59), str. 289—291.
34
3.4 Hutterjev blok
Zadnji skupni projekt Deva in Černigoja je bil Hutterjev blok. Naročnik velikega
stanovanjskega bloka je bil mariborski tekstilni industrialec Josip Hutter.65 Poleg tega
so leta 1937 po njegovi zamisli na Pobrežju zgradili tudi delavsko kolonijo dvajsetih
dvodružinskih hiš, znanih pod imenom Hutterjeva kolonija.66 Za Hutterjev blok je bil
leta 1939 razpisan mednarodni javni natečaj, na katerem sta bila izbrana samostojna
projekta Deva in Černigoja, nastal pa je kot sinteza obeh.67 Gradbena dela so
prevzela podjetja Šlajmer & Jelenc, Ubald Nassimbeni in Friderik Kiffmann. Blok je
nastal na 10.543 kvadratnih metrov prostornem stavbišču med Prešernovo,
Maistrovo, Ciril-Metodovo in Razlagovo ulico.68 Danes je to stavbni kare med Ulico
Heroja Staneta, Razlagovo, Prešernovo in Mladinsko ulico. Predhodno so tukaj stali
poslovni prostori Götzove oziroma Unionove pivovarne. Med gradnjo je septembra
1940 prišlo do začasne zaustavitve gradnje zaradi stavke gradbenih delavcev, ki so
zahtevali povišanje plače.69 Leta 1940 je bil blok projektiran, do leta 1941 pa že
vseljen, vendar pročelje še danes ni dokončano. Kamnite obloge iz travertina, ki so
bile že od začetka predvidene za talni zidec, bi naj po drugi svetovni vojni leta 1953
uporabili za fasadno oblogo nove direkcije pošte v Ljubljani, ki je nastala po načrtih
arhitekta Otona Gasparija.70 Stanovanja so bila prvotno namenjena najemnikom
višjih slojev, uradnikom in vodilnim nameščencem Hutterjeve tovarne ter drugim
Mariborčanom, vendar so bili prvi prebivalci nemške družine in vojaki.71 Blok je prvi
65 Hutter (1889—1963) se je z ženo Elizabeto preselil v Maribor v dvajsetih letih. Odprl je komisijsko trgovino podjetja Wanzl Hoffelner, leta 1926 pa ustanovil mariborsko tekstilno tovarno Hutter in drug, ki je leta 1940 zaposlovala 1600 ljudi. Čeprav je v Mariboru preživel le tretjino svojega življenja, do druge svetovne vojne, so ga Mariborčani vzeli za Mariborčana in še danes je tako. Imel je izrazit občutek za reševanje socialnih problematik, kakovost bivanja je dojemal kot izredno pomembno za človeka in le to želel izboljšati svojim zaposlenim. V Mariboru je prispeval k nastanku treh bivalnih okolij, ki so nastala v prvi polovici 20. stoletja (gl. Jerneja FERLEŽ, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor 2009, str. 89, Jerneja FERLEŽ, Josip Hutter in njegova mariborska leta, Koroški koledar 2010, Celovec 2010, str. 176—186). 66 FERLEŽ 2010 (op. 65), str. 184. 67 PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 20, 21. 68 Hutterjev blok - največja stanovanjska zgradba, Slovenec, 4. Julij 1940, letnik 68, številka 150a, str. 7. 69 Vsi stavbinski delavci v Mariboru stavkajo, Večernik, 19. september 1940, letnik 14, številka 212, str. 4, Kako je prišlo do stavke stavbincev? Večernik, 20. september 1940, letnik 14, številka 213, str. 4, Pri Hutterjevem bloku že delajo, Večernik, 25. september 1940, letnik 14, številka 217, str. 4. 70 PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 20, 21, http://www.mariborart.si/spomenik?p_p_id=mapview_WAR_artportlet&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_r_p_564233524_articleUrl=hutterjev-blok na dan 3. maj 2017. 71
http://www.mariborart.si/spomenik?p_p_id=mapview_WAR_artportlet&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_r_p_564233524_articleUrl=hutterjev-blok na dan 3. maj 2017.
35
sodobni stanovanjski objekt v centru Maribora, ki se zgleduje po načelih
srednjeevropske gradnje 19. stoletja, kot tudi po najsodobnejši načelih tistega časa
(Karl Marx Hof na Dunaju). Načelo gradnje zaprtih karejskih blokov omogoča
maksimalen izkoristek prostora, saj ustvari notranji atrij in s tem odmik od mestnega
vrveža.72
Slika 38 - Hutterjev blok, risba pročelja, vir: SKALICKY 2009 (op. slika št. 1), str. 132
Slika 39 - Hutterjev blok, tloris pritličja, vir: SKALICKY 2009 (op. slika št. 1), str. 136
72 Stojan SKALICKY, Legendarno razkošje delavskega bloka, Oris, revija za arhitekturo in kulturo, 58,
2009, str. 133, 134.
36
Slika 40 - Hutterjev blok, pogled iz jugovzhodne strani, vir: http://www.petava.net/all-
albums/!/oa/7286544/media/110499066/mode/combi/ na dan 4. maj 2017
Slika 41 - Hutterjev blok, pogled na zahodno fasado na Ulici Heroja Staneta, vir: http://www.petava.net/all-
albums/!/oa/7286544/media/110499066/mode/combi/ na dan 4. maj 2017
37
Slika 42 - Hutterjev blok, notranje dvorišče, vir: lasten
Navzven deluje kot enotna zgradba, vendar je zasnovan kot deset povezanih zgradb
z desetimi notranjimi stopnišči in dvigali. Vzhodni in zahodni trakt sta štirinadstropna,
severni in južni pa eno nadstropje višja. Fasade so členjene s pokritimi vhodi v
stavbo, ki izstopajo iz linije, v pritličju z manjšimi dvodelnimi okni, v nadstropjih pa s
štiridelnimi pravokotnimi okni. Na stičišča bloka so postavljene balkonske lože v
nadstropjih, na vrhu pa izstopa napušč ravne strehe. Racionalno zasnovo celote
poživita poudarka na dveh traktih, in sicer se višja severni in južni na vrhu končujeta
z arkadnim hodnikom, oziroma z dodatnim nadstropjem, ki je zamejeno z nizom
konzol podstrešnega venca. Zahodna in vzhodna fasada sta okrašeni z balkonsko
ložo, ki je nameščena nad osrednjim vhodom v stanovanjski trakt.73
Stanovanj je približno sto trideset in so različne velikosti, od garsonjer do petsobnih.
V kletnih prostorih so bila poleg kleti za stanovalce tudi zaklonišča zaradi bližajoče se
vojne. Pritličje je bilo namenjeno hišniškim stanovanjem. V vsakem stanovanju so bili
veža, kuhinja, shramba, kopalnica s predprostorom, stranišče in različno število sob.
Ob kuhinjah je bila soba za gospodinjsko pomočnico. Oprema je bila funkcionalna in
moderna. Za ureditev je bil uporabljen koridorski sistem, po katerem so bili pomožni
prostori obrnjeni na dvorišče, bivalni pa na ulico. V stanovanjih so bile predvidene
vzidane omare, centralna kurjava, vzidane kopalne kadi, sodobni električni štedilniki.
73 SKALICKY 2009 (op. 72), str. 134—137, PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 21, BERNIK 2004
(op. 48), str. 296.
38
Na dvorišču je bila urejena kotlovnica za centralno kurjavo, sodobno opremljena
mehanična pralnica, parna sušilnica in likalnica z avtomatskimi stroji.74
Po vojni je mariborska mestna občina prenovila zunanjščino in fasado prebarvala v
oker barvo, posamezne pasove v rdečkasto rjavo, pritlični del pa je tudi tokrat ostal
nedokončan.75
Hutterjeve gradnje nam jasno izpostavljajo družbeno členjenost Maribora pred drugo
svetovno vojno. Naselje skromnih hišic v predmestju je bilo namenjeno za delavska
stanovanja, stanovanjski blok v središču mesta za bolj premožnejše, njegova lastna
vila pa je bila postavljena na zaščitenem zelenem pasu pod Kalvarijo v neposredni
bližini mesta.76
74 SKALICKY 2009 (op. 72), str. 135, FERLEŽ 2010 (op. 65), str. 185, 186. 75
http://www.mariborart.si/spomenik?p_p_id=mapview_WAR_artportlet&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_r_p_564233524_articleUrl=hutterjev-blok na dan 4. maj 2017. 76 PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 21, http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=209&mode=0
na dan 4. maj 2017.
39
4 DEV NA PTUJU
Dev je večino svojih projektov, kot smo videli, izvršil v mestu Maribor. Stvaritve, ki ne
spadajo v večino, pa so se pojavile tudi v bližnji okolici, nekaj od njih tudi na Ptuju. Za
Maribor je rečeno, da sta s Černigojem prvič izrazito posegla v mestno arhitekturo z
modernim pristopom; podobno se je zgodilo na Ptuju, vendar ne v tako izstopajoči
obliki. Obe stavbi, ki jih je Dev sprojektiral na Ptuju, se nahajata v strogem
historičnem centru mesta, ki ima stavbno zasnovo iz srednjega veka, slovi pa tudi po
dovršeni urbanistični ureditvi. Stare mestne zgradbe so v pogledu z juga oblikovane v
trikotnik, in sicer so na eni strani zamejene z reko Dravo, druga dva mejnika sta
dominikanski in minoritski samostan, od katerih meja poteka navzgor in se zaključi pri
grajski stavbi na griču.77 Prešernova ulica je speljana tik pod grajskim gričem, kar jo
naredi najvišje ležečo. Ostale ulice so razporejene pravokotno na njo in vodijo
navzdol proti Dravi, ki teče vzporedno s Prešernovo ulico.
