univerza v mariboru · 2017-11-28 · univerza v mariboru filozofska fakulteta oddelek za...

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za geografijo

DIPLOMSKO DELO

Jana Gominšek

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za geografijo

Diplomsko delo

PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA PREBIVALCEV OBČINE POLZELA

Graduation thesis

LEISURE TIME ACTIVITIES OF RESIDENTS OF MUNICIPALITY

POLZELA

Mentor: Kandidatka:

doc. dr. Uroš Horvat Jana Gominšek

Maribor, 2016

Lektorica: Valerija Vegič, prof. slovenščine

Prevajalec: Rosana Jordan, prof. angleščine

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Urošu Horvatu, za strokovno pomoč, napotke,

nasvete in predvsem potrpežljivost pri izdelavi diplomskega dela.

Največja zahvala gre moji družini za vso razumevanje in podporo.

Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija

IZJAVA

Podpisani-a Jana Gominšek rojen-a 3.4.1982študent-ka Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru, študijski program geografija in zgodovina, izjavljam, da je

diplomsko delo z naslovom Preživljanje prostega časa prebivalcev občine Polzela

pri mentorju-ici dr.doc. Urošu Horvatu, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Kraj, _____________

Datum, ____________

_________________________________

(podpis študenta-ke)

UNIVERZA V MARIBORU

____________________________

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE ZAKLJUČNEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke: Jana Gominšek Vpisna številka: 61183629 Študijski program: geografija in zgodovina Naslov diplomskega dela: Preživljanje prostega časa prebivalcev občine Polzela Mentor: dr.doc. Uroš Horvat Somentor: ________________________________________________ Podpisani-a Jana gominšek izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Diplomsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru. Tiskana verzija diplomskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. ___________________________________________________________________________ Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: _____________________________________________________ ne sme biti javno dostopno do __________________ (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). ____________________________________________________________________________ Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega dela) na spletnih straneh in v publikacijah UM. Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:

_________________________ Podpis mentorja _________________________ (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno): Podpis odgovorne osebe naročnika in žig: _______________________________________ (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno)

POVZETEK

Prosti čas je in postaja vse bolj pomembna vrednota v življenju. Način kako ga

preživljamo, kaže kvaliteto našega življenja. Več kot imamo prostega časa in

finančnih sredstev, več imamo svobode pri izbiri prostočasnih aktivnosti. Drugi

zorni kot pa je ponudba prostočasnih aktivnosti v danem prostoru. Če v kraju

bivanja ni dovolj možnosti in ponudbe za preživljanje prostega časa, potem

iščemo možnosti v širšem geografskem prostoru.

V diplomskem delu so s pomočjo literature in virov predstavljene naravno in

družbeno geografske značilnosti občine Polzela in turizma, ter možnosti

preživljanja prostega časa kot so ponudba rekreacije, turistične znamenitosti,

družbene institucije ipd.

Analizirali smo podatke o preživljanju prostega časa prebivalcev občine Polzela.

Koliko, kje in na kakšen način ga preživljajo ter kakšno je njihovo mnenje o

ponudbi prostočasnih aktivnosti v občini.

KLJUČNE BESEDE: geografija turizma, prosti čas, občina Polzela, turistična

ponudba, rekreacija

ABSTRACT

Leisure time is and is becoming an increasingly important value in life. The way

we spend it, shows the quality of our lives. More of free time and financial

resources we have, more freedom in the choice of leisure activities we have. The

second angle is the offer of leisure activities in a given area. If the place of

residence is not hasn’t got enough options and offers for leisure time activities,

then people are looking for opportunities in a wider geographical area.

In this thesis, with the help of literature and sources we presented the natural and

social geographical characteristics o Municipality of Polzela, Tourism, and leisure

time opportunities such as recreation facilities, tourist attractions, social

institutions.

We analyzed data on leisure time of Residents of Municipality Polzela. How

much they have it and where and when they spend it. What are their views on the

offer of leisure time activities in the municipality.

KEY WORDS: Geography of Tourism, Leisure time, Municipality of Polzela,

Tourist offer, Recreation

i

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................... 1

1.1 NAMEN IN CILJI ..................................................................................................... 1

1.2 METODE DELA ....................................................................................................... 2

2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV ....................................................................... 3

2.1 PROSTI ČAS .......................................................................................................... 3

2.2 PROSTI ČAS IN REKREACIJA ....................................................................................... 4

2.2.1 PROSTI ČAS, TURIZEM IN REKREACIJA .............................................................................. 5

3 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE POLZELA ........................................................ 7

3.1 LEGA IN POLOŽAJ ................................................................................................... 7

3.2 FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ............................................................................. 7

3.2.1 GEOLOŠKA ZGRADBA IN RELIEF ....................................................................................... 7

3.2.2 HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI ............................................................................................ 9

3.2.3 KLIMATSKE ZNAČILNOSTI ............................................................................................... 9

3.2.4 PRST IN VEGETACIJA ................................................................................................... 11

3.3 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ....................................................................... 12

3.3.1 PREBIVALSTVO .......................................................................................................... 12

3.3.2 POSELJENOST ............................................................................................................ 15

3.3.3 GOSPODARSTVO ........................................................................................................ 17

3.3.4 KMETIJSTVO ............................................................................................................. 19

3.3.5 TURIZEM .................................................................................................................. 22

3.4 TURISTIČNA IN PROSTOČASNA PONUDBA V OBČINI POLZELA ........................................... 24

3.5 REKREACIJA ........................................................................................................ 40

3.6 DRUŠTVA ........................................................................................................... 50

4 PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA PREBIVALCEV OBČINE POLZELA ........................... 54

4.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE ..................................................................................... 54

ii

4.2 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ANKETE ...................................................................... 54

4.2.1 OSNOVNI PODATKI O VZORCU ...................................................................................... 54

4.2.1.1 Spol anketirancev ............................................................................................... 55

4.2.1.2 Starost anketirancev .......................................................................................... 55

4.2.1.3 Izobrazbena sestava anketirancev ..................................................................... 56

4.2.1.4 Status anketirancev ........................................................................................... 57

4.2.1.5 Živite v naselju Polzela ali v drugem naselju v občini Polzela? .......................... 58

4.2.2 PROSTI ČAS ............................................................................................................... 59

4.2.2.1 Kaj za vas pomeni prosti čas? ............................................................................ 59

4.2.2.2 S kom preživljate prosti čas? .............................................................................. 60

4.2.3 PROSTI ČAS MED TEDNOM .......................................................................................... 61

4.2.3.1 Koliko prostega časa imate med tednom? ........................................................ 61

4.2.3.2 Kje preživite največ prostega časa med tednom? ............................................. 62

4.2.3.3 S katerimi prostočasnimi dejavnostmi se ukvarjate med tednom? .................. 64

4.2.4 PROSTI ČAS MED KONCEM TEDNA ................................................................................. 66

4.2.4.1 Koliko časa imate med koncem tedna? ............................................................. 66

4.2.4.2 Kje preživite največ prostega časa konec tedna? .............................................. 67

4.2.4.3 S katerimi prostočasnimi dejavnostmi se ukvarjate konec tedna? ................... 69

4.2.5 SPLOŠNO.................................................................................................................. 72

4.2.5.1 Ocenite naravne in kulturne danosti v občini Polzela ....................................... 72

4.2.5.2 Kako bi ocenili ponudbo prostoročnih dejavnosti? ........................................... 73

4.3 PRIMERJAVA UGOTOVITEV O PROSTOČASNIH DEJAVNOSTIH PREBIVALCEV OBČINE POLZELA S

PODOBNIMI RAZISKAVAMI .............................................................................................. 74

5 SKLEP ................................................................................................................. 77

LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 81

iii

KAZALO SLIK

Slika 1: Rimska antična podeželska vila ................................................................. 3

Slika 2: Lega občine Polzela v Sloveniji................................................................. 8

Slika 3: Bukov gozd, Vimperk .............................................................................. 12

Slika 4: Naselja v občini Polzela, kartografija Jane Gominšek ........................... 15

Slika 5: Naselje Polzela ......................................................................................... 17

Slika 6: Vinograd v Podvinu ................................................................................. 22

Slika 7: Neža Maurer pred rojstno v Podvinu pri Polzeli ..................................... 25

Slika 8: Grad Komenda ......................................................................................... 27

Slika 9: Park Šenek ............................................................................................... 28

Slika 10: Tajna jama.............................................................................................. 29

Slika 11: Gora Oljka.............................................................................................. 30

Slika 12: Novi Klošter ........................................................................................... 31

Slika 13: Graščina Šenek ...................................................................................... 32

Slika 14: Vimperk ................................................................................................. 33

Slika 15: Bolčinova hiša ....................................................................................... 33

Slika 16: Barbankov dom ...................................................................................... 34

Slika 17: Cajhnov kozolec .................................................................................... 35

Slika 18: Jelovškova kašča .................................................................................... 36

Slika 19: Kužno znamenje .................................................................................... 36

Slika 20: Mešičev mlin ......................................................................................... 37

iv

Slika 21: Močnikov mlin ....................................................................................... 38

Slika 22: Tekmovanje v spretnostni vožnji s kočijamo na Polzeli v sklopu

prireditve Malteška konjenica ............................................................................... 39

Slika 23: Informativna tabla kolesarske poti v Savinjski dolini ........................... 40

Slika 24: Sprehajalna pot ob Savinji v Ločici pri Polzeli ..................................... 41

Slika 25: Atletski stadion na Polzeli ..................................................................... 41

Slika 26: Tenis klub Polzela .................................................................................. 42

Slika 27: Dvorana Polzela ..................................................................................... 44

Slika 28: Karate klub ............................................................................................. 45

Slika 29: Nogometno igrišče ................................................................................. 45

Slika 30: Pohodniške točke v občini Polzela ........................................................ 47

Slika 31: Planinske poti po Savinjski dolini ......................................................... 48

Slika 32: Karta Izbrane možnosti prostočasnih dejavnosti v občini Polzela ........ 49

Slika 33: Karta Izbrane možnosti prostočasnih dejavnosti v občini Polzela ........ 80

v

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Število prebivalcev ........................................................................ 13

Preglednica 2: Naravni prirastek ........................................................................... 13

Preglednica 3: Staranje prebivalstva ..................................................................... 14

Preglednica 4: Gostota poselitve občine Polzela .................................................. 16

Preglednica 5: Število podjetij v občini Polzela ................................................... 18

Preglednica 6: Površina kmetijskih zemljišč občine Polzela v uporabi v letu 2010

............................................................................................................................... 20

Preglednica 7: Število kmetij na območju Polzele ................................................ 20

Preglednica 8: Družinske kmetije po številu govedi, krav molznic, drobnice in

konjev leta 2010 .................................................................................................... 20

Preglednica 9: Število prenočišč ........................................................................... 25

Preglednica 10: Spol anketirancev ........................................................................ 55

Preglednica 11: Starost anketirancev .................................................................... 56

Preglednica 12: Izobrazba anketirancev................................................................ 57

Preglednica 13: Status anketirancev...................................................................... 58

Preglednica 14: Lokacija prebivališča .................................................................. 59

Preglednica 15: Prosti čas ..................................................................................... 60

Preglednica 16: S kom preživljate prosti čas? ...................................................... 61

Preglednica 17: Obseg prostega časa – med tednom ............................................ 62

Preglednica 18: Lokacija preživljanja prostega časa med tednom ....................... 63

vi

Preglednica 19: Prostočasne dejavnosti med tednom ........................................... 64

Preglednica 20: Obseg prostega časa – konec tedna ............................................. 66

Preglednica 21: Lokacija preživljanja prostega časa – konec tedna ..................... 68

Preglednica 22: Prostočasne dejavnosti – konec tedna ......................................... 69

Preglednica 23: Naravna in kulturna dediščina ..................................................... 72

Preglednica 24. Ponudba dejavnosti ..................................................................... 74

vii

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Klimogram Celja ............................................................................... 11

Grafikon 2: Število prebivalcev občine Polzela med 2008 in 2015 ...................... 13

Grafikon 3: Status prebivalcev občine Polzela ..................................................... 15

Grafikon 4: Spol anketirancev .............................................................................. 55

Grafikon 5. Starost anketirancev ........................................................................... 56

Grafikon 6: Izobrazba anketirancev ...................................................................... 57

Grafikon 7: Status anketirancev ............................................................................ 58

Grafikon 8: Anketiranci glede na lokacijo prebivališča ........................................ 59

Grafikon 9: Prosti čas ............................................................................................ 60

Grafikon 10: S kom preživljate prosti čas? ........................................................... 61

Grafikon 11: Obseg prostega časa – med tednom ................................................ 62

Grafikon 12. Lokacija preživljanja prostega časa med tednom ............................ 63

Grafikon 13: Prostočasne dejavnosti – teden ........................................................ 65

Grafikon 14: Količina prostega časa – konec tedna .............................................. 67

Grafikon 15: Lokacija preživljanja prostega časa – konec tedna .......................... 68

Grafikon 16: Prostočasne dejavnosti – konec tedna ............................................. 71

Grafikon 17: Naravna in kulturna dediščina ......................................................... 73

Grafikon 18: Ponudba dejavnosti .......................................................................... 74

1

1 UVOD

Vsakdanjik povprečnega človeka v razvitem svetu je sestavljen in treh elementov:

delovni čas, spanje in prosti čas. Ker je delo vse bolj zahtevno, opredeljeno,

terminsko določeno, si ljudje želijo nadzor nad lastnim delovanjem izraziti pri

razporejanju preostanka časa, torej koliko časa porabijo za nočni počitek, koliko

za vsakdanje obveznosti in koliko za prostočasne dejavnosti po lastni izbiri. Tako

je postal prosti čas vrednota in pokazatelj kakovosti življenja posameznika.

1.1 NAMEN IN CILJI

Namen diplomskega dela z naslovom Preživljanje prostega časa prebivalcev

občine Polzela je s pomočjo anketnega vprašalnika raziskati, s katerimi

prostočasnimi dejavnostmi se ukvarjajo prebivalci občine Polzela. Geografski

prostor je občinska meja, prostočasne dejavnosti pa zajemajo prostočasne

dejavnosti v ožjem smislu in rekreacijske dejavnosti, dejavnost turizma pa je bila

v tem diplomskem delu izvzeta.

Cilji diplomskega dela so:

s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, koliko prostega časa imajo

prebivalci občine Polzela,

ugotoviti, kako najpogosteje preživljajo prosti čas prebivalci občine

Polzela, s katerimi dejavnostmi se ukvarjajo,

ugotoviti, kakšni so naravno in družbenogeografski elementi in njihova

izkoriščenost v povezavi s prostim časom,

predstaviti ponudbo prostočasnih dejavnosti v občini Polzela,

predstaviti potencialne prostočasne dejavnosti v povezavi z

neizkoriščenimi naravno ali družbenogeografskimi elementi v občini

Polzela.

2

1.2 METODE DELA

Za teoretični del diplomskega dela smo pregledali in uporabili vire in literaturo s

področja turistične geografije, prostega časa, rekreacije in tudi tiste, ki so

predstavili geografske značilnosti občine Polzela. Tu smo uporabili deskriptivno

metodo, metodo klasifikacije, metodo analize in metodo generalizacije. Drugi del

pa se je začel s terenskim delom, s tehniko anketiranja. Uporabili smo anketni

vprašalnik z naslovom Prostočasne dejavnosti prebivalcev občine Polzela.

Anketiranje je potekalo na slučajnostni populaciji v obdobju od oktobra 2014 do

marca 2015. Anketirali smo 107 občanov, od tega je bilo pravilno izpolnjenih 100

vprašalnikov. Sledila je kvantitativna analiza anketnih vprašalnikov za empirični

prikaz rezultatov.

Zbirali smo objektivne podatke iz področja demografije kost so starost, spol,

izobrazba in subjektivne podatke kot so ocene in mnenja (Cenčič, 2009)

3

2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV

2.1 PROSTI ČAS

Kako opredeliti prosti čas? Pri prebiranju definicij mnogih avtorjev opazimo, da

so si različne. Tako kot se razvija človeška družba, tako se vzporedno razvija tudi

pojmovanje prostega časa. Prosti čas dobesedno pomeni čas, ki ni namenjen delu.

V zgodovini so si sledile različne razlage pojma prosti čas. Sokrat je menil, da je

prosti čas pogoj za njegove filozofske dialoge in ustvarjanje. Platon pa je menil,

da se med prostim časom človek samouresničuje. Opazimo, da so Antični Grki

dali prostemu času velik pomen. V Antičnem Rimu je bil prosti čas namenjen le

patricijem. Pojmovali so ga na dva načina:

čas za administracijo, javno udejstvovanje, upravljanje kolonij,

umik iz mesta v podeželske vile ali umik v samoto.

