diplomska seminarska naloga - mladinski svet · pdf fileuniverza v mariboru filozofska...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za psihologijo
DIPLOMSKA SEMINARSKA NALOGA
Saša Zorjan
Maribor, 2011
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za psihologijo
Diplomska seminarska naloga
SAMOPODOBA IN SAMOSPOŠTOVANJE: STABILNOST
SAMOSPOŠTOVANJA V ODNOSU DO NARCISIZMA IN
SUBJEKTIVNEGA BLAGOSTANJA
Bachelor thesis
SELF CONCEPT AND SELF ESTEEM: SELF ESTEEM STABILITY IN
RELATION TO NARCISSISM AND SUBJECTIVE WELL-BEING
Mentorica:
doc. dr.,
Katja Košir
Saša Zorjan
Maribor, 2011
Lektorica:
Anja Miklavčič, prof. slovenščine
Zahvala
Zahvaljujem se mentorici, doc. dr.
Katji Košir, za napotke in strokovno
pomoč pri izdelavi diplomske
seminarske naloge.
Prav tako se zahvaljujem vsem
udeleţencem, ki so s svojim
sodelovanjem v raziskavi pripomogli
k nastanku diplomske seminarske
naloge.
Zahvaljujem se moji druţini, ki mi je
študij omogočila in mi bila v veliko
pomoč in oporo.
Posebna zahvala gre mojemu
partnerju za oporo in spodbudo med
celotnim študijem.
Povzetek
Namen diplomske seminarske naloge je bil preveriti odnos med stabilnostjo
samospoštovanja, narcisizmom in subjektivnim blagostanjem.
V raziskavi je sodelovalo 178 udeleţencev (77% ţensk in 23% moških).
Povprečna starost udeleţencev je 20, v razponu od 18 do 26 let. Pri zbiranju
podatkov sem uporabila naslednje lestvice in vprašalnike: vprašalnik narcisizma
NPI, lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva PWBS, lestvico nestabilnosti
samospoštovanja ISES in lestvico samospoštovanja RSES. Raziskava je bila
zastavljena longitudinalno, sodelovanje in reševanje vprašalnikov je bilo
zahtevano 14 dni zapored.
Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik v doseţenih točkah na
lestvici narcisizma glede na stabilnost samospoštovanja tako pri posameznikih z
nizkim kot pri posameznikih z visokim samospoštovanjem. Izkazalo se je, da
posamezniki z visoko izraţenim narcisizmom bistveno bolj precenjujejo stabilnost
svojega samospoštovanja v primerjavi z drugimi.
Prav tako se je izkazalo, da statistično pomembnih razlik v doseţenih točkah na
lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva glede na samospoštovanje tako pri
visokem kot nizkem samospoštovanju ni. Preverjala sem tudi vpliv stabilnosti
samospoštovanja na odnos med stopnjo samospoštovanja in subjektivnim
blagostanjem. Čeprav je interakcija stabilnosti in stopnje samospoštovanja
dodatno pojasnila večji del variabilnosti v subjektivnem blagostanju, razlika v
pojasnjeni variabilnosti ni bila statistično pomembna.
Rezultati v diplomski seminarski nalogi so, če izključimo nekaj izjem, v večini
nakazovali pričakovane trende, vendar razlike ponekod niso bile statistično
pomembne.
Vsekakor se na tem področju pojavlja potreba po dodatnih raziskavah.
Ključne besede
Stabilnost samospoštovanja, samospoštovanje, narcisizem, blagostanje.
Abstract
The purpose of this bachelor thesis was to examine the relationship between self-
esteem stability, narcissism and subjective well-being.
A total of 178 participants (77% female and 23% male) participated in this study.
The average age of the participants was 20, with the ages ranging from 18 to 26
years. The participants completed the following scales and questionnaires:
Narcissistic Personality Inventory (NPI), Psychological Well-being Scales
(PWBS), Instability of Self-esteem scale (ISES) and Rosenberg Self-esteem scale
(RSES). This was a longitudinal study, with the participants required to
participate for a sequence of 14 days.
The results showed that there were no significant differences in the scores on the
narcissism scale with regard to self-esteem stability. The same applied to
participants with high and low self-esteem. The results did show that individuals
that scored higher on the narcissism scale significantly overestimated the stability
of their self-esteem, as compared to the other participants.
The study also showed that there were no significant differences in the scores on
the psychological well-being scales according to self-esteem stability, for both
participants with high and low self-esteem. The effects of self-esteem stability on
the relationship between self-esteem level and subjective well-being were also
assessed. Although the interaction of self-esteem level and stability provided and
additional explaination for a larger share of variability in subjective well-being,
the difference in the explained variability was not significant.
The results of this bachelor thesis did, excluding some exceptions, indicate the
trends that were expected, however the differences were, in most cases, not
significant.
Further research of this field is, at any rate, still required.
Key words
Self-esteem stability, self-esteem, narcissism, well-being.
i
KAZALO VSEBINE
1 Uvod ................................................................................................. 1
1.1 OPREDELITEV SAMOSPOŠTOVANJA ............................................................ 1
1.1.1 Krhko proti gotovemu samospoštovanju .............................................. 2
1.1.2 Stabilnost samospoštovanja .................................................................. 3
1.2 OPREDELITEV NARCISIZMA ....................................................................... 5
1.3 OPREDELITEV SUBJEKTIVNEGA BLAGOSTANJA .......................................... 6
1.4 CILJI IN HIPOTEZE ...................................................................................... 9
2 Metoda ........................................................................................... 10
2.1 UDELEŢENCI ............................................................................................ 10
2.2 PRIPOMOČKI ............................................................................................ 10
2.2.1 Vprašalnik narcisizma NPI ................................................................. 10
2.2.2 Lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva PWBS ........................... 11
2.2.3 Lestvica nestabilnosti samospoštovanja ISES .................................... 12
2.2.4 Lestvica samospoštovanja RSES ........................................................ 13
2.3 POSTOPEK ................................................................................................ 14
3 Rezultati ......................................................................................... 15
3.1 STABILNOST SAMOSPOŠTOVANJA IN NARCISIZEM .................................... 17
3.1.1 Razlike v narcisizmu glede na stopnjo in stabilnost samospoštovanja 18
3.1.2 Narcisizem in točnost ocene stabilnosti samospoštovanja ................. 20
3.2 STABILNOST SAMOSPOŠTOVANJA IN SUBJEKTIVNO BLAGOSTANJE ........... 23
3.2.1 Razlike v subjektivnem blagostanju glede na stopnjo in stabilnost
samospoštovanja ................................................................................. 23
3.2.2 Stabilnost samospoštovanja kot moderator odnosa med stopnjo
samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem ................................. 25
4 Interpretacija .................................................................................. 28
4.1 STABILNOST SAMOSPOŠTOVANJA IN NARCISIZEM .................................... 28
4.1.1 Razlike v narcisizmu glede na stopnjo in stabilnost samospoštovanja 28
4.1.2 Narcisizem in točnost ocene stabilnosti samospoštovanja ................. 30
4.2 STABILNOST SAMOSPOŠTOVANJA IN SUBJEKTIVNO BLAGOSTANJE ........... 31
ii
1.1.1 Razlike v subjektivnem blagostanju glede na stopnjo in stabilnost
samospoštovanja ................................................................................. 31
4.2.1 Stabilnost samospoštovanja kot moderator odnosa med stopnjo
samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem ................................. 32
5 Zaključek ........................................................................................ 33
5.1 UPORABNOST IN GLAVNE UGOTOVITVE ................................................... 33
5.2 POMANJKLJIVOSTI IN OMEJITVE ............................................................... 34
5.3 MOŢNOSTI NADALJNJIH RAZISKAV .......................................................... 35
6 Literatura ....................................................................................... 36
7 Priloge .............................................................................................. 1
iii
KAZALO TABEL
Tabela 1: Aritmetične sredine, standardne deviacije, minimalne in maksimalne
vrednosti ter normalnost porazdelitve spremenljivk ............................. 15
Tabela 2: Spearmanovi koeficienti korelacije spremenljivk.................................. 15
Tabela 3: Korelacijska matrika povprečja samospoštovanja ter dimenzij in
skupnega rezultata na vprašalniku narcisizma ..................................... 17
Tabela 4: Primerjava posameznikov z visokim samospoštovanjem glede na
stabilnost samospoštovanja v izraženosti narcisizma ........................... 18
Tabela 5: Primerjava posameznikov z nizkim samospoštovanjem glede na
stabilnost samospoštovanja v izraženosti narcisizma ........................... 19
Tabela 6: Povprečje razlik v oceni in dejanski stabilnosti samospoštovanja ....... 21
Tabela 7: Primerjava posameznikov z visokim samospoštovanjem glede na
stabilnost samospoštovanja v subjektivnem blagostanju ...................... 23
Tabela 8: Primerjava posameznikov z nizkim samospoštovanjem glede na
stabilnost samospoštovanja v subjektivnem blagostanju ...................... 24
Tabela 9: Povzetek analize hierarhične regresije ................................................. 26
iv
KAZALO SLIK IN GRAFA
Slika 1: Grafični prikaz računskega procesa določanja pod- oziroma
precenjevanja stabilnosti samospoštovanja ............................................. 21
Slika 2: Grafični prikaz odnosa med spremenljivkami ........................................ 25
Graf 1: Vpliv stopnje samospoštovanja na subjektivno blagostanje, moderiran s
strani stabilnosti samospoštovanja……………………...…..………..……..27
1
1 Uvod
1.1 Opredelitev samospoštovanja
Samospoštovanje je konstrukt, ki je ţe dolga leta predmet psiholoških študij.
Kljub temu je operacionalizacija in konceptualizacja samospoštovanja še vedno
neprepričljiva in še vedno ne dokončno oblikovana. Med raziskovalci, ki se
ukvarjajo s preučevanjem samospoštovanja, ni konsenza niti v definiciji niti v
postopkih za merjenje samospoštovanja (Kobal Grum in Avsec, 2007).
Samospoštovanje lahko definiramo na več načinov, vse definicije
samospoštovanja pa lahko v grobem razdelimo na dve perspektivi: strukturno in
procesno. Strukturna perspektiva (ki tudi prevladuje) zagovarja stališče, da je
samospoštovanje osebnostna lastnost, za katero je značilna precejšnja stabilnost v
času in v različnih situacijah. Najpogosteje se za merjenje samospoštovanja
uporablja splošni faktor, ki predstavlja samospoštovanje kot osebnostno lastnost,
neodvisno od konteksta in vsebine. Tako na primer Rosenberg (1989; v Kobal
Grum in Avsec, 2007) definira samospoštovanje kot pozitivno oziroma negativno
stališče do sebe. Nekateri raziskovalci pa zagovarjajo procesni pristop k
samospoštovanju (Markus in Kunda, 1986). V tem primeru lahko na
samospoštovanje gledamo kot na variabilno stališče o sebi, ki večinoma odraţa
temeljno oziroma standardno evalvacijo sebe, vendar upošteva manjše odklone od
te osnove kot funkcijo spreminjanja vlog, pričakovanj, akcij in drugih situacijskih
karakteristik. Procesni pristop k samospoštovanju lahko primerjamo s konceptom
stabilnosti samospoštovanja, ki se v zadnjem desetletju vedno pogosteje pojavlja v
raziskavah (Kernis, 2005).
Kljub določeni meri nejasnosti v konceptualizaciji samospoštovanja, se le-ta v
psiholoških študijah izjemno pogosto pojavlja. Čeprav so raziskave, ki preučujejo
samospoštovanje, pogoste, pa ostaja vloga le-tega v psihološkem funkcioniranju
nejasna. Raziskovalci so namreč ugotovili, da se samospoštovanje z nekaterimi
fenomeni, kot so na primer učna uspešnost, delikventno vedenje in subjektivno
blagostanje, povezuje tako negativno kot pozitivno (Skaavlik in Hagtvet, 1990; v
Kernis, 2005). Ob pregledu literature iz področja stopnje samospoštovanja
(angleško self-esteem level) hitro ugotovimo, da le-ta ni dober prediktor izidov,
2
kot so učna uspešnost, poklicni uspeh, zloraba škodljivih substanc in kriminaliteta
(Baumeister, Campbell, Kreuger, in Vohs, 2003). Še posebej veliko
kontradiktornih ugotovitev se pojavlja na področju visoke stopnje
samospoštovanja. Raziskave so namreč ugotovile, da so posamezniki z visokim
samospoštovanjem zelo defenzivni, ko se soočijo s potencialnimi groţnjami za
njih same ter precenjujejo lastne sposobnosti, kar povzroči padec uspešnosti
(Baumeister, Heatherton, in Tice, 1993). Te ugotovitve pa se zelo razlikujejo od
kliničnega in humanističnega pogleda na samospoštovanje (Rogers, 1959; v
Kernis, 2005). Predpostavlja se namreč, da negativne povratne informacije
oziroma slab nastop na posameznika, ki je sam s sabo resnično zadovoljen ter ima
visoko samospoštovanje, ne morejo vplivati. Posamezniki z visokim
samospoštovanjem se torej na »napade« naj ne bi odzivali defenzivno, ampak jih
potencialno ogroţajoči dogodki ne bi ogroţali. Stopnja samospoštovanja sama po
sebi torej prikazuje nepopolno sliko vloge samospoštovanja v psihološkem in
medosebnem funkcioniranju.