Slika 43 - Pogled na Ptuj danes, vir: http://pmpo.si/aktualno/ptuj-najstarejse-slovensko-mesto/ na dan 13. maj 2017
77 Marjeta CIGLENEČKI, Ptuj: starodavno mesto ob Dravi, Maribor 2008, str. 13.
40
Dev je s svojima stavbama posegel med srednjeveške arhitekturne zasnove, ki imajo
renesančno-baročni stavbni fond. Veliki požar leta 1805 je simbolično končal ptujsko
baročno obdobje. V 19. stoletju je bila gradbena aktivnost največja na začetku
stoletja v dobi klasicizma ter ob koncu stoletja v dobi historičnih slogov. Prva polovica
stoletja je gradila v provincialnem klasicizmu, v katerem so prezidali in prefasadirali
skoraj ves hišni fond. Obdobje od 1850 do 1880 se je že prevesilo v
poznoklasicistično in postklasicistično gradbeništvo, vmes pa so se pojavili tudi prvi
znanilci historičnih slogov, ki so proti koncu stoletja postali vse bolj pogosti. Med
historičnimi slogi je prevladovala večinoma čista južna renesansa, kateri se je
pozneje pridružila severna, v večini nemška, in skromna secesija. Med nastalimi
stavbami jih je nekaj bilo javnega značaja, večinoma pa so bile stanovanjske,
poslovne ali kombinirane.78 19. stoletje je poseglo z nekaj odličnimi stavbami, kot
recimo Mestno gledališče Ptuj po načrtih Rudolfa Klotza in ena najboljših
historističnih stvaritev na Ptuju, Mestna hiša, sicer iz začetka 20. stoletja, po načrtih
dunajskega arhitekta Maxa barona Ferstla.79
Devovi stavbi na Ptuju sta torej eni izmed redkih modernih v starem centru mesta.
Obe sta nastali v neugodnem obdobju, med obema svetovnima vojnama, ko so bile
razmere na Ptuju težke. Posledično se je v tem obdobju tudi zelo malo gradilo. Obe
stavbi sta bili zasebnega naročila, stanovanjsko-obrtnega tipa.
78 Jože CURK, Slovenještajerski trgi in mesta v 19. stoletju, Časopis za zgodovino in narodopisje, št.
1—2, 1979, str. 208—234. 79 Igor SAPAČ, Franci LAZARINI, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2015, str. 580—
585.
41
4.1 Brenčičeva hiša
Prva, Brenčičeva hiša, stoji na Ulici heroja Lacka 7. V času izgradnje se je ulica
imenovala Panonska ulica. Med okupacijo je bila preimenovana v Ungarthorgasse,
ker se končuje pri točki, kjer so včasih stala Ogrska vrata. Danes tukaj pravokotno na
njo teče prometna Osojnikova cesta, na drugi strani pa se steka do Mestnega trga. V
15. stoletju je po tem območju tekla Grajena, na kateri so stali mlini; zaradi tega se je
takrat ulica imenovala Renngasse.80 Hiša nosi ime po svojem naročniku, to je bil dr.
Vinko Brenčič, zobozdravnik, ki je tukaj živel s svojo družino in imel zobozdravstveno
ordinacijo, opravljal pa je tudi delo ortodonta v bolnišnici. Danes v stavbi živi njegov
sin, Vinko Brenčič mlajši, prav tako doktor medicine in sicer zobozdravnik, kakor oče.
Nejasnosti se pojavijo pri letnici izgradnje Brenčičeve hiše. V literaturi je za končano
gradnjo povsod zabeleženo leto 1933,81 kar se pa ne sklada z načrti, ki jih hrani
Zgodovinski arhiv na Ptuju. Tudi pri načrtih stvari niso popolnoma jasne, saj jih
obstaja več. Tisti, po katerem je bila stavba dejansko realizirana, je v arhivu shranjen
v škatli z letnico 1937,82 čeprav je na samem načrtu zapisano leto 1936. Ostali načrti,
ki so shranjeni pod Gradbenim podjetjem Drava, pa vsebujejo dve različni letnici in
sicer 1936 in 1940.83 Ti načrti so od realizirane stavbe precej drugačni. Možna
razlaga je takšna, da je Brenčič gradnjo hiše prvotno naročil pri podjetju Dengg
(Viljem Dengg, takratni mestni stavbeni mojster84), ki je podpisalo načrte, ki niso bili
realizirani. Morda si je naročnik ob prejemu načrtov premislil in naročilo predal Devu,
morda pa se je Dengg sam obrnil na Deva in je le-ta spremenil obstoječe načrte.
Brenčič mlajši se spominja, da je gradnjo stavbe vodilo podjetje Dengg, kar pa sicer
pisno ni ohranjeno, oziroma še ni bilo najdeno. Kljub temu lahko sklepamo, da je
Brenčičevo hišo zgradilo podjetje Dengg, saj je bilo v tistem času vodilno na ptujskem
območju. Brenčič mlajši je tudi povedal, da je zamisel, v glavnem o prostorski
ureditvi, predlagal starejši Brenčič sam, in sicer po vzoru zdravniške hiše iz neke
nemške revije.
80 Ptuj, Vodnik po mestu, (ur. Primož Premzl), Maribor 1996, str. 87. 81 Ptuj, Vodnik po mestu 1996 (op. 80), str. 87, Marjeta CIGLENEČKI, Umetnostno-zgodovinski pogled na spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju, Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 146. 82 Zgodovinski arhiv na Ptuju, v nadaljevanju ZAP, SI_ZAP/0005 Mestna občina Ptuj, škatla št. 289, spis 2279/1937. 83 ZAP, SI_ZAP/0242/002, GP Drava, predal 13, ovoj 2; SI_ZAP/0242/ GP Drava, predal 6, ovoj 443; iz predala 6 tudi ovoja 417 in 407. 84 Ptujski list, politično gospodarski tednik, št. 10, let. 2, 7. marec 1920, str. 3.
42
Glede letnic načrtov pa je verjetnost takšna, da so oboji, Denggovi in Devovi načrti
nastali v letu 1936. Ta letnica je zapisana na vseh načrtih, ki so podpisani. Arhiv
hrani škatlo z letnico 1937 verjetno zaradi tega, ker je načrt za ograjo k hiši nastal
naknadno, leta 1937, kar je tudi zabeleženo na načrtu. Letnica 1940 je zapisana
samo na enem načrtu, ki ni podpisan. Skoraj zagotovo je moralo priti do napake, saj
je sicer datum 20. 4. isti na vseh ostalih načrtih iz leta 1936 (ponekod je datum tudi
21. 4.). Tudi če primerjamo načrt iz leta 1940 in tistega iz 1936, vidimo, da sta
popolnoma enaka, da je mlajši kopija tistega iz 1936. Zakaj so kopijo potrebovali in
zakaj so jo datirali z 1940, ostaja nepojasnjeno. Na obeh je risba severne fasadne
sheme ter tlorisi temeljev, kleti, pritličja, prvega nadstropja in podstrešja. Druga
možnost bi lahko bila, da je do napake prišlo nekaj let kasneje, v letu 1944. Takrat je
Gestapo zahteval skico hiše in podatek, če je lastnik zemljišča res Brenčič.85 Ampak
v tem primeru bi se skica zagotovo ujemala z realiziranim objektom, tako da je ta
možnost manj verjetna, kot tista, da so v letu 1936 naredili napako. Realno lahko
ocenimo, da sta obe verziji predloga nastali v letu 1936. Leto kasneje so dodali načrt
za ograjo, gradnja pa bi lahko bila končana leta 1938. Tudi Brenčič mlajši je povedal,
da se spominja, da so se v letu 1938 vselili v hišo in da so v času izgradnje bili
zraven stavbe še mestni vrtovi vse do Grajene. Tudi pred zazidavo te stavbe naj bi
bile na tem območju zelene površine.