Slika 1: Rimska antična podeželska vila

Vir:(https://www.google.si/search?q=prosti+%C4%8Das+neko%C4%8D+in+danes&client=firefox-

b&biw=1366&bih=657&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwicwJKC-

M3MAhXGPxQKHe6fCqwQ_AUIBigB#tbm=isch&q=roman+villa&imgrc=Efyb7R3o79t5IM%3A).

Na začetku srednjega veka je bil prosti čas pogojen s cerkvenimi dejavnostmi.

Vsako cerkveno udejstvovanje je veljalo za dejavnost v prostem času. S prihodom

4

renesanse so se vrednote spremenile. Prosti čas se je enačil z zabavo, igrami,

turnirji, lovom ... Tako postane prosti čas privilegij vrha fevdalne piramide.

(Elakovič, 1989)

V novem veku se po mnenju Webra (Prav tam.) človek posveča delu in

ustvarjanju, da se čim bolj približa Bogu. Tako zagovarja princip racionalnosti pri

uporabi posameznikovega časa. Z industrijsko revolucijo je pojem dela še bolj

poudarjen. 18-urni delavnik delavskega razreda ubija delavce, medtem ko

aristokracija preživlja svoj čas na orgijah. Z razvojem industrije delavskega

razreda, pravic se pojavlja tudi čas, ki ni namenjen delu. Leta 1850 je v Angliji

uveden 12-urni delovnik. Še danes veljavni 8-urni delovnik pa leta 1919 izda

Mednarodna delavska konvencija. S krajšanjem delovnega časa se pojavi čas, ki

nudi nove možnosti za potrošnjo (potovanja-turizem).

Torej prosti čas človeka preobrazi. Prosti čas je v modernem svetu namenjen

hedonizmu, zabavi, rekreaciji, hobijem, ustvarjanju (Elaković, 1989).

V grobem je prosti čas nasprotje delovnemu času, ki ga preživimo v službi.

Vendar je treba pojem bolje opredeliti. Tako v ožjem smislu govorimo o času, ki

ga lahko namenimo za dejavnosti po lastni želji, saj pride tu do manjše zmede. Za

nekoga je obdelovanje svojega vrtička hobi, ki ga opravlja v prostem času, za

drugega pa obveza. Aktivne osebe se želijo v svojem prostem času rekreirati in

športno udejstvovati, medtem ko drugi uživajo v ogledu športnih prireditev in

obisku gostinskih obratov (Jeršič, 1999).

Prosti čas se veča, saj se je iz 1600 ur, ki so jih imeli leta 1950 v primerjavi z

2700 delovnimi urami, prosti čas povečal na sedanjih 2100 ur prostega časa v

primerjavi z 2000 delovnimi urami (Jeršič, 1999).

2.2 PROSTI ČAS IN REKREACIJA

Pojem rekreacija je mnogo lažje opredeliti kot prosti čas, je obnova telesnih in

duševnih moči. Mnogo ljudi namreč želi v svojem prostem času narediti nekaj za

svoje zdravje, dobro počutje tako fizično kot psihično. Glede na količino, ki ga

imajo na voljo za rekreativne dejavnosti, delimo:

5

dejavnosti med tednom (bližina doma, kraj bivanja, domači hobiji),

dejavnosti ob koncu tedna (pohodništvo, obisk prireditev, znamenitosti),

dejavnosti v počitniškem času (smučanje, jadranje, plavanje ...).

Mnogokrat se zabrišejo meje med posameznimi dejavnostmi, ki iz domače

rekreacije prehaja v izletniško ali celo počitniško.

Prostočasne dejavnosti in rekreacijske dejavnosti je treba ločiti.

Prostočasne dejavnosti so: gledanje TV, poslušanje glasbe, telesno gibanje,

zabava, igra, terapije, komuniciranje, sprostitev in druženje, vrtičkarstvo in razni

hobiji (branje, ročna dela, domači ljubljenčki ...).

Rekreacijske dejavnosti pa naj bi bile vse dejavnosti, ki obnavljajo telesne in

duševne moči. Tu pridemo v dilemo, saj bi lahko bila katera koli dejavnost od

naštetih prostočasna (Jeršič, 1999).

Najpogostejše so rekreacijske dejavnosti: sprehajanje, obisk term, bazena, obisk

fitnesa ali vodene vadbe, joge ali glasbene prireditve.

V diplomskem delu smo pod pojmom prostočasne dejavnosti upoštevali

prostočasne dejavnosti v ožjem smislu, kot tudi rekreacijske dejavnosti.

Razlikovali pa smo med dejavnostmi med tednom in dejavnostmi med koncem

tedna. Razlog temu je dejstvo, da ima večina ljudi ob koncu tedna več prostega

časa, zato se ukvarjajo z več prostočasnimi dejavnostmi kot med tednom, ko so

praviloma na delovnem mestu (Jeršič, 1999).

2.2.1 Prosti čas, turizem in rekreacija

Turizem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila,

oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti. Turizem je splet pojavov in odnosov,

povezanih z dejavnostjo oseb, ki potujejo in bivajo v krajih zunaj svojega stalnega

bivališča neprekinjeno do največ enega leta, zaradi preživljanja prostega časa,

zabave in poslovnih zadev (https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem).

6

Če pogledamo prostočasne dejavnosti, zraven zagotovo sodi tudi turizem, saj so

običajno razlogi za potovanje zabava, kulinarika, rekreiranje, doživetja, sprostitev.

Vendar v tem diplomskem delu nismo obravnavali turizma kot prostočasne

dejavnosti, saj smo proučevali prostočasne dejavnosti prebivalcev Polzela znotraj

občine Polzela. Tako izgubimo element nočitve izven kraja bivanja, ki je pogoj za

turistično dejavnost.

Nasploh pa so vsi trije pojmi: prosti čas, rekreacija in turizem medsebojno

prepleteni in vsebinsko zelo povezani.

Strojin (1982) se je spraševal, kakšen bo prosti čas v prihodnosti. Bo zaradi njega

družba humanizirana ali namenjena le užitkom. Težavo je videl v preveliki potrebi

po ustvarjanju. Ukvarjanje z veliko aktivnostmi in preobremenjenost na delovnem

mestu vodijo v preobremenjenost možganov. Zmerno ukvarjanje z aktivnostmi v

prostem času ima pozitiven vpliv na človekovo počutje.

7

3 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE POLZELA

3.1 LEGA IN POLOŽAJ

Občina Polzela je bila ustanovljena leta 1998 z delitvijo občine Žalec na pet

manjših občin: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko. Leži v Savinjski

statistični regiji in obsega 33,9 km2. Občina meji na občino Žalec na jugovzhodu,

občino Braslovče in Šmartno ob Paki na zahodu, občino Prebold na jugu in občini

Velenje in Šoštanj na severu (Klančnik, 2010).

V občini je osem naselij: Andraž, Breg pri Polzeli, Dobrič, Ločica ob Savinji,

Orova vas, Podvin pri Polzeli, Založe in Polzela. Celotna občina ima malce nad

6000 prebivalcev in se uvršča med manjše slovenske občine (www.polzela.si).

Ozemlje občine predstavlja prehoden svet iz prodne ravnine na jugu v gričevnat

svet Ložniškega gričevja na severu. Tu je prehodna pokrajina med predalpskim in

subpanonskim svetom (Perko in Orožen, 1998).

3.2 FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

3.2.1 Geološka zgradba in relief

Področje občine Polzela je severozahodni del Celjske kotline, ki je nastala v

terciarju. Na videz površja so vplivali številni tektonski prelomi, ki potekajo v

smeri severozahod – jugovzhod. Največja sta letuška prelomnica in žalski prelom.

Letuška prelomnica je oblikovala strugo Savinje, Žalski prelom pa je vplival na

pestro kamninsko sestavo v vzhodnem delu Zaloškega gričevja. Ostali manjši

prelomi so še: polzelsko-malobraslovški, šeneško-kopanški, podloško-gorenjski,

zaloško-dobriški, Preloško-gavški (Rozenstein, 2006).

8

Slika 2: Lega občine Polzela v Sloveniji

Vir:(https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ac/Karte_Polzela_si.png/300px-Karte_Polzela_si.png).

Celotno ozemlje občine se deli na tri enote. Prva je prodna ravnina na jugu.

Zgrajena je iz peščeno-prodnatih in ilovnatih nanosov reke Savinje in Ložnice.

Prodna ravnina je dobila sedanjo podobo v kvartarju. Območje ravnine se deli na

več vertikalnih stopenj. Najnižji del ob Savinji je večinoma sestavljen iz

apniškega gradiva, ki je nerazvrščeno, a dokaj zaobljeno. Aluvialni nanos je širok

med 200 in 500 metrov in ima različno debelino, povprečna vrednost je okoli 3

metre. Od spodaj navzgor so sledeče plasti: oligocenska morska sivica, plast

konglomerata in prodna nasutina. Aluvialna ravnica prehaja v višjo prodno

ravnico, ki se komaj opazno zlije z aluvialno ravnico Ložnice. Višja prodna

ravnica je med 3 do 4 metri nad aluvialno ravnico Savinje. Prekrita je z različno

debelino preperline, ki je na prodni podlagi.

Druga enota so gričevja s pestro kamninsko sestavo. Večinoma so sestavljena iz

kamnin iz mezozoika, najstarejši so triasni apnenec, dolomit tufi in keratofir.

Površje triasnega apnenca je večina Ložniškega gričevja, del Vimperškega

slemena in severozahodni del Zaloških gričev. Ta območja so močno zakrasela.

Manjša območja keratofirja so Jugovzhodni del Vimperka, med lovsko kočo na

Premkovem vrhu in Novim Kloštrom ter na desnem bregu Trnave in sega do

Martjakov. Poleg triasnih kamnin najdemo v severovzhodnem delu Martjakov

jurski apnenec, ki se menjuje z laporjem, skrilavcem in roženci. (Rozenstein,

2006)

9

Ostale kamnine na gričevjih so mlajše iz obdobja kenozoika. Oligocenske plasti

najdemo v severnem delu Slatinskega kota.

Tretja enota je Gora Oljka, ki je sestavljena iz triasnih kamnin. Osrednji del so

debeli skladi dachsteinskega apnenca, ki prehaja v debelozrnat dolomit. Med

apnencem so tudi območja apnenčeve breče. Severna stran je grajena iz keratofirja

in kremenovega keratofirja. Spodnji deli pobočja imajo pestro sestavo. Vzhodni je

iz andezitnega tufa in vulkanske breče, severovzhodni del iz lapornate gline,

zahodni del pa iz plio in pleistocenskih sedimentov (Rozenstein, 2006).

3.2.2 Hidrološke značilnosti

Glavna reka na območju občine Polzela je Savinja, ki je najdaljša reka, ki v celoti

teče po slovenskem ozemlju. Na tem predelu je v svojem srednjem toku, ki v

smeri jugovzhod proti Celju prehaja v spodnji tok. Savinja ima dežno-snežni rečni

režim. To pomeni, da sta dva vodna viška, eden spomladi, ko se topi sneg in drugi

jeseni, ko so obilna deževja. Prav ob obilnih deževjih jeseni Savinja velikokrat

pokaže svoj hudourniški značaj in prestopi svoje bregove. Najhujše poplave do

zdaj so bile novembra leta 1990. Drugi pomembni vodotok je Ložnica. Njeno

porečje zajema večino Ložniškega gričevja. Dolžina reke je 26 kilometrov, saj se

v Medlogu pri Celju izlije v Savinjo. Ložnica ima dinarsko-alpski dežno-snežni

rečni režim. Tako opazimo dva viška in dva nižka. Višek je marca ob topljenju

snega in decembra ob padavinah, nižka pa avgusta in februarja (Spodnja savinjska

dolina, 2015).

Celotno območje Spodnje Savinjske doline je bogato s podzemno vodo, ki je zelo

plitvo pod površjem. Vodonosniki se polnijo s padavinskimi in površinskimi

vodami. Medzrnske vodonosnike najdemo na območju ravnine, razpoklinske

vodonosnike pa na območju gričevja v občini Polzela (Spodnja Savinjska dolina,

2015).

3.2.3 Klimatske značilnosti

Celjska kotlina je prehodno območje med predalpskim svetom in subpanonskim

svetom. Tako ima tudi občina Polzela podnebne značilnosti celotnega območja.

10

Ker nismo našli klimograma za naselje Polzela, smo uporabili podatke za mesto

Celje. Povprečne letne temperature se gibljejo malo nad 9 °C. Na hladne zime

vplivajo hladne zračne mase, ki se gibljejo iznad Savinjskih Alp proti Celjski

kotlini. Takrat je običajen pojav megle in toplotne inverzije, zato so temperature v

naseljih v nižini nizke, nad mejo megle pa sonce ogreje ozračje. Povprečna

januarska temperatura je –1,8 °C, povprečna julijska pa 19,2 °C, kar nam pove, da

so poletja topla.

Letna količina padavin se giblje med 1100 in 1300 milimetri, saj količina padavin

med leti niha. Razporejenost padavin med letom tudi ni enakomerna. Najbolj

mokri meseci so poletni meseci junij, julij, avgust in mesec oktober, ko nastopi

jesensko deževje. Najbolj sušno obdobje pa sta zimska meseca januar in februar.

Snežne padavine so običajno prisotne med novembrom in februarjem, ni pa nič

nenavadnega, če pade prvi sneg že oktobra in zadnji sneg v mesecu maju.

Povprečno število padavinskih dni je med 140 in 150 dni na leto, od tega med 20

in 38 dni s sneženjem.

Najbolj značilen veter, ki piha na tem območju skozi celo leto, je zahodni veter. V

poletnem času pa lahko piha tudi veter južnih smeri.

Celjska kotlina ne velja za sončno območje, saj zračne mase, ki prihajajo ali iz

zahodne ali iz vzhodne smeri, prinašajo oblačnost. Število oblačnih dni v Celju je

v povprečju 126 dni letno, jasnih dni pa 31 dni letno. Pojav megle je najpogostejši

jeseni in pozimi, ko je med 15 in 77 dni z meglo (Rozenstein, 2006).

11

Grafikon 1: Klimogram Celja

Vir:(http://eucbeniki.sio.si/admin/documents/learning_unit/2642/Predalpske%20pokrajine1_1401565602/index3.html).

3.2.4 Prst in vegetacija

Občina Polzela ima pestro sestavo prsti, saj je pestra tudi geološka sestava in

reliefne značilnosti površja. Vpliv na izoblikovane prsti pa ima seveda tudi

podnebje, površinski vodotoki in pa posegi človeka v prostor. Največji delež so

prodnati aluvialni in diluvialni nanosi na prodnih ravninah. Ti so podlaga mladim

in plitkim apnenčastim prstem. Na območju gričevja in Gore Oljke so prsti globlje

zaradi poraščenosti z gozdom. Tu so prsti oglejene in psevdooglejene.

V občini Polzela je poraščenost z gozdom 75-odstotna in je prisotna na gričevju in

Gori Oljki. Gozd je večinoma bukov z bujno podrastjo. Tu rastejo vetrnice, teloh,

tevje, jetrnik, konopnice, ciklame, volčja češnja, navadni volčin. Od grmov

najdemo tu puhasti hrast, bradavičasto trdolesko in mokovec. Prehod iz gozda na

travnik poraščajo gorski glavinec, kukavičnice in bodeča neža. Na travnikih pa je

najpogostejša pokončna stoklasa in srednji trpotec (Rozenstein, 2006).

12

Slika 3: Bukov gozd, Vimperk

Vir: (www.pespoti.si).

3.3 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

3.3.1 Prebivalstvo

Občina Polzela je mlada občina, zato lahko spremljamo značilnosti prebivalstva

od leta ustanovitve 2006. Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije je

bilo v letu 2015 v občini 6084 prebivalcev, od tega 48,6 odstotka moških in 51,4

odstotka žensk. Od leta 2008 do 2015 je opaziti trend naraščanja števila

prebivalcev in sicer za 8 odstotkov. Porast števila prebivalcev ni posledica rojstev,

saj je naravni prirastek od leta 2010 negativen. Razlog za rast števila prebivalcev

v občini najdemo v priseljevanju prebivalcev iz drugih občin. Ta trend

priseljevanja je pozitiven že od leta 2000, izrazitejša rast pa je sledila od leta

2005. Razloge za priseljevanje iz drugih občin najdemo v bližini avtocestnega

priključka Šempeter in Šentrupert, kar pomeni dobro prometno povezanost z

večjimi slovenskimi mesti (Celje, Maribor, Ljubljana), privlačnem okolju –

suburbano okolje z veliko zelenimi površinami in reko Savinjo. Prav ob reki so

nastala novejša spalna naselja individualnih hiš, kot je Breg pri Polzeli.