1.1.1 Krhko proti gotovemu samospoštovanju
V novejše raziskave s področja samospoštovanja se vključuje dodatni vidik
samospoštovanja: krhko proti gotovemu (angleško fragile vs secure)
samospoštovanju (Kernis in Lakey, 2010). Vidik gotovega samospoštovanja torej
ne zamenja stopnje samospoštovanja, ampak se k njej le priključi. Tako se
posamezniki, katerih stopnja samospoštovanja je enaka (nizka/visoka), lahko po
gotovosti samospoštovanja bistveno razlikujejo. Posledično se bodo bistveno
razlikovali tudi njihovi odzivi na dogajanje okoli njih in njihovo zaznavanje sveta
okoli njih. To lahko lepo prikaţemo pri posameznikih z visokim
samospoštovanjem, ki se razlikujejo glede na stabilnost tega.
Posamezniki z gotovim visokim samospoštovanjem so zadovoljni sami s sabo,
imajo občutke lastne vrednosti, ki so dobro zasidrani in relativno stabilni.
Sprejemajo svoje slabosti in nimajo potrebe po superiornosti nad drugimi.
Samospoštovanje jim je »dano« in si jim ga ni potrebno prisluţiti ali potrjevati
dan za dnem. Nasprotno pa krhko visoko samospoštovanje vključuje pozitivne,
vendar plitve občutke lastne vrednosti, ki pogosto nihajo iz dneva v dan. Pri
3
posameznikih z nestabilnim visokim samospoštovanjem so občutki njihove lastne
vrednosti pogosto odvisni od zunanjih kriterijev odličnosti, kot so na primer
nadpovprečni doseţki na učnem in športnem področju, privlačnost ali
popularnost. Občutki njihove lastne vrednosti se lahko ob pomanjkanju
konstantnih zunanjih potrditev hitro zniţajo (Kernis in Lakey, 2010).
Ob predpostavki, da obstajata dve vrsti samospoštovanja in ne le stopnja
samospoštovanja, kot se je predvidevalo pred tem, se pojavi vprašanje merjenja
krhkega oziroma gotovega samospoštovanja. Da bi se izognili neposrednemu
spraševanju posameznikov o tem, kako zaznavajo lastno samospoštovanje, so
raziskovalci razvili nekoliko bolj posredne metode za merjenje obeh vidikov
samospoštovanja (Kernis in Lakey, 2010):
- Stabilnost samospoštovanja. Pri tem gre za oceno stopnje kratkoročnih nihanj
v stopnji samospoštovanja.
- Pogojno samospoštovanje. Stopnjo pogojnega samospoštovanja ocenjujejo
prek poročanj posameznikov o tem, do kakšne stopnje je njihovo
samospoštovanje odvisno od doseganja zunanjih standardov odličnosti.
- Diskrepanca med eksplicitnim in implicitnim samospoštovanjem. Pri tem se
implicitno samospoštovanje meri prek asociacij, povezanih s posameznikom,
do katerih pride avtomatično in z malo truda.
1.1.2 Stabilnost samospoštovanja
Stabilnost samospoštovanja je Rosenberg (1986; v Kernis in Lakey, 2010)
definiral kot barometrično (angleško barometric) samospoštovanje, s čimer je
imel v mislih kratkoročna nihanja v stopnji samospoštovanja. Stabilnost
samospoštovanja se torej nanaša na velikost kratkoročnih nihanj, ki jih ljudje
doţivljamo v naših kontekstualno odvisnih vrednostnih sodbah o samih sebi.
Skladno s to definicijo se stabilnost samospoštovanja izračuna kot standardna
deviacija posameznikovih vsakodnevnih rezultatov na lestvici samospoštovanja.
Večja standardna deviacija nakazuje na bolj nestabilno samospoštovanje, medtem
ko manjša standardna deviacija nakazuje na večjo stabilnost samospoštovanja.
Nestabilnost samospoštovanja nakazuje na krhke in ranljive občutke o samem
sebi, ki so pod močnim vplivom spremenljivih zunanjih informacij ter percepcij
4
le-teh (Kernis, 2005). Pomembna vloga stabilnosti samospoštovanja v
psihološkem funkcioniranju je ţe zelo jasna. Bolj nestabilno samospoštovanje se
povezuje z več depresivnosti pri posameznikih, ki doţivijo neuspeh (Roberts in
Monroe, 1992), manj jasno samopodobo (Kernis, Paradise, Whitaker, Wheatman
in Goldman, 2000), večjo reaktivnostjo občutkov o samem sebi glede na
vsakodnevne pozitivne in negativne dogodke (Greenier idr., 1999; v Kernis in
Lakey, 2010) in niţjo intrinzično motivacijo (Waschull in Kernis, 1996). Te in
podobne ugotovitve nakazujejo na to, da imajo posamezniki z nestabilnim
samospoštovanjem krhke občutke lastne vrednosti, ki so močno odvisni od
dogodkov, ki so za posameznika pomembni. Za pozitivno oceno lastne vrednosti
so ti posamezniki nujno odvisni od zunanjega sveta in zunanje postavljenih
kriterijev vrednosti posameznika. Pozitivna samopodoba in pozitivno
samospoštovanje za njih ne obstajata brez posameznikov okoli njih, ki jim njihovo
vrednost potrjujejo znova in znova. Iz teh razlogov so posamezniki z bolj
nestabilnim samospoštovanjem zelo defenzivni in bolj nagnjeni k pretirani
samopromociji (Kernis in Lakey, 2010).
Poleg psiholoških aspektov ima lahko stabilnost samospoštovanja tudi pomembno
napovedno vrednost pri merah samospoštovanja. Na tem mestu je pomembno, da
izpostavimo dejstvo, da posamezniki s stabilnim samospoštovanjem manj
variirajo v njihovi stopnji samospoštovanja na vsakodnevni ravni kot posamezniki
z nestabilnim samospoštovanjem. To pomeni, da za posameznike s stabilnim
samospoštovanjem obstaja večja verjetnost, da bodo njihove trenutne globalne
samoocene (torej trenutno samospoštovanje) bolj kongruentne z njihovo stopnjo
samospoštovanja. Vsak prediktivni odnos, ki ga najdemo med stopnjo
samospoštovanja in kakšnim drugim konstruktom (na primer narcisizem,
subjektivno blagostanje), je torej močnejši zaradi teh posameznikov. Pri
posameznikih z nestabilnim samospoštovanjem pa se lahko njihove trenutne
globalne samoocene zelo razlikujejo od njihove stopnje samospoštovanja.
Posledično je prediktivni odnos med stopnjo samospoštovanja in drugimi
spremenljivkami bolj šibak ravno zaradi takih posameznikov (Kernis,
Grannemann in Mathis, 1991).
5
1.2 Opredelitev narcisizma
Ob naštevanju karakteristik posameznikov z nestabilnim samospoštovanjem
(podpoglavje Stabilnost samospoštovanja) lahko velikokrat naletimo na paralele z
definiranjem posameznikov z visoko izraţeno osebnostno potezo narcisizma.
Enako kot posamezniki z nestabilnim visokim samospoštovanjem se tudi
posamezniki z visoko izraţenim narcisizmom bolj reaktivno odzivajo na dogodke,
ki so pomembni za oceno samega sebe (Bosson, Lakey, Campbell, Zeigler-Hill,
Jordan in Kernis, 2008).
Visoko izraţena osebnostna poteza narcisizma se povezuje z nerealno visokimi
pogledi na lastno inteligentnost, moč, fizično privlačnost, na prepričanje o lastni
unikatnosti in upravičenosti do privilegijev. Narcisizem se prav tako povezuje z
grandioznimi prepričanji o samem sebi ter z visoko stopnjo samospoštovanja
(Campbell in Buffardi, 1998). Študije vedno znova tudi potrjujejo precenjevanje
pozitivnih lastnosti s strani posameznikov z bolj izraţenim narcisizmom ter
njihovo netočnost samozaznav (Buffardi in Campbell, 2008).
Centralna predpostavka pri visoki izraţenosti osebnostne poteze narcisizma je
namreč uporaba socialnih odnosov za regulacijo lastnega samospoštovanja
oziroma pozitivnega vrednotenja samega sebe. Posamezniki z visoko izraţeno
potezo narcisizma so torej bolj odvisni od zunanjih socialnih odnosov ter
povratnih informacij kot tisti z nizko izraţeno potezo narcisizma. To je v neki
meri pogojeno z visoko emocionalno reaktivnostjo, ki je pri posameznikih z
visoko izraţenim narcisizmom povezana s povratnimi informacijami, ki se
nanašajo na posameznika (Rhodewalt, Madrian in Cheney, 1998). Bolj kot od
samih zunanjih dogodkov so posamezniki z bolj izraţenim narcisizmom odvisni
od povratnih informacij o njih samih. To napeljuje na predpostavko, da bodo
vrednostne sodbe narcisistov o njih samih v splošnem pozitivne, vendar hkrati
zelo nestabilne. Sklepamo lahko torej, da bodo imeli posamezniki z bolj izraţenim
narcisizmom manj stabilno (visoko) samospoštovanje kot tisti z manj izraţenim
narcisizmom. V dosedanjih študijah so rezultati precej nekonsistentni, saj so
določene študije pozitiven odnos med narcisizmom in stabilnostjo
samospoštovanja potrdile (Rhodewalt, Madrian in Cheney, 1998), medtem ko
6
druge študije niso našle povezave (Webster, Kirkpatrick, Nezlek, Smith in
Paddock, 2007; Bosson, Lakey, Campbell, Zeigler-Hill, Jordan in Kernis, 2008).
Pri posameznikih z nizko stopnjo samospoštovanja razlik v narcisizmu, glede na
stabilnost samospoštovanja, ni pričakovati, saj je ena od osnovnih karakteristik
narcisizma prav visoko samospoštovanje oziroma visoko vrednotenje samega sebe
(Buffardi in Campbell, 2008).
1.3 Opredelitev subjektivnega blagostanja
Pojem blagostanja je osrednji konstrukt pozitivne psihologije. Skupaj s pojmi
sreče, dobrega počutja, optimizma, zadovoljstva z ţivljenjem in ţivljenjskega
smisla se nanaša na glavne vidike človekovega optimalnega izkustva in
optimalnega delovanja (Musek, 2008).
Preučevanje blagostanja ima dve pomembni tradiciji oziroma smeri: hedonsko
smer, ki subjektivno blagostanje opredeljuje kot občutje zadovoljstva z
ţivljenjem, visok pozitivni in nizek negativni afekt. Druga, eudaimonska smer pa
blagostanje konceptualizira prek dimenzij psihičnega blagostanja in psihičnega
zdravja. Psihično blagostanje naj bi zajemalo več kategorij, kot je subjektivna
ocena emocionalnega in kognitivnega zadovoljstva (Musek, 2008). Ključna
avtorica pri novejši konceptualizaciji eudaimonskega koncepta blagostanja je
avtorica lestvic psihičnega zdravja in zadovoljstva (Psychological well-being
scales) Ryff (1989). Z njene strani je bil koncept psihičnega blagostanja odgovor
na pomanjkanje teoretičnih temeljev konceptov (subjektivnega) blagostanja, kar je
vodilo do zanemarjanja pomembnih facet psihološkega zdravja. Po mnenju
avtorice je potrebno, poleg pozitivnih aspektov emocionalnega in kognitivnega
doţivljanja, pri razumevanju blagostanja upoštevati tudi dimenzije zadovoljujočih
odnosov, osebne rasti in ţivljenjskega smisla, brez katerih ne moremo opredeliti
psihičnega zdravja. Z vidika konceptualizacije je torej konstrukt psihičnega
blagostanja širši ter poleg emocionalnega in kognitivnega aspekta blagostanja
(subjektivno blagostanje po hedonski tradiciji) vključuje še druge.