Slika 44 - Brenčičeva hiša, skica glavne in stranske fasade, 1936, Viljem Dengg, nerealizirano, vir: ZAP,
SI_ZAP/0242/ GP Drava, predal 6
85 ZAP, SI_ZAP/0458/021, MOP 41—45, škatla 29, ovoj 81—83.
43
Slika 45 - Brenčičeva hiša, skice fasad in prerez A-B, 1936, Saša Dev, realizirano, vir: Zgodovinski arhiv
na Ptuju, SI_ZAP/0005 Mestna občina Ptuj, škatla št. 289, spis 2279/1937
44
Slika 46 - Brenčičeva hiša, skica pritličja, nadstropja, podstrešja in kleti, 1936, Saša Dev, realizirano, vir:
ZAP, SI_ZAP/0005 Mestna občina Ptuj, škatla št. 289, spis 2279/1937
45
Ko pogledamo oba načrta, opazimo precej sprememb. Na prvem, Denggovem
načrtu, sta ulična in severna stran stavbe preprosti. Na ulični strani je glavni vhod
postavljen na vzhodno stran, nad njim je v pritličju okroglo okno, zavarovano z
mrežo. Ostala okna na tej fasadi so preprosta, pravokotna. V pritličju sta še dve, eno
dvokrilno in eno trokrilno, v nadstropju pa ponovno eno trokrilno in dve dvokrilni,
vsaka točno nad tistim iz pritličja. Stavba je visoko pritlična, tako so vidna tudi tri
dvokrilna okna, ki osvetljujejo kletne prostore. Pritličje in nadstropje sta ločena z
vodoravnico, isto tudi zaključek nadstropja in podstrešni del. Severna stran je zelo
podobna južni. Vhod je ponovno na vzhodni strani, do katerega vodi nekaj stopnic.
Nad vhodom sta v vsakem nadstropju po eno dvokrilno okno. Desno od njih se
simetrično zvrstijo od kleti do nadstropja manjša okenca, na zahodnem delu pa ima
vsako nadstropje balkon, ki od fasade izstopa 1,30 metra. Oba sta zamejena z
ograjama, nanju pa se stopa skozi steklena vrata, nameščena na skrajni vzhodni del
balkonov. Dev je kasneje balkone opustil. Pritlični ima poleg vrat tudi eno dvokrilno
okno. Do sedaj opisana stavba je skicirana na načrtih, katere je podpisalo podjetje
Dengg in le-ta ni bila izvedena.
Realizirana Brenčičeva hiša ima dva elementa, ki jo naredita posebno. To je
ogromna vhodna niša, katere ta prvotni načrt ne vključuje. Je pa načrtovan drugi
element, to je polkrožni izrivek, vendar je tukaj postavljen ob stransko, vzhodno
fasado. Iz načrtov je razvidno, da iz stavbe ne izstopa ob vogalu, kot je to kasneje
načrtoval Dev, ampak se južno od njegovega zaključka do vogala še steka fasada.
Že tukaj je načrtovana terasa v prvem nadstropju, okna v pritličju sledijo krivini in jih
je pet dvokrilnih. Dev je kasneje dodal okna tudi kletnim prostorom. Na teraso se
stopa skozi dvokrilna vrata. Preostala fasada južne stranice je, enako kot prejšnji
dve, predrta z okni v vsakem nadstropju. Razlika pri zaobljenih izrivkih je v velikosti
premera samega polkroga. Pri prvi verziji izstopa le za približno dva metra in na
načrtih nima določene funkcije. Dev, ki ga je prestavil ob rob stavbe na dvoriščno
stran, ga je precej povečal, skoraj na šest metrov, in zanj v pritličnem delu predlagal
funkcijo ordinacije, kar se je tudi izvedlo. Na tej točki lahko dodamo, da je zaobljeni,
izrinjeni del, skoraj zagotovo Devova ideja, saj mu ta element pri predhodnih
gradnjah ni bil tuj (npr. Gospodarska zavarovalna zadruga Drava), zraven tega pa se
je s takšnimi dopolnitvami srečeval tudi že pri Plečniku. Pri obeh stavbah ima izrivek
dve dokaj enakovredni funkciji; stavbi prinese dodatno, lepotno vrednost, estetsko
46
dovršenost, ki razbije monotonost pravokotne stavbe in ji doda moderni pridih. Po
drugi strani pa se stavbi s tem posledično poveča volumen za dodaten prostor in tudi
v notranjosti spremeni občutek bivanja, razgiba klasičnost pravokotnih prostorov, ki
so oblikovani pri tradicionalnih stanovanjskih hišah. Zaradi ukrivljenosti prostora
svetloba proseva bolj enakomerno, lažje prehodno in morda si je zaradi tega gospod
Brenčič po prekinitvi zobozdravstvene dejavnosti na domu v tem prostoru uredil
lasten atelje.
Slika 47 - Brenčičeva hiša, skice tlorisov in dvoriščne fasade, 1940, nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0242/
GP Drava, predal 6
Realizirana stavba stoji na vogalu z Novim trgom. Tukaj se Lackova ulica prvič
prekine. V nasprotno smer proti Dravi vodi Vodnikova ulica. Dev je na fasadi, ki je
obrnjena proti ulici, v pritličju dodal masiven kamniti pas, ki je členjen z vodoravnimi
vrezi in se nadaljuje po istem vzoru neprekinjeno po zidani ograji, ki varuje stopnišče.
Enako je členjen tudi steber, ki stoji ločeno od stavbe, vendar tik ob njej in nakazuje
začetek ograje. Klet osvetljujejo štiri nizka, pravokotna, dvokrilna okna, nameščena
na skrajnem spodnjem robu kamnitega pasu. V stavbo vstopimo skozi temno nišo, ki
je zgoraj polkrožno zaključena. Izdelana je na zahodnem delu ulične stranice. V niši
je kratko stopnišče, ki je polkrožno zavito proti vzhodu in vodi do vhodnih vrat. Na
47
robu zidane ograje je predvidel skulpturo, ki pa ni bila realizirana. Niša je približno na
polovici zaprta s prej omenjeno kamnito ograjo, drugo polovico pa zapirajo preprosta,
dvokrilna, kovana vrata, ki so na vrhu dekorativno okrašena s spiralastim elementom.
Na kamniti ograji je postavljena napisna plošča v spomin ptujskemu heroju Jožetu
Lacku. Plošča je iz temnega kamna, ki jo obroblja masivni okvir iz sivega umetnega
kamna, kar se čudovito sklada z arhitekturo same stavbe. Tudi mesto postavitve pred
temno nišo je primerno spominu na Lacka in na grozno dogajanje, povezano s to
stavbo.86 Zapis na plošči je sledeči: «1941—1945; V TEJ HIŠI SO POBESNELI
NEMŠKI FAŠISTI TRPINČILI ZAVEDNE SLOVENSKE RODOLJUBE IN
SODELAVCE NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA. TUKAJ JE NEMŠKA
TAJNA DRŽAVNA POLICIJA - GESTAPO S POMOČJO DOMAČIH IZDAJALCEV V
AVGUSTU 1942 MUČILA IN SRAMOTILA NARODNEGA HEROJA JOŽETA LACKA
TER SKRUNILA MRTVA TRUPLA PRVOBORCEV LACKOVE SLOVENJEGORIŠKE
PARTIZANSKE ČETE. SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU! MESTNI ODBOR
ZB NOV. PTUJ; 29. 11. 1954«.
V stavbi so si torej Nemci med drugo svetovno vojno uredili sedež Gestapa. To je
povedal tudi gospod Brenčič, saj se spominja, da so jih v letu 1941 izselili iz hiše, ob
tem pa zasegli tudi pohištvo. Ptujski arhiv hrani dokumente na to temo, in sicer krajše
dopise, iz katerih je razvidno, da je Gestapo zasegel določene objekte, ki so bili
uporabljeni za pisarniške namene in uradne rezidence. Poleg Brenčičeve so zasegli
tudi Jedličkovo hišo in takratne prebivalce enako nasilno izselili.87 Poleg pisarniških
funkcij so v Brenčičevi hiši v kleti uredili prostore za politične jetnike, kjer so jih
zasliševali in mučili. Med njimi je bil tudi Jože Lacko (1894—1942), ptujski
revolucionar, ki se je do svoje smrti upiral in boril proti nemškim okupatorjem.
Slovenski voditelji delavskih množic v boju proti sovražniku so v Lacku videli
najboljšega predstavnika naprednega delavsko-kmečkega gibanja v Sloveniji. Lacka
so v avgustu 1942 zajeli v Spodnjem Velovleku, ga prignali na Ptuj in ga pred
Brenčičevo hišo ranjenega in pretepenega izpostavili javnemu zasramovanju. 18.
avgusta istega leta je podlegel poškodbam.88
86 CIGLENEČKI 2005 (op. 81), str. 146, 147. 87 ZAP, SI_ZAP/0458/021, MOP 41—45, škatla 29, ovoj 81—83. 88 Vida ROJIC, Jože Lacko, Maribor 1963, str. 5, 6, Ljubica ŠULIGOJ, Revolucionarna pot Jožeta Lacka, Spomini živijo, Jože Lacko, Ptuj 1985, str. 11—19.
48
Slika 48 - Brenčičeva hiša, spominska plošča za Jožeta Lacka, vir: lasten
Vzhodno od niše pritlični pas predrjujejo štiri trokrilna okna, ki so okrašena s
profiliranimi policami, nameščenimi nad in pod okni. Zgornjo polico podpira pet
volutastih konzol, ki so razvrščene med okni. V nadstropju so tri štirikrilna okna, eno
se nahaja točno nad nišo, ostali dve pa nad spodnjimi okni, po eno nad dvema, saj
so nadstropna okna širša od pritličnih. Pod streho teče pas, na katerem se na gosto
izmenjujejo deli iz opeke in deli iz temnega materiala, kateri je predrt z več luknjami.