13

Preglednica 1: Število prebivalcev

ŠT. PREBIVALCEV 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

SKUPAJ 5636 5872 5923 5966 5959 5995 6060 6084

Moški 2777 2842 2869 2900 2888 2910 2942 2956

Ženske 2859 3030 3054 3066 3071 3085 3118 3128

Vir: (www.surs.si).

Grafikon 2: Število prebivalcev občine Polzela med 2008 in 2015

Vir: (www.surs.si).

Preglednica 2: Naravni prirastek

Leto Naravni

prirast

Selitveni

prirast s tujino

Selitveni

prirast med

občinami

Skupni

prirast

Skupni prirast

na 1000

prebivalcev

2000 9 3 25 37 7,1

2005 17 14 70 101 18,6

2010 -53 -1 96 42 7,1

2014 -29 -5 58 24 3,9

Vir: (www.surs.si).

Starostna struktura prebivalstva v občini se spreminja. Primerjali smo podatke

povprečne starosti, indeks staranja in deleže prebivalcev po starostnih razredih

med leti 1999 in 2015. Podatki so prikazani kot absolutno število in tudi delež

glede na spol. Opazimo, da povprečna starost od leta 1999 konstantno narašča. Od

leta 1999, ko je bila 37,3, je narasla na 42,4 v letu 2015. Prav tako je staranje

prebivalstva razvidno iz indeksa staranja, ki je narastel iz 68,5 v letu 1999 na 115

v letu 2015. Tudi rast tega indikatorja je bila konstantna (www.surs.si).

14

Preglednica 3: Staranje prebivalstva

1999 2002 2004

Skupaj M Ž Skupaj M Ž Skupaj M Ž

Povprečna starost

(leta) 37,3 35,5 39 38,2 36,4 39,8 38,8 36,9 40,5

Indeks staranja 68,5 47,5 89,1 75,7 53,2 97,7 81,6 57,8 106

Delež prebivalcev,

starih 0–14 let (%) 16,8 17 16,6 16,1 16,4 15,9 15,6 16,2 15

Delež prebivalcev, starih

15–64 let (%) 71,7 74,9 68,6 71,7 74,9 68,7 71,7 74,4 69,1

Delež prebivalcev,

starih 65 let ali več (%) 11,5 8,1 14,8 12,2 8,7 15,5 12,7 9,4 15,9

Delež prebivalcev,

starih 80 let ali več (%) 1,8 1,1 2,4 1,9 1,1 2,7 2,2 1 3,3

2007 2011 2015

Skupaj M Ž Skupaj M Ž Skupaj M Ž

Povprečna starost

(leta) 39,5 37,6 41,3 41,6 39,4 43,6 42,4 40,5 44,2

Indeks staranja 87,5 62,5 116 112 79,9 148 115 86,8 143

Delež prebivalcev,

starih 0–14 let (%) 15,5 16,7 14,3 15,4 16,5 14,4 16,3 17,1 15,5

Delež prebivalcev, starih

15–64 let (%) 71 72,8 69,2 67,3 70,3 64,4 65 68,1 62,2

Delež prebivalcev,


Delež prebivalcev,


Vir: (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp).

Med statističnimi podatki, ki so na voljo na podatkovnem portalu statističnega

urada, smo zbrali tudi statusno opredelitev prebivalcev. Uporabili smo podatke za

leta 2011, 2013 in 2015. Lahko ugotovimo, da število samskih, ovdovelih in

razvezanih narašča, število poročenih pa upada. Iz podatkov lahko sklepamo na

potrditev negativnega naravnega prirastka, saj je več smrti kot rojstev.

15

Grafikon 3: Status prebivalcev občine Polzela

Vir: www.surs.si

3.3.2 Poseljenost

Slika 4: Naselja v občini Polzela, kartografija Jane Gominšek

Dobrič Andraž nad Polzelo

Podvin

Založe

Polzela Orova vas

Breg pri Polzeli Ločica ob

Savinji

0

500

1000

1500

2000

2500

Samski Poročeni Ovdoveli Razvezani

2011

2013

2015

16

Vir :www.kam.si

Občina Polzela ima 8 naselij. To so: Polzela, Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji,

Podvin, Andraž nad Polzelo, Dobrič, Orlova vas in Založe.

V podatkih statističnega urada o gostoti naseljenosti med leti 2011 in 2015 vidimo

konstantno rast, ki pa je majhna. Gostota naseljenosti je tako leta 2010 narasla iz

175,5 na 178,9 v letu 2015. Občina ima še veliko poselitvenega potenciala, če bo

prostorski načrt občine sledil povpraševanju po zazidljivih zemljiščih

(www.surs.si).

Preglednica 4: Gostota poselitve občine Polzela

2011 2012 2013 2014 2015

Površina teritorialne enote (km2) 34 34 34 34 34

Gostota naseljenosti 175,5 175,3 176,3 178,2 178,9

Vir: (www.surs.si).

Po podatkih iz leta 2014, ki jih je pripravila občina Polzela, je največja gostota

poseljenosti v naselju Breg pri Polzeli, in sicer 737 prebivalcev na kvadratni

kilometer, sledi naselje Polzela s 645 prebivalci in Ločica ob Savinji s 574

prebivalci na kvadratni kilometer. Ostala naselja imajo gostoto poseljenosti pod

100 prebivalcev na kvadratni kilometer, najmanj naselje Dobrič s 33 prebivalci na

kvadratni kilometer (www.polzela.si).

Gostota poselitve in tipi naselij so odraz razgibanosti površja. V občini so 3 tipi

naselij:

Dolinska naselja: ležijo na prodnih terasah rek in ob potokih. Običajno so

dolge obcestne vasi, ki prehajajo ena v drugo. To so predvsem agrarna

naselja, ni pa nujno. V občini Polzela so takšna naselja Polzela (z

neagrarnim značajem), Orova vas (agrarni značaj), Breg pri Polzeli in

Ločica ob Savinji (mešano).

Hribovska naselja: predstavljajo posamezne samotne kmetije pod Goro

Oljko in pa redki gručasti zaselki ob vznožju hribov, kot sta Dobrič in

Andraž nad Polzelo.

17

Gručasta naselja: so posledica razvoja posvetne oblasti in obrti. Ležijo ob

potokih v ravninskem območju. Takšni naselji sta Založe in Podvin pri

Polzeli.

Med zadnjimi 50. leti se v vseh tipih naselij izgublja agrarni značaj naselij. Razvoj

industrije se je začel v 30. letih 20. stoletja v obliki podjetja Tovarna nogavic

Polzela in Garant desetletje kasneje. Obe podjetji sta zaposlovali večinoma

lokalno prebivalstvo, zato so mnogi zaposleni opuščali preživljanje izključno z

agrarno dejavnostjo (Rozenstein, 2006).

Slika 5: Naselje Polzela

Vir: (www.polzela.si).

3.3.3 Gospodarstvo

Gospodarstvo v občini Polzela je bilo do konca 19. stoletja agrarnega značaja.

Znaki industrijske revolucije so se sprva kazali v obliki vodnih žag za les. Poleg

žage pa so rasla tudi gospodarska poslopja. Svoj pečat pri razvoju industrije je

pustila železniška proga med Celjem in Velenjem, ki je dvignila pomen Polzeli.

Predvsem dve podjetji sta pustili industrijski pečat v občini. Eno je Tovarna

18

nogavic Polzela, ki je bilo ustanovljeno leta 1927. Podjetje se je hitro razvijalo in

širilo svojo proizvodnjo. Moderno podobo je dobilo po letu 1978, ko je bila

zgrajena upravna zgradba in nove proizvodne hale. Število zaposlenih leta 1948 je

bilo 350, potem je do leta 1980 naraščalo, nato pa je prišel negativen trend

upadanja števila zaposlenih. V letu 2004 jih je bilo 655 (Rozenstein, 2006).

V 21. stoletju je podjetje zašlo v težave, saj se ni znalo prilagajati mednarodnim

trgom in pravočasno modificirati. Tako je podjetje zapadlo v stečaj, ki je prinesel

mnoga odpuščanja. Konec leta 2015 je podjetje zaposlovalo le še 258 zaposlenih

(http://www.radio1.si/42949).

Drugo pomembno podjetje pa je bilo Garant, d. d., Polzela, katerega osnova je

bila stara vodna žaga. Sledil je razvoj v obdelavo grobega lesa, meril, sodobno

oznako pohištvenega podjetja pa je dobil v letu 1961. Podjetje je zaradi krize

zašlo v težave po letu 2007 in dokončno naznanilo stečaj v letu 2012. Podjetje je

zaposlovalo 386 zaposlenih leta 1990 in 350 v letu 2005. Tik pred stečajem v letu

2012 je število padlo na 158 zaposlenih (Rozenstein, 2006).

V spodnji tabeli so podatki števila podjetij v Polzeli od leta 2008 do 2014.

Vidimo, da število podjetij kaže trend naraščanja, hkrati pa podatki o številu oseb,

ki delajo v podjetjih, pada. Tako je videti trend samozaposlitev in manjših

družinskih podjetij, ki se lažje tržijo s specializirano storitvijo. V letu 2014 je bilo

422 podjetij.

Preglednica 5: Število podjetij v občini Polzela

Leto Število podjetij Število oseb, ki delajo

Število oseb, ki

delajo na podjetje

v občini

2008 299 1604 5,4

2010 324 1454 4,5

2012 371 1313 3,5

2014 422 1201 2,8

Vir: (www.surs.si).

19

Podjetja so registrirana za mnoge dejavnosti:

KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO

Število podjetij: 9

PREDELOVALNE DEJAVNOSTI


OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO


GRADBENIŠTVO


TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL


PROMET IN SKLADIŠČENJE


GOSTINSTVO


INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI

Število podjetij: 15 (http://www.polzela.si/podjetja/povrstidejavnosti).

3.3.4 Kmetijstvo

Območje 34 hektarov, ki jih zajema občina Polzela, predstavlja gozd in travnate

površine. Zaradi razgibanega površja ima tudi omejene naravne pogoje za

kmetovanje. Velik delež so strma pobočja, kjer je strojna obdelava zelo otežena.

Samostojne kmetije so našle priložnost v dopolnilnih dejavnostih kot na primer

ohranjanje starih obrti in proizvodov, ki so etnološko zelo vredna in pomemben

turistični proizvod. Tudi ponovna oživitev tradicionalnega nabiranja in sušenja

zdravilnih rastlin je ena od možnosti. V zadnjem obdobju se vse več kmetov

odloča za ekološko kmetovanje, ki je postalo pomembna usmeritev z dodano

vrednostjo pridelkov. (www.polzela.si)

20

Preglednica 6: Površina kmetijskih zemljišč občine Polzela v uporabi v letu 2010

Posevki na njivah 457 ha

Trajni nasadi 36 ha

Travniki in pašniki 870 ha

SKUPAJ 1,363 ha


Največji delež kmetijskih zemljišč predstavljajo travniki in pašniki. Teh je skoraj

64 %, na drugem mestu so njive s 33 %. Od gojenih kultur je najbolj prepoznavna

kmetijska kultura hmelj. Travniki so osnova glavni kmetijski panogi v občini, to

je živinoreja, saj zagotavljajo pašo in košnjo za krmo.

Preglednica 7: Število kmetij na območju Polzele

Leto 2010 Št. kmetij

(SURS) Povprečna velikost kmetij (ha)

Občina Polzela 181 7,5


Kmetijskih zemljišč je 1363 ha in ta so razdeljena med 181 kmetij. Povprečna

velikost kmetije je 7,5 ha. Tako se srečamo z majhnostjo kmetij in veliko

razparceliranostjo zemljišč.

Preglednica 8: Družinske kmetije po številu govedi, krav molznic, drobnice in konjev leta 2010

Območje Družinske

kmetije Govedo

Krave

molznice Drobnica Prašiči Konji

Občina

Polzela 104 2795 627 421 442 39


Kmetije, ki so usmerjene v živinorejo, se večinoma ukvarjajo z govedorejo za

mesno-predelovalno industrijo, na drugem mestu pa je govedoreja za mlečno

industrijo. Prašičereje za trg praktično ni, gre bolj za samooskrbo kmetij.

Kmetije, ki se ukvarjajo tudi s poljedelstvom, gojijo koruzo za hrano živine in

pridelavo krompirja in ostalih vrtnin za samooskrbo. Kot tržno pridelovalna

rastlina se pojavlja edino hmelj. (Rozenstein, 2006)

21

Ker se s tradicionalnimi panogami težko preživljajo, se za svoj obstoj in razvoj

borijo manjše kmetije z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi. Poleg že prej naštetih,

se vse bolj uveljavlja podeželski turizem. Današnji turistični tokovi se obračajo k

podeželju in naravi in tu ima območje kaj pokazati (Rozenstein, 2006).

Po podatkih Upravne enote Žalec so v občini trenutno registrirane:

dopolnilne dejavnosti s področja storitev s kmetijsko in gozdarsko

mehanizacijo (vse storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo,

vzdrževanje cest in pluženje snega),

dopolnilna dejavnost s področja gobarstva, oddajanja prostorov za piknike

ter drugo izobraževanje na kmetijah,

predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih

sadežev, gob in gozdnih sortimentov, sadni sokovi,

druge dopolnilne dejavnosti (reja piščancev in puranov).

Pestra je tudi tradicija izdelave suho-mesnih izdelkov, predvsem iz mesa svinjine.

Pretežno je trenutno ta dejavnost namenjena samooskrbi kmetij. Nekaj kmetij ima

za izboljšanje svojega dohodkovnega položaja registrirano dopolnilno dejavnost

strojne usluge, kar pomeni, da s svojimi kmetijskimi stroji opravljajo usluge

drugim (http://www.polzela.si/obcina/kmetijstvo).

Omeniti je treba še panogo vinogradništva, ki je bila sprva razširjena na prisojnih

delih gričevja, razen na Gori Oljki, kjer je samo gozd. Najboljša vinorodna

območja so v Dobriču in v Podvinu. Tu se raztezajo na nadmorski višini med 350

in 450 metri. Prišlo je tudi do menjave lastništva, saj so vse bolj opuščene

vinograde kupovali vikendaši, ki se z dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko. Najbolj

pogosto se gojijo Modra frankinja, laški rizling, isabela in žametna črnina

(Rozenstein, 2006).

22

Slika 6: Vinograd v Podvinu

Vir:

Vir:(https://www.google.si/search?q=vinograd+polzela&biw=1366&bih=657&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ah

UKEwj2st3y1M3MAhWwZpoKHa_XBp4Q_AUIBigB#tbm=isch&q=podvin+polzela&imgrc=l7OYE8rUYHykCM%3A).

3.3.5 Turizem

Občina Polzela je začela takoj po ustanovitvi krepiti svojo turistično ponudbo in

jo propagirati. Začetnik organizirane reklame in dogodkov je vsekakor Turistično

društvo Polzela, v letu 2011 pa je vajeti prevzel novoustanovljeni Zavod za

kulturo, turizem in šport, ki pa je bil konec leta 2015 ukinjen.

1. Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela je začel delovati v mesecu

novembru 2011. Svoje prostore je imel v gradu Komenda.

Namen in poslanstvo zavoda je bilo zagotoviti kontinuirano prisotnost

kakovostnih vsebin s področja kulture, turizma in športa ter učinkovitejša

organizacija, razvoj in spodbujanje dejavnosti na omenjenih področjih s ciljem

dviga kakovosti življenja v občini in boljše prepoznavnosti občine Polzela.

V gradu so poleg prostorov zavoda urejeni še prostori za druge potrebe javnega

značaja. V sklopu projekta Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije – VIT

točka je obnovljena najstarejša horizontalna sušilnica hmelja iz druge polovice 19.

stoletja, kjer je razstavljena bogata zbirka dragocenih razstavnih predmetov

malteškega viteškega reda. V gradu je lepo opremljena tudi gotska soba,

namenjena za poročne obrede. Tu so tudi prostori za organizacijo občasnih

razstav, odvijajo se kulturne in druge prireditve (koncerti, recitali, čitalniški dnevi,

ure pravljic za otroke).