Nejasnosti pri opredelitvah koncepta blagostanja so sproţile veliko raziskav, ki
preučujejo prekrivanje med dimenzijami hedonskega in eudaimonskega modela
blagostanja. Tako je Musek (2008) v svoji študiji nakazal obstoj močnega
7
generalnega faktorja blagostanja, ki je pojasnil več kot 50 odstotkov variance tako
pri spremenljivkah subjektivnega blagostanja kot pri spremenljivkah psihološkega
blagostanja. Tako naj bi bilo (subjektivno/psihično) blagostanje v veliki meri
utemeljeno na globalni, splošni dimenziji.
V tej diplomski seminarski nalogi se opiram na novejše ugotovitve o povezanosti
obeh tradicij blagostanja (hedonske in eudaimonske) (Musek, 2008). Izraz
subjektivno blagostanje pa uporabljam z vidika merjenja blagostanja, ki je v obeh
tradicijah zaradi samoporočanja še vedno subjektivno in se nanaša na zaznave
tistega, ki lestvico/vprašalnik izpolnjuje.
Psihološko funkcioniranje posameznika (blagostanje) se povezuje z veliko
različnimi dejavniki. Eden od najpomembnejših je samospoštovanje.
Samospoštovanje se močno povezuje z zadovoljstvom v ţivljenju in
posameznikovim blagostanjem, kar je še veliko bolj očitno v individualističnih
kulturah (Musek, 2005). Pozitivno zvezo med tema konstruktoma konsistentno
potrjujejo rezultati različnih študij (Baumeister, Campbell, Krueger in Vohs,
2003).
S subjektivnim blagostanjem posameznika se povezuje tudi stabilnost
samospoštovanja. Posamezniki z visokim nestabilnim (krhkim)
samospoštovanjem niso popolnoma prepričani o lastni vrednosti ter so njihove
ocene o samih sebi pogosto posledica »kriterijev odličnosti«, kot so uspeh na
področju šolanja, športa ali privlačnost. Če v kakšni aktivnost ne uspejo, se takoj
vrednotijo veliko slabše kot sicer (Kernis in Lakey, 2010). Nestabilnost
samospoštovanja in nihanja v vrednostnih sodbah o samem sebi se negativno
povezujejo s psihološkim zdravjem in blagostanjem (Paradise in Kernis, 1999; v
Kernis in Lakey, 2010).
Ker ima subjektivno blagostanje drugačen odnos s stopnjo samospoštovanja ter
stabilnostjo samospoštovanja, moramo pri preučevanju povezanosti subjektivnega
blagostanja in stabilnosti samospoštovanja nujno upoštevati tudi stopnjo
samospoštovanja.
Odnos med stabilnostjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem se je v
preteklih študijah preučeval preteţno pri posameznikih z visokim
8
samospoštovanjem. Pri njih se torej pričakuje, da bo s stabilnostjo
samospoštovanja naraščalo tudi subjektivno blagostanje (Paradise in Kernis,
1999; v Kernis in Lakey, 2010).
Pri posameznikih z nizko stopnjo samospoštovanja pa je ta odnos nekoliko
drugačen. Povezava stopnje samospoštovanja in subjektivnega blagostanja je
potrjena s številnimi študijami (Baumeister, Campbell, Krueger in Vohs, 2003).
Pri posameznikih z nizkim samospoštovanjem torej pričakujemo niţje subjektivno
blagostanje. Odnos med stabilnostjo samospoštovanja in subjektivnim
blagostanjem pa pri posameznikih z nizkim samospoštovanjem ni jasen, saj na
tem področju primanjkuje raziskav. Sama predvidevam, da lahko pričakujemo, da
bodo imeli posamezniki s stabilnim nizkim samospoštovanjem niţje subjektivno
blagostanje od posameznikov z nestabilnim nizkim samospoštovanjem. Stabilno
nizko samospoštovanje namreč pomeni negativno vrednotenje samega sebe, ki
skozi čas perzistira, medtem ko nestabilno nizko samospoštovanje dopušča
moţnost, da se ti posamezniki občasno vrednotijo višje in bolje. Posledično bi
lahko sklepali, da bodo imeli slednji nekoliko višje subjektivno blagostanje.
Kot sem omenila ţe prej, je vsak prediktivni odnos, ki ga najdemo med stopnjo
samospoštovanja in kakšnim drugim konstruktom, močnejši zaradi posameznikov
s stabilnim samospoštovanjem. Posledično lahko pričakujemo, da bo stabilnost
samospoštovanja moderator odnosa med stopnjo samospoštovanja in subjektivnim
blagostanjem.
9
1.4 Cilji in hipoteze
Stabilnost samospoštovanja ima pomembno vlogo pri psihološkem funkcioniranju
posameznikov. Kljub temu da se pomembnost stabilnosti samospoštovanja bolj
poudarja šele v zadnjem desetletju, se je na to temo zvrstilo ţe kar nekaj raziskav.
V sklopu diplomske seminarske naloge sem se osredotočala na pregled odnosa
med stabilnostjo samospoštovanja ter narcisizmom in subjektivnim blagostanjem.
Glede na teoretično ozadje in raziskave, ki so preučevale odnos stabilnosti
samospoštovanja z nekaterimi drugimi indikatorji, sem zastavila naslednje
hipoteze.
H1: Stopnja samospoštovanja se bo pozitivno povezovala z narcisizmom.
H2: Posamezniki s stabilnim visokim samospoštovanjem bodo v povprečju
dosegali niţje rezultate na lestvici narcisizma kot posamezniki z nestabilnim
visokim samospoštovanjem.
H3: Posamezniki s stabilnim nizkim samospoštovanjem se v povprečju ne bodo
pomembno razlikovali v rezultatih na lestvici narcisizma od posameznikov z
nestabilnim nizkim samospoštovanjem.
H4: Posamezniki z bolj izraţenim narcisizmom bodo bolj precenjevali stabilnost
svojega samospoštovanja kot posamezniki z manj izraţenim narcisizmom.
H5: Posamezniki s stabilnim visokim samospoštovanjem bodo v povprečju
dosegali višje rezultate na lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva kot
posamezniki z nestabilnim visokim samospoštovanjem.
H6: Posamezniki s stabilnim nizkim samospoštovanjem bodo v povprečju
dosegali niţje rezultate na lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva kot
posamezniki z nestabilnim nizkim samospoštovanjem.
H7: Stabilnost samospoštovanja je statistično pomemben moderator odnosa med
stopnjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem.
10
2 Metoda
2.1 Udeleženci
V raziskavo sem vključila 199 študentov Univerze v Mariboru (91,6%) in
Univerze v Ljubljani (8,4%). Udeleţence, ki vprašalnikov niso rešili vseh 14 dni,
sem iz nadaljnjih analiz izločila. V analize sem vključila 178 udeleţencev
(89,4%), od tega 77% ţenskega in 23% moškega spola. Povprečna starost
udeleţencev je 20 let (SD = 1,58), v razponu od 18 do 26 let. Udeleţenci so
študenti različnih smeri, med njimi je največ študentov sociologije (40,5%),
sledijo študenti psihologije (34,3%), predšolske vzgoje (9,1%), računalništva in
informatike (2,3%) in drugih smeri (manj kot 2%) – arhitektura, računalništvo in
informatika, farmacija, elektrotehnika, politologija, ekonomija, ekologija, glasba,
zdravstvena nega, nemški jezik in knjiţevnost, medicina, informacijske
tehnologije, kemijsko inţenirstvo, menedţment in fizioterapija.
Študenti Filozofske fakultete na Univerzi v Mariboru (74,7%) so za sodelovanje v
raziskavi dobili dodatnih 5 odstotkov pri zaključni oceni pri vajah iz psihologije.
Drugi udeleţenci so sodelovali prostovoljno.
2.2 Pripomočki
2.2.1 Vprašalnik narcisizma NPI
Avtorja vprašalnika sta Robert Raskin in Howard Terry (1988). Uporabila sem
priredbo v slovenskem jeziku. Vprašalnik sestavlja 40 parov postavk tipa prisilne
izbire (na primer: A – Nisem prepričan/-a, da bi bil/-a dober vodja., B – Vidim se
kot dobrega vodjo.). Vsak odgovor, ki se nanaša na narcisizem, je vrednoten z eno
točko. Višji rezultat na lestvici pomeni bolj izraţeno osebnostno potezo
narcisizma.
Vprašalnik vsebuje 7 dimenzij1:
- Avtoritativnost. Dimenzija vsebuje 8 postavk, ki se nanašajo na posameznikov
naravni talent/ţeljo po vplivanju na druge (α1 = 0,61; α2 = 0,73).
1 V oklepaju navajam koeficiente zanesljivosti (Cronbachov α); α1 je koeficient, ki sem ga na
svojem vzorcu izračunala sama, α2 pa je koeficient, ki ga navaja avtor vprašalnika.
11
- Ekshibicionizem. Dimenzija ima 6 postavk, ki izraţajo teţnjo posameznika, da
bi bil v središču pozornosti (α1 = 0,52; α2 = 0,63).
- Superiornost. Ta dimenzija ima 5 postavk in se nanaša na posameznikovo
prepričanje o svoji posebnosti in večvrednosti (α1 = 0,58; α2 = 0,54).
- Upravičenost. Dimenzija vsebuje 6 postavk, ki izraţajo posameznikovo
mišljenje, da si zasluţi več od drugih in ni zadovoljen, dokler ne dobi tistega,
kar si zasluţi (α1 = 0,49; α2 = 0,50).
- Izkoriščevalnost. Vsebuje 6 postavk in se nanaša na manipulacijo z drugimi
ljudmi (α1 = 0,48; α2 = 0,52).
- Samozadostnost. Dimenzija ima 6 postavk in izraţa prepričanje, da
posameznik ve, kaj počne in da se lahko zanese nase (α1 = 0,46; α2 = 0,50).
- Nečimrnost. Ta dimenzija ima 3 postavke in se nanaša na posameznikovo
prizadevanje, da bi pri drugih ljudeh vzbudil občudovanje in pozornost (α1 =
0,65; α2 = 0,64).
Koeficient zanesljivosti celotnega vprašalnika NPI je na mojih podatkih 0,81.
Avtorja vprašalnika navajata nekoliko višji koeficient zanesljivosti (α = 0,83).
2.2.2 Lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva PWBS
Avtorica lestvice je Carol Ryff (1989). Uporabila sem priredbo v slovenskem
jeziku. Lestvico sestavlja 84 postavk, s katerimi merimo kognitivni vidik
subjektivnega zadovoljstva (na primer: Ko pomislim na svoje življenje, sem
zadovoljen s tem, kako so se stvari obrnile.). Lestvica vsebuje pozitivne in
negativne postavke, pri katerih mora posameznik na šeststopenjski lestvici (od 1
do 6) oceniti, v kolikšni meri te zanj drţijo.
Lestvica vsebuje 6 dimenzij, vsaka od lestvic pa vsebuje 14 postavk:
- Avtonomnost. Ta dimenzija se nanaša na neodvisnost, samoaktualizacijo, na
uravnavanje vedenja od znotraj in na vrednotenje glede na lastne, notranje
standarde (α1 = 0,83; α2 = 0,86).
- Obvladovanje okolja. Nanaša se na občutek kompetentnosti pri obvladovanju
okolja in na sposobnosti nadzorovanja kompleksne mnoţice zunanjih
aktivnosti (α1 = 0,74; α2 = 0,90).
12
- Osebna rast. Nanaša se na občutek kontinuiranega razvoja, na odprtost za
nove izkušnje, na občutek realiziranja svojih potencialov ter na spreminjanje v
smeri večjega vpogleda vase in boljše učinkovitosti (α1 = 0,79; α2 = 0,87).
- Ţivljenjski smisel. Ta dimenzija se nanaša na zavedanje občutka usmerjenosti
v ţivljenju, na občutek, da obstaja smisel ţivljenja in na posedovanje
prepričanj, ki dajejo ţivljenju smisel (α1 = 0,87; α2 = 0,90).
- Pozitivni medosebni odnosi. Nanaša se na tople, zaupne in zadovoljive odnose
z drugimi, na skrb za dobro drugih, na sposobnost za empatijo, vdanost in
intimnost (α1 = 0,87; α2 = 0,91).