Stranska, zahodna fasada ima v pritličju dve trokrilni okni, v nadstropju pa eno
štirikrilno. Na tej strani je kletni prostor osvetljen z dvema oknoma, ki sta ponovno
nameščeni na skrajnem spodnjem robu. Ker je streha dvokapna, je tukaj viden tudi
podstrešni del, ki je osvetljen z enim okroglim oknom. Na severni strani je torej
polkrožni izrivek, v katerem je bila prvotno nameščena ordinacija. Klet in nadstropje
osvetljujejo v dveh pasovih nameščena tri trokrilna okna, ki so enakomerno
razporejena po polkrožni zasnovi, tako da sta dve obrnjeni naravnost na sever,
sosednje štiri pa po dve v severozahodno smer ter drugi dve v severovzhodno. V
nadstropju je tako posledično nastala terasa, saj je izrivek ravno zaključen. Prvotno je
bila terasa zaščitena z ograjo, nanjo pa si stopal skozi balkonska vrata, zraven
katerih je bilo nameščeno tudi trokrilno okno. Danes se ta del ne uporablja več za
teraso in tudi ograja je bila odstranjena, verjetno v času druge vojne. Preostali del
severne fasade je ponovno členjen le z okni in sicer je tik ob konzolnem pomolu v
49
vsakem nadstropju po eno okno, isto je vzhodno od še enih vhodnih vrat. Kletni okni
sta danes zazidani. Do vhoda je ponovno izpeljanih nekaj stopnic. Nad vrati je
ogromno okroglo okno, navpično razdeljeno na tri dele, ki osvetljuje zavito stopnišče
v notranjosti. Na skrajnem vzhodnem robu te fasade so ponovno tri trokrilna okna,
eno v kletnem pasu, drugo v pritličnem in tretje v nadstropnem.
Slika 49 - Brenčičeva hiša, skice tlorisov in dvoriščne fasade, 1936, Viljem Dengg, nerealizirano, vir: ZAP,
SI_ZAP/0242/ GP Drava, predal 6
Med Denggovim in Devovim načrtom ni prišlo do razlik le na zunanjščini. Prvotni
tloris nam pokaže, da se je glavna sprememba zgodila pri prestavitvi pomola in
stopnišča ter pri razporeditvi prostorov. Prvotno sta bili obe stopnišči ob skrajnem
vzhodnem delu stavbe. Tisto, na katerega se je stopalo iz ulične strani, je bilo
zasnovano enoramno, iz dvoriščne smeri pa polkrožno ostro zavito. Tipi prostorov so
ostali razmeroma enaki, kar pa je bilo pri prvem načrtu nepremišljeno, je postavitev
jedilnice tik ob laboratorij. To je Dev spremenil in prostore razporedil preudarno.
Drugače je oblikoval tudi stopnišča in sicer je tisto iz dvoriščne smeri postavljeno na
sredo stranice, je prav tako polkrožno zavito, vendar v širšem loku, ki omogoča lepši
pregled iz nadstropja navzdol. Do podstrešja je iz prvega nadstropja speljano še
spiralno stopnišče.
50
Brenčičeva hiša nastopi zelo močno, masivno. Je visoka, dolga, pravokotna stavba z
nezglajeno fasadno površino. Med Devovimi stvaritvami vsekakor izstopa. Najhitreje
bi jo lahko povezali s stavbo Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev zaradi
samega občutka ob pogledu nanjo. Tudi ta deluje monolitno, čeprav jo pogosti, tanki,
beli okenski okvirji in minimalistične dekorativne kocke zmehčajo. Verjetno je
Brenčičeva zaradi tega tako močna; Dev se je tukaj izognil »malim« dekorativnim
elementom, ki bi zmogli omiliti mogočnost ostalih. Premišljeno je izdelal in dodal dva
elementa, ki imata enako težo kot sama stavba, to je vhodna niša, ki zaradi svoje
globine daje enakovreden občutek teže; ter vogalni pomol, prav tako masiven,
členjen le z okni. K temu primerno paše močan kamniti talni pas na glavni fasadi, na
dvoriščni pa vso to »megalomanskost« dokonča proti vsem ostalim precej večje
okroglo okno nad vhodnimi vrati. Če le tega in izrivka ne bi bilo, bi stavba imela
preprosto fasado s preprostimi okni.
Tukaj bi lahko poiskali tudi sorodnost s Plečnikovim ustvarjanjem. Zgodilo se je, da je
samo z nekaj premišljenimi elementi poudaril značilnosti stvaritve, ki jih brez njih ne
bi opazili in napačno izbrani ne bi pripeljali do zaključenega izdelka. Povezuje ju tudi
brezčasnost. To lastnost pri Devovi stavbi opazimo pri tem, da se izredno dobro in
prepričljivo zlije s stavbami okrog sebe, ki so stoletje ali dve starejše od nje. Njena
historistična soseda je eno nadstropje višja. Pročelje ima členjeno z vegetabilnim
okrasjem, ki deluje zelo mehko, kar ustvarja očiten kontrast med njima. K temu
pripomore tudi svetlejša barva fasade, plitki pilastri in spodaj pretrgani segmenti
zatrepi nad okni, katere podpirajo dekorativne volutaste konzole. Ta stavba deluje kot
mehki prehod med Brenčičevo in med nasproti stoječo staro pošto, ki se z izrazito
profiliranim talnim zidcem lepo sklada z Brenčičevo, dopolnjujeta pa se tudi s
temnima fasadama. Če se na Brenčičevo hišo posebej ne osredotočimo, ne moremo
priti do zaključka, da je med njo in med Jedličkovo hišo le dve do tri leta razlike. Iz
tega vidika ima tudi Brenčičeva kanček brezčasnosti. Stvar je sicer malce bolj očitna,
če se stavbi približamo iz druge smeri in uzremo vogalni pomol, kakršnega pri
stavbah iz zgodnejših obdobij ni možno srečati.
Občutek za Plečnikovsko ustvarjanje je Dev pridobil v času šolanja pri njem med leti
1923 in 1927 na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani.89 Za Plečnika
89 Arhiv MAO, fond: Saša Dev.
51
vemo, da je naš najbolj odličen arhitekt, ki je pustil močen pečat v Ljubljani, deloval
pa je tudi na Dunaju in v Pragi. Spoštoval in upošteval je dokaj vse starejše sloge,
najbolj pa je na plan prihajala klasika; to je bila klasika, katero je prilagodil kranjski,
slovenski zemlji, saj je Slovencem želel dati »njihovo«, domačo arhitekturo.90 Lahko
bi dejali, da je tudi na Brenčičevi hiši vidna Plečnikova klasika z modernimi dodatki.
Po pričevanju učencev prve generacije je bil Plečnik zelo poseben profesor. Redko
jim je dopuščal, da bi zadane naloge po svoje oblikovali. Od njih je zahteval
predvsem pridnost in jih večino časa zaposloval z natančnim risanjem, tako da so
kulturo risbe sprejeli do skrajnosti. V zapisih se tudi pojavijo pripombe glede tega, da
je bil Plečnik v bistvu nenaklonjen modernim tokovom, ki so takrat razburjali učence,
predvsem Le Corbusier. Občudoval je kamen in les in ju najraje uporabljal pri svojih
delih kot primarna naravna materiala, s katerima se je arhitektura tisočletja razvijala.
Tudi kot pedagog je zagovarjal kamen in les in se je pogosto uprl umetnim
materialom, kot je steklo, železo, beton, čeprav je sam zaslovel z enim izmed prvih
železobetonskih sakralnih objektov v Evropi, to je župnijska cerkev sv. Duha na
Dunaju (1908—1913).91 Očitno se je Dev kljub profesorjevi želji po klasiki usmeril v
moderne tokove oblikovanja, saj je po šolanju, kot je bilo pokazano, deloval v
funkcionalizmu, ekspresionizmu in arhitekturi 19. stoletja. Zanimivo je to, da je bila
tudi ena izmed Devovih prvih prepoznavnih del, Hranilnica Dravske banovine,
izdelana kot prva železobetonska skeletna gradnja v Sloveniji, kakor je bil Plečnikov
sv. Duh med sakralnimi prvi v Srednji Evropi. Vsekakor je Dev povzel nekaj
značilnosti po velikem Plečniku, poleg tega pa je razvil zelo raznolik opus v
modernem duhu.
90 Dušan GRABRIJAN, Jože Plečnik in njegova šola, Maribor 1968, str. 132. 91 Peter KREČIČ, Jože Plečnik, Branje oblik, Ljubljana 1997, str. 28, Janko OMAHEN, Izpoved,
Ljubljana 1976, str. 7—38.