V prostorih Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela je bila vstopno-

informacijska točka, kjer so obiskovalci dobili vse informacije o turistični

23

ponudbi v občini Polzela (http://www.poi.si/sl/destinacije2/celje/item/zkts-

polzela).

Zaradi varčevalnih ukrepov in reorganizacije občinske strukture je bil podan

predlog za ukinitev zavoda v letu 2015, ki je bil sprejet 31. 12. 2015.

Tako je skrb za promocijo in razvoj turizma in športa prevzela občina z nadzorom

nad delom lokalnih društev ter s pomočjo Turističnega društva Polzela

(www.polzela.si/.../).

2. Turistično društvo občine Polzela je bilo ustanovljeno leta 1999 in ima

trenutno 95 članov. Upravni odbor društva šteje 15 članov, predsednica

društva je od ustanovitve dalje ga. Alenka Žnidar. Društvo skrbi za:

organizacijo raznih prireditev,

promocijsko-informativne dejavnosti,

spodbujanje lokalnega prebivalstva k sodelovanju v promociji turizma,

urejanje turistične infrastrukture,

izobraževanje in usposabljanje članov društva za namen pospeševanja

turizma,

skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v občini,

ohranjanje starih običajev naših prednikov,

ekološko ozaveščanje občanov,

vodenje turistov pri ogledu zanimivosti našega kraja.

Skrbijo tudi za promocijo občine z različnimi zgibankami in zloženkami in v ta

namen so izdali zloženki: Turistične zanimivosti občine Polzela v slovenskem in

tujem jeziku, Park Šenek ter veliko manjših brošur.

Udeležujejo se promocijskih prireditev, ki so v interesu občine (razni sejmi in

priložnostne predstavitve v drugih krajih in medijih).

Pri svojem delu sodelujejo z občino Polzela, osnovno šolo in vrtcem Polzela ter

vsemi društvi v občini (http://www.td-polzela.si/index.php/turizem/turistino-

drutvo-obine-polzela.html).

24

3. TIC Polzela

Od 1. januarja 2016 na gradu Komenda deluje Turistično-informacijski center

Polzela.

od ponedeljka do petka …… od 8.00 do 18.00

v soboto …………………… od 10.00 do 18.00

ob nedeljah ………………… zaprto

V Turistično-informacijskem centru Polzela boste prijazno sprejeti. Prejeli boste

vse informacije o naravni in kulturni dediščini, gostinski ponudbi, prireditvah in

možnostih rekreacije na tem območju. Dogovorite se lahko za vodenje, najamete

prostor v gradu Komenda za dogodek, konferenco ali kupite zanimive spominke.

Ponudba vodenih ogledov obsega široko paleto znamenitosti:

grad Komenda,

cerkev sv. Marjete,

park in zunanjost graščine Šenek s kapelico sv. Florjana,

muzejska zbirka starih traktorjev,

Cajhnov kozolec s starim kmečkim orodjem,

zbirka šaljivih glinenih figuric,

cerkev sv. Križa na Gori Oljki s podzemnim svetiščem

(http://www.polzela.si/obcina/tic).

3.4 TURISTIČNA IN PROSTOČASNA PONUDBA V OBČINI POLZELA

Glede turistične ponudbe prenočišč je občina Polzela skromna. Mnogo let sploh ni

bilo na voljo nobenega turističnega prenočišča. Najbližji hotel v okolici je Hotel

Žalec. Zadnjih 10 let je na voljo nekaj sob na turističnih kmetijah, vendar število

upada. Tako so zadnja tri leta na voljo 4 sobe za turistične nočitve. Iz tega

sklepamo, da je Polzela izletniška točka za krajše izlete, oglede znamenitosti in

prireditev.

25

Preglednica 9: Število prenočišč

Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

št. sob 12 12 12 1 1 1 4 4 4

Vir: (www.surs.si).

Rojstna hiša Neže Maurer

V naselju Kopank v Podvinu pri Polzeli se nahaja Zalesnikova domačija, kjer se je

leta 1930 rodila Neža Maurer. Pritlična, v breg potisnjena delno lesena hiša s

predelano črno kuhinjo naj bi nastala, po zasnovi sodeč, v sredini 19. stoletja.

Kletni del je narejen iz kamenja, gornji pa iz lesenih brun. Ob hiši je narejen

kamnito lesen prizidek, povezan pod enotno streho. Uporabljali so ga za

žganjekuho. Hiša je ena izmed redkih še ohranjenih v bližnji in daljni okolici, ki

nam izpričuje način življenja, gospodarjenja in bivanja v preteklosti. Hiša ima

vrednost kulturnega spomenika. Posebno pa je pomemben njen zgodovinsko-

pričevalni vidik, saj hiša predstavlja rojstni dom Zalesnikove Nežike, pesnice in

pisateljice Neže Maurer. Tu ima svojo domačijo, ki jo je občina odkupila in

spremenila v kulturni spomenik. Pa tudi sicer jo je sprejela za svojo in jo uvrstila

med častne občane občine Polzela. V letu 2009 je prejela laskavi naslov

"Slovenka leta 2008" (www.td-polzela.si).

Slika 7: Neža Maurer pred rojstno v Podvinu pri Polzeli

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/zanimivosti/rojstna-hisa-neze-maurer.html).

26

Grad Komenda

Leži na vzpetini sredi Polzele. Na Polzeli se preko svojih lastnikov omenja v neki

oglejski listini že leta 1149. V rokah Malteškega viteškega reda je bila od leta

1323 do leta 1780. Kasneje je grad menjal lastnike in funkcije, vendar je zaradi

svoje posebne lege, tipa gradnje, arhitekturnih prvin, ki izvirajo iz različnih

zgodovinskih obdobij, pomemben spomenik iz kulturnega in zgodovinskega

zornega kota. (www.td-polzela.si)

Posebno noto daje gradu kip antični lev iz pohorskega marmorja, ki je postavljen

na stopniščno ograjo tik ob glavnem vhodu. Tu je nad stopnicami vzidana v steno

tudi bronasta plaketa s portretom F. Prešerna, poleg nje pa je ploščica z napisom:

»V to komendo je v letih 1817–1819 prihajal pesnik dr. France Prešeren na obisk

k svojemu stricu Antonu Muhovcu, župniku na Polzeli.« (www.td-polzela.si)

V Sloveniji so bile štiri postojanke Malteškega viteškega reda, Komende: v

Vipavi, Komendi na Gorenjskem, v Melju pri Mariboru in na Polzeli. Najbolj je

ohranjena prav Komenda na Polzeli (www.td-polzela.si).

27

Slika 8: Grad Komenda

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/zanimivosti/grad-komenda.html).

Park Šenek

Ob dvoru Šenek je konec 19. stoletja postopoma nastal park. Kmalu po letu 1870

so lastniki na okoliške travnike zasadili prva drevesa. Proti koncu stoletja so

nekdanje zelenjavne vrtove ob dvorcu in kapeli po načrtu dunajskega vrtnega

arhitekta Swenssona spremenili v okrasna vrtova s striženimi tisami in

pušpanovimi živicami ter povezovalnimi stopnišči. Večji, južni vrt ob dvorcu ima

v sredini še vodni okrasni bazen in paviljon na zaključku visoke zidne škarpe.

Romantično podobo so dopolnjevale ozelenjena fasada, cvetoče grmovnice in bele

vrtne klopi.

Bližnja naravna in oblikovana pobočja so ob sprehajalnih stezah imela

razporejena raznovrstna parkovna drevesa, sajena posamično in v skupinah.

Prvotni park se je proti severu zaključil z drevesno razgledno skupino. Od tod se

28

nadaljuje valovita travna planjava, okvirjena z gozdom. Tu je med obema

vojnama bil dosajen razsežen drevesni park, o katerem danes ni več sledu.

Člani rodbine Pongratz, pa tudi njihov naslednik med obema vojnama, grof von

Reihofen, so bili znani kot ljubitelji in zbiralci parkovne drevnine in zato se je v

parku kljub vihram časa ohranilo lepo število dreves. Ta so zelo dobro prostorsko

razporejena. Zanimivi vzorci debel, oblike krošenj, ki s svojimi listi privlačijo

poglede predvsem v jesenskem obdobju, iglavci pa tudi z raznolikimi storži.

Danes obstaja v parku več kot trideset različnih vrst in sort drevnine (www.td-

polzela.si).

Slika 9: Park Šenek

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/zanimivosti/park-enek.html).

Tajna jama

Je zelo zanimiva jama, vendar ni urejena za turistični ogled. Je najdaljša

raziskovalna jama na širšem celjskem območju, dolga je 1300 metrov in globoka

30 metrov. Po dolžini in globini pa med vsemi slovenskimi jamami zaseda 48.

mesto. Prvi uradni ogled jame naj bi opravili že leta 1939. Izjemnost in posebnost

29

te jame so izrazito zanimivi meandersko oblikovani podzemni rovi, bogato

kapniško okrasje ter kot življenjsko okolje ogroženih netopirjev. Ker so zadnje

čase neznanci iz Tajne jame nenadzorovano odnašali jamsko bogastvo, so na vhod

namestili vrata. Za tak ukrep so se v celjski območni enoti Zavoda Republike

Slovenije za varstvo narave skupaj z občino Polzela odločili zavarovati bogastvo

te jame. Jama je zaradi bogate vsebine vsekakor zanimiva za raziskovalce in ima

možnost postati bolj prepoznavna (www.td-polzela.si).

Slika 10: Tajna jama

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/zanimivosti/tajna-jama.html).

Gora Oljka

Prvič je bila cerkev sv. Križa na Gori Oljki (734 m) omenjena že leta 1243 pod

imenom "Križna gora". Iz pogodbe med Malteškim viteškim redom in tedanjo

lastnico iz Šoštanja razberemo, da sta stala na gori vsaj od sredine 17. stoletja

velik križ in kapela s kipom sv. Jošta in sv. Neže. (www.td-polzela.si)

Današnja cerkev je bila grajena med letoma 1754 in 1757. Največja znamenitost

je glavni oltar, ki uvršča cerkev na Gori Oljki med veličastne spomenike. Je delo

kiparja Ferdinanda Galla. Njegov posluh za gledališke učinke je dosegel vrh v

zadnji večerji z velikega oltarja. Vrsta sedečih apostolov v naravni velikosti, ki z

izrazitimi kretnjami izpovedujejo svoje občutke ob zadnji večerji, je zapustila

običajno oltarno okolje in išče neposreden stik z gledalcem. (www.td-polzela.si)

30

Na nastavku je slika Fortunata Berganta "Kristus v vrtu Getsemani", zgoraj veliki

križ, pod njim kip Žalostne Matere Božje, ob njej pa še kipa sv. Neže in sv. Jošta.

Pod cerkvijo se nahaja podzemno svetišče. (Prav tam.)

Fasada na cerkvi in vsi kamniti deli so bili obnovljeni leta 1998, prav tako zunanja

osvetlitev (www.td-polzela.si).

Planinski dom na Gori Oljki

Ob cerkvi stoji lepo vzdrževan in obnovljen planinski dom s približno 150 sedeži

in 50 ležišči. Dostopi so možni iz smeri Polzele (2 h), Šmartnega ob Paki (1,5 h),

Rečice (2 h), Velenja (3 h), Šoštanja (2,5 h), Skornega (2 h), Paške vasi (1,5 h) in

Andraža. Dostop je možen tudi z avtobusom s Polzele (www.td-polzela.si).

Slika 11: Gora Oljka

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/zanimivosti/gora-oljka.html).

31

Novi Klošter

Novi Klošter – začetek osnovne šole na Polzeli in zametek univerze na

Slovenskem. Nekdanji dominikanski samostan Novi Klošter je dal pozidati celjski

grof Friderik II. in ga leta 1453 podaril menihom dominikancem. Kar dvakrat so

ga opustošili Turki, pozneje pa je bil prezidan v graščino in obdan z malimi

jezerci, od katerih sta se ohranili le dve.

Zadnji lastnik pred drugo svetovno vojno je bil Oto Parin. Njegov sin Paul Parin

zdravnik, kirurg, nevrolog in psihoanalitik živi v Švici in je objavil več kot 50

znanstvenih sestavkov in tudi leposlovnih del »Zanesljiva znamenja

spreminjanja«, ki je prevedeno in med drugim opisuje mladost v Novem Kloštru

in kulturno-zgodovinske zanimivosti graščine.

Tukaj je bil tudi začetek osnovne šole na Polzeli. Leta 1786 je bila v Novem

Kloštru ustanovljena t. i. trivialna šola. Leta 1796 se je šola preselila na Polzelo

(www.td-polzela.si).

Slika 12: Novi Klošter

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/zanimivosti/novi-kloter.html).

32

Graščina Šenek

Dvorec Šenek stoji na privlačni razgledni legi, severozahodno od Polzele, obdan s

parkom. Njegova zgodovina sega v 15. stoletje, ko je na njegovem sedanjem

mestu stal srednjeveški dvor. V 18. stoletju ga je nadomestil baročni dvorec z

gospodarskimi objekti. Nasproti njega so leta 1779 postavili kapelo sv. Florjana,

ki ima nad portalom še ohranjen napis s kronogramom. Za časa lastništva rodbine

Pongratz je po letu 1869 prvotni dvorec dobil prizidana še dva trakta, notranje

dvorišče z vodnjakom pa je zapirala zidana arkadna ograja. V drugi polovici 19.

stoletja je dvorec dobil razgibano, neobaročno okrašeno mansardno streho z

atikami, sončno uro in krožen stolpič z lanternastim strešnim zaključkom. V tej

obliki se je stavba ohranila vse do danes, ko je v njej in v sosednji novogradnji

dom upokojencev (www.td-polzela.si).

Slika 13: Graščina Šenek

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/zanimivosti/grascna-senek.html).

Cerkev sv. Miklavža na Vimperku

V zgodovinopisju se cerkev sv. Miklavža prvič omeni v strasbourškem

vizitacijskem protokolu iz leta 1545. Vendar, če jo sodimo po videzu, deluje

starejša, zato menijo, da njena zgradnja najbrž sega v drugo polovico 14. stoletja.

Trdnejšo datacijo, kot jo dajejo okno in oporniki, bi seveda dale prebeljene freske

v prezbiteriju.

Vpliv baroka je cerkev doletel v času komedatorja barona Gloyacha. Leta 1728 je

cerkev dobila namesto gotskega lesenega stropa sedanji svod, v naslednjih

33

desetletjih pa so ji prizidali zakristijo in zvonik. Glavni oltar je nosil letnico 1783.

Na koru so orgle, ki so jih leta 1857 prinesli z Gore Oljke. Zvonik so prenovili

leta 1850. Pri ponovni prenovi leta 1994 so ga povišali za 70 cm, da je spet dobil

svojo prvotno obliko. Ob cerkvi stoji Koča na Vimperku (448 m), v kateri po

zmernem vzponu na vrh poskrbijo za okrepčilo (www.td-polzela.si).

Slika 14: Vimperk

Vir: (www.td-polzela.si).

Etnološke zgradbe

Bolčinova hiša

Ko se pričnemo vzpenjati na Goro Oljko, še malce naprej od kužnega znamenja,

popotnikov pogled pritegne stavba, ki je po svoji zasnovi za ta kraj zelo

nenavadna. Sodi prav gotovo med najstarejše hiše, saj je na stropniku vrezana

letnica 1725. V njej je ohranjena črna kuhinja (www.td-polzela.si).

Slika 15: Bolčinova hiša

34

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/etnoloske-zanimivosti/bolcinova-hisa.html).

Barbankova hiša

Slika 16: Barbankov dom

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/etnoloske-zanimivosti/barbankova-hisa.html).

V naselju Ločica ob Savinji se najdemo Barbankovo hišo, ki je etnološka

posebnost z nekdanjo obliko in podobo savinjske kmečke hiše, kakršne so bile še

v drugi polovici 19. stoletja. Ob Barbankovem domu se nahaja tudi vezan kozolec

iz leta 1861 (www.td-polzela.si).

Cajhnov kozolec – etnološka zbirka v malem

Kozolci so del slovenske identitete, saj se edino na slovenskem ozemlju pojavljajo

v tako velikem številu in raznovrstnih tipih. Med najstarejšimi kozolci so toplarji,

ki so kmetom služili kot shramba za vozove in drugo kmetijsko orodje, v

»štantih« pa so sušili pšenične snope, deteljo in stebla koruze.