- Sprejemanje sebe. Ta dimenzija se nanaša na pozitivno stališče do sebe,
zavedanje in sprejemanje različnih aspektov sebe in na pozitiven pogled na
svoje preteklo ţivljenje (α1 = 0,89; α2 = 0,93).
Koeficient zanesljivosti na celotni lestvici je bil na mojih podatkih 0,95, medtem
ko Ryffova teh vrednosti ne navaja.
2.2.3 Lestvica nestabilnosti samospoštovanja ISES2
Avtorji lestvice so Henri Chabrol, Amélie Rousseau in Stacey Callahan (2006).
Vprašalnik je izvorno v angleškem jeziku in je bil za namene raziskave preveden
v slovenski jezik po metodi translacije in retranslacije. Lestvica vsebuje 4
postavke, ki se nanašajo na različne vidike nestabilnosti samospoštovanja (na
primer: Ob nekaterih priložnostih se počutim zelo nekoristno, ob drugih
priložnostih pa zelo koristno.). Udeleţenci na štiristopenjski lestvici (od 0 do 3)
ocenijo, v kolikšni meri trditev drţi za njih.
Višji rezultat na lestvici nestabilnosti samospoštovanja pomeni bolj nestabilno
samospoštovanje, medtem ko niţji rezultat predstavlja bolj stabilno
samospoštovanje.
Koeficient zanesljivosti lestvice ISES je bil na mojih podatkih 0,79. Avtorji
lestvice so dobili nekoliko višji koeficient zanesljivosti (α = 0,89).
13
2.2.4 Lestvica samospoštovanja RSES2
Avtor lestvice je Morris Rosenberg (1965; v Zeigler-Hill, 2006). Vsebuje 10
postavk (na primer: Imam številne dobre lastnosti.). Udeleţenci pri vsaki postavki
na štiristopenjski lestvici (od 0 do 3) ocenijo, v kolikšni meri trditev drţi za njih.
Koeficient zanesljivosti je na mojih podatkih 0,89. Rosenberg (1965; v Zeigler-
Hill, 2006) navaja nekoliko niţji koeficient zanesljivosti (α = 0,82).
Lestvica samospoštovanja je v osnovi namenjena oceni stopnje samospoštovanja,
vendar jo lahko ob longitudinalnem merjenju uporabimo tudi kot mero stabilnosti
samospoštovanja (Kernis, 2005). V nadaljevanju je podrobneje opisan proces
ocene stopnje in stabilnosti samospoštovanja s pomočjo lestvice samospoštovanja
RSES.
Stopnja samospoštovanja. Stopnjo samospoštovanja sem s pomočjo te lestvice
pridobila na dva načina. Prvo oceno udeleţenčeve stopnje samospoštovanja sem
dobila z rezultatom na lestvici RSES prvi dan sodelovanja v raziskavi. Drugo
oceno stopnje samospoštovanja pa sem pridobila prek izračuna povprečja
vsakodnevnih doseţenih rezultatov na lestvici RSES. V raziskavah se pojavljata
oba pristopa (Kernis, Grannemann in Mathis, 1991). Visoko število točk pomeni
pozitivnost posameznikove globalne ocene o sebi (Avsec, 2007).
Stabilnost samospoštovanja. Stabilnost samospoštovanja sem ocenila s pomočjo
vsakodnevnih rezultatov na lestvici samospoštovanja RSES. Za vsakega od
udeleţencev sem nato izračunala standardno deviacijo vsakodnevnih rezultatov na
lestvici samospoštovanja. Višja standardna deviacija predstavlja bolj nestabilno
samospoštovanje.
2 Za namene izboljšane preglednosti in razumljivosti rezultatov sem v analizah uporabila obratne
vrednosti spremenljivk nestabilnosti samospoštovanja (rezultat na vprašalniku ISES in lestvici
RSES). Tako višja vrednost pri obema merama pomeni stabilnejše samospoštovanje, niţja
vrednost pa bolj nestabilno samospoštovanje.
14
2.3 Postopek
Za zbiranje podatkov sem z uporabo spletne aplikacije Google Dokumenti
(angleško Google Docs) ustvarila skupni vprašalnik, ki je vseboval vse
instrumente, omenjene v podpoglavju Pripomočki in dodatna vprašanja o
demografskih spremenljivkah udeleţencev.
Zbiranje podatkov je potekalo od 15. 3. 2011 do 20. 4. 2011. Udeleţenci so v
raziskavi sodelovali 14 dni. Vprašalnike so reševali vse dni zaporedoma, ob
pribliţno istem času, v večernih urah dneva. Vsak od udeleţencev je vsak dan
reševanja prejel elektronsko pošto z opomnikom in podatkom o tem, katere
vprašalnike naj reši tisti dan. Za zagotavljanje anonimnosti in moţnosti
longitudinalnega spremljanja rezultatov je vsak udeleţenec prejel šifro ali pa si jo
je izbral sam. Pred vsakim reševanjem vprašalnika je bil zahtevan vpis šifre.
Na začetku reševanja (prvi dan) je vsak od udeleţencev podal podatke o spolu,
starosti, univerzi in fakulteti, ki jo obiskuje, ter smeri študija. Za tem so rešili 4
vprašalnike, ki so podrobneje opisani v podpoglavju Pripomočki. Naslednjih 13
dni so udeleţenci reševali Rosenbergovo lestvico samospoštovanja. Lestvica je
bila za longitudinalno rabo modificirana tako, da je bilo udeleţencem naročeno,
naj odgovarjajo v skladu s trenutnim počutjem in ne na splošno. Na koncu
vsakokratnega reševanja je bilo dodano še vprašanje o datumu in času reševanja.
V nadaljnjo analizo sem vključila le tiste udeleţence, ki so vprašalnike reševali
vseh 14 dni zaporedoma.
Podatke sem obdelala z uporabo programov Microsoft Office Excel 2010 in SPSS
17.0.
15
3 Rezultati
Osrednje spremenljivke v diplomski seminarski nalogi so stopnja
samospoštovanja, stabilnost samospoštovanja, narcisizem in subjektivno
blagostanje. V tabeli 1 so prikazane osnovne deskriptivne statistike navedenih
spremenljivk. Prikazani so tudi podatki za izračun normalnosti porazdelitve
(Kolmogorov-Smirnov Z in p – statistična pomembnost). Rezultati so pokazali, da
sta normalno porazdeljeni le spremenljivki Stabilnost SŠ in PWBSSS (p > 0,05).
Tabela 1
Aritmetične sredine (M), standardne deviacije (SD), minimalne in maksimalne vrednosti
ter normalnost porazdelitve spremenljivk
Spremenljivke M SD min max Z p
1. Stopnja SŠ 21,74 4,86 3,00 30,00 0,102 0,000
2. Povprečje SŠ
22,49 4,65 4,50 30,00 0,062 0,094
3. Stabilnost SŠSD 2,29 2,23 0,00 12,02 0,183 0,000
4. Stabilnost SŠSP 7,51 2,21 0,00 12,00 0,192 0,000
5. NPISS 14,13 6,26 1,00 36,00 0,077 0,012
6. PWBSSS 379,87 45,84 247,39 472,00 0,049 0,200
Opombe: min = minimalna vrednost; max = maksimalna vrednost; Stopnja SŠ = rezultat na
vprašalniku samospoštovanja prvi dan sodelovanja v študiji; Povprečje SŠ = povprečje
vsakodnevnih rezultatov na vprašalniku samospoštovanja; Stabilnost SŠSD = standardna deviacija
vsakodnevnih rezultatov na vprašalniku samospoštovanja; Stabilnost SŠSP = rezultat na
vprašalniku stabilnosti samospoštovanja; NPISS = skupni rezultat na vprašalniku narcisizma;
PWBSSS = skupni rezultat na lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva.
V tabeli 2 so prikazane korelacije med osrednjimi spremenljivkami, vključenih v
analize.
Tabela 2
Spearmanovi koeficienti korelacije spremenljivk
1. 2. 3. 4. 5. 6.
1. Stopnja SŠ –
2. Povprečje SŠ 0,92** –
3. Stabilnost SŠSD - 0,05 - 0,15 –
4. Stabilnost SŠSP 0,41** 0,38** - 0,06 –
5. PWBSSS 0,43** 0,45** 0,05 0,19** –
6. NPISS 0,32** 0,28** - 0,16** 0,19** 0,20* –
Opombe: stopnja SŠ = rezultat na vprašalniku samospoštovanja prvi dan sodelovanja v študiji;
Povprečje SŠ = povprečje vsakodnevnih rezultatov na vprašalniku samospoštovanja; Stabilnost
SŠSD = standardna deviacija vsakodnevnih rezultatov na vprašalniku samospoštovanja; Stabilnost
SŠSP = rezultat na vprašalniku stabilnosti samospoštovanja; NPISS = skupni rezultat na vprašalniku
narcisizma; PWBSSS = skupni rezultat na lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva.
* p < 0,05. **p < 0,01.
16
Spremenljivka Stabilnost SŠSD statistično pomembno korelira le s skupnim
rezultatom na vprašalniku narcisizma, medtem ko z drugimi spremenljivkami ne
korelira statistično pomembno. Vse preostale spremenljivke med seboj korelirajo
statistično pomembno pozitivno.
Odnosu posameznih spremenljivk z narcisizmom in s subjektivnim blagostanjem
se bom podrobneje posvetila nekoliko kasneje. Na tej točki pa ţelim izpostaviti
nekaj zanimivosti.
Kot je razvidno iz podpoglavja Pripomočki, sem za oceno stabilnosti
samospoštovanja uporabila dve meri, in sicer vprašalnik nestabilnosti
samospoštovanja ISES, ter izračun standardnih deviacij vsakodnevnih rezultatov
na vprašalniku samospoštovanja RSES. Ker naj bi obe meri merili isti konstrukt
(stabilnost samospoštovanja), je bilo pričakovano, da bosta meri med seboj visoko
korelirali. V tabeli 2 lahko vidimo, da ni tako, saj meri korelirata statistično
nepomembno negativno. Ker je računanje standardnih deviacij vsakodnevnih
rezultatov na lestvici samospoštovanja RSES ţe utrjena in validirana mera
stabilnosti samospoštovanja v raziskavah, sem se odločila, da bom v rezultatih
uporabila slednje kot pokazatelja stabilnosti samospoštovanja. Odnos med obema
merama stabilnosti samospoštovanja je podrobneje prikazan v podpoglavju
Rezultatov: Narcisizem in točnost ocene stabilnosti samospoštovanja.
Tudi stopnjo samospoštovanja sem pridobila na dva različna načina. Pri prvem
sem kot stopnjo samospoštovanja upoštevala rezultat prve meritve z lestvico
samospoštovanja RSES (reševanje prvi dan), pri drugem načinu pa sem za
vsakega posameznika izračunala povprečje vseh rezultatov lestvice
samospoštovanja RSES, kot to predlagajo nekateri avtorji (na primer Kernis,
Grannemann in Mathis, 1991).
Kot je razvidno iz tabele 2, ti dve meri med seboj zelo visoko korelirata. V
nadaljnjih poglavjih bom zato zaradi večje preglednosti prikazala rezultate ene
mere (povprečja).
17
3.1 Stabilnost samospoštovanja in narcisizem
Eden od osrednjih ciljev diplomske seminarske naloge je osvetliti odnos med
stabilnostjo samospoštovanja in narcisizmom. Prav tako je pomembno, da
pregledamo odnos med narcisizmom in stopnjo samospoštovanja, ki je ključna pri
okarakteriziranju narcisizma. V tabeli 3 so prikazane korelacije med stopnjo
samospoštovanja, rezultati posameznih dimenzij in skupnega rezultata na
vprašalniku narcisizma NPI.
Tabela 3
Korelacijska matrika povprečja samospoštovanja ter dimenzij in skupnega rezultata na
vprašalniku narcisizma
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.
1. Povprečje SŠ –
2. NPIss 0,28** –
3. NPIa 0,34** 0,72** –
4. NPIe 0,13* 0,57** 0,26** –
5. NPIsu 0,18** 0,67** 0,42** 0,26** –
6. NPIu - 0,05 0,59** 0,28** 0,30** 0,27** –
7. NPIi 0,16* 0,59** 0,35** 0,33** 0,25** 0,23** –
8. NPIs 0,29** 0,53** 0,36** 0,02 0,40** 0,20** 0,18** –
9. NPIn 0,17** 0,46** 0,18** 0,31** 0,23** 0,13* 0,21** 0,10 –
Opombe: povprečje SŠ = povprečje vsakodnevnih rezultatov na vprašalniku samospoštovanja;
NPIss = skupni rezultat na lestvici narcisizma; NPIa = avtoritativnost, NPIe = ekshibicionizem,
NPIsu = superiornost, NPIu = upravičenost, NPIi = izkoriščevalnost; NPIsa = samozadostnost,
NPIn = nečimrnost.