52
Slika 50 - Brenčičeva hiša, pogled iz Novega trga na stransko in dvoriščno fasado, vir: lasten
Slika 51 - Brenčičeva hiša, v notranjosti polkrožnega izrivka, vir: lasten
53
Slika 52 - Brenčičeva hiša, pogled iz Ulice heroja Lacka na stransko in glavno fasado, vir: lasten
4.2 Jedličkova hiša
Popolnoma drugačen tip stanovanjsko-obrtne hiše je Jedličkova hiša. Stoji na
Vošnjakovi ulici 13, ki teče vzporedno z vzhodnim delom Dravske ulice. Ime je dobila
po Josipu Vošnjaku (1834—1911), slovenskem politiku, pisatelju in zdravniku.92 Pred
letom 1919 in med okupacijo je bila ulica poimenovana Sarnitzgasse.93 Ta stavba je
ena izmed najbolj izstopajočih stavb v starem delu mesta, sploh, če mestno veduto v
celoti zajamemo iz ptičje perspektive. Je ena izmed zelo redkih stavb, ki nima
dvokapne rdeče strehe, v ospredje pa stopi tudi zaradi bleščeče bele barve in za
staro mestno jedro zelo nenavadne oblike tako zunanjščine kot tlorisa, ki je
neobičajno klinaste oblike, kar je arhitektu postavljalo določene zahteve. Na prvi
92 Ptuj, Vodnik po mestu 1996 (op. 80), str. 85, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi813114/ na dan 27. maj 2017. 93 Ptujski list, Politično gospodarski tednik, letnik 1, številka 10, 8. junij 1919, str. 1.
54
pogled lahko vsak oceni, da je stavba nezmotljivo moderna, predstavlja pa predvojni
slovenski funkcionalizem.94
Slika 53 - Jedličkova hiša, 1981 je stavbo prevzela uprava Obrtnega združenja, ki je v stavbi še danes, vir:
lasten
Prvotni naročnik stavbe na tem stavbišču je bila Posojilnica na Ptuju, kateri je
podjetje Treo & Macun predložilo popolnoma drugačen načrt stavbe od kasnejše
realizirane.95 Posojilnica je načrte za dvonadstropno stavbo na stavbišču prejšnjega
poslopja hiše številka 15 predložila 6. maja 1929, s prošnjo, da se izda stavbno
dovoljenje. Gradbena dela naj bi prevzelo zgoraj omenjeno gradbeno podjetje Treo &
Macun.
Pročelje posojilnice naj bi bilo izvršeno v historistični maniri z neoklasicističnimi
detajli. V pritličju so na južni strani nameščena dvojna vhodna vrata, skrajno leva
vodijo v vežo, druga pa v čakalnico. Preostali del pritličja je členjen s tremi večjimi
okni, ki osvetljujejo poslovne prostore. Čez prvo in drugo nadstropje so do strešnega
venca nameščeni štirje pilastri s kanelurami, brez baze, na mestu kapitela pa so
dekorativno okrašeni s tremi izstopajočimi krogi. Če natančno pogledamo, je rahlo
opazno, da osrednji del, ki se na obeh koncih končuje s pilastroma, malenkost
94 Marjeta CIGLENEČKI, Ptuj, Najlepši pa je zame Ptuj…, Maribor 1995, str. 66. 95 ZAP, SI_ZAP/0005/050 MOP 1929, škatla 269.
55
izstopa, tako nakazuje triosni rizalit. V nadstropjih je v vsakem po pet dvokrilnih oken,
osrednji dve pa sta tudi zamejeni s francoskima balkonoma. Del v mednadstropju,
torej med okni v prvem in drugem nadstropju, je okrašen s pravokotnimi elementi. Na
vrhu se stavba končuje s čelom, ki ima na sredini eno dvokrilno okno, na vsaki strani
trikotni dodatek iz drugačnega materiala, robni zidec pa se točno pod oknom prekine.
Na desnem in levem kraku čelu sta dva krajša stebrička, na katerih stojita podstavka
z jajčasto oblikovanima elementoma. Nad vsemi okni na pročelju, in tudi nad vrati, so
dodana pravokotna polja, v katera so odtisnjeni enakomerni kvadratki.
Slika 54 - Načrt pročelja posojilnice, 1929, nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0005/050 MOP 1929, škatla 269
56
Mestni magistrat je že 16. maja 1929 odgovoril, da se dovoljuje gradnja predvidene
stavbe. Posojilnica je nato z gradnjo obstala. Mestni urad je zato več kot leto kasneje,
31. maja 1930, pozival, ali se nameravajo poslužiti izdanega gradbenega dovoljenja,
saj bi bilo potrebno ta prostor primerno ograditi, ker v takratnem stanju ni služil
olepšavi mesta. Posojilnica je nekaj dni kasneje odgovorila in prosila, če se z gradnjo
lahko do nadaljnjega počaka, ker še glede zgradbe niso prišli do skupne končne
točke. Posojilnica je nato v oktobru leta 1931 stavbišče prodala Vilku Jedličku.96
Kakšno je bilo stanje pred gradnjo sedanje stavbe še je do sedaj neraziskano; ve se,
da je občina sama pozivala k čimprejšnji ograditvi, nimamo pa podatka o tem, ali je
bilo stavbišče prazno, ali je na njem stal objekt, ki se jim več ni zdel primeren.
Pročelje stavbe se je torej popolnoma spremenilo, oblika tlorisa pa je v glavnem
ostala enaka. Načrti od Jedličkove hiše še niso bili najdeni, tako da takratne
razporeditve prostorov ne moremo videti. Iz dokumentov je razvidno, da je Jedliček,
ki je bil po poklicu veterinar, v stavbi vršil privatno prakso,97 tako da je bila zagotovo
urejena temu primerna razporeditev prostorov. Ko je stavbo leta 198198 prevzelo
obrtno združenje Ptuj, je prostore seveda ponovno preuredilo. Tloris zgrajene stavbe
lahko pogledamo iz evakuacijskega načrta.
Slika 55 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, načrt evakuacije, pritličje, vir: lasten
96 ZAP, SI_ZAP/0005/050 MOP 1929, škatla 269. 97 ZAP, SI_ZAP/0005/050 MOP 1929, škatla 269. 98 Podatek je bil najden na plakatu, ki je razstavljen v stavbi obrtno-podjetniške zbornice Ptuj (maj,
2017).
57
Slika 56 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, načrt evakuacije, prvo nadstropje, vir: lasten
Slika 57 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, načrt evakuacije, drugo nadstropje, vir: lasten
58
Slika 58 - Posojilnica, tloris pritličja in kleti, 1929, nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0005/050 MOP 1929,
škatla 269
Slika 59 - Posojilnica, tloris prvega in drugega nadstropja ter podstrešja, 1929, nerealizirano, vir: ZAP,
SI_ZAP/0005/050 MOP 1929, škatla 269
59
Oblika nepravilnega pravokotnika je odgovor na lokacijo sosednjih stavb, saj sta na
vzhodni strani bližje ena drugi, kot na ulični strani. Stavba posojilnice je bila
načrtovana tako, da bi se stavba na tretjini prekinila, vmes se bi razprostiralo
dvorišče in se nato nadaljevala v ožji zaključek na vzhodni strani. Realizirana stavba
je tloris obdržala in se na sredini ne prekine; v celoti zavzame določeno zemljišče.
Ulična fasada je popolnoma neokrašena, na strani proti severu pročelje členijo štiri
štirikrilna okna, dve v pritličnem pasu in dve v nadstropnem. Na južni strani so
vhodna vrata. Poseben element stavbe je valjast izrastek na južni polovici. Izstopa v
prvem in drugem nadstropju. Posebej zanimivo je to, da preostali del stavbe nima
drugega nadstropja, se zaključi pri prvem in še to samo približna polovica stavbe, do
zaobljenega stopnišča. Preostali ožji del stavbe je samo pritličen, v katerem se danes
nahaja skladišče. Izrivek torej zraste vse do drugega nadstropja in tako ustvari veliko
teraso na ravnem zaključku preostalega dela polovice stavbe. Iz stavbe je izrinjen
nepravilno, in sicer se na skrajnem južnem robu začne odmikati in najbolj prevesi ven
malce bolj severno od vhodnih vrat in se nato zlije s preostalim pročeljem pred
oknom na ravnem delu fasade. V prvem in drugem nadstropju prostore osvetljujeta
sedemkrilni okni, ki sledita vijugi izrivka in sta nameščeni na tisti strani, kjer izrastek
izstopa najbolj. Tudi tukaj je zaključek raven. Iz fotografije, ki je danes razstavljena v
sami stavbi, je razvidno, da trenutna okna niso originalna. Prvotna so imela tanjše
navpičnice in tudi spodnji in zgornji rob ni bil tako močen in izstopajoč. Na izrivku so
danes navpičnice širše in dušijo steklene površine. Na originalnih so delovale bolj
zračno in elegantno, stekleni deli niso bili tako prekriti, kar je svetlobi omogočalo večji
prehod. Skladala so se s preostalimi štirimi okni na drugem delu fasade. Tam so bile
navpičnice postavljene enakomerno, v istem ritmu kot na izrivku; vsako okno je imelo
štiri. Nova okna imajo le tri, razporejene tako, da je sredinski stekleni del večji od
stranskih. Originalna lesena okna so zamenjali s plastičnimi, kar deluje umetno.
60
Slika 60 - Jedličkova hiša s prvotnimi okni, vir: fotografija na plakatu, ki je razstavljen v sami stavbi
V literaturi se pojavi kritičen zapis o prilagajanju stavbe v staro mestno jedro, in sicer
sta bila avtorja mnenja, da Jedličkova stavba skupaj s Pirichovo (že porušeno)
usnjarno iz okoli leta 1908, ki je stala nižje na obrežju Drave, najbolj moti glavno,
torej južno mestno veduto.99 Na tej točki bi lahko dejali, da gre za stvar okusa.