Po obnovili pročelja Cajhnovega kozolca, je bil vrsto let namenjen varovanju

kmečkih vozov in drugega kmečkega orodja ter naprav. V štantih so sušili snope

ječmena, pšenice, da so bili pripravljeni za mlačev. Po videzu sodeč bo kozolec še

vrsto let služil svojemu namenu, čeprav je vozov že bolj malo. (www.td-

polzela.si)

35

Na kozolcu v štantih je nastal pravi mali etnološki muzej, kjer so razstavljeni

mnogi kmečki rekviziti in pripomočki, ki so v preteklosti pri kmečkem delu

omogočali postoriti skoraj vse, kaj je bilo pri hiši treba storiti (www.td-polzela.si).

Slika 17: Cajhnov kozolec

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/etnoloske-zanimivosti/cajhnov-kozolec-etnoloska-zbirka-v-malem.html).

Jelovškova kašča

Je najstarejša in najlepše ohranjena kašča v Andražu. Spada v sklop kmetije, ki je

z vsemi objekti: hišo, hlevom, kozolcem, toplarjem in kapelo, evidentirana kot

kulturna dediščina. Zgrajena je bila leta 1810. Letnica je vrezana nad vhodom

sredi lepih stiliziranih tulipanovih cvetov in imenom lastnika kašče Luka Jelovška

in mojstra Marka Vodriha (www.td-polzela.si).

36

Slika 18: Jelovškova kašča

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/etnoloske-zanimivosti/jelovskova-kasca.html).

Kužno znamenje v Dobriču

Slika 19: Kužno znamenje

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/etnoloske-zanimivosti/kuzno-znamenje-v-dobricu.html).

Stoji nekako na pol poti iz Podvina na Goro Oljko. Postavili so ga kot spomin na

kugo ali "črno smrt", ki je v teh krajih razsajala v prvi polovici 17. stoletja. Od

ostalih znamenj se loči po tem, da je njegova osnova štiristrani zidani stolp

(www.td-polzela.si).

37

Mešičev mlin

Na Polzeli je bilo mnogo mlinov, vendar je še danes najbolj zanimiv Mešičev

mlin. Reka Struga je poganjala mlin in žago do leta 1923, kasneje pa še dinamo za

domačo razsvetljavo. Po letu 1940 je mlin s tremi pari kamnov poganjala turbina.

Do druge svetovne vojne so mleli predvsem za bližnje prebivalce in Polzeljane,

kasneje pa tudi za prodajo v trgovino. Mlin je nehal delovati leta 1955. Za

Mešičev mlin ima številne arhitekturne posebnosti mlinskih stavb, ki so bile

obnovljene, da je mlin še danes vreden ogleda. (www.td-polzela.si).

Slika 20: Mešičev mlin

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/etnoloske-zanimivosti/mesicev-mlin.html).

Močnikov mlin na vodno kolo

Naselje Andraž je bilo poznano kot kraj s številnimi mlini. Edini še delujoči mlin

v Andražu je Močnikov mlin na vodno kolo, ki je bil zgrajen leta 1905. Poganja

ga potok Laščica, ki se tik za mlinom izliva v Hotunjščico (www.td-polzela.si).

38

Slika 21: Močnikov mlin

Vir: (http://www.td-polzela.si/index.php/etnoloske-zanimivosti/mocnikov-mlin-na-vodno-kolo.html).

Štoberjeva hiša in kašča

Današnja podoba Štoberjeve hiše je odsev njene prenove v letu 1841. Letnica je

vklesana v kamnitem portalu iz zelenega tufa. Uvrščamo jo med tipe hiš s

(prvotno) črno kuhinjo in osrednjeslovensko razporeditvijo prostorov. Nekdanja

socialna podoba lastnikov se odraža v razkošni členjeni fasadi. Pomembno

spomeniško vrednost celotne domačije še dodatno poudarja njen videz, ki je

ohranjen skladno s funkcijo domačije (www.td-polzela.si).

39

Slika 22: Tekmovanje v spretnostni vožnji s kočijamo na Polzeli v sklopu prireditve Malteška

konjenica

Vir: (www.polzela.si,).

Občina Polzela ima na malem ozemlju naravne danosti za preživljanje prostega

časa, kot tudi mnoga društva, ki propagirajo prostočasne dejavnosti in organizirajo

mnoge dogodke.

Najbolj poznani so poletni večeri na gradu Komenda, kjer se odvijajo mnogi

glasbeni in literarni večeri. Grajske sobe so mnogokrat uporabljene za likovne

razstave ali svečane prireditve ožjega značaja za manj udeležencev. V kulturnem

domu Polzela se skozi vse leto odvijajo gledališke predstave gostujočih

gledaliških skupin in pa lokalne prireditve in proslave.

Ljubitelji športa se lahko udeležijo tekem košarkarskega kluba Hopsi, ki igra v 1.

slovenski košarkaški ligi ali pa konjeniške prireditve v poletnem času – Malteška

konjenica, kjer potekajo tekmovanja v vpregi in spretnostnem jahanju

(www.polzela.si).

40

3.5 REKREACIJA

Ponudba rekreacije je na Polzeli dokaj pestra, glede na to, da gre za mlado in malo

občino. Zaradi naravnih danosti je veliko možnosti za kolesarjenje in sprehode ob

Savinji ali pohodništvo na bližnje gričevje ali Goro Oljko. Skozi občino vodi

mnogo kolesarskih poti, ki vodijo tudi skozi sosednje občine. V središču naselja

Polzela je informativna tabla z zemljevidom, kjer so poti, ki potekajo skozi občino

Polzela, označene.

Slika 23: Informativna tabla kolesarske poti v Savinjski dolini

Vir: (Osebni arhiv, Jana Gominšek).

V sklopu projekta Natura 2000 je bilo urejeno obrežje reke Savinje med

Grušovljami v občini Rečica ob Savinji do naselja Petrovče v Žalski občini. Tako

tu poteka široka pohodna pot, kjer najdemo mnogo klopi za počitek, urejene koše

za odpadke in informativne table s poučnim značajem.

41

Slika 24: Sprehajalna pot ob Savinji v Ločici pri Polzeli


V naselju Polzela je ob Osnovni šoli Polzela in vrtcu igrišče z igrali za najmlajše

ter poleg osnovnošolske telovadnice tudi atletski stadion in balinišče.

Slika 25: Atletski stadion na Polzeli


Tenis klub Polzela je bil ustanovljen leta 1984. V klubu je petinosemdeset članov

in članic kluba, ki imajo možnost igranja v različnih amaterskih rekreativnih

tekmovalnih ligah.

42

Slika 26: Tenis klub Polzela


Predsednik Tenis kluba Polzela je g. Jože Vrečko, ki je hkrati tudi en od

najzaslužnejših članov pri izgradnji novih igrišč, ki sta jih občina Polzela skupaj s

klubom gradila na Bregu ob Savinji. Tu so se zgradila štiri igrišča, dva pa sta

opremljena tudi z razsvetljavo. To pomeni možnost igranja tudi v večernih urah

ter možnost širitve dejavnosti. Aktivno je pomagal tudi tedanji župan občine

Polzela Ljubo Žnidar, ki je imel posluh za ta šport.

Vsako leto na začetku sezone organiziramo članski turnir naključno žrebanih

dvojic, kjer se udeleži približno trideset članov in članic kluba, vedno pa so

dobrodošli tudi novi člani.

Klub pa je znan tudi po organizaciji enega od največjih in najmočnejših turnirjev

za rekreativce, ki ga vsako leto obišče veliko število rekreativnih igralcev tenisa.

Dvakrat letno tenis klub Polzela sodeluje na četverobojih, ki se odvijajo med tenis

klubom Šentjur, Šaleškim tenis klubom Velenje, Dream team iz Rogaške Slatine

in tenis klubom Polzela. To medsebojno sodelovanje poteka že od vsega začetka

nastanka kluba na Polzeli (http://www.tenis-klub-polzela.org).

43

Košarkarski klub Hopsi

Povezava in sožitje košarke ter Polzele segata v sedemdeseta leta, ko se je skupina

mladih odločila, da se bo na Polzeli aktivno začela igrati košarka. Vse do začetka

devetdesetih let prejšnjega stoletja se je košarka igrala na različnih nivojih v

slovenskih ligah, vzpon pa je sledil v devetdesetih letih, ko so se Polzeljani

uvrstili v prvo slovensko državno ligo, v kateri so vrsto let bili takoj za Olimpijo

druga ekipa Slovenije. V letu 1996 so košarkarji s Polzele v Mariboru osvojili tudi

naslov slovenskega pokalnega zmagovalca, kar je tudi največji uspeh v zgodovini

kluba. Vrsto sezon je bila Polzela udeleženka evropskih pokalov, kot edina ekipa

je šest let zapored nastopala v pokalu Saporta, ki je bil za Ligo Prvakov drugo

najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje. V sezoni 2004/2005 je sledila selitev

v slovensko prvo B ligo in le peščici ljubiteljev košarke gre zahvala, da ta sezona

ni bila zadnja v zgodovini polzelske košarke. Tri sezone kasneje so se Hopsi

ponovno uspeli vrniti v elitno druščino slovenske košarke, v kateri vztrajajo še

naprej. Prvi in prav gotovo največji pogoj za uspešno nastopanje članske ekipe je

delo z mladimi. Na Polzeli se vse več pozornosti namenja delu z mladimi,

pomemben podatek je tudi ta, da so v sezoni 2012/2013 prav vse selekcije Hopsov

nastopale v prvi ligi. T. i. polzelska šola košarke je vzgojila vrsto vrhunskih

igralcev, ki igrajo v najmočnejših ligah po vsem svetu. Na Polzeli deluje tudi

košarkarska šola Bena Udriha, v kateri se tudi najmlajši učijo prvih košarkarskih

korakov.

Zgodovino kluba je ustvarjalo veliko ljudi, ki so vsak na svojem področju

prispevali k uspehom košarke na Polzeli in le upamo lahko, da bo košarka na

Polzeli kljub težkim časom živela še naprej in pisala košarkarsko zgodovino.

(www.hopsi.si)

Največji uspehi kluba:

leta 1996 zmagovalci slovenskega pokala,

v letih 1995, 1997 in 1998 drugo mesto v državnem prvenstvu,

v letih 1994 in 1997 finalisti slovenskega pokala,

44

v letih od 1994 do 2001 nastopi v evropskih pokalih

(http://www.hopsi.si/node/25).

Slika 27: Dvorana Polzela

Vir:

(https://www.google.si/search?q=polzela+ko%C5%A1arka&biw=1259&bih=646&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=

0ahUKEwjSpuL58tvLAhWGIpoKHQbtCk4Q_AUIBigB#imgrc=f5Qc6z9SjFfReM%3A).

Na področju košarke poteka tudi savinjska košarkarska liga Brglez.com, ki jo

organizira Športno košarkarsko društvo Koš Polzela že 20 let. Ustanovljena je bila

z namenom popularizirati rekreativno košarko v Savinjski dolini in širše, kar ji je,

glede na množičnost, tudi uspelo. V letošnji ligi, ki je potekala ob nedeljah od 24.

novembra lani do 8. marca letos, je v športni dvorani na Polzeli sodelovalo 12

ekip iz širše celjske regije (http://www.polzela.si/novice/podrobnostinovice/1093).

Karate klub Polzela je našel svoje prostore v nekdanjem podjetju Garant. Tam

pridno trenirajo vse sekcije karate kate in borbe, prav tako pa je organizirana tudi

tae-bo aerobika in vadba joge z meditacijo (http://karate-klub-polzela.si).

http://www.hopsi.si/node/25

45

Slika 28: Karate klub

Vir: (http://karate-klub-polzela.si).

Nogomet – Igrišče na Bregu pri Polzeli

Slika 29: Nogometno igrišče

Vir: (http://nogomet-polzela.si/igrisce-na-bregu-pri-polzeli/).

Z obnovo začasnega igrišča na Bregu pri Polzeli so začeli leta 2014, ko so celotno

površino zravnali s plastjo zemlje in nasadili novo travno rušo. V sodelovanju s

sosednjim teniškim društvom smo uredili namakanje igralne površine. Uporablja

se lastna vrtina za vodo, tako da lahko namakajo igrišče tudi v poletnih sušnih

mesecih, ko trava najbolj potrebuje vodo.

Postavljena je zaščitna mreža v višini 6 metrov za obema goloma. S tem se je

omejila nevarnost, da bi žoga uhajala na cesto. Okoli celotne igralne površine pa

je postavljena zaščitna ograja, ki preprečuje dostop vozilom (http://nogomet-

polzela.si/igrisce-na-bregu-pri-polzeli/).

http://nogomet-polzela.si/wp-content/uploads/2012/05/Photo-14.-04.-12-10-16-44.jpg

http://nogomet-polzela.si/wp-content/uploads/2012/05/Photo-14.-04.-12-10-15-20.jpg

46

Pohodništvo

Pot Po poteh Andraža je krožna in poteka po obronkih Andraža in Dobriča ter

povezuje Sevčnik, rojstno hišo Neže Maurer ter Goro Oljko. Obsega 15

kontrolnih točk in je dolga 20 km, kar zahteva od 7 do 8 ur zmerne hoje. Pot je

natančneje opisana v vodniku. Vodnik in dnevnik za zbiranje žigov je mogoče

dobiti v gostilni Gričar v Andražu, pri domačiji Bajht v Dobriču, v planinskem

domu na Gori Oljki in na sedežu PD Polzela.

Vsako drugo nedeljo v oktobru je že vrsto let organiziran voden pohod Po poteh

Andraža. Pohod se vedno zaključi s kostanjevim piknikom in pokušino sladkega

jabolčnika. Dejavnost društva je raznolika in pestra. V društvu, ki je bilo

ustanovljeno pred 53. leti, so organizirali veliko dejavnosti. Razdeljeni so v več

sekcij, odsekov in skupin, v katere so vključene vse starostne skupine, od vrtca do

članov iz vrst upokojencev. Organizacija planinske šole, seminarjev, predavanj,

izletov in pohodov, planinskih taborov, orientacijskih pohodov in tekmovanj so

dejavnosti, ki se odvijajo skozi celo leto (www.pd-polzela.si).

Izletniška dejavnost je osnovna oblika dejavnosti društva. Prvi organizirani izlet v

hribe pod okriljem PD Oljka Polzela je bil 31. maja 1959. Od takrat pa do danes

se je zvrstilo nešteto izletov po domačih in tujih hribovjih, saj vsako leto

pripravijo pester program izletov in pohodov (www.pd-polzela.si).

http://www.pd-polzela.si/izleti-in-pohodi/plan-pohodov-in-akcij/

47

Slika 30: Pohodniške točke v občini Polzela

Vir: (http://www.pd-polzela.si/ps-andraz/po-poteh-andraza/).

Orientacijski pohodi in tekmovanja so društvena specialnost. Na tem področju

dosegajo zelo dobre rezultate, ki se kažejo v številnih priznanjih in pokalih, ki so

jih tekmovalci vseh starostnih kategorij prejeli na regijskih in državnih

tekmovanjih.

Ena od dejavnosti društva je tudi markiranje in vzdrževanje planinskih poti. Tako

so v letu 2010 trasirali Polzelsko planinsko pot, ki zaradi razgibane pokrajine in

lepih razgledov privablja številne planince in druge ljubitelje narave. Poleg

polzelske potekajo skozi občino še štiri označene planinske poti: Savinjska

planinska pot (PD Zabukovica), Šaleška planinska pot (PD Velenje), Pot po poteh

Andraža (PS Andraž), Martinova pot (PD Šmartno ob Paki).

V okviru planinskega društva Polzela že sedem let organizirajo tudi gorski tek na

Goro Oljko.

http://www.pd-polzela.si/orientacija/o-tekmovanjih/

http://www.pd-polzela.si/o-drustvu/polzelska-planinska-pot/

http://www.pd-polzela.si/o-drustvu/gorski-tek-na-goro-oljko/

http://www.pd-polzela.si/o-drustvu/gorski-tek-na-goro-oljko/

48

Štirje letni časi na Gori Oljki pa je akcija, s katero želijo na Goro Oljko privabiti

čim več ljudi in poskrbeti, da se bodo nanjo radi vračali. V planinskem domu na

Gori Oljki ali v pisarni društva se dobi kartonček, v katerem se zbirajo žigi vseh

štirih letnih časov in se s tem prisluži posebna spominska značka (www.pd-

polzela.si).