* p < 0,05. **p < 0,01 (enosmerno testiranje).
Podatki so normalno porazdeljeni le pri spremenljivki povprečje SŠ (glej tabelo
1), zato sem povezanost narcisizma s stopnjo samospoštovanja preverjala s
Spearmanovim koeficientom korelacije (glej tabelo 3).
Iz tabele 3 je razvidno, da stopnja samospoštovanja statistično pomembno
pozitivno korelira s skupnim rezultatom na vprašalniku narcisizma (korelacija je
označena s krepkim tiskom). Prav tako statistično pomembno pozitivno korelira z
vsemi dimenzijami vprašalnika narcisizma, razen z dimenzijo upravičenost, ki z
mero samospoštovanja korelira statistično nepomembno negativno.
18
3.1.1 Razlike v narcisizmu glede na stopnjo in stabilnost
samospoštovanja
Za potrebe preverjanja razlik je bilo potrebno udeleţence najprej razdeliti v štiri
skupine glede na dimenziji stabilnosti samospoštovanja in stopnjo
samospoštovanja. Udeleţence sem v skupine razdelila glede na mere srednjih
vrednosti (mediano) stabilnosti (ME = 1,41) in stopnje samospoštovanja (ME =
22). Udeleţenci, ki so dosegli rezultat, ki je bil pod mediano, so bili uvrščeni v
skupino nizke stabilnosti oziroma stopnje samospoštovanja. Tisti, katerih rezultat
je bil nad mediano, pa so bili uvrščeni v skupino visoke stabilnosti oziroma
stopnje samospoštovanja. Razlike v izraţenosti narcisizma glede na stabilnost
samospoštovanja sem nato preverjala ločeno pri posameznikih z visokim oziroma
nizkim samospoštovanjem.
Tabela 4
Primerjava posameznikov z visokim samospoštovanjem glede na stabilnost
samospoštovanja v izraženosti narcisizma (N posameznikov s stabilnim visokim
samospoštovanjem je 46, N posameznikov z nestabilnim visokim samospoštovanjem je 46)
SŠ1
min max M SD U p
NPIa Stabilno 0,00 8,00 3,89 1,88 992,50 0,283
Nestabilno 1,00 8,00 4,28 1,80
NPIe Stabilno 0,00 7,00 2,11 1,68 1044,50 0,914
Nestabilno 0,00 5,00 1,96 1,40
NPIsu Stabilno 0,00 5,00 2,20 1,51 1033,00 0,843
Nestabilno 0,00 5,00 2,17 1,51
NPIu Stabilno 0,00 5,00 2,11 1,39 890,50 0,181
Nestabilno 0,00 5,00 1,74 1,34
NPIi Stabilno 0,00 5,00 1,96 1,32 982,00 0,543
Nestabilno 0,00 5,00 1,80 1,41
NPIs Stabilno 0,00 5,00 2,20 1,38 1045,50 0,920
Nestabilno 0,00 5,00 2,15 1,32
NPIn Stabilno 0,00 3,00 1,04 1,11 937,00 0,323
Nestabilno 0,00 3,00 1,26 1,12
NPIss Stabilno 3,00 36,00 15,50 6,88 1049,50 0,947
Nestabilno 7,00 30,00 15,37 5,38
Opombe: SŠ = samospoštovanje, min = najmanjši rezultat na lestvici narcisizma (NPI); max =
največji rezultat na NPI; M = povprečni rezultat na NPI; SD = standardna deviacija NPI; NPIa =
avtoritativnost, NPIe = ekshibicionizem, NPIsu = superiornost, NPIu = upravičenost, NPIi =
izkoriščevalnost; NPIsa = samozadostnost, NPIn = nečimrnost; NPIss = skupni rezultat na lestvici
narcisizma. Prikazani so tudi podatki za izračun razlik med skupinami (Mann-Whitney U in p –
statistična pomembnost).
19
Razlike med posamezniki z visokim oziroma nizkim samospoštovanjem glede na
stabilnost samospoštovanja v izraţenosti narcisizma sem zaradi tega, ker
porazdelitev podatkov ni bila normalna, preverjala z neparametrično alternativo t
– testu za neodvisne vzorce Mann-Whitney U testom.
Iz tabele 4 je razvidno, da so pri skupnem rezultatu in na vseh dimenzijah lestvice
narcisizma, razen na dimenzijah avtorirativnost in nečimrnost, posamezniki s
stabilnim visokim samospoštovanjem v povprečju dosegali nekoliko višje
rezultate kot posamezniki z nestabilnim visokim samospoštovanjem. Kljub temu
se je izkazalo, da razlike niso statistično pomembne.
Tabela 5
Primerjava posameznikov z nizkim samospoštovanjem glede na stabilnost
samospoštovanja v izraženosti narcisizma (N posameznikov s stabilnim nizkim
samospoštovanjem je 46, N posameznikov z nestabilnim nizkim samospoštovanjem je 40)
SŠ min max M SD U p
NPIa Stabilno 0,00 6,00 2,43 1,34 629,00 0,011
Nestabilno 0,00 7,00 3,40 1,95
NPIe Stabilno 0,00 6,00 1,65 1,40 784,50 0,227
Nestabilno 0,00 6,00 2,13 1,73
NPIsu Stabilno 0,00 4,00 1,61 1,20 780,00 0,213
Nestabilno 0,00 4,00 1,95 1,32
NPIu Stabilno 0,00 6,00 1,98 1,61 834,50 0,450
Nestabilno 0,00 6,00 2,20 1,56
NPIi Stabilno 0,00 4,00 1,33 1,10 716,00 0,069
Nestabilno 0,00 5,00 1,93 1,47
NPIs Stabilno 0,00 5,00 1,63 1,20 846,50 0,511
Nestabilno 0,00 6,00 1,63 1,64
NPIn Stabilno 0,00 3,00 0,95 1,03 830,50 0,409
Nestabilno 0,00 3,00 0,98 0,97
NPIss Stabilno 1,00 25,00 11,48 5,10 705,00 0,062
Nestabilno 2,00 28,00 14,20 6,90
Opombe: SŠ = samospoštovanje, min = najmanjši rezultat na lestvici narcisizma (NPI); max =
največji rezultat na NPI; M = povprečni rezultat na NPI; SD = standardna deviacija NPI; NPIa =
avtoritativnost, NPIe = ekshibicionizem, NPIsu = superiornost, NPIu = upravičenost, NPIi =
izkoriščevalnost; NPIsa = samozadostnost, NPIn = nečimrnost; NPIss = skupni rezultat na lestvici
narcisizma. Prikazani so tudi podatki za izračun razlik med skupinami (Mann-Whitney U in p –
statistična pomembnost).
20
Razlike med posamezniki s stabilnim oziroma nestabilnim nizkim
samospoštovanjem so se izkazale za statistično pomembne le na eni dimenziji
vprašalnika narcisizma.
Posamezniki s stabilnim nizkim samospoštovanjem so dosegali statistično
pomembno niţje rezultate kot posamezniki z nestabilnim nizkim
samospoštovanjem na dimenziji avtoritativnost (p < 0,05). Ta razlika je označena
s krepkim tiskom (glej tabelo 5).
Posamezniki s stabilnim nizkim samospoštovanjem so dosegali niţje rezultate tudi
na skupnem rezultatu ter drugih dimenzijah lestvice narcisizma, razen na
dimenziji superiornost, kjer so v povprečju dosegali iste rezultate. Te razlike se
niso izkazale za statistično pomembne.
3.1.2 Narcisizem in točnost ocene stabilnosti samospoštovanja
Korelacija med obema merama stabilnosti samospoštovanja je zelo nizka in
statistično nepomembna (glej tabelo 2). To kaţe na določena odstopanja v
stabilnosti samospoštovanja, ko je le-ta merjena bolj posredno (prek izračuna
standardnih deviacij rezultatov večkratnih merjenj) od tega, ko je merjena bolj
neposredno (samoporočanje). Zaradi tega sem se odločila preveriti tudi razlike v
točnosti ocene stabilnosti samospoštovanja med posamezniki z bolj oziroma manj
izraţenim narcisizmom. Glede na mere srednjih vrednosti narcisizma sem to
spremenljivko razdelila na dva dela; in sicer na nizko in visoko izraţen
narcisizem.
Kljub temu da sta oba rezultata stabilnosti samospoštovanja posledica
samoporočanja udeleţencev, predvidevam, da je izračunana standardna deviacija
večkratnih merjenj samospoštovanja z lestvico RSES (v nadaljevanju SŠSD) boljši
indikator dejanske stabilnosti kot pa rezultat na lestvici stabilnosti
samospoštovanja ISES (v nadaljevanju SŠSP). Posledično sem spremenljivko SŠSD
določila kot dejansko stabilnost samospoštovanja, spremenljivko SŠSP pa kot
samooceno stabilnosti samospoštovanja.
Zaradi primerljivosti rezultatov sem obe meri samospoštovanja (SŠSD in SŠSP)
standardizirala in pridobila z – vrednosti teh spremenljivk. Od standardizirane
21
spremenljivke dejanske stabilnosti samospoštovanja SŠSD sem nato odštela
standardizirane vrednosti spremenljivke samoocene stabilnosti samospoštovanja
SŠSP in tako izračunala pod- oziroma precenjevanje stabilnosti samospoštovanja.
Če je rezultat razlike pozitiven, to pomeni podcenjevanje stabilnosti
samospoštovanja (posameznik ima bolj stabilno samospoštovanje, kot to sam
ocenjuje); medtem ko negativen rezultat predstavlja precenjevanje stabilnosti
samospoštovanja (posameznik ima manj stabilno samospoštovanje, kot to sam
ocenjuje) (glej sliko 1).
Slika 1. Grafični prikaz računskega procesa določanja pod- oziroma precenjevanja
stabilnosti samospoštovanja
Za ugotovitev razlik v oceni in dejanski stabilnosti samospoštovanja sem preverila
povprečje razlik pri posameznikih z nizkim oziroma manj izraţenim narcisizmom
in pri posameznikih z visokim oziroma bolj izraţenim narcisizmom.
Tabela 6
Povprečje razlik v oceni in dejanski stabilnosti samospoštovanja
Narcisizem
Nizek Visok
M 0,30 - 0,28 SD 1,21 1,61 min - 3,20 - 5,28
max 3,07 2,74 Opombe: nizek narcisizem = skupni rezultat < 14 na vprašalniku NPI; visok narcisizem = skupni
rezultat ≥ 14 na vprašalniku NPI; M = aritmetična sredina; SD = standardna deviacija; min =
minimalna vrednost; max = maksimalna vrednost. Posamezniki so bili v skupini (nizek/visok
narcisizem) razdeljeni glede na mediano.
22
Iz tabele 6 je razvidno, da posamezniki z bolj izraţenim narcisizmom v povprečju
precenjujejo stabilnost svojega samospoštovanja (negativen predznak), medtem
ko posamezniki z manj izraţenim narcisizmom v povprečju podcenjujejo
stabilnost svojega samospoštovanja (pozitiven predznak). Vidimo, da je povprečje
razlik med dejansko stabilnostjo samospoštovanja in oceno le-te znatno višje pri
posameznikih z manj izraţenim narcisizmom kot pri posameznikih z bolj
izraţenim narcisizmom. Razlika je statistično pomembna (U = 3170,00; z = -
2,289; p = 0,022), kar sem preverila z Mann-Whitney U testom.
23
3.2 Stabilnost samospoštovanja in subjektivno blagostanje
3.2.1 Razlike v subjektivnem blagostanju glede na stopnjo in stabilnost
samospoštovanja
Drugi pomemben cilj te diplomske seminarske naloge je osvetliti odnos med
stabilnostjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem.
Zanimale so me razlike v subjektivnem blagostanju glede na stabilnost
samospoštovanja. Udeleţence sem razdelila v skupine glede na stabilnost oziroma
stopnjo samospoštovanja na enak način, kot je to opisano v podpoglavju Rezultati:
Razlike v narcisizmu glede na stopnjo in stabilnost samospoštovanja.
Ker odnos med stabilnostjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem variira
glede na stopnjo samospoštovanja, sem razlike preverjala posebej za posameznike
z visoko in nizko stopnjo samospoštovanja.