Dejstvo je, da je Jedličkova hiša nastala v časovnem obdobju, za katerega je bila
takšna arhitektura, kakršno je prevzela, takrat aktualna in primerna. Stavba je
zgrajena v duhu časa, kar ne more biti negativno. Druga stvar je, da so jo zgradili na
območju, ki že stoletja drži določeno obliko vedute in so si tudi stavbe v tem okrožju
med seboj podobne v smislu, da nobena ne izstopa z gladko belo fasado in ravno
streho, čeprav je tudi med njimi tu in tam velika časovna razlika. V času izgradnje še
ni bilo zakonov in omejitev o gradnji, kakršne poznamo danes, in tako je prišlo do
nastale situacije. Ker se ravno z Jedličkovo stavbo cesta začne umikati in zavijati iz
Dravske ulice v stransko, Vošnjakovo ulico, je pogled na zaobljen izrastek vseeno
malce zastrt, oziroma bolj, kot če bi stavba stala ob ravni stranici ulice. Po drugi
strani pa se bi v smislu podobnosti pročelja do sosednjih stavb in manj očitnega
izstopanja, prvotna stavba z okoljem zlila brez večje kritike.
99 Iva CURK, Jože CURK, Ptuj, Ljubljana 1970, str. 135.
61
Bolj pomembno vprašanje pri tej stavbi je vprašanje avtorstva. Arhivski viri (do sedaj
najdeni in pregledani) ne hranijo nobenega dokumenta, ki bi omenjeno zgradbo
kakorkoli povezoval z arhitektom Sašo Devom. Vedenje o tem naj bi v prejšnjih letih
ustno krožilo in tako je ostalo vse do danes, čeprav gotovega dokaza o tem še ni. Ob
pregledu Devovih del ne najdemo nobene stavbe, ki bi nastala v taki obliki
funkcionalizma, kateri je zastopan predvsem na Češkem. Še najbližje ji pride
Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, pri čemer pa je vseeno razlika v tem, da
gre tam za večji arhitekturni objekt, tukaj pa za manjšo stanovanjsko stavbo, ki ima v
tem primeru tudi obrtniško funkcijo. Ob primerjavi z ostalimi stanovanjskimi hišami
pridemo še do večjega vprašaja. Že Brenčičeva, ki je zagotovo Devova, je velika
izjema med njimi. Upoštevati moremo, seveda, da do razlik pride tudi zaradi vpliva
naročnika, vendar je vseeno glavnina izdelka arhitektova. Ostale Devove hiše so
preproste, pritlične ali eno nadstropne, z dvokapno streho, ponavadi z dodatkom
rustike ob talnem pasu in predvsem spominjajo na klasične alpske hiše. Res je, da so
bile nekatere izmed takšnih tipov zgrajene kot počitniške koče, katere so zaradi tega
tukaj izvzete.
Slika 61 - Primer stanovanjske vile, Vila dr. T. Pernata, Saša Dev, letnica in lokacija neznana, vir: PAM,
SI_PAM/1758/007/00002
62
Slika 62 - Primer stanovanjske vile, Vila Franca Minarika, Gregorčičeva ulica 56, 1935—1936, Saša Dev,
vir: PAM, SI_PAM/1758/007/00001
Ena izmed takšnih je bila sprojektirana tudi za Ptuj, imenovana Vila Lešnik. Naročnici
sta bili Meta in Aleška Lešnik. Ta enodružinska hiša je bila zgrajena na parceli št.
441/9 Na Tratah. Načrti so odlično ohranjeni, z Devovim podpisom. Narejeni so bili
leta 1954. Poleg tlorisov, prerezov in skic fasad so ohranjeni tudi načrti detajlov
obrtniških del, stopnišč in cvetličnih oken, tudi omar in vrat. Ohranjeni so tudi
dokumenti o natančnem zapisu potrebnih mizarskih del, umetnega in naravnega
kamna in ključavničarskih del, kar nam odlično prikaže, kako je Dev delal, da se je
osredotočil na vsaki najmanjši detajl. Hiša je pritlična s kletjo in podstrešjem. Pritličje
bi zajemalo sledeče prostore; vežo, stranišče, shrambo, kabinet, dnevno sobo in
kuhinjo, iz katere se bi stopalo na teraso. Dve spalnici in kopalnica so bile načrtovane
za podstrešni del. Vhodna vrata so nameščena na zahodni fasadi, katero predrjujeta
tudi dve dvokrilni okni v pritličju in dve manjši za kletne prostore. Do vhoda vodi nekaj
stopnic. Na severni fasadi so štiri ista okna kot na vzhodni. Vsa okna imajo dodana
polkna, tudi dve malo večji francoski okni na južni fasadi na podstrešnem delu. V
63
pritličju je edino večje, cvetlično, šestkrilno okno, ki osvetljuje dnevni prostor. Glede
na načrte je opazno, da so bila vsa okna in vrata na stavbi zamenjana. Sicer je
zunanjščina nepredelana. O sedanji ureditvi notranjih prostorov nimamo podatkov.
Slika 63 - Vila Lešnik, tloris kleti, prerez C-D, skica severne in vzhodne fasade, 1954, Saša Dev, vir: arhiv
MAO, fond: Saša Dev
Slika 64 - Vila Lešnik, pogled na vzhodno in severno fasado, vir: lasten
64
Vila Lešnik je tipičen primer stanovanjske hiše, kakršne je Dev projektiral. V glavnem
so vse enodružinske hiše zasnovane na takšen način z različnimi variantami oken in
balkonov. Kar je morda smiselno izpostaviti, je to, da so te hiše v glavnem nastajale v
obdobju po drugi svetovni vojni. Ne moremo zagotovo reči, da to pomeni, da se je v
povojnem obdobju začel bolj osredotočati na ljudsko, domačo arhitekturo in da je v
medvojnem obdobju predvsem eksperimentiral s slogi in stili, lahko pa je ena izmed
razlag. Možno je tudi, da so si vsi naročniki klasičnih hiš posebej naročili točno
takšne. Zato tudi ne moremo zaključiti, ali je Jedličkova hiša delo Saše Deva ali ne.
Definitivno je lahko, saj je bil Dev na štajerskem področju en izmed najbolj
perspektivnih arhitektov v tistem času. Možno je tudi, da si je Jedliček sam izbral tak
tip stavbe, ki je bil takrat pogost na Češkem; njegov priimek definitivno izvira od tam,
čeprav nam arhiv ponovno ponudi omejene podatke, ki kažejo na to, da se je
Jedliček gibal samo med Zagrebom, kjer je bil rojen, študiral je na Dunaju, pred vojno
je služil pri deželni vladi v Ljubljani do odhoda v vojno, ko je pomagal kot vojni
veterinar do konca vojne. Kasneje je delal v Varaždinu in na Ptuju.100 Možno je, da je
vmes potoval na Češko in si kasneje doma zaželel arhitekture, ki bi ga spominjala na
domovino prednikov. Možno je, da je bila Devova ideja ali pa da stavba ni njegovo
delo. Nobene od teh možnosti na tem mestu ne moremo izključiti, tako da ostaja
vprašanje avtorstva nadalje odprto.
100 ZAP, SI_ZAP/0078/001, Občinski ljudski odbor Ptuj, 1945, škatla št. 12, ovoj 103.
65
Slika 65 - Jedličkova hiša, pogled s terase na eno nadstropje višji izrivek, vir: lasten
Slika 66 - Jedličkova hiša, pogled s terase na eno nadstropje višji izrivek, vir: lasten
66
Slika 67 - Jedličkova hiša, pogled s terase na preostali ožji pritlični del stavbe, vir: lasten
4.3 Vinarski muzej
Dev je na Ptuju izvršil še vsaj en projekt in sicer preureditev Vodnega stolpa na
Dravski ulici v vinarski muzej. Renesančna, polkrožna stavba iz leta 1551 je bila
nekoč del obrambnega sistema.101 V letu 1937 so začele krožiti govorice, da naj bi
stari mestni obrambni stolp odstranili, ker naj bi predstavljal prometno oviro. Vmes
sta posegla Spomeniški urad iz Ljubljane in člani Muzejskega društva na Ptuju, ki so
že pred prvo svetovno vojno začeli razmišljati o ustanovitvi vinarskega muzeja, saj
ima Ptuj bogato zgodovino vinogradništva in tudi ogromno lepih in zanimivih
predmetov, povezanih s tem. Tako je društvo izkoristilo nastalo situacijo in mestno
občino zaprosilo, da bi jim stolp prepustili za ureditev vinarskega muzeja. Mestna
občina je temu pritrdila, člani pa se nato niso mogli odločiti, ali bi muzej uredili v
stolpu ali v prostorih Ferkovega mestnega muzeja v bivšem dominikanskem
101 Iva CURK, Jože CURK, Ptuj, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, Ljubljana
1965, str. 20.