Slika 31: Planinske poti po Savinjski dolini

Vir: (https://www.youtube.com/watch?v=W5rJHILQZJk).

49

Slika 32: Karta Izbrane možnosti prostočasnih dejavnosti v občini Polzela

Vir: (Atlas okolja 1:50.000, Jana Gominšek).

50

3.6 DRUŠTVA

Za razvoj in promocijo posameznih dejavnosti skrbijo razna društva, ki smo jih

razdelili glede na tematiko delovanja na kulturna društva, turistična društva,

športna društva in ostala društva. Glede na število registriranih društev v občini

sklepamo, da imajo prebivalci občine Polzela veliko možnosti vključevanja v

razne prostočasne dejavnosti.

1. Kulturna društva

Kulturno-umetniško društvo Polzela

Kontakt:

Marko Slokar, Glavni trg 42, 3313 Polzela

Cecilija kulturno-glasbeno društvo

Kontakt:

Stanko Podbregar, Malteška cesta 21 / Sončna cesta 12, 3313 Polzela

Kulturno društvo Andraž

Kontakt:

Vili Pižorn, Andraž 17a, 3313 Polzela

Društvo ljubiteljev kulturne dediščine

Kontakt:

Bojan Plevčak, Glavni trg 29, 3313 Polzela

Kulturno društvo "Dobra ideja"

Kontakt:

Bina Plaznik, Glavni trg 62, 3313 Polzela

2. Turistična društva

Turistično društvo občine Polzela

Kontakt:

Alenka Žnidar, Travniška cesta 42, 3313 Polzela

51

3. Športna društva

Košarkarsko društvo Hopsi Polzela

Kontakt:

Igor Pungartnik, Šolska ulica 3, 3313 Polzela

Karate klub Polzela

Kontakt:

Borut Strojin, Velenjska cesta 4, 3313 Polzela

Jadralno društvo Maltezer

Kontakt:

Ljubo Žnidar, Travniška cesta 42, 3313 Polzela

Nogometno društvo Polzela

Kontakt:

Peter Hudej, Ob železnici 24, 3313 Polzela

Balin klub Balinc Polzela

Kontakt:

Karl Korber, Andraž 95a, 3313 Polzela

Strelsko društvo Polzela

Kontakt:

Mitja Basle, Savinjska cesta 252, 3313 Polzela

Šahovsko društvo Polzela

Kontakt:

Tomi Masnec, Sv. Lovrenc 51, 3312 Prebold

Športno društvo Andraž

Simon Ograjenšek, Andraž 20b, 3313 Polzela

Športno društvo Savinja 2000

Kontakt:

Bojan Krivec, Prečna ulica 18, 3313 Polzela

Športno društvo Polzela UNITED

Kontakt:

Tomaž Sever, Dvojna ulica 6, 3313 Polzela

52

Športno košarkarsko društvo KOŠ Polzela

Kontakt:

Dani Turnšek, Glavni trg 42 / Pot na toplice 1, 3313 Polzela

Tenis klub Polzela

Kontakt:

Jože Vrečko, Parižlje 10c, 3314 Braslovče

Društvo navijačev Hmelj boys

Kontakt:

Marko Jelen, Glavni trg 53, 3313 Polzela

Klub malega nogometa Frendi

Kontakt:

Damjan Ožir, Dobrič 2, 3313 Polzela

Športno društvo LOJZ Polzela

Kontakt:

Tomaž Cvikl, Glavni trg 12, 3313 Polzela

4. Ostala društva

Društvo upokojencev Polzela

Kontakt:

Gertruda Terčak, Pod gradom 3, 3313 Polzela

Društvo upokojencev Andraž

Kontakt:

Tone Mešič, Andraž 16a, 3313 Polzela

Prostovoljno gasilsko društvo Ločica ob Savinji

Kontakt:

Bojana Žibret, Sončna cesta 59, 3313 Polzela

Čebelarsko društvo Polzela

Kontakt:

Radivoj Verbnjak, Cesta v gaj 51, 3313 Polzela

Prostovoljno gasilsko društvo Polzela

Kontakt:

Ivi Kotnik, Založe 52b, 3313 Polzela

53

Prostovoljno gasilsko društvo Andraž

Kontakt:

David Zabukovnik, Andraž 114, 3313 Polzela

Lovska družina Polzela

Kontakt:

Martin Slaprnik, Založe 79a, 3313 Polzela

Gobarsko-mikološko društvo Polzela

Kontakt:

Franci Uratnik, Grče 61, 3311 Šempeter v Savinjski dolini

Malteška konjenica Polzela

Kontakt:

Zvonimir Zupanc, Založe 81, 3313 Polzela

Hortikulturno društvo Polzela

Kontakt:

Ferdinand Glavnik, Ob železnici 8, 3313 Polzela

Društvo podeželske mladine SSD, odbor Polzela

Kontakt:

Matej Dušič, Založe 56, 3313 Polzela

Mladinsko društvo Polzela

Kontakt:

Lovro Bezenšek, Prečna ulica 17, 3313 Polzela

Medgeneracijsko društvo Mozaik generacij Polzela

Kontakt:

Marjana Šmajs, Vrtna ulica 62, 3313 Polzela

Glasbeno-instrumentalno društvo Polzela

Kontakt:

Aleš Hribernik, Glavni trg 40, 3313 Polzela

Društvo prijateljev mladine Andraž

Kontakt:

Ksenija Rojko Mešič, Andraž nad Polzelo 16a, 3313 Polzela

54

4 PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA PREBIVALCEV

OBČINE POLZELA

4.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE

Namen izdelave in uporabe anketnega vprašalnika je bil raziskati prostočasne

dejavnosti prebivalcev občine Polzela, ki smo jih anketirali. Anketiranje je

potekalo med oktobrom 2014 in marcem 2015. Vzorec anketirancev je bil

naključen. Anketiranih je 107 oseb, ki imajo stalno prebivališče v občini Polzela,

od tega je bilo pravilno izpolnjenih 100 anketnih vprašalnikov. Vprašanja o

prostočasnih dejavnostih so bila razdeljena glede na temo prostočasnih dejavnosti

med tednom in prostočasnih dejavnosti ob koncu tedna. Prav tako smo želeli

ugotoviti oceno naravnih in družbenogeografskih danosti in prostočasne ponudbe

v občini Polzela.

Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj zaprtega in izbirnega tipa.

Z anketnim vprašalnikom smo želeli pridobiti podatke o:

količini prostega časa, ki ga imajo prebivalci občine Polzela med tednom

in ob koncu tedna,

prostočasnih dejavnostih med tednom in koncem tedna v hladnem

(november–februar) in toplem (marec–oktober) delu leta,

mnenju o prostočasni ponudbi v občini Polzela,

oceni naravne in kulturne dediščine v občini Polzela.

4.2 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ANKETE

4.2.1 Osnovni podatki o vzorcu

K izpolnjevanju ankete so bili povabljeni le občani občine Polzela. Anketiranje je

potekalo po naključnem vzorcu, zato se število anketiranih po spolu in po

starostnih razredih razlikuje. Dobljenih podatkov tako ne moremo v celoti

posploševati na celotno populacijo občine Polzela. Pravilno izpolnjenih je bilo

100 vprašalnikov, 7 pa jih je bilo nepopolnih. Razlog, zakaj teh 7 ni bilo

55

izpolnjenih v celoti, je težko najti. Morda jim je bil vprašalnik predolg, nezanimiv,

katero od vprašanj nerazumljivo ali pa na določena vprašanja niso imeli odgovora

ali ga niso želeli deliti z nami.

4.2.1.1 Spol anketirancev

Med sto pravilno izpolnjenih vprašalnikov je bilo 58 oseb moškega in 42 oseb

ženskega spola.

Preglednica 10: Spol anketirancev

Število

odgovorov

Delež odgovorov

v %

moški 58 58

ženski 42 42

100 100

Grafikon 4: Spol anketirancev

4.2.1.2 Starost anketirancev

Največ anketiranih je bilo v starostnem razredu med 26 in 40 letom, in sicer 53

odstotkov. Sledi starostni razred 19 do 25 let z 21 odstotki, razred do 18 let in

razred od 41 do 55 let vsak po 11 odstotkov ter starostni razred nad 56 let

predstavlja 5 odstotkov anketiranih. Na splošno so v vseh starostnih razredih

58 %

42 %moški

ženski

56

predstavniki obeh spolov, največja razlika med spoloma je v starostnem razredu

od 26 do 40 let, kjer je 37 moških in 15 žensk.

Preglednica 11: Starost anketirancev

Število

odgovorov

Delež odgovorov

v % moški ženske

do 18 11 11 6 5

19–25 21 21 9 12

26–40 53 53 37 15

41–55 11 11 4 7

nad 56 5 5 2 3

100 100 58 42

Grafikon 5. Starost anketirancev

4.2.1.3 Izobrazbena sestava anketirancev

Izobrazbena struktura je bila opredeljena kot zaključen izobraževalni proces.

Anketirancev brez končane osnovne šole ni bilo. Z osnovnošolsko izobrazbo je

bilo 12 vprašanih, s srednješolsko izobrazbo pa je bilo največ vprašanih, in sicer

59 odstotkov. Tudi vprašanih z višje ali visokošolsko izobrazbo je bilo dokaj

veliko, in sicer 27 odstotkov, podiplomsko izobrazbo pa sta imela 2 vprašana.

Med vprašanimi glede na spol ni bilo bistvenih razlik, le med osebami s

podiplomsko izobrazbo ni žensk.

0

10

20

30

40

50

60

do 18 19–25 26–40 41–55 nad 56

starost

57

Preglednica 12: Izobrazba anketirancev

Število

odgovorov moški ženske

brez 0 0 0

OŠ 12 6 6

SŠ 59 32 27

VŠ 27 20 7

podipl. 2 0 2

100 58 42

Grafikon 6: Izobrazba anketirancev

4.2.1.4 Status anketirancev

Največji delež anketiranih je zaposlenih, in sicer 59 odstotkov, v izobraževalnem

procesu je 11 osnovnošolcev in srednješolcev ter 12 študentov. Samozaposlenih

oseb je 5, upokojencev 6 in brezposelnih 5 oseb.

0

10

20

30

40

50

60

70

brez OŠ SŠ VŠ podipl.

Šte

vil

o o

dgovoro

v

izobrazba

58

Preglednica 13: Status anketirancev

Število

odgovorov

osnovnošolec, dijak 11

študent 12

zaposlen 59

nezaposlen 5

s. p. 5

upokojenec 6

drugo 1

100

Grafikon 7: Status anketirancev

4.2.1.5 Živite v naselju Polzela ali v drugem naselju v občini Polzela?

Preglednica: Anketiranci glede na lokacijo prebivališča

Anketirane smo vprašali, ali živijo v naselju Polzela ali v drugih naseljih znotraj

občine Polzela. Največji delež, in sicer 79 odstotkov so prebivalci naselja Polzela,

21 odstotkov vprašanih pa ima bivališče v drugih naseljih v občini.

0

10

20

30

40

50

60

70

status

59

Preglednica 14: Lokacija prebivališča

Število

odgovorov

naselje Polzela 79

ostala naselja v občini Polzela 21

100

Grafikon 8: Anketiranci glede na lokacijo prebivališča

4.2.2 Prosti čas

4.2.2.1 Kaj za vas pomeni prosti čas?

Želeli smo izvedeti, kaj anketiranci razumejo pod pojmom prosti čas. Največji

delež, 28 %, se je odločil za šport in rekreacijo, sledi počitek s 25 % in zabava z

22 %. Najmanjši delež se je odločil za hobi. Za individualen odgovor, pod drugo,

se ni odločil nihče. Tako smo ugotovili, da je prosti čas, čas za rekreacijo in šport.

Če pa analiziramo odgovore po spolu, ugotovimo, da prihaja do razlik med

spoloma. Pri moških sta največkrat izbrana počitek in šport in rekreacija, najmanj

pa hobi. Pri ženskah sta najpogosteje izbrana šport in rekreacija in

užitek/sprostitev, najmanjkrat pa hobi in počitek.

79 %

21 %

naselje Polzela

ostala naselja v občini

Polzela

60

Preglednica 15: Prosti čas

Število


šport –

rekreacija 28 16 12

užitek/sprostitev 14 2 12

hobi 11 8 3

počitek 25 20 5

zabava 22 12 10

drugo 0 0 0

100 58 42

Grafikon 9: Prosti čas

4.2.2.2 S kom preživljate prosti čas?

Zanimalo nas je, ali vprašani preživljajo prosti čas sami ali v družbi. Skoraj

polovica vprašanih, in sicer 47 % preživlja prosti čas sama, 21 % s prijatelji in

družino ter 11 % s partnerjem. Če pa primerjamo odgovore po spolu, opazimo, da

moški preživljajo prosti čas sami, medtem ko ženske najpogosteje preživljajo

prosti čas z družino.

0 5 10 15 20 25 30

šport – rekreacija

užitek/sprostitev

hobi

počitek

zabava

drugo

Deleži anketirancev v %

61

Preglednica 16: S kom preživljate prosti čas?

Število


sam 47 40 8

s prijatelji, znanci 21 15 5

s partnerjem 11 3 8

z družino 21 0 21

s hišnim ljubljenčkom 0 0 0

100 58 42

Grafikon 10: S kom preživljate prosti čas?

4.2.3 Prosti čas med tednom

4.2.3.1 Koliko prostega časa imate med tednom?

Glede količine prostega časa med tednom sta bila izbrana odgovora: do 2 uri je

odgovorilo 47 % vprašanih in 3–5 ur 42 %, odgovora več kot 8 ur ni podal nihče.

Tokrat med spoloma ni bilo razlik, saj pri obeh prevladuje odgovor do 2 uri, na

drugem mestu pa je odgovor 3–5 ur. Med osebami, ki so izbrale odgovor, da

imajo med tednom med 6 in 8 ur prostega časa, ni osebe ženskega spola. Tako je

odgovorilo 11 odstotkov moških.

0 10 20 30 40 50

sam

s prijatelji, znanci

s partnerjem

z družino

s hišnim ljubljenčkom


62

Preglednica 17: Obseg prostega časa – med tednom

Število


do 2 h 47 25 22

3–5 h 42 22 20

6–8 h 11 11 0

več kot 8 h 0 0 0

100 58 42

Grafikon 11: Obseg prostega časa – med tednom

4.2.3.2 Kje preživite največ prostega časa med tednom?

Med tednom 79 % vprašanih preživlja prosti čas doma in 21 % zunaj doma.

Vprašani moškega spola so v večini izbrali odgovor doma, pa tudi odgovor zunaj

lastnega doma, medtem ko so vse ženske soglasno izbrale odgovor doma.

0 10 20 30 40 50

do 2 h

3–5 h

6–8 h

več kot 8 h

Deleži anketirancev v

%

63

Preglednica 18: Lokacija preživljanja prostega časa med tednom

Število


doma 79 37 42

zunaj lastnega

doma 21 21 0

100 58 42

Grafikon 12. Lokacija preživljanja prostega časa med tednom

79 %

21 %

doma

zunaj lastnega doma

64

4.2.3.3 S katerimi prostočasnimi dejavnostmi se ukvarjate med tednom?

Preglednica 19: Prostočasne dejavnosti med tednom

Poletna sezona Zimska sezona

marec–oktober november–januar

v občini

izven

občine v občini

izven

občine

Polzela Polzela Polzela Polzela

organizirana rekreacija v športnih objektih 5 0 5 1

organizirana rekreacija na prostem 4 1 2 0

obisk prijateljev, znancev, sorodnikov 4 4 3 5

sprehod, hoja 12 5 8 5

planinarjenje, gobarjenje 3 3 0 1

piknik 4 4 1 0

delo na vrtu, njivi 7 2 0 0

obisk lastnega počitniškega objekta 0 0 0 0

obisk športne prireditve 3 5 7 6

obisk kulturne prireditve 2 3 2 2

obisk zabavne prireditve (ples, veselica

…) 1 3 0 1

obisk kino predstave 0 2 0 7

obisk gostinskega lokala 7 6 8 6

obisk naravnih oz. kulturnih znamenitosti 1 2 2 1

kopališče, zdravilišče 0 5 0 4

kolesarjenje 11 10 2 1

nakupovanje, ogledovanje izložb 0 5 1 6

računalnik, splet 9 0 10 0

gledanje televizije 13 0 15 0

poslušanje glasbe 4 0 6 0

branje 0 0 4 0

umetnost, ustvarjanje 0 0 0 1

drugo:_____________________________ 0 1 0 1

65

Grafikon 13: Prostočasne dejavnosti – teden

Dejavnosti, s katerimi se vprašani ukvarjajo med tednom, smo razdelili glede na

obdobje. Tako smo želeli videti razliko med dejavnostmi v poletni in zimski

sezoni. V poletni sezoni se največ vprašanih med tednom ukvarja s hojo,

kolesarjenjem, gledanjem televizije in obiskom lokalov znotraj občine Polzela.