Tabela 7
Primerjava posameznikov z visokim samospoštovanjem glede na stabilnost
samospoštovanja v subjektivnem blagostanju (N posameznikov s stabilnim visokim
samospoštovanjem je 46, N posameznikov z nestabilnim visokim samospoštovanjem je 46)
SŠ min max M SD U p
PWBSa Stabilno 45,00 79,00 60,61 8,89 793,00 0,038
Nestabilno 47,00 78,00 64,22 7,52
PWBSok Stabilno 51,00 75,00 63,17 6,33 942,50 0,366
Nestabilno 47,00 78,00 64,43 6,35
PWBSor Stabilno 54,00 80,00 67,69 6,44 811,00 0,053
Nestabilno 38,00 83,00 70,17 8,95
PWBSsţ Stabilno 44,00 84,00 68,39 8,23 941,00 0,360
Nestabilno 48,00 83,00 69,61 9,23
PWBSsse Stabilno 52,00 83,00 68,54 7,21 913,00 0,257
Nestabilno 51,00 83,00 70,28 7,01
PWBSmo Stabilno 37,00 83,00 71,72 9,10 809,50 0,052
Nestabilno 50,00 82,00 68,66 8,03
PWBSss Stabilno 339,97 472,00 402,38 34,78 981,50 0,550
Nestabilno 247,00 458,00 393,74 44,77
Opombe: SŠ = samospoštovanje, min = najmanjši rezultat na lestvici psihološkega blagostanja
(PWBS); max = največji rezultat na PWBS; M = povprečni rezultat na PWBS; SD = standardna
deviacija PWBS; PWBSa = avtonomnost, PWBSok = obvladovanje okolja, PWBSor = osebnostna
rast, PWBSsţ = smisel ţivljenja, PWBSsse = sprejemanje sebe; PWBSmo = medosebni odnosi,
PWBSss = skupni rezultat. Prikazani so tudi podatki za izračun razlik med skupinami (Mann-
Whitney U in p – statistična pomembnost).
24
Razlike med posamezniki s stabilnim oziroma nestabilnim visokim
samospoštovanjem so se izkazale za statistično pomembne samo na eni dimenziji
lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva.
Posamezniki s stabilnim visokim samospoštovanjem so dosegali statistično
pomembno niţje rezultate kot posamezniki z nestabilnim visokim
samospoštovanjem na dimenziji avtonomnost (p < 0,05). Statistično pomembna
razlika je označena s krepkim tiskom (glej tabelo 7).
Posamezniki s stabilnim visokim samospoštovanjem so dosegali niţje rezultate
tudi na drugih dimenzijah, razen na dimenziji medosebni odnosi ter na skupnem
rezultatu lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva, kjer so posamezniki s
stabilnim visokim samospoštovanjem dosegali višje rezultate. Vseeno se te razlike
niso izkazale za statistično pomembne.
Razlike na lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva sem glede na stabilnost
samospoštovanja preverjala tudi pri posameznikih z nizkim samospoštovanjem.
Tabela 8
Primerjava posameznikov z nizkim samospoštovanjem glede na stabilnost
samospoštovanja v subjektivnem blagostanju (N posameznikov s stabilnim nizkim
samospoštovanjem je 46, N posameznikov z nestabilnim nizkim samospoštovanjem je 40)
SŠ min max M SD U p
PWBSa Stabilno 22,00 66,00 53,07 8,50 779,00 0,222
Nestabilno 28,00 75,00 55,88 9,86
PWBSok Stabilno 39,00 68,00 54,89 6,83 910,50 0,934
Nestabilno 38,00 75,00 55,18 8,26
PWBSor Stabilno 46,00 81,00 63,26 7,47 812,00 0,349
Nestabilno 51,00 82,00 64,97 7,68
PWBSsţ Stabilno 44,00 76,00 59,59 8,39 781,50 0,230
Nestabilno 33,00 80,00 61,68 11,05
PWBSsse Stabilno 20,00 73,00 55,61 10,97 804,50 0,317
Nestabilno 27,00 76,00 58,03 11,68
PWBSmo Stabilno 28,00 79,00 60,90 11,81 654,50 0,021
Nestabilno 33,00 83,00 66,63 11,15
PWBSss Stabilno 254,00 465,00 358,73 40,27 826,00 0,416
Nestabilno 262,00 447,00 363,35 47,88
Opombe: SŠ = samospoštovanje, min = najmanjši rezultat na lestvici psihološkega blagostanja
(PWBS); max = največji rezultat na PWBS; M = povprečni rezultat na PWBS; SD = standardna
deviacija PWBS; PWBSa = avtonomnost, PWBSok = obvladovanje okolja, PWBSor = osebnostna
rast, PWBSsţ = smisel ţivljenja, PWBSsse = sprejemanje sebe; PWBSmo = medosebni odnosi,
PWBSss = skupni rezultat. Prikazani so tudi podatki za izračun razlik med skupinami (Mann-
Whitney U in p – statistična pomembnost).
25
Pri posameznikih z nizkim samospoštovanjem so bile razlike statistično
pomembne le na eni dimenziji lestvice psihološkega blagostanja.
Posamezniki s stabilnim nizkim samospoštovanjem so dosegali statistično
pomembno niţje rezultate kot posamezniki z nestabilnim nizkim
samospoštovanjem na dimenziji medosebni odnosi (p < 0,05). Statistično
pomembna razlika je v tabeli 8 označena s krepkim tiskom.
Tudi na vseh drugih dimenzijah ter na skupnem rezultatu so posamezniki s
stabilnim nizkim samospoštovanjem dosegali niţje rezultate, vendar se te razlike
niso izkazale za statistično pomembne.
3.2.2 Stabilnost samospoštovanja kot moderator odnosa med stopnjo
samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem
To, do kakšne mere stopnja in stabilnost samospoštovanja napovedujeta
subjektivno blagostanje, sem preverila s hierarhično regresijo. V nadaljevanju je
podrobneje opisan postopek analize.
V modelu, ki sem ga preverjala, so ključne tri spremenljivke: stopnja
samospoštovanja, subjektivno blagostanje in stabilnost samospoštovanja (glej
sliko 2).
Slika 2. Grafični prikaz odnosa med spremenljivkami
Da bi preprečila multikolinearnost, sem najprej vsako spremenljivko centrirala
(pri vsakem udeleţencu sem od vrednosti spremenljivke odštela njeno aritmetično
sredino).
V prvem koraku hierarhične regresije sem simultano vnesla centrirani
spremenljivki stopnje in stabilnosti samospoštovanja.
26
V drugem koraku hierarhične regresije sem k modelu dodala še produkt
centriranih spremenljivk stopnje in stabilnosti samospoštovanja. Rezultati
hierarhične regresije so povzeti v tabeli 9.
Tabela 9
Povzetek analize hierarhične regresije
Korak B SE B β
1 Stopnja SŠ 4,38 0,66 0,44**
Stabilnost SŠ 4,47 1,42 0,21*
2 Stopnja SŠ 4,47 0,66 0,45**
Stabilnost SŠ 4,31 1,41 0,21*
Stopnja x stabilnost 0,45 0,25 0,12
Opombe: R2 = 0,22 za korak 1 (p < 0,001); ΔR
2 = 0,02 za korak 2 (p > 0,05); B = nestandardiziran
koeficient beta, SE B = standardna napaka B, β = standardiziran koeficient beta; SŠ =
samospoštovanje; stopnja x stabilnost = produkt centriranih spremenljivk stopnje in stabilnosti
samospoštovanja.
** p < 0,001; * p < 0,01.
Iz prvega koraka hierarhične regresije lahko razberemo, ali spremenljivki stopnja
in stabilnost samospoštovanja statistično pomembno napovedujeta rezultat na
lestvici psihološkega blagostanja.
Stopnja samospoštovanja statistično pomembno napoveduje rezultat na lestvici
psihološkega blagostanja, β = 0,44; t(175) = 6,60; p < 0,001. Enako drţi tudi za
stabilnost samospoštovanja, β = 0,21; t(175) = 3,16; p < 0,01.
Iz drugega koraka hierarhične regresije lahko razberemo, ali je stabilnost
samospoštovanja statistično pomemben moderator odnosa med stopnjo
samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem.
Za večjo predstavljivost rezultatov hierarhične regresije sem z uporabo spletne
aplikacije ModGraph (Jose, 2008) izrisala grafični prikaz analize moderacije. Iz
grafa 1 je razvidno, da ima stabilnost samospoštovanja določen vpliv na odnos
med stopnjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem. Pri vseh skupinah
posameznikov z naraščanjem stopnje samospoštovanja narašča tudi subjektivno
blagostanje, ki pa je najvišje pri posameznikih z visoko stabilnostjo
samospoštovanja in najniţje pri posameznikih z nizko stabilnostjo
samospoštovanja (glej graf 1).
27
Graf 1. Odnos med stopnjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem, moderiran s
strani stabilnosti samospoštovanja3
Rezultati hierarhične regresije so pokazali, da interakcija med stopnjo
samospoštovanja in stabilnostjo samospoštovanja ni pojasnila statistično
pomembne večje variance v subjektivnem blagostanju, ΔR2 = ,02; F(1, 174) =
3,335; p = 0,07. To pomeni, da se v tej raziskavi stabilnost samospoštovanja ni
izkazala kot statistično pomemben moderator odnosa med stopnjo
samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem.
3 Spremenljivki stopnja in stabilnost samospoštovanja sta bili razdeljeni na nizko/srednjo/visoko
vrednost glede na standardno deviacijo (SD). Nizka = 1 SD pod povprečjem, srednja = povprečje,
visoka = 1 SD nad povprečjem.
350
360
370
380
390
400
410
420
Nizka Srednja Visoka
Su
bje
kti
vn
o b
lag
ost
an
je
Stopnja samospoštovanja
Visoka
Srednja
Nizka
Stabilnost
samospoštovanja
28
4 Interpretacija
4.1 Stabilnost samospoštovanja in narcisizem
Preden sem se lotila preučevanja odnosa med narcisizmom in stabilnostjo
samospoštovanja, sem pregledala odnos med narcisizmom in stopnjo
samospoštovanja. Rezultati so pokazali, da se stopnja samospoštovanja statistično
pomembno pozitivno povezuje tako s skupnim rezultatom na vprašalniku
narcisizma kakor tudi z vsemi dimenzijami tega vprašalnika. Z naraščanjem
izraţenosti osebnostne poteze narcisizma torej narašča tudi stopnja
samospoštovanja, kar se sklada z opisom posameznikov z bolj izraţenim
narcisizmom, za katere so značilna grandiozna prepričanja o samih sebi ter
pretirano pozitivno vrednotenje samih sebe (Campbell in Buffardi, 1998).
Hipotezo H1, ki pravi, da se bo stopnja samospoštovanja pozitivno povezovala z
narcisizmom, zato potrdim.
Takšni rezultati so bili pričakovani in se skladajo s številnimi študijami, ki
potrjujejo pozitivno zvezo med narcisizmom in samospoštovanjem (na primer
Campbell in Buffardi, 1998; Buffardi in Campbel, 2008; Zeigler-Hill, 2006).
4.1.1 Razlike v narcisizmu glede na stopnjo in stabilnost samospoštovanja
Glede na teoretično ozadje in ugotovitve nekaterih študij lahko pričakujemo, da se
bodo posamezniki z visokim samospoštovanjem glede na stabilnost
samospoštovanja pomembno razlikovali v rezultatih na lestvici narcisizma. Za
posameznike z bolj izraţeno osebnostno potezo narcisizma je namreč značilno
visoko, vendar nestabilno samospoštovanje. Posledično sem pričakovala, da bo
med posamezniki z visokim nestabilnim samospoštovanjem več posameznikov z
visoko izraţenim narcisizmom kot med posamezniki z visokim stabilnim
samospoštovanjem in bodo tako v povprečju dosegali višje rezultate na lestvici
narcisizma.
Rezultati so pokazali, da so posamezniki s stabilnim visokim samospoštovanjem
pri skupnem rezultatu in na vseh dimenzijah, razen na dveh, v povprečju dosegali
višje rezultate kot posamezniki z nestabilnim visokim samospoštovanjem. Vseeno
pa te razlike niso bile statistično pomembne. Hipotezo H2, ki pravi, da bodo
29
posamezniki s stabilnim visokim samospoštovanjem dosegali niţje rezultate na
lestvici narcisizma kot posamezniki z nestabilnim visokim samospoštovanjem,
lahko zavrnem.