67
samostanu. Tako so si oboje prostore v novembru 1937 ogledali skupaj z Devom in
ga prosili, da izdela strokovno mnenje o uporabnosti prostorov in izbere
najprimernejši način preureditve v razstavišče.102
Slika 68 - Vodni stolp iz leta 1551, danes je v njem Miheličeva galerija, vir: lasten
Dev je društvu še v istem mesecu poslal svoje mnenje, in sicer je menil, da bi bili
prostori v mestnem muzeju vsekakor primerni, vendar bi bila njihova adaptacija velik
finančni zalogaj. Nad mestnim stolpom se je zelo navdušil in dejal, da bi se moral
regulacijski načrt prilagoditi stolpu in ne obratno. Menil je, da je ideja o ustanovitvi
muzeja v njem idealna, saj so stanovanja v teh trdnjavah vse prej kot primerna.
Glede adaptacije je povedal, da ne bi bila predraga.103 Naslednje leto junija je izdelal
predračun za adaptacijo (ocenjen na 139.489,62 dinarjev), ki je zajemal vse od
rušitve stanovanj, do popolne obnove. Z deli so pričeli v juniju leta 1939. Izvajali so jih
po načrtih Deva. Za ostrešje je načrt napravilo gradbeno podjetje Šlajmer & Jelenc,
zidarska dela je prevzel zidarski mojster Martin Macun pod vodstvom Josipa
Serdinška iz Ptuja, tesarska pa Lojze Vimer. Dela sta nadzorovala Anton Smodič,
tajnik društva, in inženir Cvahte.104
102 ZAP, fond: Muzejsko društvo, škatla 8, 1937, Andrej BRENCE, Vinarski muzej v Ptuju od ustanovitve leta 1937 do otvoritve 1946, Etnolog, številka 6, 1996, str. 79—81. 103 Vinski muzej v Ptuju, Slovenec, št. 279, 5. december 1937, str. 5. 104 BRENCE 1996 (op. 102), str. 82, 83.
68
Slika 69 - Adaptacija Vodnega stolpa, prerez EF, 1937—1939, PAM, SI_PAM/1758/004/00003
Začetek druge svetovne vojne je prekinil gradnjo. Med vojno je stolp dobil novo
funkcijo, in sicer so prostore uporabljali za pouk glasbe. Zaradi bombardiranja je bil
tudi poškodovan, predvsem strešni del. Po končani vojni so škodo popravili in
dokončali preureditev stolpa. Odstranili so kritje na strehi, lesene strešne
konstrukcije, strop nad nadstropjem, vratne podboje, lesene stopnice na podstrešje
in v nadstropje, štedilnike, vmesne stene, zid iz opeke, stene kletne drvarnice in omet
v vseh nadstropjih ter tudi na zunanjščini, kjer je bilo potrebno. Dodali so nove
stopnice, izolacijo proti talni vlagi, opečne zidove, stebre, sveži omet, podnožje, obok
pod stopnicami, več vrat in oken, k temu tudi železnih mrež, kamnitih okvirjev in ograj
k stopnicam, kritje strešine in drugo. Tesarska dela so zajela izdelavo nove strešne
konstrukcije, stropa nad prvim nadstropjem z vidnimi tramovi in slepih tal v prvem
nadstropju.105 Uredili so klet (približno 140 kvadratnih metrov), glavni vhod je nastal iz
mestnega parka in dobil dva stebra in nadstrešnico, prejšnji vhod v klet iz Dravske
ulice pa je ostal le za prenos težkih predmetov. Prvo nadstropje je iz kleti dostopno
po stopnišču. Tukaj so uredili veliko razstavno dvorano (180 kvadratnih metrov) s
sedmimi okni. Od tukaj stopnice vodijo še višje, do mansarde (približno 64 kvadratnih
105 PAM, SI_PAM/1758/004/00003.
69
metrov). Zid nad okni v nadstropju so dvignili približno za en meter. Podstavek stolpa
je zgoraj zaključen s polkrožnim zidcem, nad katerim je gladek zid do venca. Podoba
se je spremenila tudi naokoli, saj so stolp predvideli kot zahodni zaključek mestnega
parka. Porušili so odvečne stavbe v okolici, tako da je ostal osamljen in okoli njega
speljali pešpot.106
Slika 70 - Adaptacija Vodnega stolpa, pritličje, 1937—1939, PAM, SI_PAM/1758/004/00003
Stolp so kasneje prizadele poplave in voda je zalila kletne prostore. Zaradi vlage v
pritličju so predmeti začeli propadati, gradivo je bilo nepregledno in nesistematično
razstavljeno. Zaradi tega in zaradi popolnega nezanimanja obiskovalcev so muzej
leta 1967 ukinili in ga preuredili v občasno razstavišče. Zunanjo in notranjo podobo je
ohranil vse do danes. Vmes je menjal nekaj imen, in sicer je bil najprej Razstavni
paviljon Dušana Kvedra, nato Razstavišče ob Dravi, danes pa je Galerija Franceta
Miheliča.107
106 BRENCE 1996 (op. 102), str. 84—88. 107 BRENCE 1996 (op. 102), str. 89, 90.
70
Slika 71 - Adaptacija Vodnega stolpa, nadstropje, 1937—1939, PAM, SI_PAM/1758/004/00003
Ko se sprehodiš čez seznam sprememb, ki so stavbo doletele med adaptacijo, je
prva misel ta, da je stavba doživela radikalno prenovo do meje neprepoznavnosti.
Dejstvo je, da je prvotno, zunanjo ogrodje stavbe nespremenjeno. Vse spremembe
so se zgodile v notranjosti, kjer so bila pred prenovo stanovanja. Tako se je odstranil
material, ki v nobenem primeru ni imel povezave z originalno stavbo. Spremembe so
bile izvedene ob glavni misli, da se obnavlja za ohranitev obrambnega stolpa, za kar
se je Dev zelo zavzel in podprl idejo o muzeju v notranjosti, ki bi stavbo ohranjal pri
življenju. Precej drugačno stališče je zavzel ob adaptaciji palače Goedel-Lannoy v
Umetnostno galerijo v Mariboru.
Gre za veliko parcelo med sedanjimi Koroško cesto, Strossmayerjevo, Orožnovo in
Gospejno ulico. Na njej stoji več stavb iz začetka 14. stoletja, katerim so se pogosto
menjevali lastniki, od leta 1954 naprej pa ima tudi Umetnostna galerija Maribor svoje
prostore v severnem delu palače. Največji pečat je tem stavbam pustil Herman baron
Goedel-Lannoy, ki je imel stavbe v lasti le dvanajst let v drugi polovici 19. stoletja. V
tem času je stavbe prezidal, jim dodal opremo, jih povezal v novo celoto in ustvaril
71
najbolj razkošno historistično palačo v Mariboru.108 Zaradi kasnejše prenove,
najpozneje med prezidavami za galerijo, so stavbo izpraznili, oprema pa še je do
danes izgubljena. Gre za zelo nepremišljeno potezo, saj je Maribor s tem izgubil
»najboljši primer dobro premišljene in tudi sorazmerno dobro ohranjene historistične
palače, neke vrste celostno umetnino eklekticizma«.109 Preden se je stavba prenovila
za namene galerije, se je za Goedel-Lannoyjem sicer zvrstilo nekaj lastnikov, ki pa
stavbe niso bistveno spreminjali. V letu 1951 je mestna občina palačo namenila za
prostore galerije. Prvi načrti prenove so nastali pri Mestnem projektivnem biroju
Maribor, katere je narisal Jože Požauko pod vodstvom arhitekta Staneta Lovšeta.
Leto kasneje je prenovo prevzel projektivni biro Projekt Maribor in nastali so novi
načrti, katere je izdelal Saša Dev.110 Tukaj pa je resnično prišlo do radikalnih
sprememb, ki nikakor niso bile prijazne do prejšnjega stanja v stavbi. Po Devovih
načrtih so porušili polžasto stopnišče, steno nekdanje jedilnice in altano pred
slavnostno dvorano. Veliko prehodov med sobami so zaprli in ustvarili nove na drugih
mestih. Na novo so obokali prostor pod slavnostno dvorano zaradi statičnih razlogov,
iz same dvorane pa odstranili marmorni tlak. Tudi na zunanjščini je prišlo do
sprememb; za zahodno fasado je nastal načrt z novo podobo.111
Slika 72 - Načrt za prenovo hiše Orožnova ulica 11 v umetnostno galerijo, pritličje, 1952, Saša Dev, vir:
Polona VIDMAR, Umetnostna galerija Maribor v palači Goedel-Lannoy, Ljubljana 2015, str. 76
108 VIDMAR 2015 (op. 11), str. 5. 109 VIDMAR 2015 (op. 11), str. 63. 110 VIDMAR 2015 (op. 11), str. 77, 78. 111 VIDMAR 2015 (op. 11), str. 78.
72
Slika 73 - Načrt za prenovo hiše Orožnova ulica 11 v umetnostno galerijo, nadstropje, 1952, Saša Dev, vir:
VIDMAR 2015 (op. slika št. 72), str. 77
Zanimivo je, zakaj bi Dev na eni strani strogo vztrajal pri tem, da se zgodovinski
objekt ohrani in da se mora vse drugo temu prilagoditi, po drugi strani pa se pri
drugem objektu na zgodovinsko vrednost, ki je obstajala v sožitju z arhitekturo,
njenimi elementi, opremo in poslikavami, ne ozre in je videl rešitev galerije le v tem,
da se omenjene stvari odstranijo in porušijo. Podobno se bi lahko vprašali ob
postavitvi Hranilnice dravske banovine, ogromne konstrukcije, v historično tkivo, kjer
tako po tlorisu kot po višini presega linijo sosednjih hiš; po drugi strani pa je
Gospodarska zavarovalna zadruga Drava z izjemno prostorsko rešitvijo zapolnila
skoraj nezazidljiv predel in postavila piko na i k dograditvi tiste ulice.