Zunaj občine Polzela pa prevladujejo kolesarjenje, hoja, pikniki, obisk športne

prireditve in nakupovanje z ogledovanjem izložb.

V zimski sezoni so najpogosteje izbrane prostočasne dejavnosti znotraj občine

Polzela: gledanje televizije, splet – računalnik, obisk gostinskega lokala, sprehod,

obisk športne prireditve. Zunaj občine Polzela pa v zimskem času največ

obiskujejo kino predstave, prijatelje, športne predstave in gostinske lokale.

0

5

10

15

20

25

30

35

org

aniz

iran

a re

kre

acij

a v

šp

ort

nih

obje

kti

h

org

aniz

iran

a re

kre

acij

a n

a pro

stem

ob

isk

pri

jate

ljev

, zn

ance

v,

soro

dnik

ov

spre

ho

d, h

oja

pla

nin

arje

nje

, g

obar

jen

je

pik

nik

del

o n

a vrt

u,

nji

vi

ob

isk

las

tneg

a p

oči

tniš

keg

a ob

jekta

ob

isk

špo

rtne

pri

redit

ve

ob

isk

kult

urn

e pri

redit

ve

ob

isk

zab

avn

e p

rire

dit

ve

(ple

s, v

esel

ica

…)

ob

isk

kin

o p

redst

ave

ob

isk

gost

insk

ega

lokal

a

ob

isk

nar

avn

ih o

z. k

ult

urn

ih z

nam

enit

ost

i

ko

pal

išče

, zd

ravil

išče

ko

lesa

rjen

je

nak

upov

anje

, og

ledov

anje

izl

ožb

raču

nal

nik

, sp

let

gle

dan

je t

elev

izij

e

po

slu

šanje

gla

sbe

bra

nje

um

etn

ost

, ust

var

janje

dru

go

:__

___

___

___

___

___

___

___

___

___

Zimska sezona november–februar

izven občine Polzela

Zimska sezona november–februar v

občini Polzela

Poletna sezona marec–oktober izven

občine Polzela

Poletna sezona marec–oktober v

občini Polzela

66

4.2.4 Prosti čas med koncem tedna

4.2.4.1 Koliko časa imate med koncem tedna?

Med koncem tedna je več prostega časa, saj se delovne obveznosti večinoma

opravljajo med tednom. Konec tedna je čas za družino in zase. Najpogosteje so

vprašani izbrali odgovor 6–8 ur, in sicer 47 odstotkov, drugi najpogostejši

odgovor je izbralo 27 odstotkov, in sicer da imajo med koncem tedna več kot 8 ur

prostega časa. 21 odstotkov je izbralo odgovor 3–5 ur prostega časa in samo 5

odstotkov vprašanih je izbralo odgovor, da imajo manj kot 2 uri prostega časa.

Če primerjamo podane odgovore med spoloma, pa opazimo manjšo razliko. Oboji

tako moški kot ženske so največkrat izbrali odgovor, da imajo med koncem tedna

od 6 do 8 ur prostega časa. Na drugem mestu pa opazimo spremembo, namreč

osebe moškega spola so za drugi najpogostejši odgovor izbrale nad 8 ur prostega

časa, osebe ženskega spola pa, da imajo od 3 do 5 ur prostega časa. Odgovor, da

imajo manj kot 2 uri prostega časa, je izbralo 5 žensk in 0 moških. Pri primerjavi

odgovorov med spoloma opazimo, da imajo ženske manj prostega časa kot moški,

vendar več kot med tednom. Razlog najdemo v skrbi za dom in družino, saj

mnogo žensk ob koncu tedna opravi večino čiščenja bivalnih prostorov in

dejavnosti ter obveznosti z otroki, medtem ko se moški najraje odločijo za

rekreacijo ali izlet.

Preglednica 20: Obseg prostega časa – konec tedna

Število


do 2 h 5 0 5

3–5 h 21 6 15

6–8 h 47 31 16

nad 8 h 27 21 6

100 58 42

67

Grafikon 14: Količina prostega časa – konec tedna

4.2.4.2 Kje preživite največ prostega časa konec tedna?

Tudi pri tem vprašanju smo videli bistveno razliko pri odgovorih, ki so se nanašali

na prosti čas med tednom. Takrat je večina vprašanih prosti čas preživljala doma,

med koncem tedna pa se je 53 odstotkov vprašanih odločilo za odgovor zunaj

lastnega doma, 47 odstotkov vprašanih pa jih prostega časa preživi tudi doma. Če

primerjamo odgovore med spoloma, je pri moških razmerje v korist dejavnostim

zunaj doma, ženske pa so se z minimalno razliko odločile za dom.

0 10 20 30 40 50

do 2 h

3–5 h

6–8 h

nad 8 h


68

Preglednica 21: Lokacija preživljanja prostega časa – konec tedna

Število


doma 47 25 22

zunaj lastnega

doma 53 33 20

100 58 42

Grafikon 15: Lokacija preživljanja prostega časa – konec tedna

47 %

53 %

doma

zunaj lastnega doma

69

4.2.4.3 S katerimi prostočasnimi dejavnostmi se ukvarjate konec tedna?

Preglednica 22: Prostočasne dejavnosti – konec tedna


marec–oktober november–januar

v občini

izven

občine v občini

izven

občine

Polzela Polzela Polzela Polzela

organizirana rekreacija v športnih

objektih 1 0 1 1

organizirana rekreacija na prostem 1 1 1 1

obisk prijateljev, znancev, sorodnikov 6 14 6 14

sprehod, hoja 11 9 9 8

planinarjenje, gobarjenje 4 7 0 2

piknik 4 7 1 0

delo na vrtu, njivi 3 0 0 0

obisk lastnega počitniškega objekta 0 0 0 0

obisk športne prireditve 2 7 3 7

obisk kulturne prireditve 1 2 2 2

obisk zabavne prireditve (ples,

veselica …) 1 3 1 3

obisk kino predstave 0 3 0 7

obisk gostinskega lokala 5 3 5 4

obisk naravnih oz. kulturnih

znamenitosti 1 2 1 2

kopališče, zdravilišče 0 3 0 8

kolesarjenje 12 7 3 1

nakupovanje, ogledovanje izložb 0 2 0 1

računalnik, splet 8 0 7 0

gledanje televizije 13 0 16 0

poslušanje glasbe 3 1 4 1

branje 3 0 5 0

umetnost, ustvarjanje 1 0 1 0

drugo:_______igranje kart__________ 1 0 1 0

Tudi pri analizi najpogosteje izbranih prostočasnih dejavnosti ob koncu tedna smo

razdelili kategorije glede na poletno ali zimsko obdobje in pa, ali se je dejavnost

izvajala znotraj ali zunaj občine Polzela. V toplem delu leta so znotraj občine

70

najpogosteje izbrane dejavnosti: kolesarjenje, gledanje televizije, hoja, računalnik,

splet, obisk prijateljev. Zunaj občine pa se najpogosteje: obiskuje prijatelje,

piknike, sprehaja, planinari, gobari, obiskuje športne prireditve.

V hladnem delu leta znotraj občine Polzela je najpogosteje izbran odgovor

gledanje televizije, delo za računalnikom – splet in hoja. Zunaj občine pa obisk

prijateljev, sorodnikov, hoja, obisk term in zdravilišč ter obisk kino predstav.

71

Grafikon 16: Prostočasne dejavnosti – konec tedna

0

5

10

15

20

25

30

35

40

org

aniz

iran

a re

kre

acij

a v

šp

ort

nih

obje

kti

h

org

aniz

iran

a re

kre

acij

a n

a pro

stem

ob

isk

pri

jate

ljev

, zn

ance

v,

soro

dnik

ov

spre

ho

d, h

oja

pla

nin

arje

nje

, g

obar

jen

je

pik

nik

del

o n

a vrt

u,

nji

vi

ob

isk

las

tneg

a p

oči

tniš

keg

a ob

jekta

ob

isk

špo

rtne

pri

redit

ve

ob

isk

kult

urn

e pri

redit

ve

ob

isk

zab

avn

e p

rire

dit

ve

(ple

s, v

esel

ica

…)

ob

isk

kin

o p

redst

ave

ob

isk

gost

insk

ega

lokal

a

ob

isk

nar

avn

ih o

z. k

ult

urn

ih z

nam

enit

ost

i

ko

pal

išče

, zd

ravil

išče

ko

lesa

rjen

je

nak

upov

anje

, og

ledov

anje

izl

ožb

raču

nal

nik

, sp

let

gle

dan

je t

elev

izij

e

po

slu

šanje

gla

sbe

bra

nje

um

etn

ost

, ust

var

janje

dru

go

:__

___

__ig

ranje

kar

t__

___

___

__

Zimska sezona november–februar


Zimska sezona november–februar v

občini Polzela

Poletna sezona marec–oktober izven

občine Polzela

Poletna sezona marec–oktober v

občini Polzela

72

4.2.5 Splošno

4.2.5.1 Ocenite naravne in kulturne danosti v občini Polzela

Anketirane smo prosili, da ocenijo naravno in kulturno dediščino občine Polzela.

Ocenjevalna lestvica je bila med 1 in 5, kjer je 5 najboljša ocena kategorije in 1

najslabša ocena.

Pri naravni dediščini se je za nevtralno oceno 3 odločilo največ 42 odstotkov

vprašanih. Na drugem mestu je dobra ocena 4, za katero se je odločilo 37

odstotkov in na tretjem mestu je s 26 odstotki ocena 2. Za najslabšo oceno se ni

odločil nihče, za najboljšo pa 5 odstotkov vprašanih.

Tudi kulturno dediščino ni nihče ocenil z najslabšo oceno1 ali slabo . Za najboljšo

odlično 5 pa se je odločilo 5 odstotkov. Najpogosteje podana ocena je bila dobra

4, za katero se je odločilo 52 odstotkov vprašanih. Za nevtralno oceno 3 pa se je

odločilo 24 odstotkov vprašanih.

Preglednica 23: Naravna in kulturna dediščina

ocena v 1 v 2 v 3 v 4 v 5 Število

odgovorov

naravna dediščina 0 16 42 37 5 100

moški 0 16 18 24 0 58

ženske 0 0 24 13 5 42

kulturna dediščina 0 11 32 52 5 100

moški 0 6 22 30 0 58

ženske 0 5 10 22 5 42

73

Grafikon 17: Naravna in kulturna dediščina

4.2.5.2 Kako bi ocenili ponudbo prostoročnih dejavnosti?

Anketirane smo prosili, da izberejo pridevnike za ponudbo prostočasnih

dejavnosti v občini Polzela. Lahko so izbirali med ''zelo dobre'', ''dobre'', ''slabe'' in

''zelo slabe''. Največ vprašanih, kar 53 odstotkov, se je odločilo za oznako dobre.

Sledi oznaka slabe s 37 odstotki in obe skrajnosti, vsaka po 5 odstotkov. Med

spoloma večjih razlik ni, vsaj pri uvrščanju prvih dveh najpogostejših odgovorov.

Razlika je v najslabšem odgovoru, ki ga je izbralo 5 odstotkov žensk in noben

moški.

0

10

20

30

40

50

60

v 1 v 2 v 3 v 4 v 5

Del

eži

an

ket

ira

nce

v v

%

Ocena

naravna dediščina

kulturna dediščina

74

Preglednica 24. Ponudba dejavnosti

Število


zelo dobre 5 3 2

dobre 53 34 19

slabe 37 21 16

zelo slabe 5 0 5

100 58 42

Grafikon 18: Ponudba dejavnosti

4.3 PRIMERJAVA UGOTOVITEV O PROSTOČASNIH DEJAVNOSTIH

PREBIVALCEV OBČINE POLZELA S PODOBNIMI RAZISKAVAMI

Zanimanje za prosti čas prebivalcev po posameznih občinah ni nekaj novega, saj

je preučevanje tega začel Matjaž Jeršič v 90. letih prejšnjega stoletja. Poleg

ugotovitev iz Jeršičeve raziskave smo naše ugotovitve primerjali tudi z dvema

diplomskima deloma, katerih tema je bila raziskovanje prostega časa prebivalcev

občine Žalec (Klančnik, 2010) in občine Hrastnik (Hribšek, 2012).

Vse raziskave imajo skupen način pridobivanja podatkov, to je z anketnim

vprašalnikom, ki ima v vseh raziskavah podobno strukturo. Vprašanja so

0

10

20

30

40

50

60

70

v1 v2 v3 v4 v5

Šte

vil

o o

dgovoro

v

Ocena

šport in rekreacija

kulturne prireditve

zabavne prireditve

gostinska ponudba

75

razdeljena glede na porabo prostega časa med tednom ali med koncem tedna, med

toplim in hladnim delom leta in na splošna vprašanja o ponudbi in zadovoljstvom

s ponudbo prostočasnih dejavnosti v občini.

Matjaž Jeršič (1998) je ugotavljal značilnosti preživljanja prostega časa

prebivalcev Ljubljane, Maribora, Kranja, Ptuja in Kopra. Ugotovil je, da je dom

prevladujoč prostor preživljanja prostega časa med tednom. V toplem delu leta je

med tednom najpogosteje izvajana dejavnost sprehod. Sledili so obiski prijateljev

in sorodnikov, vrtičkarstvo, sončenje, kolesarjenje. V zimski polovici leta sta

prevladujoči dejavnosti enaki – sprehod in obisk sorodnikov ali prijateljev.

Konec tedna, v topli polovici leta je po mnenju prebivalcev Ljubljane, Maribora in

Ptuja najbolj primeren za obisk prijateljev in sorodnikov, sledi sprehod in nato

sončenje s kopanjem, ki je v mestu Koper na drugem mestu. Sledijo različne

dejavnosti, ki imajo različno lestvico pogostosti izvajanja prostočasnih dejavnosti.

Te so: pikniki, obdelovanje zemlje, kolesarjenje, planinarjenje in ogled naravnih

in kulturnih znamenitosti. Tako kot v zimski polovici leta med tednom, sta

najpogostejši prostočasni dejavnosti med koncem tedna obisk prijateljev in

sorodnikov ter sprehajanje.

Na vprašanje, s kom preživljajo prosti čas, so vprašani odgovorili v sledečem

razmerju: 40,8 % z družino, 40,7 % s partnerjem, 38,8 % s prijatelji in 18 % sami.

(Jeršič, 1998).

Julijana Klančnik je preučevala značilnosti prostega časa prebivalcev občine

Žalec. Ugotovila je, da večina anketiranih preživlja svoj prosti čas med tednom

doma. Glede količine prostega časa med tednom je pričakovano ugotovila, da ga

imajo anketirani med tednom manj kot konec tedna ne glede na del leta. V toplem

delu leta med tednom se prebivalci občine Žalec najpogosteje ukvarjajo z obiski

sorodnikov in prijateljev, sprehajanjem, gledanjem televizije, računalništvom in

športnimi dejavnostmi. Med konci tedna pa so bile izbrane naslednje prostočasne

dejavnosti: obisk prijateljev, sorodnikov in obisk gostinskih lokalov. V zimskem

obdobju je prav tako prevladujoča prostočasna dejavnost obisk prijateljev in

sorodnikov, gledanje televizije in sprehodi (Klančnik, 2010).

76

Tina Hribšek (2012) je ugotovila podobno, da imajo prebivalci občine Hrastnik

manj prostega časa med tednom kot med koncem tedna. Med tednom so bile

najpogosteje izbrane dejavnosti: gledanje televizije, uporaba spleta in sprehajanje.

Med koncem tedna so bile dejavnosti enake, vendar v drugem vrstnem redu. Tako

med koncem tedna prevladuje prostočasna dejavnost sprehajanje. Avtorico je

zanimala razlika med prostočasnimi dejavnostmi, s katerimi se ukvarjajo

prebivalci občine Hrastnik v občini in tudi izven občine Hrastnik. Izven občine

Hrastnik je najbolj priljubljena dejavnost nakupovanje, obisk prijateljev in

sorodnikov ter obisk kino predstave. Pri primerjavi količine prostega časa med

spoloma je ugotovila, da imajo moški več prostega časa tako med tednom kot med

koncem tedna.