Moje ugotovitve se skladajo z ugotovitvami nekaterih študij, ki povezave med
konstruktoma narcisizma in stabilnostjo samospoštovanja niso našle (Webster,
Kirkpatrick, Nezlek, Smith in Paddock, 2007). Kljub temu da so si posamezniki z
visokim in nestabilnim samospoštovanjem ter posamezniki z visoko izraţeno
osebnostno potezo narcisizma v določenih značilnostih podobni, ta dva koncepta
nista sinonimna. Samospoštovanje pri narcisistih je na primer nerealistično
visoko, medtem ko pri nestabilnem visokem samospoštovanju to ni nujno
nerealistično visoko. Ta razlika med narcisizmom in stabilnostjo samospoštovanja
lahko pojasni nekonsistentnost rezultatov študij na tem področju.
Podrobnejše metaanalize devetih neobjavljenih in dveh objavljenih študij so prav
tako pokazale, da odnosa med narcisizmom in stabilnostjo samospoštovanja ni.
Prav tako pa tudi interakcija stopnje in stabilnosti samospoštovanja ni statistično
pomembno napovedovala narcisizma, kar nakazuje na to, da posamezniki z
nestabilnim visokim samospoštovanjem nimajo nujno tudi bolj izraţene
osebnostne poteze narcisizma (Bosson idr., 2008).
Preverjala sem tudi razlike v narcisizmu med posamezniki z nizkim
samospoštovanjem glede na stabilnost tega. Rezultati so bili statistično pomembni
le na dimenziji avtoritativnost, kjer so posamezniki s stabilnim nizkim
samospoštovanjem v povprečju dosegali niţje rezultate kot posamezniki z
nestabilnim nizkim samospoštovanjem.
To lahko morda pojasnimo s tem, da je pri posameznikih s stabilnim nizkim
samospoštovanjem njihova vrednostna ocena samih sebe skozi čas stabilno nizka,
medtem ko je pri posameznikih z nestabilnim nizkim samospoštovanjem le-ta
skozi čas nestabilno nizka. Iz tega bi lahko sklepali, da se slednji ob določenih
trenutkih vrednotijo bolje in je takrat njihovo samospoštovanje višje kot sicer. Pri
posameznikih, ki imajo torej občasno višje samospoštovanje, je tako pričakovati
nekoliko višji rezultat na lestvici narcisizma (ki ga okarakteriziramo z visokim
samospoštovanjem), medtem ko za posameznike, ki imajo konsistentno nizko
samospoštovanje, tega ne moremo pričakovati.
30
Na podlagi rezultatov lahko hipotezo H3, ki razlik v narcisizmu med posamezniki
z nizkim samospoštovanjem, glede na stabilnost samospoštovanja, ne predvideva,
zavrnem.
Razlike na drugih dimenzijah lestvice narcisizma ter pri skupnem rezultatu niso
bile statistično pomembne. To se sklada s teoretičnim opisom posameznikov z
bolj izraţeno osebnostno potezo narcisizma, ki pravi, da je ključna značilnost teh
posameznikov visoko samospoštovanje (Campbell in Buffardi, 1998).
4.1.2 Narcisizem in točnost ocene stabilnosti samospoštovanja
Točnost samoocen se v odnosu do narcisizma preučuje zelo pogosto, vseeno pa na
tem področju še ni študij, ki bi pregledovale odnos med narcisizmom in točnostjo
ocene stabilnosti samospoštovanja.
Glede na izsledke študij, ki so preučevale točnost ocen posameznikov z bolj
izraţeno osebnostno potezo narcisizma na drugih področjih, sem predvidevala, da
bodo ti posamezniki precenjevali stabilnost njihovega samospoštovanja. Rezultati
so moja predvidevanja potrdili. Ugotovila sem, da posamezniki z bolj izraţeno
osebnostno potezo narcisizma bistveno bolj precenjujejo stabilnost svojega
samospoštovanja v primerjavi s posamezniki z manj izraţeno osebnostno potezo
narcisizma.
Precenjevanje stabilnosti samospoštovanja tistih, z bolj izraţenim narcisizmom se
sklada z ugotovitvami študij, da narcisiti precenjujejo svoje pozitivne lastnosti in
imajo precej netočne samozaznave (Buffardi in Campbell, 2008). Posledično
lahko hipotezo H4, ki pravi, da bodo posamezniki z bolj izraţenim narcisizmom
bolj precenjevali stabilnost svojega samospoštovanja kot posamezniki z manj
izraţenim narcisizmom, potrdim.
Dodatna zanimiva ugotovitev je, da posamezniki z manj izraţenim narcisizmom
podcenjujejo stabilnost svojega samospoštovanja. Čeprav posebnega odnosa s
pod-/precenjevanjem stabilnosti samospoštovanja pri tej skupini nisem predvidela,
je rezultat vseeno presenetljiv. Ker študij na tem področju primanjkuje, bi bilo ta
odnos potrebno še podrobneje preučiti.
31
4.2 Stabilnost samospoštovanja in subjektivno blagostanje
1.1.1 Razlike v subjektivnem blagostanju glede na stopnjo in stabilnost
samospoštovanja
Razlike v subjektivnem blagostanju glede na stabilnost samospoštovanja sem
preverjala ločeno za posameznike z visokim in nizkim samospoštovanjem.
Pri posameznikih z visokim samospoštovanjem so tisti s stabilnim
samospoštovanjem v povprečju dosegali niţje rezultate na vseh dimenzijah
lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva, razen na dimenziji medosebni odnosi
in skupnem rezultatu, kjer so ti posamezniki v povprečju dosegali višje rezultate.
Razlika v subjektivnem blagostanju glede na stabilnost samospoštovanja je bila
statistično pomembna le na dimenziji avtonomnost.
Ti rezultati se ne skladajo z dosedanjimi študijami, ki so našle pozitivno povezavo
med stabilnostjo samospoštovanja in blagostanjem pri posameznikih z visokim
samospoštovanjem (Paradise in Kernis, 2002).
Odstopanje rezultatov od pričakovanj in ugotovitev preteklih študij lahko delno
razloţimo s strukturno veljavnostjo lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva.
Kljub temu da je uporaba lestvice zelo razširjena, se v študijah, ki preverjajo
veljavnost in strukturo lestvice, pojavlja veliko nekonsistentnosti, ki se nanašajo
predvsem na faktorsko strukturo le-te. Veliko raziskav namreč enake šestfaktorske
strukture lestvice ne more replicirati (Kafka in Kozma, 2001; Abbott, Ploudbidis,
Hupppert, Kuh, Wadsworth in Croudace, 2006).
Na podlagi rezultatov lahko hipotezo H5, ki predvideva, da bodo posamezniki s
stabilnim visokim samospoštovanjem v povprečju dosegali višje rezultate na
lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva kot posamezniki z nestabilnim visokim
samospoštovanjem, zavrnem.
Pri posameznikih z nizkim samospoštovanjem so posamezniki s stabilnim
samospoštovanjem na vseh dimenzijah lestvice ter na skupnem rezultatu v
povprečju dosegali niţje rezultate kot posamezniki z nestabilnim
samospoštovanjem. Razlika je bila statistično pomembna le na dimenziji
medosebni odnosi.
32
Rezultati se skladajo z mojimi pričakovanji in jih lahko razloţimo s tem, da imajo
posamezniki s stabilnim nizkim samospoštovanjem stabilne negativne vrednostne
ocene samih sebe, medtem ko le-te pri posameznikih z nestabilnim nizkim
samospoštovanjem bolj variirajo od bolj negativnih do manj negativnih. Vseeno
razlike med skupinama, razen na eni dimenziji lestvice, niso bile statistično
pomembne. Posledično lahko hipotezo H6 (posamezniki s stabilnim nizkim
samospoštovanjem bodo dosegali niţje rezultate na lestvici psihičnega zdravja in
zadovoljstva kot posamezniki z nestabilnim nizkim samospoštovanjem) zavrnem.
Odnos med stabilnostjo samospoštovanja ter subjektivnim blagostanjem pri
posameznikih z nizkim samospoštovanjem vseeno ostaja nejasen, saj bi za bolj
natančne sklepe potrebovali več študij na tem področju.
4.2.1 Stabilnost samospoštovanja kot moderator odnosa med stopnjo
samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem
Ali je stabilnost samospoštovanja pomemben moderator odnosa med stopnjo
samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem, sem preverjala s hierarhično
regresijo. Rezultati so pokazali, da tako stopnja kot stabilnost samospoštovanja
statistično pomembno pojasnjujeta variabilnost v subjektivnem blagostanju.
Dodatne analize so pokazale, da interakcija stopnje in stabilnosti samospoštovanja
dodatno pojasni večji del variabilnosti v subjektivnem blagostanju, vseeno pa se
razlika v pojasnjeni variabilnosti ni izkazala za statistično pomembno.
Zaključim lahko, da so se v moji raziskavi nakazali določeni trendi v odnosu med
temi tremi konstrukti, ki se skladajo z ugotovitvami drugih študij (Paradise in
Kernis, 2002), vseeno pa se stabilnost samospoštovanja ni izkazala kot statistično
pomemben moderator odnosa med stopnjo samospoštovanja in subjektivnim
blagostanjem. Hipotezo H7, ki pravi, da bo stabilnost samospoštovanja
pomemben prediktor odnosa med stopnjo samospoštovanja in subjektivnim
blagostanjem, zato zavrnem.
Razloge za takšne rezultate lahko iščemo v vzorcu, ki je majhen in
nereprezentativen, kar lahko pomembno vpliva na rezultate. Prav tako je moţno,
da se udeleţenci, ki so se odločili za sodelovanje v raziskavi ter sodelovali vseh
14 dni, sistematično razlikujejo od tistih, ki se za sodelovanje niso odločili
oziroma niso sodelovali vseh 14 dni, kar ponovno vpliva na dobljene rezultate.
33
5 Zaključek
5.1 Uporabnost in glavne ugotovitve
Stabilnost samospoštovanja je konstrukt, ki se vedno bolj vključuje v študije. Tuji
raziskovalci vedno bolj priznavajo stabilnost samospoštovanja kot pomemben
dejavnik psihološkega funkcioniranja, vedno bolj pa se nakazuje tudi prediktivna
vrednost tega konstrukta. Kljub vedno večji popularnosti preučevanja tega
konstrukta pa v slovenskem prostoru raziskav na to tematiko še ni, zato lahko
pričujoča diplomska seminarska naloga potencialno prispeva deleţ k raziskovanju
tega področja v Sloveniji. Na tem področju ostaja veliko nejasnosti, vseeno pa
menim, da je moja diplomska seminarska naloga nakazala na pomembnost
preučevanja tega koncepta.
V diplomski seminarski nalogi sem ţelela preveriti odnos stabilnosti
samospoštovanja z določenimi drugimi konstrukti.
Prvi del diplomske seminarske naloge in rezultatov je bil namenjen preučevanju
povezanosti stabilnosti samospoštovanja ter osebnostne poteze narcisizma.
Ugotovila sem, da se stopnja samospoštovanja pozitivno povezuje z narcisizmom
ter tako potrdila prvo hipotezo H1.
Pri posameznikih z visokim samospoštovanjem se je izkazalo, da posamezniki s
stabilnim samospoštovanjem v povprečju dosegajo višje rezultate na lestvici
narcisizma, vseeno pa te razlike niso bile statistično pomembne, zato sem
hipotezo H2 zavrnila.
Pri posameznikih z nizkim samospoštovanjem razlik v narcisizmu glede na
stabilnost samospoštovanja nisem predvidevala. Čeprav so rezultati pokazali
razlike le na eni dimenziji vprašalnika, sem hipotezo H3 zavrnila.
Ugotovila sem, da posamezniki z bolj izraţeno osebnostno potezo narcisizma
bistveno bolj precenjujejo stabilnost svojega samospoštovanja kot posamezniki z
manj izraţenim narcisizmom, zato sem hipotezo H4 potrdila.
V drugem delu pa sem se posvetila odnosu med stabilnostjo samospoštovanja in
subjektivnim blagostanjem.
34
Pri posameznikih z visokim samospoštovanjem sem ugotovila, da so tisti s
stabilnim samospoštovanjem v povprečju dosegali niţje rezultate na vseh
dimenzijah lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva, razen na dimenziji
medosebni odnosi ter skupnem rezultatu. Razlika je bila statistično pomembna le
na eni dimenziji lestvice. Ti rezultati nasprotujejo pričakovanjem in ugotovitvam
drugih študij. Hipoteze H5 sem zato zavrnila. Razlike pojasnjujem z nestabilno
faktorsko strukturo uporabljene lestvice, ki je veliko študij ne more replicirati.