Ptujski obrambni stolp je to adaptacijo potreboval, sicer lahko samo ugibamo v
kakšnem stanju bi bil danes. Tudi palača Goedel-Lannoy živi in se ohranja naprej,
prav tako zaradi dejavnosti v njej, je pa velika škoda, da se situacija ni odvila v prid
prejšnjim obdobjem.
73
Slika 74 - Vodni stolp, danes Miheličeva galerija, vir: lasten
74
5 SKLEP
Ob zaključku diplomske naloge se je razkrilo kar nekaj odgovorov na vprašanja, po
drugi strani pa se jih je nekaj na novo odprlo.
Prišli smo do okvirnega časovnega razporeda Devovega predvojnega obdobja,
predvsem pri pregledu njegovih zaposlitev. Nastal je tudi (še vedno nepopoln)
pregled ustvarjenih načrtov v tem obdobju. Veliko nejasnosti še ostaja glede
avtorstva pri mariborskih projektih, kateri nam obenem prikažejo, kako je Dev s
svojim delovanjem vplival na razvoj in usmeritev arhitekture v mestu Maribor. »Čas
tem delom ni odvzel svežine, mnoga ohranjajo trajno vrednost in vedno znova
presenečajo z dognano formo, domišljeno vsebino in konstrukcijo«.112
Pri Brenčičevi hiši smo prišli do ugotovitve, da je verjetno nastala v letu 1938 in da je
krasen primer dovršene stvaritve, ki je nastala s pomočjo vpliva največjega
slovenskega arhitekta, Jožeta Plečnika. S tehtno izbranimi elementi jo je Dev pripeljal
do brezčasnosti, ki ji omogoča neizstopajočo vpetost v staro mestno jedro.
Avtorstvo Jedličkove hiše ostaja odprto. Do sedaj je ta funkcionalistična izvedba edini
takšen primer med Devovimi načrti za manjše stanovanjske hiše. V glavnem so ostali
načrti stanovanjskih stavb preprostejši, narejeni po principu alpskih podeželskih hiš,
kar pa sicer ne more zagotavljati, da Jedličkova hiša ne bi mogla biti Devovo delo,
glede na to, da je bil takrat eden izmed najperspektivnejših arhitektov v Mariboru in
okolici.
Primerjava med Hranilnico dravske banovine in Gospodarsko zavarovalno zadrugo
Drava ter razplet adaptacije Vodnega stolpa in palače Goedel-Lannoy nam prikažeta
nejasno sliko o tem, da se je Dev v nekaterih primerih zelo zavzel za ohranitev
objektov ali za korektno izvedbo novih; zgodilo pa se je tudi, da je bil popolnoma
nepozoren na zgodovinsko vrednost stavb, kar je privedlo do nepopravljive situacije.
Saša Dev je zapustil zelo kakovostne stvaritve; neraziskana še ostaja druga polovica
njegovega življenja in nadaljnja raziskava bo razsvetlila dela iz povojnega obdobja.
112 SKALICKY 2007 (op. 7), str. 20.
75
6 LITERATURA IN VIRI
6.1 Seznam arhivskih virov
- Arhiv muzeja za arhitekturo in oblikovanje
- Arhiv Plečnikove hiše
- Pokrajinski arhiv Maribor
- Zgodovinski arhiv na Ptuju
6.2 Seznam spletnih virov
- http://www.arhitekturni-vodnik.org
- https://www.britannica.com
- http://www.epdlp.com
- http://www.mariborart.si
- http://pmpo.si
- http://www.secretcitytravel.com
- http://www.siol.net
- http://www.slovenska-biografija.si
- https://stopyransky.wordpress.com
- http://www.theatre-architecture.eu
76
6.3 Seznam literature
- Arhitekt Jaroslav Černigoj, Sinteza, 24/87—90, 1991
- Arhitektura: mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost, letnik 1,
številka 11/12, 1932
- Stane BERNIK, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004
- Andrej BRENCE, Vinarski muzej v Ptuju od ustanovitve leta 1937 do otvoritve 1946,
Etnolog, številka 6, 1996
- Marjeta CIGLENEČKI, Ptuj, Najlepši pa je zame Ptuj…, Maribor 1995
- Marjeta CIGLENEČKI, Ptuj: starodavno mesto ob Dravi, Maribor 2008
- Marjeta CIGLENEČKI, Ulica talcev v Mariboru, Patriae et Orbi, Študije o
srednjeevropski umetnosti, Jubilejni zbornik za Damjana Prelovška, Ljubljana 2015
- Marjeta CIGLENEČKI, Umetnostno-zgodovinski pogled na spominska obeležja 20.
stoletja na ptujskem območju, Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005
- Iva CURK, Jože CURK, Ptuj, Ljubljana 1970
- Iva CURK, Jože CURK, Ptuj, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka
vodnikov, Ljubljana 1965
- Jože CURK, Maribor, Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000
- Jože CURK, Mariborsko gradbeništvo med sredinama 19. in 20. stoletja, Časopis
za zgodovino in narodopisje, 75 (n. v. 40), 2/3, 2004
- Jože CURK, Slovenještajerski trgi in mesta v 19. stoletju, Časopis za zgodovino in
narodopisje, št. 1—2, 1979
- Matevž ČELIK, Maja VARDJAN, Bogo ZUPANČIČ, Pod skupno streho, Moderne
javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov, Ljubljana 2013
- Jaroslav ČERNIGOJ, Mariborsko pismo, Arhitekt, 1/1, 1951
- Jerneja FERLEŽ, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor 2009
77
- Jerneja FERLEŽ, Josip Hutter in njegova mariborska leta, Koroški koledar 2010,
Celovec 2010
- Dušan GRABRIJAN, Jože Plečnik in njegova šola, Maribor 1968
- Hutterjev blok - največja stanovanjska zgradba, Slovenec, 4. Julij 1940, letnik 68,
številka 150a
- Kako je prišlo do stavke stavbincev? Večernik, 20. september 1940, letnik 14,
številka 213
- Peter KREČIČ, Jože Plečnik, Branje oblik, Ljubljana 1997
- Franc KRIŽNAR, Ob 60 - letnici smrti skladatelja Oskarja Deva (1868 - 1932),
(Prispevek k Devovi monografiji (biografiji in bibliografiji) in fragment skladateljevega
dela ter življenja v Škofji Loki (1905-1911)), Loški razgledi, letnik 39, številka 1, 1992
- Janko OMAHEN, Izpoved, Ljubljana 1976
- Eva PEZDIČEK, Banovinska hranilnica na Tyrševi ulici 2 v Mariboru (1932), Zavod
za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Letno poročilo 2000, Maribor 2002
- Jelka PIRKOVIČ KOCBEK, Izgradnja sodobnega Maribora, Ljubljana 1982
- Plečnikova šola v Ljubljani, Katalog razstave, Ljubljana 1996
- Ponedeljski Slovenec, 5. april 1937, letnik 10, številka 14
- Pri Hutterjevem bloku že delajo, Večernik, 25. september 1940, letnik 14, številka
217
- Ptuj, Vodnik po mestu, (ur. Primož Premzl), Maribor 1996
- Ptujski list, Politično gospodarski tednik, letnik 1, številka 10, 8. junij 1919
- Ptujski list, politično gospodarski tednik, letnik 2, številka 10, 7. marec 1920
- Bogdan REICHENBERG, Plečnik in Maribor, Jaroslav Černigoj in Aleksander Dev,
Večer, 19. november 1996
- Vida ROJIC, Jože Lacko, Maribor 1963
78
- Igor SAPAČ, Franci LAZARINI, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana
2015
- Stojan SKALICKY, Arhitekt Saša Dev in Maribor, AR. Arhitektura, raziskave, letnik
7, številka 2, 2007
- Stojan SKALICKY, Legendarno razkošje delavskega bloka, Oris, revija za
arhitekturo in kulturo, 58, 2009
- Slovenec: političen list za slovenski narod, 18. 10. 1930, letnik 58, številka 239
- Fran ŠIJANEC, Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 1961
- Ljubica ŠULIGOJ, Revolucionarna pot Jožeta Lacka, Spomini živijo, Jože Lacko,
Ptuj 1985
- Polona VIDMAR, Umetnostna galerija Maribor v palači Goedel-Lannoy, Ljubljana
2015
- Vinski muzej v Ptuju, Slovenec, št. 279, 5. december 1937
- Vsi stavbinski delavci v Mariboru stavkajo, Večernik, 19. september 1940, letnik 14,
številka 212
- Bogo ZUPANČIČ, Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo,
Ljubljana 2004
- Marjan ŽNIDARIČ, Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v Mariboru v
zadnjih tednih okupacije, Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 56, 1985