Iz zgoraj navedenih raziskav, ki so se ukvarjale s podobno tematiko kot to

diplomsko delo, smo ugotovili veliko podobnosti. V vseh raziskanih občinah

imajo anketirani manj prostega časa kot med tednom. Prav tako imajo anketirane

osebe ženskega spola manj prostega časa kot anketirane osebe moškega spola ne

glede na del tedna ali leta. Podobnost smo opazili pri vprašanju, kje preživljajo

prosti čas med tednom. Večina je odgovorila, da ga preživljajo doma. Pri tem smo

prišli do enakih ugotovitev, saj je tako odgovorilo 79 odstotkov vprašanih. Pri bolj

podrobni analizi dejavnosti v vseh raziskavah prevladujejo podobne. V vseh delih

leta je najbolj popularno sprehajanje, gledanje televizije, ukvarjanje s spletom in

obiskom prijateljev ali sorodnikov. Tako ugotovimo, da tudi prebivalci občine

Polzela preživljajo prosti čas podobno kot prebivalci občin, ki so bile preučene.

77

5 SKLEP

Namen diplomskega dela z naslovom Preživljanje prostega časa prebivalcev

Polzela je bilo raziskati, na eni strani možnosti preživljanja prostega časa v občini,

po drugi strani pa ugotoviti, koliko jih prebivalci občine izkoriščajo. Zanimalo nas

je, s katerimi dejavnostmi se ukvarjajo in kdaj. V vprašalniku smo razdelili

vprašanja glede na čas med tednom in koncem tedna, saj smo predpostavili, da

imajo prebivalci občine Polzela med koncem tedna več prostega časa kot med

tednom zaradi službenih obveznosti. Naša predpostavka se je izkazala za pravilno,

saj imajo sodeč po odgovorih prebivalci občine Polzela več prostega časa med

koncem tedna, in sicer v povprečju po 2 uri več kot med tednom.

Ugotovili smo tudi, da je razlika med količino prostega časa med spoloma. Moški

imajo več prostega časa tako med tednom kot med koncem tedna. Razlog temu so

družinske in gospodinjske obveznosti, ki v večji meri običajno pripadajo ženskam.

Želeli smo ugotoviti, s katerimi prostočasnimi dejavnostmi se najpogosteje

ukvarjajo prebivalci občine Polzela. Podrobneje smo ugotavljali, ali so razlike

med izbiro dejavnosti med toplim in hladnim delom leta ter med dejavnostmi, s

katerimi se ukvarjajo znotraj in zunaj občine Polzela. Poleg omenjenih meril smo

ugotavljali še dejavnosti, ki se izvajajo med tednom in med koncem tedna.

V toplem delu leta, v katerega smo zajeli prostočasne dejavnosti, s katerimi se

ukvarjajo prebivalci občine med marcem in oktobrom, se med tednom

najpogosteje ukvarjajo s hojo, sprehodi, gledanjem televizije in delom na vrtu. To

so dejavnosti znotraj občine Polzela. Prostočasne dejavnosti zunaj občine pa so

med tednom najpogostejše kolesarjenje in sprehodi.

Med koncem tedna pa se spekter dejavnosti razširi. Med dejavnostmi znotraj

občine še vedno prevladujejo kolesarjenje, sprehodi in gledanje televizije, vendar

pa se pojavlja tudi pohodništvo, gobarjenje, delo na vrtu, obisk prijateljev in

sorodnikov. Dejavnosti zunaj občine pa so med koncem tedna najpogosteje

kolesarjenje in obiski prijateljev in sorodnikov.

78

V hladnem delu leta, v katerega smo zajeli prostočasne dejavnosti, s katerimi se

ukvarjajo prebivalci občine Polzela med novembrom in marcem, se tako med

tednom kot med koncem tedna zmanjša delež prostočasnih dejavnosti na prostem

v primerjavi s toplim delom leta. Tako znotraj občine med tednom prevladuje

gledanje televizije, ukvarjanje z računalnikom/spletom, obisk športnih prireditev

in gostinskih lokalov. Izven občinskih mej pa sta najpogostejši prostočasni

dejavnosti obisk kino predstave in obisk gostinskega lokala. Tudi dejavnosti med

koncem tedna so podobne znotraj občine kot med tednom. Prevladuje gledanje

televizije in ukvarjanje z računalnikom, se pa pojavita tudi hoja in obisk

prijateljev in znancev. Zunaj občinskih mej pa se med koncem tedna najbolj

pogosteje obišče zdravilišče, kino predstavo ali športno prireditev.

Tako smo ugotovili, da so med tednom v vseh obdobjih leta najpogosteje

uporabljene dejavnosti, ki se odvijajo doma ali v neposredni bližini doma. Med

koncem tedna, ko je prostega časa več, pa je tudi izbor prostočasnih dejavnosti

zunaj občine večji.

Na kakovost prostega časa vpliva predvsem ponudba teh dejavnosti. Ta pa je

odvisna od naravnih danosti za razvoj – predvsem rekreacije v obliki sprehodov,

kolesarjenje, izleti, ogled znamenitosti … Poleg naravnih danosti je pomembna

tudi družbena infrastruktura – športni objekti, telovadnice, športna igrišča,

dvorane, otroška igrišča, urejeni dostopi in oznake znamenitosti. Poleg danosti v

prostoru pa je pomemben tudi človeški faktor v smislu lastne motivacije in

interesa do izvajanja prostočasnih dejavnosti in organizacijski vidik. Tu mislimo

na organizirane institute v obliki občine, zavodov, društev, ki skrbijo za samo

izvajanje prostočasnih dejavnosti, kot tudi za promocijo le teh.

Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, da prebivalci občine Polzela menijo, da

je naravna dediščina dobra osnova in kulturna dediščina še boljša osnova za

oblikovanje prostočasnih dejavnosti. Ugotavljali smo tudi, ali so prebivalci občine

Polzela zadovoljni s trenutno ponudbo prostočasnih dejavnosti znotraj občine.

Več kot polovica vprašanih je s ponudbo zadovoljna, četrtina pa ne, kar lahko

sklepamo iz različnih interesov posameznikov, kot tudi starostnih skupin.

Predvsem mladi v podeželskem okolju si želijo več aktivnega preživljanja

79

prostega časa. Ko smo bolj podrobno želeli oceno ponudbe s področja športa,

kulture, gostinstva in zabave, ugotovimo, da so prebivalci občine Polzela najbolj

zadovoljni s športno ponudbo in najmanj s ponudbo kulturnih prireditev.

Če povzamemo, ugotovimo, da je splošna ponudba prostočasnih dejavnosti dobra,

vendar so možnosti za izboljšanje in razširitev ponudbe. Občina ima dobro osnovo

za razvoj dejavnosti v naravni in kulturni dediščini. Je pa res, da vsak posameznik

ima svoje želje, kako preživljati prosti čas, ki je postal v zadnjem obdobju

pomembni kazalnik kakovosti življenja. Več prostega časa, kot ga posameznik

ima, in bolj kot ga preživlja kakor si želi, bolj je osebnostno zadovoljen in

posledično tudi delovno produktiven.

Ko pogledamo na karto Izbrane možnosti prostočasnih dejavnosti v občini Polzela

vidimo, da je večina zgoščena v naselju Polzela in bližnji okolici, ki predstavlja

nižinski del občine. Tu najdemo vsa športna igrišča, športno dvorano in kulturni

dom. Športna igrišča za košarko in atletski štadion so locirana ob osnovni šoli

Polzela. Nogometno igrišče, odbojkarsko igrišče in teniška igrišča so zrasla v

spalnem naselju Breg pri Polzeli. Največji del občine predstavljajo gričevje in

Hrib Gora Oljka. Tu so velike možnosti sprehajanja, planinarjenja, kolesarjenja,

nabiranja gob in zelišč. Za vse te aktivnosti ni potrebnih večjih posegov v prostor.

80

Slika 33: Karta Izbrane možnosti prostočasnih dejavnosti v občini Polzela

Vir: (Atlas okolja 1:50.000, Jana Gominšek).

81

LITERATURA IN VIRI

Atlas okolja (b. d.). Pridobljeno 23. 2. 2016, http://gis.arso.gov.si/.

Bukov gozd (b. d.). Pridobljeno 8. 2. 2016, http://www.pespoti.si.

Cenčič, M. (2009): Kako poteka pedagoško raziskovanje. Primer kvantitativne

empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za

šolstvo.

Elaković, S. (1989): Sociologija slobodnog vremena i turizma. Fragmenti kritike

svakodnevlja. Beograd: Savremena administracija.

Gominšek, J. (2013): Fotografije iz osebnega arhiva.

Hribšek, T. (2012): Preživljanje prostega časa prebivalcev občine Hrastnik.

Diplomsko delo, Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Jelen, A., Klemenčič, M. in Popovič, E. (2015): Spodnja Savinjska dolina, v toku

idej in doživetij po dolini zelenega zlata. Društvo mladih geografov Slovenije.

Jeršič, M. (1998): Bližnja rekreacija prebivalcev Slovenije. Geographica

Slovenica 29. Ljubljana: Inštitut za geografijo.

Jeršič, M. (1999): Prostorsko planiranje rekreacije na prostem. Ljubljana: Urad

RS za prostorsko planiranje.

Karate klub Polzela (b.d.). Pridobljeno 22.9.2015, http://karate-klub-polzela.si.

Karta naselij občine Polzela (b. d.). Pridobljeno http://www.kam.si.

Klančnik, J. (2010): Prostočasne dejavnosti prebivalcev občine Žalec. Diplomsko

delo, Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Klimogram Celje (b. d.). Pridobljeno 9. 9. 2015,

http://eucbeniki.sio.si/admin/documents/learning_unit/2642/Predalpske%20pokraj

ine1_1401565602/index3.html.

Lega občine Polzela (b. d.). Pridobljeno 4. 3. 2016,

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ac/Karte_Polzela_si.pn

g/300px-Karte_Polzela_si.png.

Občina Polzela (b. d.). Pridobljeno 12. 12. 2015, http://www.polzela.si/.

Odpuščanje delavcev (2016). Pridobljeno 14. 3. 2016,

http://www.radio1.si/42949.

Perko, D. in Orožen Adamič, M. (1998): Slovenija – pokrajine in ljudje.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

82

Planinsko društvo Polzela (b. d.). Pridobljeno 15. 10. 2015, http://www.pd-

polzela.si.

Rimska vila (b. d.). Pridobljeno 2. 3. 2016,

https://www.google.si/search?q=prosti+%C4%8Das+neko%C4%8D+in+danes&c

lient=firefoxb&biw=1366&bih=657&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahU

KEwicwJKCM3MAhXGPxQKHe6fCqwQ_AUIBigB#tbm=isch&q=roman+villa

&imgrc=Efyb7R3o79t5IM%3A.

Rozenstein, G. (2006): Geografija občine Polzela. Diplomsko delo, Ljubljana:

Filozofska fakulteta.

Statistični urad Republike Slovenije – demografsko področje (b. d.). Pridobljeno

16. 12. 2015, http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Obcine/Obcine.asp.

Statistični urad Republike Slovenije. Ekonomsko področje (b. d.). Pridobljeno 20.

12. 2015, http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko.

Strojin, T. (1982): Prosti čas. Ptuj: Delavska enotnost

Turistično društvo Polzela (b. d.). Pridobljeno 18. 1. 2016, http://www.td-

polzela.si.

Turizem (b. d.). Pridobljeno 4. 10. 2015, https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem.

http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko

83

PRILOGE

84

PROSTOČASNE DEJAVNOSTI PREBIVALCEV OBČINE POLZELA

A.SPLOŠNO

1.Kako ocenjujete zanimivost naravne in kulturne dediščine v občini Polzela za

turiste?

( 1- nezanimiva, 5- zelo zanimiva)

- Naravna dediščina 1 2 3 4 5

- Kulturna dediščina 1 2 3 4 5

2.Kakšna je ponudba prostočasnih dejavnosti v občini Polzela?

a) zelo dobre

b) dobre

c) slabe

d) zelo slabe

Zakaj ste takšnega mnenja?_____________________________________

3.kako ste zadovoljni s navedeno ponudbo prostočasnih dejavnosti v občini

Polzela?

( 1 sploh nisem zadovoljen, 5- zelo sem zadovoljen)

a) Šport in rekreacija

b) Kulturne prireditve

c) Zabavne prireditve, razvedrilo

d) Gostinska ponudba

85

4.Kaj za vas osebno pomeni prosti čas? ( 1 ali več odgovorov)

a) Šport/rekreacija

b) užitek/sprostitev

c) hobi

d) počitek

e) zabava

d) drugo______________

4. kako najpogosteje preživljate prosti čas?

a) sam/a

b) s prijatelji, znanci

c) s partnerjem

d) z družino

e) s hišnim ljubljenčkom

B) PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA MED TEDNOM

5. Koliko ur na teden imate povprečno prostega časa?

a) do 2 uri

b) 3 do 5 ur

c) 6 do 8 ur

d) več kot 8 ur

86

6. Kje se s prostočasnimi dejavnostmi najpogosteje ukvarjate?

a) doma

b) zunaj lastnega doma Kraj:________________________

7. S katerimi prostočasnimi dejavnostmi se ukvarjate od ponedeljka do petka in

kje? Izberite največ 4 dejavnosti v vsakem obdobju leta ( poletna sezona in

zimska sezona) in glede na lokacijo ( v občini ali izven občine Polzela)


marec-oktober november-februar

v občini Polzela


v občini Polzela


organizirana rekreacija v športnih objektih

organizirana rekreacija na prostem

obisk prijateljev, znancev, sorodnikov

sprehod, hoja

planinarjenje, gobarjenje

piknik

delo na vrtu, njivi

obisk lastnega počitniškega objekta

obisk športne prireditve

obisk kulturne prireditve

obisk zabavne prireditve ( ples, veselica,…)

obisk kinopredstave

obisk gostinskega lokala

obisk naravnih oz. kulturnih znamenitosti

kopališče, zdravilišče

kolesarjenje

nakupovanje, ogledovanje izložb

računalnik, internet

gledanje televizije

poslušanje glasbe

branje

87

umetnost, ustvarjanje

drugo:_____________________________

C) PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA MED VIKENDOM

8. Koliko ur čez vikend imate povprečno prostega časa?

a) do 2 uri

b) 3 do 5 ur

c) 6 do 8 ur

d) več kot 8 ur

9. Kje se s prostočasnimi dejavnostmi najpogosteje ukvarjate?

a) doma

b) zunaj lastnega doma

10. S katerimi prostočasnimi dejavnostmi se ukvarjate čez vikend in kje? Izberite

največ 4 dejavnosti v vsakem obdobju leta ( poletna sezona in zimska sezona) in

glede na lokacijo ( v ali izven občine Polzela)


marec-oktober november-februar

v občini Polzela


v občini Polzela


organizirana rekreacija v športnih objektih

organizirana rekreacija na prostem

obisk prijateljev, znancev, sorodnikov

sprehod, hoja

planinarjenje, gobarjenje

88

piknik

delo na vrtu, njivi

obisk lastnega počitniškega objekta

obisk športne prireditve

obisk kulturne prireditve

obisk zabavne prireditve ( ples, veselica,…)

obisk kinopredstave

obisk gostinskega lokala

obisk naravnih oz. kulturnih znamenitosti

kopališče, zdravilišče

kolesarjenje

nakupovanje, ogledovanje izložb

računalnik, internet

gledanje televizije

poslušanje glasbe

branje

umetnost, ustvarjanje

drugo:_____________________________

D) SPLOŠNI PODATKI O ANKETIRANCU

11. Spol

a) moški

b) ženski

12. Starost

a) do 18 let

b) 19 do 25 let

c) 26 do 40 let

d) 41 do 55 let

e) nad 56 let

89

13. Formalna izobrazba

a) Brez

b) osnovna šola

c) srednja in poklicna šola

d) višja ali visoka šola

e) magisterij, doktorat

14. Trenutni status

a) osnovnošolec, dijak

b) študent

c) zaposlen

d) nezaposlen

e) samostojni podjetnik

f) upokojenec

g) drugo;_______________________

15. Kje bivate?

a) v mestu Polzela

b) v vasi, zaselku znotraj občine Polzela

univerza v mariboru · 2017-11-28 · univerza v mariboru filozofska fakulteta oddelek za...

Documents