Pri posameznikih z nizkim samospoštovanjem so tisti z nestabilnim
samospoštovanjem v povprečju dosegali višje rezultate na lestvici psihičnega
zdravja in zadovoljstva kot tisti s stabilnim samospoštovanjem. To se je skladalo z
mojimi pričakovanji, vseeno pa so bile razlike statistično pomembne samo na eni
dimenziji lestvice, zato sem hipotezo H6 zavrnila.
Ugotovila sem, da stabilnost samospoštovanja do neke mere vpliva na odnos med
stopnjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem (vrednosti obeh so
najvišje pri visoki stabilnosti samospoštovanja). Vseeno pa se ta vpliv ni izkazal
za statistično pomembnega, zato sem hipotezo H7 zavrnila.
5.2 Pomanjkljivosti in omejitve
V raziskovalnem postopku sem se srečala z določenimi teţavami, ki bi jih bilo
vredno upoštevati pri nadaljnjem raziskovanju tega področja.
Teţava se pojavlja pri merjenju stabilnosti samospoštovanja. Čeprav je izračun
standardnih deviacij ţe utečena praksa v raziskavah na to temo, se pojavlja
vprašanje, ali je lestvica samospoštovanja RSES dovolj občutljiva za detekcijo
subtilnih razlik v stabilnosti samospoštovanja. Prav tako pa se pojavljajo
vprašanja glede resnosti pristopa udeleţencev k reševanju. Glede na to, da so
udeleţenci 14 dni zaporedoma reševali vprašalnik samospoštovanja RSES, lahko
hitro pride do »avtomatičnega« odgovarjanja na vprašalniku. Zaradi tega, ker
vpogleda v resnost reševanja nimamo, je to smiselno imeti v mislih pri
interpretaciji rezultatov.
Pomanjkljivost svoje diplomske seminarske naloge vidim tudi v merjenju stopnje
samospoštovanja. Prvo merjenje samospoštovanja (reševanje lestvice
samospoštovanja prvi dan) in povprečje rezultatov v štirinajstih dneh reševanja sta
35
izjemno visoko korelirala, kar nakazuje na to, da ti dve spremenljivki prikazujeta
isti konstrukt. Vseeno pa moramo upoštevati dejstvo, da je bila uporaba lestvice
samospoštovanja RSES zaradi longitudinalne rabe prilagojena tako, da je od
udeleţenca zahtevala reševanje glede na trenutno počutje in ne na splošno, kot je
to v izvirni rabi lestvice. Najbolj optimalno bi bilo, če bi lestvico samospoštovanja
udeleţenci rešili nekaj časa pred vsakodnevnim reševanjem (na primer en mesec
prej), navodilo pa bi bilo enako, kot se uporablja pri enkratnem merjenju
(reševanje lestvice na splošno in ne glede na trenutno počutje). To bi bilo
vsekakor dobro upoštevati pri morebitnih nadaljnjih raziskavah na to temo.
Med udeleţenci v tej raziskavi prevladujejo študenti Univerze v Mariboru. Največ
jih obiskuje Filozofsko fakulteto v Mariboru, so pa zastopane tudi druge univerze,
fakultete in različne smeri. Da bi rezultate, pridobljene med raziskavo, lahko
posploševali na celotno slovensko študentsko populacijo, bi bilo potrebno
pridobiti vzorec, proporcionalen s slovenskim prebivalstvom glede na spol,
starost, smer študija, kraj bivanja (podeţelje ali mesto) in še glede na kakšen drug
demografski podatek.
Dodaten pomislek pri udeleţencih povzroča moţnost, da se udeleţenci
sistematično razlikujejo od tistih, ki se pri raziskavi niso odločili sodelovati, kar
lahko zopet vpliva na dobljene rezultate.
5.3 Možnosti nadaljnjih raziskav
V nadaljnjih raziskavah bi bilo dobro bolj poglobljeno preučiti povezave
stabilnosti samospoštovanja z narcisizmom in s subjektivnim blagostanjem.
Potrebno bi bilo še bolj raziskati odnos med stabilnostjo samospoštovanja z
drugimi konstrukti pri posameznikih z nizkim samospoštovanjem, saj se literatura
posveča predvsem posameznikom z visokim samospoštovanjem.
V raziskovanje povezanosti stabilnosti samospoštovanja in narcisizma bi bilo
dobro vključiti tudi različne podtipe narcisizma (odkriti in prikriti narcisizem), ki
so v tujih raziskavah vedno bolj aktualni (na primer Rose, 2002).
36
6 Literatura
Abbott, R. A., Ploudbidis, G. B., Huppert, F. A., Kuh, D., Wadsworh M. EJ., in
Croudace, T. J. (2006). Psychometric evaluation and predictive validity of
Ryff's psychological well-being items in a UK birth cohort sample of
women. Health and Quality of Life Outcomes, 4,76.
Avsec, A. (2007). Lestvica samospoštovanja RSES. V A. Avsec [ur.],
Psihodiagnostika osebnosti (str. 103–110). Ljubljana: Filozofska fakulteta
Univerze v Ljubljani, Oddelek za psihologijo.
Baumeister, R. F., Heatheron, T. F., in Tice, D. M. (1993). When ego treats lead
to self-regulation failure: Negative consequences of high self-esteem.
Journal of Personality and Social Psychology, 64, 141–156.
Baumeister, R. F., Campbell, J. D., Krueger, J. I., in Vohs, K. D. (2003). Does
high self-esteem cause better performance, interpersonal success, hapiness,
or healthier lifestyles? Psychological Science in the Public Interest, 4, 1–44.
Bosson, J. K., Lakey, C. E., Campbell, W. K., Zeigler-Hill, V., Jordan, C. H., in
Kernis, M. H. (2008). Untangling the links between narcissism and self-
esteem: A theoretical and empirical review. Social and Personality
Psychology Compass, 2/3, 1415–1439.
Buffardi, L. E., in Campbell, W. K. (2008). Narcissism and Social Networking
Web Sites. Personality and Social Psychology Bulletin, 34, 1303–1314.
Campbell, W. K., in Buffardi, L. E. (1998). The lure of the noisy ego: narcissism
as a social trap. V H. A. Wayment in J. J. Bauer [ur.], Transcending self-
interest: Psychological explorations of the quiet ego (str. 23–32).
Washington DC: American Psychological Association.
Chabrol, H., Rousseau, A., in Callahan, S. (2006). Preliminary resoults of a scale
assessing instability of self-esteem. Canadian Journal of Behavioural
Science, 38, 136–141.
37
Jose, P. E. (2008). ModGraph-I: A programme to compute cell means for the
graphical display of moderational analyses: The internet version, Version
2.0. Victoria University of Wellington, Wellington, New Zealand.
Pridobljeno 20. 8. 2011 iz http://www.victoria.ac.nz/psyc/staff/paul-jose-
files/modgraph/modgraph.php.
Kafka, G. J., in Kozma, A. (2001). The construct validity of Ryff's scales of
psychological well-being (SPWB) and their relationship to measures of
subjective well-being. Social Indicators Research, 57, 171–190.
Kernis, M. H., Grannemann, B. D., in Mathis, L. C. (1991). Stability of self-
esteem as a moderator of the relation between level of self-esteem and
depression. Journal of Personality and Social Psychology, 61, 80–84.
Kernis, M. H., Paradise, A. W., Whitaker, D. J., Wheatman, S. R., in Goldman, B.
N. (2000). Master of one's psychological domain? not likely if one's self-
esteem is unstable. Personality and Social Psychology Bulletin, 26, 1297-
1305.
Kernis, M. H. (2005). Measuring self-esteem in context: The importance of
stability of self-esteem in psychological functioning. Journal of Personality,
73, 1569–1605.
Kernis, M. H., in Lakey, C. E. (2010). Fragile versus secure high self-esteem:
implications for defensiveness and insecurity. V R. M. Arkin, K. C. Oleson,
in P. J. Carroll [ur.], Handbook of the uncertain self (str. 360–378). New
York: Psychology Press.
Kobal Grum, D., in Avsec, A. (2007). Samospoštovanje. V A. Avsec [ur.],
Psihodiagnostika osebnosti (str. 93–102). Ljubljana: Filozofska fakulteta
Univerze v Ljubljani, Oddelek za psihologijo.
Markus, H. R., in Kunda, Z. (1986). Stability and malleability of the self-concept.
Journal of Personality and Social Psychology, 51, 858–866.
38
Musek, J. (2005). Psihološke in kognitivne študije osebnosti. Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Musek, J. (2008). Dimenzije psihičnega blagostanja. Anthropos 1–2, 139–160.
Paradise, A. W., in Kernis, M. H. (2002). Self-esteem and psychological well-
being: Implications of fragile self-esteem. Journal of Social and Clinical
Psychology, 21, 345–361.
Raskin, R., in Terry, H. (1988). A principal-components analysis of the
narcissistic personality inventory and further evidence of its construct
validity. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 890–902.
Rhodewalt, F., Medrian, J. C., in Cheney, S. (1998). Narcissism, self-knowledge
organization, and emotional reactivity: the effect of daily experiences on
self-esteem and affect. Personality and social psychology Bulletin, 24, 75–
87.
Roberts, J. E., in Monroe, S. M. (1992). Vulnerable self-esteem and depressive
symptoms: prospective findings comparing three alternative
conceptualizations. Journal of Personality and Social Psychology, 62, 804-
812.
Rose, P. (2002). The happy and unhappy faces of narcissism. Personality and
individual differences, 33, 379–391.
Ryff, C. D. (1989). Happiness in everything, or is it? Explorations on the meaning
of psychological well-being. Journal of Personality and Social Psychology,
57, 1069–1081.
Waschul, S. B. in Kernis, M. H. (1996). Level and stability of self-esteem as
predictors of children's intrinsic motivation and reasons for anger.
Personality and Social Psychology Bulletin, 22, 4-13.
39
Webster, G. D., Kirkpatrick, L. A., Nezlek, J. K., Smith, C. V., in Paddock, E. L.
(2007). Different slopes for different folks: Self-esteem instability and
gender as moderators of the relationship between self-esteem and attitudinal
aggression. Self and Identity, 6, 74–94.
Zeigler-Hill, V. (2006). Discrepancies between implicit and explicit self-esteem:
implications for narcissism and self-esteem instability. Journal of
Personality, 74, 119–144.
1
7 Priloge
Uvodna stran sklopa vprašalnikov z navodili udeleţencem
Pozdravljeni!
Sem študentka 3. letnika psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. V
okviru prve stopnje študija pripravljam diplomsko seminarsko nalogo o stabilnosti
samospoštovanja v povezavi z nekaterimi drugimi psihološkimi značilnostmi. Pred Vami
so navodila za reševanje vprašalnikov, ki si jih pozorno preberite.
Pred vami je pripravljen paket vprašalnikov, ki so namenjeni merjenju določenih
psiholoških značilnosti. Ker se tema moje diplomske seminarske naloge navezuje na
stabilnost samospoštovanja, je pri enem od vprašalnikov potrebno večkratno reševanje. V
te namene boste vprašalnik reševali vsak dan naslednjih 14 dni.
Paket vprašalnikov je sestavljen tako, da imate vprašalnike ţe vnaprej urejene po dnevih.
Na prvi dan Vašega reševanja torej rešite vprašalnike, do katerih lahko dostopate prek
povezave, ki je priloţena k 1. dnevu in tako naprej vse naslednje dni reševanja. Pri tem
boste prvi dan rešili štiri vprašalnike, vse preostale dni pa le enega. Vprašalniki so zelo
kratki, zato Vam reševanje ne bo vzelo veliko časa. Prvi dan boste potrebovali pribliţno
15 minut, preostale dni pa le 2 minuti.
Pri reševanju Rosenbergove lestvice, ki jo rešujete vsak dan, je pomembno, da
lestvico rešujete glede na vaše trenutno počutje. Zastavljenih trditev torej ne rešujete
splošno, ampak v skladu s tem, kako se počutite tisti dan, v trenutku reševanja.
Vprašalnike rešujete vsak dan ob približno istem času. Najbolj zaţeleno je, da
vprašalnik rešite pred spanjem oziroma v večernih urah dneva.
Vaši odgovori so anonimni, zato odgovarjajte iskreno. Vsi podatki bodo uporabljeni samo
za namene diplomske seminarske naloge.
Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem!
Saša Zorjan